1. No category

EZA-Elementi zgodovinske antropologije
(2. letnik)
Drago Rotar & Taja Kramberger
Poletni semester 2007/2008
(14 predavanj, 90 min./teden, in 14 seminarjev/vaj, 180 min./teden)
Predavanja: torek, 19.10–20.40: LEVANT4
Seminar: sreda, 15.00–18.15: LEVANT2
Govorilne ure: ob sredah 18.15–19.10
(po seminarju, v kabinetu)
Elektronska naslova:
[email protected]
[email protected]
Na tej spletni strani je dodatno gradivo o aferi Dreyfus:
http://tajakramberger.wordpress.com/afera-dreyfus-the-dreyfus-affair-laffaire-dreyfus/
1. Splošni opis predmeta:
Pri predmetu – na predavanjih – boste spoznali različne pristope in
perspektive v zgodovinopisju med 18. in 21. stoletjem, pri čemer bo
poseben poudarek namenjen izoblikovanju posebne francoske smeri,
imenovane zgodovinska antropologija (anthropologie historique). Ogledali
si bomo njeno postopno izoblikovanje, njene posebnosti, nekaj izbranih
konceptov za družbeno analizo, nosilce in nosilke te smeri, njene
institucije (revija Annales, šola EHESS ipd.) in njeno razširjenje zunaj
Francije, pa tudi nekatere kritike te smeri. Ob koncu bomo pridobitve
zgodovinske antropologije debatirali v kontekstu metod in diskurzivnih
reprezentacij slovenskega zgodovinopisja.
2. Splošni opis seminarske raziskave (vaj):
Z letošnjim letom začenjamo z nekoliko posebnim raziskovalnim delom, ki
ima namen dodiplomskim študentom in študentkam ponuditi model
raziskovalne prakse in oblikovanja spoznanj ter argumentacije. Obenem
pa bomo skozi raziskovalno delo lahko na analizah materiala uporabljali
nekatere pojme in koncepte s predavanj.
V letošnjem letu (če po vse po sreči, pa nadaljujemo tudi drugo leto)
bomo pod drobnogled vzeli francoske, evropske in partikularno slovenske
razsežnosti afere Dreyfus (1894–1906).
1
Gre za pomemben, pravzaprav konstitutiven dogodek s konca 19. in
začetka 20. stoletja, katerega zapletene razsežnosti so ključno vplivale na
oblikovanje številnih dogodkov v 20. stoletju. Okviri dogodka so
razmeroma preprosti: zaprtje in obsodba (sicer nedolžnega) judovskega
častnika francoske vojske zaradi veleizdaje in vohunstva, toda njegove
družbene dimenzije so mnogotere in dolgotrajne – razburkale so evropsko
zgodovino 20. stoletja.
Dogodek bomo preiskovali skozi njegove različne aspekte: kronološka
razmerja, družinske in družbene vezi, umetniške prakse, medijske
reprezentacije, zavzemanje pozicij ipd. Predvsem pa nam je veliko do
tega, da skozi raziskovanje poteka afere razumemo izključevalne
družbene mehanizme in normativno logiko delovanja evropskega
antisemitizma. To je obenem prva, torej pionirska raziskava odmevov na
afero Dreyfus v slovenskem in tržaškem kontekstu.
3. Literatura (obvezna za izpit):
Vsa literature je na voljo v fakultetni knjižnici; revijo Monitor ISH (od
2004 Monitor ZSA) in knjige, ki so izšle pri ZRS Annales, lahko tudi kupite
s študentskim popustom, saj vam utegnejo koristiti tudi v nadaljevanju
študija. Seveda je samo po sebi umevno, da sodijo k obvezni literaturi
tudi članki, navedeni v syllabusu, ki jih bomo sproti predstavljali in
debatirali na predavanjih. Te morate vsaj preleteti.
Peter Burke (1993), Revolucija v francoskem zgodovinopisju: Anali
1929–1989. Ljubljana, Studia humanitatis. (Izvirnik 1990.)
Georg G. Iggers (1997), Historiography in the Twentieth Century. From
Scientific Objectivity to the Postmodern Challenge. Middletown, Wesleyan
University Press.
Jacques Le Goff, »Mentalitete: dvoumna zgodovina« (v prevodu Draga
Braca Rotarja), v: Monitor ISH, vol. III, no. 1–2, 2001, 173–185.
Nathan Wachtel in Lucette Valensi, »Zgodovinska antropologija« (v
prevodu Taje Kramberger), Monitor ISH, vol. III, no. 1–2, 2001, 155–172.
Drago Braco Rotar (1987), »Alberto Tenenti in nova zgodovina«. V: A.
Tenenti, Občutje smrti in ljubezni do življenja v renesansi, SH, Ljubljana,
509–518.
2
Don Kalb, Hans Marks, Herman Tak (1996), »Historical anthropology
and anthropological history: two distinct programs«, Focaal, 26/27, 5-13.
Giovanni Levi (2002), »Kaj je zgodovinska resnica?« V: Časopis za
kritiko znanosti, letn. XXX, št. 207–208, 43–55. (Izvirnik: Verità storica e
Psicanalisi /referat na 4. psihoanalitičnem kolokviju Società Psichanalitica
Italiana/. Benetke, 15. december 2001.)
4. Literatura (dodatna):
Marc Bloch (1996), Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic (v
prevodu Gregorja Modra). Ljubljana, Studia humanitatis, 7–36. (Izvirnik
1949.)
Lynn Hunt (1986), »French History in the Last Twenty Years: The Rise
and Fall of the Annales Paradigm«, Journal of Contemporary History, 21,
209-224.
Drago Braco Rotar (1986), »Marginalija k razpravi o razmerju med
zgodovinopisjem in etnologijo«. V: Razmerja med etnologijo in zgodovino,
Ljubljana, 51–62.
Taja Kramberger (2007), Historiografska divergenca: razsvetljenska in
historistična paradigma. O odprti in zaprti epistemični strukturi in njunih
elaboracijah, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem,
Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo
za južno Primorsko, 2007.
Drago Rotar (2007), Odbiranje iz preteklosti: okviri, mreže, orientirji,
časi kulturnega življenja v južnih provincah avstrijskega cesarstva v
dolgem 19. stoletju. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno
Primorsko.
5. Literatura za seminarsko raziskavo (o aferi Dreyfus
= AD)
V knjižnici FHŠ sem vam na posebnih policah pripravila okoli 40 knjig ali
kopij knjig ter zbornikov v zvezi z afero Dreyfus. Poleg tega imate na
razpolago številne članke odprtih akademskih baz (J-stor, Sage idr.). Okoli
3
100 člankov sem zbrala po tematikah, ki jih bomo raziskovali, in jih
pripela v skupino google, kjer so (z geslom; več o tem na uvodnem
predavanju) dostopni vsem sodelujočim v seminarju.
V slovenščini:
Hannah Arendt (2003), Izvori totalitarizma (4. poglavje o aferi Dreyfus,
v prevodu Zdenke Erbežnik in dr.), Ljubljana, Študentska založba. (V bazi
Scribd imate v celoti dostopno srbsko verzijo, gl. str. 91–123.)
Igor Grdina (2006), »Jud v zrcalu slovenske književnosti«, Med
dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe. Kulturnozgodovinske študije,
Ljubljana, ZRC SAZU, 45–72.
Taja Kramberger (v pripravi – tipkopis je na voljo v knjižnici), Afera
Dreyfus in francoski zgodovinarji (kasneje objavljeno v Monitorju ZSA:
glej tule).
George L. Mosse (2005), Nacionalizem in seksualnost (v prevodu Sonje
Dular). Ljubljana, Založba *cf.
Simona Pekolj (2001), O antisemitizmu skozi teorijo in skozi slovenski
tisk v 80. in 90. letih (diploma), Ljubljana, FF UL.
Drago Rotar (2001) – glej članek v francoščini spodaj
Tone Smolej (2007), Slovenska recepcija Émila Zolaja (1880–1945).
Ljubljana, Institut za slovensko literaturo in literarne vede, ZRC SAZU.
Marko Štepec (1994), Slovenski antisemitizem 1861–1895 (magistrska
teza), Ljubljana, FF UL.
— (2002), »Antisemitizem, Evropa in Slovenci«, Slovenci v Evropi,
Ljubljana, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 61–85.
Vlado Valenčič (1992), Židje v preteklosti Ljubljane, Ljubljana, Park.
V angleščini:
Marc Angenot, The Conspiratorial Mind: For a Dialectical and Rhetorical
History
(članek,
dostopen
na
avtorjevi
spletni
strain
http://marcangenot.com/)
Michael Burns (1991), Dreyfus: A Family Affair, 1789–1945. New York,
Harper Collins.
Venita Datta (1999): Birth of a National Icon: The Literary Avant-Garde
and the Origins of the Intellectual in France. Albany, SUNY Press.
Alfred Dreyfus (1901), Five Years of My Life (1894–1899), University
Press, John Wilson and Son, Cambridge, USA. (Francoski izvirnik: Alfred
Dreyfus, Cinq années de ma vie. Pariz, La Découverte, 1901, ponatis
2006.)
4
Christopher E. Forth (2004), The Dreyfus Affair and the Crisis of French
Manhood (deloma dostopno na Google Books). Baltimore, The John
Hopkins University Press.
Jane F. Fulcher (1999), French Cultural Politics & Music: From The
Dreyfus Affair to the First World War (deloma dostopno na Google Books),
Oxford, Oxford University Press.
Jeremy Jennings (2000), 1898–1998: From Zola’s "J’acusse" to the
Death of the Intellectual. The European Legacy, letn. 5, št. 6, 829–844.
Robert J. Smith (1971), "A Note on Romain Rolland in
the Dreyfus Affair," French Historical Studies 7, no. 2 (Fall 1971): 284287.
V italijanščini:
Massimo Sestili (2004), L'errore giudiziario. L'affare Dreyfus, Zola e la
stampa italiana, Faenza, Editore Mobydick.
Enrico Bradaschia (1997), « L’Affare Dreyfus nella stampa ebraica
Triestina », Quaderni Giuliani di storia, vol. XVIII, no. 2, 7–24.
Roberto Finzi (1997), L'antisemitismo: dal pregiudizio contro gli ebrei ai
campi di sterminio (deloma dostopno na Google Books), Firenze, Giunti
Gruppo Editoriale.
Maurizio Raspi (ed.) (1991), L’Affaire Dreyfus in Italia, Pisa, ETS
Editrice.
L’affaire Dreyfus – kratek video v italijanščini
V francoščini:
Marc Angenot (1995), Juifs, trahison et littérature. V: Miscellanées en
l’honneur de Gilles Marcotte, Montréal, Fides, 163–178. (članek, dostopen
na avtorjevi spletni strain http://marcangenot.com/)
Marc Angenot (1995), « Un Juif trahira. La préfiguration de l'Affaire
Dreyfus (1886-1894) ». Romantisme, letn. 25, št. 87, 87–114.
Christophe Charle (1977), "Champ litteraire et champ du pouvoir: Les
Ecrivains et l'Affaire Dreyfus," Annales, ESC 32, no. 2 (March-April 1977):
240-264.
Vincent Duclert (1994), L’affaire Dreyfus. Pariz, Éditions la Découverte.
Vincent Duclert (1997), Anti-intellectualisme et intellectuels pendant
l'affaire Dreyfus. Mil neuf cent. Revue d'histoire intellectuelle (Cahiers
Georges Sorel), letn. 15, št. 1, 69–83.
Madeleine Rebérioux (1976), « Histoire, historiens et dreyfusisme »,
Revue historique, no. 2, 407–432.
5
Jacques Le Rider (1994a), « La réception de l’Affaire en Autriche–
Hongrie », Michel Drouin ed., L’Affaire Dreyfus de A à Z, Paris,
Flammarion, 1994, 537–542.
— (1994b), « L'Affaire Dreyfus vue par les Juifs assimilés de Vienne et de
Berlin: Die Fackel de Karl Kraus et Die Zukunft de Maximilian Harden »,
Revue de la Bibliothèque nationale de France, no. 2, 44–61.
Drago Rotar (2001), « La quête d'identité : "die Judenfrage" et la
production de l'identité ethnique dans un pays sans Juifs ». Monitor ISH,
letn. III, št. 1–2, 15–27. (O slovenski in srednjeevropskih identiteti,
katere konstitutivni in strukturni element je tudi antisemitizem.)
Enzo Traverso (2005), Le passé, modes d’emploi. Histoire, mémoire,
politique. Pariz, Éditions La fabrique.
Erika Weinzierl (1994), « L’Affaire Dreyfus et l’Autriche-Hongrie »,
Revue de la Bibliothèque Nationale de France, no. 2, 29–35.
6. Obveznosti študentk/študentov:
— redna prisotnost na predavanjih in seminarjih/vajah (opravičljiv je le
neopravičen 1 izostanek, za vsak nadaljnji izostanek mora
študent/ka priskrbeti pisno potrdilo). Študentje/študentke morajo
sami/same in hitro nadoknaditi zamujena predavanja in seminarsko
delo;
— na predavanjih: redna branja tekstov pri predavanjih, obvezni
referat in aktivno sodelovanje v diskusiji;
— na seminarjih/vajah: sprotno raziskovalno delo (individualno in
teamsko) in priprava kratkih poročil;
— namesto seminarskih nalog boste oz. bomo letos jeseni skupaj
pripravili razstavo o aferi Dreyfus, vendar pa bosta vseeno morala
vsak študent in vsaka študentka pripraviti kratek povzetek lastne
hipoteze o izbranem poglavju, epizodi ali temi iz afere Dreyfus (na
eni A4 strani) in to hipotezo zagovarjati (to je sestavni del izpita –
eno od vprašanj).
7. Ocenjevanje:
— 40 % končne ocene iz obvezne in dodatne literature, absolviranje
zapiskov iz predavanj (po tematskih sklopih);
— 40 % končne ocene iz seminarskih aktivnosti, ustvarjalnosti,
analitične prodornosti, skupinskega dela in kolegialnosti,
6
sodelovanja v diskusijah in raziskavi (zagovor, argumentacija lastne
hipoteze), priprave plakatov za razstavo in pri končni pripravi
razstave o aferi Dreyfus;
— 10 % končne ocene predstavitev besedila na predavanjih;
— 10 % končne ocene prisotnost na predavanjih in vajah.
8. Izpitni roki:
Bodo določeni naknadno (2 po koncu semestra, 2 jeseni)
9. Študentsko obnašanje:
Vsaka študentka in vsak študent se morata do univerzitetnih učiteljic in
učiteljev vesti korektno in spoštljivo, enako velja za njuno razmerje do
študentskih kolegic in kolegov.
Na predavanjih in seminarjih/vajah prepisovanje ali kopiranje (tehnologija
»copy/paste«, plagiarizem) tujih spoznanj in besedil brez ustreznega
sklica ni dovoljeno.
7