1. No category

Foto Tone Stojko
Abecerime, Zaseda za
medveda, Na Krasu je
krasno, Kavka s
Kavkaza, Galeb nad
žitom, Basni kratke
sape, Lestev in sirček,
Strašnice, Kriško
kraške in Križada.
V dramatiki se posveča
mladinskim igram
(Štirje fantje
muzikantje, Vitez na
obisku), piše radijske
igre za otroke in
odrasle (Nikec in
njegovi, Zgodba o
vojaku, Tri igre za
glas), gledališke songe
(Selivci), besedila
Miroslav Košuta: Mesto z molom San Carlo. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.
popevk (Tam, kjer sem
doma, Vzameš me v roke, Maček v žaklju, Ura brez kazalcev),
prozna dela (Njune zgodbe, Spomini Angel Katice) in esejistiko
(Na hrbtu vala, Teža sončnega – Odgovori, govori, zagovori).
Miroslav Košuta, utemeljitev
Med otroci na šoli v Križu pri Trstu (iz osebnega arhiva M. Košute)
Prevaja predvsem iz italijanščine (Goldoni, Moravia, Soldati) in
španščine (Pablo Neruda, Miguel Ángel Asturias in sodobni pesniki).
Miroslav Košuta je za svoje književno delo prejel naslednje nagrade:
• 1978 nagrada Prešernovega sklada za pesniško zbirko
Pričevanje,
• 1988 Kajuhova nagrada za mladinske pesmi Zidamo dan,
• 1989 Levstikova nagrada za izbor Na Krasu je krasno,
• 2002 tržaška literarna nagrada vstajenje za zbirko pesmi Pomol
v severno morje in za celotni pesniški opus,
• 2008 Častna listina IBBY Mednarodne zveze za mladinsko
književnost za avtobiografsko antologijo Kriško kraške in
Zlatnik poezije v okviru 12. izvedbe Veronikine nagrade za
življenjski pesniški opus – za ustvarjalni prispevek slovenski
kulturi in požlahtnenju slovenskega jezika.
Prešernovo nagrado za leto 2011 je prejel za življenjsko delo in
pesniški ustvarjalni opus.
S Klavdijem Palčičem in Avgustom Černigojem, 1972 (iz osebnega arhiva M. Košute)
Prva uradna fotografija Miroslava Košute
(iz osebnega arhiva M. Košute)
Vzameš me v roke v izvedbi Elde Viler je bila leta 1967 zmagovalna skladba Slovenske popevke.
Z Borisom Pahorjem, 2008 (iz osebnega arhiva M. Košute)
Verzno snovanje tržaškega pesnika Miroslava Košute se vključuje v
splošno slovensko literarno dogajanje vse od daljnega leta 1963, ko
je izšel njegov prvenec Morje brez obale. Od takrat do danes je
nastalo veliko pesniških zbirk tako za odrasle kot za otroke.
Razmišljanje o bivanju človeka, občutje skrajne osamljenosti in
iskanje življenjskega smisla so motivi, ki vključujejo Košutov
pesniški opus znotraj modernizma. Ob opisanih literarnih težnjah
so v Košutovih verzih opazni še samosvoji postopki, zaznavni
predvsem v nekaterih tematskih vozliščih, ki se vseskozi razvijajo
in spreminjajo. Sunki upanja so vezani na mladostniška
ljubezenska občutja, ki jih dopolnijo pomirjujoči prizori družinske
intime, trenutki neutolažljive žalosti ob izgubi družinskega člana
in zrela ljubezenska dinamika dveh življenjskih sopotnikov.
Podobnemu razvoju sledi narodna motivika. Košutova jezikovna
zavest je dozorela v povezavi z biografskimi elementi, saj je pesnik
v zgodnjem otroštvu doživel utišanje materinščine. Prepoved je
zahtevala zatajitev slovenščine, kar je v njem sprožilo uporno
kljubovanje in oblikovalo potrebo po obrambi jezika. Kljub temu se
pesnikova vera v nastavitve prednikov postopoma ruši; zaupanje v
obstoj jezika pa krušijo strahovi pred izginotjem. Pogled na Trst
postaja čedalje bolj obremenjen s puhtenjem slovenskega dela,
potop v lastno notranjost pa vznemirja pesnika zaradi razcepitve
narodnega jaza.
Prešernova nagrada potrjuje vrednost Košutovih verzov, hkrati pa
opozarja na zasluge, ki jih ustvarjalec ima pri ohranitvi slovenske
besede v tržaškem urbanem svetu.
Vilma Purič
Odlomek iz Košutove avtobiografske antologije Kriško kraške (ilustracije Klavdij Palčič, izdala Revija Galeb, 2005).
Miroslav Košuta
Miroslav Košuta se je rodil leta 1936 v Križu pri Trstu.
Po opravljeni maturi na tržaški višji realni gimnaziji s
slovenskim učnim jezikom je študij nadaljeval na
Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študiral svetovno
književnost in literarno teorijo. Diplomiral je leta 1962
in se nato zaposlil kot novinar in urednik na Radiu
Ljubljana. Leta 1969 se je iz Ljubljane vrnil nazaj v Trst,
kjer je bil najprej tri leta dramaturg Slovenskega
stalnega gledališča, do leta 1978 pa urednik mesečnika
Dan. V letih od 1978 do 1998 je bil umetniški vodja in
ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Svoje prve pesmi je pisal za tržaški srednješolski list
Literarne vaje, kot študent je svoje pesmi že objavljal v
takratnih literarnih časopisih in revijah in njegova prva
pesniška zbirka z naslovom Morje brez obale je izšla leta
1963. V tematsko središče Košutove lirike sodijo podobe
Trsta, ki so do konca poosebljene. Njegove najvidnejše
pesniške zbirke so: Pesmi in zapiski, Tržaške pesmi,
Pričevanje, Pesmi, Odseljeni čas, Pomol v severno morje
in Mesto z molom San Carlo.
Miroslav Košuta je ob pesmih za odrasle posvetil veliko
verzov tudi mlajšim bralcem, ki jih je očaral z živahnimi
ritmi in igrivimi vsebinami: Kje stanuješ, mala miška?,