Nova Kreditna banka Maribor d.d.
Nova Kreditna banka Maribor d.d. (ustanovljena v Republiki Sloveniji kot delniška družba, s sedežem na naslovu Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor, Slovenija) Prospekt za sprejem 98.522.167 novoizdanih navadnih delnic s pripadajočim zneskom 1,0230 EUR za delnico v trgovanje v prvi kotaciji Ljubljanske borze d.d. in v glavno kotacijo Varšavske borze. Ta prospekt (v nadaljevanju »prospekt«) se nanaša na 98.522.167 novoizdanih navadnih imenskih kosovnih delnic Nove Kreditne banke Maribor d.d. (v nadaljevanju »Nova KBM« ali »banka«) za uvrstitev v trgovanje v prvo kotacijo Ljubljanske borze d.d. in v glavno kotacijo Varšavske borze. (v nadaljevanju »nove delnice ali delnice«). 98.522.167 novih navadnih imenskih kosovnih delnic, je bilo izdanih na podlagi sklepov uprave in nadzornega sveta o povečanju osnovnega kapitala (odobreni kapital) s stvarnimi vložki – konverzijo glavnice hibridnega posojila v osnovni kapital, sprejetega na skupščini Nove KBM d.d. dne 11.12.2012. Nove delnice je v obliki stvarnega vložka v celoti vplačala in prevzela Republika Slovenija. Nove delnice niso bile in ne bodo registrirane v skladu z Zakonom o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike iz leta 1933 s spremembami (»Zakon o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike«), ali v skladu s katerimkoli zakonom o vrednostnih papirjih katerekoli države ali druge jurisdikcije Združenih držav Amerike. Nove delnice ne smejo biti prodane ali izročene znotraj Združenih držav Amerike osebam Združenih držav Amerike ali za njihov račun ali v njihovo korist, razen v poslu, ki je izvzet iz zahteve po registraciji po Zakonu o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike oziroma ni predmet registracije po tem zakonu. Nove delnice se bodo prodajale samo izven Združenih držav Amerike, skladno z Uredbo S (Regulation S) Zakona o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike. ----------------------------------Agencija za trg vrednostnih papirjev (»ATVP«) je, kot pristojni organ po Direktivi 2003/71/ES (skupaj z vsemi izvedbenimi predpisi v vseh državah članicah EGP, »Prospektna direktiva«) v Republiki Sloveniji, odobrila ta prospekt, napisan v slovenskem jeziku in preveden v angleški jezik ter pripravljen skladno s Prospektno direktivo. Z obstoječimi delnicami banke se trguje v podsegmentu »Prva kotacija« na Ljubljanski borzi d.d. (»LJSE«) in v glavni kotaciji Varšavske borze. Pri Ljubljanski borzi bo vložena zahteva za sprejem novih delnic v trgovanje v podsegmentu »Prva kotacija« in pri Varšavski borzi (Giełda Papierów Wartościowych w Warszawie S.A. ali »WSE«) bo vložena zahteva za sprejem novih delnic v trgovanje v podsegmentu »Glavna kotacija«. Delnice banke ne bodo uvrščene v trgovanje na noben drug organiziran trg. Trgovanje z novimi delnicami banke na LJSE in WSE naj bi se predvidoma začelo do konca aprila 2013. Nova KBM predvideva izročitev novih delnic prek KDD - Centralno klirinške depotne družbe (»KDD«) Republiki Sloveniji do konca aprila 2013. Nova Kreditna banka Maribor d.d. Datum tega prospekta je 26. april 2013. 1 POMEMBNE INFORMACIJE O TEM PROSPEKTU V zvezi s prospektom je banka pripravila tri dokumente: (i) slovenski prospekt z dne 26. april 2013 (vključno s kakršnimkoli in vsem gradivom k temu), ki vključuje določene informacije glede banke in novih delnic (»slovenski prospekt«); (ii) angleški prevod slovenskega prospekta (»angleški prospekt«); in (iii) poljski povzetek prospekta, ki je prevod slovenskega povzetka prospekta v poljski jezik (»poljski povzetek prospekta«). Izraz »prospekti«, kot se tukaj uporablja, pomeni slovenski prospekt, angleški prospekt in poljski povzetek prospekta. Prospekti so na voljo v elektronski obliki na spletni strani Nove KBM. Angleški prospekt in poljski povzetek prospekta sta na voljo v elektronski obliki na spletni strani WSE. Slovenski prospekt bo objavljen tudi na portalu SEOnet. Nova KBM prevzema odgovornost za informacije, vsebovane v tem prospektu. Nova KBM izjavlja, da je z vso potrebno skrbnostjo zagotovila, da odražajo informacije v tem prospektu dejansko stanje in da ni izpuščenega nič takšnega, kar bi lahko vplivalo na pomembnost teh informacij. Če pride do izročitve tega prospekta ali trgovanja z delnicami skladno z njim, to ne pomeni, da v času od datuma tega prospekta ni prišlo do nobene spremembe v zvezi z Novo KBM in njenimi odvisnimi in pridruženimi družbami kot celoto (»Skupina Nove KBM«), niti ne pomeni, da so informacije v tem prospektu točne na katerikoli datum, ki je kasnejši od datuma tega prospekta. Pri sprejemanju odločitve o vlaganju naj se potencialni vlagatelji zanašajo na lastno poznavanje Skupine Nove KBM in vsebine tega prospekta, vključno s prisotnimi tveganji. Distribucija tega prospekta ter prodaja novih delnic v določenih jurisdikcijah je lahko omejena z zakonom. Nova KBM zahteva, da se osebe, ki pridobijo ta prospekt, same informirajo o takšnih omejitvah in te upoštevajo. Ta prospekt ne predstavlja ponudbe ali vabila k dajanju ponudb ali nakupu navadnih delnic v nobeni jurisdikciji, kjer bi bila taka ponudba ali prodaja nezakonita. OBVESTILO VLAGATELJEM Zaradi v nadaljevanju navedenih omejitev naj se potencialni vlagatelji pred kakršnokoli ponudbo, nadaljnjo prodajo, zastavo ali drugo obliko prenosa delnic, uvrščenih v trgovanje na podlagi tega prospekta, posvetujejo s pravnim svetovalcem. Nobeno dejanje ni bilo podvzeto za registracijo ali kvalifikacijo novih delnic ali da se kako drugače dovoli uvrstitev novih delnic na katerikoli drugi organizirani trg, razen na LJSE in WSE. Distribucija tega prospekta ter prodaja novih delnic v določenih jurisdikcijah je lahko omejena z zakonom, zato se morajo osebe, ki pridobijo ta prospekt, informirati o takih omejitvah in jih upoštevati, vključno z omejitvami, zapisanimi v odstavkih v nadaljevanju. Neupoštevanje teh omejitev lahko predstavlja kršitev zakonov, ki urejajo poslovanje z vrednostnimi papirji v teh jurisdikcijah. _______________________ Informacije v tem prospektu niso naložbena priporočila niti pravni, davčni ali drugačni strokovni nasveti. Za takšne nasvete se mora vsak potencialni vlagatelj obrniti na svojega pravnika, davčnega svetovalca oziroma drugega strokovnjaka. Nova KBM nobenemu obstoječemu ali novemu kupcu ne zagotavlja, da je njegov nakup novih delnic zakonit. 2 PREVIDNOSTNO OPOZORILO GLEDE PROJEKCIJ PRIHODNOSTI Ta prospekt vključuje »projekcije prihodnosti«, ki zajemajo vse navedbe, razen tistih, ki se nanašajo na pretekla dejstva, vključujoč, brez omejitev, vse navedbe, pred ali za katerimi so oziroma vključujejo besede »načrtuje«, »verjame«, »pričakuje«, »cilja«, »namerava«, »bo«, »lahko«, »predvideva«, »bi«, »bi lahko« ali podobne izraze ali njihove negacije. Takšne projekcije prihodnosti vključujejo znana in neznana tveganja, negotovosti in ostale pomembne dejavnike, na katere Skupina Nove KBM nima vpliva in ki bi lahko povzročili, da bodo njeni dejanski rezultati, poslovanje ali dosežki bistveno drugačni od katerihkoli bodočih rezultatov, poslovanja ali dosežkov, izraženih ali vsebovanih v teh projekcijah prihodnosti. Takšne projekcije prihodnosti temeljijo na številnih predpostavkah glede sedanje in bodoče poslovne strategije Skupine Nove KBM ter okolja, v katerem posluje sedaj in bo poslovala v prihodnosti. Med pomembnimi dejavniki, ki lahko povzročijo, da bodo dejanski rezultati, poslovanje ali dosežki Skupine Nove KBM bistveno drugačni od tistih, ki so izraženi v projekcijah prihodnosti, so tisti, ki so zajeti v poglavjih »Ključne informacije«, »Dejavniki tveganja«, »Podatki o izdajatelju«, »Pregled poslovanja«, »Poslovanje in finančni pregled, kapitalska sredstva, investicije in obeti«, »Upravljanje tveganj« in na drugih mestih v tem prospektu. Te projekcije prihodnosti veljajo samo na datum tega prospekta. Skupina Nove KBM izrecno zavrača kakršnokoli obveznost ali zavezo razposlati kakršnekoli posodobitve ali popravke projekcij prihodnosti, vsebovane v tem prospektu, ki bi odražale spremembe v njenih napovedih glede takih projekcij, ali kakršnekoli spremembe dogodkov, pogojev ali okoliščin, na podlagi katerih so projekcije bile narejene, razen če to zahteva zakonodaja ali pravila za kotacijo Ljubljanske borze d.d. (»LJSE«) ali Varšavske borze (»WSE«). Vlagatelji se morajo zavedati, da lahko več pomembnih dejavnikov povzroči, da bodo dejanski rezultati bistveno drugačni od načrtov, ciljev, pričakovanj, ocen in napovedi, izraženih v takšnih projekcijah prihodnosti. Ti dejavniki vključujejo: • vpliv konkurence v regiji, kjer posluje Skupina Nove KBM; • splošne gospodarske pogoje in tržne dejavnike; • sposobnost Skupine Nove KBM, da uspešno izvaja svojo poslovno strategijo; • sposobnost Skupine Nove KBM, da pritegne in/ali zadrži usposobljen kader; • sposobnost Skupine Nove KBM, da izvede načrtovano posodobitev svojih informacijskih sistemov; • sposobnost Skupine Nove KBM, da ohrani ali poveča tržni delež za svoje produkte in storitve in da nadzoruje stroške; • sposobnost Skupine Nove KBM, da z zadolževanjem ali na drug način uspe zagotoviti financiranje svojega poslovanja in potrebe po kapitalu; • gibanje inflacije, obrestnih mer in menjalnih tečajev; • uspešnost Skupine Nove KBM pri upravljanju tveganj, ki izhajajo iz navedenih dejavnikov; • vsebino načrta prestrukturiranja Skupine Nove KBM, kot ga bo v končni verziji potrdila Evropska komisija Seznam pomembnih dejavnikov ni izčrpen. Pri opiranju na projekcije prihodnosti morajo vlagatelji skrbno preučiti zgoraj navedene dejavnike in ostale negotovosti in dogodke, še posebej v luči političnega, gospodarskega, socialnega in pravnega okolja, v katerem posluje Skupina Nove KBM. Skupina Nove KBM ne daje nobenih zagotovil, jamstev ali napovedi, da bodo rezultati, predvideni s temi projekcijami prihodnosti, doseženi, in te projekcije prihodnosti predstavljajo v vsakem primeru zgolj enega od možnih scenarijev, ki se ga ne sme razumeti kot najbolj verjetnega ali standardnega. 3 INFORMACIJE O TRGU IN PANOGI Ta prospekt vsebuje pretekle tržne podatke in napovedi za panogo, ki so bili pridobljeni iz panožnih publikacij, tržnih raziskav in drugih javno dostopnih informacij. Nova KBM ni neodvisno preverila podatkov iz panožnih publikacij in tržnih raziskav, vendar verjame, da se je na podatke, vsebovane v teh gradivih, mogoče zanesti. Nova KBM ne jamči, da so ti podatki točni. Podatki, pridobljeni iz zgoraj omenjenih virov, so bili natančno povzeti in, kolikor je Novi KBM znano in kolikor lahko to potrdi na podlagi podatkov, objavljenih s strani teh virov, nobena dejstva, ki bi lahko povzročila, da bi preslikava podatkov bila nenatančna ali zavajajoča, niso bila izpuščena. Kjer so v prospektu uporabljene informacije tretjih oseb, je naveden vir informacij. PREDSTAVITEV FINANČNIH IN DRUGIH INFORMACIJ Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Nove KBM na dan in za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012, vključeni v ta prospekt, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (»MSRP«) in jih je sprejela EU (skupaj »računovodski izkazi«). Podatki v poglavjih »Povzetek konsolidiranih finančnih in poslovnih informacij« in »Izbrane konsolidirane finančne informacije«, vključeni v ta prospekt, so vzeti iz računovodskih izkazov. Računovodski izkazi, vključeni v ta prospekt, so bili revidirani in/ali pregledani s strani neodvisnih revizorjev Ernst & Young Slovenija d.o.o. in Deloitte revizija d.o.o.. Vsako sklicevanje na »Novo Kreditno banko Maribor d.d.«, »Novo KBM d.d.«, »Novo KBM« ali »banko« v tem prospektu se nanaša na Novo Kreditno banko Maribor d.d. Vsako sklicevanje na »Skupino Nove KBM« ali »Skupino« se nanaša na Novo Kreditno banko Maribor d.d. in njene odvisne in pridružene družbe kot celoto. Sklicevanja na »PBS« se nanašajo na Poštno banko Slovenije d.d. in sklicevanja na »ZM« na Zavarovalnico Maribor d.d. Vsa sklicevanja na »€«, »EUR«, »Euro« in »evro« se nanašajo na valuto držav članic Evropske unije, ki sodelujejo v tretji fazi Ekonomske in monetarne unije po pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti. Vsa sklicevanja na »USD« in »dolar« se nanašajo na valuto Združenih držav Amerike. Vsa sklicevanja na »PLN« ali »poljski zlot« se nanašajo na valuto Republike Poljske. Vsa sklicevanja v tem prospektu na »Slovenijo« se nanašajo na Republiko Slovenijo, vsa sklicevanja na »Poljsko« na Republiko Poljsko, vsa sklicevanja na »ZDA« na Združene države Amerike in vsa sklicevanja na »EU« se nanašajo na Evropsko unijo in njene članice na datum tega prospekta. Vsa sklicevanja v tem prospektu na »hibridno posojilo« se nanašajo na posojilo v znesku 100 mio EUR, ki temelji na Pogodbi o hibridnem posojilu v višini 100 mio EUR sklenjene dne 31.12.2012 med Republiko Slovenijo, kot posojilodajalko, in Novo KBM d.d., kot posojilojemalko. Nekateri zneski, vključeni v ta prospekt, so bili zaokroženi in zaradi tega (i) so možne majhne razlike med zneski istih postavk v različnih tabelah, in (ii) se številke, ki se nanašajo na isto vrsto podatkov in so vključene v različne tabele, lahko malenkostno razlikujejo, in seštevki zneskov v določenih tabelah niso nujno aritmetični seštevki številk pred takim seštevkom. 4 IZVLEČEK PROSPEKTA ZA SPREJEM NOVOIZDANIH DELNIC NOVE KBM D.D. V TRGOVANJE V PRVI KOTACIJI LJUBLJANSKE BORZE D.D. IN V GLAVNO KOTACIJO VARŠAVSKE BORZE, KI GA JE AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV POTRDILA Z ODLOČBO ŠTEVILKA 402003/2013-5 Z DNE 26.4.2013 A. UVOD IN OPOZORILA A.1 Opozorilo Ta izvleček predstavlja in ga je treba razumeti kot uvod k prospektu, vsaka odločitev o vlaganju v delnice pa mora temeljiti na vlagateljevi presoji prospekta kot celote. Če bo vlagatelj začel sodni postopek v zvezi z informacijami, vsebovanimi v tem prospektu, na sodišču v državi članici EGP, se lahko zgodi, da bo moral glede na nacionalno zakonodajo v državi, v kateri je tožbeni zahtevek vložen, na lastne stroške zagotoviti prevod prospekta v uradni jezik sodišča še pred začetkom sodnega postopka. Nova Kreditna banka Maribor d.d. odškodninsko odgovarja samo v primeru, če je izvleček zavajajoč, netočen ali notranje neskladen, če se ga presoja skupaj z drugimi deli prospekta. Sledeče besedilo in podatki so izvleček informacij, ki se nahajajo drugje v tem prospektu. Izvleček ne vsebuje vseh informacij, ki so lahko pomembne za obstoječe imetnike in potencialne vlagatelje. Obstoječi imetniki in potencialni vlagatelji naj pazljivo preučijo celoten prospekt, vključno z dejavniki tveganja, podrobnimi finančnimi informacijami in drugimi podatki, preden se odločijo za naložbo v delnice. Osebe, ki so pripravile povzetek, vključno z njegovim prevodom, in zahtevale njegovo notifikacijo, odškodninsko odgovarjajo, vendar samo, če je povzetek zavajajoč, netočen ali notranje neskladen, če se ga presoja skupaj z drugimi deli prospekta ali če ne daje ključnih informacij, ki bi bile vlagateljem v pomoč pri odločanju o morebitni naložbi v takšne vrednostne papirje, kadar se bere skupaj z drugimi deli prospekta. A.2 Novoizdane delnice so bile izdane na podlagi konverzije hibridnega posojila Republike Slovenije. Pri izdaji niso sodelovali finančni posredniki. Nadaljnje prodaje delnic ne bo. B. IZDAJATELJ B.1 Pravno in poslovno ime izdajatelja Firma: Nova Kreditna banka Maribor d.d. Skrajšana firma: Nova KBM B.2 Sedež in pravna oblika izdajatelja, zakonodaja, v skladu s katero izdajatelj opravlja dejavnost in država ustanovitve Sedež izdajatelja: Maribor Poslovni naslov izdajatelja: Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor, Republika Slovenija Telefonska številka: 00386-2-229-2290 Pravno organizacijska oblika: Delniška družba Država vpisa v register: Slovenija Izdajatelj posluje skladno s slovensko zakonodajo. B.3 Opis vrste poslovanja izdajatelja in njegove glavne dejavnosti Nova KBM deluje v glavnem prek dveh poslovnih segmentov: poslovanja s prebivalstvom in poslovanja s pravnimi osebami. Poleg tega nudi borznoposredniške storitve in izvaja zakladniško poslovanje v segmentu finančnih trgov Nove KBM. 5 Skupina Nove KBM nudi široko paleto bančnih storitev fizičnim in pravnim osebam in tudi nekatere dopolnilne finančne storitve, vključno z lizingom, upravljanjem vzajemnih in pokojninskih skladov in storitvami borznega posredovanja. Večji del svojega poslovanja izvaja banka in Skupina v Sloveniji. Glede na rezultate poslovanja Nove KBM in PBS je Skupina Nove KBM druga največja bančna skupina v Sloveniji. Po podatkih Banke Slovenije je na dan 31. decembra 2012 njen tržni delež glede na bilančno vsoto znašal 11,1%. B.4a Opis najpomembnejših najnovejših trendov, ki vplivajo na izdajatelja in panoge, v katerih posluje Prodajni postopek deleža Nove KBM d.d. v Zavarovalnici Maribor d.d. Nova KBM je dne 11.12.2012 podpisala sporazum o prodaji celotnega deleža ZM (51%) pozavarovalnici Sava. Realizirani dobiček iz prodaje in zmanjšanje odbitne postavke pri izračunu kapitalske ustreznosti sta upoštevana pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti na dan 31.12.2012. Prilive iz prodaje bo Nova KBM prejela postopoma, v skladu z vnaprej znanim časovnim razporedom, zadnji priliv bo opravljen predvidoma aprila 2013. Odkup podrejenih instrumentov Nova KBM je z namenom krepitve čistega temeljnega kapitala izvedla delni odkup oziroma zamenjavo podrejenih instrumentov v naslednji višini: ISIN koda instrumenta Nominalni znesek pred odkupom oziroma zamenjavi Nominalni znesek odkupa/zamenjave Nominalni znesek po odkupu oziroma zamenjavi Realizirani dobiček XS0325446903 100.000.000 EUR 88.192.000 EUR 11.808.000 EUR 24.541.000 EUR XS0270427163 50.000.000 EUR 31.900.000 EUR 50.000.000 EUR 0 Banka je ponudbo podala dne 13. novembra 2012 in uspešno zaključila delni odkup oziroma zamenjavo hibridnih instrumentov dne 20. decembra 2012. Banka je predhodno pridobila pogojno soglasje Banke Slovenije za delni odkup oziroma zamenjavo hibridnih instrumentov. Pogoj za soglasje je bilo ohranitev oziroma izboljšanje višine in kvalitete kapitala, kar je banka izpolnila s prodajo deleža v ZM. Bonitetna ocena Bonitetna agencija Moody's Investors Service je Novi KBM znižala oceno dolgoročnega tveganja iz B3 na Caa2 z negativnimi obeti za prihodnost. Ocena podrejenega dolga se je znižala iz Caa3(hyb) na C(hyb). Ocena finančne moči banke je ostala nespremenjena (E). Moody's je znižala tudi BCA (baseline credit assessment) oceno iz caa1 na caa3 (ocena finančne moči banke brez državne pomoči). Načrt prestrukturiranja Republika Slovenija je dne 21.3.2013 predložila Evropski komisiji načrt prestrukturiranja Skupine Nove KBM, saj je Nova KBM prejela v decembru 2012 hibridno posojilo v višini 100 mio EUR, ki se šteje kot državna pomoč in se je v skladu s pravili o državnih pomočeh Republika Slovenija zavezala predložiti Evropski komisiji načrt prestrukturiranja. Evropska komisija do datuma tega prospekta še ni potrdila predloženega načrta prestrukturiranja. 6 B.4b Opis vseh znanih trendov, ki vplčivajo na izdajatelja in panoge, v katerih posluje Makroekonomsko okolje Finančno poslovanje Skupine Nove KBM je v veliki meri odvisno od makroekonomskega okolja, v katerem posluje. Večji del svojega poslovanja izvaja Skupina v Sloveniji, zato na njen finančni položaj in rezultate poslovanja znatno vplivajo splošni gospodarski in politični pogoji v Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah, vključno s stopnjo gospodarske rasti in stopnjo inflacije ter nihanjem obrestnih mer. Slovenija je članica Evropske unije in evroobmočja in je na dan 31. decembra 2011 imela nekaj več kot 2 milijona prebivalcev. Slovenija je gospodarsko najrazvitejša država v srednji Evropi in je z BDP na prebivalca v višini 17.244 EUR v letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, bila po podatkih Eurostata pred Poljsko, Madžarsko, Republiko Češko, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo. BDP na prebivalca je v letu, ki se je končalo 31. decembra 2011, v Sloveniji znašal 17.620 EUR. Gospodarska aktivnost v Sloveniji je bila do prve polovice leta 2008 močna, zato je slovensko gospodarstvo glede rasti BDP beležilo ugodne rezultate. V drugi polovici leta 2008 se je globalno gospodarstvo soočilo z največjim padcem gospodarske rasti v zadnjih 80 letih, še posebej pa je bil prizadet sektor finančnih storitev. Nezadostna likvidnost, pomanjkanje virov financiranja, pritisk na kapital in izrazita cenovna nestanovitnost številnih kategorij premoženja so povzročili znaten pritisk na finančne institucije. Veliko razvitih gospodarstev je vstopilo v recesijo, v razvijajočih se gospodarstvih pa se je rast upočasnila, kar je vplivalo izrazito negativno na vrednost sredstev, zaposlenost, zaupanje potrošnikov in raven gospodarske aktivnosti. Globalna upočasnitev gospodarske aktivnosti je v letih 2009-2012 močno prizadela slovensko gospodarstvo. Slovenija je beležila gospodarsko rast -8,1% v letu 2009, 1,4% v letu 2010, -0,2% v letu 2011 in -2,3% v letu 2012. Za Slovenijo v letu 2013 napovedujejo mednarodne institucije in UMAR negativno gospodarsko rast med -0,7 in -2,1%. Obrat trenda in ponovna rast BDP sta v Sloveniji glede na napovedi predvideni v letu 2014 v višini med 0,8% do 1,0%. Evropska komisija napoveduje za EU gospodarsko rast v višini 0,4% v letu 2013 in 1,6% v letu 2014. Poglavitni nevarnosti iz makroekonomskega okolja, ki lahko po ocenah negativno vplivata na poslovanje Skupine Nove KBM sta naraščanje cen in negotovost na finančnih trgih zaradi nadaljevanja globalne finančne krize. Inflacija Letna stopnja inflacije ob koncu leta 2012 je bila 2,6%, medtem ko je bila ob koncu leta 2011 1,8% in ob koncu leta 2010 1,9%. Po napovedih ECB bo pričakovana stopnja inflacije v letu 2013 v evroobmočju in Sloveniji ostala zmerna. Obrestne mere, razporeditev sredstev in stroški financiranja Čisti obrestni prihodki so vedno bili najpomembnejša sestavina dobička Skupine Nove KBM. Čiste obrestne prihodke določata višina obrestonosnih sredstev in obrestovanih obveznosti, razlika med obrestno mero na obrestonosna sredstva in obrestno mero, ki se plačuje na obrestonosne obveznosti, ter delež obrestonosnih sredstev, ki se financirajo z neobrestonosnimi obveznostmi in kapitalom. Do začetka finančne krize se je kreditni portfelj Skupine Nove KBM zaradi rasti slovenskega gospodarstva in s tem povezanega povpraševanja po finančnih virih s strani prebivalstva in pravnih oseb povečeval. Padec rasti slovenskega gospodarstva v obdobju od 2009 do 2012 je imel za posledico zmanjšano povpraševanje številnih gospodarskih sektorjev po finančnih virih. Zaradi poslabšanja kreditnega portfelja, povečanega profila tveganja njenih komitentov (gospodarskih družb) in padanja količnikov kapitalske ustreznosti v omenjenem obdobju, je Skupina Nove KBM začela zniževati sredstva iz kreditov nebančnemu sektorju. Omenjen trend je še posebej opazen v letu 2012, ko so se sredstva iz kreditov nebančnemu sektorju znižala za 11,6%. Povprečna obrestna mera za kredite Skupine Nove KBM je bila v letu v letu 2009 5,0%, v letu 2010 5,1%, v letu 2011 5,4% in v letu 2012 4,6%. Skupina Nove KBM lahko poveča svoje čiste obrestne prihodke, če stroškov svojih obrestovanih obveznosti ne zviša do enake mere kot donosov na svoja obrestonosna sredstva. Glavna obrestovana 7 obveznost Skupine Nove KBM so depoziti strank. Zaradi višjih stroškov financiranja na kapitalskih trgih (posledica znižanja bonitetne ocene dolgoročnega dolga države in Nove KBM) in nezadostne likvidnosti v Sloveniji v obdobju krize je Skupina skušala povečati obseg depozitov strank s ponudbo višjih obrestnih mer (enak trend je opazen pri drugih slovenskih bankah), kar je povzročilo pritisk na njeno čisto obrestno maržo. Čista obrestna marža Skupine Nove KBM se je zniževala iz 2,6% v letu 2008 na 2,3 v letu 2011.. Obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo se je v letu 2012 dodatno znižala in je na dan 31.12.2012 znašala 1,9%. V letih 2011 in 2012 je Skupina odplačevala obveznosti do tujine in vir večinoma zamenjala z ECB, ki je povečala operacije refinanciranja in evropskim bankam omogočila dolgoročne vire (3 leta). Izpostavljenost do ECB se je povišala iz 130 milijonov evrov na dan 31.12.2010 na 485 milijonov evrov na dan 31.12.2012. V letu 2011 so se obrestne mere na depozite ustalile, in sicer predvsem zaradi aktivnosti ECB, ki je podaljšala zapadlosti operacij refinanciranja in omogočila dolgoročne vire (3 leta). V letu 2012 je v Skupini, kakor tudi v celotnem bančnem sektorju opazen porast obrestnih mer na depozite zaradi nadaljevanja trenda odplačevanja obveznosti do tujine in posledično povečanja konkurence za vire prebivalstva v Slovenskem bančnem prostoru. Skupina Nove KBM pričakuje, da se bo kot na glavni viri financiranja tudi v bodoče lahko oprla na depozite strank, za diverzifikacijo virov pa bo za financiranje svojih kreditnih dejavnosti koristila tudi vire ECB in druge razpoložljive vire. Glede na napovedi, bi naj ključna obrestna mera EURIBOR (trenutno 0,75 %) do konca leta 2013 ostala nespremenjena. Slabi krediti Znesek slabih kreditov Skupine Nove KBM (kot je primer tudi za druge slovenske banke) se je od leta 2009 do 2012 znatno povečal, predvsem zaradi poslabšanja kakovosti kreditnega portfelja po gospodarski krizi, ki se je začela v zadnjem četrtletju leta 2008. Bruto znesek slabih kreditov v bruto naložbah strankam se je povečeval s 3,5% v letu 2008 na 7,4% v letu 2009, na 12,1% v letu 2010, na 15,1% v letu 2011 in na 22,2% v letu 2012. Na dan 31. decembra 2012 so slabi krediti gradbenega in predelovalnega sektorja ter finančnega posredništva predstavljali največji delež v bruto slabih kreditih Skupine Nove KBM. Vpliv reorganizacije Skupine Nove KBM Skupina Nove KBM je v letu 2010 imela določene enkratne stroške, ki so bili posledica njenega prevzema in reorganizacije Credy banke, vključno s stroški, povezanimi z odpovedjo delovnega razmerja nekaterim zaposlenim. V letu 2011 je Skupina Nove KBM imela določene enkratne stroške v zvezi z izvedbo dokapitalizacije in druge kotacije na Varšavski borzi. V letu 2012 je Skupina Nove KBM imela enkratne stroške v zvezi z izvedbo prodaje Zavarovalnice Maribor d.d., izvedbo odkupa/zamenjave hibridnih obveznic in izvedbo pridobitve hibridnega posojila.. Nihanja vrednosti vrednostnih papirjev Vrednost portfelja vrednostnih papirjev Skupine Nove KBM je nihala v preteklosti in bo nihala tudi v bodoče, kar ima lahko neposreden vpliv na rezultate poslovanja Skupine Nove KBM in na strukturo njene bilance stanja. Predpisi v zvezi z bančnim sistemom Slovenski bančni sektor je močno reguliran. Slovenske banke morajo od 1. januarja 2008 izpolnjevati zahteve Basla II. V letih 2010 in 2011 so bila dogovorjena pravila Basla III, ki bodo vstopila v veljavo v letih 2013 in 2018 in banke bodo morale izpolnjevati tudi zahteve Basla III. . Po regulativi European Banking Authority (EBA) sodi Nova KBM med sistemsko pomembne banke in mora posledično izpolnjevati regulativo glede kapitalske ustreznosti. B.5 Opis skupine in položaja izdajatelja v njej V Skupino Nove KBM so bile 31.12.2012 poleg Nove KBM vključene še: KBM Fineko d.o.o. (100,00% delež), KBM Invest d.o.o. (100,00% delež), KBM Leasing d.o.o. (100,00% delež), Gorica Leasing d.o.o. (100,00% delež), KBM Infond d.o.o. (72,73% delež), PBS d.d. (55,00% delež), Adria Bank AG (46,65% 8 delež), M-Pay d.o.o. (50,00% delež), Credy banka AD (76,64% delež), KBM Leasing Hrvatska d.o.o. (94,38% delež), Moja naložba d.d. (45,00% delež) in Maribor Finance B.V (100,00% delež). B.6 Imetniki delnic Nove KBM, ki imajo lastniški delež ali glasovalne pravice, ki jih je potrebno prijaviti Spodnja tabela prikazuje določene informacije v zvezi z lastništvom navadnih delnic Nove KBM na dan 31. decembra 2012: Delničar Republika Slovenija ..................................................... KDPW-Fiduciarni račun Pošta Slovenije d.o.o. GEN d.o.o. Kapitalska družba d.d. .. .............................................. Slovenska odškodninska družba d.d. .......................... ELES NFD I, delniški podsklad.............................................. East Capital Balkan Fund ............................................ Salink Limited .............................................................. Število navadnih delnic 10.822.805 4.074.595 2.599.192 2.500.000 1.875.920 1.250.614 937.500 935.833 925.067 476.550 % lastništva 27,66 9,00 6,64 6,39 4,79 3,20 2,40 2,39 2,36 1,22 Večji delničarji Nove KBM nimajo nobenih drugačnih glasovalnih pravic, iz vseh delnic Nove KBM izhajajo enaka upravičenja. Razen oseb, navedenih v zgornji tabeli, Novi KBM niso poznane nobene osebe, ki bi imele neposreden ali posreden interes v kapitalu izdajatelja ali glasovalne pravice, ki bi jih bilo potrebno razkriti skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov in/ali Zakonom o bančništvu. Novo KBM pred ponudbo v tem prospektu nadzira Republika Slovenija skupaj s povezanimi osebami. Republika Slovenija bo ohranila nadzor tudi po ponudbi v tem prospektu, v kolikor bodo Republika Slovenija in povezane osebe vpisale vse njim pripadajoče ponujene delnice v ponudbi obstoječim delničarjem. B.7 Izbrane pretekle ključne finančne informacije V nadaljevanju objavljene informacije in podatki so povzeti iz računovodskih izkazov, ki se pojavljajo v letnih poročilih Skupine Nove KBM za leto 2010, 2011 in 2012 in so objavljena na spletni strani Nove KBM. Računovodski izkazi na dan in za leti, ki sta se končali 31. decembra 2010 in, 2011 so objavljeni v letnih poročilih in so bili revidirani s strani Ernst & Young d.o.o. Računovodski izkazi na dan in za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012 so objavljeni v letnem poročilu in so bili revidirani s strani Deloitte revizija d.o.o. Revidirani računovodski izkazi na dan in za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU (skupaj »računovodski izkazi«) Spomladi leta 2012 je bil objavljen novi Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic. Novi Sklep o poslovnih knjigah je predpisal delno spremenjene sheme računovodskih izkazov. Skupina Nove KBM je prvič uporabila te sheme po stanju 30.6.2012, zagotovila pa je tudi primerljivost podatkov po stanju 31.12.2011. 9 Izbrani podatki iz izkaza poslovnega izida Leto, ki se je končalo 31. decembra 2010 2011 2012 (v mio EUR) Prihodki od obresti…………………………. 254,2 262,8 227,8 Odhodki za obresti………………………… -106,9 -127,2 -122,0 Čiste obresti………………………………. 147,3 135,6 105,8 Čiste opravnine (provizije)………………… 63,1 56,4 58,8 19,5 0,6 25,7 Prihodki iz poslovanja…………………… 229,9 192,6 190,3 Administrativni stroški…………………….. -113,4 -108,5 -104,1 Ostali neobrestni odhodki………………… -98,5 -192,0 -325,8 Neobrestni odhodki……………………… Ostali neto neobrestni prihodki…………………. -211,9 -300,5 -429,9 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja…….….. 18,0 -107,9 -239,6 Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja….. 11,4 -86,5 -227,1 Izbrani podatki iz izkaza finančnega položaja Leto, ki se je končalo 31. decembra 2010 (1) Krediti ............................................................................................................................................... 4.281,3 (2) Portfelj vrednostnih papirjev ............................................................................................................ 1.061,3 Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki ................................................................ 140,4 Ostala sredstva................................................................................................................................383,7 Skupaj sredstva................................................................................................................................ 5.866,7 (3) 2011 2012 (v mio EUR) 4.040,2 3.633,3 1.157,9 1.091,1 147,4 223,9 467,6 373,5 5.813,1 5.321,8 Vloge ................................................................................................................................................ 3.880,9 Krediti (najeti)................................................................................................................................1.077,1 Izdani dolžniški vrednostni papirji................................................................................................ 65,5 Podrejene obveznosti......................................................................................................................... 192,0 Ostale obveznosti............................................................................................................................... 212,2 Skupaj obveznosti............................................................................................................................ 5.427,7 3.915,2 701,2 49,0 187,9 524,2 5.377,5 3.719,3 582,5 88,6 98,1 580,1 5.068,6 Vplačani kapital ................................................................................................................................27,2 Ostali kapital ................................................................................................................................ 369,7 Manjšinski deleži ................................................................................................................................ 42,1 Skupaj kapital ................................................................................................................................439,0 Skupaj obveznosti in kapital........................................................................................................... 5.866,7 40,8 353,3 41,5 435,6 5.813,1 40,8 169,4 43,0 253,2 5.321,8 Opombe: (1) Vključeni tudi krediti bankam. (2) Vključena finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, in finančna sredstva v posesti do zapadlosti. Vključeni tudi depoziti bank. (3) 10 Izbrani finančni kazalci Leto, ki se je končalo 31. decembra 2010 (1)…………………………………………………………................. Čista obrestna marža (2)…………………………………………………. Razmerje med krediti in depoziti (3)………………………….. Razmerje med operativnimi stroški in prihodki (4)…………………………………………………………… Donos na povprečni kapital Donos na povprečna sredstva(4)………………………………………………………. Kakovost kreditov …………………………………………............. (5) Bruto slabi krediti kot % bruto kreditov, 6)……………………………………………………………………..... odobrenih komitentom (7) …………………………………….. Kazalci kapitalske ustreznosti Skupine Količnik kapitalske ustreznosti na temeljni kapital (Tier 1)………… Skupni količnik kapitalske ustreznosti………………………………. 2011 2012 2,53 108,68 55,97 2,62 0,20 (v odstotkih) 2,31 102,22 63,21 -17,01 -1,38 1,87 93,90 56,90 -51,85 -3,63 12,1 15,1 22,2 7,93 10,89 8,59 11,47 8,17 9,17 Opombe: (1) Predstavlja razmerje med čistimi obrestmi in povprečnimi sredstvi. (2) Neto krediti strankam, ki niso banke, v primerjavi z dolgovi do strank, ki niso banke. (3) Razmerje med administrativnimi stroški in amortizacijo ter čistimi obrestmi in čistimi neobrestnimi prihodki. (4) Predstavlja razmerje med čistim poslovnim izidom in povprečnim kapitalom (vključno s kapitalom manjšinskih delničarjev) ali povprečnimi sredstvi. (5) Vključeni so vsi krediti skupinsko oslabljenih komitentov bonitetnih skupin D in E brez prvovrstnih zavarovanj in krediti posamično oslabljenih komitentov brez prvovrstnih zavarovanj, katerih osnovna klasifikacija je D ali E. (6) Vključuje kredite do bančnega in nebančnega sektorja. (7) Prikazano v skladu s predpisi Banke Slovenije. B.8 Izbrane ključne začasne finančne informacije Ni relevantno; ni ključnih začasnih finančnih informacij. B.9 Napoved ali ocena dobička Ni relevantno; prospekt ne vsebuje napovedi ali ocene dobička. B.10 Opis morebitnih pridržkov v revizijskem poročilu o preteklih finančnih informacijah Ni relevantno; ni pridržkov v revizijskem poročilu o preteklih finančnih informacijah. B.11 Izdajateljeva kratkoročna sredstva Ni relevantno: izdajateljeva kratkoročna sredstva zadoščajo za trenutne zahteve izdajatelja. C. VREDNOSTNI PAPIRJI C1. Vrsta in razred delnic Na datum tega prospekta znaša osnovni kapital Nove KBM 140.814.313,08 EUR in je razdeljen na 137.645.135 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s pripadajočo vrednostjo 1,0230 EUR za delnico) (v nadaljevanju tudi »obstoječe in nove delnice«). Obstoječe in nove delnice so v 11 vseh pogledih enakovredne (pari passu) in tvorijo en razred. Oznaka obstoječih in novih delnic je KBMR, ISIN koda: SI0021104052. Pred povečanjem osnovnega kapitala v aprilu 2013, je znašal osnovni kapital Nove KBM 40.814.313,08 EUR in je bil razdeljen na 39.122.968 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s pripadajočo vrednostjo 1,0432 EUR za delnico) (v nadaljevanju tudi »obstoječe delnice«). Nova KBM je na podlagi konverzije glavnice hibridnega posojila z dne 31.12.2012 in v skladu s sklepoma uprave banke z dne 18.3.2013 in 2.4.2013 ter s soglasjem nadzornega sveta z dne 2.4.2013 izdala 98.522.167 novih navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s pripadajočo vrednostjo 1,0230 EUR za delnico (nove delnice). C2. Valuta delnic Delnice so izdane kot kosovne delnice in nimajo oznake valute. Pripadajoči znesek ene navadne kosovne delnice Nove KBM je 1,0230 EUR. C3. Število delnic Skupno število vseh delnic: 137.645.135 Število delnic pred izdajo novih delnic: 39.122.968 Število delnic na katere se nanaša prospekt: 98.522.167 Pripadajoči znesek ene navadne kosovne delnice Nove KBM je 1,0230 EUR. C4. Opis pravic, povezanih z delnicami Nove delnice so del edinega razreda z obstoječimi delnicami Nove KBM ter so v vseh pogledih enakovredne (pari passu) obstoječim delnicam Nove KBM. Imetniki navadnih delnic imajo pravice do: • udeležbe pri upravljanju Nove KBM (vsaka navadna delnica daje delničarju pravico do enega glasu na skupščini delničarjev Nove KBM); • dela dobička Nove KBM (dividende); in • sorazmernega dela razdelitve preostalega premoženja v primeru stečaja ali likvidacije Nove KBM. C5. Omejitve glede prenosljivosti delnic Nove delnice so prosto prenosljive. C6. Trgovanje na organiziranem trgu Z novimi delnicami se bo, tako kot z že izdanimi delnicami Nove KBM, trgovalo na organiziranih trgih vrednostnih papirjev, t.j. pri LJSE na borznem trgu delnic, podsegment prva kotacija. In pri WSE, v prvi kotaciji delnic. Predviden datum sprejema v trgovanje na obeh organiziranih trgih je do konca meseca aprila 2013. Na dan tega prospekta se z obstoječimi delnicami Nove KBM trguje v prvi kotaciji LJSE in v prvi kotaciji WSE. Razen uvrstitve na LJSE in WSE ni trenutno predvidena uvrstitev delnic Nove KBM na drug organiziran trg vrednostnih papirjev. 12 C7. Politika dividend O razdelitvi akumuliranega dobička v posameznem poslovnem letu se odloči na skupščini delničarjev. S sklepom skupščine delničarjev lahko delničarji ves akumulirani dobiček ali njegov del namenijo za vse ali nekatere od naslednjih namenov: • • • razdelitev delničarjem; oblikovanje drugih rezerv; in udeležba članov uprave, članov nadzornega sveta ali zaposlenih pri dobičku. S sklepom se lahko delničarji odločijo tudi, da akumuliranega dobička ne razdelijo, temveč ga v celoti prenesejo naprej. Po uvrstitvi delnice KBMR v kotacijo Ljubljanske borze je Nova KBM, kljub težavnim gospodarskim razmeram, sledila politiki izplačevanja dividend iz bilančnega dobička v višini najmanj 35% čistega dobička. Pri oblikovanju dividendne politike so bile v preteklosti upoštevana pričakovanja delničarjev ter zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke in Skupine. Ob tem je banka pričakovala, da bodo višje dividende povečevale zanimivost delnic za vlagatelje, kar bi tudi ugodno vplivalo na stabilnosti lastniške strukture banke. Višja izplačila dividend niso imela vpliva na uresničevanje razvojnih načrtov in finančno stabilnost. Banka je v letih od 1993 do 2010 poslovala z realnim čistim dobičkom (ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin) v povprečju nekaj nad 20 milijonov evrov. V letih od 2011 do 2013 bo banka poslovala z izgubo, medtem ko dobičke iz rednega poslovanja načrtuje v letih za tem. Banka politike izplačevanja dividend ne bo spreminjala. Politika izplačevanja dividend predvideva prerazporeditev pretežnega dela čistega dobička med rezerve banke, 35% bilančnega dobička pa za izplačilo dividend. Tako politiko izplačevanja dividend bo banka izvajala, če ne bo ogrožena kapitalska ustreznost bodisi banke bodisi Skupine. Politika dividend se lahko spremeni zaradi zahtev Evropske komisije v postopku odobravanja načrta prestrukturiranja Skupine Nove KBM. D. TVEGANJA D1. Tveganja, povezana z izdajateljem in njegovo panogo Tveganja, povezana s poslovanjem Skupine Nove KBM • • • • • • • • • • • • • Obseg slabih kreditov v portfelju Skupine Nove KBM se je v zadnjih letih povečal in se lahko še nadalje povečuje; Nova KBM se sooča z izzivi, povezanimi z vključitvijo in upravljanjem njenih odvisnih bank Slovenski sektor finančnih storitev je zelo konkurenčen; Nezmožnost uresničevanja glasovalnih pravic največjega delničarja Nove KBM Tveganje je neločljivo povezano z bančnim poslovanjem Bančno poslovanje Skupine Nove KBM je izpostavljeno obrestnemu tveganju; Nova KBM se sooča z neusklajenostjo med zapadlostjo sredstev in obveznosti Če Skupina Nove KBM ne bo pridobivala in zadržala depozitov, bi lahko bilo njeno poslovanje negativno prizadeto Nezmožnost Nove KBM in njenih bančnih odvisnih družb, da se v primeru zamude pri vračilu kredita v izvršbi poplačajo iz jamstva, ima lahko za posledico, da ne bodo mogle dobiti povrnjene pričakovane vrednosti jamstva Skupina Nove KBM je izpostavljena kreditnemu tveganju različnih industrijskih sektorjev. Slabšanje poslovanja kateregakoli od teh sektorjev, do katerih je Skupina Nove KBM pomembno kreditno izpostavljena, lahko negativno vpliva na njeno poslovanje; Tržna vrednost nepremičnin v lasti Skupine Nove KBM je padla in lahko v prihodnosti še naprej pada Sistemske napake ali nesposobnost prilagoditve tehnološkim spremembam bi lahko negativno vplivali na poslovanje Skupine Nove KBM Pomembne kršitve varnosti poslovanja, prevare in kraje lahko negativno vplivajo na poslovanje Skupine Nove KBM 13 • • • • • Lahko se zgodi, da Skupina Nove KBM ne bo mogla izpolnjevati zakonsko določenih zahtev glede kapitalske ustreznosti Negotovost glede izplačevanja dividend Nove KBM tudi v prihodnje Konkurenčni položaj Skupine Nove KBM in bodoče poslovanje sta odvisna od vodstvene ekipe in ostalih ključnih kadrov Skupina Nove KBM ima velik delež prevzetih kreditnih zunajbilančnih obveznosti, kar lahko potencialno povzroči izgubo Hibridno posojilo na podlagi pogodbe z dne 31.12.2012 sklenjene med Republiko Slovenijo, kot posojilodajalcem, in Novo KBM, kot posojilojemalcem, v višini 100.000.000,00 EUR se v skladu z evropsko regulativo obravnava kot državna pomoč Tveganja, povezana z državami, v katerih posluje Skupina Nove KBM • • • Neugodne gospodarske razmere v Sloveniji lahko povzročijo, da bo poslovanje Skupine Nove KBM prizadeto; Spremembe regulatornega okvira v državah, v katerih posluje Skupina Nove KBM, lahko negativno vplivajo na njeno poslovanje Neugodne gospodarske razmere v državah, razen Slovenije, kjer posluje Skupina Nove KBM, lahko povzročijo, da bo njeno poslovanje prizadeto D3. Tveganja, povezana z delnicami in trgom vrednostnih papirjev • • • • • • Nihanje tržne cene delnic banke je lahko nesorazmerno zaradi negativnih dogodkov, ki niso povezani s poslovno uspešnostjo banke Bodoče prodaje znatnih količin navadnih delnic Nove KBM ali domneve, da bi do takšnih prodaj lahko prišlo, lahko negativno vplivajo na tržno vrednost delnic Davčna obravnava neslovenskih vlagateljev v slovenski družbi se lahko spreminja Analitiki vrednostnih papirjev in panoge lahko prenehajo objavljati raziskave ali poročila o poslovanju banke ali spremenijo svoja priporočila glede delnic banke Ne obstaja nobeno zagotovilo glede bodočega razvoja trga za delnice banke in njegove likvidnosti Trgovanje z delnicami banke na LJSE in WSE je lahko začasno ustavljeno Potencialni vlagatelji naj pred vlaganjem v delnice pazljivo preučijo tveganja, navedena v prospektu, v poglavju »Dejavniki tveganja«. E. PONUDBA Delnice na katere se nanaša prospekt niso bile ponujene javnosti, saj je bil izdajatelj oproščen objave prospekta za ponudbo delnic javnosti v skladu z 49. členom ZTFI. 14 VSEBINA 1. ODGOVORNE OSEBE ............................................................................................................. 21 2. ZAKONITI NEODVISNI REVIZORJI.......................................................................................... 22 3. IZBRANE KONSOLIDIRANE FINANČNE INFORMACIJE ........................................................ 23 3.1 3.2 3.3 IZBRANI PODATKI IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA ............................................................... 23 IZBRANI PODATKI IZ IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA ....................................................... 24 IZBRANI FINANČNI KAZALCI ................................................................................................... 25 4. BISTVENE INFORMACIJE ....................................................................................................... 26 4.1 4.2 4.3 4.4 IZJAVA O GIBLJIVIH SREDSTVIH............................................................................................ 26 KAPITALIZACIJA IN ZADOLZENOST ....................................................................................... 26 INTERES PRAVNIH IN FIZIČNIH OSEB ................................................................................... 29 RAZLOGI ZA UVRSTITEV V TRGOVANJE ............................................................................... 29 5. DEJAVNIKI TVEGANJA ........................................................................................................... 30 5.1 5.2 5.3 TVEGANJA, POVEZANA S POSLOVANJEM SKUPINE NOVE KBM ........................................ 30 TVEGANJA, POVEZANA Z DRŽAVAMI, V KATERIH POSLUJE SKUPINA NOVE KBM............ 36 TVEGANJA, POVEZANA Z DELNICAMI IN TRGOM VREDNOSTNIH PAPIRJEV ..................... 37 6. UPRAVLJANJE TVEGANJ....................................................................................................... 39 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6 6.7 6.8 PREGLED................................................................................................................................. 39 KREDITNO TVEGANJE ............................................................................................................ 40 SLABI KREDITI ......................................................................................................................... 45 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE .................................................................................................... 47 TRŽNO TVEGANJE .................................................................................................................. 48 NOTRANJA REVIZIJA .............................................................................................................. 51 KAPITALSKA USTREZNOST IN BASEL III ............................................................................... 51 SKLADNOST POSTOPKOV Z ZAKONODAJO O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA....... 52 7. INFORMACIJE O VREDNOSTNIH PAPIRJIH, KI BODO PONUJENI V TRGOVANJE ............. 54 7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 7.6 7.7 7.8 7.9 7.10 OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA............................................................................................ 54 ZAKONODAJA, PO KATERI SO BILE DELNICE IZDANE ......................................................... 54 OBLIKA DELNIC ....................................................................................................................... 54 VALUTA DELNIC ...................................................................................................................... 54 OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z DELNICAMI .............................................................................. 54 IZJAVA S SKLEPI, POOBLASTILI IN ODOBRITVAMI, NA TEMELJU KATERIH SO BILE DELNICE IZDANE..................................................................................................................... 54 PRENOSLJIVOST DELNIC ....................................................................................................... 55 PRAVILA GLEDE PONUDB ZA PREVZEM TER PRAVIL ZA IZKLJUČITEV IN IZSTOP............ 55 PREVZEMNE PONUDBE V ZADNJEM FINANČNEM LETU...................................................... 56 INFORMACIJE O DAVKIH ........................................................................................................ 56 8. SPREJETJE V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ ..................................................... 62 8.1 8.2 8.3. PREDVIDENO TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU ..................................................... 62 TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU ............................................................................. 62 STABILIZACIJA......................................................................................................................... 62 9. PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOV............................................... 63 10. STROŠKI UVRSTITVE DELNIC................................................................................................ 64 11. PODATKI O IZDAJATELJU...................................................................................................... 65 15 11.1 11.2 POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA ............................................................ 65 INVESTICIJE ............................................................................................................................ 67 12. PREGLED POSLOVANJA........................................................................................................ 69 12.1 12.2 12.3 12.4 OSNOVNI TRGI IN KONKURENČNI POLOŽAJ ........................................................................ 69 OSNOVNE DEJAVNOSTI ......................................................................................................... 72 BANČNO POSLOVANJE NOVE KBM ....................................................................................... 75 RAZISKAVE IN RAZVOJ, PATENTI IN LICENCE...................................................................... 86 13. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA............................................................................................ 87 13.1 13.2 POLOŽAJ IZDAJATELJA V SKUPINI NOVE KBM..................................................................... 87 ODVISNE IN PRIDRUŽENE DRUŽBE NOVE KBM ................................................................... 89 14. PREMOŽENJE IN OPREMA ..................................................................................................... 91 14.1 14.2 14.3 PREMOŽENJE.......................................................................................................................... 91 OKOLJE.................................................................................................................................... 91 ZAVAROVANJE ........................................................................................................................ 91 15. POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED .................................................................................. 92 15.1 15.2 15.3 15.4 FINANČNO STANJE ................................................................................................................. 92 REZULTATI POSLOVANJA ...................................................................................................... 93 KAPITAL ................................................................................................................................... 94 POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE USMERITVE ................................................................... 94 16. KAPITALSKA SREDSTVA ....................................................................................................... 96 16.1 16.2 16.3 INFORMACIJE O KAPITALSKIH SREDSTVIH .......................................................................... 96 VIRI IN ZNESKI DENARNIH TOKOV ........................................................................................ 96 ZAHTEVE PO ZADOLŽEVANJU IN VIRI FINANCIRANJA......................................................... 96 17. INFORMACIJE O TRENDIH ..................................................................................................... 97 17.1 17.2 NAJPOMEMBNEJŠI TRENDI.................................................................................................... 97 TRENDI, KI LAHKO VPLIVAJO NA POSLOVNE REZULTATE IN FINANČNO STANJE SKUPINE NOVE KBM ............................................................................................................................... 97 18. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA ........................................................................................ 100 19. UPRAVLJANJE, NADZORNI ORGAN IN VIŠJI VODSTVENI DELAVCI................................. 101 19.1 19.2 19.3 UPRAVLJANJE ....................................................................................................................... 101 IZJAVA O KONFLIKTU INTERESOV ...................................................................................... 104 IZJAVA O POSTOPKIH ZOPER DIREKTORJE IN USLUŽBENCE NOVE KBM....................... 104 20 PLAČILA IN DAJATVE........................................................................................................... 105 20.1 20.2 NAGRAJEVANJE NADZORNEGA SVETA, UPRAVE IN VODSTVA NOVE KBM ...................... 105 KREDITI ČLANOM NADZORNEGA SVETA, UPRAVE IN OŽJEGA VODSTVA NOVE KBM ...... 105 21. ORGANIZACIJSKA PRAKSA................................................................................................. 106 21.1 21.2 KODEKS UPRAVLJANJA ....................................................................................................... 106 KOMISIJE NADZORNEGA SVETA ......................................................................................... 106 22. USLUŽBENCI ......................................................................................................................... 108 23. VEČJI DELNIČARJI................................................................................................................ 110 23.1 IMETNIKI DELNIC NOVE KBM, KI IMAJO LASTNIŠKI DELEŽ ALI GLASOVALNE PRAVICE, KI JIH JE POTREBNO PRIJAVITI................................................................................................ 110 DRUGAČNE GLASOVALNE PRAVICE ZA VEČJE DELNIČARJE ........................................... 110 POSREDNI ALI NEPOSREDNI NADZOR ALI LASTNIŠTVO IZDAJATELJA ........................... 110 23.2 23.3 16 23.4 UREDITVE, KATERIH DELOVANJE LAHKO V PRIHODNOSTI POVZROČI SPREMEMBO NADZORA IZDAJATELJA ....................................................................................................... 110 24. TRANSAKCIJE POVEZANIH OSEB....................................................................................... 111 25. FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH, FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH ....................................................... 112 25.1 25.2 25.3 25.4 25.5 25.6 25.7 PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE .................................................................................. 112 ZAČASNE FINANČNE INFORMACIJE.................................................................................... 112 FINANČNA POROČILA........................................................................................................... 112 REVIZIJE PRETEKLIH FINANČNIH INFORMACIJ.................................................................. 112 POLITIKA DIVIDEND .............................................................................................................. 112 PRAVNI POSTOPKI................................................................................................................ 112 ZNATNE SPREMEMBE FINANČNEGA ALI TRŽNEGA POLOŽAJA IZDAJATELJA ................ 113 26. DODATNE INFORMACIJE ..................................................................................................... 114 26.1 26.2 26.3 26.4 26.5 DELNIČARSKI KAPITAL ......................................................................................................... 114 STATUT NOVE KBM............................................................................................................... 115 REZERVE ............................................................................................................................... 116 OBVESTILA DELNIČARJEM................................................................................................... 117 RAZKRITJA POMEMBNIH DELEŽEV ..................................................................................... 117 27. POMEMBNE POGODBE ........................................................................................................ 118 28. INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV IN DEKLARACIJE O VSEH INTERESIH .................................................................................................................. 119 29. INFORMACIJE O DELEŽIH .................................................................................................... 120 30. RAZKRITI DOKUMENTI ......................................................................................................... 121 31. KAZALO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV................................................................................. 122 17 KAZALO SKLICEVANJ 1. Letna poročila Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leta 2010, 2011 in 2012 so dostopna na spletni strani: (http://www.nkbm.si/) 2. Objave pomembnih novic in poslovnih dogodkov Skupine Nove KBM in Nove KBm d.d. so dostopne spletni strani banke (www.nkbm.si), spletni strani Ljubljanske borze (http://seonet.ljse.si/) in na spletni strani Varšavske borze (www.gpw.pl). 3. Prospekt je dostopen na spletni strani banke (http://www.nkbm.si/), na spletni strani Ljubljanske borze (http://seonet.ljse.si/) in spletni strani Varšavske borze (www.gpw.pl). 4 Statut Nove KBM d.d. je objavljen na spletni strani banke (http://www.nkbm.si/)). SLOVARČEK IZRAZOV IN KRATIC sprememba Prospektne direktive iz leta 2010 Direktiva 2010/73/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembah direktiv 2003/71/ES o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ALCO Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi Nove KBM statut statut Nove KBM banka Nova KBM Basel III pravila, objavljena v dokumentih z naslovom »Basel III: Globalni regulatorni okvir za večjo prožnost bank in bančnih sistemov« in »Basel III: Mednarodni okvir za merjenje, standarde in spremljanje likvidnostnega tveganja«, ki jih je izdal Baselski odbor 16. decembra 2010 Credy banka Credy banka AD Kragujevac ECB Evropska centralna banka EGP Evropski gospodarski prostor EU Evropska unija Euro, EUR, €, evro zakonita valuta Evropske ekonomske in monetarne unije, katere članica je Slovenija obstoječi delničarji osebe in subjekti, ki so kot imetniki delnic vpisani v KDD obstoječe delnice 39.122.968 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalno pravico, ki so na dan 18.3.2013 predstavljale skupaj osnovni kapital Nove KBM v višini 40.814.313,00 EUR računovodski izkazi revidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Nove KBM na dan in za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012 skupščina delničarjev skupščina delničarjev Nove KBM MSRP Mednarodni standardi računovodskega poročanja, izdani s strani Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde, kot jih je sprejela EU UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 18 KDD KDD – Centralna klirinško depotna družba, delniška družba, Ljubljana, Tivolska c. 48, 1000 Ljubljana Skupina LB Skupina Ljubljanske banke LJSE Ljubljanska borza d.d., Ljubljana, organiziran trg vrednostnih papirjev v Sloveniji uprava uprava Nove KBM MiFID (Direktiva o trgih finančnih instrumentov) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS NDS Nacionalna depotna družba za vrednostne papirje (Krajowy Depozyt Papierów Wartościowych S.A.), klirinška in poravnalna institucija na Poljskem Nova KBM Nova Kreditna banka Maribor d.d., Skupina Nove KBM Nova Kreditna banka Maribor d.d. in njene odvisne in pridružene družbe, vzete kot celota nove delnice 98.522.167 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalno pravico s pripadajočo vrednostjo 1,0230 EUR za delnico izdane za stvarni vložek, t.j. konverzijo glavnice hibridnega posojila v delnice načrt prestrukturiranja načrt v smislu odločbe Evropske komisije št. SA.35709: Recapitalisation of Nova Kreditna banka Maribor d.d., ki ga je morala predložiti Republika Slovenija do 21.3.2013 in Sporočila Komisije o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči PBS Poštna banka Slovenije d.d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d. PFSA poljski finančni nadzorni organ (Komisja Nadzoru regulatorni organ za kapitalski trg Republike Poljske PLN, poljski zlot zakonita valuta Republike Poljske poljski Zakon o deviznem poslovanju Zakon o deviznem poslovanju z dne 27. julija 2002 (Zakonodajno glasilo 2002, št. 141, tč. 1178) poljski Zakon o javnih ponudbah Zakon o ponudbi, pogojih, ki urejajo sprejem finančnih instrumentov v organizirano trgovanje, in javnih družbah z dne 29. julija 2005 (Zakonodajno glasilo 2005, št. 184, tč. 1539, prečiščene različice Zakonodajno glasilo 2009, št. 185, tč. 1439) POS POS terminal prospekt ta prospekt, ki ustreza prospektu v pomenu Prospektne direktive in je pripravljen za namen sprejema delnic v trgovanje Prospektna direktiva Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES, kot se občasno spreminja, vključno s spremembo Prospektne direktive iz leta 2010, ter kakršnikoli ustrezni izvedbeni ukrepi Uredba S Uredba S po Zakonu o vrednostnih papirjih ZDA (Regulation S under the US Securities Act) vlagatelji in mali vlagatelji mali vlagatelji v Sloveniji in na Poljskem ter sedanji in bodoči imetniki 19 Finansowego), obstoječih in novih delnic Zakon o vrednostnih papirjih ZDA Zakon o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike iz leta 1933, s spremembami (the United States Securities Act of 1933, as amended) Zakon o deviznem poslovanju Zakon o deviznem poslovanju – ZDP-2 (Ur. l. Republike Slovenije št. 16/08 in 85/09) Zakon o trgu finančnih instrumentov Zakon o trgu finančnih instrumentov – ZTFI (Ur. l. Republike Slovenije št. 67/07, 69/08, 40/09 in 88/10 in 108/10 – uradno prečiščeno besedilo) ATVP Agencija za trg vrednostnih papirjev, pristojni organ za kapitalski trg v Sloveniji nadzorni svet nadzorni svet Nove KBM SURS Statistični urad Republike Slovenije Direktiva o prevzemih Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem U.S.$, USD, dolar zakonita valuta Združenih držav Amerike dobro poučeni vlagatelji vlagatelji, opredeljeni v 44. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki izpolnjuje definicijo »kvalificiranih vlagateljev« iz 2. člena Prospektne direktive WSE Varšavska borza vrednostnih papirjev (Giełda Papierów Wartościowych w Warszawie S.A.), organiziran trg na Poljskem Kodeks upravljanja družb WSE poljska načela korporativnega upravljanja, vsebovana v »Kodeksu najboljših praks, ki velja za družbe, uvrščene na WSE«, ki ga je odobrila WSE ZM Zavarovalnica Maribor d.d. 20 1. ODGOVORNE OSEBE Nova Kreditna banka Maribor d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, Maribor, Republika Slovenija, sprejema odgovornost za informacije, ki jih vsebuje ta prospekt. Nova KBM izjavlja, da je priprava informacij potekala z vso potrebno skrbnostjo ter da so informacije, vsebovane v tem prospektu, skladne z dejstvi in ni izpuščen noben podatek, ki bi lahko vplival na pomen teh informacij. Uporaba prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je bil izdan. Razmnoževanje prospekta v druge namene, v celoti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov besedila, niso dovoljeni. Uprava Nove Kreditne banke Maribor d.d. Igor Žibrik, član uprave 21 Aleš Hauc, predsednik uprave 2. ZAKONITI NEODVISNI REVIZORJI Konsolidirane računovodske izkaze in z njimi povezana pojasnila na dan in za leto, ki se je končalo 31. decembra 2010 in 2011 je revidiral g. Janez Uranič, pooblaščeni revizor iz Ernst & Young Slovenija d.o.o., neodvisni revizorji, Dunajska 111, Ljubljana. G. Janez Uranič je član Slovenskega inštituta za revizijo. Konsolidirane računovodske izkaze in z njimi povezana pojasnila na dan in za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012 je revidirala ga. Katarina Kadunc, pooblaščena revizorka Deloitte revizija d.o.o., neodvisni revizorji. Družbo Deloitte revizija d.o.o. Dunajska cesta 165, Ljubljana, zastopa dr. Yuri Sidorovich. Ga. Katarina Kadunc in dr. Yuri Sidorovich imata licenco pooblaščenega revizorja pri Slovenskem inštitutiu za revizijo. Revidirani računovodski izkazi na dan in za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012, ki so razvidni iz letnih poročil, objavljenih na spletni strani naše banke, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU (skupaj »računovodski izkazi«). Revizijska poročila za leta 2010, 2011 in 2012 so bila brez pridržkov. 22 3. IZBRANE KONSOLIDIRANE FINANČNE INFORMACIJE V nadaljevanju objavljene informacije in podatki so povzeti iz računovodskih izkazov, ki se pojavljajo v letnih poročilih Skupine Nove KBM za leto 2010, 2011 in 2012 in so objavljena na spletni strani Nove KBM. Računovodski izkazi na dan in za leti, ki sta se končali 31. decembra 2010 in, 2011 so objavljeni v letnih poročilih in so bili revidirani s strani Ernst & Young d.o.o. Računovodski izkazi na dan in za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012 so objavljeni v letnem poročilu in so bili revidirani s strani Deloitte revizija d.o.o. Revidirani računovodski izkazi na dan in za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU (skupaj »računovodski izkazi«) Spomladi leta 2012 je bil objavljen novi Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic. Novi Sklep o poslovnih knjigah je predpisal delno spremenjene sheme računovodskih izkazov. Skupina Nove KBM je prvič uporabila te sheme po stanju 30.6.2012, zagotovila pa je tudi primerljivost podatkov po stanju 31.12.2011. 3.1 Izbrani podatki iz izkaza poslovnega izida Leto, ki se je končalo 31. decembra 2010 2011 2012 (v mio EUR) Prihodki od obresti…………………………. 254,2 262,8 227,8 Odhodki za obresti………………………… -106,9 -127,2 -122,0 Čiste obresti………………………………. 147,3 135,6 105,8 Čiste opravnine (provizije)………………… 63,1 56,4 58,8 Ostali neto neobrestni prihodki…………………. 19,5 0,6 25,7 Prihodki iz poslovanja…………………… 229,9 192,6 190,3 Administrativni stroški…………………….. -113,4 -108,5 -104,1 Ostali neobrestni odhodki………………… -98,5 -192,0 -325,8 Neobrestni odhodki……………………… -211,9 -300,5 -429,9 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja…….….. 18,0 -107,9 -239,6 Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja….. 11,4 -86,5 -227,1 23 3.2 Izbrani podatki iz izkaza finančnega položaja Leto, ki se je končalo 31. decembra 2010 (1) Krediti ............................................................................................................................................... 4.281,3 (2) Portfelj vrednostnih papirjev ............................................................................................................ 1.061,3 140,4 Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki ................................................................ Ostala sredstva................................................................................................................................383,7 Skupaj sredstva................................................................................................................................ 5.866,7 (3) 2011 2012 (v mio EUR) 4.040,2 3.633,3 1.157,9 1.091,1 147,4 223,9 467,6 373,5 5.813,1 5.321,8 3.880,9 Vloge ................................................................................................................................................ Krediti (najeti)................................................................................................................................1.077,1 Izdani dolžniški vrednostni papirji................................................................................................ 65,5 192,0 Podrejene obveznosti......................................................................................................................... Ostale obveznosti............................................................................................................................... 212,2 Skupaj obveznosti............................................................................................................................ 5.427,7 3.915,2 701,2 49,0 187,9 524,2 5.377,5 3.719,3 582,5 88,6 98,1 580,1 5.068,6 Vplačani kapital ................................................................................................................................27,2 Ostali kapital ................................................................................................................................ 369,7 Manjšinski deleži ................................................................................................................................ 42,1 Skupaj kapital ................................................................................................................................439,0 Skupaj obveznosti in kapital........................................................................................................... 5.866,7 40,8 353,3 41,5 435,6 5.813,1 40,8 169,4 43,0 253,2 5.321,8 Opombe: (1) Vključeni tudi krediti bankam. (2) Vključena finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, in finančna sredstva v posesti do zapadlosti. (3) Vključeni tudi depoziti bank. 24 3.3 Izbrani finančni kazalci Leto, ki se je končalo 31. decembra 2010 (1)…………………………………………………………................. Čista obrestna marža (2)…………………………………………………. Razmerje med krediti in depoziti (3)………………………….. Razmerje med operativnimi stroški in prihodki (4)…………………………………………………………… Donos na povprečni kapital Donos na povprečna sredstva(4)………………………………………………………. Kakovost kreditov …………………………………………............. (5) Bruto slabi krediti kot % bruto kreditov, 6)……………………………………………………………………..... odobrenih komitentom (7) …………………………………….. Kazalci kapitalske ustreznosti Skupine Količnik kapitalske ustreznosti na temeljni kapital (Tier 1)………… Skupni količnik kapitalske ustreznosti………………………………. 2011 2012 2,53 108,68 55,97 2,62 0,20 (v odstotkih) 2,31 102,22 63,21 -17,01 -1,38 1,87 93,90 56,90 -51,85 -3,63 12,1 15,1 22,2 7,93 10,89 8,59 11,47 8,17 9,17 Opombe: (1) Predstavlja razmerje med čistimi obrestmi in povprečnimi sredstvi. (2) Neto krediti strankam, ki niso banke, v primerjavi z dolgovi do strank, ki niso banke. (3) Razmerje med administrativnimi stroški in amortizacijo ter čistimi obrestmi in čistimi neobrestnimi prihodki. (4) Predstavlja razmerje med čistim poslovnim izidom in povprečnim kapitalom (vključno s kapitalom manjšinskih delničarjev) ali povprečnimi sredstvi. (5) Vključeni so vsi krediti skupinsko oslabljenih komitentov bonitetnih skupin D in E brez prvovrstnih zavarovanj in krediti posamično oslabljenih komitentov brez prvovrstnih zavarovanj, katerih osnovna klasifikacija je D ali E. (6) Vključuje kredite do bančnega in nebančnega sektorja. (7) Prikazano v skladu s predpisi Banke Slovenije. 25 4. 4.1 BISTVENE INFORMACIJE Izjava o gibljivih sredstvih Skupina Nove KBM je imela na dan 31. december 2012 3.107 mio EUR kratkoročnih sredstev in 3.517 mio EUR kratkoročnih obveznosti. Izdajateljeva kratkoročna sredstva zadoščajo za trenutne zahteve izdajatelja. (v mio EUR) Na dan 31.12.2012 Kratkoročna sredstva*………………………………………………………………………………………. Kratkoročne obveznosti*…………………………………………………………………………………… a. kratkoročne finančne obveznosti…………………..…………………………………………………. b. kratkoročne poslovne obveznosti……………………………………………………………………… Kratkoročna sredstva – kratkoročne obveznosti………………………………………………………….. 3.107 3.517 3.511 6 -410 * preostala zapadlost 4.2 Kapitalizacija in zadolženost Izjava o kapitalizaciji in zadolženosti Na dan 28. februar 2013 je znašal celotni kapital Skupine Nove KBM 255,1 mio EUR in je predstavljal 4,8% bilančne vsote Skupine Nove KBM, medtem ko so celotne obveznosti znašale 5.109,0 mio EUR oziroma 95,2% bilančne vsote Skupine Nove KBM. V spodnji tabeli so navedeni podatki o obveznostih Skupine Nove KBM na dan 28. februar 2013 in 31. december 2012. Na dan 31.12.2012 Finančne obveznosti do centralne banke……………………………………….. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju…………………………………….. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti…………………..……… - vloge bank…………………………………………………………………………. - vloge strank, ki niso banke………………………………………………...……. - krediti bank………………………………………………………………………… - krediti strank, ki niso banke……………………………………………………… - dolžniški vrednostni papirji……………………………………………….……… - podrejene obveznosti…………………………………………………………….. - druge finančne obveznosti………………………………………………………. Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva…………………….……… Rezervacije……………………………………………………….…………………. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb………………….…….……... - obveznosti za davek……………………………………………………………… - odložene obveznosti za davek………………………………………………….. Ostale obveznosti………………………………………………………..…………. SKUPAJ OBVEZNOSTI……………………………………………………...…… Osnovni kapital……………………………………………………………………... 26 Na dan 28.2.2013 (v mio EUR) 485,1 479,7 1,7 1,4 4.528,6 4.570,0 107,1 100,8 3.612,2 3.559,2 576,0 570,9 6,5 6,4 88,6 86,1 98,1 199,9 40,1 46,7 0,0 6,0 46,6 45,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 6,6 6,9 5.068,6 5.109,0 40,8 40,8 Kapitalske rezerve…………………………………………………………..……… Presežek iz prevrednotenja…………………………………………...………….. Uskupinjevalni popravek kapitala………………………………………………… Rezerve iz dobička…………………………………………………………………. Lastne delnice Zadržana izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega leta)….………………. Manjšinski deleži …………………………………………………………………... SKUPAJ KAPITAL………………………………………………………………… SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL…………………………………………… 165,8 -1,1 -2,4 289,7 -1,4 -281,2 43,0 253,2 5.321,8 165,8 1,6 -1,9 289,7 -1,4 -282,8 43,3 255,1 5.364,1 Spodnja tabela prikazuje podatke o podrejenih obveznostih Skupine Nove KBM na dan 28. februar 2013 in 31. december 2012. Valuta Zapadlost Na dan 31. decembra Obrestna mera 2012 Na dan 28. Februar 2013 (v mio EUR) Podrejeni dolg ISIN: SI0022102279 EUR Adria bank AG EUR 30.9.2011 brez datuma zapadlosti, možnost odpoklica vsakega 28.12. 4,70% 0,0 0,0 spremenljiva 1,3 1,3 6,7 6,7 2,0 2,0 EURIBOR 3M+1,60% 50,2 50,4 Hibridni instrumenti dodatnega kapitala EUR Pošta Slovenije d.o.o. 5. vplačilo EUR brez roka EUR brez datuma zapadlosti, možnost odpoklica 5.10.2016 EUR brez datuma zapadlosti, prvi možni datum odplačila je 30.6.2013; v primeru, da količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala na ravni skupine Nove KBM pade pod mejo 5,125% ali količnik prvovrstnega temeljnega kapitala na ravni skupine Nove KBM pod mejo 7%, se posojilo konvertira v delnice KBMR 10% 0,0 101,6 EUR brez datuma zapadlosti, možnost odpoklica 31.12.2030 EURIBOR 3M+4% 12,0 12,0 EUR brez datuma zapadlosti, možnost odpoklica 29.12.2014 8,70% 25,9 25,9 98,1 199,9 ISIN: XS0270427163 ISIN: XS0325446903 brez roka EURIBOR 6M+2,70% EURIBOR 6M+3,50% Pošta Slovenije d.o.o. 1.-4. vplačilo Hibridni instrumenti temeljnega kapitala ISIN: SI0022103046 Skupaj............................................. 27 V spodnji tabeli so navedeni podatki o dolgoročnih obveznostih in delničarskem kapitalu Skupine Nove KBM na dan 28. februar 2013 in 31. december 2012. Na dan 31.12.2012 Dolgoročna zadolženost* Finančne obveznosti do centralne banke ................................................................................... (1) Vloge ......................................................................................................................................... Krediti........................................................................................................................................... Dolžniški vrednostni papirji ................................................................................................... Podrejene obveznosti ........................................................................................................... Druge finančne obveznosti ................................................................................................... Rezervacije ........................................................................................................................... Druge obveznosti.................................................................................................................. Delničarski kapital (2) Osnovni kapital .................................................................................................................. Kapitalske rezerve ............................................................................................................... (3) Akumulirani dobički ............................................................................................................ Uskupinjevalni popravek kapitala.......................................................................................... Lastne delnice ...................................................................................................................... Manjšinski deleži................................................................................................................... (4) Skupna kapitalizacija .......................................................................................................... Na dan 28.2.2013 (v mio EUR) 1.594,0 1.551,6 477,1 477,7 437,1 381,1 457,0 453,7 57,5 56,0 97,8 199,5 0,3 0,3 24,2 24,8 0,6 0,9 253,2 255,1 40,8 40,8 165,8 165,8 7,4 8,5 -2,4 -1,9 -1,4 -1,4 43,0 43,3 1.804,8 1.849,1 __________ Opombe: * preostala zapadlost (1) Vključno z vlogami bank. (2) Osnovni lastniški kapital. (3) Vključuje rezerve iz dobička (vključno z zadržano izgubo), izgubo tekočega leta in presežek iz prevrednotenja vrednostnih papirjev. (4) Vključuje dolgoročno zadolženost in delničarski kapital. Potencialne in prevzete obveznosti Spodnja tabela prikazuje podatke o potencialnih in prevzetih obveznostih Skupine Nove KBM na dan 28. februar 2013 in 31. december 2012. Na dan 31.12.2012 Garancije in nepokriti akreditivi…………………………...………………………….. Prevzete obveznosti……………………………………………...………..………….. Izvedeni finančni instrumenti………………………………………………………………….. Skupaj…………………………………………………………………………………………… 28 Na dan 28.2.2013 (v mio EUR) 295,0 292,7 201,8 789,5 289,1 299,3 199,8 788,2 4.3 Interes pravnih in fizičnih oseb Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v uvrstitev delnic Nove KBM d.d. v organizirano trgovanje, ki bi imele morebitne interese, vključno z nasprotujočimi, ki bi bili bistveni za predmetno uvrstitev v organizirano trgovanje. 4.4 Razlogi za uvrstitev v trgovanje Razlog za uvrstitev novih 98.522.167 delnic v trgovanje na LJSE in WSE je v zagotavljanju enakega položaja vseh delničarjev, saj se z uvrstitvijo na organizirana trga zasleduje organizirano in pregledno trgovanje z vsemi delnicami Nove KBM. V skladu s pogodbo o hibridnem posojilu z dne 31.12.2012, sklenjeno med Novo KBM kot posojilojemalcem in Republiko Slovenijo kot posojilodajalcem je bil dne 8.3.2012 izpolnjen pogoj konverzije glavnice hibridnega posojila v kapital. Banka bo s konverzijo okrepila čisti temeljni kapital. 29 5. DEJAVNIKI TVEGANJA Katerokoli od v nadaljevanju navedenih tveganj lahko neugodno vpliva na poslovanje, finančni položaj in rezultate poslovanja Skupine Nove KBM, v tem primeru pa bi lahko tržna cena delnic padla, kar bi lahko imelo za posledico izgubo celotne ali dela naložbe v delnice. Spodaj opisana tveganja in negotovosti so tista, za katera Skupina Nove KBM meni, da so bistvena, vendar pa ta tveganja in negotovosti niso nujno edina, s katerimi se sooča. Dodatna tveganja in negotovosti, vključno s tveganji, ki ji trenutno niso znana ali jih šteje za nebistvena, prav tako lahko imajo za posledico nižje prihodke, višje stroške ali pa lahko na kakšen drugačen način negativno vplivajo na poslovanje Skupine Nove KBM in tako privedejo do znižanja vrednosti delnic. 5.1 Tveganja, povezana s poslovanjem Skupine Nove KBM 5.1.1 Obseg slabih kreditov v portfelju Skupine Nove KBM se je v zadnjih letih povečal in se lahko še nadalje povečuje Skupina Nove KBM ocenjuje, da so tveganja, povezana z njenimi slabimi krediti, zadostno zavarovana z rezervacijami/oslabitvami in z zavarovanji za te kredite, kljub temu pa ne obstaja nobeno zagotovilo, da dodatne zahteve glede oslabitev/rezervacij ne bodo negativno vplivale na dobičkonosnost Skupine Nove KBM. Na dan 31. decembra 2011 je bruto znesek slabih kreditov (krediti do komitentov v bonitetnih razredih D in E) znašal 15,1% bruto zneska celotnih kreditov, na dan 31. decembra 2012 je ta znesek znašal 22,2% bruto zneska celotnih kreditov. Če bi prišlo do kakršnegakoli poslabšanja kakovosti zavarovanj ali do podaljševanja obdobja nevračila kreditov, potem ko so krediti že bili razvrščeni med slabe, bo potrebno povišanje oslabitev, kar lahko negativno vpliva na finančni položaj in rezultate poslovanja Skupine Nove KBM ter tržno ceno navadnih delnic Nove KBM. Na sposobnost Skupine Nove KBM, da nadzira in zmanjša število slabih kreditov, bi lahko vplivalo mnogo dejavnikov. Nekaterih od teh dejavnikov, vključno z razvojem slovenskega gospodarstva, gibanji na globalnih trgih, konkurenco, tržnimi obrestnimi merami in menjalnimi tečaji, Skupina Nove KBM ne more nadzirati. Nobeno zagotovilo ne obstaja, da bodo postopki odobravanja in spremljanja kreditov zmanjšali obseg kreditov, ki se v prihodnosti ne bodo vračali, ali da bo Skupina Nove KBM uspešna pri svojih poskusih, da izboljša izterjavo in poplačilo obstoječih slabih kreditov iz zavarovanj oziroma da se celotna kakovost kreditnega portfelja Skupine Nove KBM v prihodnosti ne bo poslabšala. Če Skupina Nove KBM ne bo sposobna nadzirati kakovosti sredstev ali če bo prišlo do nadaljnje bistvene rasti slabih kreditov, bi lahko to negativno vplivalo na poslovni in finančni položaj Skupine Nove KBM ter tržno ceno navadnih delnic Nove KBM. Nadalje, kadar Skupina Nove KBM reprogramira slabe kredite, lahko morda dobi vrnjene nižje zneske obresti, kot je bilo prvotno dogovorjeno, v nekaterih primerih pa morda dobi vrnjene zneske, ki so nižji od začetnih zneskov glavnice neplačanih kreditov. Vsako nadaljnje povečanje slabih kreditov ali nezmožnost njihovega zmanjšanja lahko negativno vpliva na finančni položaj Skupine Nove KBM, rezultate njenega poslovanja in na tržno ceno navadnih delnic Nove KBM. 5.1.2 Nova KBM se sooča z izzivi, povezanimi z vključitvijo in upravljanjem njenih odvisnih bank Nova KBM se sooča z izzivi, povezanimi z upravljanjem njenih odvisnih bank, Poštne banke Slovenije d.d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d. (»PBS«), Adria Bank in Credy banke. Kakršnakoli nezmožnost uskladitve strategij odvisnih bank s poslovnim načrtom Nove KBM ali nezmožnost njihove uspešne vključitve v poslovanje Nove KBM lahko negativno vpliva na njeno sposobnost doseganja strateških ciljev, kot tudi na finančni položaj in rezultate poslovanja Skupine Nove KBM kot celote. Obseg Skupine Nove KBM zahteva znatne kapitalske in upravljavske vire, nadaljnji razvoj njenega finančnega in informacijskega sistema ter sistema notranjih kontrol, nenehno izboljševanje in racionalizacijo njenih sistemov za upravljanje tveganj ter dodatno usposabljanje in zaposlovanje vodstvenega in ostalega ključnega kadra. Istočasno mora Skupina Nove KBM dosledno vzdrževati raven storitev za stranke in sedanje poslovanje, da ne bi utrpela izgube poslov ali svojega ugleda. Nezmožnost 30 učinkovitega upravljanja kateregakoli od teh poslovnih izzivov lahko negativno vpliva na rast poslovanja Skupine Nove KBM, kar lahko posledično bistveno vpliva na njen finančni položaj in rezultate poslovanja. 5.1.3 Slovenski sektor finančnih storitev je zelo konkurenčen Na dan 31. decembra 2012 je v Sloveniji delovalo 19 poslovnih bank, pri čemer so glede na bilančno vsoto tri največje bančne skupine, vključno s Skupino Nove KBM, obvladovale več kot 40% tržišča. Skupina Nove KBM se sooča s konkurenco slovenskih in tujih poslovnih bank pri vseh svojih produktih in storitvah. V slovenskem finančnem sektorju bi lahko prišlo do konsolidacije, ki bi privedla do manjšega števila bank in finančnih institucij. Združena podjetja bi lahko imela v primerjavi s Skupino Nove KBM konkurenčne prednosti glede cen in prodajnih kanalov. Ker zbira Skupina Nove KBM sredstva večinoma od udeležencev slovenskega denarnega trga (od slovenskih podjetij in individualnih vlagateljev), se sooča, tako kot vse slovenske banke, s povečanim konkurenčnim bojem za ta sredstva. Konkurenčno okolje je vplivalo na znižanje čistih obrestnih marž, s tem pa tudi na dobičkonosnost Skupine Nove KBM v zadnjih letih. Njena čista obrestna marža je v letu, ki se je končalo 31. decembra 2011, znašala 2,31% in v letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, 1,87%. Dodatno nižanje čiste obrestne marže bi imelo negativen vpliv na dobičkonosnost Skupine Nove KBM. Poleg tega Skupina Nove KBM zaradi konkurenčnega pritiska morda ne bo uspešna pri izvajanju svoje strategije in ne bo mogla ponujati produktov in storitev po cenah, ki bodo zagotavljale primeren donos, kar lahko ima bistven negativni vpliv na poslovanje Skupine Nove KBM, njen finančni položaj in rezultate poslovanja. 5.1.4 Nezmožnost uresničevanja glasovalnih pravic največjega delničarja Nove KBM ATVP je dne 26.9.2012 odvzela glasovalne pravice največjemu delničarju Republiki Sloveniji in z njo povezanimi poslovnimi subjekti (Slovenska odškodninska družba d.d., Kapitalska družbo d.d., Pošta Slovenije d.o.o., GEN d.o.o.. in ELES d.o.o.), ki so skupaj 51,1% lastniki Nove KBM. Republika Slovenija skupaj s povezanimi subjekti je od 18. decembra 2007 kršila določbe zakona o prevzemih, in sicer obveznost, da izvede obvezno ponudbo za nakup vseh izdanih delnic Nove KBM, do katere je bila obvezana po nakupu dodatnih delnic Nove KBM z glasovalnimi pravicami po tem, ko so bile delnice uvrščene na LJSE. Republiki Sloveniji in z njo povezanim subjektom je prepovedano uresničevanje njihovih glasovalnih pravic iz vseh delnic Nove KBM, ki so v njihovi lasti na dan izdaje odločbe dokler: a) Republika Slovenija ne izvede obvezne ponudbe za nakup vseh izdanih delnic Nove KBM ali b) Republika Slovenija in z njo povezani subjekti ne prodajo delnic Nove KBM v njihovi lasti in tako znižajo delež skupnega lastništva in s tem povezanih glasovalnih pravic pod 33% prag vseh glasovalnih pravic v Novi KBM. Trenutna nezmožnost glasovanja največjega delničarja bi lahko vodila k prevzemu banke s strani tretje osebe. Dodatno bi lahko odločitev Republike Slovenije in/ali povezanih subjektov o prodaji dela ali vseh delnic Nove KBM imela negativen učinek na ceno delnice Nove KBM. 5.1.5 Tveganje je neločljivo povezano z bančnim poslovanjem Bančno poslovanje Skupine Nove KBM je podvrženo različnim tveganjem, ki so neločljivo povezana z bančnim poslovanjem, vključno z likvidnostnim tveganjem, tržnim tveganjem (ki zajema pozicijsko tveganje, obrestno tveganje in valutno tveganje) in operativnim tveganjem. Likvidnostno tveganje Skupina Nove KBM je izpostavljena tveganju, da ne bo sposobna ob zapadlosti poravnati svojih plačilnih obveznosti, kar predstavlja likvidnostno tveganje. To tveganje se lahko uresniči, če bi se Skupina Nove KBM soočila z znatno neusklajenostjo med svojimi sredstvi in obveznostmi (glej »– Nova KBM se sooča z neusklajenostjo sredstev in obveznosti«). Če bo Skupina Nove KBM v prihodnosti zaradi neusklajenosti med zapadlostjo svojih sredstev in obveznosti izpostavljena likvidnostnemu razmiku, ima lahko to negativen učinek na njeno sposobnost izpolnjevanja kapitalskih zahtev, ki jim je kot kreditna institucija podvržena, in na obvezne rezerve, ki jih 31 mora vzdrževati v sklopu sistema obveznih rezerv Evrosistema, kar ima lahko bistven negativen vpliv na poslovanje banke, njen finančni položaj in rezultate poslovanja. Tržno tveganje Skupina Nove KBM je izpostavljena tržnim tveganjem, ki vključujejo obrestno tveganje, valutno tveganje in tveganja portfelja vrednostnih papirjev. Skupina Nove KBM je izpostavljena obrestnemu tveganju, ki izvira iz neusklajenosti obrestnih mer obrestonosnih sredstev in obveznosti. Skupina Nove KBM sicer spremlja stanje obrestnih mer, vendar lahko imajo spremembe obrestnih mer negativen vpliv na finančni položaj Skupine Nove KBM. Čeprav poskuša Skupina Nove KBM ohranjati nevtralno pozicijo v posameznih tujih valutah, da s tem omeji izpostavljenost Skupine do sprememb tečajev valut, ima lahko kakršnokoli gibanje menjalnih tečajev za valute, v katerih so njena sredstva in obveznosti, negativen vpliv na njen finančni položaj. Poleg tega trguje Skupina Nove KBM z določenimi vrstami vrednostnih papirjev za lastni račun in je zaradi tega izpostavljena številnim tveganjem, ki so povezana z gibanjem tržnih cen osnovnih instrumentov, vključno s tveganjem neugodnega gibanja tržnih cen glede na dolgo ali kratko pozicijo Skupine in tveganjem, da instrument, ki ga Skupina Nove KBM izbere za varovanje določenih pozicij, ne sledi tržni vrednosti teh pozicij. Če bi Skupina Nove KBM utrpela znatne izgube iz naslova katerekoli izmed navedenih izpostavljenosti, bi to lahko imelo bistven negativen vpliv na finančne rezultate Skupine. Za več informacij o tveganjih, povezanimi z bančnim poslovanjem Skupine Nove KBM, in o upravljanju tveganj glej poglavje »Upravljanje tveganj«. 5.1.6 Bančno poslovanje Skupine Nove KBM je izpostavljeno obrestnemu tveganju Prihodki Skupine Nove KBM v pretežni meri temeljijo na čisti obrestni marži, ki je funkcija določanja cene njenih obveznosti in sredstev. V letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, so čisti obrestni prihodki (pred rezervacijami in oslabitvami za kredite) predstavljali 55,6% prihodkov iz poslovanja Skupine Nove KBM. Nihanja obrestnih mer lahko negativno vplivajo na poslovanje in finančni položaj Skupine Nove KBM na več različnih načinov. Rast obrestnih mer lahko na splošno zniža vrednost kreditov s fiksnimi obrestnimi merami in zviša stroške financiranja. Takšno zvišanje bi lahko tudi na splošno znižalo vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero v njenem portfelju. Nadalje lahko povišanje obrestnih mer zmanjša celotno povpraševanje po novih kreditih in poveča nevarnost nezmožnosti vračanja kreditov, medtem ko lahko splošna nestanovitnost obrestnih mer vodi do razlike med sredstvi in obveznostmi Skupine Nove KBM, ki so občutljive na obrestne mere. Obrestne mere so občutljive na veliko dejavnikov izven nadzora Nove KBM, vključno s politiko Evropske centralne banke ter domačimi in mednarodnimi gospodarskimi pogoji in političnimi dejavniki. Nobeno zagotovilo ne obstaja, da se bo Skupina Nove KBM uspešno zaščitila pred negativnimi vplivi bodočih nihanj obrestnih mer. Kakršnakoli nihanja tržnih obrestnih mer bi lahko vodila k znižanju čistih prihodkov od obresti in negativno vplivala na rezultate poslovanja Skupine Nove KBM. 5.1.7 Nova KBM se sooča z neusklajenostjo med zapadlostjo sredstev in obveznosti Nova KBM pridobiva sredstva s kratkoročnimi in dolgoročnimi depoziti fizičnih oseb in gospodarskih družb, z medbančnimi krediti in na kapitalskih trgih. Znaten del sredstev Nove KBM ima zapadlosti, ki so daljše od zapadlosti obveznosti, in Nova KBM pričakuje, da se bo ta časovna neusklajenost še nadaljevala. Na 31. decembra 2012 je bilo 61,7% obveznosti kratkoročnih (kar pomeni z zapadlostjo, krajšo od enega leta), vključno z vpoglednimi/tekočimi računi, ki nimajo nobenih omejitev glede dviga sredstev. Če bi večje število komitentov Nove KBM dvignilo sredstva ali ne bi podaljšalo vezave po njenem izteku, bi bil njen likvidnostni položaj negativno prizadet, za pridobitev in/ali zadržanje depozitov pa bi morala plačati višje obrestne mere. Čeprav meri Nova KBM stabilnost svojih vpoglednih depozitov dnevno in verjame, da predstavlja večji del vpoglednih depozitov glavno in stabilno financiranje s strani komitentov, ki so relativno neobčutljivi na cene, ima lahko nesposobnost Nove KBM, da prepriča komitente v obnovitev vezave depozitov ob izteku ali v nadomestitev z novimi depoziti, bistven negativni učinek na njeno poslovanje, finančni položaj in rezultate poslovanja. 5.1.8 Če Skupina Nove KBM ne bo pridobivala in zadržala depozitov, bi lahko bilo njeno poslovanje negativno prizadeto Financiranje tekočega poslovanja Skupine Nove KBM temelji v pretežni meri na depozitih komitentov. Če Skupina Nove KBM ne bo sposobna pridobiti in zadržati depozitov komitentov, bo prisiljena iskati druge 32 vire financiranja, kot so sredstva, pridobljena na kapitalskih trgih, zavarovani krediti ali sredstva, pridobljena s prodajo premoženja. Glede financiranja na kapitalskih trgih bi lahko veliko dejavnikov, med njimi zlasti slovenski in mednarodni pogoji na kreditnih trgih, negativno vplivalo na sposobnost Nove KBM, da pridobi sredstva v zadostnih količinah za svoje likvidnostne potrebe po razumnih tržnih pogojih. Če kratkoročno financiranje ne bi bilo na voljo pod razumnimi tržnimi pogoji, bi bilo treba uporabiti druge, dražje načine za zadovoljevanje likvidnostnih potreb, kot so npr. zavarovani krediti ali prodaja premoženja, ki morda ne bi bili na voljo pod razumnimi tržnimi pogoji. Uporaba dražjih sredstev financiranja bi lahko imela bistven negativen učinek na poslovanje, finančni položaj in rezultate poslovanja Nove KBM. 5.1.9 Nezmožnost Nove KBM in njenih bančnih odvisnih družb, da se v primeru zamude pri vračilu kredita v izvršbi poplačajo iz jamstva, ima lahko za posledico, da ne bodo mogle dobiti povrnjene pričakovane vrednosti jamstva Krediti, ki jih Nova KBM in njene bančne odvisne družbe odobrijo komitentom, so praviloma zavarovani. Vendar pa se lahko Nova KBM in njene bančne odvisne družbe soočajo z zamudami, preden izterjajo in unovčijo sredstvo zavarovanja, s katerim je zavarovan slabi kredit; določen kredit pa je lahko razvrščen med slabe kredite več let, preden se sredstvo zavarovanja unovči v izvršbi. Čeprav zakoni v zvezi s hipotekami v Sloveniji omogočajo poplačilo s poslovnimi in zasebnimi nepremičninami, pa sta Nova KBM in PBS v preteklosti že imeli težave z izterjavo slabih stanovanjskih kreditov, ki so bili zavarovani z nepremičninami. Te težave lahko bistveno zmanjšajo njihovo sposobnost, da pravočasno ali sploh unovčijo vrednosti sredstva zavarovanja, ter posledično zmanjšajo učinkovitost sprejetih zavarovanj za kredite, ki jih odobravajo. Velik delež kreditov Skupine Nove KBM, odobrenih gospodarskim družbam in fizičnim osebam, je zavarovan s sredstvi zavarovanja, kot so nepremičnine, proizvodna oprema, vozila, likvidni vrednostni papirji in zaloge. Padec vrednosti na zadevnih tržiščih ali splošno poslabšanje gospodarskega položaja lahko vodi do znižanja vrednosti sredstev zavarovanja, s katerimi so zavarovani številni krediti, do ravni, ki so nižje od vrednosti neodplačane glavnice in natečenih obresti za te kredite. Če se zniža vrednost sredstev zavarovanja, ta morda ne bodo zadoščala za zavarovanje neizterljivih zneskov zavarovanih kreditov, zaradi česar bo morala Skupina Nove KBM prerazvrstiti zadevne kredite, oblikovati dodatne rezervacije za oslabitve kreditov in povišati zahteve glede rezerv. Nesposobnost poplačila iz pričakovane vrednosti sredstev zavarovanja lahko izpostavi Skupino Nove KBM izgubam, ki lahko negativno vplivajo na njen finančni položaj in poslovni rezultate poslovanja. 5.1.10 Skupina Nove KBM je izpostavljena kreditnemu tveganju različnih industrijskih sektorjev. Slabšanje poslovanja kateregakoli od teh sektorjev, do katerih je Skupina Nove KBM pomembno kreditno izpostavljena, lahko negativno vpliva na njeno poslovanje Kreditna izpostavljenost Skupine Nove KBM gospodarskim družbam je razpršena po različnih dejavnostih, vključno z gradbeništvom in nepremičninsko dejavnostjo. Krediti, odobreni gospodarskim družbam, ki delujejo v gradbeništvu in nepremičninski dejavnosti, so na dan 31. decembra 2012 skupaj predstavljali 13,8% bruto kreditnega portfelja Skupine Nove KBM. Gradbeni in nepremičninski sektor v Sloveniji sta bila zaradi zadnje finančne krize podvržena velikim nihanjem. Gradbeni sektor je imel v letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, med slabimi krediti Skupine Nove KBM največji delež Pomembno poslabšanje poslovanja teh dveh ali kateregakoli drugega sektorja v slovenskem gospodarstvu, ki ga lahko povzročijo dogodki izven nadzora Skupine Nove KBM, kot npr. nadaljevanje ali poslabšanje globalnega upada gospodarske rasti, dejanja nadzornih organov ali politika slovenskih državnih organov, lahko negativno vpliva na sposobnost kreditojemalcev v teh sektorjih za vračilo svojih dolgov Skupini Nove KBM. Posledično bi se Skupina Nove KBM soočala z večjim tveganjem zamud pri vračilih kreditov, povečanimi rezervacijami/oslabitvami in povečanimi odpisi slabih kreditov, kar bi lahko imelo bistven negativni vpliv na poslovanje Skupine Nove KBM, njen finančni položaj in rezultate poslovanja. 5.1.11 Tržna vrednost nepremičnin v lasti Skupine Nove KBM je padla in lahko v prihodnosti še naprej pada Nova KBM je v postopku likvidacije družbe KBM Projekt d.o.o. s sedežem v Zagrebu, Hrvaška, katere dejavnosti so nakup in prodaja nepremičnin, storitve v zvezi s posredovanjem nepremičnin in razvoj nepremičnin. Globalna gospodarska kriza je imela negativen vpliv na trg nepremičnin na Hrvaškem in cene nepremičnin so padle pod raven, ki je prevladovala pred globalno gospodarsko krizo. Zaradi tega je 33 sedanja tržna vrednost zemljišč, ki jih je KBM Projekt d.o.o. kupil pred globalno gospodarsko krizo, nižja od njihove vrednosti pred to krizo, v nekaterih primerih pa tudi nižja od nabavne cene. Nobeno zagotovilo ne obstaja, da bo tržna vrednost zemljišč, ki so v lasti Skupine Nove KBM, v prihodnosti narasla ali da ne bo še naprej padala. Posledično bi Skupina Nove KBM morda morala v svojih izkazih pripoznati nadaljnje znižanje vrednosti zemljišč in zgradb, kar bi lahko imelo bistven negativen vpliv na njeno poslovanje, finančni položaj in rezultate poslovanja. 5.1.12 Sistemske napake ali nesposobnost prilagoditve tehnološkim spremembam bi lahko negativno vplivali na poslovanje Skupine Nove KBM Informacijska tehnologija je zelo pomembna za poslovanje Skupine Nove KBM in za njeno sposobnost analiziranja poslovanja na konsolidirani osnovi. Vsaka pomembna napaka v sistemih Skupine Nove KBM v prihodnosti bi lahko pomembno vplivala na poslovanje in kakovost storitev za stranke ter imela za posledico finančno izgubo Skupine Nove KBM. Za poslovanje Skupine Nove KBM je tudi pomembno, da so njeni sistemi informacijske tehnologije sodobni ter skladni s tistimi, ki jih uporabljajo bančni sektor in/ali konkurenti. Zato Skupina Nove KBM nenehno izvaja številne projekte v zvezi s posodobitvijo in izboljšanjem svojih sistemov informacijske tehnologije. Vendar pa sta razvoj in uvajanje novih tehnologij v poslovanje povezana z znatnimi tehnološkimi in poslovnimi tveganji in nobeno zagotovilo ne obstaja, da bo Skupina Nove KBM danes ali v prihodnosti sposobna uspešno uvesti in učinkovito integrirati nove tehnologije, ali da bo sposobna svoje sisteme za obdelave transakcij uspešno prilagoditi svojemu poslovanju ali zahtevam komitentov ali porajajočim se standardom panoge. V primeru, da se Skupina Nove KBM zaradi tehničnih, pravnih, finančnih ali drugih razlogov ne bi bila sposobna pravočasno prilagoditi spremenjenim tržnim razmeram, zahtevam komitentov ali tehnološkim spremembam, ima lahko to bistven negativen vpliv na njeno poslovanje, finančni položaj in rezultate poslovanja. 5.1.13 Pomembne kršitve varnosti poslovanja, prevare in kraje lahko negativno vplivajo na poslovanje Skupine Nove KBM Skupina Nove KBM varuje svoje računalniške sisteme in mrežno infrastrukturo pred fizičnimi vdori v sistem kot tudi pred varnostnimi vdori, goljufijami in drugimi motnjami delovanja sistema, ki so posledica vse bolj razširjene uporabe interneta. Računalniški vdori ter prekinitve napajanja in delovanja računalnikov lahko vplivajo na varnost shranjenih podatkov in na njihov prenos znotraj mrežne infrastrukture Skupine Nove KBM. Kljub temu, da namerava Skupina Nove KBM tudi v bodoče uporabljati varnostno tehnologijo in operativne postopke, ki preprečujejo vdore v računalniški sistem, poškodbe in napake, ne obstaja nobeno zagotovilo, da so ali bodo ti varnostni postopki zadostni, ustrezni in uspešni. Skupina Nove KBM je izpostavljena tudi tveganjem prevar ali kraj, ki bi jih lahko zagrešili zaposleni, komitenti ali tretje osebe. Skupina Nove KBM je prepričana, da razpolaga z najmanj tistimi vrstami in ravnmi zavarovanj pred navedenimi tveganji, ki so skladna s standardi v bančnem in finančnem sektorju v Sloveniji, vendar kljub temu niso popolnoma zavarovana vsa tveganja, še posebej ne tveganje v zvezi z goljufijami pri uporabi kartic z odloženim plačilom. Banka ne more dati nobenega zagotovila, da bo kakršnakoli izguba, ki bi jo utrpela v prihodnosti, pokrita z zavarovanjem, ali da bodo prilivi iz naslova odškodninskih zahtevkov zadostni za pokritje izgub, ki jih lahko utrpi. Neuporaba kateregakoli varnostnega postopka ali merila, ki jih uporablja Skupina Nove KBM, ali nezmožnost zaščite pred prevarami ali krajami ima lahko za posledico izgubo, pred katero Skupina Nove KBM morda ni zavarovana, kar ima lahko precejšen negativni vpliv na njeno poslovanje, finančni položaj ter rezultate poslovanja. 5.1.14 Lahko se zgodi, da Skupina Nove KBM ne bo mogla izpolnjevati zakonsko določenih zahtev glede kapitalske ustreznosti Skupina Nove KBM je v skladu s predpisi Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti dolžna vzdrževati s strani Banke Slovenije določen minimalni količnik kapitalske ustreznosti. Količnik kapitalske ustreznosti na celotni kapital Skupine Nove KBM je na dan 31. decembra 2012 znašal 9,2%, na čisti temeljni kapital (v skladu z EBA) pa 7,6%. Zmožnost pridobitve dodatnega kapitala je za Skupino Nove KBM odvisna od številnih dejavnikov, med drugim: 34 • od splošnih tržnih pogojev, ki veljajo za poslovne banke in ostale finančne institucije pri aktivnostih pridobivanja kapitala; • od njenega bodočega finančnega položaja in rezultatov poslovanja; • od odločitev delničarjev Nove KBM na skupščini delničarjev glede razporeditve akumuliranega dobička; in • od potrebnih soglasij Banke Slovenije. Skupina Nove KBM se sooča z izzivi, povezanimi z ohranjanjem ustrezne ravni kapitalske ustreznosti in uvedbo kapitalskih standardov Basel III. Za več informacij glej poglavje 6.7 »Kapitalska ustreznost in Basel III«. V primeru, da bo Skupina Nove KBM v bodoče potrebovala dodaten kapital, ne obstaja zagotovilo, da bo ta kapital uspela pridobiti pod ugodnimi pogoji, pravočasno, oziroma da bo ta kapital sploh uspela pridobiti. V primeru, da Skupina Nove KBM ne bo sposobna pridobiti kapitala, potrebnega za svojo rast, ali če se bo poslabšal kapitalski položaj Skupine Nove KBM, ima lahko to bistven negativni vpliv na izpolnjevanje predpisanih količnikov kapitalske ustreznosti in/ali izvajanje njene poslovne strategije. 5.1.15 Negotovost glede izplačevanja dividend Nove KBM tudi v prihodnje Dividendna politika Nove KBM določa, da bo banka letno izplačevala dividende iz dobička poslovnega leta v višini 35 % za poslovno leto, vendar le v primeru, ko banka izkaže bilančni dobiček in ko ni ogrožena kapitalska ustreznost banke ali Skupine Nove KBM. Kljub temu, da je Nova KBM v preteklosti izplačevala dividende, ne obstaja nobeno zagotovilo, da bo Nova KBM tudi v bodoče izplačevala dividende, kakor tudi ne obstaja zagotovilo glede višine morebitnih izplačanih dividend. 5.1.16 Konkurenčni položaj Skupine Nove KBM in bodoče poslovanje sta odvisna od vodstvene ekipe in ostalih ključnih kadrov Sposobnost Skupine Nove KBM, da zadrži svoj konkurenčni položaj in da izpolni svojo poslovno strategijo, je v veliki meri odvisna od sposobnosti vodstvene ekipe in ostalih ključnih kadrov. Kontrola, nadzor in upravljanje kompleksne skupine podjetij, ki opravljajo bančne in nebančne posle, so zaupani omejenemu številu višjih vodij. Zaradi tega lahko odhod kateregakoli izmed ključnih višjih vodij bistveno prizadene poslovanje Skupine Nove KBM. Poleg tega je zaradi majhne ponudbe primerno izobraženih in izkušenih kadrov v Sloveniji povpraševanje po teh kadrih v bančnem sektorju zelo veliko in nobeno zagotovilo ne obstaja, da bo Skupina Nove KBM sposobna v bodoče zadržati ali privabiti ključen vodstveni kader. Poleg tega Nova KBM ni zavarovana pred škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko imel odhod ali odpustitev ključnih kadrov na poslovanje. Zmanjšanje števila članov vodstvene ekipe Skupine Nove KBM in s tem povezano slabše vodenje ali nezmožnost pridobitve, ohranitve in motiviranja ključnih kadrov bi lahko imelo bistven negativni vpliv na poslovanje Skupine Nove KBM, njen finančni položaj in rezultate poslovanja. 5.1.17 Skupina Nove KBM ima velik delež prevzetih kreditnih zunajbilančnih obveznosti, kar lahko potencialno povzroči izgubo Skupina Nove KBM opravlja v skladu s svojo poslovno politiko, poleg storitev na področju kreditiranja, tudi storitve izdajanja garancij in akreditivov. Na dan 31. decembra 2012 je imela za 295,0 mio EUR izdanih garancij in za 285,6 mio EUR odobrenih neizkoriščenih kreditov, limitov in kreditnih linij. Vse te potencialne in prevzete obveznosti so v računovodskih izkazih prikazane v zunajbilančnih postavkah. Čeprav je Skupina Nove KBM oblikovala rezervacije za tvegane zunajbilančne postavke, ne obstaja nobeno zagotovilo, da bodo te rezervacije zadostovale za pokritje dejanskih izgub, ki bi jih v prihodnosti lahko utrpela zaradi potencialnih in prevzetih obveznosti. 35 5.1.18 Hibridno posojilo na podlagi pogodbe z dne 31.12.2012 sklenjene med Republiko Slovenijo, kot posojilodajalcem, in Novo KBM, kot posojilojemalcem, v višini 100.000.000,00 EUR se v skladu z evropsko regulativo obravnava kot državna pomoč Nova KBM je v obliki hibridnega posojila v višini 100.000.000,00 EUR na podlagi pogodbe o hibridnem posojilu z dne 31.12.2012 prejela državno pomoč. V skladu z zahtevo Evropske komisije je morala Republika Slovenija predložiti Evropski komisiji načrt prestrukturiranja Skupine Nove KBM do 21.3.2013. Zaradi zavez in omejitev iz dokončno potrjenega načrta prestrukturiranja Skupina Nove KBM morda ne bo zmožna doseči zastavljenih poslovnih ciljev in bo morda primorana bistveno omejiti svoje poslovanje. Na dan priprave prospekta Evropska komisija še ni potrdila načrta prestrukturiranja Skupine Nove KBM; 5.2 Tveganja, povezana z državami, v katerih posluje Skupina Nove KBM 5.2.1 Neugodne gospodarske razmere v Sloveniji lahko povzročijo, da bo poslovanje Skupine Nove KBM prizadeto Pretežni del poslovanja Skupine Nove KBM je omejen na domače, tj. slovensko tržišče, in uspešnost in rast poslovanja sta nujno odvisna od splošne gospodarske klime v Sloveniji. V prihodnosti lahko na slovensko gospodarstvo negativno vplivajo številni dejavniki. Upad bruto domačega proizvoda v letu 2012 (-2,3 %) je bil posledica poslabšanja v mednarodnem okolju, nadaljnjega slabšanja razmer na trgu dela in ukrepov, ki so imeli vpliv na upad potrošnje. Nadaljevanje slabih razmer v mednarodnem okolju in strukturne slabosti domačega gospodarstva ne bodo omogočale občutnega okrevanja izvoza, medtem ko se bo padec zasebne in državne potrošnje še poglobil. Načrtovan upad investicij v 2013 bo sicer bistveno manjši kot v predhodnih štirih letih, predvsem zaradi državnih investicij, povezanih s pospešenim črpanjem evropskih sredstev in načrtovano gradnjo energetskih objektov. Zaradi prilagajanja nižji gospodarski aktivnosti se bo zaposlenost še zniževala, visoko število registriranih brezposelnih konec 2012 pa se bo najverjetneje ohranilo do konca leta 2014. Bruto plača na zaposlenega se je v 2012 realno znižala prvič v zadnjih dvajsetih letih, nadaljnje zniževanje pa lahko pričakujemo tudi v 2013 in 2014. Še najmanj problematična bo inflacija. Po štirih letih skromne rasti se je rast cen življenjskih potrebščin v 2012 zaradi enkratnih dejavnikov povišala, osnovna inflacija pa je ob nizki gospodarski aktivnosti ostala umirjena. Ob nadaljevanju velike negotovosti - tako v domačem kot zunanjem okolju najverjetnejši scenarij šele za leti 2014 in 2015 predvideva postopno in skromno okrevanje gospodarstva. Nadaljevanje trenutnih gospodarskih razmer v Sloveniji ali celo njihovo poslabšanje pa lahko izrazito negativno vpliva na rentabilnost poslovanja, ki ga Skupina Nove KBM opravlja s prebivalstvom, s podjetji in na področju poslovanja z vrednostnimi papirji. Posledice so lahko znatno zmanjšanje povpraševanja po finančnih storitvah, vključno s padcem povpraševanja po novih kreditih, zmanjšanje vrednosti kreditov, povečanje deleža slabih kreditov ali rezervacij/oslabitev za slabe kredite, kar pa bi vse lahko imelo bistven negativen vpliv na finančni položaj in rezultate poslovanja Skupine Nove KBM. 5.2.2 Spremembe regulatornega okvira v državah, v katerih posluje Skupina Nove KBM, lahko negativno vplivajo na njeno poslovanje Poslovanje Skupine Nove KBM je podvrženo obsežni regulativi in nadzoru Banke Slovenije, Evropske centralne banke in Evropskega sistema centralnih bank. Bančna zakonodaja, ki opredeljuje poslovanje bank, določa aktivnosti, ki jih lahko banke opravljajo, in je oblikovana z namenom vzdrževanja varnega in solventnega poslovanja bank ter omejevanja bančne izpostavljenosti različnim tveganjem. Ker so bili nekateri bančni zakoni in predpisi, ki vplivajo na poslovanje Skupine Nove KBM, sprejeti ali spremenjeni šele pred kratkim, ali bodo morali biti spremenjeni (na primer zaradi skladnosti s kapitalsko ureditvijo Basel III), je prilagoditev poslovanja finančnih institucij tem zakonom in z njimi povezanimi predpisi do določene mere še v razvoju. Zaradi tega ni možno dati nobenega zagotovila, da bodo ti zakoni in predpisi sprejeti, uveljavljeni in tolmačeni na način, ki ne bo imel negativnega vpliva na poslovanje Skupine Nove KBM, njen finančni položaj in rezultate poslovanja. 36 5.2.3 Neugodne gospodarske razmere v državah, razen Slovenije, kjer posluje Skupina Nove KBM, lahko povzročijo, da bo njeno poslovanje prizadeto Skupina Nove KBM posluje tudi izven Slovenije, predvsem v Srbiji in na Hrvaškem, ki sta obe (v različni meri) bili negativno prizadeti zaradi zadnje globalne gospodarske krize. Kakršnokoli poslabšanje gospodarskih razmer v teh državah lahko negativno vpliva na finančno sposobnost preživetja odvisnih bank Skupine Nove KBM v teh državah, kar ima lahko bistven negativen vpliv na finančni položaj in rezultate poslovanja Skupine Nove KBM. 5.3 Tveganja, povezana z delnicami in trgom vrednostnih papirjev 5.3.1 Nihanje tržne cene delnic banke je lahko nesorazmerno zaradi negativnih dogodkov, ki niso povezani s poslovno uspešnostjo banke Banka ne more dati nobenega zagotovila, da se bo tržnost delnic izboljšala ali ostala skladna. Delnice, ki kotirajo na organiziranih trgih, kot sta LJSE in WSE, so občasno bile in so lahko tudi v prihodnosti podvržene znatnim cenovnim nihanjem kot odziv na dogodke, ki niso povezani s poslovno uspešnostjo posameznih družb. Gibanje tržne cene delnic je lahko izrazito in odvisno od številnih dejavnikov, na katere banka ne more vplivati. Ti dejavniki med drugimi vključujejo dejansko ali pričakovano odstopanje rezultatov poslovanja in dobičkov banke in njenih odvisnih družb in/ali konkurentov, spremembe v finančnih ocenah analitikov vrednostnih papirjev, tržne pogoje v panogi in na splošno stanje trga vrednostnih papirjev, državno zakonodajo in predpise ter splošne gospodarske in tržne pogoje, kot je npr. recesija. Ti in drugi dejavniki lahko povzročijo znatno nihanje tržne cene in povpraševanja po delnicah in katerakoli izmed teh okoliščin, če je neugodna, lahko ima negativen vpliv na tržno ceno delnic, ki lahko pade nesorazmerno v primerjavi s poslovno uspešnostjo banke in njenih odvisnih družb. 5.3.2 Bodoče prodaje znatnih količin navadnih delnic Nove KBM ali domneve, da bi do takšnih prodaj lahko prišlo, lahko negativno vplivajo na tržno vrednost delnic Nobene zagotovilo ne obstaja, ali bo v predvidljivi prihodnosti prišlo do izdaj ali prodaj znatnih količin delnic na trgu ali ne. Dodatne izdaje znatnih količin navadnih delnic Nove KBM ali domneve, da bi do takih prodaj lahko prišlo, lahko negativno vplivajo na tržno ceno delnic in tudi na sposobnost Nove KBM, da bi zbrala kapital v bodočih povečanjih kapitala. Obenem lahko vsaka nadaljnja ponudba kapitala Nove KBM zredči odstotek lastništva obstoječih delničarjev 5.3.3 Analitiki vrednostnih papirjev in panoge lahko prenehajo objavljati raziskave ali poročila o poslovanju banke ali spremenijo svoja priporočila glede delnic banke Na tržno ceno delnic banke ali obseg trgovanja z njimi lahko vplivajo raziskave in poročila, ki jih o poslovanju banke ali o poslovanju njenih odvisnih družb objavljajo analitiki panoge ali vrednostnih papirjev. Ne obstaja nobeno zagotovilo glede nadaljnjega in zadostnega zajetja banke v raziskave analitikov, ker banka nima nikakršnega vpliva na analitike, ki pripravljajo takšna poročila in raziskave. Če analitiki redno ne objavljajo raziskav in poročil o banki ali če povsem prenehajo z objavljanjem takšnih poročil, lahko banka izgubi prepoznavnost na kapitalskih trgih, kar lahko povzroči padec cene delnic in/ali obsega trgovanja. Prav tako lahko analitiki izdajo negativno priporočilo glede delnic banke, kar ima lahko za posledico padec cene delnic. 5.3.4 Ne obstaja nobeno zagotovilo glede bodočega razvoja trga za delnice banke in njegove likvidnosti Delnice banke kotirajo na LJSE in WSE. Vendar pa se pretekla donosnost delnic banke ne more vzeti kot pokazatelj verjetnega bodočega razvoja trga in bodočega povpraševanja po delnicah banke. Nezadostna likvidnost javnega trga za delnice banke lahko ima negativen učinek na zmožnost delničarjev, da prodajo svoje delnice, oziroma lahko negativno vpliva na ceno, po kateri lahko imetniki prodajo svoje delnice. Ne obstaja nobeno zagotovilo glede likvidnosti kakršnegakoli trgovanja z delnicami banke ali da se bo na WSE ali LJSE v prihodnosti aktivno trgovalo z delnicami banke. 5.3.5 Trgovanje z delnicami banke na LJSE in WSE je lahko začasno ustavljeno Upravni odbor WSE ima pravico začasno ustaviti trgovanje z delnicami banke za obdobje do treh mesecev (i) na zahtevo banke, (ii) če banka ne izpolnjuje zadevnih predpisov WSE (kot so določene 37 zahteve po razkritju) ali (iii) če sklene, da je takšna začasna ustavitev potrebna za zaščito interesov in varnosti udeležencev na trgu. Razen tega bo upravni odbor WSE začasno ustavil trgovanje z delnicami za obdobje do enega meseca za zahtevo PFSA, če ta sklene, da poteka trgovanje z delnicami banke pod takimi pogoji, ki lahko predstavljajo nevarnost za ustrezno delovanje WSE ali za varnost trgovanja na tej borzi ali lahko škodujejo interesu vlagateljev. LJSE mora začasno ustaviti trgovanje z delnicami banke, če (i) je ATVP odredila začasno ustavitev kot nadzorni ukrep po slovenskem Zakonu o trgu finančnih instrumentov; (ii) delnice ne izpolnjujejo več pogojev za trgovanje na LJSE (med drugim zaradi združitve ali stečaja), pod pogojem, da takšna začasna ustavitev ne bo imela bistvenega negativnega vpliva na interese vlagateljev ali na normalno delovanje trga; (iii) se začasna ustavitev zahteva zaradi sprememb v zvezi z delnicami, opravljenimi pri KDD (kot so združitev, razdelitev delnic in podobni dogodki); ali (iv) če tako zahteva banka. LJSE lahko začasno ustavi trgovanje z delnicami, če sklene, da je začasna ustavitev nujna za zaščito interesov vlagateljev. Banka bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo v zvezi s tem izpolnjevala vse veljavne predpise. Vendar ne obstaja nobeno zagotovilo, da trgovanje z delnicami banke ne bo začasno ustavljeno. Kakršnakoli začasna ustavitev trgovanja bi lahko negativno vplivala na ceno delnic banke. 38 6. UPRAVLJANJE TVEGANJ Nekatere številke v tem poglavju so bile zaokrožene, zato so mogoče majhne razlike med številkami za iste postavke v različnih tabelah, ki so vključene na drugih mestih v tem prospektu. Številke, ki so zapisane kot seštevek v nekaterih tabelah, niso nujno aritmetični seštevek številk pred njimi. 6.1 Pregled Vse družbe v Skupini Nove KBM (vključno z reguliranimi in nereguliranimi podjetji) obravnavajo upravljanje tveganj kot stalen proces ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj, ki izhajajo iz njihovega poslovanja. Nova KBM in njene bančne odvisne družbe Glavne kategorije tveganja, povezanega z Novo KBM in njenimi bančnimi odvisnimi družbami, so kreditno tveganje, likvidnostno tveganje in tržno tveganje, ki vključuje obrestno tveganje in tečajno tveganje. Bančne družbe znotraj Skupine Nove KBM pri spremljanju svojih kreditnih portfeljev in svojega poslovanja kot celote uporabljajo podobne kontrolne postopke in metodologije (ki jih predpisuje Nova KBM), ki pa jih vodijo in izvajajo neodvisno. Nebančne družbe v Skupini Nove KBM tveganja upravljajo v skladu z metodologijami, ki odražajo njihove aktivnosti in obseg poslovanja, z upoštevanjem zakonskih zahtev. Nova KBM pripravlja dnevna poročila o upravljanju tveganj na ravni banke in jih objavlja na Intranetni strani Sektorja upravljanja tveganj. Enkrat mesečno oziroma po potrebi pa izdela poročilo o upravljanju tveganj na ravni banke, ki ga prejme tudi uprava. Nova KBM prav tako analizira poslovanje posameznih družb znotraj Skupine Nove KBM ter upravlja kapital celotne Skupine Nove KBM. Nova KBM spremlja kreditno in tržno tveganje Skupine Nove KBM ter izvaja analizo strukture kreditov in slabih kreditov, kapitalske ustreznosti in neusklajenosti obrestnih mer najmanj na četrtletni osnovi. Merjenje in obvladovanje likvidnostnega tveganja bančne skupine pa poteka na mesečni osnovi. Člani uprave in višje vodstvo Nove KBM so zastopani v odborih in organih upravljanja tveganj njenih bančnih odvisnih družb. Skupina Nove KBM štirikrat letno poroča Banki Slovenije v skladu z zahtevami Banke Slovenije. V okviru pristojnosti tega področja samostojno upravljanje tveganj Nove KBM izvajajo: • Kreditni odbori: Nova KBM ima tri kreditne odbore –, področni kreditni odbor, centralni kreditni odbor in kreditni odbor tveganih naložb – od katerih je vsak zadolžen za pregled in upravljanje kreditnega tveganja in izpostavljenosti kreditnemu tveganju glede na obseg zadevne kreditne izpostavljenosti, od področnega kreditnega odbora za nižje ravni izpostavljenosti tveganju do centralnega kreditnega odbora, ko je potreben pregled na višji ravni in kreditnega odbora tveganih naložb, specializiranega za obravnavo tveganih naložb; • Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO): izvaja pregled strukture bilance stanja, kapitalske ustreznosti, obrestnega tveganja, strukturne likvidnosti, tržnih tveganj, valutnih tveganj, dobičkonosnosti in uspešnosti poslovanja profitnih centrov, finančnega načrta, skupnih kreditnih tveganj, zakonskih predpisov, davčnih vidikov poslovanja in drugih tveganj, povezanih z novimi produkti; • Likvidnostna komisija: izvaja pregled zagotavljanja kratkoročne likvidnosti Nove KBM; • Sektor upravljanja tveganj: izvaja portfeljsko spremljanje kreditnega, tržnega, valutnega in obrestnega tveganja v skladu z določenimi limiti in nadzor nad operativnim tveganjem; in • Sektor kreditnih analiz in ocene investicij: izvaja kreditne analize in ocene investicij pred obravnavo na izbranem kreditnem odboru in najmanj enkrat letno samostojno preverja ustreznost bonitetne razvrstitve strank Nove KBM. Odločitve v odboru ALCO in v centralnem kreditnem odboru se sprejemajo z glasovanjem. Člani odbora ALCO, centralnega kreditnega odbora in likvidnostne komisije zastopajo vsa področja Nove KBM in na ta način ohranjajo vidik celotne banke. 39 Politike in postopki upravljanja tveganj v Skupini Nove KBM Čeprav družbe v Skupini Nove KBM poslujejo samostojno, skladno z zastavljenimi cilji in zakonskimi predpisi, pa se metodologije merjenja, spremljanja in upravljanja tveganj znotraj Skupine Nove KBM razvijajo v Novi KBM in se nato uporabljajo v družbah iz Skupine Nove KBM. Uporabljene metodologije vključujejo: • klasifikacijo komitentov; • obravnavo skupnih komitentov; • metode blažitve kreditnega tveganja; • merila za opredelitev povezanih oseb; • spremljanje izpostavljenosti po regijah in sektorjih; • spremljanje pozicijskega tveganja, obrestnega in tečajnega tveganja; in • spremljanje izpostavljenosti zaradi neusklajenosti med zapadlostjo sredstev in obveznosti. Opredelitev specifične vrste tveganja, sprejemljivo raven ter metodo merjenja in spremljanja tveganj določajo strokovnjaki za posamezne vrste tveganja v Novi KBM. Organizacijska enota, odgovorna za opredelitev sprejemljive ravni specifične vrste tveganja in metodo merjenja in spremljanja tveganja, je ločena od enote, ki jo spremlja. Spodaj navedeni postopek upravljanja tveganj odraža celovit pristop Skupine Nove KBM: • opredelitev vseh tveganj, ki se pojavljajo pri poslovanju Nove KBM in Skupine Nove KBM; • ocena obsega tveganja ter metod spremljanja posameznih dejavnikov tveganja; • stalno spremljanje izpostavljenosti Nove KBM specifičnim tveganjem in upoštevanje postavljenih limitov; in • učenje in prilaganje v spreminjajočem se poslovnem okolju, kar vključuje ponovno ocenjevanje limitov in metodologij za določanje limitov, ko se pogoji spremenijo. Organizacijska enota Področje spremljave in kontrole poslovanja banke nadzira aktivnosti na področju merjenja tveganj in upravljanja kapitala za celotno Skupino Nove KBM. 6.2 Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Skupina Nove KBM je kreditnemu tveganju izpostavljena predvsem preko svojega kreditnega portfelja, portfelja vrednostnih papirjev, garancij in drugih bilančnih in zunajbilančnih kreditnih izpostavljenosti. Nova KBM d.d. spremlja kreditno tveganje na ravni odvisnih bank v okviru sodelovanja v njihovih nadzornih svetih in odborih. V kreditnem odboru Adria Bank so člani njenega nadzornega sveta, v katerem sta tudi dva predstavnika Skupine Nove KBM. V kreditnem odboru PBS predstavnikov Skupine Nove KBM sicer ni, vendar pa prek svojih predstavnikov v nadzornem svetu PBS Skupina Nove KBM lahko pregleda vsako vlogo za kredit, ki bi presegala 10% kapitala PBS. Skupina Nove KBM prejema od Credy banke mesečna poročila o tveganju v s strani Skupine predpisani obliki, predstavniki Skupine Nove KBM pa so tudi v nadzornem svetu Credy banke. Poleg tega je Nova KBM po prevzemu Credy banke imenovala vodjo organizacijske enote upravljanja tveganj v Credy banki. Skupina Nove KBM obvladuje kreditno tveganje na več načinov: • z opredelitvijo tveganja posameznega dolžnika in oblikovanjem oslabitev finančnih sredstev in rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah; • z ustvarjanjem kapitala za zagotavljanje zadostne kapitalske pokritosti kreditnih tveganj; in 40 • z opredelitvijo notranjih omejitev izpostavljenosti po posameznih komitentih, skupinah povezanih podjetij, dejavnostih ali tržnih segmentih. Kreditne politike in postopki Zbiranje informacij Odobritev kreditov strankam Nove KBM urejajo pravila, ki predpisujejo dokumentacijo in postopke za določanje tveganja posameznega posla. Ko potencialni kreditojemalec Novo KBM zaprosi za kredit, skrbnik z njim opravi prvi razgovor, da pridobi čim več informacij o njegovem finančnem položaju in premoženju. Na področju poslovanja s prebivalstvom mora skrbnik Nove KBM preveriti naslednje: • prejšnje poslovanje z Novo KBM (ali je kreditojemalec komitent); • finančni položaj, vključno s podatki o rednih prihodkih potencialnega kreditojemalca, plači, prihrankih, o tem, ali je kreditojemalčevo delovno razmerje stalno ali začasno in ali je bodoči kreditojemalec upokojen oziroma samostojni podjetnik; • obstoječo boniteto, ki se določi na podlagi prejšnjega poslovnega odnosa potencialnega kreditojemalca z Novo KBM, ter podatke o že odobrenih kreditih in kakovosti njihovega odplačevanja; • finančni položaj bodočega kreditojemalca, zlasti na podlagi podatkov o plači; in • neodvisno oceno vrednosti zavarovanja. Na področju poslovanja s pravnimi osebami zahtevani podatki o potencialnem kreditojemalcu obsegajo računovodske izkaze družbe, plane, strategije in tržni položaj družbe. Skrbnik Nove KBM mora prav tako pridobiti oceno tveganja od sektorja za ekonomsko svetovanje in merjenje kreditnega portfelja. Končni predlog ustreznemu kreditnemu odboru vsebuje podatke o: • preteklem poslovanju z banko; • obstoječi boniteti družbe, ki se ugotovi na osnovi preteklega poslovanja, poravnavanja obveznosti in informacij iz okolja; • finančnem poslovanju bodočega kreditojemalca, zlasti na podlagi njegovih revidiranih letnih računovodskih izkazov, vmesnih računovodskih izkazov ter poslovnih načrtov in projekcij; in • neodvisni oceni vrednosti zavarovanja. Določanje bonitete Ko so začetne informacije zbrane, Nova KBM določi bonitetno oceno (od A do E) na osnovi metodologije Nove KBM o razvrščanju komitentov v bonitetne razrede za pravne osebe oziroma na osnovi metodologije klasifikacije fizičnih oseb. Dodeljena klasifikacija se spremlja skozi celotno obdobje trajanja dolžniškega razmerja. Klasifikacija se spremlja v skladu z interno metodologijo za klasifikacijo komitentov po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila za vse stranke obsegajo zamudo s plačili in kritične dogodke, kot je stečaj. Banka razvršča komitente glede na zamudo pri poravnavanju obveznosti po naslednjih kriterijih: • v skupino A se razvrstijo terjatve do dolžnikov, za katere banka ne pričakuje težav s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo svoje obveznosti ob zapadlosti oz. izjemoma z zamudo do 15 dni; • v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju zadnjih šestih mesecev vsaj dvakrat zamudili s plačilom svojih obveznosti za 16 do 90 dni; • v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju zadnjih šestih mesecev vsaj dvakrat zamudili s plačilom svojih obveznosti za 91 do 180 dni; • v skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju zadnjih šestih mesecev vsaj dvakrat zamudili s plačilom svojih obveznosti za 181 do 365 dni; • v skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju zadnjih šestih mesecev vsaj dvakrat zamudili s plačilom svojih obveznosti za več kot 365 dni. 41 Bonitetne skupine, določene na podlagi objektivnih meril, je mogoče za pravne osebe in samostojne podjetnike dopolniti na podlagi subjektivnih meril, ki vključujejo model točkovanja na osnovi računovodskih izkazov, tržnega položaja, strategije in predhodnega poslovanja z banko. Spodnja tabela prikazuje podatke o bonitetni strukturi kreditnega portfelja Skupine Nove KBM na dan 31. decembra 2012: Bonitetna skupina % portfelja A ................................................................ 39,0 B ................................................................ 20,7 C ................................................................ 18,1 D ................................................................ 5,1 E ................................................................ 17,1 Na dan 31. decembra 2012 je 39,0% kreditnega portfelja Skupine Nove KBM vsebovala obveznosti dolžnikov, ki se smatrajo za zanesljive in imajo bonitetno oceno A. Skupaj z obveznostmi dolžnikov z bonitetno oceno B je delež dobrih kreditov v celotnem kreditnem portfelju znašal 59,7%. Slabi krediti (z boniteto D in E) so predstavljali 22,2% celotnega kreditnega portfelja. Glej tudi »Dejavniki tveganja – Tveganja, povezana s poslovanjem Skupine Nove«. Odobritev kredita Kredite odobravajo posamezniki in odbori z različnimi pooblastili, in sicer od vodje poslovalnice do nadzornega sveta glede na bonitetni razred potencialnega kreditojemalca in znesek kredita. Komitenti, razvrščeni v bonitetni skupini A in B. Komitenti z boniteto A in B lahko prejmejo kredite v višini do 100 tisoč EUR na podlagi odobritve vodje ustrezne poslovalnice. V primeru odobritve kredita so sredstva fizičnim in pravnim osebam na voljo v enem ali dveh dneh. Kreditno vlogo za kredit v višini od 100 tisoč EUR do 200 tisoč EUR, za katerega zaprosijo fizične ali pravne osebe iz bonitetnega razreda A ali B, na podlagi predloga vodje poslovalnice obravnava izvršilni direktor ustreznega področja, ki je pooblaščen za odobritev naložbe. Kreditno vlogo za kredit v višini od 200 tisoč EUR do 1,5 mio EUR, za katerega zaprosijo fizične ali pravne osebe iz bonitetnega razreda A ali B, na podlagi predloga direktorja poslovalnice obravnava kreditni odbor poslovalnice ali področja. Kreditni odbor se sestaja enkrat ali dvakrat tedensko oziroma po potrebi tudi pogosteje. Kreditno vlogo za kredit, ki presega 1,5 mio EUR, za katerega zaprosijo fizične ali pravne osebe iz bonitetnega razreda A ali B, na podlagi predloga vodje poslovalnice obravnava kreditni odbor banke, ki ima osem članov in se sestaja enkrat tedensko oziroma po potrebi tudi pogosteje Komitenti iz bonitetnih razredov C, D in E. Kreditno vlogo za kredit, za katerega zaprosijo fizične ali pravne osebe iz bonitetnega razreda C, D ali E, na podlagi predloga vodje poslovalnice obravnava kreditni odbor banke. Krediti komitentom iz bonitetnih razredov C, D ali E se odobrijo le na podlagi ustreznega zavarovanja, ki pokriva celotno izpostavljenost do komitenta. Obrestne mere in nadomestila za odobritev kredita Obrestne mere se določajo v skladu s seznami obrestnih mer, ki jih mesečno potrjuje uprava. Obrestne mere so odvisne od temeljne obrestne mere, vrste kredita, prejšnjega poslovanja z Novo KBM, kreditojemalčeve bonitete, ročnosti kredita in vrste zavarovanja kredita. Nadomestila za odobritev kredita se določijo na podlagi seznama nadomestil, ki ga mesečno potrjuje uprava. Nadomestila se izračunajo v enem znesku, ki je odvisen od višine, vrste in ročnosti kredita. Po odobritvi kredita in določitvi obrestnih mer mora ustrezni skrbnik Nove KBM potencialnega kreditojemalca obvestiti o vseh podrobnostih odobrenega kredita, vključno z vrsto kredita, namenom, zapadlostjo in obrestno mero, potrebno dokumentacijo za črpanje kredita, nadomestilom za odobritev in vodenje kredita, stroški zavarovanja, pogoji kreditne pogodbe in efektivno obrestno mero. 42 Omejitve izpostavljenosti Pri omejevanju svoje izpostavljenosti Skupina Nove KBM upošteva vse veljavne zakonske omejitve. V skladu s slovensko zakonodajo in drugimi predpisi o bančništvu vsota vseh izpostavljenosti do posamezne stranke ali z njo povezanih oseb ne sme presegati 25% kapitala Skupine Nove KBM. Postopek spremljave Banka nenehno spremlja izpostavljenost kreditnemu tveganju: • Kredite pred črpanjem preveri vodja poslovalnice, da ugotovi, ali so bili opravljeni ustrezni postopki, in pregleda točnost svojega podpisa na kreditnih dokumentih. • Po črpanju kredita se komitenta redno obiskuje, zbirajo se kvantitativni in kvalitativni podatki. Spremljava zajema tudi redno pregledovanje zavarovanja. Koncentracija izpostavljenosti se spremlja mesečno in o njej se poroča upravi. • Spremljanje odplačevanja izvaja posamezna poslovalnica, o neporavnanih plačilih pa se poroča dan po datumu zapadlega neporavnanega plačila. Če zamuda pri plačilu presega 30 dni, se začne postopek spremljave, ki vključuje dopise, telefonske klice in obiske na domu ter se nadaljuje do dokončnega odplačila kredita oziroma do unovčenja zavarovanj. V primeru zamude pri odplačevanju kredita ima Nova KBM pravico zaseči prilive na kreditojemalčeve račune pri Novi KBM. • Nadzor nad odplačevanjem kreditov izvaja tudi oddelek podpore, kjer redno preverjajo kreditne mape in dodatno spremljajo odplačevanje kreditov. Politika zavarovanj Pravnim osebam se krediti ne odobrijo brez zavarovanja. Kratkoročni krediti prebivalstvu pa se lahko odobrijo brez zavarovanja v okviru posebne ponudbe/posebnih produktov. Dolgoročni krediti prebivalstvu morajo biti praviloma zavarovani v obliki hipoteke, zastave premičnega premoženja oziroma vrednostnih papirjev ali s strani SID banke (Slovenske izvozne in razvojne banke d.d. Ljubljana) oziroma z drugo obliko zavarovanja, sprejemljivega za Novo KBM. Oslabitve in rezervacije Oslabitve za bilančne terjatve in rezervacije za zunajbilančne obveznosti se oblikujejo v Skupini Nove KBM v skladu z MSRP in internimi pravili Skupine Nove KBM o oblikovanju slabitev in rezervacij na konsolidirani osnovi. Finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se lahko slabijo skupinsko ali posamično. Na vsak dan bilance stanja Skupina Nove KBM oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva oziroma skupine finančnih sredstev. Skupina Nove KBM posamično oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi pri posamično pomembnih finančnih sredstvih, in skupinsko pri posamično nepomembnih finančnih sredstvih. V kolikor pri posamično pomembnem finančnem sredstvu ne ugotovi oslabljenosti, ga vključi v skupino sorodnih finančnih sredstev in ga slabi skupinsko. 43 Spodnja tabela prikazuje za označena leta podatke o deležu oslabitev za kredite v skupnih kreditih Skupine Nove KBM: Oslabitve za kredite Bruto krediti Odstotek (v mio EUR) 31. december 2010...................................................... 331,6 4.612,9 7,2 31. december 2011...................................................... 446,7 4.468,3 10,0 31. december 2012...................................................... 644,2 4.204,5 15,3 Spodnja tabela prikazuje za označena obdobja razporeditev skupnega zneska oslabitev za kredite Skupine Nove KBM: Leto, ki se je končalo 31. decembra 2010 Velika podjetja ............................................................. Mikro, mala in srednje velika podjetja.......................... Samostojni podjetniki................................................... Prebivalstvo ................................................................ Ostalo .......................................................................... Domače banke ........................................................... Država ................................................................ Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom ................ Tuje banke................................................................ Tuje osebe................................................................ Brez oznake velikosti.................................................. 84,8 110,6 15,2 33,1 87,9 0,0 0,1 0,2 3,9 45,4 38,3 2011 (v mio EUR) 139,0 192,9 15,2 27,7 71,9 0,0 0,3 0,2 3,4 63,5 4,5 Skupaj znesek oslabitev za kredite.......................... 331,6 446,7 2012 180,1 307,4 14,3 33,4 109,0 0,0 0,8 0,2 2,9 82,5 22,6 644,2 Če se kredit šteje za neizterljivega, se odpiše v breme oblikovanih oslabitev. Morebitne kasnejše izterjave kreditov se knjižijo v dobro v izkazu poslovnega izida. Izterjava neporavnanih kreditov Kot »dvomljive terjatve« Skupina Nove KBM opredeljuje terjatve, uvrščene v bonitetno skupino C. V to skupino se razvrščajo komitenti: • ki zamujajo s poravnavanjem pomembnega zneska nad 90 dni; • za katere obstaja velika verjetnost, da njihovi bodoči denarni tokovi ne bodo zadoščali za poplačilo njihovih obveznosti; • za katere ima Nova KBM negativne informacije o poslovanju; in/ali • ki izkazujejo v svojih finančnih izkazih negativni kapital. Kredit se obravnava kot »tvegan«, ko zamuda pri odplačilu znaša 90 dni ali v primeru kritičnega dogodka, kot je objava stečaja. Strokovna služba Nove KBM za izterjavo kreditov je odgovorna za spremljanje in reševanje neporavnanih kreditov v skladu z zakonskimi in regulatornimi zahtevami. Tvegani krediti se na začetku obravnavajo na ravni poslovalnice in po potrebi ob pomoči službe za izterjavo kreditov. V primeru zamude poplačila obveznosti kreditojemalca nad 180 dni se tvegani krediti prenesejo v službo za izterjavo kreditov. V tej službi se ocenijo vse informacije, ki so na voljo, zlasti pokritost kredita z zavarovanjem in pričakovan znesek izterjave. Služba za izterjavo kreditov oceni tudi razloge za neizpolnjevanje obveznosti, da bi se s tem preprečilo, da bi bodoči krediti postali tvegani. Nato služba za izterjavo kreditov stopi v stik s kreditojemalcem, da bi ugotovila možnosti prestrukturiranja kredita z določitvijo novih datumov odplačil obresti in podaljšanjem trajanja kredita ter s tem ponovno omogočila kreditojemalcu, da plačuje obresti ali 44 odplača kredit, ali pa poskusila pridobiti dodatno zavarovanje. V primeru prestrukturiranja kredita služba za izterjavo spremlja tudi kreditojemalčevo izpolnjevanje pravil in pogojev po prestrukturiranem kreditu. Če prestrukturiranje kredita ni mogoče, Nova KBM sproži sodni postopek proti kreditojemalcu in/ali kreditojemalčevim porokom. Posledica takega sodnega postopka je lahko kreditojemalčev stečaj ali finančna sanacija. Nova KBM je na splošno uspešna pri delnih poplačilih kreditov v okviru stečajnih/sodnih postopkov. V določenih primerih je mogoče sprejeti dodatne ukrepe za delno ali celotno izterjavo sredstev kredita, kot je prodaja pravic banke do kredita tretjim osebam. Krediti se odpišejo, ko Nova KBM za njihovo izterjavo izvede vse potrebne in zadostne ukrepe v skladu z zakoni in internimi predpisi. V skladu z internimi predpisi glede na obseg predvidenega odpisa soglasja za odpise dajejo na različnih ravneh izvršilni direktorji, uprava in nadzorni svet. 6.3 Slabi krediti Skupina Nove KBM razvršča v skupino slabih kreditov (NPLs) izpostavljenosti do komitentov, ki so razvrščeni v bonitetna razreda D in E. V ta bonitetna razreda se po metodologiji Nove KBM razvrščajo komitenti: • ki izkazujejo nad 180 dni zamude pri poravnavanju obveznosti; • ki so v prisilni poravnavi oz. nad katerimi je bila potrjena prisilna poravnava; • ki so v stečajnem postopku; in/ali • za katere Skupina Nove KBM razpolaga z informacijami, ki nakazujejo na nezmožnost plačila njihovih obveznosti. Spodnja tabela prikazuje za označena leta in obdobje določene podatke o slabih kreditih in oslabitvah banke: 2010 Bruto znesek slabih kreditov (D, E) Izkazane oslabitve za kredite (D, E) Neto znesek slabih kreditov (D, E) (1) Bruto znesek kreditnega portfelja Neto znesek kreditnega portfelja Bruto znesek slabih kreditov/bruto znesek kreditnega portfelja (%) Neto znesek slabih kreditov/neto znesek kreditnega portfelja (%) Leto, ki se je končalo 31. decembra 2011 2012 (v mio EUR, razen kjer so odstotki) 556,5 219,1 337,4 4.612,9 4.281,3 673,3 313,5 359,8 4.468,3 4.021,5 933,7 476,5 457,2 4.204,5 3.560,3 12,1 15,1 22,2 7,9 9,0 12,8 __________ Opomba: (1) Vključuje bruto kredite, odobrene bančnemu in nebančnemu sektorju. 45 Pregled slabih kreditov po dejavnostih Naslednja tabela prikazuje za označena obdobja podatke o slabih kreditih Skupine Nove KBM, razvrščene po panogi ali gospodarskem sektorju kreditojemalcev, in podatke o odstotkih, ki jih slabi krediti predstavljajo v posamezni panogi ali gospodarskem sektorju: Leto, ki se je končalo 31. decembra 2011 2010 Skupaj krediti Slabi krediti Občani, fizične osebe ............. 1.104,3 Predelovalne dejavnosti ........ 890,9 26,0 2,4 1.094,3 35,1 3,2 1.016,7 31,3 3,1 156,6 17,6 895,4 180,8 20,2 841,4 217,1 25,8 Finančne in zavarovalniške storitve ........... 607,0 Gradbeništvo........................... 507,5 21,3 3,5 505,2 50,7 10,0 458,5 102,0 22,2 144,1 28,4 501,1 184,1 36,7 458,0 260,0 56,8 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil.......... 564,5 111,0 19,7 510,9 65,9 12,9 446,9 85,5 19,1 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ................. 195,6 37,5 19,2 194,1 39,9 20,6 182,7 52,2 28,5 Gostinstvo ............................... 141,7 13,1 9,2 155,8 24,4 15,7 157,1 40,6 25,8 Poslovanje z nepremičninami....................... 126,8 22,2 17,6 133,4 26,5 19,8 140,5 62,6 44,6 Dejavnost Skupaj krediti Slabi krediti % slabih kreditov v dejavnosti 2012 % slabih kreditov v dejavnosti Skupaj krediti Slabi krediti % slabih kreditov v dejavnosti (v mio EUR, razen kjer so odstotki) Oskrba z električno energijo, plinom, paro in klimatizacijo............................. 71,5 0,0 0,0 93,8 0,0 0,0 106,4 0,0 0,0 Informacijske in komunikacijske dejavnosti ...... 65,4 5,0 7,6 67,3 33,6 49,9 89,8 40,4 44,9 Promet in skladiščenje............ 93,4 4,2 4,5 91,8 13,8 15,1 83,6 13,6 16,3 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ........... 85,3 3,4 4,0 77,3 3,7 4,8 68,9 3,6 5,2 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo ..................................... 26,0 2,9 11,0 30,6 3,7 12,1 42,6 8,6 20,3 Zdravstveno in socialno varstvo..................................... 29,4 0,1 0,2 30,9 0,1 0,2 33,9 0,1 0,3 Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti ...... 35,4 0,0 0,0 24,2 0,2 1,0 19,9 0,2 1,1 Upravno-administrativne in podporne storitve .................... 22,5 4,3 18,9 20,3 4,9 24,0 17,6 6,3 35,7 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami, odpadki, saniranje okolja ....................... 11,9 0,5 4,1 14,3 0,9 6,5 15,1 3,0 19,9 Druge storitvene dejavnosti ................................ 23,3 2,3 9,8 13,7 1,1 7,8 15,0 2,5 16,6 Izobraževanje.......................... 5,4 0,3 5,7 8,1 0,3 3,4 5,2 0,4 7,9 Rudarstvo in kamnolomstvo......................... 5,1 1,7 33,7 5,8 3,6 62,5 4,7 3,7 79,1 Skupaj krediti (bruto) ........... 4.612,9 556,5 12,1 4.468,3 673,3 15,1 4.204,5 933,7 22,2 46 6.4 Likvidnostno tveganje Nova KBM in vsaka od njenih odvisnih bank upravljajo likvidnostna tveganja z rednim spremljanjem: • količnikov likvidnosti; • usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti; • čistih likvidnih sredstev; in • obnašanja posamezne skupine kreditov in obveznosti. Upravljanje likvidnosti je sestavni del politike in postopkov za skrbno in varno poslovanje Skupine Nove KBM. Spodnja tabela prikazuje pogodbeno ročnost glavnih postavk bilance stanja in likvidnostne pozicije Skupine Nove KBM na dan 31. decembra 2012: Na dan 31. decembra Do 1 meseca 1 do 3 mesece 3 do 12 1 do 5 mesecev let (v mio EUR) Več kot 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki..................... 223,9 0,0 0,0 0,0 0,0 223,9 Finančna sredstva, namenjena trgovanju................................ 1,6 0,0 0,0 0,0 0,0 1,6 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida................................................................ 34,0 0,0 0,5 0,0 0,0 34,6 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo................................ 589,4 0,0 0,0 0,0 0,0 589,4 Krediti ................................................................................................ 1.046,9 194,8 662,1 1.092,5 637,0 3.633,3 23,6 2,0 210,5 231,6 32,4 500,1 Druga sredstva...................................................................................... 101,5 Skupaj sredstva ....................................................................................... 2.020,9 5,7 202,5 10,4 883,5 38,2 1.362,2 183,3 852,6 5.321,8 485,1 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti ................................ 339,0 Obveznosti Finančne obveznosti do centralne banke ................................ 0,0 8,0 0,0 477,1 0,0 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju ................................ 1,7 0,0 0,0 0,0 0,0 1,7 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti ......................... 1.784,2 539,7 1.155,0 859,9 189,7 4.528,5 Fin. obv., vez. na fin.sred.,ki ne izpol. pogojev za odpravo pripoznanja............................................................................................ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Druge obveznosti .................................................................................. 9,1 Skupaj obveznosti ................................................................................... 1.794,9 7,0 554,8 14,5 1.169,5 18,9 1.355,9 257,0 446,7 306,5 5.321,8 Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi................................226,0 (352,3) (286,0) 6,4 405,9 0,0 Čista likvidna sredstva Čista likvidna sredstva kažejo razliko med delom sredstev, ki jih je mogoče pretvoriti v likvidna sredstva v kratkem časovnem obdobju, in nestabilnim delom obveznosti. Nestabilni del obveznosti je tisti del obveznosti banke, ki lahko doseže zapadlost v istem kratkem časovnem obdobju. Interna meja določa minimalno pozitivno vrednost čistih likvidnih sredstev za ohranjanje poslovne in regulatorne likvidnosti Nove KBM. V letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, so se čista likvidna sredstva Nove KBM gibala v skladu s celotno aktivo. Čista likvidna sredstva Nove KBM so na dan 31. decembra 2012 znašala 411 milijonov EUR. Likvidnostni količniki Likvidnostni količnik je opredeljen kot razmerje med vsoto sredstev in vsoto obveznosti s preostalo ročnostjo od 0 do 30 dni. Na dan 31. decembra 2012 je likvidnostni količnik Nove KBM znašal 1,292. Predpisani minimalni likvidnostni količnik je 1,0. Nova KBM za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog uporablja interni ekonometrični model, ki temelji na regresijski analizi, na osnovi katere banka proučuje gibanje vpoglednih vlog skozi čas. Model je specificiran na podlagi določitve odvisne in pojasnjevalnih spremenljivk, katerega rezultat pripelje do 47 analiziranja napovedne moči in izvajanja testiranja za nazaj. Banka dnevno ocenjuje deleže stabilnih vpoglednih vlog za 22 delovnih dni. V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 je model izkazoval višjo raven stabilnosti vpoglednih vlog, kot je upoštevano pri izračunu likvidnostnih količnikov v skladu s predpisi. Povprečna stabilnost vpoglednih vlog je v obravnavanem obdobju znašala 83,96 odstotka, v obdobju od 22. julija do 31. decembra 2011 pa 83,75 odstotka. Obvezne rezerve Nova KBM je vključena v sistem obveznih rezerv Evrosistema, ki velja za vse kreditne institucije v območju evra, namenjen pa je predvsem stabilizaciji obrestnih mer na denarnem trgu in ustvarjanju ali povečanju strukturnega likvidnostnega primanjkljaja. Zahteve v zvezi z rezervami posamezne institucije se določijo glede na elemente njene bilance stanja. Osnova za izračun obveznih rezerv je 1% salda depozitov strank, ki niso banke, in izdanih vrednostnih papirjev z ročnostjo do dveh let na zadnji dan v tekočem mesecu. Z namenom slediti cilju stabilizacije obrestnih mer sistem obveznih rezerv Evrosistema omogoča uporabo metode povprečenja. Izpolnjevanje zahtev po rezervah se določi na podlagi povprečnih dnevnih stanj rezervnih imetij institucije v obdobju izpolnjevanja. Obvezne rezerve institucij se obrestujejo po obrestni meri Evrosistema za operacije glavnega refinanciranja. Koncentracija deponentov Pomemben element upravljanja likvidnostnih tveganj je diverzifikacija depozitov glede velikosti in ročnosti. V okviru načrtovanja likvidnosti Skupina Nove KBM spremlja koncentracijo deponentov. Delež skupnih depozitov tridesetih največjih deponentov je znašal 19,1% na dan 31. decembra 2012 in 19,6% na dan 31. decembra 2011. 6.5 Tržno tveganje Tržno tveganje predstavlja izpostavljenost Nove KBM, ki izhaja iz sprememb menjalnih tečajev, cen vrednostnih papirjev in obrestnih mer. Spremembe obrestnih mer se neposredno odražajo v rezultatih njenega poslovanja zaradi aktivne predpostavke pozicij specifičnih finančnih instrumentov. Tržna tveganja vključujejo pozicijsko tveganje, obrestno tveganje in valutno tveganje. Pozicijsko tveganje Pozicijsko tveganje je tveganje izgube zaradi spremembe cene finančnega instrumenta, ki ga Nova KBM vodi v svojem portfelju za namene trgovanja na svojem lastniškem računu. Osnova določitve trgovalnih limitov je kapitalska zahteva, navedena v finančnem načrtu. Nova KBM dnevno meri tržno vrednost vseh trgovalnih postavk. Obseg poslov glede na specifično vrsto finančnega instrumenta se podrobno opredeli z metodologijo limitov. Metodologija trgovalnih limitov temelji na metodi tvegane vrednosti (»VaR«) in je skladna z zahtevami Basla: 99% enostranski interval zaupanja, 10dnevno obdobje držanja pozicije in izračun nestanovitnosti na 250-dnevnih podatkih. Portfelj lastniških vrednostnih papirjev je omejen z najvišjo tržno vrednostjo, metodo VaR in limiti za omejevanje izgube (»stop-loss«). Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev je omejen z najvišjo tržno vrednostjo in limiti za omejevanje izgube. Limite za specifične vrste poslov je mogoče spremeniti na podlagi odločitve odbora ALCO. Pozicijsko tveganje pri deviznem trgovanju obvladujejo limiti za trgovanje za račun Nove KBM. Limiti za devizno trgovanje za njen račun so določeni kot maksimalna dovoljena odprta pozicija za vsakega posameznega trgovca. Oddelek za podporo trgovanja dnevno spremlja rezultate trgovanja in odgovorne obvešča o ugotovitvah. Obrestno tveganje Upravljanje obrestnega tveganja za postavke trgovalne knjige je vključeno v metodologijo za spremljanje limitov trgovanja. Upravljanje obrestnega tveganja pri postavkah, ki niso namenjene trgovanju, pa se izvaja s pomočjo metodologije za usklajevanje obrestnih mer. Nova KBM spremlja obrestonosne postavke bilance stanja in zunajbilančne postavke glede na datum naslednje spremembe obrestne mere in sicer ločeno za ključne valute in referenčne obrestne mere, s katerimi posluje. Nova KBM ločeno spremlja obrestno tveganje za evro, ameriški dolar in švicarski frank, ki skupaj predstavljajo 99,5% celotne izpostavljenosti spremembam obrestnih mer. Svojo izpostavljenost spremembam obrestnih mer 48 izračunava kot spremembo čiste trenutne vrednosti razlike med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremenljivi obrestni meri, ter pričakovanimi spremembami obrestne mere v naslednjih treh mesecih. Pričakovane spremembe obrestnih mer se računajo kot razlika med trenutnimi in terminskimi obrestnimi merami, ločeno za vsako obravnavano valuto in ročnost. Analiza obrestnega tveganja je vključena v mesečna poročila o likvidnostnem in tržnem tveganju in jo mesečno pregleduje ALCO. Politika obrestne mere upošteva tržne obrestne mere in želeni razpon obrestnih mer po posameznih valutah in vrstah obrestne mere. Spodnja tabela prikazuje podatke o neusklajenosti ponovne določitve obrestne mere Skupine Nove KBM na dan 31. decembra 2012: SKUPAJ Sredstva Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki................................................. 223,9 Finančna sredstva, namenjena trgovanju ..............................................................1,6 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida .................................................. 34,6 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo ................................................................ 589,4 Krediti ................................................................ 3.633,3 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti ............................................................. 500,1 Druga sredstva..................................................... 114,8 Skupaj sredstva ...................................................... 5.097,6 Obveznosti Finančne obveznosti do centralne banke................................................................485,1 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju ..............................................................1,7 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti................................................ 4.528,5 Fin.obv., vezane na fin.sred., ki ne izpol.pogojev za odpravo pripoznanja 0,0 Druge obveznosti .................................................6,7 Skupaj obveznosti .................................................. 5.022,0 Neusklajenost ponovne določitve obrestne mere (repricing vrzel) ............................ 75,6 Obrestovano 70,7 153,2 153,2 0,0 0,0 0,0 0,0 1,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 34,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 80,5 147,0 508,9 3.486,3 61,9 1.706,2 82,7 762,7 19,2 892,2 272,9 112,3 72,1 12,9 2,1 114,8 451,2 498,0 0,0 4.646,3 23,0 0,0 1.944,3 0,6 0,0 846,0 207,5 0,0 1.118,9 235,4 0,0 620,6 31,6 0,0 116,6 0,4 484,7 8,1 8,0 0,0 468,6 0,0 0,9 0,8 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 28,1 4.500,4 1.919,8 580,6 1.511,2 487,0 1,9 0,0 6,7 36,1 0,0 0,0 4.985,9 0,0 0,0 1.928,7 0,0 0,0 588,6 0,0 0,0 1.511,2 0,0 0,0 955,6 0,0 0,0 1,9 415,2 (339,6) 15,7 257,4 (392,3) (335,1) 114,7 49 Do 1 1 do 3 meseca mesece (v mio EUR) 3 do 12 mesecev 1 do 5 let Več kot 5 let Neobrestovano Valutno tveganje Nova KBM vzdržuje dnevno zaprto skupno valutno pozicijo. Skupna odprta pozicija za vse posamezne valute je omejena glede na njen vpliv na kapitalsko ustreznost Nove KBM. Metodologija za spremljanje in vzdrževanje uravnotežene pozicije v tuji valuti temelji na metodi VaR in je skladna z zahtevami Basla II. Najvišja dovoljena raven VaR se opredeli za vsako posamezno valuto kot tudi za celoten portfelj tujih valut. Odprto devizno pozicijo za tuje valute dnevno spremlja Sektor upravljanja tveganj, ki poleg odprte pozicije Nove KBM zaradi odstopanj v poziciji za tuje valute izračunava tudi dnevni rezultat glede na odstopanja v pozicijah tujih valut. Spodnja tabela prikazuje podatke o izpostavljenosti Skupine Nove KBM tveganju posameznih valut na dan 31. decembra 2012: Tuje valute USD Sredstva Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki................................ Finančna sredstva, namenjena trgovanju........................... Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ............................................... Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo....................... Krediti ................................................................................... Finančna sredstva v posesti do zapadlosti ......................... Druga sredstva..................................................................... Skupaj sredstva ...................................................................... Obveznosti Finančne obveznosti do centralne banke ........................... Finančne obveznosti, namenjene trgovanju ....................... Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti ........ Fin.obv.,vez.na fin.sred.,ki ne izpol.pogojev za odpravo pripoznanja........................................................................... Druge obveznosti ................................................................. Skupaj obveznosti .................................................................. Izpostavljenost valutnem tveganju ...................................... Ostale valute (v mio EUR) Domača valuta EUR Skupaj 0,6 0,0 17,8 0,1 205,4 1,4 223,9 1,6 0,0 0,0 42,3 0,0 0,0 42,9 0,0 6,9 172,9 3,6 21,4 222,7 34,6 582,5 3.418,1 496,5 317,6 5.056,2 34,6 589,4 3.633,3 500,1 339,0 0,0 0,0 42,8 0,0 0,0 75,9 485,1 1,7 4.409,8 485,1 1,7 4.528,5 0,0 0,0 42,8 0,2 0,0 (10,4) 65,5 157,2 0,0 316,9 5.213,5 (157,4) 0,0 306,5 5.321,8 0,0 5.321,8 Operativno tveganje Nova KBM letno preverja profil tveganja Skupine. Za vsako skupino tveganj se imenuje odgovorna oseba, ki je individualno odgovorna za vzpostavitev in redno pregledovanje politike ugotavljanja, merjenja in kontrole vseh vidikov posameznega tveganja. Nova KBM smatra tveganja kot prepoznano nevarnost, ki se ovrednoti na podlagi verjetnosti nastanka in ocene vpliva. Vzpostavljen je register tveganj in vse nevarnosti se letno ovrednotijo. Profil tveganja Skupine Nove KBM se letno predstavi upravi in nadzornemu svetu. S ciljem ozavestiti vse zaposlene o pomembnosti spremljanja operativnega tveganja določeni analitik za upravljanje operativnih tveganj redno izvaja v posameznih organizacijskih enotah samoanalizo tveganj. Rezultati v obliki ugotovljenih in ovrednotenih nevarnosti se predstavijo upravi in so osnova za izboljšanje ukrepov za blažitev tveganj. Nova KBM dnevno zbira podatke o dogodkih operativnega tveganja, ki imajo za banko finančne posledice. Analitik za upravljanje operativnih tveganj poroča direktorju Sektorja upravljanja tveganj mesečno, izvršilnemu direktorju trimesečno in upravi polletno. Nova KBM preko funkcije Upravljanja neprekinjenega poslovanja (UNP) redno preverja svoj načrt ponovne vzpostavitve poslovanja po katastrofi. Za vsak proces koordinator upravljanja neprekinjenega poslovanja določi najdaljši možni izpad potrebnih sredstev oz. virov in temu pripadajoč okrevalni načrt. Skladno s tem se pripravijo načrti neprekinjenega poslovanja (NNP) in krizni načrti, ki pokrivajo vsa stroškovna mesta oziroma OE banke. 50 6.6 Notranja revizija Skladno z načeli korporativnega upravljanja je Center za notranjo revizijo (v nadaljevanju CNR) organiziran tako, da se notranje revidiranje banke kot obvladujoče družbe izvaja ločeno od notranjih revizij v odvisnih družbah. CNR, kjer je zaposlenih 12 notranjih revizorjev, odgovarja za koordinacijo delovanja vseh notranjerevizijskih izvajalcev v Skupini ter za prenos dobre prakse. Notranjerevizijski izvajalci v Skupini delujejo preko Odbora za notranjo revizijo Skupine Nove KBM. Nadzornemu svetu, revizijski komisiji in upravi banke zagotavljamo organizacijsko neodvisnost, ki v letu 2012 v nobenem primeru delovanja ni bila ogrožena. Prav tako je ustrezna vsebina Ustanovne listine o delovanju notranjerevizijskih izvajalcev v Skupini, ki zagotavlja primerno delovanje notranjih revizorjev družb v Skupini glede poslanstva, načina delovanja, njihovih pooblastil in odgovornosti ter področja in obsega delovanja. Notranjerevizijska služba deluje s potrebno profesionalno skrbnostjo, v skladu s strokovnimi pravili (načeli in standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju) ter kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev kakor tudi v skladu s Pravilnikom o izvajanju notranjerevizijske dejavnosti. Notranjerevizijski izvajalci upoštevajo veljavni pravni red v državi in notranja poslovno-organizacijska pravila. Trimesečno in letno poročilo o notranjem revidiranju Skupine pripravi CNR in ga predloži v sprejetje upravi in nadzornemu svetu Nove KBM in revizijski komisiji nadzornega sveta Nove KBM ter občasno zunanjim nadzornikom. CNR daje preko poročil notranjerevizijskih izvajalcev nadzornemu svetu in upravi Nove KBM neodvisna in nepristranska zagotovila o primernosti sistema notranjih kontrol za obvladovanje tveganj pri doseganju ciljev in ohranjanju etičnega poslovnega okolja. Zato je v Skupini notranjerevizijska dejavnost neodvisna, nepristranska in svetovalna funkcija vodstvom na vseh nivojih. Izvaja nadzorne aktivnosti, kar pa ne razrešuje pristojnih vodstev njihove odgovornosti za vzpostavitev in delovanje varnega, varčnega, učinkovitega in uspešnega sistema notranjega kontroliranja za učinkovito obvladovanje tveganj. Letni načrt notranjega revidiranja Skupine je bil pripravljen po Metodologiji načrtovanja notranjega revidiranja na osnovi ocene tveganj, Poslovne politike Skupine, letnega poslovnega načrta posameznih družb v Skupini ter na osnovi letnih načrtov dela notranjerevizijskih izvajalcev družb. V letu 2012 je 23 revizorjev izvajalo notranje revizije na vseh, z vidika ocene tveganj, ključnih področjih poslovanja posamezne družbe. Notranji revizorji CNR so sodelovali pri revizijah v Credy banki in Poštni banki Slovenije. Revizor informacijskih sistemov je izvedel revizijo v pokojninski družbi Moja naložba. Tako je bilo izvršenih 99 revizij in izdanih 268 priporočil za izboljšanje poslovanja in upravljanja družb in Skupine Letni načrt notranjega revidiranja Nove KBM za leto 2012 je bil dopolnjen z izvedbo forenzične revizije banke in odvisnih družb, ki bo zaključen v letu 2013. Pomembne dejavnosti služb so še svetovanje, koordiniranje izvedbe zunanje revizije in inšpekcijskih pregledov Banke Slovenije, sodelovanje pri skrbnih pregledih in pomembnih projektih ter spremljanje izvajanja podanih priporočil. 6.7 Kapitalska ustreznost in Basel III Nova KBM izračunava kapitalske zahteve za kreditno tveganje z uporabo standardiziranega pristopa. Nova KBM svoj aplikacijski sistem usklajuje tudi z IRB pristopom, s čimer zagotavlja zajem potrebnih podatkov časovnih vrst za IRB pristop. Skupina Nove KBM izvaja postopek notranjega ocenjevanja ustreznega kapitala (ICAAP), ki bankam nalaga identifikacijo in opredelitev upravljanja vseh tveganj, s katerimi se soočajo. Nova KBM in Skupina Nove KBM določata alokacijo kapitala glede na specifične vrste poslov, ki jih opravljajo različne družbe v Skupini Nove KBM. Nova KBM mesečno spremlja količnik kapitalske ustreznosti, Banki Slovenije pa poroča o njem četrtletno. Izvajanje načrta kapitalske ustreznosti in odstopanja od njega mesečno obravnava odbor ALCO. Skupina Nove KBM spremlja svojo kapitalsko ustreznost vsake tri mesece. 16. decembra 2010 je Baselski odbor objavil pravila kapitalskega sporazuma Basel III v dokumentih z naslovom: »Basel III: Globalni regulatorni okvir za večjo prožnost bank in bančnih sistemov« (ki vsebuje reforme, ki se nanašajo na kapital) in »Basel III: Mednarodni okvir za merjenje, standarde in spremljanje likvidnostnega tveganja« (ki vsebuje reforme, ki se nanašajo na likvidnost).. Paket reform Baselskega odbora vključuje naslednje pomembne spremembe: 51 • povečanje kapitalske ustreznosti na čisti temeljni kapitala z 2% na 4,5% (po uporabi strožjih regulatornih prilagoditev), • povečanje kapitalske ustreznosti na temeljni kapital, ki vključuje navadni kapital in druge ustrezne finančne instrumente, s 4% na 6% (pri čemer skupna kapitalska zahteva, ki zajema kapital I. in II. reda, ostaja pri 8%), • uvedba varovalne kapitalske rezerve v višini 2,5%, namenjene zavarovanju pred prihodnjimi obdobji upada gospodarske rasti, ki se bo morala vzdrževati v obliki navadnega kapitala (po odbitnih postavkah), • uvedba proticiklične rezerve v razponu med 0% in 2,5% navadnega kapitala (ali morda druge oblike kapitala, ki lahko absorbirajo celotno izgubo) kot razširitev varovalne kapitalske rezerve, če pride v katerikoli državi do pretirane rasti kreditov, ki ima za posledico povečano tveganost celotnega sistema. Na področju likvidnosti sta predvidena dva nova likvidnostna količnika. Količnik likvidnostnega kritja (Liquidity Coverage Ratio - LCR) bo namenjen zagotavljanju kratkoročne likvidnosti, ki bi omogočala preživetje stresnega scenarija za obdobje enega meseca. Količnik neto stabilnih virov financiranja (Net Stable Fund Ratio - NSFR) bo namenjen zagotavljanju stabilnosti financiranja bančnih aktivnosti preko daljšega časovnega horizonta. LCR bo postopoma stopil v veljavo leta 2015, NSFR pa leta 2018. Prav tako je predvidena tudi uvedba količnika finančnega vzvoda (Leverage Ratio – LR). Veljavnost novega kapitalskega sporazuma še ni znana. Zakonodaja, ki ureja to področje (CRR, CRD IV.), je še zmeraj v fazi sprejemanja. Skupina Nova KBM izpolnjuje ključne zahteve Basla III kot sledi: • količnik kapitalske ustreznosti na čisti temeljni kapital je bil na dan 31. decembra 2012 5,26% oziroma 7,57% po EBA metodologiji, • količnik kapitalske ustreznosti na temeljni kapital je bil na dan 31. decembra 2012 8,17%, • skupni količnik kapitalske ustreznosti je bil na dan 31. decembra 2012 9,17%. Od leta 2019 bo minimalna zahteva 8%, povečana za višini kapitalskega blažilca v višini 2,5%, kar pomeni dejansko minimalno zahtevo v višini 10,50%. Z načrtovanim povečanjem kapitala bodo vsi količniki kapitalske ustreznosti izpolnjevali minimalne zahteve po trenutnem predlogu Basla III. 6.8 Skladnost postopkov z zakonodajo o preprečevanju pranja denarja Vsaka posamezna družba znotraj Skupine Nove KBM mora poslovati skladno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT). Nova KBM je ustanovila enoto za preprečevanje pranja denarja, ki poroča neposredno upravi. Ta enota zagotavlja, da Nova KBM posluje skladno z veljavno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, tj. z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je v celoti skladen z evropskimi direktivami o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo je tako obvezno upoštevati Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktivo Komisije št. 2006/70/ES o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu. Nova KBM prav tako upošteva resolucije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Vsi njeni notranji postopki so skladni z ZPPDFT, v pisni obliki pa je tudi razvila politike dokumentiranja procesov, ki so vzpostavljene, da se z njimi prepreči, odkrije in poroča o sumljivih dejavnostih. V Sloveniji je osrednji regulatorni organ za preprečevanje pranja denarja Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (»Urad«), ki deluje v sklopu Ministrstva za finance. Nova KBM mora redno poročati Uradu o vseh sumljivih poslih in gotovinskih transakcijah (ali vrsti transakcij), ki presegajo 30.000 52 EUR in negotovinskih transakcijah v istem znesku na račune strankam v države v katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja in financiranja terorizma ali strankam s sedežem oz. stalnim ali začasnim prebivališčem v teh državah. Podatki o gotovinskih transakcijah se Uradu sporočajo dnevno, medtem ko se podatki o transakcijah in/ali osebah, pri katerih obstaja sum pranja denarja, sporočijo takoj, ko se takšen primer prepozna, odgovorni osebi v banki, ki je zadolžena za preprečevanje pranja denarja, in tudi Uradu. Za prepoznavanje potencialno sumljivih transakcij je banka vzpostavila sistem za nadzorovanje računov (pravnih in fizičnih oseb). Poleg tega uporablja banka seznam indikatorjev za prepoznavanje potencialnih transakcij s področja pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga je izdalo Združenje bank Slovenije v sodelovanju z Uradom in Banko Slovenije. Upoštevaje smernice Banke Slovenije ima banka svojo lastno metodologijo za tveganja in ocenjevanje tveganj, ki se za namen identifikacije morebitnega pranja denarja ali financiranja terorizma uporablja za vsako posamezno skupino komitentov, poslovnih odnosov, produktov ali transakcij. Pred sklenitvijo kakršnegakoli poslovnega razmerja banka opravi postopek pregleda stranke. Ta vključuje: • ugotavljanje istovetnosti stranke na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov (če istovetnosti ni mogoče uspešno izvesti, se račun ne odpre in nobeno poslovno razmerje se ne more vzpostaviti); • ugotavljanje dejanskega lastnika stranke; • pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja; in • redno spremljanje poslovnih aktivnosti pri banki. Enak postopek pregleda velja pri stranki, ki pri Novi KBM nima računa ali opravlja transakcijo brez uporabe svojega računa, če znaša transakcija 15.000 EUR ali več. V primeru, da pregleda ni možno uspešno opraviti, se poslovno razmerje ne sklene oziroma transakcija ne izvede. Nova KBM ne posluje z navideznimi bankami. Za primer poslovanja s politično izpostavljeno osebo banka opravi pred sklenitvijo poslovnega razmerja poglobljen pregled stranke. Za sklenitev poslovnega razmerja s tako osebo mora podati bančnemu komercialistu pisno odobritev nadrejeni odgovorni vodja. Banka ne odpira in vodi anonimnih računov ali drugih produktov, ki bi posredno ali neposredno omogočali prikrivanje identitete stranke, oziroma ne izvede nobene transakcije v zvezi s takim produktom, dokler ne opravi uspešno predpisanega pregleda stranke. Za prepoznavanje oseb, ki bi lahko bile osumljene financiranja terorizma, se uporablja konsolidirana lista Evropskega združenja bank. Če posameznik ali pravna oseba s tega seznama ali njen zastopnik skuša poslovati z Novo KBM, se to ne dovoli, pridobljene podatke pa se posreduje Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in Uradu. V Novi KBM je poskrbljeno tudi za usposabljanja zaposlenih za izvajanje nalog s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ta usposabljanja se večinoma izvajajo interno za vse zaposlene, ki so neposredno ali posredno vključeni v poslovanje s strankami. Interna Navodila za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma v Novi KBM so skupaj s povezanimi pravnimi akti dostopna vsem delavcem na intranetni spletni strani banke. Za spremljanje novih predpisov je odgovorna oseba, zadolžena za skladnost poslovanja s predpisi. Skladnost poslovanja z zakonodajo spremljajo notranji revizorji Nove KBM in zunanji revizorji ter Banka Slovenije z nadzornimi pregledi na kraju samem. 53 7. 7.1 INFORMACIJE O VREDNOSTNIH PAPIRJIH, KI BODO PONUJENI V TRGOVANJE Opis vrednostnega papirja Na datum tega prospekta znaša osnovni kapital Nove KBM 140.814.313,08 EUR in je razdeljen na 137.645.135 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s pripadajočo vrednostjo 1,0230 EUR za delnico) (v nadaljevanju tudi »obstoječe in nove delnice«). Obstoječe in nove delnice so v vseh pogledih enakovredne (pari passu) in tvorijo en razred. Oznaka obstoječih in novih delnic je KBMR, ISIN koda: SI0021104052. Pred povečanjem osnovnega kapitala v aprilu 2013, je znašal osnovni kapital Nove KBM 40.814.313,08 EUR in je bil razdeljen na 39.122.968 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s pripadajočo vrednostjo 1,0432 EUR za delnico) (v nadaljevanju tudi »obstoječe delnice«). Nova KBM je na podlagi konverzije glavnice hibridnega posojila z dne 31.12.2012 in v skladu s sklepoma uprave banke z dne 18.3.2013 in 2.4.2013 ter s soglasjem nadzornega sveta z dne 2.4.2013 izdala 98.522.167 novih navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s pripadajočo vrednostjo 1,0230 EUR za delnico (nove delnice). 7.2 Zakonodaja, po kateri so bile delnice izdane Nove delnice so bile izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje sporov v zvezi z delnicami je pristojno stvarno pristojno sodišče v Mariboru. 7.3 Oblika delnic Delnice so izražene v nematerializirani obliki, kot izjava Nove KBM, vpisana na račun imetnikov delnic v centralnem registru vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD – Centralna klirinško depotna družba, delniška družba (»KDD«), skladno z veljavno slovensko zakonodajo in pravili poslovanja KDD. 7.4 Valuta delnic Delnice so izdane kot kosovne delnice in nimajo oznake valute. Pripadajoči znesek ene navadne kosovne delnice Nove KBM je 1,0230 EUR. 7.5 Opis pravic, povezanih z delnicami Nove delnice so del edinega razreda z obstoječimi delnicami Nove KBM ter so v vseh pogledih enakovredne (pari passu) obstoječim delnicam Nove KBM. Imetniki navadnih delnic imajo pravice do: • udeležbe pri upravljanju Nove KBM (vsaka navadna delnica daje delničarju pravico do enega glasu na skupščini delničarjev Nove KBM); • dela dobička Nove KBM (dividende); in • sorazmernega dela razdelitve preostalega premoženja v primeru stečaja ali likvidacije Nove KBM. 7.6 Izjava s sklepi, pooblastili in odobritvami, na temelju katerih so bile delnice izdane Nova KBM d.d. je dne 31.12.2012 z Republiko Slovenijo sklenila pogodbo o hibridnem posojilu v višini 100 mio EUR. Posojilo temelji na sklepu skupščine banke z dne 11. december 2012, s katerim je skupščina podelila upravi banke pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala v primeru konverzije hibridnega instrumenta v višini 100 mio EUR in sicer z izdajo do 200 mio delnic. Gre za instrument odobrenega kapitala, ki je vezan na možnost konverzije hibridnega posojila v skladu s priporočili EBA za t.i. Coco finančne instrumente. V skladu s pogodbo o hibridnem posojilu zaradi obveze konverzije v nove delnice je uprava banke dne 18.3.2013 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala. Tečaj konverzije, ki znaša 1,0150 EUR za delnico je izračunan v skladu s pogodbo, t.j. povprečni tečaj delnice na Ljubljanski borzi v zadnjih tridesetih dneh pred dnem objave konverzije. Objava konverzije je bila izvedena 18.3.2013 na Seonetu. Povprečni tečaj je znižan za 25%. 54 Uprave banke je sprejela ugotovitveni sklep, da je dne 8.3.2013 nastopil pogoj konverzije glavnice v skladu s Pogodbo o hibridnem posojilu v višini 100 mio EUR z dne 31.12.2012 ter dne 18.3.2013 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, na podlagi katerega se je osnovni kapital banke, ki je tedaj znašal 40.814.313,08 EUR, poveča za 100.000.000,00 EUR, z izdajo 98.522.167 novih delnic. Osnovni kapital se poveča z novim stvarnim vložkom zaradi konverzije glavnice hibridnega posojila v višini 100.000.000,00 EUR, ki ga je Nova KBM d.d. prejela od Republike Slovenije, na podlagi pogodbe o hibridnem posojilu z dne 31.12.2012. Novoizdane delnice so po vsebini in pravici izenačene z že obstoječimi navadnimi imenskimi delnicami Nove KBM d.d. Prednostna pravica obstoječih delničarjev do novih delnic je bila s sklepom uprave banke s soglasjem nadzornega sveta izključena. Dne 2.4.2013 je nadzorni svet Nove KBM podal k sklepu uprave z dne 18.3.2013 soglasje. Republika Slovenija je dne 2.4.2013 izpolnila vpisnico, in dne 2.4.2013 je uprava banke sprejela sklep, da sprejema vpisnico Republike Slovenije in je zato vse nove delnice dodelila Republiki Sloveniji. Nove delnice so bile vplačane s stvarnim vložkom, t.j. konverzijo terjatve iz naslova glavnice hibridnega posojila prejetega s strani Nove KBM in danega s strani Republike Slovenije na podlagi pogodbe o hibridnem posojilu z dne 31.12.2012. Nadzorni svet Nove KBM je dne 2.4.2013 na sklep uprave banke z dne 2.4.2013 podal soglasje. Dne 5.4.2013 je bil vložen predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala z uporabo instituta odobrenega kapitala v sodni register. Registrsko sodišče je izdalo sklep o vpisu povečanja osnovnega kapitala dne 18.4.2013. Pričakovan datum izdaje novih delnic je do konca aprila 2013. 7.7 Prenosljivost delnic Nove delnice so prosto prenosljive. 7.8 Pravila glede ponudb za prevzem ter pravil za izključitev in izstop Slovenska pravila o obveznih prevzemnih ponudbah ter izključitvi manjšinskih delničarjev in izstopu manjšinskih delničarjev so zajeta v naslednjih zakonih in predpisih: • Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Ur. l. RS št. 42/06, 60/06, 10/08, 48/08, 42/09 in 65/09 – uradno prečiščeno besedilo), 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012 in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti, • Zakon o trgu finančnih instrumentov – ZTFI (Ur. l. RS št. 67/07, 69/08, 40/09, 88/10 in 108/10 – uradno prečiščeno besedilo), 78/2011, 55/2012 in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti, • Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP (Ur. l. RS št. 23/99 in 114/06, 2/07 – UPB1, 58/09, 78/11) in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti, • Zakon o prevzemih – ZPre-1 (Ur. l. RS št. 79/06, 1/08 in 68/08, 35/11, 10/12, 38/12) in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti, • Obligacijski zakonik – OZ (Ur. l. RS št. 83/01, 32/04, 28/06, Odl. US: U-I-300/04-25, 29/07, Odl. US: U-I-267/06-41, 40/07, 97/07 – UPB-1, 30/10 – odl. US-207/08-10), • Zakon o bančništvu – ZBan-1 (Ur. l. RS št. 131/06, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10 in 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 35/11, 59/11, 85/ 11, 48/12, 105/12) in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti, • Pravila poslovanja KDD (Ur. l. RS št. 137/04 ,115/07 in 37/10, 69/12). 55 Zakon o prevzemih določa, da mora delničar (prevzemnik), ki sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag, dati obvezno prevzemno ponudbo (12. člen ZPre-1). Prevzemni prag v ciljni družbi (»prevzemni prag«) je tretjinski delež glasovalnih pravic v tej družbi (7. člen ZPre-1). Ponovno prevzemno ponudbo mora obvezno dati prevzemnik, ki je po končanem postopku uspešne prevzemne ponudbe pridobil 10-odstotni delež glasovalnih pravic (»dodatni prevzemni prag«) (12. člen ZPre-1). Obveznost dati ponovno prevzemno ponudbo preneha, ko prevzemnik z uspešno prevzemno ponudbo pridobi najmanj 75-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico (»končni prevzemni prag«). Prevzemnik mora pred objavo prevzemne ponudbe o tem, da namerava dati tako ponudbo (»prevzemna namera«), obvestiti ATVP, poslovodstvo ciljne družbe in organ, pristojen za varstvo konkurence (Urad za varstvo konkurence), ter jo isti dan objaviti. Nova KBM ne bo spremljala in delničarjev ne bo obveščala o tem, kakšen delež glasovalnih pravic imajo, in pod nobenim pogojem ne more biti odgovorna za kakršnakoli dejanja ali opustitve svojih delničarjev v zvezi z Zakonom o prevzemih. Po Direktivi o prevzemih je za nadzor prevzemne ponudbe pristojen organ v državi članici, v kateri ima izdajatelj svoj sedež, če so vrednostni papirji izdajatelja sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v tej državi članici. V skladu z navedenim ureja ponudbe za prevzeme, ki zadevajo delnice banke, slovensko pravo. Vendar pa Direktiva o prevzemih dopušča državam članicam, da poleg zakonodaje, ki obravnava obvezne ponudbe za prevzem, sprejmejo dodatne zakone in predpise za zaščito interesov manjšinskih delničarjev, kot na primer obveznost do delne ponudbe, ko ponudnik ne prevzame kontrole nad družbo. Poljska je sprejela takšne dodatne akte za zaščito manjšinskih delničarjev. Zakoni, ki urejajo ponudbe za prevzem na Poljskem, so: • Poljski Zakon o javnih ponudbah; in • Predpis Ministrstva za finance z dne 19. oktobra 2005 (Zakonodajno glasilo 2005, št. 207, tč. 1729) o standardni obliki ponudb za prevzem ali zamenjavo delnic v javni družbi, natančnih postopkih za objavo ponudb in pogojih, ki urejajo prevzem delnic v javnih ponudbah. V skladu z 72. členom poljskega Zakona o javnih ponudbah mora biti vsak prevzem delnic v javni družbi v sekundarnem trgovanju in v obdobju, krajšem od 60 dni, s strani delničarja, ki je imetnik delnic, s katerimi je upravičen do manj kot 33% glasov na skupščini delničarjev, in ki ima za posledico povečanje deleža takega delničarja v skupnem številu glasovalnih pravic za več kot 10%, izvršen izključno preko javne ponudbe. Razen tega mora biti vsak prevzem delnic v javni družbi s strani delničarja, ki je imetnik delnic, s katerimi je upravičen do vsaj 33% glasov na skupščini delničarjev, v sekundarnem trgovanju in v obdobju, krajšem od 12 mesecev, in ki ima za posledico povečanje deleža takega delničarja v skupnem številu glasovalnih pravic za več kot 5%, izvršen izključno preko javne ponudbe. Poleg tega mora delničar, ki želi preseči prag 33% glasovalnih pravic, objaviti javno ponudbo za delnice, ki mu bodo dale upravičenost do 66% glasov. Če pa je prag 33% presežen zaradi prevzema delnic v javni ponudbi, stvarnega vložka, združitve ali razdelitve družbe, sprememb členov akta o ustanovitvi družbe ali nastopa določenih drugih dogodkov, mora delničar bodisi objaviti javno ponudbo, kot je opisano zgoraj, v roku treh mesecev ali prodati ustrezno število delnic, tako da število glasov, do katerih je delničar upravičen, ne presega 33% glasov. 7.9 Prevzemne ponudbe v zadnjem finančnem letu Do datuma tega prospekta za delnice Nove KBM ni bila objavljena prevzemna ponudba. 7.10 Informacije o davkih Informacije o slovenskih davkih Naslednji povzetek je splošnega značaja in opisuje pomembne posledice davka od prihodkov v Sloveniji v zvezi s pridobivanjem, lastništvom in prodajo ponujenih delnic. To ni izčrpen opis vseh davčnih posledic pridobivanja, lastništva in prodaje ponujenih delnic. Ta povzetek nima namena in naj se ne bi razlagal kot pravni ali davčni nasvet kateremukoli posameznemu imetniku ponujenih delnic. 56 Podlaga tega povzetka sta Zakon o davku na dodano vrednost in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 117/2006), ki sta že bila podvržena spremembam, lahko tudi z retroaktivnim učinkom. Davek na dodano vrednost (DDV) Na podlagi točke 4.e 44. člena v Zakona o davku na dodano vrednost so iz plačila DDV izvzete naslednje finančne storitve: »transakcije, vključno s posredovanjem (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi), z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži«. Obdavčenje prihodka, ki izhaja iz delnic Imetniki delnic, ki so pravne osebe Prihodki, ki izvirajo iz delnic (dividende in kapitalski dobički), na splošno povečujejo davčno osnovo imetnikov delnic, ki so pravne osebe in ki so v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb zavezanci za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. V skladu z 8. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se ti viri prihodka ustvarijo v Sloveniji in zato predstavljajo obdavčljive prihodke tako za rezidente kot za nerezidente. Obdavčitev dividend. Dividende in dohodki, podobni dividendam (z izjemo določenih skritih rezerv), so izvzeti iz davčne osnove imetnika delnic, ki je pravna oseba, če je izplačevalec dividend: 1. zavezanec za plačilo davka od dohodka pravnih oseb v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, 2. za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države, in se v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU in je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire obdavčitve, ali 3. zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, ki je primerljiv s slovenskim davkom od dohodka pravnih oseb, in ni rezident države (ali poslovna enota ni v državi), kjer je splošna ali povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5%, in je država na seznamu, ki ga objavljata slovensko Ministrstvo za finance in Davčna uprava Republike Slovenije, pri čemer to pravilo ne velja za izplačevalca, ki je rezident druge države članice EU v skladu s predhodnim odstavkom. Zgoraj omenjena pravila veljajo za prejemnike dividend, ki niso rezidenti, če je njihova udeležba v kapitalu oziroma upravljanju podjetja, ki izplačuje dividende, povezana s poslovnimi dejavnostmi, ki se izvajajo v poslovni enoti v Sloveniji ali preko nje. Zgoraj opisani izvzemi iz davčne osnove imetnika delnic, ki je pravna oseba, veljajo pod pogojem, da so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih na njihovi podlagi v davčno osnovo vključeni prihodki. V skladu s 70. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb dividende predstavljajo dohodek, ki ima vir v Sloveniji in za katerega bo izplačevalec ob izplačilu odtegnil in plačal davčni odtegljaj po 15% davčni stopnji, razen če je prejemnik: 1. Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost v Sloveniji, 2. Banka Slovenije, 3. zavezanec rezident, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, ali 4. zavezanec nerezident, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti. 57 Imetniki ponujenih delnic, ki so fizične osebe Obdavčitev dividend. Ob izplačilu dividend fizičnim osebam, ki so rezidenti, mora izplačevalec skladno s 132. členom Zakona o dohodnini obračunati in plačati davčni odtegljaj po 25% stopnji. Plačani davčni odtegljaj predstavlja dokončen davek. Ob izplačilu dividend fizičnim osebam, ki niso rezidenti, mora izplačevalec skladno s 132. členom Zakona o dohodnini obračunati in plačati davčni odtegljaj po 25% stopnji. Na osnovi dovoljenja, ki ga izda Davčna uprava Republike Slovenije, lahko izplačevalec na osnovi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčenju obračuna davčni odtegljaj po nižji davčni stopnji. Obdavčitev kapitalskih dobičkov. Kapitalski dobički se obdavčijo kot razlika med tržno vrednostjo ponujenih delnic ob odsvojitvi in nabavno vrednostjo ponujenih delnic ob pridobitvi. Davčna stopnja znaša 25% in se zmanjšuje vsakih pet let imetništva ponujenih delnic: Število let imetništva ponujenih delnic Davčna stopnja do 5 let................................................................................................25% od 5 do 10 let ................................................................ 15% od 10 do 15 let ................................................................ 10% od 15 do 20 let ................................................................ 5% več kot 20 let................................................................................................ 0% Davek, ki ga pobira Davčna uprava Republike Slovenije na podlagi posebne davčne napovedi za odmero davka od kapitalskih dobičkov, ki jo poda davčni zavezanec, ki je fizična oseba, je dokončen, kar pomeni, da kapitalski dobički ne sodijo v osnovo za letno napoved dohodnine. Fizična oseba, ki je rezident, mora vložiti davčno napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev najkasneje do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Fizična oseba, ki ni rezident, pa mora davčno napoved vložiti v 15 dneh od dneva odsvojitve ponujenih delnic, razen če napove vse odtujitve vrednostnih papirjev ali drugih kapitalskih deležev za preteklo leto. V takšnem primeru lahko nerezident davčno napoved vloži do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Informacije o poljskih davkih To poglavje vsebuje informacije glede obdavčitve prihodka, povezanega z lastništvom delnic in trgovanjem z delnicami, ki so sprejete v trgovanje na organiziran trg. Spodnje informacije so splošnega značaja in ne smejo predstavljati edine osnove za vrednotenje davčnih posledic sprejema kakršnekoli naložbene odločitve. Potencialni vlagatelji naj se vsekakor posvetujejo s svojimi davčnimi svetovalci. Poljski vlagatelji, ki so pravne osebe Obdavčenje prihodka v zvezi z imetništvom delnic Dividende in druge oblike dohodka (prihodek), ki jih pravne osebe in kapitalske družbe v ustanavljanju, kot tudi drugi neinkorirani subjekti (razen javnih partnerstev, družb z neomejeno odgovornostjo, komanditnih družb, poklicnih združenj in delniških partnerstev z omejeno odgovornostjo) s sedežem ali sedežem upravljanja na Poljskem (»poljski delničarji, ki so pravne osebe«), dejansko pridobijo na podlagi imetništva delnic (kot so plačilo za obvezen odkup delnic, sredstva iz likvidacije), so obdavčeni v skladu s splošnimi pravili poljskega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Obdavčeni so po splošni 19% stopnji. V skladu s 3. točko 20. člena poljskega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so iz plačila davka od dohodka izvzete dividende in druge oblike prihodka iz naslova imetništva delnic v poljskih družbah, ki imajo sedež ali sedež upravljanja izven Poljske in je njihov globalni dohodek, ne glede na to, kje se nahaja 58 njihov vir dohodka, obdavčen po poljskem Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb na Poljskem, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: 1. subjekt, ki izplačuje dividende in drugi prihodek iz naslova delnic, je družba, katere globalni dohodek (ne glede na to, kje se nahaja vir dohodka) je obdavčen po davku o dohodku v državi članici Evropske unije, razen Poljski, ali v drugi državi članici Evropskega gospodarskega prostora; 2. poljska družba je neprekinjeno najmanj dve leti neposredni lastnik vsaj 10% delnic v kapitalu družbe iz zgornje točke (a) in 3. poljska družba v zvezi z njenim globalnim dohodkom ni upravičena do davčne oprostitve. Poljski Zakon o davku od dohodka pravnih oseb izrecno določa, da je za upravičenost do zgoraj navedene izjeme pogoj dvoletnega obdobja imetništva lahko izpolnjen tudi po tem, ko je dividenda izplačana, če zadevni plačnik davka kasneje dejansko izpolni to zahtevo. V nasprotnem primeru je plačnik davka, ki ni izpolnil zahteve dvoletnega obdobja imetništva, dolžan plačati dolgovan davek od dohodka, skupaj z zamudnimi obrestmi. Vendar pa zgornja izjema ne velja, če so izplačila izvršena iz naslova likvidacije družbe. Razen tega so dividende, ki jih slovenska družba izplača poljskim delničarjem, ki so pravne osebe, lahko v skladu z Direktivo Sveta z dne 23. julija 1990 o enotnem sistemu obdavčitve, ki se uporablja v primeru matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic, izvzete iz davčnega odtegljaja v Sloveniji, če so izpolnjeni pogoji, določeni s slovensko davčno zakonodajo. Pogodba o izogibanju dvojnega obdavčenja, sklenjena med Republiko Poljsko in Republiko Slovenijo (»pogodba o izogibanju dvojne obdavčitve«), določa, da so lahko dividende, ki jih izplača družba s sedežem v Sloveniji poljskim delničarjem, ki so pravne osebe, obdavčene tako v Sloveniji kot na Poljskem, čeprav tak davek v Sloveniji ne more presegati 5% bruto zneska dividende, če je prejemnik dividende družba (razen partnerstva), ki je imetnik vsaj 25% kapitala v slovenski družbi, ki izplačuje dividendo, ali 15% bruto zneska dividende v vseh ostalih primerih. Upoštevati je treba, da velja v skladu s 1(b). točko 24. člena pogodbe o izogibanju dvojne obdavčitve v zvezi s dividendami, ki so lahko obdavčene v Sloveniji, na Poljskem davčni odbitek. V skladu z določili pogodbe o izogibanju dvojne obdavčitve velja, da če poljski delničar, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost v Sloveniji preko stalnega podjetja v Sloveniji (t.j. stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja) in so delnice, v zvezi s katerimi se izplačuje dividenda, dejansko povezane s takim stalnim podjetjem, se dividende obdavčijo v Sloveniji kot poslovni dobiček tega stalnega podjetja. Davek od dohodka iz odsvojitve delnic Dohodek poljskega delničarja, ki je pravna oseba, iz odsvojitve delnic v slovenskem podjetju je v skladu s splošnimi pravili predmet davka od dohodka pravnih oseb na Poljskem. Ta dohodek se prišteje k poslovnim dohodkom v danem davčnem letu in obdavči v skladu s poljskim Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb po splošni 19% stopnji. Dohodek se izračuna kot razlika med prihodkom (načeloma je to dogovorjena cena za delnice) in davčno priznanimi stroški (načeloma so to stroški nakupa delnic in stroški, povezani s prodajo). Vendar pa je treba upoštevati, da lahko davčni organ v primeru, če je vrednost delnic, izražena v ceni, ki je določena v pogodbi o odsvojitvi delnic, brez utemeljenega razloga bistveno drugačna od tržne vrednosti delnic, izpodbija takšno pogodbeno ceno. Poljski vlagatelji, ki so fizične osebe Obdavčitev dohodka, povezanega z imetništvom delnic Dohodek fizične osebe s stalnim bivališčem na Poljskem (»poljski delničar, ki je fizična oseba«) od dividende, ki jo izplača slovensko podjetje, se obravnava kot dohodek iz kapitalskih dobičkov in se ne prišteje k dohodkom iz drugih virov. Za takšen dohodek velja pavšalna 19% dohodninska davčna stopnja. 59 Davek se poravna na letni osnovi. Letna davčna napoved mora biti vložena do 30. aprila v koledarskem letu, ki sledu letu, v katerem je dohodek bil pridobljen. Ni popolnoma jasno, ali mora poljska borznoposredniška hiša, ki nudi pomoč pri plačilu, odtegniti davek, ki ga je treba plačati od dohodka iz dividend, ki ga dobi poljski investitor, ki je fizična oseba, od slovenskega podjetja, ali ne. Po eni strani obstaja predpis (4. točka 41. člena poljskega Zakona o dohodnini), ki nedvoumno nalaga borznoposredniškim hišam obveznost, da odtegnejo davek. Po drugi strani pa obstaja predpis, ki določa, da mora zneske davka, ki jih je treba plačati od dividend, pridobljenih izven Poljske, in zneske davka, ki so bili od teh dividend plačani izven Poljske, prijaviti davkoplačevalec (t.j. poljski vlagatelj, ki je fizična oseba) v svoji letni davčni napovedi (11. točka 30a. člena). Zdi se, da večina davčnih svetovalcev smatra, da slednje določilo prevladuje nad prvim, in so zato mnenja, da poljska borznoposredniška hiša ne sme odtegniti nobenega davka. Vendar pa se mora plačnik davka v primeru dvoma obrniti za nasvet na davčnega svetovalca. Pogodba o izogibanju dvojne obdavčitve določa, da se lahko dividende, ki jih družba s sedežem v Sloveniji izplača poljskemu delničarju, ki je fizična oseba, obdavčijo tako v Sloveniji kot na Poljskem, vendar pa davek v Sloveniji ne more presegati 15% bruto zneska dividende. Upoštevati je treba, da velja v skladu s 1(b). točko 24. člena pogodbe o izogibanju dvojne obdavčitve v zvezi s dividendami, ki so lahko obdavčene v Sloveniji, na Poljskem davčni odbitek. V skladu z določili pogodbe o izogibanju dvojne obdavčitve velja, da če poljski delničar, ki je fizična oseba, opravlja dejavnost v Sloveniji preko stalnega podjetja v Sloveniji (t.j. stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja) ali opravlja v Sloveniji samostojne osebne storitve iz stalne baze, ki se nahaja v Sloveniji, in so delnice, v zvezi s katerimi se izplačuje dividenda, dejansko povezane s takim stalnim podjetjem ali stalno bazo, se dividende obdavčijo v Sloveniji kot poslovni dobiček ali kot dobiček iz samostojnih osebnih storitev tega stalnega podjetja ali stalne baze. Obdavčitev dohodka iz odsvojitve delnic Dohodek, ki ga je ustvaril poljski delničar, ki je fizična oseba, iz naslova prodaje delnic se mora uvrstiti med kapitalske dobičke in kot tak ne sme biti združen z dohodki iz drugih virov, ampak se mora zanj uporabiti pavšalna 19% dohodninska davčna stopnja. Dohodek se izračuna kot razlika med prihodkom od prodaje delnic (načeloma je to dogovorjena cena za delnice) in povezanimi stroški (načeloma so to stroški nakupa delnic in stroški, povezani s prodajo). Davek se poravna na letni osnovi. Letna davčna napoved mora biti vložena do 30. aprila v koledarskem letu, ki sledu letu, v katerem je dohodek bil pridobljen (to je tudi rok za plačilo davka). Ne obstaja nikakršna obveznost plačila akontacije davka med letom. Zgoraj navedeno ne velja, če je poljski delničar, ki je fizična oseba, imetnik delnic v okviru svoje poslovne dejavnosti. V takem primeru se mora dohodek uvrstiti med poslovni dohodek. V takem primeru se mora davek od dohodka plačati po progresivnih davčnih stopnjah, ki se gibljejo med 18% in 32%, ali po pavšalni 19% stopnji (odvisno od oblike obdavčenja, ki jo izbere dana fizična oseba). Upoštevati je treba, da lahko davčni organ v primeru, če je vrednost delnic, izražena v ceni, ki je določena v pogodbi o odsvojitvi delnic, brez utemeljenega razloga bistveno drugačna od tržne vrednosti delnic, izpodbija takšno pogodbeno ceno. Prav tako je treba upoštevati, da se lahko v skladu s 6. točko 9. člena poljskega Zakona o dohodnini izgube, nastale v davčnem letu iz naslova odsvojitve delnic, odbijejo od dohodka, prejetega iz tega vira v petih zaporednih davčnih letih, pod pogojem, da znesek odbitka ne presega 50% zneska izgube v kateremkoli posameznem letu tega petletnega obdobja. Tuji vlagatelji Za fizične osebe, ki nimajo svojega stalnega bivališča na Poljskem, ter pravne osebe, družbe v ustanavljanju in druge družbe brez statusa pravne osebe – v primeru, da so te obravnavane kot davčni rezidenti dane države –, ki imajo svoj sedež in sedež upravljanja izven Poljske, velja poljski Zakon o davku od dohodka pravnih oseb oziroma poljski Zakon o dohodnini samo v zvezi z dobički, ki izvirajo iz dohodka, ustvarjenega na območju Poljske. 60 Čeprav to ni izrecno določeno v poljski davčni zakonodaji, je treba poudariti, da se dividende, prejete od slovenskega podjetja, ne obravnavajo kot dohodek, ki izvira iz Poljske, čeprav družba kotira na Varšavski borzi. Posledično je treba upoštevati, da za dividende, ki jih izplača tujemu vlagatelju slovensko podjetje, ne velja poljski davek od dohodka. Ker pa to področje ni jasno urejeno v poljski davčni zakonodaji, se lahko tuji investitorji za nasvet v zvezi s tem obrnejo na svojega davčnega svetovalca. Poljska davčna zakonodaja ne daje jasnih navodil, ali se dohodek od prodaje delnic slovenskega podjetja, z delnicami katerega se trguje na Varšavski borzi, obravnava kot dohodek, ki ima izvor na Poljskem. Zdi se, da imajo davčni organi prevladujoče mnenje, da se posli, sklenjeni na Varšavski borzi, obravnavajo kot dohodek, ki ima izvor na Poljskem. Zato bo takšen dohodek praviloma predmet poljskega Zakona o davku od dohodka in poravnan v skladu s splošnimi pravili. Vendar pa bi v praksi večina davčnih pogodb takšen dohodek izvzela iz obdavčitve na Poljskem. To je treba preveriti od primera do primera. Davek na transakcije civilnega prava Davek na transakcije civilnega prava se obračuna za pogodbe, ki se nanašajo na zamenjavo pravic, če so te pravice izvršene na Poljskem oziroma, če so izvršene v tujini, če je kupec poljski davčni rezident in je transakcija izvršena na Poljskem. Davčna stopnja za prodajo delnic in zamenjavo delnic je 1% od njihove tržne vednosti, davek pa mora biti plačan v 14 dneh od dneva nastanka davčne obveznosti (t.j. od dneva sklenitve pogodbe o prodaji ali zamenjavi delnic), razen če sta pogodbi o prodaji delnic in zamenjavi delnic sklenjeni v obliki notarskega zapisnika. V takšnem primeru mora plačljiv davek pobrati notar, ki ima vlogo plačnika davka. Predpisani davek na transakcije civilnega prava je dolžan plačati kupec delnic. V primeru zamenjave delnic imata stranki v transakciji skupno in solidarno obveznost plačila predpisanega davka. Izjeme od davka na transakcije civilnega prava veljajo, brez omejitev, za transakcije, ki se nanašajo na prodajo finančnih instrumentov (vključno z delnicami) investicijskim družbam ali tujim investicijskim družbam ali, s posredovanjem le-teh, na prodajo takih instrumentov v okviru organiziranega trga in na prodajo takih instrumentov s strani investicijskih družb ali tujih investicijskih družb izven okvira organiziranega trga, če so taki instrumenti bili pridobljeni s strani takih družb v okviru organiziranega trga, kot je določeno v poljskem Zakonu o trgovanju s finančnimi instrumenti. Poleg tega transakcije civilnega prava niso predmet davka na transakcije civilnega prava, če je vsaj ena stranka v zadevni transakciji zavezanec za davek na dodano vrednost ali je izvzeta iz sistema davka na dodano vrednost v zvezi s takšno transakcijo, z izjemo pogodbe o prodaji delnic. 61 8. 8.1 SPREJETJE V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ Predvideno trgovanje na organiziranem trgu Z novimi delnicami se bo, tako kot z že izdanimi delnicami Nove KBM, trgovalo na organiziranih trgih vrednostnih papirjev, t.j. pri LJSE na borznem trgu delnic, podsegment prva kotacija. In pri WSE, v prvi kotaciji delnic. Predviden datum sprejema v trgovanje na obeh organiziranih trgih je do konca meseca aprila 2013. 8.2 Trgovanje na organiziranem trgu Na dan tega prospekta se z obstoječimi delnicami Nove KBM trguje v prvi kotaciji LJSE in v prvi kotaciji WSE. Razen uvrstitve na LJSE in WSE ni trenutno predvidena uvrstitev delnic Nove KBM na drug organiziran trg vrednostnih papirjev. Poleg tega poteka organizirano trgovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji (obveznicami) Nove KBM na LJSE, irski borzi vrednostnih papirjev in luksemburški borzi vrednostnih papirjev. 8.3. Stabilizacija V zvezi z novimi delnicami in obstoječimi delnicami se ne bo izvajala stabilizacija. 8.4. Banke ali borznoposredniške družbe, ki sodelujejo pri uvrstitvi delnic na trg Za uvrstitev novih delnic na organiziran trg izdajatelj ni povabil k sodelovanju borznoposredniške družbe. Vsa dejanja, potrebna za uvrstitev delnic na organizirani trg, je izdajatelj opravil sam. 62 9. PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOV Ta prospekt je bil pripravljen za namen uvrstitve novih delnic izdajatelja na borzna trga LJSE in WSE. V zvezi s tem prospektom nobena oseba ne ponuja delnic Nove KBM v prodajo. 63 10. STROŠKI UVRSTITVE DELNIC Nova KBM predvideva, da bodo skupni stroški, nastali v zvezi z uvrstitvijo delnic na oba organizirana trga, znašali približno 10.000,00 EUR. 64 11. 11.1 PODATKI O IZDAJATELJU Poslovna preteklost in razvoj izdajatelja 11.1.1 Pravno in poslovno ime izdajatelja Firma: Nova Kreditna banka Maribor d.d. Skrajšana firma: Nova KBM d.d. 11.1.2 Kraj registracije izdajatelja in številka registracije Enotna identifikacijska številka: 5860580 Številka vpisa v sodni register: 062/10924200 Kraj registracije: Sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru Šifra osnovne dejavnosti: J/65.121-dejavnost bank 11.1.3 Datum vpisa ustanovitve izdajatelja v register Datum ustanovitve: 27.7.1994 Datum vpisa v sodni register: 27.7.1994 Trajanje izdajatelja: za nedoločen čas 11.1.4 Sedež in pravna oblika izdajatelja Sedež izdajatelja: Maribor Poslovni naslov izdajatelja: Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor, Republika Slovenija Telefonska številka: 00386-2-229-2290 Pravno organizacijska oblika: Delniška družba Država vpisa v register: Slovenija Zakonodaja, po kateri posluje izdajatelj: Izdajatelj posluje skladno s slovensko zakonodajo. 11.1.5. Pomembni dogodki v razvoju dejavnosti izdajatelja Zgodovina Skupine Nove KBM sega v leto 1858, ko je bila ustanovljena Mestna Hranilnica Maribor, ki je bila prva mestna hranilnica v Sloveniji. Komunalna banka Maribor je začela poslovati leta 1955 v mestu Maribor v severovzhodni Sloveniji in je še isto leto spremenila svoje ime v Okrajna banka. Leta 1962 sta se združili Mestna hranilnica Maribor in Okrajna banka, leta 1965 pa je združeno podjetje začelo opravljati svoje poslovne in posredniške dejavnosti pod novim imenom – Kreditna banka Maribor. Leta 1978 se je na podlagi nove bančne zakonodaje Kreditna banka Maribor združila z 22 drugimi bankami in ustvarila skupino Ljubljanska banka (»skupina LB«). Leta 1990, po razglasitvi slovenske neodvisnosti od Jugoslavije, je postala Kreditna banka Maribor delniška družba in »hčerinska banka« v skupini LB. Leta 1991 je LB – Kreditna banka Maribor d.d. kupila 10% delež v Zavarovalnici Maribor, premoženjski in življenjski zavarovalnici. Leta 1996 je Skupina Nove KBM povečala svoj delež na 25%, leta 2002 pa je sledilo še nadaljnje povečanje na sedanjo raven 49,96%. Leta 1991 je Kreditna banka Maribor d.d. ustanovila KBM Fineko d.o.o., podjetje za poslovanje z nepremičninami, finančno svetovanje in izterjavo terjatev. Leta 1993 je Kreditna banka Maribor d.d. izstopila iz skupine LB in ponovno začela poslovati kot neodvisna delniška družba pod imenom Kreditna banka Maribor d.d. Leta 1993 je bil ustanovljen tudi KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. (»KBM Infond d.o.o.«), ki upravlja z investicijskimi skladi. Po razpadu Jugoslavije in recesiji v Sloveniji, ki je zelo vplivala na kakovost sredstev največjih bank v državi, je bila Kreditna banka Maribor d.d. vključena v državni program sanacije, ki ga je vodila Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic. Kot del procesa sanacije je Nova KBM prenesla določene slabe naložbe, vključno z neizterljivimi krediti, deviznimi depoziti pri Narodni banki Jugoslavije in povezanimi obveznostmi, na Agencijo za sanacijo bank v zameno za dolgoročne obveznice Republike Slovenije. 65 Leta 1994 je na podlagi 22. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic ustanovila Novo Kreditno banko Maribor d.d., Maribor, Vita Kraigherja 4, kot banko v sanaciji. Nova KBM je bila vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru dne 27. julija 1994. Kreditna banka Maribor d.d. je prenesla svoje poslovanje in premoženje, razen določenih obveznosti, ki so nastale pred razpadom bivše Jugoslavije, na novo ustanovljeno banko, vendar pa je še naprej obstajala kot samostojna pravna oseba s sedežem v Ljubljani. Leta 1994 je banka kupila tudi lizinško podjetje in ga preimenovala v KBM Leasing d.o.o., da bi svojim strankam med prebivalstvom in podjetji lahko nudila lizinške storitve. Leta 1995 je Nova KBM prevzela Komercialno banko Nova Gorica, preko katere je pridobila dragoceno prisotnost v predelu jugozahodne Slovenije. Proces sanacije banke, ki ga je vodila Agencija za sanacijo bank, je bil končan leta 1997. Po zaključku procesa sanacije se je poslovanje normaliziralo in Nova KBM se je začela širiti z organsko rastjo in prevzemi. Leta 1998 je uvedla elektronsko spletno bančništvo (Bank@Net) za fizične osebe. Naslednje leto je uvedla tudi Poslovni Bank@Net, ki nudi elektronsko spletno bančništvo pravnim osebam. Leta 1998 je ustanovila KBM Invest d.o.o. za investiranje v razvoj nepremičnin, prodajo nepremičnin in posredovanje; ustanovila je tudi Gorica Leasing d.o.o. kot drugega ponudnika lizinških storitev. Leta 2000 je Nova KBM v sodelovanju z ZM in nekaterimi drugimi zavarovalnicam in pozavarovalnicami ustanovila pokojninsko družbo Moja naložba pokojninska družba d.d. (»Moja naložba d.d.«). Kot del strategije mednarodne širitve je leta 2001 Skupina Nove KBM pridobila 25,04% delež v Adria Bank, avstrijski banki, ki posluje v Sloveniji, na Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Madžarskem, v Srbiji, Črni gori in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, svoj delež pa je aprila 2007 povečala na 50,54%. Septembra 2004 je Republika Slovenija namesto kapitalskega vložka prenesla na Novo KBM 55% delež v Poštni banki Slovenije d.d. (»PBS«). Z dostopom do široke mreže PBS, ki uporablja za svoje poslovanje več kot 550 poštnih poslovalnic, pa tudi štiri lastne podružnice, dva poslovna centra v Ljubljani in Mariboru in 23 bankomatov, je Nova KBM povečala dostopnost produktov in storitev Skupine Nove KBM. Nadalje je leta 2004 v partnerstvu z družbo Mobitel d.d. ustanovila M-PAY, družbo za mobilno plačevanje, storitve in trgovino, d.o.o. (»M-PAY d.o.o.«), ki pomaga procesirati plačila Monete, sistema brezgotovinskega plačevanja z mobilnim telefonom. Leta 2005 je Nova KBM povezala svoje borznoposredniške odvisne družbe in si pripojila MBH d.o.o. (Mariborsko borznoposredniško hišo). Septembra 2005 so tri njene odvisne družbe – KBM Fineko d.o.o., KBM Invest d.o.o. in KBM Leasing d.o.o. – pridobile 76% delež v Multiconsult d.o.o., družbi za lizing nepremičnin in premičnin s sedežem v Zagrebu na Hrvaškem, kar je povečalo sposobnost poslovanja Nove KBM na Hrvaškem. Septembra 2006 sta Multiconsult d.o.o. in KBM Leasing d.o.o. ustanovila Multiconsult Leasing d.o.o., ki nudi storitve lizinga premičnin in nepremičnin. Ko je Republika Slovenija postala članica Evropske monetarne unije, je EUR postal domača valuta in Skupina Nove KBM je 1. januarja 2007 uspešno prešla na poslovanje v EUR. V juliju 2007 se je formalno pričel proces delne privatizacije banke. Različnim investitorjem je bilo v javni ponudbi ponujenih 48,1% rednih delnic Nove KBM, ki so bile v lasti Republike Slovenije. 19. novembra 2007 se je pričela javna prodaja delnic Nove KBM d.d., po kateri je Republika Slovenija, skupaj s svojima skladoma (KAD in SOD) ostala 51,9% lastnica banke. 10. decembra 2007 se je pričelo trgovanje z delnico banke na LJSE. Leta 2008 sta Nova KBM in Pošta Slovenije d.o.o. kupili preostale delnice iz sedme izdaje delnic Poštne banke Slovenije d.d. Banka je sprejela kapitalske standarde Basel II, vzpostavila platformo za enotno območje plačil v EUR – SEPA in pričela uporabljati informacijski sistem bonitet komitentov SISBON. Nova KBM je dokapitalizirala Mojo naložbo d.o.o. in skupaj z drugimi partnerji tudi Multiconsult d.o.o., Zagreb. Banka je pridobila 69,19% delež v tej hrvaški družbi. V oktobru 2008 je uspešno izvedla drugo ponudbo navadnih delnic, izdanih na podlagi povečanja odobrenega kapitala. Nova KBM je z razdelitvijo 2.723.995 delnic vlagateljem povečala kapital za 53,1 mio EUR. 66 Leta 2009 je bila ustanovljena divizija za lizing Skupine Nove KBM in KBM Leasing d.o.o. je postala v Skupini Nove KBM vodilna družba te divizije. Nova KBM je dokapitalizirala KBM Leasing d.o.o., Gorico Leasing d.o.o., Mullticonsult Leasing d.o.o., KBM Invest d.o.o. in ZM. Banka je na podlagi sporazuma o prenosu poslovnega deleža od družbe Multiconsult d.o.o. na Novo KBM d.d. pridobila tudi 90% delež v Multiconsult Leasing d.o.o. Junija 2009 so bile delnice Nove KBM d.d. sprejete v prvo kotacijo LJSE. Marca 2010 je Nova KBM vpisala nove delnice in s tem postala imetnik 55.10% kapitalskega deleža v srbski Credy banki, Kragujevac. Novembra leta 2010 je Nova KBM z 10 mio EUR dokapitalizirala Credy banko in pridobila 72,38% lastniški delež. Z namenom poenotenja imen družb v Skupini je leta 2010 družba Multiconsult d.o.o. uradno spremenila svoje ime v KBM Projekt d.o.o.. V zadnjem četrtletju je Nova KBM odprla dve novi poslovalnici, po eno v Ljubljani in Mariboru. Agencija za zavarovalni nadzor je septembra 2010 izdala Novi KBM dovoljenje za povečanje njenega kapitalskega deleža v Zavarovalnici Maribor d.d. (»ZM«) čez 50%. Dne 13. januarja 2011 je Nova KBM vložila zahtevek za podaljšanje tega dovoljenja za nadaljnjih šest mesecev. Aprila 2011 je Nova KBM uspešno izpeljala postopek dokapitalizacije s ponudbo delnic banke javnosti. Nova KBM je vlagateljem dodelila novih 13.040.989 delnic in s tem zbrala104.327.912 evrov. V maju se je pričelo trgovanje z bančno delnico na WSE, varšavski borzi vrednostnih papirjev. S tem je Nova KBM kot prva slovenska družba pričela z vzporednim trgovanjem na tuji borzi. Julija je Nova KBM v procesu dokapitalizacije Zavarovalnice Maribor povečala svoj delež v tej družbi na 51 odstotkov. Nova KBM je istega meseca s 5 mio EUR dokapitalizirala družbo Credy banka, na podlagi česar se je njen kapitalski delež dvignil na sedanjih 76, 64 odstotka. V decembru je Nova KBM izvršila dokapitalizacijo odvisne družbe KBM Leasing v višini 3 milijonov evrov in KBM Leasing Hrvatska v višini 1,997 mio EUR, na podlagi česar se je banki v tej družbi kapitalski delež povečal z 90 odstotkov na 94,38 odstotka. Oktobra 2012 se je pričel likvidacijski postopek družbe KBM Projekt. Skladno z Akcijskim načrtom izboljšanja kapitalske ustreznosti Nove KBM in sklepom 21. Skupščine delničarjev Nove KBM z dne 8.6.2012, v katerem je bilo organom banke naloženo, da pričnejo z odprodajo neključnih sredstev Skupine Nove KBM, je banka avgusta 2012 pričela postopek prodaje 50,9963 % deleža Zavarovalnice Maribor. Po uspešno zaključenem postopku je banka decembra istega leta podpisala kupoprodajno pogodbo s Pozavarovalnico Sava in Slovensko odškodninsko družbo. Skladno s kupoprodajno pogodbo je banka delni znesek kupnine prejela v decembru 2012, Agencija za zavarovalni nadzor je marca 2013 kupcem izdala dovoljenje za nakup večinskega deleža Zavarovalnice Maribor, na podlagi česar bo banka preostanek kupnine prejela predvidoma konec aprila 2013. 11.2 Investicije 11.2.1 Opis glavnih investicij v zadnjih treh poslovnih letih Nova KBM investira v tehnološko informacijsko podporo, zgradbe, mehanografsko in drugo opremo. V letih od 2010 do vključno 2012 je obseg investicij znašal 33.008 tisoč evrov. Investicijska vlaganja na področju tehnološko informacijske podpore so namenjena nadgradnjam v procesih, poslovni programski opremi in strojni ter sistemski programski opremi. V preteklih letih je Banka konstantno dograjevala tehnološko informacijsko s ciljem izpolnjevanja poslovnih ciljev, ki so se vezala na ta to področje. Računalniški sistemi banke so trenutno nameščeni v tehnološkem centru Tezno in na sedežu banke. V letih od 2010 do vključno 2012 je banka vložila 26.585 tisoč EUR v tehnološko informacijsko podporo. Banka je v letu 2010 investirala v tehnološko informacijsko podporo (strojna in programska oprema, mreža bankomatov in POS terminalov) v višini 9.316 tisoč evrov, v letu 2011 pa 9.776 tisoč evrov. Banka je v letu 2010 investirala v zgradbe, mehanografsko in drugo opremo v višini 5.906 tisoč evrov, v letu 2011 pa 2.384 tisoč evrov. Banka je v letu 2012 investirala v tehnološko informacijsko podporo (strojna in programska oprema, mreža bankomatov in POS terminalov) v višini 4.495 tisoč evrov. Banka je za računalniško strojno opremo porabila 1.799 tisoč evrov. V strojno opremo Banka prišteva strežniško, diskovno in komunikacijsko 67 infrastrukturo ter opremo delovnih mest in poslovalnic. Banka redno nadgrajuje svojo mrežo bankomatov in POS terminalov, v letu 2012 je investirala v ti dve mreži 241 tisoč evrov. Banka je investirala v letu 2012 v programsko opremo v višini 2.455 tisoč evrov . Banka je v letu 2012 investirala v zgradbe, mehanografsko in drugo opremo v višini 1.131 tisoč evrov v skladu z načrtom oblikovanja svoje poslovne mreže in investicijskim planom na tem področju. V letu 2012 je banka sledila zastavljenim razvojnim in investicijskim področjem. Banka je aprilu 2012 zaključila posodobitev svoje centralne informacijske infrastrukture in uspešno vključila v poslovanje novo diskovno infrastrukturo, konec leta 2012 pa je pričela projekt zamenjave strežniške infrastrukture z zaključkom v marcu 2013. Z novo strojno opremo je banka zagotovila višjo raven prožnosti poslovanja, dvignila splošni nivo razpoložljivosti informacijske infrastrukture, obenem pa še povečala njeno obvladljivost ter izboljšala nivo varovanja podatkov. Banka je v tem obdobju nadgrajevala tudi svojo poslovno programsko opremo. Komitentom je ponudila nove storitve, nadgrajevala svoj sistem za celovito obravnavo komitentov, sledila zakonodajnim drugim zahtevam iz okolja ter izvajala optimizacijo internih postopkov. 11.2.2 Opis glavnih investicij, ki še potekajo Banka načrtuje za leto 2013 investicijska vlaganja v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva v višini 8.278 tisoč EUR. V letu 2013 banka načrtuje vlaganja v računalniško opremo v višini 5.860 tisoč EUR. Kot že omenjeno v prejšnjem poglavju bo na področju strojne programske opreme banka zaključila zamenjavo osrednje strežniške infrastrukture. Prav tako bo nadaljevala s postopkom izbire za zamenjavo centralnega transakcijskega informacijskega sistema banke. Banka planira uvedbo novih produktov preko različnih prodajnih poti (poslovna mreža, elektronska in mobilna banka, bankomatska mreža). Poslovno programsko opremo bo nadgrajevala v skladu s svojimi internimi cilji kot zahtevami zunanjega okolja tudi na področju poročanja, skladiščenja podatkov in ostalih sistemih. Na področju investicij v zgradbe, mehanografsko in drugo opremo bo banka v skladu s poslovnim načrtom investirala v nujne obnove poslovalnic, sisteme za varnost in drugo opremo. Banka investicije financira z lastnimi sredstvi. Banka pričakuje, da se bo z izvedenimi aktivnostmi dvignila kakovost poslovanja in storitev, ki so jih deležne stranke, obenem pa se bo s tem zagotovilo nadaljnje funkcionalno in stroškovno učinkovito poslovanje. 11.2.3 Informacije o izdajateljevih glavnih prihodnjih naložbah V naslednjem triletnem obdobju bo banka na podlagi sprejete odločitve o zamenjavi centralnega transakcijskega informacijskega sistema banke usmerila svoje resurse za izvedbo aktivnosti na tem projektu. Hkrati bo skrbela za redne nadgradnje ostale poslovne programske opreme (poročilni sistem, podatkovno skladišče, CRM) in strojne opreme. Banka bo vlagala tudi v nadgradnjo bankomatske mreže in mreže kartičnih terminalov vključno z uvajanjem novih storitev na teh prodajnih poteh. Prav tako bo vlagala v poslovno mrežo (mrežo poslovalnic) ter potrebno mehanografsko in drugo opremo. 68 12. 12.1 PREGLED POSLOVANJA Osnovni trgi in konkurenčni položaj Informacije v tem poglavju so navedene zgolj informativno. Izhajajo iz javno dostopnih dokumentov različnih virov, vključujoč uradne materiale Banke Slovenije, in jih vodje posla, Nova KBM in njihova povezana podjetja ali svetovalci niso pripravili ali neodvisno pregledali. Nobeden od vodij posla niti Nova KBM ne prevzemajo odgovornosti za točnost takih virov. Takšne informacije so lahko približki ali pa so bile uporabljene zaokrožene vrednosti. Če ni navedeno drugače, temeljijo informacije v tem poglavju na podatkih, vključenih v Letno poročilo Banke Slovenije in/ali na podatkih iz Poročilo o cenovni stabilnosti, oktober 2012 ter iz Biltena, februar 2013, oboje je izdala Banka Slovenije. Pregled slovenskega gospodarstva Slovenija je članica Evropske unije in evroobmočja in je na dan 31. december 2012 imela skoraj 2,06 milijona prebivalcev. Slovenija je gospodarsko najrazvitejša država v srednji Evropi in je bila z BDP na prebivalca po podatkih Eurostata v letu, ki se je zaključilo na dan 31. decembra 2011, pred Poljsko, Madžarsko, Republiko Češko, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo. BDP na prebivalca je v letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, znašal v Sloveniji 17.244 EUR. Zmanjšanje rasti gospodarske aktivnosti v letu 2012 v evrskem območju in slabša pričakovanja za prihodnje leto so ustavila rast slovenskega izvoza. Hkrati država od sredine leta 2011 postopoma izgublja verodostojnost na mednarodnih finančnih trgih, zaradi česar je vedno težje priti do tujih virov financiranja. Gospodarske razmere v Sloveniji so se v drugem četrtletju 2012 močno poslabšale. Končno trošenje gospodinjstev se je v 2012 zmanjšalo zaradi hitrega zmanjševanja realne mase plač in socialnih transferjev ter padca zaupanja ob napovedi fiskalne konsolidacije. Ta je pospešila tudi padanje končne potrošnje države. V okolju šibkega povpraševanja in težje dostopnosti finančnih virov se še naprej zmanjšujejo investicije v osnovna sredstva in v zaloge. Kazalniki dodane vrednosti kažejo na razširitev neugodnih gibanj na vse skupine dejavnosti zasebnega sektorja, le v industriji se je skladno z izvozom ohranila nizka pozitivna četrtletna rast. Gospodarske razmere so pospešile zmanjševanje zaposlenosti in števila prostih delovnih mest, ki se je precej zmanjšalo. Ob koncu leta 2012 se je registrirana brezposelnost povzpela na 13 %, opazen pa je tudi povečan odtok zaposlenih v neaktivnost, kakor tudi posledice nekaterih administrativnih ukrepov. Hkrati se pod vplivom neugodnih gibanj na trgu dela znižujejo tudi realne plače v zasebnem sektorju. Spodnja tabela prikazuje za označena obdobja podatke o spremembah realnega BDP Slovenije: Sprememba realnega BDP 2009/ 2008 2010/ 2009 2011/ 2010 1. kvartal 2012/ 1. kvartal 2011 (7,8) 1,2 0,6 0,0 2. kvartal 2012/ 2. kvartal 2011 (v odstotkih) 3. kvartal 2012/ 3. kvartal 2011 (3,2) (3,1) 4. kvartal 2012/ 4. kvartal 2011 (3,0) Vir: SURS. Slovensko gospodarstvo je tesno povezano z gospodarstvi ostalih držav v Evropi, še posebej z Nemčijo, glavno trgovinsko partnerico Slovenije. Zaradi tega vplivajo gospodarski trendi v ostalih evropskih državah na slovensko gospodarstvo. Spodnja tabela prikazuje za označena obdobja vrednost slovenskega izvoza in uvoza: 2011 Izvoz......................................... 20,814 Uvoz ......................................... 22,452 1. kvartal 2012 2. kvartal 2012 3. kvartal 2012 (v milijardah EUR) 5,190 5,343 5,108 5,613 5,556 5,322 Vir: SURS. 69 4. kvartal 2012 5,243 5,560 Gibanje cen življenjskih potrebščin v letu 2012 je zaznamovala predvsem šibka gospodarska aktivnost v domačem in mednarodnem okolju, ki se je odražala na umirjenem gibanju osnovne inflacije. Na rast cen so močneje vplivali nekateri enkratni dejavniki kot so višje cene hrane, storitev in energentov ter dvigi nekaterih trošarin. Letna rast cen je bila 2,7-odstotna (leto prej 2,0-odstotna), povprečna letna pa 2,6odstotna (leto prej 1,8-odstotna). V letu 2012 so se cene zvišale v skupini alkoholne pijače in tobak (za 9,4 %), gostinske in nastanitvene storitve (za 9,3 %), hrana in brezalkoholne pijače ter izobraževanje (vsaka za 4,7 %), prevoz (za 3,4 %), raznovrstno blago in storitve (za 2,4 %), stanovanje (za 1,3 %), obleka in obutev (za 0,8 %) in zdravje ter rekreacija in kultura (vsaka za 0,2 %). V skupinah komunikacije in stanovanjska oprema pa so se izdelki in storitve v enem letu v povprečju pocenili (za 1,1 % oziroma za 0,7 %). Projekcije UMAR-ja v spomladanski napovedi (marec 2013) glede gospodarske rasti kažejo na zmanjšanje BDP v letu 2013 za približno 1,9 %, rast pa naj bi se obnovila šele v letu 2014. Ob razmerah v evrskem območju in upočasnitvi rasti izvoza na trge izven EU pričakuje UMAR šibko rast skupnega izvoza (1,2 %). Po štirih letih občutnega padanja bo znižanje investicij v 2013 manjše (-0,5 %), predvsem zaradi pričakovanih državnih infrastrukturnih investicij, kar je povezano s predvidenim pospešenim črpanjem EU sredstev in gradnje večjega energetskega objekta. Nasprotno, zaradi velike zaloge neprodanih stanovanj UMAR še ne pričakuje izboljšanja na področju stanovanjske gradnje, zaradi zaostrenih finančnih pogojev in potreb po razdolževanju ostajajo slabi tudi obeti za investicije v stroje in opremo. K padcu gospodarske aktivnosti pa bo v 2013 po napovedi UMAR-ja ključno prispevalo občutnejše krčenje končne potrošnje. Padec zasebne potrošnje (-4,0 %) bo sledil padcu razpoložljivega dohodka, ki bo posledica vnovičnega znižanja sredstev za zaposlene in socialnih transferjev. Ob nadaljnji racionalizaciji delovanja sektorja država se bo letos poglobil tudi padec državne potrošnje (-2,9 %). Pregled slovenskega bančnega sektorja Ob koncu leta 2012 je bilo število kreditnih institucij enako kot konec leta 2011: skupno 25, od tega 19 bank, 3 hranilnice in 3 podružnice tujih bank. Banke so najpomembnejši finančni posrednik po višini bilančne vsote, delež hranilnic dosega le 1 % bilančne vsote bančnega sistema. Bilančna vsota bančnega sistema je 31.12.2012 znašala 46,7 mrd EUR in je obsegala 131,7 % BDP. Proces krčenja bilančne vsote se je v letu 2012 še okrepil. Bilančna vsota bank se je v 2012 znižala za 3,1 mrd €, kar je enkrat več kot v 2011. Najpomembnejši razlog krčenja bilančne vsote je razdolževanje bank na mednarodnih grosističnih trgih, ki je v 2012 doseglo 3,6 mrd € ali 10 % BDP. Obnavljanje zapadlih obveznosti bank se je močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter upada zaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do financiranja slovenskih bank. Visoko dohodkovno tveganje v bankah, zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja kreditiranja, se je v letu 2012 odrazilo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih neto odhodkih za oslabitve in rezervacije, ki so bili po nerevidiranih podatkih višji za 31,9 % in so presegli 1,6 mrd €. Skupna izguba bank pred obdavčitvijo se je po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povzpela na 769 mio € (za 43,3 % več kot leto prej). Ob visokem deležu slabih terjatev, ki bremenijo bančne portfelje po več let, so banke predvsem v zadnjih mesecih leta 2012 opazno pospešile njihovo odpisovanje. Tržni delež vodilnih dveh bank (NLB in Nove KBM) je na dan 31. december 2012 znašal 35,4 % celotne bančne aktive. Celotna skupna aktiva Nove KBM in Poštne banke Slovenije na nekonsolidirani osnovi je konec leta 2012 predstavljala 11,5% slovenskega bančnega sistema. Lastniška struktura V večinski tuji lasti je ob koncu leta 2012 v Sloveniji delovalo osem hčerinskih bank in tri podružnice tujih bank, v popolni zasebni domači lasti je bila ena banka, v popolni domači lasti, upoštevajoč tudi državo, pa tri banke. Upoštevajoč večinsko domače lastništvo – tako zasebno kot državno – je ob koncu leta 2012 v Sloveniji delovalo enajst bank, ki so bile v večinski domači lasti. Spodnja tabela prikazuje lastniško sestavo slovenskega bančnega sektorja glede na lastniški kapital (v odstotkih): 70 31. december 2009 31. december 2010 31. december 2011 Tuje osebe (nad 50% v upravljanju) Tuje osebe (pod 50% v upravljanju) 26,8 9,8 27,9 9,2 29,8 9,3 Centralna država 20,5 20,1 22,7 Druge domače osebe 43,0 42,9 38,2 Vir: Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2012. Tržni deleži največjih slovenskih bank na dan 30. junij 2012 Spodnja tabela prikazuje podatke o tržnih deležih štirih največjih slovenskih bank glede na kredite, depozite in bilančno vsoto na dan 30. junija 2012: Ime banke Tržni delež v % krediti (2) (1) (1) bilančna vsota depoziti Nova Ljubljanska banka d.d. …………………………….. 25,2 30,3 27,0 Nova KBM d.d. in Poštna banka Slovenije d.d…………… 11,4 14,9 11,5 Abanka Vipa d.d……………………………………………... 8,8 10,0 8,7 Unicredit Banka d.d…………………………………………. 7,7 4,6 6,3 Vir: Izračun Nove KBM na podlagi mesečnega poročila Združenja bank Slovenije, junij 2012. (1) Krediti in depoziti nebančnega sektorja. (2) Na samostojni osnovi. Depoziti celotnega nebančnega sektorja so se v letu 2012 znižali za 2,9 % oziroma za 0,7 mrd €, še zlasti so se znižale vloge države, ki so v prvih letih krize delovale kot pomemben blažilec izpada zunanjih virov. V prvem četrtletju 2012 je nadomeščanje virov omogočalo cenovno ugodno triletno financiranje pri Evrosistemu, medtem ko v drugi polovici leta, zaradi zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države, ni bilo mogoče nadomestiti poplačila obveznosti do tujine z drugimi viri, kot z zniževanjem kreditne aktivnosti in zniževanjem naložb v vrednostne papirje. Država je k znižanju vlog nebančnega sektorja prispevala 60,7 %, nefinančne družbe pa 24,4 %. Depoziti gospodinjstev so se v 2012 znižali za 33,7 mio € oziroma 0,2 % v primerjavi z letom 2011. Neto krediti nebančnemu sektorju so v letu 2012 zaradi dodatnih oslabitev znatno upadli in sicer so se zmanjšali za nekaj več kot 2,2 mrd €, kar je 6,6-odstotni upad v primerjavi z letom 2011. V sektorju prebivalstva so neto krediti upadli za 2,4 % (za 0,2 mrd €), v sektorju nefinančnih družb pa za 10,3 % (za 1,9 mrd €). Dolgotrajnost gospodarske krize, ki se je odražala v nižjem tujem in domačem povpraševanju, je pomembno vplivala na zniževanje kreditno sposobnega povpraševanja podjetij po posojilih. Naraščajoča brezposelnost v kombinaciji z negotovimi razmerami na nepremičninskem trgu pa je omejevala zmožnosti gospodinjstev za pridobivanje posojil. Tako znižano kreditno povpraševanje kot manjša naklonjenost bank k tveganju pa sta se odrazila v nadaljnjem močnem krčenju posojil nefinančnim podjetjem, v letu 2012 za dobro desetino, ter od sredine leta 2012 tudi v negativni dinamiki posojil gospodinjstvom. 71 12.2 Osnovne dejavnosti Skupina Nove KBM nudi široko paleto bančnih storitev fizičnim in pravnim osebam in tudi nekatere dopolnilne finančne storitve, vključno z lizingom, upravljanjem vzajemnih in pokojninskih skladov in storitvami borznega posredovanja. Poslovanje Skupine je razdeljeno v štiri glavne divizije: (i) bančništvo, (ii) lizing, (iii) upravljanje skladov in (iv) nepremičninske dejavnosti. Bančno poslovanje opravljajo Nova KBM in njene bančne odvisne družbe, PBS, Adria Bank in Credy banka. Dejavnost lizinga se odvija predvsem preko družb Gorica Leasing, KBM Leasing in KBM Leasing Hrvatska. S skladi upravlja izključno KBM Infond. Nepremičninske dejavnosti (vključno z razvojem nepremičnin na Hrvaškem) izvajajo KBM Fineko in KBM Invest. Ostale dejavnosti izvaja družba M-Pay, ki v skladu s strategijo njenih lastnikov deluje kot koordinator razvoja sistema Moneta. Poslovanje odvisnih in pridruženih družb Nove KBM je opisano v poglavju 13. 12.2.1 Pregled Skupine Skupina Nove KBM je po podatkih Banke Slovenije na dan 31. decembra 2012 glede na bilančno vsoto, kredite in depozite druga največja bančna skupina, ki posluje v Sloveniji. Skupina Nove KBM nudi široko paleto bančnih storitev fizičnim in pravnim osebam in tudi nekatere dopolnilne finančne storitve, vključno z lizingom, upravljanjem z vzajemnimi in pokojninskimi skladi ter borznim posredovanjem. Skupina Nove KBM posluje preko ene največjih distribucijskih mrež v Sloveniji, v kateri je bilo na dan 31. decembra 2012 99 poslovalnic (vključno s šestimi poslovalnicami PBS), 288 bankomatov in 4.117 POS terminalov. Njeno mrežo dopolnjuje še dostop do 525 poštnih poslovalnic preko njene odvisne družbe Poštne banke Slovenije d.d., v kateri ima Skupina 55% lastniški delež. Skupina ima dostop do ciljnih mednarodnih trgov preko svojih odvisnih bank, Adria Bank na Dunaju in Credy banke, ki ima v Srbiji 8 filijal, 20 ekspozitur in 25 agencij.. Tri glavna področja poslovanja Skupine Nove KBM so: Poslovanje s prebivalstvom, v okviru katerega banka nudi finančne storitve fizičnim osebam in samostojnim podjetnikom. Te storitve vključujejo transakcijske račune, kratkoročna in dolgoročna varčevanja, kredite in nekatere dodatne storitve, na primer debetne kartice in plačilne kartice z odloženim plačilom; Poslovanje s pravnimi osebami, v okviru katerega banka nudi široko paleto bančnih produktov in storitev malim in srednje velikim podjetjem ter velikim družbam, na primer kredite, depozite, garancije, odkup terjatev in plačilne instrumente (kot so debetne kartice in plačilne kartice z odloženim plačilom) ter finančno svetovanje; in Finančni trgi, ki obsegajo predvsem zakladništvo, odnose s finančnimi institucijami in borzno posredništvo. Konsolidirana izguba Skupine Nove KBM pred davki na dan 31. december 2012, je znašala 239,6 mio EUR. V primerljivem obdobju leta 2011 je izguba znašala 107,9 mio EUR. Na dan 31. decembra 2012 je bilančna vsota Skupine Nove KBM znašala 5.321,8 mio EUR, depoziti (vključno z medbančnimi depoziti) so skupaj znašali 3.719,3 mio EUR in neto krediti (vključno z medbančnimi krediti) so skupaj znašali 3.560,3 mio EUR. Skupina je na dan 31. decembra 2012 imela 2.027 zaposlenih. Od leta 1996 poslovanje Nove KBM spremljajo mednarodne agencije za bonitetno ocenjevanje. Trenutno jo ocenjujeta Moody’s Investors Service in Fitch Ratings. Bonitetne ocene banke so sledeče: Moody’s Fitch Ratings Dolgoročna Caa2 BB- Kratkoročna Non-Prime B 72 12.2.2 Konkurenčne prednosti Skupina Nove KBM verjame, da so njene konkurenčne prednosti: • • • • • • • • močan tržni položaj v Sloveniji; obsežno nacionalno distribucijsko omrežje; ugodna in stabilna struktura financiranja; veliko število komitentov med prebivalstvom, kar predstavlja velik potencial za navzkrižno prodajo; močan položaj v poslovanju z velikimi ter malimi in srednje velikimi podjetji; obširna in inovativna paleta produktov; mednarodna prisotnost; in pretežno državno lastništvo. Močan tržni položaj v Sloveniji Glede na rezultate poslovanja Nove KBM in PBS je Skupina Nove KBM druga največja bančna skupina v Sloveniji. Po podatkih Banke Slovenije je na dan 31. decembra 2012 njen tržni delež glede na bilančno vsoto znašal 11,1%, glede na kredite komitentom 10,7% in glede na depozite komitentov 14,9%. Takšen položaj ohranja že več kot 10 let. V letu 2012 je Skupina Nove KBM znižala znesek portfelja neto kreditov strankam, ki niso banke za 11,6% in depozitov komitentov za 3,9%. Skupina Nove KBM je prepričana, da je njen tržni položaj odraz zvestobe komitentov Skupine Nove KBM in moči blagovnih znamk Nove KBM in PBS. Obsežno nacionalno distribucijsko omrežje Skupina Nove KBM smatra velikost in obseg njenega distribucijskega omrežja za ključno konkurenčno prednost. Na dan 31. decembra 2012 je Skupina Nove KBM imela 99 poslovalnic (vključno s šestimi poslovalnicami PBS), 288 bankomatov (vključno s 23 bankomati PBS) in 4.117 POS terminalov (vključno s 639 POS terminali PBS), komitentom Nove KBM pa je zagotavlja tudi spletno bančništvo. Poleg tega je edina bančna skupina v Sloveniji, ki lahko svojim komitentom med prebivalstvom in pravnimi osebami nudi vrsto bančnih produktov in storitev preko mreže PBS, ki vključuje več kot 525 poštnih enot. Tako je poslovna mreža Skupine Nove KBM, upoštevaje PBS, fizično najbolj razširjena distribucijska mreža katerekoli bančne skupine v Sloveniji, saj je prisotna v vseh velikih in manjših mestih, pa tudi v večini večjih vasi. Skupina Nove KBM izkorišča prednosti močne regionalne prisotnosti in verjame, da sta poznavanje sektorja malih in srednje velikih podjetjih in močan položaj v poslovanju s prebivalstvom njeni konkurenčni prednosti na trgu. Ugodna in stabilna struktura financiranja Depoziti komitentov so najpomembnejši vir financiranja Skupine Nove KBM in so na dan 31. decembra 2012 predstavljali 71,3% njenih finančnih obveznosti. Na ta dan so približno 49,6% njenih finančnih obveznosti predstavljali depoziti prebivalstva. Dolgoročni depoziti so predstavljali 40,4% vseh depozitov nebančnega sektorja. Ker so obrestne mere za vpogledne/transakcijske račune običajno nižje od tistih za druge vrste depozitnih računov in ker imajo številne fizične osebe depozitne račune pri Skupini Nove KBM že vrsto let, Skupina Nove KBM verjame, da predstavljajo ti depoziti cenovno ugoden in stabilen vir financiranja. Veliko število komitentov med prebivalstvom, kar predstavlja velik potencial za navzkrižno prodajo Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM več kot 353.687, PBS pa več kot 208.381 fizičnih oseb, kateri vsi predstavljajo potencial za prodajo drugih produktov in storitev Skupine Nove KBM. Število produktov po komitentu znaša v Skupini Nove KBM 2,7. Skupina Nove KBM verjame, da bo z vse večjo zrelostjo slovenskega gospodarstva naraslo tudi povpraševanje po bančnih in nebančnih finančnih produktih med prebivalstvom. Verjame torej, da ima Skupina Nove KBM velik potencial za povečanje navzkrižne prodaje bančnih in nebančnih finančnih produktov in storitev fizičnim osebam. 73 Močan položaj v poslovanju z velikimi ter malimi in srednje velikimi podjetji Po podatkih Banke Slovenije z dne 31. decembra 2012 je Skupina Nove KBM druga največja bančna skupina na slovenskem bančnem trgu v segmentu poslovanja s pravnimi osebami s tržnim deležem 10,1% pri kreditih pravnim osebam in 11,4% pri depozitih pravnih oseb. Posluje s številnimi vodilnimi slovenskimi podjetji. Skupina Nove KBM tudi verjame, da ima veliko izkušenj s prepoznavanjem potreb malih in srednje velikih podjetij, ki predstavljajo segment trga, za katerega so značilne višje ravni rasti pri kreditih in višje marže v primerjavi s celotnim bančnim trgom poslovanja s pravnimi osebami. Obširna in inovativna paleta produktov Skupina Nove KBM verjame, da ponuja eno najobsežnejših palet bančnih in nebančnih finančnih produktov, ki so na voljo v Sloveniji. Prav tako verjame, da je uspešna pri uvajanju novih produktov na slovenski bančni trg. Bila je na primer prva banka v Sloveniji, ki je ponudila spletno bančništvo prebivalstvu, in prva banka, ki je uvedla razširjeno programsko opremo (v letu 2010), s pomočjo katere lahko komitenti, ki uporabljajo spletno bančništvo, spremljajo svoje gospodinjske izdatke. Je trenutno edina banka v Sloveniji, ki omogoča komitentom varno plačevanje blaga in storitev s pomočjo mobilnega telefona (glej »Moneta – storitve mobilnega plačevanja«). Bila je tudi prva banka v Sloveniji, ki je ponudila prebivalstvu plačevanje računov na bankomatih prek sprotne povezave s transakcijskim računom. Mednarodna prisotnost Poleg svojega dobro uveljavljenega položaja v slovenskem sektorju finančnih storitev je Nova KBM prisotna v drugih državah, ki so bile del nekdanje Jugoslavije (neposredno in preko odvisnih bank Adria Bank in Credy banke). Predvsem je osredotočena na Srbijo in Hrvaško, kjer ima glede na zgodovinske in kulturne vezi in naraščajoč obseg trgovanja Slovenije s tema državama dober položaj za izkoriščanje rasti sektorja finančnih storitev v teh državah. Skupina Nove KBM je že več let dejavna na teh trgih in zagotavlja bančne storitve mnogim svojim komitentom pravnim osebam, ki so tudi prisotni na teh trgih. Pretežno državno lastništvo Nova KBM je ena od le dveh bank v Sloveniji, v katerih ima Republika Slovenija neposredni lastniški delež. Republika Slovenija je njen največji delničar od izločitve iz Skupine LB leta 1993 in je vedno zagotavljala Novi KBM podporo pri poslovanju preko plasiranja depozitov pri njej (kot je bil primer tudi pri drugih državnih bankah). Dolgoročna strategija Republike Slovenije je, da obdrži v Novi KBM kontrolni delež v višini 25% in eno delnico. 12.2.3 Strategija Strateška izhodišča Glede na sedanje razmere v poslovnem okolju, še vedno trajajočo gospodarsko in finančno krizo, napovedi počasnejšega gospodarskega okrevanja ter glede na zahteve in pričakovanja deležnikov je Nova KBM v drugem polletju 2012 pristopila k prenovi svoje strategije in strategije Skupine. Proces strateškega razmišljanja je bil prednostno osredotočen na oblikovanje temeljnih strateških usmeritev in ključnih finančnih ciljev. Temeljne strateške usmeritve Skupina Nove KBM deluje na področju Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Srbije. Ključni kriteriji presoje strateškega pomena delovanja na posameznem trgu bodo dobičkonosno in stroškovno optimalno poslovanje na trgu, zmožnost pridobivanja virov oz. zbiranja depozitov ter prisotnost slovenskega gospodarstva na trgu (velja za Srbijo in Avstrijo). Strateški cilj je obdržati tržni delež na področju univerzalnih bančnih produktov in ga povečati na področjih, kjer so možne sinergije pri oblikovanju novih produktov z ostalimi članicami Skupine (PBS, KBM Infond …). Nova KBM bo ponujala univerzalne bančne storitve, bo pa izločila storitve, ki niso strateške. Osnovne smernice, ki jih Nova KBM upošteva ob snovanju nove strategije, so: • • • usmerjenost h komitentom, evropska orientacija in dosledno spoštovanje zavez bančnega poslovanja, varnost in stabilnost poslovanja ter varnost vlog, 74 • • • • • • • • procesna organiziranost, stalen razvoj in uvajanje novih in posodobljenih bančnih in drugih storitev, uporaba naprednih poslovnih modelov, skrb za razvoj zaposlenih in Skupine, sodobna in poenotena informacijska tehnologija, uspešnost in donosnost poslovanja, razvoj Skupine Nove KBM, družbena odgovornost. Ključni finančni cilji Na prvem strateškem posvetu Nove KBM oktobra 2012 so bili predstavljeni in potrjeni naslednji ključni finančni cilji: • • • • • aktivno upravljanje kreditnega portfelja z namenom pravočasne identifikacije povečanja tveganja in zniževanja slabih naložb, zagotavljanje ustrezne višine kapitala oz. izpolnjevanje količnika kapitalske ustreznosti, racionalizacija in izboljševanje stroškovne učinkovitosti poslovanja s ciljem znižanja stroškov že v letu 2013 ter v nadaljevanju doseganje kazalca CIR (Cost Income Ratio) v višini največ 60 %, aktivno upravljanje kazalnika LTD (Loan-To-Deposit) s ciljem doseči vrednost 110, donosnost kapitala ROAE (Return On Average Equity) po davkih izboljšati na vsaj 12 % do 2016. Celovita prenova strategije V nadaljevanju namerava Nova KBM celovito prenoviti svojo strategijo in strategijo Skupine, vključno s prenovo vizije, poslanstva in vrednot. Pri pripravi nove strategije bodo upoštevane zahteve iz programa prestrukturiranja. Nova strategija bo pripravljena za obdobje od leta 2013 do leta 2016. Osnovni vodili Nove KBM pri prenovi strategije bosta izboljšati njeno poslovanje in okrepiti njen ugled. Upravljanje s strategijo Nova KBM je izdelala Politiko upravljanja s strategijo v Skupini Nove KBM, kar predstavlja del strukturiranega korporativnega upravljanja Skupine. Politika vključuje oblikovanje vizije in poslanstva, izdelavo strategije, dopolnjevanje strategije, redno obnavljanje strategije ter planiranje, izvajanje in nadzor strateških programov, projektov ter ostalih aktivnosti, ki izhajajo iz strategije. Upravljanje s strategijo bo kontinuiran proces, ki bo omogočal stalno spremljanje doseganja strateških ciljev in obvladovanje strateških tveganj. Izboljšana bo odzivnost na spremembe v okolju in možnost vključevanja novih pobud v primeru zaznanih poslovnih priložnosti. Izvajanje strategije bo Nova KBM nadzorovala skozi vsebinsko doseganje strateških ciljev in preko kazalnikov uspešnosti. 12.3 Bančno poslovanje Nove KBM Nova KBM deluje v glavnem prek dveh poslovnih segmentov: poslovanja s prebivalstvom in poslovanja s pravnimi osebami. Poleg tega nudi borznoposredniške storitve in izvaja zakladniško poslovanje v segmentu finančnih trgov Nove KBM. 12.3.1 Poslovanje s prebivalstvom (fizičnimi osebami in samostojnimi podjetniki) Nova KBM ponuja preko svoje široke mreže poslovalnic po vsej Sloveniji celotno paleto produktov in storitev fizičnim osebam in samostojnim podjetnikom (opredeljen kot posameznik, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost in je registriran v Poslovnem registru Slovenije). Nova KBM uporablja svoje zmogljivosti za poslovanje s prebivalstvom tudi za navzkrižno prodajo drugih produktov Skupine Nove 75 KBM svojim komitentom med prebivalci, kot so vzajemni skladi KBM Infonda, pokojninski skladi Moje naložbe in zavarovalni produkti Zavarovalnice Maribor. 12.3.1.1 Depoziti Nova KBM ponuja veliko varčevalnih produktov in redno uvaja nove produkte, s katerimi privablja obstoječe in nove komitente. Na dan 31. decembra 2012 je Nova KBM imela 573.410 aktivnih računov fizičnih oseb (transakcijski računi, depoziti, varčevanja), ki so pripadali skupno 341.503 komitentom fizičnim osebam. Skupni znesek sredstev na teh računih na ta dan je bil 1.981,2 mio EUR. Tržni delež banke v depozitih prebivalstva je 13,5%. Naslednja tabela prikazuje za označene datume podatke o skupni vrednosti depozitov prebivalstva pri Novi KBM (na samostojni osnovi): na dan 31. decembra 2010 749,3 Vpogledni depoziti ........................................................ Kratkoročni depoziti...................................................... 504,5 120,9 Varčevanja z odpovednim rokom ................................ 607,4 Dolgoročni depoziti....................................................... 38,9 Ostalo varčevanje......................................................... 2.021,0 Skupaj ................................................................ 2011 778,7 424,8 90,2 718,1 31,6 2.043,4 2012 783,9 394,0 64,3 710,3 28,7 1.981,2 Na dan 31. decembra 2012 je znašala vrednost vpoglednih depozitov, torej denarnih vlog brez omejitev glede dvigovanja in z nizko fiksno letno obrestno mero (ta je bila 31. decembra 2012 0,1%), 783,9 mio EUR, kar je 39,6% celotnih depozitov Nove KBM v segmentu poslovanja s fizičnimi osebami. Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM skupaj 402.709 transakcijskih/vpoglednih depozitnih računov fizičnih oseb, od tega je bilo 389.584 računov prebivalstva (vključno s tujimi fizičnimi osebami) in 13.125 računov samostojnih podjetnikov. Kratkoročni depoziti (do enega leta) so znašali 394,0 mio EUR ali 19,9%, vloge z odpovednim rokom so znašale 64,3 mio EUR ali 3,2%, dolgoročni depoziti (več kot eno leto) so znašali 710,3 mio EUR ali 35,9%, vrednost drugih produktov varčevanja pa je znašala preostalih 28,7 mio EUR ali 1,4%. Kratkoročni depoziti Nova KBM nudi številne kratkoročne depozitne račune z zapadlostjo od 8 od 14 dni, 15 do 30 dni, 31 do 90 dni, 91 do 180 dni in 181 do 365 dni. Obrestna mera za vsak depozitni račun je odvisna od višine položenih sredstev in dolžine vezave, višja obrestna mera pa velja za večje zneske in daljša obdobja vezave. Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM 23.581 kratkoročnih depozitnih računov v skupni vrednosti 394,0 mio EUR. Varčevalni računi z odpovednim rokom Varčevalni računi z odpovednim rokom so fleksibilni varčevalni računi, ki omogočajo komitentom, da položijo neomejene zneske z eno-, tro-, šest- ali dvanajstmesečnim odpovednim rokom dviga. Ne zaračuna se nobeno nadomestilo. Vsak depozit mora ostati na računu en, tri, šest ali dvanajst mesecev, kot določajo pogoji računa. V primeru, ko komitent potrebuje denarna sredstva pred iztekom odpovednega roka, mu banka odobri premostitveni kredit z obrestno mero, ki je za 1% višja od depozitne obrestne mere. Na dan 31. decembra 2012 je Nova KBM imela 78.099 takih računov v skupni vrednosti 64,3 mio EUR. Dolgoročni depoziti Nova KBM nudi komitentom dolgoročne depozite v domači in tujih valutah z ročnostjo nad eno do nad pet let, po dogovoru s stranko pa tudi več. Obrestna mera za vsak depozit je odvisna od položenega zneska in obdobja vezave ter je višja za večje zneske in daljša obdobja vezave. Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM 43.735 dolgoročnih depozitnih računov v skupni vrednosti 710,3 mio EUR. 76 Drugi varčevalni produkti ZA-TO! varčevanje, ki ga je Nova KBM uvedla konec leta 2009, omogoča strankam izbrati različne ročnosti varčevanja (med šestimi in dvanajstimi meseci). Najnižji mesečni znesek varčevanja je določen. Po izteku varčevalnega obdobja je privarčevani znesek stranki na razpolago. Rentno varčevanje. Pokojninski varčevalni računi imajo najkrajši rok vezave tri leta in največ trideset let. Po izteku obdobja varčevanja sledi enomesečno obdobje mirovanja, po tem obdobju pa začne varčevalec dobivati rentna izplačila iz pokojninskega varčevalnega računa. Komitent lahko izbere način izplačila. Obstaja možnost izplačila upravičencu v enkratnem znesku, mesečnih obrokih ali kombinaciji le-teh. Na dan 31. decembra 2012 je bilo rentnih varčevanj 19.081 v skupni vrednosti 19,3 mio EUR. Stanovanjski varčevalni račun. Gre za dolgoročno varčevanje do 10 let z namenom najetja ugodnejšega stanovanjskega kredita po zaključku varčevanja. Stranka se lahko odloči za različne ročnosti ter poljubno izbere višino mesečnega varčevanja. Najnižji znesek varčevanja je določen. Po izteku dobe varčevanja je znesek stranki na razpolago. V roku leta dni po zaključku varčevanja banka garantira pri najemu stanovanjskega kredita nižjo obrestno mero kot velja v redni ponudbi. Naložbeni duet je kombinacija naložbe v dolgoročni depozit s fiksno obrestno mero in vzajemne sklade KBM Infonda. Združuje varnost bančnega depozita in potencialo višjega donosa vzajemnih skladov. Razmerje med vplačili v depozit in vzajemni sklad je določeno, prav tako minimalni znesek naložbe. Obrestna mera za depozite je višja od veljavne posebne ponudbe depozitov s fiksno obrestno mero. 12.3.1.2 Krediti Nova KBM nudi svojim komitentom na področju poslovanja s prebivalstvom vrsto kratkoročnih in dolgoročnih kreditov z zapadlostjo do petindvajset let za fizične osebe in do deset let za samostojne podjetnike. Na konec leta 2012 je po podatkih Banke Slovenije tržni delež Nove KBM v kreditih prebivalstvu znašal 10,8 % v kreditih samostojnim podjetnikom pa 14,1 %. Nova KBM je bila po obsegu kreditov prebivalstvu druga največja banka v Sloveniji.. Naslednja tabela prikazuje za označene datume podatke o vrsti kreditov in njihovi vrednosti (neto vrednost po oslabitvah), vključno s prekoračitvami (na samostojni osnovi): na dan 31. decembra 2010 Potrošniški krediti ......................................................... Stanovanjski krediti ...................................................... Krediti samostojnim podjetnikom................................ Skupaj ................................................................ 351,0 586,9 129,3 1.067,2 2011 335,9 593,4 122,5 1.051,8 2012 300,3 572,8 104,9 978,0 Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM 72.936 kreditov, odobrenih gospodinjstvom, in dodatnih 89.816 odobrenih prekoračitev stanja na osebnih transakcijskih računih. Od skupnega zneska kreditov gospodinjstev je bilo 30,7% potrošniških kreditov, 58,6% stanovanjskih kreditov in 10,7% kreditov samostojnim podjetnikom. Na dan 31. decembra 2012 so neto krediti gospodinjstev (neto vrednost po oslabitvah) znašali skupaj 978,0 mio EUR, kar je 7,0% zmanjšanje v primerjavi z 31. decembrom 2011. Krediti prebivalstvu so na splošno zavarovani z nepremičninami, denarnimi sredstvi, vrednostnimi papirji ali jamstvom. Nova KBM zaračuna svojim komitentom za vsak odobreni kredit nadomestilo. Potrošniški krediti Na dan 31. decembra 2012 je število potrošniških kreditov prebivalstvu vključno s premostitvenimi krediti znašalo 47.890 v skupnem znesku 212,9 mio EUR. Povprečni znesek potrošniškega kredita je 4.446 EUR. Dolgoročnih potrošniških kreditov (do 8 let) je bilo 94,5%, le manjši del je bilo kratkoročnih potrošniških kreditov do enega leta. Po transakcijskih računih prebivalstva je bilo odobrenih 88.319 77 prekoračitev, od tega je bilo koriščenih 44.477 v skupni vrednosti 72,1 mio EUR. Terjatve po kartičnem in bankomatskem poslovanju so znašale 15,3 mio EUR. Nenamenski krediti. Velika večina potrošniških kreditov prebivalstvu so nenamenski krediti in jih v banki imenujemo Kredit klasik. Kredit takoj. Kredit takoj, ki je najbolj razširjen nenamenski kredit Nove KBM, je kratkoročni ali dolgoročni kredit za dobo največ petih let, ki lahko znaša največ 21.000 EUR in je lahko porabljen za kakršenkoli namen. Kredit takoj je na voljo le komitentom Nove KBM, ki imajo pri Novi KBM odprt transakcijski/vpogledni račun, na katerega so dobivali nakazovano plačo vsaj tri mesece, in je odobren z nižjimi stroški odobritve in nižjo obrestno mero ter s postopkom točkovanja na hiter in enostaven način že v tridesetih minutah. Po odobritvi je gotovinsko izplačilo za Kredit takoj nakazano neposredno na komitentov transakcijski račun. Obrestna mera za te kredite je fiksna v celotni dobi kredita in je na dan 31. decembra 2012 znašala za dolgoročne kredite približno 7,5%. Nova KBM nudi nekomitentom kredite za dobo do petih leta s fiksno nominalno obrestno mero in kredite za dobo do osmih let z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero EURIBOR. Ostali potrošniški krediti prebivalstvu. Nova KBM nudi tudi premostitvene kredite, Mini kredit, kredite za nakup avtomobila – Avtomobil kredit in Študentski kredit ter študentski kredit z odloženim odplačilom ter dovoljene prekoračitve stanja na transakcijskem računu. Obrestna mera za premostitvene kredite je med 1,0% (za kratkoročne premostitvene kredite) in 1,5% (za dolgoročne premostitvene kredite) višja od obrestne mere za depozite. Ti krediti so zavarovani s sredstvi na komitentovem računu pri Novi KBM. Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM 1.788 premostitvenih kreditov v povprečnem znesku 6.361 EUR. Krediti za nakup avtomobilov so na voljo za dobo do sedem let. Znesek študentskega kredita je lahko do 6.300 EUR za dobo do treh let; kreditojemalec mora za kredit pridobiti kreditno sposobnega poroka. V ponudbi ima banka še Eko osebni kredit in Eko avtomobil kredit, z nižjimi stroški odobritve in obrestno mero, ki je od redne ponudbe nižja za do 0,5 o.t. Stanovanjski krediti Komitenti, ki so fizične osebe, lahko zaprosijo za stanovanjski kredit za nakup stanovanja, gradnjo hiše, prenovo stanovanja in nakup stavbnega zemljišča. Nova KBM nudi stanovanjske kredite za dobo do petindvajset let. Banka nudi tudi Stanovanjski kredit z odloženim odplačilom do 6 mesecev ter Stanovanjski kredit na osnovi varčevanja (Nacionalna stanovanjska varčevalna shema -NSVS ali Stanovanjsko varčevalnega računa). 56,6% stanovanjskih kreditov je zavarovanih z zastavno pravico na nepremičnini kreditojemalca, preostalih 43,4% pa je zavarovanih z drugimi oblikami zavarovanja (predvsem s poroštvom ali obremenitvijo zneskov depozita). Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM 22.845 stanovanjskih kreditov v skupni vrednosti 572,8 mio EUR in v povprečnem znesku 25.076 EUR. Na dan 31. decembra 2012 je razmerje med zneski kredita in vrednostjo nepremičnin, za katere je Nova KBM odobrila stanovanjske kredite, znašalo 57,1%. V ponudbi pa so tudi Eko stanovanjski krediti, z nižjimi stroški odobritve in obrestno mero, ki je od redne ponudbe nižja za do 0,5 o.t. Krediti samostojnim podjetnikom Samostojni podjetniki lahko najamejo različne vrste kratkoročnih kreditov, premostitvenih kreditov in dolgoročnih kreditov za dobo do deset let za financiranje investicij. Poleg tega Nova KBM sodeluje z vsakim samostojnim podjetnikom posebej, da jim po meri pripravi produkte, ki ustrezajo njihovim specifičnim potrebam, kot so finančni sporazumi s komitentom prilagojenimi načrti odplačevanja. Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM 2.201 kreditov, danih samostojnim podjetnikom, dodatno pa še 1.497 odobrenih prekoračitev na računih, od tega je bilo koriščenih 1.002 prekoračitev. Skupna vrednost kreditov in koriščenih limitov znaša 104,9 mio EUR, od tega je bilo za 82,2 mio EUR dolgoročnih kreditov, ki so zavarovani skoraj brez izjeme z zastavno pravico na premoženju. Povprečni znesek kreditov samostojnim podjetnikom je na dan 31. decembra 2012 znašal 43.749 EUR, povprečni znesek koriščene prekoračitve na računu pa 7.896 EUR. 78 12.3.1.3 Plačilne kartice Nova KBM nudi svojim komitentom osebnega in poslovnega bančništva plačilne kartice, pri katerih znesek plačila bremeni neposredno imetnikov transakcijski račun, in plačilne kartice z odloženim plačilom, ki nudijo enomesečno kreditno linijo in morajo biti v celoti odplačane vsak mesec na enega izmed možnih treh datumov, ki velja za vsako kartico posebej, in kreditne kartice. Debetne kartice Nove KBM so kartice Maestro™ in Visa Business Electron™. Plačilne kartice z odloženim plačilom pa vključujejo kartico Activa™, slovensko plačilno kartico Karanta™, kartico Activa™/Maestro™ za uporabo v Sloveniji in tujini, pa tudi kartice MasterCard™ in VISA™ in kreditno kartico Karanta™. Nova KBM je od aprila 2011 principal VISE in MasterCarda. Po podatkih Banke Slovenije je na dan 31. decembra 2010 tržni delež Nove KBM glede izdanih debetnih kartic znašal 11,7% in glede izdanih plačilnih kartic z odloženim plačilom (vključno s kreditnimi karticami) 11%, na dan 31. decembra 2011 je tržni delež Nove KBM glede izdanih debetnih kartic znašal 12,8% in glede izdanih plačilnih kartic z odloženim plačilom (vključno s kreditnimi karticami) 11,9% in na dan 31. decembra 2012 je tržni delež Nove KBM glede izdanih debetnih kartic znašal 12,6% in glede izdanih plačilnih kartic z odloženim plačilom (vključno s kreditnimi karticami) 11,7%. Nova KBM je imela v preteklih treh letih relativno stabilno število kartic v obtoku. Na dan 31. decembra 2010 je bilo fizičnim in pravnim osebam izdanih 322.214 aktivnih plačilnih kartic in 76.528 aktivnih kartic z odloženim plačilom in kreditnih kartic. Na dan 31. decembra 2011 je bilo fizičnim in pravnim osebam izdanih 320.896 aktivnih plačilnih kartic in 80.146 aktivnih kartic z odloženim plačilom in kreditnih kartic, kar predstavlja glede na 31. december 2010 zmanjšanje za 0,4% pri plačilnih karticah oziroma povečanje za 4,7% pri karticah z odloženim plačilom in kreditnih karticah.Na dan 31. decembra 2012 je bilo fizičnim in pravnim osebam izdanih 319.062 aktivnih plačilnih kartic in 80.074 aktivnih kartic z odloženim plačilom in kreditnih kartic, kar predstavlja glede na 31. december 2010 zmanjšanje za 1% pri plačilnih karticah oziroma povečanje za 4,6% pri karticah z odloženim plačilom in kreditnih karticah. Na dan 31. decembra 2010 je bilo izdanih 376.247 aktivnih debetnih plačilnih kartic, kartic z odloženim plačilom in kreditnih kartic fizičnim osebam in 22.486 kartic pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. Na dan 31. decembra 2011 je bilo izdanih 380.098 aktivnih debetnih plačilnih kartic, kartic z odloženim plačilom in kreditnih kartic fizičnim osebam in 20.944 kartic pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. Na dan 31. decembra 2012 je bilo izdanih 377.586 aktivnih debetnih plačilnih kartic, kartic z odloženim plačilom in kreditnih kartic fizičnim osebam in 21.550 kartic pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. Glej »—Poslovanje s pravnimi osebami – Plačilne kartice« za informacije o karticah, izdanih samostojnim podjetnikom. Plačila z debetnimi karticami so v obdobju januar december 2010 znašala 7,3 mio transakcij, v letu 2011 7,7 mio transakcij in v letu 2012 8,3 mio transakcij kar znaša povečanje 13,7% glede na leto 2010 in povečanje 7,8% glede na leto 2011. Transakcij z debetnimi plačilnimi karticami, karticami z odloženim plačilom in kreditnimi karticami je bilo v obdobju januar december 2010 12,9 mio, v letu 2011 13,8 mio transakcij in v letu 2012 14 mio transakcij kar pomeni povečanje za 8,5% glede na leto 2010 in povečanje za 1,4% glede na leto 2011. Tudi vrednost plačil z debetnimi karticami in plačilnimi karticami z odloženim plačilom je narasla. V letu 2010 je vrednost transakcij z debetnimi karticami in plačilnimi karticami z odloženim plačilom (vključno s kreditnimi karticami) znašala 461,9 mio EUR, v letu 2011 je bila vrednost transakcij v višini 501,5 mio EUR in v letu 2012 508 mio EUR kar je povečanje za 10% v primerjavi z letom 2010 in povečanje v višini 1,3% v primerjavi z letom 2011. Od tega je bolo v letu 2012 vrednost transakcij z debetnimi karticami 261,4 mio EUR, s plačilnimi karticami z odloženim plačilom in kreditnimi karticami pa 246,6 mio EUR. Nova KBM za povečanje uporabe plačilnih kartic načrtuje dodatne tržne akcije, v začetku leta 2013 pa namerava uvesti tudi predplačniške kartice. 12.3.1.4 Moneta – storitev mobilnega plačevanja Moneta je odprt plačilni sistem mobilnega plačevanja, v katerega so vključeni trije mobilni operaterji (Telekom Slovenije (Mobitel), Simobil, Debitel, skupaj več kot 90% uporabnikov mobilne telefonije v Sloveniji) in dve banki (Nova KBM in PBS). Vsi so izdajatelji Monete, torej svojim uporabnikom (operaterji naročnikom, banke registriranim komitentom) omogočajo plačevanje z uporabo mobilnih telefonov na več kot 10.000 plačilnih mestih različnih vrst (trgovine, avtomati, internet), med njimi tudi pri dveh od štirih največjih trgovcev in vodilnem trgovcu z naftnimi derivati. 79 Lastnika Sistema Moneta sta skupaj Telekom Slovenije in Nova KBM, ki izvajata vlogo pridobitelja, to je sklepata pogodbe za sprejemanje Monete s ponudniki blaga in storitev. Letni obseg poslovanja se je v letu 2012 povečal za skoraj 40% in dosegel več kot 25 milijonov eur. Moneta tako ostaja vodilna storitev mobilnega plačevanja v državi, nadaljnja usmeritev je pritegniti še druge morebitne izdajatelje (predvsem banke) ter pridobiti še več pomembnejših ponudnikov za širitev mreže plačilnih mest. 12.3.1.5 Ponudba za mlade Nova KBM ima posebej prilagojeno bančno ponudbo za mlade, ki je strateško pomembna ciljna skupina banke. Za najmlajše omogoča varčevanje v okviru Sitkove nagradne varčevalne akcije, del katere je tudi Posebna ponudba za novorojenčke. Osnovnošolcem, dijakom in mladim zaposlenim banka nudi posebne pakete z brezplačnimi ali ugodnejšimi storitvami. (Skul paket, Indeks paket, Kariera paket). Od leta 2010 banka pakete za mlade trži pod posebno blagovno znamko za mlade Sveta vladar. Delež mladih komitentov se je v tem času povečal za približno 16%, iz 25,8% na slabih 30%. Povečala se je tudi prepoznavnost banke kot banka za mlade. 12.3.2 Poslovanje s pravnimi osebami Po podatkih Banke Slovenije je bila Nova KBM z 9,5 % tržnim deležem v kreditih in 6,9 % tržnim deležem v depozitih konec leta 2012 druga največja banka na področju poslovanja s pravnimi osebami v Sloveniji. Skupno 12.185 komitentom pravnim osebam nudi široko paleto produktov in storitev poslovnega bančništva, med katerimi so najpomembnejši depoziti, krediti in garancije. Nova KBM prav tako nudi storitve domačega in čezmejnega plačilnega prometa ter plačilnega prometa s tujino za stranke iz Slovenije in tujine. V ta namen za podjetja vodi tako imenovane transakcijske račune (ki so depoziti na odpoklic) v domači in tujih valutah in ponuja vrsto plačilnih instrumentov, kot so debetne kartice in kartice z odlogom plačila ter dokumentarne posle, kot so garancije in akreditivi. Komitenti Nove Kreditne banke Maribor na področju poslovanja s pravnimi osebami so majhne in srednje velike družbe (tudi »mala in srednje velika podjetja« ali »MSP«) ter velike družbe (tudi »velika podjetja«), kot jih opredeljuje slovenski Zakon o gospodarskih družbah. Majhne in srednje velike družbe so nebančne družbe, ki izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril: (i) manj kot 250 zaposlenih; (ii) čisti prihodki od prodaje nižji od 35,0 mio EUR; in (iii) vrednost aktive ob koncu leta nižja od 17,5 mio EUR. Družbe so opredeljene kot velike, če presegajo vsaj dve od treh meril, navedenih za MSP. Mikro stranke so nebančne družbe, ki izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril: (i) manj kot 10 zaposlenih; (ii) čisti prihodki od prodaje nižji od 2 mio EUR; in (iii) vrednost aktive ob koncu leta nižja od 2 mio EUR. Na dan 31.decembra 2012 je imela Nova KBM 6.599 komitentov med mikro in MSP, 287 komitentov med velikimi družbami in 4.944 komitentov med drugimi pravnimi osebami (vključno z državo, drugimi finančnimi organizacijami, tujimi komitenti in komitenti, ki niso razvrščeni v določeni tržni segment). Nova KBM na področju poslovanja s pravnimi osebami vsem strankam nudi storitve, prilagojene njihovim potrebam. Vsakemu MSP in veliki družbi je dodeljen skrbnik, ki spremlja poslovanje stranke in ji omogoča dostop do vseh produktov in storitev Nove KBM. Skrbnikom so stranke dodeljene glede na velikost in obseg poslovanja z Novo KBM. Pri večjih in/ali strateško pomembnih strankah vlogo skrbnika opravljajo tudi člani uprave in vodstvene ekipe Nove KBM. 12.3.2.1 Depoziti Na področju poslovanja s pravnimi osebami Nova KBM svojim komitentom nudi kratkoročne in dolgoročne depozitne račune, ki se vodijo predvsem v evrih, manjše število računov pa se vodi tudi v drugih valutah. Tržni delež banke na slovenskem trgu depozitov pravnih oseb je za segment nefinančnih družb po podatkih Banke Slovenije na konec leta 2012 znašal 6,9 %. 80 Spodnja tabela prikazuje za označene datume podatke o skupni vrednosti depozitov vseh pravnih oseb (na samostojni osnovi): na dan 31. decembra 2010 2011 Depoziti na odpoklic ................................ 188,0 216,2 Kratkoročni depoziti................................ Dolgoročni depoziti................................ 599,7 Skupaj ................................................................ 1.003,9 2012 186,9 197,5 634,0 1.018,4 187,7 154,5 594,0 936,2 Depoziti na odpoklic ter računi brez omejitev dviga in z nizko fiksno letno obrestno mero so znašali 187,7 mio EUR ali 20,0% skupnih depozitov. Kratkoročni depoziti so znašali 154,5 mio EUR ali 16,5%, dolgoročni depoziti pa 594,0 mio EUR ali 63,5%. Kratkoročni depoziti Kratkoročni depoziti vključujejo depozite čez noč, depozite do trideset dni in depozite z ročnostjo med enim in dvanajstimi meseci. Nova KBM nudi tudi depozite v omejenem številu tujih valut z enako ročnostjo. Čeprav so obrestne mere za kratkoročne depozite predvsem fiksne, so na voljo tudi kratkoročni depoziti s spremenljivimi obrestnimi merami. Dolgoročni depoziti Dolgoročni depoziti so lahko v evrih in v omejenem številu tujih valut z ročnostjo od enega do petih let. Poleg klasičnih depozitov Nova KBM svojim komitentom na področju poslovanja s pravnimi osebami nudi tudi potrdila o depozitu, ki so varčevalni certifikati z datumom zapadlosti in določeno obrestno mero. 12.3.2.2 Krediti Nova KBM pravnim osebam nudi kratkoročne in dolgoročne kredite predvsem v evrih, pa tudi v nekaterih tujih valutah. Spodnja tabela prikazuje za označene datume podatke o obsegu neto kreditov (neto vrednost po oslabitvah) pravnim osebam (na samostojni osnovi): 2010 na dan 31. decembra 2011 Kratkoročni krediti................................ 677,4 Dolgoročni krediti................................ 1.761,3 Skupaj ................................................................ 2.438,7 524,2 1.766,1 2.290,3 2012 346,7 1.566,4 1.913,1 Na dan 31. decembra 2012 je obsegal portfelj kreditov pravnim osebam Nove KBM 18,1% kratkoročnih in 81,9% dolgoročnih kreditov, odobreni pa so bili 2.648 pravnim osebam. Od vseh kreditov pravnim osebam na ta dan jih je bilo 81,5% danih nefinančnim družbam. Na dan 31. decembra 2012 je obseg kreditov pravnim osebam znašal 1.913,1 mio EUR. Na dan 31. decembra 2012 so krediti nefinančnim družbam znašali skupaj 1.559,8 mio EUR. Na dan 31. decembra 2012 je skupni znesek kreditov, odobrenih mikro in MSP znašal 48,8%, odobrenih velikim družbam pa 45,3% vseh kreditov pravnim osebam. Preostanek v višini 5,9% so bili krediti, odobreni komitentom brez oznake velikosti. Številčno je 79,0% vseh kreditov pravnim osebam odobrenih mikro in MSP, 9,5% je odobrenih velikim družbam, preostanek 11,5% vseh kreditov pravnim osebam pa je odobrenih komitentom brez oznake velikost. 81 Spodnja tabela prikazuje podatke o deležih kreditov Nove KBM gospodarskim družbam po gospodarskih panogah: Gospodarska panoga Na dan 31.12.2012 (%) Predelovalne dejavnosti ........................................................................................................ 26,1 Finančne dejavnosti .............................................................................................................. 17,2 Gradbeništvo ......................................................................................................................... 13,4 Trgovina ................................................................................................................................ 12,6 Poslovanje z nepremičninami................................................................................................ 6,8 Znanstvene in tehnične dejavnosti ........................................................................................ 5,5 Gostinstvo ............................................................................................................................. 4,9 Ostalo ................................................................................................................................ 13,5 Na dan 31. decembra 2012 so krediti, odobreni gospodarskim družbam iz nepremičninskega in gradbenega sektorja, predstavljali 20,2% vseh kreditov gospodarskih družb . Glej »Dejavniki tveganja─Skupina Nove KBM je izpostavljena kreditnemu tveganju različnih industrijskih sektorjev«. Poslabšanje poslovanja kateregakoli industrijskega sektorja, do katerega je Skupina Nove KBM znatno kreditno izpostavljena, lahko negativno vpliva na njeno poslovanje. Vsi krediti v portfelju kreditov Nove KBM pravnim osebam so zavarovani bodisi s premoženjem kreditojemalca ali tretje osebe bodisi z drugimi oblikami kreditnega zavarovanja. Med najpogostejše instrumente zavarovanja sodijo depoziti, zastava opreme in zalog, hipoteka, zastava vrednostnih papirjev in terjatev, poroštva pravnih in fizičnih oseb, garancije - bančne garancije, zastave zavarovalnih polic in poslovnih deležev. Dodatno se banka poslužuje posebnih pogodbenih določil, ki kreditojemalcu omejujejo nadaljnje zadolževanje ali dajanje poroštva za svoje premoženje oziroma bremenitev svojega premoženja na kak drug način (z izjemo prepovedi ustanavljanja nadaljnjih hipotek oziroma zemljiških dolgov na svoji nepremičnini). Kratkoročni krediti Nova KBM nudi kratkoročne kredite z ročnostjo do dvanajst mesecev, večina odobrenih kreditov pa ima šestmesečno ročnost (»krediti z enkratnim odplačilom ob zapadlosti – krediti bullet«). Nudi tudi kreditne linije z ročnostjo do enega leta in kontokorentne kredite brez določene zapadlosti. Na dan 31. decembra 2012 je skupno število kratkoročnih kreditov znašalo 1.750 v povprečnem znesku 198.097 EUR. Dolgoročni krediti Nova KBM nudi dolgoročne kredite pravnim osebam za financiranje naložb v infrastrukturo in osnovna sredstva, kot so oprema in objekti. Skupno število dolgoročnih kreditov pravnim osebam je na dan 31. decembra 2012 znašalo 2.585 v povprečnem znesku 605.970 EUR. Dodatne storitve kreditiranja Nova KBM svojim komitentom zagotavlja tudi pomoč pri pridobivanju raznih namenskih kreditov ter sredstev Evropske unije. Nova KBM sodeluje z Slovenskim podjetniškim skladom, ki malim in srednje velikim podjetjem pomaga pri financiranju naložb in drugih razvojnih projektov. V partnerstvu s tem skladom Nova KBM ponuja kredite pod ugodnejšimi pogoji, garancije, subvencije in sofinanciranje ter pomaga svojim komitentom v postopku priprave vlog. Najnovejši produkt, ki ga je Nova KBM razvila je start up kredit, ki je namenjen mladim inovativnim podjetnikom. 12.3.2.3 Produkti brez denarnega kritja Produkti Nove KBM brez denarnega kritja (predvsem garancije in prevzete obveznosti) so na splošno namenjeni trgovinskemu financiranju. To so standardizirani produkti, ki pa jih je mogoče prilagoditi 82 specifičnim potrebam strank. Spodnja tabela prikazuje za označene datume podatke o obsegu garancij, prevzetih obveznosti in »nepokritih« akreditivov: Na dan 31. decembra 2011 2010 Garancije................................ Prevzete obveznosti ........................ »Nepokriti« akreditivi ....................... Skupaj ................................ 357,9 374,7 0,4 733,0 2012 (v mio EUR) 309,4 318,6 0,5 628,5 256,6 252,0 0,2 508,8 Nova KBM izdaja garancije v domači in tujih valutah za rezidente in nerezidente. Nudi tudi dokumentarne akreditive, zlasti v povezavi s strankinim poslovanjem v tujini. Nova KBM nudi pravnim osebam tudi storitev upravljanja denarnih sredstev. Na dan 31.decembra 2012 so finančne (plačilne) garancije znašale 81,1 mio EUR ali 31,6% vseh izdanih garancij, preostali del pa so predstavljale storitvene garancije, ki vključujejo garancije za resnost ponudbe, garancije za dobro izvedbo del in garancije za odpravo napak v garancijski dobi. Na dan 31. decembra 2012 so prevzete obveznosti v višini 252,0 mio EUR predstavljale obveznosti v zvezi z odobrenimi nečrpanimi krediti in kreditnimi linijami. 12.3.2.4 Plačilne kartice Nova KBM pravnim osebam nudi kartice z odlogom plačila Activa™, MasterCard™ in VISA™ (glej »Poslovanje s prebivalstvom (fizičnimi osebami in samostojnimi podjetniki) — Plačilne kartice«). Na dan 31.decembra 2010 je imela Nova KBM izdanih 2.755 plačilnih kartic z odloženim plačilom za pravne osebe, na dan 31.decembra 2011 je imela Nova KBM izdanih 2.827 plačilnih kartic z odloženim plačilom za pravne osebe in na dan 31.decembra 2012 je imela Nova KBM izdanih 2.764 plačilnih kartic z odloženim plačilom za pravne osebe . Na dan 31.decembra 2010 je Nova KBM imela izdanih 19.731 kartic VISA™ Business Electron, ki je hkrati debetna kartica in plačilna kartica z odloženim plačilom, namenjena samostojnim podjetnikom in majhnim podjetjem, na dan 31. december 2011 je imela izdanih 18.303 kartice in na dan 31.decembra 2012 18.786 kartic VISA™ Business Electron. 12.3.3 Finančni trgi Področje finančnih trgov obsega tri sektorje: (i) Sektor zakladništva, (ii) Sektor odnosov s finančnimi institucijami in (iii) Sektor investicijskega bančništva. 12.3.3.1 Zakladništvo Sektor zakladništva skrbi za likvidnost banke v skladu s Politiko upravljanja likvidnostnega tveganja v skupini Nove KBM d.d. Likvidnost je razpolaganje z zadostnim obsegom sredstev oziroma zagotavljanje sredstev za poravnavanje bilančnih in izvenbilančnih obveznosti banke ob njihovi zapadlosti na dnevnem nivoju. Likvidnost delimo na operativno in strukturno likvidnost. Operativna likvidnost se osredotoča na krajše časovno obdobje in je v pristojnosti Sektorja zakladništva, strukturna likvidnost je usmerjena na daljše časovno obdobje in v pristojnosti Sektorja upravljanja tveganj. Pri ugotavljanju likvidnostne pozicije Nova KBM meri likvidnostni položaj banke s primerjavo dejanskih in potencialnih virov likvidnosti ter dejanske in potencialne porabe likvidnih sredstev. Likvidnostna pozicije se izračunava dnevno, mesečno in letno. Na osnovi načrta likvidnostne pozicije se banka odloča o morebitnem najemu ali plasiranju sredstev ustreznih ročnosti v skladu s pooblastili, predpisi in navodili ter v okviru postavljenih limitov. Banka mora pri upravljanju likvidnosti izpolnjevati predpise o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije, ter izpolnjevati obvezne rezerve. Osnova za izračun količnika likvidnosti je 83 »Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic«. Predpisan količnik prvega razreda je 1, količnik 2. razreda pa je informativne narave. Osnova za izračun obveznih rezerv je »Uredba Evropske unije o uporabi obveznih rezerv«. Obvezne rezerve so znesek, ki ga mora imeti banka kot obveznik v povprečju posameznega obdobja izpolnjevanja na računu pri Banki Slovenije. Uravnavanje operativne likvidnosti se izvaja s pomočjo nezavarovanih depozitov na medbančnem denarnem trgu z domačimi in tujimi bankami, zavarovanimi depoziti na trgu denarja (REPO posli), valutnimi zamenjavami (SWAP posli), avkcijami Ministrstva za finance (krediti, depoziti), operacijami denarne politike Eurosistema, depoziti strank, ki niso banke, izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev, nakupom/prodajo vrednostnih papirjev in uvedbo novih produktov. Sektor zakladništva na dnevnem nivoju poroča likvidnostni komisiji v skladu s Poslovnikom o delu likvidnostne komisije o realizaciji načrta likvidnostne pozicije banke prejšnjega dne, o morebitnih večjih odstopanjih posameznih postavk ter v potrditev predloži načrt likvidnostne pozicije za tekoči dan. Na zadnji razširjeni seji likvidnostne komisije v tekočem mesecu se predstavi mesečni načrt likvidnostne pozicije za prihodnji mesec in simulacijo količnike likvidnosti 1. razreda za prihodnja dva meseca. Upravljanje likvidnosti na strukturni ravni obsega izračun kazalnikov likvidnosti, izračun likvidnostnega razmika, izračun neto likvidne aktive in izračun povprečne preostale zapadlosti aktivnih in pasivnih postavk. V sklopu strukturne likvidnosti izvaja banka tudi stres teste različnih scenarijev z namenom, da se ugotovi vpliv negativnih potencialno nevarnih dogodkov na likvidnostno pozicijo banke in pripravi ukrepe za zmanjšanje vpliva oz negativnih posledic. Banka izvaja t.i. »what if« analize scenarijev. Stresni scenariji preučujejo velikost krize in najprimernejše odzive banke glede na vrsto in obseg krize. Stres testi se izvajajo mesečno v skladu z »Metodologijo izvajanja stresnih scenarijev likvidnostnega tveganja v Skupini Nove KBM d.d.« Banka mora v krizni situaciji ukrepe izvajati organizirano, kredibilno in učinkovito. Kritične vrednosti posameznih likvidnostnih kazalnikov in indikatorjev ter ustrezni ukrepi za zgodnje ugotavljanje kriznih razmer, za preprečitev oziroma za odpravo vzrokov likvidnostnih kriz ter ponovno vzpostavitev normalnega likvidnostnega položaja banke so navedeni v dokumentu »Krizni načrt za obvladovanje likvidnostnega tveganja v Novi KBM d.d.« Banka v sklopu upravljanja likvidnosti skrbi tudi za primerno sekundarno likvidnost, kamor spadajo primerni (ECB ”eligible” ) vrednostni papirji v skladu s »Politiko upravljanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji v bančni knjigi Nove KBM d.d.« Osnovni vir za naložbe v dolžniške vrednostne papirje so izvirna sredstva banke ter sredstva, ki izhajajo iz likvidnostnih presežkov. Portfelj vrednostnih papirjev Nove KBM tvorijo zlasti državni vrednostni papirji in vrednostni papirji (obveznice) bank ustrezne bonitete (nad »naložbenim razredom«) po oceni Fitch, Moody's in Standard & Poor's, ki so na dan 31. december 2012 predstavljali okrog 92,4% portfelja dolžniških vrednostnih papirjev banke. Sektor zakladništva in Sektor upravljanja tveganj na mesečnem nivoju poročata o strukturni likvidnosti odboru za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO) v skladu s Poslovnikom o delu odbora ALCO. 12.3.3.2 Finančne institucije Glavni dejavnosti Sektorja odnosov s finančnimi institucijami sta vzdrževanje odnosov korespondenčnega bančništva in urejanje mednarodnega dolgoročnega financiranja. Za zadovoljevanje svojih potreb po dolgoročnem financiranju Nova KBM poleg depozitov komitentov uporablja razne vire, vključno z medbančnimi, sindiciranimi in podrejenimi krediti. Osnovni namen podrejenih instrumentov je krepitev kapitalske pozicije Nove KBM, pri čemer je večja likvidnost dodatna prednost. Sektor odnosov s finančnimi institucijami je odgovoren tudi za urejanje kreditnih linij. Nova KBM zagotavlja tudi dolgoročne vire financiranja odvisnim bankam v Skupini. Na dan 31. decembra 2012 je znašalo stanje dolgoročnih kreditov, kreditnih linij in hibridnih instrumentov (za izboljšanje kapitalske ustreznosti PBS), odobrenih PBS, 19,2 mio EUR, odobrenih Adria Bank 20,0 mio EUR in odobrenih Credy banki 5 mio EUR. 84 Na dan 30. decembra 2012 je znašala dolgoročna zadolžitev Nove KBM pri bankah 639,7 mio EUR, dolgoročni krediti, odobreni bankam, pa so znašali 64,2 mio EUR. 12.3.3.3 Investicijsko bančništvo Glede na to, da slovenski trg vrednostnih papirjev trenutno ne zagotavlja večjih možnosti za zahtevne posle investicijskega bančništva, se Sektor investicijskega bančništva Nove KBM ukvarja predvsem s posredništvom in aktivnim upravljanjem portfelja za komitente Nove KBM ter upravljanjem trgovalnega portfelja delnic v imenu in za račun banke. Komitenti Nove KBM na področju borznega posredništva so fizične in pravne osebe. Fizične osebe so praviloma bolj aktivne na področju trgovanja z delnicami, pravne osebe pa storitve borznega posredništva Nove KBM uporabljajo v povezavi s svojimi aktivnostmi na področju trgovanja z obveznicami. Poleg tega v skladu s slovensko zakonodajo svetovanje pri združitvah in prevzemih lahko izvajajo le banke ali borznoposredniške družbe z licenco. Nova KBM namerava svojo dejavnost upravljanja portfeljev še naprej razvijati in uvesti nove borznoposredniške produkte v povezavi z drugimi produkti Skupine Nove KBM. 12.3.4 Distribucijska mreža Velika distribucijska mreža Skupine Nove KBM strankam omogoča, da svoje poslovanje s Skupino Nove KBM opravljajo na različne načine: • • • • na okencih raznih poslovalnic, izpostav in poštnih poslovalnic v delovnem času; preko bankomatov; z uporabo kartic na POS terminalih; in z uporabo spletnega bančništva: Bank@Net (za fizične osebe) in Poslovni Bank@Net (za pravne osebe). 12.3.4.1 Poslovalnice Na dan 31.decembra 2012 je Skupina Nove KBM imela skupaj 93 poslovalnic, od tega je 14 takšnih, ki svojim komitentom ponujajo vse storitve, 79 jih nudi omejen izbor produktov in storitev, določeni produkti in storitve pa so na voljo komitentom tudi v šestih poslovalnicah PBS (od katerih sta dve poslovna centra PBS). Določene bančne storitve se prav tako lahko opravljajo v več kot 525 poštnih poslovalnicah. 12.3.4.2 Bankomati Storitve na bankomatih, ki jih Nova KBM zagotavlja svojim komitentom, obsegajo dvig gotovine, preverjanje stanja na transakcijskih računih in nakup kartic za mobilne telefone. Poleg tega so nekateri bankomati opremljeni za sprejem plačil položnic in polaganje sredstev na račun. Nova KBM je na dan 31. decembra 2012 imela 265 bankomatov, kar glede na podatke Banke Slovenije pomeni 14,8% tržni delež na slovenskem trgu . Vsi bankomati so bili nadgrajeni in ustrezajo standardu EMV, ki se zahteva za EuroCard, MasterCard™, VISA™ in druge kartice s čipi. 12.3.4.3 POS terminali Nova KBM je na dan 31.decembra 2012 imela 3.478 statičnih in mobilnih POS terminalov. Tržni delež POS terminalov Nove KBM je na dan 31.decembra 2012 znašal 9%. Nova KBM je imela na dan 31. december 2012 5,07 mio transakcij. Število sklenjenih POS pogodb s prodajnimi mesti za sprejem kartic Active, Maestra™, MasterCarda™, VISE™ in Karante je na dan 31. december 2012 znašalo 19.302. 12.3.5 Trženje in komuniciranje Banka uporablja integrirani trženjski pristop, ki vključuje pospeševanje prodaje, direktno pošto, , telefonsko trženje, promocije storitev, osebno prodajo, oglaševanje in odnose z javnostmi, pri čemer koristi alternativne distribucijske kanale, kot so mobilni telefoni, elektronska pošta in korporatino spletno mesto in družabna omrežja (spletni portali.) Banka odgovorno dodeljuje sponzorska in donatorska sredstva na osnovi sprejete politike, letnega načrta, medletnih pobud in priložnosti. Proračun se določi letno na podlagi posebnih poslovnih in trženjskih 85 načrtov. V zadnjih štirih letih je banka letno podprla približno 500 posameznikov in organizacij ter tako prispevala k promociji njihovih pozitivnih dosežkov, krepila pozitivne vrednote in prispevala h kakovosti življenja, obenem pa je s tem uresničila tudi posebne poslovne in komunikacijske cilje banke. Banka načrtno krepi tudi podporo lokalnim skupnostim, kjer odpira nove poslovalnice. Nova KBM skrbi tudi za prepoznavnost svoje blagovne znamke in njeno upravljanje ter redno spremlja stopnje svojega ugleda. V letu 2012 se je banka spričo splošne gospodarske in finančne krize, nenaklonjenem javnem mnenju o bančništvu ter negativnih okoliščin trudila ohraniti ugled. Na podlagi vseslovenske bančne tržne raziskave (Bank tracking, RMplus, maj 2012) so anketiranci banki najpogosteje pripisali naslednje lastnosti: banka s prijaznim, strokovnim in informiranim osebjem, ugledna, s tradicijo, z dobro in raznoliko ponudbo. Hkrati pa se je uvrstila na drugo mesto kot najboljša banka v Sloveniji. 12.4 Raziskave in razvoj, patenti in licence Banka z različnimi raziskavami in analizami sistematično spremlja zadovoljstvo, preference in nakupne odločitve komitentov, učinkovitost tržnih in komunikacijskih dejavnosti ter dejavnosti konkurence. Izsledki analiz ter rezultati raziskav so pomembna podlaga za prilagajanje ponudbe in tržnega nastopa v skladu s preferencami strank ter izvajanje aktivnosti, ki bodo povečevale zadovoljstvo obstoječih komitentov banke. Od leta 2007 je banka opravila več raziskav navideznega nakupovanja v poslovalnicah (t. i. »mystery shopping«) in več raziskav merjenja učinkovitosti posameznih tržnih akcij. Nova KBM redno sodeluje tudi v vseslovenskih bančnih raziskavah, ki merijo ugled banke, zadovoljstvo komitentov, kakovost storitev in tržni položaj. Banka je registrirala ime in logotip »Nova KBM« in blagovne znamke številnih bančnih produktov. Poleg tega je Nova KBM lastnik dveh mednarodno registriranih blagovnih znamk, imena »Nova KBM« in njenega logotipa, ki uživata zaščito v Evropski uniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. 86 13. 13.1 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Položaj izdajatelja v Skupini Nove KBM V Skupino Nove KBM so bile 31.12.2012 poleg Nove KBM kot nadrejene družbe, vključene še: KBM Fineko d.o.o., KBM Invest d.o.o., KBM Leasing d.o.o., Gorica Leasing d.o.o., KBM Infond d.o.o., PBS d.d., Adria Bank AG, M-Pay d.o.o., Credy banka AD, KBM Leasing Hrvatska d.o.o., Moja naložba d.d. in Maribor Finance B.V. V nadaljevanju je prikazana tabela, iz katere je razvidno poslovanje posameznih segmentov v Skupini Nove KBM v letu 2012. Čisto izgubo poslovnega leta so ustvarila področja bančništvo, lizing in nepremičninska dejavnost, medtem ko sta pozitivno vplivala na rezultat Skupine segmenta upravljanje skladov in ostalo. Družba Bančništvo Nova KBM PBS Adria Bank AG Credy banka Upravljanje skladov KBM Infond Moja naložba Lizing KBM Leasing Gorica Leasing KBM Leasing Hrvatska Nepremičninska KBM Fineko dejavnost KBM Invest Ostalo M-PAY Število zaposlenih na dan 31.12.2012 Velikost celotnega kapitala (v 000 €) Čisti poslovni izid (v 000 €) Bilančna vsota (v 000 €) 1.280 236 31 380 (203.255) 332 (5.444) 100 4.338.568 799.519 180.693 139.253 192.569 47.441 29.989 23.893 (65,54) 0,84 (20,32) (0,05) (4,60) 0,05 (3,35) (0,01) 37 1.241 16.781 13.260 8,97 7,16 14 320 136.496 6.867 4,72 0,23 10 12 (22.310) (20.905) 111.515 65.767 (22.041) (18.091) * * (15,80) (23,17) 8 (3.962) 39.210 (3.462) * (8,95) 11 9 634 (21.806) 30.041 36.249 2.985 (17.863) 30,56 * 12,62 (43,24) 0 13 198 197 8,42 8,39 ROAE pred davki ROAA pred davki *Vrednost kazalnika ni izračunana zaradi negativnega povprečnega kapitala oziroma negativnega kapitala v zadnjem obdobju. Od 30.10.2012 je družba KBM Projekt d.o.o. v likvidaciji, kar pomeni izgubo obvladovanja. KBM Projekt d.o.o. ni več odvisna družba Nove KBM. Zaradi prodaje deleža v kapitalu Zavarovalnice Maribor le-ta po stanju 31.12.2012 ni več pridružena družba Nove KBM. 87 V spodnjem diagramu so prikazane Nova KBM in njene neposredno ali posredno odvisne in pridružena družba: Nova KBM d.d. KBM Fineko d.o.o. 100% KBM Invest d.o.o. 100% KBM Leasing d.o.o. 100% 5,62% KBM Leasing Hrvatska d.o.o. 94,38% Gorica Leasing d.o.o. 100% Moja naložba d.d. 45% KBM Infond d.o.o. 1 72,73% Poštna banka Slovenije d.d. 55% Maribor Finance B.V. 4 0,00% Adria Bank AG 46,65% 2 M-Pay d.o.o. 50% Credy banka a.d. 3 76,64% 1 Delež Skupine v osnovnem kapitalu KBM Infond d.o.o. znaša 72,00 odstotkov. Zaradi odstotka lastnih poslovnih deležev znaša delež Skupine v kapitalu in glasovalnih pravicah družbe KBM Infond d.o.o. 72,73 odstotkov. 2 Delež Skupine v osnovnem kapitalu in glasovalnih pravicah Adria Bank AG znaša 50,54 odstotkov, delež v vpisanem kapitalu pa 46,65 odstotkov. Le-ta sestoji iz osnovnega kapitala in participacijskih deležev brez glasovalnih pravic, ki so v lasti manjšinskih lastnikov. 3 Med banko in Republiko Srbijo je za 12,89 odstotni delež v Credy banki a.d., ki je v lasti Republike Srbije, sklenjen delničarski sporazum, ki vsebuje določilo o prodajni opciji za Republiko Srbijo in o nakupni opciji za banko. Po izvršitvi opcije bo banka imela 89,53-odstotni delež, Republika Srbija pa 0-odstotni delež. Vrednost opcije v višini 5.636 tisoč evrov je izkazana v postavki druge obveznosti. 4 Maribor Finance B.V. predstavlja podjetje za posebne namene, ki ga obvladuje Nova KBM.. 88 13.2 Odvisne in pridružene družbe Nove KBM 13.2.1 Poštna banka Slovenije d.d. – bančna skupina Nove KBM d.d. (PBS) PBS je bila ustanovljena leta 1991. Nova KBM je delnice PBS pridobila leta 2004 na osnovi pogodbe o prenosu delnic med Republiko Slovenijo in Novo KBM. PBS posluje kot samostojna banka predvsem prek mreže poštnih poslovalnic po vsej Sloveniji. PBS svojim komitentom nudi vrsto produktov in storitev, vključno z depoziti, krediti za fizične in pravne osebe, plačilnimi instrumenti, kot so debetne kartice, kartice z odlogom plačila in potovalni čeki, storitvami domačega in mednarodnega plačilnega prometa in menjalniškim poslovanjem. Produkti in storitve PBS so na voljo na več kot 525 poštnih poslovalnicah. 13.2.2 Adria Bank AG Adria Bank je avstrijska banka s polnim pooblastilom za poslovanje, ki je usmerjena izključno v poslovanje z gospodarskimi družbami. Ustanovljena je bila leta 1980 kot konzorcijska banka s sedežem na Dunaju na pobudo skupine LB in Zentralsparkasse und Kommerzialbank, Dunaj. V aprilu 2007 je Nova KBM d.d. s povečanjem kapitalske naložbe na 50,54% postala največji lastnik banke. Drugi lastniki banke so NLB (28,64%) in Beogradska banka AD (21%). Specializirana je za financiranje uvoza in izvoza na trgih srednje in južne Evrope, zlasti pa na območjih držav nekdanje Jugoslavije. 13.2.3 Credy banka a.d., Kragujevac Credy banka je srbska banka s polnim pooblastilom za poslovanje. V sedanji obliki je bila ustanovljena leta 1991. Predhodnica banke je bila Komunalna banka, ki je bila ustanovljena leta 1955 in se je leta 1966 preimenovala v Kreditno banko, Kragujevac. Leta 1970 je Kreditna banka, Kragujevac, pod imenom Jugobanka, Kragujevac, postala članica sistema Jugobanke. Leta 2000 se je združila z majhno Šumadija banko, leta 2004 pa še s Srpsko regionalno banko, s čemer je razširila svojo poslovno mrežo. Marca 2010 je Nova KBM vpisala nove delnice in s tem postala imetnik 55.10% kapitalskega deleža v srbski Credy banki, Kragujevac.Novembra leta 2010 je Nova KBM z 10 mio EUR dokapitalizirala Credy banko in pridobila 72,38% lastniški delež. V letu 2011 je Nova KBM s 5 mio EUR dokapitalizirala družbo Credy banka, na podlagi česar se je njen kapitalski delež dvignil na sedanjih 76, 64 odstotka. V skladu z delničarskim sporazumom ima Vlada Republike Srbije prodajno opcijo za prodajo svojega deleža po ceni, ki jo je za delnice plačala Nova KBM, povišani za 10% letno (»povišana cena«), ali po tržni ceni, če je ta višja od povišane cene (vendar največ do 20% višja), po tretji obletnici izvedenega prevzema 55,1% deleža s strani Nove KBM. Glavni trg Credy banke je osrednja Srbija, usmerjena je na kreditno poslovanje s pravnimi osebami, vir njenega financiranja pa so delno tudi depoziti prebivalstva. 13.2.4 Odvisne lizing družbe Skupina Nove KBM opravlja dejavnost lizinga v Sloveniji in na Hrvaškem preko več odvisnih družb. Lizing posle Skupine Nove KBM v Sloveniji opravljajo KBM LEASING d.o.o. – Skupina Nove KBM in GORICA LEASING d.o.o. – Skupina Nove KBM. Ti družbi se ukvarjata s finančnim in operativnim lizingom ter prodajo in ponovnim zakupom nepremičnin, osebnih in gospodarskih vozil in opreme. Skupina Nove KBM je začela izvajati lizing posle na Hrvaškem leta 2006 preko družbe KBM Projekt d.o.o., ki se ukvarja z nakupom in prodajo nepremičnin, posredovanjem in razvojem nepremičnin, projektnim financiranjem s krediti, pridobljenimi od Nove KBM, in z nadzorom večjih investicijskih projektov na Hrvaškem, ter preko družbe KBM LEASING HRVATSKA d.o.o., ki jo je banka ustanovila skupaj z družbo KBM LEASING d.o.o. – Skupina Nove KBM in ki nudi storitve lizinga nepremičnin in premičnega premoženja na Hrvaškem. 89 13.2.5 Odvisna družba za upravljanje skladov Družba KBM Infond d.o.o. je bila ustanovljena leta 1993 za upravljanje vzajemnih skladov. KBM Infond, družba za upravljanje d.o.o., je v 72-odstotni lasti Nove KBM d.d. in upravlja osemnajst investicijskih skladov. Zagotavlja ponudbo upravljanja za vse investicijske produkte, ki omogočajo vlagateljem donosno, likvidno in varno naložbo finančnih sredstev glede na zastavljene cilje. 13.2.6 Nepremičninske odvisne družbe Razvoj nepremičnin in povezane dejavnosti Skupine Nove KBM se v Sloveniji izvajajo preko njenih odvisnih družb FINEKO d.o.o. – Skupina Nove KBM in KBM INVEST d.o.o. – Skupina Nove KBM. KBM Fineko izvaja storitve s področja nepremičninske dejavnosti, vključno z nakupom, prodajo in upravljanjem nepremičnin, svetovalnimi storitvami in upravljanjem kapitalskih investicij. KBM Invest izvaja v okviru svojih letnih investicijskih načrtov storitve razvoja nepremičnin in investicijske storitve pri večjih investicijah Skupine Nove KBM, predvsem investicijah in investicijskem vzdrževanju na področju izgradnje novih in obnovi njenih obstoječih poslovnih zgradb in prostorov, izgradnji in prodaji nepremičninskih objektov in storitvah posredovanja nepremičnin. Skupina namerava zmanjšati svojo izpostavljenost do nepremičninskega sektorja in dolgoročno odprodati nepremičninske operacije. 13.2.7 M-Pay d.o.o. Družba M-Pay d.o.o. je bila ustanovljena leta 2004 kot skupno podjetje Nove KBM in družbe Mobitel d.d. za izvajanje njunega strateškega zavezništva na področju mobilnega plačevanja. Partnerja sta skupaj razvila vodilni sistem za mobilno plačevanje v Sloveniji, ki povezuje tri najpomembnejše nacionalne operaterje (z več kot 90% uporabnikov mobilnih telefonov) in v katerega nameravata pritegniti tudi druge banke, da bodo v okviru tega sistema ponujale svojim komitentom storitve mobilnega plačevanja. Družba M-Pay d.o.o. ima vodilno vlogo pri nadaljnjem razvoju in snovanju sistema za mobilno plačevanje. Čeprav nima redno zaposlenih in ima omejen obseg vsakodnevnih aktivnosti, deluje M-Pay glede vsebine in tehnologije, ponujanja teh storitev drugim bankam in nadaljnjega razvoja storitev mobilnega plačevanja kot forum za koordiniranje sistema plačil Moneta. 13.2.8 Pridružena družba Moja naložba d.d. Moja naložba d.d. je ena od enajstih pokojninskih družb, ki delujejo v Sloveniji. Pokojninska družba Moja naložba zbira premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vodi osebne račune, upravlja s premoženjem, izplačuje pokojninske rente ter upravlja z zaprtimi in odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi Leta 2000 je Nova KBM v sodelovanju z ZM in nekaterimi drugimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami ustanovila pokojninsko družbo Moja naložba pokojninska družba d.d. (»Moja naložba d.d.«). 90 14. 14.1 PREMOŽENJE IN OPREMA Premoženje Nova KBM ima večino svojega premoženja v lastniški posesti. Na dan 31.12.2012 je imela Nova KBM 2 2 v lastniški posesti 42.668 m , v najemu pa 6.360 m prostorov, kar skupaj predstavlja 94 zgradb ali prostorov v objektih, od katerih je 34 najetih. Na dan 31.12.2012 je čista knjigovodska vrednost zemljišč in zgradb v lastniški posesti Nove KBM znašala 48.787 mio EUR. Nobeno premoženje, ki ga ima Nova KBM v lasti, ni zastavljeno. Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se je od 31. decembra 2010 do 31.decembra 2011 znižala za 1,37% na 64,8 mio EUR in od 31. decembra 2011 do 31.12.2012 ponovno znižala za 4,4% na 62,0 mio EUR. Nova KBM glede na svoje poslovne cilje oblikuje svojo mrežo poslovalnic ter mrežo bankomatov in POS terminalov. V letu 2012 je Nova KBM investirala 241 tisoč evrov v nadgradnjo mreže bankomatov in POS terminalov. Poleg tega je Nova KBM v letu 2012 investirala 1.799 tisoč evrov v informacijsko strojno opremo. 14.2 Okolje Ni posebnih okoljskih problemov, ki bi lahko vplivali na rabo opredmetenih sredstev Nove KBM. 14.3 Zavarovanje Vsaka družba v Skupini Nove KBM skrbi za svoje lastne zavarovalne police in zavarovalna kritje, za katere meni, da so primerne. Kakor je običajno v slovenskem bančništvu, se Nova KBM skrbi za celovito zavarovanje vseh svojih zgradb, vozil, pohištva in napeljav. Prav tako se zavaruje pred tveganji, ki so povezana z gotovino, hranjeno v sefih, bankomatih, na bančnih okencih in med prevozi kot tudi pred tveganji, povezanimi s ponarejenim denarjem. Nova KBM ni zavarovana za primer neustreznega ravnanja zaposlenih, razen v obliki t.i. D&O zavarovanja odgovornosti. Prav tako Nova KBM nima finančnega zavarovanja za primere škodljivih učinkov, ki jih povzroči izguba kogarkoli izmed ključnega osebja. Vendar pa Nova KBM v zaposlitvene pogodbe vključuje konkurenčno klavzulo. 91 15. POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED V nadaljevanju podana analiza finančnega stanja Skupine Nove KBM temelji na revidiranih računovodskih izkazih. To analizo je potrebno brati skupaj z »Izbranimi konsolidiranimi finančnimi informacijami«. Revidirani računovodski izkazi na dneve in za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU (MSRP). Ta analiza vsebuje projekcije prihodnosti in odraža sedanje poglede Skupine Nove KBM glede prihodnjih dogodkov in finančnega stanja Skupine. Dejanski rezultati se lahko bistveno razlikujejo od pričakovanih iz teh projekcij prihodnosti zaradi dejavnikov, kot so tisti, navedeni v poglavju »Dejavniki tveganja« in na drugih mestih v tem prospektu. Nekatere številke v tem poglavju so bile zaokrožene, zato (i) so mogoče majhne razlike med zneski istih postavk v različnih tabelah in (ii) številke, ki so zapisane kot seštevek v nekaterih tabelah, niso nujno seštevek številk pred njimi. 15.1 Finančno stanje Bilančna vsota Skupine je 31.12.2012 znašala 5.321.810 tisoč € in se je glede na konec leta 2011 znižala za 491.261 tisoč € oz. za 8,5 %. Depoziti strank, ki niso banke, so konec leta 2012 znašali 3.618.678 tisoč € oz. za 3,8 % manj kot konec leta 2011. Najbolj so se depoziti znižali v Novi KBM in sicer predvsem v segmentu države in prebivalstva. V Credy banki so se depoziti znižali zaradi preknjiževanja vlog bank v stečaju iz postavke vloge strank, ki niso banke, v vloge bank. Depozite strank, ki niso banke, pa je povečala banka PBS. Krediti bank so konec leta 2012 znašali 576.004 tisoč €. V letu 2012 so se znižali predvsem zaradi predčasnega poplačila preostanka sindiciranega kredita v Novi KBM. Stanje teh kreditov se je znižalo tudi v PBS-u, v vseh lizinških družbah in KBM Infondu. Dolžniški vrednostni papirji so konec leta 2012 znašali 88.592 tisoč € in so se povečali za 39.619 tisoč €. Povečanje je rezultat njihovega povečanja v Novi KBM zaradi nove izdaje potrdil o vlogah v marcu 2012 in izdaje obveznice KBM 10 v decembru 2012 ter njihovega zmanjšanja v PBS-u iz naslova zapadle sedme izdaje obveznice in potrdil o vlogah. Podrejene obveznosti so konec leta 2012 znašale 98.069 tisoč € in so se znižale predvsem v Novi KBM, zaradi predčasnega odkupa hibridnih instrumentov. Krediti strankam, ki niso banke, so konec leta 2012 znašali 3.397.900 tisoč € oz. za 11,6 % manj kot konec leta 2011. Stanje neto kreditov strankam, ki niso banke, se je znižalo v Novi KBM, PBS-u, Adria Bank in vseh lizinških družbah. Najbolj se je znižalo stanje teh kreditov v Novi KBM, kar je posledica znižanja bruto kreditov strankam, ki niso banke, in oblikovanja dodatnih oslabitev. Razlog za znižanje bruto kreditov, danih gospodinjstvom, je predvsem upad povpraševanja, kar je posledica gospodarske situacije in poostrenih pogojev kreditiranja. Pri lizinških družbah se je najbolj znižalo stanje teh kreditov v KBM Leasingu, ta namreč v letu 2012 ni odprodal večine planiranih zalog in tako ni imel sredstev za financiranje novih poslov. Poleg tega je znižanje teh kreditov v KBM Leasingu tudi posledica odplačil obrokov lizingojemalcev, novih odvzemov predmetov lizinga in novo oblikovanih oslabitev v letu 2012. Stanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki je konec leta 2012 znašalo 589.413 tisoč €, se je v letu 2012 najbolj znižalo v Novi KBM, PBS-u in Adria Bank, predvsem zaradi zapadlih vrednostnih papirjev, medtem ko se je v Credy banki stanje povečalo zaradi preusmeritve viškov likvidnosti iz kreditov bankam v nakup državnih oz. trezorskih zapisov. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so konec leta 2012 znašale 500.108 tisoč € in so se povečala za 11,2 %. Sprememba stanja finančnih sredstev v posesti do zapadlosti je v večji meri rezultat povečanja teh sredstev v Novi KBM predvsem zaradi nakupa novih dolžniških vrednostnih papirjev. Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb so znašale 3.090 tisoč € in so bile nižje za 44.449 tisoč € . Zmanjšanje stanja se nanaša predvsem na prodajo 51% deleža Zavarovalnice Maribor. 92 15.2 Rezultati poslovanja Dobiček Skupine iz rednega poslovanja pred rezervacijami in oslabitvami je znašal 69.829 tisoč € (4,1 % manj kot v 2011). Skupina je tudi v letu 2012 poslovala v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki so se v drugi polovici leta še nekoliko poslabšale ob ponovnem zaustavljanju gospodarskih aktivnosti. Posledično je Skupina oblikovala rekordno visoke rezervacije in oslabitve predvsem zaradi kontinuiranega poslabševanja in čiščenja kreditnega portfelja. Neto rezervacije in oslabitve so v 2012 tako znašale 309.466 tisoč € (76,4 % več kot v 2011). Opazni so učinki aktivnega pristopa k zniževanju stroškov, saj so bili administrativni stroški Skupine v letu 2012 nižji za 4,1 %, samo v obvladujoči banki pa za 7,2 % v primerjavi z letom 2011. Izguba Skupine Nove KBM iz rednega poslovanja je v letu 2012 znašala 239.637 tisoč €. V primerjavi z 2011 so k izkazani izgubi največ prispevali: višji neto odhodki za rezervacije in oslabitve (134,1 mio €) ter nižje čiste obresti (za 29,7 mio €). Čista izguba Skupine iz rednega poslovanja je bila 227.147 tisoč € (v letu prej 86.452 tisoč €). Čisti dobiček (po obdavčitvi) iz ustavljenega poslovanja je bil zaradi vpliva dobička pri prodaji deleža v pridruženi družbi 21.450 tisoč evrov. Čista izguba poslovnega leta je bila 205.697 tisoč evrov. Čisti dobiček poslovnega leta so izkazale odvisne družbe KBM Infond (1,2 mio €), KBM Fineko (0,6 mio €), PBS (0,3 mio €) in Credy banka (0,1 mio €). Čisto izgubo poslovnega leta so izkazale odvisne družbe Adria Bank AG (-2,7 mio €), KBM Leasing Hrvatska (-4,0 mio €), Gorica Leasing (-20,9 mio €), KBM Invest (-21,8 mio €), KBM Leasing (-22,3 mio €) in obvladujoča banka (-203,3 mio €). Prihodki iz obresti Skupine so v 2012 znašali 227.856 tisoč € (34,9 mio € oziroma 13,3 % manj kot leto prej). Odhodki za obresti so v istem obdobju znašali 122.012 tisoč € (5,2 mio € oziroma 4,1 % manj kot leto prej). Čiste obresti Skupine so tako znašale 105.844 tisoč € (29,7 mio € oziroma 21,9 % manj kot leto prej). Upad čistih obresti je bil posebej izrazit pri obvladujoči banki (-27,7 %) in PBS (-9,7 %). Pihodki iz opravnin Skupine so v 2012 znašali 94.185 tisoč € (4,3 % manj kot leto prej), medtem ko so odhodki za opravnine znašali 35.385 tisoč € (15,8 % manj kot leto prej). Čiste opravnine Skupine so v 2012 znašale 58.800 tisoč € (4,2 % oziroma za 2,4 mio € več kot leto prej). Čiste opravnine so se v primerjavi z letom prej najbolj povečale pri KBM Infondu (45,1 % oziroma za 1,4 mio € zaradi prevzetih skladov) in obvladujoči banki (3,2 % oziroma za 1,3 mio € predvsem zaradi vpliva večjih odhodkov v 2011 za predčasno odplačan sindiciran kredit). Prihodki iz dividend so v 2012 znašali 2.572 tisoč € oziroma 13,0 % manj kot leto prej. Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida so v 2012 znašali 25.972 tisoč € in se nanašajo predvsem na poslovanje obvladujoče banke, ki je realizirala 24.550 tisoč € dobička iz predčasnega odkupa hibridnih obveznic. Čiste izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju so v 2012 znašale 5.306 tisoč €. Realizirana izguba se navezuje predvsem na znižanje stanja vrednostnih papirjev obvladujoče banke, za katere banka ni krepila terminskih pogodb, zaradi tveganja neizpolnitve pogodbe nasprotne stranke in na izgubo iz izvedenih finančnih sredstev iz naslova oslabitve opcije Credy banke. Administrativni stroški so znašali 104.059 tisoč € (4,1 % oziroma 4,4 mio € manj kot leto prej), amortizacija pa 16.443 tisoč € (1,2 % manj kot leto prej). Administrativni stroški in amortizacija so v 2012 znašali skupaj 120.502 tisoč € (3,7 % oziroma 4,6 mio € manj kot leto prej). Stroške je zmanjšala obvladujoča banka (za 7,4 % oziroma 6,6 mio €), Adria Bank in KBM Fineko, medtem ko so jih imele druge odvisne družbe Skupine približno enake ali pa so jih povišale, najbolj KBM Infond zaradi prevzema pravic in delavcev ob prevzemu upravljanja skladov ter lizinške družbe zaradi večjih stroškov zalog in višjih stroškov pravnih storitev. Neto odhodki za rezervacije in oslabitve Skupine so v letu 2012 znašali 309.466 tisoč € (76,4 % oziroma 134,1 mio € več kot leto prej), od tega samo rezervacije 9.072 tisoč € (leto prej 16.939 tisoč €). Večji del neto odhodkov odpade na oslabitve kreditov in so posledica nadaljevanja krize ter negativnih gospodarskih razmer in začetih stečajev komitentov. V strukturi rezervacij in oslabitev odpade na segment bančništva 81,3 %, na lizinške družbe 13,4 % in na druge družbe 6,5 %. Donos Skupine na povprečna sredstva (ROAA) pred obdavčitvijo je bil v letu 2012 zaradi izkazane izgube negativen, in sicer -3,85 odstotka (v letu prej -1,75 odstotka). Donos Skupine na povprečni kapital (ROAE) pred obdavčitvijo je v letu 2012 znašal -55,00 odstotka (v letu prej pa -21,51 odstotka). 93 Marža finančnega posredništva v povprečni bilančni vsoti Skupine je v letu 2012 znašala 3,73 odstotka, kar je za 0,36 odstotne točke manj kot v letu 2011. Obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo, je v letu 2012 znašala 1,87 odstotka ali 0,44 odstotne točke manj kot v letu 2011. Vseobsegajoči donos Skupine je bil v 2012 po obdavčitvi negativen in je znašal 183.463 tisoč €. Predvsem realizirana čista izguba poslovnega leta znižuje vseobvsegajoči donos Skupine, medtem ko ga dobički pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi instrumenti razpoložljivimi za prodajo, ki izhajajo iz krepitve obveznic ter krepitve delnic in investicijskih kuponov, zvišujejo. Finančno poslovanje Skupine Nove KBM je v veliki meri odvisno od makroekonomskega okolja v katerem posluje. Več o dejavnikih, ki lahko vplivajo na poslovanje izdajatelja se nahaja v poglavju 17.2 Trendi, ki lahko vplivajo na poslovne rezultate in finančno stanje Skupine Nove KBM. 15.3 Kapital Spodnja tabela prikazuje za Skupino Nove KBM podatke o konsolidiranem kapitalu na osnovi tveganja za namen kapitalske ustreznosti, o tveganju prilagojeni aktivi in o količnikih kapitalske ustreznosti na osnovi tveganja, izračunane skladno z veljavnimi smernicami Banke Slovenije in kot so bili sporočeni Banki Slovenije: Na dan 31. decembra 2010 2011 2012 (v mio EUR, razen kjer so odstotki) Temeljni kapital................................................................ Dodatni kapital I............................................................... Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I .......................................................................... Skupaj kapital (za namen solventnosti)....................... Kapitalske zahteve za kreditno tveganje.......................... Kapitalske zahteve za tržna tveganja .............................. Kapitalske zahteve za operativna tveganja...................... Skupaj kapitalske zahteve ............................................ Količniki kapitalske ustreznosti: Skupni količnik kapitalske ustreznosti ........................ Količnik kapitalske ustreznosti na temeljni kapital ........... Najnižji količnik kapitalske ustreznosti, kot ga zahteva Banka Slovenije............................................................... 414,1 168,1 446,3 166,4 354,8 44,7 (43,5) 538,7 362,7 4,2 28,8 395,7 (49,3) 563,4 360,0 3,5 29,4 392,9 (3,1) 396,4 313,0 3,1 29,8 345,9 10,9 % 7,9 % 11,5% 8,6% 9,2% 8,2% 8,0 % 8,0% 8,0% Evropski svet je oktobra 2011 z namenom ponovne vzpostavitve zaupanja v bančni sektor sprejel ukrep, da morajo banke od 30.6.2012 vzdrževati količnik kapitalske ustreznosti na čisti temeljni kapital na višini vsaj 9 %. EBA je v svojem zadnjem poročilu o vseevropski kapitalski vaji sprejela načrt banke, da doseže količnik kapitalske ustreznosti na čisti temeljni kapital v predpisani višini do 31.12.2012. Banka je zato izvedla ukrepe za povečanje kapitala ob hkratnem znižanju tveganju prilagojene aktive oziroma kapitalskih zahtev. Ukrepi za povečanje kapitala so bili delni odkup hibridnih instrumentov, prodaja Zavarovalnice Maribor d.d. in najetje hibridnega posojila. Zaradi bistveno višjega oblikovanja slabitev in rezervacij, kot je bilo sprva predvideno, skupina ni dosegla količnika kapitalske ustreznosti na čisti temeljni kapital v višini 9 %. Zato banka še naprej izvaja aktivnosti za izboljšanja kapitalske ustreznosti v skladu s planom prestrukturiranja, ki predvideva dokapitalizacijo do konca junija 2013 Količnik kapitalske ustreznosti Skupine Nove KBM na čisti temeljni kapital je bil 31. decembra 2010 7,4%, 31. decembra 2011 8,1% in 31. decembra 2012 7,57%. 15.4 Pomembnejše računovodske usmeritve Računovodski izkazi izdajatelja so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (»MSRP«), kot jih je sprejela Evropska unija. 94 Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov, so navedene v letnih poročilih Skupine Nove KBM za leto 2010, 2011 in 2012, ki so dostopna na sedežu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja (http://www.nkbm.si/porocila). 95 16. 16.1 KAPITALSKA SREDSTVA Informacije o kapitalskih sredstvih Dolgoročne naložbe Skupine Nove KBM v kapital pridruženih družb v tisoč eur 2012 47.539 22.616 0 18.095 4.521 67.065 65.033 2.032 3.090 Stanje 1.1. Povečanje med letom – pridobitev – realizirani dobički – drugo Zmanjšanje med letom – prodaja – prejete dividende Stanje 31.12. 2011 41.719 10.421 7.344 0 3.077 4.601 155 4.446 47.539 2010 36.081 5.638 0 0 5.638 0 0 0 41.719 Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb so na dan 31.12. 2012 znašale 3.090 tisoč € in so bile glede na 31.12.2011 nižje za 44.449 tisoč € . Zmanjšanje stanja se nanaša predvsem na prodajo 51% deleža Zavarovalnice Maribor. Kupnina ob prodaji deleža v kapitalu Zavarovalnice Maribor d.d. je znašala 65.033 tisoč €. Drugo povečanje dolgoročnih naložb v kapital pridruženih družb predstavljata pripadajoči delež dobička in presežka iz prevrednotenja pridruženih družb. Kapitalske naložbe Skupine Nove KBM v delnice in deleže, razpoložljive za prodajo, na dan 31.12.2012 so znašale 74.035 tisoč eur. 16.2 Viri in zneski denarnih tokov Struktura virov sredstev izdajatelja ter denarni tokovi so podrobno predstavljeni v Letnih poročilih Skupine Nove KBM za leto 2010, 2011 in 2012 (http://www.nkbm.si/porocila). 16.3 Zahteve po zadolževanju in viri financiranja Kapitalske naložbe Skupine Nove KBM v kapital pridruženih družb so financirane z lastnimi sredstvi. 96 17. 17.1 INFORMACIJE O TRENDIH Najpomembnejši trendi Prodajni postopek deleža Nove KBM d.d. v Zavarovalnici Maribor d.d. Nova KBM je dne 11.12.2012 podpisala sporazum o prodaji celotnega deleža ZM (51%) pozavarovalnici Sava. Realizirani dobiček iz prodaje in zmanjšanje odbitne postavke pri izračunu kapitalske ustreznosti sta upoštevana pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti na dan 31.12.2012. Prilive iz prodaje bo Nova KBM prejela postopoma, v skladu z vnaprej znanim časovnim razporedom, zadnji priliv bo opravljen predvidoma aprila 2013. Odkup podrejenih instrumentov Nova KBM je z namenom krepitve čistega temeljnega kapitala izvedla delni odkup oziroma zamenjavo podrejenih instrumentov v naslednji višini: ISIN koda instrumenta Nominalni znesek pred odkupom oziroma zamenjavi Nominalni znesek odkupa/zamenjave Nominalni znesek po odkupu oziroma zamenjavi Realizirani dobiček XS0325446903 100.000.000 EUR 88.192.000 EUR 11.808.000 EUR 24.541.000 EUR XS0270427163 50.000.000 EUR 31.900.000 EUR 50.000.000 EUR 0 Banka je ponudbo podala dne 13. novembra 2012 in uspešno zaključila delni odkup oziroma zamenjavo hibridnih instrumentov dne 20. decembra 2012. Banka je predhodno pridobila pogojno soglasje Banke Slovenije za delni odkup oziroma zamenjavo hibridnih instrumentov. Pogoj za soglasje je bilo ohranitev oziroma izboljšanje višine in kvalitete kapitala, kar je banka izpolnila s prodajo deleža v ZM. Bonitetna ocena Bonitetna agencija Moody's Investors Service je Novi KBM znižala oceno dolgoročnega tveganja iz B3 na Caa2 z negativnimi obeti za prihodnost. Ocena podrejenega dolga se je znižala iz Caa3(hyb) na C(hyb). Ocena finančne moči banke je ostala nespremenjena (E). Moody's je znižala tudi BCA (baseline credit assessment) oceno iz caa1 na caa3 (ocena finančne moči banke brez državne pomoči). Načrt prestrukturiranja Republika Slovenija je dne 21.3.2013 predložila Evropski komisiji načrt prestrukturiranja Skupine Nove KBM, saj je Nova KBM prejela v decembru 2012 hibridno posojilo v višini 100 mio EUR, ki se šteje kot državna pomoč in se je v skladu s pravili o državnih pomočeh Republika Slovenija zavezala predložiti Evropski komisiji načrt prestrukturiranja. Evropska komisija do datuma tega prospekta še ni potrdila predloženega načrta prestrukturiranja. Zadnja revizijsko pregledana finančna poročila izdajatelja so poročila na dan 31.12.2012. Po objavi zadnjih revizijsko pregledanih finančnih poročil se poslovne možnosti izdajatelja niso bistveno poslabšale. 17.2 Trendi, ki lahko vplivajo na poslovne rezultate in finančno stanje Skupine Nove KBM Makroekonomsko okolje Finančno poslovanje Skupine Nove KBM je v veliki meri odvisno od makroekonomskega okolja, v katerem posluje. Večji del svojega poslovanja izvaja Skupina v Sloveniji, zato na njen finančni položaj in rezultate poslovanja znatno vplivajo splošni gospodarski in politični pogoji v Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah, vključno s stopnjo gospodarske rasti in stopnjo inflacije ter nihanjem obrestnih mer. Slovenija je članica Evropske unije in evroobmočja in je na dan 31. decembra 2011 imela nekaj več kot 2 milijona prebivalcev. Slovenija je gospodarsko najrazvitejša država v srednji Evropi in je z BDP 97 na prebivalca v višini 17.244 EUR v letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, bila po podatkih Eurostata pred Poljsko, Madžarsko, Republiko Češko, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo. BDP na prebivalca je v letu, ki se je končalo 31. decembra 2011, v Sloveniji znašal 17.620 EUR. Gospodarska aktivnost v Sloveniji je bila do prve polovice leta 2008 močna, zato je slovensko gospodarstvo glede rasti BDP beležilo ugodne rezultate. V drugi polovici leta 2008 se je globalno gospodarstvo soočilo z največjim padcem gospodarske rasti v zadnjih 80 letih, še posebej pa je bil prizadet sektor finančnih storitev. Nezadostna likvidnost, pomanjkanje virov financiranja, pritisk na kapital in izrazita cenovna nestanovitnost številnih kategorij premoženja so povzročili znaten pritisk na finančne institucije. Veliko razvitih gospodarstev je vstopilo v recesijo, v razvijajočih se gospodarstvih pa se je rast upočasnila, kar je vplivalo izrazito negativno na vrednost sredstev, zaposlenost, zaupanje potrošnikov in raven gospodarske aktivnosti. Globalna upočasnitev gospodarske aktivnosti je v letih 2009-2012 močno prizadela slovensko gospodarstvo. Slovenija je beležila gospodarsko rast -8,1% v letu 2009, 1,4% v letu 2010, -0,2% v letu 2011 in -2,3% v letu 2012. Za Slovenijo v letu 2013 napovedujejo mednarodne institucije in UMAR negativno gospodarsko rast med -0,7 in -2,1%. Glej 12.1 »Pregled poslovanja─Pregled slovenskega gospodarstva«. Obrat trenda in ponovna rast BDP sta v Sloveniji glede na napovedi predvideni v letu 2014 v višini med 0,8% do 1,0%. Evropska komisija napoveduje za EU gospodarsko rast v višini 0,4% v letu 2013 in 1,6% v letu 2014. Poglavitni nevarnosti iz makroekonomskega okolja, ki lahko po ocenah negativno vplivata na poslovanje Skupine Nove KBM sta naraščanje cen in negotovost na finančnih trgih zaradi nadaljevanja globalne finančne krize. Inflacija Letna stopnja inflacije ob koncu leta 2012 je bila 2,6%, medtem ko je bila ob koncu leta 2011 1,8% in ob koncu leta 2010 1,9%. Po napovedih ECB bo pričakovana stopnja inflacije v letu 2013 v evroobmočju in Sloveniji ostala zmerna. Obrestne mere, razporeditev sredstev in stroški financiranja Čisti obrestni prihodki so vedno bili najpomembnejša sestavina dobička Skupine Nove KBM. Čiste obrestne prihodke določata višina obrestonosnih sredstev in obrestovanih obveznosti, razlika med obrestno mero na obrestonosna sredstva in obrestno mero, ki se plačuje na obrestonosne obveznosti, ter delež obrestonosnih sredstev, ki se financirajo z neobrestonosnimi obveznostmi in kapitalom. Do začetka finančne krize se je kreditni portfelj Skupine Nove KBM zaradi rasti slovenskega gospodarstva in s tem povezanega povpraševanja po finančnih virih s strani prebivalstva in pravnih oseb povečeval. Padec rasti slovenskega gospodarstva v obdobju od 2009 do 2012 je imel za posledico zmanjšano povpraševanje številnih gospodarskih sektorjev po finančnih virih. Zaradi poslabšanja kreditnega portfelja, povečanega profila tveganja njenih komitentov (gospodarskih družb) in padanja količnikov kapitalske ustreznosti v omenjenem obdobju, je Skupina Nove KBM začela zniževati sredstva iz kreditov nebančnemu sektorju. Omenjen trend je še posebej opazen v letu 2012, ko so se sredstva iz kreditov nebančnemu sektorju znižala za 11,6%. Povprečna obrestna mera za kredite Skupine Nove KBM je bila v letu v letu 2009 5,0%, v letu 2010 5,1%, v letu 2011 5,4% in v letu 2012 4,6%. Skupina Nove KBM lahko poveča svoje čiste obrestne prihodke, če stroškov svojih obrestovanih obveznosti ne zviša do enake mere kot donosov na svoja obrestonosna sredstva. Glavna obrestovana obveznost Skupine Nove KBM so depoziti strank. Zaradi višjih stroškov financiranja na kapitalskih trgih (posledica znižanja bonitetne ocene dolgoročnega dolga države in Nove KBM) in nezadostne likvidnosti v Sloveniji v obdobju krize je Skupina skušala povečati obseg depozitov strank s ponudbo višjih obrestnih mer (enak trend je opazen pri drugih slovenskih bankah), kar je povzročilo pritisk na njeno čisto obrestno maržo. Čista obrestna marža Skupine Nove KBM se je zniževala iz 2,6% v letu 2008 na 2,3 v letu 2011.. Obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo se je v letu 2012 dodatno znižala in je na dan 31.12.2012 znašala 1,9%. V letih 2011 in 2012 je Skupina odplačevala obveznosti do tujine in vir večinoma zamenjala z ECB, ki je povečala operacije refinanciranja in evropskim bankam omogočila dolgoročne vire (3 leta). Izpostavljenost do ECB se je povišala iz 130 milijonov evrov na dan 31.12.2010 na 485 milijonov evrov na dan 31.12.2012. 98 V letu 2011 so se obrestne mere na depozite ustalile, in sicer predvsem zaradi aktivnosti ECB, ki je podaljšala zapadlosti operacij refinanciranja in omogočila dolgoročne vire (3 leta). V letu 2012 je v Skupini, kakor tudi v celotnem bančnem sektorju opazen porast obrestnih mer na depozite zaradi nadaljevanja trenda odplačevanja obveznosti do tujine in posledično povečanja konkurence za vire prebivalstva v Slovenskem bančnem prostoru. Skupina Nove KBM pričakuje, da se bo kot na glavni viri financiranja tudi v bodoče lahko oprla na depozite strank, za diverzifikacijo virov pa bo za financiranje svojih kreditnih dejavnosti koristila tudi vire ECB in druge razpoložljive vire. Glede na napovedi, bi naj ključna obrestna mera EURIBOR (trenutno 0,75 %) do konca leta 2013 ostala nespremenjena. Slabi krediti Znesek slabih kreditov Skupine Nove KBM (kot je primer tudi za druge slovenske banke) se je od leta 2009 do 2012 znatno povečal, predvsem zaradi poslabšanja kakovosti kreditnega portfelja po gospodarski krizi, ki se je začela v zadnjem četrtletju leta 2008. Bruto znesek slabih kreditov v bruto naložbah strankam se je povečeval s 3,5% v letu 2008 na 7,4% v letu 2009, na 12,1% v letu 2010, na 15,1% v letu 2011 in na 22,2% v letu 2012. Na dan 31. decembra 2012 so slabi krediti gradbenega in predelovalnega sektorja ter finančnega posredništva predstavljali največji delež v bruto slabih kreditih Skupine Nove KBM. Glej poglavje 6.3 »Upravljanje tveganj─Slabi krediti«. Vpliv reorganizacije Skupine Nove KBM Skupina Nove KBM je v letu 2010 imela določene enkratne stroške, ki so bili posledica njenega prevzema in reorganizacije Credy banke, vključno s stroški, povezanimi z odpovedjo delovnega razmerja nekaterim zaposlenim. V letu 2011 je Skupina Nove KBM imela določene enkratne stroške v zvezi z izvedbo dokapitalizacije in druge kotacije na Varšavski borzi. V letu 2012 je Skupina Nove KBM imela enkratne stroške v zvezi z izvedbo prodaje Zavarovalnice Maribor d.d., izvedbo odkupa/zamenjave hibridnih obveznic in izvedbo pridobitve hibridnega posojila.. Nihanja vrednosti vrednostnih papirjev Vrednost portfelja vrednostnih papirjev Skupine Nove KBM je nihala v preteklosti in bo nihala tudi v bodoče, kar ima lahko neposreden vpliv na rezultate poslovanja Skupine Nove KBM in na strukturo njene bilance stanja. Predpisi v zvezi z bančnim sistemom Slovenski bančni sektor je močno reguliran. Slovenske banke morajo od 1. januarja 2008 izpolnjevati zahteve Basla II. V letih 2010 in 2011 so bila dogovorjena pravila Basla III, ki bodo vstopila v veljavo v letih 2013 in 2018 in banke bodo morale izpolnjevati tudi zahteve Basla III. . Po regulativi European Banking Authority (EBA) sodi Nova KBM med sistemsko pomembne banke in mora posledično izpolnjevati regulativo glede kapitalske ustreznosti. 99 18. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA Ta prospekt ne vsebuje napovedi ali ocen dobička. 100 19. 19.1 UPRAVLJANJE, NADZORNI ORGAN IN VIŠJI VODSTVENI DELAVCI Upravljanje Novo KBM upravljata dva vodstvena organa: nadzorni svet in uprava. Nadzorni svet Nove KBM Nadzorni svet je odgovoren za nadzor nad delom uprave. Imenovan je na skupščini delničarjev banke. Člani nadzornega sveta morajo izpolnjevati merila, določena s slovenskimi bančnimi predpisi. Med pristojnosti nadzornega sveta spadajo potrditev poslovne politike in finančnega načrta Nove KBM in Skupine Nove KBM ter odobritev določenih najpomembnejših transakcij, kot na primer (i) novih izdaj vrednostnih papirjev Nove KBM, če znesek izdaje presega 30 milijonov evrov, (ii) vseh poslov v zvezi s pridobitvijo ali odtujitvijo kapitalske udeležbe v gospodarskih družbah in drugih pravnih osebah, katerih knjigovodska vrednost presega 550.000,00 evrov, (iii) transakcij, ki se nanašajo na pridobitev ali odtujitev lastniških finančnih naložb z namenom portfeljskih naložb, ki presegajo višino 5% kapitala Nove KBM, (iv) najema posojila in prevzema drugih obveznosti, ki presegajo 25% kapitala Nove KBM, (v) odpisa terjatev, ki presegajo 1 milijon evrov, (vi) kakršnega koli posla, pri katerem bi izpostavljenost Nove KBM do pogodbene stranke dosegla ali presegla 10% kapitala Nove KBM ali pri katerem se izpostavljenost Nove KBM do pogodbene stranke poveča tako, da doseže ali preseže 15% kapitala Nove KBM d.d. in vsakih nadaljnjih 5% kapitala banke Nadzorni svet se sestane najmanj enkrat vsake tri mesece, po potrebi pa tudi bolj pogosto. Na dan, 30. septembra 2012 je nadzorni svet imel devet članov. Na skupščini delničarjev banke dne 8. junija 2012 je bil imenovan nadzorni svet z novim mandatom. Dne 21.11.2012 je podala odstopno izjavo članica Dušanka Jurenec. Tako na datum tega prospekta nadzorni svet sestavljajo: Ime in priimek Starost Funkcija dr. Peter Kukovica………………………….. 47 član nadzornega sveta - predsednik dr. Niko Samec…………………………….. 47 član nadzornega sveta dr. Egon Žižmond………………………… 63 član nadzornega sveta g. Keith C. Miles…………………………. 72 član nadzornega sveta g. Miha Glavič…….………………………. 42 član nadzornega sveta mag. Peter Kavčič…………………………... 44 dr. Andrej Fatur ………………………… 39 član nadzornega sveta Ga. Karmen Dvorjak………………………. 46 članica nadzornega sveta član nadzornega sveta dr. Peter Kukovica, po izobrazbi doktor znanosti s področja poslovodenja in organizacije, je predsednik uprave družbe. Pred tem je bil med drugim član ter predsednik uprave družbe Iskra MIS d.d. in direktor agencije za kadre Tevis. Keith Charles Miles je član Inštituta računovodij (Institute of Chartered Accountants) Anglije in Walesa ter predavatelj na področju financ, ekonomije, vodenja podjetij in prodaje. Bil je direktor številnih britanskih delniških družb in zaposlen v finančnih institucijah, med drugim v Grindlays bank Group in Datnow Group. Je državljan Republike Slovenije in Velike Britanije ter predsednik društva Britanija – Slovenija, kjer sodeluje pri krepitvi sodelovanja med državama. dr. Egon Žižmond, po izobrazbi doktor ekonomskih znanosti, je redni profesor na Univerzi na Primorskem ter predstojnik katedre za ekonomske vede na Fakulteti za management Koper. V preteklosti je bil med drugim dekan Fakultete za management Koper, dekan Visoke šole za management v Kopru in redni profesor na Univerzi v Mariboru. V obdobju 2008 – 2009 je bil član nadzornega sveta Nove KBM. mag. Peter Kavčič, magister poslovnih ved, je direktor in svetovalec v družbi ConsulT, strateško poslovno sodelovanje. Je tudi prokurist družbe Vizualne komunikacije comTEC in član raziskovalne skupine v tej družbi. 101 Karmen Dvorjak, univerzitetna diplomirana ekonomistka, je predsednica uprave družbe Polzela d.d. V preteklosti je bila med drugim direktorica sektorja ekonomike v družbi Livar, d.d., direktorica sektorja za področje računovodstva, financ in kontrolinga v Steklarni Rogaška Slatina in direktorica družbe Steklarski Hram. dr. Niko Samec, doktor strojništva, je dekan Fakultete za strojništvo in vodja laboratorija za zgorevanje in okoljsko inženirstvo. Miha Glavič je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva. Zaposlen je kot namestnik direktorja na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor, v preteklosti je bil med drugim inšpektor za varnost in zdravje pri delu na Inšpektoratu Republike Slovenije. dr. Andrej Fatur je doktor pravnih znanosti in odvetnik za gospodarsko pravo. Je predsednik Inštituta za javno finančno pravo, bil je tudi pravni svetovalec na Banki Slovenije. Vsi člani nadzornega sveta Nove KBM, so neodvisni tako od Skupine Nove KBM kot tudi od ostalih organov upravljanja in odborov. Ne obstaja nikakršen konflikt interesov med nalogami, ki jih člani nadzornega sveta opravljajo za Novo KBM, in njihovimi osebnimi nalogami in/ali interesi. Poslovni naslov članov nadzornega sveta banke je Nova Kreditna banka Maribor d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor, Slovenija, Uprava Nove KBM Upravo Nove KBM sestavljata dva člana, od katerih je eden predsednik uprave. Uprava banke je odgovorna za dnevno vodenje in upravljanje vsakodnevnega rednega poslovanja Nove KBM. Člani uprave so pooblaščeni za zastopanje Nove KBM v odnosu s tretjimi osebami. Upravo imenuje nadzorni svet. Uprava Nove KBM se sestane najmanj enkrat tedensko, sestankom pa prisostvujejo tudi s strani uprave banke vabljeni strokovni delavci banke in zunanji deležniki. Trenutno je uprava Nove KBM sestavljena iz naslednjih članov: Ime in priimek Starost Funkcija g. Aleš Hauc ………………………………. 49 predsednik g. Igor Žibrik……………………………….. 45 član uprave Predsednik uprave Nove KBM d.d. g Aleš Hauc je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Od 24.4.2012 opravlja funkcijo predsednika uprave Nove KBM d.d. Od leta 2005 do leta 2012 je bil generalni direktor Pošte Slovenije d.o.o., pred tem pa direktor poslovne enote Banka Koper d.d. v Mariboru. Do leta 2005 je opravljal različne vodstvene in svetovalne funkcije v bančništvu in drugih institucijah. Pridobil je certifikat preizkušenega revizorja na Slovenskem inštitutu za revizijo in licenco za cenilca strojev in opreme po ASA metodi. Član uprave g. Igor Žibrik je bil rojen v Šempetru pri Gorici. Dodiplomski študij je končal na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, podiplomski študij na University of California v Santa Cruzu. Ima 18 let izkušenj iz področja bančništva doma in v tujini. Pred prihodom v Novo KBM je bil član uprave NLB Prishtina, odgovoren za upravljanje s tveganji, deloval je na Dunaju in Pragi pri Creditanstalt AG in HVB Bank Austria ter bil odgovoren za poslovanje z gospodarskimi družbami pri Raiffeisen banki. 102 Spodnja tabela prikazuje pretekle in sedanje funkcije članov uprave izdajatelja v zadnjih petih letih: Ime in priimek Funkcije, ki jih opravlja oziroma jih je opravljal/a g. Aleš Hauc………… Sedanje funkcije: ZM – predsednik nadzornega sveta (od 2012) Združenje bank Slovenije – član nadzornega sveta (od 2012) Poštna banka Slovenije – član nadzornega sveta (od 2008) Adria Bank AG – član nadzornega sveta (od 2012) KBM Infond, d.z.u., d.o.o. – predsednik nadzornega sveta (od 2012) Pretekle funkcije: Pošta Slovenije d.o.o. – generalni direktor (več kot pet let pred 2012) Sedanje funkcije: PBS – član nadzornega sveta (od 2012) Adria Bank AG – predsednik nadzornega sveta (od 2012) Credy banka A.D.– predsednik nadzornega sveta (od 2012) KBM Projekt d.o.o. – predsednik nadzornega sveta (od 2012) KBM Infond, d.z.u., d.o.o. – član nadzornega sveta (od 2012) Pretekle funkcije: g. Igor Žibrik NLB Prishtina d.d. – član uprave (od leta 2008) Ne obstaja nikakršen konflikt interesov med nalogami, ki jih člani uprave opravljajo za Novo KBM, in njihovimi osebnimi nalogami in/ali interesi. Ožje vodstvo Člani ožjega vodstva Nove KBM so naslednji: Ime in priimek Starost Funkcija g. Aleš Hauc………… 49 predsednik uprave g. Igor Žibrik………… 45 član uprave 39 izvršilni direktor za področje upravljanja tveganj, računovodstvo in kontroling mag. Peter Kupljen…….… mag. Vlasta 53 Brečko……………………... izvršilna direktorica za področje spremljave komerciale in elektronskega bančništva g. Anton Guzej…………….. 61 izvršilni direktor za področje poslovanja z gospodarskimi družbami mag. Nataša Fesel 40 izvršilna direktorica za področje organizacije in podpore poslovanja Ga. Ksenija Mrevlje………. 61 izvršilna direktorica za področje Nove Gorice g. Simon Hvalec…………. 45 izvršilni direktor za področje vzhodne Slovenije g. Aleksander Batič……… 52 izvršilni direktor za področje osrednje Sloveniji g. Uroš Lorenčič 34 Izvršilni direktor zap Skupine Nove KBM Za podatke o Alešu Haucu in Igorju Žibriku glej »– Uprava Nove KBM«. Mag. Peter Kupljen je bil imenovan za izvršilnega direktorja za področje upravljanja tveganj, računovodstvo in kontroling novembra 2010. V Novi KBM se je zaposlil leta 1999 kot pripravnik na področju deviznega trgovanja. Leta 2001 je prevzel vodenje oddelka trgovanja, v letu 2005 pa je bil imenovan za vodjo sektorja upravljanja tveganj. Gospod Kupljen je leta 1998 diplomiral na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, na kateri je leta 2001 tudi magistriral. Leta 2007 je gospod Kupljen pridobil certifikat vodje finančnih tveganj (»FRM certificate«). Mag. Vlasta Brečko je izvršilna direktorica Nove KBM za področje spremljave komerciale in elektronskega bančništva od marca 2001. V Novi KBM se je zaposlila leta 1992 kot vodja revizije. Leta 1998 je bila imenovana za pomočnico izvršilnega direktorja za področje spremljave komerciale in to mesto je zasedala do februarja 2001. Gospa Brečko je leta 1990 diplomirala na Ekonomsko poslovni 103 fakulteti Univerze v Mariboru, leta 2000 pa je magistrirala na isti fakulteti ter si pridobila naziv pooblaščene revizorke. Gospod Anton Guzej je izvršilni direktor Nove KBM za področje poslovanja z gospodarskimi družbami od leta 2012. Pred zaposlitvijo v Novi KBM d.d. je opravljal delo svetovalca poslovodstva v Pošti Slovenije. Pred tem je zasedal vodstvena mesta v podjetjih Toper Celje, TOZD Aero Celje, Merx Bank, Krekova banka, d.d., Avto Celje d.d. in RTV Slovenija. Gospod Guzej je leta 1978 diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Gospa Nataša Fesel je izvršilna direktorica za področje organizacije in podpore poslovanja od 2011. Poslovno pot je začela v Novi KBM d.d. Gospa Fesel je diplomirala na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je tudi magistrirala. Gospa Ksenija Mrevlje zaseda delovno mesto izvršilne direktorice Nove KBM za področje Nove Gorice od julija 1999. V Komercialni banki Nova Gorica, ki je bila kasneje pripojena k Novi KBM, se je zaposlila januarja 1993 kot vodja sektorja investicij in naložb, kasneje pa je v Novi KBM zasedala različna vodilna in vodstvena mesta. Gospa Mrevlje je diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1976. Gospod Simon Hvalec je izvršilni direktor Nove KBM za področje vzhodne Slovenije od leta 2006. V Novi KBM se je zaposlil leta 2001 in bil do leta 2006 direktor podružnice. Pred prihodom v Novo KBM je bil od leta 1995 do konca leta 1998 zaposlen v podjetju Terme Maribor d.d. Diplomiral je na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru leta 1992. Gospod Aleksander Batič je izvršilni direktor Nove KBM za področje osrednje Slovenije od leta 2001. V Novi KBM se je zaposlil leta 1998 kot direktor podružnice v Ljubljani. Pred prihodom v Novo KBM je bil vodja sektorja investicij v SIB d.d. in svetovalec na Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za finance Vlade Republike Slovenije. Diplomiral je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani leta 1985. Gospod Uroš Lorenčič je izvršilni direktor uprave za področje Skupine Nove KBM od januarja 2013. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Od leta 2004 – 2008 je bil zaposlen pri Raiffeisen banki, v oddelku investicijskega bančništva, kjer je kot licencirani borzni posrednik, opravljal različne funkcije na področju kapitalskih trgov in trgovanja z vrednostnimi papirji. Od leta 2008 -2009 je bil zaposlen v Pozavarovalnici Sava d.d., kot strokovni sodelavec za področje financ, odgovoren za področje družb za upravljanje investicijskih skladov v Skupini Pozavarovalnice Sava d.d. Od leta 2009 je opravljal funkcijo predstavnika za Kosovo in sicer najprej kot namestnik generalnega direktorja, od leta 2011 pa generalnega direktorja v podrejeni družbi. Ne obstaja nikakršen konflikt interesov med nalogami, ki jih člani ožjega vodstva opravljajo za Novo KBM, in njihovimi osebnimi nalogami in/ali interesi. 19.2 Izjava o konfliktu interesov Glej izjave v poglavju 19.1. 19.3 Izjava o postopkih zoper direktorje in uslužbence Nove KBM Na datum tega prospekta, razen kot je navedeno v nadaljevanju, nihče od zaposlenih ali članov uprave, ožjega vodstva in nadzornega sveta Nove KBM v vsaj petih predhodnih letih ni: • bil obsojen zaradi kaznivih dejanj, ki merijo na goljufijo; • deloval kot izvršni direktor v vlogi vodilnega delavca, člana izvršilnega, upravnega ali nadzornega organa v katerem koli podjetju v času ob ali pred nastopom stečaja, prisilne uprave ali likvidacije tega podjetja; • bil podvržen kakršnikoli uradni javni obtožbi in/ali sankcijam s strani kateregakoli zakonskega ali regulativnega organa (vključno s katerimkoli pooblaščenim strokovnim organom) in ni bil nikoli odpoklican s strani sodišča iz vloge člana izvršilnih, upravnih ali nadzornih organov podjetja ali iz vloge člana vodstva podjetja ali od vodenja poslov kateregakoli podjetja. 104 20 20.1 PLAČILA IN DAJATVE Nagrajevanje nadzornega sveta, uprave in vodstva Nove KBM Skupna izplačila članom nadzornega sveta Nove KBM za leto 2012, za obdobje od 1.januar.31.12.2012, so znašala 210.080,24 EUR. Znesek je sestavljen iz 185.779,20 EUR sejnin, 16.110,32 EUR povračil stroškov in 8.190,72 EUR plačanih kotizacij. Skupna izplačila članom uprave Nove KBM za leto 2012, za obdobje od 1.januar - 31. decembra 2012, so znašala 237.817,91 EUR (235.783,08 EUR izplačil plač, 2.034,83 EUR izplačil regresa), izplačila v naravi pa so znašala 18.550,70 EUR (13.268,98 EUR bonitete in 5.281,72 EUR vplačil v dodatni pokojninski sklad). Vsi člani uprave so upravičeni do izplačila odpravnine v višini njihove šestmesečne osnovne plače. Skupno plačilo, vključujoč plače in bonuse, ki je bilo izplačano ožjemu vodstvu Nove KBM za leto 2012, za obdobje od 1.januar.- 31.decembra 2012, je znašalo 679.409,61 EUR, izplačila v naravi pa so znašala 40.933,28 EUR. Na dan 31. decembra 2012 so imeli člani nadzornega sveta, uprave in ožjega vodstva Nove KBM v lasti 2428 delnic Nove KBM. 20.2 Krediti članom nadzornega sveta, uprave in ožjega vodstva Nove KBM Skupni znesek kreditov članom nadzornega sveta Nove KBM je na dan 31.12.2012 znašal 58.000,00 EUR. Skupni znesek kreditov članom uprave in ožjega vodstva Nove KBM je na dan 31.12.2012 znašal 310.337,01 EUR. 105 21. 21.1 ORGANIZACIJSKA PRAKSA Kodeks upravljanja Nova KBM je dolžna poslovati v skladu s slovensko bančno zakonodajo in predpisi, ki od 1. januarja 2007 vključujejo določene zahteve v zvezi s kodeksom upravljanja – med drugim vključujejo tudi zahteve v zvezi z oblikovanjem revizijskega odbora. Poleg tega slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki je bil decembra 2009 sprejet s strani LJSE, Združenja članov nadzornih svetov in Združenja Manager, vsebuje določila slovenske zakonodaje, direktive in priporočila EU, načela poslovanja, interne predpise LJSE, Združenja članov nadzornih svetov in Združenja Manager ter mednarodno uveljavljene običaje poslovanja. V skladu s skupno izjavo uprave in nadzornega sveta Nove KBM je Nova KBM v letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, upoštevala določila kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Ker so delnice banke uvrščene v trgovanje na WSE, banka upošteva Kodeks najboljših praks, ki velja za družbe, uvrščene na WSE (»Kodeks upravljanja družb WSE«), na osnovi načela »spoštuj ali pojasni razloge za odstopanje«. Banka v tekočem poročilu objavi obvestilo za vsak primer neskladnosti s Kodeksom upravljanja družb WSE, skupaj z utemeljitvijo za takšno neskladje, prav tako v letno poročilo vključi povzetek informacij o neskladju s Kodeksom upravljanja družb WSE. Nova KBM ne izpolnjuje naslednja pravila in priporočila: • Priporočila I.1 glede sestave svoje spletne strani. Nova KBM že ima na svoji spletni strani za svoje delničarje rubriko za odnose z investitorji, ki je skladna s slovenskimi tržnimi standardi. Nova KBM ne namerava omogočiti prenašanja skupščin delničarjev preko spleta, snemanja skupščin delničarjev in objavljanja posnetkov na svoji spletni strani. • Pravila II. 1.9 a glede objave objave zapisnika skupščine na spletni strani banke, v audio in video tehniki. Nova KBM d.d. ne namerava objaviti zapisnik v audio in video tehniki saj se zapisnik pripravi v notarskem zapisu s strani notarja in se v navedeni obliki tudi objavi na spletni strani banke. • Pravila IV.6 v zvezi z obdobjem med datumom določitve pravice do dividende in izplačilom dividende. Nova KBM je običajno izplačevala dividende v daljšem časovnem roku po datumu določitve pravice do dividende, kot pa je 15-dnevni rok, določen v Kodeksu upravljanja družb WSE. • Pravila IV.10 glede omogočanja kakršnegakoli spletnega prenašanja skupščin delničarjev ali glasovanja s pomočjo elektronskih komunikacij. Nova KBM v predvidljivi prihodnosti ne namerava omogočiti spletnega prenašanja skupščin delničarjev ali glasovanja s pomočjo elektronskih komunikacij. Poleg tega zaradi slovenskih predpisov ne izpolnjuje naslednjih pravil: • Pravila II.1.7 glede objave vprašanj delničarjev v zvezi z dnevnim redom skupščine delničarjev na spletni strani družbe. Nova KBM ne bo objavila takih vprašanj na svoji spletni strani, ker po slovenski zakonodaji delničarji nimajo pravice posredovati vprašanj v zvezi z dnevnim redom skupščine delničarjev. • Pravila IV.2 glede sprememb pravil, ki veljajo za skupščino delničarjev. Po slovenski zakonodaji pravila za skupščino delničarjev niso obvezna in Nova KBM nima takih pravil. • Pravila IV.7 glede pogojnega izplačila dividend. Po slovenski zakonodaji niso dovoljena pogojna izplačila dividend. 21.2 Komisije nadzornega sveta Na dan 31.12.2012 sta v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakonom o bančništvu (ZBan-1) svoje delo opravljalii revizijska komisija, in komisija za prejemke in imenovanja. Ostali pomembnejši organi Kreditni odbor Kreditni odbor je odgovoren za upravljanje s kreditnim tveganjem in s tveganji velike izpostavljenosti pri poslovanju s pravnimi osebami. Na datum tega prospekta so bili člani kreditnega odbora Anton Guzej (predsednik), Simon Hvalec, Aleksander Batič, Irena Lah, direktorica sektorja za ekonomske 106 analize in oceno investicij, Ksenija Mrevlje in mag. Peter Kupljen. Namestnika članov pa sta bila Peter Budin in Valentino Mendek. Kreditni odbor se sestaja enkrat tedensko. Likvidnostna komisija Likvidnostna komisija spremlja stanje in sprejema ukrepe za zagotavljanje kratkoročne likvidnosti. Na datum tega prospekta so bili člani likvidnostne komisije: Valerija Pilih grah, predsednica, Aleš Hauc Igor Žibrik, Anton Guzej, Simon Hvalec, Ksenija Mrevlje, Peter Kupljen in.Vlasta Brečko. Namestniki članov pa so bili: Sandra Vincekovič, Marjetka Šušterič, Valentino Mendek, Ksenija Dougan in Peter Budin. Likvidnostna komisija se sestaja dnevno. Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO) ALCO ocenjuje in spremlja strukturo bilance stanja, kapitalske ustreznosti, obrestnih tveganj, strukturne likvidnosti, tržnih tveganj, valutnih tveganj, dobičkonosnosti in rezultata profitnih centrov, finančnih načrtov, skupnega kreditnega tveganja, zakonskih zahtev, davčnega vidika poslovanja in ostalih tveganj, povezanih z novimi produkti. Na datum tega prospekta so bili člani ALCO Aleš Hauc (predsednik), Igor Žibrik (namestnik), Valerija Pilih Grah, Marjetka Šušterič, Tatjana Skaza, direktorica sektorja računovodstva, in Peter Kupljen, izvršilni direktor za področje upravljanja tveganj, računovodstvo in kontroling. ALCO se sestaja enkrat mesečno. Komisija za klasifikacijo Komisija za klasifikacijo je zadolžena za pregledovanje in odobravanje sprememb klasifikacije komitentov. Na datum tega prospekta so bili člani komisije za klasifikacijo mag. Peter Kupljen (predsednik), Marjetka Šušterič, Irena Lah , Ksenija Mrevlje, Irena Komel, direktorica sektorja kontroling. Komisija za klasifikacijo se sestaja mesečno. Odbor za potrjevanje politik Odbor za potrjevanje politik je pristojen za potrjevanje politik in strategij, usklajevanje odprtih vprašanj pri poslovnih politikah, metodologij izračuna ustreznega ekonomskega kapitala banke, matrike tveganj, matrike ocen in profila tveganj ter ocene ekonomskega kapitala banke za tveganja, za katera banka ne izračunava ustreznega notranjega kapitala. Na datum tega prospekta so bili člani odbora za potrjevanje politik Aleš Hauc (predsednik), Igor Žibrik (namestnik), Simon Hvalec, Ksenija Mrevlje, Aleksander Batič, Anton Guzej, Vlasta Brečko, Nataša Fesel, Nataša Ziherl, Marko Tišma, Alenka Erker Lozinšek, Miha Šlamberger, Matjaž Likar, Vesna Rožanc, Boža Korbar, Marjetka Šušterič, Irena Komel in Peter Kupljen. 107 22. USLUŽBENCI Skupina Nove KBM je 31. 12. 2012 zaposlovala 2.027 delavcev. Spodnja tabela prikazuje podatke o številu zaposlenih Skupine Nove KBM za vsako posamezno družbo v Skupini v obdobju 2010-2012, in sicer na dan 31. december: – % od 2010 celote Nova KBM ......................................................... 1.393 46 PBS ................................................................ 233 7,7 ZM ................................................................ 874 28,9 Ostale odvisne in pridružene družbe ter skupni podjemi 525 17,4 Skupaj............................................................... 3.025 100 2011 1.346 234 875 % od celote 45,00 7,82 29,25 2012 1.280 236 / % od celote 63,15 11,64 / 536 2.991 17,92 100 511 2.027 25,21 100 V Novi KBM je bilo 31. decembra 2012 zaposlenih 1.280 delavcev, medtem ko je bilo 31. decembra 2011 v njej zaposlenih 1.346 delavcev. Zmanjšanje števila zaposlenih v letu 2012 in preteklih letih je predvsem posledica upokojitev in racionalizacije poslovnih procesov. Splošna politika nagrajevanja v Novi KBM temelji na zagotavljanju plačila zaposlenih v skladu z zakonodajo, internimi akti ter razmerami na trgu dela, s ciljem zagotoviti motiviranost zaposlenih, njihovo lojalnost in posledično preprečitev odhoda zaposlenih, ki bi lahko imel škodljiv vpliv na poslovanje. Plače se praviloma usklajujejo enkrat letno ter se prilagajajo inflaciji v skladu s kolektivnimi pogodbami in dogovorom s sindikatom. Plača je sestavljena iz fiksnega dela in dodatkov, kar je v letu 2012 predstavljalo 92 % mase za plače, in variabilnega dela, ki je predstavljal 7 % mase za plače. Variabilni del plače posameznika je odvisen od njegove delovne uspešnosti in se izplačuje praviloma mesečno.V odvisnosti od uspešnosti poslovanja banke pa se zaposlenim kvartalno oz. ob koncu leta lahko izplača še izredna oz. poslovna stimulacija, ki pa v letu 2012 ni bila izplačana. Nova KBM za svoje zaposlene na vseh ravneh zagotavlja notranje in zunanje programe usposabljanja. Banka je v letu 2012 v izpopolnjevanje in izobraževanje investirala 154 tisoč € oz. 121 € na zaposlenega. V povprečju se je vsak dan izobraževalo 11 sodelavcev oz. vsak zaposleni v povprečju 10,5 ure. V izobraževanja banka vključuje čim širši krog zaposlenih, skladno s tem se je v letu 2012 izobraževanj udeležilo 72 % zaposlenih. Največ udeležencev je bilo na internih izobraževanjih, ki so prilagojena specifičnim potrebam ciljnih skupin. Poleg specifičnih strokovnih znanj banka gradi tudi na veščinah vodenja in prodaje, hkrati pa znanja pridobiva in širi tudi znotraj skupine ter širše, v obliki eksternih izpopolnjevanj in formalnega izobraževanja. Več kot polovico zaposlenih (61 %) je bilo v Novi KBM decembra 2012 vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri pokojninski družbi Moja naložba d. d., ki je pridružena družba Skupine Nove KBM in s katero je banka sklenila sporazum o pristopu k pokojninskemu načrtu. Mesečna premija prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo je za svoje zaposlene plačala Nova KBM, je v letu 2012 znašala na delavca 5,844 % njegove bruto mesečne plače oziroma največ 50 EUR mesečno. Nekaj več kot 55 % zaposlenih v Novi KBM je včlanjenih v Koordinacijo sindikatov Nove KBM, ki jo sestavljata dva geografsko ločena sindikata (sindikat zaposlenih na področju Maribora in sindikat zaposlenih na področju Nove Gorice). Do sedaj v Novi KBM ni bilo nobene stavke, zaustavitve dela, delovnih sporov ali postopkov, ki bi bistveno vplivali na poslovanje Nove KBM 108 Spodnja tabela prikazuje podatke o deležu zaposlenih po poslovnih področjih v Skupini 31. decembra 2012 Poslovno področje Delež (v %) Bančništvo ................................................................ 95,07 Lizing, nepremičninska dejavnost in ostalo ................................ 2,42 Upravljanje skladov in pokojninska varčevanja ............................ 2,52 Spodnja tabela prikazuje podatke o zahtevani izobrazbeni strukturi zaposlenih v banki 31. decembra 2012: Izobrazba Delež (v %) V. stopnja ali manj................................................................ 41,17 VI. stopnja................................................................................... 17,19 VII. stopnja.................................................................................. 41,64 Število delnic, ki so bile v lasti članov uprave banke, članov nadzornega sveta banke ter višjih vodstvenih delavcev banke na dan 31.12.2012 Imetnik Število delnic % lastništva 24 0,000061 GUZEJ ANTON 440 0,001125 BREČKO VLASTA 300 0,000767 HVALEC SIMON 700 0,001789 MREVLJE KSENIJA 337 0,000861 KUPLJEN PETER 280 0,000716 87 0,000222 BATIČ ALEKSANDER 260 0,000665 UROŠ LORENČIČ 737 0,001884 KEITH CHARLES MILES FESEL NATAŠA 109 23. 23.1 VEČJI DELNIČARJI Imetniki delnic Nove KBM, ki imajo lastniški delež ali glasovalne pravice, ki jih je potrebno prijaviti Spodnja tabela prikazuje določene informacije v zvezi z lastništvom navadnih delnic Nove KBM na dan 31. decembra 2012: Delničar Število navadnih delnic Republika Slovenija ..................................................... 10.822.805 KDPW-Fiduciarni račun 4.074.595 Pošta Slovenije d.o.o. 2.599.192 GEN d.o.o. 2.500.000 Kapitalska družba d.d. .. .............................................. 1.875.920 Slovenska odškodninska družba d.d. .......................... 1.250.614 ELES 937.500 NFD I, delniški podsklad.............................................. 935.833 East Capital Balkan Fund ............................................ 925.067 Salink Limited .............................................................. 476.550 23.2 % lastništva 27,66 9,00 6,64 6,39 4,79 3,20 2,40 2,39 2,36 1,22 Drugačne glasovalne pravice za večje delničarje Večji delničarji Nove KBM nimajo nobenih drugačnih glasovalnih pravic, iz vseh delnic Nove KBM izhajajo enaka upravičenja. 23.3 Posredni ali neposredni nadzor ali lastništvo izdajatelja Razen oseb, navedenih v poglavju 23.1, Novi KBM niso poznane nobene osebe, ki bi imele neposreden ali posreden interes v kapitalu izdajatelja ali glasovalne pravice, ki bi jih bilo potrebno razkriti skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov in/ali Zakonom o bančništvu. Novo KBM pred ponudbo v tem prospektu nadzira Republika Slovenija skupaj s povezanimi osebami. Republika Slovenija bo ohranila nadzor tudi po ponudbi v tem prospektu, v kolikor bodo Republika Slovenija in povezane osebe vpisale vse njim pripadajoče ponujene delnice v ponudbi obstoječim delničarjem. 23.4 Ureditve, katerih delovanje lahko v prihodnosti povzroči spremembo nadzora izdajatelja Novi KBM niso znane ureditve, ki lahko v prihodnosti povzročijo spremembo nadzora nad Novo KBM. 110 24. TRANSAKCIJE POVEZANIH OSEB Pri običajnem poslovanju Skupina Nove KBM redno sklepa posle z Banko Slovenije, Republiko Slovenijo in njenimi povezanimi osebami, člani nadzornega sveta Nove KBM, člani uprave Nove KBM in svojimi zaposlenimi kot tudi s člani nadzornih svetov, uprav in zaposlenimi v odvisnih družbah Skupine Nove KBM. Posli, ki v teku običajnega poslovanja vključujejo povezane osebe, so se izvajali, kot če osebi ne bi bili povezani, po običajnih tržnih cenah in pod enakimi pogoji kot pri poslih s tretjimi osebami. Če je bilo ustrezno, so se uporabili modeli vrednotenja. Skupina Nove KBM verjame, da se bodo takšni posli nadaljevali tudi v predvidljivi prihodnosti. Za bolj podrobne informacije o njenih poslih ter stanju poslov s povezanimi osebami glej pojasnilo 54 k računovodskim izkazom za leta, ki so se končala 31. decembra 2011 in 2012, ki so vključeni v letno poročilo Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2012 in je objavljeno na spletni strani Nove KBM. 111 25. 25.1 FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH, FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH Pretekle finančne informacije Računovodski izkazi izdajatelja so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (»MSRP«), kot jih je sprejela Evropska unija. Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov in podrobnejša pojasnila računovodskih izkazov, so navedena v letnih poročilih Skupine Nove KBM za leto 2010, 2011 in 2012, ki so dostopna na sedežu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja (http://www.nkbm.si/porocila). 25.2 Začasne finančne informacije Se ne uporablja. 25.3 Finančna poročila Glej kazalo računovodskih izkazov na strani F-1 ter računovodske izkaze, ki mu sledijo. 25.4 Revizije preteklih finančnih informacij Pretekle letne finančne informacije so bile revidirane s strani Ernst & Young d.o.o. (za leti 2010 in 2011) in Deloitte revizija d.o.o. (za leto 2012). Poročila revizorja so predstavljena v letnih poročilih Skupine Nove KBM za leto 2010, 2011 in 2012, ki so dostopna na sedežu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja (http://www.nkbm.si/porocila). 25.5 Politika dividend O razdelitvi akumuliranega dobička v posameznem poslovnem letu se odloči na skupščini delničarjev. S sklepom skupščine delničarjev lahko delničarji ves akumulirani dobiček ali njegov del namenijo za vse ali nekatere od naslednjih namenov: • • • razdelitev delničarjem; oblikovanje drugih rezerv; in udeležba članov uprave, članov nadzornega sveta ali zaposlenih pri dobičku. S sklepom se lahko delničarji odločijo tudi, da akumuliranega dobička ne razdelijo, temveč ga v celoti prenesejo v naslednje poslovno leto. Po uvrstitvi delnice KBMR v kotacijo Ljubljanske borze je Nova KBM, kljub težavnim gospodarskim razmeram, sledila politiki izplačevanja dividend iz bilančnega dobička v višini najmanj 35% čistega dobička. Pri oblikovanju dividendne politike so bile v preteklosti upoštevana pričakovanja delničarjev ter zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke in Skupine. Ob tem je banka pričakovala, da bodo višje dividende povečevale zanimivost delnic za vlagatelje, kar bi tudi ugodno vplivalo na stabilnosti lastniške strukture banke. Višja izplačila dividend niso imela vpliva na uresničevanje razvojnih načrtov in finančno stabilnost. Banka je v letih od 1993 do 2010 poslovala z realnim čistim dobičkom (ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin) v povprečju nekaj nad 20 milijonov evrov. V letih od 2011 do 2013 bo banka poslovala z izgubo, medtem ko dobičke iz rednega poslovanja načrtuje v letih za tem. Banka politike izplačevanja dividend ne bo spreminjala. Banka vodi politiko dividend, ki predvideva letno izplačilo dividend iz dobička poslovnega leta v višini 35 % za poslovno leto, vendar le v primeru, ko banka izkaže bilančni dobiček in ko ni ogrožena kapitalska ustreznost banke ali Skupine Nove KBM. 25.6 Pravni postopki Infond Holding d.d. – v stečaju toži Novo KBM za razveljavitev transakcij, na podlagi katerih je Nova KBM zasegla delnice družb Mercator d.d. in Pivovarna Laško d.d., ki so bile dane Novi KBM v zastavo kot zavarovanje za kreditne pogodbe z družbo Infond Holding d.d., in posledično za vračilo zaseženih delnic in njihovo vključitev v premoženje sedaj insolventne družbe Infond Holding d.d. – v stečaju. Vrednost tega zavarovanja je približno 10 mio EUR. Nesporno je, da Infond Holding d.d. ni izpolnil obveznosti po svojih kreditih in da je zavarovanje bilo veljavno izročeno. Če bo Infond Holding d.d. – v 112 stečaju uspel v tožbi, Nova KBM potencialno morda ne bo mogla izterjati celotne vrednosti kreditov, zavarovanih s temi delnicami. Študentski servis Maribor d.o.o. je vložil tožbo proti Novi KBM za odškodnino v višini 3 mio EUR. Nova KBM je pobotala svojo terjatev do tožnika z njegovim depozitom pri Novi KBM. Tožnik trdi, da Nova KBM nima nobene terjatve do njega in da zato niso bili izpolnjeni pogoji za pobot. 25.7 Znatne spremembe finančnega ali tržnega položaja izdajatelja Finančni in tržni položaj ter obeti Skupine Nove KBM se po 31. decembru 2012 niso bistveno spremenili. 113 26. 26.1 DODATNE INFORMACIJE Delničarski kapital 26.1.1 Osnovni kapital Na datum tega prospekta znaša osnovni kapital Nove KBM 140.814.313,08 EUR in ga sestavlja 137.645.135 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami. Vse delnice Nove KBM so v celoti vplačane. Pripadajoči znesek ene delnice Nove KBM znaša 1,0230 EUR. Nova KBM ima le en razred delnic, ki so v vseh pogledih enakovredne (pari passu). Vsaka navadna delnica imetniku prinaša en glas na skupščini delničarjev Nove KBM. 26.1.2 Delnice, ki ne pomenijo kapitala Ne obstajajo delnice, ki ne pomenijo kapitala. 26.1.3 Lastne delnice Nova KBM ni imetnica lastnih delnic. 26.1.4 Zamenljivi vrednostni papirji Nova KBM ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi bili zamenljivi za delnice Nove KBM. 26.1.5 Odobreni kapital Na podlagi sklepa skupščine z dne 8.6.2012 je uprava banke pooblaščena, da v roku 5 let od vpisa sprememb v sodni register enkrat ali večkrat poveča osnovni kapital banke za največ 20.407.156,00 EUR z izdajo novih delnic za denarne vložke. 26.1.6 Opcije Nova KBM ni izdala opcij za pridobitev delnic Nove KBM. 26.1.7 Zgodovina osnovnega kapitala Naslednja tabela daje pregled vseh sprememb izdanega osnovnega kapitala Nove KBM v času od 1. januarja 2004 do 19.. aprila 2013: Datum 18. april 2013 10. maj 2011 29. oktober 2008 13. september 2007 18. januar 2007 11. oktober 2004 Opis Povečanje osnovnega kapitala Povečanje osnovnega kapitala Povečanje osnovnega kapitala Delitev delnic Konverzija v EUR Povečanje osnovnega kapitala Sprememba števila delnic da Skupno število delnic 137.646.239 Osnovni kapital 140.814.313,08 EUR da 39.122.968 40.814.313,08 EUR da 26.081.979 27.209.542,43 EUR da ne da 23.357.984 2.919.748 2.919.748 24.367.785,01 EUR 24.367.785,01 EUR 5.839.496.000 SIT Do 13. septembra 2007 je imela Nova KBM v obtoku 2.919.748 navadnih imenskih delnic, osnovni kapital banke pa je znašal 24.367.785,01 EUR. 13. septembra 2007 je bilo v centralni register pri KDD vpisanih dodatnih 20.438.236 navadnih kosovnih imenskih delnic, in sicer na podlagi sklepa skupščine Nove KBM z dne 20. avgusta 2007 o spremembi statuta in vpisa te spremembe statuta v sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru dne 28. avgusta 2007, s katerim se je vsaka tedaj obstoječa delnica razdelila na osem delnic. Na podlagi ponudbe delnic v oktobru 2008 je Okrožno sodišče v Mariboru dne 29. oktobra 2008 vpisalo povečanje osnovnega kapitala za 2.841.757,42 EUR (dodatnih 2.723.995 navadnih imenskih delnic) (glej poglavje 25.1.5). 114 Na podlagi zvedene dokapitalizacije v letu 2011 je bil osnovni kapital povečan na skupno 40.814.313,08 EUR. Na podlagi konverzije terjatve iz naslova glavnice hibridnega posojila v višini 100 mio EUR v osnovni kapital z uporabo instituta odobrenega kapitala v začetku aprila 2013, je bil osnovni kapital povečan na skupno 140.814.313,08 EUR. 26.2 Statut Nove KBM 26.2.1 Cilji in namen poslovanja Nova KBM izvaja finančne storitve (bančne storitve, nekatere vzajemno priznane finančne storitve in dodatne finančne storitve) in pomožne bančne storitve. Statut Nove KBM povzema zakonske opredelitve vzajemno priznanih finančnih storitev in dodatnih finančnih storitev po slovenskem Zakonu o bančništvu. 26.2.2 Uprava in nadzorni svet Statut v zvezi s sestavo uprave, imenovanjem in odpoklicem članov uprave in dolžnostmi članov uprave sledi določilom veljavne zakonodaje. Enako sledi določilom veljavne zakonodaje glede mandatne dobe in pogojev za članstvo v nadzornem svetu banke. Odločitve iz pristojnosti uprave banke sprejemajo predsednik in člani uprave praviloma soglasno, v primeru nesoglasja pa z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika uprave. Nadzorni svet sprejema vse odločitve z večino oddanih glasov. 26.2.3 Opis pravic, povezanih z navadnimi delnicami Ponujene delnice so del edinega razreda delnic v Novi KBM ter so v vseh pogledih enakovredne (pari passu) vsem ostalim navadnim delnicam Nove KBM. Imetniki navadnih delnic imajo naslednje pravice: • pravico do udeležbe pri upravljanju Nove KBM (vsaka navadna delnica daje njenemu lastniku pravico do enega glasu na skupščini delničarjev); • pravico do dela dobička Nove KBM (dividende); in • pravico do sorazmernega dela pri razdelitvi preostalega premoženja v primeru stečaja ali likvidacije Nove KBM. Skladno z veljavno zakonodajo imajo obstoječi delničarji tudi prednostno pravico do vpisa novih delnic v primeru povečanja osnovnega kapitala, razen če se ta pravica izključi z večino najmanj 75% pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala na skupščini delničarjev. 26.2.4 Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delničarjev Statut Nove KBM ne vsebuje strožjih pogojev glede ukrepov oziroma primerov, ki bi spreminjali pravice delničarjev, kot je določeno z zakonom. 26.2.5 Sklic skupščine delničarjev Skupščino delničarjev skliče uprava Nove KBM. Lahko pa jo skliče tudi nadzorni svet v primerih, ko uprava tega ne stori pravočasno ali ko je sklic skupščine delničarjev nujen za zagotovitev nadaljnjega poslovanja Nove KBM. Skupščino delničarjev je treba sklicati, če to od uprave Nove KBM v pisni obliki zahtevajo delničarji, ki imajo skupaj eno dvajsetino osnovnega kapitala. Pri tem navedejo namen in razloge za takšno zahtevo. Skupščina delničarjev se mora skladno z zakonodajo sestati vsaj enkrat letno. Običajno poteka na sedežu Nove KBM ali na kraju, ki se opredeli v obvestilu o skupščini delničarjev. Delničar se lahko udeleži skupščine in na njej uresničuje glasovalno pravico pod pogojem, da najkasneje tri dni pred dnevom zasedanja skupščine svojo udeležbo na skupščini prijavi. Skupščina delničarjev odloča o vsaki od naslednjih zadev: • sprejem letnega poročila; 115 • razporeditev akumuliranega dobička; • imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta; • podelitev razrešnice članom uprave in nadzornega sveta; • spreminjanje statuta; • povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala; • prenehanje Nove KBM in statusno preoblikovanje; • imenovanje revizorja; in • druge zadeve, če je tako določeno s statutom ali zakonodajo. Skupščina lahko sklepe sprejema z navadno večino oddanih glasov, razen če je s statutom ali slovensko zakonodajo določena kvalificirana večina. Vsaka kosovna delnica imetniku prinaša en glas. Pravica do glasovanja se lahko uveljavlja tudi prek pooblaščenca. Da bi bil pooblaščenec upravičen do uveljavljanja glasovalne pravice, mora imeti pisno pooblastilo. To pooblastilo ostane deponirano pri Novi KBM. 26.2.6 Določbe statuta, ki vplivajo na odlog, preložitev ali preprečitev sprememb nadzora izdajatelja Statut Nove KBM ne vsebuje določb, ki bi vplivale na odlog, preložitev ali preprečitev sprememb nadzora izdajatelja. 26.2.7 Določbe statuta, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delničarjev Statut Nove KBM ne vsebuje določb, ki bi urejale prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delničarjev. 26.2.8 Določbe statuta, ki urejajo spremembo kapitala, kadar so ti pogoji strožji, kot to nalaga zakonodaja Statut Nove KBM ne vsebuje strožjih pogojev glede spremembe kapitala, kot jih nalaga zakonodaja. 26.3 Rezerve Nova KBM za svoje poslovanje oblikuje naslednje vrste rezerv: • kapitalske rezerve, • zakonske rezerve, • rezerve za lastne delnice, • statutarne rezerve, • druge rezerve. Znesek zakonskih rezerv določata slovenska zakonodaja in statut Nove KBM. Zahtevani znesek zakonskih rezerv, ki so dodane določenim kapitalskim rezervam, je običajno enak štirikratnemu znesku osnovnega kapitala Nove KBM. Statutarne rezerve Nove KBM se oblikujejo iz čistega dobička. Statutarne rezerve se oblikujejo v znesku, ki pomeni osemkratni znesek osnovnega kapitala banke. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za naslednje namene: • oblikovanje rezerv za lastne delnice; • pokrivanje izgub, ki jih ni mogoče pokriti iz čistega dobička, prenesenega dobička ali drugih rezerv; in • povečanje osnovnega kapitala Nove KBM. 116 Statutarne rezerve se prav tako lahko uporabijo za kakršnokoli obveznost za škodo, ki jo Nova KBM povzroči s svojim poslovanjem, ali za druge izredne izdatke, če skupni znesek takšnih izdatkov Nove KBM presega 500.000 EUR. V takšnih primerih se ustrezen znesek sprosti iz statutarnih rezerv. Oblikovanje in uporaba statutarnih rezerv po zgoraj navedenih določilih se upoštevata v letnem poročilu za poslovno leto, v katerem so bile rezerve oblikovane ali uporabljene. Če Nova KBM v poslovnem letu pridobi lastne delnice, se zahteva, da za lastne delnice v bilanci stanja za isto poslovno leto oblikuje rezerve v višini zneska, plačanega za pridobitev lastnih delnic. Druge rezerve, ki se oblikujejo iz čistega dobička, se lahko uporabijo za oblikovanje rezerv za lastne delnice, pokrivanje izgub in povečanje osnovnega kapitala Nove KBM. Druge rezerve, oblikovane iz akumuliranega dobička, se lahko uporabijo izključno za te namene, dokler ne dosežejo 2,7-kratnika osnovnega kapitala Nove KBM. Druge rezerve, ki so prav tako oblikovane iz akumuliranega dobička in presegajo 2,7-kratnik osnovni kapital, se lahko tudi razdelijo delničarjem, zaposlenim in članom uprave ter nadzornega sveta Nove KBM. 26.4 Obvestila delničarjem Pomembna obvestila glede Nove KBM in njenih delničarjev se objavijo na AJPES ali javnih občilih, na spletni strani Nove KBM in v javnem sistemu obveščanja Ljubljanske borze (SEONet) ter preko sistema ESPI ali EBI na Poljskem. 26.5 Razkritja pomembnih deležev Vsak delničar mora skladno s pravili, ki jih vsebuje Zakon o trgu finančnih instrumentov, obvestiti Novo KBM in ATVP, če doseže ali preseže prag deleža, določen v Zakonu o trgu finančnih instrumentov, ali če se njegov delež zmanjša pod ta prag deleža. Ker so delnice Nove KBM uvrščene na WSE, mora vsak delničar skladno s pravili, ki jih vsebuje poljski Zakon o javnih ponudbah, obvestiti Novo KBM in PFSA, če bo dosegel ali presegel določeni prag deleža ali če se bo njegov delež zmanjšal pod ta prag deleža. 117 27. POMEMBNE POGODBE Nova KBM v običajnem poteku poslovanja sklepa veliko število pogodb, vključno s sponzorskimi in donatorskimi. V letu 2004 je Nova KBM s PBS in Pošto Slovenije sklenila štiriindvajsetletno pogodbo, ki ji daje izključno pravico izvajanja nekaterih bančnih storitev za svoje komitente v poštnih poslovalnicah. Poleg tega lahko Pošta Slovenije na podlagi pogodbe opravlja dogovorjene storitve v imenu in za račun Nove KBM. S pogodbo je določena izmenjava informacij in dokumentacije, poravnava plačil za storitve, ki jih izvrši Pošta Slovenije, postopek reševanja zahtevkov komitentov in varovanje podatkov. Novembra 2010 so bile obstoječima storitvama dviga in pologa gotovine dodane tri nove osnovne bančne storitve (hitri kredit, depoziti in odpiranje transakcijskih računov). Pogodba omogoča Pošti Slovenije, da sklepa predhodno dogovorjene posle v imenu in za račun Nove KBM. Nova KBM in Pošta Slovenije sta se dogovorili, da bosta pooblastili zaposlene na poštnih okencih Pošte Slovenije za izvajanje teh storitev v vseh poslovalnicah Pošte Slovenije. Nova KBM plačuje PBS in Pošti Slovenije za pravico nudenja bančnih storitev v poštnih poslovalnicah provizijo za vsako opravljeno transakcijo, kar letno znaša približno 0,5 mio EUR. 118 28. INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV IN DEKLARACIJE O VSEH INTERESIH V prospekt ni vključeno nobeno mnenje ali poročilo, ki se pripisuje osebi kot strokovnjaku. Prav tako ni v prospektu nobenih informacij, katerih izvor bi bila tretja oseba. 119 29. INFORMACIJE O DELEŽIH Informacije o odvisnih in pridruženih družbah so podane v poglavju 13 »Organizacijska struktura«. 120 30. RAZKRITI DOKUMENTI Izvode naslednjih dokumentov v slovenščini si je mogoče ogledati na spletni strani Nove KBM in v prostorih Nove KBM med delovnim časom vsak dan v tednu (z izjemo sobot, nedelj in praznikov) 14 dni od datuma tega prospekta: (i) statut Nove KBM, ki velja na datum izdaje tega prospekta in bo veljal tudi ob zaključku ponudbe; (ii) konsolidirane računovodske izkaze Skupine Nove KBM za leta, ki so se končala 31. decembra 2010,in 2011, revidirane s strani Ernst & Young d.o.o., skupaj s poročilom Ernst & Young d.o.o. ter konsolidirane računovodske izkaze Skupine Nove KBM za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012, revidirane s strani Deloitte revizija d.o.o., skupaj s poročilom Deloitte revizija d.o.o.; (ii) nekonsolidirane računovodske izkaze Nove KBM za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, in 2011, revidirane s strani Ernst & Young d.o.o., skupaj s poročilom Ernst & Young d.o.o. ter nekonsolidirane računovodske izkaze Nove KBM za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012, revidirane s strani Deloitte revizija d.o.o., skupaj s poročilom Deloitte revizija d.o.o. ; (iii) letna poročila Skupine Nove KBM za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012. Letne in vmesne konsolidirane računovodske izkaze pripravlja Skupina Nove KBM skladno z MSRP. Izvodi njenih prihodnjih revidiranih letnih konsolidiranih računovodskih izkazov in nerevidiranih vmesnih konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih je treba zagotoviti imetnikom delnic, bodo na voljo za ogled na sedežu Nove KBM na poslovnem naslovu Nova Kreditna banka Maribor d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor, Slovenija. 121 31. KAZALO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Revidirani konsolidirani računovodski izkazi na dneve in za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU (skupaj »računovodski izkazi«). Revidirani konsolidirani računovodski izkazi za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012 Konsolidirani izkazi poslovnega izida za tri leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012..124 Konsolidirani izkazi vseobsegajočega donosa za tri leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012……………………………………………………………………………………………………125 Konsolidirani izkazi finančnega položaja za tri leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012……………………………………………………………………………………………………126 Konsolidirani izkazi denarnih tokov za tri leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012…..127 Konsolidirani izkazi sprememb lastniškega kapitala za tri leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012………………………………………………………………………………………… ……….129 122 REVIDIRANI KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA LETA, KI SO SE KONČALA 31. DECEMBRA 2010, 2011 IN 2012 123 1 Skupinski izkaz poslovnega izida – Skupina Nove KBM v tisoč € 1.1.– 31.12.2010 VSEBINA Prihodki iz obresti 1.1.– 31.12.2011 1.1.– 31.12.2012 254.226 262.805 227.856 (106.924) (127.212) (122.012) 147.302 135.593 105.844 1.731 2.956 2.572 Prihodki iz opravnin (provizij) 104.059 98.432 94.185 Odhodki za opravnine (provizije) (40.977) (42.004) (35.385) 63.082 56.428 58.800 1.386 (615) 25.972 Odhodki za obresti Čiste obresti Prihodki iz dividend Čiste opravnine (provizije) Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (12.448) 3.682 (5.306) Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (1.428) (7.216) 2.656 Čisti dobički iz tečajnih razlik 15.148 484 736 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (110) 563 15 Drugi čisti poslovni dobički 9.286 248 2.451 Administrativni stroški (113.418) (108.455) (104.059) Amortizacija (15.252) (16.644) (16.443) Rezervacije (3.225) (16.939) (9.072) (79.997) (158.452) (300.394) 5.661 185 144 283 287 (3.553) DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 18.001 (107.895) (239.637) Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (6.588) 21.443 12.490 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 11.413 (86.452) (227.147) 0 5.330 21.450 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA 11.413 (81.122) (205.697) a) lastnikov obvladujoče banke 10.780 (82.440) (205.589) 10.780 (87.770) (227.039) 0 5.330 21.450 b) manjšinskih lastnikov 633 1.318 (108) Osnovni čisti dobiček/izguba na delnico (v €) 0,41 (2,38) (5,25) Popravljeni čisti dobiček/izguba na delnico (v €) 0,41 (2,38) (5,25) Oslabitve Pripadajoči dobički iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi Čisti dobički po obdavčitvi iz ustavljenega poslovanja – redno poslovanje – ustavljeno poslovanje 124 2 Skupinski izkaz drugega vseobsegajočega donosa – Skupina Nove KBM v tisoč € 1.1.– 1.1.– 1.1.– 31.12.2010 31.12.2011 31.12.2012 VSEBINA ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 11.413 (81.122) (205.697) DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (3.123) (19.647) 22.234 Čisti dobički/izgube, pripoznani v uskupinjevalnem popravku kapitala (1.098) 901 (2.474) Dobički/izgube, pripoznani v uskupinjevalnem popravku kapitala (1.098) 901 (2.274) Prenos dobičkov iz uskupinjevalnega popravka kapitala v poslovni izid 0 0 (200) Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (2.257) (22.455) 29.704 Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja (2.874) (31.215) 18.909 617 8.760 10.795 (26) (107) 53 0 (3.150) 971 258 5.164 (6.020) VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 8.290 (100.769) (183.463) a) lastnikov obvladujoče banke 7.818 (101.253) (183.880) 472 484 417 Prenos izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid Pripadajoči dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja in zadržanem dobičku v zvezi z naložbami v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z ustavljenim poslovanjem Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa b) manjšinskih lastnikov 125 3 Skupinski izkaz finančnega položaja – Skupina Nove KBM v tisoč € VSEBINA Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti – krediti bankam – krediti strankam, ki niso banke – druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 31.12.2010 31.12.2011 31.12.2012 140.398 147.373 223.882 3.148 8.741 1.572 16.705 38.475 34.563 878.006 699.603 589.413 4.281.287 4.040.238 3.633.260 246.360 177.420 162.408 4.034.927 3.844.085 3.397.900 0 18.733 72.952 180.220 449.605 500.108 1.371 6.405 2.282 92.699 94.376 86.765 Naložbene nepremičnine 44.966 54.544 53.317 Neopredmetena sredstva Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 32.481 33.451 37.485 41.719 47.539 3.090 14.279 34.031 41.317 3.739 2.014 2.424 10.540 32.017 38.893 Opredmetena osnovna sredstva – terjatve za davek – odložene terjatve za davek Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA Finančne obveznosti do centralne banke Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge bank 139.378 158.690 114.756 5.866.657 5.813.071 5.321.810 130.149 415.478 485.149 6.112 2.486 1.658 5.215.538 4.901.890 4.528.517 168.546 154.660 107.077 – vloge strank, ki niso banke 3.712.304 3.760.483 3.612.206 – krediti bank 1.076.829 701.045 576.004 348 156 6.472 – krediti strank, ki niso banke – dolžniški vrednostni papirji – podrejene obveznosti – druge finančne obveznosti Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb – obveznosti za davek – odložene obveznosti za davek Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI 65.472 48.973 88.592 192.039 187.923 98.069 0 48.650 40.097 0 8.022 0 22.620 38.252 46.630 6.023 0 0 217 0 0 5.806 0 0 47.226 11.380 6.652 5.068.606 5.427.668 5.377.508 Osnovni kapital 27.210 40.815 40.814 Kapitalske rezerve 78.314 165.775 165.775 Presežek iz prevrednotenja (5.542) (25.096) (1.149) Uskupinjevalni popravek kapitala Rezerve iz dobička Lastni deleži Zadržani dobiček/izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega leta) KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE BANKE Kapital manjšinskih lastnikov SKUPAJ KAPITAL SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 126 (868) (127) (2.365) 297.010 300.726 289.741 (1.412) (1.412) (1.412) 2.188 (86.628) (281.237) 396.900 394.053 210.167 42.089 41.510 43.037 438.989 435.563 253.204 5.866.657 5.813.071 5.321.810 4 Skupinski izkaz denarnih tokov – Skupina Nove KBM v tisoč € 1.1.– 31.12.2010 1.1.– 31.12.2011 1.1.– 31.12.2012 Oznaka VSEBINA A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 18.001 (107.895) (239.637) Amortizacija 15.252 16.644 16.443 32 (26) (21) 94 2.862 5.208 (5.661) (185) (144) (15.148) (484) (736) Čisti (dobički)/izgube iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti (14) (527) 58 Čisti (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 109 (942) 22 Drugi (dobički) iz naložbenja 0 (8.682) (19.690) Druge izgube iz financiranja 11.045 11.351 10.079 (283) (287) 3.553 (2.257) 0 0 Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo (2.421) 172.546 305.830 Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 18.749 84.375 80.965 Zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) 55.006 114.190 367.336 Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 15.588 (5.586) 7.154 8.017 10.323 3.897 (Odprava oslabitve) finančnih sredstev v posesti do zapadlosti Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev Pripadajoči (dobički) iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi Čisti (dobički) iz tečajnih razlik Čisti nerealizirani (dobički)/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje in z njimi povezanimi obveznostmi Čiste nerealizirane (izgube) v kapitalu oziroma presežku iz prevrednotenja iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (brez učinka odloženega davka) b) Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov Čisto zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo c) 168.355 151.573 126.460 (121.027) (13.381) 242.901 2.993 521 732 Čisto (povečanje) drugih sredstev (18.920) (29.260) (13.808) (Zmanjšanja) poslovnih obveznosti (13.846) (63.881) (223.224) Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke (60.270) 285.329 69.671 4.670 (3.626) (827) 72.475 (339.274) (318.343) (24.965) (16.499) 39.619 (5.756) 10.189 (13.344) Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti d) Denarni tokovi pri poslovanju (a + b + c) 59.909 134.684 225.077 e) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (5.824) 4.748 (779) f) Neto denarni tokovi pri poslovanju (d + e) 54.085 139.432 224.298 127 tisoč € Oznaka 1.1.– 31.12.2010 1.1.– 31.12.2011 1.1.– 31.12.2012 56.395 43.295 120.263 2.259 11.257 8.472 Prejemki pri prodaji neopredmetenih sredstev 0 0 4 Prejemki pri prodaji naložb v kapital pridruženih družb – ustavljeno poslovanje 0 212 15.000 VSEBINA B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo b) 402 382 562 Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 18.737 26.998 94.193 Denarna sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo 34.997 0 0 Drugi prejemki iz naložbenja – ustavljeno poslovanje 0 4.446 2.032 Izdatki pri naložbenju (92.194) (345.845) (152.000) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (26.437) (41.792) (14.342) (9.296) (9.646) (11.651) (9.416) 0 0 0 (7.344) 0 0 0 (2) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev) (Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb, brez prejetih denarnih sredstev) (Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih družb – ustavljeno poslovanje) (Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo) (Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (47.045) (287.063) (126.005) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a + b) (35.799) (302.550) (31.737) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju 0 104.328 0 Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 0 104.328 0 (13.669) (23.041) (101.567) (2.333) (4.309) (634) (11.244) (15.470) (99.933) b) Izdatki pri financiranju (Plačane dividende in deleži v dobičku) (Odplačila podrejenih obveznosti) (Druga izplačila, povezana s financiranjem) c) D. E. Neto denarni tokovi pri financiranju (a + b) Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Af + Bc + Cc) (92) (3.262) (1.000) (13.669) 81.287 (101.567) 258 2.873 (4.248) 4.617 (81.831) 90.994 F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 319.859 324.734 245.776 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D + E + F) 324.734 245.776 332.522 128 5 Skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje od 1.1. do 31.12.2010 – Skupina Nove KBM v tisoč € VSEBINA ZAČETNO STANJE POSLOVNEGA LETA Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Osnovni kapital Uskupinjevalni Kapitalske Presežek iz popravek rezerve prevrednotenja kapitala Rezerve iz dobička Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) Lastni Kapital deleži Kapital lastnikov (odbitna manjšinskih obvladujoče postavka lastnikov banke kapitala) Skupaj kapital 27.210 78.314 (3.484) 26 281.138 9.161 0 392.365 38.909 431.274 0 0 (2.067) (895) 0 10.780 0 7.818 472 8.290 Prevzem Credy banke a.d. 0 0 0 0 0 0 0 0 3.140 3.140 Dokapitalizacija Credy banke a.d. 0 0 0 0 0 (410) 0 (410) 410 0 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 (1.412) (1.412) 0 (1.412) Izplačilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 (2.330) (2.330) Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 0 15.901 (15.901) 0 0 0 0 Drugo 0 0 9 1 (29) (1.442) 0 (1.461) 1.488 27 27.210 78.314 (5.542) (868) 297.010 2.188 (1.412) 396.900 42.089 438.989 KONČNO STANJE POSLOVNEGA LETA 129 5 Skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje od 1.1. do 31.12.2011 – Skupina Nove KBM v tisoč € Uskupinjevalni Kapitalske Presežek iz popravek rezerve prevrednotenja kapitala Zadržani dobiček (vključno s Rezerve iz čisto dobička izgubo poslovnega leta) Lastni Kapital deleži Kapital lastnikov (odbitna manjšinskih obvladujoče postavka lastnikov banke kapitala) VSEBINA Osnovni kapital ZAČETNO STANJE POSLOVNEGA LETA 27.210 78.314 (5.542) (868) 297.010 2.188 (1.412) 396.900 42.089 438.989 0 0 (19.555) 742 0 (82.440) 0 (101.253) 484 (100.769) Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 13.605 90.723 0 0 0 0 0 104.328 0 104.328 Dokapitalizacija Credy banke a.d. 0 0 0 0 0 (162) 0 (162) 162 0 Izplačilo dividend 0 0 0 0 0 (3.119) 0 (3.119) (1.209) (4.328) Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 0 3.716 (3.716) 0 0 0 0 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Drugo KONČNO STANJE POSLOVNEGA LETA Skupaj kapital 0 (3.262) 1 (1) 0 621 0 (2.641) (16) (2.657) 40.815 165.775 (25.096) (127) 300.726 (86.628) (1.412) 394.053 41.510 435.563 130 5 Skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje od 1.1. do 31.12.2012 – Skupina Nove KBM v tisoč € VSEBINA ZAČETNO STANJE POSLOVNEGA LETA Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Zadržana izguba Uskupinjevalni (vključno s Osnovni Kapitalske Presežek iz Rezerve iz popravek čisto kapital rezerve prevrednotenja dobička kapitala izgubo poslovnega leta) Lastni Kapital deleži Kapital lastnikov (odbitna manjšinskih obvladujoče postavka lastnikov banke kapitala) Skupaj kapital 40.815 165.775 (25.096) (127) 300.726 (86.628) (1.412) 394.053 41.510 435.563 0 0 23.947 (2.238) 0 (205.589) 0 (183.880) 417 (183.463) Izplačilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 (631) (631) Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 0 787 (787) 0 0 0 0 (1) 0 0 0 (11.772) 11.767 0 (6) 1.741 1.735 40.814 165.775 (1.149) (2.365) 289.741 (281.237) (1.412) 210.167 43.037 253.204 Drugo KONČNO STANJE POSLOVNEGA LETA 131 SEDEŽ BANKE Nova Kreditna banka Maribor d.d. Ulica Vita Kraigherja 4 2505 Maribor Slovenija
© Copyright 2024