1. No category

INFORMACIJSKI VIRI IN SEKUNDARNI PODATKI
VPRAŠANJA IN ODGOVORI ZA IZPIT
1.
Katere so tipične skupine akterjev, ki se vsak s svojimi specifičnimi potrebami in znanji srečujejo
v podatkovnem arhivu? Pri vsakem navedi njegove posebne potrebe in znanja.
V družboslovju lahko ločimo naslednje akterje, ki se srečujejo skozi ustanovo družboslovnega arhiva:
- uporabniki – je tisti, ki večinoma podatke odvzema
- dajalci – je tisti, ki podatke daje in jih ureja
- profesionalci v arhivu, eksperti za storitve in procese – skrbi za vse podatke, ki se pojavljajo, za nihov
obstoj, da ne pride do kršitev
Vsak od teh ima svojske zahteve za določenimi znanji in lahko nudi svojska znanja, produkte.
2. V čem je PA tipična industrijska družba znanja?
Družba kjer prevladuje uslužna dejavnost. Podatkovni arhivi so tipična industrija družbe znanja, usmerjeni v
zadovoljevanje potreb uporabnikov v ponudbo izboljšanih produktov z olajšano uporabnostjo. Tehnološko
sofisticirani toda tudi zelo delovno intenzivni. Omejene možnosti avtomatizacije .Potekajo že več kot 40 let.
Predhodniki moderne industrije znanja. Z olajšanim dostopom do informacijske tehnologije je tudi več
konkurence.
3. Kaj so primerjalne prednosti in posebne naloge nacionalnih PA v primerjavi s konkurenti?
konkurenti- Porabniki informacij lahko hitro in učinkovito in z majhnimi stroški iščejo na globalni ravni.
Tekmovati mora s storitvami in pokazati svoje prednosti, za obstoj je dobro da imajo svojo znamko. Prednosti:
poznavanje lokalne kliente, pomoč pri iskanju informacij drugje, izkoristi poznavanje, izobraževanje in
raziskovanje. Posreduje podatke tudi če so shranjeni drugje. Dostop in storitve vse je na enem mestu.
Usposabljanje za dostop, iskanje in uporabo, sistematično vrednotenje s storitvami »zadovoljstva uporabnikov«.
Zelo usposobljeni uporabniki, specialisti na posameznem področju, najboljši promotori in pomočniki
Glavna naloga podatkovnih arhivov je ohranjanje zgodovinskih podatkov in njihova pretvorba v trenutne
računalniško berljive oblike.
4. Kakšne prednosti prinaša globalizacija pri pridobivanju ekspertskega znanja o vodenju arhiva?
Globalizacija prinaša dostopnost in preglednost, o tem kaj počnejo drugi, vendar vseeno pomembni intenzivni
stiki in sodelovanje. Globalizacija prinaša napredno sodelovanje in IT napredek vodi v harmonizacijo modelov
in vsebinskih vidikov informacij. Novo prihajajoči lahko v prednosti, saj nimajo opravka s starim gradivom.
5. Komentiraj pomen standardizacije v razvoju storitev podatkovnih arhivov.
Standardizacija je pomembna, saj ima pomen pri tem, da vse organizacije uredijo arhiv na enak način. Tako se
ne pojavlja problem, da bi si morali za uporabno nekega arhiva pridobiti določeno orodje. Standardizacija nam
omogoča uporabo vseh arhivov le z enim orodjem.
Pomembno je le to, da se orodje medsebojno dopolnjuje, da se organizacije medsebojno obveščajo o
dopolnjevanju, sodelujejo.
Ne bi bilo smiselno, za bi za vsak arhiv potrebovali drugačno orodje, ker bi to naneslo dodatne stroške.
6. Poveži kakšnega od ciljev Evropskega foruma za strategijo raziskovalne infrastrukture s področji
dela projekta CESSDA.
V katalogu Združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA iščete družboslovne raziskave,
shranjene v različnih arhivih. Iskanje poteka po francoskem, danskem, norveškem, britanskem, nemškem,
češkem, nizozemskem, madžarskem, švedskem, slovenskem, estonskem, finskem, grškem in italijanskem arhivu.
Spletno mesto CESSDA napotuje na spletna mesta tudi še ostalih arhivov družboslovnih podatkov v Evropi in
drugod po svetu.
CESSDA lahko povešeno s Evropskim forumom že po tem, da objavlja njihove raziskave, ki jih izvajajo in jih
arhivira, s tem pa omoči iskanje po različnih načinih arhiviranja.
7. Kaj je OAIS?
Sistem za arhiviranje, ki ga je za svoje potrebe pred leti začela uporabljati ameriška vesoljska agencija NASA.
OAIS določa postopke arhiviranja elektronskega gradiva.
Informacijski model OAIS v arhivskem informacijskem paketu loči štiri zvrsti informacij oz informacijskih
objektov, med katerimi sta najpomembnejša:
1. informacije, pomembne za trajno ohranjanje vsebine, ki so:
a. referenčne informacije - omogoča nedvomno identifikacijo vsebine elektronskega vira;
b. informacije o kontekstu - povedo zakaj je določen elektronski vir bil ustvarjen in kako je povezan z drugimi
vsebinami;
c. informacije o provenienci - dokumentira zgodovino vsebine elektronskega vira npr. vir, prenos odgovornosti,
dejanja pri ohranjanju in posledice;
d. informacije o pristnosti - dokumentira mehanizme za dokazovanje pristnosti informacij o vsebini in njene
nespremenljivosti (checksum, digitalni podpis…).
1
2. informacije o vsebini, ki vsebujejo:
a. informacije o informacijskem objektu (elektronskem viru);
b. informacije o načinu prikazovanja vsebine (Representation information - RI) (struktura in semantika).
Poleg omenjenih sta še dva informacijska objekta:
3. informacije o pakiranju, ki povedo, kako je spravljen elektronski vir v arhivu in
4. deskriptivne informacije, ki nam omogočajo lokalizacijo vira v arhivu.
Informacijski model zelo na splošno določa tipe informacij ali metapodatkov, ki so potrebni za trajno
zagotavljanje dostopa do skladiščenih informacij v elektronskem arhivu. Model se ne spušča v specifikacijo
tehnologije, praktičnih standardov in metapodatkov. To je prepuščeno posamičnemu arhivu, glede na vsebino
gradiva in funkcijo, ki jo ta ima v svojem okolju.
Model OAIS je dal pomembno osnovo pri izgradnji in razvoju elektronskih arhivov. V nekaterih nacionalnih
knjižnicah so pripravili različne metapodatkovne okvire, ki so bili pogojeni z njihovimi specifičnimi pristopi k
zbiranju elektronskih virov.
8.
Navedi eno od obveznosti za primerljivost z OAIS modelom in kako se uresničuje na primeru
podatkovnih arhivov.
Ge za pogajanja za in sprejema informacije od dajalcev, izdelovalce. Kriterij za izbor, oceno, postopki in vodila
izbora prisotnost dokumentacije.
9.
Zaradi katerih značilnosti cenimo nacionalne knjižnice?
Nacionalne knjižnice so praviloma simbol države in naroda. Po ugledu in položaju so navadno nad drugimi
knjižnicami in njihova glavna naloga je zbirati nacionalno dediščino zapisanega gradiva in postati nacionalni
spomin. Imajo pa tudi dolgo zgodovino. Veliko nacionalnih knjižnic kombinira svojo funkcijo z funkci jo
univerzitetne knjižnice ali s splošno knjižnico. Omogočajo dostop do znanja in nacionalne kulture preteklih in
sedanjih rodov. Omogoča dostop tudi do svetovne intelektualne in kulturne dediščine.
Nacionalne knjižnice se danes trudijo z digitalizacijo obstoječih knjižničnih gradiv ter zbiranju in ohranjanju
informacijskih virov v elektronski obliki. Tako omogočajo dostop do globalne baze znanja.
Funkcije: -sestavljajo tekočo nacionalno bibliografijo, zbirajo in hranijo obsežen in reprezentativen fond tuje
literature, vključno z gradivom o svoji državi, delujejo kot nacionalni bibliografski informacijski center, vodijo
centralne kataloge in publicirajo nacionalno retrospektivno bibliografijo
Nove naloge: digitalizacija gradiva
Nacionalne knjižnice cenimo predvsem zaradi njihovega ozaveščanja o potrebnosti, koristnosti in
nepogrešljivosti knjižnice za sedanji in bodoči kulturni in duhovni razvoj naroda.
10. Navedi kakšno splošno, specialno in visokošolsko knjižnico.
Splošne knjižnice: knjižnica Šentjur, splošna knjižnica Ljutomer, knjižnica Bežigrad, Cankarjeva knjižnica
Vrhnika, Osrednja knjižnica Celje,...
Specialne knjižnice: specialni knjižnici firme Slovenske Železarne, Knjižnica Ministrstva za zunanje zadeve, ...
Visokošolske knjižnice: NUK, Astronomska knjižnica, Teološka knjižnica Maribor, Centralna ekonomska
knjižnica,...
11. Navedi kakšno od deklaracij, peticij odprtega dostopa in opiši njen namen!
Budimpeška deklaracija odprtega tipa- namen: spodbuja k temu, da naj bi bila literatura dosegljiva na internetu
zastonj oz. z odprtim dostopom. Zastonj dostop na internetu, ki dovoljuje vsakemu uporabniku brati, shraniti,
kopirati, natisniti, iskati, indeksirati ali uporabiti literaturo za katerikoli legalen namen brez finančnih, pravnih ali
tehničnih omejitev. Edina obveznost reprodukcije in distribucije literature naj bi bila ta, da se avtorjem priznava
pravice oz., da se jih primerno priznava in citira. Skupen cilj tega namena je, da se odstrani omejitve glede
dostopa do literature.
2
12. Opiši, kaj je skupnega in v čem se razlikujeta tezaver in ontologija.
Tezaver, kljub temu, da vključuje sinonime in antonime, ne pomeni spisek le-teh. Vnosi so oblikovani tudi zato,
da se zarisuje ločitve med podobnimi besedami ter pomaga pri iskanju eksaktne besede. Tezaver tudi ne definira
besed (to je delo slovarja). V informacijski tehnologiji tezaver predstavlja bazo podatkov ali seznam semantično
ortogonalnih tematskih ključnih pojmov. Na področju umetne inteligence se tezaver pojavlja kot ontologija.
Tezaverske baze podatkov, ustvarjene po mednarodnih standardih, so navadno razvrščene hierarhično po temah.
Takšen tezaver vsak termin postavi v kontekst. Takšni tezavri se pogosto uporabljajo kot osnova indeksa spletnih
materialov. Tezaver je nadzorovan slovar, sestavljen v hierarhičnih in asociacijskih razmerjih. Namenjen je
predvsem dokumentalistom, ki pri shranjevanju in iskanju dokumentov uporabljajo jezikovne simbole, s katerimi
razlagajo vsebino dokumentov.
Ontologija v računalniški znanosti in informacijski znanosti pomeni podatkovni model, ki predstavlja domeno in
je uporabljena za razlago objektov v domeni in relacije med njimi. Ontologije so uporabljene v umetni
inteligenci, semantičnemu spletu, inženiringu programske opreme ter informacijski arhitekturi kot oblika
predstavitve znanja o svetu ali nekem delu sveta. Ontologije navadno opisujejo individuume (osnovni objekt),
razrede (nizi, zbirke, tipi objektov), atribute (lastnosti, karakteristike, parametri objektov) ter relacije (načini, na
katere so objekti povezani eden z drugim).
13. Pod katero šifro v UDK najdemo družboslovje; in kje informacijske vire; in kje statistiko?
UDK=univerzalna decimalna klasifikacija, UDK se deli v 9 glavnih razredov- 0 Splošno
1 Filozofija in psihologija
2 Verstvo in bogoslovje
3 Družbene vede
5 Matematika in prirodoslovne vede
6 Uporabne znanosti, medicina in tehnika
7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba in šport
8 Jezik, jezikoslovje in književnost
9 Domoznanstvo, zemljepis, biografije in zgodovina) Družbene vede najdemo pod šifro 3, statistiko pod šifro
5 , informacijske vire pa najdemo lahko pod šifro splošno-0 ali pa kot računalniška vede-4, možne pa so tudi
različne šifre, ki se vežejo na določeno področje v povezavi z informacijskimi viri. Oznake glede tega se
razlikujejo od knjižnice do knjižnice.
14. Opiši kakšen obstoječi tezaver ali geslovnik?
NUK splošni slovenski geslovnik:
SSG je izšel v tiskani verziji aprila 2002. Spletni SSG je urejen izpis predmetnih oznak, ki so bile dodeljene
monografijam v NUK od leta 1995 dalje. Spletni SSG vsebuje tematske predmetne oznake ter osebna in
rodbinska imena. Klasifikatorju so v pomoč tudi Navodila za predmetno označevanje. Vabimo katalogizatorje,
da posredujejo predloge za nove predmetne oznake uredništvu SSSG.
Spletni SSG nudi:
- prost dostop do seznama predmetnih oznak
- iskanje na različne načine: začetni niz znakov, iskanje poljubnih nizov, natančno iskanje in iskanje po
UDK vrsticah
- Obrazec za predloge novih predmetnih oznak
- Dostop do seznama predmetni določil
Eurovoc (Eurovoc tezaver za obdelavo dokumentacijskih podatkov ustanove Evropske skupnosti).
15. Opiši kakšno obstoječo ontologijo.
Cyc je projekt umetne inteligence, ki poskuša zbirati obsežno ontologijo in podatkovno bazo vsakodnevnih
„common sense“ znanj z ciljem, da se UI aplikacijam omogoči izvajanje človeškega umovanja.
Ontologija v računalniški znanosti in informacijski znanosti pomeni podatkovni model, ki predstavlja domeno in
je uporabljena za razlago objektov v domeni in relacije med njimi. Ontologije so uporabljene v umetni
inteligenci, semantičnemu spletu, inženiringu programske opreme ter informacijski arhitekturi kot oblika
predstavitve znanja o svetu ali nekem delu sveta. Ontologije navadno opisujejo individuume (osnovni objekt),
razrede (nizi, zbirke, tipi objektov), atribute (lastnosti, karakteristike, parametri objektov) ter relacije (načini, na
katere so objekti povezani eden z drugim).
16. Navedi kakšen primer metapodatkov.
META podatki so v splošnem podatki o podatkih in običajno govorijo o tem, kdo je njihov avtor, kdaj so nastali,
s čim so povezani, itn. META podatki se nahajajo v glavi HTML dokumenta in so uporabniku, ki s svojim
brskalnikom dokument gleda, skriti. META podatek vsebuje ključne besede, ki čimbolj opisujejo vsebino
dokumenta - to naj bodo besede ali fraze, ki jih bodo uporabniki iskalnika najverjetneje vtipkali, ko bodo iskali
informacije, ki so na naši strani; Pomemben META podatki vsebujejo kratek povzetek vsebine dokumenta.
Uporabniku je to prva informacija o strani in dobro je, da je informacijsko čimbolj bogata.
3
17. Kaj je DV, DDI.
DDI-je inštitucija (združenje, ki so ga ustanovile University of Michigan, Institute for Social Research, Interuniversity Consortium for Political and Social Research) za formiranje mednarodnega standarda za tehnično
dokumentacijo opisovanja socialnih znanstvenih podatkov,ki je dostopen vsem potencialnim uporabnikom.
Zavezništvo temelječe na članstvu razvija ddi specifikacijo,ki je napisana v xml-ju.Nameni so: nadzirati nadaljnji
razvoj DDi standardov, promoviranje, uporabe DDi socialnih metapodatkov, skrb za združljivost DDi ravni s
pojavljanjem metapodatkov na ostalih ravneh,reševanje različnih interesov skupnosti pri razvoju in uporabi DDI
standardov.DC-je odprta organizacija,ki se ukvarja z razvojem spletnih metapodatkovnih standardov, ki
podpirajo široko območje namenov in poslovnih modelov.DC metapodakovna iniciativa zagotavlja
poenostavljene standarde za iskanja& upravljanja z informacijami (podatki).DC zagotavlja: z razvojem&
vzdrževanjem mednarodnih standardov, z podporo svetovne skupnosti uporabnikov& razvijalcev in s promocijo
vse splošne uporabe dc rešitev.
18. Iso 11179.
Iso11179 je standard ki predstavlja metapodatke za organizacije v metapodatkovnih registrih. Iso11179 je
standard za spravljanje metapodatkov v kontrolirano okolje.( V statističnih uradih se za boljšo standardizacijo in
povečanje učinkovitosti že uporabljajo interni standardi. Ker vzpostavitev spletnih portalov s statističnimi
podatki omogoča enostavno razkritje morebitnih metodoloških neskladij, postaja harmonizacija metapodatkov,
podprta s standardi, kot je ISO/IEC 11179, vedno bolj potrebna)
19. Kakšno vlogo ima DDI z vidika postopka izdelave dokumentacije vira.
Na mednarodni ravni DDI omogoča medsebojno primerljivost na ravni metapodatkov. Vloga- Zaradi svoje
strukture in kodirne narave so dokumenti skladni z DDI lahko uporabni v številnih drugih aplikacijah, ki
pospešujejo izvajanje raziskave. Vloga DDI pri izdelavi dokumentacije vira je določanje svoje knjižnice
elementov, ki je sestavljena iz petih osnovnih delov: Iz opisa dokumenta, opisa raziskave, opisa datoteke
podatkov, opis spremenljivk in ostalega gradiva. Knjižnjica vsebuje vse elemente predlagane v Dublin Core
modelu. Ta model je bil zaradi svoje enostavnosti in meddisciplinarnega besedišča sprejet v številnih disciplinah.
Vsebuje 15 osnovnih elementov, ki v svoji osnovi sovpadajo z obsežnejšim ISO 11179 standardom. Njegova
vloga je torej podajanje bogatejše vsebine. DDI je bil namenjen spodbujanju uporabe čim bolj obsežnejše zbirke
elementov za opis družboslovnih podatkov in s tem opremiti potencialnega analitika podatkov s širokim vedenje
o zbirki. Prikazane informacije so razumljive tako računalniški opremi kot ljudem.
20. Povezovanje mp standardov.
Glede na informacije, ki jih uporabniki potrebujejo o določenih dokumentih se oblikujejo mp standardi, ki
uporabniku na čim bolj primeren način poskušajo predstaviti dokumente (kaj vsebujejo, kako so zgrajeni…) Na
podlagi tega se odločijo če je dokument za njihova poizvedovanja uporaben. Standardi za povezovanje mp torej
poskušajo podatke o podatkih opisati na uporabniku prijazen način.
Meta-podatkovne potrebe in standardi
Meta-podatki so informacije in dokument, ki naptravijo podatke razumljive in jih lahko uporabljajo različni
uporabniki dalj časa.
Meta-podatki naj se uporabljajo za okrivanje, za dostop in uporabo pripadajočih podatkov.
Meta-podatki naj informirajo uporabnike na obstoj podatkov. Uporabniki naj bodo usposobljeni razumeti
vsebino podatkov. To vključuje informacije glede prostorskega referenčnega sistema in prostorske predstavitve
podatkov. Uporabniki naj bodo zaključijo uporabnost podatkov za svoje lastne potrebe. Meta-podatki naj
vključujejo informacije o distribuciji podatkov. Prav tako naj vključujejo informacije o pravnih in varnostnih
omejitvah, ki zadevajo uporabo podatkov. Meta-podatki morajo vključevati informacije o planiranih in številu
posodobitev (update).
Meta-podatki naj bodo izdelani za vse podatke, kar jih bo naredilo dostopne v bodoči pravni ureditvi.
Vsebina meta-podatkov naj taka, da bo zadoljevala potrebe, ki so bile preje navedene paragrafe.
Elektronsko iskanje in zamenjava meta-podatkov zahteva standardizacijo. Meta-podatki naj sledijo standardem
Mednarodne organizacije za standardizacijo 19115 za meta-podatke.
21. Prehodi med mp standardi.
Pri kakovostnem oblikovanju metapodatkovnih standardov imajo velik pomen uporabniki informacij. Le-ti
oblikovalcem sporočajo, katere informacije potrebujejo in kako naj jih pripravijo, da znatno olajšajo njihovo
delo. Z leti so se razvili številni standardi metapodatkov, torej podatkov, ki določajo in opisujejo druge podatke.
Najbolj znan je standard ISO/IEC 11179, na katerega se opirata tako METIS (osrednji metapodatkovni
repozitorij SURS) in DDI (Data Documentation Inititative, v uporabi v večini arhivov podatkov po svetu).
Večina uporabnikov statističnih metapodatkov je zaposlenih znotraj statističnih uradov, medtem ko so
uporabniki v primeru arhiva družboslovnih podatkov predvsem raziskovalci. Zaradi potreb različnih skupin
uporabnikov imata razvita standarda poudarek na različnih ravneh metapodatkovnega opisa. Na splošno lahko
4
kvaliteto metapodatkov ocenimo kot stopnjo ustrezanja metapodatkov svojemu namenu, to je, ali omogočajo
uporabniku, da najde in razume podatke, ki jih potrebuje. Zaradi potrebe po izmenljivosti podatkov, tako na
državni, kot mednarodni ravni, je zelo pomembno zagotoviti medsebojno primerljivost tudi na ravni
metapodatkov. Z nastajanjem Evropske unije pa je to postalo še bolj pomembno, saj se za podatke zanima precej
tujih organizacij, in v kolikor podatki nimajo ustrezne metapodatkovne podpore, so v večini primerov
neuporabni.
Različni metapodatkovni standardi se križajo na različnih področjih in se razlikujejo glede na področja, ki jih
pokrivajo. Vsak od teh standardov lahko predstavlja različen pogled. Nekateri metapodatkovni standardi
pokrivajo samo določeno družboslovno področje in se že na enem samem področju 2 različna standarda lahko
razhajata. Npr. Dublin Core metapodatkovni standard se ukvarja s zagotavljanjem osnovnih informacijskih
elementov za izboljšavo indeksiranja. USMARC metapodatkovni standard se uporablja v knjižničnem svetu.
CIMI schema definira podatkovne elemente za muzejske informacije. CCO katologizera kulturne
objekte…itd.. V glavnem razlike med metapodtakovnimi standardi so v poimenovanju določenih področij.
Z raziskovanjem teh različnosti lahko sedaj iskalniki najdejo podobne vsebine v različnih podatkovnih bazah.
Sedaj se lahko podatki v določenem formatu »skonevntirajo« v drug format, ki je bolj široko sprejet. Projekti
konverzacije transformirajo metapodatkovna polja iz ene shemo v drugo, s ciljem, da se zagotovi večji dostop
do informacij. To se dosega z »označevanjem« strukturalnih elementov v starem sistemu, ki se jih nato
preobrazi v novega. Tako pride do prehoda med mp standardi.
Primer: DDI na Dublin Core- večina elementov na Dublin Core-u so povezani direktno z DDI kodirno knjigo
DTD. (poglej za boljše razumevanje http://www.ddialliance.org/related/dc.html)
22. Opiši kakšnega od scenarijev integracije besedilnih knjižničnih virov in podatkovnih virov.
Kakšne so prednosti za uporabnike?
Je virtualni računalnik ki uporablja razpršene PC na omrežju (lokalnem in globalnem). Osnovni principi;
„client” progra se naloži na uporabniški PC,; občasno dostopa do projekta na strežniku, da dobi zadolžitve,; ta
način(„pull”) je predviden, zaradi požarnih pregrad,;strežniški sistem pa skrbi za to kaj in koliko je uporabniški
PC naredil
23. Koristi od zbirk harmoniziranih spremenljiv.
Ključni faktorj je izboljšava usluge za statistične uporabnike ter dostopnost in koristnost -statistik. S pomočjo
skupnih klasifikacij, definicij in standardov vodi harmonizacija k izboljšani primerljivosti socialnih statistik.
Omogočajo lažjo interpretacijo in analizo podatkov ter pridobitev bolj koherentne slike družbe in trendov znotraj
le-te.
Pripomore k pomoči uporabnikom pri načrtovanju raziskav za pridobivanje podatkov, ki so primerljivi z
nacionalnimi raziskavami.
24. EX ante ex post harmonizacija.
Ti harmonizaciji se uporabljata za doseganje mednarodne primerljivosti podatkov, ki so pridobljene na
nacionalnem nivoju.
Ex-ante harmonizacija (1. varianta: razvijanje in predstavitev povsem harmoniziranih raziskav ali raziskovalnih
delov; 2. varianta: reguliranje posameznih raziskovalnih karakteristik obstoječih nacionalnih statistik). Metoda
harmonizirane raziskave pomeni poskus koordiniranja statističnih sistemov. Podatki naj bi bili proizvedeni z
enakimi metodami že na stopnji zbiranja podatkov. Produkcijski procesi naj bi uporabili enake vložke za
pridobitev enakih učinkov. Druga metoda ex-ante harmonizacije je manj radikalna. Ne poskuša harmonizirati
celotnega produkcijskega procesa, temveč posluša uvesti, v relevantne statistike, le specifične raziskovalne
karakteristike v mednarodno primerljivi obliki.
Ex-post harmonizacija (prilagoditev rezultatov, ki so že dostopni iz nacionalnih statistik). Ta metoda poskuša
narediti razlikujoče se statistične rezultate primerljive s pomočjo spremembe, prilagoditve ter revizije po tem, ko
so rezultati proizvedeni. Začetna točka je tu torej na koncu produkcijskega procesa. Pristop je osnovan na
predpostavki, da je slepo misliti, da se nacionalne statistične sisteme lahko harmonizira.
5
25. Navedi vse, ki jih poznaš šifre in njihova poimenovanja za tipe manjkajočih odnosov.
In most databases, they are noted NaN (Not a Number)
The hilda data missing value convetions
Numeric Variables
All missing numeric data are coded into the following set of negative values.
Code
Description
-1
Not asked: question skipped due to answer to a preceding question
-2
Not applicable
-3
Don’t know
-4
Refused or not answered
-5
Invalid multiple response (SCQ only)
-6
Value implausible (as determined after intensive checking)
-7
Unable to determine value
-8
No self completion questionnaire returned and matched to individual record
-9
Non-responding household
-10
Non-responding person (Combined File only)
Text Variables
Text variables with missing values will typically contain the following text (the specific text used is somewhat
inconsistent from variable to variable and this will be reviewed in future releases of the data).
Text
[blank]
-1
99
-2
-3
-4
-7
-9
Description
Missing information (no reason specified)
Not asked
Not given (new person)
Not applicable
Don’t know
Refused
Unable to determine value
Non-responding household
26. Opiši kakšen projekt harmonizacije spremenljivk in njegov pomen.
27. Kaj je podatkovna pismenost; in kaj statistična pismenost?
Podatkovna pismenost je pismenost, ki jo študenti, ki se ukvarjajo z podatkovnimi analizami, statističnimi
značilnostmi potrebujejo. Podatkovna pismenost pomeni, da zna študent pridobivati podatke in manipulirati z letemi. Študenti morajo razumeti širok izbor orodij za dostop, manipuliranje, in spreminjanje, podatkov. Statistična
pismenost proučuje uporabo statistike za evidentiranje in argumentiranje. Ključni element statistične pismenosti
je zbor: kako so statistike definirane izbrane in predstavljene
Podatkovna pismenost je manj tehnična kot računalniška znanost, a je pomembno razumevanje širokega nabora
orodij za dostop, konverzacijo in manipulacijo podatkov. Potrebno je razumevanje strukturnih jezikov (SQL),
tehnike za manipulacijo podatkov, statistične programe (SPSS,STATA,EXCELL), programe za predstavitev
podatkov (EXCELL, POWERPOINT)
Statistična pismenost je termin, ki opisuje posameznikovo sposobnost razumevanja statistik. Pomembna je za
razumevanje materiala predstavljenega v publikacijah, časopisih, televiziji in internetu. Za to je predpogoj
razumevanja številk oz. matematičnih konceptov. Cilj statistične pismenosti je družbeno razumevanje številk v
grafih, tabelah, izjavah in študijah.
28. Kaj bi po nacionalni strategiji pismenosti moral s področja informacijske pismenosti obvladati
študent?
Obvladati mora: kritično pisno in ustno sporazumevanje ter poslušanje, kritično pismenost v smislu presojanja
primernosti virov in kritičnega vrednotenja informacij za izobraževalne, raziskovalne in druge namene, pri
samostojnem učenju, raziskovalnem delu in v vsakdanjem življenju mora učinkovito uporabljati različne bralne
in pisne strategije ter različne informacijske vire, pisna in govorna besedila mora kritično vrednotiti in sporočila
smiselno uporabiti v različnih okoliščinah, obvladati strategije tvorjenja strokovnih in drugih besedil, obvladati
rabo strokovnega jezika.
Prvo naj opredelimo informacijsko pismenost; je set zmožnosti, ki se nanašajo na posameznika, da prepozna kdaj
je informacija potrebna, da ima sposobnost,t da ovrednoti, opredeli in efektivno uporabi potrebno informacijo.
Informacijska pismenost je ključna komponenta in kontirbutor celo-življenjskega učenja.
Information literacy competency extends learning beyond formal classroom settings and provides practice with
self-directed investigations as individuals move into internships, first professional positions, and increasing
6
responsibilities in all arenas of life. Because information literacy augments students’ competency with
evaluating, managing, and using information, it is now considered by several regional and discipline-based
accreditation associations as a key outcome for college students. 3For students not on traditional campuses,
information resources are often available through networks and other channels, and distributed learning
technologies permit teaching and learning to occur when the teacher and the student are not in the same place at
the same time. The challenge for those promoting information literacy in distance education courses is to
develop a comparable range of experiences in learning about information resources as are offered on traditional
campuses. Information literacy competencies for distance learning students should be comparable to those for
"on campus" students
29. Kaj podatkovni arhivi in sorodne ustanove delajo za povečevanje podatkovne pismenosti? Navedi
nekaj detajlov iz kakšnega od primerov.
Ustanove in PA za povečanje podatkovne pismenosti ponujajo razna izobraževanja učiteljev in drugih
strokovnjakov ter ljudi nasploh, izobraževalne oddaje, mednarodna sodelovanja, raziskave, ponekod se
informacijsko pismenost vključuje v šolske urnike, izobražujejo knjižničarje, pišejo se razni tutoriali, uvajajo se
standardi..
Primer: ACRL(Information Literacy Competency Standards for Higher Education) Predlagani in preizkušeni so
bili standardi v visokošolskih ustanovah. Pri uvajanju teh standardov so sodelovali tako fakulteta, knjižničarji in
administratorji. Rezultati služijo tako fakultetam, knjižničarjem in drugim pri razvijanju metod za merjene
študentskega učenja. Standard 1:informacisjko pismen študent zna oceniti naravo in širino potrebne
informacije:1. prepoznava različne tipe potencialnih virov za informacijo, 2. upošteva stroške in pridobitve pri
pridobivanju določene inormacije, 3.zna oceniti naravo in širino potrebne informacije. Standard 2: info. pismen
študent dostopa do potrebnih informacij uspešno in efektivno: 1. zna zgraditi in implementirati učinkovito
iskalno strategijo, 2. informacijo išče na internetu ali osebno z uporabo različnih metod,3. zna spremeniti
strategijo če je potrebno, 4. povzame, zapiše in upravlja z informacijami in njihovimi viri. Standard 3:
infor.pismen študent ocenjuje inforamcije in njihove vire kritično in poosebi izbrano inforamcijo v svoje znanje
in vrednostni sistem: 1. povazme glavne ideje… standard 4: info.pismen študent, individualno ali skupinsko,
učinkovito uporabi informacije, da doseže določen namen Standard 5: info.pismen študent razume mnogo od
ekonomskih, pravnih, družbenih zadev glede informacij in dostopa ter jih uporablja etično in legalno.
30. Opiši kakšno od raziskav uporabnikov informacijskih virov. Namen, načrt in kakšnega od
rezultatov.
Kot primer take raziskave lahko navedemo katero koli raziskavo kjer je vse temeljilo na informacijskih virih. To
pa pomeni, da je ta raziskava temeljila na informacijah, na raziskovanju tehnologije.
Največkrat je namen take raziskave ugotavljanje kolikšna količina populacije uporablja določeno tehnologijo ali
pa za prihodnje raziskovanje tehnologije, ugotavljanje prednosti in slabosti neke tehnologije.
Kot natančnejši primer lahko navedemo raziskavi IJŠ kako izboljšati iskalnik kjer so kot izboljšavo oziroma
rezultat navedli posebno stran, ki nam omogoča lažje iskanje posameznega pojma.
31. Kakšne metapodatke uporablja digitalna knjižnica Slovenije?
Digitalna knjižnica Slovenije uporablja bibliografske podatke – ključne besede, ter iskanje po celotnem besedilu.
Uporablja metapodatke v DC formatu oz. Dublin Core-u ( podpira iskanje po polju npr. avtorju, naslovu ali
predmetu). Elementi DC: naslov, avtor, predmet ali ključne besede, opis, založnik, ostali soavtorji, datum, tip
vira, format, identifikator vira, vir vira(source), jezik, razmerje, pokrivanje(prostorsko), pravice.
32. Kakšne so prednosti digitalne knjižnice?
Prednosti digitalne knjižnice so da, so rezultati iskanja integrirani in predstavljeni v digitalni obliki; v knjižnicah
shranjeno znanje tako postaja dostopnejše, pri čemer lokacija ni ovira za dostop do informacij;bolj ali manj
poznane vsebine so tako dostopne vsakomur, medtem ko so dragoceni izvirniki varno shranjeni;z omogočanjem
najširšega dostopa do virov, predstavlja neprecenljivo orodje za raziskovalno delo in učne procese. Povedano z
drugimi besedami, je uporabniku prijazen vmesnik;neomejen in prost dostop, 24/7, prihranek časa;portal –
enostavna uporaba z ene same vstopne točke;združevalnih, kjer lahko vire berete, gledate, poslušate;iskalnik –
hkratno (istočasno) iskanje po različnih virih, po metapodatkih in celotnem besedilu prihranek časa, enostavna
najdljivost;istočasno, z enega mesta preiskujemo poljubno število digitalnih zbirk z minimalnim časom iskanja.
PREDNOSTI: boljša dostopnost do klasičnega gradiva, dostopnost do informacij o vseh gradivih, trajno
hranjenje, rezultati isaknja so predstavljeni v digitalni obliki, v knjižnicah tako shranjeno znanje postaja
dostopnejše, pri čemer lokacija ni ovira za dostop do informacij, dragoceni izvirniki so varno shranjeni a vseeno
dostopni vsakomur, predstavlja orodje raraziskovalno delo, neomejen in prost dostop, vsebujejo iskalnike po
različnih virih, po metapodatkih in po celotnem besedilu-s tem se prihrani na času, možnosti predogleda
zadtekov,digitalizacija,urejanje, arhiviranje in trajno hranjenje digitalnih vsebin.
7
33. Katere zbirke vsebuje digitalna knjižnica Slovenije?
Digitalna knjižnica Slovenije ponuja oziroma vsebuje skoraj 100.000 enot gradiva:
a.
b.
c.
d.
e.
f.
g.
h.
85.034 člankov starejše in sodobne slovenske periodike s področja kulture in znanosti,
10.572 portretov znanih Slovenk in Slovencev ter drugih starih fotografij,
277 knjig,
1.070 skladb,
2.030 plakatov,
68 starih zemljevidov,
65 starih zvočnih posnetkov,
26 visokošolskih del.
34. Za kaj digitalna knjižnica uporablja fedoro?
Fedoro je kratica za Flexible Extensible Digital Object Repository Architecture, ki ga knjižnica uporablja za
trajno hranjenje digitalnih vsebin.
35. Kakšni so problemi s starejšimi tiski od sto let v Dlib?
Pri starejših tiskih je problem, da ni naslovov, imen avtorjev, ni zapisov v katalogu inp.
36. Opiši na kratko kaj je to WEB 2.0?
• Izraz pomeni:
– Drugo generacijo WEB skupnosti (prva: statični dokumenti, enosmernost, buletin-boards, ...)
– Vsebuje: socialna omrežja (social-networking sites), wikis, sodelovanje, itd.
• Izraz se je prvič uporabil leta 2004 (prva O'Reilly Media Web 2.0 konferenca)
• Web aplikacijske programske vmesnike (application programming interfaces API: Ajax, Adobe Flash,
...)
• On-Line storitve tipa:
– eBay
– Gmail
ki izboljšujejo Internet storitve prve generacije (read-only websites)
Web 2.0 infrastruktura:
• Extensible Markup Language (XML) je splošen programski jezik
• Predhodno imenovan "RDF Site Summary", sedaj bolj poznan kot: "Really Simple Syndication" (RSS)
je vrsta formata, ki se ga največkrat uporablja za t.i. “blog” vsebine ipd.
Ekonomski učinki:
• Aplikacije in “blago povezane” (loosely-associated) tehnologije kot npr.:
– wikis
– blogs
– social-networking
– open-source
– open-content
– file-sharing
– peer-production itd.
so zelo so-odvisne pri ustvarjanju ekonomskih učinkov
Kritika:
• Pomanjkanje standardov
• Bolj marketinški pristop kot nova tehnologija WWW
• V mnogočem le nadaljevanje / nadgradnja Web 1.0 tehnologij in konceptov
• “Drugi balonček”- po letih 1995-2001 z “dot-com bubble”
Širokopasovne povezave. Večji pretok podatkov. Video, audio. Več storitev. Uporabniki vključena v nastajanje
spletnih vsebin. V spletu 1.0 je majhno število piscev ustvarjalo posamezne spletne strani za veliko število
uporabnikov. Splet so sestavljali posamezni ločeni dokumenti, ljudje pa so se navadili, da gredo po informacijo
neposredno na spletno mesto nekega podjetja ali organizacije.
Sčasoma je spletno objavljanje postalo tako enostavno, da so ljudje začeli spletne vsebine redno objavljati, in ne
le brati, kar so drugi napisali. Do danes, ko si lasten spletni dnevnik (blog) ureja že skoraj vsak računalniško
pismen osnovnošolec, pa je na vsakem področju naspletnjenih že toliko vsebin, da nikakor ne moremo obiskati
in prebrati vseh relevantnih spletnih mest.
Rešitev tega preobilja spletnih vsebin prinašajo aplikacije z značilnostmi Spleta 2.0. Gre za aplikacije, ki jih
uporabniki uporabljajo drugače. Gre za aplikacije in vire podatkov, do katerih uporabniki dostopajo brez da bi
sploh obiskal spletno mesto od koder podatki izvirajo. Podatki se v spletu 2.0 pojavljajo v takšni obliki in na
8
tistem mestu, kjer bralec to hoče ali pa so poljubno (pre)urejeni v popolnoma drugačnem kontekstu in v povezavi
z drugimi informacijami.
Web 2.0 je po definiciji Wikipedie Splet druge generacije, ki vključuje bloge, socialne zaznamke, wikije, RSS,
AJAX tehnologija, mobilnost, CSS, dizajn, standardizacija, dostopnost, modularnost, “The Long Tail”, XML,
ATOM, XHTML, … Vsebine so lažje dostopne, več jih je, prav tako se pojavljajo tudi bolj privlačni dizajni.
37. Naštej pet osnovnih razlik med WEB 1.0 in WEB 2.0.
Web 1.0 was about reading, Web 2.0 is about writing
Web 1.0 was about companies, Web 2.0 is about communities
Web 1.0 was about client-server, Web 2.0 is about peer to peer
Web 1.0 was about HTML, Web 2.0 is about XML
Web 1.0 was about home pages, Web 2.0 is about blogs
He has about 15 such points. Here are a couple more, off the top of my head:



Web 1.0 was about lectures, Web 2.0 is about conversation
Web 1.0 was about advertising, Web 2.0 is about word of mouth
Web 1.0 was about services sold over the web, Web 2.0 is about web services
•
1.0
•
–
–
–
–
–
HTML
Nestrukturirani dokumenti
Statični dokumenti
broadcast medium
centralized
–
–
–
–
–
XML
Strukturirani dokumenti
Dinamični dokumenti
writeable web
decentralized (peer-to-peer P2P)
2.0
Vsebinske razlike:
1.0
DoubleClick
-->
Sense Ofoto
-->
Akamai
-->
mp3.com
-->
Britannica Online
personal websites
-->
evite
-->
domain name speculation -->
page views
-->
screen scraping
-->
publishing
-->
content management systems -->
directories (taxonomy)
-->
stickiness
-->
2.0
Google Ad
Flickr
BitTorrent
Napster
-->
Wikipedia
blogging
upcoming.org and EVDB
search engine optimization
cost per click
web services
participation
wikis
tagging ("folksonomy")
syndication
Opazne razlike med web 1.0 (statične spletne strani, preproste strani opisa podjetja) in web 2.0 (dinamične
spletne strani, blogi, wikipedia, spletni portali kjer se gradijo skupnosti – social networks, blogi, RSS) so:
-
osredotočenost na uporabnika
odprtost
enostavnost
decentraliziranost, distributivnost in participacija
prehod konvencionalnih web 1.0 strani od izoliranih informacijskih silosov k izvoru vsebin in
funkcionalnosti
socialni fenomen, ki se nanaša na pristop ustvarjanja web vsebin, karakteriziran z odpro komunikacijo,
decentralizacijo moči, osredotočenost na uporabnika, enostavnostjo in participacijo
9
38. Naštej pet aplikacij iz področja WEB 2.0, ki jih poznaš.
-
wikipedia
blogi
skype
myspace
flickr
P2P aplikacije
39. Opišite na kratko kaj je to Semantični Web in čemu služi?
Semantic Web (web 3.0) je torej web s kopico dodatnih informacij. Te omogočajo računalnikom, da odgovorijo
na različne poizvedbe z dosedaj nepredstavljivo stopnjo natačnosti. Če bi danes iskali na spletu kuharja Jamesa
(James cook), bi našli kopico ljudi, ki jim je ime James Cook poleg vseh ostalih možnosti. V okviru
semantičnega spleta bi našli kopico ljudi, katerih poklic je kuhar in jim je ime James.
Rezultat poizvedb v semantičnemu spletu so XML dokumenti, ki jih prikazovalniki prikažejo tako, da so ljudem
razumljivi. QCore je eden od prikazovalnikov, ki znajo zaradi zasnove že sedaj prikazati rezultate poizvedb v
obliki PDF dokumenta.
Semantični splet ni ločen splet, ampak nadgradnja obstoječega. Semantični splet niso spletne strani in povezave,
temveč odnosi med podatki. To je skupek tehnoloških standardov (Unicode, URI, XML, RDF, RDFS, OWL,…),
ki omogoča strojem razumeti semantične dokumente in podatke.
Poenostavljeno lahko razložimo tole s preprostim primerom:
Če je A je prijatelj B-ja, potem je B prijatelj A-ja.
Boris je Alešev prijatelj.
Potemtakem je Aleš tudi Borisov prijatelj.
S pomočjo jezikovnih standardov, kot je na primer RDF, lahko takšne logične stavke objavimo na internetu,
pametni »agenti« pa jih bodo znali prebrati in »razumeti« ter primerjati z drugimi podatki na spletu.
Srce semantičnega spleta predstavlja tehnologija, ki uporabnikom omogoča iskanje želenih informacij ter
korelacij med njimi, ne glede na to kje na spletu se iskani podatek nahaja. Gre za pomensko in ne sintaksno
označevanje in povezovanje podatkov, s čemer le-ti lahko postanejo uporabni za strojno obdelavo.
•
•
•
•
•
Semantični Web je konceptualiziran informacijski prostor kjer računalniki “predelajo” identificiran
URI (Universal Resource Identifier -- Web “naslov” (identifikator)
Tvori ga “globalna baza podatkov” v obliki Web podatkov
Deluje na principu “delnega razumevanja” in “sklepanja” (povzemanje novega znanja iz podatkov, ki
jih že razumemo), saj URI predstavljajo vire (podobno kot hipertekst v Web 1.0)
Hkrati pa je tudi vizija: da lahko računalniki - ne le prikazujejo ampak - celo uporabljajo in
povezujejo podatke v različne namene
Torej prostor, kjer so podatki procesirani tako s strani avtonomnih “strojev” kakor tudi človeka
Vizija semantičnega weba:
•
Omogoča: iskanja, porazdelitve, sestavljanja
Informacij na bolj enostaven način
10
•
Končni cilj pa je v računalniškem procesiranju informacij in podatkov za podporo “globalne
izmenjave Znanj”
 Iznajditelj Tim Berners-Lee, ki meni, da je “splet celota in lahko postane bolj inteligenten glede na potrebe
uporabnikov”
Predpostavka: vsebine in informacije na spletu je možno strukturirati in organizirati tako, da jih računalniki
lahko avtomatsko obdelajo in smiselno povežejo
Koncepti semantičnega spleta (W3C):
 URI (Uniform Resource Identifier)
 RDF (Resource Definition Framework) – semantika, podatkovni model (pravila in trditve med URI)
 XML (Extensible Marcup Language) – sintaksa za prikazovanje RDF
 Ontologije – povezuje kategorije entitet in določa njihovih medsebojnih odnosov – podobne
kontroliranim slovarjem
(OWL – Web Ontology Language /W3C, )
Semantic Web (web 3.0) je torej web s kopico dodatnih informacij. Te omogočajo računalnikom, da odgovorijo
na različne poizvedbe z dosedaj nepredstavljivo stopnjo natačnosti. Če bi danes iskali na spletu kuharja Jamesa
(James cook), bi našli kopico ljudi, ki jim je ime James Cook poleg vseh ostalih možnosti. V okviru
semantičnega spleta bi našli kopico ljudi, katerih poklic je kuhar in jim je ime James.
Iz Wikipedie:
The Semantic Web is an evolving extension of the World Wide Web in which web content can be expressed not
only in natural language, but also in a format that can be read and used by software agents, thus permitting them
to find, share and integrate information more easily.[1] It derives from W3C director Sir Tim Berners-Lee's vision
of the Web as a universal medium for data, information, and knowledge exchange.
At its core, the semantic web comprises a philosophy,[2] a set of design principles,[3] collaborative working
groups, and a variety of enabling technologies. Some elements of the semantic web are expressed as prospective
future possibilities that have yet to be implemented or realized.[4] Other elements of the semantic web are
expressed in formal specifications.[5] Some of these include Resource Description Framework (RDF), a variety
of data interchange formats (e.g. RDF/XML, N3, Turtle, N-Triples), and notations such as RDF Schema (RDFS)
and the Web Ontology Language (OWL), all of which are intended to provide a formal description of concepts,
terms, and relationships within a given knowledge domain.
40. Kateri so osnovni principi t.i. »grid computinga«?
Pojem Grid je izbran po analogiji omrežja za distribucijo električne energije, ki zagotavlja konsistenten in
transparenten način dostopa do elektrike ne glede na njen vir. Za potrebe prispevka bomo ta model računalništva
imenovali omrežje (Grid) oziroma omrežno računalništvo (Grid Computing).
Značilnosti okolja omrežnega računalništva:




Večdelne administrativne domene in avtonomnost. Viri v omrežju so globalno porazdeljeni prek
različnih administrativnih domen in v lasti različnih organizacij. Avtonomnost lastnikov virov je
potrebno spoštovati skupaj s politiko krajevnega upravljanja virov.
Heterogenost. Omrežje obsega različne vire, ki so heterogeni po svoji naravi in obsegajo velik spekter
različnih tehnologij.
Širitev. Omrežje lahko rase do mej globalnega omrežja, kar prinaša problem potencialne degradacije
zmogljivosti z naraščanjem velikosti. Posledično aplikacije, ki zahtevajo veliko število geografsko
porazdeljenih virov morajo upoštevati latenco in pasovno širino.
Spremenljivost in prilagodljivost. V globalnem omrežju je ne-delovanje posameznega vira prej pravilo
kot izjema. Pri velikem številu virov je verjetnost ne-delovanja posameznega vira zelo velika.
Upravniki virov ali aplikacije morajo zato krojiti svoje delovanje dinamično in koristiti vire in storitve,
ki so na voljo.
41. Kaj je znanje?
Slovar Slovenskega Knjižnega jezika:
- Celota znani, ugotovljenih podatkov o stvarnosti
- Celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem študijem, delom
- Izurjenost, usposobljenost za kako dejavnost – veščina, spretnost
11
42. Kaj je znanje?ja razlika med zahodnjaškim (Europa, ZDA,…) in vzhodnjaškim (Japonska,
Kitajska, Indija,…) pristopom k obravnavanju znanja? In če da, kakšna?
Na Zahodu ima epistemologija dolgo tradicijo. Razlikuje med:“subjektom, ki zna” (pamet) in“znanim objektom”
(telo). Razlikuje:Implicitno in Eksplicitno znanje
Plato in Aristotel: Racionalizem:Znanje pridobivamo (izpeljemo) s sklepanjem (deduktivno). Empirizem - znanje
z izkušnjami pridobivamo preko naših senzorjev (induktivno)Klasična definicija - zagotavljati mora vsaj tri
kriterije, da je znanje:Navedba/Ugotovitev, Opravičenost/Upravičenost, Verjetnost/Zaupanje. Zahodna dualnost:
To dualnost - še sedaj vpliva na “zahodno” razmišljanje - je vpeljal v svojem “kartezijanskem sitemu” že
Descartes. Kasneje (18. stol.) je Kant prvi poizkusil s sintezo, ki so jo nato nadaljevali Hegel, Marx, …
Vzhodna percepcija: Japonska intelektualna tradicija je sestavljena iz:Istovetnost človeka in narave, Identičnost
telesa in pameti (duha), Soglasje s seboj in z ostalimi, Subjekt in objekt nista globoko razcepljena, Temveč se
celo vzajemno dopolnjujeta
Vzhodna tradicija: Znanje je modrost, ki se pridobi skozi celotno osebnost-Izhaja iz Zen Budizma: “enotnost
telesa in misli”, jezik in govor -- “slikovno” razmišljanje, Čas: je kontinuum sedanjosti, Človeški odnosi:
kolektivna in organska pripadnost
43. Kaj je »upravljanje znanja« in kaj vsebuje?
Upravljanje znanja je:
- Ientifikacija ter analiza obstoječega in potrebnega "premoženja" znanj
- Načrtovanje in nadzor akcij za razvoj znanja in procesov za dosego organizacijskih ciljev
- Obsega: Data mining (podatkovno rudarjenje); Operacije, ki omogočajo dostopnost uporabnikom do informacij
Kaj vsebuje:
Glavne procese...
Zbiranje
Glavne aktivnosti....
•
•
•
•
•
Organiziranje
Prečiščenja
Širjenje
(diseminacija)
Vnos podatkov
OCR in scanning
Glasovni vnos
Zbiranje informacije z
različnih virov
Iskanje informacij za
vnos
•
•
•
•
Katalogizacija
Indeksacija
Filtriranje
Povezovanje (Linking)
•
•
•
•
“Miselno povezan”
(Contextualizing)
Sodelujoč
(Collaborating)
Zgostitev (Compacting)
Snovati (Projecting)
Mining (rudarjenje)
•
•
•
•
Flow (Tok)
Deliti (Sharing)
Alarmirati
Poriniti (Push)
•
44. Poznaš način vizualizacije tekstovnih podatkov in kako se to izvaja?
Da, poznamo več načinov oziroma pristopov za vizualizacijo tekstov, in sicer: vizualizacija brez uporabe
strukture, z uporabo nekaj struktur in z uporabo večih struktur.
45. Naštej glavne statistične procese za podatke, ki jih uporablja SURS.
ZBIRANJE
OBDELAVA
IZHODIŠČE
Zakonodaja
stroka
VPLIV JAVNOSTI
Statistični svet in sosveti
KDO SODELUJE
Dajalci podatkov
Statistiki, metodologi
SREDSTVO
vprašalniki
Programska orodja
DISEMINACIJA
Uporabniki
Potrebe po podatkih
SURS v celoti
Spletna stran
12