GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt I
GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt ZGODOVINA (posodobljeno marec 2013) Zgodovina in njene naloge ........................................................................................................................................................... II Zgodovinski čas in prostor........................................................................................................................................................... III Od mestnih državic do prvih imperijev .............................................................................................................................. IV Prazgodovina ali pravek .............................................................................................................................................................. IV Prve visoke kulture ali civilizacije ................................................................................................................................................. V Življenje v kovinskih dobah ...................................................................................................................................................... V Začetki namakalnega poljedelstva (U/44)................................................................................................................................ V Državna organizacija in uprava v Egiptu ................................................................................................................................. VI Politični pregled Egipta .......................................................................................................................................................... VII Kulturna zapuščina Egipta ..................................................................................................................................................... VIII Mezopotamija – politični pregled ......................................................................................................................................... VIII Zapuščina zgodnjih civilizacij................................................................................................................................................... IX Antika – Grška in rimska zgodovina ............................................................................................................................................ IX Grčija v Starem veku – geografska podoba............................................................................................................................. IX Egejski svet v bronasti ali heladski dobi ................................................................................................................................... X Obdobje v temi ali Homerjeva Grčija (1200 – 800 pr. Kr.) ...................................................................................................... XI Arhaično obdobje (800-500 pr. Kr.) – nastanek polis ............................................................................................................ XII Velika grška kolonizacija (8-6.st.pr.Kr.) ................................................................................................................................. XIII Sparta .................................................................................................................................................................................... XIII Atene – začetki demokracije ................................................................................................................................................. XIV Grško – perzijske vojne (opisoval Herodot) .......................................................................................................................... XVI Klasična doba – zlata doba Aten ........................................................................................................................................... XVI Klasična doba – peloponeške vojne (opisoval Tukidid)........................................................................................................ XVII Helenistično obdobje (323-31 pr. Kr) – Makedonija in Aleksander Veliki ........................................................................... XVII Rimski imperij .......................................................................................................................................................................... XVIII Apeninski polotok pred nastankom Rima ........................................................................................................................... XVIII Nastanek in razvoj Rima........................................................................................................................................................ XIX Od kraljestva do republike .................................................................................................................................................... XIX Revolucionarno obdobje – kriza republike in njeno reševanje ............................................................................................. XXI Od republike k cesarstvu...................................................................................................................................................... XXII Rimsko cesarstvo (27 pr.n.št.-476)...................................................................................................................................... XXIII Doba principata................................................................................................................................................................... XXIII Pax Romana ........................................................................................................................................................................ XXIII Principat po Avgustovi smrti ............................................................................................................................................... XXIV Dominat (284-476) .............................................................................................................................................................. XXIV Rimska vojska ....................................................................................................................................................................... XXV Širjenje Rimskega imperija ................................................................................................................................................. XXVII Širjenje po Sredozemlju – Punske vojne ............................................................................................................................ XXVII Zaton Rimskega imperija................................................................................................................................................... XXVIII Slovensko ozemlje pod Rimljani .............................................................................................................................................. XXIX Pozno antično obdobje na Slovenskem .................................................................................................................................. XXIX Experentia est optima rerum magistra. I GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Zgodovina in njene naloge 1. Družboslovna in humanistična znanost: a. družboslovna – proučuje človeško družbo b. humanistična – proučuje položaj človeka v družbi c. znanost – načrtno odkrivanje zgodovinskih dejstev s pomočjo zgodovinskih virov 2. Na katera vprašanja mora zgodovinar odgovoriti, ko preučuje dogodek? Kdaj? Kje? Zakaj? 3. Naloge zgodovine: a. ugotavljanje zgodovinske resnice b. razkrivanje zakonitosti zgodovine razvoja c. kritično presojanje preteklosti d. razvijanje zgodovinskega načina mišljenja e. ohranjanje zgodovinskega spomina 4. Pot do zgodovinske resnice s pomočjo zgodovinskih virov: a. materialni viri – arheologija prazgodovina (kustos /vodi po muzeju/) b. pisni viri: srednjeveška listina/diploma (najpogostejša), časopisi, kronike (dogodki, razporejeni po času), anali (napisan dogodek), urbarij; hranijo se v arhivih, FALSIFIKAT-ponaredek c. ustni - pisava - material I. papirus (papirusov trs, ob Nilu, podoben bambusu) II. pergament (ustrojena živalska koža) III. papir(15. st v Evropi) - pisni pripomočki d. avdiovizualna sredstva 5. Zgodovinarjevo delo a. zbiranje literature b. iskanje virov (primarni,sekundarni) – kritika virov-analiza c. ugotavljanje in povezovanje zgodovinskih dejstev 6. Pomožne zgodovinske vede – pomagajo, ozko področje a. paleografija – o starih pisavah (paleo-star, grafija-pisava) b. epigrafika – o starih napisih c. diplomatika – srednjeveške listine d. sfragistika – veda o pečatih e. heraldika – veda o grbih f. kronologija – veda o času in koledarjih g. numizmatika – veda o starih kovancih h. arhivistika – o arhivskem gradivu 7. Samostojne družbene vede a. arheologija – proučuje materialne vede b. sociologija – proučuje odnose med ljudmi v družbi c. etnologija – proučuje običaje d. filologija – veda o jezikih in književnosti 8. Problemi sodobnega zgodovinopisja a. arhivska zapora b. odkrivanje novih virov c. vmešavanje politike d. čustven odnos do pisanja Izkušnja je najboljša učiteljica. II GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Zgodovinski čas in prostor 1. Zgodovinski čas a. kronologija – veda o času in koledarjih b. zavedanje o času – prazgodovina - Merjenje časa v Egiptu, Mezopotamiji sončne, peščene ure - temeljne enote za merjenje časa: I. dan (a) naravni dan (b) 24h II. leto (a) lunino (354 dni) (b) solarno (365,24) - koledarji – gregorijanski, julijanski c. načini štetja let: - Grki 776 pr.Kr. (prve OI) - Rimljani 753 pr.Kr. - Judje 3761 pr. Kr. - fašisti 1922 (Mussolini) - Arabci/muslimani 622 n.št. (beg-heđra) - krščanski 0 leta – Rojstvo Kristusa d. periodizacija- razvršča zgodovinska dejanja v era, obdobje ali veke pravek ali prazgodovina 2 mil. let pojav človeka stari vek ali antika 3500 izum pisave 0 srednji vek 476 konec ZRC novi vek 1492 odkritje Amerike sodobnost (atomski vek) 1918 revolucija v Rusiji 2. Zgodovinski prostor: a. krajevna / lokalna b. regionalna c. narodna / nacionalna d. svetovna 3. Delitev zgodovine po snovi: a. splošna b. posebna - kulturna - družbena - politična Experentia est optima rerum magistra. III GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Od mestnih državic do prvih imperijev Prazgodovina ali pravek 1. Zajema 98% zgodovinskega dogajanja (materialni zgodovinski viri) začetek z učlovečenjem človeka, traja do nastanka prvih držav. 2. Prazgodovino delimo na dve podobdobji: a. kamene dobe: - paleolitik (stara kamena doba) (2 milj.-10.000 let pr.n.š.) - mezolitik (srednja kamena doba) (10.000-8.000 let pr.n.š.) - neolitik (mlajša kamena doba) (8.000-kovin) b. kovinske dobe: - bakrena doba - bronasta doba (baker+kositer/10-30%/) - železna doba I. stara oz. haltštatska (Haltstadt, Nemčija) II. mlajša oz. latenska (Latene, Švica) 3. Paleolitik – nastanek in razvoj človeka: - teorije: znanstvene, mitološke - človečnjaki/primati (avstralopitek - južna opica) homo habilis(2 milj spretni človek, 700800ml.)homo erectus(1,6 milj.-pokončni človek) arhaični homo sapiens (star misleči človek) se loči na: I. Neandertalec (Neandertal, Düseldorf) – 1700ml II. Homo sapiens sapiens (sodobni misleči človek) – 1700ml 4. Življenje v paleolitiku in mezolitiku Čas trajanja Bivališča Preživljanje Družba Orožje, orodje PALEOLITIK (stara kamena doba) 2 milijona-10.000pr.Kr. Drevesa,jame Lov, nabiralništvo horde Verovanje Kopje, lok, kamen, prodnjak, les, kost Animizem-duša Pridobitev ogenj MEZOLITIK (srednja kamena doba) do 8.000 pr.Kr Zemljanke (obala, reke), kolibe iz kosti, lesa Lov, nabiralništvo, ribolov rodovi (10) bratstvo(10) PLEME (rodovnoplemenska družbena ureditev) vodi plemenski poglavar (selitve, lov, rešitve, spori, voj. pohodi) pomaga svet rodovnih poglavarjev kopje, lok, pestnjak Animizem, totemizem (verovanje v živalske in rastlinske prednike); tabu – rod jamskega medveda ne sme ubijati jamskega medveda trnek, drevaki, vrše (košare) mreže, udomačitev psa 5. Neolitska revolucija a. začetki poljedelstva v pasu rodovitnega polmeseca (Jutrovo/Levanta/Orient/Bližnji vzhod) - vzroki in pogoji I. dovolj padavin-900 mm/ m2 II. pradomovina divjih žit III. naraste število prebivalstva, ki se ni sposobno preživljati le z lovom in nabiralništvom - vrste poljedelstva I. najprej požigalniško/motično/selilno II. kasneje ralno, namakalno, plužno Izkušnja je najboljša učiteljica. IV GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt - dela poljedelcev: setev žetev mlačev nečkanje mletje peka kruh - udomačitev živali: ovce, kokoši… (mešano kmetijstvo) - obrti: lončarska, tekstilna (predenje tkanje barvanje) b. stalna naselitev-vasi, podobne mestom zaradi obzidja (Jeriho) c. družbene spremembe: - velike družine - matriarhat - pojav lastnine I. družbena (zemlja) II. zasebna (hiša, obleke) - ravnajo se po nezapisanih zakonih, ki se prenašajo iz roda v rod in to imenujemo običajno pravo d. religija – verujejo v naravne pojave (sonce, dež,veter) – kult narave, kult vener Prve visoke kulture ali civilizacije Življenje v kovinskih dobah 1. Bakrena doba – 9. tisoč. pr. Kr. – Anatolija – samorodni Cu tolčenje segrevanjetaljenje Bakreni pas (zemljevid U/42) Uporaba bakra se razširi v Evropo, Egipt 2. Bronasta doba – 4. tisoč pr. Kr. Bližnji Vzhod (začetki visokih civilizacij) 3. Železna doba – 5. tisoč pr. Kr. – meteorno(neobdelano) železo 4. tisoč. segrevanje 2. tisoč. jeklenje 4. Novi poklici in dejavnosti: a) rudarji b) kovači c) trgovci (konji so tovorne živali) 5. Gospodarstvo: a) druga delitev dela – obrt b) tretja delitev dela – trgovina – naturalno gospodarstvo (blago za blago)denarno(7. stol. pr.Kr.) 6. Urbanizacija – nastanek prvih mest 7. Družbene spremembe: a) razslojevanje družbe: - plemstvo (vodilni) - srednji sloj (trgovci, obrtniki) - nižji sloj (kmetje, sužnji-vojni ujetniki) b) patriarhat – patriarhalno suženjstvo (sužnji živijo v družini) c) plemena se začnejo povezovati, nastanejo plemenske zveze-ljudstva; ljudstvo nima svoje države, nima knjižnega jezika, nima knjižnih del d) vojaška demokracija (vodilni se posvetujejo o pomembnih stvareh z vojaškimi bojevniki) e) religija ali verovanje – kult vladarjev Začetki namakalnega poljedelstva (U/44) 1. Čas in prostor prvih civilizacij a. začetki v 5. tisoč. pr.n.št. ob konicah pasu rodovitnega polmeseca b. naravne razmere/pogoji za nastanek - glavni: vodnate reke, ki poplavljajo ter trgovina - rodovitna prst - malo dežja, veliko sonca 2. Irigacijsko poljedelstvo v Egiptu a. naravne razmere: - enakomerno spuščanje Nilove doline - napovedovanje poplav (junij/enakonočje/ – oktober) Experentia est optima rerum magistra. V GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt b. namakalna dela in organizacija namakalnih del: - naravno namakanje, vsaka vas je posebej organizirala dela - naraščanje števila prebivalstva-umetno namakanje v notranjosti s pomočjo jarkov, kanalov, bazenov, šadufov (vedra), sakij (vodna kolesa), kar so obdelovali felahi (egipčanski kmetje) c. vrsta namakanja: bazensko namakanje, ena žetev letno 3. Irigacijsko poljedelstvo v Mezopotamiji a. naravne razmere: - več sonca - globoka rečna korita v zg. toku, sp.tok-ravnina-nasipavanje materiala - nenapovedane poplave – odvisna od snega v anatolskih gorah (Evfrat, Tigris) b. namakalna dela in organizacija del - gradili so kanale, prekope, nasipe, zbiralnike vode - dela je načrtoval sloj plemstva s svečenikom iz zigurata (tempelj), nadzorovali so uradniki in vojakimestamestne državice Ur, Uruk, Babilon… c. izum pisave (klinopis)za lažje pobiranje davkov d. celoletno namakanje, 2 žetvi e. gojili so iste rastline kot v Egiptu razen oljke in papirusovega trsa 4. Namakalno poljedelstvo se razvije tudi ob reki Ind v 3. tisočletju pr.Kr., ob reki Huang-Ho na Kitajskem 2. tisoč.pr.Kr in v 1.tisoč.pr.Kr v srednji Ameriki vrsta namakanja začetek poplav organizator namakalnih del rastline, ki so jih gojili Egipt bazensko junija vasfaraoni por,trsje,oljke,pšenica Mezopotamija celoletno Nenapovedane(april) vladarsvečenik solata,pšenica,por,grah Državna organizacija in uprava v Egiptu 1. Države Bližnjega vzhoda so urejene kot orientalne despotovine. 2. Kralj/faraon (velika hiša) je vladal kot despotima vrhovno zakonodajno, vojaško, upravno, sodno, svečeniško oblast. 3. Uradništvo izvršuje kraljeve ukaze in je urejeno hierarhično: a. faraon b. vezir (ponavadi faraonov sin) c. predstojniki kraljevih uradov (za vojsko, gradnje, plovbo) d. predstojniki okrožij ali nomov, župani mest, predstojniki kraljevih žitnic, kraljevi pisarji… e. upravni uradniki imajo sodno oblast 4. Vojska – skrb za red, mir, osvajalna in obrambna vloga, opremo vojakov; oproščeni svečeniki, sužnji, odvisni kmetje; urejena je hierarhično: a. faraonnajvišji vojaški poveljnik b. vezir c. upravniki vojaških zadev (polkovnik, predstojnik skladišča orožja) d. častniki (najnižji poveljujejo enoti 50 mož) 5. Svečeniki – opravljali so verske obrede, upravljali premoženje svetišč, ukvarjali so se z znanostjo, pismenostjo; privilegiji – niso bili obdavčeni, niso bili vojaki 6. Družbena ureditev – sužnjelastniška družba: a. plemstvo b. meščanstvo (obrtniki, umetniki, trgovci) c. kmetje d. odvisni kmetje (obdelujejo veleposest faraonov, svečenikov, opravljajo glavna gradbena dela) e. sužnji (manj kot kmetov) – delali v kamnolomih, poljih – orientalno suženjstvo Izkušnja je najboljša učiteljica. VI GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Politični pregled Egipta 1. Raziskovalci: - Herodot - Maneto (preddinastično in dinastično obdobje) - Champolion (razvozlal je hieroglife-kamen iz Rosette) 2. V času od 3100-30.pr.Kr. se je zamenjalo 31 dinastij. zgornji/spodnji Nil – spodaj/zgoraj 3. Staroegiptovska država: a. V 4.tisoč. naraste število prebivalstva, zato nastaneta dve egiptovski državi: Zg. in Sp. Egipt b. Okoli leta 3100 jih je združil faraon Narmer/Menes nastanek Staroegiptovske države. - bila je razdeljena na 42 nomov, ki so jih vodili nomarhi - prestolnica je bila v Menfis-u - faraone so pokopavali v piramide; najstarejša piramida je Džoserjeva piramida, največje piramide pa so za gradili faraoni 3. in 4. dinastije - največje so Keopsova, Kefrenova in Mikerinova piramida; pred piramidami je Sfinga, ki jih čuva. c. Država propade, ker se okrepijo nomarhi, ki prevzamejo oblast 4. Prvo vmesno obdobje – Država je zopet razdeljena na Zgornji in Spodnji Egipt. 5. Srednjeegiptovska država – združijo jo knezi iz mesta Tebe a. Najpomembnejša dinastija – 12. dinastija Sezostris III. - državo širi na jug (Nubija ali Kuš), na vzhod do Sinaja - centralizacija uprave v mestu Tebe ustvari 3 upravne enote za zg., sr. in sp. Egipt. 6. Drugo vmesno obdobje a. Severni del Egipta zavzamejo Hiksi. V južnem Egiptu vladajo tebanski knezi. 7. Novoegiptovska država (16.st-11.st.pr.n.š.) – združi faraon Ahmoze18. dinastija a. Največji obseg države v času Tutmozis-a (600.000km2) – na jugu do Sudana, na vzhodu do Izraela, Sirije in severa Mezopotamije. b. Amenofis IV. je izvedel versko reformo-monoteizem (verovanje v enega boga s sončno energijo, Aton-a) c. Nasledil ga je zet Tutankamon – uvede politeizem-verovanje v več bogov. d. Pomembni vladarji 19. dinastije: - Ramzes II. : I. Egipt je doživel kulturni, gospodarski in politični razcvet II. arhitektura III. spopad s HETITI - pri KADEŠU (prva mirovna pogodba v zgodovini) - Ramzes III. – ljudstva iz morja ogrožajo Egipt 8. Tretje vmesno obdobje: - začne se po izumrtju 20. dinastije - jug Egipta zavzame Nubija - sever osvojijo Asirci 9. Poznoegiptovska država: a. Začne se ko zavlada 25. dinastija faraoni iz Nubije»črni faraoni« b. 26. dinastija – SAITISAITSKA DRŽAVA - najemniška vojska (Libijci) - navezujejo stike z Grki in Feničani (prva abeceda/črkopis, trgovci, škrlatna barva, največji pomorci/za Egipčane obpluli Afriko/) - Egipt ogroža Novobabilonska država (zaustavi Neho II.) c. v 6. st.pr.Kr. zavzamejo Perzijci-ostane do 4.st.pr.Kr. d. v 4.st.pr.Kr. zavzame Aleksander Makedonski, po smrti zavlada Ptolomaj (častnik-dinastija Ptolomajcev)zadnja iz te dinastije je bila Kleopatra e. 31.pr.Kr. Egipt zavzamejo Rimljani Experentia est optima rerum magistra. VII GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Kulturna zapuščina Egipta 1. Pisava- hieroglifi ali podobopis – ni črkopisa a. Hieratična/Kurziva/svečeniška pisava (zlogovna) b. Demotična/ljudska pisava (zlogovna) 2. Znanost a. matematika (desetiški sistem; */+-; površina, prostornina, ploščina kroga) b. koledarji c. medicina (mumificiranje) – Imhotep (drugi Imhotep tudi arhitekt piramid) 3. Religija – politeistična – Amon-Ra, mit o Ozirisu 4. Arhitektura – piramide (Imhotep), grobnice, svetišča bogu Amon-Raju Mezopotamija – politični pregled 1. Sumerske državice a. na oblikovanje civilizacije v Mezopotamiji je vplivalo: - namakalno poljedelstvo, ki je ustvarjalo presežke - trgovina, ker so morali zaradi pomanjkanja domačih surovin uvažati les, kovine in gradbeno kamenje. b. organizacija in nadzor irigacijskega poljedelstva in trgovine je bila v rokah vladarjev; kralj je bil vrhovni posvetni in verski poglavar, v lasti je imel vso zemljo; najbolj znan sumerski vladar je bil Gilgameš, o katerem je bil napisan Ep o Gilgamešu c. v mestih je živel močan srednji sloj trgovcev in meščanov, ki so se ukvarjali z obrtjo; Sumerci so razvili tudi podobopisno pisavo; mesta imenujemo tempeljske države, saj so se razvila okrog templjev/ziguratov - vodilno vlogo v družbi so imeli svečeniki. 2. Akadsko kraljestvo a. Akadsko kraljestvo je ustanovil semitski častnik iz Kiša Sargon I., ki si je podredil vse sumerske državice; na vodilni položaj je prišel po neuspehu kralja Lugalzaggisija b. obseg: S Mezopotamija, od Perzijskega zaliva do pogorja Amanus, od gorovja Zagros do Sredozemskega morja; bila je prva centralizirana država na področju Mezopotamije 3. Starobabilonska država a. v 19.st. BC, so se v Mezopotamijo naselili semitski Amoriti, ki so naselili tudi mesto Babili (Babilon), ki postane središče starobabilonske države Amoritov, ki je temeljila na sumerski civilizaciji. b. vrh je država dosegla v 18.st. BC s kraljem Hamurabijem, ki je vso Mezopotamijo združil pod enotno oblastjo in dal sestaviti zakonik v klinopisu c. sloji: - plemstvo (kralj in družina, uradniki, vojaški častniki, svečeniki) - svobodnjaki (svobodni kmetje, trgovci, obrtniki) - polsvobodnjaki (odvisni kmetje, tlačani, cehovski obrtniki) 4. Asirsko kraljestvo a. po Hamurabijevi smrti so Hetiti iz Male Azije zasedli Babilon. Po propadu Starobabilonskega kraljestva (7.st. BC) je položaj velesile dobila Asirija, ki je osvojila vso Mezopotamijo, Egipt, Palestino, Fenicijo, dele Male Azije in Irana. b. osvojenim državam so naložili visoke davke, veliko prebivalcev pa zasužnjili c. razvili so izrazito vojaško družbo in množično uporabljali železo. d. državo sta leta 614 BC uničili Babilona in Medija 5. Novobabilonska država a. je nastala, ko se je pleme Kaldejcev iz ljudstva Aramejcev znebilo asirske oblasti b. država je obsegala južno Mezopotamijo, Sirijo in Palestino ter postala velesila s kraljem Nebukadnezarjem II., pod vodstvom katerega je uničila kraljestvo Juda in njeno prestolnico Jeruzalem, tamkajšnje prebivalce Izraelce so zasužnjili; državo so v 6.st. BC zavzeli Perzijci Izkušnja je najboljša učiteljica. VIII GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Zapuščina zgodnjih civilizacij 1. Zapuščina Mezopotamije a. kulturna zapuščina - izoblikuje se prva država na svetu, ki jo upravlja svečenik-vladar z uradništvom - izumili so pisavo za pobiranje davkov, zapis zakonikov – Hamurabijev - razvoj mezopotamske pisave: slikovna piktografska zlogovna klinopisna - knjižnica kralja Asurbanipala v Ninivah - ep o Gilgamešu-mit o vesoljnem potopu b. znanost - uporabnost in preprostost zanimalo jih je, kako postopek poteka, niso pa iskali vzrokov, saj so si jih razlagali z delovanjem nadnaravnih sil - matematika – za potrebe gradbeništva in merjenja polj; imeli so 60–tinski sistem - medicina – zaščitnica boginja Bau; padarji, poklicni zdravniki c. Gradbeništvo in urbanizacija – mesto Babilon se iz malega mesta razvije v prestolnico za časa Nebukadnezarja: - mogočno zunanje in notranje obzidje - obrambni jarek z vodo - enonadstropne hiše, ulice - semiramidini viseči vrtovi - Babilonski stolp-zigurat 2. Zapuščina drugih zgodnjih civilizacij a. Izrael – Sveto pismo b. Feničani – pomorska trgovina, škrlatno blago, steklo, abeceda c. Hetiti – zakonik ( denarna kazen) d. Indija – hinduizem (knj. delo Vede), budizem kot odgovor na hinduizem, znaki za številke 0 1 2 3 e. Kitajci – svila, papir, porcelan, magnet, smodnik, bankovci, tisk Antika – Grška in rimska zgodovina Grčija v Starem veku – geografska podoba 1. H Grčiji je spadalo: a. celinska Grčija b. otoki v Jonskem morju – Itaka, Korkira (Krf) c. otoki v Egejskem morju - Lesbos - Kikladi (Delas) - Sporadi (Rodos) – velik kip Zeusa - (Kos)- Hipokratova prisega - Kreta v Sredozemskem morju 2. Celinska Grčija: a. S Grčija – Tesalija (poljedelstvo), Epir (živinoreja) b. srednja Grčija – Atika (Atene), Bojotija, Delfi, Tesalija (Olimp) c. J Grčija- ožina Korint - Peloponez I. Ahaja, Argolis- Mikene (levja vrata) II. Elida (Olimpia) – olimpijske igre - Lakonija (polis Šparte) - Mesenija (polis Šparte) 3. H Grčiji je v Antiki spadala tudi obala Male Azije – Eolija, Jonija (Milet) in Dorida. Grki so sebe imenovali Heleni, deželo pa Helada. Ime Grki so jim dali Rimljani, po pokrajini v srednji Grčiji Graeciji. Experentia est optima rerum magistra. IX GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Egejski svet v bronasti ali heladski dobi 1. V 5.tisoč.pr.Kr. nastanejo prve neolitske kulture: a. pod vplivom Bližnjega vzhoda: - starčevska (Srbija) - boianska (Bolgarija) - seskloška (Grčija) b. pod vplivom S Afrike (Egipta) - jug Španije - Francija - Italija 2. Visoko razvite kulture heladske dobe – kretska, mikenska, trojanska 3. Kretsko-minojska kultura – raziskoval jo je Evans v 19.st. a. obstoj kulture 2200-1375 BC b. razvijala se je pod vplivom: - Egipta (papirus, pisava, arhitektura, slikarstvo, kult bika) - Azije (božanstva, kult dvojne sekire) c. konec 3.tisočletja BC – naselitev ljudi iz Azije vpliv na kmetijstvo, obrt(gradbeništvo, zlatarstvo), trgovino d. nastanek palač – največja v Knossosu (labirint), kjer je vladal kralj Minos. Okoli palače(brez obzidja) so nastala mesta s tlakovanimi ulicami, kanalizacijo, vodovodom. Mesta so vodile plemiške družine iz palač. Okoli palače je bilo osrednje dvorišče, okoli pa delavnice in uradi. Pomembno vlogo so imele ženske. Ukvarjale so se s športom, vodile verske obrede, vsa pomembna božanstva so bila ženskega spola (Kačja boginja). Znali so pisati, vendar pisava še ni razvozlana, označili so jo pa kot »linearna A« pisava. Bili so glavni v trgovini, kasneje to prevzamejo Mikenci. e. Propad kulture (teorije): - številni potresi - izbruh vulkana na otoku Tera (Santorini) - vdor Ahajcev iz Miken 4. Mikenska kultura a. srednjeheladska doba 2000-1600 BC – naselitev indoevropskih grških plemen - Homer je Grke poimenoval Danajci (včasih so pa to le Ahajci) - S Grčija – Dorci, Eolci; srednja Grčija – Jonci, J Grčija - Ahajci b. poznoheladska doba 1600-1200 BC (Ahajci)Mikenska kultura c. nastanek države na akropoli (grič), kjer sezidajo palačo iz kiklopskih zidakov; značilnosti: kiklopsko obzidje, levja vrata, gradnja na obok, kraljeva sprejemnica na prostem – megaron d. hierarhična družba (vojaška družba) vladar vojaški poveljniki plemstvo, starešine - bazilevsi (nadzorniki kovačnic) obrtniki, trgovci, kmetje sužnji e. vojaška država - 1450 BC zavzeli Kreto in prevzeli trgovino - 12.st. BC spopad s Trojanci (Iliada) f. najdbe Schliemanna: - palača - grobovi (jaškasti, kupolasti Atrejeva zakladnica z zlato masko - pečatniki z linearno B pisavo g. propad 1150 BC zaradi vdora Dorcevzačetek obdobja v temi Izkušnja je najboljša učiteljica. X GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt 5. Troja – gr. Illion a. nastala v 3.t. BC na SZ obali Male Azije (na griču Hissarliku), v bližini Dardanel b. mesto se je uspešno razvijalo zaradi lege, saj so nadzorovali pomorski promet, trgovsko pot čez Dardanele, med Evropo in Azijo. c. na vrhu moči v 2. tisočletju BC, ko je mesto obdano z velikim obzidjem, v središču kraljeve palače (kralj Priam) megaron- velika dvorana, imajo kanalizacijo ter vodovod. d. Vojna za Trojo se je menda začela, ker je trojanski princ Paris ugrabil Menelajevo (spartanski kralj) ženo Heleno, najlepšo žensko na svetu. Ahajci so pod vodstvom Agamemnona devet let neuspešno oblegali Trojo, nato pa so se domislili zvijače. Izdelali so ogromnega lesenega konja in nekaj svojih mož skrili v votli trebuh. Tako Troja številka 6 propade v 12.st. BC. e. Raziskoval jo je arheolog Schliemann in našel: sekire, zlato in srebrno posodo, nakit..najdbe je poimenoval Priamov zaklad. Obdobje v temi ali Homerjeva Grčija (1200 – 800 pr. Kr.) 1. Naselitev Grkov a. 1. val okoli 2.000 pr. Kr b. 2. val okoli 1.200 pr. Kr 2. Egejsko preseljevanje ali 1. grška kolonizacija – dorska selitev a. začetek preseljevanja okoli 1200 BC – na Balkanski polotok so se naselili Iliri in potisnili v selitev Dorce in SZ Grkeproti J Grčiji b. selila so se tudi druga ljudstva – t.i. ljudstva z morja so ogrožala Malo Azijo, kjer so uničila Hetitsko državo, zato lahko obalo Male Azije poselijo Grki; Italiki so se naselili na Apeninskem polotoku 3. Poselitev Grkov (po končani dorski selitvi) – po 1200 BC a. Dorci – Peloponez, Kreta, J Egejski otoki, J del obale Male Azije b. Eolci – Tesalija, Bojotija, S obala Male Azije c. Jonci – Atika, Evboja, Egejska otočja, Jonija na obali Male Azije d. SZ Grki – S, Sr. Grčija e. Ahajci – Ahaja na Peloponezu J Grčija (že 2000 BC), v tem času razpršena naselitev po otokih 4. Posledice dorske selitve za celinsko Grčijoobdobje v temi: - propad mikenske kulture - izgine pisava - povratek v rodovno plemensko ureditev - umik z morja - začetek železne dobe - kolonizacija obal Male Azije z jonskim prebivalstvom 5. Posledice 1. grške kolonizacije za egejski svet: a. propad Hetitske države v Mali Aziji (1200 konec države) b. zaton Novoegipčanske države c. Egejsko morje postane grško d. najbolj razviti del Grčije postane obala Male Azije (stik maloazijskih Grkov z razvitimi kulturami Vzhoda) - zlasti Milet postane kulturno in znanstveno središče (do 5.stol.pr.Kr., nato se prestavi središče v Atene, po peloponeških vojnah pa na Sicilijo) - nastanek polis - prevzem pisave od Feničanov 6. Družba v temnem obdobju a. viri: materialni, pisni (Homerjeva epa) b. propad hierarhično urejene družbe (mikenske) povratek na rodovno plemensko ureditev – OIKOS (plemiška družina v kateri živijo tudi sužnji)se poveže v GENS (rod), ta v bratstva, ta v pleme c. Grčija je bila razdeljena na številne plemenske monarhije; vladali so jim kralji/bazilevsi Experentia est optima rerum magistra. XI GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt d. plemstvo (močno) - ugled si je pridobivalo z vojaškimi pohodi, bogastvo pa z ropanjem - plemiške vrline so bile: pogum, zvijačnost, darežljivost - cenijo epsko pesništvo, niso cenili dela - njihovo geslo:»Biti vedno prvi!« e. svobodno prebivalstvo (kmetje, obrtniki, trgovci – cenjen poklic pevcev, vedeževalcev, kovačev, zdravilcev) f. sužnji g. teti - svobodni, brez premoženja – berači, dninarji (delajo za hrano) Arhaično obdobje (800-500 pr. Kr.) – nastanek polis 1. Polis je mestna državica. Je središče političnega, gospodarskega, verskega, kulturnega, pravosodnega, socialnega, vojaškega in upravnega življenja stare Grčije. 2. Čas nastanka (pred 800 pr.Kr. – Mala Azija) a. najprej nastanejo ob obalah Male Azije, zaradi stika z razvitejšimi kulturami Bližnjega Vzhoda b. okoli leta 800 (arhaična doba) pa začnejo nastajati na celinski Grčiji 3. Način nastanka a. ob akropoli npr. ATENE – taka polis je sestavljena iz treh delov: - vzpetini/griči, na katerem je palača, kasneje pa svetišča – obdana z obzidjem - vznožje akropole – mestni del - podeželje, kjer živijo kmetje b. združitev več vasi v polis – SPARTA, polis brez obzidja 4. Obseg – po obsegu so bile različne; največji Sparta (8400km2) in Atene (2550 km2) 5. Vzroki za nastanek večjega števila polis a. velika razčlenjenost – težka prehodnost b. naselitev v več valovih in več grških plemen c. prepričanje, da je velika država neučinkovita, ker ne morejo ljudje enakopravno sodelovati v političnem življenju d. ni bilo zunanje nevarnosti e. le v polis se lahko uresniči grški način življenja - red, disciplina - pravica do razpravljanja in odločanja državljanov - spoštovanje zakonov 6. Trojna oblika samostojnosti a. avtarkija – gospodarska neodvisnost b. elevterija – zunanja politična neodvisnost c. avtonomija – notranja politična neodvisnost 7. Ureditev polis a. po obliki vladavine - monarhija (vladar/kralj – dedovanje) - republika (predsednik z mandatom, ljudska skupščina) b. po obliki politične ureditve - aristokratske (plemstvo, elita, vladanje najboljših) I. oligarhija (peščica najbogatejših, majhna skupina) II. tiranija (en človek/tiran/ se s silo polasti oblasti) - demokratske (demos-ljudstvo; vladavina ljudstva) 8. Kaj je Grke povezovalo – konstituitivni elementi a. olimpijske igre, pisava, jezik, Homerjeva epa, božanstva (Olimp), Delfi b. strah pred sovražnikom, zaradi česar se povezujejo v vojaško-politične zveze (Peloponeška, atiškodelska, helenska…) Izkušnja je najboljša učiteljica. XII GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Velika grška kolonizacija (8-6.st.pr.Kr.) 1. To je naseljevanje ljudi in preseljevanje Grkov ob obalah Sredozemskega morja med 8. in 6.st. 2. Vzroki - rast števila prebivalcev - pomanjkanje obdelovalnih površin - politična nasprotja v polis - izgon (ostrakizem – črepinjska sodba) - socialne stiske, propadanje kmetov, dolžniško suženjstvo - avanturizem (želja po spoznavanju novega) - želja po navezovanju trgovskih stikov 3. Potek a. kolonizacijo usmerja preročišče Delfi b. matična polis je izbrala voditelja odprav – Oikistes, v novi koloniji je bil tudi voditelj, po smrti so ga častili kot heroja 4. Ureditev – nova kolonija je bila neodvisna država, bila pa je še v stikih z matično polis. 5. Pomen kolonizacije a. za Grčijo - pospeševanje trgovskih stikov – kolonije so v Grčijo uvažale – kmetijske pridelke (žito), les, rude, sužnje; matična Grčija je izvažala – olje, vino, oljke, vinska trta - vpliv na grško filozofijo - stik z Egiptom (prevzeli kamnito arhitekturo) s Hetiti (živalski friz-relief) b. za Evropo - gospodarski (izsuševalne, namakalne naprave, denarno gospodarstvo, oljke, vinska trta) - kulturni (religija, pisava, jezik, narečja, mestni način življenja, slikarske, kiparske tehnike) 6. Smeri a. Z Sredozemlje (J Italija- Tarent, Neapelj, Kime; Sicilija – Sirakuze Velika Grčija zaradi velikosti) b. obale Francije (Masilija), Španije (bolj redko) c. SV Sredozemlje (Halkidika, obale Črnega morja[gostoljubno morje]) d. V obale Jadranskega morja (izvajale grške kolonije iz J Italije- Hvar, Korčula)-drugotna kolonizacija e. SV obale Afrike – Kirene (Libija), Naukratis (Egipt) f. Milet – največ kolonij (90) 7. Grških kolonij ni v - notranjosti Male Azije - SZ obali Afrike (Kartagina – Feničani) - ob obalah Fenicije (Feničani), S od Rima 8. Konec kolonizacije je bila bitka pri Alaliji na Korziki, ko jih porazijo Etruščani in Kartažani. Sparta 1. Nastanek a. poselitev že v mikenski dobi (Peloponez 1600 BC, Ahajci) b. dorska selitev 1200 BC c. ustanovitev Sparte – okoli leta 900 BC – združitev 5 vasi v mesto ob reki Evrotas, pokrajina Lakonija d. velikost – 8400 km2, do okoli 300.000 prebivalcev - problem pomanjkanja zemlje je reševala z osvajalnimi pohodi - naravne razmere: dobri pogoji za kmetijstvo; rudnik železa 2. Ureditev – vedno oligarhična monarhija a. zakonodajalec Likurg 8.stol.pr. Kr. b. ustava: velika retra Experentia est optima rerum magistra. XIII GESŠ Trbovlje 3. 4. 5. 6. Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt c. 2 kralja (enakopravna v odločitvah – soglasno poveljevala vojski, v primeru vojne je eden poveljeval vojski, drugi pa ostal doma, skrbela sta za verske brede in za sodne zadeve); oblast omejujejo efori d. svet starešin – Geruzija – 28 nad 60 let stari spartiati + 2 kralja (nad 30 let) – dosmrtno članstvo (pristojnosti – priprava zakonov, varovanje ustavne ureditve in sodne zadeve) e. ljudska skupščina – Apela – vsi nad 20 let stari spartiati (pristojnosti – potrjevanje ali zavračanje zakonov /vzklikanje/, volitve eforov [člani geruzije], odločanje o vojni) f. nadzorni svet – Eforat – 5 eforov, nad 30 let, voljeni za 1 leto, za to funkcijo so bili izvoljeni samo 1krat (pristojnosti – nadzor nad kraljema, sodne zadeve, napovedovanje vojne, spremljali kralja na vojno, pravica aretacije kralja) Družba razslojena na 3 sloje (vsi skupaj so lakedaimonci) - spartiati– Dorci – 9000 jih je živelo v občini enakopravnih (homoioi), živeli v mestu, vojaki, imeli posest (državna last)-obdelovali so jo heloti, imeli so vse politične pravice- v vseh političnih organih so le spartiati!, osebno svobodni - peroiki – Dorci – 40-60.000, živeli na podeželju, obdelovali zemljo, trgovci, obrtniki, brez političnih pravic, opravljali vojaško službo, plačevali davke, osebno svobodni - heloti– Ahajci – 200.000, staroselci, državni sužnji, obdelovali zemljo spartiatov in svojo, brez osebne svobode, družine, vojaki samo v izrednih primerih, prirejali so lov na helote – kriptije Špartanska vzgoja a. stroga disciplina, ubogljivost, pokornost, odpovedovanje, vojaški duh, vojaška in telesna pripravljenost, izurjenost b. pomanjkanje zasebnosti v življenju c. vzgoja deklet doma Špartanska vojska a. hopliti (stalna pripravljenost, disciplina, oprema – ščit, meč, kopje) b. falanga strnjena skupina hoplitov Peloponeška zveza a. zveza Sparte z nekaterimi drugimi polisi na Peloponezu b. vodila jo je Sparta - zaveznice dajo vojsko v primeru vojne, falanga - Sparta doseže prevlado na Peloponezu, ki je trajala do sredine 5. Stoletja Pr. Kr. Atene – začetki demokracije 1. Nastanek: a. Atika poseljena že v neolitiku, prvi razcvet Aten v mikenski dobi (poznoheladski)-kraljevina. Atenska država oz. Atene, nastala v sr. Grčiji na Atiki, bila rezultat daljšega razvoja, izvršena je bila združitev (sinoikizem) – podeželja in Aten. Ta proces se je zaključil v 7.stol.pr.Kr. Po legendi naj bi združitev Atike izpeljal heroj Tezej. Zaščitnica Aten postane boginja Atena. b. Atika je bila velika 2550 km2, druga po velikosti, okoli 250.000 prebivalcev. c. mesto Atene je imelo 50.000 prebivalcev d. naravne razmere ugodne za poljedelstvo, dobro so razvite obrt, trgovina in pomorstvo- 6km oddaljen Pirej je največje pristanišče; rudnik srebra Laurion in marmorja 2. Državna ureditev a. monarhija – vodi jo bazilevs (kralj-vojaška, verska in sodna oblast) b. plemstvo (evpatridi) 682 pr.Kr. odstrani kralja postane aristokratska republika - namesto kralja – 9 arhontov (državni uradniki), mandat 1 leto; na začetku so vodili vso državno upravo, nato le sodstvo in verske zadeve; po končani službi dobijo mesto v svetu starešin - areopag (svet starešin) članstvo dosmrtno sodne zadeve - agora (ljudska skupščina) – odrasli državljani stari nad 20 let, potrjevanje zakonov, volitve uradnikov Izkušnja je najboljša učiteljica. XIV GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt 3. Atene so morale reševati družbene probleme – kmetje so bili gospodarsko in osebno odvisni od plemstva, ki jim je sodilo po nezapisanih zakonih. Z reševanjem teh problemov se začne razvijati atenska demokracija. 4. Reforme arhontov – prve je že izvedel Drakon: zapis običajnega prava: odprava krvnega maščevanja, ločitev umora od uboja, državljan Aten le hoplit; drakonske kazni-visoke za majhne prekrške 5. Arhont Solon (594/93 pr. Kr.); reformator, pesnik, priljubljen; njegove reforme: a. gospodarske reforme - podpiranje obrti, trgovine in pomorstva - poenotenje mer, uteži, denarja - gojenje oljk, prepoved izvoza žita b. socialne reforme - vzroki I. kriza atiških kmetov, saj so morali 1/6 pridelka dati plemstvu (šestinarji) II. rast števila prebivalstva III. drobljenje kmetij IV. uvoz cenejšega žita V. pritisk veleposestnikov na kmeta - posledice I. zadolževanje-na »dolžniških kamnih« zapisan dolg in rok za vrnitev II. če človek ni zmogel vrniti, je izgubil del posesti ali pa postal suženjdolžniško suženjstvo - reforme I. črtanje dolgov II. odprava dolžniškega suženjstva (nihče ni mogel postati suženj zaradi dolga) III. odkupovanje dolžniških sužnjev na stroške države IV. določitev zemljiškega max. za veleposestnika – prepreči kopičenje zemlje v njegovih rokah c. politične reforme – spremenil je atensko ustavo - uvedel TIMOKRACIJO (razdelitev prebivalstva v razrede po premoženju, po pridelanih mernikih žita-razdelitev tudi v vojski) I. razred – 500 mernikarji (izbirajo se arhonti 9-konjeniki) II. razred – vitezi (300-500 mernikov – hopliti) III. razred – zeugiti – vprežniki (150-300) IV. razred – teti-lahko oboroženi (150) - ustanovil svet 400-tih – BOULE so volili iz prvih treh razredov; pripravlja zakonske predloge - ustanovil porotno sodišče – HELIAIA v katerem so sodelovali tudi teti d. pomen Solonovih reform - pomembno je premoženje, sposobnosti, rojstvo ni - zmanjšal moč plemstva – evpatridov, dodelitev pravic srednjemu sloju 6. Pizistrat/Pejzistrat a. Solon se umakne iz Aten, saj večina z njegovimi reformami ni bila zadovoljna (aristokrati preveč izgubili, ljudstvo premalo dobilo) b. pojavijo se strankarske razprtije; stranke: - POLJANCI aristokracija - OBMORCI meščanstvo, pomorci - GORJANCI podeželsko kmečko prebivalstvo, stranka skrajne ljudske demokracije, ki jo vodi Pizistrat c. 560 pr.Kr. zavladal kot tiran, saj je z vojsko zavzel akropolo in vladal s Solonovo ustavo; blag tiran d. reforme: - dajanje posojil kmetom z nizkimi obrestmi, znižal davke; gradnje na Akropoli, vodovod, ceste - atenska keramika svetovno znana, izvoz olja, kovanec z likom Atene e. Atene začnejo razvijati zunanjo politiko Experentia est optima rerum magistra. XV GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt 7. Klejsten: a. nova teritorialna razdelitev Atike na 10 fil, vsaka sestavljena iz treh tretjin (obala, podeželje, mesto) odpravljena Solonova delitev po premoženju, državljani so izenačeni b. ustanovi svet 500ih vsaka fila vodi državo 1/10 leta, nj. člani so se imenovali pritani-začasno predsedstvo države; eden izmed njih je bil izvoljen za predsednika-mandat 1 dan. c. ostrakizem – črepinjska sodba za preprečitev tiranije (6000 glasov) Grško – perzijske vojne (opisoval Herodot) 1. Indoevropski Arijci se okoli 1500 pr.n.št. naselijo v osrednjo Azijo in svojo deželo imenujejo dežela Arijcev ali IRAN. Država je dosegla največji obseg v 6.st.pr.n.št. Najpomembnejša vladarja sta bila Darej in Kserkses. Takrat so se na V razširili do reke Ind na Z pa do obal Male Azije. 2. Vzroki za vojne: a. Perzijci postavijo na oblast grške tirane v malo-azijskih polis b. Perzijci zavirajo grško trgovino in pospešujejo feničansko 3. Potek vojn: a. Jonski upor 500 pr.n.št. – Milet se upre Perzijcem in prosi za pomoč celinske Grke; prišli so prepozno, saj so Perzijci Milet požgali – prebivalce so odpeljali v Mezopotamijo, kjer so jih zasužnjili b. bitke med celinskimi Grki in Perzijci: - bitka na Maratonskem polju – 490 pr.n.št. zmaga Atencev (priprave na naslednjo trajajo 10 let) - 30 grških polis se poveže v Helensko zvezo, dajo graditi triere – ladje s tremi vrstami veslačev - 480 pr.n.št. – bitka pri Termopilah (300, edin poraz), Salamini, Plataje in Mikala – 479 pr.n.št. 4. Posledice grško-Perzijskih vojn: a. v Grčiji naraste moč Atenam, saj izbojujejo večino bitk b. Perzijci se umaknejo nazaj v Azijo 5. Vzroki za grški uspeh: a. boljša opremljenost grške vojske (kopje, ladje/triere-manjše ladje/) b. branijo svoje ozemlje c. prednost domačega terena d. nemotiviranost perzijskih vojakov, ki so bili številne narodnosti Klasična doba – zlata doba Aten 1. Atene ustanovijo atiško-delsko pomorsko zvezo (ADPZ). Vzrok-Perzijci. Članice so iz Egejskega morja, Atike in obal Male Azije a. njene obveznosti: - gradnja ladij za zvezo – triere - prispevali denarna sredstva b. Atenci pošljejo KLERUHE v članice zveze (rešili so prenaseljenost doma, sporočajo jim o možnosti upora); maščevanje Atencev c. prestavili so blagajno ADPZ iz Delosa v Atene obnova Aten, plačevanje politikov 2. Razvoj sužnjelastniške demokracije – v Atenah vlada Periklej a. najpomembnejši politični organ postane ljudski zbor/ljudska skupščina/eklezija (polnoletni moški); imajo boule, porotno sodišče, aeropag (vlada). b. pozitivne strani demokracije: - dnevnice, kratkotrajne službe, žrebanje-niso žrebali vojaških poveljnikov in finančnikovvolitve - politične pravice polnoletni moški državljani TETI c. negativne strani demokracije - večina brez političnih pravic 10-20% ima pravice (sužnji, ženske, tujci niso imeli pravic) - hitro menjavanje zakonov - pojav demagogov (politiki, ki veliko obljubljajo) Izkušnja je najboljša učiteljica. XVI GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt 3. Kulturni razvoj Aten: a. obnova akropole: PARTENON-svetišče, EREHTEJON (manjše od partenona), PROPILEJE (široke stopnice na akropolo), tempelj Nike, ODEON- prostor za glasbenike b. kiparji: Fidijas, Miron – metalec diska začneta obnavljati akropolo c. književniki: Sofokles, Aristofan d. zgodovinarji: Herodot, Tukidid Klasična doba – peloponeške vojne (opisoval Tukidid) Sparta Atene Gospodarstvo Obrt, kmetijstvo Obrt, trgovina, bančništvo Politični režim Aristokratska/oligarhična Kraljevina aristokratska rep. tiranija vladavina sužnjelastniška demokracija Vojska Kopenska-hopliti Mornarica-triere Vojaška zveza Peloponeška zveza ADPZ Kultura nerazvita Književnost,umetnost,zgodovina, filozofija 1. Vzrok za peloponeške vojne – obe vodilni polis (Sparta in Atene) hočeta prevladati v grškem svetu. 2. Povod za vojno – Atene prepovejo Megari trgovati v pristaniščih ADPZ, zato Megara prosi za pomoč Sparto. 3. Potek vojne 431 – 404 pr.n.št. (potekala je v treh fazah): a. Sparta napade Atiko, Atenska mornarica začne ropati Peloponeške obale. V Atenah izbruhne kuga, zanjo umre 1/3 prebivalstva (tudi Periklej) in zato Atenci podpišejo s Sparto mir – NIKIJEV MIR. Določal je 50 letno premirje – status quo (nespremenjen položaj) b. Siciljska ekspedicija – Atenci so hoteli zavzeti V dele Sicilije, kjer je imela svoje kolonije Sparta. Doživeli so popoln poraz (7000 mrtvih, ostale so zasužnjili v siciljskih kamnolomih). Voditelj atenske vojske je bil ALKIBIADOS. c. Spartanci se povežejo s Perzijci in napadejo Atene ter jih pri Kozjih rekah porazijo. 4. Posledice peloponeških vojn: a. za Atene: - razpustiti so morali ADPZ in se vključiti v Peloponeško zvezo - porušiti so morali Dolgi zid (od Aten do Pireja) - ukiniti so morali demokracijo-na oblast so jim postavili spartanske tirane b. za Grški svet: - Grške polis so oslabljene. Najmočnejša polis so TEBE, ki premagajo Sparto in za 10 let prevladajo v grškem svetu – HEGEMONIJA - Atene in Sparta se povežeta in napadeta Tebe - zaradi vojne je bil Grški svet oslabljen- lahek plen Makedoncem Helenistično obdobje (323-31 pr. Kr) – Makedonija in Aleksander Veliki 1. Nastanek Makedonske države a. izvor Makedoncev – Grki, Iliri, Tračani b. družbena ureditev – rodovno-plemenska ureditev vojaška demokracija sužnjelastniška ureditev c. odlikovanje države v 5. stol.pr.Kr. močna postane v času Filipa II. v 4.stol.pr.Kr. - razvito gospodarstvo (gozdarstvo, rudarstvo, trgovinaizvažanje v Grčijo) - reorganizacija vojske – ustanovi se makedonska falanga 2. Makedonski poseg v Grčijo za skupen boj proti Perzijcem a. razcepljenost Grkov (protimakedonski tabor vodi Demosten filipike-argumentirani govori) b. poraz Grkov pri Hajroneji 338.pr.Kr. c. nastanek panhelenske zveze (združijo se Grki in Makedonciskupen boj proti Perzijcem)-polisi iz Peloponeza niso bili vključeni Experentia est optima rerum magistra. XVII GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt 3. Osvajanja Aleksandra Makedonskega – izobraževal ga je Aristotel a. obračun z nasprotniki v Makedoniji in Grčiji b. priprave na pohod proti Perzijcev (30 000 pešcev,5000 konjenikov) c. porazi perzijske vojske Granik, Iss, Gavgamele d. obseg države: na V reka Ind, na Z do Jadranskega morja, Egipt 4. Pomen države Aleksandra Velikega a. obnova gospodarstva (enoten denar, mere in uteži, gradijo namakalne sisteme, obrt, trgovina) b. ustanavljanje mest c. helenizem: - širjenje grške kulture, jezika, ki izpodrine aramejščino - razvoj znanosti-geografije, biologije 5. Razpad države a. državljanske vojne – spopadejo se vojaški poveljniki-diadohi b. razpad države na - Država Ptolomejcev (Egipt, Ciper, Palestina, Fenicija-Aleksandrija z Muzeionom) - Država Selevkidov (Sredozemlje-Indosamosvojitev posameznih držav:Pergamon, Pont) - Država Antigonidov (Grčija, Makedonija, Mala Azija) 6. Prihod Rimljanov a. v treh makedonskih vojnah so Rimljani porazili Antigonide-146 pr.n.št. provinca Makedonija b. 64 pr.n.št. zavzamejo ostanke države Selevkidov – provinca Sirija c. 30 pr.n.št. zavzamejo državo Ptolomejcev – provinca Egipt Rimski imperij Apeninski polotok pred nastankom Rima 1. Geografska podoba Apeninskega polotoka a. leži v J Evropi – Sredozemlju b. ima sredozemsko podnebje c. na V ga omejuje Jadransko morje, na Z pa Tirensko, na J Jonsko morje d. ime dobil po Apeninih e. za ime Italija je več različic izvora: - ime po kralju Italu - mlado govedo - po ljudstvu Italiki 2. Poselitev Apeninskega polotoka a. poseljen že v paleolitiku b. pod vplivom S Afrike se razvije neolitska kultura c. v 2. tisoč. pr.n.št. (železna doba) pride do indoevropeizacije – naseljujejo se indoevropska plemena na Apeninski polotok - Italiki (Umbri, Sabini, Latini, Samniti, Oski, Marsi, Kampani, Sikuli) - Veneti - v Genovskem zalivu Liguri - Grki 3. Na Apeninskem polotoku so živeli tudi Etruščani in sicer med dvema rekama (Tibero in Arno). Pokrajina se v antiki imenuje Etrurija, danes Toskana. a. o njihovem izvoru obstaja več teorij: - so neindoevropsko ljudstvo - nastali so z mešanjem staroselcev in priseljencev iz Male Azije b. imeli so mestni način življenja, mesta z okolico so vodili kralji. 12 mest se je povezalo v politično enoto (DODEKAPOLIS), ki jo je vodil kralj Izkušnja je najboljša učiteljica. XVIII GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt c. gospodarstvo: - razvito so imeli pastirstvo - poljedelstvo - obrt (zlatarska, izdelava nakita iz srebra, slonove kosti) - rudarstvo (rudniki železa, bakra, svinca) - pomorska trgovina z Grki - solinarstvo d. družba - živeli so v družinah (vodilno vlogo plemiči - obstajali so velike, aristokratske ali plemiške družine (pomembno vlogo so imele ženskesodelovale so lahko v javnem življenju) 4. Rimljani so prevzeli a. od Etruščanov – fasces (simbol izvršilne in sodne oblasti), triumf (slavnostni prihod zmagovalca v mesto), gladiatorske igre, gradnjo na obok b. od Grkov – vero, pisavo, mestni način življenja, oljko, izsuševalne in namakalne naprave Nastanek in razvoj Rima Od nastanka mesta – AB URBE CONDITA (štetje let) 1. Vergil – Eneida (želel je posnemati Iliado) – Rim naj bi ustvaril Enej, ki je zbežal iz Troje 2. Rim je bil v 1. tisočletju BC naselje na J bregu Tibere – Palatinu, ki so ga postavili Latini (pokrajina Lacij) 3. V 8. st. pr.n.št. so še na treh gričih zgradili vasi, ki so se povezale v občinesinoikizem (največji Rim in Alba Longa). Občine so se povezale v latinsko zvezo. 4. Zgodovino antičnega Rima delimo na: a. Doba kraljev 753-510 pr.n.št. b. Doba republike 510-30 pr.n.št. c. Doba cesarstva 30 pr.n.št. -476 n.št. 5. Rimsko kraljestvo 753-510 pr.n.št. a. V 6. st.pr.n.št. nastane mesto z obzidjem (postavil Servij Tulij) in forumom (svetišče, pokopališča), izsuševalne naprave b. v okolici nekropole, lončarske delavnice, Marsovo polje, kjer so se urili vojaki 6. Rim v času republike 509-30 pr.n.št. a. gradnja številnih templjev b. Galci/Kelti ga požgejo (Brenus, Galska katastrofa)obnova brez urbanističnega načrta c. Gradnja obzidja d. Nov razcvet Rima po punskih vojnah 146 pr.n.št. 7. Rim v času cesarstva – vir str.110 a. Cesar Avgust:»Našel sem Rim iz opeke, zapuščam ga v marmorju.« - (opeka ni obstojna) svetišče Panteon (vsem bogovom), Circus Maximus, forumi, bazilika (sodna zgradba), terme… Od kraljestva do republike SPQR – Senātus Populusque Rōmānus (senat in ljudstvo Rima) 1. Rimsko kraljestvo (753-510 pr.n.št.) a. družbena ureditev - FAMILIJA (pater familias U/111 član senata, član sodišča, vodi finance družine, verske zadeve) patriciji, otroci, žene plebejci (kmetje) sužnji Experentia est optima rerum magistra. XIX GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt - več familij se poveže v GENS (rod) KURIJA(bratstvo) TRIBUS-pleme (3 populus Romanus – rimska ljudstva) b. državna ureditev – volilna kraljevina (monarhija) - 7 kraljev (REX)-vrhovni vojaški poveljnik, sodna, svečeniška, izvršilna oblast; zadnji 3je kralji so dokazani (Etruščani) – Tarkvinij Prisk, Servij Tulij, Tarkvinij Ošabni - Najpomembnejši je bil predzadnji – Servij Tulij. Okoli Rima je zgradil obzidje in ga utrdil – Servijansko obzidje. Prebivalstvo razdeli na 5 davčnih razredov glede na premoženje; iz teh se oblikujejo 2 družbeni skupini patriciji in plebejci. - SENAT – zakonodajna oblast (predlaga zakone, skupščina potrdi). Senat sestavljajo patresi – starešine c. Zadnji rimski kralj je bil Tarkvinij Ošabni – tiran; izvedel je tiranijo, iz oblasti ga spravijo aristokratske družine razglasijo republiko pod vodstvom Junija Bruta, postane aristokratska republika. 2. Aristokratska republika RES PUBLIKA (stvar ljudstva). Politična ureditev: a. republiko je vodil Junij Brut, nato pa so imenovali politične organe; najpomembnejši politični organi so bili : b. magistrature ali uradniške službe, ki so brezplačne - dva konzula – imata enoletni mandat, po enem letu greta v senat in imata pravico VETA. - diktator - pretorji – imajo sodno oblast - cenzorji – izvaja cenzuro-sestavljajo spiske senatorjev - edili – skrbijo za red, mir, ceste, izvajajo tržni nadzor, nadzor nad svetišči, kanalizacijo, vodovodom - kvestorji – skrbijo za finance - kasneje-ljudski tribuni (2-10) – zastopniki plebejcev (imajo pravico VETA na sklepe senatov in konzulov) c. senat - sestavljen je iz nekdanjih konzulov in patricijev - število članov je bilo ob nastanku 300, v določenem obdobju 600, v času Julija Cezarja 900 senatorjev, v času Avgustusa pa na 600. - svetoval je konzulu in sprejemal odločitve z glasovanjem - postane pomembnejši od ljudske skupščine d. ljudske skupščine - kurialna skupščina – sestavlja jo 30 voditeljev kurij - tributna skuščina – najpomembnejša-njene odločitve je moral potrditi senat, šele nato postanejo zakonsko veljavne. 3. Družbena ureditev v času zgodnje republike (od 5.-3.st.) a. sužnjelastniška družba, vendar deljena na patricije, plebejce in sužnje b. patriciji so bili veleposestniki, lastniki čred, imeli so politične pravice, živeli so v samem Rimu in bili potomci Latinov in Sabinov c. plebejci so bili trgovci, obrtniki, kmetje, bili so osebno svobodni, vendar brez političnih pravic, živeli so v okolici Rima, bili so potomci priseljencev d. poroke med patriciji in plebejci niso bile dovoljene, zato se niso mogli dvigniti na družbeni lestvici e. zaradi podrejenega položaja začnejo plebejci z bojem za enakopravnost s patriciji; plebejci so najprej grozili, da bodo zapustili Rim in odpeljali delovno silo v konkurenčno mesto, zato so patriciji določili, da imajo lahko 2 svoja zastopnika ali ljudska tribuna s pravico VETA (494.pr.n.št.). f. yredi 5.st.pr.Kr. so plebejci zapisali svoje zakone na 12 bronastih ploščic ali tablic, postavili so jih na ogled sredi Rimskega foruma; napisani so zakoni zasebnega, kazenskega, javnega in verskega prava g. 287 pr.n.št. so sklepi ljudske skupščine postali obvezni za vse; plebejci dobijo položaj enega izmed konzulov, položaj svečenikov, lahko so se poročali s patriciji, vstop v magistrature in senat (te službe lahko opravljajo le bogati plebejci ali nobili, zato ker so brezplačne). Izkušnja je najboljša učiteljica. XX GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Revolucionarno obdobje – kriza republike in njeno reševanje 1. V 3.st.pr.n.št. so se Rimljani začeli širiti po Sredozemlju, kjer so trčili na Kartažane in med njimi se začnejo punske vojne. Zaradi njih pride do velikih družbenih sprememb: - vojaški poveljniki obogatijo z vojnim plenom - kmetje propadajo I. ker so bili v vojni so bile njihove kmetije neobdelane II. niso bili konkurenčni veleposestvom ali latifundijem, saj so te obdelovali sužnji – usmerjene so bile v gojenje ene poljedelske kulture III. izhod iz krize iščejo ob odhodu v mesto (postanejo brezposelni mestni reveži ali proletariji). - vitezi ali equites – to so bili bankirji in trgovci, ki so posojali denar z visokimi obrestmi-denarna aristokracija - okrepijo se politiki, ki so izhajali iz vrst plemstva – volivce so poskušali dobiti z geslom »kruha in iger«. To pomeni, da so zastonj delili žito, vino, oljčno olje in za njih organizirali zastonj gladiatorske igre. 2. Poskusi reševanja krize: a. poskus reševanja agrarne krize – brata Grakh (ljudska tribuna) - Tiberij je v 2.st.pr.n.št. izda agrarni zakon. Določal je, da ima lahko 1 veleposestnik največ 125 ha obdelovalne zemlje + 125 ha za odrasla sinova. Zemljiški max. I. 7,5 ha da država eni kmečki družini (če ma kdo več kot 125) II. če imajo več kot 250 ha obdavčijo III. uprejo se veleposestniki, pride do nemirov v katerih je Tiberij ubit - Čez 10 let nadaljuje z njegovimi reformami Gaj Grakh, Tiberijev brat. I. obnovi njegov zakon II. določi zakon o žitu III. izda zakon o naselbinah/kolonijah, kar pomeni, da so začeli mestne reveže naseljevati v province (Sicilija, Sardinija, S Afrika) IV. upor plemstva, nemiri, Gaj pobegne iz Rima, na begu naredi samomor. 3. Večino njunih zakonov ukinejo in pobijejo več kot 1000 njunih privržencev. a. pojavijo se 2 politični stranki: - OPTIMATI – veleposestniki, senatorji, plemstvo - POPULARI – privrženci bratov Grakh b. poskus reševanja vojaške krize - reševal jo je Gaj Marij, saj je bila vojska v tem času zelo neuspešna. Sestavljena je bila iz latifundistov ali veleposestnikov, ki se niso imeli interesa bojevati. Takrat so na S Rimsko državo ogrožali na Kimbri in Tevtoni, v S Afriki pa niso mogli premagati Numudijskega kralja Jogurto. - zato je Gaj Marij določil, da gre lahko v vojsko vsak fant star nad 16 let. Od države dobijo plačo, orožje, hrano, obdržijo lahko del vojnega plena, po 20-ih letih služenja postanejo vojni veterani in dobijo v provincah kmetijo. - s takšno vojsko premaga Kimbre, Tevtone in Jogurto (afriški poveljnik) c. zaradi te vojaške reforme je narasla moč vojaškim poveljnikom - polega Gaja Marija, je pridobil na moči tudi Sula, ki je bil tudi vodja optimatov; postal je tudi konzul, toda vrhovni vojaški poveljnik je še vedno ostal Gaj Marij - zato med njima pride do državljanske vojne. - Sula z vojsko vkoraka v Rim in prevzame oblast (prvič je vojska uporabljena za dosego političnega cilja-državni udar ali puč). - Sula uvede diktaturo, ki traja 3 leta. Diktaturo je prevzel s proskripcijskimi listi (seznami nasprotnikov – ubijanje). Sprejme aristokratsko ustavo s katero poveča moč senatu in optimatom. Senat postane 600-članski in zopet dobi vrhovno oblast. Po tej ustavi je konzul le uradnik, ne pa več vrhovni vojaški poveljnik – s tem je ločil politično oblast od vojaške - 79 pr.Kr. Sula odstopi, republika postane še šibkejša. Experentia est optima rerum magistra. XXI GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Od republike k cesarstvu 1. Kriza republike se tudi po odstopu Sule nadaljuje, saj je prihajalo do državljanskih vojn. Upirati se začnejo tudi sužnji. Najbolj znan je bil Spartakov upor leta 73 pr.n.št – voditelj gladiatorske šole. V uporu je sodelovalo od 60.000-120.000 upornikov, saj so se sužnjem priključili tudi kmetje. Ker so imeli različne interese (sužnji-osvoboditev in vrnitev v domovino, kmetje želijo zemljo), je upor propadel. Upornike je premagal vojskovodja Kras in jih dal 6.000 križati ob »VIA APIA«. Katilina poskuša prezveti oblast – zarota propade. Kras postane konzul, drugi konzul pa postane Pompej, ki se je izkazal v vojnah v Mali Aziji in Hispaniji. V tem času se izkaže tudi Julij Cezar, ki se bojuje z Galci. 2. 1.TRIUMVIRAT (leta 60 pr.n.št.)– trije možje. Vsak od treh je imel oporo v določenem družbenem sloju ljudi. Vsi trije so bili pristaši stranke popularov. Triumvirusi so nato razdelijo upravo nad ozemljem. a. POMPEJ med vojaki, ima Hispanijo b. KRAS med vitezi, ima Sirijo c. JULIJ CEZAR med navadnim ljudstvom, ima Galijo, Galijo Cisalpino in Ilirik 3. Kras je padel v vojni s Parti, med Pompejem in Cezarjem pride do državljanske vojne. Bitka je bila v Grčiji leta 48 pr.n.št. pri Farsalu (pri Atenah). Zmaga Cezar. Pompej zbeži v Egipt, kjer ga da Cezar umoriti, na prestol pa postavi Kleopatro. 4. Dikatura Julija Cezarja – ko je prišel na oblast je začel izvajati številne reforme a. politične - senat postane 900-članski. Vanj lahko pridejo tudi ljudje iz provinc (Sicilije, Hispanije, Galije Cisalpine). Senat je podrejen Cezarju, je njegov svetovalni organ - na novo uvede občine, vendar Rim ostane glavno mesto imperija. Prebivalci Sicilije, Hispanije in Galije Cisalpine je dodelil rimsko državljanstvo in prestavil meje Italije iz Rubikona na reko Timav b. gospodarske - obnovil je agrarni zakon (zemljiški maksimum in razdeljevanje žita najnižjim slojem) - za brezposelne organizira javna dela - organizira čiščenje cest - tovorni vozovi lahko vozijo le ponoči c. kulturne - dal je reformirati koledar – julijanski koledar (solarni) in uvede prestopno leto - graditi je dal nov trg – FORUM JULIUM. - zakon proti razkošju – omejeval je nakit, obleke. d. družbene reforme - veterane in proletarce so naseljevali izven Italije (Kartagina, Korint) - tem naseljencem so plačali odškodnino 5. 2. TRIUMVIRAT a. Julij Cezar je imel nazive - vrhovni vojaški poveljnik (imperator) - vrhovni svečenik (pontifex maximus) - diktator - dosmrtni konzul - dosmrtni ljudski tribun s pravico VETA - oče domovine (najvišji naziv za rimske vladarje) b. ker Cezar ni hotel odstopiti in je resno ogrozil republiko so republikanci pod vodstvom Bruta in Kasija nanj izvedli atentat (15.3. 44 pr.n.št. – dan marčevih id). c. v oporoki je določil svoje naslednike, ki so sestavili 2.triumvirat. Republikanci so zato triumvirusom napovedali vojno. Spopad je bil pri Filipih (pri Makedoniji) leta 42 pr.n.št. Zmagali so triumvirusi in si razdelili oblast. - Mark Antonij je dobil vzhodne province - Mark Lepid je dobil Afriko (Tunizija) - Gaj Oktavijan je dobil zahodne province in Italijo Izkušnja je najboljša učiteljica. XXII GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt d. drugi triumvirat je razpadel, ko je Lepidova vojska zbežala k Antoniju v Egipt, Lepid pa je postal vrhovni svečenik in se vrne v Rim. Med Oktavijanom in Antonijem pride do državljanske vojne. Bitka je bila pri Akciju (Grčija)leta 31 pr. Kr. Zmagal je Oktavijan, ki je postal 1. rimski cesar. Rimsko cesarstvo (27 pr.n.št.-476) 1. Obdobje principata (27.pr.n.št. – 284 n.št.) 2. Obdobje dominata (284 n.št. – 476 n.št.) Doba principata 1. Po bitki pri Akciju je Egipt postal rimska provinca. Edini vladar pa je postal Oktavijan, ki se je leta 27 pr.n.št. oklical za cesarja. 2. Obnovil je republikanske ustanove (senat, ljudska skupščina) tako, da je bila navidezno država republika, dejansko pa urejena kot cesarstvo. 3. Senat je Oktavijanu podelil dva naslova: - princeps (prvak, prvi med državljani) – vse državne funkcije prepustil senatu - augustus (vzvišeni-nad magistrati) 4. Bil je tudi: - imperator (vrhovni vojaški poveljnik) - pontifex maximus (vrhovni svečenik) - dosmrtni ljudski tribun s pravico veta - dosmrtni konzul - cesar - po smrti – oče domovine 5. Imenovali so ga tudi drugi ustanovitelj Rima – »Našel sem Rim iz opeke, zapuščam ga v marmorju«, končal je tudi državljanske vojne, vladal je 40 let. 6. Oktavijanove reforme a. politične reforme – 600 članski senat, ljudska skupščina izgubi pomen, plačane magistrature – sloj se razpase do nenormalnih meja – birokracija, pravična obdavčitev, odpravljeno izkoriščanje; razdeli province na I. senatorske so stare province brez vojske (Španija, Sicilija) II. cesarske so na novo priključene province (Egipt) – zaradi možnosti upora, jih nadzoruje vojska s cesarjem b. gospodarske reforme – enoten merski in denarni sistem; gradnja in vzdrževanje cest c. družbene – popis prebivalstva (za novo določanje davkov)-prvi popis; podpora družin z več otroki; Kruha in iger d. Vojaška reforma – reformiral je kopensko vojsko in mornarico - kopenska vojska I. pretorijanci – telesna straža (10.000) II. poklicna, redna vojska – 28 legij (v eni legiji 6000 vojakov) – vojaki iz Apeninskega polotoka III. pomožne čete – vojaki iz provinc e. kulturne – obnova starih verskih kultov, rimske noše, načina življenja; gradnje, mesec avgust Pax Romana 1. Obdobje 200 letnega miru, kar pomeni, da ni državljanskih vojn, bojevali so se na mejah, tako so bili poraženi proti Germanom v Tevtoburškem gozdu. Na Balkanu so se jim upirali Iliri, upor je bil med leti 6 in 9 n.št. Po zadrtju upora so Rimljani provinco Ilirik razdelili na dve provinci: Dalmatia, Panonia. 2. Gospodarstvo se je v principatu dobro razvijalo zaradi Rimskega miru. Najbolj razvito je bilo kmetijstvo, zemljo so obdelovali z dvoletnim kolobarjenjem. Poznajo plug plužno poljedelstvo. Največ žita so Rimljani uvažali iz Egipta in Sicilije. Izpopolnili so mline na veter, vodo. Experentia est optima rerum magistra. XXIII GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt a. Trgovina se je dobro razvijala zaradi cestnega omrežja, poenotenja mer, uteži, denarja. Več so uvažali kakor izvažali, zato so imeli deficitarno trgovino (ustvarili so primanjkljaj). Z vzhodom so trgovali po svilni poti (kopno) in dišavni poti (morje). b. Obrt: kovaštvo, lončarstvo, zlatarstvo, steklarstvo, kamnoseštvo. Imeli so dobro razvit promet. Ceste so merili (potomer), izdelali so zemljevid cestnega omrežja. 3. Romanizacija je proces širjenja rimske kulture – politeistična vera, latinski jezik, običaji, navade, arhitektura, pisava, prava. Nosilci romanizacije so bili trgovci, vojaki, uradniki, vojni veterani. a. najprej se romanizirajo prebivalci mest (višji sloji), saj so tako obdržali službe, privilegije b. kasneje se romanizirajo na podeželju in nižji sloji c. Romanizacija doseže vrh leta 212.n.št. s Karakalovim ediktom (odlog, listina). Rimsko državljanstvo dobijo vsi svobodno rojeni v Rimskem imperiju. d. prej se romanizira Z, kot V, saj ima V razvito kulturo (Grki) Principat po Avgustovi smrti 1. Leta 14 n.št. je Avgustus umrl, še vedno pa je vladala Julijsko-klavdijska dinastija. a) prvi, ki je zavladal je bil cesar Tiberij (v tem času križajo Kristusa) b) njegov naslednik je bil Kaligula, ki je bil duševno bolan, pohod na Britanijo, katerega so umorili pretorijanci. c) v času Klavdija so bila osvojena nova ozemlja (Britanija, Norik, Trakija, v S Afriki provinca Mavretanija romanizacija); žena ga je dala umoriti, zavladal je sin Neron d) Neron je organiziral požig Rima, da je dobil navdih za pesnitev – za to je obtožil Kristjane, ki jih je začel množično preganjati, ubijati 2. Flavijci a) Vespazijan (dal je graditi Kolosej), nasledit ga je sin Tit. b) V času Tita je zopet gorel Rim, izbruhnil je vulkan Vezuv. 3. Antonini (posinovljeni cesarji) a) cesar Nerva je posinovil Trajana b) v času Trajana doseže Rimska država največji obseg (konec 1., začetek 2.st.), saj so priključene nove province (Armenija, Asirija – meja se prestavi iz Evfrata na Tigris, Arabija – Sinajski polotok, Dacija) c) Cesar Hadrijan prestavi mejo iz Tigrisa nazaj na Evfrat. Zgraditi je dal obrambni sistem ali limes med Britanijo in Škotsko. d) Mark Avrelij (2/2 2.st.) – filozof; boji s Parti in z Germani ob Donavi 4. Severi – cesarji iz severne Afrike. Najpomembnejši je bil Karakala – Constitutio Antoniniana 5. Obdobje vojaških cesarjev. V tem obdobju je vladalo 38 cesarjev in 24 proticesarjev. Imenujejo tudi Dioklecijana Dominat (284-476) 1. Dioklecijan – DOMINUS ET DEUS – zavlada kot gospod in bog. Država postane despotovina oz. absolutna monarhija. Z reformami za približno 170 let zaustavi propadanje države. 2. Njegove reforme: a. reforma vladanja - uvede vladanje štirih ali tetrahija - Dioklecijan in Maksimijan (avgustusa); Galerij in Konstancij (cesarja-naslednika) b. gospodarske reforme - zakon o dednosti poklicev, ki je določal, da se poklic podeduje - zakon o cenah (max. cene za osnovne življenjske potrebščine, min. plače) c. davčna reforma - zemljarina, glavarina( dva neposredna davka) - uvede proračun – razdelitev finančnih sredstev v državne namene Izkušnja je najboljša učiteljica. XXIV GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt d. vojaška reforma - konjenica (na mejah okrepil konjenico) - tajna policija e. upravna reforma - province poveže v DIACEZE; 4 dieceze, vsak tetrarh imel 1 3. V njegovem času je zadnje preganjanje kristjanov. 4. Po smrti tetrarhov so se vnele državljanske vojne (trajale 20 let), zmagovalec v njih pa je bil Konstantin Veliki – 313 n.št. je izdal Milanski edikt s katerim so prenehali preganjati Kristjane – krščanska vera postane dovoljena. Novo prestolnico postavi v Bizancu – Konstantinopolis, prepove gladiatorske igre. 5. Cesar Teodozij ga nasledi – 391 n.št. postane rimska državna vera krščanstvo. a. 394 leta se v bitki pri Frigidusu ali Mrzli reki (Ajdovščina) spopadeta Teodozij in Evgenij kot poganski cesar. Zmaga Teodozij in s tem krščanstvo. b. 395 leta razdeli Teodozij Rimsko državo na dva dela. Meja poteka po: - Beograd- Kotor- Sredozemsko morje-zaliv Velika sirta (S Afrika) - Nastane Zahodno Rimsko cesarstvo (traja do 476 leta) in Vzhodno Rimsko cesarstvo (Bizantinsko cesarstvo) – traja do 1453 n.št. Zavzamejo jo Turki in Istanbul postane prestolnica. Rimska vojska 1. Marijeve reforme a. V vojsko gre lahko vsak fant star nad 16 let b. Opustil je zahtevo, da si morajo legionarji iz lastnega denarja kupiti opremo, ki jo je sedaj kupila država. c. Ker so imeli vsi legijonarji kakovostno opremo,je ostal le standardni tip legionarja, ki je bil še najbolj podoben hastatu. d. Poleg orožja dobijo še plačo, del vojnega plena e. Po 20-ih letih dobijo v provincah kmetijo 2. Legije a. sestava - Glavnino rimske vojske je sestavljala pehota, katere posamezniki so bili imenovani legionarji, ki so bili razporejeni po legijah. Popolna legija je štela 6000 vojakov. Ta je bila razdeljena na 10 kohort, ki so bile razdeljene na 3 maniple. Vsak manipel je bil razdeljena na 2 centuriji. V legiji je bilo okoli 4500 vojakov (3000 težko oboroženih, 1200 lahko oboroženih ter 300 konjenikov), ostali so bili predvsem stražarji ter spremstvo. - Legionarji so bili rimski državljani, za konjenico in pomožne enote pa so novačili tujce. Rimljani so se prijavljali v vojsko zaradi plačila ali slave. Ker je delovala po vsem imperiju, so se ji pridružili med drugim tisti, ki so želeli videti svet. Omogočala je tudi dvig na družbeni lestvici. Čeprav je bil častniški položaj rezerviran za pripadnike višjih slojev, se je lahko kmečki sin povzpel do centuriona. b. poveljstvo - legiji je poveljevalo 6 vojaških tribunov, ki so bili voljeni, v času cesarstva pa jih je imenoval cesar - poveljnik centurije pa se je imenoval centurion (stotnik) 3. Legionarji a. oprema - Opremljeni so bili z gladijem, kratkim mečem in lahkim ščitom (štirioglat). Za metanje so uporabljali dolgo kopje. Imeli so usnjene ali kovinske čelade in kovinske prsne oklepe. Vojaki so nosili še kramp, sekiro, žago, lonec za kuhanje in žito za 15 dni. Prenašali so okoli 40 kg, tudi po 30km na dan. Po vojskovodji, ki je vpeljal to obveznost so jih imenovali »Marijeve mule«. b. plača - Legionarji so poleg mezde (plačila) dobili del plena po bitki, veterani pa po dolgoletnem služenju posestvo v osvojenih provincah. Experentia est optima rerum magistra. XXV GESŠ Trbovlje 4. 5. 6. 7. Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt c. disciplina - Rimska vojska je bila znana po številnosti, izurjenosti, dobri oborožitvi in strogi disciplini, ki so jo zagotavljali s kaznimi. Za vsak prekršek so bili kaznovani z udarci. - Najhujša kazen je bila decimiranje (zdesetkanje). Enoto so razdelili na skupine po deset in vsaka je izžrebala enega vojaka, ki so ga kamenjali ali pretepli do smrti. Lahko so tudi vsakega desetega obglavili. Enoto so hoteli s tem prestrašiti. d. delo - Rimska vojska je bila najpomembnejša institucija v državi in je v mirnem času opravljala vrsto za civilno prebivalstvo pomembnih del. Ko se legionarji niso urili v bojnih veščinah in taktikah, so gradili ceste, vodovode, mostove, kanale, upravne zgradbe,… Zgradili so večino rimskih cest, ki so bile zgrajene tako dobro, da mnoge stojijo še danes. Pretorijanska garda a. V obdobju cesarstva je k vojski spadala elitna pretorijanska garda, ki jo je ustanovil cesar Avgust. Sestavljajo jo je 12 kohort s po 1000 vojaki. Bili so zelo dobro plačani. Njihova naloga je bila varovanje cesarja in njegove družine. b. Kmalu so postali pomembna politična sila. Pretorijanci in njegov poveljnik so velikokrat vplivali na odločitve vladarja, ga nasilno odstavili in nastavili novega. Mornarica a. Mornarica je po moči zaostajala za kopensko vojsko, a je bila kljub temu pomembna sila. Po Italiji in Sredozemlju so zgradili oporišča z veliko vojaštva. Med državljanskimi vojnami je bila mornarica protiutež pretorijancem. b. Regionalne mornarice so varovale bližnje obale in mejne reke ter zatirale upore v provincah. c. Krokar- vojaki gredo čez mostič razvrščeni po dva in dva zavarovani s ščiti, postavljenimi na ograjo v višini kolen. Tako je rimska vojska celo na morju uporabljala svojo sijajno pehoto. Taktika a. bojni pohodi - Na bojnih pohodih so se legije združile v armado. Po dobrih, utrjenih cestah so se vojaki hitro zbrali na strateško pomembnih točkah, od koder so se odpravili na pohod. Pred glavnino vojske so se premikali izvidniki, ki so pogosto preprečili zasede. b. postavitev med bitko - Rimska vojska je imela natančno določeno in izredno izpopolnjeno postavitev med bitko. Močno jedro pehote je ob krilih varovala konjenica. Legionarji so se postavili v tri strnjene vrste. Veliki ščiti so jih varovali pred napadi. Najprej so metalci kopja napadli na daljavo, sledil je boj mož na moža. c. bojne naprave - Rimljani so večino svojih bojnih naprav izdelovali na bojišču, saj so bile preproste, a nevarne. Pri obleganjih mest so uporabljali katapulte, škorpijone (prirejene baliste), oblegovalne ovne, stolpe in jurišno lestev. - proti sovražnim puščicam so se zavarovali tako, da se je 27 legionarjev strnilo v želvo, ki jih je varovala pred izstrelki. Obramba a. limes - Rimljani so se pred vpadi barbarskih ljudstev zavarovali z gradnjo limesa. To je bil utrjen obmejni pas s sistemom povezanih trdnjav in vojaškimi posadkami od Britanije do Črnega morja. b. vojaške naselbine - Rimska vojska je v osvojenih predelih gradila vojaške tabore, kjer so se vojaki namestili te zaščitili opremo in zaloge. Gradnja in organizacija sta bili ustaljeni po vsem imperiju, zanju pa so bili odgovorni vojaški inženirji. - Tabor so postavili v nekaj urah. Določeno je bilo, kje stoji poveljnikov šotor, kje so šotori legionarjev in kje pomožnih enot. Izkušnja je najboljša učiteljica. XXVI GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Širjenje Rimskega imperija 1. Širjenje Rimljanov po Apeninskem polotoku – v zgodnjem obdobju republike (od 5.-3.st.pr.n.št.) a. Etruščani – vojna z etruščanskim mestom Veji je trajala 10 let. Premagali so jih in se razširili v Etrurijo b. premagali so tudi Latine in se razširili v Lacij c. iz Padske nižine so v Rim vdrli Kelti/Galci, ga požgali in oropali Kapitol. Rimljani so se pritoževali nad utežmi, keltski poveljnik Brenus pa je vzkliknil »Gorje premaganim!« (poraženci morajo sprejeti pogoje zmagovalcev) in odpeljal še več bogastva d. v osrednjem delu Apeninskega polotoka so se Rimljani spopadli s Samniti in zavzeli njihovo ozemlje e. na jugu Apeninskega polotoka so se spopadli z grško kolonijo Tarent, ki jim pride na pomoč epirski kralj Pir. Pirova vojska premaga rimsko, vendar izgubi toliko vojakov, da ne zmore obdržati osvojenega ozemlja – Pirova zmaga 2. Po teh vojnah je rimska država segala od reke Rubikon na severu do skrajnega juga polotoka. 3. Odnos Rimljanov do osvojenih ozemelj. Z njimi so ravnali po načelu Divide et impera (Deli in vladaj), saj so ozemlja dobila različen pravni položaj a. latinska mesta – imeli so enake pravice kot rimski državljani, leta 89 pr.n.št. dobijo rimsko državljanstvo b. zavezniška mesta (vsa nelatinska ljudstva) – obdržijo svoje navade, običaje, zakone, z Rimljani pa sklepajo pogodbe (vojaške, trgovske). Med leti 90-88 pr.n.št. so vodili zavezniško vojno in dobili državljanske pravice c. municipiji so samostojna mesta – imajo svoje navade, običaje, pravo, plačujejo le vojni davek; kasneje rimsko državljanstvo d. kolonije – v njih naselijo vojne veterane, ljudi brez zemlje, širijo romanizacijo, imajo podoben status kot latinska mesta Širjenje po Sredozemlju – Punske vojne 1. Rimske patricijske družine so se hotele širiti po Sredozemlju, predvsem pa prevladati v zahodnosredozemski trgovini. Trčili so na Kartažane, ki so jih imenovali Punci in z njimi bojevali 3 punske vojne. a. 1. punska vojna se je začela 264 pr.n.št. - Povod zanjo je bil na Siciliji, kjer so se sprli Grki in Kartažani. Grkom pridejo na pomoč Rimljani, premagajo Kartažane in Sicilijo spremenijo v svojo prvo provinco (Rimska upravna enota izven Apeninskega polotoka). Priključili so si tudi Korziko in Sardinijo in so ustanovili 2.provinco. - Bojujejo se tudi s Kelti ali Galci – ustanovijo provinco Galio Cisalpino. b. 2. punska vojna ali Hanibalova vojna - Kartažani so prestavili sedež svoje vojske na Iberski polotok na novo Kartagino. Z Rimljani so se dogovorili za demarkacijsko črto po reki Ebro/Iberus - Hanibal je ni upošteval, zbral je vojsko, opremil jo je s sloni in izvedel je pohod čet Alpe na Apeninski polotok. V štirih bitkah premagajo Rimljane, zadnja je bila pri Kanah 216 pr.n.št. V Rimu je zavladala panika – Hanibal je pred vrati - Rimljani pod vodstvom Scipia Africanusa napadejo Kartažane v Afriki in jih v bitki pri Zami premagajo. - Hispanija postane rimska provinca - konča se s sklenitvijo miru, po katerem lahko Kartažani obdržijo le posesti v Afriki in se ne smejo več ozemeljsko širiti c. 3. punska vojna se je začela zaradi spora med Kartagino in Numidijo - Kartažani so napadli Numidijce, katerim so na pomoč prišli Rimljani - 164 pr.n.št. so Kartažani poraženi, Rimljani požgejo Kartagino in jo spremenijo v provinco Africo. d. v času punskih vojn so se Rimljani bojevali tudi z Iliri na Balkanu. Leta 181 pr.n.št. so ustanovili kolonijo Aquilleio, ki jim je služila kot izhodiščna točka za osvajanje Balkana Experentia est optima rerum magistra. XXVII GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt - premagali so Karne, Histre (Istra), Japode (Albanija, Črna Gora) in Dalmate (Dalmacija) v treh makedonskih vojnah so porazili Antigonide in leta 168 pr.n.št. ustanovijo provinco Macedonio. - leta 146 pr.n.št. porušijo Korint podredijo si Grčijo in jo spremenijo v provinco Ahajo - leta 133 pr.n.št. si podredijo države Selevkidov in jo spremenijo v provinco Azijo - leta 30 pr.n.št. Rimljani zavzamejo Egipt in ga spremenijo v svojo provinco Egipt 2. Rimska država postane svetovna država ali IMPERIJ. DODATEK: (tule je prof. dodala, ampak mislm d mam use napisan) (Krščanska) vera je bila prepovedana, preganjali so jih (Kristjane). Prvo preganjanje je bilo v času Nerona, drugo v času Dioklecijana. Konstantin Veliki dovoli krščansko vero z Milanskim ediktom in jih prenehajo preganjati. Cesar Teodozij 391 n.št. razglasi, da je to državna vera in so ostale prepovedane. Republika Oblast je deljena med senat in 2 konzula oz. magistrate ter ljudsko skupščino Rimsko cesarstvo Najvišjo oblast ima cesar, svetovalno vlogo pa senat in posvetovalni svet. Magistrature obstajajo, vendar nimajo velike vloge. Cesar ima nadzor nad državno blagajno, nad funkcionarjem in nad cesarskimi provincami. Zaton Rimskega imperija 1. Vzroki za zaton so notranji in zunanji a. zunanji – vpadi številnih ljudstev-azijskih, germanskih, Slovanov - preseljevanje ljudstev se je začelo z azijskimi Huni, ki so ob črnem morju trčili na Gote in sprožili njihove selitve - Vizigoti ali zahodni Goti se naselijo v rimsko provinco Hispanijo in na jug Galije, kjer ustanovijo svoji državi - Ostrogoti ali vzhodni Goti se selijo na Apeninski polotok in zahodni del Balkana, kjer nastane Ostrogotska država. - Vandali (Germani) se selijo čez zahodno Evropo v severno Afriko, kjer ustanovijo svojo državo (vandalizem-rušenje, uničevanje brez vzroka) - na področju rimske province Galije se naselijo še ostala germanska plemena (Alemani, Bavarci, Franki, Burgundi – vse te si podredi Frankovska država) b. notranji - politična kriza – zaradi številnih državljanskih vojn (obdobja vojaških cesarjev), saj so pretorijanci imenovali svoje cesarje - gospodarska kriza – kmetijstvo je doživljalo krizo, saj ni bilo dotoka suženjske delovne sile, zato so latifundisti delili zemljo malim in srednjim kmetom (koloni) v zakup. Sistem se imenuje kolonat ali zakupništvo, kar pomeni, da mora kolon za kmetijo, ki jo ima v zakupu dajati latifundistu naturalne ali denarne dejatve. S tem so položeni temelji novemu družbenemu sistemu – fevdalizmu. I. Trgovina se ne razvija, saj trgovce ogrožajo roparji in tudi zaradi velike inflacije II. Obrt je razvita le tista, ki proizvaja za vojsko - verska kriza se kaže v sprejemanju novih religij I. krščanstvo II. mitraizem Izkušnja je najboljša učiteljica. XXVIII GESŠ Trbovlje Zgodovina 2009/2010 Alen Firšt Slovensko ozemlje pod Rimljani Iliri, Kelti (Tavriski, Japodi, Latobiki, Karni) 1. Rimska osvajanja a. vzroki – vojaški, gospodarski b. vojne – Istrska, Dalmatinsko-panonski upor c. izhodišče – Akvileja d. uprava: - X. regija – Venetia et Histria - Provinci – Norik (Koroška, del Štajerske) in Panonia (Dolenjska, Pomurje, Prekmurje) 2. Urbanizacija a. Poetovio, Emona, Celeia, Neviodunum, ATRANS (Trojane – poštna postojanka) b. mesta so bila obdana z obzidjem – imela so obliko pravokotnika, na sredini je bil forum 3. Romanizacija a. Vrhunec romanizacije: 212. n.št. – Karakalov edikt b. Mešanje rimske kulture s kulturo staroselcev – provicialna kultura: - Vera (politeistična mitraizem, krščanstvo) - Spomeniki (šempeterska metropola, emona) 4. Ceste a. Glavna cesta: Akvileja-Logatec-Ljubljana-Trojane (Atrans)-Celje-Ptuj b. Odcepi: Emona-Trebnje; Emona-Carnium (Kranj); Celeia-Drnovo; Celeia-Slovenj Gradec-Virunum (glavno mesto Norika) c. Pomen cest: vojaški, gospodarski, tudi za pošto 5. Gospodarstvo a. Kmetijstvo - Poljedelstvo (dvoletno kolobarjenje, plug, izsuševalne, namakalne naprave, vinska trta, oljka, sadjarstvo) - Živinoreja (drobnica /ovce, koze/, konji) b. Obrt (lončarstvo, steklarstvo, tekstilna obrt, kovaštvo, rudarstvo – železova ruda, železarstvo /Ravne, Jesenice/, kamnoseštvo /marmor iz Pohorja/) c. Trgovina - Uvoz – nakit, sol, začimbe, pečatna (rdeča) keramika - Izvoz – železo, les, živina, kože Pozno antično obdobje na Slovenskem 1. V 3.st. je naše ozemlje postalo pomembno za Rimljane, saj so tukaj organizirali obrambni sistem »Claustra alpium Juliarum« (obrambni kraško-alpski sistem). Potekal je od Julijskih Alp do Kvarnerskega zaliva. Najbolj utrjeno mesto v tem sistemu je bila Castra (Ajdoviščina). 2. V 4.st. so začela prodirati v Rimsko državo številna ljudstva – najprej Huni, ki so sprožila selitve Germanskih Gotov. Huni so vdirali v S Italijo in porušili Emono, Celeio, Akvilejo (Oglej). Za njimi so se čez naše ozemlje selili Ostrogoti (V Goti), ki ustanovijo svojo državo (Apeninski polotok+ Z Balkan). 3. V 4.st. je potekala bitka pri Frigidusu med krščanskim cesarjem Teodozijem in poganskim cesarjem Evgenijem. Zmagal je Teodozij in krščanstvo postane uradna vera. 4. V 6.st. se čez naše ozemlje v S Italijo selijo Langobardi, za njimi pa pridejo v V Alpe slovani. 5. Vdori ljudstev so na našem ozemlju pustili velike posledice a. porušena mesta, zmanjšanje števila prebivalstva – del jih pobijejo, del se jih umakne (proti morju in del v hribovite predele, kjer ustanovijo utrjena naselja refugije/gradce – Rifnik nad Šentjurjem, Ajdovski Gradec nad Sevnico, Tonovcev Gradec pri Kobaridu b. Gospodarske posledice (manj kmetijstva, prevladuje živinoreja, trgovina in obrt zamreta) c. Krščanstvo začne izginjati, ohrani se le v refugijih Experentia est optima rerum magistra. XXIX
© Copyright 2024