TOPLOTNA ENERGIJA Projektna naloga za ŠRP TOPLOTNA ENERGIJA (Kako vzpodbuditi dijaka k aktivnejši vlogi pri pouku ?) 2011/12 1 TOPLOTNA ENERGIJA Uvod: Pri projektu Toplotna energija se medpredmetno povezujejo geografija, kemija, zgodovina, slovenščina, računalništvo, nemščina, angleščine in fizika. Vsebina in zahtevnost projekta sta prilagojena učnim načrtom oz. te načrte dopolnjujeta. Z nalogami v okviru projekta se dijaki seznanijo pri posameznih predmetih ob predstavitvi projektne naloge. Ţe pri pouku v učilnici oblikujejo skupine in razdelijo delo. Na ekskurziji si dijaki zapisujejo podatke, sprašujejo neznane stvari, skicirajo, fotografirajo ... Po opravljeni strokovni ekskurziji odgovarjajo na vprašanja. Skupine predstavljajo svoje delo z videoposnetki, s fotografijami itd. pred sošolci, starši in profesorji. Navodila dijakom: Dijaki pregledajo dobljeno gradivo in se po navodilih pripravijo na delo na terenu. Na terenu zberejo vse potrebne podatke in jih zapišejo v poročilo. V šoli nato še vse uredijo in predstavijo na predvideni način. Delo poteka skupinsko kot tudi samostojno. 2 3 TOPLOTNA ENERGIJA Splošno o termoelektrarnah: Termoelektrarna je elektrarna, v kateri se pridobiva električno energijo s seţiganjem fosilnih goriv (premoga, nafte ali zemeljskega plina). Jedrska elektrarna (JE) je tudi termoelektrarna. Razen jedrskega reaktorja in pripadajoče opreme je podobna drugim termoelektrarnam. Termoelektrarna ne more v celoti pretvoriti energije goriva v električno energijo. Del dovedene energije se pojavi kot toplota. Toploto morajo iz termoektrarne odvesti v okolico, kot odpadno toploto. Najpreprostejše je odvajanje toplote v reko, jezero ali morje. Če to ni moţno, mora biti elektrarna opremljena s hladilnim stolpom, ki odvaja toploto v ozračje. TOPLOTNA ENERGIJA Slovenščina 1. 2. 3. 4. skupina: skupina: skupina: skupina: Ţivljenje in delo Karla Destovnika Kajuha Pesništvo Kajuha Koroško narečje Štajersko narečje Skupina: K1 Dijaki bodo predstavili Šoštanj, rojstni kraj pesnika Kajuha. Opisali bodo pojasnitev njegovega vzdevka ter kraje šolanja, o čemer je manj podatkov. Po moţnosti bodo zajeli tudi osnovno šolo, ki jo je obiskoval. Pot bo vodila tudi skozi Celje, kraj, kjer je pesnik preţivljal gimnazijska leta. Pesniška pot – bo pomenila raziskovanje in analizo začetkov pesnjenja Kajuha, torej ţe gimnazijska leta in prve njegove spise; Jesen v naravi, Slovenščina v naravi , idr. Analiza bo obsegala tudi različno tematiko pesmi, ki jo bodo razporedili dijaki. Ţivljenje pesnika bo obsegalo njegovo vključevanje v vojno, leta 1941, njegovo teţko zaporniško pot,nato pa pridruţitev NOB, ki se je končala leta 1944 z njegovo smrtjo. K2 Predstavili bodo pričetke njegovih pesnitev predvsem v 2. svetovni vojni, čeprav je zametke za pesništvo bilo čutiti ţe v gimnaziji. Raziskovanje pesmi z različno tematiko: - predvojne pesmi - socialne - politično aktualne - ljubezenske - partizanske, idr. Pregled nekaterih pesmi po obdobjih in tematiki. Ozek izbor pesmi, vključitev v izbor , prenova učnega programa, kjer je še vedno vključena pesem Kajuha : Bosa pojdiva dekle,… Posebno pozornost posvetijo obravnavani pesmi po prenovljenem učnem načrtu gimnazije. K3 KOROŠKO NAREČJE Obseg in značilnosti koroškega narečja. K4 ŠTAJERSKO NAREČJE Obseg in značilnosti štajerskega narečja. Op.: Gre namreč za ozemeljsko in govorno prepletanje obeh narečij. 4 TOPLOTNA ENERGIJA KAREL DESTOVNIK KAJUH Slovenski pesnik Karel Destovnik Kajuh se je rodil 19. decembra 1922 v Šoštanju. Mati Marija Vasletova ga je rodila kot prvega in nezakonskega otroka. Oče je bil Joţe Destovnik. Njuno skupno ţivljenje je bilo teţko ţe zaradi tega, ker se je mati Marija, hči bogatih staršev, poročila z delavcem. Po končanem petem razredu osnovne šole se je leta 1933 vpisal na gimnazijo v Celju. Leta 1934 je postal član SKOJ-a. Ker so ga v šestem razredu izključili zaradi »sodelovanja pri širjenju komunističnih idej« (kot je bilo zapisano v obrazloţitvi izključitve), je Kajuh šolanje nadaljeval v Mariboru. Pesniti je začel ţe v tedanji niţji gimnaziji. To so bile preproste pesmi o teţkih časih, ki jih je doţivljal slovenski narod v tistem predvojnem in vojnem času. Ţe v gimnaziji je opozoril na svoja močna pisateljska hotenja. Med take naloge sodi spis Jesen v naravi, ki je nastal v šestem razredu. Svoje prve pesmi je začel objavljati v glasilu Slovenska mladina in kmalu postal njen prvi pesnik. Pisal je tudi ljubezenske pesmi, ki so bile posvečene njegovi prvi ljubezni, Mariji Medved. Konec januarja 1941 so ga zaprli in poslali v taborišče Ivanjica v Srbiji, kjer je ostal do sredine februarja. Ţe 6. aprila 1941, ko je Nemčija napadla tedanjo Jugoslavijo, se je Kajuh kot prostovoljec vključil v obrambo domovine. Gestapo ga je 28. aprila 1941 zaprl in ga odvedel v slovenjegraški zapor. Maja so ga izpustili, skril se je v Savinjski dolini, septembra 1941 pa je odšel v Ljubljano, kjer se je pridruţil NOB. Avgusta 1943 je Kajuh iz Ljubljane odšel k partizanom, kjer je postal vodja kulturniške skupine XIV. udarne divizije NOV in PO. Divizija je 6. januarja 1944 odšla iz Bele krajine preko Hrvaške na Štajersko, kamor je prišla 6. februarja. Tu jo je dočakala teţka nemška ofenziva na Paški Kozjak in ostra zima. Kulturniška skupina XIV. divizije se je namestila v Ţlebniku. Zvečer je iznenada hišo napadla nemška patrulja. Kajuh je bil ob prvih strelih smrtno zadet. Umrl je komaj 22-leten 22. februarja 1944. Njegove revolucionarne in preproste ljubezenske pesmi so bile med slovenskimi partizani zelo priljubljene. Z njimi je skušal mobilizirati vse sile za boj proti okupatorju in vlivati vero v ponovno svobodno ţivljenje. Prva tiskana izdaja njegovih del je izšla pod Klopčičevim uredništvom v Ljubljani leta 1945. Karel Destovnik Kajuh je samo zacvetel, dozorel ni. Njegove pesmi so polne neţne ljubezni in cvetja. Skrivaj tiskane med vojno, so ljudem brisale malodušja sled. Sledi nekaj njegovih najbolj znanih pesmi: -2- 5 TOPLOTNA ENERGIJA Pesem XIV. divizije (znana tudi kot Zaplovi pesem) je ena najbolj znanih in po mnenju nekaterih tudi najlepša slovenska partizanska pesem Zaplovi pesem borb in zmage preko gmajn, gora, zaplovi pesem divizije Štirinajste v svet, ponesi Tomšiča, duh Šercerja, duh Bračiča po vsej slovenski zemlji in prekali z njim srca. V borbo, Štirinajsta, juriš! naj se razlega prek sveta! Dvignimo puške in naprej junaško vsi za komandantom v boj. Naprej!(2x) Ko domovina vstane iz trpljenja in gorja, takrat bo Štirinajsta zmagovito stopala, takrat med prvimi bo stala v vrsti divizij, ki so borile se za boljše in srečnejše dni. MATERI PADLEGA PARTIZANA Takrat, ko je prvič ročice razprl, takrat si v radosti plašno vztrepetala: Samo da mi ne bi, da ne bi umrl! Takrat, ko na prsih je tvojih še spal, takrat si mu neţno v solzah šepetala: Glej, kmalu iz tebe cel fant bo postal. Postal je tak fant, da bi gore premikal, nikdar se ni klicu svobode izmikal. Tako si mu segla poslednjič v roko, in v tebi je tlelo: Da! Vrnil se bo! Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove: Lepo je, veš, mama, lepo je ţiveti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti! NOCOJ Nocoj bi o zvezdah in luni zapel, o poljih in temnih obrisih gozdov o belih topolih in pesmi otrok, o dobrih ljudeh in o čudnih poteh, čudnih in lepih, v bodočnost vodečih. Patrulja ţandarjev odšla je v tem času trdo skozi noč, 6 TOPLOTNA ENERGIJA in njih bajoneti so pesem na tisoč koscev razklali. -3KRALJ MATJAŢ Bradati kralj Matjaţ le spi, spi in bo še dalje spal, njega sploh ni, samo naš strah ga za rešenika je izbral. Matjaţ ne bo nikoli vstal, ne more, ker ga ni! Matjaţ sem jaz, Matjaţ si ti, smo mi in ste vi vsi kar nas malih je, zatiranih ljudi. Matjaţ je zagorski rudar, Matjaţ je dolenjski drvar, in ljubljanski cestar iz Krope ţebljar je Matjaţ. Vsak delavec, ki na njegov se rovaš pitajo troti, vsak tak je Matjaţ. Matjaţ so tisti, ki mro kakor ribe v izsušeni strugi, to so vsi naši sodrugi od Jesenic do Trbovelj in od Slovenskih goric do Borovelj. Naš kralj, naš bradati Matjaţ pa le spi in bo spal. Toda naš človek, naš človek bo kmalu svoj tilnik vzravnal. BOSA POJDIVA, DEKLE, OBSOREJ Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče, sredi razsanjanih češnjevih vej seţem ti neţno v dlani koprneče. Beli so, beli so češnje cvetovi, temni, pretemni so talcev grobovi. Kakor ponosni galebi nad vodo, taki so pali za našo svobodo. Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva med bele cvetove, v krilo nalomiva češnjevih vej, da jih poneseš na talcev grobove. 7 TOPLOTNA ENERGIJA -4NORA ŠTEFA V oguljenem plašču in z ruto na glavi, večer za večerom počivat hiti. Ob svetlih izloţbah se včasih ustavi, zre vanje, se joče, smeji in kriči. Majhna je, kruljeva, vajena dela in srečna, če kdaj ji pogledaš v obraz. Ničesar na svetu bi bolj ne ţelela, kot zlatih zobov in nakodranih las. Ţenina Jurija vse dni pričakuje in pravi ljudem, da je lep in bogat, na svatbo jih vabi in vsem obljubuje pijače, kolačev in drugih razvad ... SAMO EN CVET Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel odlomi, moja draga! Ne bom ga za klobuk pripel, ne bom ga v gumbnico si del, odlomi ga, odlomi, draga! Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na kriţ pripet trpi v pomladi tej... In glej, ta drobni češnjev cvet bo v njih izbrisal malodušja sled in spet razţaril toţni jim pogled. Samo en bel, en češnjev cvet odlomi, Moja draga, saj veš, kako vsak tak pozdrav človeku za rešetkami pomaga. 8 TOPLOTNA ENERGIJA KAREL DESTOVNIK KAJUH – UČNI LIST Dopolnite. 1. Kajuh se je rodil leta ………….. v ……………. . Po končanem petem razredu osnovne šole se je vpisal na ……………….. v ……………. . Leta 1934 je postal član ……………… . Odgovorite. 2. Kako je povezan z Mariborom? 3. Navedite Kajuhovo pesniško pot. 4. Komu je posvetil ljubezenske pesmi? 5. Kaj je doţivljal od januarja pa do septembra leta 1941? 6. Pojasnite okoliščine Kajuhove smrti. 7. Ob citatih navedite naslove njegovih najbolj znanih pesmi. V borbo, Štirinajsta, juriš! ___________________________________ Postal je tak fant, da bi gore premikal, … _______________________ Matjaţ sem jaz, Matjaţ si ti, smo mi in ste vi vsi kar nas malih je, zatiranih ljudi … __________________________________________ Beli so, beli so češnje cvetovi … ______________________________ 9 TOPLOTNA ENERGIJA Angleščina Prevedi naslednje besede: 1. Termoelektrarna ________________________________________________ 2. Premog _______________________________________________________ 3. Pepel _________________________________________________________ 4. Tekoči trak _____________________________________________________ 5. Uparjalnik ______________________________________________________ 6. Para __________________________________________________________ 7. Parna turbina ___________________________________________________ 8. Generator______________________________________________________ 9. Dimni plini _____________________________________________________ 10. Onesnaţevanje okolja ____________________________________________ 11. Ekologija ______________________________________________________ 12. Ekološki problemi________________________________________________ 13. Premogovnik ___________________________________________________ 14. Transportna sredstva _____________________________________________ 15. Izkoristek ______________________________________________________ 16. El. energija _____________________________________________________ 17. Nadzorna soba__________________________________________________ 18. Hladilni stolpi ___________________________________________________ 19. Transformator___________________________________________________ 20. Nadzorna plošča_________________________________________________ Iz odgovorov, ki jih dobiš pri fiziki, napiši povzetek v angleščini (med 70 in 100 besedami). 10 TOPLOTNA ENERGIJA Nemščina Prevedi naslednje besede: 1. Termoelektrarna ________________________________________________ 2. Premog _______________________________________________________ 3. Pepel ________________________________________________________ 4. Tekoči trak _____________________________________________________ 5. Uparjalnik ______________________________________________________ 6. Para __________________________________________________________ 7. Parna turbina ___________________________________________________ 8. Generator______________________________________________________ 9. Dimni plini _____________________________________________________ 10. Onesnaţevanje okolja ____________________________________________ 11. Ekologija ______________________________________________________ 12. Ekološki problemi________________________________________________ 13. Premogovnik ___________________________________________________ 14. Transportna sredstva _____________________________________________ 15. Izkoristek ______________________________________________________ 16. El. energija _____________________________________________________ 17. Nadzorna soba__________________________________________________ 18. Hladilni stolpi ___________________________________________________ 19. Transformator___________________________________________________ 20. Nadzorna plošča_________________________________________________ Iz odgovorov, ki jih dobiš pri fiziki, napiši povzetek v nemščini (med 50 in 80 besedami). 11 TOPLOTNA ENERGIJA Das Kohlekraftwerk Anhand des Kohlekraftwerks wird hier erklärt, wie Wärme in mechanische Energie und diese in elektrische Energie umgewandelt wird. In einem Kohlekraftwerk wird Kohle verbrannt. Dabei entstehen heiße Verbrennungsgase. Mit diesen verdampft man Wasser bei etwa 300 0C. Der so entstandene Dampf hat einen Druck von ca. 200 bar. Er wird bis auf 500 0C erhitzt. Den überhitzten Dampf leitet man der Turbine zu. Dort dehnt er sich aus und verrichtet an den Turbinenrädern Arbeit. Wärme geht in mechanische Energie über. Diese mechanische Energie wird mittels eines Generators in elektrische Energie umgewandelt. Der Dampf kühlt sich dabei auf ca. 30 0C ab. In einem durch den zweiten Wasserkreislauf gekühlten Kondensator schlägt sich der Dampf als Wasser nieder, er kondensiert und gibt Kondensationswärme ab. Diese heizt einen Fluss oder die Luft im Kühlturm auf. Die anfallende Abwärme ist im Verhältnis zur Nutzarbeit sehr groß. Von 1 t Kohle werden nur 450 kg zum erzeugen mechanischer Arbeit und elektrischer Energie verwertet, 550 kg heizen die Luft oder den Fluss auf. Kohlekraftwerke sind sehr umweltschädlich. Trotz hochwertiger Filter- und Reinigungsanlagen werden Schwefelgase, Stickoxide und Feinstaub in hohem Maße an die Luft abgegeben. Zusätzlich werden Unmengen an CO2, das Klimakillergas emittiert. Es wird höchste Zeit, dass wir uns um umweltfreundlichere Energiegewinnungsmethoden kümmern. Quelle: http://www.brinkmann-du.de/physik/sek1/ph05_07.html (21. 3. 2012) 12 TOPLOTNA ENERGIJA Welche Energiequelle verwendet man für die Produktion von elektrischer Energie in Thermokraftwerken? _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ Womit wird Wasser auf etwa 300 C erhitzt? _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ In welchen Aggregatzustand übergeht Wasser, wenn man es erhitzt? _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ Wo / In welchem Teil eines Kohlekraftwerkes entsteht die mechanische Energie? _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ Was ist die Aufgabe eines Generators? _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ Was ist der unerwünschte Effekt bei der Erzeugung von mechanischer Energie mit der Kohle? _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ Kommentiere den Einfluss von Kohlekraftwerken auf die Umwelt. _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ 13 TOPLOTNA ENERGIJA Zgodovina 1. skupina - Zgodovina Šoštanja Šoštanj - kdaj se prvič omenja kot mesto - gospodaeski razvoj 2. skupina - Dejavnosti 1. štajerskega bataljona 7. in 8. 19. 1941 I. štajerski bataljon 7/8 10. 1941 zasede Šoštanj - kako jim je ta akcija uspela - zakaj je bila enodnevna zasedba mesta tako pomembna za tisti čas 3. skupina - Pohod XIV. divizije na Štajersko Pohod XIV. divizije na Štajersko - zakaj jo je VŠ poslal na Štajersko - s kakšnimi teţavami so se spopadali 4. skupina - Dogodki pri Belih vodah Kulturna četa XIV. divizije - kje so imeli prireditve - kako so jih ljudje sprejemali - spopad pri Belih Vodah 14 TOPLOTNA ENERGIJA Geografija 1. predalpsko hribovje - mezoregija: severovzhodno predalpsko hribovje 2. jezera – zajezitvena jezera na primeru Velenjskega jezera 3. zdraviliški turizem – na primeru Topolšice vpliv in TE Šoštanj na zdravje ljudi 4. degradacija okolja pojav kislega deţja onesnaţenosti voda onesnaţenosti zraka onesnaţenosti prsti degradacija rastja (vse na primeru izpusta TE Šoštanj) 15 TOPLOTNA ENERGIJA DELOVNI LIST IZ GEOGRAFIJE »ŠOŠTANJ 2012« Navodila: 1. Na priloţenem zemljevidu zariši pot strokovne ekskurzije. 2. Opazuj, sklepaj, prepoznavaj in ugotavljaj ter povezuj ugotovitve na terenskem delu! 3. Odgovori na vprašanja: a) Imenuj obiskano makroregijo. b) Katere mezoregije smo obiskali? c) Naštej 5 prepoznavnih potez obiskane makroregije (druţbeno ali fizičnogeografskih)! d) Naštej 5 centralnih naselij obiskane makroregije. e) Kako so se izbrana naselja v pomenu spreminjala skozi čas? f) Poimenuj naravna bogastva Velenjske kotline. g) Opiši probleme premogovništva v Velenjski kotlini skozi čas. h) Opiši ekološke probleme in teţave pri skladiščenju jalovine v Šaleški kotlini. i) Zdraviliški turizem v Topolšici – na čem temelji j) Opiši vpliv turizma na preobrazbo podeţelskega naselja na pomen Topolšice. 16 TOPLOTNA ENERGIJA 17 TOPLOTNA ENERGIJA Kemija KEMIJSKA REAKCIJA KOT ENERGIJSKA SPREMEMBA Energijski viri: 1. Katera fosilna goriva poznaš? 2. Zakaj iščemo nadomestne vire energije? 3. Zakaj predstavljajo fosilna goriva ekološki problem? 4. Kateri plin je glavni povzročitelj »učinka tople grede«? 5. Razloţi izvor besedne zveze »učinek tople grede«? 6. Zakaj je z vidika ekologije zemeljski plin manj škodljiv vir energije kot premog? 7. Kateri energetski vir uporablja termoelektrarna Šoštanj? 18 19 TOPLOTNA ENERGIJA 8. Kako čistijo dimne pline v tej elektrarni? 9. Kakšna je vrednost standardne reakcijske entalpije reakcije, ki poteče ob popolnem seţigu enega mol propana? C3H8 + O2 → CO2 + H 2O Uredi enačbo! ∆H0tv (C3H8 ) = ______________ ∆H0tv (CO2 ) = _______________ ∆H0tv (H2O ) = _______________ Poišči manjkajoče podatke v ustreznih tabelah (učbenik, internet) ∆H0r =_____________________________________________________ Ali je reakcija endo- ali eksotermna? Koliko energije bi se sprostilo, če bi popolnoma oksidirali enako mnoţino ogljika? C + O2 → CO2 TOPLOTNA ENERGIJA Fizika 1. skupina 1. Priprava tehnološkega procesa 2. Izkop in transport premoga 2. skupina 1. Zgorevanje premoga in nastanek pare 2. Čiščenje dimnih plinov 3. skupina 1. Pogon parne turbine s paro 2. Hladilni sistem 4. skupina 1. Sprememba toplotne energije v električno energijo 2. Prenos energije v omreţje 20 TOPLOTNA ENERGIJA VIRI: Enciklopedija Slovenije : tretja knjiga,MK LJ 1989; deseta knjiga MK Lj 1996; dvanajsta knjiga MK Lj 1998 Ilustrirana zgodovina Slovencev, MK Lj 1999 http://www.brinkmann-du.de/physik/sek1/ph05_07.html (21. 3. 2012) 21