Monitor I I nove metode povezovanja kartiranja nevarnosti in načrtovanja zaščite in reševanja Projekt MONITOR II delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj 2 MONITOR II Slovenska dopolnjena izdaja Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo geodezijo Vodnogospodarski inštitut in * Avtorji: Tanja Prešeren, Gašper Zupančič, Franci Steinman, Jože Papež*, Karin Kompare, Daniel Kozelj Oblikovanje: Barbara Veit, Veitdesign Recenzija: dr. Leon Gosar, Inštitut za vode RS dr. Gorazd Novak, JZ Hidroinštitut Angleška izdaja Urednik: Hubert Siegel, Austrian Federal Ministry of Agriculture, Forestry, Environment and Water Management, Subdivision for Landscape Planning and Risk Prevention Avtorji: Stefan Kollarits, Diethart Leber, Alessandro Corsini, Jože Papež, Tanja Prešeren, Ingo Schnetzer, Albert Schwingshandl, Stefan Kreutzer, Kathrin Plunger, Martina Stefani Z dragocenimi prispevki: Daniel Kozelj, Franci Steinman, Nina Dobrinkova, Christian Rachoy, Petriso Vica, Francesco Ronchetti, Thomas Plattner, Matteo Vischi, Michalis Aftias Oblikovanje: Barbara Veit, Veitdesign Angleško izdajo lahko najdete na spletni strani: www.monitor2.org MONITOR II Uvod 3 Uvod Dve slovenski instituciji, Vodnogospodarski inštitut pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (VGI - UL FGG) in Podjetje za urejanje hudournikov (PUH), sta sodelovali v mednarodnemu projektu Monitor II, ki je potekal v okviru programa Jugovzhodna Evropa. Potem, ko je v začetku leta 2012 šlo podjetje PUH v stečaj, je pri nastajanju te publikacije sodeloval Hidrotehnik, Vodnogospodarsko podjetje Ljubljana. V okviru projekta se je analizirala boljša dostopnost informacij za krizno upravljanje, ki bi jo lahko dopolnila večja usklajenost metodologij in operativnih postopkov kartiranja naravnih nevarnosti in ogroženosti ter izdelave Načrtov zaščite in reševanja (ZiR). Podobno kot v drugih državah, se tudi pri nas kaže paralelnost teh dveh področij, ki jo še dodatno pogojuje institucionalno-administrativna organiziranost. Tako je npr. v Sloveniji za določanje območij poplavne nevarnosti pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (prej: Ministrstvo za okolje in prostor), za vsebino in izdelavo Načrtov zaščite in reševanja pa občine in Ministrstvo za obrambo, oziroma Uprava RS za zaščito in reševanje. V prvi fazi projekta je bil opravljen pregled stanja in primerjalna analiza tega področja v državah, od koder so bili partnerji tega projekta, nato pa so se partnerji povezovali v različnih skupinah, ki so se združevale po posameznih vrstah naravnih nesreč (poplave, plazovi idr.), ter za to področje izdelale različne analize. Slovenska partnerja sta, kot trenutno najšibkejši člen obeh dejavnosti, prepoznala nepovezanost občinskih Načrtov zaščite in reševanja z nastajajočimi Kartami poplavne nevarnosti in ogroženosti. V zmanjševanju razkoraka med njima sta slovenska projektna partnerja prepoznala svojo vlogo znotraj projekta Monitor II, ter z novo metodo oziroma izdelki, prikazanimi v nadaljevanju, prispevala k uspehu projekta. Predlagana metodologija naj bi, za razliko od sedanjega pristopa, pri Načrtih ZiR prenesla težo z besedila na slikovno gradivo. Ker se je obravnavalo področje poplavne nevarnosti, naj bi jedro bodočega Načrta ZiR za ukrepanje ob poplavah tvorila Intervencijska karta. Razvijanje specifičnih rešitev, ki bi slovenskim občinskim načrtom zaščite in reševanja ob poplavah prinesli večjo uporabno in praktično vrednost, je bilo mogoče le zaradi odličnega sodelovanja številnih posameznikov oziroma inštitucij, kot so URSZR (republiški in regionalni nivo v Celju), Občina Mozirje, ARSO (regionalni nivo v Celju) ter ne nazadnje – Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje. Za slovensko testno območje je bila izbrana Občina Mozirje. Izhodišče sta bili občinski Načrt ZiR in Karta poplavne nevarnosti zaradi voda Savinje, izdelana za območje občine. Da bi olajšali ukrepanje ob poplavah, smo izmed številnih možnih scenarijev »kaj bi lahko bilo poplavljeno« kot strokovno podporo izdelali 11 Intervencijskih kart za najverjetnejše scenarije. Osnovne scenarije – tri območja poplavne nevarnosti za deset -, sto - in petsto - letne visoke vode, že zahteva Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. l. RS 60/2007). Ostalih osem scenarijev pa obravnava različne kombinacije pretokov Savinje in njenih glavnih pritokov znotraj Občine Mozirje, ter dodatne vire nevarnosti, kot so npr. zamašitve premostitev s plavjem ali možnost porušitve nasipa ob Savinji. Primernost, potrebnost in uporabnost grafičnih podlag za Načrte ZiR so bile obravnavane z različnimi udeleženci v Sloveniji, predstavljene pa tudi strokovni javnosti na kongresu INTERPRAEVENT 2012 v Grenoblu, Francija. 4 MONITOR II Obvladovanje tveganj Slika 1: Poplavljanje Krško-Brežiškega polja, septembra 2010 (foto: Goran Rovan). Obvladovanje tveganj Naravne nevarnosti in nesreče Naravne nevarnosti so vir znatnega in naraščajočega števila nesreč in katastrof v Evropi. Samo med letoma 1998 in 2002 je bilo v Evropi zabeleženih preko 100 velikih poplav. Od leta 1998 so poplave v EU terjale okrog 700 smrtnih žrtev, evakuacijo ali preselitev pol milijona ljudi in vsaj 25 milijard evrov škode (EC 2011). Pri nas pa velja omeniti poplave septembra 2010, ko je bila v kar 137-ih občinah zabeležena škoda v višini preko 200 milijonov evrov (URSZR 2010). Kot odgovor na poplavne dogodke leta 2002 je Evropska unija sprožila pobudo za zmanjšanje vpliva te naravne nevarnosti, ki se je zaključila s sprejetjem Poplavne direktive (Direktiva 2007/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti). Direktiva na področju nevarnosti poplav zapoveduje ukrepe za obvladovanje tveganja zaradi poplav, tako s preventivnega kot kurativnega vidika. Cilj obvladovanja tveganj je preprečitev ali vsaj zmanjšanje škode, ki jo povzročajo nevarni dogodki. Kot na marsikaterem področju, se tudi pri obravnavi tveganj uporablja specifične pojme – praksa pa kaže neenotno rabo terminologije. Teorija pravi, da se to zgodi, kadar za isto stvar uporabljamo različna poimenovanja ali pa za različne stvari ista poimenovanja – ne glede na to je rezultat, da se pojmi pogosto uporabljajo nekoliko dvoumno. Razlog za to najdemo v raznovrstnosti akterjev, ki se ukvarjajo s to problematiko in v pestrosti njihovega strokovnega ozadja/znanja, dodatno zmedo pa povzroča tudi delitev posameznih faz obvladovanja tveganj med različne stroke. Tako nastanejo komunikacijske težave, ki so lahko tudi vzrok prekinitev začrtanih aktivnosti. Praksa kaže, da pogosto nekatere definicije pojmov nimajo istega pomena za vključene akterje. Zato sledi kratek pregled pojmov, ki so bili uporabljeni v projektu Monitor II. MONITOR II Obvladovanje tveganj 5 FIZIČNI SVET – KAJ SE DOGAJA? Začetna točka skupne rabe terminologije v projektu Monitor II je odnos med okoljem in dogodki, ki okolje spreminjajo: fizični (stvarni) svet opisuje »objektivni« svet objektov, dogodkov in vplivov dogodkov na objekte. Glavni pojmi, povezani s fizičnim svetom so torej objekt (okolja), dogodek in vpliv. Ti so med seboj povezani z izpostavljenostjo, vzroki in posledicami (spremembami). DRUŽBENI SVET – KAKO SI RAZLAGAMO FIZIČNI SVET? Človek zaznava in vrednoti dogodke in njihove vplive na okolje na različne načine. Zato ne obstaja zgolj ena, enotna ocena teh vplivov. Družbene predstave razvrščajo elemente stvarnega sveta v razrede, kar omogoča komunikacijo in izmenjavo znanja o stvarnem svetu. Brez družbenih predstav komunikacija o objektih in dogodkih ne bi bila možna, saj so le te osnova za medsebojno razumevanje. Vendar pa je razvrščanje v razrede odvisno tako od konteksta kot od družbenega dogovora, ki tvori družbeno predstavo o objektih. Torej družbena predstava ni konstantna, ampak gre za spreminjajoč se pogled na svet, ki družbo obdaja. Slika 2: Osnovni pojmi o tveganju (Kollarits, Wergles et al. 2007). Izhodišče za vse razprave o ravnanju ob nesrečah je zato definicija, kaj razumemo pod pojmom škoda. V kolikor objekti sodelujejo v dogodkih (krajevno in časovno sovpadanje), govorimo o izpostavljenosti objektov. Dogodki, ki se pojavijo v takem okolju, pa vplivajo na objekte. Vpliv dogodka spremeni okolje (kvalitativno). Tovrstna sprememba kvalitete okolja se lahko odraža v znatnih spremembah, kot sta preoblikovanje ali uničenje objektov. ŠKODA Škoda je (sociološko gledano) vpliv nekega dogodka, ki ima negativno posledico. IZGUBA Izguba je kvantifikacija škode glede na specifični vrednostni sistem. VREDNOST Vrednost je (sociološko gledano) lastnost objekta, določena glede na veljavna merila vrednot(enja). Slika 3: Znatne poškodbe hiše kot posledica zemeljskega plazu -----(foto: Arhiv PUH). Merila vrednot so odraz ciljev, načel ali standardov, ki si jih postavlja posameznik, družbeni sloj ali kak drug družbeni subjekt. V okviru tega širšega pogleda na sistem vrednot lahko vrednost opišemo v ožjem pomenu kot denar ali blago (s tržno ceno). 6 MONITOR II Obvladovanje tveganj Obvladovanje tveganj Obvladovanje tveganj je neprekinjeno procesno delovanje, ki se ukvarja z nevarnostmi in katerega cilj je zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven (sprejemljivo tveganje) oziroma doseči stanje (družbeno dogovorjene) varnosti. Obvladovanje tveganj se ukvarja z izrednimi dogodki, ki se ne pojavljajo v človekovem vsakdanu in ki lahko povzročijo resne negativne posledice. PRIPRAVLJENOST Pripravljenost je faza načrtovanja aktivnosti dolgoročnega obvladovanja tveganj. Aktivnosti znotraj te faze ciljajo na zmanjšanje nevarnosti ter zmanjšanje izpostavljenosti in ranljivosti izpostavljenih objektov. Glede na Wisner et al. (2003) velja, da je ranljivost (obratno sorazmerno) odvisna od zmožnosti • predvidevati, • obvladovati, • upirati se in • obnoviti se po prenehanju nevarnosti. Pogosto se namesto izraza ranljivost (občutljivost) uporablja inverzni pojem – odpornost (npr. na potres). ODZIV Slika 4: Cikel obvladovanja tveganj (povzeto po PLANALP). Odziv je faza reakcije na že potekajoč ali neposredno preteč nevarni dogodek, kjer so najpomembnejši kratkotrajni cilji. Aktivnosti v tej fazi potekajo v času nevarnosti ali kmalu po njej. Glavni poudarek je na reševanju življenj, vendar pa se opravljajo tudi dela za varovanje zgradb, za zagotovitev oskrbe z nujnimi dobrinami, kot tudi za varovanje okolja. OBNOVA Obnova je faza vzpostavitve razmer, ki so na prizadetem območju vladale pred nesrečo, predvsem za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, delovanja infrastrukture, komunikacij in družbenih organizacij. Aktivnosti te faze so usmerjene prvenstveno v obnovo poškodovane lastnine, za vzpostavitev zaposlovanja, in obnovo druge pomembne infrastrukture. Znotraj vsake faze cikla obvladovanja tveganj in celo znotraj skoraj vsake aktivnosti, je izpeljan proces od ocene tveganj do njihove omilitve. Slika 5: Strategije omejevanja tveganj (Kollarits et al. 2007). MONITOR II Obvladovanje tveganj 7 Zato je potrebno, da družba najprej (eksplicitno ali implicitno) določi sprejemljivo raven tveganja. V okviru obvladovanja tveganj je najprej treba opraviti oceno tveganja, nato pa določiti in izvesti ukrepe, potrebne za zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven. Tveganje, ki po vzpostavitvi vseh določenih omilitvenih ukrepov ostaja, pa imenujemo preostalo tveganje. Slika 6: Intenziteta poplavnega dogodka je lahko določena na več načinov, na primer kot globina ali energijska višina. Identifikacija in ocena situacije je osnovni pogoj za obvladovanje tveganj. V vseh fazah je potrebno situacijo kar najbolj zanesljivo oceniti, da se lahko določi primerne ukrepe za zmanjšanje ogroženosti. Slika 7: Pregled obvladovanja tveganj (po Avstralsko/Novo Zelandskem standardu o obvladovanju tveganj). Situacije v grobem delimo na splošne, povezane s tveganjem in tiste, povezane z aktivnostmi. Med slednje lahko vnaprej umestimo določene ukrepe in aktivnosti. Slika 8: Povezava med pojmi tveganja in kriznega ukrepanja (A. Corsini). 8 MONITOR II Situacije in ukrepi Situacije in ukrepi SCENARIJI SITUACIJA Zato, da se lahko izvede ocena tveganja in posledično določi in izvede omilitvene ukrepe, je treba postaviti več predpostavk o pričakovanem nevarnem dogodku in njegovih vplivih na okolje. Seriji takšnih predpostavk, »kaj bi lahko šlo narobe«, pravimo scenarij, in je osnova vsake dejavnosti za obvladovanje ali vsako zmanjševanje tveganj. Predpostavke se navadno nanašajo na parametre dogodkov (npr. intenziteta padavin), pričakovani oz. predpostavljeni potek dogodkov in lastnosti izpostavljenih objektov (npr. meja porušitve zaščitnih objektov). Vsakršen način obvladovanja nesreč se navezuje na scenarij analiziranih situacij oz. dogodkov določenega obsega, ki jih je treba opisati z jakostjo nevarnega dogodka in ranljivostjo (oz. mejo odpornosti) elementov ogroženosti. Torej se vsakršno obvladovanje tveganj navezuje na predhodno določene scenarije. Strategije obvladovanja tveganj nudijo različna načela (metode) za ustrezno ukrepanje – krog, v katerem potekajo aktivnosti, povzema obstoječe PLANALP definicije (Slika 4). Osnovne faze obvladovanja tveganj so definirane glede na njihovo časovno odnosnost od nevarnega dogodka. Situacije se razlikujejo glede na nevarnostni potencial, ki se pojavlja na obravnavanem območju. Vendar je to šele ena plat zgodbe – glede na obseg izpostavljenih objektov, njihovo občutljivost oz. (ne)odpornost na nevarnost, ki preti, je treba določiti še škodni potencial (v nadaljevanju). Ukrepi, ki so načrtovani oz. so izvajani, upoštevajo oba, nevarnostni in škodni potencial. Njihova uspešnost pa je odvisna od izbire »naravnemu procesu najbližjega scenarija« in zanesljivosti ovrednotenja škodnih potencialov. Opisuje zaznani del realnosti, ki je izhodišče za opravljanje aktivnosti. UKREP Je končni načrt, ki zagotavlja specifične rešitve za eno znano težavno situacijo. NEVARNOST Nevarnost predstavlja dogodek, ki povzroči škodo. To vključuje tako dejanske, kot potencialne dogodke. Pojem nevarnosti je torej odvisen od pojmovanja (pričakovanja) škode. RANLJIVOST Ranljivost je lastnost (objektov) okolja, ki določa škodo zaradi nevarnega dogodka. Ranljivost opisuje verjetnost, da pride do poškodbe objekta zaradi vpliva nevarnega dogodka. Ranljivost se lahko razume tudi kot obratna vrednost zmožnosti predvidevanja, obvladovanja, upiranja nevarnosti in sposobnosti obnavljanja po prenehanju nevarnosti. NEVARNOSTNI POTENCIAL TVEGANJE Tveganje je tu določeno kot prevzemanje (verjetnosti) vpliva, ki je definiran kot škodljiv. Enostavneje povedano, bi to pomenilo, da tveganje predstavlja verjetnost, da se bo zgodilo nekaj (karkoli) negativnega. Je skupek lastnosti nevarnega dogodka in je odvisen od verjetnosti in jakosti dogodka. ELEMENTI OGROŽENOSTI To so objekti okolja, ki so (v prostoru ali časovno) izpostavljeni nevarnosti. Torej - če lahko določimo tako verjetnost kot jakost dogodka, lahko določimo tudi potencial nevarnega dogodka. SCENARIJ Scenarij je opis poteka pričakovanih dogodkov, ki ga tvori skupek smiselnih in verjetnih predpostavk o razmerah, ki bi lahko nastale. MONITOR II Poplave in plazovi 9 Nevarnost: poplave in plazovi SITUACIJE POVEZANE S TVEGANJEM NEVARNI PROCESI Varnost je situacija, v kateri je tveganje sprejemljivo majhno. Znanje o nevarnih procesih in še posebej njihovih mehanizmov delovanja ter identifikaciji vzrokov in sprožil je nujna podlaga vsakršnega obvladovanja tveganj. Zato je pomembna čim boljša definicija pojmov proces in dogodek. Nevarnost je situacija, ki predstavlja okvir za nevaren dogodek. Nevarni procesi so del nevarnih dogodkov in določajo mehanizme razvoja dogodka. Natančneje, procesi določijo KAKO (tip prenosa ali spremembe) se KAJ spremeni (v smislu spremembe lokacije ali kakšne druge lastnosti, npr. oblike). Ko govorimo o naravnih nevarnostih, pomeni KAKO navadno način prenosa snovi, KAJ pa vrsto snovi (»količina snovi«), ki se prenese. Procesi znotraj dogodka so lahko medsebojno povezani na vrsto načinov, kar vodi v različne scenarije poteka celotnega dogodka. Ogroženost je situacija, v kateri so elementi ogroženosti izpostavljeni nevarnostim. Situacija tveganja je situacija ogroženosti, v kateri je bilo tveganje analizirano in klasificirano (ovrednoteno) . SITUACIJE POVEZANE Z AKTIVNOSTMI Razmere (situacija), ko ni grozečih nevarnosti. Stanje višje pripravljenosti, ko obstaja možnost razvoja nevarnosti. Pred-alarm je situacija, ko se enote za zaščito in reševanje pripravljajo na akcije. Slika 9: Plaz Stogovce nad Lokavcem, september 2010 (foto: Katja Željan). __ Dogodku sta lastni jakost (s tujko npr. intenziteta ali magnituda) in prostorska umeščenost. Časovno umestitev dogodka navadno opisujemo s pomočjo verjetnosti pojavljanja v nekem časovnem koraku. Pogosto govorimo o povratni dobi, ki opisuje ravno verjetnost nastanka nekega dogodka v časovni enoti enega leta. 100 - letna povratna doba tako ne pomeni nič drugega kot, da znaša verjetnost pojavitve takšnega dogodka v vsakem letu p=0,01. Nevarni dogodki so navadno vzročno odvisni od drugih dogodkov, ki jim pravimo sprožilci. Dogodek poplav sproži na primer dogodek ekstremnih padavin, povečanega odtoka, zmanjšane zadrževalne sposobnosti prostora idr. Iz širokega nabora možnih nevarnosti, sta se znotraj projekta Monitor II natančneje obravnavali le nevarnosti poplav in plazov. Alarm je situacija, ko so enote za zaščito in reševanje v pripravljenosti na ukrepanje. Urgentna situacija je situacija, v kateri se začnejo aktivnosti za preprečevanje škode (intervencija). Škodna situacija je tista, v kateri dogodek povzroča negativne posledice. Katastrofa (ujma) je situacija, v kateri povzročena škoda preraste sprejemljivo raven. 10 MONITOR II Poplave in plazovi Nevarnost poplav Število velikih poplavnih dogodkov v Evropski uniji v zadnjem desetletju narašča. Zato Vodna direktiva in Poplavna direktiva usmerjata k izboljšanju gospodarjenja z vodami, kot tudi k povečevanju varnosti pred z vodo povezanimi nevarnostmi. Te cilje naj bi dosegli z vpeljavo načrtovanja v okviru povodij in celovitim načrtovanjem poplavne varnosti - to pa vključuje poplave rek, hudournikov, občasnih sredozemskih (kraških) vodotokov in poplav morja. Preglednica 1: Tipi poplav glede na "Handbook on good practices for flood mapping in Europe" (EXIMAP 2007). TIP POPLAV Poplavljanje rek na poplavnih ravnicah Poplavljanje morja Gorski hudournik ali nenaden odtok Hudourniške poplave občasnih sredozemskih vodotokov Poplavljanje podtalnice Poplavljanje jezer VZROK POPLAV (SPROŽILCI) POSLEDICE POPLAV POMEMBNI PARAMETRI Obseg (glede na verjetnost) Globina vode Hitrost vode Potovanje poplavnega vala • Intenzivne padavine • Zamašitev struge z ledom, plavjem • Porušitev nasipov • Stoječa ali tekoča voda izven rečnega korita • Nevihtni valovi • Potresni valovi • Visoka plima • Intenzivne padavine • Prelitje jezer • Drobirski tok • Stoječa ali tekoča voda za obalno črto • Zasoljevanje obdelovalne zemlje • Voda in sedimenti izven rečnih korit na vršajih • Bočna in talna erozija • Intenzivne padavine • Enako kot zgoraj • Enako kot zgoraj • Visoka gladina bližnjih vodnih teles • Stoječa voda na poplavnih ravnicah (dolgo trajajoče poplave) • Obseg (glede na verjetnost) • Globina vode • Porast vodostaja zaradi visokega dotoka ali učinkov vetra • Stoječa voda za obalno črto • Enako kot zgoraj • • • • • Enako kot zgoraj • Enako kot zgoraj • Nalaganje sedimentov Poplavna direktiva poplavo definira kot 'začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo' in se lahko pojavi v različnih okoljih (velika porečja, poplavne ravnice, majhna povodja v gorskem svetu) in ima podoben vpliv na okolico: prekritje terena z vodo in sedimenti. Direktiva nalaga obveznost, točnejša pravila za izdelavo Kart poplavne nevarnosti pa so prepuščena državam članicam. V Sloveniji ta pravila določa Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in MONITOR II Poplave in plazovi 11 morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti, Ur.l. RS, št. 60/2007 (v nadaljevanju Pravilnik 2007). Zato obstajajo med državami članicami razlike tako v določenih treh scenarijih, kot v prikazu lastnosti poplav na kartah nevarnosti (obseg, globina in hitrost vode). Tako se na primer pri nas obravnavajo 10 -, 100 - in 500 - letne poplave, v sosednji Avstriji pa 30 -, 100 - in 300 - letne poplave. Poplavni dogodki se pogosto razvijejo na zapleten in nepredvidljiv način, kar vodi v razvoj različnih (škodljivih) vplivov poplavnih procesov na okolje. Slika 10: Procesna zgradba poplavnih dogodkov. Zato je treba v načrtovanju zaščite in reševanja predvideti več različnih škodnih scenarijev na osnovi temeljite analize nevarnih procesov in delovanja zaščitnih sistemov (npr. protipoplavnih ukrepov). Z vidika procesne zgradbe poplavnih dogodkov v velikih in malih porečjih (tudi gorskih) in njihovih posledic za načrtovanje zaščite in reševanja, lahko definiramo nekatere glavne elemente dogodkov (Slika 10). Nenadne ali dolgotrajne padavine vodijo do površinskega odtoka in dotoka pritokov v odvodnik. Obe vrsti dotoka sta odvisni od dejavnikov reliefa, geološke zgradbe in poraščenosti tal. Na nekaterih mestih (npr. zožitve struge ali s plavjem zamašene mostne odprtine) postane prevodnost rečne struge premajhna za narasel pretok in pride do prestopa rečnih bregov in prelivanja na obvodni prostor. To vodi do preplavljanja prostora (inundacija poplavnih ravnic) ali pa do pojava koncentriranih vodnih tokov (dinamično poplavljanje), ki povzročajo erozijo v prostoru. Oba procesa lahko povzročita škodo in ju opišemo s škodnimi scenariji. Glede na magnitudo poplavnega dogodka se po določenem času vzpostavi prejšnje stanje, ko poplave prenehajo in se voda vrne v struge, bodisi s površinskim ali podzemnim odtokom, oziroma izhlapi. Z omilitvenimi ukrepi lahko vplivamo na posameznega ali na več opisanih poplavnih procesov in tako spreminjamo jakost in trajanje poplavnih dogodkov (aktivni ukrepi) ali pa vplivamo na rabo prostora oziroma obnašanje uporabnikov prostora (pasivni ukrepi). Slika 11: Delitev ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti na aktivne ali pasivne. 12 MONITOR II Poplave in plazovi Nevarnost zemeljskih plazov Pojem zemeljski plaz je Cruden (1991) definiral kot 'premik mase kamnine, zemljine ali drobirja po pobočju navzdol'. Omenjeni material lahko pade, zdrsi, se kotali, raztrese ali steče po nagnjenem pobočju. Plazove lahko sprožijo padavine, potresi, vulkanska aktivnost, spremembe podtalnice, ali pa kombinacija naštetega. V evropskih gorovjih lahko močne padavine vodijo tako do proženja plazov, kot do hudourniških poplav, kar še dodatno škodno deluje na človeka in okolje. Plazenje se pojavi, ko so sile, ki vlečejo pobočno maso navzdol (težnost) večje od nosilnosti zemljin, ki sestavljajo pobočje. Mase lahko počasi plazijo, ali pa se premikajo hitro in uničujoče (npr. drobirski tokovi), odvisno od geološke zgradbe in namočenosti materiala. Plazljivost pobočij v gorskem in hribovitem svetu ne pomeni nujno tudi nevarnosti za človeka oziroma njegove dejavnosti – če ni izpostavljenosti. Najnevarnejši so nepričakovani in nenadni procesi. Napovedovanje proženja novih plazov ali reaktivacija starih je navadno zapleten proces, ki zahteva uporabo sodobnih preiskovalnih metod. Veliko različnih masnih premikov imenujemo plaz - obstajajo pa razvrstitve, ki pojem plaz razčlenijo glede na vrsto premaknjenega materiala, način premika, morfologijo in hitrost premika. Omeniti velja razvrstitev, ki jo je postavil Varnes (1978), razvrstitev, ki je nastala znotraj EU projekta EPOCH, ter razvrstitev, ki jo je izdelal Geološki zavod Združenih držav Amerike (USGS). Nekatere izmed tipov plazov prikazuje spodnja slika (Slika 12). Slika 12: Nekateri tipi plazov (z dovoljenjem USGS). Pojem plaz ali zemeljski plaz bi v ožjem smislu lahko uporabili le v primerih, ko pride do zdrsa po prepoznavni drsni ploskvi ali drsini. Drsna ploskev je šibko območje, ki ločuje splazeli material od stabilnejše podlage. V tem ožjem smislu lahko plazove delimo na plazove s krožno in plazove z ravno drsino. Če pa uporabimo širšo definicijo, pa med plazove štejemo tudi padajoče in kotaleče se kamenje, ki se odkruši s strmih ali navpičnih kamnitih sten. Med plazove prištevamo tudi drobirske (muraste) tokove in drobirske plazove. Tovrstne hitre premike mase sestavljajo velike količine vode, kamninskega drobirja ali zemljin ter organskih delcev (v tok zajeta zarast). Ti pojavi imajo heterogeno sestavo, veliko prepletenost procesov oziroma zapletenost pojava, kar pomeni, da jih je zelo težko napovedati oziroma uvrstiti v scenarije. Počasno plazenje zemljine po nagnjenem terenu je dolgotrajen proces, na katerega nakazujejo npr. 'pijana drevesa'. Premikanje povzročajo strižne sile, ki so zadostne, da povzročijo plastične deformacije v plazini, niso pa tolikšne, da bi prišlo do strižne porušitve slojev. MONITOR II Karte nevarnosti 13 Orodja Glavni cilj projekta Monitor II je bil, prispevati k povezavi metodologij za določanje kart nevarnosti in za načrtovanje zaščite in reševanja v državah članicah EU. Na osnovi sodobnih analiz in ocen stanja na področju kartiranja nevarnosti in načrtovanja zaščite in reševanja v državah članicah projekta, so bila izdelana priporočila za izboljšanje in boljšo uglašenost obstoječih kart nevarnosti in načrtov zaščite in reševanja. Obveščenost - Karte nevarnosti PROCES OCENE NEVARNOSTI Izhodišče za oceno nevarnosti je zaznano stanje ogroženosti. V takšnem stanju je priporočljivo (in lahko celo predpisano) izvesti oceno nevarnosti. Cilj ocene je določiti nevarnost tako v kvalitativnem kot kvantitativnem smislu. Nevarnost se oceni na podlagi metod, ki so lahko predpisane, kot to velja v Sloveniji za primer poplav, ko je metoda za izdelavo kart poplavne nevarnosti določena s Pravilnikom 2007. Take metode lahko štejemo tudi kot vir znanja za dosego cilja. Ocena nevarnosti vključuje tri sklope: • • • • identifikacija nevarnosti (opis obstoječih in morebitnih nevarnosti ter splošnih okoliščin, ki jih določajo ali sprožajo), analiza nevarnosti (opis verjetnosti, lokacije in jakosti nevarnih dogodkov), vrednotenje nevarnosti (uvrščanje stopnje nevarnosti v razrede za določene verjetne scenarije po vnaprej določenih merilih) in določitev območij nevarnosti (prikaz območij razredov izvrednotene nevarnosti na pregleden, kartografski način). Izvedena ocena nevarnosti, in še posebno njen končni izdelek, območja razredov nevarnosti, sta neposredna podlaga za prostorsko planiranje. Poleg tega karte nevarnosti smatramo za pomemben člen v verigi obvladovanja tveganj, saj pomagajo pri spoznavanju, oceni in zmanjševanju tveganj. Po drugi strani pa je namen izdelave kart nevarnosti preveč enoznačen. Navadno je njihova uporaba namenjena predvsem omejevanju rabe prostora, da bi se upoštevale neke danosti prostora. Zato so na njih prikazane informacije skope in še to velikokrat le opisnega značaja (majhna, velika nevarnost). Da pa bi bile karte uporabne tudi za namen zaščite in reševanja, bi bilo treba vključiti natančnejše podatke, po možnosti tako v času kot prostoru, ki slonijo na točno določenih scenarijih. KARTIRANJE NEVARNOSTI IN OGROŽENOSTI Cilj kartiranja nevarnosti in ogroženosti je prikaz vrednotenja situacij, ki sloni na informacijah, pridobljenih z analizami terena, rabe prostora in nevarnega pojava. So praviloma statični dokumenti, ki jih je treba obnavljati. Karte območij nevarnosti so namenjene prostorskemu načrtovanju, ki z urejanjem rabe prostora na daljši rok zmanjšuje tveganje, hkrati pa se postavljajo prioritete pri vzpostavljanju sistemov za zmanjševanje ogroženosti. Da bi bile karte uporabne v prostorskem načrtovanju, morajo biti enostavne in nedvoumne, saj jih ne bodo uporabljali le strokovnjaki. Poleg tega so merila za določitev razredov nevarnosti konglomerat strokovnih in političnih odločitev. Zato je povsem umestno, da je nevarnost na kartah prikazana z razvrstitvijo zemljišč v razrede. Prav v procesu razvrščanja v razrede pa se izgubijo prenekateri podatki, ki so bili v procesu izdelave ocene nevarnosti izračunani ali kako drugače določeni in ki bi bili zelo uporabni še za kak drug namen. Detajlni podatki so navadno na voljo le v neobdelani obliki, katere interpretacija pa zahteva strokovno znanje. Na primer rezultati ocen nevarnosti, katerih namen je ocena nevarnosti za izračun zavarovalnih premij pri zavarovalnicah, so zaradi različnega namena seveda povsem drugačni. Njihov rezultat mora biti izrazito kvantitativne narave, da omogoča omenjene izračune za zavarovance. Partnerji projekta Monitor II pa so v večini javne inštitucije, zato so tudi karte nevarnosti, ki so jih izdelali ali uporabljali, namenjene predvsem prostorskemu načrtovanju. Analiza načinov izdelave kart in kart samih, ki so jo izvedli partnerji projekta, je pokazala naslednje skupne točke, ki so splošno obravnavane: pogostost, jakost dogodka, ranljivost elementov ogroženosti, njihova vrednost, ogroženost in tveganje. 14 MONITOR II Karte nevarnosti POGOSTOST Pogostost pojavljanja nevarnih dogodkov predstavlja merilo za razvrščanje nevarnosti v razrede. Pogostost je navadno izražena s povratno dobo, pri čemer je pogostost določena na podlagi statističnih analiz (če so na voljo serije podatkov) ali strokovnih mnenj. POVRATNA DOBA je statistično določen interval ponovitve med dogodki enake vrste in jakosti. Če znaša statistična verjetnost pojava dogodka neke jakosti (ali večje) v enem letu 1/100, oziroma p=0,01, tedaj temu dogodku pravimo dogodek s 100 - letno povratno dobo. Poudariti velja, da so verjetnosti dogodkov, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi kart nevarnosti, različni v različnih članicah EU - ponekod obstaja celo več načinov znotraj držav samih. Primer za določevanje kart poplavne nevarnosti prikazuje Preglednica 2. Primerjavo parametrov, ki so v veljavi za določanje jakosti poplavnih dogodkov v nekaterih evropskih državah prikazuje Preglednica 3. Preglednica 2: Primer razlik med povratnimi dobami poplavnih dogodkov za kartiranje poplavne nevarnosti. Razred pogostosti Avstrija Slovenija Avstrija Južna Tirolska Južna Tirolska (PP1 PP3 & PP4 Hora karte PP5 PP7 visoka <= 10 let 10 let 30 let <= 30 let <= 50 let srednja 150 let 100 let 100 let 100 let 200 let nizka n.d 500 let 300 let 300 let 500 let zelo nizka n.d n.d n.d > 300 let n.d. vir: Preglednica 3: Primer razlik med razredi jakosti pojava za kartiranje poplavne nevarnosti. Razred jakosti Slovenija globina vode Avstrija gibalna količina Južna Tirolska višina energijske črte kjer je hitrost večja od 1m/s 2 visoka < 1,5 m < 1,5 m /s srednja 0,5 – 1,5 m 0,5 – 1,5 m /s nizka > 0,5 m > 0,5 m /s 2 2 >= 1,5 m <= 0,5 m <2m > 1,5 m > 0,5 m 0,5 – 2 m n.d n.d. > 0,5 m JAKOST Jakost nevarnih procesov predstavlja merilo za razvrščanje nevarnosti v razrede glede na izbrane/predpisane intervale merljivih fizikalnih spremenljivk. Obseg dogodka in druge lastnosti jakosti so izračunane na osnovi povratne dobe dogodka. Za primer poplav je za večje povratne dobe tudi obseg poplav večji. Dodatno so določene še lastnosti poplavnega dogodka, kot sta globina ali hitrost vode, ki določa silo vodnega toka. Slika 13: Intenziteta poplavnega dogodka je ___ __ lahko določena na več načinov, na ______ primer kot globina ali energijska višina. MONITOR II Karte nevarnosti 15 RANLJIVOST IN ŠKODNI POTENCIAL Ranljivost elementov ogroženosti je običajno definirana na podlagi rabe prostora ter funkcije zgradb (glede na gospodarsko in družbeno-politično pomembnost) in ne na njihovi dejanski ranljivosti oziroma (ne)odpornosti glede na pretečo nevarnost. Kot primer upoštevanja ranljivosti pri poplavnih dogodkih si oglejmo Pravilnik 2007, ki predpisuje merila za razvrščanje območij v razrede ranljivosti po naslednjih lastnostih območij: • • • • • • gostota prebivalstva; obrati gospodarskih in negospodarskih dejavnosti lokalnega, regionalnega ali državnega pomena; izpostavljenost občutljivih objektov (bolnišnice, vrtci, šole, domovi starejših občanov…); kulturna dediščina lokalnega, regionalnega, državnega ali svetovnega pomena; obrati in naprave, zaradi katerih lahko pride do onesnaženja in območja s posebnimi zahtevami po predpisih, ki določajo način priprave načrtov upravljanja voda. Tak način določanja ranljivosti je poenostavljen in teoretično netočen. Način ne določa resnične ranljivosti izpostavljenih elementov. V področje ranljivosti bi bilo treba vključiti še druge zmožnosti poplavi izpostavljenih objektov, kot so npr. njihove lastnosti da predvidi (preventivno, na poplave odporno grajen objekt), obvladuje (vodoneprepustni objekt), se upre (npr. z individualnimi protipoplavnimi ukrepi) in se obnovi (z majhnim škodnim potencialom) po nevarnem poplavnem dogodku. Vrednost izpostavljenih elementov navadno ni obravnavana ločeno, saj je na nek način vključena že v ranljivost. Škodni potencial pa je ovrednotena pričakovana poplavna škoda, ki nastopi pri pojavu posamezne verjetnosti poplavnega dogodka. V Sloveniji je bil škodni potencial že določen za nekatera območja, kjer so se pripravljali protipoplavni ukrepi (Ljubljana ob Malem grabnu, Železniki, Dravinja idr.). Uporabljena metodologija upošteva škodno krivuljo razredov zgradb po njihovi namembnosti (npr. vrstne hiše idr.), ter določa skupno pričakovano poplavno škodo glede na število izpostavljenih posameznih tipov zgradb in njihovo višinsko postavitev. Škodni potencial se je tako določal za zaključena območja, ki so bila funkcionalno vezana na posamezne protipoplavne ureditve. Pri njihovem umeščanju v prostor je bilo namreč treba določiti tudi njihovo ekonomsko upravičenost. Kot pridobljena korist zaradi protipoplavnih ukrepov je bil upoštevan zmanjšan škodni potencial – ki je tako postal ekonomska kategorija, primerljiv s stroški ukrepov. OGROŽENOST IN TVEGANJE Vrednotenje ogroženosti zaradi naravnih procesov sloni na kombiniranju poznanih razredov nevarnosti in ranljivosti po vnaprej določenem kriteriju – matriki ogroženosti. Razlike med državami, od koder so bili partnerji projekta Monitor II, so tudi pri vrednotenju tveganja precejšnje. Kriteriji (matrike), po katerih se določajo razredi ogroženosti posameznih območij, so med državami različni, zato je tudi primerjava določenih razredov ogroženosti med različnimi državami težavna. Slika 15 in Slika 16 prikazujeta matriki, ki sta v uporabi v Sloveniji in na Južnem Tirolskem. Vidi se razlika v številu razredov, kot tudi v načinu upoštevanja preostale nevarnosti. Ker se nevarni procesi ne ozirajo na meddržavne razlike, bi veljalo izboljšati primerljivost rezultatov ocen ogroženosti in praktičnih izkušenj v različnih državah, s pomočjo mednarodnega sodelovanja tudi na tem področju. Na tak način določene ogroženosti pa ne gre enačiti s tveganjem, saj bi bilo treba za njegovo določitev upoštevati še nekatere dejavnike. V določitvi ogroženosti je namreč obravnavana le prostorska izpostavljenost, medtem ko bi bilo treba za določitev tveganja upoštevati tudi časovno izpostavljenost, saj se ranljivost nekega območja s časom lahko spreminja (npr. ranljivost (dejavnosti) šole je v času pouka večja kot sicer). Sicer pa je treba upoštevati: tveganje prevzame tisti, ki vstopa na nevarno območje, pa ni odporen (je ranljiv) na vplive tamkajšnjih procesov! Slika 14: Razmerje med globino poplavljanja in povzročeno škodo na __ tipičnem objektu (škodna krivulja). 16 MONITOR II Karte nevarnosti POMEMBNA VPRAŠANJA OZ. PROBLEMI Glavna vprašanja, ki jih je treba obravnavati, se nanašajo predvsem na poenotenje na evropski ravni ter na izboljšanje uporabnosti kart nevarnosti in ovrednotenja tveganja za potreba zaščite in reševanja ob naravnih (in drugih) nesrečah: • • Slika 15: Matrika ogroženosti za določevanje poplavne ogroženosti __ v Sloveniji. • • • • Slika 16: Matrika ogroženosti za določevanje poplavne ogroženosti __ v Južni Tirolski. Nevarnost je navadno določena kot kompozit verjetnosti pojava in jakosti dogodka. Ali je kvalitativna razdelitev obeh kategorij v razrede zadovoljiva metoda, ali bi veljalo uvesti zvezno normirano porazdelitev, kot je navada v zavarovalništvu (npr. od 0 do 1)? V kolikor se obdrži trenutno vrednotenje nevarnosti z opisnimi razredi - ali je meddržavno poenotenje meril, ki določajo razrede nevarnosti (in njeni komponenti: verjetnost in jakost) sploh mogoče in smiselno? Ali je razdelitev ranljivosti v razrede na podlagi opisnih meril glede na strateške in družbene pomembnosti objektov in območij zadovoljiva, ali bi veljalo uvesti zvezno razdelitev, kot je navada v zavarovalništvu (npr. od 0 do 1)? V kolikor se obdrži trenutno vrednotenje ranljivosti z opisnimi razredi, ali je meddržavno poenotenje meril, ki določajo meje razredov sploh mogoče ali smiselno? Ali je način določanja razredov ogroženosti s kombiniranjem razredov nevarnosti in ranljivosti (uporaba matrike ogroženosti), kar omogoča vključevanje političnih odločitev, dober način, ali bi bilo bolje uvesti objektiven »matematičen« način? Ali je smiselno uvesti standardiziran način prikazovanja razredov na kartah nevarnosti, ranljivosti in ogroženosti standardizirane oznake vsebin na grafičnih predstavitvah? MONITOR II Načrti zaščite in reševanja 17 Vedno pripravljeni – z načrti zaščite in reševanja Načrti zaščite in reševanja (ZiR) so pomembna orodja, potrebna za učinkovito obvladovanje tveganj pri aktivnostih ob nesrečah. Njihov cilj je zmanjšanje žrtev in škode, ki ju povzročajo nevarni dogodki, z boljšo pripravljenost na nevarnost in dobrim ukrepanjem ob in po nevarnem dogodku. Izdelava načrtov ZiR je na nekem administrativnem nivoju običajno predpisana, če je na pripadajočem območju zaznana ogroženost. Načrti vsebujejo opise strategij in ukrepov, ki so predvideni za specifične pojave nevarnosti. Vključujejo tudi opazovanje stanja, oziroma opozorilne vrednosti (npr. višina vodostaja), pri katerih se sproži načrtovane aktivnosti. Hkrati Načrt ZiR vsebuje tudi dejavnosti, ki potekajo od časa opozarjanja, alarmiranja in razvoja nevarnega dogodka, do trenutka, ko stopijo v veljavo standardni operativni postopki. Le-ti so lahko tudi vključeni v načrt ZiR, saj lahko zaradi večje preglednosti nad razvojem naravnih procesov in dinamike ukrepanja prispevajo k boljšemu odločanju. Slika 17: V pripravljenosti. September 2010 (foto: Goran Rovan). Glavni cilj načrtovanja zaščite in reševanja je, zagotoviti pomoč odločevalcem pri sprejemanju ukrepov zaščite in reševanja v kriznih razmerah. Načrti ZiR se pripravijo v fazi pripravljenosti, prikazani v ciklu obvladovanja tveganj (Slika 4). Načrti ZiR določajo naslednje aktivnosti v fazi priprave: • • Opozarjanje: obveščanje in opozarjanje populacije na bližajoče se nevarnosti. Upravljanje s človeškimi viri: organizacija, oprema in usposobljenost razpoložljivih intervencijskih enot, kot tudi pripravljenost populacije na individualno in družbeno zaščito. • Upravljanje z materialnimi viri: skrb za razpoložljivost in zaloge opreme potrebne za ZiR ter humanitarne pomoči. Načrti ZiR, uporabljeni v fazi intervencij, določajo potrebne ukrepe za zaščito, reševanje in pomoč ob posameznih nevarnih dogodkih. V njih so definirane tudi pristojnosti in aktivnosti posameznih organizacij pomembnih za ZiR. 18 MONITOR II Načrti zaščite in reševanja Dokumenta se dopolnjujeta, saj Instrument zagotavlja financiranje Mehanizma. Načrt ZiR je načrt, ki služi za pomoč pri zagotavljanju zaščite in reševanja v času razvoja in trajanja nevarnega dogodka. Standardni operativni postopek je formalen opis strukture operacij, ki se jih izvaja v nujnih primerih. Pri tem pomenijo: • • • Zaščita vključuje organizacijske, tehnične in druge ukrepe, ki zagotavljajo čim višjo varnost ljudi, živali in druge lastnine, kulturne dediščine ter okolja. Reševanje vključuje ukrepe za reševanje ljudi, katerih življenje ali zdravje je ogroženo, reševanje živali, lastnine in kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi nevarnostmi. Pomoč vključuje dejavnosti za pomoč prizadetemu območju in prebivalstvu (zdravstvena, humanitarna pomoč…). Razvoj načrtov mora temeljiti na dobrem poznavanju nevarnega dogodka, opisanega s scenarijem, ki je rezultat ocene nevarnosti. Učinkovitost načrtovanih ukrepov je močno odvisna od kvalitete scenarijev nevarnosti (npr. detajlnost in realnost scenarija). Za načrtovanje ZiR se obravnavajo akcijsko različni scenariji, za katere se poleg opisa dogodka in meril za njegovo identifikacijo predlagajo tudi aktivnosti zaščite in reševanja, kot tudi za to potrebni viri in pogoji (tudi pravni okvirji). Ukrepi, ki jih predpisuje oziroma predlaga načrt zaščite in reševanja, se glede na situacijo delijo na ukrepe opozarjanja (obveščanje, opozarjanje, alarmiranje) in ukrepe ravnanja ob nesreči. Načrt definira naslednje: • • • • kakšne so značilnosti posamezne situacije (npr. opozorilne vrednosti vodostaja); kako lahko definiramo situacijo (npr. z opazovanjem); komu in kako se razširi informacija o situaciji; katere ukrepe se ob posamezni situaciji izvaja. Kljub priznani veliki pomembnosti načrtovanja zaščite in reševanja za zmanjšanje škodnih posledic nevarnih dogodkov, vladajo velike razlike med načrtovanjem ZiR v evropskih državah. Z namenom izboljšanja stanja na ravni Evropske unije, je EU Komisija že sprejela naslednja dokumenta: • • Finančni instrument za civilno zaščito, Mehanizem Skupnosti na področju civilne zaščite. Njun cilj je učinkovito sodelovanje med nacionalnimi silami civilne zaščite, ko je potrebna mednarodna pomoč. Ureditev zaščite in reševanja ter civilne zaščite je v državah članicah urejena na različne načine, kar izhaja tudi iz razlik upravnih ureditev posameznih držav. Vendar pa je večini skupna razdelitev načrtovanja ZiR na različne upravne nivoje (državni, regijski, lokalni nivo). V Sloveniji je za zaščito in reševanjem ob naravnih in drugih nesrečah pristojna Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), ki je organ v sestavi Ministrstva za obrambo. URSZR je poleg centralnega dela, ki med drugim skrbi za izdelavo nacionalnih načrtov ZiR, razdeljena na 13 izpostav, ki skrbijo za pripravo regijskih načrtov ZiR. Na lokalni ravni je priprava načrtov zaščite in reševanja v pristojnosti občin, za nekatere nevarnosti pa se izdelajo tudi obratni načrti (npr. za določene industrijske obrate). Delitev na različne ravni načrtovanja je skladna z razdelitvijo sil za zaščito in reševanje. V primeru nesreče so vpoklicane v intervencijo najprej občinske sile zaščite in reševanja, pod vodstvom občinskega štaba civilne zaščite. V kolikor pa nesreča preseže lokalni obseg, oziroma je potrebna regijska pomoč, se formira regijski štab civilne zaščite. Le v primeru večjih nesreč pa se z namenom boljšega vodenja in koordiniranja del pristojnosti prenese na raven države. Načrti zaščite in reševanja se izdelajo za vsako izmed dvanajstih nevarnosti ali nesreč ločeno (Preglednica 4). Vsebino načrtov določa Uredba o vsebini in pripravi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS 24/2012), vendar pa je razlika med načrti precejšnja. Medtem ko so nacionalni in regijski načrti dobro pripravljeni, saj jih pripravljajo strokovnjaki URSZR, ki se zavedajo njihovega pomena, pa stanje na občinskem nivoju pogosto ni zadovoljivo, saj so razlike v kvaliteti precejšnje, kar je posledica različnega dojemanja nevarnosti, različni strokovni in finančni podpori idr. Poleg omenjenega na slabšo kakovost nekaterih načrtov ZiR verjetno vpliva tudi pomanjkanje smernic in primerov dobre prakse. To pa ni le slovenski primer, temveč je stanje podobno v večini držav, zastopanih v projektu Monitor II. MONITOR II Načrti zaščite in reševanja 19 Preglednica 4: V Sloveniji se analizira 12 vrst nevarnosti ali nesreč. Prikazane so pripadajoče ravni načrtovanja. NEVARNOSTI IN NESREČE NOSILCI NAČRTOVANJA obratna raven lokalna raven regionalna raven državna raven Nesreča na morju ■ ■ ■ Množični pojav kužnih bolezni pri živalih Potres ■ ■ ■ ■ ■ ■ Poplava ■ ■ ■ Jedrska nesreča ■ ■ ■ ■ Letalska nesreča ■ ■ ■ ■ Železniška nesreča ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Veliki požari v naravi Terorizem Nesreča z nevarno snovjo ■ Plazovi (snežni in zemeljski) Nesreče v predorih POMEMBNA VPRAŠANJA OZIROMA PROBLEMI Na področju načrtovanja zaščite in reševanja v državah članicah projekta Monitor II se poraja več pomembnih vprašanj oziroma problemov. Nekateri izmed njih so povezani tudi s pomanjkanjem smernic za izdelavo načrtov ZiR. Oglejmo si nekatera: • • • • ■ ■ ■ ■ Kljub nekaterim problemom, pa je stanje izvajanja zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah v Sloveniji v primerjavi z marsikatero evropsko državo na zavidljivi ravni. Za to gre zasluga predvsem organiziranosti in usposobljenosti URSZR na vseh ravneh, ter veliki požrtvovalnosti enot za zaščito in reševanje, med katerimi je treba še posebno poudariti pripadnike poklicnih in prostovoljnih gasilskih društev. • ■ Načrti ZiR pogosto niso skladni med seboj, marsikje pa celo niso na voljo. Načrti ZiR navadno niso na voljo v digitalni obliki, zato je povezava z GIS orodji ali kartami nevarnosti otežena. Načrtovanje pogosto otežuje neusklajenost javnih institucij pomembnih za zaščito in reševanje in pomanjkanje pravnih in drugih podlag za njihovo sodelovanje. Načrte je treba redno vzdrževati (posodobiti in dopolniti) tudi zaradi spreminjanja stopnje nevarnosti in pristojnih organizacij in oseb za ZiR. Poleg tega jih je treba obnavljati v skladu z novimi ugotovitvami in izkušnjami s področja obvladovanja nesreč. Ni še dorečeno, na kakšen način bi se lahko v načrte ZiR vključilo tudi upoštevanje preostalega tveganja? ■ • • Kako bi se lahko javnost vključila v dialog o tveganjih, predvsem v smislu ravnanja s preostalim tveganjem? Kako izboljšati zavedanje o nevarnosti, predvsem z izboljšanjem družbenega spomina na naravne in druge nesreče? Primeri kažejo, da se družba premalo zaveda pretečih nevarnosti, saj je lahko ponovljivost nevarnih dogodkov nizka in čas od zadnjega pojava nevarnega dogodka presega spominski čas javnosti. Slednji pa je navadno kratek, tudi ko gre za obsežne nesreče. OPAZOVANJE IN OPOZARJANJE Opozarjanje temelji na podatkih pridobljenih s pomočjo opazovanja in orodjih, ki na podlagi tudi teh podatkov določajo stanje trenutnih in morebiti tudi bodočih situacij (nevarnosti). Tako opazovanje kot napovedovanje je pomembno za organizacijo aktivnosti zaščite in reševanja, kar je razvidno tudi iz podane preglednice (Preglednica 5). V Sloveniji so npr. za področje poplavne nevarnosti na vodomernih postajah določene opozorilne vrednosti vodostajev, pomembnih za organizacijo aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči. 20 MONITOR II Načrti zaščite in reševanja Preglednica 5: Primerjava opozorilnih stopenj v različnih evropskih državah za primer nevarnosti poplav. H1 (Q1)- povišan vodostaj H2 (Q2) – stalno spremljanje razmer H3 (Q3) – stanje pripravljenosti H4 (04) – ukrepanje H5(Q5) –katastrofalne poplave nivo opozarjanja nivo kritične gladine vode nivo alarmiranja 0 A B C SLOVENIJA informiranje podrobno informiranje običajno opazovanje Informiranje omejeno na območja preteče nevarnosti obveščanje pripravljenost na ukrepanje opozarjanje intervencije na terenu alarmiranje zaščita, reševanje in pomoč AVSTRIJA: SPODNJA AVSTRIJA cca 50 cm pod nivojem alarmiranja cca 30 cm pod nivojem alarmiranja gladina vode pri pričetku poplavljanja obveščanje opozarjanje alarmiranje ITALIJA: JUŽNA TIROLSKA informiranje običajno opazovanje višje zavedanje, intenzivno opazovanje, obveščanje pripravljenost na intervencijo alarmiranje, začetek intervencij, zaščite, alarmiranje reševanja in pomoči, obveščanje javnosti stopnjevanje razmer, izvrševanje ukrepov Krizna situacija zaščite, potreba po vodenju s strani civilne zaščite Za namen opazovanja in zgodnjega obveščanja, so v mnogih državah oblikovani centri obveščanja, ki delujejo tudi na regionalni ravni. V Sloveniji je področje javnega obveščanja v pristojnosti že omenjene URSZR. Obstaja en državni in 13 regionalnih centrov za obveščanje (v skladu z delitvijo URSZR na izpostave), ki spremljajo stanje meteoroloških, hidroloških, radioloških in drugih razmer, sprejemajo klice prebivalcev na telefonsko št. 112 in posredujejo opozorila in druge informacije pristojnim za ukrepanje. Opazovanje okolja in napovedovanje nevarnih dogodkov v Sloveniji organizira in izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Meritve okolja se redno posredujejo centrom za obveščanje in prikazujejo na spletnih straneh agencije. Poleg tega ARSO napoveduje nekatere dejavnike okolja, ki vplivajo na posamezne nevarnosti, oziroma bi lahko sprožili nevarne dogodke. V slovenskem prostoru velja omeniti sistem opozarjanja na meteorološko pogojene nevarnosti, ki deluje v okviru evropskega sistema Meteoalarm in napovedovanje stanja vodotokov Hidroalarm. Sistema delujeta že nekaj časa in dobro napovedujeta nevarne dogodke. Omeniti velja dobro napoved poplavnih razmer (Hidroalarm), ki so se pojavile v septembrskih poplavah leta 2010, ki je omogočala razmeroma obsežno pripravo ukrepanja ob poplavnem dogodku. OPAZOVANJE (MONITORING) je proces opazovanja, preverjanja in spremljanja stanja v določenem prostoru, z namenom ocene stanja in določitve opozorilnih vrednosti za sprožitev aktivnosti. NAPOVEDOVANJE vključuje postopke, s katerimi se s pomočjo ocene ali predhodnih izračunov ter z analizo podatkov opazovanja predvidi bodoče stanje oz. možen razvoj dogodkov. MONITOR II Scenariji 21 Povezovanje pristopov s scenariji! Scenariji – manjkajoči člen Karte nevarnosti določajo obseg območij, ki so ob določenem nevarnem dogodku (npr. 100 - letne poplave) pod vplivom nevarnih pojavov določene intenzitete. Z upoštevanjem ocene ranljivosti se lahko karte nevarnosti spremenijo v karte ogroženosti. Preglednica 6: Osnovne informacije o nevarnem procesu potrebne __ za načrtovanje ZiR. Ključna vprašanja o nevarnem procesu Potrebne informacije Kaj se lahko zgodi? Standardiziran opis procesa vključujoč poenostavljene scenarije. Kje se lahko to zgodi? Standardiziran opis območij nevarnosti. Kako pogosto se lahko to zgodi? Opis pričakovane pogostosti (povratne dobe) dogodka. Kako hitro se bo dogajalo? Standardiziran opis razvoja dogodka v časovnem merilu. Kako naglo se bo zgodilo? Standardiziran opis pričetka dogodka v časovnem merilu. Ali so vzpostavljeni kakšni zaščitni ukrepi in ali so funkcionalni oz. do kakšne meje bodo delovali? Standardiziran opis zaščitnih ukrepov in njihove funkcionalnosti, vključujoč informacije o pogojih porušitve in preostalem tveganju. Kakšen je pričakovan vpliv nevarnega dogodka in njegov prostorski obseg? Opis ključnih parametrov, kot sta npr. globina vode ali rušilna moč plazu ipd. Ali je mogoče predvideti Standardiziran opis možnih sprožil pričetek in razvoj dogodka? procesov in načina razvoja dogodka. Opis opozorilnih stanj idr. Ali je mogoče kontrolirati ali Definiranje opazovalnih mest in opazovati pričetek in razvoj standardnih postopkov opazovanja. dogodka? Ali je mogoče kontrolirati ali opazovati pomembne zaščitne objekte in ovire v času dogodka? Opis ključnih varovalnih objektov, njihove funkcije in pogojev porušitve. Opis ovir za omejevanje procesov in standardnih postopkov opazovanja. Ali je mogoče izvesti kakšne Definicija intervencijskih mest in intervencijske aktivnosti v pripadajočih ukrepov, ki naj jih opiše času razvoja ali polnega standardni operativni postopek. poteka dogodka? Postopki določevanja kart nevarnosti in tudi ogroženosti so bolj ali manj natančno določeni s predpisi in se izdelajo za določene verjetne, s scenarijem opisane, dogodke. Kljub temu, da so v času izdelave kart na voljo razmeroma detajlni podatki o nevarnih procesih, pojavih in nastopu nevarnosti, so tovrstne informacije združene v težko razumljivih strokovnih poročilih (če sploh), na bolj ali manj poenostavljenih kartah pa so prikazane le močno skrčene informacije. V procesu nujne 'poenostavitve' prikaza nevarnih procesov, namenjenih za prostorsko načrtovanje, pa se žal izločijo ali izgubijo informacije, ključne za načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči. Procesno usmerjen pristop k načrtovanju zaščite in reševanja potrebuje odgovore na enostavna vprašanja s področja ZiR (Preglednica 6). Žal pa karte nevarnosti, izdelane po trenutni praksi, ne nudijo odgovorov na vsa zastavljena vprašanja. Zato bi bilo smiselno, da se karte nevarnosti nadgradi z referenčnimi scenariji, katerih opis bi omogočal povezavo med kartiranjem nevarnosti in načrtovanjem ZiR. Karte nevarnosti so izdelane za potrebe prostorskega planiranja, zato prikazujejo le podatke, obravnavane v oceni nevarnosti, pomembne za prostorsko načrtovanje. Poleg tega se karte izdelujejo le za nekatere scenarije: v Sloveniji se npr. za poplavne nevarnosti po Pravilniku 2007 prikazujejo le lastnosti 10, 100 in 500 - letnih poplav. V procesu izdelave kart za prostorsko načrtovanje pa je treba pridobiti, izračunati ali oceniti vrsto parametrov, ki bi bili zelo uporabni za potrebe zaščite in reševanja. Zato bi bilo smiselno nadgraditi potrebne rezultate iz procesov ocene nevarnosti na način, ki bi omogočal rabo še za ZiR. To pa pomeni, da bi z istimi orodji obravnavali večje število scenarijev, to je tistih, ki so zanimivi za ZiR, prikaz dodatnih informacij, ki za prostorsko načrtovanje niso pomembne, so pa koristne za izboljšanje zaščite, reševanja in pomoči ter za opise 22 MONITOR II Scenariji razvoja nevarnih dogodkov, predvsem njihovega časovnega razvoja ter kazalcev oziroma sprožilcev njihovega nastopa. Nadvse pomembno za izboljšanje ZiR s pomočjo informacij iz kartiranja nevarnosti, pa je vključevanje načrtovalcev in izvajalcev zaščite in reševanja v postopek določevanja nevarnosti. Le s sodelovanjem lahko pride do kvalitetnih odgovorov na vprašanja zaščite in reševanja (Preglednica 6). Poleg tega bi izboljšane ocene ranljivosti prinesle dodatne izboljšave tudi na področje ZiR. Trenutno ocenjevanje ranljivosti ne upošteva lokacij in objektov, pomembnih za ZiR, kot so: lokacije štabov civilne zaščite, intervencijskih enot, gasilskih domov, zdravstvenih domov ali bolnišnic, skladišč opreme potrebne za ZiR, veterinarskih ambulant… Prav tako kot pri ocenjevanju nevarnosti, je tudi pri ocenjevanju ranljivosti sodelovanje med načrtovalci in vršilci ZiR ter izvajalci ocen ranljivosti ključnega pomena. Bistvena komponenta nevarnosti, pomembna za načrtovanje ZiR, ne pa tudi za prostorsko načrtovanje, je čas! Glede na hitrost razvoja nevarnega dogodka ločimo počasi (korakoma) razvijajoče se dogodke in hitro (nenadno) razvijajoče se dogodke – odzivni čas je pa bistven za izbor ukrepov. POČASI (KORAKOMA) RAZVIJAJOČI SE PREDVIDLJIVI NEVARNI DOGODKI To so tisti dogodki, katerih razvoj je tako počasen, da omogoča napovedovanje in vzpostavitev potrebnih intervencijskih zaščitnih ukrepov. Med takšne dogodke prištevamo npr. poplave nižinskih rek ali suše. Za takšne dogodke je značilno, da historični podatki ali sprotne analize omogočajo vnaprejšnje napovedovanje dogodkov, pogosto pa tudi, da je sam razvoj dogodka možno predvideti na podlagi opisov historičnih dogodkov. Takšne dogodke se da razmeroma natančno opisati oziroma dokumentirati. HITRO (NENADNO) RAZVIJAJOČI SE NEPREDVIDLJIVI NEVARNI DOGODKI Med takšne dogodke štejemo tako naravne nevarnosti, ki jih predstavljajo npr. hudourniške poplave in potresi, kot tudi antropogene nevarnosti, kot so npr. industrijske ali prometne nesreče. Takšni dogodki so značilni za manjša povodja v alpskem svetu, ko intenzivni hidro-meteorološki pojavi, ki jih je izredno težko napovedati, povzročijo številne nevarnosti hkrati (hudourniške poplave, zemeljski plazovi, drobirski tokovi), ki pa lahko z medsebojnim delovanjem povzročijo povsem nepredvidljive sestavljene dogodke, na katere se je težko pripraviti in še težje intervenirati. Četudi v takih primerih obstajajo sistemi alarmiranja, je čas napovedovanja zelo kratek in ne omogoča dobre priprave na dogodek. V primeru nenadnih nevarnih dogodkov je dobra pripravljenost, v skladu s kvalitetnim načrtom ZiR, še toliko pomembnejša. OPIS SCENARIJA Opis scenarija mora biti zgoščen in čim bolj standardiziran, kar omogoča hiter dostop do pomembnih informacij. Opis mora vključevati podatke o poteku dogodka, posameznih situacijah dogodka, o sprožilih dogodka in informacije o identifikaciji dogodka, na podlagi katerih je mogoče prepoznati, kateri izmed pred-pripravljenih scenarijev najbolje opisuje dejanski dogodek v naravi. Zato je pomembno, da se za rabo kart nevarnosti za potrebe zaščite in reševanja, scenariju, ki je prikazan na karti nevarnosti priloži tudi njegov opis, še bolje pa, če so na voljo tudi vsi podporni izračuni oz. analize. V kolikor gre za karte v fizični obliki, je smiselno prikazati opis scenarija na karti sami, ali pa na prilogi, v kolikor bi bila karta zaradi preobilice informacij težko berljiva. V primeru uporabe digitalnih kart, pa se lahko opise prikaže s pomočjo dodatnih prikaznih oken ali podatkovnih plasti, ki ne slabšajo preglednosti karte. Poleg opisa scenarija in pripadajoče karte, bi bil smiseln dodatek tudi opis primernih intervencijskih ukrepov, ki jih je potrebno izvesti ob nastopu dogodka, ki ga opisuje scenarij. Tovrstni opisi bi služili kot vedno dobrodošla pomoč pri podpori odločanju. Opisi intervencij naj bodo kratki in jedrnati, da omogočajo kar najhitrejše ukrepanje. Poudarjene naj bodo tudi pomembne točke v prostoru, na katerih je smiselno vzpostaviti opazovanje ali na katerih bi bilo treba intervenirati - npr. mostovi ali prepusti, ki se lahko ob poplavah zamašijo s plavjem, pa je potrebno redno čiščenje. Za določitev kritičnih točk je spet potrebno sodelovanje izdelovalcev ocen oziroma kart nevarnosti, terenskimi intervencijskimi silami ter načrtovalci ZiR. Podporni izračuni in analize za izdelavo kart nevarnosti in ogroženosti namreč podajajo vrsto informacij o stanju na konkretnih lokacijah, o robnih pogojih delovanja objektov idr. MONITOR II Scenariji 23 KARTE SCENARIJEV Pomembna ugotovitev projekta Monitor II je, da je mogoče običajni postopek določanja kart nevarnosti dopolniti s pravkar opisanimi postopki tako, da se za potrebe zaščite in reševanja izdelajo dopolnjene karte, z informacijami za več scenarijev. Pri tem lahko karte prikazujejo različne obsege nevarnosti za posamezen proces ali za sestavljene dogodke. Obogatene so z opisi nevarnih procesov, predlaganih intervencijskih ukrepov, s prikazom kritičnih točk, podatki o parametrih procesov, o alarmnih nivojih idr. Opis scenarija s čim bolj uveljavljenim načinom. Enega od uveljavljenih pristopov podaja Preglednica 7. Preglednica 7: Primer standardiziranega opisa scenarija s pomembnimi parametri dogodka. NENADNE POPLAVE (HUDOURNIŠKI IZBRUH) vzroki in sprožila intenzivne padavine zamašitev prepustov ali mostnih odprtin porušitev ali prelivanje naravnih ali zaščitnih nasipov tip procesa pretok vode pretok vode in plavin drobirski tok pomembni parametri možnost napovedovanja / opazovanja pričakovan čas do nevarnosti kritične točke volumen globina vremenske napovedi z napovedovanjem kritične točke (npr. reaktivacija plazu) hitrost količina in trajanje padavin, vodostaj na vodomernih postajah brez napovedovanja Poleg tega predhodno pripravljeni in analiziran nabor več scenarijev omogoča boljšo pripravo na nevarne dogodke in tudi boljše ukrepanje ob dogodku, seveda če aktualno dogajanje lahko dovolj podobno opišemo z enim izmed obravnavanih scenarijev. Mreža opazovalnih točk rednega monitoringa je redka, zato je toliko večja pomembnost kritičnih točk, ki so določene glede na ključne (pričakovane) procese v posameznem scenariju in je zato mogoče postavljati opazovalce na prava mesta na terenu. Njihova opazovanja so usmerjena glede na vsebine scenarijev (kaj bi lahko šlo narobe in kaj so opozorilne vrednosti), povratne informacije pa služijo globina vode, globinska in bočna erozija na opazovalnih točkah z upoštevanjem obstoječih zaščitnih ukrepov opazovalne točke (npr. gladina vode pod mostovi) Velika prednost uporabe scenarijev, in predvsem kart, izdelanih za posamezne scenarije, je njihova uporabnost pri odločanju. Pregleden način prikaza situacije s karto in opisom dogodka, izpostavljenih objektov in dejavnosti ter predlogi za izvajanje intervencij pomaga odločevalcem, da v kratkem času izberejo prave odločitve - hitro odločanje pa je potrebno predvsem v primeru hitro potekajočih nevarnih dogodkih. vsebnost plavin z upoštevanjem porušitve obstoječih zaščitnih ukrepov intervencijske točke (npr. zamašeni prepusti ali mostovi) za pošiljanje intervencijskih enot na tista mesta, kjer je intervencija najbolj (ali najprej) potrebna. V običajnem postopku zaščite, reševanja in pomoči, se aktivnosti pogosto začnejo po tem, ko nevarni procesi že povzročajo škodo. Z uporabo informacij o verjetnih procesih in predvidenih ukrepih pa se lahko s pravočasnim in primernim ukrepanjem škodo zmanjša ali celo prepreči. En primer nadgradnje karte nevarnosti je povzet po Schnetzerju. Na skupini štirih kart je vidna razlika med enostavnim prikazom območja (razredov) nevarnosti in dopolnjeno karto, kjer so prikazane tako kritične točke (npr. zamašitev premostitve, ki preusmeri vodni tok izven struge), kot glavni viri nevarnosti (voda, sedimenti,…). 24 MONITOR II Scenariji Preglednica 8: Nadgradnja karte nevarnosti z informacijami pomembnimi za zaščito in reševanje (povzeto po Schnetzer). Slika 18: Scenariji so strokovna ocena možnega razvoja dogodkov na podlagi preteklih izkušenj – narava pa nas lahko ____ vedno znova preseneti z drugačno kombinacijo procesov (fotografije: www.hydrate.tesaf.unipd.it). MONITOR II Intervencijske karte 25 Predlog nadgradnje obstoječih občinskih načrtov zaščite in reševanja ob poplavah v Sloveniji Izdelava intervencijskih kart ob poplavah za Občino Mozirje Slovenska partnerja pri projektu Monitor II (VGI – UL FGG, ter PUH) sta svoj prispevek k projektu in k izboljšanju razmer zaščite in reševanja z uporabo znanj s področja kartiranja nevarnosti v slovenskem prostoru, strnila v predlog izboljšav občinskih načrtov ZiR ob poplavah. od mnogih področij dela. Zato so tudi kvalitativne razlike načrtov ZiR med občinskim in višjim nivojem opazne. Poleg tega so različne občine različno izpostavljene oziroma se različno zavedajo nevarnosti poplav, zato je tudi heterogenost načrtov med občinami precejšnja. Občine sprejemajo občinske načrte zaščite in reševanja, na operativnem nivoju pa običajno levji delež opravijo prostovoljni gasilci. Njihova požrtvovalnost in dobro poznavanje terena veliko pripomoreta k navadno dobro izvedenim aktivnostim zaščite, reševanja in pomoči. PRAVNI OKVIR Slika 19: URSZR ter njene izpostave po Sloveniji. KRIZNO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI Krovna institucija za področje kriznega upravljanja v Sloveniji je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), ki ima 13 izpostav po celi Sloveniji. URSZR opravlja upravne in določene strokovne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so v državni pristojnosti. Organizirana je tako, da deluje en državni in 13 regijskih centrov za obveščanje. Center za obveščanje Republike Slovenije (CORS) v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) pripravlja preventivno oziroma operativno obveščanje o nevarnostih naravnih in drugih nesreč. Delo URSZR in njenih izpostav je podprto tudi z modernimi orodji, kot je npr. geografski informacijski sistem GIS UJME. Tako je omogočeno zbiranje, procesiranje, hramba in druga raba podatkov in informacij. Na državnem in regionalnem nivoju krizno upravljanje deluje v obliki javne storitve. Na drugi strani so za civilno zaščito na lokalnem nivoju pristojne občine – njim pa krizno upravljanje predstavlja le eno Eno od ključnih izhodišč za pripravo načrta zaščite in reševanja ob poplavah (na državnem, regijskem ali lokalnem nivoju) je poznavanje potencialnega škodljivega delovanja voda na obravnavanem območju. Za pripravo predpisov, ki urejajo določanje območij poplavne nevarnosti ter območij, ogroženih zaradi poplav, je v Sloveniji pristojno MKO (prej MOP). Po Poplavni direktivi pa pripravlja tudi načrte in programe zmanjševanja poplavne nevarnosti in ogroženosti. Za načrtovanje zaščite in reševanja na državnem nivoju ter za pripravo predpisov s področja kriznega upravljanja (kar vključuje tudi aktivnosti zaščite in reševanja ob poplavah) pa je pristojno Ministrstvo za obrambo. Kot so pokazale analize, podobno kot v mnogih drugih državah EU, tudi pri nas razdeljenost teh pristojnosti vodi v manjšo povezanost in kompatibilnost načrtovanja teh področij. Za boljše povezovanje bi morda lahko poskrbeli tudi predpisi, ki bi povezovali aktivnosti obeh področij. 26 MONITOR II Intervencijske karte Preglednica 9: Primerjava Pravilnika 2007 (Ur. l. RS 60/2007) in Navodila (Ur. l. RS 39/1995). Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti Navodilo o pripravi ocen ogroženosti (Ur. l. RS 39/1995) ocena ogroženosti mora vsebovati podatke in ocene za: verjetnost nastanka dogodka (povratna doba) - verjetnost pojavljanja nesreče Q(10), Q(100), Q(500) obseg - meje območij poplavne nevarnosti - možen obseg nesreče za Q(10), za Q(100) in za Q(500) intenziteta poplavnega dogodka za Q(100) - verjetne posledice nesreče [globina ter zmnožek globine in hitrosti] vir nevarnosti služijo kot merila za določitev razredov poplavne možni vzroki nastanka nesreče nevarnosti potek nesreče verjetnost nastanka verižne nesreče možnosti predvidevanja nesreče Služijo kot merila za določitev razredov ranljivosti: ogroženi prebivalci gostota prebivalcev - gostota pozidanosti obrati gospodarskih in negospodarskih - ogrožene živali in premoženje dejavnosti gospodarske in energetske značilnosti ogroženega območja obrati in naprave, zaradi katerih lahko pride - lokacija objektov, ki dodatno ogrožajo okolico do onesnaženja kulturna dediščina - ogrožena kulturna dediščina občutljivi objekti - lokacija pomembnih objektov za zaščito in reševanje* lokacija pomembnih objektov za zaščito in reševanje* INTERVENCIJA RANLJIVOST NEVARNOST (Ur. l. RS 60/2007) predlogi za izvajanje zaščite, reševanje in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče razredi ogroženosti * vrsta, oblike in stopnje ogroženosti Nekateri objekti so pomembni za zaščito in reševanje zaradi njihove visoke ranljivosti (npr. vrtci, šole, domovi za ostarele ipd.). Drugi so pomembni zaradi njihove aktivne vloge v kriznem upravljanju (npr. štab civilne zaščite, gasilski dom, objekti, predvideni za začasno namestitev evakuirancev ipd.). Bolnišnice so zanimiv primer objekta, ki je hkrati zelo ranljiv (otežena evakuacija) in hkrati lahko prispeva k učinkovitejši intervenciji (medicinska oskrba ranjencev). MOP je leta 2007 že izdal Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. l. RS 60/2007; že omenjen v prejšnjih poglavjih), katerega vsebina je prinesla v Slovenijo uskladitev s Poplavno direktivo (Šantl in Rak, 2010). Omenjeni pravilnik je zelo konkreten in dokaj natančno predpisuje način določanja razredov poplavne nevarnosti, ranljivosti in ogroženosti. Navodilo o pripravi ocen ogroženosti (Ur. l. RS 39/1995; v nadaljnjem besedilu Navodilo), ki ga je izdalo MO, pa je bolj splošno in opisno, kar je po svoje razumljivo, saj Navodilo velja za zelo raznovrsten spekter dvanajstih naravnih in drugih nesreč (Preglednica 4). Vseeno pa podrobnejša primerjava obeh predpisov (Preglednica 9) pokaže, da je stičnih točk veliko, včasih so razlike samo v rabi strokovnih izrazov. MONITOR II Intervencijske karte 27 Pravilnik o kartah poplavne nevarnosti pa ponuja dobro izhodišče tudi za izdelavo ti. Intervencijskih kart. Manjkajo predvsem tiste vsebine, ki se nanašajo na intervencijo: lokacije za zaščito in reševanje pomembnih objektov, predvideni interventni ukrepi ter sredstva in sile za zaščito in reševanje, ter nekaj dodatnih podatkov o poplavni nevarnosti (potek nesreče, dodatni poplavni scenariji in verjetnost nastanka verižne nesreče, možnosti predvidevanja nesreče). Predpis, ki ureja načrte zaščite in reševanja in njihovo vsebino, v Sloveniji že obstaja. To je Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS 3/2002, 17/2002; spremembe in dopolnitve Ur. l. RS 17/2006 in 76/2008, 24/2012; v nadaljnjem besedilu Uredba). V skladu z Uredbo so morale občine in državni organi do 17. februarja 2007 izdelati in sprejeti Načrte zaščite in reševanja. Poplave, ki so se zgodile po tem datumu, so razkrile stopnjo učinkovitosti in pomanjkljivosti sprejetih državnih, regijskih in občinskih načrtov ZiR ob poplavah ter vzpostavljenih pravnih načel in same metodologije ukrepanja na splošno. NAČRTI ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POPLAVAH NA PREIZKUŠNJI Po februarju 2007, ko bi morali biti Načrti ZiR sprejeti, sta Slovenijo prizadela že dva večja poplavna dogodka. Močne in izdatne padavine, ki so 18. septembra 2007 zajele območje zahodne, severozahodne in severne Slovenije, so povzročile hiter porast pretokov rek – ti so na območjih, kjer je bila škoda največja, presegli stoletne povratne dobe (Sušnik et al. 2007). Tri leta kasneje, ko so od 17. do 19. septembra 2010 Slovenijo zajele močne in obsežne padavine, je močno poplavljala večina slovenskih rek (Strojan et al. 2010). Glavna razlika med septembrskima dogodkoma je bila v tem, da so se poplave v letu 2007 pojavile skoraj povsem nepričakovano, tiste v letu 2010 pa so bile razmeroma dobro napovedane nekaj dni vnaprej, tako da so imeli organi civilne zaščite, sile za ZiR in slovenska javnost nekaj časa, da so se na dogodek pripravili. Oba dogodka sta bila preizkušnja načrtov zaščite in reševanja ob poplavah in sta prinesla povratne informacije tistim, ki se ukvarjajo s kriznim upravljanjem in strategijami zaščite. Čeprav je bila intervencija v obeh dogodkih izpeljana razmeroma uspešno, se je pokazalo naslednje: • • • V občinah, ki so sprejele načrte ZiR ob poplavah do predpisanega roka, so se le ti izkazali za dobrodošle. Za največjo slabost načrtov se je pokazala njihova (pre)obsežnost. Poveljniki enot zaščite in reševanja so se pritoževali, da je bilo zaradi velike količine besedila težko pravočasno izluščiti ključne informacije (Černivec et al., 2008). Obsežnost načrtov je vodila v le delno uporabo načrtov, saj so se v času intervencije uporabljale predvsem priloge, v katerih so podani seznami odgovornih oseb in institucij ter njihovi kontaktni podatki. INTERVENCIJSKE KARTE Da bi lahko izboljšali vsebine in odpravili nekatere praktične pomanjkljivosti občinskih načrtov ZiR je bila izbrana Občina Mozirje kot testno območje slovenskih partnerjev na projektu Monitor II. Za izbiro je bilo pomembno dejstvo, da ima občina izdelan tako Načrt ZiR, kot Karte poplavne nevarnosti. Po natančnem pregledu Načrta za zaščito in reševanje Občine Mozirje in razpravah s strokovnjaki in izvajalci aktivnosti na tem področju se je ugotovilo, da obravnavani načrt, podobno kot drugi občinski načrti, popolnoma ustreza zakonskim zahtevam, vendar pa je zaradi svoje obsežnosti nekoliko nepregleden. To pa pomeni še dodaten problem v kriznih razmerah, ko navadno ni časa za prebiranje več deset strani dolgega tekstovnega poročila. Zato so bile v ospredje dela projektnih partnerjev postavljene tako imenovane Intervencijske karte ob poplavah, saj še vedno drži, da slika pove več kot tisoč besed. Postavljena zasnova je takšna, da mora Intervencijska karta vsebovati podatke o nevarnosti, ranljivosti, neposrednih virih nevarnosti, razpoložljivih silah in sredstvih zaščite in reševanja ter predvidenih intervencijskih ukrepih (Slika 20). Podatki o poplavni nevarnosti, kot so npr. obseg območij poplavne nevarnosti, globina vode, potek glavnih hitrosti po poplavljenem območju, sila vodnega toka (določena kot zmnožek globine in hitrosti) idr. so spremenljivi glede na različne poplavne scenarije. Pri scenarijih pa lahko govorimo o naravnih dogodkih z različno verjetnostjo nastanka, z različnimi vplivi na okolje ali pa o antropogenih poplavnih dogodkih. Med slednje lahko vključimo dogodke, kot je npr. porušitev visokovodnega nasipa, jezov v strugi, porušitev pregrad itd. Pri kreiranju tematskih kart pa je ena glavnih težav uporaba grafičnih simbolov, ki morajo biti sporočilni, prepoznavni, razširjeni v različnih strokah in med ljudmi, ter enoznačni – da ne pride do napačne ali neustrezne interpretacije. Del uporabljenih simbolov je že standardiziran, nekateri so izvirni izdelek tega projekta. 28 MONITOR II Intervencijske karte Slika 20: Sloji podatkov, vključenih v intervencijsko karto. V primeru Občine Mozirje so bili na voljo podatki o območjih poplavne nevarnosti, določeni v skladu s Pravilnikom 2007. Ti dogodki so bili upoštevani kot trije najosnovnejši scenariji – dogodki z različno verjetnostjo nastanka (Q10, Q100, Q500 za Savinjo in pritoke). Ker pa je za izdelavo Kart poplavne nevarnosti že bil izdelan hidravlični model, se je z njim analiziralo še osem dodatnih scenarijev, ki so sestavljeni kot kombinacije različnih pretokov v Savinji in njenih pritokov znotraj Občine Mozirje – Mozirnice, Trnave in Ljubije. Dva scenarija vključujeta tudi možnost porušitve visokovodnega nasipa ob Savinji. S tem smo pokazali, da je mogoče ista orodja uporabiti tako za kartiranje nevarnosti kot za Načrte ZiR. Pregled osnovnih podatkov o obravnavanih scenarijih podaja Preglednica 10. Preglednica 10: Pregled scenarijev, za katere je bila izdelana intervencijska karta ob poplavah za občino Mozirje. Scenarij Savinja Mozirnica Scenarij S1 380 m /s (Q10) 3 15 m /s (Q10) Scenarij S2 3 668 m /s (Q100) 3 3 29 m /s (Q100) 3 40 m /s (Q10) 3 79 m /s (Q100) / 3 / 3 / 3 / 3 / 3 / 3 / 3 / 3 / 3 porušitev nasipa 3 porušitev nasipa 105 m /s (Q100) 869 m /s (Q500) 869 m /s (Q500) 869 m /s (Q500) Scenarij D1 3 430 m /s (Q15) 3 17,5 m /s (Q15) 3 46,5 m /s (Q15) 62 m /s (Q15) Scenarij D2 430 m /s (Q15) 3 20 m /s (Q25) 54 m /s (Q25) 71 m /s (Q25) Scenarij D3 Scenarij D4 Scenarij D5 Scenarij D6 Scenarij D7 Scenarij D8 485 m /s (Q25) 3 485 m /s (Q25) 3 526 m /s (Q35) 3 574 m /s (Q50) 3 574 m /s (Q50) 3 668 m /s (Q100) 3 20 m /s (Q25) 3 24 m /s (Q50) 3 24 m /s (Q50) 3 24 m /s (Q50) 3 24 m /s (Q50) 3 24 m /s (Q50) 3 3 54 m /s (Q25) 3 66 m /s (Q50) 3 66 m /s (Q50) 3 66 m /s (Q50) 3 66 m /s (Q50) 3 66 m /s (Q50) * Navedeni podatki za Savinjo veljajo za odsek med Trnavo in Ljubijo. dogodek 3 53 m /s (Q10) Scenarij S3 3 3 Ljubija 3 3 3 Trnava 869 m /s (Q500) 71 m /s (Q25) 87 m /s (Q50) 87 m /s (Q50) 87 m /s (Q50) 87 m /s (Q50) 87 m /s (Q50) MONITOR II Intervencijske karte 29 Podrobneje skupine podatkov podaja Preglednica 11, v kateri se vsebina v zadnji vrstici nanaša konkretno na Občino Mozirje. Najbolj spremenljive oziroma od dogodka odvisne elemente na karti predstavljajo podatki o nevarnosti (Preglednica 11: prvi stolpec) in posledično ustrezni intervencijski ukrepi (Preglednica 11: zadnji stolpec). Ne spreminjajo pa se lokacije npr. vrtca ('ranljivost'), kemične tovarne ('neposredni viri nevarnosti') in policijske postaje ('sile in sredstva'). Poleg podatkov o poplavni nevarnosti so bili v fazi priprav podatkov za izdelavo intervencijske karte kot dopolnitve načrta zaščite in reševanja ob poplavah izvedeni še analiza ranljivosti, pregled neposrednih virov nevarnosti ter pregled razpoložljivih sil in sredstev na obravnavanem območju. Slika 20 prikazuje grupiranje podatkov na tematskih plasteh, kjer so kot sklop prostorskih podatkov, ki jih je treba vključiti na intervencijsko karto, podani še izvedbeni ukrepi, ki jih lahko predvidimo vnaprej na podlagi analiz nevarnosti, ranljivosti in verižnih dogodkov (nevarnosti). Izhodišče za načrtovanje intervencijskih ukrepov predstavlja analiza preseka prostorskega obsega poplavne nevarnosti ter ranljivih entitet in neposrednih virov nevarnosti. Logično so zato tudi intervencijski ukrepi tesno povezani s posameznim scenarijem, ki bi naj približno zajel dejanski dogodek. Preglednica 11: Nabor prostorskih podatkov, predstavljenih na intervencijski karti (primer Občine Mozirje). Nevarnost Ranljivost Dodatna nevarnost Sile in sredstva Intervencija območja naravne nevarnosti ranljive entitete neposredni viri nevarnosti sile in sredstva zaščite in reševanja predvideni intervencijski ukrepi prostorski obseg nevarnosti; jakost naravne nevarnosti (npr. globine in hitrosti vodnega toka pri poplavah) lokacije ranljivih objektov in predelov - s poudarkom tistih, ki so visoko ranljivi lokacije objektov in predelov, ki predstavljajo potencial nevarnosti in bi lahko povzročili dodatno škodo in nevarnost vsi človeški in materialni viri, objekti ipd., ki so na voljo za zaščito in reševanje v primeru poplave (tudi pogodbeni izvajalci) ukrepi, ki jih bodo morale izvesti sile civilne zaščite in jih lahko predvidimo vnaprej na podlagi nevarnosti, ranljivosti in dodatnih nevarnosti • štab civilne zaščite • gasilski dom • začasna namestitev evakuirancev • zdravstveni dom • veterinarska ordinacija • policijska postaja • podjetje za vzdrževanje in obnovo cest • radio klub • humanitarne organizacije • kritični mostovi • kritični cestni prepusti • obvozne poti • zapore cest • lokacije, kjer je bilo ob preteklih dogodkih že treba intervenirati • odrezana območja – zagotoviti dostop za nujne primere meje območij poplavne nevarnosti • pri 10 - letnih visokih vodah • pri 100 - letnih visokih vodah • pri 500 - letnih visokih vodah • osem dodatnih scenarijev • varstvenodelovni center • osnovna šola • vrtec • stavbe (vse) • infrastruktura • kulturna dediščina • kemična tovarna • komunalna čistilna naprava • bencinska postaja • deponija Izmed številnih scenarijev prikazuje Slika 21 dogodek ob nastopu 100 - letnih visokih vodah (Q100 Savinje in njenih pritokov: Mozirnice, Trnave in Ljubije) - Intervencijska karta Občine Mozirje je izdelana v merilu 1 : 5000, natisnjena na format papirja A1. Celotna karta, prikazana na sliki (Slika 21), je približno 5-krat manjša od izvirne slike. Zaradi pomanjšave je Intervencijska karta težko čitljiva, zato je na naslednji sliki predstavljen še manjši izsek iz nje (Slika 22). 30 MONITOR II Intervencijske karte Slika 21: Intervencijska karta za nevarnost poplav Občine Mozirje (Scenarij 2: 100 - letne visoke vode). MONITOR II Intervencijske karte 31 Slika 22: Izsek intervencijske karte za nevarnost poplav Občine Mozirje. 32 MONITOR II Intervencijske karte MOŽNOSTI NAPOVEDOVANJA SCENARIJEV Skupno je bilo za Občino Mozirje izdelanih enajst intervencijskih kart ob poplavah - za enajst poplavnih scenarijev. Število vseh možnih scenarijev je že na manjšem območju lahko zelo veliko, vendar pa je treba izbrati in obdelati le najbolj verjetne in pri tem upoštevati tudi ali obstaja možnost napovedovanja takih scenarijev. V Sloveniji se z izjemo Mure in Drave soočamo v glavnem s hudourniškimi poplavami, ki so rezultat intenzivnih, lokalno omejenih padavin in ki jih je skoraj nemogoče natančno napovedovati (Kobold et al., 2005). Prav naglost dogodkov zahteva hitro odločanje. Zato lahko nabor scenarijev koristi le, kadar je število obravnavanih scenarijev (s pripadajočimi intervencijskimi kartami) razmeroma majhno, oziroma obvladljivo. Za Občino Mozirje sta pomembni dve padavinski postaji (Mozirje in Radegunda), v njeni bližnji okolici pa se nahajata tudi dve vodomerni postaji (Slika 23). Vodomerna postaja Nazarje se nahaja približno 600 metrov preden Savinja doseže Občino Mozirje, vodomerna postaja Letuš na Savinji pa se nahaja okrog 650 metrov dolvodno od Občine Mozirje. Slika 23: Mreža vodomernih in padavinskih postaj v Občini Mozirje in njeni okolici (Scenarij 2: 100 - letne visoke vode). V primeru, ko je moč pričakovati visokovodne valove Savinje, je za napovedovanje poplavnega scenarija v Občini Mozirje, ki se bo predvidoma najbolj ujemal s pretečo poplavno nevarnostjo, najbolj dobrodošla vodomerna postaja Nazarje (Slika 24). Pretok Savinje dolvodno od sotočja z Dreto je namreč eden od vhodnih podatkov hidravličnega modela, zato lahko brez večjih težav sestavimo povezave med pretokom Savinje na vodomerni postaji Nazarje in ustreznim poplavnim scenarijem. Pri nekaterih vrednostih pretoka pa sta pripadajoča scenarija lahko dva ali več. V takih primerih pa so potrebne dodatne informacije, ki jih posredujejo opazovalci na terenu. Zato je pomembno na Intervencijsko karto dodati tudi opazovalne točke in (po možnosti) opozorilne vrednosti na teh lokacijah – kot so npr. določeni opozorilni vodostaji na vodomernih postajah. MONITOR II Intervencijske karte 33 Slika 24: Vodomerna postaja Nazarje – dolgoletno opazovalno obdobje omogoča statistične obdelave. Preglednica 12: Povezanost opazovanih vodostajev in pretokov na vodomerni postaji Nazarje s pripravljenimi poplavnimi _ scenariji oziroma intervencijskimi kartami za Občino Mozirje. vodostaj [cm] 3 pretok [m /s] dodatni podatki pripadajoč scenarij 332 366 Scenarij S1 358 413 opazovati stanje na pritokih Scenarij D1, Scenarij D2 385 464 opazovati stanje na pritokih Scenarij D3, Scenarij D4 404 505 423 550 morebitna porušitev nasipa Scenarij D6, Scenarij D7 468 640 morebitna porušitev nasipa Scenarij S2, Scenarij D8 / 832 Scenarij D5 Vsekakor pa je treba razmisliti še o tem ali bi bilo nekatere scenarije smiselno izločiti. Enajst scenarijev je, glede na prognostične zmožnosti območja in glede na majhne razlike med nekaterimi scenariji, pri intervenciji prej ovira kot prednost. Katere bi lahko opustili, bo pokazala praksa. OBVLADOVANJE VELIKE KOLIČINE PODATKOV Očitno je, da je intervencijska karta sama sicer močan vir podatkov, vendar pa povsem samostojno ne zadošča potrebam civilne zaščite. Opremljena mora biti še z dodatnimi podatki in razlagami v obliki dokumentov oziroma prilog, ki bodo osvetlili skope informacije v simbolni obliki na karti. Za nadaljnjo rabo se predlagata dva tipa izvedbe občinskih načrtov zaščite in reševanja ob poplavah: Fizična oblika Karte in priloge so natisnjene na papir. Različic je toliko, kolikor je scenarijev. Obstaja več razlogov, zakaj je fizična oblika karte in prilog smiselna. Prvi argument je ta, da v primeru ekstremnega vremenskega dogodka ne moremo izključiti izpada elektrike. Poleg tega je treba upoštevati, da Scenarij S3 krizno upravljanje na lokalnem nivoju vodijo občinski poveljniki civilne zaščite, ki so usposobljeni za operativno delovanje med intervencijo. Pričakovati je veliko raznolikost v poznavanju računalniških orodij in marsikdo se lažje znajde s papirnato karto kot s klikanjem po računalniku. Digitalen, dinamičen informacijski sistem Karte in priloge so lahko smiselno povezane v geografskem informacijskem orodju. Izdela se mreža povezav med podatki iz različnih podatkovnih skupin. Poleg vnaprej pripravljenih kart bi moral sistem omogočati različne poizvedbe. V nadaljevanju bo predstavljena le zasnova oziroma struktura takšnega informacijskega sistema, saj je bila platforma CSA (Continuous Situation Awareness) v okviru projekta Monitor II razvita pozno in zato žal ni bila preizkušena na realnih podatkih, ki so jih prispevali projektni partnerji. 34 MONITOR II Intervencijske karte Oba tipa (digitalni/analogni) občinskih načrtov zaščite in reševanja bi morala biti tesno povezana. Njuno izdelovanje bi moralo potekati vzporedno oziroma na način, da se izogne dvojnemu delu ob vzpostavitvi sistemov: statičnih analognih kart in prilog na eni strani ter kvazi-dinamičnega orodja na drugi. Pri upoštevanju tega načela se ne izognemo le podvojenemu delu, temveč se tudi prepreči zmeda in napake, ko bi bila v prilogah za isto stvar dva različna podatka v dveh datotekah (npr. dve različni telefonski številki za isto institucijo, ker bi bil pri spremembi številke podatek posodobljen le v enem dokumentu). URSZR se dobro zaveda te problematike, zato to področje analizira študija Načrtovanje integracije podatkovnih baz zaščite in reševanja – Študija vertikalne povezljivosti vsebin načrtov zaščite in reševanja (Golob et al., 2007). Podlaga za informacijsko orodje bi bila podatkovna baza, ki bi vključevala številne podatke - nekateri od njih so bili tu že omenjeni. Splošen pregled podatkov podaja Preglednica 13. Nekateri od teh podatkov so nujno potrebni, drugi zgolj dobrodošla pomoč oziroma obogatitev baze. Preglednica 13: Vsebine podatkovne baze za načrt zaščite in reševanja ob poplavah. Prostorski podatki (v obliki .shp; z atributnimi podatki) • Nevarnost • Ranljivost Katalogi Dodatno gradivo • Katalog splošnih ukrepov – (Standardni) Operativni Postopki vezano na kategorijo elementa iz • Viri neposredne nevarnosti • Sile in sredstva • Intervencija prostorske podatkovne baze • Katalog specifičnih ukrepov vezano na določen element iz prostorske podatkovne baze vezano na kategorijo elementa ali vezano na splošen ukrep • vezano na splošen ali specifičen ukrep sheme; risbe; slike • Specifično slikovno gradivo vezano na določen element ali vezano na specifičen ukrep • • Katalog kriterijev fotografije; načrti; sheme • Splošno video gradivo vezano na kategorijo elementa ali vezano na splošen ukrep številčen kriterij (mejne vrednosti) • opisno podan kriterij (mejna situacija) • Splošno slikovno gradivo navodilo v obliki filma • Specifično video gradivo vezano na določen element ali vezano na specifičen ukrep film, ki je obeležil pretekli poplavni dogodek; simulacija širjenja poplavnega vala Pri vzpostavitvi takšne baze ni treba začeti iz nič. Veliko držav je že uredilo kakovostne geografske informacijske sisteme in bazo prostorskih podatkov, ki pokrivajo zelo raznovrstne vsebine. V Sloveniji je izhodišče za prostorski del podatkovne baze precej spodbudno. V nekaterih primerih bi bilo treba, za implementacijo predlagane metodologije, obstoječim prostorskim podatkovnim slojem dodati nekaj novih atributnih stolpcev. Vseeno pa dela, ki ga je še treba postoriti, ni malo, še posebej kar se tiče kataloga in dodatnega gradiva. Tudi takrat, ko bo baza že vzpostavljena, jo bo treba redno vzdrževati, posodabljati in nadgrajevati njeno vsebino. Za podporo pri uporabi intervencijske karte bi služile priloge, v katerih so zapisani podatki oziroma dodatna pojasnila, ki se navezujejo na elemente na karti, a jih je preveč, da bi bili vključeni na samo karto. Ena od prilog, ki prikazuje, kaj je treba storiti, koga je treba obvestiti, kdo in kako naj ukrepa ipd., je za konkreten primer Občine Mozirje prikazano v nadaljevanju (Preglednica 14). MONITOR II Intervencijske karte 35 Preglednica 14: Primer izvlečka podatkov v prilogah: seznam aktivnosti, ki jih je treba izvesti v Občini Mozirje. Poplava nastopi (napoved poplav) Kriterij KAJ je treba storiti Kategorija Ime/št. Lokacija i most Št. 1 Cesta v Loke 3. i vrtec Vrtec Mozirje Šolska ulica 25 4. i osnovna OŠ šola Mozirje Šolska ulica 23 5. i komunalna čistilna naprava i kulturna dediščina - Loke pri Mozirju - Hofbauerjeva ul. 14 1. ! 2. 6. KDO bo ukrepal, KOGA je treba obvestiti Odgovorna institucija, oseba Oseba Kontakt: Naročeno (namest- pozivnik, telefon .. nik) i opazovati ukrepaj takoj! občinska ne da enota CZ i očistiti mostno če se mostna CVE Mozirje Miran I. 03839# ne da odprtino (odstraniti odprtina zamaši naplavljen material) 03837# če so otroci v Vrtec i obvestiti: otroci Ana R. morajo ostati v vrtcu Mozirje vrtcu, dokler ni konec nevarnosti če so otroci v šoli OŠ Mozirje Andreja H. 03839# i obvestiti: otroci morajo ostati v šoli, dokler ni konec nevarnosti Javno i obvestiti: izvesti ukrepaj takoj! Andrej E., 03839#, varnostne ukrepe podjetje Branko M. 03839# Komunala Ukrep i obvestiti Mejne Stanje vredno- trenutna sti vrednost ukrepaj takoj! Izvršeno? Institucija Zavod za kulturo Mozirje no info 035833 351 NE DA NE DA NE DA NE DA NE DA NE DA se nadaljuje… Ena od možnih rešitev je tudi dopolnjena Intervencijska karta, če nanjo vključimo dodatne informacije (Slika 25). Slabost te rešitve je manjša preglednost, saj se z informacijskimi nalepkami neizogibno prekrijejo nekateri geografski elementi na karti. Poleg tega je posodabljanje podatkov na karti zamudnejše, strošek ponovnega tiskanja kart ob npr. spremenjeni kontaktni številki pa je relativno velik v primerjavi s tiskanjem priloge. Seveda pa bi bila takšna rešitev smiselna v digitalnem okolju, ko računalnik omogoča vklapljanje in izklapljanje teh oblačkov oz. podatkovnih plasti. S tem bi karta zelo pridobila na sporočilnosti, strošek posodobitve podatkov v informacijskem okolju pa je zanemarljiv. Preglednica 15: Predhodna ocena poplavne ogroženosti – število prebivalcev na območjih poplav (vir: ARSO). 36 MONITOR II Intervencijske karte Slika 25: Intervencijska karta, opremljena z dodatnimi informacijami v oblačkih (Scenarij 2: 100 - letne visoke vode). MONITOR II Intervencijske karte 37 Slika 26: Izsek intervencijske karte, opremljene z dodatnimi informacijami v oblačkih (Scenarij 2: 100 - letne visoke vode). 38 MONITOR II Literatura Literatura: Cruden, D. M. 1991. A simple definition of a landslide. Bulettin of Engineering Geology and the Environment, Vol. 43, No 1. Černivec, J., Papež, J, Avanzo, P., Planinšek, J., Koren, M., Cej, T., Zaletel, A., Plešnar, M., Savnik, V. 2008. Analiza upravljanja in vodenja v primeru neurja septembra 2007 na najbolj prizadetih območjih v Sloveniji. Poročilo. PUH, Ljubljana. EC 2011. A European Flood Action programme, Floods and their impacts. Internetni članek (http://ec.europa.eu/environment/water/flood_risk/impacts.htm). Golob, I., Bonačić, M., Welzer Družovec, T. 2007. Načrtovanje integracije podatkovnih baz zaščite in reševanja – Študija vertikalne povezljivosti vsebin načrtov zaščite in reševanja. Zaključno vsebinsko poročilo. Viris, Maribor. Kollarits, S., N. Wergles et al. 2007. MONITOR An ontological basis for risk management. (http://www.monitor-cadses.org/documents/MONITOR_BaseOntology_ Report_1_0.pdf) Navodilo o pripravi ocen ogroženosti (Ur. l. RS 39/1995) Poplavna direktiva. Direktiva 2007/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti . (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2007:288:0027:0034:SL:PDF) Pravilnik 2007. Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti. Ur. l. RS 60/2007. Prešeren, T., Steinman, F., Papež, J. 2012. Contingency Planning Oriented Hazard Maps, New Ideas and Lessons Learned within the Monitor II Project – Slovenian Example. Conf. Proc., 12th Congress Interpraevent 2012. Prešeren, T., Papež, J., Zupančič, G., Steinman, F. 2011. Flood Protection and Rescue Plans in Slovenia, New Solutions Considered within the Monitor II Project. Proceedings of the International Symposium UFRIM. Steinman, F., Papež, J., Kozelj, D. 2008. Hazard Mapping Based on the New Guideline in Slovenia. Monitoring Methods, Systems Behing a Safer Environment. Steinman, F., Klasinc, R., Banovec, P. 2001. Ermittlung der erwarteten Schadengröße bei Überflutungen hochwassergefährdeter Gebiete unter Verwendung moderner Technologien = Determination of expected damage resulting from the inundation of areas exposed to flood risks, using up-to-date technologies. Österr. Wasser- Abfallwirtsch.. [Print ed.], 2001, jg. 53, h. 9/10, str. 242-247. Strojan, I., Kobold, M., Polajnar, J., Šupek, M., Pogačnik, N., Jeromel, M., Petan, S., Lalić, B., Trček, R. 2010. Poplave v dneh od 17. do 21. septembra 2010. Zbornik referatov MVD 2010. Sušnik, M., Robič, M., Pogačnik, N., Ulaga, F., Kobold, M., Lalić, B., Vodenik, B., Štajdohar, M. 2007. Visoke vode in poplave v septembru 2007. Zbornik referatov MVD 2007. Šantl, S., Rak, G. 2010. Analiza poplavne nevarnosti in odtočnega režima - uporaba različnih tipov hidravličnih modelov. Gradbeni vestnik, junij 2010, letn. 59, št. 6. Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS 3/2002, 17/2002; spremembe in dopolnitve Ur. l. RS 17/2006 in 76/2008, 24/2012) URSZR 2010. Škoda septembrskih poplav je (http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=4464) uradno potrjena. Internetni članek Varnes, D. J. 1978. Slope movement types and processes. V: Special Report 176: Landslides: Analysis and Control. Transportation and Road Research Board, National Academy of Science, Washington D. C. MONITOR II Partnerji 39 MONITOR II partnerstvo Vodilni partner BMLFUW Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft, Forstsektion Wien, Austria www.lebensministerium.at Projektni partnerji 02 OEBB Österreichische Bundesbahnen, ÖBB-Infrastruktur Betrieb AG, Infra Service-Technik, Naturgefahren Management Wien, Austria www.oebb.at 03 PUH Podjetje za urejanje hudournikov d.d. Ljubljana, Slovenija www.puh.si 04 UL-FGG Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, Slovenija www.fgg.uni-lj.si/kmte 05 BZ-CP Autonome Provinz Bozen Südtirol, Abteilung Brand- und Zivilschutz Bozen, Italy www.provinz.bz.it/zivilschutz 06 ROMSILVA Regia Natinala a Padurilor - ROMSILVA Bucuresti, Romania www.rosilva.ro 07 UNIMORE Università di Modena e Reggio Emilia, Dipartimento di Scienze della Terra Modena, Italy www.terra.unimore.it 08 DAG Държавна агенция по горите София, Bulgaria www.dag.bg 11 IMIBAS Институт по математика и информатика Българската академия на науките София, Bulgaria www.math.bas.bg/index.html 12 REMTH Ελληνική Δημοκρατία Ανατολική Μακεδονία και Θράκη Κομοτηνή, Greece www.remth.gr 13 OTRG Amt der Tiroler Landesregierung Gruppe Forst Innsbruck, Austria 10% partner UNIBG (financiran s strani vodilnega partnerja) Univerzitet u Beogradu, Šumarski fakultet, Odsek za ekološki inženjering u zaštiti zemljišnih i vodnih resursa Beograd, Serbia www.sfb.bg.ac.yu MONITOR II v okviru programa Jugovzhodna Evropa Program Jugovzhodna Evropa je edinstven instrument, ki v okviru Cilja 3 (evropsko teritorialno sodelovanje) kohezijske politike spodbuja integracijo in povečanje konkurenčnosti v okolju, ki je tako kompleksno, kot je raznoliko. Program podpira projekte, ki so razviti v okviru štirih Prioritetnih osi: Inovacije, Okolje, Dostopnost in Trajnostna rast Izdajatelj: v skladu z Lizbonsko in Gotheburško prioriteto in prispeva tudi k procesu vključevanja držav, ki niso članice Evropske unije. Maj 2012 Območje programa Jugovzhodna Evropa in projektni partnerji: Jugovzhodna Evropa Programsko območje (NUTS 2) Več informacij o projektu Monitor II in programu Jugovzhodna Evropa: www.monitor2.org, [email protected] www.southeast-europe.net
© Copyright 2024