1. No category

Monitor I I
nove metode povezovanja
kartiranja nevarnosti in načrtovanja
zaščite in reševanja
Projekt MONITOR II delno sofinancira
Evropski sklad za regionalni razvoj
2 MONITOR II
Slovenska dopolnjena izdaja
Izdajatelj:
Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za gradbeništvo
geodezijo
Vodnogospodarski inštitut
in
*
Avtorji:
Tanja Prešeren, Gašper Zupančič,
Franci Steinman, Jože Papež*, Karin
Kompare, Daniel Kozelj
Oblikovanje:
Barbara Veit, Veitdesign
Recenzija:
dr. Leon Gosar, Inštitut za vode RS
dr. Gorazd Novak, JZ Hidroinštitut
Angleška izdaja
Urednik:
Hubert Siegel, Austrian Federal Ministry
of Agriculture, Forestry, Environment
and Water Management, Subdivision for
Landscape Planning and Risk Prevention
Avtorji:
Stefan
Kollarits,
Diethart
Leber,
Alessandro Corsini, Jože Papež, Tanja
Prešeren, Ingo Schnetzer, Albert
Schwingshandl, Stefan Kreutzer, Kathrin
Plunger, Martina Stefani
Z
dragocenimi
prispevki:
Daniel Kozelj, Franci Steinman, Nina
Dobrinkova, Christian Rachoy, Petriso
Vica, Francesco Ronchetti, Thomas
Plattner, Matteo Vischi, Michalis Aftias
Oblikovanje:
Barbara Veit, Veitdesign
Angleško izdajo lahko najdete na
spletni strani: www.monitor2.org
MONITOR II Uvod 3
Uvod
Dve slovenski instituciji, Vodnogospodarski inštitut pri
Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v
Ljubljani (VGI - UL FGG) in Podjetje za urejanje
hudournikov (PUH), sta sodelovali v mednarodnemu
projektu Monitor II, ki je potekal v okviru programa
Jugovzhodna Evropa. Potem, ko je v začetku leta 2012
šlo podjetje PUH v stečaj, je pri nastajanju te publikacije
sodeloval Hidrotehnik, Vodnogospodarsko podjetje
Ljubljana.
V okviru projekta se je analizirala boljša dostopnost
informacij za krizno upravljanje, ki bi jo lahko dopolnila
večja usklajenost metodologij in operativnih postopkov
kartiranja naravnih nevarnosti in ogroženosti ter izdelave
Načrtov zaščite in reševanja (ZiR).
Podobno kot v drugih državah, se tudi pri nas kaže
paralelnost teh dveh področij, ki jo še dodatno pogojuje
institucionalno-administrativna organiziranost. Tako je
npr. v Sloveniji za določanje območij poplavne
nevarnosti pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
(prej: Ministrstvo za okolje in prostor), za vsebino in
izdelavo Načrtov zaščite in reševanja pa občine in
Ministrstvo za obrambo, oziroma Uprava RS za zaščito in
reševanje.
V prvi fazi projekta je bil opravljen pregled stanja in
primerjalna analiza tega področja v državah, od koder so
bili partnerji tega projekta, nato pa so se partnerji
povezovali v različnih skupinah, ki so se združevale po
posameznih vrstah naravnih nesreč (poplave, plazovi
idr.), ter za to področje izdelale različne analize.
Slovenska partnerja sta, kot trenutno najšibkejši člen
obeh dejavnosti, prepoznala nepovezanost občinskih
Načrtov zaščite in reševanja z nastajajočimi Kartami
poplavne nevarnosti in ogroženosti. V zmanjševanju
razkoraka med njima sta slovenska projektna partnerja
prepoznala svojo vlogo znotraj projekta Monitor II, ter z
novo metodo oziroma izdelki, prikazanimi v
nadaljevanju, prispevala k uspehu projekta.
Predlagana metodologija naj bi, za razliko od sedanjega
pristopa, pri Načrtih ZiR prenesla težo z besedila na
slikovno gradivo. Ker se je obravnavalo področje
poplavne nevarnosti, naj bi jedro bodočega Načrta ZiR za
ukrepanje ob poplavah tvorila Intervencijska karta.
Razvijanje specifičnih rešitev, ki bi
slovenskim občinskim načrtom zaščite in
reševanja ob poplavah prinesli večjo
uporabno in praktično vrednost, je bilo
mogoče le zaradi odličnega sodelovanja
številnih
posameznikov
oziroma
inštitucij, kot so URSZR (republiški in
regionalni nivo v Celju), Občina Mozirje,
ARSO (regionalni nivo v Celju) ter ne
nazadnje – Prostovoljno gasilsko društvo
Mozirje.
Za slovensko testno območje je bila
izbrana Občina Mozirje. Izhodišče sta bili
občinski Načrt ZiR in Karta poplavne
nevarnosti zaradi voda Savinje, izdelana
za območje občine.
Da bi olajšali ukrepanje ob poplavah,
smo izmed številnih možnih scenarijev
»kaj bi lahko bilo poplavljeno« kot
strokovno
podporo
izdelali
11
Intervencijskih kart za najverjetnejše
scenarije. Osnovne scenarije – tri
območja poplavne nevarnosti za deset -,
sto - in petsto - letne visoke vode, že
zahteva Pravilnik o metodologiji za
določanje območij, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja, ter o načinu
razvrščanja
zemljišč
v
razrede
ogroženosti (Ur. l. RS 60/2007).
Ostalih osem scenarijev pa obravnava
različne kombinacije pretokov Savinje in
njenih glavnih pritokov znotraj Občine
Mozirje, ter dodatne vire nevarnosti, kot
so npr. zamašitve premostitev s plavjem
ali možnost porušitve nasipa ob Savinji.
Primernost, potrebnost in uporabnost
grafičnih podlag za Načrte ZiR so bile
obravnavane z različnimi udeleženci v
Sloveniji,
predstavljene
pa
tudi
strokovni
javnosti
na
kongresu
INTERPRAEVENT 2012 v Grenoblu, Francija.
4 MONITOR II Obvladovanje tveganj
Slika 1: Poplavljanje Krško-Brežiškega polja, septembra 2010 (foto: Goran Rovan).
Obvladovanje tveganj
Naravne nevarnosti in nesreče
Naravne nevarnosti so vir znatnega in naraščajočega števila
nesreč in katastrof v Evropi. Samo med letoma 1998 in 2002 je
bilo v Evropi zabeleženih preko 100 velikih poplav. Od leta
1998 so poplave v EU terjale okrog 700 smrtnih žrtev,
evakuacijo ali preselitev pol milijona ljudi in vsaj 25 milijard
evrov škode (EC 2011). Pri nas pa velja omeniti poplave
septembra 2010, ko je bila v kar 137-ih občinah zabeležena
škoda v višini preko 200 milijonov evrov (URSZR 2010).
Kot odgovor na poplavne dogodke leta 2002 je Evropska unija
sprožila pobudo za zmanjšanje vpliva te naravne nevarnosti, ki
se je zaključila s sprejetjem Poplavne direktive (Direktiva
2007/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 23.
oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti).
Direktiva na področju nevarnosti poplav zapoveduje ukrepe za
obvladovanje tveganja zaradi poplav, tako s preventivnega kot
kurativnega vidika.
Cilj obvladovanja tveganj je preprečitev ali vsaj zmanjšanje
škode, ki jo povzročajo nevarni dogodki. Kot na marsikaterem
področju, se tudi pri obravnavi tveganj uporablja specifične
pojme – praksa pa kaže neenotno rabo
terminologije. Teorija pravi, da se to zgodi,
kadar za isto stvar uporabljamo različna
poimenovanja ali pa za različne stvari ista
poimenovanja – ne glede na to je rezultat,
da se pojmi pogosto uporabljajo nekoliko
dvoumno. Razlog za to najdemo v
raznovrstnosti akterjev, ki se ukvarjajo s to
problematiko in v pestrosti njihovega
strokovnega ozadja/znanja, dodatno zmedo
pa povzroča tudi delitev posameznih faz
obvladovanja tveganj med različne stroke.
Tako nastanejo komunikacijske težave, ki so
lahko tudi vzrok prekinitev začrtanih
aktivnosti.
Praksa kaže, da pogosto nekatere definicije
pojmov nimajo istega pomena za vključene
akterje. Zato sledi kratek pregled pojmov, ki
so bili uporabljeni v projektu Monitor II.
MONITOR II Obvladovanje tveganj 5
FIZIČNI SVET – KAJ SE DOGAJA?
Začetna točka skupne rabe terminologije v projektu Monitor II
je odnos med okoljem in dogodki, ki okolje spreminjajo: fizični
(stvarni) svet opisuje »objektivni« svet objektov, dogodkov in
vplivov dogodkov na objekte.
Glavni pojmi, povezani s fizičnim svetom so
torej objekt (okolja), dogodek in vpliv. Ti so
med seboj povezani z izpostavljenostjo,
vzroki in posledicami (spremembami).
DRUŽBENI SVET – KAKO SI RAZLAGAMO
FIZIČNI SVET?
Človek zaznava in vrednoti dogodke in
njihove vplive na okolje na različne načine.
Zato ne obstaja zgolj ena, enotna ocena teh
vplivov.
Družbene predstave razvrščajo elemente
stvarnega sveta v razrede, kar omogoča
komunikacijo in izmenjavo znanja o
stvarnem svetu. Brez družbenih predstav
komunikacija o objektih in dogodkih ne bi
bila možna, saj so le te osnova za
medsebojno razumevanje. Vendar pa je
razvrščanje v razrede odvisno tako od
konteksta kot od družbenega dogovora, ki
tvori družbeno predstavo o objektih. Torej
družbena predstava ni konstantna, ampak
gre za spreminjajoč se pogled na svet, ki
družbo obdaja.
Slika 2: Osnovni pojmi o tveganju (Kollarits, Wergles et al. 2007).
Izhodišče za vse razprave o ravnanju ob
nesrečah je zato definicija, kaj razumemo
pod pojmom škoda.
V kolikor objekti sodelujejo v dogodkih (krajevno in časovno
sovpadanje), govorimo o izpostavljenosti objektov. Dogodki, ki
se pojavijo v takem okolju, pa vplivajo na objekte.
Vpliv dogodka spremeni okolje (kvalitativno). Tovrstna
sprememba kvalitete okolja se lahko odraža v znatnih
spremembah, kot sta preoblikovanje ali uničenje objektov.
ŠKODA
Škoda je (sociološko gledano) vpliv
nekega dogodka, ki ima negativno
posledico.
IZGUBA
Izguba je kvantifikacija škode glede na
specifični vrednostni sistem.
VREDNOST
Vrednost je (sociološko gledano) lastnost
objekta, določena glede na veljavna
merila vrednot(enja).
Slika 3: Znatne poškodbe hiše kot posledica zemeljskega plazu -----(foto: Arhiv PUH).
Merila vrednot so odraz ciljev, načel ali
standardov, ki si jih postavlja posameznik,
družbeni sloj ali kak drug družbeni
subjekt. V okviru tega širšega pogleda na
sistem vrednot lahko vrednost opišemo v
ožjem pomenu kot denar ali blago (s
tržno ceno).
6 MONITOR II Obvladovanje tveganj
Obvladovanje tveganj
Obvladovanje tveganj je neprekinjeno procesno delovanje, ki
se ukvarja z nevarnostmi in katerega cilj je zmanjšanje
tveganja na sprejemljivo raven (sprejemljivo tveganje) oziroma
doseči stanje (družbeno dogovorjene) varnosti.
Obvladovanje tveganj se ukvarja z izrednimi
dogodki, ki se ne pojavljajo v človekovem
vsakdanu in ki lahko povzročijo resne
negativne posledice.
PRIPRAVLJENOST
Pripravljenost je faza načrtovanja aktivnosti
dolgoročnega
obvladovanja
tveganj.
Aktivnosti znotraj te faze ciljajo na
zmanjšanje nevarnosti ter zmanjšanje
izpostavljenosti in ranljivosti izpostavljenih
objektov. Glede na Wisner et al. (2003)
velja, da je ranljivost (obratno sorazmerno)
odvisna od zmožnosti
• predvidevati,
• obvladovati,
• upirati se in
• obnoviti se po prenehanju
nevarnosti.
Pogosto se namesto izraza ranljivost
(občutljivost) uporablja inverzni pojem –
odpornost (npr. na potres).
ODZIV
Slika 4: Cikel obvladovanja tveganj (povzeto po PLANALP).
Odziv je faza reakcije na že potekajoč ali
neposredno preteč nevarni dogodek, kjer so
najpomembnejši kratkotrajni cilji. Aktivnosti
v tej fazi potekajo v času nevarnosti ali
kmalu po njej. Glavni poudarek je na
reševanju življenj, vendar pa se opravljajo
tudi dela za varovanje zgradb, za zagotovitev
oskrbe z nujnimi dobrinami, kot tudi za
varovanje okolja.
OBNOVA
Obnova je faza vzpostavitve razmer, ki so na
prizadetem območju vladale pred nesrečo,
predvsem za zagotavljanje osnovnih
življenjskih
pogojev,
delovanja
infrastrukture, komunikacij in družbenih
organizacij. Aktivnosti te faze so usmerjene
prvenstveno v obnovo poškodovane
lastnine, za vzpostavitev zaposlovanja, in
obnovo druge pomembne infrastrukture.
Znotraj vsake faze cikla obvladovanja
tveganj in celo znotraj skoraj vsake
aktivnosti, je izpeljan proces od ocene
tveganj do njihove omilitve.
Slika 5: Strategije omejevanja tveganj (Kollarits et al. 2007).
MONITOR II Obvladovanje tveganj 7
Zato je potrebno, da družba najprej (eksplicitno ali implicitno)
določi sprejemljivo raven tveganja. V okviru obvladovanja
tveganj je najprej treba opraviti oceno tveganja, nato pa
določiti in izvesti ukrepe, potrebne za zmanjšanje tveganja na
sprejemljivo raven.
Tveganje, ki po vzpostavitvi vseh določenih
omilitvenih ukrepov ostaja, pa imenujemo
preostalo tveganje.
Slika 6: Intenziteta poplavnega dogodka je lahko določena na več načinov, na primer kot globina ali energijska višina.
Identifikacija in ocena situacije je osnovni pogoj za obvladovanje
tveganj. V vseh fazah je potrebno situacijo kar najbolj zanesljivo
oceniti, da se lahko določi primerne ukrepe za zmanjšanje
ogroženosti.
Slika 7: Pregled
obvladovanja tveganj
(po Avstralsko/Novo
Zelandskem standardu o
obvladovanju tveganj).
Situacije v grobem delimo na splošne, povezane
s tveganjem in tiste, povezane z aktivnostmi.
Med slednje lahko vnaprej umestimo določene
ukrepe in aktivnosti.
Slika 8: Povezava med pojmi tveganja in kriznega ukrepanja (A. Corsini).
8 MONITOR II Situacije in ukrepi
Situacije in ukrepi
SCENARIJI
SITUACIJA
Zato, da se lahko izvede ocena tveganja in posledično določi in
izvede omilitvene ukrepe, je treba postaviti več predpostavk o
pričakovanem nevarnem dogodku in njegovih vplivih na
okolje.
Seriji takšnih predpostavk, »kaj bi lahko šlo narobe«, pravimo
scenarij, in je osnova vsake dejavnosti za obvladovanje ali
vsako zmanjševanje tveganj. Predpostavke se navadno
nanašajo na parametre dogodkov (npr. intenziteta padavin),
pričakovani oz. predpostavljeni potek dogodkov in lastnosti
izpostavljenih objektov (npr. meja porušitve zaščitnih
objektov).
Vsakršen način obvladovanja nesreč se navezuje na scenarij
analiziranih situacij oz. dogodkov določenega obsega, ki jih je
treba opisati z jakostjo nevarnega dogodka in ranljivostjo (oz.
mejo odpornosti) elementov ogroženosti. Torej se vsakršno
obvladovanje tveganj navezuje na predhodno določene
scenarije. Strategije obvladovanja tveganj nudijo različna
načela (metode) za ustrezno ukrepanje – krog, v katerem
potekajo aktivnosti, povzema obstoječe PLANALP definicije
(Slika 4). Osnovne faze obvladovanja tveganj so definirane
glede na njihovo časovno odnosnost od nevarnega dogodka.
Situacije se razlikujejo glede na nevarnostni potencial, ki se
pojavlja na obravnavanem območju. Vendar je to šele ena plat
zgodbe – glede na obseg izpostavljenih objektov, njihovo
občutljivost oz. (ne)odpornost na nevarnost, ki preti, je treba
določiti še škodni potencial (v nadaljevanju).
Ukrepi, ki so načrtovani oz. so izvajani, upoštevajo oba,
nevarnostni in škodni potencial. Njihova uspešnost pa je
odvisna od izbire »naravnemu procesu najbližjega scenarija«
in zanesljivosti ovrednotenja škodnih potencialov.
Opisuje zaznani del realnosti, ki je
izhodišče za opravljanje aktivnosti.
UKREP
Je končni načrt, ki zagotavlja specifične
rešitve za eno znano težavno situacijo.
NEVARNOST
Nevarnost predstavlja dogodek, ki
povzroči škodo. To vključuje tako
dejanske, kot potencialne dogodke.
Pojem nevarnosti je torej odvisen od
pojmovanja (pričakovanja) škode.
RANLJIVOST
Ranljivost je lastnost (objektov) okolja,
ki določa škodo zaradi nevarnega
dogodka. Ranljivost opisuje verjetnost,
da pride do poškodbe objekta zaradi
vpliva nevarnega dogodka. Ranljivost se
lahko razume tudi kot obratna vrednost
zmožnosti predvidevanja, obvladovanja,
upiranja nevarnosti in sposobnosti
obnavljanja po prenehanju nevarnosti.
NEVARNOSTNI POTENCIAL
TVEGANJE
Tveganje
je
tu
določeno
kot
prevzemanje (verjetnosti) vpliva, ki je
definiran kot škodljiv. Enostavneje
povedano, bi to pomenilo, da tveganje
predstavlja verjetnost, da se bo zgodilo
nekaj (karkoli) negativnega.
Je skupek lastnosti nevarnega dogodka
in je odvisen od verjetnosti in jakosti
dogodka.
ELEMENTI OGROŽENOSTI
To so objekti okolja, ki so (v prostoru ali
časovno) izpostavljeni nevarnosti.
Torej - če lahko določimo tako
verjetnost kot jakost dogodka, lahko
določimo tudi potencial nevarnega
dogodka.
SCENARIJ
Scenarij je opis poteka pričakovanih
dogodkov, ki ga tvori skupek smiselnih
in verjetnih predpostavk o razmerah, ki
bi lahko nastale.
MONITOR II Poplave in plazovi 9
Nevarnost: poplave in plazovi
SITUACIJE POVEZANE S TVEGANJEM
NEVARNI PROCESI
Varnost je situacija, v kateri
je tveganje sprejemljivo
majhno.
Znanje o nevarnih procesih in še posebej njihovih mehanizmov
delovanja ter identifikaciji vzrokov in sprožil je nujna podlaga
vsakršnega obvladovanja tveganj. Zato je pomembna čim
boljša definicija pojmov proces in dogodek.
Nevarnost je situacija, ki
predstavlja okvir za nevaren
dogodek.
Nevarni procesi so del nevarnih dogodkov in določajo
mehanizme razvoja dogodka. Natančneje, procesi določijo
KAKO (tip prenosa ali spremembe) se KAJ spremeni (v smislu
spremembe lokacije ali kakšne druge lastnosti, npr. oblike). Ko
govorimo o naravnih nevarnostih, pomeni KAKO navadno
način prenosa snovi, KAJ pa vrsto snovi (»količina snovi«), ki se
prenese. Procesi znotraj dogodka so lahko medsebojno
povezani na vrsto načinov, kar vodi v različne scenarije poteka
celotnega dogodka.
Ogroženost je situacija, v
kateri
so
elementi
ogroženosti
izpostavljeni
nevarnostim.
Situacija tveganja je situacija
ogroženosti, v kateri je bilo
tveganje
analizirano in
klasificirano (ovrednoteno) .
SITUACIJE POVEZANE Z AKTIVNOSTMI
Razmere (situacija), ko ni
grozečih nevarnosti.
Stanje višje pripravljenosti,
ko obstaja možnost razvoja
nevarnosti.
Pred-alarm je situacija, ko
se enote za zaščito in
reševanje pripravljajo na
akcije.
Slika 9: Plaz Stogovce nad Lokavcem, september 2010 (foto: Katja
Željan).
__
Dogodku sta lastni jakost (s tujko npr. intenziteta ali
magnituda) in prostorska umeščenost. Časovno umestitev
dogodka navadno opisujemo s pomočjo verjetnosti pojavljanja
v nekem časovnem koraku. Pogosto govorimo o povratni dobi,
ki opisuje ravno verjetnost nastanka nekega dogodka v časovni
enoti enega leta. 100 - letna povratna doba tako ne pomeni
nič drugega kot, da znaša verjetnost pojavitve takšnega
dogodka v vsakem letu p=0,01.
Nevarni dogodki so navadno vzročno odvisni od drugih
dogodkov, ki jim pravimo sprožilci. Dogodek poplav sproži na
primer dogodek ekstremnih padavin, povečanega odtoka,
zmanjšane zadrževalne sposobnosti prostora idr.
Iz širokega nabora možnih nevarnosti, sta se znotraj projekta
Monitor II natančneje obravnavali le nevarnosti poplav in
plazov.
Alarm je situacija, ko so
enote
za
zaščito
in
reševanje v pripravljenosti
na ukrepanje.
Urgentna
situacija
je
situacija, v kateri se začnejo
aktivnosti za preprečevanje
škode (intervencija).
Škodna situacija je tista, v
kateri dogodek povzroča
negativne posledice.
Katastrofa
(ujma)
je
situacija,
v
kateri
povzročena škoda preraste
sprejemljivo raven.
10 MONITOR II Poplave in plazovi
Nevarnost poplav
Število velikih poplavnih dogodkov v Evropski uniji v zadnjem
desetletju narašča. Zato Vodna direktiva in Poplavna direktiva
usmerjata k izboljšanju gospodarjenja z vodami, kot tudi k
povečevanju varnosti pred z vodo povezanimi nevarnostmi.
Te cilje naj bi dosegli z vpeljavo načrtovanja
v okviru povodij in celovitim načrtovanjem
poplavne varnosti - to pa vključuje poplave
rek, hudournikov, občasnih sredozemskih
(kraških) vodotokov in poplav morja.
Preglednica 1: Tipi poplav glede na "Handbook on good practices for flood mapping in Europe" (EXIMAP 2007).
TIP POPLAV
Poplavljanje rek na
poplavnih ravnicah
Poplavljanje morja
Gorski hudournik ali
nenaden odtok
Hudourniške poplave
občasnih sredozemskih
vodotokov
Poplavljanje podtalnice
Poplavljanje jezer
VZROK POPLAV (SPROŽILCI)
POSLEDICE POPLAV
POMEMBNI
PARAMETRI
Obseg (glede na
verjetnost)
Globina vode
Hitrost vode
Potovanje
poplavnega vala
• Intenzivne padavine
• Zamašitev struge z
ledom, plavjem
• Porušitev nasipov
• Stoječa ali tekoča voda
izven rečnega korita
• Nevihtni valovi
• Potresni valovi
• Visoka plima
• Intenzivne padavine
• Prelitje jezer
• Drobirski tok
• Stoječa ali tekoča voda za
obalno črto
• Zasoljevanje obdelovalne
zemlje
• Voda in sedimenti izven
rečnih korit na vršajih
• Bočna in talna erozija
• Intenzivne padavine
• Enako kot zgoraj
• Enako kot
zgoraj
• Visoka gladina bližnjih
vodnih teles
• Stoječa voda na poplavnih
ravnicah (dolgo trajajoče
poplave)
• Obseg (glede na
verjetnost)
• Globina vode
• Porast vodostaja zaradi
visokega dotoka ali
učinkov vetra
• Stoječa voda za obalno črto • Enako kot
zgoraj
•
•
•
•
• Enako kot
zgoraj
• Enako kot
zgoraj
• Nalaganje
sedimentov
Poplavna direktiva poplavo definira kot
'začasno prekritje zemljišča z vodo, ki
običajno ni prekrito z vodo' in se lahko
pojavi v različnih okoljih (velika porečja,
poplavne ravnice, majhna povodja v
gorskem svetu) in ima podoben vpliv na
okolico: prekritje terena z vodo in
sedimenti.
Direktiva nalaga obveznost, točnejša pravila
za izdelavo Kart poplavne nevarnosti pa so
prepuščena državam članicam. V Sloveniji ta
pravila določa Pravilnik o metodologiji za
določanje območij, ogroženih zaradi poplav
in z njimi povezane erozije celinskih voda in
MONITOR II Poplave in plazovi 11
morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti,
Ur.l. RS, št. 60/2007 (v nadaljevanju Pravilnik 2007). Zato
obstajajo med državami članicami razlike tako v določenih treh
scenarijih, kot v prikazu lastnosti poplav na kartah nevarnosti
(obseg, globina in hitrost vode). Tako se na primer pri nas
obravnavajo 10 -, 100 - in 500 - letne poplave, v sosednji
Avstriji pa 30 -, 100 - in 300 - letne poplave.
Poplavni dogodki se pogosto razvijejo na zapleten in
nepredvidljiv način, kar vodi v razvoj različnih (škodljivih)
vplivov poplavnih procesov na okolje.
Slika 10: Procesna zgradba poplavnih dogodkov.
Zato je treba v načrtovanju zaščite in
reševanja predvideti več različnih škodnih
scenarijev na osnovi temeljite analize
nevarnih procesov in delovanja zaščitnih
sistemov (npr. protipoplavnih ukrepov).
Z vidika procesne zgradbe poplavnih
dogodkov v velikih in malih porečjih (tudi
gorskih) in njihovih posledic za načrtovanje
zaščite in reševanja, lahko definiramo
nekatere glavne elemente dogodkov (Slika
10). Nenadne ali dolgotrajne padavine
vodijo do površinskega odtoka in dotoka
pritokov v odvodnik. Obe vrsti dotoka sta
odvisni od dejavnikov reliefa, geološke
zgradbe in poraščenosti tal. Na nekaterih
mestih (npr. zožitve struge ali s plavjem
zamašene mostne odprtine) postane
prevodnost rečne struge premajhna za
narasel pretok in pride do prestopa rečnih
bregov in prelivanja na obvodni prostor. To
vodi do preplavljanja prostora (inundacija
poplavnih ravnic) ali pa do pojava
koncentriranih vodnih tokov (dinamično
poplavljanje), ki povzročajo erozijo v
prostoru.
Oba procesa lahko povzročita škodo in ju
opišemo s škodnimi scenariji. Glede na
magnitudo poplavnega dogodka se po
določenem času vzpostavi prejšnje stanje,
ko poplave prenehajo in se voda vrne v
struge, bodisi s površinskim ali podzemnim
odtokom, oziroma izhlapi. Z omilitvenimi
ukrepi lahko vplivamo na posameznega ali
na več opisanih poplavnih procesov in tako
spreminjamo jakost in trajanje poplavnih
dogodkov (aktivni ukrepi) ali pa vplivamo na
rabo
prostora
oziroma
obnašanje
uporabnikov prostora (pasivni ukrepi).
Slika 11: Delitev ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti na aktivne ali pasivne.
12 MONITOR II Poplave in plazovi
Nevarnost zemeljskih plazov
Pojem zemeljski plaz je Cruden (1991) definiral kot 'premik
mase kamnine, zemljine ali drobirja po pobočju navzdol'.
Omenjeni material lahko pade, zdrsi, se kotali, raztrese ali
steče po nagnjenem pobočju. Plazove lahko sprožijo padavine,
potresi, vulkanska aktivnost, spremembe podtalnice, ali pa
kombinacija naštetega. V evropskih gorovjih lahko močne
padavine vodijo tako do proženja plazov, kot do hudourniških
poplav, kar še dodatno škodno deluje na človeka in okolje.
Plazenje se pojavi, ko so sile, ki vlečejo pobočno maso navzdol
(težnost) večje od nosilnosti zemljin, ki sestavljajo pobočje.
Mase lahko počasi plazijo, ali pa se premikajo hitro in
uničujoče (npr. drobirski tokovi), odvisno od geološke zgradbe
in namočenosti materiala.
Plazljivost pobočij v gorskem in hribovitem svetu ne pomeni
nujno tudi nevarnosti za človeka oziroma njegove dejavnosti –
če ni izpostavljenosti. Najnevarnejši so nepričakovani in
nenadni procesi. Napovedovanje proženja novih plazov ali
reaktivacija starih je navadno zapleten proces, ki zahteva
uporabo sodobnih preiskovalnih metod. Veliko različnih
masnih premikov imenujemo plaz - obstajajo pa razvrstitve, ki
pojem plaz razčlenijo glede na vrsto premaknjenega materiala,
način premika, morfologijo in hitrost premika. Omeniti velja
razvrstitev, ki jo je postavil Varnes (1978), razvrstitev, ki je
nastala znotraj EU projekta EPOCH, ter razvrstitev, ki jo je
izdelal Geološki zavod Združenih držav Amerike (USGS).
Nekatere izmed tipov plazov prikazuje spodnja slika (Slika 12).
Slika 12: Nekateri tipi plazov (z dovoljenjem USGS).
Pojem plaz ali zemeljski plaz bi v ožjem
smislu lahko uporabili le v primerih, ko pride
do zdrsa po prepoznavni drsni ploskvi ali
drsini. Drsna ploskev je šibko območje, ki
ločuje splazeli material od stabilnejše
podlage. V tem ožjem smislu lahko plazove
delimo na plazove s krožno in plazove z
ravno drsino.
Če pa uporabimo širšo definicijo, pa med
plazove štejemo tudi padajoče in kotaleče
se kamenje, ki se odkruši s strmih ali
navpičnih kamnitih sten. Med plazove
prištevamo tudi drobirske (muraste) tokove
in drobirske plazove. Tovrstne hitre premike
mase sestavljajo velike količine vode,
kamninskega drobirja ali zemljin ter
organskih delcev (v tok zajeta zarast). Ti
pojavi imajo heterogeno sestavo, veliko
prepletenost procesov oziroma zapletenost
pojava, kar pomeni, da jih je zelo težko
napovedati oziroma uvrstiti v scenarije.
Počasno plazenje zemljine po nagnjenem
terenu je dolgotrajen proces, na katerega
nakazujejo npr. 'pijana drevesa'. Premikanje
povzročajo strižne sile, ki so zadostne, da
povzročijo plastične deformacije v plazini,
niso pa tolikšne, da bi prišlo do strižne
porušitve slojev.
MONITOR II Karte nevarnosti 13
Orodja
Glavni cilj projekta Monitor II je bil, prispevati k povezavi metodologij za določanje kart nevarnosti in
za načrtovanje zaščite in reševanja v državah članicah EU. Na osnovi sodobnih analiz in ocen stanja na
področju kartiranja nevarnosti in načrtovanja zaščite in reševanja v državah članicah projekta, so bila
izdelana priporočila za izboljšanje in boljšo uglašenost obstoječih kart nevarnosti in načrtov zaščite in
reševanja.
Obveščenost - Karte nevarnosti
PROCES OCENE NEVARNOSTI
Izhodišče za oceno nevarnosti je zaznano stanje ogroženosti. V
takšnem stanju je priporočljivo (in lahko celo predpisano)
izvesti oceno nevarnosti. Cilj ocene je določiti nevarnost tako v
kvalitativnem kot kvantitativnem smislu. Nevarnost se oceni
na podlagi metod, ki so lahko predpisane, kot to velja v
Sloveniji za primer poplav, ko je metoda za izdelavo kart
poplavne nevarnosti določena s Pravilnikom 2007. Take
metode lahko štejemo tudi kot vir znanja za dosego cilja.
Ocena nevarnosti vključuje tri sklope:
•
•
•
•
identifikacija nevarnosti (opis obstoječih in
morebitnih nevarnosti ter splošnih okoliščin, ki jih
določajo ali sprožajo),
analiza nevarnosti (opis verjetnosti, lokacije in jakosti
nevarnih dogodkov),
vrednotenje nevarnosti (uvrščanje stopnje nevarnosti
v razrede za določene verjetne scenarije po vnaprej
določenih merilih) in
določitev območij nevarnosti (prikaz območij
razredov izvrednotene nevarnosti na pregleden,
kartografski način).
Izvedena ocena nevarnosti, in še posebno njen končni izdelek,
območja razredov nevarnosti, sta neposredna podlaga za
prostorsko planiranje. Poleg tega karte nevarnosti smatramo
za pomemben člen v verigi obvladovanja tveganj, saj
pomagajo pri spoznavanju, oceni in zmanjševanju tveganj.
Po drugi strani pa je namen izdelave kart nevarnosti preveč
enoznačen. Navadno je njihova uporaba namenjena predvsem
omejevanju rabe prostora, da bi se upoštevale neke danosti
prostora. Zato so na njih prikazane informacije skope in še to
velikokrat le opisnega značaja (majhna, velika nevarnost). Da
pa bi bile karte uporabne tudi za namen zaščite in reševanja,
bi bilo treba vključiti natančnejše podatke, po možnosti tako v
času kot prostoru, ki slonijo na točno določenih scenarijih.
KARTIRANJE NEVARNOSTI IN OGROŽENOSTI
Cilj kartiranja nevarnosti in ogroženosti je prikaz vrednotenja
situacij, ki sloni na informacijah, pridobljenih z analizami
terena, rabe prostora in nevarnega pojava. So praviloma
statični dokumenti, ki jih je treba obnavljati.
Karte območij nevarnosti so namenjene
prostorskemu načrtovanju, ki z urejanjem
rabe prostora na daljši rok zmanjšuje
tveganje, hkrati pa se postavljajo prioritete
pri vzpostavljanju sistemov za zmanjševanje
ogroženosti. Da bi bile karte uporabne v
prostorskem načrtovanju, morajo biti
enostavne in nedvoumne, saj jih ne bodo
uporabljali le strokovnjaki. Poleg tega so
merila za določitev razredov nevarnosti
konglomerat strokovnih in političnih
odločitev. Zato je povsem umestno, da je
nevarnost na kartah prikazana z razvrstitvijo
zemljišč v razrede.
Prav v procesu razvrščanja v razrede pa se
izgubijo prenekateri podatki, ki so bili v
procesu
izdelave
ocene
nevarnosti
izračunani ali kako drugače določeni in ki bi
bili zelo uporabni še za kak drug namen.
Detajlni podatki so navadno na voljo le v
neobdelani obliki, katere interpretacija pa
zahteva strokovno znanje.
Na primer rezultati ocen nevarnosti, katerih
namen je ocena nevarnosti za izračun
zavarovalnih premij pri zavarovalnicah, so
zaradi različnega namena seveda povsem
drugačni. Njihov rezultat mora biti izrazito
kvantitativne narave, da omogoča omenjene
izračune za zavarovance.
Partnerji projekta Monitor II pa so v večini
javne inštitucije, zato so tudi karte
nevarnosti, ki so jih izdelali ali uporabljali,
namenjene
predvsem
prostorskemu
načrtovanju. Analiza načinov izdelave kart in
kart samih, ki so jo izvedli partnerji projekta,
je pokazala naslednje skupne točke, ki so
splošno obravnavane: pogostost, jakost
dogodka, ranljivost elementov ogroženosti,
njihova vrednost, ogroženost in tveganje.
14 MONITOR II Karte nevarnosti
POGOSTOST
Pogostost pojavljanja nevarnih dogodkov predstavlja merilo za
razvrščanje nevarnosti v razrede. Pogostost je navadno
izražena s povratno dobo, pri čemer je pogostost določena na
podlagi statističnih analiz (če so na voljo serije podatkov) ali
strokovnih mnenj.
POVRATNA DOBA je statistično določen
interval ponovitve med dogodki enake
vrste in jakosti.
Če znaša statistična verjetnost pojava
dogodka neke jakosti (ali večje) v enem
letu 1/100, oziroma p=0,01, tedaj temu
dogodku pravimo dogodek s 100 - letno
povratno dobo.
Poudariti velja, da so verjetnosti dogodkov, ki jih je treba
upoštevati pri izdelavi kart nevarnosti, različni v različnih
članicah EU - ponekod obstaja celo več načinov znotraj držav
samih. Primer za določevanje kart poplavne nevarnosti
prikazuje Preglednica 2.
Primerjavo parametrov, ki so v veljavi za določanje jakosti
poplavnih dogodkov v nekaterih evropskih državah prikazuje
Preglednica 3.
Preglednica 2: Primer razlik med povratnimi dobami poplavnih dogodkov za kartiranje poplavne nevarnosti.
Razred pogostosti
Avstrija
Slovenija
Avstrija
Južna Tirolska
Južna Tirolska
(PP1
PP3 & PP4
Hora karte
PP5
PP7
visoka
<= 10 let
10 let
30 let
<= 30 let
<= 50 let
srednja
150 let
100 let
100 let
100 let
200 let
nizka
n.d
500 let
300 let
300 let
500 let
zelo nizka
n.d
n.d
n.d
> 300 let
n.d.
vir:
Preglednica 3: Primer razlik med razredi jakosti pojava za kartiranje poplavne nevarnosti.
Razred jakosti
Slovenija
globina vode
Avstrija
gibalna količina
Južna Tirolska
višina energijske črte
kjer je hitrost večja od 1m/s
2
visoka
< 1,5 m
< 1,5 m /s
srednja
0,5 – 1,5 m
0,5 – 1,5 m /s
nizka
> 0,5 m
> 0,5 m /s
2
2
>= 1,5 m <= 0,5 m
<2m
> 1,5 m
> 0,5 m
0,5 – 2 m
n.d
n.d.
> 0,5 m
JAKOST
Jakost nevarnih procesov predstavlja merilo za razvrščanje
nevarnosti v razrede glede na izbrane/predpisane intervale
merljivih fizikalnih spremenljivk. Obseg dogodka in druge
lastnosti jakosti so izračunane na osnovi povratne dobe
dogodka.
Za primer poplav je za večje povratne dobe tudi obseg poplav
večji. Dodatno so določene še lastnosti poplavnega dogodka,
kot sta globina ali hitrost vode, ki določa silo vodnega toka.
Slika 13: Intenziteta poplavnega dogodka je ___
__
lahko določena na več načinov, na
______ primer kot globina ali energijska višina.
MONITOR II Karte nevarnosti 15
RANLJIVOST IN ŠKODNI POTENCIAL
Ranljivost elementov ogroženosti je običajno definirana na
podlagi rabe prostora ter funkcije zgradb (glede na
gospodarsko in družbeno-politično pomembnost) in ne na
njihovi dejanski ranljivosti oziroma (ne)odpornosti glede na
pretečo nevarnost. Kot primer upoštevanja ranljivosti pri
poplavnih dogodkih si oglejmo Pravilnik 2007, ki predpisuje
merila za razvrščanje območij v razrede ranljivosti po
naslednjih lastnostih območij:
•
•
•
•
•
•
gostota prebivalstva;
obrati gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
lokalnega, regionalnega ali državnega pomena;
izpostavljenost občutljivih objektov (bolnišnice, vrtci,
šole, domovi starejših občanov…);
kulturna
dediščina
lokalnega,
regionalnega,
državnega ali svetovnega pomena;
obrati in naprave, zaradi katerih lahko pride do
onesnaženja in
območja s posebnimi zahtevami po predpisih, ki
določajo način priprave načrtov upravljanja voda.
Tak način določanja ranljivosti je poenostavljen in teoretično
netočen. Način ne določa resnične ranljivosti izpostavljenih
elementov. V področje ranljivosti bi bilo treba vključiti še
druge zmožnosti poplavi izpostavljenih objektov, kot so npr.
njihove lastnosti da predvidi (preventivno, na poplave
odporno grajen objekt), obvladuje (vodoneprepustni objekt),
se upre (npr. z individualnimi protipoplavnimi ukrepi) in se
obnovi (z majhnim škodnim potencialom) po nevarnem
poplavnem dogodku.
Vrednost izpostavljenih elementov navadno ni obravnavana
ločeno, saj je na nek način vključena že v ranljivost.
Škodni potencial pa je ovrednotena pričakovana poplavna
škoda, ki nastopi pri pojavu posamezne verjetnosti poplavnega
dogodka.
V Sloveniji je bil škodni potencial že določen za nekatera
območja, kjer so se pripravljali protipoplavni ukrepi (Ljubljana
ob Malem grabnu, Železniki, Dravinja idr.). Uporabljena
metodologija upošteva škodno krivuljo razredov zgradb po
njihovi namembnosti (npr. vrstne hiše idr.), ter določa skupno
pričakovano poplavno škodo glede na število izpostavljenih
posameznih tipov zgradb in njihovo višinsko postavitev.
Škodni potencial se je tako določal za
zaključena območja, ki so bila funkcionalno
vezana na posamezne protipoplavne
ureditve. Pri njihovem umeščanju v prostor
je bilo namreč treba določiti tudi njihovo
ekonomsko upravičenost.
Kot pridobljena korist zaradi protipoplavnih
ukrepov je bil upoštevan zmanjšan škodni
potencial – ki je tako postal ekonomska
kategorija, primerljiv s stroški ukrepov.
OGROŽENOST IN TVEGANJE
Vrednotenje ogroženosti zaradi naravnih
procesov sloni na kombiniranju poznanih
razredov nevarnosti in ranljivosti po vnaprej
določenem kriteriju – matriki ogroženosti.
Razlike med državami, od koder so bili
partnerji projekta Monitor II, so tudi pri
vrednotenju tveganja precejšnje. Kriteriji
(matrike), po katerih se določajo razredi
ogroženosti posameznih območij, so med
državami različni, zato je tudi primerjava
določenih razredov ogroženosti med
različnimi državami težavna.
Slika 15 in Slika 16 prikazujeta matriki, ki sta
v uporabi v Sloveniji in na Južnem Tirolskem.
Vidi se razlika v številu razredov, kot tudi v
načinu upoštevanja preostale nevarnosti.
Ker se nevarni procesi ne ozirajo na
meddržavne razlike, bi veljalo izboljšati
primerljivost rezultatov ocen ogroženosti in
praktičnih izkušenj v različnih državah, s
pomočjo mednarodnega sodelovanja tudi
na tem področju.
Na tak način določene ogroženosti pa ne gre
enačiti s tveganjem, saj bi bilo treba za
njegovo določitev upoštevati še nekatere
dejavnike. V določitvi ogroženosti je namreč
obravnavana le prostorska izpostavljenost,
medtem ko bi bilo treba za določitev
tveganja
upoštevati
tudi
časovno
izpostavljenost, saj se ranljivost nekega
območja s časom lahko spreminja (npr.
ranljivost (dejavnosti) šole je v času pouka
večja kot sicer).
Sicer pa je treba upoštevati: tveganje
prevzame tisti, ki vstopa na nevarno
območje, pa ni odporen (je ranljiv) na vplive
tamkajšnjih procesov!
Slika 14: Razmerje med globino poplavljanja in povzročeno škodo na
__
tipičnem objektu (škodna krivulja).
16 MONITOR II Karte nevarnosti
POMEMBNA VPRAŠANJA OZ. PROBLEMI
Glavna vprašanja, ki jih je treba obravnavati,
se nanašajo predvsem na poenotenje na
evropski ravni ter na izboljšanje uporabnosti
kart nevarnosti in ovrednotenja tveganja za
potreba zaščite in reševanja ob naravnih (in
drugih) nesrečah:
•
•
Slika 15: Matrika ogroženosti za določevanje poplavne ogroženosti
__
v Sloveniji.
•
•
•
•
Slika 16: Matrika ogroženosti za določevanje poplavne ogroženosti
__
v Južni Tirolski.
Nevarnost je navadno določena kot
kompozit verjetnosti pojava in
jakosti dogodka. Ali je kvalitativna
razdelitev obeh kategorij v razrede
zadovoljiva metoda, ali bi veljalo
uvesti
zvezno
normirano
porazdelitev, kot je navada v
zavarovalništvu (npr. od 0 do 1)?
V kolikor se obdrži trenutno
vrednotenje nevarnosti z opisnimi
razredi - ali je meddržavno
poenotenje meril, ki določajo
razrede nevarnosti (in njeni
komponenti: verjetnost in jakost)
sploh mogoče in smiselno?
Ali je razdelitev ranljivosti v razrede
na podlagi opisnih meril glede na
strateške
in
družbene
pomembnosti objektov in območij
zadovoljiva, ali bi veljalo uvesti
zvezno razdelitev, kot je navada v
zavarovalništvu (npr. od 0 do 1)?
V kolikor se obdrži trenutno
vrednotenje ranljivosti z opisnimi
razredi,
ali
je
meddržavno
poenotenje meril, ki določajo meje
razredov
sploh
mogoče
ali
smiselno?
Ali je način določanja razredov
ogroženosti
s
kombiniranjem
razredov nevarnosti in ranljivosti
(uporaba matrike ogroženosti), kar
omogoča vključevanje političnih
odločitev, dober način, ali bi bilo
bolje
uvesti
objektiven
»matematičen« način?
Ali je smiselno uvesti standardiziran
način prikazovanja razredov na
kartah nevarnosti, ranljivosti in
ogroženosti
standardizirane
oznake
vsebin
na
grafičnih
predstavitvah?
MONITOR II Načrti zaščite in reševanja 17
Vedno pripravljeni –
z načrti zaščite in reševanja
Načrti zaščite in reševanja (ZiR) so pomembna orodja,
potrebna za učinkovito obvladovanje tveganj pri aktivnostih
ob nesrečah. Njihov cilj je zmanjšanje žrtev in škode, ki ju
povzročajo nevarni dogodki, z boljšo pripravljenost na
nevarnost in dobrim ukrepanjem ob in po nevarnem dogodku.
Izdelava načrtov ZiR je na nekem administrativnem nivoju
običajno predpisana, če je na pripadajočem območju zaznana
ogroženost. Načrti vsebujejo opise strategij in ukrepov, ki so
predvideni za specifične pojave nevarnosti. Vključujejo tudi
opazovanje stanja, oziroma opozorilne vrednosti (npr. višina
vodostaja), pri katerih se sproži načrtovane aktivnosti.
Hkrati Načrt ZiR vsebuje tudi dejavnosti, ki
potekajo od časa opozarjanja, alarmiranja in
razvoja nevarnega dogodka, do trenutka, ko
stopijo v veljavo standardni operativni
postopki. Le-ti so lahko tudi vključeni v načrt
ZiR, saj lahko zaradi večje preglednosti nad
razvojem naravnih procesov in dinamike
ukrepanja prispevajo k boljšemu odločanju.
Slika 17: V pripravljenosti. September 2010 (foto: Goran Rovan).
Glavni cilj načrtovanja zaščite in reševanja je, zagotoviti pomoč
odločevalcem pri sprejemanju ukrepov zaščite in reševanja v
kriznih razmerah. Načrti ZiR se pripravijo v fazi pripravljenosti,
prikazani v ciklu obvladovanja tveganj (Slika 4).
Načrti ZiR določajo naslednje aktivnosti v fazi priprave:
•
•
Opozarjanje: obveščanje in opozarjanje populacije na
bližajoče se nevarnosti.
Upravljanje s človeškimi viri: organizacija, oprema in
usposobljenost razpoložljivih intervencijskih enot, kot
tudi pripravljenost populacije na individualno in
družbeno zaščito.
•
Upravljanje z materialnimi viri:
skrb za razpoložljivost in zaloge
opreme potrebne za ZiR ter
humanitarne pomoči.
Načrti ZiR, uporabljeni v fazi intervencij,
določajo potrebne ukrepe za zaščito,
reševanje in pomoč ob posameznih nevarnih
dogodkih. V njih so definirane tudi
pristojnosti in aktivnosti posameznih
organizacij pomembnih za ZiR.
18 MONITOR II Načrti zaščite in reševanja
Dokumenta se dopolnjujeta, saj Instrument
zagotavlja financiranje Mehanizma.
Načrt ZiR je načrt, ki služi za pomoč pri zagotavljanju
zaščite in reševanja v času razvoja in trajanja
nevarnega dogodka.
Standardni operativni postopek je formalen opis
strukture operacij, ki se jih izvaja v nujnih primerih.
Pri tem pomenijo:
•
•
•
Zaščita vključuje organizacijske, tehnične in druge ukrepe,
ki zagotavljajo čim višjo varnost ljudi, živali in druge
lastnine, kulturne dediščine ter okolja.
Reševanje vključuje ukrepe za reševanje ljudi, katerih
življenje ali zdravje je ogroženo, reševanje živali, lastnine
in kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi
nevarnostmi.
Pomoč vključuje dejavnosti za pomoč prizadetemu
območju in prebivalstvu (zdravstvena, humanitarna
pomoč…).
Razvoj načrtov mora temeljiti na dobrem poznavanju
nevarnega dogodka, opisanega s scenarijem, ki je rezultat
ocene nevarnosti. Učinkovitost načrtovanih ukrepov je močno
odvisna od kvalitete scenarijev nevarnosti (npr. detajlnost in
realnost scenarija).
Za načrtovanje ZiR se obravnavajo akcijsko različni scenariji, za
katere se poleg opisa dogodka in meril za njegovo
identifikacijo predlagajo tudi aktivnosti zaščite in reševanja,
kot tudi za to potrebni viri in pogoji (tudi pravni okvirji).
Ukrepi, ki jih predpisuje oziroma predlaga načrt zaščite in
reševanja, se glede na situacijo delijo na ukrepe opozarjanja
(obveščanje, opozarjanje, alarmiranje) in ukrepe ravnanja ob
nesreči. Načrt definira naslednje:
•
•
•
•
kakšne so značilnosti posamezne situacije (npr.
opozorilne vrednosti vodostaja);
kako lahko definiramo situacijo (npr. z opazovanjem);
komu in kako se razširi informacija o situaciji;
katere ukrepe se ob posamezni situaciji izvaja.
Kljub priznani veliki pomembnosti načrtovanja zaščite in
reševanja za zmanjšanje škodnih posledic nevarnih dogodkov,
vladajo velike razlike med načrtovanjem ZiR v evropskih
državah. Z namenom izboljšanja stanja na ravni Evropske
unije, je EU Komisija že sprejela naslednja dokumenta:
•
•
Finančni instrument za civilno zaščito,
Mehanizem Skupnosti na področju civilne zaščite.
Njun cilj je učinkovito sodelovanje med nacionalnimi silami
civilne zaščite, ko je potrebna mednarodna pomoč.
Ureditev zaščite in reševanja ter civilne
zaščite je v državah članicah urejena na
različne načine, kar izhaja tudi iz razlik
upravnih ureditev posameznih držav.
Vendar pa je večini skupna razdelitev
načrtovanja ZiR na različne upravne nivoje
(državni, regijski, lokalni nivo). V Sloveniji je
za zaščito in reševanjem ob naravnih in
drugih nesrečah pristojna Uprava Republike
Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), ki
je organ v sestavi Ministrstva za obrambo.
URSZR je poleg centralnega dela, ki med
drugim skrbi za izdelavo nacionalnih načrtov
ZiR, razdeljena na 13 izpostav, ki skrbijo za
pripravo regijskih načrtov ZiR. Na lokalni
ravni je priprava načrtov zaščite in reševanja
v pristojnosti občin, za nekatere nevarnosti
pa se izdelajo tudi obratni načrti (npr. za
določene industrijske obrate).
Delitev na različne ravni načrtovanja je
skladna z razdelitvijo sil za zaščito in
reševanje. V primeru nesreče so vpoklicane
v intervencijo najprej občinske sile zaščite in
reševanja, pod vodstvom občinskega štaba
civilne zaščite. V kolikor pa nesreča preseže
lokalni obseg, oziroma je potrebna regijska
pomoč, se formira regijski štab civilne
zaščite. Le v primeru večjih nesreč pa se z
namenom boljšega vodenja in koordiniranja
del pristojnosti prenese na raven države.
Načrti zaščite in reševanja se izdelajo za
vsako izmed dvanajstih nevarnosti ali nesreč
ločeno (Preglednica 4). Vsebino načrtov
določa Uredba o vsebini in pripravi načrtov
zaščite in reševanja (Ur. l. RS 24/2012),
vendar pa je razlika med načrti precejšnja.
Medtem ko so nacionalni in regijski načrti
dobro pripravljeni, saj jih pripravljajo
strokovnjaki URSZR, ki se zavedajo njihovega
pomena, pa stanje na občinskem nivoju
pogosto ni zadovoljivo, saj so razlike v
kvaliteti precejšnje, kar je posledica
različnega dojemanja nevarnosti, različni
strokovni in finančni podpori idr.
Poleg omenjenega na slabšo kakovost
nekaterih načrtov ZiR verjetno vpliva tudi
pomanjkanje smernic in primerov dobre
prakse. To pa ni le slovenski primer, temveč
je stanje podobno v večini držav, zastopanih
v projektu Monitor II.
MONITOR II Načrti zaščite in reševanja 19
Preglednica 4: V Sloveniji se analizira 12 vrst nevarnosti ali nesreč. Prikazane so pripadajoče ravni načrtovanja.
NEVARNOSTI IN NESREČE
NOSILCI NAČRTOVANJA
obratna raven lokalna raven regionalna raven državna raven
Nesreča na morju
■
■
■
Množični pojav kužnih bolezni pri živalih
Potres
■
■
■
■
■
■
Poplava
■
■
■
Jedrska nesreča
■
■
■
■
Letalska nesreča
■
■
■
■
Železniška nesreča
■
■
■
■
■
■
■
■
■
Veliki požari v naravi
Terorizem
Nesreča z nevarno snovjo
■
Plazovi (snežni in zemeljski)
Nesreče v predorih
POMEMBNA VPRAŠANJA OZIROMA PROBLEMI
Na področju načrtovanja zaščite in reševanja v državah
članicah projekta Monitor II se poraja več pomembnih
vprašanj oziroma problemov. Nekateri izmed njih so povezani
tudi s pomanjkanjem smernic za izdelavo načrtov ZiR. Oglejmo
si nekatera:
•
•
•
•
■
■
■
■
Kljub nekaterim problemom, pa je stanje izvajanja zaščite in
reševanja ob naravnih in drugih nesrečah v Sloveniji v
primerjavi z marsikatero evropsko državo na zavidljivi ravni. Za
to gre zasluga predvsem organiziranosti in usposobljenosti
URSZR na vseh ravneh, ter veliki požrtvovalnosti enot za
zaščito in reševanje, med katerimi je treba še posebno
poudariti pripadnike poklicnih in prostovoljnih gasilskih
društev.
•
■
Načrti ZiR pogosto niso skladni med seboj, marsikje
pa celo niso na voljo.
Načrti ZiR navadno niso na voljo v digitalni obliki, zato
je povezava z GIS orodji ali kartami nevarnosti
otežena.
Načrtovanje pogosto otežuje neusklajenost javnih
institucij pomembnih za zaščito in reševanje in
pomanjkanje pravnih in drugih podlag za njihovo
sodelovanje.
Načrte je treba redno vzdrževati (posodobiti in
dopolniti) tudi zaradi spreminjanja stopnje nevarnosti
in pristojnih organizacij in oseb za ZiR. Poleg tega jih
je treba obnavljati v skladu z novimi ugotovitvami in
izkušnjami s področja obvladovanja nesreč.
Ni še dorečeno, na kakšen način bi se lahko v načrte
ZiR vključilo tudi upoštevanje preostalega tveganja?
■
•
•
Kako bi se lahko javnost vključila v
dialog o tveganjih, predvsem v
smislu ravnanja s preostalim
tveganjem?
Kako izboljšati zavedanje o
nevarnosti,
predvsem
z
izboljšanjem družbenega spomina
na naravne in druge nesreče?
Primeri kažejo, da se družba premalo
zaveda pretečih nevarnosti, saj je lahko
ponovljivost nevarnih dogodkov nizka in
čas od zadnjega pojava nevarnega
dogodka presega spominski čas
javnosti. Slednji pa je navadno kratek,
tudi ko gre za obsežne nesreče.
OPAZOVANJE IN OPOZARJANJE
Opozarjanje
temelji
na
podatkih
pridobljenih s pomočjo opazovanja in
orodjih, ki na podlagi tudi teh podatkov
določajo stanje trenutnih in morebiti tudi
bodočih
situacij
(nevarnosti).
Tako
opazovanje
kot
napovedovanje
je
pomembno za organizacijo aktivnosti zaščite
in reševanja, kar je razvidno tudi iz podane
preglednice (Preglednica 5). V Sloveniji so
npr. za področje poplavne nevarnosti na
vodomernih postajah določene opozorilne
vrednosti vodostajev, pomembnih za
organizacijo aktivnosti zaščite, reševanja in
pomoči.
20 MONITOR II Načrti zaščite in reševanja
Preglednica 5: Primerjava opozorilnih stopenj v različnih evropskih državah za primer nevarnosti poplav.
H1 (Q1)- povišan vodostaj
H2 (Q2) – stalno spremljanje
razmer
H3 (Q3) – stanje
pripravljenosti
H4 (04) – ukrepanje
H5(Q5) –katastrofalne
poplave
nivo opozarjanja
nivo kritične gladine vode
nivo alarmiranja
0
A
B
C
SLOVENIJA
informiranje
podrobno informiranje
običajno opazovanje
Informiranje omejeno na območja preteče
nevarnosti
obveščanje
pripravljenost na ukrepanje
opozarjanje
intervencije na terenu
alarmiranje
zaščita, reševanje in pomoč
AVSTRIJA: SPODNJA AVSTRIJA
cca 50 cm pod nivojem
alarmiranja
cca 30 cm pod nivojem
alarmiranja
gladina vode pri
pričetku poplavljanja
obveščanje
opozarjanje
alarmiranje
ITALIJA: JUŽNA TIROLSKA
informiranje
običajno opazovanje
višje zavedanje, intenzivno opazovanje,
obveščanje
pripravljenost na intervencijo
alarmiranje, začetek intervencij, zaščite,
alarmiranje
reševanja in pomoči, obveščanje javnosti
stopnjevanje razmer, izvrševanje ukrepov
Krizna situacija
zaščite, potreba po vodenju s strani civilne
zaščite
Za namen opazovanja in zgodnjega obveščanja, so v mnogih
državah oblikovani centri obveščanja, ki delujejo tudi na
regionalni ravni. V Sloveniji je področje javnega obveščanja v
pristojnosti že omenjene URSZR. Obstaja en državni in 13
regionalnih centrov za obveščanje (v skladu z delitvijo URSZR
na izpostave), ki spremljajo stanje meteoroloških, hidroloških,
radioloških in drugih razmer, sprejemajo klice prebivalcev na
telefonsko št. 112 in posredujejo opozorila in druge
informacije pristojnim za ukrepanje.
Opazovanje okolja in napovedovanje nevarnih dogodkov v
Sloveniji organizira in izvaja Agencija Republike Slovenije za
okolje (ARSO). Meritve okolja se redno posredujejo centrom
za obveščanje in prikazujejo na spletnih straneh agencije.
Poleg tega ARSO napoveduje nekatere dejavnike okolja, ki
vplivajo na posamezne nevarnosti, oziroma bi lahko sprožili
nevarne dogodke. V slovenskem prostoru velja omeniti sistem
opozarjanja na meteorološko pogojene nevarnosti, ki deluje v
okviru evropskega sistema Meteoalarm in napovedovanje
stanja vodotokov Hidroalarm. Sistema delujeta že nekaj časa
in dobro napovedujeta nevarne dogodke. Omeniti velja dobro
napoved poplavnih razmer (Hidroalarm), ki so se pojavile v
septembrskih poplavah leta 2010, ki je
omogočala razmeroma obsežno pripravo
ukrepanja ob poplavnem dogodku.
OPAZOVANJE (MONITORING) je proces
opazovanja, preverjanja in spremljanja
stanja v določenem prostoru, z
namenom ocene stanja in določitve
opozorilnih vrednosti za sprožitev
aktivnosti.
NAPOVEDOVANJE vključuje postopke, s
katerimi se s pomočjo ocene ali
predhodnih izračunov ter z analizo
podatkov opazovanja predvidi bodoče
stanje oz. možen razvoj dogodkov.
MONITOR II Scenariji 21
Povezovanje pristopov
s scenariji!
Scenariji – manjkajoči člen
Karte nevarnosti določajo obseg območij, ki so ob določenem
nevarnem dogodku (npr. 100 - letne poplave) pod vplivom
nevarnih pojavov določene intenzitete. Z upoštevanjem ocene
ranljivosti se lahko karte nevarnosti spremenijo v karte
ogroženosti.
Preglednica 6: Osnovne informacije o nevarnem procesu potrebne
__
za načrtovanje ZiR.
Ključna vprašanja o
nevarnem procesu
Potrebne informacije
Kaj se lahko zgodi?
Standardiziran opis procesa vključujoč
poenostavljene scenarije.
Kje se lahko to zgodi?
Standardiziran opis območij
nevarnosti.
Kako pogosto se lahko to
zgodi?
Opis pričakovane pogostosti (povratne
dobe) dogodka.
Kako hitro se bo dogajalo?
Standardiziran opis razvoja dogodka v
časovnem merilu.
Kako naglo se bo zgodilo?
Standardiziran opis pričetka dogodka v
časovnem merilu.
Ali so vzpostavljeni kakšni
zaščitni ukrepi in ali so
funkcionalni oz. do kakšne
meje bodo delovali?
Standardiziran opis zaščitnih ukrepov
in njihove funkcionalnosti, vključujoč
informacije o pogojih porušitve in
preostalem tveganju.
Kakšen je pričakovan vpliv
nevarnega dogodka in
njegov prostorski obseg?
Opis ključnih parametrov, kot sta npr.
globina vode ali rušilna moč plazu ipd.
Ali je mogoče predvideti
Standardiziran opis možnih sprožil
pričetek in razvoj dogodka? procesov in načina razvoja dogodka.
Opis opozorilnih stanj idr.
Ali je mogoče kontrolirati ali Definiranje opazovalnih mest in
opazovati pričetek in razvoj standardnih postopkov opazovanja.
dogodka?
Ali je mogoče kontrolirati ali
opazovati pomembne
zaščitne objekte in ovire v
času dogodka?
Opis ključnih varovalnih objektov,
njihove funkcije in pogojev porušitve.
Opis ovir za omejevanje procesov in
standardnih postopkov opazovanja.
Ali je mogoče izvesti kakšne Definicija intervencijskih mest in
intervencijske aktivnosti v
pripadajočih ukrepov, ki naj jih opiše
času razvoja ali polnega
standardni operativni postopek.
poteka dogodka?
Postopki določevanja kart nevarnosti in tudi
ogroženosti so bolj ali manj natančno
določeni s predpisi in se izdelajo za določene
verjetne, s scenarijem opisane, dogodke.
Kljub temu, da so v času izdelave kart na
voljo razmeroma detajlni podatki o nevarnih
procesih, pojavih in nastopu nevarnosti, so
tovrstne informacije združene v težko
razumljivih strokovnih poročilih (če sploh),
na bolj ali manj poenostavljenih kartah pa so
prikazane le močno skrčene informacije. V
procesu nujne 'poenostavitve' prikaza
nevarnih
procesov,
namenjenih
za
prostorsko načrtovanje, pa se žal izločijo ali
izgubijo informacije, ključne za načrtovanje
zaščite, reševanja in pomoči.
Procesno usmerjen pristop k načrtovanju
zaščite in reševanja potrebuje odgovore na
enostavna vprašanja s področja ZiR
(Preglednica 6). Žal pa karte nevarnosti,
izdelane po trenutni praksi, ne nudijo
odgovorov na vsa zastavljena vprašanja.
Zato bi bilo smiselno, da se karte nevarnosti
nadgradi z referenčnimi scenariji, katerih
opis bi omogočal povezavo med kartiranjem
nevarnosti in načrtovanjem ZiR.
Karte nevarnosti so izdelane za potrebe
prostorskega planiranja, zato prikazujejo le
podatke, obravnavane v oceni nevarnosti,
pomembne za prostorsko načrtovanje.
Poleg tega se karte izdelujejo le za nekatere
scenarije: v Sloveniji se npr. za poplavne
nevarnosti po Pravilniku 2007 prikazujejo le
lastnosti 10, 100 in 500 - letnih poplav.
V procesu izdelave kart za prostorsko
načrtovanje pa je treba pridobiti, izračunati
ali oceniti vrsto parametrov, ki bi bili zelo
uporabni za potrebe zaščite in reševanja.
Zato bi bilo smiselno nadgraditi potrebne
rezultate iz procesov ocene nevarnosti na
način, ki bi omogočal rabo še za ZiR. To pa
pomeni, da bi z istimi orodji obravnavali
večje število scenarijev, to je tistih, ki so
zanimivi za ZiR, prikaz dodatnih informacij,
ki za prostorsko načrtovanje niso
pomembne, so pa koristne za izboljšanje
zaščite, reševanja in pomoči ter za opise
22 MONITOR II Scenariji
razvoja nevarnih dogodkov, predvsem njihovega časovnega
razvoja ter kazalcev oziroma sprožilcev njihovega nastopa.
Nadvse pomembno za izboljšanje ZiR s pomočjo informacij iz
kartiranja nevarnosti, pa je vključevanje načrtovalcev in
izvajalcev zaščite in reševanja v postopek določevanja
nevarnosti. Le s sodelovanjem lahko pride do kvalitetnih
odgovorov na vprašanja zaščite in reševanja (Preglednica 6).
Poleg tega bi izboljšane ocene ranljivosti prinesle dodatne
izboljšave tudi na področje ZiR. Trenutno ocenjevanje
ranljivosti ne upošteva lokacij in objektov, pomembnih za ZiR,
kot so: lokacije štabov civilne zaščite, intervencijskih enot,
gasilskih domov, zdravstvenih domov ali bolnišnic, skladišč
opreme potrebne za ZiR, veterinarskih ambulant… Prav tako
kot pri ocenjevanju nevarnosti, je tudi pri ocenjevanju
ranljivosti sodelovanje med načrtovalci in vršilci ZiR ter
izvajalci ocen ranljivosti ključnega pomena.
Bistvena komponenta nevarnosti, pomembna za načrtovanje
ZiR, ne pa tudi za prostorsko načrtovanje, je čas! Glede na
hitrost razvoja nevarnega dogodka ločimo počasi (korakoma)
razvijajoče se dogodke in hitro (nenadno) razvijajoče se
dogodke – odzivni čas je pa bistven za izbor ukrepov.
POČASI (KORAKOMA) RAZVIJAJOČI SE PREDVIDLJIVI
NEVARNI DOGODKI
To so tisti dogodki, katerih razvoj je tako počasen, da omogoča
napovedovanje in vzpostavitev potrebnih intervencijskih
zaščitnih ukrepov. Med takšne dogodke prištevamo npr.
poplave nižinskih rek ali suše.
Za takšne dogodke je značilno, da historični podatki ali sprotne
analize omogočajo vnaprejšnje napovedovanje dogodkov,
pogosto pa tudi, da je sam razvoj dogodka možno predvideti
na podlagi opisov historičnih dogodkov. Takšne dogodke se da
razmeroma natančno opisati oziroma dokumentirati.
HITRO (NENADNO) RAZVIJAJOČI SE NEPREDVIDLJIVI
NEVARNI DOGODKI
Med takšne dogodke štejemo tako naravne nevarnosti, ki jih
predstavljajo npr. hudourniške poplave in potresi, kot tudi
antropogene nevarnosti, kot so npr. industrijske ali prometne
nesreče.
Takšni dogodki so značilni za manjša povodja v alpskem svetu,
ko intenzivni hidro-meteorološki pojavi, ki jih je izredno težko
napovedati, povzročijo številne nevarnosti hkrati (hudourniške
poplave, zemeljski plazovi, drobirski tokovi), ki pa lahko z
medsebojnim delovanjem povzročijo povsem nepredvidljive
sestavljene dogodke, na katere se je težko pripraviti in še težje
intervenirati. Četudi v takih primerih obstajajo sistemi
alarmiranja, je čas napovedovanja zelo kratek in ne omogoča
dobre priprave na dogodek. V primeru nenadnih nevarnih
dogodkov je dobra pripravljenost, v skladu s
kvalitetnim načrtom ZiR, še toliko
pomembnejša.
OPIS SCENARIJA
Opis scenarija mora biti zgoščen in čim bolj
standardiziran, kar omogoča hiter dostop do
pomembnih
informacij.
Opis
mora
vključevati podatke o poteku dogodka,
posameznih situacijah dogodka, o sprožilih
dogodka in informacije o identifikaciji
dogodka, na podlagi katerih je mogoče
prepoznati, kateri izmed pred-pripravljenih
scenarijev najbolje opisuje dejanski dogodek
v naravi.
Zato je pomembno, da se za rabo kart
nevarnosti za potrebe zaščite in reševanja,
scenariju, ki je prikazan na karti nevarnosti
priloži tudi njegov opis, še bolje pa, če so na
voljo tudi vsi podporni izračuni oz. analize.
V kolikor gre za karte v fizični obliki, je
smiselno prikazati opis scenarija na karti
sami, ali pa na prilogi, v kolikor bi bila karta
zaradi preobilice informacij težko berljiva. V
primeru uporabe digitalnih kart, pa se lahko
opise prikaže s pomočjo dodatnih prikaznih
oken ali podatkovnih plasti, ki ne slabšajo
preglednosti karte.
Poleg opisa scenarija in pripadajoče karte, bi
bil smiseln dodatek tudi opis primernih
intervencijskih ukrepov, ki jih je potrebno
izvesti ob nastopu dogodka, ki ga opisuje
scenarij. Tovrstni opisi bi služili kot vedno
dobrodošla pomoč pri podpori odločanju.
Opisi intervencij naj bodo kratki in jedrnati,
da omogočajo kar najhitrejše ukrepanje.
Poudarjene naj bodo tudi pomembne točke
v prostoru, na katerih je smiselno vzpostaviti
opazovanje ali na katerih bi bilo treba
intervenirati - npr. mostovi ali prepusti, ki se
lahko ob poplavah zamašijo s plavjem, pa je
potrebno redno čiščenje.
Za določitev kritičnih točk je spet potrebno
sodelovanje izdelovalcev ocen oziroma kart
nevarnosti, terenskimi intervencijskimi
silami ter načrtovalci ZiR. Podporni izračuni
in analize za izdelavo kart nevarnosti in
ogroženosti
namreč
podajajo
vrsto
informacij o stanju na konkretnih lokacijah,
o robnih pogojih delovanja objektov idr.
MONITOR II Scenariji 23
KARTE SCENARIJEV
Pomembna ugotovitev projekta Monitor II je, da je mogoče
običajni postopek določanja kart nevarnosti dopolniti s
pravkar opisanimi postopki tako, da se za potrebe zaščite in
reševanja izdelajo dopolnjene karte, z informacijami za več
scenarijev. Pri tem lahko karte prikazujejo različne obsege
nevarnosti za posamezen proces ali za sestavljene dogodke.
Obogatene so z opisi nevarnih procesov,
predlaganih intervencijskih ukrepov, s
prikazom kritičnih točk, podatki o
parametrih procesov, o alarmnih nivojih idr.
Opis scenarija s čim bolj uveljavljenim
načinom. Enega od uveljavljenih pristopov
podaja Preglednica 7.
Preglednica 7: Primer standardiziranega opisa scenarija s pomembnimi parametri dogodka.
NENADNE POPLAVE (HUDOURNIŠKI IZBRUH)
vzroki in
sprožila
intenzivne padavine
zamašitev prepustov ali
mostnih odprtin
porušitev ali prelivanje
naravnih ali zaščitnih nasipov
tip procesa
pretok vode
pretok vode in plavin
drobirski tok
pomembni
parametri
možnost
napovedovanja
/ opazovanja
pričakovan čas
do nevarnosti
kritične točke
volumen
globina
vremenske napovedi
z napovedovanjem
kritične točke (npr.
reaktivacija plazu)
hitrost
količina in trajanje padavin,
vodostaj na vodomernih
postajah
brez napovedovanja
Poleg tega predhodno pripravljeni in analiziran nabor več
scenarijev omogoča boljšo pripravo na nevarne dogodke in
tudi boljše ukrepanje ob dogodku, seveda če aktualno
dogajanje lahko dovolj podobno opišemo z enim izmed
obravnavanih scenarijev. Mreža opazovalnih točk rednega
monitoringa je redka, zato je toliko večja pomembnost
kritičnih točk, ki so določene glede na ključne (pričakovane)
procese v posameznem scenariju in je zato mogoče postavljati
opazovalce na prava mesta na terenu. Njihova opazovanja so
usmerjena glede na vsebine scenarijev (kaj bi lahko šlo narobe
in kaj so opozorilne vrednosti), povratne informacije pa služijo
globina vode, globinska in
bočna erozija na opazovalnih
točkah
z upoštevanjem
obstoječih zaščitnih
ukrepov
opazovalne točke (npr.
gladina vode pod mostovi)
Velika prednost uporabe scenarijev, in predvsem kart,
izdelanih za posamezne scenarije, je njihova uporabnost pri
odločanju. Pregleden način prikaza situacije s karto in opisom
dogodka, izpostavljenih objektov in dejavnosti ter predlogi za
izvajanje intervencij pomaga odločevalcem, da v kratkem času
izberejo prave odločitve - hitro odločanje pa je potrebno
predvsem v primeru hitro potekajočih nevarnih dogodkih.
vsebnost plavin
z upoštevanjem
porušitve obstoječih
zaščitnih ukrepov
intervencijske točke (npr.
zamašeni prepusti ali mostovi)
za pošiljanje intervencijskih enot na tista
mesta, kjer je intervencija najbolj (ali
najprej) potrebna.
V običajnem postopku zaščite, reševanja in
pomoči, se aktivnosti pogosto začnejo po
tem, ko nevarni procesi že povzročajo
škodo. Z uporabo informacij o verjetnih
procesih in predvidenih ukrepih pa se lahko
s pravočasnim in primernim ukrepanjem
škodo zmanjša ali celo prepreči.
En primer nadgradnje karte nevarnosti je
povzet po Schnetzerju. Na skupini štirih kart
je vidna razlika med enostavnim prikazom
območja
(razredov)
nevarnosti
in
dopolnjeno karto, kjer so prikazane tako
kritične točke (npr. zamašitev premostitve,
ki preusmeri vodni tok izven struge), kot
glavni viri nevarnosti (voda, sedimenti,…).
24 MONITOR II Scenariji
Preglednica 8: Nadgradnja karte nevarnosti z informacijami pomembnimi za zaščito in reševanje (povzeto po Schnetzer).
Slika 18: Scenariji so strokovna ocena možnega razvoja dogodkov na podlagi preteklih izkušenj – narava pa nas lahko
____
vedno znova preseneti z drugačno kombinacijo procesov (fotografije: www.hydrate.tesaf.unipd.it).
MONITOR II Intervencijske karte 25
Predlog nadgradnje obstoječih
občinskih načrtov zaščite in reševanja
ob poplavah v Sloveniji
Izdelava intervencijskih kart ob poplavah za Občino Mozirje
Slovenska partnerja pri projektu Monitor II (VGI – UL FGG, ter
PUH) sta svoj prispevek k projektu in k izboljšanju razmer
zaščite in reševanja z uporabo znanj s področja kartiranja
nevarnosti v slovenskem prostoru, strnila v predlog izboljšav
občinskih načrtov ZiR ob poplavah.
od mnogih področij dela. Zato so tudi
kvalitativne razlike načrtov ZiR med
občinskim in višjim nivojem opazne. Poleg
tega
so
različne
občine
različno
izpostavljene oziroma se različno zavedajo
nevarnosti poplav, zato je tudi heterogenost
načrtov med občinami precejšnja. Občine
sprejemajo občinske načrte zaščite in
reševanja, na operativnem nivoju pa
običajno levji delež opravijo prostovoljni
gasilci. Njihova požrtvovalnost in dobro
poznavanje terena veliko pripomoreta k
navadno dobro izvedenim aktivnostim
zaščite, reševanja in pomoči.
PRAVNI OKVIR
Slika 19: URSZR ter njene izpostave po Sloveniji.
KRIZNO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI
Krovna institucija za področje kriznega upravljanja v Sloveniji
je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR),
ki ima 13 izpostav po celi Sloveniji. URSZR opravlja upravne in
določene strokovne naloge varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, ki so v državni pristojnosti. Organizirana je tako, da
deluje en državni in 13 regijskih centrov za obveščanje. Center
za obveščanje Republike Slovenije (CORS) v sodelovanju z
Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) pripravlja
preventivno oziroma operativno obveščanje o nevarnostih
naravnih in drugih nesreč.
Delo URSZR in njenih izpostav je podprto tudi z modernimi
orodji, kot je npr. geografski informacijski sistem GIS UJME.
Tako je omogočeno zbiranje, procesiranje, hramba in druga
raba podatkov in informacij. Na državnem in regionalnem
nivoju krizno upravljanje deluje v obliki javne storitve.
Na drugi strani so za civilno zaščito na lokalnem nivoju
pristojne občine – njim pa krizno upravljanje predstavlja le eno
Eno od ključnih izhodišč za pripravo načrta
zaščite in reševanja ob poplavah (na
državnem, regijskem ali lokalnem nivoju) je
poznavanje
potencialnega
škodljivega
delovanja voda na obravnavanem območju.
Za pripravo predpisov, ki urejajo določanje
območij poplavne nevarnosti ter območij,
ogroženih zaradi poplav, je v Sloveniji
pristojno MKO (prej MOP). Po Poplavni
direktivi pa pripravlja tudi načrte in
programe
zmanjševanja
poplavne
nevarnosti in ogroženosti. Za načrtovanje
zaščite in reševanja na državnem nivoju ter
za pripravo predpisov s področja kriznega
upravljanja (kar vključuje tudi aktivnosti
zaščite in reševanja ob poplavah) pa je
pristojno Ministrstvo za obrambo.
Kot so pokazale analize, podobno kot v
mnogih drugih državah EU, tudi pri nas
razdeljenost teh pristojnosti vodi v manjšo
povezanost in kompatibilnost načrtovanja
teh področij. Za boljše povezovanje bi
morda lahko poskrbeli tudi predpisi, ki bi
povezovali aktivnosti obeh področij.
26 MONITOR II Intervencijske karte
Preglednica 9: Primerjava Pravilnika 2007 (Ur. l. RS 60/2007) in Navodila (Ur. l. RS 39/1995).
Pravilnik o metodologiji za določanje območij,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane
erozije celinskih voda in morja, ter o načinu
razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti
Navodilo o pripravi ocen ogroženosti
(Ur. l. RS 39/1995)
ocena ogroženosti mora vsebovati podatke in
ocene za:
verjetnost nastanka dogodka (povratna doba) - verjetnost pojavljanja nesreče
Q(10), Q(100), Q(500)
obseg - meje območij poplavne nevarnosti - možen obseg nesreče
za Q(10), za Q(100) in za Q(500)
intenziteta poplavnega dogodka za Q(100) - verjetne posledice nesreče
[globina ter zmnožek globine in hitrosti]
vir nevarnosti
služijo kot merila za določitev razredov poplavne
možni vzroki nastanka nesreče
nevarnosti
potek nesreče
verjetnost nastanka verižne nesreče
možnosti predvidevanja nesreče
Služijo kot merila za določitev razredov ranljivosti:
ogroženi prebivalci
gostota prebivalcev - gostota pozidanosti
obrati gospodarskih in negospodarskih - ogrožene živali in premoženje
dejavnosti
gospodarske in energetske značilnosti
ogroženega območja
obrati in naprave, zaradi katerih lahko pride - lokacija objektov, ki dodatno ogrožajo okolico
do onesnaženja
kulturna dediščina - ogrožena kulturna dediščina
občutljivi objekti - lokacija pomembnih objektov za zaščito in
reševanje*
lokacija pomembnih objektov za zaščito in
reševanje*
INTERVENCIJA
RANLJIVOST
NEVARNOST
(Ur. l. RS 60/2007)
predlogi za izvajanje zaščite, reševanje in
pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in
odpravo posledic nesreče
razredi ogroženosti
*
vrsta, oblike in stopnje ogroženosti
Nekateri objekti so pomembni za zaščito in reševanje zaradi njihove visoke ranljivosti (npr. vrtci, šole, domovi
za ostarele ipd.). Drugi so pomembni zaradi njihove aktivne vloge v kriznem upravljanju (npr. štab civilne
zaščite, gasilski dom, objekti, predvideni za začasno namestitev evakuirancev ipd.). Bolnišnice so zanimiv
primer objekta, ki je hkrati zelo ranljiv (otežena evakuacija) in hkrati lahko prispeva k učinkovitejši intervenciji
(medicinska oskrba ranjencev).
MOP je leta 2007 že izdal Pravilnik o metodologiji za določanje
območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v
razrede ogroženosti (Ur. l. RS 60/2007; že omenjen v prejšnjih
poglavjih), katerega vsebina je prinesla v Slovenijo uskladitev s
Poplavno direktivo (Šantl in Rak, 2010). Omenjeni pravilnik je
zelo konkreten in dokaj natančno predpisuje način določanja
razredov poplavne nevarnosti, ranljivosti in ogroženosti.
Navodilo o pripravi ocen ogroženosti (Ur. l. RS 39/1995; v
nadaljnjem besedilu Navodilo), ki ga je
izdalo MO, pa je bolj splošno in opisno, kar
je po svoje razumljivo, saj Navodilo velja za
zelo raznovrsten spekter dvanajstih
naravnih in drugih nesreč (Preglednica 4).
Vseeno pa podrobnejša primerjava obeh
predpisov (Preglednica 9) pokaže, da je
stičnih točk veliko, včasih so razlike samo v
rabi strokovnih izrazov.
MONITOR II Intervencijske karte 27
Pravilnik o kartah poplavne nevarnosti pa ponuja dobro
izhodišče tudi za izdelavo ti. Intervencijskih kart. Manjkajo
predvsem tiste vsebine, ki se nanašajo na intervencijo: lokacije
za zaščito in reševanje pomembnih objektov, predvideni
interventni ukrepi ter sredstva in sile za zaščito in reševanje,
ter nekaj dodatnih podatkov o poplavni nevarnosti (potek
nesreče, dodatni poplavni scenariji in verjetnost nastanka
verižne nesreče, možnosti predvidevanja nesreče).
Predpis, ki ureja načrte zaščite in reševanja in njihovo vsebino,
v Sloveniji že obstaja. To je Uredba o vsebini in izdelavi načrtov
zaščite in reševanja (Ur. l. RS 3/2002, 17/2002; spremembe in
dopolnitve Ur. l. RS 17/2006 in 76/2008, 24/2012; v
nadaljnjem besedilu Uredba). V skladu z Uredbo so morale
občine in državni organi do 17. februarja 2007 izdelati in
sprejeti Načrte zaščite in reševanja. Poplave, ki so se zgodile
po tem datumu, so razkrile stopnjo učinkovitosti in
pomanjkljivosti sprejetih državnih, regijskih in občinskih
načrtov ZiR ob poplavah ter vzpostavljenih pravnih načel in
same metodologije ukrepanja na splošno.
NAČRTI ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POPLAVAH NA
PREIZKUŠNJI
Po februarju 2007, ko bi morali biti Načrti ZiR sprejeti, sta
Slovenijo prizadela že dva večja poplavna dogodka. Močne in
izdatne padavine, ki so 18. septembra 2007 zajele območje
zahodne, severozahodne in severne Slovenije, so povzročile
hiter porast pretokov rek – ti so na območjih, kjer je bila škoda
največja, presegli stoletne povratne dobe (Sušnik et al. 2007).
Tri leta kasneje, ko so od 17. do 19. septembra 2010 Slovenijo
zajele močne in obsežne padavine, je močno poplavljala
večina slovenskih rek (Strojan et al. 2010). Glavna razlika med
septembrskima dogodkoma je bila v tem, da so se poplave v
letu 2007 pojavile skoraj povsem nepričakovano, tiste v letu
2010 pa so bile razmeroma dobro napovedane nekaj dni
vnaprej, tako da so imeli organi civilne zaščite, sile za ZiR in
slovenska javnost nekaj časa, da so se na dogodek pripravili.
Oba dogodka sta bila preizkušnja načrtov zaščite in reševanja
ob poplavah in sta prinesla povratne informacije tistim, ki se
ukvarjajo s kriznim upravljanjem in strategijami zaščite. Čeprav
je bila intervencija v obeh dogodkih izpeljana razmeroma
uspešno, se je pokazalo naslednje:
•
•
•
V občinah, ki so sprejele načrte ZiR ob poplavah do
predpisanega roka, so se le ti izkazali za dobrodošle.
Za največjo slabost načrtov se je pokazala njihova
(pre)obsežnost. Poveljniki enot zaščite in reševanja
so se pritoževali, da je bilo zaradi velike količine
besedila težko pravočasno izluščiti ključne
informacije (Černivec et al., 2008).
Obsežnost načrtov je vodila v le delno uporabo
načrtov, saj so se v času intervencije uporabljale
predvsem priloge, v katerih so podani seznami
odgovornih oseb in institucij ter njihovi kontaktni
podatki.
INTERVENCIJSKE KARTE
Da bi lahko izboljšali vsebine in odpravili
nekatere
praktične
pomanjkljivosti
občinskih načrtov ZiR je bila izbrana Občina
Mozirje kot testno območje slovenskih
partnerjev na projektu Monitor II. Za izbiro
je bilo pomembno dejstvo, da ima občina
izdelan tako Načrt ZiR, kot Karte poplavne
nevarnosti.
Po natančnem pregledu Načrta za zaščito in
reševanje Občine Mozirje in razpravah s
strokovnjaki in izvajalci aktivnosti na tem
področju se je ugotovilo, da obravnavani
načrt, podobno kot drugi občinski načrti,
popolnoma ustreza zakonskim zahtevam,
vendar pa je zaradi svoje obsežnosti
nekoliko nepregleden. To pa pomeni še
dodaten problem v kriznih razmerah, ko
navadno ni časa za prebiranje več deset
strani dolgega tekstovnega poročila.
Zato so bile v ospredje dela projektnih
partnerjev postavljene tako imenovane
Intervencijske karte ob poplavah, saj še
vedno drži, da slika pove več kot tisoč
besed. Postavljena zasnova je takšna, da
mora Intervencijska karta vsebovati podatke
o nevarnosti, ranljivosti, neposrednih virih
nevarnosti, razpoložljivih silah in sredstvih
zaščite in reševanja ter predvidenih
intervencijskih ukrepih (Slika 20).
Podatki o poplavni nevarnosti, kot so npr.
obseg območij poplavne nevarnosti, globina
vode, potek glavnih hitrosti po poplavljenem
območju, sila vodnega toka (določena kot
zmnožek globine in hitrosti) idr. so
spremenljivi glede na različne poplavne
scenarije. Pri scenarijih pa lahko govorimo o
naravnih dogodkih z različno verjetnostjo
nastanka, z različnimi vplivi na okolje ali pa o
antropogenih poplavnih dogodkih. Med
slednje lahko vključimo dogodke, kot je npr.
porušitev visokovodnega nasipa, jezov v
strugi, porušitev pregrad itd.
Pri kreiranju tematskih kart pa je ena glavnih
težav uporaba grafičnih simbolov, ki morajo
biti sporočilni, prepoznavni, razširjeni v
različnih strokah in med ljudmi, ter
enoznačni – da ne pride do napačne ali
neustrezne interpretacije. Del uporabljenih
simbolov je že standardiziran, nekateri so
izvirni izdelek tega projekta.
28 MONITOR II Intervencijske karte
Slika 20: Sloji podatkov, vključenih v intervencijsko karto.
V primeru Občine Mozirje so bili na voljo podatki o območjih
poplavne nevarnosti, določeni v skladu s Pravilnikom 2007. Ti
dogodki so bili upoštevani kot trije najosnovnejši scenariji –
dogodki z različno verjetnostjo nastanka (Q10, Q100, Q500 za
Savinjo in pritoke). Ker pa je za izdelavo Kart poplavne
nevarnosti že bil izdelan hidravlični model, se je z njim
analiziralo še osem dodatnih scenarijev, ki so sestavljeni kot
kombinacije različnih pretokov v Savinji in njenih pritokov
znotraj Občine Mozirje – Mozirnice, Trnave
in Ljubije. Dva scenarija vključujeta tudi
možnost porušitve visokovodnega nasipa ob
Savinji. S tem smo pokazali, da je mogoče
ista orodja uporabiti tako za kartiranje
nevarnosti kot za Načrte ZiR. Pregled
osnovnih
podatkov
o
obravnavanih
scenarijih podaja Preglednica 10.
Preglednica 10: Pregled scenarijev, za katere je bila izdelana intervencijska karta ob poplavah za občino Mozirje.
Scenarij
Savinja
Mozirnica
Scenarij S1
380 m /s (Q10)
3
15 m /s (Q10)
Scenarij S2
3
668 m /s (Q100)
3
3
29 m /s (Q100)
3
40 m /s (Q10)
3
79 m /s (Q100)
/
3
/
3
/
3
/
3
/
3
/
3
/
3
/
3
/
3
porušitev nasipa
3
porušitev nasipa
105 m /s (Q100)
869 m /s (Q500)
869 m /s (Q500)
869 m /s (Q500)
Scenarij D1
3
430 m /s (Q15)
3
17,5 m /s (Q15)
3
46,5 m /s (Q15)
62 m /s (Q15)
Scenarij D2
430 m /s (Q15)
3
20 m /s (Q25)
54 m /s (Q25)
71 m /s (Q25)
Scenarij D3
Scenarij D4
Scenarij D5
Scenarij D6
Scenarij D7
Scenarij D8
485 m /s (Q25)
3
485 m /s (Q25)
3
526 m /s (Q35)
3
574 m /s (Q50)
3
574 m /s (Q50)
3
668 m /s (Q100)
3
20 m /s (Q25)
3
24 m /s (Q50)
3
24 m /s (Q50)
3
24 m /s (Q50)
3
24 m /s (Q50)
3
24 m /s (Q50)
3
3
54 m /s (Q25)
3
66 m /s (Q50)
3
66 m /s (Q50)
3
66 m /s (Q50)
3
66 m /s (Q50)
3
66 m /s (Q50)
* Navedeni podatki za Savinjo veljajo za odsek med Trnavo in Ljubijo.
dogodek
3
53 m /s (Q10)
Scenarij S3
3
3
Ljubija
3
3
3
Trnava
869 m /s (Q500)
71 m /s (Q25)
87 m /s (Q50)
87 m /s (Q50)
87 m /s (Q50)
87 m /s (Q50)
87 m /s (Q50)
MONITOR II Intervencijske karte 29
Podrobneje skupine podatkov podaja Preglednica 11, v kateri
se vsebina v zadnji vrstici nanaša konkretno na Občino
Mozirje. Najbolj spremenljive oziroma od dogodka odvisne
elemente na karti predstavljajo podatki o nevarnosti
(Preglednica 11: prvi stolpec) in posledično ustrezni
intervencijski ukrepi (Preglednica 11: zadnji stolpec). Ne
spreminjajo pa se lokacije npr. vrtca ('ranljivost'), kemične
tovarne ('neposredni viri nevarnosti') in policijske postaje ('sile
in sredstva').
Poleg podatkov o poplavni nevarnosti so bili v fazi priprav
podatkov za izdelavo intervencijske karte kot dopolnitve
načrta zaščite in reševanja ob poplavah izvedeni še analiza
ranljivosti, pregled neposrednih virov nevarnosti ter pregled
razpoložljivih sil in sredstev na obravnavanem območju.
Slika 20 prikazuje grupiranje podatkov na
tematskih plasteh, kjer so kot sklop
prostorskih podatkov, ki jih je treba vključiti
na intervencijsko karto, podani še izvedbeni
ukrepi, ki jih lahko predvidimo vnaprej na
podlagi analiz nevarnosti, ranljivosti in
verižnih dogodkov (nevarnosti). Izhodišče za
načrtovanje
intervencijskih
ukrepov
predstavlja analiza preseka prostorskega
obsega poplavne nevarnosti ter ranljivih
entitet in neposrednih virov nevarnosti.
Logično so zato tudi intervencijski ukrepi
tesno povezani s posameznim scenarijem, ki
bi naj približno zajel dejanski dogodek.
Preglednica 11: Nabor prostorskih podatkov, predstavljenih na intervencijski karti (primer Občine Mozirje).
Nevarnost
Ranljivost
Dodatna nevarnost
Sile in sredstva
Intervencija
območja naravne
nevarnosti
ranljive entitete
neposredni viri
nevarnosti
sile in sredstva
zaščite in reševanja
predvideni
intervencijski ukrepi
prostorski obseg
nevarnosti; jakost
naravne nevarnosti
(npr. globine in
hitrosti vodnega toka
pri poplavah)
lokacije ranljivih
objektov in
predelov - s
poudarkom tistih, ki
so visoko ranljivi
lokacije objektov in
predelov, ki
predstavljajo
potencial nevarnosti
in bi lahko povzročili
dodatno škodo in
nevarnost
vsi človeški in
materialni viri,
objekti ipd., ki so na
voljo za zaščito in
reševanje v primeru
poplave (tudi
pogodbeni izvajalci)
ukrepi, ki jih bodo
morale izvesti sile
civilne zaščite in jih
lahko predvidimo
vnaprej na podlagi
nevarnosti,
ranljivosti in
dodatnih nevarnosti
• štab civilne
zaščite
• gasilski dom
• začasna
namestitev
evakuirancev
• zdravstveni dom
• veterinarska
ordinacija
• policijska
postaja
• podjetje za
vzdrževanje in
obnovo cest
• radio klub
• humanitarne
organizacije
• kritični mostovi
• kritični cestni
prepusti
• obvozne poti
• zapore cest
• lokacije, kjer je
bilo ob preteklih
dogodkih že
treba
intervenirati
• odrezana
območja –
zagotoviti
dostop za nujne
primere
meje območij
poplavne nevarnosti
• pri 10 - letnih
visokih vodah
• pri 100 - letnih
visokih vodah
• pri 500 - letnih
visokih vodah
• osem dodatnih
scenarijev
• varstvenodelovni center
• osnovna šola
• vrtec
• stavbe (vse)
• infrastruktura
• kulturna
dediščina
• kemična tovarna
• komunalna
čistilna naprava
• bencinska postaja
• deponija
Izmed številnih scenarijev prikazuje Slika 21 dogodek ob
nastopu 100 - letnih visokih vodah (Q100 Savinje in njenih
pritokov: Mozirnice, Trnave in Ljubije) - Intervencijska karta
Občine Mozirje je izdelana v merilu 1 : 5000, natisnjena na
format papirja A1. Celotna karta, prikazana na sliki (Slika 21),
je približno 5-krat manjša od izvirne slike.
Zaradi pomanjšave je Intervencijska karta
težko čitljiva, zato je na naslednji sliki
predstavljen še manjši izsek iz nje (Slika 22).
30 MONITOR II Intervencijske karte
Slika 21: Intervencijska karta za nevarnost poplav Občine Mozirje (Scenarij 2: 100 - letne visoke vode).
MONITOR II Intervencijske karte 31
Slika 22: Izsek intervencijske karte za nevarnost poplav Občine Mozirje.
32 MONITOR II Intervencijske karte
MOŽNOSTI NAPOVEDOVANJA SCENARIJEV
Skupno je bilo za Občino Mozirje izdelanih enajst
intervencijskih kart ob poplavah - za enajst poplavnih
scenarijev. Število vseh možnih scenarijev je že na manjšem
območju lahko zelo veliko, vendar pa je treba izbrati in
obdelati le najbolj verjetne in pri tem upoštevati tudi ali
obstaja možnost napovedovanja takih scenarijev. V Sloveniji se
z izjemo Mure in Drave soočamo v glavnem s hudourniškimi
poplavami, ki so rezultat intenzivnih, lokalno omejenih
padavin in ki jih je skoraj nemogoče natančno napovedovati
(Kobold et al., 2005). Prav naglost dogodkov zahteva hitro
odločanje.
Zato lahko nabor scenarijev koristi le, kadar
je število obravnavanih scenarijev (s
pripadajočimi intervencijskimi kartami)
razmeroma majhno, oziroma obvladljivo.
Za Občino Mozirje sta pomembni dve
padavinski postaji (Mozirje in Radegunda), v
njeni bližnji okolici pa se nahajata tudi dve
vodomerni postaji (Slika 23). Vodomerna
postaja Nazarje se nahaja približno 600
metrov preden Savinja doseže Občino
Mozirje, vodomerna postaja Letuš na Savinji
pa se nahaja okrog 650 metrov dolvodno od
Občine Mozirje.
Slika 23: Mreža vodomernih in padavinskih postaj v Občini Mozirje in njeni okolici (Scenarij 2: 100 - letne visoke vode).
V primeru, ko je moč pričakovati visokovodne valove Savinje,
je za napovedovanje poplavnega scenarija v Občini Mozirje, ki
se bo predvidoma najbolj ujemal s pretečo poplavno
nevarnostjo, najbolj dobrodošla vodomerna postaja Nazarje
(Slika 24).
Pretok Savinje dolvodno od sotočja z Dreto je namreč eden od
vhodnih podatkov hidravličnega modela, zato lahko brez
večjih težav sestavimo povezave med pretokom Savinje na
vodomerni postaji Nazarje in ustreznim poplavnim scenarijem.
Pri nekaterih vrednostih pretoka pa sta
pripadajoča scenarija lahko dva ali več. V
takih primerih pa so potrebne dodatne
informacije, ki jih posredujejo opazovalci na
terenu. Zato je pomembno na Intervencijsko
karto dodati tudi opazovalne točke in (po
možnosti) opozorilne vrednosti na teh
lokacijah – kot so npr. določeni opozorilni
vodostaji na vodomernih postajah.
MONITOR II Intervencijske karte 33
Slika 24: Vodomerna postaja Nazarje – dolgoletno opazovalno obdobje omogoča statistične obdelave.
Preglednica 12: Povezanost opazovanih vodostajev in pretokov na vodomerni postaji Nazarje s pripravljenimi poplavnimi
_
scenariji oziroma intervencijskimi kartami za Občino Mozirje.
vodostaj [cm]
3
pretok [m /s]
dodatni podatki
pripadajoč scenarij
332
366
Scenarij S1
358
413
opazovati stanje na pritokih
Scenarij D1, Scenarij D2
385
464
opazovati stanje na pritokih
Scenarij D3, Scenarij D4
404
505
423
550
morebitna porušitev nasipa
Scenarij D6, Scenarij D7
468
640
morebitna porušitev nasipa
Scenarij S2, Scenarij D8
/
832
Scenarij D5
Vsekakor pa je treba razmisliti še o tem ali bi bilo nekatere
scenarije smiselno izločiti. Enajst scenarijev je, glede na
prognostične zmožnosti območja in glede na majhne razlike
med nekaterimi scenariji, pri intervenciji prej ovira kot
prednost. Katere bi lahko opustili, bo pokazala praksa.
OBVLADOVANJE VELIKE KOLIČINE PODATKOV
Očitno je, da je intervencijska karta sama sicer močan vir
podatkov, vendar pa povsem samostojno ne zadošča
potrebam civilne zaščite. Opremljena mora biti še z dodatnimi
podatki in razlagami v obliki dokumentov oziroma prilog, ki
bodo osvetlili skope informacije v simbolni obliki na karti.
Za nadaljnjo rabo se predlagata dva tipa izvedbe občinskih
načrtov zaščite in reševanja ob poplavah:
Fizična oblika
Karte in priloge so natisnjene na papir. Različic je toliko,
kolikor je scenarijev. Obstaja več razlogov, zakaj je fizična
oblika karte in prilog smiselna. Prvi argument je ta, da v
primeru ekstremnega vremenskega dogodka ne moremo
izključiti izpada elektrike. Poleg tega je treba upoštevati, da
Scenarij S3
krizno upravljanje na lokalnem nivoju vodijo
občinski poveljniki civilne zaščite, ki so
usposobljeni za operativno delovanje med
intervencijo. Pričakovati je veliko raznolikost
v poznavanju računalniških orodij in
marsikdo se lažje znajde s papirnato karto
kot s klikanjem po računalniku.
Digitalen, dinamičen informacijski sistem
Karte in priloge so lahko smiselno povezane
v geografskem informacijskem orodju.
Izdela se mreža povezav med podatki iz
različnih podatkovnih skupin. Poleg vnaprej
pripravljenih kart bi moral sistem omogočati
različne poizvedbe. V nadaljevanju bo
predstavljena le zasnova oziroma struktura
takšnega informacijskega sistema, saj je bila
platforma CSA (Continuous Situation
Awareness) v okviru projekta Monitor II
razvita pozno in zato žal ni bila preizkušena
na realnih podatkih, ki so jih prispevali
projektni partnerji.
34 MONITOR II Intervencijske karte
Oba tipa (digitalni/analogni) občinskih načrtov zaščite in
reševanja bi morala biti tesno povezana. Njuno izdelovanje bi
moralo potekati vzporedno oziroma na način, da se izogne
dvojnemu delu ob vzpostavitvi sistemov: statičnih analognih
kart in prilog na eni strani ter kvazi-dinamičnega orodja na
drugi. Pri upoštevanju tega načela se ne izognemo le
podvojenemu delu, temveč se tudi prepreči zmeda in napake,
ko bi bila v prilogah za isto stvar dva različna podatka v dveh
datotekah (npr. dve različni telefonski številki za isto
institucijo, ker bi bil pri spremembi številke podatek
posodobljen le v enem dokumentu). URSZR se dobro zaveda te
problematike, zato to področje analizira študija Načrtovanje
integracije podatkovnih baz zaščite in
reševanja – Študija vertikalne povezljivosti
vsebin načrtov zaščite in reševanja (Golob et
al., 2007).
Podlaga za informacijsko orodje bi bila
podatkovna baza, ki bi vključevala številne
podatke - nekateri od njih so bili tu že
omenjeni. Splošen pregled podatkov podaja
Preglednica 13. Nekateri od teh podatkov so
nujno potrebni, drugi zgolj dobrodošla
pomoč oziroma obogatitev baze.
Preglednica 13: Vsebine podatkovne baze za načrt zaščite in reševanja ob poplavah.
Prostorski podatki
(v obliki .shp; z atributnimi podatki)
• Nevarnost
• Ranljivost
Katalogi
Dodatno gradivo
• Katalog splošnih ukrepov –
(Standardni) Operativni
Postopki
vezano na kategorijo elementa iz
• Viri neposredne nevarnosti
• Sile in sredstva
• Intervencija
prostorske podatkovne baze
• Katalog specifičnih ukrepov
vezano na določen element iz
prostorske podatkovne baze
vezano na kategorijo elementa ali
vezano na splošen ukrep
•
vezano na splošen ali specifičen
ukrep
sheme; risbe; slike
• Specifično slikovno gradivo
vezano na določen element ali
vezano na specifičen ukrep
•
• Katalog kriterijev
fotografije; načrti; sheme
• Splošno video gradivo
vezano na kategorijo elementa ali
vezano na splošen ukrep
številčen kriterij (mejne
vrednosti)
•
opisno podan kriterij (mejna
situacija)
• Splošno slikovno gradivo
navodilo v obliki filma
• Specifično video gradivo
vezano na določen element ali
vezano na specifičen ukrep
film, ki je obeležil pretekli
poplavni dogodek; simulacija
širjenja poplavnega vala
Pri vzpostavitvi takšne baze ni treba začeti iz nič. Veliko držav
je že uredilo kakovostne geografske informacijske sisteme in
bazo prostorskih podatkov, ki pokrivajo zelo raznovrstne
vsebine. V Sloveniji je izhodišče za prostorski del podatkovne
baze precej spodbudno. V nekaterih primerih bi bilo treba, za
implementacijo predlagane metodologije, obstoječim
prostorskim podatkovnim slojem dodati nekaj novih atributnih
stolpcev. Vseeno pa dela, ki ga je še treba postoriti, ni malo, še
posebej kar se tiče kataloga in dodatnega gradiva. Tudi takrat,
ko bo baza že vzpostavljena, jo bo treba redno vzdrževati,
posodabljati in nadgrajevati njeno vsebino.
Za podporo pri uporabi intervencijske karte
bi služile priloge, v katerih so zapisani
podatki oziroma dodatna pojasnila, ki se
navezujejo na elemente na karti, a jih je
preveč, da bi bili vključeni na samo karto.
Ena od prilog, ki prikazuje, kaj je treba
storiti, koga je treba obvestiti, kdo in kako
naj ukrepa ipd., je za konkreten primer
Občine Mozirje prikazano v nadaljevanju
(Preglednica 14).
MONITOR II Intervencijske karte 35
Preglednica 14: Primer izvlečka podatkov v prilogah: seznam aktivnosti, ki jih je treba izvesti v Občini Mozirje.
Poplava nastopi
(napoved poplav)
Kriterij
KAJ je treba storiti
Kategorija
Ime/št.
Lokacija
i most
Št. 1
Cesta v
Loke
3.
i vrtec
Vrtec
Mozirje
Šolska
ulica 25
4.
i osnovna OŠ
šola
Mozirje
Šolska
ulica 23
5.
i komunalna
čistilna
naprava
i kulturna
dediščina
-
Loke pri
Mozirju
-
Hofbauerjeva ul. 14
1. !
2.
6.
KDO bo ukrepal, KOGA je
treba obvestiti
Odgovorna institucija, oseba
Oseba Kontakt: Naročeno
(namest- pozivnik,
telefon ..
nik)
i opazovati
ukrepaj takoj!
občinska
ne
da
enota CZ
i očistiti mostno
če se mostna
CVE Mozirje Miran I.
03839#
ne
da
odprtino (odstraniti odprtina zamaši
naplavljen material)
03837#
če so otroci v
Vrtec
i obvestiti: otroci
Ana R.
morajo ostati v
vrtcu
Mozirje
vrtcu, dokler ni
konec nevarnosti
če so otroci v šoli OŠ Mozirje Andreja H. 03839#
i obvestiti: otroci
morajo ostati v šoli,
dokler ni konec
nevarnosti
Javno
i obvestiti: izvesti ukrepaj takoj!
Andrej E., 03839#,
varnostne ukrepe
podjetje
Branko M. 03839#
Komunala
Ukrep
i obvestiti
Mejne Stanje vredno- trenutna
sti
vrednost
ukrepaj takoj!
Izvršeno?
Institucija
Zavod za
kulturo
Mozirje
no info
035833
351
NE
DA
NE
DA
NE
DA
NE
DA
NE
DA
NE
DA
se nadaljuje…
Ena od možnih rešitev je tudi dopolnjena Intervencijska karta,
če nanjo vključimo dodatne informacije (Slika 25). Slabost te
rešitve je manjša preglednost, saj se z informacijskimi
nalepkami neizogibno prekrijejo nekateri geografski elementi
na karti. Poleg tega je posodabljanje podatkov na karti
zamudnejše, strošek ponovnega tiskanja kart ob npr.
spremenjeni kontaktni številki pa je relativno velik v primerjavi
s tiskanjem priloge. Seveda pa bi bila takšna
rešitev smiselna v digitalnem okolju, ko
računalnik
omogoča
vklapljanje
in
izklapljanje teh oblačkov oz. podatkovnih
plasti. S tem bi karta zelo pridobila na
sporočilnosti, strošek posodobitve podatkov
v informacijskem okolju pa je zanemarljiv.
Preglednica 15: Predhodna ocena poplavne ogroženosti – število prebivalcev na območjih poplav (vir: ARSO).
36 MONITOR II Intervencijske karte
Slika 25: Intervencijska karta, opremljena z dodatnimi informacijami v oblačkih (Scenarij 2: 100 - letne visoke vode).
MONITOR II Intervencijske karte 37
Slika 26: Izsek intervencijske karte, opremljene z dodatnimi informacijami v oblačkih (Scenarij 2: 100 - letne visoke vode).
38 MONITOR II Literatura
Literatura:
Cruden, D. M. 1991. A simple definition of a landslide. Bulettin of Engineering Geology and the Environment,
Vol. 43, No 1.
Černivec, J., Papež, J, Avanzo, P., Planinšek, J., Koren, M., Cej, T., Zaletel, A., Plešnar, M., Savnik, V. 2008. Analiza
upravljanja in vodenja v primeru neurja septembra 2007 na najbolj prizadetih območjih v Sloveniji.
Poročilo. PUH, Ljubljana.
EC 2011. A European Flood Action programme, Floods and their impacts. Internetni članek
(http://ec.europa.eu/environment/water/flood_risk/impacts.htm).
Golob, I., Bonačić, M., Welzer Družovec, T. 2007. Načrtovanje integracije podatkovnih baz zaščite in reševanja –
Študija vertikalne povezljivosti vsebin načrtov zaščite in reševanja. Zaključno vsebinsko poročilo. Viris,
Maribor.
Kollarits, S., N. Wergles et al. 2007. MONITOR An ontological basis for risk management.
(http://www.monitor-cadses.org/documents/MONITOR_BaseOntology_ Report_1_0.pdf)
Navodilo o pripravi ocen ogroženosti (Ur. l. RS 39/1995)
Poplavna direktiva. Direktiva 2007/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 23. oktobra 2007 o oceni in
obvladovanju
poplavne
ogroženosti
.
(http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2007:288:0027:0034:SL:PDF)
Pravilnik 2007. Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane
erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti. Ur. l. RS 60/2007.
Prešeren, T., Steinman, F., Papež, J. 2012. Contingency Planning Oriented Hazard Maps, New Ideas and Lessons
Learned within the Monitor II Project – Slovenian Example. Conf. Proc., 12th Congress Interpraevent 2012.
Prešeren, T., Papež, J., Zupančič, G., Steinman, F. 2011. Flood Protection and Rescue Plans in Slovenia, New
Solutions Considered within the Monitor II Project. Proceedings of the International Symposium UFRIM.
Steinman, F., Papež, J., Kozelj, D. 2008. Hazard Mapping Based on the New Guideline in Slovenia. Monitoring
Methods, Systems Behing a Safer Environment.
Steinman, F., Klasinc, R., Banovec, P. 2001. Ermittlung der erwarteten Schadengröße bei Überflutungen
hochwassergefährdeter Gebiete unter Verwendung moderner Technologien = Determination of expected
damage resulting from the inundation of areas exposed to flood risks, using up-to-date technologies.
Österr. Wasser- Abfallwirtsch.. [Print ed.], 2001, jg. 53, h. 9/10, str. 242-247.
Strojan, I., Kobold, M., Polajnar, J., Šupek, M., Pogačnik, N., Jeromel, M., Petan, S., Lalić, B., Trček, R. 2010.
Poplave v dneh od 17. do 21. septembra 2010. Zbornik referatov MVD 2010.
Sušnik, M., Robič, M., Pogačnik, N., Ulaga, F., Kobold, M., Lalić, B., Vodenik, B., Štajdohar, M. 2007. Visoke vode
in poplave v septembru 2007. Zbornik referatov MVD 2007.
Šantl, S., Rak, G. 2010. Analiza poplavne nevarnosti in odtočnega režima - uporaba različnih tipov hidravličnih
modelov. Gradbeni vestnik, junij 2010, letn. 59, št. 6.
Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS 3/2002, 17/2002; spremembe in dopolnitve
Ur. l. RS 17/2006 in 76/2008, 24/2012)
URSZR
2010.
Škoda
septembrskih
poplav
je
(http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=4464)
uradno
potrjena.
Internetni
članek
Varnes, D. J. 1978. Slope movement types and processes. V: Special Report 176: Landslides: Analysis and
Control. Transportation and Road Research Board, National Academy of Science, Washington D. C.
MONITOR II Partnerji 39
MONITOR II partnerstvo
Vodilni partner
BMLFUW
Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft,
Umwelt und Wasserwirtschaft, Forstsektion
Wien, Austria
www.lebensministerium.at
Projektni partnerji
02 OEBB
Österreichische Bundesbahnen, ÖBB-Infrastruktur
Betrieb AG, Infra Service-Technik,
Naturgefahren Management
Wien, Austria
www.oebb.at
03 PUH
Podjetje za urejanje hudournikov d.d.
Ljubljana, Slovenija
www.puh.si
04 UL-FGG
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Ljubljana, Slovenija
www.fgg.uni-lj.si/kmte
05 BZ-CP
Autonome Provinz Bozen Südtirol,
Abteilung Brand- und Zivilschutz
Bozen, Italy
www.provinz.bz.it/zivilschutz
06 ROMSILVA
Regia Natinala a Padurilor - ROMSILVA
Bucuresti, Romania
www.rosilva.ro
07 UNIMORE
Università di Modena e Reggio Emilia,
Dipartimento di Scienze della Terra
Modena, Italy
www.terra.unimore.it
08 DAG
Държавна агенция по горите
София, Bulgaria
www.dag.bg
11 IMIBAS
Институт по математика и информатика
Българската академия на науките
София, Bulgaria
www.math.bas.bg/index.html
12 REMTH
Ελληνική Δημοκρατία
Ανατολική Μακεδονία και Θράκη
Κομοτηνή, Greece
www.remth.gr
13 OTRG
Amt der Tiroler Landesregierung
Gruppe Forst
Innsbruck, Austria
10% partner
UNIBG
(financiran s strani vodilnega partnerja)
Univerzitet u Beogradu, Šumarski fakultet,
Odsek za ekološki inženjering u zaštiti zemljišnih i
vodnih resursa
Beograd, Serbia
www.sfb.bg.ac.yu
MONITOR II v okviru programa
Jugovzhodna Evropa
Program Jugovzhodna Evropa je edinstven instrument, ki v okviru Cilja 3
(evropsko teritorialno sodelovanje) kohezijske politike spodbuja
integracijo in povečanje konkurenčnosti v okolju, ki je tako kompleksno,
kot je raznoliko.
Program podpira projekte, ki so razviti v okviru štirih Prioritetnih osi:
Inovacije, Okolje, Dostopnost in Trajnostna rast
Izdajatelj:
v skladu z Lizbonsko in Gotheburško prioriteto in prispeva tudi k
procesu vključevanja držav, ki niso članice Evropske unije.
Maj 2012
Območje programa Jugovzhodna Evropa in projektni partnerji:
Jugovzhodna Evropa
Programsko območje (NUTS 2)
Več informacij o projektu Monitor II in programu Jugovzhodna Evropa:
www.monitor2.org, [email protected]
www.southeast-europe.net