KAROL PAHOR IN MARJAN KOZINA MED OBEMA VOJNAMA IN ČAS PO DRUGI VOJNI KAROL PAHOR (1896–1974) TRŽAŠKO OBDOBJE • UČENJE VIOLINE • OSNOVNA ŠOLA IN REALKA GORIŠKO OBDOBJE • UČITELJIŠČE • KOLEGI: V. PILON, M. BRAVNIČAR, A. GRADNIK KAROL PAHOR PRVA SVETOVNA VOJNA • ITALIJANSKE FRONTE • GALICIJA • ROMUNIJA • VZORNIK I. CANKAR POVOJNI ČAS • UČITELJ V TRSTU • ŠTUDIJ NA DUNAJU IN V BOLOGNI KAROL PAHOR LETO 1923, IDRIJA • UČITELJ VIOLINE, GLASBENE TEORIJE,ZBOROVODJA OTROŠKEGA ZBORA, VODJA ŠOLOE • GODALNI KVINTET • IDRIJSKI ORKESTER “LIRA” • 1924 PREGON V JUGOSLAVIJO KAROL PAHOR LETO 1924, VIOLINIST V LJ. OPERI UČITELJ V BANJA LUKI • PRIREDBE BOSANSKIH LJUDSKIH PESMI 1925 – 1930, RAVNATELJ IN UČITELJ NA PTUJU • UVEDEL NOVE PROGRAME • ZBOROVODJA, GODALNI KVARTET, KLAVIRSKI TRIO • USMERJAL GLASBENO ŽIVLJENJE KAROL PAHOR 1930-1941, MARIBOR UČITELJ NA GIMNAZIJI, UČITELJIŠČU, GLASBENI MATICI KRITIK (Večernik, Obzorja) DOPISNA KOMPOZICIJSKA ŠOLA S S. OSTERCEM, 1932-36 PRVE TEHTNE SKLADBE K. PAHOR - SKLADATELJ Samospev VEČER JE, VEČER (A. Gradnik), 1935 PRVI GODALNI KVARTET (1935) • 1. nagrada Umetniškega kluba MB, 1937 1938, OČENAŠ HLAPCA JERNEJA • Vpliv socialnorealistične smeri v slovenski umetnosti K. PAHOR - SKLADATELJ TRI ARABESKE ZA KLAVIR, 1937 DRUGI GODALNI KVARTET, 1939 PIHALNI TRIO TRIJE DIVERTIMENTI ZA FL, OB, FG • Nagrada na II. Umetnostnem tednu, MB SAMOSPEVI • Nagrada BG umetniškega društva MEDVOJNO OBDOBJE Iz MB v LJ, 1941 UČITELJ NA GLASBENI MATICI IN GLASBENI AKADEMIJI 1943, partizansko obdobje SKLADBE: za vsakdanjo rabo, kompozicijsko zmernejši PARTIZANSKE PESMI, narodni značaj (so)ustanovitelj Invalidskega PZ Medvojno obdobje KORAČNICE: NA JURIŠ, HEJ, BRIGADE (M. Bor), KOMANDANT STANE SAMOSPEVI: V TRETJO ZIMO, NE BO ME STRLO, PESEM JETNIKA KLAVIRSKA DELA: SLOVENSKA SUITA PAHOR – ČAS PO VOJNI 1945-1964, profesor na AG (harmonija, kontrapunkt, kompozicija) Predsednik Društva slovenskih skl. Zadnja leta: umik iz javnega življenja Zadnja leta: piše otroške zbore 1970, Prešernova nagrada PESMI ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE A cappella, inštrumentalne spremljave, različne zasedbe STIL: pred vojno: ekspresionizem, odklon od tonalnosti in terčnega sozvočja ZBORI Vojni čas: kitičnost, narodni duh Po vojni: vpliv ljudskega izročila Bele krajine, Istre, tonsko slikanje Vzgojno-didaktični značaj PESMI ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE 1938, ciklus: POLŽJA SUITA 1950, NAJDIHOJCA 1953, PETDESET UGANK 1953/54, BELOKRANJSKA OTROŠKE PESMI 1951/57, TANCAJ, ČRNI KOS 1974, PEDENJPED MEŠANI ZBORI Vpliv slovenske zborovske tradicije STIL PRED VOJNO: kljub OSTERČEVEMU VPLIVU ZMEREN • Inovativno vodenje glasov • Drzne harmonske zveze • Neakordični, disonančni toni • Svobodna obdelava verzov • pentatonika Očenaš hlapca Jerneja ODDOLŽITEV CANKARJU Ponazoritev socialne tragike Vrhunec v vzklikih “OČE NAŠ” Slog zborov pravoslavne liturgije Melodika: recitativno, deloma sekundno gibanje, stopnjevanje dramatike Svoboden metrum Očenaš hlapca Jerneja Tonalnost, odmiki od tonalnosti Vzporedni sekstakordi Sekundne zveze Sožitje tradicije in sodobnosti PAHORJEV KLAVIRSKI OPUS Obsega ok. 70 DEL Vpliv Osterčeve šole: TRI ARABESKE Med vojno: SLOVENSKA SUITA Po vojni: TRI ETUDE (1948) PAHORJEV KLAVIRSKI OPUS OTROŠKE PESMI IN 50 UGANK BELOKRANJSKE OTROŠKE IGRE Miniature suitnega značaja, dvoali tridelna oblika Večina namenjena za poučevanje mladine GODALNA KVARTETA Najtehtnejša dela, vpliv Osterca PRVI GODALNI KVARTET (1935) • Atonalnost • Formalno klasična zasnova • Polifoni dvanajsttonski slog DRUGI GODALNI KVARTET • Pod vtisom nemške zasedbe Češke • Suitni značaj • Prvine atonalnosti s poud. kromatiko ORKESTRALNI OPUS ISTRSKA MELODIKA TRI KONCERTNE ETUDE ZA KLAVIR IN ORKESTER (DO 1960) ISTRIJANKA, suita • Za klavir, 1950/51 • Za simfonična pihala, 1956 • Posvečeno Ivanu MatečićuRonjgovu ISTRIJANKA 15 plesnih miniatur v duhu istrske narodne melodike, Trojna zasedba in inštrumentov 2 flavti, 2 oboi, angl. rog, 2 klarineta, basovski klarinet, 2 fagota, kontrafagot, 3 rogovi, 2 trobenti, tolkala) ISTRIJANKA Istrska lestvica – V vsaki miniaturi razvija le eno temo izvirnost v odnosu celih tonov in poltonov zaporedno menjavanje poltonov in celih tonov, večja ali manjša od temperiranih ISTRIJANKA Dvoglasje, vzporedne terce, sekste, kadenca unisono ali v oktavi sekundno gibanje, približevanje in oddaljevanje , male terce ISTRIJANKA Delo z vodilnim motivom, Kontrasti v tempu, meri Plesni elementi Molovska, belokranjska melodika MARJAN KOZINA (1907–1966) Novomeščan Prvi učitelj glasbe Ignacij Hladnik Uspešen šahist Študij matematike, kemije, zgodovine umetnosti, sociologije, zgodovine, literature (25– 29) MARJAN KOZINA Na ljubljanskem Konservatoriju študij violine Kompozicija: Dunaj (J. Marx) 1929–30 Izpopolnjevanje: Praga (J. Suk), dirigiranje 1930–32 MARJAN KOZINA Korepetitor v lj. Operi, 1932–34 Dirigent in ravnatelj MB Glasbene matice, 34–39 Beograd, akademija, 1940–43 Partizansko obdobje 1945–47, BG Upravnik SF, 1947–50 Prof. kompozicije na AG, 1951–60 Član SAZU, od 1953 KOZINOV STIL Izšel iz nove romantike Sodobnejši prijemi, realistične poteze Ne pripada določeni kompoz. š. Slovenski glasbeni izraz Elementi musicala, jazza Nasprotnik konstruktivizma KOZINOV OPUS VOKALNA GLASBA: • SAMOSPEVI – melodično slikanje misli in čustev • 4 kitajske miniature, 3 pesmi L. Novy, Izbrane pesmi, 1964 • Partizanski zbori: • Na juriš, Hej, tovariši, Naša vojska FILMSKA GLASBA • Na svoji zemlji, 1948 • Kekec, 1955 KOZINOV OPUS MUSICAL, JAZZ OPERETA • Majda, 1935, po veseloigri “Kmečki teater” • Predelava besedila: • IGOR GRDINA, 1999 • Izrazita melodika, plesni elementi, vplivi jazza, EKVINOKCIJ, 1943 Opera v štirih dejanjih, libreto na besedilo Iva Vojnovića napisal sam tematika: odhajanje Dalmatincev v Ameriko ok. l. 1860 Prekomponirana opera, premiera 1946 Svobodna obdelava motivov Harmonija: pozna romantika, disonance, kromatika EKVINOKCIJ, 1943 Barvita orkestracija Karakterizacija instrumentalnih partov Eno najuspešnejših slovenskih opernih del Uprizoritve v LJ, MB, Novem Sadu, tv priredba… KOZINOV OPUS PROGRAMSKA DELA • SIMFONIJA, 1946–49, ciklus simfoničnih pesnitev • Ilova gora, 1947, simfonična pesnitev • Padlim, 1948, žalna glasba • Bela krajina, 1946, simfonični scherzo • Proti morju, 1949 SIMFONIJA Tematika vojne, smrti in trpljenja Ilova gora – spomin na boje z Nemci Padlim – opisuje ponos in upornost malega naroda Bela krajina –sonce o mirni Kolpi, sredi grozot vojne pojo ptički, Zeleni Jurij in ples dekliškega kola Proti morju – optimizem po vojni KOZINOV OPUS “DAVNINA”, 1959, simfonična pesnitev, 1. st. nedokončanega cikla, posvečenega Novem mestu in Dolenjski Opisuje dolino reke Krke, Gorjance, veselje nad življenjem, dolenjski slovenski rod.
© Copyright 2024