1. No category

BAZIČNA FIZIOLOGIJA
ECT in ICT – kompartmenti
telesnih tekočin
Sestava ECT in ICT
Ravnovesje
Stacionarno stanje
Homeostaza
Regulacija
Transporti
CELICA
Celična membrana
• 5 nm
• Difuzija lipidov in proteinov v ravnini membrane domenska struktura z različno fluidnostjo
• Proteini do 50% (transmembranski ali vsidrani v
membrani na eni od strani)
Transport preko membrane
• Plini (O2, CO2) in etanol –
prosto prehajanje
• Membranski proteini
• Vesikularni transport
Pasivni transport
- Filtracija
- Difuzija
- Osmoza
- Olajšana difuzija (transport)
Aktivni transport
Vesikularni transport
• Endocitoza
• Pinocitoza
• Fagocitoza
• Z receptorji uravnavana endocitoza
•
Eksocitoza
Difuzija
J  DA
C
X
Membrana brez proteinov: Urea 8 min; aminokislina 14 ur; Na+ >>
Primer:
plini v alveolih
molekule v ECT in ICT
O2; ∆x m.vlakno – kapilara je 40μm
Olajšana difuzija (transport)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Transmembranski proteini
Večja ali manjša kemična specifičnost
V smeri koncentracijskega gradienta
Brez direktne porabe energije
Ima maksimum (ob saturaciji prenašalnih proteinov)
Kompetitivna inhibicija s podobnimi molekulami
Inhibicija z nepodobnimi molek.
Uniport
Simport
Antiport
Membranski proteini
• Prenašalci (>300 specifičnih) / saturacija/ kompetitivna inhibicija
– Uniport
– prenos posamezne molekule (npr. GLUT2 prenaša glukozo)
– Simport (ali kotransport)
– Sočasen prenos dveh ali več moelekul v isto smer (npr. v ledvicah
NKCC2 : 1Na+,1K+,2Cl-)
– Antiport
– Sočasno v nasprotnih smereh (npr. NHE-1: Na+-H+ regulira pH v celici)
• Od ATP odvisen transport
– ATPase transport jonov (P in V podvrsta)
– Na+,K+ ATPase (3Na+ iz celice in 2K+ v celico)
– H+-ATPase (kislost urina)
– ABC transporterji (>40)
– Cl- , holesterol, zdravila, železo, organski anioni
Primeri
• Glukoza:
- pasivno (facilitirana difuzija) v večini tkiv – vse mišice, maščobno tkivo,
jetra, eritrociti
- v tubulih in tankem črevesu simport z Na+
• AK (specifični transportni proteini):
- simport z Na+ v ledvicah, črevesju, jetrih
- pasivno v črevesju
• Na+:
- pasivno v dist. tubulih ledvic
- aktivno s K+ v večini celic
- antiport s H+ v proksimalnih tubulih in tankem črevesu
Membranski proteini
• Kanali za vodo
– AQP
– vsaj 11 različnih tipov
– regulacija pretoka vode s številom v membrani in prepustnostjo (pH)
• Jonski kanali
– Na+, K+, Ca++, Cl- in drugi
– Veliko različnih vrst za vsak jon
– Lahko so selektivni ali pa splošni za skupino
– Razlikujejo se po prevodnosti in smeri večje prevodnosti (inward
rectifier)
– Regulacija pretoka (on/off, populacije):
» Membranska napetost
» Zunajcelična vezava (npr. acetilholin)
» Znotrajcelična vezava (npr. Ca++)
» Mehanska deformacija membrane
Aktivni transport
•
•
•
•
•
•
•
Transmembranski proteini
Kemična specifičnost
Proti smeri koncentracijskega gradienta
Porablja se energija
Ima maksimum (ob saturaciji prenašalnih proteinov)
Kompetitivna inhibicija
Inhibicija
Aktivni in pasivni transport
• Pasivni transport
– Vsota premeščenih
molekul je v skladu z
elektrokemijskim
gradientom
• Aktivni transport
– Primarni
– Sekundarni
Membranski potencial in Gibbs-Donnanovo ravnovesje
Osmoza in osmotski tlak
• Koncentracijski
gradient vode
• Osmolarnost
Osmoza in osmotski tlak
•
Toničnost raztopine
– Definiran glede na vpliv raztopine na volumen celice
• Izotoničnost – nespremenjen volumen 0,9% NaCl (290 mOsm/kg H2O)
• Hipotoničnost – V celice ↑ 0,45%
• Hipertoničnost – V celice ↓ 3%
•
•
Jadransko morje ~ 3,8% NaCl
Onkotski tlak
• Je osmotski tlak, ki ga generirajo velike molekule – proteini
• Albumin v plazmi 26-28 mmHg
• Pomemben pri reabsorbciji ECT nazaj v kapilaro
Izmenjava tekočin med ICT in ECT
•
Dodajanje raztopine NaCl v ECT
–
Izotonična
– 0,9% NaCl (290 mOsm/kg H2O)
» ICT V in osmolalnost nespremenjena
–
Hipotonična
– 0,45%
» Oba V povečana, ECT bolj povečan, osmolalnost nižja
–
Hipertonična
– 3%
» ICT V zmanjšan, ECT povečan; osmolalnost višja
•
Jadransko morje ~ 3,8% NaCl
•
Transport čez epitelije
Ledvica, prebavni trakt
• Vstop snovi na eni strani celice (apikalni del), izstop na drugi (bazalni del)
• Na apikalni je lahko vstop pasiven (zaradi koncentracijskega gradienta), lahko s simportom ali
antiportom, na bazalni strani je aktivni transport
• Tesni stiki med celicami
• Paracelularno prehajanje (uhajanje) snovi glede na elektrokemijski gradient, če ne tesnijo dobro
(proksimalni tubuli ledvic)
Skeletna mišica
Seštevanje enot:
•Vzporedno
•Zaporedno
Mišice delujejo
preko navorov.
Maksimalna sila:
30-40 N/cm2
Uravnavanje sile kontrakcije
• Rekrutiranje vlaken
– Počasna vlakna:
• motorična enota aktivira 100-500 vlaken;
• α motorični nevron z nizkim pragom
• Mehanična sumacija - tetanus
– Hitra vlakna:
» 1000-2000 vlaken
» Visok prag
Odvisnost napetosti mišice od njene dolžine
Odvisnost hitrosti krčenja od obremenitve
mišice
Vrste skeletnih mišic
• Hiter zgib (tip IIA -rdeča in IIB -bela )
• Počasen zgib (tip I -rdeča )
– Razlika v
» Aktivnosti miozin ATPaza (II↑)
» Glikolitična (II) vs. Oksidativna (I) metabolična pot
» Število mitohondrijev (I↑)
» Razvejan SR (II↑)
» Utrujenost (II↑)
» Relaksacija (črpanje Ca++ nazaj v SR) (II↑)
» Občutljivost troponina C (I↑)
–
–
Vzorec aktivnosti mišice določa fenotipsko izraženost počasne ali hitrega mišičnega vlakna.
Možno je spreminjanje.
Mišica je sestavljena iz mešanice hitrih in počasnih vlaken.
Živčevje
Ponovitev
Ponovitev
Ponovitev
Ponovitev
Hitrost širjenja AP
Električna sinapsa
Kemična sinapsa
Kemična sinapsa – delovanje zdravil
Lateralna inhibicija
Nevrotransmiterji
Cholinergic Synapses:
Adrenergic Synapses:
Acetilholin =
nevrotransmiter
Katekolamini =
nevrotransmiterji
Receptorji:
• Nikotinski – skeletne
mišice in možgani
• Muskarin – srce,
gladke mišice, žleze,
možgani
Receptorji:
Alfa in beta
adrenergični – srce,
gladke mišice, žleze
Živčni sistem - organizacija
Živčni sistem – organizacija
Živčni sistem – organizacija
Živčni sistem – organizacija
Simulacija z računalniškim
programom:
• Simnerve; simulacija AP na žabjem živcu
• Simmuscle; simulacija mehanike skeletne mišice žabe
Simulacija merjenja aktivnosti živca
Simulacija merjenja aktivnosti živca
Simulacija merjenja aktivnosti živca
Kaj je dvofazni potencial?
• Kako nastane?
• Ali se oblika spremeni, če spremenimo razdaljo
med merilnima ali dražilnima elektrodama?
• Ali je njegova amplituda odvisna od velikosti
dražljaja?
• Kaj se zgodi če sta dva dražljaja drug za drugim?
• Kaj se zgodi če zamenjamo položaja merilnih
elektrod?
Izgled AP v času in v prostoru
Simulacija na vaji: POSKUS 2
• Graf: odvisnost velikosti AP od velikosti in
trajanja dražljaja
• Hitrost prevajanja po živcu
• Kronaksija in reobaza
• Trajanje refraktarne dobe
Simulacija mehanike skeletne mišice žabe
Simulacija na vaji: POSKUS 4
• Odvisnost sile zgiba od jakosti dražljaja
• Mehanična sumacija zgibov mišice pri
zaporednem draženju
• Tetanus
• Pasivne lastnosti mišice
• Krivulja izotonične maksime
• Krivulja izometrične maksime
• Povezava med hitrostjo zgiba in silo
Simulacija mehanike skeletne mišice žabe
Simulacija mehanike skeletne mišice žabe
Mehanična sumacija
Izometrična kontrakcija
Prekrivanje filamentov
Povezava me hitrostjo zgiba in silo
FIZIOLOGIJA
KVS
BLOOD VESSELS
Introduction- measurement- NMR tagging
Healthy control
Introduction- measurement- speckle tracking
Normal conduction
Short QRS duration
R
P
0
S
Q
100
200
300
time [s]
Time[ms]
400
Conduction during LBBB
Prolonged QRS duration
R
P
Q
0
S
100
200
300
Time[ms]
time
[s]
400
Cardiac Resynchronization Therapy
Biventricular pacing
pacemaker





AV delay
sensing
pacing
ELECTRICAL PROPERTIES
OF THE HEART
3
EFFECTS OF
CYCLE LENGTH
REENTRY
Excitation-Contraction Coupling
Determinants of Arterial Blood Pressure
Mean Arterial Pressure
Arterial Pulse Pressure
CAPILLARY FILTRATION
REGULATION OF HEART RATE
Baroreceptor Reflex
Bainbridge Reflex
Respiratory Sinus Arrhythmia
REGULATION OF CONTRACTILITY
Intrinsic Regulation :
Frank-Starling Mechanism
Rate-Induced Regulation
Extrinsic Regulation
REGULATION OF THE PERIPHERAL CIRCULATION
DIHANJE
Glavne funkcije
• Oskrba s kisikom
• Regulacija koncentracije H+ (pH)
• Obramba pred tujki…
• Površina teniškega igrišča
• Pretok 10.000 l/dan
Respiratorni sistem
Respiratorni sistem
PREVODNI (150ml)
• Mrtvi prostor
• Čisti, segreje, navlaži
• Dilatacija, konstrikcija
• Mukozni sistem za
obrambo
RESPIRATORNI (3l)
Respiratorni sistem
ALVEOLI
• Celice Tip I
• Celice Tip II
Mehanika dihanja
Zakaj gre zrak notri?
• Normalno dihanje
• Dihanje med fizično aktivnostjo
Kako je s tlaki?
Zakaj RV?
Dihalni volumen
Minutna ventilacija volumen
Maksimalno povečanje ventilacije med aktivnostjo
x 20
x3
Tlaki med vdihom in izdihom
Volumni
Bolezni
OBSTRUKTIVNE
• Težko je izdihniti
• RV naraste
• Astma, COPD,
RESTRIKTIVNE
• Pljuče se ne raztegnejo, kot normalno
• Fibroza pljuč
• Anatomija prsnega koša (scoliosis)
Podajnost pljuč [ L/cmH2O ]
Podajnost je nelinearna
• Elastično tkivo
• Površinska napetost
Meritve dihalnih volumnov
Spirometer - Vaja Poskus 1
Meritev z vodnim spirometrom:
dihalni volumen (VT)
ekspiracijski rezervni volumen (ERV)
vitalna kapaciteta (VC)
Frekvenca dihanja, računanje IRV, plj.in alveol.ventilacije
ATPS (Ambient Temperature and Pressure with the gas Saturated)
BTPS (Body...
Meritve RV z dilucijo He
Meritve RV s telesnim pletizmografom
Vb2 x Pb2 = Vb1 x Pb1
VFRC2 x Pl2 = VFRC1 x Pl1
VFRC1 -VFRC2 = Vb2-Vb1
Prednosti in slabosti obeh metod:
•
pri zdravih izmerita isto, pri blokadah dihalnih poti pa pletizmograf imeri več
•
pri pletizmografu merimo tudi pline v trebušni votlini
•
pri diluciji He so težave z izmenjavo plinov – časovne konstant alveolov
Meritve
ventilacija odvisna od časovne konstante
alveola (RC člen)
Meritve mrtvega prostora
Fewler (N2) – anatomski
Bohr (CO2) – fiziološki
Dinamične lastnosti pljuč
Tok zraka po dihalnih poteh
Upornost dihalnih poti
Reynoldsovo število: Re = 2rvρ / η
Turbolenten tok
Laminaren tok: R = 8ηl / πr4
Kako se sešteva upornost vzporednih cevi?
Pri normalnem dihanju je 80% celotnega upora
v dihalnih poteh s premerom večjim od 2mm.
Upornost dihalnih poti
Volumen pljuč
Gostota in viskoznost dihalnega plina
Elastičnost dihalnih poti
Tonus gladkih mišic
• Parasimpatki: kontrakcija
• Simpatik: relaksacija
Dinamične lastnosti pljuč
Meritve pretoka – Vaja poskus 2
Elektronski spirometer – dinamični testi dihanja
Forsirana vitalna kapaciteta (FVC)
Izd.volumen v prvi sekundi (FEV1)
Dinamične lastnosti pljuč
Delni tlaki in difuzija v alveolu
Prenos kisika po krvi
Prenos kisika po krvi
Prenos kisika po krvi
Prenos kisika po krvi
ELEMENTI SISTEMA ZA KONTROLO DIHANJA
Kaj se regulira?
Respiratorni kontrolni center
Senzorji
Centralni kemoreceptorji
Periferni kemoreceptorji
Plučni mehanoreceptorji in
senzorično živčevje
Prostovoljno dihanje
Efektorji: mišice, pljuča
Vpliv PaO2 in PaCO2 na minutni volumen
Kako je s H+ (pH)?
Kako je med aktivnostjo?
Interakcija med prsnim košem in pljuči
Mehanske lastnosti pri dihanju
Mehanske lastnosti pri dihanju
Mehanske lastnosti pri dihanju
Pomen površinske napetosti
• Zmanjša delo porebno za raztegovanje
pluč
• Preprečuje kolaps alveolov pri koncu
izdiha
• Stabilizira alveole, ki se različno hitro
praznijo
Interakcija prsni koš - pljuča
pnevmotoraks
barotrauma
Dihanje je dinamično
Dinamična podajnost
Kolabirajoče cevi –
dinamična kompresija
Regulacija dihanja
• Frekvenca in globina dihanja se regulira
tako, da je Pco2 v arterijski krvi 40mmHg
Kemoreceptorji (centralni
75%, periferni 25%),
mehanski receptorji
Regulacija dihanja
Odziv odvisen od O2, CO2 in
koncentracije H+ ionov
Ledvica
Začilnosti pretoka krvi skozi ledvica
Pretok skozi ledvica je velik:
0,3% telesne mase.....20% srčenga pretoka.....1l/min
Majhna ekstrakcija kisika
• sorazmerna poraba s pretokom krvi (druga tkiva const.)
• poraba sorazmerna z obremenitvijo z Na+ energ.se porabi
za reabsorpcijo Na+
Če je part < 50mmHg ledvica ne filtrirajo več
Avtoregulacija – kljub spremembam aktivnosti organizma (Δpart)
se izločanje tekočin ne spremeni
LEDVICA
Homeostatska funkcija
Struktura ledvic
Zgradba nefrona
FUNKCIJA LEDVIC
Uravnavanje
• osmolarnosti telesnih tekočin (volumen celic v vseh tkivih)
• količine elektrolitov (Na+, K+, Cl-, HCO-3, H+, Ca++, Pi)
• pH telesnih tekočin (koordinirano pljuča, jetra in ledvica)
Izločanje
• metabolnih produktov (urea, kreatinin, m. hormonov)
• zdravila, pesticidi in drugo
Endokrina sekrecija:
• Renin
• Calcitrol (vitamin D3)
• Eritropoetrin
Aferentna arteriola
Eferentna arteriola
1 000 000 filtracijskih enot
Bowmanova kapsula
Proksimalni tubul
Henlijeva zanka
Distalni tubul
Zbiralnik
Aferentna arteriola
Eferentna arteriola
1 000 000 filtracijskih enot
Bowmanova kapsula
Proksimalni tubul
Henlijeva zanka
Distalni tubul
Zbiralnik
VOLUMEN FILTRATA IN
OSMOLARNOST
Lokacija
Bowmanova kapsula
Proksimalni t. – konec
Henlijeva zanka- konec
Zbiralnik – konec
Volumen(l/dan)
180
54
18
1.5
mOsM
300
300
100
50-1200
1.
Filtracija = Izločanju
Neto reabsorbcija = 0 (inulin)
2.
Filtracija > Izločanje
Neto reabsorbcija (glukoza)
3.
Filtracija < Izločanje
Neto sekrecija (penicilin)
GLOMERULA
BS - Bowman's space
Juxtaglomerular aparat
AA, EA
BM – glomerulna membrana
PT – proximal tubul cell
Prepustnost glomerulne membrane
SNOV
Molska masa
Albumin (ser)
Hb
Albumin (ov)
Mioglobin
Inulin
Glukoza
Sečnina
Voda
69000
64000
43000
16000
5500
180
60
18
Radij
3.55
3.25
2.85
1.95
1.48
0.35
0.16
0.10
Filtrabilnost
<0.01
0.03
0.22
0.75
0.98
1.00
1.00
1.00
Glomerulna filtracija:
ultrafiltrat
90-140mL/min (M)
v omejenem območju
80-125mL/min (F)
autoregulacija
24h ~180L
NI krvnih celic, NI proteinov
Koncentracija ionov, glukoze in amino kislin v
plazmi in ultrafiltratu sta isti
Klirens in GFR
Starlingove sile
Pretok skozi ledvica
Aferentne in Eferentne arteriole
so regulirane neodvisno
• Posredno določa GFR
• Vpliva na reabsorbcijo vode in
topljencev v proksimalnem tubulu
• Sodeluje pri redčenju in zgoščevanju
urina
• Prinaša O2, hranila in hormone v
celico in odnaša CO2 in reabsorbirano
• Prinaša substrat za izločanje
Pretok skozi ledvica
AVTOREGULACIJA
Miogeni mehanizem (GFR = const.)
Tubuloglumerular fb. (NaCl = const.)
Macula densa
Senzor za pretok filtrata (TAL)
thick ascending loop of H.
Če je pretok majhen MD
signalizira Juxtaglomerulnim
celicam v aferentni arterioli naj
1.) dilatirajo
2.) izločajo renin
Merijo NaCl.
(RAAS)
Renin
Angiotenzin II
ADH
Reabsorbcija in sekrecija
• Starlingove sile v kapilarah
• Transport glukoze in bikarbonata v proksimalnem tubulu (PCT)
• Transcelularni in paracelularni transport in vlek K+
• Saturacija transporta
• Sekrecija organskih molekul v PCT
• Faktorji, ki vplivajo na izločanje K+ v zbiralniku
Aferentna arteriola
Eferentna arteriola
1 000 000 filtracijskih enot
Bowmanova kapsula
Proksimalni tubul
Henlijeva zanka
Distalni tubul
Zbiralnik
VOLUMEN FILTRATA IN
OSMOLARNOST
Lokacija
Bowmanova kapsula
Proksimalni t. – konec
Henlijeva zanka- konec
Zbiralnik – konec
Volumen(l/dan)
180
54
18
1.5
mOsM
300
300
100
50-1200
Starlingove sile
Starlingove sile
Proksimalni c. tubul
• Sekundarni aktivni transport
kotransport Na+
• Glukoza
• Amino kisline…
• Transport bikarbonata HCO3-
Saturacija transporta
• Transcelularno
• Paracelularno
• Vlek topila
Izločanje v PCT
• Organske molekule (toksini, metabolični produkti)
• Vitamini A, D
• Epinefrin, NEP
• Morfij
• Penicilin
• Sekundarni aktivni transport
• Saturabilnost
Zbiralnik
• Reab. Na+ in sekrecija K+
• Aldosteron (št. kanalov)
• Sekrecija K+ ↑
• Ob Na+ ↑
• Ob pretok ↑
Izločanje vode – regulacija osmolarnosti
Lokacija
Bowmanova kapsula
Proksimalni t. – konec
Henlijeva zanka- konec
Zbiralnik – konec
Volumen(l/dan)
180
54
18
1.5
mOsM
300
300
100
50-1200
Izločanje vode – regulacija osmolarnosti
Generiranje gradienta v medula
Vpliv ADH
Kako in kje vpliva aldosteron?
RENIN-ANGIOTENZIN II - ALDOSTERON
Če pijemo veliko vode… diureza
Vodna diureza
Osmotska diureza
Diuretiki
Če pijemo premalo vode
Acido – bazno ravnovesje
Acido – bazno ravnovesje
Promet
+
Na
Potek predavanja
•
•
•
•
•
Porazdelitev Na+ v telesu
Vnos
Izločanje
Regulacija
Primeri
NaCl v čajni žlici je ~6g ali 103 mmol.
To sol raztopimo s 750 ml vode.
V dobljeni raztopini je [Na+] = 137 mEq/l.
Na+ v telesu
koncentracija [mEq/l]
volumen [l]
količina [mEq]
ECT
ICT
ECT ekstrem
135-147
10-15
120/130 – 160/180
14 (10,5+3,5)
28
2000 (1500+500)
335
175g čipsa vsebuje 65 mmol NaCl (65 mEq Na+).
Vnos Na+
dnevni vnos Na+ je 140 mEq/dan
Tanko črevo
Debelo črevo
(+ Na+ v prebavnih sokovih)
Izločanje Na+ v ledvicah
Distalni tubul in Zbiralce:
Reab. 8% Na+
Proksimalni tubul:
Reab. 67% Na+
Henlejeva zanka:
Reab. 25% Na+
Tubulno breme za
Na+ je 25000mEq/dan .
Koliko % se ga izloči?
Izločanje:
Normalno se 90% odvečnega Na+ izloči skozi ledvica z urinom.
(minimalno 10 mEq/dan – maksimalno 1000 mEq/dan)
Izločanje skozi ledvica je uravnavano tako, da sta vnos in izločanje
enaka.
Ostalo
znojenje (100-5000 ml/dan pri [Na+] 15(prilagojeni) - 70 mEq/l)
feces (200 ml/dan )
Regulacija
Ali se po povečanem vnosu soli v telo in po vzpostavitvi novega ravnovesja
med vnosom in izločanjem Na+ spremeni celotna količina Na+ v ECT?
BD Rose,Clinical Physiology of Acid-Base and Electrolyte Disorders
S
E
N
Z
O
R
J
I
osmoreceptorji
hipofiza
∆1%
renalna
aferentna
arteriola
arterijski barorec.
aortni lok
karotidni sinus
s.p. senzorji
d.prek., atrij, plj.ž.
∆5-10%
senzorji raztega
pred. in prek.
P
R
E
N
O
S
I
N
F
O.
ADH
Simpatično ž.
Renin
AII
Aldosteron
ANP, BNP
S
E
N
Z
O
R
J
I
osmoreceptorji
hipofiza
renalna
aferentna
arteriola
arterijski barorec.
aortni lok
karotidni sinus
s.p. senzorji
d.prek., atrij, plj.ž.
∆1%
senzorji raztega
pred. in prek.
∆5-10%
P
R
E
N
A
Š
A
L
C
I
ADH
Simpatično ž.
Renin
AII
Aldosteron
ANP, BNP
S
E
N
Z
O
R
J
I
osmoreceptorji
hipofiza
arterijski barorec.
aortni lok
karotidni sinus
renalna
aferentna
arteriola
osm ECT↑
p↓
∆1%
p↓
s.p. senzorji
d.prek., atrij, plj.ž.
senzorji raztega
pred. in prek.
p↑
p↓
∆5-10%
P
R
E
N
A
Š
A
L
C
I
ADH↑
Simpatično ž.↑
Renin↑
ANP↑, BNP ↑
AII↑
Aldosteron↑
Reab.H2O↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↓
S
E
N
Z
O
R
J
I
osmoreceptorji
hipofiza
arterijski barorec.
aortni lok
karotidni sinus
renalna
aferentna
arteriola
osm ECT↑
p↓
p↓
∆1%
s.p. senzorji
d.prek., atrij, plj.ž.
senzorji raztega
pred. in prek.
p↑
p↓
∆5-10%
P
R
E
N
A
Š
A
L
C
I
-
+
ADH↑
Renin↑
Simpatično ž.↑
ANP↑, BNP ↑
AII↑
+
Aldosteron↑
Reab.H2O↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↓
-
+
ADH↑
Renin↑
Simpatično ž.↑
ANP, BNP
AII↑
+
Aldosteron↑
E
F
E
K
T
O
R
J
I
Aquaporini↑
Reab. Na+ ↑
Žeja pri osm↑2-3% taka kot
pri p↓10-15%
Reab.H2O↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↓
-
+
ADH↑
Renin↑
Simpatično ž.↑
ANP, BNP
AII↑
+
Aldosteron↑
E
F
E
K
T
O
R
J
I
Konstrikcija aferentne arteriole, GFR↓
Reab.Na+ ↑
Reab.H2O↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↓
-
+
ADH↑
Renin↑
Simpatično ž.↑
ANP, BNP
AII↑
+
Aldosteron↑
E
F
E
K
T
O
R
J
I
Angiotenzin II ↑ :
Aldosteron ↑ (glomerulosne celice)
Reab.Na+ ↑ (vzolž celega nef.)
Arteriolna vazokonstrikcija
Poveča občutek žeje
Reab.H2O↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↓
-
+
ADH↑
Renin↑
Simpatično ž.↑
ANP, BNP
AII↑
+
Aldosteron↑
E
F
E
K
T
O
R
J
I
Aldosteron ↑ :
Reab. Na+ ↑ :
d.asc.Hen.z.
dist.t.
(ENaC!)
zbiralce
V normalnih pogojih je aldosteron glavni regulator reab.Na+
Reab.H2O↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↓
-
+
ADH↑
Renin↑
Simpatično ž.↑
ANP, BNP
AII↑
+
Aldosteron↑
E
F
E
K
T
O
R
J
I
Periferni upor↓
Deluje kot splošni agonist za renin, AII
Upor eferentne arteriole ↑, GFR↑
Reab.H2O↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↑
Reab.Na+↓
Principi regulacije izločanja Na+
Če je Na+ ali vode veliko, se uporablja veliko filtracijsko kapaciteto ledvic s
sočasnim blokiranjem mehanizmov reabsorpcije.
(ANP, BNP, Urodilatin, Uroguanylin, Guanylin)
Regulacija izločanja je obsežna v primeru pomanjkanja Na+ ali vode. Takrat se
spodbuditi reabsorpcijo. (AII, Aldosteron, ADH, simpatično živčevje)
Fina regulacija reabsorpcije se vrši v distalnem tubulu in zbiralcu.
Primeri
Kaj se zgodi, če pijemo morsko vodo?
Tekač na maratonu pije vodo.
Kakšna je dilema regulacije ob sočasni hiperosmolarnosti ECT in hipervolemiji?
Kaj se najprej regulira?