KAROL PAHOR IN
MARJAN KOZINA
MED OBEMA VOJNAMA IN
ČAS PO DRUGI VOJNI
KAROL PAHOR (1896–1974)

TRŽAŠKO OBDOBJE
• UČENJE VIOLINE
• OSNOVNA ŠOLA IN REALKA

GORIŠKO OBDOBJE
• UČITELJIŠČE
• KOLEGI: V. PILON, M. BRAVNIČAR,
A. GRADNIK
KAROL PAHOR

PRVA SVETOVNA VOJNA
• ITALIJANSKE FRONTE
• GALICIJA
• ROMUNIJA
• VZORNIK I. CANKAR

POVOJNI ČAS
• UČITELJ V TRSTU
• ŠTUDIJ NA DUNAJU IN V BOLOGNI
KAROL PAHOR

LETO 1923, IDRIJA
• UČITELJ VIOLINE, GLASBENE
TEORIJE,ZBOROVODJA OTROŠKEGA
ZBORA, VODJA ŠOLOE
• GODALNI KVINTET
• IDRIJSKI ORKESTER “LIRA”
• 1924 PREGON V JUGOSLAVIJO
KAROL PAHOR


LETO 1924, VIOLINIST V LJ. OPERI
UČITELJ V BANJA LUKI
• PRIREDBE BOSANSKIH LJUDSKIH PESMI

1925 – 1930, RAVNATELJ IN UČITELJ
NA PTUJU
• UVEDEL NOVE PROGRAME
• ZBOROVODJA, GODALNI KVARTET,
KLAVIRSKI TRIO
• USMERJAL GLASBENO ŽIVLJENJE
KAROL PAHOR





1930-1941, MARIBOR
UČITELJ NA GIMNAZIJI,
UČITELJIŠČU, GLASBENI MATICI
KRITIK (Večernik, Obzorja)
DOPISNA KOMPOZICIJSKA ŠOLA
S S. OSTERCEM, 1932-36
PRVE TEHTNE SKLADBE
K. PAHOR - SKLADATELJ


Samospev VEČER JE, VEČER (A.
Gradnik), 1935
PRVI GODALNI KVARTET (1935)
• 1. nagrada Umetniškega kluba MB,
1937

1938, OČENAŠ HLAPCA JERNEJA
• Vpliv socialnorealistične smeri v
slovenski umetnosti
K. PAHOR - SKLADATELJ




TRI ARABESKE ZA KLAVIR, 1937
DRUGI GODALNI KVARTET, 1939
PIHALNI TRIO
TRIJE DIVERTIMENTI ZA FL, OB,
FG
• Nagrada na II. Umetnostnem tednu,
MB

SAMOSPEVI
• Nagrada BG umetniškega društva
MEDVOJNO OBDOBJE






Iz MB v LJ, 1941
UČITELJ NA GLASBENI MATICI
IN GLASBENI AKADEMIJI
1943, partizansko obdobje
SKLADBE: za vsakdanjo rabo,
kompozicijsko zmernejši
PARTIZANSKE PESMI, narodni
značaj
(so)ustanovitelj Invalidskega PZ
Medvojno obdobje



KORAČNICE: NA JURIŠ, HEJ,
BRIGADE (M. Bor), KOMANDANT
STANE
SAMOSPEVI: V TRETJO ZIMO, NE
BO ME STRLO, PESEM JETNIKA
KLAVIRSKA DELA: SLOVENSKA
SUITA
PAHOR – ČAS PO VOJNI





1945-1964, profesor na AG
(harmonija, kontrapunkt,
kompozicija)
Predsednik Društva slovenskih
skl.
Zadnja leta: umik iz javnega
življenja
Zadnja leta: piše otroške zbore
1970, Prešernova nagrada
PESMI ZA OTROŠKE IN
MLADINSKE ZBORE
A cappella, inštrumentalne
spremljave, različne zasedbe
 STIL:
 pred vojno:
 ekspresionizem,
 odklon od tonalnosti in terčnega
sozvočja
ZBORI

Vojni čas:
kitičnost,
narodni duh



Po vojni:
 vpliv ljudskega izročila Bele
krajine, Istre, tonsko slikanje
 Vzgojno-didaktični značaj
PESMI ZA OTROŠKE IN
MLADINSKE ZBORE






1938, ciklus: POLŽJA SUITA
1950, NAJDIHOJCA
1953, PETDESET UGANK
1953/54, BELOKRANJSKA
OTROŠKE PESMI
1951/57, TANCAJ, ČRNI KOS
1974, PEDENJPED
MEŠANI ZBORI


Vpliv slovenske zborovske
tradicije
STIL PRED VOJNO: kljub
OSTERČEVEMU VPLIVU ZMEREN
• Inovativno vodenje glasov
• Drzne harmonske zveze
• Neakordični, disonančni toni
• Svobodna obdelava verzov
• pentatonika
Očenaš hlapca Jerneja





ODDOLŽITEV CANKARJU
Ponazoritev socialne tragike
Vrhunec v vzklikih “OČE NAŠ”
Slog zborov pravoslavne liturgije
 Melodika: recitativno, deloma
sekundno gibanje, stopnjevanje
dramatike
Svoboden metrum
Očenaš hlapca Jerneja

Tonalnost, odmiki od tonalnosti
 Vzporedni sekstakordi
 Sekundne zveze
 Sožitje tradicije in sodobnosti
PAHORJEV KLAVIRSKI OPUS




Obsega ok. 70 DEL
Vpliv Osterčeve šole:
 TRI ARABESKE
Med vojno:
 SLOVENSKA SUITA
Po vojni:
 TRI ETUDE (1948)
PAHORJEV KLAVIRSKI OPUS




OTROŠKE PESMI IN 50 UGANK
BELOKRANJSKE OTROŠKE IGRE
Miniature suitnega značaja, dvoali tridelna oblika
Večina namenjena za poučevanje
mladine
GODALNA KVARTETA


Najtehtnejša dela, vpliv Osterca
PRVI GODALNI KVARTET (1935)
• Atonalnost
• Formalno klasična zasnova
• Polifoni dvanajsttonski slog

DRUGI GODALNI KVARTET
• Pod vtisom nemške zasedbe Češke
• Suitni značaj
• Prvine atonalnosti s poud. kromatiko
ORKESTRALNI OPUS



ISTRSKA MELODIKA
TRI KONCERTNE ETUDE ZA
KLAVIR IN ORKESTER (DO 1960)
ISTRIJANKA, suita
• Za klavir, 1950/51
• Za simfonična pihala, 1956
• Posvečeno Ivanu MatečićuRonjgovu
ISTRIJANKA


15 plesnih miniatur v duhu
istrske narodne melodike,
Trojna zasedba in inštrumentov
 2 flavti, 2 oboi, angl. rog,
 2 klarineta, basovski klarinet,
2 fagota, kontrafagot, 3 rogovi, 2
trobenti, tolkala)
ISTRIJANKA
Istrska lestvica –
 V vsaki miniaturi razvija le eno
temo
 izvirnost v odnosu celih tonov in
poltonov
 zaporedno menjavanje poltonov
in celih tonov,
 večja ali manjša od temperiranih

ISTRIJANKA
Dvoglasje,
 vzporedne terce, sekste,
 kadenca unisono ali v oktavi
 sekundno gibanje,
 približevanje in oddaljevanje ,
 male terce

ISTRIJANKA
Delo z vodilnim motivom,
 Kontrasti v tempu, meri
 Plesni elementi
Molovska, belokranjska melodika


MARJAN KOZINA (1907–1966)







Novomeščan
Prvi učitelj glasbe Ignacij Hladnik
Uspešen šahist
Študij matematike,
kemije,
zgodovine umetnosti,
sociologije, zgodovine, literature (25–
29)
MARJAN KOZINA



Na ljubljanskem Konservatoriju
študij violine
Kompozicija: Dunaj (J. Marx)
1929–30
Izpopolnjevanje: Praga (J. Suk),
dirigiranje 1930–32
MARJAN KOZINA








Korepetitor v lj. Operi, 1932–34
Dirigent in ravnatelj MB Glasbene
matice, 34–39
Beograd, akademija, 1940–43
Partizansko obdobje
1945–47, BG
Upravnik SF, 1947–50
Prof. kompozicije na AG, 1951–60
Član SAZU, od 1953
KOZINOV STIL






Izšel iz nove romantike
Sodobnejši prijemi, realistične
poteze
Ne pripada določeni kompoz. š.
Slovenski glasbeni izraz
Elementi musicala, jazza
Nasprotnik konstruktivizma
KOZINOV OPUS

VOKALNA GLASBA:
• SAMOSPEVI – melodično slikanje misli in
čustev
• 4 kitajske miniature, 3 pesmi L. Novy,
Izbrane pesmi, 1964
• Partizanski zbori:
• Na juriš, Hej, tovariši, Naša vojska

FILMSKA GLASBA
• Na svoji zemlji, 1948
• Kekec, 1955
KOZINOV OPUS

MUSICAL, JAZZ OPERETA
• Majda, 1935, po veseloigri “Kmečki
teater”
• Predelava besedila:
• IGOR GRDINA, 1999
• Izrazita melodika, plesni elementi,
vplivi jazza,
EKVINOKCIJ, 1943





Opera v štirih dejanjih, libreto na
besedilo Iva Vojnovića napisal sam
tematika: odhajanje Dalmatincev v
Ameriko ok. l. 1860
Prekomponirana opera, premiera
1946
Svobodna obdelava motivov
Harmonija: pozna romantika,
disonance, kromatika
EKVINOKCIJ, 1943




Barvita orkestracija
Karakterizacija instrumentalnih
partov
Eno najuspešnejših slovenskih
opernih del
Uprizoritve v LJ, MB, Novem Sadu, tv
priredba…
KOZINOV OPUS

PROGRAMSKA DELA
• SIMFONIJA, 1946–49,
ciklus simfoničnih pesnitev
• Ilova gora, 1947, simfonična
pesnitev
• Padlim, 1948, žalna glasba
• Bela krajina, 1946, simfonični
scherzo
• Proti morju, 1949
SIMFONIJA





Tematika vojne, smrti in trpljenja
Ilova gora – spomin na boje z Nemci
Padlim – opisuje ponos in upornost
malega naroda
Bela krajina –sonce o mirni Kolpi,
sredi grozot vojne pojo ptički, Zeleni
Jurij in ples dekliškega kola
Proti morju – optimizem po vojni
KOZINOV OPUS


“DAVNINA”, 1959, simfonična
pesnitev, 1. st. nedokončanega
cikla, posvečenega Novem mestu
in Dolenjski
Opisuje dolino reke Krke,
Gorjance, veselje nad življenjem,
dolenjski slovenski rod.