Likovna umetnost
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Alen Firšt 1.b ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Likovna umetnost STROKE LIKOVNE UMETNOSTI RISBA 2D SLIKARSTVO 2D GRAFIKA 2D KIPARSTVO 3D ARHITEKTURA 3D OBLIKOVANJE: grafično, industrijsko FOTOGRAFIJA 2D, 3D STRIP 1.Risba a. temeljno likovno delo b. glavno izrazilo je črta c. uporabljamo največ za skice(osnutki) in študije(treniramo problem-kakšni so npr. konji) d. risarske tehnike so: -suhe (svinčnik, krede, oglje) -mokre (čopič, ptičja peresa, trstika, tuš (saje), tinta (raztopina, zbledi na soncu) 2. Slikarstvo: a. temeljno izrazilo so barve b. stensko: freska(svež, apnen omet), mozaik c. tabelno (tempera, oljne barve) d. poslikana okna-vitraž e. iluminirani rokopisi f. slikarstvo na platnu (olje, akril) g. na uporabnih predmetih h. na papir (akvarel) 3. Grafika a. pomemben je tisk, ideja se razmnoži, tiska se iz matrice (plošča) b. nastala je v 15. st. c. delimo jo na: -industrijsko(Gutenberg) (tiskarne, veliki stroji, lahko je na rolo, število odtisov je neomejeno, vsaka barva se odtisne posebej (rumena, modra, rdeča, črna) -umetniško (ročni stroji, število odtisov je manjše, mora biti podpisana (število odtisov, podpis) najbolj dostopna lik. Dela 1 Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Alen Firšt 1.b ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- d. vrste odtisov: -visoki tisk (lesorez, linorez, tiska se tisto kar ni izrezano) (U) -globoki tisk (bakrorez, suha igla, jedkanica) (V) -ploski tisk (sitotisk, litografija) 4. Kiparstvo a. je likovna dejavnost, ki oblikuje telesnost in prostor b. oblo in reliefno: -oblo: narejen iz vseh strani in ga vidimo iz vseh strani) -reliefno: izbočeno ven c. samostojno in arhitekturno -samostojno: nekje v parku -arhitekturno: okrasuje fasado, pred vhodom d. materiali: glina, plastelin, les, mavec,kamen, beton, bron (kovine), umetne mase e. načini obdelave materiala: -z dodajanjem (glina) -z odvzemanjem(les,kamen,kost) -polikromacija (več barv) -z vlivanjem (bron,beton, mavec) -s tolčenjem pločevine -z varjenjem železa -montažna plastika 5. Arhitektura (stavbarstvo) a. je likovna dejavnost, ki z gradbenimi sredstvi oblikuje prostor b. materiali: les, kamen, opeka, beton, steklo, kovina c. oblike zgradbe so odvisne od namena: - sakralna (religiozna) svetišča, mošeja, sinagoge, kapele, samostani, grobnica - profana (posvetna) prebivališča, kulturne ustanove, muzeji, galerije, športni objekti… d. načini gradnje: - masivni (gradovi, piramide zaklonišča, bunkerji) - skeletni (Eifflov stolp), kozolec - montažni (se sestavlja) e. oblika (tlorisa) - centralni tip: - podolžni tip: L, križ 2 Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Alen Firšt 1.b ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- SLOG ALI STIL Zgodovinski morfološki (oblikovni) -ploskovit (isto ozadje, isti obraz) -plastičen (občutek prostora) -slikovit (ni ostrih mej med predmeti) zemljepisni osebni slog Razčlenitev likovnega dela zgodovinski podatki : -avtor, naslov -čas nastanka -naročnik -sedanji lastnik -zgodovina dela fizične lastnosti: -stroka likovne um. -tehnika, material -dimenzije (v,š,g) -ohranjenost 1. vsebinska razčlenitev a. likovni motiv: - portret - avtoportret (lastna podoba) : Rembrandt van Rijn - figura - akt (gola figura) - animalizem (upodobljene živali) - tihožitje (predmeti na mizi) - krajina, veduta (hiše) - interier (notranji prostor) b. likovna snov ali tema - ikonografija : a. posvetne mitologija (Grčija, Rim) (U/56) Goya: Saturn žre svoje otroke Botticelli: Rojstvo Venere Laokoontova skupina zgodovina (U/168) David: Prisega Horacijev Gericault: Splav meduze vsakdanje življenje (U/52) Almanach: Kvartoporci Grohar: Sejalec 3 Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Alen Firšt 1.b ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- b. sakralne zgodbe iz Biblije stara zaveza Adam in Eva Donatello: David Franc Kavčič: Salamonova sodba Grčija Zeus Atena Apolon Afrodita Hermes Ares Pozejdon nova zaveza nastopajo Kristus, Marija, svetniki križanje pieta (sočutna) Marija s Kristusom Sv. Jurij , Sv. Barbara (zidan stolp) Rim Jupiter Minerva Apolon Venera Merkur Mars Neptun Atribut – lastnost po kateri neko osebo spoznamo Personifikacija – veter poosebljen 2. Oblikovna razčlenitev a. morfološki slogi: - ploskoviti (ni občutka prostora, ploskve so pobarvane enako) - plastični (občutek resničnosti) - slikoviti (nejasni obrisi) b. likovna kompozicija - prosta ali nevezana (prazgodovina, 20.st) - vodoravno vezana – friz (stari, srednji vek) - simetrična (srednji vek, renesansa) L = D c. trikotna (renesansa) (ljudje v trikotnik) d. diagonalna (barok) (t ubautn anglčki) e. zlati rez: - slikarski (slika 1) - tiskarski (slika 2) 4 Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Alen Firšt 1.b ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Zgodovinski podatki: avtor: Rembrandt van Rijn naslov: Nočna straža čas nastanka: 1642 naročnik: stražarji sed. lastnik: Amsterdam, Rijksmuseum Fizične lastnosti: dimenzija: 363cm x 437cm stroka: slikarstvo tehnika: olje na platnu Likovni motiv: stražarji, figure Ikonografija: posvetna, zgodovina Morfološki slog: plastnični Likovna kompozicija: vodoravno vezana 5 Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Alen Firšt 1.b ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Zgodovinski pregled 1. Prazgodovina: a) arhitektura - megalitska kultura (mega-veliko; litos-kamen) (Stonehenge, Newgrange 21.12. Sonce v sredini) b) kiparstvo: - pojavi se v stari kameni dobi (kamen, kost) - upodabljali so rodovitne ženske (Willendorfska Venera) - mlajša kamena doba – uporabljali so glino - železna – vlivajo kipce , Fibula, Situla (z tolčenjem) (slika 3) c) slikarstvo: - ohranjeno samo iz stare kamene dobe iz jam (Altamira-Šp. ; LascauxFr.) 2. Stari vek: a) Mezopotamija (gradili so zigurate): - Sumer - Akad - Babilon - Asirija - Novi Babilon(Ištarina vrata) Perzija Delali so iz neobstojnega materiala (na soncu sušene opeke) Asirci so začeli z reliefno tehniko (častili so vladarja), izumili so kolo, večina kipov ima brade b) Egipt – razvijal se je vzporedno z mezopotamijo - arhitektura (IMHOTEP-prvi arhitekt, ki je gradil kamnite stebre, naredit je prvo piramido) palače so bile iz opeke, svetišča pa iz kamna piramide, svetišča, obeliski - kiparstvo Za egipčanske like so značilna nerazgibanost. Večinoma so delali iz kamna. Najvišji je faraon, ostali so manjši hiearhija. Nizki reliefi. Ko pride Ramzes II. na oblast, so notri rezali-poglobljeni relief, upodabljali so bogove, vladarje. Svinge – veliki kipi. - slikarstvo slikali so na papirus, na stene, vodoravna kompozicija, moški pobarvani temneje od žensk – razlike v velikosti bogovi z živalskimi maskami c) Egejske kulture (celinska Grčija do Krete) - kikladska kultura (1)znana po kipcih (enostavni kipci, glava in nos) - minojska (kreta) 6 Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Alen Firšt 1.b ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- (1)znana po palačah(veliko nadstropji, stebri so spodaj ožji kot zgoraj) – KNOSOS (2)imeli so pisavo (3)stensko slikarstvo (ohranjeno v palači) - mikene – obzidje – Levja vrata; grobnice iz kamna za plemiče, orožje, zlate posmrtne maske - megaron – prostor s 4 stebri, ki držijo streho, na sredini je bilo ognjišče svetišča, prebivališča d) Grška umetnost - imela je največji vpliv na zahodno civilizacijo - geometrični slog (10.-8.st B.C.) (podobno kot vaška situla) - arhajska doba (8.-6.st. B.C.) (1)leseno gradnjo je zamenjala kamnita gradnja (marmor) (2)prvi obli kipi-v naravni velikosti, goli mladeniči (kvorus: dolgi lasje, nasmeh, debela stegna, junaki), vplivi iz Egipta; mladenke so bile oblečene (kora: pobarvana oblačila, oči, obraz) (3)preuredili so megaron (dorski, jonski, korintski) (slika 5) (4)akropola je svečeniški del mesta (5)črno figuralno slikarstvo (figure črne, orodje rdečkasto), vazno slikarstvo e) Klasična doba (4.,5.st.pr.Kr.) - arhitektura- svetišča, na sredini kip boga, poleg pravokotnih tlorisov so se pojavili še okrogli: TOLOS, gradili so TEATRE…Partanon (največje svetišče posvečeno Ateni) - FIDIJA-umetnik, čigar reliefi so presegali tisti čas. V tem času so bila pomembna razmerja - Kontrapost: figure so stale samo na eni nogi - Idealizacija: iskanje popolnosti - Praksitel – kipar: 1. je začel upodabljati gole ženske – Afrodite - Hiron – kipar: †Metalec diska‡ - Začetek uporabe zlatega reza - ni upodobljenih čustev - slikarstvo je še vedno vazno: rdeče figuralno(figura rdeča, ozadje črno) f) Helenistična doba (3.-1.st.pr.Kr.) - MAVZOL (velika kot partanon-njegova grobnica) – po njem se velike grobnice imenujejo mavzoleji - kiparstvo: (1) pretiravanje (mišice, kretnje) (2) obrazi čustva - slikarstvo.. znali so: (1)prikazati prostor (2)perspektivno 7 Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Alen Firšt 1.b ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- (3) realistično upodabljanje (4)stensko slikarstvo (5) tabelno slikarstvo (6) vazno slikarstvo (7) Apel-najbolj znan slikar (8) Bitka pri ISUslika (slabo ohranjena), mozaik g) Etruščanska umetnost bili so sodobniki Grkov in izredni gradbeniki - gradbeniki: (1) lok (brez malte) (2) kupola - Kiparstvo – portretno (1) slikali so na stene grobnic (2) navezani na naravo (3) ulivali bron, baker ? h) Rimska umetnost a) Arhitektura: Obliko teatra, stebre, svetišč so prevzeli od Grkov. Lok in kupolo od Etruščanov. Bili so dobri gradbeniki. Iz del se vidi, da so častili moč države. Grške so iz masivnega marmorja, Rimljani pa opeke in čez marmor. Gradili so: terme bazilika akvadukt palače mestne hiše Imeli so kanalizacijo, centralno ogrevanje. Za gladiatorske igre so imeli cirkus, za gledališke pa gledališča (zidana) . Kasneje so za igre začeli graditi amfiteatre (Kolosej, Rim). Panteon je svetišče vseh glavnih Rimskih bogov. Vhod je kot grško svetišče, potem je okrogla in pokrita s kupolo. b) Kiparstvo: portretno kiparstvo (predniki) iz kamna konjeniški portret cesarja Avrelija v Rimu c) Slikarstvo: - radi so imeli reliefe – prikazovali so njihov vsakdan - Imeli so okrašene domove, freske, mozaike.. največ v Pompejih Iluzionistično slikarstvo: slikarstvo skozi okna 3. Srednji vek (propad Zahodnega rimskega cesarstva) Vsa umetnost je bila namenjena krščanski veri. a) starokrščanska umetnost (2.st.) - skrivali so se, mrtve so kopali v katakombe 8 Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Alen Firšt 1.b ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- b) c) d) e) f) - Konstantin leta 313 prizna vero - cerkev sv. Petra podolžnega tipa – bazilika (normalno) - centralni tip – San Vitale (Ravena) bizantinska umetnost - glavno mesto Konstatinopol - največ pozornosti so posvečali gradnji cerkev, samostanov - cerkev so gradili iz opeke - tloris je izhajal iz grškega enakokrakega križa pokrite s kupolami (sv. Sofija Istanbulnajvečja cerkev) - najboljši izdelovalci mozaikov - ikona slika na lesus temperami prehodno obdobje (5.,6. st.) - opustili so kamnito gradnjoponovno lesena - umetnost je bila slabo razvita - razvita zlatarska obrt (križi) - obdobje kaosa v Evropi Karolinško in Otonsko obdobje - Karel Veliki – zbral je izobražence - cerkve so bile v obliki križa - iluminirani rokopisi - knjige so pisali na pergament – okrasili so začetno črko - viden vpliv antike Romanika (10-12.st.) – Visoki srednji vek - masivna gradnja - polkrožni lok - vhodi so bili z reliefi - notranjost sten pa s freskami - čas križarskih vojn - najbolj okrašen vhod v cerkev – portal - popačene figure, brez prostora Gotika (12.-14.st.) - vrhunec srednjega veka - razvita umetnost - mesta so se razvijala - skeletni način gradnje - višina (več kot 100m), ošiljenost - strme strehe - razvito kiparstvo – veliko kipov - slikarstvo-iluminirani rokopisi – Gotica - poslikana okna - 3% ljudi pismenih 9 Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Alen Firšt 1.b ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- g) renesansa slikarstvo: - južna (italjanska) - severna (nemčija, belgija) - zgodnja j-(Botticelli) (Jan van Eyk) - visoka j-(Leonardo, Michaelangelo) (Dˆrer) - pozna j-(El Grego) (Brueghel) kiparstvo: - Donatello str. 24 - Michaelangelo strn. 25 - Giambologna h) barok 10
© Copyright 2024