1. No category

E-knjiga
Vodnik
Izbiramo
vrtni bazen
KOLOFON
Odgovorni urednik:
Damjan Skušek
Oblikovanje:
Tomaž Mušič
Vir: Arhiv Stotinka
Slike:
Stotinka, Chemoform in Istock
Izdaja:
Stotinka d.o.o.
Kolodvorska 25a
2310 Slovenska Bistrica
Datum izdaje: marec 2011
2
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
Kazalo
1. Uvod...................................................................... 5
2. Umeščanje bazena v prostor................................. 5
2.1 Zakonske zahteve .................................................................................6
2.2 Naravni pogoji, določanje mesta:...........................................................6
2.2.1 Statika tal...............................................................................................6
2.2.2 Oddaljenost od hiše, dostopnost, varnost otrok ....................................6
2.2.3 Veter ......................................................................................................7
2.2.4 Sonce.....................................................................................................7
2.2.5 Zaščita pred pogledi in vetrom ..............................................................8
2.2.6 Pokrivanje bazena – bazenske strehe...................................................8
2.3 Tehnične zahteve: .................................................................................9
2.3.1 Velikosti bazena ....................................................................................9
2.3.2 Strojnica bazena....................................................................................9
2.3.3 Oprema bazena ..................................................................................10
2.3.4 Bazenski rob, okolica bazena..............................................................10
2.4 Ogrevanje bazena................................................................................11
2.5 Prezimovanje bazena...........................................................................11
3. Vrste vrtnih bazenov............................................ 13
3.1 3.2 3.3 3.5 3.6 Montažni bazeni...................................................................................15
Easypool .............................................................................................17
Stiropool...............................................................................................19
Betonski ..............................................................................................23
Bazeni iz plemenitega jekla..................................................................25
4. Strojna oprema bazena....................................... 27
4.1 Hidravlika bazena, skimer, prelivni rob.................................................27
4.1.1 Bazeni s skimerjem..............................................................................27
4.1.2 Bazeni s prelivnim robom.....................................................................28
4.2 Strojnica bazena .................................................................................29
4.2.1 Strojnica bazena v obstoječem objektu................................................29
4.2.2 Strojnica ob bazenu.............................................................................29
3
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
4.2.3 Opremljenost strojnice bazena.............................................................30
4.3 Filtrirna naprava ..................................................................................30
4.4 Ogrevanje bazena................................................................................31
4.4.1 Toplotni izmenjevalec...........................................................................31
4.4.2 Električno ogrevanje.............................................................................32
4.4.3 Solarno ogrevanje................................................................................32
4.4.4 Toplotna črpalka...................................................................................33
4.5 Osvetlitev bazena.................................................................................33
4.6 Protitok.................................................................................................35
4.7 Masaža.................................................................................................35
4.7.1 Masaža voda-zrak................................................................................35
4.7.2 Zračna masaža....................................................................................35
4.8 Slap......................................................................................................36
4.9 Električna omarica, elektronske naprave za avtomatizacijo.................36
4.9.1 Električna omarica, krmiljenje filtra.......................................................36
4.9.2 Avtomatski šestsmerni ventil................................................................37
4.9.3 Avtomatsko dopolnjevanje vode...........................................................37
4.9.4 Krmiljenje ogrevanja.............................................................................37
4.9.5 Avtomatska dezinfekcija.......................................................................38
5. Bazenski pribor (dodatna oprema)...................... 39
5.1 Pokrivanje bazenov..............................................................................39
5.1.1 Solarno pokrivalo, navijalo...................................................................39
5.1.2 Family Safe..........................................................................................40
5.1.3 Rolete...................................................................................................40
5.1.4 Bazenske strehe..................................................................................40
5.1.5 Zimska pokrivala..................................................................................41
5.2 Pribor za čiščenje, ročni sesalci...........................................................42
5.3 Avtomatski sesalci, roboti.....................................................................42
5.4 Bazenske lestve...................................................................................42
4
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
1. Uvod
Imeti Vrtni bazen je že od nekdaj želja marsikaterega lastnika hiše. A če so
želje po bazenu včasih bile le nedostopne sanje iz filmov, je danes bazen, če
je le na voljo dovolj prostora,že skorajda standard ob ali v hiši. V pričujočem
vodniku – izbiramo vrtni bazen, bi vam želeli prikazati različne vrste bazenov in
možnosti, ki jih slednji ponujajo. Celovit vodnik, ki vam bo pomagal odgovoriti
na marsikatero vprašanje, ki se vam poraja ko začnete resneje razmišljati o
bazenu. Seveda vas vabimo, da nam vprašanja, na katera v pričujočem delu
ne boste našli odgovorov, pošljete po elektronski pošti: [email protected], ali
pa nas pokličite na telefonsko številko (02) 80-50-430. Najbolj zvedave pa
seveda vljudno vabimo v naš razstavni salon v Slovensko Bistrico. Prepričani
smo, da bodo odgovorili na vsa vaša vprašanja.
Naj bo to za uvod dovolj. Dobrodošli v čarobnem svetu vode.
2. Umeščanje bazena v prostor
Glede na namestitev v osnovi ločimo dve vrsti bazenov:
Notranji bazeni: Bazen si lahko zamislimo tudi v hiši, zimskem vrtu ali v
ločeni hali oz. vrtni hiši. Notranji bazen nam omogoča uporabo skozi celo
leto, ne glede na vreme ali letni čas. Pogosto so to nekoliko manjši bazeni za
sprostitev, nobena posebnost pa niso kompleksi z večjimi plavalnimi bazeni.
Bazeni na prostem: Plavanje in kopanje v naravnem okolju ob vizualnem
doživetju nudi prijetne občutke še drugim čutom, ki jih vzbudijo menjava sence
in sonca, gibaje zraka, šum vode, temperatura… za pravilno izkoriščanje
5
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
prednosti, ki vam jih ponuja bazen na prostem, je potrebno želje in predstave
optimalno prilagoditi danemu okolju. V primerjavi z notranjim bazenom je
izvedba in obratovanje zunanjega bazena praviloma stroškovno ugodnejša.
Ker se načrtovanje in umeščanje notranjega bazena in bazena na prostem
v osnovi zelo razlikujeta, se bomo v tej publikaciji omejili na bazene na
prostem.
Osnovni kriteriji načrtovanja vrtnega bazena:
2.1 Zakonske zahteve
Bazeni do površine 30 m2 in globine 1,35 m spadajo med nezahtevne objekte,
za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega pa niso
potrebni projekti. Bazeni večjih dimenzij pa spadajo med manj zahtevne
objekte, ki za pridobitev gradbenega dovoljenja zahtevajo pridobitev ustreznih
projektov. V vsakem primeru se je potrebno o zahtevah in možnostih gradnje
bazena informirati na upravni enoti.
2.2 Naravni pogoji, določanje mesta:
Bazen naj bo kot sestavni del vrta optimalno prilagojen okolici. Lega bazena
ima vpliv tudi na ogrevanje in čiščenje bazena, vzdrževanje bazenske vode
in s tem uporabo samega bazena. Upoštevati je potrebno sledeče pogoje in
vplive:
2.2.1 Statika tal
Tla na območju izkopa morajo ustrezati določenim statičnim zahtevam. Tla
morajo biti trdna in v optimalnem primeru ne nasuta. Če so tla nasuta, jih je
potrebno utrditi tako, da se bazen ne bo posedal! Vsekakor je potrebno za
mnenje in nasvet vprašati ustrezno usposobljenega statika.
2.2.2 Oddaljenost od hiše, dostopnost, varnost otrok
Za uporabo bazena je najprimerneje, če je ta čim bližje hiši. S tem je bazen
enostavno dostopen, v bližini je vedno prostor primeren za preoblačenje in
bazen imamo lažje pod nadzorom, predvsem, ko se v njem kopajo otroci. Za
varnost otrok med kopanjem je pomembno predvsem to, da je bazen vedno
pod nadzorom, in da je možno preprečiti dostop oz. padec v vodo, ko bazen
6
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
ni v uporabi s pomočjo npr. ograje, varnostnega pokrivala, rolete, bazenske
strehe, alarma…. Najbolj zanesljiv preventivni ukrep pa je še vedno, da se
otroci čim prej naučijo plavati in da so ustrezno poučeni o nevarnostih, ki jih
lahko predstavlja bazen.
2.2.3 Veter
Bazen (predvsem skimerski) naj bo obrnjen tako, da bo potekal vzdolž smeri
v kateri najpogosteje piha veter. Veter namreč povzroči naravni tok vode na
površini in s postavitvijo bazena v smeri vetra tako, da so skimerji na nasprotni
strani, bo naravni tok s pomočjo vetra pomagal pri površinskem čiščenju
bazena. Z neustrezno postavitvijo bazena veter zavira površinsko čiščenje
bazena. Bazen pa naj ne bo izpostavljen pogostemu in močnemu vetru, saj
ta ohlaja vodo in v bazen vnaša nečistoče iz okolice. V kolikor ni možno najti
zavetrnega prostora, je smiselno razmisliti o zaščiti pred vetrom, ki vas lahko
hkrati varuje tudi pred radovednimi pogledi iz okolice. V bližini bazena naj prav
tako ne bo dreves ali grmovja, saj listje, cvetni prah in podobno onesnažujejo
bazen, veter pa vse skupaj še poslabša, poleg tega pa lahko korenine dreves
poškodujejo bazen.
2.2.4 Sonce
Sonce nam bo bazen brezplačno ogrevalo, zato naj bo bazen, če je le možno,
postavljen na mestu, ki je ves dan osončeno. Za sončenje ob bazenu tako
potrebujemo le pred vetrom zaščiteno površino, dolgo od 2 do 3 m.
7
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
2.2.5 Zaščita pred pogledi in vetrom
Kot zaščito pred radovednimi pogledi iz ulice oz. iz soseščine lahko uporabimo
ograjo iz impregniranega lesa, protikorozijsko zaščitene kovine ali zaščitni zid,
ki nam lahko hkrati služi kot proti-vetrna zaščita., Kot zaščita je lahko primerna
tudi živa meja, če se okolica pripravlja pravočasno, vendar naj ta ne bo v
neposredni bližini bazena.
2.2.6 Pokrivanje bazena – bazenske strehe
Za ohranjanje temperature vode in tudi za zaščito bazena pred nečistočami
je bazen potrebno pokrivati. Za pokrivanje je na razpolago veliko različnih
sistemov, od enostavnega solarnega pokrivala z ročnim navijalom, do
bazenskih streh z elektromotornim pogonom. Že pri načrtovanju bazena je
potrebno razmišljati tudi o pokrivanju, še posebej, če razmišljate o uporabi
bazenske rolete ali bazenske strehe. Bazenska streha, ki glede na ogrevanje
vode in zaščite pred nečistočami predstavlja najučinkovitejši način pokrivanja,
potrebuje ob bazenu nekaj dodatnega prostora. Priporočamo, da se dobro
informirate o možnih načinih pokrivanja bazena in prostorskih zahtevah, saj
boste skupaj s tehniki lažje načrtovali bazen tako, da bo možno tudi kasneje
brez težav montirati ustrezno bazensko streho ali kakšen drug sistem
pokrivanja, ki bo primeren za vas. Z dobrim načrtovanjem je možno npr. nizko
bazensko streho skriti pod teraso ob bazenu ali na preko zunanje bazenske
rolete namestiti klop.
8
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
2.3 Tehnične zahteve:
2.3.1 Velikosti bazena
Tako velikost kot oblika bazena vplivata na stroške gradnje in obratovanja,
zato je potrebno optimalno velikost določiti že na začetku. Standardne mere
so: širina 2,75 m za plavanje ene osebe oz. 4 m za plavanje dveh oseb.
Dolžina bazena: za prvi plavalni zamah je potrebnih okoli 3,5 m (telesna
višina + 1,5 m), za vsak naslednji zamah še dodatnih 1,5 m (1 m pri udobnem
plavanju, 2 m pri hitrem plavanju); za 4 zamahe potrebujemo torej v povprečju
bazen dolžine 8 m. Globina bazena: za plavanje zadošča globina 1,35 m, z
dodatno globino po nepotrebnem zvišujemo stroške gradnje in obratovanja.
Zaradi otrok globine bazena ni smiselno zniževati, saj bodo le-ti hitro zrasli in
se naučili plavati.
Glede na način uporabe poznamo naslednje vrste bazenov:
Bazeni za sprostitev: ti bazeni so lahko relativno majhni, vendar je priporočljivo
upoštevati minimalne mere, tj. 4 m premera pri okroglem in 3 m x 6 m pri
pravokotnem bazenu.
Plavalni bazeni: so daljši bazeni, dolgi vsaj od 10 do 12 m, medtem ko širina
bazena ni toliko pomembna, običajno so to relativno ozki bazeni. Za plavanje
so najbolj primerni bazeni s prelivnim robom, pri skimerskih bazenih prihaja do
odboja valov in posledično nemirne vodne površine. Navdušenim plavalcem
pa dolžine bazena ne morejo nadomestiti niti protitočne plavalne naprave, ki
lahko služijo kvečjemu kot dopolnilo.
Bazeni za skakanje: v območju skakalnice mora biti bazen dovolj globok in
opremljen z dodatno stopnico širne 1,5 m, 1,2 m pod nivojem vode, na kateri
lahko stojimo. Za metrsko skakalno desko je potrebna globina od 2,5 do 3 m
v celotnem varnostnem območju 4 x 4 m. Tla bazena nato poševno prehajajo
v običajno globino.
Bazeni z dodatnimi estetskimi zahtevami: so bazeni pri katerih je v prvi
vrsti estetska in individualna izvedba. Te izvedbe so praviloma najdražje, saj
dandanes tehnične možnosti skoraj nimajo meja.
2.3.2 Strojnica bazena
Strojnica naj bo ob bazenu s čim krajšo in direktno povezavo na cevno
instalacijo bazena. Najboljše je najti primeren prostor v zgradbi ob bazenu
9
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
(klet, garaža…), tudi če so za to potrebne nekoliko daljše cevne povezave do
strojnice (po potrebi tudi večje dimenzije). Strojnica bazena mora biti dobro
dostopna, suha, prezračena in zaščitena pred zmrzaljo. Biti mora dovolj velika
in visoka, da je brez večjih težav možna montaža, tako kot tudi uporaba in
vzdrževanje vse predvidene bazenske tehnike. Dobro je imeti nekaj več
prostora, ki bi bil na razpolago za morebitne kasnejše vgradnje dodatnih
naprav. V kolikor bo strojnica bazena v stanovanjskem objektu, je potrebno
upoštevati tudi določeno mero hrupa, ki ga s svojim delovanjem povzročajo
črpalke, zato mesto ob spalnem prostoru ni primerno za strojnico bazena. V
vsakem primeru pa odsvetujemo vgradnjo črpalke nad nivo vode v bazenu!
Nekatere naprave, kot je npr. protitok, je potrebno za optimalno delovanje
vgraditi tik ob bazenu.
2.3.3 Oprema bazena
Pri načrtovanju strojnice ne smemo pozabiti na ustrezno velik dostop,
ter potrebno opremo in priključke: vodovodni priključek za avtomatsko
dopolnjevanje, talni izpust iz strojnice, drenažo, priključek na kanalizacijo za
filter oz. jašek na dnu strojnice, ustrezne električne priključke, valjanec za
ozemljitev, dovod in odvod tople vode za ogrevanje, krmilno instalacijo za
ogrevanje...
V kolikor želite imeti ob bazenu nameščen tudi tuš, običajno so to solarni tuši,
je za namestitev tuša potrebno pripraviti vodovodni priključek in poskrbeti za
odvajanje vode pod tušem.
Za osvetlitev bazena je smiselno pripraviti stikala za vklop bazenskih luči na
bolj dostopnem mestu, npr. skupaj s stikali za zunanjo osvetlitev.
2.3.4 Bazenski rob, okolica bazena
Morda se vam ob pogledu na bazen ne zdi, vendar je ravno pri načrtovanju
višine bazena oz. bazenskega roba včasih največ težav. V kolikor želite,
10
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
da bo bazenski rob poravnan z okolico bazena, je zelo pomembno, da že
pred pričetkom del načrtujete tudi kako bo zaključen bazenski rob in kako bo
zaključena okolica bazena. Le tako boste lahko določili potrebno globino plošče
in višino stene bazena. Če boste na začetku načrtovali keramične ploščice,
na koncu pa želeli izdelati leseno teraso ali položiti tlakovce, bo stena bazena
zelo verjetno prenizko in boste pred težko rešljivim problemom, kako zaključiti
bazenski rob.
Zaradi manjšega vnosa nečistoč v bazen je priporočljivo, da je bazenski rob vsaj
2-3 cm višji od okolice, tako da veter ne pometa nečistoč direktno v bazen. Pri
skimerskih bazenih naj bo rob bazena zaključen tako, da bo robnik segal preko
notranje stene za centimeter ali dva. S tem preprečimo, da bi voda pljuskala
preko bazenskega roba, ko so v bazenu bolj živahni kopalci. Zelo primerne
za zaključevanje so ustrezno oblikovane bazenske obrobe iz umetnega ali
naravnega kamna. Pri izbiri materiala za zaključevanje bazenskega roba in
okolice bazena moramo biti pozorni, da uporabljamo nedrseče materiale.
Drseči materiali na pohodnih površinah ob bazenu so zelo nevarni!
2.4 Ogrevanje bazena
Za učinkovito ogrevanje je v prvi vrsti pomembno pokrivanje bazena. Z
ustreznim pokrivanjem bazena lahko toplotne izgube zmanjšamo za tudi do
80%. Še preden pa se odločite za ogrevanje, je smiselno razmisliti o pokrivanju
bazena. Potrebe po ogrevanju se namreč bistveno zmanjšajo z bazensko
streho.
Pri bazenih na prostem pa ni pomembno le pokrivanje bazena, temveč tudi
njegova lega, saj so energetsko učinkovitejši bazeni na sončni in zavetrni
legi.
Pomembno je, da se pravočasno odločimo za način ogrevanja, da lahko
načrtujemo ustrezno instalacijo in prostor.
2.5 Prezimovanje bazena
Pred zimo oz. zmrzaljo je potrebno bazen ustrezno zaščititi. Ko voda zmrzne
se namreč njen volumen poveča za 1/11 (dobrih 9%), zaradi česar lahko
nastanejo veliki pritiski. Po naših izkušnjah praznjenje bazena, ne glede na tip,
ni običajno. Nivo vode je potrebno spustiti pod prelivni rob oz. pod skimer, za
preprečevanje pritiska na stene pa se v bazen namestijo kompenzacijski plovci.
Kompenzacijski plovci se ob pritisku stisnejo in omogočijo, da se led širi, ne da
11
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
bi preveč pritiskal na stene bazena. Bazen se spomladi popolnoma izprazni,
temeljito očisti in za novo sezono napolni s svežo vodo. Za prezimovanje
se dobijo posebna sredstva za nego vode, ki nam olajšajo čiščenje bazena
spomladi.
12
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
3. Vrste vrtnih bazenov
Glede na način odvzemanja vode za filtriranje iz bazena poznamo dve osnovni
vrsti bazenov: t.i. skimerski bazeni in bazeni s prelivnim robom.
Skimerski bazeni so opremljeni z enim ali več skimerji; to so elementi, ki so
vgrajeni v zgornji del stene bazena in služijo površinskemu odsesavanju vode
iz bazena. Skimerji so opremljeni s plovcem (običajno s plovno loputo), ki
omogoča, da se v skimer sesa čim tanjši sloj vode na površini. tako omogočimo
učinkovito odsesavanje nečistoč iz bazena, saj te v veliki večini vsaj nekaj
časa plavajo na vodni površini. Hidravlika bazena se izboljša z namestitvijo
povratnih šob na nasprotni strani bazena, tako da te vodo po površini potiskajo
proti skimejem.
Bazeni s prelivnim robom so opremljeni s prelivnim kanalom v celotnem obsegu
bazena. Povratne šobe so nameščene v dno bazena, tako da ta izvedba
bazena omogoča optimalno hidravliko. Voda se površinsko izliva v celotnem
obsegu bazena ne le v ozkem območju, kot npr. pri skimerskih bazenih.
13
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
To omogoča hitro in učinkovito odstranjevanje nečistoč s površine vode in zaradi
tega pri prelivnih bazenih ne prihaja do odboja valovanja, tako da je vodna
površina zelo mirna in bolj primerna za plavanje. V kolikor konfiguracija terena
to omogoča, je zelo atraktivna izvedba prelivnega roba t.i. panoramski prelivni
kanal, ki iz bazena nudi čudovit pogled na daljno okolico. Za uravnavanje nivoja
vode je pri prelivnih bazenih potreben še poseben kompenzacijski bazen.
Skimer ali prelivni rob?
Prednost skimerskih bazenov so vsekakor stroškovno ugodnejša izvedba,
enostavna vgradnja elementov, manj zahtevna gradbena dela in potrebe po
elektronskem uravnavanju nivoja vode ni. Pomanjkljivosti skimerskih bazenov
je manjša sposobnost površinskega čiščenja vodne gladine. Nivo vode je
vsaj 15 cm nižji od roba bazena, tako posledično prihaja do odboja valov in
nemirne gladine vode pri plavanju, pogled iz bazena je omejen, na bazenski
steni običajno s časom zaradi nečistoč nastaja črni rob na višini nivoja vode.
Prednost bazenov s prelivnim robom je predvsem zelo učinkovito površinsko
čiščenje in dobra hidravlika bazena. Razen tega je vodna površina pri plavanju
mirna in omogoča direkten pogled na okolico, možna je izvedba prelivnega
roba s panoramskim pogledom. Pri bazenih s prelivnim robom ni težav s
»črnim robom«. V zakup pa je potrebno vzeti dražjo in gradbeno zahtevnejšo
izvedbo. Zgornji del stene je potrebno opremiti s prelivnim kanalom, ki mora
biti absolutno vodoraven po celotnem obsegu bazena. Zgraditi je potrebno
ustrezno velik kompenzacijski bazen opremljen z napravo za avtomatsko
kontrolo in regulacijo nivoja vode. Tudi izvedba hidroizolacije takšnega bazena
je zahtevnejša in dražja (bazen, prelivni kanal, kompenzacijski bazen). Stroške
je sicer možno nekoliko znižati z delnimi izvedbami prelivnega kanala in tudi
prelivni kanal lahko naredimo le na eni steni. Ta izvedba je deloma podobna
skimerskemu bazenu in kot takšna prevzame tudi nekaj pomanjkljivosti te vrste
bazenov (ostali del bazenske stene, kjer ni kanala je višji od nivoja vode).
Vrtni bazeni glede na način gradnje in montaže:
14
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
3.1 Montažni bazeni
a. Značilnosti montažnih bazenov
Osnova montažnega bazena je pločevina, ki nam služi kot obod oz. stena
bazena. Nekatere vrste montažnih bazenov pa so primerne tudi za prosto
postavitev. V tem opisu se bomo omejili na montažne bazene namenjene
vgradnji. Vgrajene montažne bazene montiramo na pripravljeno ploščo. Pred
montažo ovalnega bazena je potrebno pripraviti še dve oporni steni na ravnem
delu bazena. Hidroizolacijo nam zagotavlja tovarniško krojena bazenska folija
debeline 0,6 ali 0,8 mm, ki jo enostavno montiramo s pomočjo zgornjega
vodila.
Montažni bazeni so primerni tudi za samogradnjo.
b. Oblike in velikosti montažnih bazenov
Večina montažnih bazenov je ovalne oblike. Lahko so tudi okrogli ali v obliki
osmice. Velikosti ovalnih bazenov so od okoli 3 x 5 m do 5 x 9 m ali 4 x 10 m,
globine 1,2 m ali 1,5 m. Montažni bazeni te vrste so na voljo le v izvedbi s
skimerjem.
c. Opis gradnje in montaže
Za gradnjo montažnega bazena je potreben ustrezno velik izkop; če za
strojnico bazena nimamo pripravljenega ustreznega prostora, istočasno
naredimo tudi izkop za strojnico. Za primerno bazensko dno nasujemo
podlago in naredimo armirano ploščo, v katero vgradimo talni izpust. Za ovalni
bazen je potrebno pripraviti še obe armirani oporni steni na ravnem delu
bazena. Istočasno je smiselno pripraviti tudi strojnico bazena. Plošča bazena
15
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
mora biti popolnoma ravna in gladka (po potrebi jo izravnamo z izravnalno
maso ali zbrusimo). Za zaščito folije na dno položimo zaščitni filc, po obodu
bazena pa položimo spodnja vodila, kamor namestimo pločevino, ki se spoji
z vijačenjem. Pločevino pritrdimo na oporne stene, naredimo ustrezen izrez
za vgradne elemente, vgradne elemente namestimo na pločevino in glede na
izvedbo na zgornji rob namestimo posebna zgornja vodila, kamor obesimo
bazensko folijo (pri starejših izvedbah se folija obesi na pločevino in nato se
preko folije namestijo običajna zgornja vodila). Ko je folija nameščena na rob
bazena, začnemo bazen počasi polniti, medtem ko folijo sproti poravnavamo
in gladimo, da ne ostanejo gube. Bazen po navodilih proizvajalca postopoma
polnimo z vodo in z zunanje strani na ovalnem delu zasipavamo s suhim
betonom. Bolj enostavno in običajno, pa tudi bolj ekonomično je, če bazen na
ovalnem delu obzidamo z betonskimi zidaki. Ko je v bazenu dovolj vode, na
vse vgradne elemente namestimo tesnila in prirobnice, zaključimo montažo
vseh elementov, izvedemo še cevno povezavo do strojnice, ter zmontiramo
opremo strojnice bazena.
d. Primerjava z drugimi vrstami bazenov
Montažni bazeni so v primerjavi z drugimi vrstami bazenov praviloma
cenovno najbolj dostopni. Dobavljivi so kompleti bazenov z vso potrebno
osnovno opremo (lestev, filter, skimer, povratna šoba, cevi…), ki so običajno
zelo ugodni, vendar v tej obliki ne omogočajo optimalne hidravlike bazena
(skimer in ena povratna šoba sta na isti strani bazena). Kvalitetno in optimalno
opremljeni montažni bazeni se cenovno že nekoliko približajo cenam bazenov
Easypool. Prednost montažnega bazena je predvsem relativno enostavna in
hitra montaža samega bazena, vendar je potrebno upoštevati še pripravo
plošče, opornih sten, strojnice in zasipavanje ovalnega dela s suhim betonom.
Prav tako za gradnjo montažnega bazena potrebujemo nekaj manj železa za
armiranje (ovalni del ni armiran). Po drugi strani pa je včasih težko uskladiti
posamezne stopnje gradnje, saj se bazen polni že med samo gradnjo, torej
še preden je bazen zasut in še preden začnemo urejati okolico. Večkrat se
zgodi, da je filter že montiran, ko se gradnja strojnice bazena šele začne. Pri
montažnem bazenu je poraba betona v primerjavi z gradnjo bazena z zidaki iz
stiropora relativno velika, še posebej, če pri zasipavanju s suhim betonom ne
uporabljamo opaža. Zaradi takšnih in drugačnih »logističnih« problemov so
lahko gradbena dela povezana z višjimi stroški. Razen tega smo pri montažnih
bazenih omejeni z obliko in standardnimi velikostmi.
16
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
3.2 Easypool
a. Značilnosti bazenov Easypool
Bazeni Easypool združujejo dobre lastnosti zidanih ter montažnih bazenov. To
so bazeni, ki so grajeni iz zidakov iz stiropora, za hidroizolacija pa se uporablja
tovarniško krojena PVC folija debeline 0,8 mm ali 1,00 mm. Bazeni Easypool
so zelo primerni za samogradnjo.
b. Oblike in velikosti
Bazeni Easypool so dobavljivi v pravokotni obliki standardnih velikosti od
3 m x 5 m do 10 m x 5 m, globina je 1,5 m in možni so le v izvedbi s skimerji.
c. Opis gradnje bazenov Easypool
Za izgradnjo bazena pripravimo ustrezno velik izkop. Če ni predvideno
drugače, istočasno naredimo še izkop za strojnico bazena. V ploščo
vgradimo talni izpust in pripravimo armaturo za stene bazena. Bazensko
školjko sezidamo s posebnimi zidaki iz stiropora, ki se zalijejo z betonom.
Stene bazena je potrebno armirati. Tako izgradnja bazena z zidaki iz stiropora
kot tudi namestitev vgradnih elementov sta zelo enostavni. Za namestitev
vgradnega elementa v zidak iz stiropora z ročno vbodno žago izrežemo
ustrezno odprtino, v katero namestimo element, ki ga lahko pritrdimo z
montažno peno. Na notranji steni je potrebno stene ojačati s fasadno mrežico
in jih zgladiti, zglajeno pa mora biti tudi dno bazena. Po tem izvedemo še
cevno povezavo do strojnice, in ko je beton dovolj suh, lahko bazen z zunanje
17
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
strani zasujemo. Preden nadaljujemo z montažo bazena, pa je priporočljivo
urediti okolico bazena. Pri bazenih Easypool je možno še pred montažo folije
urediti celotno okolico, vključno z bazenskim robom. Pred tem je potrebno na
rob bazena samo namestiti profile, v katere bomo kasneje pritrdili folijo. Ko
je bazenska školjka pripravljena, lahko zmontiramo celotno opremo strojnice
bazena. Preden pa montiramo bazensko folijo, je potrebno na bazenski rob
pritrditi posebne profile, ter na stene in dno bazena prilepiti zaščitni filc. Na
tako pripravljen bazen montiramo folijo, ki jo pritrdimo v profil na robu bazena.
Ko začnemo točiti vodo, je potrebno naravnati in zgladiti folijo, da površina ne
ostane nagubana. Ko natočimo dovolj vode, na vgradne elemente namestimo
prirobnice in zaključimo montažo vseh vgrajenih elementov.
d. Primerjava z drugimi vrstami bazenov
Bazeni Easypool so zelo dober kompromis, saj združujejo dobre lastnosti
zidanih in montažnih bazenov. V primerjavi z montažnimi bazeni je pri teh
bazenih školjka zidana, boljša je kvaliteta vgrajenih elementov, njihova gradnja
pa je enostavna. Bistvena prednost je postopna gradnja in možnost, da okolico
uredimo še preden zaključimo z gradnjo bazena. Kombinacija s tovarniško
krojeno »montažno« folijo omogoča cenovno ugodne komplete, ki so primerni
tudi za samogradnjo.
Slaba stran teh bazenov je omejenost na pravokotno obliko standardnih
velikosti.
18
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
3.3 Stiropool
a. Značilnosti bazenov Stiropool
Bazeni stiropool so grajeni iz posebnih zidakov iz stiropora in hidroizolirani z
armirano PVC folijo debeline 1,5 mm. Z zidaki iz stiropora je možno zidati tudi
krivine. Ker se folija kroji individualno glede na bazen je lahko bazen poljubne
oblike in velikosti, vgradimo lahko stopnišče, klop… Na voljo je folija v več
barvah in tudi z različnimi vzorci.
b. Oblike in velikosti
Bazeni Stiropool so lahko poljubnih velikosti in oblik. Nekaj omejitev je le pri
krivinah, saj so zidaki iz stiropora primerni za standarde radije, vendar lahko s
kombiniranjem dosežemo široko paleto krivin. Prav tako imamo proste roke pri
izbiri globine bazena, brez večjih težav lahko zgradimo tudi bazen z različnimi
globinami ali poševnim bazenskim dnom. Razen tega so bazeni Stiropool
primerni tudi za gradnjo bazena s prelivnim kanalom. Na voljo so tudi posebni
elementi iz stiropora za gradnjo prelivnega kanala.
c. Opis gradnje bazenov Stiropool
Za izgradnjo bazena pripravimo ustrezno velik izkop. Če ni predvideno drugače,
istočasno naredimo še izkop strojnice bazena. V ploščo vgradimo talni izpust in
pripravimo armaturo za stene bazena. Bazensko školjko zidamo s posebnimi
zidaki iz stiropora, ki se zalijejo z betonom. Stene bazena je potrebno armirati.
Izgradnja bazena z zidaki iz stiropora in namestitev vgradnih elementov sta
19
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
zelo enostavni. Za namestitev vgradnega elementa v zidak iz stiropora z ročno
vbodno žago izrežemo ustrezno odprtino, v katero namestimo element, ki ga
je možno pritrditi z montažno peno.
Na notranji steni je potrebno stene ojačati s fasadno mrežico in jih zgladiti,
zglajeno pa mora biti tudi dno bazena, Po tem izvedemo še cevno povezavo
do strojnice in ko je beton dovolj suh, ga lahko iz zunanje strani zasujemo.
Priporočamo, da medtem ko montirate bazen, poskrbite še za urejeno okolico.
Ko je bazenska školjka pripravljena in okolica bazena urejena, zmontiramo
vse naprave v strojnici bazena in izvedemo hidroizolacijo bazena z armirano
PVC folijo. Hidroizolacijo izvajajo ustrezno usposobljeni tehniki. Najprej se
na notranji vogal roba bazena pritrdijo posebni kotniki, enako kot tudi na vse
vogale stopnišča in klopi. Na dno in na stene bazena se prilepi zaščitni filc
in nato se na kotnike z vročim zrakom pritrdi folija za stene bazena, zavarijo
se vogali in na koncu se skroji, položi in privari še folija na dnu bazena. Na
pohodno površino stopnic in tudi klopi položimo protizdrsno folijo. Na koncu
se vsi vari zalijejo s tekočo folijo. Bazen lahko začnemo polniti z vodo, na
vse vgrajene elemente pritrdimo prirobnice s tesnili in zaključimo montažo
elementov.
d. Primerjava z drugimi vrstami bazenov
Bazene Stiropool odlikuje odlična prilagodljivost individualnim potrebam,
tako po velikosti in obliki, kot tudi po barvi ali vzorcu. V te bazene vgrajujemo
materiale z dolgo življenjsko dobo, zato boste to vrsto bazenov skoraj zanesljivo
lahko prilagodili vašim potrebam in bazen optimalno vključili v okolico vaše
hiše. Tudi gradnja nepravilnih oblik je z zidaki iz stiropora enostavna in hitra.
Bazeni Stiropool so primerni tako za skimerske bazene, kot tudi za bazene
s prelivnim robom. Bazeni Stiropool niso toliko primerni za samograditelje in
zaradi obilice možnosti potrebujete nekaj več časa za izbiro in načrtovanje
bazena.
20
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
3.4 Keramični (poliestrski)
a. Značilnosti keramičnih bazenov
Keramični bazeni so izboljšani poliestrski bazeni. To so poliestrski bazeni z
dodatno plastjo keramike. Celotna školjka je narejena pri proizvajalcu v enem
kosu. Na voljo so v različnih velikostih, oblikah in barvah.
b. Oblike in velikosti
Ker se bazenske školjke proizvajajo v enem kosu na kalupu, ni možne
individualne izbire velikosti in oblike bazena, kljub temu pa je pri proizvajalcih
na voljo široka izbira bazenov različnih oblik in velikosti. Najpogostejše oblike
so pravokotna, razne nepravilne oblike, v obliki ledvice in izvedbe bazenov s
stopniščem tudi z dodatnimi klopmi…
Zaradi transporta velja določena omejitev tudi pri velikosti, ki običajno ne
presega zunanjih mer 10 m x 4 m. Ena od značilnosti poliestrskih bazenov
je tudi ta, da se navajajo zunanje mere bazena, sicer se pri bazenih vedno
navajajo notranje mere.
Keramični bazeni so trenutno na voljo le v izvedbi s skimerji.
21
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
c. Opis vgradnje keramičnih bazenov
Za vgradnjo keramičnega bazena je potreben dovolj velik izkop, pripraviti pa
je treba tudi armirano ploščo. Pred montažo bazena je potrebno pripraviti še
ustrezno veliko strojnico bazena. Bazen namestimo s pomočjo avto dvigala.
Če je prostor, kjer bo nameščen bazen dovolj dostopen, bazen namestimo s
posebnim, z dvigalom opremljenim vlačilcem, s katerim smo bazen transportirali.
V primeru nedostopnosti prostora je potrebno bazen namestiti s posebnim
dvigalom. Vsekakor je potrebno možnost nameščanja bazena preveriti in
načrtovati že med izbiro bazena, saj se lahko zgodi, da izbranega bazena ne bo
možno namestiti na želeno mesto ali pa bodo stroški nameščanja neprimerno
višji od predvidenih.
Ko je bazen nameščen naredimo izreze in vgradimo predvidene vgradne
elemente, izvedemo cevno povezavo do strojnice in zmontiramo strojnico
bazena. Ko je bazen kompletno zmontiran, ga začnemo polniti. Keramične
in tudi ostale poliestrske bazene je potrebno postopoma polniti in z zunanje
strani zasipavati s suhim betonom. Ko je bazen napolnjen z vodo in zasut s
suhim betonom uredimo še okolico bazena.
d. Primerjava z drugimi vrstami bazenov
Prednost poliestrskih bazenov so predvsem enostavna gradbena dela in hitra
montaža. Nekaj omejitev je pri obliki in zaradi transporta pri velikosti bazena,
sicer pa je danes na razpolago že veliko modelov različnih oblik in velikosti,
tako da ni več težko najti ustreznega bazena. Značilno za ta tip bazenov
so relativno visoki stroški transporta in včasih tudi težave z nameščanjem.
Pomembno je, da se ob nabavi poliestrskega bazena zavedamo, da mora
biti mesto, kjer bo nameščen ustrezno dostopno, da bo bazen sploh možno
namestiti.
Ena od slabih lastnosti je tudi ta, da je možno neposredno okolico bazena
urediti šele, ko je bazen že dokončan in napolnjen z vodo. Razen tega je
lahko poraba betona ob nesmotrnem izvajanju zasipavanja zelo velika,
tudi z ustrezno izvedbo opaža pa je poraba bistveno večja kot pri bazenih
grajenih iz zidakov iz stiropora. Keramični bazeni so sicer primerni za relativno
enostavno in hitro montažo, vendar je popravilo napačno izvedenih izrezov
nemogoče, bolj zahtevna pa je tudi zatesnitev elementov. tako da so ti bazeni
manj primerni za samograditelje.
22
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
3.5 Betonski
a. Značilnosti betonskih bazenov
To so bazeni, ki imajo školjko iz vodotesnega armiranega betona, obloženega
s posebnimi keramičnimi ploščicami ali z mozaikom. Ti bazeni predstavljajo
eno najbolj obstojnih in kvalitetnih vrst bazenov.
b. Oblike in velikosti
Pri teh bazenih praktično ni omejitev glede oblike, velikosti ali opreme. Bazen
lahko popolnoma prilagodite svojim potrebam in zahtevam. Brez večjih težav
je možno narediti poljubno stopnišče, klop, tudi ležalnik… Ker ti bazeni po
kakovosti spadajo v sam vrh, so praviloma izvedeni s prelivnim robom, brez
kakršnihkoli ovir pa si lahko omislite tudi armiranobetonski bazen s skimerji.
c. Opis gradnje betonskih bazenov
Za bazen najprej pripravimo ustrezen izkop, podlago in ploščo s pripravljeno
armaturo za stene bazena in vgrajenim talnim izpustom s cevjo. Pripravimo
23
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
opaž in armaturo za stene in vse vgradne elementi na ustreznih mestih pritrdimo
na opaž. Celotna bazenska školjka se betonira v enem kosu. V zadnjem času
preventivno na školjko bazena nanesemo še posebno hidroizolacijo, preko
katere potem nalepimo keramiko. Izvedemo še cevno povezavo do strojnice,
zmontiramo celotno strojnico in dokončamo montažo v bazenu. Ker keramika
sama ne zagotavlja vodotesnosti, mora biti celotna betonirana bazenska školjka
z vsemi vgrajenimi elementi popolnoma vodotesna. Pri armiranobetonskih
bazenih so pomembni dobro načrtovaje, projektiranje ter kvalitetna izvedba
gradbenih del.
d. Primerjava z ostalimi vrstami bazenov.
Armiranobetonske bazene s keramiko odlikujejo kvaliteta, dolga življenjska
doba in popolna prilagodljivost. Celotna bazenska školjka iz armiranega betona
mora biti popolnoma vodotesna možnost, da bi nastala kakršnakoli razpoka, ne
sme obstajati. Zaradi tega so gradbena dela pri gradnji teh bazenov bistveno
bolj zahtevna, kot pri ostalih, še posebej pri bazenih s prelivnim kanalom.
Pomembna je tudi izbira kvalitetnih materialov in kakovostna izvedba gradbenih
in keramičarskih del. Sanacija slabo izvedenih del je običajno zelo zahtevna in
povezana z velikimi stroški.
24
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
3.6 Bazeni iz plemenitega jekla
a. Značilnosti bazenov iz plemenitega jekla
Bazeni iz jekla so narejeni iz izredno vzdržljivega in odpornega plemenitega
jekla. Običajno se celotna bazenska školjka dokonča pri proizvajalcu in sicer
individualno glede na potrebe in želje. V kolikor je potrebno, se lahko bazeni
večjih dimenzij dokončajo tudi na samem objektu. Za bazene iz plemenitega
jekla so značilne jasne linije in dobre oblikovalske rešitve. Ti bazeni pa
dobesedno izžarevajo individualnost.
b. Oblike in velikosti
Kljub določenim omejitvam, ta vrsta bazenov nudi izjemno široko izbiro
velikosti in oblik. Z inovativnimi oblikovalskimi rešitvami pa se izbira širi v
nove dimenzije, ki jih pri drugih vrstah bazenov v takšni obliki ne zasledimo,
Za stopnišče, klop, prelivni rob, individualno oblikovano dno bazena…, je že
pripravljena obilica rešitev.
Ker se bazen ne izdeluje na kalupu, je izbira velikosti in oblik bistveno večja,
kot pri poliestrskih bazenih. Vsak bazen je možno popolnoma individualno
prilagoditi našim potrebam, možne so tudi izvedbe bazenov večjih dimenzij.
c. Opis vgradnje bazenov iz jekla
Za vgradnjo bazena iz jekla je potrebno narediti dovolj velik izkop in pripraviti
armirano ploščo. Pred montažo bazena pripravimo še ustrezno veliko strojnico
25
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
bazena. Bazen namestimo s pomočjo avto dvigala. Vsekakor je potrebno
možnost nameščanja bazena preveriti in načrtovati že med izbiro bazena, saj
se lahko zgodi, da izbranega bazena ne bo možno namestiti na želeno mesto
ali pa da bodo stroški nameščanja neprimerno višji od predvidenih.
Ko je bazen nameščen izvedemo cevno povezavo do strojnice in zmontiramo
strojnico bazena. Po zaključeni montaži pričnemo s polnjenjem. Na koncu
bazen iz zunanje strani zasipamo s suhim betonom. Ko je bazen napolnjen z
vodo in zasut s suhim betonom, uredimo še okolico bazena.
d. Primerjava z ostalimi vrstami bazenov
Bazeni iz plemenitega jekla po kakovosti in življenjski dobi sodijo v sam
vrh. Kombinacija kovine, vode, jasnih linij in novih oblikovalskih rešitev tem
bazenom daje poseben čar in že na prvi pogled so nekaj posebnega.
26
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
4. Strojna oprema bazena
4.1 Hidravlika bazena, skimer, prelivni rob
V osnovi ločimo dva tipa bazenov:
4.1.1 Bazeni s skimerjem
So bazeni, pri katerih se za površinsko čiščenje (odsesavanje vode z
nečistočami) uporablja eden ali več t.i. skimerjev. Zelo pomemben sestavni
del skimerja je plovec, običajno je to loputa, ki se avtomatsko prilagaja nivoju
vode in tako omogoča odsesavanje vode s površine kjer se nečistoče najprej
naberejo. Skimer je opremljen tudi s sitom v obliki košarice, ki zadrži večje
nečistoče, kot so listje, trava in drugi večji delci, ki bi sicer lahko zamašili
cevi. Na gornjem delu skimerja je pokrov z okvirjem, ki je praviloma za nekaj
centimetrov nastavljiv po višini. Skimer ima na spodnjem delu priključek
za cevno povezavo do črpalke, na zgornjem pa je pripravljen priključek za
odliv viška vode. Filtrirana voda se v bazen vrača preko povratnih šob, ki so
vgrajene na nasprotno stran skimerjev. Za montažo povratnih šob v steno
vgradimo skoznike, v katere na zunanji strani prilepimo PVC cev bazenske
instalacije. Za praznjenje bazena v dno vgradimo talni izpust s cevjo, ki je
povezana s strojnico bazena. Če je dno strojnice na isti višini, kot dno bazena,
je potrebno v strojnici zgraditi jašek s povezavo s kanalizacijo oz. s prostorom
za potopno črpalko. Priporočamo uporabo posebnih talnih izpustov, ki imajo
rešeto vgrajeno nižje kot je rob vgradnega elementa, drugače je potrebno
talni izpust vgraditi nekoliko poglobljeno, saj sicer ob praznjenju voda zaradi
prirobnice ne odteka popolnoma.
Pri bazenih s folijo je potrebno namestiti vgradne elemente, ki omogočajo
pritrditev prirobnice s tesnilom, saj je sicer bazensko folijo nemogoče zatesniti.
Bolj zanesljivi so zato elementi, ki imajo vgrajene kovinske navojne vložke.
27
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
Tudi sicer je potrebno izbrati kvalitetne vgradne elemente, saj je kasnejša
zamenjava elementov povezana z obsežnimi deli in praviloma zelo velikimi
stroški, ki so neprimerno višji od prihrankov na račun cenejših materialov. Pri
izbiri elementov, ki jih vgradimo v bazen se je potrebno zavedati, da bodo ti
vgrajeni v stene bazena celotno življenjsko dobo bazena.
4.1.2 Bazeni s prelivnim robom
So bazeni, pri katerih za površinsko čiščenje bazena uporabljamo celoten
bazenski rob. Ti bazeni so opremljeni s prelivnim kanalom v katerega se v
celotnem obsegu preko roba preliva voda s površine bazena. Voda se prosto
steka v kompenzacijski bazen, od koder jo črpa črpalka in jo preko filtra potiska
nazaj v bazen. Filtrirana voda se v bazen vrača preko talnih šob. S tem je
zagotovljena optimalna hidravlika bazena in učinkovito površinsko čiščenje.
Za bazen s prelivnim robom potrebujemo prelivni kanal, ki mora biti popolnoma
vodoraven po celotnem obsegu bazena, saj se sicer voda preliva le na nižjem
delu, kar slabo vpliva na hidravliko bazena. Odtoki iz prelivnega kanala morajo
biti povezani s kompenzacijskim bazenom tako, da voda prosto odteka iz
kanala. Razen redkih, posebnih izvedb kanalov, je potrebno prelivni kanal
pokriti z rešetkami. Vgradne elemente za povratne šobe skupaj s cevno
povezavo vgradimo v dno bazena. V dno bazena vgradimo tudi talni izpust s
cevno povezavo do strojnice.
Kompenzacijski bazen mora biti hidroizoliran in opremljen s sesalnim
priključkom za črpalko, talnim izpustom, priključkom za odliv viška vode
in dovodom vode iz prelivnega kanala. Nivo vode je potrebno elektronsko
kontrolirati in uravnavati z (običajno petimi) nivojskimi stikali.
28
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
Avtomatsko dopolnjevanje je izvedeno s pomočjo elektromagnetnega ventila, ki
ga krmili elektronika za kontrolo in uravnavanje nivoja vode v kompenzacijskem
bazenu.
4.2 Strojnica bazena
Strojnica bazena naj bo čim bliže bazenu. Če v bližini bazena ni primernega
prostora v hiši (garaža, klet…), je najbolje, da se strojnica bazena naredi tik ob
bazenu, običajno je to na kratki stranici bazena, na kateri so nameščeni skimerji.
Prostor strojnice mora biti dovolj velik, da je možna montaža in vzdrževanje
celotne predvidene tehnike in cevne instalacije. Minimalna velikost strojnice
za osnovno opremo je 2 m x 1,5 m. Za dodatno opremo moramo predvideti tudi
večjo strojnico.
4.2.1 Strojnica bazena v obstoječem objektu
Prostori ob bivalnem, še posebej pa ob spalnem delu hiše zaradi hrupa niso
primerni za strojnico. Pri montaži strojnice v obstoječi objekt moramo biti
pozorni predvsem na nivo strojnice, dno strojnice mora biti dovolj nizko, da
so cevna instalacija, filter in črpalka nameščeni pod nivojem vode v bazenu.
Prostor mora biti opremljen s sifonom in ustreznim priključkom na kanalizacijo
za praznjenje bazena in pranje filtra.
4.2.2 Strojnica ob bazenu
Prostor mora biti zadostno prezračen, suh, čist in zaščiten pred zmrzaljo. V
kolikor to omogoča konfiguracija terena, priporočamo, da tudi pri vkopani
strojnici vgradite vrata s strani, saj s tem zagotovite dobro dostopnost in tudi
lažje prezračevanje strojnice. Žal to pogosto ni možno in takrat je potrebno
29
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
za dostop narediti vrata oz. pokrov na stropu strojnice. Pri tem moramo biti
še posebej pozorni na velikost odprtine (glede na velikost filtra) in ustrezno
prezračevanje. Strojnica mora biti opremljena z jaškom za izpust vode, ki mora
biti povezan s kanalizacijo, tako, da voda prosto odteka. V kolikor to ni možno,
je potrebno strojnico opremiti s potopno črpalko, ki naj ima ločen priključek na
kanalizacijo.
4.2.3 Opremljenost strojnice bazena
Strojnico bazena moramo ustrezno prezračevati, še posebej, če gre za
vgrajeno strojnico z dostopom od zgoraj. V najboljšem primeru naj bi bilo prosto
odtekanje vode iz strojnice zagotovljeno preko jaška v strojnici, z iztokom
premera 110 mm, kamor lahko povežemo filter za odpadno vodo (praznjenje,
pranje filtra). Sicer je potrebna ločena povezava filtra v kanalizacijo ustrezne
velikosti. Če prostega odtekanja vode ne moremo zagotoviti, je potrebno
strojnico opremiti s potopno črpalko z ločenim priključkom na kanalizacijo.
Za delovanje naprav v strojnici potrebujemo glede na predvideno opremo
električni priključek ustrezne zmogljivosti,. Električni priključki morajo biti
urejeni in zaščiteni po predpisih za vlažne prostore. Valjanec za ozemljitev,
ki ga položimo okoli bazena se zaključi v strojnici. V primeru, da bo bazen
opremljen z avtomatskim dopolnjevanjem, mora biti v strojnici tudi vodovodni
priključek. Za ogrevanje bazena je potrebna povezava z virom toplote (toplotna
črpalka, centralno ogrevanje, solarno ogrevanje…).
4.3 Filtrirna naprava
Ne glede na vrsto filtra velja sledeča osnovna povezava: zmogljivejši kot je
filter in temeljiteje kot iz bazena odstranjuje nečistoče, tem bolj učinkovita je
oksidacijska sposobnost dezinfekcijskega sredstva, in s tem je zagotovljena
optimalna kvaliteta bazenske vode. Pri izbiri vrste in zmogljivosti filtra naj ne
bo vodilo le investicijski strošek, ampak tudi gospodarnost delovanja.
Daleč najbolj razširjen način filtriranja vode v vrtnih bazenih je filtriranje s
pomočjo peščenih filtrov.
Filtrirno napravo sestavljajo posoda, šest-smerni ventil in črpalka. Za filtracijo
uporabljamo termično obdelan kremenčev pesek, debeline 0,4 do 0,8 mm, z
zaščitno plastjo grobega peska (1 do 2 mm) v spodnjem delu filtra. Filtriranje
poteka tako, da črpalka vodo iz bazena potiska skozi filter, v smeri od
zgoraj navzdol. Delci umazanije se zadržijo v zgornji plasti filtrirnega peska,
prečiščena voda pa odteka nazaj v bazen. Pri povratnem pranju peska
30
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
črpalka vodo potiska v obratni smeri, od spodaj navzgor, tako da tok vode
narahlo privzdigne celotno količino peska in s tem omogoči zrnom peska,
da se drgnejo med sabo. Delci umazanije, ki se je med filtriranjem nabrala
v pesku, se sedaj izpirajo iz filtra v kanalizacijo. Za učinkovito pranje mora
voda odtekati v kanalizacijo prosto, brez tlačnih izgub, postopka pranja ne
smemo prekinjati. Hitrost filtriranja naj ne bi bistveno presegala 50 m/h. Sicer
je učinek filtracije pri manjših hitrostih (30 m/h) boljši, vendar je za učinkovito
pranje filtra potrebna hitrost pranja 50 do 60 m/h. Ker pri privatnih bazenih za
filtriranje običajno uporabljamo le eno črpalko, je kompromisna hitrost filtracije
okoli 50 m/h, sicer bi za pranje potrebovali dodatno črpalko.
Funkcije delovanja filtra (filtriranje, pranje, splakovanje, praznjenje…)
izbiramo s šest-smernim ventilom. Na sesalni del črpalke je priključena cevna
povezava do skimerja oz. kompenzacijskega bazena, v kolikor je govora o
prelivnih bazenih. Prav tako se na črpalko poveže tudi priključek za sesanje
in talni izpust. Pri skimerskem bazenu za izboljšanje hidravlike bazena del
vode za filtriranje (okoli 20%) jemljemo iz talnega odtoka (delno odprt ventil).
Tlačni priključek črpalke je povezan na šest-smerni ventil filtra (na priključek
za črpalko »Pump«). Priključek za filtrirano vodo »Return« na šest-smernem
ventilu je povezan na cevno povezavo povratnih šob, priključek »Waste«
pa je povezan v jašek oz. na priključek kanalizacije. Vsi priključki na šestsmernem ventilu in na črpalki so opremljeni s holandci, vse cevne povezave
(skimer, sesanje, talni izpust, povratne šobe, direkten izpust iz bazena…) pa
so opremljene z ventili. Pri bazenih s prelivnim robom mora biti za filtrom
nameščen poseben sistem z nepovratnim ventilom, ki preprečuje, da bi voda
v obratni smeri iztekala iz bazena preko kompenzacije, ko črpalka ne deluje.
4.4 Ogrevanje bazena
Za ogrevanje bazena imamo na razpolago več različnih načinov. Ne glede
na način ogrevanja pa je potrebno najprej razmisliti o ustreznem pokrivanju
bazena, s katerim bomo lažje ohranjali temperaturo vode v svojem bazenu.
Z učinkovitim pokrivanjem se namreč potrebe po dragoceni energiji bistveno
zmanjšajo. Z ogrevanjem neustrezno izoliranega in nepokritega bazena boste
v kratkem času zapravili vse, kar ste prihranili na račun izolacije in pokrivala.
4.4.1 Toplotni izmenjevalec
Doslej najpogostejši način ogrevanje bazenske vode je uporaba obstoječega
ogrevanja v hiši. Bazensko vodo ogrevamo s pomočjo toplotnega izmenjevalca,
ki je priključen na centralno ogrevanje v hiši (enako velja za daljinsko ogrevanje).
31
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
S tem načinom lahko izkoriščamo praktično vse načine ogrevanja, ki jih
uporabljamo v gospodinjstvu (biomasa, toplotna črpalka katerekoli izvedbe,
plin, kurilno olje, solarno ogrevanje….). Zunanji bazen je idealen za koriščenje
obstoječega sistema za ogrevanje, saj bazen običajno začnemo ogrevati, ko
se kurilna sezona v hiši že skoraj zaključi. Tako sta edina pogoja za uporabo
ekonomičnost in dostopnost obstoječega sistema.
4.4.2 Električno ogrevanje
Direktno električno ogrevanje trenutno uporabljamo večinoma le pri manjših
masažnih bazenih. Uporaba pri plavalnih bazenih zaradi potrebe po veliki
priključni moči in velike porabe električne energije ni smiselna.
4.4.3 Solarno ogrevanje
Edini način ogrevanja, ki nam bazen ogreva praktično brezplačno, je solarno
ogrevanje. Žal sonca vedno, ko ga potrebujemo ni na razpolago, še posebej
je to lahko problem spomladi in jeseni, ko je potreba po dodatnem ogrevanju
največja. Poleg tega za solarno ogrevanje potrebujemo tudi dokaj veliko
ustrezno površino (idealna je streha z nagibom 30O obrnjena proti jugu, ki
je blizu strojnice), saj za relativno visoko zmogljivost ogrevanja potrebujemo
solarne absorberje v površini vsaj od 70 do 80% površine bazena. Samo
s solarnim ogrevanjem tako v praksi žal ni možno zagotoviti konstantne
temperature skozi celotno kopalno sezono, je pa solarno ogrevanje idealen
način zniževanja stroškov ogrevanja bazena, saj lahko potrebo po uporabi
vedno dražjih energentov s pomočjo solarnega ogrevanja občutno zmanjšamo.
Prednost absorberjev za solarno ogrevanje bazenske vode je tudi v tem, da
bazensko vodo ogrevajo neposredno, in ob primerni izvedbi ni nevarnosti
pregrevanja, ko ogrevanja ne potrebujemo.
Za ogrevanje bazenske vode so primerni tudi sončni kolektorji, ki jih
uporabljamo za ogrevanje sanitarne vode. Zaradi velike potrebe po energiji
je potrebno ustrezno dimenzionirati površino kolektorjev in velikost zbirnika
toplote (smiselno je razmisliti o enem manjšem za sanitarno vodo in enem
večjem za ogrevanje bazena in viške toplote).
Poskrbeti je treba tudi za krmiljenje ogrevanja, da zaradi bazena ne bo
pomanjkanja tople vode za gospodinjstvo. Za uporabo solarnih kolektorjev za
ogrevanje bazenske vode je potreben toplotni izmenjevalec.
32
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
4.4.4 Toplotna črpalka
V kolikor nimate na razpolago centralnega ogrevanja, ki bi bilo ekonomsko
primerno za ogrevanje bazena, je idealna rešitev za ogrevanje bazenske
vode toplotna črpalka. Toplotne črpalke delujejo na principu zrak – voda, in
za ogrevanje bazenske vode poleg električne energije izkoriščajo toploto
zraka v okolici. Izkoristki novejših toplotnih črpalk že dosegajo faktor 6, kar
pomeni da z 1 kWh električne energije toplotna črpalka vodo ogreje za 6 kWh.
Toplotna črpalka je dober kompromis, saj precejšen del energije pridobimo
»brezplačno« iz okolice, kljub temu pa lahko vodo ogrevamo tudi, ko ni sonca
in tako zagotovimo primerno temperaturo skozi celotno kopalno sezono.
4.5 Osvetlitev bazena
Če se odločimo bazen osvetliti z direktno osvetlitvijo iz okolice, pride do
močnega odboja svetlobe na vodni površini in posledično bleščanja. Za
osvetlitev bazena je zato priporočljiva podvodna osvetlitev, ki da bazenu
poseben čar in učinek. Svetloba se namreč v vodi razprši in dokaj enakomerno
osvetljuje celoten bazen, z nežno svetlobo pa po celotni površini bazena
osvetljuje tudi celotno okolico bazena. Z dobro osvetlitvijo celotnega bazena
tako bistveno povečamo tudi varnost uporabe. Za napajanje bazenskih luči
vedno uporabljamo nizkonapetostni tok (12 V), zato za podvodno osvetlitev
potrebujemo še ustrezne transformatorje.
V zadnjem času se tudi za osvetlitev bazena vedno pogosteje uporabljajo
LED luči. Te imajo pred klasičnimi žarnicami precej prednosti, kljub temu, da
trenutno po svetilnosti še zaostajajo. LED žarnice imajo zelo dolgo življenjsko
dobo, se minimalno ogrevajo in ne potrebujejo hlajenja. Prav tako porabijo
33
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
bistveno manj električne energije, niso občutljive na tresljaje, možna je izbire
poljubne barve…. V osnovi so dobavljive LED žarnice z naravno oz. »belo«
svetlobo ali barvne t.i. RGB LED žarnice. Barvne LED žarnice so opremljene s
posebnim modulom za ustvarjanje barvnih odtenkov in efektov. Modul je lahko
ločen in nanj lahko priključimo več LED žarnic ali pa je vgrajen v žarnico, ki se
upravlja z daljinskim upravljalcem. Veliko LED žarnic je standardnih velikosti
PAR 56 in posodobitev obstoječe osvetlitve bazena je z njimi zelo enostavna.
Sicer se proizvajajo tudi LED luči drugačnih, praviloma manjših mer. LED
žarnice se med sabo razen po velikosti, razlikujejo predvsem po vrsti in številu
LED diod, ki so vgrajene v žarnico. T.i. Power LED diode imajo večjo moč,
daljšo življenjsko dobo in njihova svetilnost s staranjem manj upada.
Za osvetlitev stopnišč in masažnih bazenov se uporabljajo manjše luči, v
katere so vgrajene 20 W do 75 W halogenske žarnice, ki pa jih v zadnjih časih
vedno bolj nadomeščajo LED žarnice ustrezne oblike.
Za montažo luči je potrebno v steno bazena vgraditi ustrezen vgradni element
s spojno cevjo in spojno dozo. Podvodno luč vgradimo na globini od 50 do 60
cm od površine vode. Ob montaži luči se v vgradnem elementu pusti dovolj
dolg kabel, da je možno luč dvigniti na rob bazena in brez težav zamenjati
žarnico.
LED luč bazen ustrezno osvetljuje na razdalji od 6 do 8 m (odvisno tudi
od izbrane barve). Za enakomerno osvetlitev bazenov večjih od 3 x 6 m,
priporočamo uporabo 2 ali več luči. Z večjim številom ustrezno razporejenih
luči bo osvetlitev bolj enakomerno porazdeljena. Če imamo v bazen vgrajeno
večje število luči, lahko s prižiganjem posameznih luči uravnavamo tudi jakost
osvetlitve. Morda vam bazen, osvetljen s polno močjo, ne bo vedno ustrezal.
34
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
4.6 Protitok
Protitok je naprava, ki z močnim curkom ustvarja tok vode, ki nam omogoči
plavanje na mestu. Z vgradnjo protitoka tudi manjši bazeni postanejo bolj
uporabni in zanimivi. Kvalitetne protitočne naprave nudijo možnost reduciranja
moči, usmerjanja curka in dodajanja zraka. Kot dodatek k plavanju se lahko
protitok uporablja tudi za masažo, površinsko masažo neposredno pred
protitokom ali usmerjeno točkovno masažo z uporabo posebnih priključkov za
masažo, ki jih je običajno možno dodatno nabaviti.
Za učinkovitost je potrebna črpalka z veliko zmogljivostjo, praviloma so to
črpalke s trifaznimi motorji moči večje od 2,5 kW (tudi 4 kW in več). Vrhunske
protitočne naprave so opremljene z dvema šobama, ki omogočata lažje
ohranjanje smeri plavanja. Predvsem je pomembno, da je črpalka nameščena
neposredno ob bazenu in da ima cevna povezava čim manj upora (dovolj
veliki premeri cevi, čim manj kolen, kolena z velikimi loki…). V kolikor strojnica
bazena ni tik ob bazenu, je potrebno za protitok narediti posebno strojnico.
4.7 Masaža
4.7.1 Masaža voda-zrak
Z masažno napravo se ustvari močan vodni curek, ki deluje na mišičevje in
tkiva. Z dodajanjem zraka pa curek občutimo kot nekaj mehkega in prijetnega.
V osnovi ločimo usmerjeno masažo in površinsko masažo. Usmerjeno
masažo sestavlja 3 do 5 masažnih šob z enojnim curkom, nameščenih na
različnih višinah z razmakom okoli 1 m. Za površinsko masažo uporabimo 1
ali 2 posebni šobi z več curki z dodatkom zraka, ki ustvari ustrezno velik vodni
pritisk z veliko zračnimi mehurčki. Površinska masaža se lahko kombinira tudi
s talno masažo. Za talno masažo se šoba s širokim delovanjem vgradi v tla
bazena.
4.7.2 Zračna masaža
Posebno mehka in nežna je zračna masaža. Za zračno masažo se na dno
bazena, klopi ali površine za ležanje namestijo posebne zračne šobe, skozi
katere s puhalom dodajamo zrak.
S tem se ustvarijo številni zračni mehurčki, ki se burno dvigajo proti vodni
površini.
35
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
4.8 Slap
Pri domačih bazenih se slapovi največkrat uporabljajo za popestritev ambienta.
Pri teh je pomembno, da so dobro oblikovani, vrhunsko obdelani, in da dajejo
lep, gladek curek vode. Sicer se slap lahko uporablja tudi za masažo, a v tem
primeru potrebujemo obilnejši in močnejši curek. Obstaja veliko oblik slapov
raznih velikosti. Še posebej atraktivne so vodne zavese in slapovi vgrajeni v
steno ali »skalo«.
4.9 Električna omarica, elektronske naprave za
avtomatizacijo
Osnovna oprema vsake strojnice je krmiljenje filtra, ki je enostavno izvedljivo s
preklopnim stikalom (ročno, avtomatsko) in časovnim stikalom (ura, »timer«).
Razen tega obstaja obilo elektronske opreme, ki nam omogoča avtomatizacijo
delovanja bazenske opreme.
4.9.1 Električna omarica, krmiljenje filtra
Med osnovno opremo vsakega bazena spada električna omarica s krmiljenjem
filtra. Napajanje strojnice mora imeti ločeno varovalko in biti mora zaščiteno z
diferenčnim stikalom (FID varovalka) občutljivosti 30 mA. V električni omarici so
ustrezne varovalke in stikala za vse vgrajene naprave, termostat za krmiljenje
ogrevanja in časovno stikalo (ura) za krmiljenje filtra. Za vzdrževanje bazenske
vode je pomembno, da se voda filtrira vsak dan. Termine in trajanje delovanja
filtra nastavimo na časovniku za filter, ki nam omogoča avtomatsko delovanje
filtracije.
36
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
4.9.2 Avtomatski šestsmerni ventil
Bazenski filter lahko opremimo z avtomatskim šestsmernim ventilom, ki
omogoča avtomatizirano pranje filtra. V osnovi obstajata dve vrsti krmiljenja
avtomatskega pranja: aktiviranje avtomatskega pranja s časovnimi intervali
(npr. enkrat tedensko ob določenem času) ali s kontrolo tlaka na filtru (ko tlak
na filtru naraste na nastavljeno vrednost, se aktivira pranje filtra). Pri uporabi
avtomatskega pranja filtra je pomembno, da je bazen opremljen z avtomatskim
dopolnjevanjem vode, ki zagotavlja, da je v bazenu vedno dovolj vode.
4.9.3 Avtomatsko dopolnjevanje vode
Kompenzacijski bazen pri bazenih s prelivnim kanalom mora biti opremljen
s sistemom za nadzor nivoja vode, kamor spada tudi magnetni ventil za
avtomatsko dopolnjevanje. Nivo vode v kompenzacijskih bazenih nadziramo
s 5 nivojskimi sondami.
Tudi skimerski bazen lahko opremimo z avtomatskim dopolnjevanjem. Sicer
so na voljo tudi posebni kotlički za avtomatsko dopolnjevanje s pomočjo
plovca, vendar se v zadnjem času največ uporabljajo elektronske naprave
za avtomatsko dopolnjevanje (nivomat). Nivomat s pomočjo dveh ali treh
nivojskih sond, ki so običajno vgrajene v skimer nadzira nivo vode v bazenu in
po potrebi odpre magnetni ventil za dopolnjevanje.
4.9.4 Krmiljenje ogrevanja
Krmiljenje ogrevanja se razlikuje glede na način ogrevanja bazena:
Solarno ogrevanje krmilimo s pomočjo dveh temperaturnih senzorjev in s trismernim električnim ventilom. S temperaturnima senzorjema kontroliramo
temperaturo vode v bazenu in v solarnih absorberjih, ter glede na razliko
krmilimo z elektronskim ventilom, ki po potrebi vodo usmerja skozi solarne
absorberje in jo tako ogreva.
Toplotni izmenjevalec krmilimo s pomočjo termostata in senzorja temperature
bazenske vode. Ko je temperatura bazenske vode nižja od želene temperature,
se s pomočjo termostata vklopi črpalka ali električni ventil na dovodu tople
vode in aktivira ogrevanje.
Toplotna črpalka je že opremljena s krmiljenjem ogrevanja in avtomatsko
vzdržuje nastavljeno temperaturo.
37
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
4.9.5 Avtomatska dezinfekcija
Danes je področje dezinfekcije, zaradi obilice različnih metod in sredstev za
pripravo vode precej široko in zahteva posebno obravnavo. O pripravi bazenske
vode smo pripravili posebno publikacijo. Odločitev o avtomatski dezinfekciji je
v določeni meri vezana na izbiro metode za pripravo bazenske vode, zato vas
vabimo, da si preberete tudi našo publikacijo o pripravi bazenske vode.
a. Dozatorji tablet – klorinatorji, so relativno enostavne naprave za doziranje
počasi topnih tablet klora ali broma. Naprave same nimajo meritev, možna je le
nastavitev jakosti doziranja. Pri uporabi je potrebna pazljivost pri dopolnjevanju
klorovih tablet, zaradi nevarnega plina, ki se lahko ustvarja v klorinatorju.
b. Elektroliza je sistem dezinfekcije, pri kateri se s pomočjo elektrolize iz
soli, ki smo jo dodali v vodo, pridobiva klor za dezinfekcijo bazenske vode. Tudi
ta naprava v osnovni konfiguraciji nima meritve, možna je le nastavitev jakosti
doziranja. Ob elektrolizi priporočamo tudi avtomatsko regulacijo pH vrednosti
vode. pH vrednost avtomatsko reguliramo s pomočjo naprave, ki s sondo
meri pH vrednost bazenske vode in po potrebi aktivira dozirno črpalko, ki v
bazensko vodo dozira sredstvo za uravnavanje pH vrednosti vode. O elektrolizi
se zelo pogosto napačno govori kot o brezklorni dezinfekciji. Sicer je res, da
za dezinfekcijo bazena klora ni potrebno kupovati, vendar je aktivno sredstvo
za dezinfekcijo vode še vedno klor. Razlika je le v tem, da aktivno obliko klora
pridobivamo na bazenu samem iz soli (KCl). Elektrolizo lahko reguliramo s
pomočjo merilno regulacijske naprave, ki uravnava pH vrednost vode, meri
vsebnost klora v vodi in po potrebi uravnava delovanje elektrolize.
c. Pool Control merilno regulacijske naprave za avtomatsko dezinfekcijo
bazenske vode omogočajo popolnoma avtomatsko pripravo bazenske vode.
Naprava meri in spremlja več parametrov vode, kot so pH vrednost, redoks
potencial (posredno merjenje aktivnega klora), temperaturo vode... Naprava
omogoča avtomatsko uravnavanje pH vrednosti in dezinfekcijskega sredstva.
Kot dezinfekcijsko sredstvo je možno uporabiti klor ali aktivni kisik, lahko tudi
elektrolizo.
Ne glede na način in vrsto dezinfekcije vode je pomembno, da se redno
izvajajo tudi ročne meritve osnovnih parametrov vode, saj s tem preverjamo
stanje vode in delovanje elektronskih merilnih naprav.
38
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
5. Bazenski pribor (dodatna oprema)
5.1 Pokrivanje bazenov
Če želite prijetno toplo vodo v vašem bazenu skozi celotno kopalno sezono je
potrebno bazen pokrivati, a to še ni vse. Za pokrivanje bazena obstaja namreč
več razlogov:
a. Varčevanje z energijo in sredstvi za nego vode
Voda v vašem bazenu iz površine nenehno oddaja toploto zraku v okolici. Z
ustreznim pokrivanjem se potreba po energiji za ogrevanje lahko zmanjša za
tudi do 80% v primerjavi z nepokritim bazenom. Zaradi manjšega izhlapevanja
pa je potreba po sveži vodi in sredstvih za nego vode znatno manjša.
b. Manj nečistoč
Veter v nepokrit bazen nenehno nanaša nečistoče, predvsem zelo drobne
delce, ki jih lahko razgradimo le s pomočjo kemičnih sredstev. Zaprt bazen,
oz. bazenska streha neprimerno zmanjša vnos nečistoč v bazen, s tem pa
bistveno zmanjša porabo sredstev za nego vode in potrebo po mehanskem
čiščenju bazena.
c. Več varnosti in udobja
Vsak odprt bazen predstavlja določeno tveganje, ko le-ta ni pod nadzorom. V
bazen lahko padejo majhni otroci, domače živali… in posledice so lahko usodne.
Ustrezno pritrjeno pokrivalo, napeto preko bazena zagotavlja zadostno zaščito
pred nesrečami. Druge opcije so še pritrjena bazenska roleta ali bazen pokrit
z bazensko streho, ne glede na to, katero opcijo pa izberemo, je zagotovo del
udobja že v zavesti, da je bazen učinkovito zaščiten.
5.1.1 Solarno pokrivalo, navijalo
Najenostavnejši in tudi najcenejši način pokrivanja je pokrivanje bazena
s solarnim pokrivalom z navijalom. Solarno pokrivalo je iz polietilena in je
sestavljeno iz dveh prozornih plasti, ki sta med seboj zvarjeni tako, da tvorita
zračne mehurčke. Pokrivalo namestimo tako, da plava na vodi obrnjeno z
gladko stranjo navzgor. Zrak v mehurčkih in zrak med njimi ustvarja učinkovito
izolacijo nad vodno površino. Pokrivalo je s trakovi pripeto na navijalo, kamor
ga navijemo, ko ga ne potrebujemo. Navijalo je lahko fiksno pritrjeno ob rob
bazena ali pa je mobilno, da lahko pokrivalo z navijalom po potrebi umaknemo
od bazena. Solarno pokrivalo pa ne zagotavlja nobene varnosti pred utopitvijo in
39
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
je le delno učinkovito pri zaščiti pred nečistočami iz okolice. Njegove prednosti
so predvsem v enostavnem nameščanju in uporabi, ter v »solarnem« učinku.
Zračni mehurčki so oblikovani tako, da tvorijo neke vrsto leče in s tem nekoliko
izboljšajo učinek sonca pri ogrevanju bazena.
5.1.2 Family Safe
Za pokrivanje bazena se pogosto uporablja posebna ponjava, ojačana z
aluminijastimi palicami. S tem pokrivalom bazen pokrijemo prek roba, pokrivalo
pa je že opremljeno z gumicami in trakovi za pritrjevanje. To pokrivalo omogoča
zelo dobro zaščito bazena pred nečistočami in ustrezno pritrjeno služi kot
varnostno pokrivalo. Z ustrezno ojačitvijo ali namestitvijo posebne zračne
blazine je primerno tudi za prezimovanje bazena. V primerjavi z drugimi
pokrivali je nekoliko manj primerno za pogostejše pokrivanje in prenašanje, saj
je relativno težko. Pokrivanje in odkrivanje si sicer lahko olajšamo s posebno
električno ročko za navijanje.
5.1.3 Rolete
Bazenske rolete bazen pokrivajo na vodni površini. V veliki večini rolete
navijamo z električnimi navijali. Glede na namestitev obstaja veliko izvedb,
najpogostejša je vgradnja rolete v poseben jašek ob bazenu, lahko pa roleto
vgradimo tudi v, na ali ob dno bazena. Namestitev rolete na rob bazena je
najmanj zahtevna in primerna tudi za naknadno vgradnjo, zavzame pa eno
stranico bazena, ki jo lahko izkoristimo za uporabno klop.
5.1.4 Bazenske strehe
Glede na velikost bazena je bazenska streha sestavljena iz treh ali več
segmentov, ki so nameščeni na dve ob bazen vzdolžno pritrjeni tirnici.
40
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
Vsak segment je opremljen s kolesci, ki segmentom omogočajo enostavno
premikanje po tirnicah. Vsak naslednji segment je nekoliko manjši od
predhodnega, tako da lahko vse segmente potisnemo pod največjega.
Običajno so tirnice podaljšane, tako, da lahko bazen v celoti odkrijemo. V
kolikor ni možno podaljšati tirnic, bo del bazena vedno pokrit. Praviloma
bazenske strehe omogočajo tudi zaklepanje segmentov s posebnim ključem
in s tem popolno varnost bazena.
Bazenska streha omogoča optimalno zaščito pred nečistočami iz okolice in
z efektom tople grede služi kot najbolj energetsko učinkovit način pokrivanja
bazena. Naslednja prednost bazenske strehe je možnost kopanja pri zaprti
strehi. Pri višjih modelih ali modelih s povišanim prvim segmentom si lahko
tako ustvarimo pravo malo pokrito kopališče, za katerega potrebujemo le
nekoliko večjo bazensko streho, tako da je pokrit tudi del terase ob bazenu.
Bazenska streha nudi zelo dobro zaščito bazena tudi pozimi, saj ščiti bazen
tako pred nečistočami, kot tudi pred zmrzaljo.
5.1.5 Zimska pokrivala
Nekatera sezonska pokrivala niso primerna za pokrivanje bazena čez zimo.
V tem primeru so na voljo posebna zimska pokrivala. Ker moramo pozimi
računati tudi na težo snega, se posebnim konstrukcijam izognemo s tem, da
nekoliko večje pokrivalo namestimo tako, da plava na vodi in po stenah sega
preko roba bazena. Tako nameščeno pokrivalo na robu bazena obtežimo z
vrečami peska ali posebnimi vodnimi tulci, ki so bolj primerni za shranjevanje
(zavzamejo manj prostora, kot polne vreče peska). V nekaterih primerih
uporabljamo tudi kombinacijo solarnega pokrivala v sezoni in pokrivala Family
41
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
Safe ob daljši odsotnosti in pozimi. To pokrivalo je potrebno dodatno ojačati ali
namestiti posebno zračno blazino, da ne nastanejo težave zaradi snega.
5.2 Pribor za čiščenje, ročni sesalci
Za čiščenje bazena uporabljamo različen pribor za čiščenje. Večje nečistoče iz
bazena pobiramo z mrežico, za pobiranje s tal uporabljamo poglobljeno mrežico
s posebej oblikovanim sprednjim delom. Stene in dno bazena (usedlina, alge…)
čistimo s pomočjo ščetk, ki so lahko različnih velikosti. Za lažje rokovanje
vsak kos omenjenega pribora pritrdimo na teleskopsko palico. Dno bazena
čistimo z sesalci. Najpreprostejše so sesalne ščetke različnih izvedb. Vsem
pa je skupen način uporabe; sesalno ščetko pritrdimo na teleskopsko palico
in s plavajočo cevjo priključimo na sesalni priključek v skimerju ali na poseben
priključek za sesanje v bazenu. Ročni sesalec deluje s pomočjo filtra. Filtrirna
črpalka preko sesalne ščetke odsesava vodo in nečistoče z dna bazena. Na
filtru se voda prečisti in čista vrača v bazen.
5.3 Avtomatski sesalci, roboti
Pri vzdrževanju bazena največ časa in truda porabimo za čiščenje bazenskega
dna. Da si olajšamo delo je na voljo veliko različnih avtomatskih in robotskih
sesalcev. Bistvena razlika med avtomatskim in robotskim sesalcem je v
njunem načinu delovanja. Avtomatski sesalci delujejo s pomočjo filtra in so
na bazen priključeni enako kot ročni (brez teleskopske palice), od ročnih se
razlikujejo v tem, da imajo vgrajen poseben mehanizem s pomočjo katerega
se sami premikajo po bazenu, sicer pa delujejo enako kot ročni, tako da
nečistoče filtrirajo na filtru. Za razliko od avtomatskih, robotski sesalci delujejo
popolnoma neodvisno od filtra. Ti sesalci imajo lasten pogon, črpalko in filtrirno
vrečko v kateri zadržijo nečistoče. Boljše izvedbe robotskih sesalcev je možno
upravljati z daljinskim upravljalcem, sicer pa se robot po bazenu premika od
stene do stene s posebnim programom.
5.4 Bazenske lestve
Če na bazenu ni stopnišča, je potrebno vgraditi bazensko lestev. Na voljo so
lestve različnih oblik, višin in z različnimi možnostmi načina pritrjevanja.
Po obliki ločimo dva osnovna tipa: ozka izvedba lestve, ki ima ozek lok in se
pritrdi v bazenski rob in pogosteje uporabljena široka lestev, ki ima širši lok in
se pritrdi nekoliko stran od bazenskega roba.
42
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
V osnovni izvedbi so lestve opremljene z vgradnima nosilcema za pritrditev.
Na zunanjem delu bazena se na ustreznem mestu nosilca vgradita v betonski
temelj. Lestev vtaknemo v nosilca in jo tam pritrdimo. Na notranji strani je
lestev naslonjena na steno bazena. Na voljo so tudi zunanji nosilci, ki se v
temelj pritrdijo z vložki in vijaki. Če bazen pokrivamo z roleto ali pokrivalom
Family Safe bo lestev onemogočala pokrivanje. Da je v tem primeru ni potrebno
odstranjevati, lahko vgradimo posebne nosilce z zglobom, tako da lestev samo
dvignemo nad vodno gladino in lahko pokrijemo bazen.
43
Vse pravice pridržane Stotinka d.o.o.
www.stotinka.si
Stotinka d.o.o.
Kolodvorska ulica 25a, 2310 Slovenska Bistrica
tel.: 00386 2 80 50 430 | fax: 00386 2 80 50 436
[email protected] | www.stotinka.si