Neustrezna toplotna zaščita ovoja stavb 1. Kratek opis V domovih za starejše predstavlja ogrevanje med 50 in 60 % rabe energije, preostanek predstavlja energija za pripravo tople vode, kuhanje, pranje, razsvetljavo in ostalo porabo v sobah. Med ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb prispevajo največ prav gradbeni ukrepi na ovoju stavb, ki so žal povezani z visokimi stroški, zato mora biti obnova stavbe v vseh pogledih zasnovana in izvedena optimalno. Če želimo, da funkcionalnost, gospodarnost in bivalno ugodje dosežejo visoko kakovost in skladnost, je potrebno že pri načrtovanju zgradbe in njenega ogrevanja upoštevati veliko dejavnikov: • okolje, lokacijo in orientacijo stavbe, • konstrukcijsko zasnovo in obliko stavbe, notranjo razporeditev prostorov, • sestavo in lastnosti ovoja stavbe, • način uporabe stavbe. Za področje toplotne zaščite zgradb se je leta 2010 v Sloveniji sprejel nov Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki bistveno zaostruje zahteve energetske učinkovitosti pri novogradnjah ali rekonstrukcijah objektov. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah poleg sprememb na področju vrednotenja energetske učinkovitosti objektov posega na področja oskrbe z energijo (25 % energije z obnovljivimi viri), kot tudi na področja energetske učinkovitosti energetskih in pomožnih naprav, kot so hladilni sistemi, črpalke, kotli, regulacija ogrevanja, razsvetljava in drugo. Po novem pravilniku se bistveno zaostrujejo meje toplotne prehodnosti za zunanje stene (0,25 W/m2K), streho (0,18 W/m2K) in okna (1,1 W/m2K). 2. Cilji Večina domov v Sloveniji je bilo zgrajenih med leti 1970 in 1980. Večji del teh domov je brez izolacije ali pa je le-ta v minimalnem obsegu in necelostno izvedena (debeline 3 do 5 cm, napake v gradnji). Z energetsko obnovo teh stavb je tehnično mogoče zmanjšati transmisijske 1 izgube objekta tudi za več kot 70 %, kar se odraža v skupnem zmanjšanju rabe toplote za 30 do 50 %. Tabela: Prikaz zahtevanih minimalnih vrednosti toplotne prehodnosti gradbenih konstrukcij pri obnovi (Umax 2 W/m K) 1. Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom 2. Stene med ogrevanimi prostori 3. Zunanja stena in strop proti terenu 5. Pod na terenu 6. Strop proti neogrevanemu podstrešju 7. Strop nad neogrevano kletjo 8. Strop ali tla, ki mejita na zunanji zrak ali odprti prehod ali tla na terenu pri panelnem - talnem ogrevanju 9. Poševna streha nad ogrevanim podstrešjem 10. Ravna streha 11. Lahke gradbene konstrukcije razen streh (pod 150 kg/m2) 12. Okna in okenska vrata v gretih prostorih: 0,252 0,81 0,252 0,27 0,18 0,18 0,27 0,18 0,18 0,18 1,17 Iz zbranih podatkov je razvidno, da ima večina domov zgrajenih pred letom 1980 v povprečju za dva do trikrat presežene faktorje toplotne prehodnosti posameznih elementov ovoja stavbe, z izjemo oken, ki so bila v večini primerov že zamenjana v posameznih fazah obnove. 3. Izvedene aktivnosti Ko se odločamo za energetsko obnovo ovoja stavbe, moramo najprej poiskati kritična mesta. Za domove je tako potrebna izvedba energetskega pregleda, ki odkriva vzroke za visoko rabo energije, predlaga ukrepe za učinkovitejšo rabo energije in jih prioritetno razvršča. Najpogostejši ukrepi na ovoju stavbe so: tesnenje oken, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava zasteklitve, zamenjava oken, dodatna toplotna izolacija podstrešja, toplotna izolacija poševne ali ravne strehe, toplotna izolacija tal, toplotna izolacija zunanjih sten in nadzorovano naravno prezračevanje. Za ovrednotenje potencialov s celostno obnovo se običajno analizira gradbena fizika obstoječega in saniranega objekta ter izvede termografske meritve, ki poleg primerjave dejanskega stanja s predvidenim omogočajo tudi odkritje kritičnih mest obstoječega objekta ali napak v gradnji. Posledice takšnih mest so poleg povečane porabe toplotne energije tudi moteno toplotno ugodje in higienske razmere bivanja ter seveda poškodbe objekta, ki se 2 pojavijo po določenem času. Velikokrat je tako temperatura notranjih sten nižja od temperature rosišča, zaradi česar se pojavi kondenzat, ki je ob neustreznem prezračevanju gojišče za razvoj plesni. Mrzle površine v prostoru ustvarjajo tudi neugodje zaradi sevanja. V takšnih prostorih je zato potrebna višja temperatura za ekvivalentno toplotno ugodje v primerjavi z ustrezno izoliranimi prostori. Na spodnji sliki je prikazan primer neustrezne izolacije objekta z razvidnimi toplotnimi mostovi. Sliki: Termovizijski posnetek fasade 4. Finančni viri in partnerji Analize so pokazale, da vračilni roki naložb v energetsko sanacijo zgradb v povprečju presegajo 20 let, če kot naložbo vrednotimo gradbeni ukrep v celoti. S tega vidika se zdijo ekonomski učinki energetske obnove ovoja stavbe neugodni. Obstajajo sicer tudi enostavnejši ukrepi, kot na primer toplotna izolacija podstrešja, ki se povrne v povprečju v 3 do 4 letih, ali celo manj, če ne upoštevamo stroškov izvedbe. Vendar velja poudariti, da gre pri obstoječih stavbah za starejše objekte, ki so sicer že potrebni popravila, kar pomeni, da je del naložbe vezan na investicijsko vzdrževanje in ne samo na energetsko učinkovitost. Po nekaterih raziskavah naj bi tako dejanske naložbe v energetsko obnovo predstavljale le 40 % celotne naložbe, kar povzroči skrajšanje povprečne vračilne dobe iz 26 na 10 let. Da bi izkoristili velike možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti na področju stavb, je država pripravila več spodbujevalnih programov, kot so: energetsko svetovanje, subvencioniranje energetskih pregledov večstanovanjskih stavb in v letu 2011 tudi razpis za pridobivanje nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo domov za starejše. 3 5. Rezultati Ukrep Energetski prihranki Prihranki pri energetskih stroških Izolacija celotnega doma starejših 416 000 kWh/leto 25 840 €/year Investicija Ostala izboljšave poleg energetskih prihrankov (izboljšanje kvalitete zraka, zmanjšanje CO2 izpustov…) 490 000 € 184 288 kg/leto CO2 -3 91,52 x10 tep/leto 6. Zaključek Pri starejših stavbah je tehnično mogoče zmanjšati rabo energije za ogrevanje do 50 %, z ekonomsko upravičenimi ukrepi, ki se povrnejo prej kot v 10 letih, če pri tem upoštevamo, da je večji del naložb pogojen tudi z investicijskim vzdrževanjem objekta. Dejansko doseženi prihranki pa so seveda odvisni tudi od odnosa lastnikov stavb do učinkovite rabe energije. Da bi izkoristili velike možnosti na tem področju, je država začrtala mnogo spodbujevalnih programov, ki potekajo že od leta 1996. Ustrezna toplotna zaščita ovoja stavbe je zaradi velikih površin zunanjih sten objekta eden najpomembnejših elementov energetske učinkovitosti objekta. S kvalitetno toplotno izolacijo dosežemo tudi boljše parametre bivalnega ugodja, kar je sicer stroškovno nemerljiv, vendar izredno pomemben dejavnik kvalitete bivanja v domovih za starejše. 7. Kontakt Organizacija: ENEKOM, d.o.o. Kontakt: Gregor Kustec Naslov: Kidričeva 66a, 4220 Škofja Loka Tel: + 386 4 515 30 70 Fax: + 386 4 515 30 77 E-mail: [email protected] Spletna stran: http://www.enekom.si 4