1. No category

Nova Kreditna banka Maribor d.d.
(ustanovljena v Republiki Sloveniji kot delniška družba, s sedežem na naslovu
Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor, Slovenija)
Prospekt za sprejem 98.522.167 novoizdanih navadnih delnic s pripadajočim zneskom 1,0230
EUR za delnico v trgovanje v prvi kotaciji Ljubljanske borze d.d. in v glavno kotacijo Varšavske
borze.
Ta prospekt (v nadaljevanju »prospekt«) se nanaša na 98.522.167 novoizdanih navadnih imenskih kosovnih delnic Nove Kreditne
banke Maribor d.d. (v nadaljevanju »Nova KBM« ali »banka«) za uvrstitev v trgovanje v prvo kotacijo Ljubljanske borze d.d. in v
glavno kotacijo Varšavske borze. (v nadaljevanju »nove delnice ali delnice«).
98.522.167 novih navadnih imenskih kosovnih delnic, je bilo izdanih na podlagi sklepov uprave in nadzornega sveta o povečanju
osnovnega kapitala (odobreni kapital) s stvarnimi vložki – konverzijo glavnice hibridnega posojila v osnovni kapital, sprejetega na
skupščini Nove KBM d.d. dne 11.12.2012.
Nove delnice je v obliki stvarnega vložka v celoti vplačala in prevzela Republika Slovenija.
Nove delnice niso bile in ne bodo registrirane v skladu z Zakonom o vrednostnih papirjih Združenih držav
Amerike iz leta 1933 s spremembami (»Zakon o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike«), ali v skladu s
katerimkoli zakonom o vrednostnih papirjih katerekoli države ali druge jurisdikcije Združenih držav Amerike.
Nove delnice ne smejo biti prodane ali izročene znotraj Združenih držav Amerike osebam Združenih držav
Amerike ali za njihov račun ali v njihovo korist, razen v poslu, ki je izvzet iz zahteve po registraciji po Zakonu
o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike oziroma ni predmet registracije po tem zakonu. Nove delnice
se bodo prodajale samo izven Združenih držav Amerike, skladno z Uredbo S (Regulation S) Zakona o
vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike.
----------------------------------Agencija za trg vrednostnih papirjev (»ATVP«) je, kot pristojni organ po Direktivi 2003/71/ES (skupaj z vsemi izvedbenimi predpisi v
vseh državah članicah EGP, »Prospektna direktiva«) v Republiki Sloveniji, odobrila ta prospekt, napisan v slovenskem jeziku in
preveden v angleški jezik ter pripravljen skladno s Prospektno direktivo. Z obstoječimi delnicami banke se trguje v podsegmentu
»Prva kotacija« na Ljubljanski borzi d.d. (»LJSE«) in v glavni kotaciji Varšavske borze. Pri Ljubljanski borzi bo vložena zahteva za
sprejem novih delnic v trgovanje v podsegmentu »Prva kotacija« in pri Varšavski borzi (Giełda Papierów Wartościowych w
Warszawie S.A. ali »WSE«) bo vložena zahteva za sprejem novih delnic v trgovanje v podsegmentu »Glavna kotacija«. Delnice
banke ne bodo uvrščene v trgovanje na noben drug organiziran trg. Trgovanje z novimi delnicami banke na LJSE in WSE naj bi se
predvidoma začelo do konca aprila 2013.
Nova KBM predvideva izročitev novih delnic prek KDD - Centralno klirinške depotne družbe (»KDD«) Republiki Sloveniji do konca
aprila 2013.
Nova Kreditna banka Maribor d.d.
Datum tega prospekta je 26. april 2013.
1
POMEMBNE INFORMACIJE O TEM PROSPEKTU
V zvezi s prospektom je banka pripravila tri dokumente: (i) slovenski prospekt z dne 26. april 2013
(vključno s kakršnimkoli in vsem gradivom k temu), ki vključuje določene informacije glede banke in novih
delnic (»slovenski prospekt«); (ii) angleški prevod slovenskega prospekta (»angleški prospekt«); in (iii)
poljski povzetek prospekta, ki je prevod slovenskega povzetka prospekta v poljski jezik (»poljski povzetek
prospekta«). Izraz »prospekti«, kot se tukaj uporablja, pomeni slovenski prospekt, angleški prospekt in
poljski povzetek prospekta. Prospekti so na voljo v elektronski obliki na spletni strani Nove KBM. Angleški
prospekt in poljski povzetek prospekta sta na voljo v elektronski obliki na spletni strani WSE. Slovenski
prospekt bo objavljen tudi na portalu SEOnet.
Nova KBM prevzema odgovornost za informacije, vsebovane v tem prospektu. Nova KBM izjavlja, da je z
vso potrebno skrbnostjo zagotovila, da odražajo informacije v tem prospektu dejansko stanje in da ni
izpuščenega nič takšnega, kar bi lahko vplivalo na pomembnost teh informacij.
Če pride do izročitve tega prospekta ali trgovanja z delnicami skladno z njim, to ne pomeni, da v času od
datuma tega prospekta ni prišlo do nobene spremembe v zvezi z Novo KBM in njenimi odvisnimi in
pridruženimi družbami kot celoto (»Skupina Nove KBM«), niti ne pomeni, da so informacije v tem
prospektu točne na katerikoli datum, ki je kasnejši od datuma tega prospekta.
Pri sprejemanju odločitve o vlaganju naj se potencialni vlagatelji zanašajo na lastno poznavanje
Skupine Nove KBM in vsebine tega prospekta, vključno s prisotnimi tveganji. Distribucija tega
prospekta ter prodaja novih delnic v določenih jurisdikcijah je lahko omejena z zakonom. Nova
KBM zahteva, da se osebe, ki pridobijo ta prospekt, same informirajo o takšnih omejitvah in te
upoštevajo. Ta prospekt ne predstavlja ponudbe ali vabila k dajanju ponudb ali nakupu navadnih
delnic v nobeni jurisdikciji, kjer bi bila taka ponudba ali prodaja nezakonita.
OBVESTILO VLAGATELJEM
Zaradi v nadaljevanju navedenih omejitev naj se potencialni vlagatelji pred kakršnokoli ponudbo, nadaljnjo
prodajo, zastavo ali drugo obliko prenosa delnic, uvrščenih v trgovanje na podlagi tega prospekta,
posvetujejo s pravnim svetovalcem.
Nobeno dejanje ni bilo podvzeto za registracijo ali kvalifikacijo novih delnic ali da se kako drugače dovoli
uvrstitev novih delnic na katerikoli drugi organizirani trg, razen na LJSE in WSE. Distribucija tega
prospekta ter prodaja novih delnic v določenih jurisdikcijah je lahko omejena z zakonom, zato se morajo
osebe, ki pridobijo ta prospekt, informirati o takih omejitvah in jih upoštevati, vključno z omejitvami,
zapisanimi v odstavkih v nadaljevanju. Neupoštevanje teh omejitev lahko predstavlja kršitev zakonov, ki
urejajo poslovanje z vrednostnimi papirji v teh jurisdikcijah.
_______________________
Informacije v tem prospektu niso naložbena priporočila niti pravni, davčni ali drugačni strokovni nasveti.
Za takšne nasvete se mora vsak potencialni vlagatelj obrniti na svojega pravnika, davčnega svetovalca
oziroma drugega strokovnjaka. Nova KBM nobenemu obstoječemu ali novemu kupcu ne zagotavlja, da je
njegov nakup novih delnic zakonit.
2
PREVIDNOSTNO OPOZORILO GLEDE PROJEKCIJ PRIHODNOSTI
Ta prospekt vključuje »projekcije prihodnosti«, ki zajemajo vse navedbe, razen tistih, ki se nanašajo na
pretekla dejstva, vključujoč, brez omejitev, vse navedbe, pred ali za katerimi so oziroma vključujejo
besede »načrtuje«, »verjame«, »pričakuje«, »cilja«, »namerava«, »bo«, »lahko«, »predvideva«, »bi«, »bi
lahko« ali podobne izraze ali njihove negacije. Takšne projekcije prihodnosti vključujejo znana in neznana
tveganja, negotovosti in ostale pomembne dejavnike, na katere Skupina Nove KBM nima vpliva in ki bi
lahko povzročili, da bodo njeni dejanski rezultati, poslovanje ali dosežki bistveno drugačni od katerihkoli
bodočih rezultatov, poslovanja ali dosežkov, izraženih ali vsebovanih v teh projekcijah prihodnosti. Takšne
projekcije prihodnosti temeljijo na številnih predpostavkah glede sedanje in bodoče poslovne strategije
Skupine Nove KBM ter okolja, v katerem posluje sedaj in bo poslovala v prihodnosti. Med pomembnimi
dejavniki, ki lahko povzročijo, da bodo dejanski rezultati, poslovanje ali dosežki Skupine Nove KBM
bistveno drugačni od tistih, ki so izraženi v projekcijah prihodnosti, so tisti, ki so zajeti v poglavjih »Ključne
informacije«, »Dejavniki tveganja«, »Podatki o izdajatelju«, »Pregled poslovanja«, »Poslovanje in finančni
pregled, kapitalska sredstva, investicije in obeti«, »Upravljanje tveganj« in na drugih mestih v tem
prospektu. Te projekcije prihodnosti veljajo samo na datum tega prospekta. Skupina Nove KBM izrecno
zavrača kakršnokoli obveznost ali zavezo razposlati kakršnekoli posodobitve ali popravke projekcij
prihodnosti, vsebovane v tem prospektu, ki bi odražale spremembe v njenih napovedih glede takih
projekcij, ali kakršnekoli spremembe dogodkov, pogojev ali okoliščin, na podlagi katerih so projekcije bile
narejene, razen če to zahteva zakonodaja ali pravila za kotacijo Ljubljanske borze d.d. (»LJSE«) ali
Varšavske borze (»WSE«).
Vlagatelji se morajo zavedati, da lahko več pomembnih dejavnikov povzroči, da bodo dejanski rezultati
bistveno drugačni od načrtov, ciljev, pričakovanj, ocen in napovedi, izraženih v takšnih projekcijah
prihodnosti. Ti dejavniki vključujejo:
•
vpliv konkurence v regiji, kjer posluje Skupina Nove KBM;
•
splošne gospodarske pogoje in tržne dejavnike;
•
sposobnost Skupine Nove KBM, da uspešno izvaja svojo poslovno strategijo;
•
sposobnost Skupine Nove KBM, da pritegne in/ali zadrži usposobljen kader;
•
sposobnost Skupine Nove KBM, da izvede načrtovano posodobitev svojih informacijskih
sistemov;
•
sposobnost Skupine Nove KBM, da ohrani ali poveča tržni delež za svoje produkte in storitve in
da nadzoruje stroške;
•
sposobnost Skupine Nove KBM, da z zadolževanjem ali na drug način uspe zagotoviti financiranje
svojega poslovanja in potrebe po kapitalu;
•
gibanje inflacije, obrestnih mer in menjalnih tečajev;
•
uspešnost Skupine Nove KBM pri upravljanju tveganj, ki izhajajo iz navedenih dejavnikov;
•
vsebino načrta prestrukturiranja Skupine Nove KBM, kot ga bo v končni verziji potrdila Evropska
komisija
Seznam pomembnih dejavnikov ni izčrpen. Pri opiranju na projekcije prihodnosti morajo vlagatelji skrbno
preučiti zgoraj navedene dejavnike in ostale negotovosti in dogodke, še posebej v luči političnega,
gospodarskega, socialnega in pravnega okolja, v katerem posluje Skupina Nove KBM. Skupina Nove
KBM ne daje nobenih zagotovil, jamstev ali napovedi, da bodo rezultati, predvideni s temi projekcijami
prihodnosti, doseženi, in te projekcije prihodnosti predstavljajo v vsakem primeru zgolj enega od možnih
scenarijev, ki se ga ne sme razumeti kot najbolj verjetnega ali standardnega.
3
INFORMACIJE O TRGU IN PANOGI
Ta prospekt vsebuje pretekle tržne podatke in napovedi za panogo, ki so bili pridobljeni iz panožnih
publikacij, tržnih raziskav in drugih javno dostopnih informacij. Nova KBM ni neodvisno preverila podatkov
iz panožnih publikacij in tržnih raziskav, vendar verjame, da se je na podatke, vsebovane v teh gradivih,
mogoče zanesti. Nova KBM ne jamči, da so ti podatki točni. Podatki, pridobljeni iz zgoraj omenjenih virov,
so bili natančno povzeti in, kolikor je Novi KBM znano in kolikor lahko to potrdi na podlagi podatkov,
objavljenih s strani teh virov, nobena dejstva, ki bi lahko povzročila, da bi preslikava podatkov bila
nenatančna ali zavajajoča, niso bila izpuščena. Kjer so v prospektu uporabljene informacije tretjih oseb, je
naveden vir informacij.
PREDSTAVITEV FINANČNIH IN DRUGIH INFORMACIJ
Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Nove KBM na dan in za leta, ki so se končala 31.
decembra 2010, 2011 in 2012, vključeni v ta prospekt, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske
standarde (»MSRP«) in jih je sprejela EU (skupaj »računovodski izkazi«). Podatki v poglavjih »Povzetek
konsolidiranih finančnih in poslovnih informacij« in »Izbrane konsolidirane finančne informacije«, vključeni
v ta prospekt, so vzeti iz računovodskih izkazov. Računovodski izkazi, vključeni v ta prospekt, so bili
revidirani in/ali pregledani s strani neodvisnih revizorjev Ernst & Young Slovenija d.o.o. in Deloitte revizija
d.o.o..
Vsako sklicevanje na »Novo Kreditno banko Maribor d.d.«, »Novo KBM d.d.«, »Novo KBM« ali »banko« v
tem prospektu se nanaša na Novo Kreditno banko Maribor d.d. Vsako sklicevanje na »Skupino Nove
KBM« ali »Skupino« se nanaša na Novo Kreditno banko Maribor d.d. in njene odvisne in pridružene
družbe kot celoto. Sklicevanja na »PBS« se nanašajo na Poštno banko Slovenije d.d. in sklicevanja na
»ZM« na Zavarovalnico Maribor d.d.
Vsa sklicevanja na »€«, »EUR«, »Euro« in »evro« se nanašajo na valuto držav članic Evropske unije, ki
sodelujejo v tretji fazi Ekonomske in monetarne unije po pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti. Vsa
sklicevanja na »USD« in »dolar« se nanašajo na valuto Združenih držav Amerike. Vsa sklicevanja na
»PLN« ali »poljski zlot« se nanašajo na valuto Republike Poljske.
Vsa sklicevanja v tem prospektu na »Slovenijo« se nanašajo na Republiko Slovenijo, vsa sklicevanja na
»Poljsko« na Republiko Poljsko, vsa sklicevanja na »ZDA« na Združene države Amerike in vsa
sklicevanja na »EU« se nanašajo na Evropsko unijo in njene članice na datum tega prospekta.
Vsa sklicevanja v tem prospektu na »hibridno posojilo« se nanašajo na posojilo v znesku 100 mio EUR, ki
temelji na Pogodbi o hibridnem posojilu v višini 100 mio EUR sklenjene dne 31.12.2012 med Republiko
Slovenijo, kot posojilodajalko, in Novo KBM d.d., kot posojilojemalko.
Nekateri zneski, vključeni v ta prospekt, so bili zaokroženi in zaradi tega (i) so možne majhne razlike med
zneski istih postavk v različnih tabelah, in (ii) se številke, ki se nanašajo na isto vrsto podatkov in so
vključene v različne tabele, lahko malenkostno razlikujejo, in seštevki zneskov v določenih tabelah niso
nujno aritmetični seštevki številk pred takim seštevkom.
4
IZVLEČEK PROSPEKTA ZA SPREJEM NOVOIZDANIH DELNIC NOVE KBM D.D. V TRGOVANJE V
PRVI KOTACIJI LJUBLJANSKE BORZE D.D. IN V GLAVNO KOTACIJO VARŠAVSKE BORZE, KI GA
JE AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV POTRDILA Z ODLOČBO ŠTEVILKA 402003/2013-5 Z DNE 26.4.2013
A. UVOD IN OPOZORILA
A.1 Opozorilo
Ta izvleček predstavlja in ga je treba razumeti kot uvod k prospektu, vsaka odločitev o vlaganju v delnice
pa mora temeljiti na vlagateljevi presoji prospekta kot celote. Če bo vlagatelj začel sodni postopek v zvezi
z informacijami, vsebovanimi v tem prospektu, na sodišču v državi članici EGP, se lahko zgodi, da bo
moral glede na nacionalno zakonodajo v državi, v kateri je tožbeni zahtevek vložen, na lastne stroške
zagotoviti prevod prospekta v uradni jezik sodišča še pred začetkom sodnega postopka. Nova Kreditna
banka Maribor d.d. odškodninsko odgovarja samo v primeru, če je izvleček zavajajoč, netočen ali notranje
neskladen, če se ga presoja skupaj z drugimi deli prospekta.
Sledeče besedilo in podatki so izvleček informacij, ki se nahajajo drugje v tem prospektu. Izvleček ne
vsebuje vseh informacij, ki so lahko pomembne za obstoječe imetnike in potencialne vlagatelje. Obstoječi
imetniki in potencialni vlagatelji naj pazljivo preučijo celoten prospekt, vključno z dejavniki tveganja,
podrobnimi finančnimi informacijami in drugimi podatki, preden se odločijo za naložbo v delnice.
Osebe, ki so pripravile povzetek, vključno z njegovim prevodom, in zahtevale njegovo notifikacijo,
odškodninsko odgovarjajo, vendar samo, če je povzetek zavajajoč, netočen ali notranje neskladen, če se
ga presoja skupaj z drugimi deli prospekta ali če ne daje ključnih informacij, ki bi bile vlagateljem v pomoč
pri odločanju o morebitni naložbi v takšne vrednostne papirje, kadar se bere skupaj z drugimi deli
prospekta.
A.2
Novoizdane delnice so bile izdane na podlagi konverzije hibridnega posojila Republike Slovenije. Pri izdaji
niso sodelovali finančni posredniki. Nadaljnje prodaje delnic ne bo.
B. IZDAJATELJ
B.1 Pravno in poslovno ime izdajatelja
Firma: Nova Kreditna banka Maribor d.d.
Skrajšana firma: Nova KBM
B.2 Sedež in pravna oblika izdajatelja, zakonodaja, v skladu s katero izdajatelj opravlja dejavnost
in država ustanovitve
Sedež izdajatelja: Maribor
Poslovni naslov izdajatelja: Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor, Republika Slovenija
Telefonska številka: 00386-2-229-2290
Pravno organizacijska oblika: Delniška družba
Država vpisa v register: Slovenija
Izdajatelj posluje skladno s slovensko zakonodajo.
B.3 Opis vrste poslovanja izdajatelja in njegove glavne dejavnosti
Nova KBM deluje v glavnem prek dveh poslovnih segmentov: poslovanja s prebivalstvom in poslovanja s
pravnimi osebami. Poleg tega nudi borznoposredniške storitve in izvaja zakladniško poslovanje v
segmentu finančnih trgov Nove KBM.
5
Skupina Nove KBM nudi široko paleto bančnih storitev fizičnim in pravnim osebam in tudi nekatere
dopolnilne finančne storitve, vključno z lizingom, upravljanjem vzajemnih in pokojninskih skladov in
storitvami borznega posredovanja.
Večji del svojega poslovanja izvaja banka in Skupina v Sloveniji.
Glede na rezultate poslovanja Nove KBM in PBS je Skupina Nove KBM druga največja bančna skupina v
Sloveniji. Po podatkih Banke Slovenije je na dan 31. decembra 2012 njen tržni delež glede na bilančno
vsoto znašal 11,1%.
B.4a Opis najpomembnejših najnovejših trendov, ki vplivajo na izdajatelja in panoge, v katerih
posluje
Prodajni postopek deleža Nove KBM d.d. v Zavarovalnici Maribor d.d.
Nova KBM je dne 11.12.2012 podpisala sporazum o prodaji celotnega deleža ZM (51%) pozavarovalnici
Sava. Realizirani dobiček iz prodaje in zmanjšanje odbitne postavke pri izračunu kapitalske ustreznosti sta
upoštevana pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti na dan 31.12.2012. Prilive iz prodaje bo Nova
KBM prejela postopoma, v skladu z vnaprej znanim časovnim razporedom, zadnji priliv bo opravljen
predvidoma aprila 2013.
Odkup podrejenih instrumentov
Nova KBM je z namenom krepitve čistega temeljnega kapitala izvedla delni odkup oziroma zamenjavo
podrejenih instrumentov v naslednji višini:
ISIN
koda
instrumenta
Nominalni znesek
pred
odkupom
oziroma zamenjavi
Nominalni
znesek
odkupa/zamenjave
Nominalni znesek
po
odkupu
oziroma
zamenjavi
Realizirani
dobiček
XS0325446903
100.000.000 EUR
88.192.000 EUR
11.808.000 EUR
24.541.000 EUR
XS0270427163
50.000.000 EUR
31.900.000 EUR
50.000.000 EUR
0
Banka je ponudbo podala dne 13. novembra 2012 in uspešno zaključila delni odkup oziroma zamenjavo
hibridnih instrumentov dne 20. decembra 2012. Banka je predhodno pridobila pogojno soglasje Banke
Slovenije za delni odkup oziroma zamenjavo hibridnih instrumentov. Pogoj za soglasje je bilo ohranitev
oziroma izboljšanje višine in kvalitete kapitala, kar je banka izpolnila s prodajo deleža v ZM.
Bonitetna ocena
Bonitetna agencija Moody's Investors Service je Novi KBM znižala oceno dolgoročnega tveganja iz B3 na
Caa2 z negativnimi obeti za prihodnost. Ocena podrejenega dolga se je znižala iz Caa3(hyb) na C(hyb).
Ocena finančne moči banke je ostala nespremenjena (E). Moody's je znižala tudi BCA (baseline credit
assessment) oceno iz caa1 na caa3 (ocena finančne moči banke brez državne pomoči).
Načrt prestrukturiranja
Republika Slovenija je dne 21.3.2013 predložila Evropski komisiji načrt prestrukturiranja Skupine Nove
KBM, saj je Nova KBM prejela v decembru 2012 hibridno posojilo v višini 100 mio EUR, ki se šteje kot
državna pomoč in se je v skladu s pravili o državnih pomočeh Republika Slovenija zavezala predložiti
Evropski komisiji načrt prestrukturiranja. Evropska komisija do datuma tega prospekta še ni potrdila
predloženega načrta prestrukturiranja.
6
B.4b Opis vseh znanih trendov, ki vplčivajo na izdajatelja in panoge, v katerih posluje
Makroekonomsko okolje
Finančno poslovanje Skupine Nove KBM je v veliki meri odvisno od makroekonomskega okolja, v katerem
posluje. Večji del svojega poslovanja izvaja Skupina v Sloveniji, zato na njen finančni položaj in rezultate
poslovanja znatno vplivajo splošni gospodarski in politični pogoji v Sloveniji in najpomembnejših
trgovinskih partnericah, vključno s stopnjo gospodarske rasti in stopnjo inflacije ter nihanjem obrestnih
mer.
Slovenija je članica Evropske unije in evroobmočja in je na dan 31. decembra 2011 imela nekaj več kot 2
milijona prebivalcev. Slovenija je gospodarsko najrazvitejša država v srednji Evropi in je z BDP na
prebivalca v višini 17.244 EUR v letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, bila po podatkih Eurostata pred
Poljsko, Madžarsko, Republiko Češko, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo. BDP na prebivalca je v letu, ki se
je končalo 31. decembra 2011, v Sloveniji znašal 17.620 EUR.
Gospodarska aktivnost v Sloveniji je bila do prve polovice leta 2008 močna, zato je slovensko
gospodarstvo glede rasti BDP beležilo ugodne rezultate.
V drugi polovici leta 2008 se je globalno gospodarstvo soočilo z največjim padcem gospodarske rasti v
zadnjih 80 letih, še posebej pa je bil prizadet sektor finančnih storitev. Nezadostna likvidnost, pomanjkanje
virov financiranja, pritisk na kapital in izrazita cenovna nestanovitnost številnih kategorij premoženja so
povzročili znaten pritisk na finančne institucije. Veliko razvitih gospodarstev je vstopilo v recesijo, v
razvijajočih se gospodarstvih pa se je rast upočasnila, kar je vplivalo izrazito negativno na vrednost
sredstev, zaposlenost, zaupanje potrošnikov in raven gospodarske aktivnosti.
Globalna upočasnitev gospodarske aktivnosti je v letih 2009-2012 močno prizadela slovensko
gospodarstvo. Slovenija je beležila gospodarsko rast -8,1% v letu 2009, 1,4% v letu 2010, -0,2% v letu
2011 in -2,3% v letu 2012. Za Slovenijo v letu 2013 napovedujejo mednarodne institucije in UMAR
negativno gospodarsko rast med -0,7 in -2,1%. Obrat trenda in ponovna rast BDP sta v Sloveniji glede na
napovedi predvideni v letu 2014 v višini med 0,8% do 1,0%. Evropska komisija napoveduje za EU
gospodarsko rast v višini 0,4% v letu 2013 in 1,6% v letu 2014.
Poglavitni nevarnosti iz makroekonomskega okolja, ki lahko po ocenah negativno vplivata na poslovanje
Skupine Nove KBM sta naraščanje cen in negotovost na finančnih trgih zaradi nadaljevanja globalne
finančne krize.
Inflacija
Letna stopnja inflacije ob koncu leta 2012 je bila 2,6%, medtem ko je bila ob koncu leta 2011 1,8% in ob
koncu leta 2010 1,9%. Po napovedih ECB bo pričakovana stopnja inflacije v letu 2013 v evroobmočju in
Sloveniji ostala zmerna.
Obrestne mere, razporeditev sredstev in stroški financiranja
Čisti obrestni prihodki so vedno bili najpomembnejša sestavina dobička Skupine Nove KBM. Čiste
obrestne prihodke določata višina obrestonosnih sredstev in obrestovanih obveznosti, razlika med
obrestno mero na obrestonosna sredstva in obrestno mero, ki se plačuje na obrestonosne obveznosti, ter
delež obrestonosnih sredstev, ki se financirajo z neobrestonosnimi obveznostmi in kapitalom.
Do začetka finančne krize se je kreditni portfelj Skupine Nove KBM zaradi rasti slovenskega gospodarstva
in s tem povezanega povpraševanja po finančnih virih s strani prebivalstva in pravnih oseb povečeval.
Padec rasti slovenskega gospodarstva v obdobju od 2009 do 2012 je imel za posledico zmanjšano
povpraševanje številnih gospodarskih sektorjev po finančnih virih. Zaradi poslabšanja kreditnega portfelja,
povečanega profila tveganja njenih komitentov (gospodarskih družb) in padanja količnikov kapitalske
ustreznosti v omenjenem obdobju, je Skupina Nove KBM začela zniževati sredstva iz kreditov
nebančnemu sektorju. Omenjen trend je še posebej opazen v letu 2012, ko so se sredstva iz kreditov
nebančnemu sektorju znižala za 11,6%. Povprečna obrestna mera za kredite Skupine Nove KBM je bila v
letu v letu 2009 5,0%, v letu 2010 5,1%, v letu 2011 5,4% in v letu 2012 4,6%.
Skupina Nove KBM lahko poveča svoje čiste obrestne prihodke, če stroškov svojih obrestovanih
obveznosti ne zviša do enake mere kot donosov na svoja obrestonosna sredstva. Glavna obrestovana
7
obveznost Skupine Nove KBM so depoziti strank. Zaradi višjih stroškov financiranja na kapitalskih trgih
(posledica znižanja bonitetne ocene dolgoročnega dolga države in Nove KBM) in nezadostne likvidnosti v
Sloveniji v obdobju krize je Skupina skušala povečati obseg depozitov strank s ponudbo višjih obrestnih
mer (enak trend je opazen pri drugih slovenskih bankah), kar je povzročilo pritisk na njeno čisto obrestno
maržo. Čista obrestna marža Skupine Nove KBM se je zniževala iz 2,6% v letu 2008 na 2,3 v letu 2011..
Obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo se je v letu 2012 dodatno znižala in je na dan
31.12.2012 znašala 1,9%.
V letih 2011 in 2012 je Skupina odplačevala obveznosti do tujine in vir večinoma zamenjala z ECB, ki je
povečala operacije refinanciranja in evropskim bankam omogočila dolgoročne vire (3 leta). Izpostavljenost
do ECB se je povišala iz 130 milijonov evrov na dan 31.12.2010 na 485 milijonov evrov na dan
31.12.2012.
V letu 2011 so se obrestne mere na depozite ustalile, in sicer predvsem zaradi aktivnosti ECB, ki je
podaljšala zapadlosti operacij refinanciranja in omogočila dolgoročne vire (3 leta). V letu 2012 je v
Skupini, kakor tudi v celotnem bančnem sektorju opazen porast obrestnih mer na depozite zaradi
nadaljevanja trenda odplačevanja obveznosti do tujine in posledično povečanja konkurence za vire
prebivalstva v Slovenskem bančnem prostoru.
Skupina Nove KBM pričakuje, da se bo kot na glavni viri financiranja tudi v bodoče lahko oprla na
depozite strank, za diverzifikacijo virov pa bo za financiranje svojih kreditnih dejavnosti koristila tudi vire
ECB in druge razpoložljive vire. Glede na napovedi, bi naj ključna obrestna mera EURIBOR (trenutno 0,75
%) do konca leta 2013 ostala nespremenjena.
Slabi krediti
Znesek slabih kreditov Skupine Nove KBM (kot je primer tudi za druge slovenske banke) se je od leta
2009 do 2012 znatno povečal, predvsem zaradi poslabšanja kakovosti kreditnega portfelja po gospodarski
krizi, ki se je začela v zadnjem četrtletju leta 2008. Bruto znesek slabih kreditov v bruto naložbah
strankam se je povečeval s 3,5% v letu 2008 na 7,4% v letu 2009, na 12,1% v letu 2010, na 15,1% v letu
2011 in na 22,2% v letu 2012. Na dan 31. decembra 2012 so slabi krediti gradbenega in predelovalnega
sektorja ter finančnega posredništva predstavljali največji delež v bruto slabih kreditih Skupine Nove KBM.
Vpliv reorganizacije Skupine Nove KBM
Skupina Nove KBM je v letu 2010 imela določene enkratne stroške, ki so bili posledica njenega prevzema
in reorganizacije Credy banke, vključno s stroški, povezanimi z odpovedjo delovnega razmerja nekaterim
zaposlenim. V letu 2011 je Skupina Nove KBM imela določene enkratne stroške v zvezi z izvedbo
dokapitalizacije in druge kotacije na Varšavski borzi. V letu 2012 je Skupina Nove KBM imela enkratne
stroške v zvezi z izvedbo prodaje Zavarovalnice Maribor d.d., izvedbo odkupa/zamenjave hibridnih
obveznic in izvedbo pridobitve hibridnega posojila..
Nihanja vrednosti vrednostnih papirjev
Vrednost portfelja vrednostnih papirjev Skupine Nove KBM je nihala v preteklosti in bo nihala tudi v
bodoče, kar ima lahko neposreden vpliv na rezultate poslovanja Skupine Nove KBM in na strukturo njene
bilance stanja.
Predpisi v zvezi z bančnim sistemom
Slovenski bančni sektor je močno reguliran. Slovenske banke morajo od 1. januarja 2008 izpolnjevati
zahteve Basla II. V letih 2010 in 2011 so bila dogovorjena pravila Basla III, ki bodo vstopila v veljavo v
letih 2013 in 2018 in banke bodo morale izpolnjevati tudi zahteve Basla III. . Po regulativi European
Banking Authority (EBA) sodi Nova KBM med sistemsko pomembne banke in mora posledično
izpolnjevati regulativo glede kapitalske ustreznosti.
B.5 Opis skupine in položaja izdajatelja v njej
V Skupino Nove KBM so bile 31.12.2012 poleg Nove KBM vključene še: KBM Fineko d.o.o. (100,00%
delež), KBM Invest d.o.o. (100,00% delež), KBM Leasing d.o.o. (100,00% delež), Gorica Leasing d.o.o.
(100,00% delež), KBM Infond d.o.o. (72,73% delež), PBS d.d. (55,00% delež), Adria Bank AG (46,65%
8
delež), M-Pay d.o.o. (50,00% delež), Credy banka AD (76,64% delež), KBM Leasing Hrvatska d.o.o.
(94,38% delež), Moja naložba d.d. (45,00% delež) in Maribor Finance B.V (100,00% delež).
B.6 Imetniki delnic Nove KBM, ki imajo lastniški delež ali glasovalne pravice, ki jih je potrebno
prijaviti
Spodnja tabela prikazuje določene informacije v zvezi z lastništvom navadnih delnic Nove KBM na dan
31. decembra 2012:
Delničar
Republika Slovenija .....................................................
KDPW-Fiduciarni račun
Pošta Slovenije d.o.o.
GEN d.o.o.
Kapitalska družba d.d. .. ..............................................
Slovenska odškodninska družba d.d. ..........................
ELES
NFD I, delniški podsklad..............................................
East Capital Balkan Fund ............................................
Salink Limited ..............................................................
Število navadnih delnic
10.822.805
4.074.595
2.599.192
2.500.000
1.875.920
1.250.614
937.500
935.833
925.067
476.550
% lastništva
27,66
9,00
6,64
6,39
4,79
3,20
2,40
2,39
2,36
1,22
Večji delničarji Nove KBM nimajo nobenih drugačnih glasovalnih pravic, iz vseh delnic Nove KBM izhajajo
enaka upravičenja.
Razen oseb, navedenih v zgornji tabeli, Novi KBM niso poznane nobene osebe, ki bi imele neposreden ali
posreden interes v kapitalu izdajatelja ali glasovalne pravice, ki bi jih bilo potrebno razkriti skladno z
Zakonom o trgu finančnih instrumentov in/ali Zakonom o bančništvu. Novo KBM pred ponudbo v tem
prospektu nadzira Republika Slovenija skupaj s povezanimi osebami. Republika Slovenija bo ohranila
nadzor tudi po ponudbi v tem prospektu, v kolikor bodo Republika Slovenija in povezane osebe vpisale
vse njim pripadajoče ponujene delnice v ponudbi obstoječim delničarjem.
B.7 Izbrane pretekle ključne finančne informacije
V nadaljevanju objavljene informacije in podatki so povzeti iz računovodskih izkazov, ki se pojavljajo v
letnih poročilih Skupine Nove KBM za leto 2010, 2011 in 2012 in so objavljena na spletni strani Nove
KBM. Računovodski izkazi na dan in za leti, ki sta se končali 31. decembra 2010 in, 2011 so objavljeni v
letnih poročilih in so bili revidirani s strani Ernst & Young d.o.o. Računovodski izkazi na dan in za leto, ki
se je končalo 31. decembra 2012 so objavljeni v letnem poročilu in so bili revidirani s strani Deloitte
revizija d.o.o. Revidirani računovodski izkazi na dan in za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011
in 2012, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je izdal
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU (skupaj »računovodski
izkazi«)
Spomladi leta 2012 je bil objavljen novi Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic. Novi
Sklep o poslovnih knjigah je predpisal delno spremenjene sheme računovodskih izkazov. Skupina Nove
KBM je prvič uporabila te sheme po stanju 30.6.2012, zagotovila pa je tudi primerljivost podatkov po
stanju 31.12.2011.
9
Izbrani podatki iz izkaza poslovnega izida
Leto, ki se je končalo 31. decembra
2010
2011
2012
(v mio EUR)
Prihodki od obresti………………………….
254,2
262,8
227,8
Odhodki za obresti…………………………
-106,9
-127,2
-122,0
Čiste obresti……………………………….
147,3
135,6
105,8
Čiste opravnine (provizije)…………………
63,1
56,4
58,8
19,5
0,6
25,7
Prihodki iz poslovanja……………………
229,9
192,6
190,3
Administrativni stroški……………………..
-113,4
-108,5
-104,1
Ostali neobrestni odhodki…………………
-98,5
-192,0
-325,8
Neobrestni odhodki………………………
Ostali neto neobrestni prihodki………………….
-211,9
-300,5
-429,9
Dobiček/izguba iz rednega poslovanja…….…..
18,0
-107,9
-239,6
Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja…..
11,4
-86,5
-227,1
Izbrani podatki iz izkaza finančnega položaja
Leto, ki se je končalo 31.
decembra
2010
(1)
Krediti ...............................................................................................................................................
4.281,3
(2)
Portfelj vrednostnih papirjev ............................................................................................................
1.061,3
Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki ................................................................
140,4
Ostala sredstva................................................................................................................................383,7
Skupaj sredstva................................................................................................................................
5.866,7
(3)
2011
2012
(v mio EUR)
4.040,2 3.633,3
1.157,9 1.091,1
147,4
223,9
467,6
373,5
5.813,1 5.321,8
Vloge ................................................................................................................................................
3.880,9
Krediti (najeti)................................................................................................................................1.077,1
Izdani dolžniški vrednostni papirji................................................................................................ 65,5
Podrejene obveznosti.........................................................................................................................
192,0
Ostale obveznosti...............................................................................................................................
212,2
Skupaj obveznosti............................................................................................................................
5.427,7
3.915,2
701,2
49,0
187,9
524,2
5.377,5
3.719,3
582,5
88,6
98,1
580,1
5.068,6
Vplačani kapital ................................................................................................................................27,2
Ostali kapital ................................................................................................................................ 369,7
Manjšinski deleži ................................................................................................................................
42,1
Skupaj kapital ................................................................................................................................439,0
Skupaj obveznosti in kapital...........................................................................................................
5.866,7
40,8
353,3
41,5
435,6
5.813,1
40,8
169,4
43,0
253,2
5.321,8
Opombe:
(1)
Vključeni tudi krediti bankam.
(2)
Vključena finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, in finančna sredstva v posesti
do zapadlosti.
Vključeni tudi depoziti bank.
(3)
10
Izbrani finančni kazalci
Leto, ki se je končalo 31. decembra
2010
(1)………………………………………………………….................
Čista obrestna marža
(2)………………………………………………….
Razmerje med krediti in depoziti
(3)…………………………..
Razmerje med operativnimi stroški in prihodki
(4)……………………………………………………………
Donos na povprečni kapital
Donos na povprečna sredstva(4)……………………………………………………….
Kakovost kreditov ………………………………………….............
(5)
Bruto slabi krediti kot % bruto kreditov,
6)…………………………………………………………………….....
odobrenih komitentom
(7) ……………………………………..
Kazalci kapitalske ustreznosti Skupine
Količnik kapitalske ustreznosti na temeljni kapital (Tier 1)…………
Skupni količnik kapitalske ustreznosti……………………………….
2011
2012
2,53
108,68
55,97
2,62
0,20
(v odstotkih)
2,31
102,22
63,21
-17,01
-1,38
1,87
93,90
56,90
-51,85
-3,63
12,1
15,1
22,2
7,93
10,89
8,59
11,47
8,17
9,17
Opombe:
(1)
Predstavlja razmerje med čistimi obrestmi in povprečnimi sredstvi.
(2)
Neto krediti strankam, ki niso banke, v primerjavi z dolgovi do strank, ki niso banke.
(3)
Razmerje med administrativnimi stroški in amortizacijo ter čistimi obrestmi in čistimi neobrestnimi prihodki.
(4)
Predstavlja razmerje med čistim poslovnim izidom in povprečnim kapitalom (vključno s kapitalom manjšinskih delničarjev) ali
povprečnimi sredstvi.
(5)
Vključeni so vsi krediti skupinsko oslabljenih komitentov bonitetnih skupin D in E brez prvovrstnih zavarovanj in krediti
posamično oslabljenih komitentov brez prvovrstnih zavarovanj, katerih osnovna klasifikacija je D ali E.
(6)
Vključuje kredite do bančnega in nebančnega sektorja.
(7)
Prikazano v skladu s predpisi Banke Slovenije.
B.8 Izbrane ključne začasne finančne informacije
Ni relevantno; ni ključnih začasnih finančnih informacij.
B.9 Napoved ali ocena dobička
Ni relevantno; prospekt ne vsebuje napovedi ali ocene dobička.
B.10 Opis morebitnih pridržkov v revizijskem poročilu o preteklih finančnih informacijah
Ni relevantno; ni pridržkov v revizijskem poročilu o preteklih finančnih informacijah.
B.11 Izdajateljeva kratkoročna sredstva
Ni relevantno: izdajateljeva kratkoročna sredstva zadoščajo za trenutne zahteve izdajatelja.
C. VREDNOSTNI PAPIRJI
C1. Vrsta in razred delnic
Na datum tega prospekta znaša osnovni kapital Nove KBM 140.814.313,08 EUR in je razdeljen na
137.645.135 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s pripadajočo vrednostjo
1,0230 EUR za delnico) (v nadaljevanju tudi »obstoječe in nove delnice«). Obstoječe in nove delnice so v
11
vseh pogledih enakovredne (pari passu) in tvorijo en razred. Oznaka obstoječih in novih delnic je KBMR,
ISIN koda: SI0021104052.
Pred povečanjem osnovnega kapitala v aprilu 2013, je znašal osnovni kapital Nove KBM 40.814.313,08
EUR in je bil razdeljen na 39.122.968 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s
pripadajočo vrednostjo 1,0432 EUR za delnico) (v nadaljevanju tudi »obstoječe delnice«).
Nova KBM je na podlagi konverzije glavnice hibridnega posojila z dne 31.12.2012 in v skladu s sklepoma
uprave banke z dne 18.3.2013 in 2.4.2013 ter s soglasjem nadzornega sveta z dne 2.4.2013 izdala
98.522.167 novih navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s pripadajočo vrednostjo
1,0230 EUR za delnico (nove delnice).
C2. Valuta delnic
Delnice so izdane kot kosovne delnice in nimajo oznake valute.
Pripadajoči znesek ene navadne kosovne delnice Nove KBM je 1,0230 EUR.
C3. Število delnic
Skupno število vseh delnic: 137.645.135
Število delnic pred izdajo novih delnic: 39.122.968
Število delnic na katere se nanaša prospekt: 98.522.167
Pripadajoči znesek ene navadne kosovne delnice Nove KBM je 1,0230 EUR.
C4. Opis pravic, povezanih z delnicami
Nove delnice so del edinega razreda z obstoječimi delnicami Nove KBM ter so v vseh pogledih
enakovredne (pari passu) obstoječim delnicam Nove KBM. Imetniki navadnih delnic imajo pravice do:
•
udeležbe pri upravljanju Nove KBM (vsaka navadna delnica daje delničarju pravico do enega
glasu na skupščini delničarjev Nove KBM);
•
dela dobička Nove KBM (dividende); in
•
sorazmernega dela razdelitve preostalega premoženja v primeru stečaja ali likvidacije Nove KBM.
C5. Omejitve glede prenosljivosti delnic
Nove delnice so prosto prenosljive.
C6. Trgovanje na organiziranem trgu
Z novimi delnicami se bo, tako kot z že izdanimi delnicami Nove KBM, trgovalo na organiziranih trgih
vrednostnih papirjev, t.j. pri LJSE na borznem trgu delnic, podsegment prva kotacija. In pri WSE, v prvi
kotaciji delnic.
Predviden datum sprejema v trgovanje na obeh organiziranih trgih je do konca meseca aprila 2013.
Na dan tega prospekta se z obstoječimi delnicami Nove KBM trguje v prvi kotaciji LJSE in v prvi kotaciji
WSE.
Razen uvrstitve na LJSE in WSE ni trenutno predvidena uvrstitev delnic Nove KBM na drug organiziran
trg vrednostnih papirjev.
12
C7. Politika dividend
O razdelitvi akumuliranega dobička v posameznem poslovnem letu se odloči na skupščini delničarjev. S
sklepom skupščine delničarjev lahko delničarji ves akumulirani dobiček ali njegov del namenijo za vse ali
nekatere od naslednjih namenov:
•
•
•
razdelitev delničarjem;
oblikovanje drugih rezerv; in
udeležba članov uprave, članov nadzornega sveta ali zaposlenih pri dobičku.
S sklepom se lahko delničarji odločijo tudi, da akumuliranega dobička ne razdelijo, temveč ga v celoti
prenesejo naprej.
Po uvrstitvi delnice KBMR v kotacijo Ljubljanske borze je Nova KBM, kljub težavnim gospodarskim
razmeram, sledila politiki izplačevanja dividend iz bilančnega dobička v višini najmanj 35% čistega
dobička. Pri oblikovanju dividendne politike so bile v preteklosti upoštevana pričakovanja delničarjev ter
zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke in Skupine. Ob tem je banka pričakovala, da bodo višje
dividende povečevale zanimivost delnic za vlagatelje, kar bi tudi ugodno vplivalo na stabilnosti lastniške
strukture banke. Višja izplačila dividend niso imela vpliva na uresničevanje razvojnih načrtov in finančno
stabilnost. Banka je v letih od 1993 do 2010 poslovala z realnim čistim dobičkom (ob upoštevanju rasti
cen življenjskih potrebščin) v povprečju nekaj nad 20 milijonov evrov. V letih od 2011 do 2013 bo banka
poslovala z izgubo, medtem ko dobičke iz rednega poslovanja načrtuje v letih za tem.
Banka politike izplačevanja dividend ne bo spreminjala. Politika izplačevanja dividend predvideva
prerazporeditev pretežnega dela čistega dobička med rezerve banke, 35% bilančnega dobička pa za
izplačilo dividend. Tako politiko izplačevanja dividend bo banka izvajala, če ne bo ogrožena kapitalska
ustreznost bodisi banke bodisi Skupine. Politika dividend se lahko spremeni zaradi zahtev Evropske
komisije v postopku odobravanja načrta prestrukturiranja Skupine Nove KBM.
D. TVEGANJA
D1. Tveganja, povezana z izdajateljem in njegovo panogo
Tveganja, povezana s poslovanjem Skupine Nove KBM
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Obseg slabih kreditov v portfelju Skupine Nove KBM se je v zadnjih letih povečal in se lahko še
nadalje povečuje;
Nova KBM se sooča z izzivi, povezanimi z vključitvijo in upravljanjem njenih odvisnih bank
Slovenski sektor finančnih storitev je zelo konkurenčen;
Nezmožnost uresničevanja glasovalnih pravic največjega delničarja Nove KBM
Tveganje je neločljivo povezano z bančnim poslovanjem
Bančno poslovanje Skupine Nove KBM je izpostavljeno obrestnemu tveganju;
Nova KBM se sooča z neusklajenostjo med zapadlostjo sredstev in obveznosti
Če Skupina Nove KBM ne bo pridobivala in zadržala depozitov, bi lahko bilo njeno poslovanje
negativno prizadeto
Nezmožnost Nove KBM in njenih bančnih odvisnih družb, da se v primeru zamude pri vračilu
kredita v izvršbi poplačajo iz jamstva, ima lahko za posledico, da ne bodo mogle dobiti povrnjene
pričakovane vrednosti jamstva
Skupina Nove KBM je izpostavljena kreditnemu tveganju različnih industrijskih sektorjev.
Slabšanje poslovanja kateregakoli od teh sektorjev, do katerih je Skupina Nove KBM pomembno
kreditno izpostavljena, lahko negativno vpliva na njeno poslovanje;
Tržna vrednost nepremičnin v lasti Skupine Nove KBM je padla in lahko v prihodnosti še naprej
pada
Sistemske napake ali nesposobnost prilagoditve tehnološkim spremembam bi lahko negativno
vplivali na poslovanje Skupine Nove KBM
Pomembne kršitve varnosti poslovanja, prevare in kraje lahko negativno vplivajo na poslovanje
Skupine Nove KBM
13
•
•
•
•
•
Lahko se zgodi, da Skupina Nove KBM ne bo mogla izpolnjevati zakonsko določenih zahtev glede
kapitalske ustreznosti
Negotovost glede izplačevanja dividend Nove KBM tudi v prihodnje
Konkurenčni položaj Skupine Nove KBM in bodoče poslovanje sta odvisna od vodstvene ekipe in
ostalih ključnih kadrov
Skupina Nove KBM ima velik delež prevzetih kreditnih zunajbilančnih obveznosti, kar lahko
potencialno povzroči izgubo
Hibridno posojilo na podlagi pogodbe z dne 31.12.2012 sklenjene med Republiko Slovenijo, kot
posojilodajalcem, in Novo KBM, kot posojilojemalcem, v višini 100.000.000,00 EUR se v skladu z
evropsko regulativo obravnava kot državna pomoč
Tveganja, povezana z državami, v katerih posluje Skupina Nove KBM
•
•
•
Neugodne gospodarske razmere v Sloveniji lahko povzročijo, da bo poslovanje Skupine Nove
KBM prizadeto;
Spremembe regulatornega okvira v državah, v katerih posluje Skupina Nove KBM, lahko
negativno vplivajo na njeno poslovanje
Neugodne gospodarske razmere v državah, razen Slovenije, kjer posluje Skupina Nove KBM,
lahko povzročijo, da bo njeno poslovanje prizadeto
D3. Tveganja, povezana z delnicami in trgom vrednostnih papirjev
•
•
•
•
•
•
Nihanje tržne cene delnic banke je lahko nesorazmerno zaradi negativnih dogodkov, ki niso
povezani s poslovno uspešnostjo banke
Bodoče prodaje znatnih količin navadnih delnic Nove KBM ali domneve, da bi do takšnih prodaj
lahko prišlo, lahko negativno vplivajo na tržno vrednost delnic
Davčna obravnava neslovenskih vlagateljev v slovenski družbi se lahko spreminja
Analitiki vrednostnih papirjev in panoge lahko prenehajo objavljati raziskave ali poročila o
poslovanju banke ali spremenijo svoja priporočila glede delnic banke
Ne obstaja nobeno zagotovilo glede bodočega razvoja trga za delnice banke in njegove likvidnosti
Trgovanje z delnicami banke na LJSE in WSE je lahko začasno ustavljeno
Potencialni vlagatelji naj pred vlaganjem v delnice pazljivo preučijo tveganja, navedena v prospektu, v
poglavju »Dejavniki tveganja«.
E. PONUDBA
Delnice na katere se nanaša prospekt niso bile ponujene javnosti, saj je bil izdajatelj oproščen objave
prospekta za ponudbo delnic javnosti v skladu z 49. členom ZTFI.
14
VSEBINA
1.
ODGOVORNE OSEBE ............................................................................................................. 21
2.
ZAKONITI NEODVISNI REVIZORJI.......................................................................................... 22
3.
IZBRANE KONSOLIDIRANE FINANČNE INFORMACIJE ........................................................ 23
3.1
3.2
3.3
IZBRANI PODATKI IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA ............................................................... 23
IZBRANI PODATKI IZ IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA ....................................................... 24
IZBRANI FINANČNI KAZALCI ................................................................................................... 25
4.
BISTVENE INFORMACIJE ....................................................................................................... 26
4.1
4.2
4.3
4.4
IZJAVA O GIBLJIVIH SREDSTVIH............................................................................................ 26
KAPITALIZACIJA IN ZADOLZENOST ....................................................................................... 26
INTERES PRAVNIH IN FIZIČNIH OSEB ................................................................................... 29
RAZLOGI ZA UVRSTITEV V TRGOVANJE ............................................................................... 29
5.
DEJAVNIKI TVEGANJA ........................................................................................................... 30
5.1
5.2
5.3
TVEGANJA, POVEZANA S POSLOVANJEM SKUPINE NOVE KBM ........................................ 30
TVEGANJA, POVEZANA Z DRŽAVAMI, V KATERIH POSLUJE SKUPINA NOVE KBM............ 36
TVEGANJA, POVEZANA Z DELNICAMI IN TRGOM VREDNOSTNIH PAPIRJEV ..................... 37
6.
UPRAVLJANJE TVEGANJ....................................................................................................... 39
6.1
6.2
6.3
6.4
6.5
6.6
6.7
6.8
PREGLED................................................................................................................................. 39
KREDITNO TVEGANJE ............................................................................................................ 40
SLABI KREDITI ......................................................................................................................... 45
LIKVIDNOSTNO TVEGANJE .................................................................................................... 47
TRŽNO TVEGANJE .................................................................................................................. 48
NOTRANJA REVIZIJA .............................................................................................................. 51
KAPITALSKA USTREZNOST IN BASEL III ............................................................................... 51
SKLADNOST POSTOPKOV Z ZAKONODAJO O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA....... 52
7.
INFORMACIJE O VREDNOSTNIH PAPIRJIH, KI BODO PONUJENI V TRGOVANJE ............. 54
7.1
7.2
7.3
7.4
7.5
7.6
7.7
7.8
7.9
7.10
OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA............................................................................................ 54
ZAKONODAJA, PO KATERI SO BILE DELNICE IZDANE ......................................................... 54
OBLIKA DELNIC ....................................................................................................................... 54
VALUTA DELNIC ...................................................................................................................... 54
OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z DELNICAMI .............................................................................. 54
IZJAVA S SKLEPI, POOBLASTILI IN ODOBRITVAMI, NA TEMELJU KATERIH SO BILE
DELNICE IZDANE..................................................................................................................... 54
PRENOSLJIVOST DELNIC ....................................................................................................... 55
PRAVILA GLEDE PONUDB ZA PREVZEM TER PRAVIL ZA IZKLJUČITEV IN IZSTOP............ 55
PREVZEMNE PONUDBE V ZADNJEM FINANČNEM LETU...................................................... 56
INFORMACIJE O DAVKIH ........................................................................................................ 56
8.
SPREJETJE V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ ..................................................... 62
8.1
8.2
8.3.
PREDVIDENO TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU ..................................................... 62
TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU ............................................................................. 62
STABILIZACIJA......................................................................................................................... 62
9.
PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOV............................................... 63
10.
STROŠKI UVRSTITVE DELNIC................................................................................................ 64
11.
PODATKI O IZDAJATELJU...................................................................................................... 65
15
11.1
11.2
POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA ............................................................ 65
INVESTICIJE ............................................................................................................................ 67
12.
PREGLED POSLOVANJA........................................................................................................ 69
12.1
12.2
12.3
12.4
OSNOVNI TRGI IN KONKURENČNI POLOŽAJ ........................................................................ 69
OSNOVNE DEJAVNOSTI ......................................................................................................... 72
BANČNO POSLOVANJE NOVE KBM ....................................................................................... 75
RAZISKAVE IN RAZVOJ, PATENTI IN LICENCE...................................................................... 86
13.
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA............................................................................................ 87
13.1
13.2
POLOŽAJ IZDAJATELJA V SKUPINI NOVE KBM..................................................................... 87
ODVISNE IN PRIDRUŽENE DRUŽBE NOVE KBM ................................................................... 89
14.
PREMOŽENJE IN OPREMA ..................................................................................................... 91
14.1
14.2
14.3
PREMOŽENJE.......................................................................................................................... 91
OKOLJE.................................................................................................................................... 91
ZAVAROVANJE ........................................................................................................................ 91
15.
POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED .................................................................................. 92
15.1
15.2
15.3
15.4
FINANČNO STANJE ................................................................................................................. 92
REZULTATI POSLOVANJA ...................................................................................................... 93
KAPITAL ................................................................................................................................... 94
POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE USMERITVE ................................................................... 94
16.
KAPITALSKA SREDSTVA ....................................................................................................... 96
16.1
16.2
16.3
INFORMACIJE O KAPITALSKIH SREDSTVIH .......................................................................... 96
VIRI IN ZNESKI DENARNIH TOKOV ........................................................................................ 96
ZAHTEVE PO ZADOLŽEVANJU IN VIRI FINANCIRANJA......................................................... 96
17.
INFORMACIJE O TRENDIH ..................................................................................................... 97
17.1
17.2
NAJPOMEMBNEJŠI TRENDI.................................................................................................... 97
TRENDI, KI LAHKO VPLIVAJO NA POSLOVNE REZULTATE IN FINANČNO STANJE SKUPINE
NOVE KBM ............................................................................................................................... 97
18.
NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA ........................................................................................ 100
19.
UPRAVLJANJE, NADZORNI ORGAN IN VIŠJI VODSTVENI DELAVCI................................. 101
19.1
19.2
19.3
UPRAVLJANJE ....................................................................................................................... 101
IZJAVA O KONFLIKTU INTERESOV ...................................................................................... 104
IZJAVA O POSTOPKIH ZOPER DIREKTORJE IN USLUŽBENCE NOVE KBM....................... 104
20
PLAČILA IN DAJATVE........................................................................................................... 105
20.1
20.2
NAGRAJEVANJE NADZORNEGA SVETA, UPRAVE IN VODSTVA NOVE KBM ...................... 105
KREDITI ČLANOM NADZORNEGA SVETA, UPRAVE IN OŽJEGA VODSTVA NOVE KBM ...... 105
21.
ORGANIZACIJSKA PRAKSA................................................................................................. 106
21.1
21.2
KODEKS UPRAVLJANJA ....................................................................................................... 106
KOMISIJE NADZORNEGA SVETA ......................................................................................... 106
22.
USLUŽBENCI ......................................................................................................................... 108
23.
VEČJI DELNIČARJI................................................................................................................ 110
23.1
IMETNIKI DELNIC NOVE KBM, KI IMAJO LASTNIŠKI DELEŽ ALI GLASOVALNE PRAVICE, KI
JIH JE POTREBNO PRIJAVITI................................................................................................ 110
DRUGAČNE GLASOVALNE PRAVICE ZA VEČJE DELNIČARJE ........................................... 110
POSREDNI ALI NEPOSREDNI NADZOR ALI LASTNIŠTVO IZDAJATELJA ........................... 110
23.2
23.3
16
23.4
UREDITVE, KATERIH DELOVANJE LAHKO V PRIHODNOSTI POVZROČI SPREMEMBO
NADZORA IZDAJATELJA ....................................................................................................... 110
24.
TRANSAKCIJE POVEZANIH OSEB....................................................................................... 111
25.
FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH,
FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH ....................................................... 112
25.1
25.2
25.3
25.4
25.5
25.6
25.7
PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE .................................................................................. 112
ZAČASNE FINANČNE INFORMACIJE.................................................................................... 112
FINANČNA POROČILA........................................................................................................... 112
REVIZIJE PRETEKLIH FINANČNIH INFORMACIJ.................................................................. 112
POLITIKA DIVIDEND .............................................................................................................. 112
PRAVNI POSTOPKI................................................................................................................ 112
ZNATNE SPREMEMBE FINANČNEGA ALI TRŽNEGA POLOŽAJA IZDAJATELJA ................ 113
26.
DODATNE INFORMACIJE ..................................................................................................... 114
26.1
26.2
26.3
26.4
26.5
DELNIČARSKI KAPITAL ......................................................................................................... 114
STATUT NOVE KBM............................................................................................................... 115
REZERVE ............................................................................................................................... 116
OBVESTILA DELNIČARJEM................................................................................................... 117
RAZKRITJA POMEMBNIH DELEŽEV ..................................................................................... 117
27.
POMEMBNE POGODBE ........................................................................................................ 118
28.
INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV IN DEKLARACIJE O
VSEH INTERESIH .................................................................................................................. 119
29.
INFORMACIJE O DELEŽIH .................................................................................................... 120
30.
RAZKRITI DOKUMENTI ......................................................................................................... 121
31.
KAZALO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV................................................................................. 122
17
KAZALO SKLICEVANJ
1. Letna poročila Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leta 2010, 2011 in 2012 so dostopna na spletni
strani: (http://www.nkbm.si/)
2. Objave pomembnih novic in poslovnih dogodkov Skupine Nove KBM in Nove KBm d.d. so dostopne
spletni strani banke (www.nkbm.si), spletni strani Ljubljanske borze (http://seonet.ljse.si/) in na spletni
strani Varšavske borze (www.gpw.pl).
3. Prospekt je dostopen na spletni strani banke (http://www.nkbm.si/), na spletni strani Ljubljanske borze
(http://seonet.ljse.si/) in spletni strani Varšavske borze (www.gpw.pl).
4 Statut Nove KBM d.d. je objavljen na spletni strani banke (http://www.nkbm.si/)).
SLOVARČEK IZRAZOV IN KRATIC
sprememba Prospektne
direktive iz leta 2010
Direktiva 2010/73/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24.
novembra 2010 o spremembah direktiv 2003/71/ES o prospektu, ki se
objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in
2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o
izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na
reguliranem trgu
ALCO
Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi Nove KBM
statut
statut Nove KBM
banka
Nova KBM
Basel III
pravila, objavljena v dokumentih z naslovom »Basel III: Globalni
regulatorni okvir za večjo prožnost bank in bančnih sistemov« in »Basel
III: Mednarodni okvir za merjenje, standarde in spremljanje likvidnostnega
tveganja«, ki jih je izdal Baselski odbor 16. decembra 2010
Credy banka
Credy banka AD Kragujevac
ECB
Evropska centralna banka
EGP
Evropski gospodarski prostor
EU
Evropska unija
Euro, EUR, €, evro
zakonita valuta Evropske ekonomske in monetarne unije, katere članica je
Slovenija
obstoječi delničarji
osebe in subjekti, ki so kot imetniki delnic vpisani v KDD
obstoječe delnice
39.122.968 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalno pravico, ki so
na dan 18.3.2013 predstavljale skupaj osnovni kapital Nove KBM v višini
40.814.313,00 EUR
računovodski izkazi
revidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Nove KBM na dan in
za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012
skupščina delničarjev
skupščina delničarjev Nove KBM
MSRP
Mednarodni standardi računovodskega poročanja, izdani s strani
Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde, kot jih je
sprejela EU
UMAR
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj
18
KDD
KDD – Centralna klirinško depotna družba, delniška družba, Ljubljana,
Tivolska c. 48, 1000 Ljubljana
Skupina LB
Skupina Ljubljanske banke
LJSE
Ljubljanska borza d.d., Ljubljana, organiziran trg vrednostnih papirjev v
Sloveniji
uprava
uprava Nove KBM
MiFID (Direktiva o trgih
finančnih instrumentov)
Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila
2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta
85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta
in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS
NDS
Nacionalna depotna družba za vrednostne papirje (Krajowy Depozyt
Papierów Wartościowych S.A.), klirinška in poravnalna institucija na
Poljskem
Nova KBM
Nova Kreditna banka Maribor d.d.,
Skupina Nove KBM
Nova Kreditna banka Maribor d.d. in njene odvisne in pridružene družbe,
vzete kot celota
nove delnice
98.522.167 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalno pravico s
pripadajočo vrednostjo 1,0230 EUR za delnico izdane za stvarni vložek,
t.j. konverzijo glavnice hibridnega posojila v delnice
načrt prestrukturiranja
načrt v smislu odločbe Evropske komisije št. SA.35709: Recapitalisation
of Nova Kreditna banka Maribor d.d., ki ga je morala predložiti Republika
Slovenija do 21.3.2013 in Sporočila Komisije o ponovni vzpostavitvi
uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem
sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči
PBS
Poštna banka Slovenije d.d. – bančna skupina Nove Kreditne banke
Maribor d.d.
PFSA
poljski finančni nadzorni organ (Komisja Nadzoru
regulatorni organ za kapitalski trg Republike Poljske
PLN, poljski zlot
zakonita valuta Republike Poljske
poljski Zakon o deviznem
poslovanju
Zakon o deviznem poslovanju z dne 27. julija 2002 (Zakonodajno glasilo
2002, št. 141, tč. 1178)
poljski Zakon o javnih
ponudbah
Zakon o ponudbi, pogojih, ki urejajo sprejem finančnih instrumentov v
organizirano trgovanje, in javnih družbah z dne 29. julija 2005
(Zakonodajno glasilo 2005, št. 184, tč. 1539, prečiščene različice
Zakonodajno glasilo 2009, št. 185, tč. 1439)
POS
POS terminal
prospekt
ta prospekt, ki ustreza prospektu v pomenu Prospektne direktive in je
pripravljen za namen sprejema delnic v trgovanje
Prospektna direktiva
Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra
2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih
papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES, kot se občasno
spreminja, vključno s spremembo Prospektne direktive iz leta 2010, ter
kakršnikoli ustrezni izvedbeni ukrepi
Uredba S
Uredba S po Zakonu o vrednostnih papirjih ZDA (Regulation S under the
US Securities Act)
vlagatelji in mali vlagatelji
mali vlagatelji v Sloveniji in na Poljskem ter sedanji in bodoči imetniki
19
Finansowego),
obstoječih in novih delnic
Zakon o vrednostnih papirjih
ZDA
Zakon o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike iz leta 1933, s
spremembami (the United States Securities Act of 1933, as amended)
Zakon o deviznem
poslovanju
Zakon o deviznem poslovanju – ZDP-2 (Ur. l. Republike Slovenije št.
16/08 in 85/09)
Zakon o trgu finančnih
instrumentov
Zakon o trgu finančnih instrumentov – ZTFI (Ur. l. Republike Slovenije št.
67/07, 69/08, 40/09 in 88/10 in 108/10 – uradno prečiščeno besedilo)
ATVP
Agencija za trg vrednostnih papirjev, pristojni organ za kapitalski trg v
Sloveniji
nadzorni svet
nadzorni svet Nove KBM
SURS
Statistični urad Republike Slovenije
Direktiva o prevzemih
Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila
2004 o ponudbah za prevzem
U.S.$, USD, dolar
zakonita valuta Združenih držav Amerike
dobro poučeni vlagatelji
vlagatelji, opredeljeni v 44. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki
izpolnjuje definicijo »kvalificiranih vlagateljev« iz 2. člena Prospektne
direktive
WSE
Varšavska borza vrednostnih papirjev (Giełda Papierów Wartościowych w
Warszawie S.A.), organiziran trg na Poljskem
Kodeks upravljanja družb
WSE
poljska načela korporativnega upravljanja, vsebovana v »Kodeksu
najboljših praks, ki velja za družbe, uvrščene na WSE«, ki ga je odobrila
WSE
ZM
Zavarovalnica Maribor d.d.
20
1.
ODGOVORNE OSEBE
Nova Kreditna banka Maribor d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, Maribor, Republika Slovenija, sprejema
odgovornost za informacije, ki jih vsebuje ta prospekt. Nova KBM izjavlja, da je priprava informacij
potekala z vso potrebno skrbnostjo ter da so informacije, vsebovane v tem prospektu, skladne z dejstvi in
ni izpuščen noben podatek, ki bi lahko vplival na pomen teh informacij.
Uporaba prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je bil izdan. Razmnoževanje prospekta v
druge namene, v celoti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov besedila, niso dovoljeni.
Uprava Nove Kreditne banke Maribor d.d.
Igor Žibrik, član uprave
21
Aleš Hauc, predsednik uprave
2.
ZAKONITI NEODVISNI REVIZORJI
Konsolidirane računovodske izkaze in z njimi povezana pojasnila na dan in za leto, ki se je končalo 31.
decembra 2010 in 2011 je revidiral g. Janez Uranič, pooblaščeni revizor iz Ernst & Young Slovenija
d.o.o., neodvisni revizorji, Dunajska 111, Ljubljana. G. Janez Uranič je član Slovenskega inštituta za
revizijo. Konsolidirane računovodske izkaze in z njimi povezana pojasnila na dan in za leto, ki se je
končalo 31. decembra 2012 je revidirala ga. Katarina Kadunc, pooblaščena revizorka Deloitte revizija
d.o.o., neodvisni revizorji. Družbo Deloitte revizija d.o.o. Dunajska cesta 165, Ljubljana, zastopa dr. Yuri
Sidorovich. Ga. Katarina Kadunc in dr. Yuri Sidorovich imata licenco pooblaščenega revizorja pri
Slovenskem inštitutiu za revizijo.
Revidirani računovodski izkazi na dan in za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012, ki so
razvidni iz letnih poročil, objavljenih na spletni strani naše banke, so bili pripravljeni v skladu z
Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne
računovodske standarde in jih je sprejela EU (skupaj »računovodski izkazi«).
Revizijska poročila za leta 2010, 2011 in 2012 so bila brez pridržkov.
22
3.
IZBRANE KONSOLIDIRANE FINANČNE INFORMACIJE
V nadaljevanju objavljene informacije in podatki so povzeti iz računovodskih izkazov, ki se pojavljajo v
letnih poročilih Skupine Nove KBM za leto 2010, 2011 in 2012 in so objavljena na spletni strani Nove
KBM. Računovodski izkazi na dan in za leti, ki sta se končali 31. decembra 2010 in, 2011 so objavljeni v
letnih poročilih in so bili revidirani s strani Ernst & Young d.o.o. Računovodski izkazi na dan in za leto, ki
se je končalo 31. decembra 2012 so objavljeni v letnem poročilu in so bili revidirani s strani Deloitte
revizija d.o.o. Revidirani računovodski izkazi na dan in za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011
in 2012, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je izdal
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU (skupaj »računovodski
izkazi«)
Spomladi leta 2012 je bil objavljen novi Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic. Novi
Sklep o poslovnih knjigah je predpisal delno spremenjene sheme računovodskih izkazov. Skupina Nove
KBM je prvič uporabila te sheme po stanju 30.6.2012, zagotovila pa je tudi primerljivost podatkov po
stanju 31.12.2011.
3.1
Izbrani podatki iz izkaza poslovnega izida
Leto, ki se je končalo 31. decembra
2010
2011
2012
(v mio EUR)
Prihodki od obresti………………………….
254,2
262,8
227,8
Odhodki za obresti…………………………
-106,9
-127,2
-122,0
Čiste obresti……………………………….
147,3
135,6
105,8
Čiste opravnine (provizije)…………………
63,1
56,4
58,8
Ostali neto neobrestni prihodki………………….
19,5
0,6
25,7
Prihodki iz poslovanja……………………
229,9
192,6
190,3
Administrativni stroški……………………..
-113,4
-108,5
-104,1
Ostali neobrestni odhodki…………………
-98,5
-192,0
-325,8
Neobrestni odhodki………………………
-211,9
-300,5
-429,9
Dobiček/izguba iz rednega poslovanja…….…..
18,0
-107,9
-239,6
Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja…..
11,4
-86,5
-227,1
23
3.2
Izbrani podatki iz izkaza finančnega položaja
Leto, ki se je končalo 31.
decembra
2010
(1)
Krediti ...............................................................................................................................................
4.281,3
(2)
Portfelj vrednostnih papirjev ............................................................................................................
1.061,3
140,4
Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki ................................................................
Ostala sredstva................................................................................................................................383,7
Skupaj sredstva................................................................................................................................
5.866,7
(3)
2011
2012
(v mio EUR)
4.040,2 3.633,3
1.157,9 1.091,1
147,4
223,9
467,6
373,5
5.813,1 5.321,8
3.880,9
Vloge ................................................................................................................................................
Krediti (najeti)................................................................................................................................1.077,1
Izdani dolžniški vrednostni papirji................................................................................................ 65,5
192,0
Podrejene obveznosti.........................................................................................................................
Ostale obveznosti...............................................................................................................................
212,2
Skupaj obveznosti............................................................................................................................
5.427,7
3.915,2
701,2
49,0
187,9
524,2
5.377,5
3.719,3
582,5
88,6
98,1
580,1
5.068,6
Vplačani kapital ................................................................................................................................27,2
Ostali kapital ................................................................................................................................ 369,7
Manjšinski deleži ................................................................................................................................
42,1
Skupaj kapital ................................................................................................................................439,0
Skupaj obveznosti in kapital...........................................................................................................
5.866,7
40,8
353,3
41,5
435,6
5.813,1
40,8
169,4
43,0
253,2
5.321,8
Opombe:
(1)
Vključeni tudi krediti bankam.
(2)
Vključena finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, in finančna sredstva v posesti
do zapadlosti.
(3)
Vključeni tudi depoziti bank.
24
3.3
Izbrani finančni kazalci
Leto, ki se je končalo 31. decembra
2010
(1)………………………………………………………….................
Čista obrestna marža
(2)………………………………………………….
Razmerje med krediti in depoziti
(3)…………………………..
Razmerje med operativnimi stroški in prihodki
(4)……………………………………………………………
Donos na povprečni kapital
Donos na povprečna sredstva(4)……………………………………………………….
Kakovost kreditov ………………………………………….............
(5)
Bruto slabi krediti kot % bruto kreditov,
6)…………………………………………………………………….....
odobrenih komitentom
(7) ……………………………………..
Kazalci kapitalske ustreznosti Skupine
Količnik kapitalske ustreznosti na temeljni kapital (Tier 1)…………
Skupni količnik kapitalske ustreznosti……………………………….
2011
2012
2,53
108,68
55,97
2,62
0,20
(v odstotkih)
2,31
102,22
63,21
-17,01
-1,38
1,87
93,90
56,90
-51,85
-3,63
12,1
15,1
22,2
7,93
10,89
8,59
11,47
8,17
9,17
Opombe:
(1)
Predstavlja razmerje med čistimi obrestmi in povprečnimi sredstvi.
(2)
Neto krediti strankam, ki niso banke, v primerjavi z dolgovi do strank, ki niso banke.
(3)
Razmerje med administrativnimi stroški in amortizacijo ter čistimi obrestmi in čistimi neobrestnimi prihodki.
(4)
Predstavlja razmerje med čistim poslovnim izidom in povprečnim kapitalom (vključno s kapitalom manjšinskih delničarjev) ali
povprečnimi sredstvi.
(5)
Vključeni so vsi krediti skupinsko oslabljenih komitentov bonitetnih skupin D in E brez prvovrstnih zavarovanj in krediti
posamično oslabljenih komitentov brez prvovrstnih zavarovanj, katerih osnovna klasifikacija je D ali E.
(6)
Vključuje kredite do bančnega in nebančnega sektorja.
(7)
Prikazano v skladu s predpisi Banke Slovenije.
25
4.
4.1
BISTVENE INFORMACIJE
Izjava o gibljivih sredstvih
Skupina Nove KBM je imela na dan 31. december 2012 3.107 mio EUR kratkoročnih sredstev in
3.517 mio EUR kratkoročnih obveznosti. Izdajateljeva kratkoročna sredstva zadoščajo za trenutne
zahteve izdajatelja.
(v mio EUR)
Na dan
31.12.2012
Kratkoročna sredstva*……………………………………………………………………………………….
Kratkoročne obveznosti*……………………………………………………………………………………
a. kratkoročne finančne obveznosti…………………..………………………………………………….
b. kratkoročne poslovne obveznosti………………………………………………………………………
Kratkoročna sredstva – kratkoročne obveznosti…………………………………………………………..
3.107
3.517
3.511
6
-410
* preostala zapadlost
4.2
Kapitalizacija in zadolženost
Izjava o kapitalizaciji in zadolženosti
Na dan 28. februar 2013 je znašal celotni kapital Skupine Nove KBM 255,1 mio EUR in je predstavljal
4,8% bilančne vsote Skupine Nove KBM, medtem ko so celotne obveznosti znašale 5.109,0 mio EUR
oziroma 95,2% bilančne vsote Skupine Nove KBM.
V spodnji tabeli so navedeni podatki o obveznostih Skupine Nove KBM na dan 28. februar 2013 in 31.
december 2012.
Na dan
31.12.2012
Finančne obveznosti do centralne banke………………………………………..
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju……………………………………..
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti…………………..………
- vloge bank………………………………………………………………………….
- vloge strank, ki niso banke………………………………………………...…….
- krediti bank…………………………………………………………………………
- krediti strank, ki niso banke………………………………………………………
- dolžniški vrednostni papirji……………………………………………….………
- podrejene obveznosti……………………………………………………………..
- druge finančne obveznosti……………………………………………………….
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva…………………….………
Rezervacije……………………………………………………….………………….
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb………………….…….……...
- obveznosti za davek………………………………………………………………
- odložene obveznosti za davek…………………………………………………..
Ostale obveznosti………………………………………………………..………….
SKUPAJ OBVEZNOSTI……………………………………………………...……
Osnovni kapital……………………………………………………………………...
26
Na dan
28.2.2013
(v mio EUR)
485,1
479,7
1,7
1,4
4.528,6
4.570,0
107,1
100,8
3.612,2
3.559,2
576,0
570,9
6,5
6,4
88,6
86,1
98,1
199,9
40,1
46,7
0,0
6,0
46,6
45,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
6,6
6,9
5.068,6
5.109,0
40,8
40,8
Kapitalske rezerve…………………………………………………………..………
Presežek iz prevrednotenja…………………………………………...…………..
Uskupinjevalni popravek kapitala…………………………………………………
Rezerve iz dobička………………………………………………………………….
Lastne delnice
Zadržana izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega leta)….……………….
Manjšinski deleži …………………………………………………………………...
SKUPAJ KAPITAL…………………………………………………………………
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL……………………………………………
165,8
-1,1
-2,4
289,7
-1,4
-281,2
43,0
253,2
5.321,8
165,8
1,6
-1,9
289,7
-1,4
-282,8
43,3
255,1
5.364,1
Spodnja tabela prikazuje podatke o podrejenih obveznostih Skupine Nove KBM na dan 28. februar 2013
in 31. december 2012.
Valuta
Zapadlost
Na dan
31. decembra
Obrestna mera
2012
Na dan
28. Februar
2013
(v mio EUR)
Podrejeni dolg
ISIN: SI0022102279
EUR
Adria bank AG
EUR
30.9.2011
brez datuma
zapadlosti, možnost
odpoklica vsakega
28.12.
4,70%
0,0
0,0
spremenljiva
1,3
1,3
6,7
6,7
2,0
2,0
EURIBOR
3M+1,60%
50,2
50,4
Hibridni instrumenti
dodatnega kapitala
EUR
Pošta Slovenije d.o.o. 5. vplačilo
EUR
brez roka
EUR
brez datuma
zapadlosti, možnost
odpoklica 5.10.2016
EUR
brez datuma
zapadlosti, prvi možni
datum odplačila je
30.6.2013; v primeru,
da količnik navadnega
lastniškega temeljnega
kapitala na ravni
skupine Nove KBM
pade pod mejo 5,125%
ali količnik
prvovrstnega
temeljnega kapitala na
ravni skupine Nove
KBM pod mejo 7%, se
posojilo konvertira v
delnice KBMR
10%
0,0
101,6
EUR
brez datuma
zapadlosti, možnost
odpoklica 31.12.2030
EURIBOR
3M+4%
12,0
12,0
EUR
brez datuma
zapadlosti, možnost
odpoklica 29.12.2014
8,70%
25,9
25,9
98,1
199,9
ISIN: XS0270427163
ISIN: XS0325446903
brez roka
EURIBOR
6M+2,70%
EURIBOR
6M+3,50%
Pošta Slovenije d.o.o. 1.-4. vplačilo
Hibridni instrumenti
temeljnega kapitala
ISIN: SI0022103046
Skupaj.............................................
27
V spodnji tabeli so navedeni podatki o dolgoročnih obveznostih in delničarskem kapitalu Skupine Nove
KBM na dan 28. februar 2013 in 31. december 2012.
Na dan
31.12.2012
Dolgoročna zadolženost*
Finančne obveznosti do centralne banke ...................................................................................
(1)
Vloge .........................................................................................................................................
Krediti...........................................................................................................................................
Dolžniški vrednostni papirji ...................................................................................................
Podrejene obveznosti ...........................................................................................................
Druge finančne obveznosti ...................................................................................................
Rezervacije ...........................................................................................................................
Druge obveznosti..................................................................................................................
Delničarski kapital
(2)
Osnovni kapital ..................................................................................................................
Kapitalske rezerve ...............................................................................................................
(3)
Akumulirani dobički ............................................................................................................
Uskupinjevalni popravek kapitala..........................................................................................
Lastne delnice ......................................................................................................................
Manjšinski deleži...................................................................................................................
(4)
Skupna kapitalizacija ..........................................................................................................
Na dan
28.2.2013
(v mio EUR)
1.594,0
1.551,6
477,1
477,7
437,1
381,1
457,0
453,7
57,5
56,0
97,8
199,5
0,3
0,3
24,2
24,8
0,6
0,9
253,2
255,1
40,8
40,8
165,8
165,8
7,4
8,5
-2,4
-1,9
-1,4
-1,4
43,0
43,3
1.804,8
1.849,1
__________
Opombe:
* preostala zapadlost
(1)
Vključno z vlogami bank.
(2)
Osnovni lastniški kapital.
(3)
Vključuje rezerve iz dobička (vključno z zadržano izgubo), izgubo tekočega leta in presežek iz prevrednotenja
vrednostnih papirjev.
(4)
Vključuje dolgoročno zadolženost in delničarski kapital.
Potencialne in prevzete obveznosti
Spodnja tabela prikazuje podatke o potencialnih in prevzetih obveznostih Skupine Nove KBM na dan 28.
februar 2013 in 31. december 2012.
Na dan
31.12.2012
Garancije in nepokriti akreditivi…………………………...…………………………..
Prevzete obveznosti……………………………………………...………..…………..
Izvedeni finančni instrumenti…………………………………………………………………..
Skupaj……………………………………………………………………………………………
28
Na dan
28.2.2013
(v mio EUR)
295,0
292,7
201,8
789,5
289,1
299,3
199,8
788,2
4.3
Interes pravnih in fizičnih oseb
Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v uvrstitev delnic Nove KBM d.d. v
organizirano trgovanje, ki bi imele morebitne interese, vključno z nasprotujočimi, ki bi bili bistveni za
predmetno uvrstitev v organizirano trgovanje.
4.4
Razlogi za uvrstitev v trgovanje
Razlog za uvrstitev novih 98.522.167 delnic v trgovanje na LJSE in WSE je v zagotavljanju enakega
položaja vseh delničarjev, saj se z uvrstitvijo na organizirana trga zasleduje organizirano in pregledno
trgovanje z vsemi delnicami Nove KBM.
V skladu s pogodbo o hibridnem posojilu z dne 31.12.2012, sklenjeno med Novo KBM kot
posojilojemalcem in Republiko Slovenijo kot posojilodajalcem je bil dne 8.3.2012 izpolnjen pogoj
konverzije glavnice hibridnega posojila v kapital. Banka bo s konverzijo okrepila čisti temeljni kapital.
29
5.
DEJAVNIKI TVEGANJA
Katerokoli od v nadaljevanju navedenih tveganj lahko neugodno vpliva na poslovanje, finančni položaj in
rezultate poslovanja Skupine Nove KBM, v tem primeru pa bi lahko tržna cena delnic padla, kar bi lahko
imelo za posledico izgubo celotne ali dela naložbe v delnice.
Spodaj opisana tveganja in negotovosti so tista, za katera Skupina Nove KBM meni, da so bistvena,
vendar pa ta tveganja in negotovosti niso nujno edina, s katerimi se sooča. Dodatna tveganja in
negotovosti, vključno s tveganji, ki ji trenutno niso znana ali jih šteje za nebistvena, prav tako lahko imajo
za posledico nižje prihodke, višje stroške ali pa lahko na kakšen drugačen način negativno vplivajo na
poslovanje Skupine Nove KBM in tako privedejo do znižanja vrednosti delnic.
5.1
Tveganja, povezana s poslovanjem Skupine Nove KBM
5.1.1
Obseg slabih kreditov v portfelju Skupine Nove KBM se je v zadnjih letih povečal in se
lahko še nadalje povečuje
Skupina Nove KBM ocenjuje, da so tveganja, povezana z njenimi slabimi krediti, zadostno zavarovana z
rezervacijami/oslabitvami in z zavarovanji za te kredite, kljub temu pa ne obstaja nobeno zagotovilo, da
dodatne zahteve glede oslabitev/rezervacij ne bodo negativno vplivale na dobičkonosnost Skupine Nove
KBM. Na dan 31. decembra 2011 je bruto znesek slabih kreditov (krediti do komitentov v bonitetnih
razredih D in E) znašal 15,1% bruto zneska celotnih kreditov, na dan 31. decembra 2012 je ta znesek
znašal 22,2% bruto zneska celotnih kreditov. Če bi prišlo do kakršnegakoli poslabšanja kakovosti
zavarovanj ali do podaljševanja obdobja nevračila kreditov, potem ko so krediti že bili razvrščeni med
slabe, bo potrebno povišanje oslabitev, kar lahko negativno vpliva na finančni položaj in rezultate
poslovanja Skupine Nove KBM ter tržno ceno navadnih delnic Nove KBM.
Na sposobnost Skupine Nove KBM, da nadzira in zmanjša število slabih kreditov, bi lahko vplivalo mnogo
dejavnikov. Nekaterih od teh dejavnikov, vključno z razvojem slovenskega gospodarstva, gibanji na
globalnih trgih, konkurenco, tržnimi obrestnimi merami in menjalnimi tečaji, Skupina Nove KBM ne more
nadzirati. Nobeno zagotovilo ne obstaja, da bodo postopki odobravanja in spremljanja kreditov zmanjšali
obseg kreditov, ki se v prihodnosti ne bodo vračali, ali da bo Skupina Nove KBM uspešna pri svojih
poskusih, da izboljša izterjavo in poplačilo obstoječih slabih kreditov iz zavarovanj oziroma da se celotna
kakovost kreditnega portfelja Skupine Nove KBM v prihodnosti ne bo poslabšala. Če Skupina Nove KBM
ne bo sposobna nadzirati kakovosti sredstev ali če bo prišlo do nadaljnje bistvene rasti slabih kreditov, bi
lahko to negativno vplivalo na poslovni in finančni položaj Skupine Nove KBM ter tržno ceno navadnih
delnic Nove KBM. Nadalje, kadar Skupina Nove KBM reprogramira slabe kredite, lahko morda dobi
vrnjene nižje zneske obresti, kot je bilo prvotno dogovorjeno, v nekaterih primerih pa morda dobi vrnjene
zneske, ki so nižji od začetnih zneskov glavnice neplačanih kreditov.
Vsako nadaljnje povečanje slabih kreditov ali nezmožnost njihovega zmanjšanja lahko negativno vpliva na
finančni položaj Skupine Nove KBM, rezultate njenega poslovanja in na tržno ceno navadnih delnic Nove
KBM.
5.1.2
Nova KBM se sooča z izzivi, povezanimi z vključitvijo in upravljanjem njenih odvisnih bank
Nova KBM se sooča z izzivi, povezanimi z upravljanjem njenih odvisnih bank, Poštne banke Slovenije
d.d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d. (»PBS«), Adria Bank in Credy banke.
Kakršnakoli nezmožnost uskladitve strategij odvisnih bank s poslovnim načrtom Nove KBM ali
nezmožnost njihove uspešne vključitve v poslovanje Nove KBM lahko negativno vpliva na njeno
sposobnost doseganja strateških ciljev, kot tudi na finančni položaj in rezultate poslovanja Skupine Nove
KBM kot celote.
Obseg Skupine Nove KBM zahteva znatne kapitalske in upravljavske vire, nadaljnji razvoj njenega
finančnega in informacijskega sistema ter sistema notranjih kontrol, nenehno izboljševanje in
racionalizacijo njenih sistemov za upravljanje tveganj ter dodatno usposabljanje in zaposlovanje
vodstvenega in ostalega ključnega kadra. Istočasno mora Skupina Nove KBM dosledno vzdrževati raven
storitev za stranke in sedanje poslovanje, da ne bi utrpela izgube poslov ali svojega ugleda. Nezmožnost
30
učinkovitega upravljanja kateregakoli od teh poslovnih izzivov lahko negativno vpliva na rast poslovanja
Skupine Nove KBM, kar lahko posledično bistveno vpliva na njen finančni položaj in rezultate poslovanja.
5.1.3
Slovenski sektor finančnih storitev je zelo konkurenčen
Na dan 31. decembra 2012 je v Sloveniji delovalo 19 poslovnih bank, pri čemer so glede na bilančno
vsoto tri največje bančne skupine, vključno s Skupino Nove KBM, obvladovale več kot 40% tržišča.
Skupina Nove KBM se sooča s konkurenco slovenskih in tujih poslovnih bank pri vseh svojih produktih in
storitvah. V slovenskem finančnem sektorju bi lahko prišlo do konsolidacije, ki bi privedla do manjšega
števila bank in finančnih institucij. Združena podjetja bi lahko imela v primerjavi s Skupino Nove KBM
konkurenčne prednosti glede cen in prodajnih kanalov. Ker zbira Skupina Nove KBM sredstva večinoma
od udeležencev slovenskega denarnega trga (od slovenskih podjetij in individualnih vlagateljev), se
sooča, tako kot vse slovenske banke, s povečanim konkurenčnim bojem za ta sredstva.
Konkurenčno okolje je vplivalo na znižanje čistih obrestnih marž, s tem pa tudi na dobičkonosnost
Skupine Nove KBM v zadnjih letih. Njena čista obrestna marža je v letu, ki se je končalo 31. decembra
2011, znašala 2,31% in v letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, 1,87%.
Dodatno nižanje čiste obrestne marže bi imelo negativen vpliv na dobičkonosnost Skupine Nove KBM.
Poleg tega Skupina Nove KBM zaradi konkurenčnega pritiska morda ne bo uspešna pri izvajanju svoje
strategije in ne bo mogla ponujati produktov in storitev po cenah, ki bodo zagotavljale primeren donos, kar
lahko ima bistven negativni vpliv na poslovanje Skupine Nove KBM, njen finančni položaj in rezultate
poslovanja.
5.1.4
Nezmožnost uresničevanja glasovalnih pravic največjega delničarja Nove KBM
ATVP je dne 26.9.2012 odvzela glasovalne pravice največjemu delničarju Republiki Sloveniji in z njo
povezanimi poslovnimi subjekti (Slovenska odškodninska družba d.d., Kapitalska družbo d.d., Pošta
Slovenije d.o.o., GEN d.o.o.. in ELES d.o.o.), ki so skupaj 51,1% lastniki Nove KBM. Republika Slovenija
skupaj s povezanimi subjekti je od 18. decembra 2007 kršila določbe zakona o prevzemih, in sicer
obveznost, da izvede obvezno ponudbo za nakup vseh izdanih delnic Nove KBM, do katere je bila
obvezana po nakupu dodatnih delnic Nove KBM z glasovalnimi pravicami po tem, ko so bile delnice
uvrščene na LJSE.
Republiki Sloveniji in z njo povezanim subjektom je prepovedano uresničevanje njihovih glasovalnih
pravic iz vseh delnic Nove KBM, ki so v njihovi lasti na dan izdaje odločbe dokler: a) Republika Slovenija
ne izvede obvezne ponudbe za nakup vseh izdanih delnic Nove KBM ali b) Republika Slovenija in z njo
povezani subjekti ne prodajo delnic Nove KBM v njihovi lasti in tako znižajo delež skupnega lastništva in s
tem povezanih glasovalnih pravic pod 33% prag vseh glasovalnih pravic v Novi KBM. Trenutna
nezmožnost glasovanja največjega delničarja bi lahko vodila k prevzemu banke s strani tretje osebe.
Dodatno bi lahko odločitev Republike Slovenije in/ali povezanih subjektov o prodaji dela ali vseh delnic
Nove KBM imela negativen učinek na ceno delnice Nove KBM.
5.1.5 Tveganje je neločljivo povezano z bančnim poslovanjem
Bančno poslovanje Skupine Nove KBM je podvrženo različnim tveganjem, ki so neločljivo povezana z
bančnim poslovanjem, vključno z likvidnostnim tveganjem, tržnim tveganjem (ki zajema pozicijsko
tveganje, obrestno tveganje in valutno tveganje) in operativnim tveganjem.
Likvidnostno tveganje
Skupina Nove KBM je izpostavljena tveganju, da ne bo sposobna ob zapadlosti poravnati svojih plačilnih
obveznosti, kar predstavlja likvidnostno tveganje. To tveganje se lahko uresniči, če bi se Skupina Nove
KBM soočila z znatno neusklajenostjo med svojimi sredstvi in obveznostmi (glej »– Nova KBM se sooča z
neusklajenostjo sredstev in obveznosti«).
Če bo Skupina Nove KBM v prihodnosti zaradi neusklajenosti med zapadlostjo svojih sredstev in
obveznosti izpostavljena likvidnostnemu razmiku, ima lahko to negativen učinek na njeno sposobnost
izpolnjevanja kapitalskih zahtev, ki jim je kot kreditna institucija podvržena, in na obvezne rezerve, ki jih
31
mora vzdrževati v sklopu sistema obveznih rezerv Evrosistema, kar ima lahko bistven negativen vpliv na
poslovanje banke, njen finančni položaj in rezultate poslovanja.
Tržno tveganje
Skupina Nove KBM je izpostavljena tržnim tveganjem, ki vključujejo obrestno tveganje, valutno tveganje in
tveganja portfelja vrednostnih papirjev. Skupina Nove KBM je izpostavljena obrestnemu tveganju, ki izvira
iz neusklajenosti obrestnih mer obrestonosnih sredstev in obveznosti. Skupina Nove KBM sicer spremlja
stanje obrestnih mer, vendar lahko imajo spremembe obrestnih mer negativen vpliv na finančni položaj
Skupine Nove KBM. Čeprav poskuša Skupina Nove KBM ohranjati nevtralno pozicijo v posameznih tujih
valutah, da s tem omeji izpostavljenost Skupine do sprememb tečajev valut, ima lahko kakršnokoli gibanje
menjalnih tečajev za valute, v katerih so njena sredstva in obveznosti, negativen vpliv na njen finančni
položaj. Poleg tega trguje Skupina Nove KBM z določenimi vrstami vrednostnih papirjev za lastni račun in
je zaradi tega izpostavljena številnim tveganjem, ki so povezana z gibanjem tržnih cen osnovnih
instrumentov, vključno s tveganjem neugodnega gibanja tržnih cen glede na dolgo ali kratko pozicijo
Skupine in tveganjem, da instrument, ki ga Skupina Nove KBM izbere za varovanje določenih pozicij, ne
sledi tržni vrednosti teh pozicij. Če bi Skupina Nove KBM utrpela znatne izgube iz naslova katerekoli
izmed navedenih izpostavljenosti, bi to lahko imelo bistven negativen vpliv na finančne rezultate Skupine.
Za več informacij o tveganjih, povezanimi z bančnim poslovanjem Skupine Nove KBM, in o upravljanju
tveganj glej poglavje »Upravljanje tveganj«.
5.1.6
Bančno poslovanje Skupine Nove KBM je izpostavljeno obrestnemu tveganju
Prihodki Skupine Nove KBM v pretežni meri temeljijo na čisti obrestni marži, ki je funkcija določanja cene
njenih obveznosti in sredstev. V letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, so čisti obrestni prihodki (pred
rezervacijami in oslabitvami za kredite) predstavljali 55,6% prihodkov iz poslovanja Skupine Nove KBM.
Nihanja obrestnih mer lahko negativno vplivajo na poslovanje in finančni položaj Skupine Nove KBM na
več različnih načinov. Rast obrestnih mer lahko na splošno zniža vrednost kreditov s fiksnimi obrestnimi
merami in zviša stroške financiranja. Takšno zvišanje bi lahko tudi na splošno znižalo vrednosti dolžniških
vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero v njenem portfelju. Nadalje lahko povišanje obrestnih mer
zmanjša celotno povpraševanje po novih kreditih in poveča nevarnost nezmožnosti vračanja kreditov,
medtem ko lahko splošna nestanovitnost obrestnih mer vodi do razlike med sredstvi in obveznostmi
Skupine Nove KBM, ki so občutljive na obrestne mere. Obrestne mere so občutljive na veliko dejavnikov
izven nadzora Nove KBM, vključno s politiko Evropske centralne banke ter domačimi in mednarodnimi
gospodarskimi pogoji in političnimi dejavniki. Nobeno zagotovilo ne obstaja, da se bo Skupina Nove KBM
uspešno zaščitila pred negativnimi vplivi bodočih nihanj obrestnih mer. Kakršnakoli nihanja tržnih
obrestnih mer bi lahko vodila k znižanju čistih prihodkov od obresti in negativno vplivala na rezultate
poslovanja Skupine Nove KBM.
5.1.7
Nova KBM se sooča z neusklajenostjo med zapadlostjo sredstev in obveznosti
Nova KBM pridobiva sredstva s kratkoročnimi in dolgoročnimi depoziti fizičnih oseb in gospodarskih
družb, z medbančnimi krediti in na kapitalskih trgih. Znaten del sredstev Nove KBM ima zapadlosti, ki so
daljše od zapadlosti obveznosti, in Nova KBM pričakuje, da se bo ta časovna neusklajenost še
nadaljevala. Na 31. decembra 2012 je bilo 61,7% obveznosti kratkoročnih (kar pomeni z zapadlostjo,
krajšo od enega leta), vključno z vpoglednimi/tekočimi računi, ki nimajo nobenih omejitev glede dviga
sredstev. Če bi večje število komitentov Nove KBM dvignilo sredstva ali ne bi podaljšalo vezave po
njenem izteku, bi bil njen likvidnostni položaj negativno prizadet, za pridobitev in/ali zadržanje depozitov
pa bi morala plačati višje obrestne mere. Čeprav meri Nova KBM stabilnost svojih vpoglednih depozitov
dnevno in verjame, da predstavlja večji del vpoglednih depozitov glavno in stabilno financiranje s strani
komitentov, ki so relativno neobčutljivi na cene, ima lahko nesposobnost Nove KBM, da prepriča
komitente v obnovitev vezave depozitov ob izteku ali v nadomestitev z novimi depoziti, bistven negativni
učinek na njeno poslovanje, finančni položaj in rezultate poslovanja.
5.1.8
Če Skupina Nove KBM ne bo pridobivala in zadržala depozitov, bi lahko bilo njeno
poslovanje negativno prizadeto
Financiranje tekočega poslovanja Skupine Nove KBM temelji v pretežni meri na depozitih komitentov. Če
Skupina Nove KBM ne bo sposobna pridobiti in zadržati depozitov komitentov, bo prisiljena iskati druge
32
vire financiranja, kot so sredstva, pridobljena na kapitalskih trgih, zavarovani krediti ali sredstva,
pridobljena s prodajo premoženja. Glede financiranja na kapitalskih trgih bi lahko veliko dejavnikov, med
njimi zlasti slovenski in mednarodni pogoji na kreditnih trgih, negativno vplivalo na sposobnost Nove KBM,
da pridobi sredstva v zadostnih količinah za svoje likvidnostne potrebe po razumnih tržnih pogojih. Če
kratkoročno financiranje ne bi bilo na voljo pod razumnimi tržnimi pogoji, bi bilo treba uporabiti druge,
dražje načine za zadovoljevanje likvidnostnih potreb, kot so npr. zavarovani krediti ali prodaja premoženja,
ki morda ne bi bili na voljo pod razumnimi tržnimi pogoji. Uporaba dražjih sredstev financiranja bi lahko
imela bistven negativen učinek na poslovanje, finančni položaj in rezultate poslovanja Nove KBM.
5.1.9
Nezmožnost Nove KBM in njenih bančnih odvisnih družb, da se v primeru zamude pri
vračilu kredita v izvršbi poplačajo iz jamstva, ima lahko za posledico, da ne bodo mogle
dobiti povrnjene pričakovane vrednosti jamstva
Krediti, ki jih Nova KBM in njene bančne odvisne družbe odobrijo komitentom, so praviloma zavarovani.
Vendar pa se lahko Nova KBM in njene bančne odvisne družbe soočajo z zamudami, preden izterjajo in
unovčijo sredstvo zavarovanja, s katerim je zavarovan slabi kredit; določen kredit pa je lahko razvrščen
med slabe kredite več let, preden se sredstvo zavarovanja unovči v izvršbi. Čeprav zakoni v zvezi s
hipotekami v Sloveniji omogočajo poplačilo s poslovnimi in zasebnimi nepremičninami, pa sta Nova KBM
in PBS v preteklosti že imeli težave z izterjavo slabih stanovanjskih kreditov, ki so bili zavarovani z
nepremičninami. Te težave lahko bistveno zmanjšajo njihovo sposobnost, da pravočasno ali sploh
unovčijo vrednosti sredstva zavarovanja, ter posledično zmanjšajo učinkovitost sprejetih zavarovanj za
kredite, ki jih odobravajo.
Velik delež kreditov Skupine Nove KBM, odobrenih gospodarskim družbam in fizičnim osebam, je
zavarovan s sredstvi zavarovanja, kot so nepremičnine, proizvodna oprema, vozila, likvidni vrednostni
papirji in zaloge. Padec vrednosti na zadevnih tržiščih ali splošno poslabšanje gospodarskega položaja
lahko vodi do znižanja vrednosti sredstev zavarovanja, s katerimi so zavarovani številni krediti, do ravni, ki
so nižje od vrednosti neodplačane glavnice in natečenih obresti za te kredite. Če se zniža vrednost
sredstev zavarovanja, ta morda ne bodo zadoščala za zavarovanje neizterljivih zneskov zavarovanih
kreditov, zaradi česar bo morala Skupina Nove KBM prerazvrstiti zadevne kredite, oblikovati dodatne
rezervacije za oslabitve kreditov in povišati zahteve glede rezerv.
Nesposobnost poplačila iz pričakovane vrednosti sredstev zavarovanja lahko izpostavi Skupino Nove
KBM izgubam, ki lahko negativno vplivajo na njen finančni položaj in poslovni rezultate poslovanja.
5.1.10 Skupina Nove KBM je izpostavljena kreditnemu tveganju različnih industrijskih sektorjev.
Slabšanje poslovanja kateregakoli od teh sektorjev, do katerih je Skupina Nove KBM
pomembno kreditno izpostavljena, lahko negativno vpliva na njeno poslovanje
Kreditna izpostavljenost Skupine Nove KBM gospodarskim družbam je razpršena po različnih dejavnostih,
vključno z gradbeništvom in nepremičninsko dejavnostjo. Krediti, odobreni gospodarskim družbam, ki
delujejo v gradbeništvu in nepremičninski dejavnosti, so na dan 31. decembra 2012 skupaj predstavljali
13,8% bruto kreditnega portfelja Skupine Nove KBM. Gradbeni in nepremičninski sektor v Sloveniji sta
bila zaradi zadnje finančne krize podvržena velikim nihanjem. Gradbeni sektor je imel v letu, ki se je
končalo 31. decembra 2012, med slabimi krediti Skupine Nove KBM največji delež Pomembno
poslabšanje poslovanja teh dveh ali kateregakoli drugega sektorja v slovenskem gospodarstvu, ki ga
lahko povzročijo dogodki izven nadzora Skupine Nove KBM, kot npr. nadaljevanje ali poslabšanje
globalnega upada gospodarske rasti, dejanja nadzornih organov ali politika slovenskih državnih organov,
lahko negativno vpliva na sposobnost kreditojemalcev v teh sektorjih za vračilo svojih dolgov Skupini
Nove KBM. Posledično bi se Skupina Nove KBM soočala z večjim tveganjem zamud pri vračilih kreditov,
povečanimi rezervacijami/oslabitvami in povečanimi odpisi slabih kreditov, kar bi lahko imelo bistven
negativni vpliv na poslovanje Skupine Nove KBM, njen finančni položaj in rezultate poslovanja.
5.1.11 Tržna vrednost nepremičnin v lasti Skupine Nove KBM je padla in lahko v prihodnosti še
naprej pada
Nova KBM je v postopku likvidacije družbe KBM Projekt d.o.o. s sedežem v Zagrebu, Hrvaška, katere
dejavnosti so nakup in prodaja nepremičnin, storitve v zvezi s posredovanjem nepremičnin in razvoj
nepremičnin. Globalna gospodarska kriza je imela negativen vpliv na trg nepremičnin na Hrvaškem in
cene nepremičnin so padle pod raven, ki je prevladovala pred globalno gospodarsko krizo. Zaradi tega je
33
sedanja tržna vrednost zemljišč, ki jih je KBM Projekt d.o.o. kupil pred globalno gospodarsko krizo, nižja
od njihove vrednosti pred to krizo, v nekaterih primerih pa tudi nižja od nabavne cene. Nobeno zagotovilo
ne obstaja, da bo tržna vrednost zemljišč, ki so v lasti Skupine Nove KBM, v prihodnosti narasla ali da ne
bo še naprej padala. Posledično bi Skupina Nove KBM morda morala v svojih izkazih pripoznati nadaljnje
znižanje vrednosti zemljišč in zgradb, kar bi lahko imelo bistven negativen vpliv na njeno poslovanje,
finančni položaj in rezultate poslovanja.
5.1.12 Sistemske napake ali nesposobnost prilagoditve tehnološkim spremembam bi lahko
negativno vplivali na poslovanje Skupine Nove KBM
Informacijska tehnologija je zelo pomembna za poslovanje Skupine Nove KBM in za njeno sposobnost
analiziranja poslovanja na konsolidirani osnovi. Vsaka pomembna napaka v sistemih Skupine Nove KBM
v prihodnosti bi lahko pomembno vplivala na poslovanje in kakovost storitev za stranke ter imela za
posledico finančno izgubo Skupine Nove KBM.
Za poslovanje Skupine Nove KBM je tudi pomembno, da so njeni sistemi informacijske tehnologije
sodobni ter skladni s tistimi, ki jih uporabljajo bančni sektor in/ali konkurenti. Zato Skupina Nove KBM
nenehno izvaja številne projekte v zvezi s posodobitvijo in izboljšanjem svojih sistemov informacijske
tehnologije. Vendar pa sta razvoj in uvajanje novih tehnologij v poslovanje povezana z znatnimi
tehnološkimi in poslovnimi tveganji in nobeno zagotovilo ne obstaja, da bo Skupina Nove KBM danes ali v
prihodnosti sposobna uspešno uvesti in učinkovito integrirati nove tehnologije, ali da bo sposobna svoje
sisteme za obdelave transakcij uspešno prilagoditi svojemu poslovanju ali zahtevam komitentov ali
porajajočim se standardom panoge. V primeru, da se Skupina Nove KBM zaradi tehničnih, pravnih,
finančnih ali drugih razlogov ne bi bila sposobna pravočasno prilagoditi spremenjenim tržnim razmeram,
zahtevam komitentov ali tehnološkim spremembam, ima lahko to bistven negativen vpliv na njeno
poslovanje, finančni položaj in rezultate poslovanja.
5.1.13 Pomembne kršitve varnosti poslovanja, prevare in kraje lahko negativno vplivajo na
poslovanje Skupine Nove KBM
Skupina Nove KBM varuje svoje računalniške sisteme in mrežno infrastrukturo pred fizičnimi vdori v
sistem kot tudi pred varnostnimi vdori, goljufijami in drugimi motnjami delovanja sistema, ki so posledica
vse bolj razširjene uporabe interneta. Računalniški vdori ter prekinitve napajanja in delovanja računalnikov
lahko vplivajo na varnost shranjenih podatkov in na njihov prenos znotraj mrežne infrastrukture Skupine
Nove KBM. Kljub temu, da namerava Skupina Nove KBM tudi v bodoče uporabljati varnostno tehnologijo
in operativne postopke, ki preprečujejo vdore v računalniški sistem, poškodbe in napake, ne obstaja
nobeno zagotovilo, da so ali bodo ti varnostni postopki zadostni, ustrezni in uspešni.
Skupina Nove KBM je izpostavljena tudi tveganjem prevar ali kraj, ki bi jih lahko zagrešili zaposleni,
komitenti ali tretje osebe. Skupina Nove KBM je prepričana, da razpolaga z najmanj tistimi vrstami in
ravnmi zavarovanj pred navedenimi tveganji, ki so skladna s standardi v bančnem in finančnem sektorju v
Sloveniji, vendar kljub temu niso popolnoma zavarovana vsa tveganja, še posebej ne tveganje v zvezi z
goljufijami pri uporabi kartic z odloženim plačilom. Banka ne more dati nobenega zagotovila, da bo
kakršnakoli izguba, ki bi jo utrpela v prihodnosti, pokrita z zavarovanjem, ali da bodo prilivi iz naslova
odškodninskih zahtevkov zadostni za pokritje izgub, ki jih lahko utrpi. Neuporaba kateregakoli
varnostnega postopka ali merila, ki jih uporablja Skupina Nove KBM, ali nezmožnost zaščite pred
prevarami ali krajami ima lahko za posledico izgubo, pred katero Skupina Nove KBM morda ni
zavarovana, kar ima lahko precejšen negativni vpliv na njeno poslovanje, finančni položaj ter rezultate
poslovanja.
5.1.14 Lahko se zgodi, da Skupina Nove KBM ne bo mogla izpolnjevati zakonsko določenih
zahtev glede kapitalske ustreznosti
Skupina Nove KBM je v skladu s predpisi Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti dolžna vzdrževati s strani
Banke Slovenije določen minimalni količnik kapitalske ustreznosti. Količnik kapitalske ustreznosti na celotni
kapital Skupine Nove KBM je na dan 31. decembra 2012 znašal 9,2%, na čisti temeljni kapital (v skladu z
EBA) pa 7,6%. Zmožnost pridobitve dodatnega kapitala je za Skupino Nove KBM odvisna od številnih
dejavnikov, med drugim:
34
•
od splošnih tržnih pogojev, ki veljajo za poslovne banke in ostale finančne institucije pri aktivnostih
pridobivanja kapitala;
•
od njenega bodočega finančnega položaja in rezultatov poslovanja;
•
od odločitev delničarjev Nove KBM na skupščini delničarjev glede razporeditve akumuliranega
dobička; in
•
od potrebnih soglasij Banke Slovenije.
Skupina Nove KBM se sooča z izzivi, povezanimi z ohranjanjem ustrezne ravni kapitalske ustreznosti in
uvedbo kapitalskih standardov Basel III. Za več informacij glej poglavje 6.7 »Kapitalska ustreznost in
Basel III«. V primeru, da bo Skupina Nove KBM v bodoče potrebovala dodaten kapital, ne obstaja
zagotovilo, da bo ta kapital uspela pridobiti pod ugodnimi pogoji, pravočasno, oziroma da bo ta kapital
sploh uspela pridobiti. V primeru, da Skupina Nove KBM ne bo sposobna pridobiti kapitala, potrebnega za
svojo rast, ali če se bo poslabšal kapitalski položaj Skupine Nove KBM, ima lahko to bistven negativni
vpliv na izpolnjevanje predpisanih količnikov kapitalske ustreznosti in/ali izvajanje njene poslovne
strategije.
5.1.15 Negotovost glede izplačevanja dividend Nove KBM tudi v prihodnje
Dividendna politika Nove KBM določa, da bo banka letno izplačevala dividende iz dobička poslovnega leta
v višini 35 % za poslovno leto, vendar le v primeru, ko banka izkaže bilančni dobiček in ko ni ogrožena
kapitalska ustreznost banke ali Skupine Nove KBM. Kljub temu, da je Nova KBM v preteklosti izplačevala
dividende, ne obstaja nobeno zagotovilo, da bo Nova KBM tudi v bodoče izplačevala dividende, kakor tudi
ne obstaja zagotovilo glede višine morebitnih izplačanih dividend.
5.1.16 Konkurenčni položaj Skupine Nove KBM in bodoče poslovanje sta odvisna od vodstvene
ekipe in ostalih ključnih kadrov
Sposobnost Skupine Nove KBM, da zadrži svoj konkurenčni položaj in da izpolni svojo poslovno
strategijo, je v veliki meri odvisna od sposobnosti vodstvene ekipe in ostalih ključnih kadrov. Kontrola,
nadzor in upravljanje kompleksne skupine podjetij, ki opravljajo bančne in nebančne posle, so zaupani
omejenemu številu višjih vodij. Zaradi tega lahko odhod kateregakoli izmed ključnih višjih vodij bistveno
prizadene poslovanje Skupine Nove KBM. Poleg tega je zaradi majhne ponudbe primerno izobraženih in
izkušenih kadrov v Sloveniji povpraševanje po teh kadrih v bančnem sektorju zelo veliko in nobeno
zagotovilo ne obstaja, da bo Skupina Nove KBM sposobna v bodoče zadržati ali privabiti ključen
vodstveni kader. Poleg tega Nova KBM ni zavarovana pred škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko imel
odhod ali odpustitev ključnih kadrov na poslovanje. Zmanjšanje števila članov vodstvene ekipe Skupine
Nove KBM in s tem povezano slabše vodenje ali nezmožnost pridobitve, ohranitve in motiviranja ključnih
kadrov bi lahko imelo bistven negativni vpliv na poslovanje Skupine Nove KBM, njen finančni položaj in
rezultate poslovanja.
5.1.17 Skupina Nove KBM ima velik delež prevzetih kreditnih zunajbilančnih obveznosti, kar lahko
potencialno povzroči izgubo
Skupina Nove KBM opravlja v skladu s svojo poslovno politiko, poleg storitev na področju kreditiranja, tudi
storitve izdajanja garancij in akreditivov. Na dan 31. decembra 2012 je imela za 295,0 mio EUR izdanih
garancij in za 285,6 mio EUR odobrenih neizkoriščenih kreditov, limitov in kreditnih linij.
Vse te potencialne in prevzete obveznosti so v računovodskih izkazih prikazane v zunajbilančnih
postavkah. Čeprav je Skupina Nove KBM oblikovala rezervacije za tvegane zunajbilančne postavke, ne
obstaja nobeno zagotovilo, da bodo te rezervacije zadostovale za pokritje dejanskih izgub, ki bi jih v
prihodnosti lahko utrpela zaradi potencialnih in prevzetih obveznosti.
35
5.1.18 Hibridno posojilo na podlagi pogodbe z dne 31.12.2012 sklenjene med Republiko Slovenijo,
kot posojilodajalcem, in Novo KBM, kot posojilojemalcem, v višini 100.000.000,00 EUR se v skladu z
evropsko regulativo obravnava kot državna pomoč
Nova KBM je v obliki hibridnega posojila v višini 100.000.000,00 EUR na podlagi pogodbe o hibridnem
posojilu z dne 31.12.2012 prejela državno pomoč. V skladu z zahtevo Evropske komisije je morala
Republika Slovenija predložiti Evropski komisiji načrt prestrukturiranja Skupine Nove KBM do 21.3.2013.
Zaradi zavez in omejitev iz dokončno potrjenega načrta prestrukturiranja Skupina Nove KBM morda ne bo
zmožna doseči zastavljenih poslovnih ciljev in bo morda primorana bistveno omejiti svoje poslovanje.
Na dan priprave prospekta Evropska komisija še ni potrdila načrta prestrukturiranja Skupine Nove KBM;
5.2
Tveganja, povezana z državami, v katerih posluje Skupina Nove KBM
5.2.1
Neugodne gospodarske razmere v Sloveniji lahko povzročijo, da bo poslovanje Skupine
Nove KBM prizadeto
Pretežni del poslovanja Skupine Nove KBM je omejen na domače, tj. slovensko tržišče, in uspešnost in
rast poslovanja sta nujno odvisna od splošne gospodarske klime v Sloveniji.
V prihodnosti lahko na slovensko gospodarstvo negativno vplivajo številni dejavniki. Upad bruto
domačega proizvoda v letu 2012 (-2,3 %) je bil posledica poslabšanja v mednarodnem okolju, nadaljnjega
slabšanja razmer na trgu dela in ukrepov, ki so imeli vpliv na upad potrošnje. Nadaljevanje slabih razmer v
mednarodnem okolju in strukturne slabosti domačega gospodarstva ne bodo omogočale občutnega
okrevanja izvoza, medtem ko se bo padec zasebne in državne potrošnje še poglobil. Načrtovan upad
investicij v 2013 bo sicer bistveno manjši kot v predhodnih štirih letih, predvsem zaradi državnih investicij,
povezanih s pospešenim črpanjem evropskih sredstev in načrtovano gradnjo energetskih objektov. Zaradi
prilagajanja nižji gospodarski aktivnosti se bo zaposlenost še zniževala, visoko število registriranih
brezposelnih konec 2012 pa se bo najverjetneje ohranilo do konca leta 2014. Bruto plača na zaposlenega
se je v 2012 realno znižala prvič v zadnjih dvajsetih letih, nadaljnje zniževanje pa lahko pričakujemo tudi v
2013 in 2014. Še najmanj problematična bo inflacija. Po štirih letih skromne rasti se je rast cen življenjskih
potrebščin v 2012 zaradi enkratnih dejavnikov povišala, osnovna inflacija pa je ob nizki gospodarski
aktivnosti ostala umirjena. Ob nadaljevanju velike negotovosti - tako v domačem kot zunanjem okolju najverjetnejši scenarij šele za leti 2014 in 2015 predvideva postopno in skromno okrevanje gospodarstva.
Nadaljevanje trenutnih gospodarskih razmer v Sloveniji ali celo njihovo poslabšanje pa lahko izrazito
negativno vpliva na rentabilnost poslovanja, ki ga Skupina Nove KBM opravlja s prebivalstvom, s podjetji
in na področju poslovanja z vrednostnimi papirji. Posledice so lahko znatno zmanjšanje povpraševanja po
finančnih storitvah, vključno s padcem povpraševanja po novih kreditih, zmanjšanje vrednosti kreditov,
povečanje deleža slabih kreditov ali rezervacij/oslabitev za slabe kredite, kar pa bi vse lahko imelo bistven
negativen vpliv na finančni položaj in rezultate poslovanja Skupine Nove KBM.
5.2.2
Spremembe regulatornega okvira v državah, v katerih posluje Skupina Nove KBM, lahko
negativno vplivajo na njeno poslovanje
Poslovanje Skupine Nove KBM je podvrženo obsežni regulativi in nadzoru Banke Slovenije, Evropske
centralne banke in Evropskega sistema centralnih bank. Bančna zakonodaja, ki opredeljuje poslovanje
bank, določa aktivnosti, ki jih lahko banke opravljajo, in je oblikovana z namenom vzdrževanja varnega in
solventnega poslovanja bank ter omejevanja bančne izpostavljenosti različnim tveganjem. Ker so bili
nekateri bančni zakoni in predpisi, ki vplivajo na poslovanje Skupine Nove KBM, sprejeti ali spremenjeni
šele pred kratkim, ali bodo morali biti spremenjeni (na primer zaradi skladnosti s kapitalsko ureditvijo
Basel III), je prilagoditev poslovanja finančnih institucij tem zakonom in z njimi povezanimi predpisi do
določene mere še v razvoju. Zaradi tega ni možno dati nobenega zagotovila, da bodo ti zakoni in predpisi
sprejeti, uveljavljeni in tolmačeni na način, ki ne bo imel negativnega vpliva na poslovanje Skupine Nove
KBM, njen finančni položaj in rezultate poslovanja.
36
5.2.3
Neugodne gospodarske razmere v državah, razen Slovenije, kjer posluje Skupina Nove
KBM, lahko povzročijo, da bo njeno poslovanje prizadeto
Skupina Nove KBM posluje tudi izven Slovenije, predvsem v Srbiji in na Hrvaškem, ki sta obe (v različni
meri) bili negativno prizadeti zaradi zadnje globalne gospodarske krize. Kakršnokoli poslabšanje
gospodarskih razmer v teh državah lahko negativno vpliva na finančno sposobnost preživetja odvisnih
bank Skupine Nove KBM v teh državah, kar ima lahko bistven negativen vpliv na finančni položaj in
rezultate poslovanja Skupine Nove KBM.
5.3
Tveganja, povezana z delnicami in trgom vrednostnih papirjev
5.3.1
Nihanje tržne cene delnic banke je lahko nesorazmerno zaradi negativnih dogodkov, ki
niso povezani s poslovno uspešnostjo banke
Banka ne more dati nobenega zagotovila, da se bo tržnost delnic izboljšala ali ostala skladna. Delnice, ki
kotirajo na organiziranih trgih, kot sta LJSE in WSE, so občasno bile in so lahko tudi v prihodnosti
podvržene znatnim cenovnim nihanjem kot odziv na dogodke, ki niso povezani s poslovno uspešnostjo
posameznih družb. Gibanje tržne cene delnic je lahko izrazito in odvisno od številnih dejavnikov, na katere
banka ne more vplivati. Ti dejavniki med drugimi vključujejo dejansko ali pričakovano odstopanje
rezultatov poslovanja in dobičkov banke in njenih odvisnih družb in/ali konkurentov, spremembe v
finančnih ocenah analitikov vrednostnih papirjev, tržne pogoje v panogi in na splošno stanje trga
vrednostnih papirjev, državno zakonodajo in predpise ter splošne gospodarske in tržne pogoje, kot je npr.
recesija. Ti in drugi dejavniki lahko povzročijo znatno nihanje tržne cene in povpraševanja po delnicah in
katerakoli izmed teh okoliščin, če je neugodna, lahko ima negativen vpliv na tržno ceno delnic, ki lahko
pade nesorazmerno v primerjavi s poslovno uspešnostjo banke in njenih odvisnih družb.
5.3.2
Bodoče prodaje znatnih količin navadnih delnic Nove KBM ali domneve, da bi do takšnih
prodaj lahko prišlo, lahko negativno vplivajo na tržno vrednost delnic
Nobene zagotovilo ne obstaja, ali bo v predvidljivi prihodnosti prišlo do izdaj ali prodaj znatnih količin
delnic na trgu ali ne. Dodatne izdaje znatnih količin navadnih delnic Nove KBM ali domneve, da bi do takih
prodaj lahko prišlo, lahko negativno vplivajo na tržno ceno delnic in tudi na sposobnost Nove KBM, da bi
zbrala kapital v bodočih povečanjih kapitala. Obenem lahko vsaka nadaljnja ponudba kapitala Nove KBM
zredči odstotek lastništva obstoječih delničarjev
5.3.3
Analitiki vrednostnih papirjev in panoge lahko prenehajo objavljati raziskave ali poročila o
poslovanju banke ali spremenijo svoja priporočila glede delnic banke
Na tržno ceno delnic banke ali obseg trgovanja z njimi lahko vplivajo raziskave in poročila, ki jih o
poslovanju banke ali o poslovanju njenih odvisnih družb objavljajo analitiki panoge ali vrednostnih
papirjev. Ne obstaja nobeno zagotovilo glede nadaljnjega in zadostnega zajetja banke v raziskave
analitikov, ker banka nima nikakršnega vpliva na analitike, ki pripravljajo takšna poročila in raziskave. Če
analitiki redno ne objavljajo raziskav in poročil o banki ali če povsem prenehajo z objavljanjem takšnih
poročil, lahko banka izgubi prepoznavnost na kapitalskih trgih, kar lahko povzroči padec cene delnic in/ali
obsega trgovanja. Prav tako lahko analitiki izdajo negativno priporočilo glede delnic banke, kar ima lahko
za posledico padec cene delnic.
5.3.4
Ne obstaja nobeno zagotovilo glede bodočega razvoja trga za delnice banke in njegove
likvidnosti
Delnice banke kotirajo na LJSE in WSE. Vendar pa se pretekla donosnost delnic banke ne more vzeti kot
pokazatelj verjetnega bodočega razvoja trga in bodočega povpraševanja po delnicah banke. Nezadostna
likvidnost javnega trga za delnice banke lahko ima negativen učinek na zmožnost delničarjev, da prodajo
svoje delnice, oziroma lahko negativno vpliva na ceno, po kateri lahko imetniki prodajo svoje delnice. Ne
obstaja nobeno zagotovilo glede likvidnosti kakršnegakoli trgovanja z delnicami banke ali da se bo na
WSE ali LJSE v prihodnosti aktivno trgovalo z delnicami banke.
5.3.5
Trgovanje z delnicami banke na LJSE in WSE je lahko začasno ustavljeno
Upravni odbor WSE ima pravico začasno ustaviti trgovanje z delnicami banke za obdobje do treh
mesecev (i) na zahtevo banke, (ii) če banka ne izpolnjuje zadevnih predpisov WSE (kot so določene
37
zahteve po razkritju) ali (iii) če sklene, da je takšna začasna ustavitev potrebna za zaščito interesov in
varnosti udeležencev na trgu.
Razen tega bo upravni odbor WSE začasno ustavil trgovanje z delnicami za obdobje do enega meseca za
zahtevo PFSA, če ta sklene, da poteka trgovanje z delnicami banke pod takimi pogoji, ki lahko
predstavljajo nevarnost za ustrezno delovanje WSE ali za varnost trgovanja na tej borzi ali lahko
škodujejo interesu vlagateljev.
LJSE mora začasno ustaviti trgovanje z delnicami banke, če (i) je ATVP odredila začasno ustavitev kot
nadzorni ukrep po slovenskem Zakonu o trgu finančnih instrumentov; (ii) delnice ne izpolnjujejo več
pogojev za trgovanje na LJSE (med drugim zaradi združitve ali stečaja), pod pogojem, da takšna začasna
ustavitev ne bo imela bistvenega negativnega vpliva na interese vlagateljev ali na normalno delovanje
trga; (iii) se začasna ustavitev zahteva zaradi sprememb v zvezi z delnicami, opravljenimi pri KDD (kot so
združitev, razdelitev delnic in podobni dogodki); ali (iv) če tako zahteva banka.
LJSE lahko začasno ustavi trgovanje z delnicami, če sklene, da je začasna ustavitev nujna za zaščito
interesov vlagateljev.
Banka bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo v zvezi s tem izpolnjevala vse veljavne predpise. Vendar
ne obstaja nobeno zagotovilo, da trgovanje z delnicami banke ne bo začasno ustavljeno. Kakršnakoli
začasna ustavitev trgovanja bi lahko negativno vplivala na ceno delnic banke.
38
6.
UPRAVLJANJE TVEGANJ
Nekatere številke v tem poglavju so bile zaokrožene, zato so mogoče majhne razlike med številkami za
iste postavke v različnih tabelah, ki so vključene na drugih mestih v tem prospektu. Številke, ki so
zapisane kot seštevek v nekaterih tabelah, niso nujno aritmetični seštevek številk pred njimi.
6.1
Pregled
Vse družbe v Skupini Nove KBM (vključno z reguliranimi in nereguliranimi podjetji) obravnavajo
upravljanje tveganj kot stalen proces ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj, ki izhajajo iz
njihovega poslovanja.
Nova KBM in njene bančne odvisne družbe
Glavne kategorije tveganja, povezanega z Novo KBM in njenimi bančnimi odvisnimi družbami, so kreditno
tveganje, likvidnostno tveganje in tržno tveganje, ki vključuje obrestno tveganje in tečajno tveganje.
Bančne družbe znotraj Skupine Nove KBM pri spremljanju svojih kreditnih portfeljev in svojega poslovanja
kot celote uporabljajo podobne kontrolne postopke in metodologije (ki jih predpisuje Nova KBM), ki pa jih
vodijo in izvajajo neodvisno. Nebančne družbe v Skupini Nove KBM tveganja upravljajo v skladu z
metodologijami, ki odražajo njihove aktivnosti in obseg poslovanja, z upoštevanjem zakonskih zahtev.
Nova KBM pripravlja dnevna poročila o upravljanju tveganj na ravni banke in jih objavlja na Intranetni
strani Sektorja upravljanja tveganj. Enkrat mesečno oziroma po potrebi pa izdela poročilo o upravljanju
tveganj na ravni banke, ki ga prejme tudi uprava. Nova KBM prav tako analizira poslovanje posameznih
družb znotraj Skupine Nove KBM ter upravlja kapital celotne Skupine Nove KBM. Nova KBM spremlja
kreditno in tržno tveganje Skupine Nove KBM ter izvaja analizo strukture kreditov in slabih kreditov,
kapitalske ustreznosti in neusklajenosti obrestnih mer najmanj na četrtletni osnovi. Merjenje in
obvladovanje likvidnostnega tveganja bančne skupine pa poteka na mesečni osnovi.
Člani uprave in višje vodstvo Nove KBM so zastopani v odborih in organih upravljanja tveganj njenih
bančnih odvisnih družb.
Skupina Nove KBM štirikrat letno poroča Banki Slovenije v skladu z zahtevami Banke Slovenije.
V okviru pristojnosti tega področja samostojno upravljanje tveganj Nove KBM izvajajo:
•
Kreditni odbori: Nova KBM ima tri kreditne odbore –, področni kreditni odbor, centralni kreditni
odbor in kreditni odbor tveganih naložb – od katerih je vsak zadolžen za pregled in upravljanje
kreditnega tveganja in izpostavljenosti kreditnemu tveganju glede na obseg zadevne kreditne
izpostavljenosti, od področnega kreditnega odbora za nižje ravni izpostavljenosti tveganju do
centralnega kreditnega odbora, ko je potreben pregled na višji ravni in kreditnega odbora tveganih
naložb, specializiranega za obravnavo tveganih naložb;
•
Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO): izvaja pregled strukture bilance stanja,
kapitalske ustreznosti, obrestnega tveganja, strukturne likvidnosti, tržnih tveganj, valutnih tveganj,
dobičkonosnosti in uspešnosti poslovanja profitnih centrov, finančnega načrta, skupnih kreditnih
tveganj, zakonskih predpisov, davčnih vidikov poslovanja in drugih tveganj, povezanih z novimi
produkti;
•
Likvidnostna komisija: izvaja pregled zagotavljanja kratkoročne likvidnosti Nove KBM;
•
Sektor upravljanja tveganj: izvaja portfeljsko spremljanje kreditnega, tržnega, valutnega in
obrestnega tveganja v skladu z določenimi limiti in nadzor nad operativnim tveganjem; in
•
Sektor kreditnih analiz in ocene investicij: izvaja kreditne analize in ocene investicij pred
obravnavo na izbranem kreditnem odboru in najmanj enkrat letno samostojno preverja ustreznost
bonitetne razvrstitve strank Nove KBM.
Odločitve v odboru ALCO in v centralnem kreditnem odboru se sprejemajo z glasovanjem. Člani odbora
ALCO, centralnega kreditnega odbora in likvidnostne komisije zastopajo vsa področja Nove KBM in na ta
način ohranjajo vidik celotne banke.
39
Politike in postopki upravljanja tveganj v Skupini Nove KBM
Čeprav družbe v Skupini Nove KBM poslujejo samostojno, skladno z zastavljenimi cilji in zakonskimi
predpisi, pa se metodologije merjenja, spremljanja in upravljanja tveganj znotraj Skupine Nove KBM
razvijajo v Novi KBM in se nato uporabljajo v družbah iz Skupine Nove KBM. Uporabljene metodologije
vključujejo:
•
klasifikacijo komitentov;
•
obravnavo skupnih komitentov;
•
metode blažitve kreditnega tveganja;
•
merila za opredelitev povezanih oseb;
•
spremljanje izpostavljenosti po regijah in sektorjih;
•
spremljanje pozicijskega tveganja, obrestnega in tečajnega tveganja; in
•
spremljanje izpostavljenosti zaradi neusklajenosti med zapadlostjo sredstev in obveznosti.
Opredelitev specifične vrste tveganja, sprejemljivo raven ter metodo merjenja in spremljanja tveganj
določajo strokovnjaki za posamezne vrste tveganja v Novi KBM. Organizacijska enota, odgovorna za
opredelitev sprejemljive ravni specifične vrste tveganja in metodo merjenja in spremljanja tveganja, je
ločena od enote, ki jo spremlja.
Spodaj navedeni postopek upravljanja tveganj odraža celovit pristop Skupine Nove KBM:
•
opredelitev vseh tveganj, ki se pojavljajo pri poslovanju Nove KBM in Skupine Nove KBM;
•
ocena obsega tveganja ter metod spremljanja posameznih dejavnikov tveganja;
•
stalno spremljanje izpostavljenosti Nove KBM specifičnim tveganjem in upoštevanje postavljenih
limitov; in
•
učenje in prilaganje v spreminjajočem se poslovnem okolju, kar vključuje ponovno ocenjevanje
limitov in metodologij za določanje limitov, ko se pogoji spremenijo.
Organizacijska enota Področje spremljave in kontrole poslovanja banke nadzira aktivnosti na področju
merjenja tveganj in upravljanja kapitala za celotno Skupino Nove KBM.
6.2
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Skupina Nove
KBM je kreditnemu tveganju izpostavljena predvsem preko svojega kreditnega portfelja, portfelja
vrednostnih papirjev, garancij in drugih bilančnih in zunajbilančnih kreditnih izpostavljenosti.
Nova KBM d.d. spremlja kreditno tveganje na ravni odvisnih bank v okviru sodelovanja v njihovih
nadzornih svetih in odborih. V kreditnem odboru Adria Bank so člani njenega nadzornega sveta, v
katerem sta tudi dva predstavnika Skupine Nove KBM. V kreditnem odboru PBS predstavnikov Skupine
Nove KBM sicer ni, vendar pa prek svojih predstavnikov v nadzornem svetu PBS Skupina Nove KBM
lahko pregleda vsako vlogo za kredit, ki bi presegala 10% kapitala PBS. Skupina Nove KBM prejema od
Credy banke mesečna poročila o tveganju v s strani Skupine predpisani obliki, predstavniki Skupine Nove
KBM pa so tudi v nadzornem svetu Credy banke. Poleg tega je Nova KBM po prevzemu Credy banke
imenovala vodjo organizacijske enote upravljanja tveganj v Credy banki.
Skupina Nove KBM obvladuje kreditno tveganje na več načinov:
•
z opredelitvijo tveganja posameznega dolžnika in oblikovanjem oslabitev finančnih sredstev in
rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah;
•
z ustvarjanjem kapitala za zagotavljanje zadostne kapitalske pokritosti kreditnih tveganj; in
40
•
z opredelitvijo notranjih omejitev izpostavljenosti po posameznih komitentih, skupinah povezanih
podjetij, dejavnostih ali tržnih segmentih.
Kreditne politike in postopki
Zbiranje informacij
Odobritev kreditov strankam Nove KBM urejajo pravila, ki predpisujejo dokumentacijo in postopke za
določanje tveganja posameznega posla. Ko potencialni kreditojemalec Novo KBM zaprosi za kredit,
skrbnik z njim opravi prvi razgovor, da pridobi čim več informacij o njegovem finančnem položaju in
premoženju. Na področju poslovanja s prebivalstvom mora skrbnik Nove KBM preveriti naslednje:
•
prejšnje poslovanje z Novo KBM (ali je kreditojemalec komitent);
•
finančni položaj, vključno s podatki o rednih prihodkih potencialnega kreditojemalca, plači,
prihrankih, o tem, ali je kreditojemalčevo delovno razmerje stalno ali začasno in ali je bodoči
kreditojemalec upokojen oziroma samostojni podjetnik;
•
obstoječo boniteto, ki se določi na podlagi prejšnjega poslovnega odnosa potencialnega
kreditojemalca z Novo KBM, ter podatke o že odobrenih kreditih in kakovosti njihovega
odplačevanja;
•
finančni položaj bodočega kreditojemalca, zlasti na podlagi podatkov o plači; in
•
neodvisno oceno vrednosti zavarovanja.
Na področju poslovanja s pravnimi osebami zahtevani podatki o potencialnem kreditojemalcu obsegajo
računovodske izkaze družbe, plane, strategije in tržni položaj družbe. Skrbnik Nove KBM mora prav tako
pridobiti oceno tveganja od sektorja za ekonomsko svetovanje in merjenje kreditnega portfelja. Končni
predlog ustreznemu kreditnemu odboru vsebuje podatke o:
•
preteklem poslovanju z banko;
•
obstoječi boniteti družbe, ki se ugotovi na osnovi preteklega poslovanja, poravnavanja obveznosti
in informacij iz okolja;
•
finančnem poslovanju bodočega kreditojemalca, zlasti na podlagi njegovih revidiranih letnih
računovodskih izkazov, vmesnih računovodskih izkazov ter poslovnih načrtov in projekcij; in
•
neodvisni oceni vrednosti zavarovanja.
Določanje bonitete
Ko so začetne informacije zbrane, Nova KBM določi bonitetno oceno (od A do E) na osnovi metodologije
Nove KBM o razvrščanju komitentov v bonitetne razrede za pravne osebe oziroma na osnovi metodologije
klasifikacije fizičnih oseb. Dodeljena klasifikacija se spremlja skozi celotno obdobje trajanja dolžniškega
razmerja. Klasifikacija se spremlja v skladu z interno metodologijo za klasifikacijo komitentov po
objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila za vse stranke obsegajo zamudo s plačili in kritične
dogodke, kot je stečaj. Banka razvršča komitente glede na zamudo pri poravnavanju obveznosti po
naslednjih kriterijih:
•
v skupino A se razvrstijo terjatve do dolžnikov, za katere banka ne pričakuje težav s plačevanjem
obveznosti in ki plačujejo svoje obveznosti ob zapadlosti oz. izjemoma z zamudo do 15 dni;
•
v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju zadnjih šestih mesecev vsaj
dvakrat zamudili s plačilom svojih obveznosti za 16 do 90 dni;
•
v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju zadnjih šestih mesecev vsaj
dvakrat zamudili s plačilom svojih obveznosti za 91 do 180 dni;
•
v skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju zadnjih šestih mesecev vsaj
dvakrat zamudili s plačilom svojih obveznosti za 181 do 365 dni;
•
v skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju zadnjih šestih mesecev vsaj
dvakrat zamudili s plačilom svojih obveznosti za več kot 365 dni.
41
Bonitetne skupine, določene na podlagi objektivnih meril, je mogoče za pravne osebe in samostojne
podjetnike dopolniti na podlagi subjektivnih meril, ki vključujejo model točkovanja na osnovi računovodskih
izkazov, tržnega položaja, strategije in predhodnega poslovanja z banko.
Spodnja tabela prikazuje podatke o bonitetni strukturi kreditnega portfelja Skupine Nove KBM na dan 31.
decembra 2012:
Bonitetna skupina
% portfelja
A ................................................................
39,0
B ................................................................
20,7
C ................................................................
18,1
D ................................................................
5,1
E ................................................................
17,1
Na dan 31. decembra 2012 je 39,0% kreditnega portfelja Skupine Nove KBM vsebovala obveznosti
dolžnikov, ki se smatrajo za zanesljive in imajo bonitetno oceno A. Skupaj z obveznostmi dolžnikov z
bonitetno oceno B je delež dobrih kreditov v celotnem kreditnem portfelju znašal 59,7%. Slabi krediti (z
boniteto D in E) so predstavljali 22,2% celotnega kreditnega portfelja. Glej tudi »Dejavniki tveganja –
Tveganja, povezana s poslovanjem Skupine Nove«.
Odobritev kredita
Kredite odobravajo posamezniki in odbori z različnimi pooblastili, in sicer od vodje poslovalnice do
nadzornega sveta glede na bonitetni razred potencialnega kreditojemalca in znesek kredita.
Komitenti, razvrščeni v bonitetni skupini A in B. Komitenti z boniteto A in B lahko prejmejo kredite v višini
do 100 tisoč EUR na podlagi odobritve vodje ustrezne poslovalnice. V primeru odobritve kredita so
sredstva fizičnim in pravnim osebam na voljo v enem ali dveh dneh.
Kreditno vlogo za kredit v višini od 100 tisoč EUR do 200 tisoč EUR, za katerega zaprosijo fizične ali
pravne osebe iz bonitetnega razreda A ali B, na podlagi predloga vodje poslovalnice obravnava izvršilni
direktor ustreznega področja, ki je pooblaščen za odobritev naložbe.
Kreditno vlogo za kredit v višini od 200 tisoč EUR do 1,5 mio EUR, za katerega zaprosijo fizične ali pravne
osebe iz bonitetnega razreda A ali B, na podlagi predloga direktorja poslovalnice obravnava kreditni odbor
poslovalnice ali področja. Kreditni odbor se sestaja enkrat ali dvakrat tedensko oziroma po potrebi tudi
pogosteje.
Kreditno vlogo za kredit, ki presega 1,5 mio EUR, za katerega zaprosijo fizične ali pravne osebe iz
bonitetnega razreda A ali B, na podlagi predloga vodje poslovalnice obravnava kreditni odbor banke, ki
ima osem članov in se sestaja enkrat tedensko oziroma po potrebi tudi pogosteje
Komitenti iz bonitetnih razredov C, D in E. Kreditno vlogo za kredit, za katerega zaprosijo fizične ali
pravne osebe iz bonitetnega razreda C, D ali E, na podlagi predloga vodje poslovalnice obravnava kreditni
odbor banke. Krediti komitentom iz bonitetnih razredov C, D ali E se odobrijo le na podlagi ustreznega
zavarovanja, ki pokriva celotno izpostavljenost do komitenta.
Obrestne mere in nadomestila za odobritev kredita
Obrestne mere se določajo v skladu s seznami obrestnih mer, ki jih mesečno potrjuje uprava. Obrestne
mere so odvisne od temeljne obrestne mere, vrste kredita, prejšnjega poslovanja z Novo KBM,
kreditojemalčeve bonitete, ročnosti kredita in vrste zavarovanja kredita.
Nadomestila za odobritev kredita se določijo na podlagi seznama nadomestil, ki ga mesečno potrjuje
uprava. Nadomestila se izračunajo v enem znesku, ki je odvisen od višine, vrste in ročnosti kredita.
Po odobritvi kredita in določitvi obrestnih mer mora ustrezni skrbnik Nove KBM potencialnega
kreditojemalca obvestiti o vseh podrobnostih odobrenega kredita, vključno z vrsto kredita, namenom,
zapadlostjo in obrestno mero, potrebno dokumentacijo za črpanje kredita, nadomestilom za odobritev in
vodenje kredita, stroški zavarovanja, pogoji kreditne pogodbe in efektivno obrestno mero.
42
Omejitve izpostavljenosti
Pri omejevanju svoje izpostavljenosti Skupina Nove KBM upošteva vse veljavne zakonske omejitve. V
skladu s slovensko zakonodajo in drugimi predpisi o bančništvu vsota vseh izpostavljenosti do
posamezne stranke ali z njo povezanih oseb ne sme presegati 25% kapitala Skupine Nove KBM.
Postopek spremljave
Banka nenehno spremlja izpostavljenost kreditnemu tveganju:
•
Kredite pred črpanjem preveri vodja poslovalnice, da ugotovi, ali so bili opravljeni ustrezni
postopki, in pregleda točnost svojega podpisa na kreditnih dokumentih.
•
Po črpanju kredita se komitenta redno obiskuje, zbirajo se kvantitativni in kvalitativni podatki.
Spremljava zajema tudi redno pregledovanje zavarovanja. Koncentracija izpostavljenosti se
spremlja mesečno in o njej se poroča upravi.
•
Spremljanje odplačevanja izvaja posamezna poslovalnica, o neporavnanih plačilih pa se poroča
dan po datumu zapadlega neporavnanega plačila. Če zamuda pri plačilu presega 30 dni, se
začne postopek spremljave, ki vključuje dopise, telefonske klice in obiske na domu ter se
nadaljuje do dokončnega odplačila kredita oziroma do unovčenja zavarovanj. V primeru zamude
pri odplačevanju kredita ima Nova KBM pravico zaseči prilive na kreditojemalčeve račune pri Novi
KBM.
•
Nadzor nad odplačevanjem kreditov izvaja tudi oddelek podpore, kjer redno preverjajo kreditne
mape in dodatno spremljajo odplačevanje kreditov.
Politika zavarovanj
Pravnim osebam se krediti ne odobrijo brez zavarovanja. Kratkoročni krediti prebivalstvu pa se lahko
odobrijo brez zavarovanja v okviru posebne ponudbe/posebnih produktov. Dolgoročni krediti prebivalstvu
morajo biti praviloma zavarovani v obliki hipoteke, zastave premičnega premoženja oziroma vrednostnih
papirjev ali s strani SID banke (Slovenske izvozne in razvojne banke d.d. Ljubljana) oziroma z drugo
obliko zavarovanja, sprejemljivega za Novo KBM.
Oslabitve in rezervacije
Oslabitve za bilančne terjatve in rezervacije za zunajbilančne obveznosti se oblikujejo v Skupini Nove
KBM v skladu z MSRP in internimi pravili Skupine Nove KBM o oblikovanju slabitev in rezervacij na
konsolidirani osnovi.
Finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se lahko slabijo skupinsko ali
posamično.
Na vsak dan bilance stanja Skupina Nove KBM oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabljenosti
finančnega sredstva oziroma skupine finančnih sredstev.
Skupina Nove KBM posamično oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi pri posamično
pomembnih finančnih sredstvih, in skupinsko pri posamično nepomembnih finančnih sredstvih. V kolikor
pri posamično pomembnem finančnem sredstvu ne ugotovi oslabljenosti, ga vključi v skupino sorodnih
finančnih sredstev in ga slabi skupinsko.
43
Spodnja tabela prikazuje za označena leta podatke o deležu oslabitev za kredite v skupnih kreditih
Skupine Nove KBM:
Oslabitve za
kredite
Bruto krediti
Odstotek
(v mio EUR)
31. december 2010......................................................
331,6
4.612,9
7,2
31. december 2011......................................................
446,7
4.468,3
10,0
31. december 2012......................................................
644,2
4.204,5
15,3
Spodnja tabela prikazuje za označena obdobja razporeditev skupnega zneska oslabitev za kredite
Skupine Nove KBM:
Leto, ki se je končalo 31. decembra
2010
Velika podjetja .............................................................
Mikro, mala in srednje velika podjetja..........................
Samostojni podjetniki...................................................
Prebivalstvo ................................................................
Ostalo ..........................................................................
Domače banke ...........................................................
Država ................................................................
Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom ................
Tuje banke................................................................
Tuje osebe................................................................
Brez oznake velikosti..................................................
84,8
110,6
15,2
33,1
87,9
0,0
0,1
0,2
3,9
45,4
38,3
2011
(v mio EUR)
139,0
192,9
15,2
27,7
71,9
0,0
0,3
0,2
3,4
63,5
4,5
Skupaj znesek oslabitev za kredite..........................
331,6
446,7
2012
180,1
307,4
14,3
33,4
109,0
0,0
0,8
0,2
2,9
82,5
22,6
644,2
Če se kredit šteje za neizterljivega, se odpiše v breme oblikovanih oslabitev. Morebitne kasnejše izterjave
kreditov se knjižijo v dobro v izkazu poslovnega izida.
Izterjava neporavnanih kreditov
Kot »dvomljive terjatve« Skupina Nove KBM opredeljuje terjatve, uvrščene v bonitetno skupino C. V to
skupino se razvrščajo komitenti:
•
ki zamujajo s poravnavanjem pomembnega zneska nad 90 dni;
•
za katere obstaja velika verjetnost, da njihovi bodoči denarni tokovi ne bodo zadoščali za
poplačilo njihovih obveznosti;
•
za katere ima Nova KBM negativne informacije o poslovanju; in/ali
•
ki izkazujejo v svojih finančnih izkazih negativni kapital.
Kredit se obravnava kot »tvegan«, ko zamuda pri odplačilu znaša 90 dni ali v primeru kritičnega dogodka,
kot je objava stečaja. Strokovna služba Nove KBM za izterjavo kreditov je odgovorna za spremljanje in
reševanje neporavnanih kreditov v skladu z zakonskimi in regulatornimi zahtevami. Tvegani krediti se na
začetku obravnavajo na ravni poslovalnice in po potrebi ob pomoči službe za izterjavo kreditov. V primeru
zamude poplačila obveznosti kreditojemalca nad 180 dni se tvegani krediti prenesejo v službo za izterjavo
kreditov. V tej službi se ocenijo vse informacije, ki so na voljo, zlasti pokritost kredita z zavarovanjem in
pričakovan znesek izterjave. Služba za izterjavo kreditov oceni tudi razloge za neizpolnjevanje obveznosti,
da bi se s tem preprečilo, da bi bodoči krediti postali tvegani. Nato služba za izterjavo kreditov stopi v stik
s kreditojemalcem, da bi ugotovila možnosti prestrukturiranja kredita z določitvijo novih datumov odplačil
obresti in podaljšanjem trajanja kredita ter s tem ponovno omogočila kreditojemalcu, da plačuje obresti ali
44
odplača kredit, ali pa poskusila pridobiti dodatno zavarovanje. V primeru prestrukturiranja kredita služba
za izterjavo spremlja tudi kreditojemalčevo izpolnjevanje pravil in pogojev po prestrukturiranem kreditu.
Če prestrukturiranje kredita ni mogoče, Nova KBM sproži sodni postopek proti kreditojemalcu in/ali
kreditojemalčevim porokom. Posledica takega sodnega postopka je lahko kreditojemalčev stečaj ali
finančna sanacija. Nova KBM je na splošno uspešna pri delnih poplačilih kreditov v okviru
stečajnih/sodnih postopkov. V določenih primerih je mogoče sprejeti dodatne ukrepe za delno ali celotno
izterjavo sredstev kredita, kot je prodaja pravic banke do kredita tretjim osebam.
Krediti se odpišejo, ko Nova KBM za njihovo izterjavo izvede vse potrebne in zadostne ukrepe v skladu z
zakoni in internimi predpisi. V skladu z internimi predpisi glede na obseg predvidenega odpisa soglasja za
odpise dajejo na različnih ravneh izvršilni direktorji, uprava in nadzorni svet.
6.3
Slabi krediti
Skupina Nove KBM razvršča v skupino slabih kreditov (NPLs) izpostavljenosti do komitentov, ki so
razvrščeni v bonitetna razreda D in E. V ta bonitetna razreda se po metodologiji Nove KBM razvrščajo
komitenti:
•
ki izkazujejo nad 180 dni zamude pri poravnavanju obveznosti;
•
ki so v prisilni poravnavi oz. nad katerimi je bila potrjena prisilna poravnava;
•
ki so v stečajnem postopku; in/ali
•
za katere Skupina Nove KBM razpolaga z informacijami, ki nakazujejo na nezmožnost plačila
njihovih obveznosti.
Spodnja tabela prikazuje za označena leta in obdobje določene podatke o slabih kreditih in oslabitvah
banke:
2010
Bruto znesek slabih kreditov (D, E)
Izkazane oslabitve za kredite (D, E)
Neto znesek slabih kreditov (D, E)
(1)
Bruto znesek kreditnega portfelja
Neto znesek kreditnega portfelja
Bruto znesek slabih kreditov/bruto znesek
kreditnega portfelja (%)
Neto znesek slabih kreditov/neto znesek
kreditnega portfelja (%)
Leto, ki se je končalo 31. decembra
2011
2012
(v mio EUR, razen kjer so odstotki)
556,5
219,1
337,4
4.612,9
4.281,3
673,3
313,5
359,8
4.468,3
4.021,5
933,7
476,5
457,2
4.204,5
3.560,3
12,1
15,1
22,2
7,9
9,0
12,8
__________
Opomba:
(1)
Vključuje bruto kredite, odobrene bančnemu in nebančnemu sektorju.
45
Pregled slabih kreditov po dejavnostih
Naslednja tabela prikazuje za označena obdobja podatke o slabih kreditih Skupine Nove KBM, razvrščene
po panogi ali gospodarskem sektorju kreditojemalcev, in podatke o odstotkih, ki jih slabi krediti
predstavljajo v posamezni panogi ali gospodarskem sektorju:
Leto, ki se je končalo 31. decembra
2011
2010
Skupaj
krediti
Slabi
krediti
Občani, fizične osebe ............. 1.104,3
Predelovalne dejavnosti ........ 890,9
26,0
2,4
1.094,3
35,1
3,2
1.016,7
31,3
3,1
156,6
17,6
895,4
180,8
20,2
841,4
217,1
25,8
Finančne in
zavarovalniške storitve ........... 607,0
Gradbeništvo........................... 507,5
21,3
3,5
505,2
50,7
10,0
458,5
102,0
22,2
144,1
28,4
501,1
184,1
36,7
458,0
260,0
56,8
Trgovina, vzdrževanje in
popravila motornih vozil.......... 564,5
111,0
19,7
510,9
65,9
12,9
446,9
85,5
19,1
Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti ................. 195,6
37,5
19,2
194,1
39,9
20,6
182,7
52,2
28,5
Gostinstvo ............................... 141,7
13,1
9,2
155,8
24,4
15,7
157,1
40,6
25,8
Poslovanje z
nepremičninami....................... 126,8
22,2
17,6
133,4
26,5
19,8
140,5
62,6
44,6
Dejavnost
Skupaj
krediti
Slabi
krediti
% slabih
kreditov v
dejavnosti
2012
% slabih
kreditov v
dejavnosti
Skupaj
krediti
Slabi
krediti
% slabih
kreditov v
dejavnosti
(v mio EUR, razen kjer so odstotki)
Oskrba z električno
energijo, plinom, paro in
klimatizacijo.............................
71,5
0,0
0,0
93,8
0,0
0,0
106,4
0,0
0,0
Informacijske in
komunikacijske dejavnosti ......
65,4
5,0
7,6
67,3
33,6
49,9
89,8
40,4
44,9
Promet in skladiščenje............
93,4
4,2
4,5
91,8
13,8
15,1
83,6
13,6
16,3
Kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti ...........
85,3
3,4
4,0
77,3
3,7
4,8
68,9
3,6
5,2
Kmetijstvo, gozdarstvo,
ribištvo .....................................
26,0
2,9
11,0
30,6
3,7
12,1
42,6
8,6
20,3
Zdravstveno in socialno
varstvo.....................................
29,4
0,1
0,2
30,9
0,1
0,2
33,9
0,1
0,3
Dejavnost javne uprave in
obrambe, dejavnost
obvezne socialne varnosti ......
35,4
0,0
0,0
24,2
0,2
1,0
19,9
0,2
1,1
Upravno-administrativne in
podporne storitve ....................
22,5
4,3
18,9
20,3
4,9
24,0
17,6
6,3
35,7
Oskrba z vodo, ravnanje z
odplakami, odpadki,
saniranje okolja .......................
11,9
0,5
4,1
14,3
0,9
6,5
15,1
3,0
19,9
Druge storitvene
dejavnosti ................................
23,3
2,3
9,8
13,7
1,1
7,8
15,0
2,5
16,6
Izobraževanje..........................
5,4
0,3
5,7
8,1
0,3
3,4
5,2
0,4
7,9
Rudarstvo in
kamnolomstvo.........................
5,1
1,7
33,7
5,8
3,6
62,5
4,7
3,7
79,1
Skupaj krediti (bruto) ........... 4.612,9
556,5
12,1
4.468,3
673,3
15,1
4.204,5
933,7
22,2
46
6.4
Likvidnostno tveganje
Nova KBM in vsaka od njenih odvisnih bank upravljajo likvidnostna tveganja z rednim spremljanjem:
•
količnikov likvidnosti;
•
usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti;
•
čistih likvidnih sredstev; in
•
obnašanja posamezne skupine kreditov in obveznosti.
Upravljanje likvidnosti je sestavni del politike in postopkov za skrbno in varno poslovanje Skupine Nove
KBM. Spodnja tabela prikazuje pogodbeno ročnost glavnih postavk bilance stanja in likvidnostne pozicije
Skupine Nove KBM na dan 31. decembra 2012:
Na dan 31. decembra
Do 1
meseca
1 do 3
mesece
3 do 12
1 do 5
mesecev
let
(v mio EUR)
Več kot
5 let
Skupaj
Sredstva
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki.....................
223,9
0,0
0,0
0,0
0,0
223,9
Finančna sredstva, namenjena trgovanju................................
1,6
0,0
0,0
0,0
0,0
1,6
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida................................................................
34,0
0,0
0,5
0,0
0,0
34,6
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo................................ 589,4
0,0
0,0
0,0
0,0
589,4
Krediti ................................................................................................
1.046,9
194,8
662,1
1.092,5
637,0
3.633,3
23,6
2,0
210,5
231,6
32,4
500,1
Druga sredstva......................................................................................
101,5
Skupaj sredstva .......................................................................................
2.020,9
5,7
202,5
10,4
883,5
38,2
1.362,2
183,3
852,6
5.321,8
485,1
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti ................................
339,0
Obveznosti
Finančne obveznosti do centralne banke ................................
0,0
8,0
0,0
477,1
0,0
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju ................................
1,7
0,0
0,0
0,0
0,0
1,7
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti .........................
1.784,2
539,7
1.155,0
859,9
189,7
4.528,5
Fin. obv., vez. na fin.sred.,ki ne izpol. pogojev za odpravo
pripoznanja............................................................................................
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
Druge obveznosti ..................................................................................
9,1
Skupaj obveznosti ...................................................................................
1.794,9
7,0
554,8
14,5
1.169,5
18,9
1.355,9
257,0
446,7
306,5
5.321,8
Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi................................226,0
(352,3)
(286,0)
6,4
405,9
0,0
Čista likvidna sredstva
Čista likvidna sredstva kažejo razliko med delom sredstev, ki jih je mogoče pretvoriti v likvidna sredstva v
kratkem časovnem obdobju, in nestabilnim delom obveznosti. Nestabilni del obveznosti je tisti del
obveznosti banke, ki lahko doseže zapadlost v istem kratkem časovnem obdobju. Interna meja določa
minimalno pozitivno vrednost čistih likvidnih sredstev za ohranjanje poslovne in regulatorne likvidnosti
Nove KBM. V letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, so se čista likvidna sredstva Nove KBM gibala v
skladu s celotno aktivo. Čista likvidna sredstva Nove KBM so na dan 31. decembra 2012 znašala 411
milijonov EUR.
Likvidnostni količniki
Likvidnostni količnik je opredeljen kot razmerje med vsoto sredstev in vsoto obveznosti s preostalo
ročnostjo od 0 do 30 dni. Na dan 31. decembra 2012 je likvidnostni količnik Nove KBM znašal 1,292.
Predpisani minimalni likvidnostni količnik je 1,0.
Nova KBM za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog uporablja interni ekonometrični model, ki temelji na
regresijski analizi, na osnovi katere banka proučuje gibanje vpoglednih vlog skozi čas. Model je
specificiran na podlagi določitve odvisne in pojasnjevalnih spremenljivk, katerega rezultat pripelje do
47
analiziranja napovedne moči in izvajanja testiranja za nazaj. Banka dnevno ocenjuje deleže stabilnih
vpoglednih vlog za 22 delovnih dni. V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 je model izkazoval
višjo raven stabilnosti vpoglednih vlog, kot je upoštevano pri izračunu likvidnostnih količnikov v skladu s
predpisi. Povprečna stabilnost vpoglednih vlog je v obravnavanem obdobju znašala 83,96 odstotka, v
obdobju od 22. julija do 31. decembra 2011 pa 83,75 odstotka.
Obvezne rezerve
Nova KBM je vključena v sistem obveznih rezerv Evrosistema, ki velja za vse kreditne institucije v
območju evra, namenjen pa je predvsem stabilizaciji obrestnih mer na denarnem trgu in ustvarjanju ali
povečanju strukturnega likvidnostnega primanjkljaja. Zahteve v zvezi z rezervami posamezne institucije se
določijo glede na elemente njene bilance stanja. Osnova za izračun obveznih rezerv je 1% salda
depozitov strank, ki niso banke, in izdanih vrednostnih papirjev z ročnostjo do dveh let na zadnji dan v
tekočem mesecu. Z namenom slediti cilju stabilizacije obrestnih mer sistem obveznih rezerv Evrosistema
omogoča uporabo metode povprečenja. Izpolnjevanje zahtev po rezervah se določi na podlagi povprečnih
dnevnih stanj rezervnih imetij institucije v obdobju izpolnjevanja. Obvezne rezerve institucij se obrestujejo
po obrestni meri Evrosistema za operacije glavnega refinanciranja.
Koncentracija deponentov
Pomemben element upravljanja likvidnostnih tveganj je diverzifikacija depozitov glede velikosti in ročnosti.
V okviru načrtovanja likvidnosti Skupina Nove KBM spremlja koncentracijo deponentov. Delež skupnih
depozitov tridesetih največjih deponentov je znašal 19,1% na dan 31. decembra 2012 in 19,6% na dan
31. decembra 2011.
6.5
Tržno tveganje
Tržno tveganje predstavlja izpostavljenost Nove KBM, ki izhaja iz sprememb menjalnih tečajev, cen
vrednostnih papirjev in obrestnih mer. Spremembe obrestnih mer se neposredno odražajo v rezultatih
njenega poslovanja zaradi aktivne predpostavke pozicij specifičnih finančnih instrumentov. Tržna tveganja
vključujejo pozicijsko tveganje, obrestno tveganje in valutno tveganje.
Pozicijsko tveganje
Pozicijsko tveganje je tveganje izgube zaradi spremembe cene finančnega instrumenta, ki ga Nova KBM
vodi v svojem portfelju za namene trgovanja na svojem lastniškem računu.
Osnova določitve trgovalnih limitov je kapitalska zahteva, navedena v finančnem načrtu. Nova KBM
dnevno meri tržno vrednost vseh trgovalnih postavk. Obseg poslov glede na specifično vrsto finančnega
instrumenta se podrobno opredeli z metodologijo limitov. Metodologija trgovalnih limitov temelji na metodi
tvegane vrednosti (»VaR«) in je skladna z zahtevami Basla: 99% enostranski interval zaupanja, 10dnevno obdobje držanja pozicije in izračun nestanovitnosti na 250-dnevnih podatkih.
Portfelj lastniških vrednostnih papirjev je omejen z najvišjo tržno vrednostjo, metodo VaR in limiti za
omejevanje izgube (»stop-loss«). Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev je omejen z najvišjo tržno
vrednostjo in limiti za omejevanje izgube. Limite za specifične vrste poslov je mogoče spremeniti na
podlagi odločitve odbora ALCO.
Pozicijsko tveganje pri deviznem trgovanju obvladujejo limiti za trgovanje za račun Nove KBM. Limiti za
devizno trgovanje za njen račun so določeni kot maksimalna dovoljena odprta pozicija za vsakega
posameznega trgovca. Oddelek za podporo trgovanja dnevno spremlja rezultate trgovanja in odgovorne
obvešča o ugotovitvah.
Obrestno tveganje
Upravljanje obrestnega tveganja za postavke trgovalne knjige je vključeno v metodologijo za spremljanje
limitov trgovanja. Upravljanje obrestnega tveganja pri postavkah, ki niso namenjene trgovanju, pa se
izvaja s pomočjo metodologije za usklajevanje obrestnih mer. Nova KBM spremlja obrestonosne postavke
bilance stanja in zunajbilančne postavke glede na datum naslednje spremembe obrestne mere in sicer
ločeno za ključne valute in referenčne obrestne mere, s katerimi posluje. Nova KBM ločeno spremlja
obrestno tveganje za evro, ameriški dolar in švicarski frank, ki skupaj predstavljajo 99,5% celotne
izpostavljenosti spremembam obrestnih mer. Svojo izpostavljenost spremembam obrestnih mer
48
izračunava kot spremembo čiste trenutne vrednosti razlike med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem
obdobju izpostavljene spremenljivi obrestni meri, ter pričakovanimi spremembami obrestne mere v
naslednjih treh mesecih. Pričakovane spremembe obrestnih mer se računajo kot razlika med trenutnimi in
terminskimi obrestnimi merami, ločeno za vsako obravnavano valuto in ročnost. Analiza obrestnega
tveganja je vključena v mesečna poročila o likvidnostnem in tržnem tveganju in jo mesečno pregleduje
ALCO. Politika obrestne mere upošteva tržne obrestne mere in želeni razpon obrestnih mer po
posameznih valutah in vrstah obrestne mere.
Spodnja tabela prikazuje podatke o neusklajenosti ponovne določitve obrestne mere Skupine Nove KBM
na dan 31. decembra 2012:
SKUPAJ
Sredstva
Denar v blagajni in stanje na računih
pri centralni banki.................................................
223,9
Finančna sredstva, namenjena
trgovanju ..............................................................1,6
Finančna sredstva, pripoznana po
pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida ..................................................
34,6
Finančna sredstva, razpoložljiva za
prodajo ................................................................
589,4
Krediti ................................................................
3.633,3
Finančna sredstva v posesti do
zapadlosti .............................................................
500,1
Druga sredstva.....................................................
114,8
Skupaj sredstva ......................................................
5.097,6
Obveznosti
Finančne obveznosti do centralne
banke................................................................485,1
Finančne obveznosti, namenjene
trgovanju ..............................................................1,7
Finančne obveznosti, merjene po
odplačni vrednosti................................................
4.528,5
Fin.obv., vezane na fin.sred., ki ne
izpol.pogojev za odpravo pripoznanja
0,0
Druge obveznosti .................................................6,7
Skupaj obveznosti ..................................................
5.022,0
Neusklajenost ponovne določitve
obrestne mere (repricing vrzel) ............................
75,6
Obrestovano
70,7
153,2
153,2
0,0
0,0
0,0
0,0
1,6
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
34,6
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
80,5
147,0
508,9
3.486,3
61,9
1.706,2
82,7
762,7
19,2
892,2
272,9
112,3
72,1
12,9
2,1
114,8
451,2
498,0
0,0
4.646,3
23,0
0,0
1.944,3
0,6
0,0
846,0
207,5
0,0
1.118,9
235,4
0,0
620,6
31,6
0,0
116,6
0,4
484,7
8,1
8,0
0,0
468,6
0,0
0,9
0,8
0,8
0,0
0,0
0,0
0,0
28,1
4.500,4
1.919,8
580,6
1.511,2
487,0
1,9
0,0
6,7
36,1
0,0
0,0
4.985,9
0,0
0,0
1.928,7
0,0
0,0
588,6
0,0
0,0
1.511,2
0,0
0,0
955,6
0,0
0,0
1,9
415,2
(339,6)
15,7
257,4
(392,3)
(335,1)
114,7
49
Do 1
1 do 3
meseca mesece
(v mio EUR)
3 do 12
mesecev
1 do 5
let
Več
kot 5
let
Neobrestovano
Valutno tveganje
Nova KBM vzdržuje dnevno zaprto skupno valutno pozicijo. Skupna odprta pozicija za vse posamezne
valute je omejena glede na njen vpliv na kapitalsko ustreznost Nove KBM.
Metodologija za spremljanje in vzdrževanje uravnotežene pozicije v tuji valuti temelji na metodi VaR in je
skladna z zahtevami Basla II. Najvišja dovoljena raven VaR se opredeli za vsako posamezno valuto kot
tudi za celoten portfelj tujih valut. Odprto devizno pozicijo za tuje valute dnevno spremlja Sektor
upravljanja tveganj, ki poleg odprte pozicije Nove KBM zaradi odstopanj v poziciji za tuje valute
izračunava tudi dnevni rezultat glede na odstopanja v pozicijah tujih valut. Spodnja tabela prikazuje
podatke o izpostavljenosti Skupine Nove KBM tveganju posameznih valut na dan 31. decembra 2012:
Tuje valute
USD
Sredstva
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki................................
Finančna sredstva, namenjena trgovanju...........................
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida ...............................................
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.......................
Krediti ...................................................................................
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti .........................
Druga sredstva.....................................................................
Skupaj sredstva ......................................................................
Obveznosti
Finančne obveznosti do centralne banke ...........................
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju .......................
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti ........
Fin.obv.,vez.na fin.sred.,ki ne izpol.pogojev za odpravo
pripoznanja...........................................................................
Druge obveznosti .................................................................
Skupaj obveznosti ..................................................................
Izpostavljenost valutnem tveganju ......................................
Ostale valute
(v mio EUR)
Domača
valuta
EUR
Skupaj
0,6
0,0
17,8
0,1
205,4
1,4
223,9
1,6
0,0
0,0
42,3
0,0
0,0
42,9
0,0
6,9
172,9
3,6
21,4
222,7
34,6
582,5
3.418,1
496,5
317,6
5.056,2
34,6
589,4
3.633,3
500,1
339,0
0,0
0,0
42,8
0,0
0,0
75,9
485,1
1,7
4.409,8
485,1
1,7
4.528,5
0,0
0,0
42,8
0,2
0,0
(10,4)
65,5
157,2
0,0
316,9
5.213,5
(157,4)
0,0
306,5
5.321,8
0,0
5.321,8
Operativno tveganje
Nova KBM letno preverja profil tveganja Skupine. Za vsako skupino tveganj se imenuje odgovorna oseba,
ki je individualno odgovorna za vzpostavitev in redno pregledovanje politike ugotavljanja, merjenja in
kontrole vseh vidikov posameznega tveganja. Nova KBM smatra tveganja kot prepoznano nevarnost, ki
se ovrednoti na podlagi verjetnosti nastanka in ocene vpliva. Vzpostavljen je register tveganj in vse
nevarnosti se letno ovrednotijo. Profil tveganja Skupine Nove KBM se letno predstavi upravi in
nadzornemu svetu.
S ciljem ozavestiti vse zaposlene o pomembnosti spremljanja operativnega tveganja določeni analitik za
upravljanje operativnih tveganj redno izvaja v posameznih organizacijskih enotah samoanalizo tveganj.
Rezultati v obliki ugotovljenih in ovrednotenih nevarnosti se predstavijo upravi in so osnova za izboljšanje
ukrepov za blažitev tveganj.
Nova KBM dnevno zbira podatke o dogodkih operativnega tveganja, ki imajo za banko finančne
posledice. Analitik za upravljanje operativnih tveganj poroča direktorju Sektorja upravljanja tveganj
mesečno, izvršilnemu direktorju trimesečno in upravi polletno.
Nova KBM preko funkcije Upravljanja neprekinjenega poslovanja (UNP) redno preverja svoj načrt
ponovne vzpostavitve poslovanja po katastrofi. Za vsak proces koordinator upravljanja neprekinjenega
poslovanja določi najdaljši možni izpad potrebnih sredstev oz. virov in temu pripadajoč okrevalni načrt.
Skladno s tem se pripravijo načrti neprekinjenega poslovanja (NNP) in krizni načrti, ki pokrivajo vsa
stroškovna mesta oziroma OE banke.
50
6.6
Notranja revizija
Skladno z načeli korporativnega upravljanja je Center za notranjo revizijo (v nadaljevanju CNR)
organiziran tako, da se notranje revidiranje banke kot obvladujoče družbe izvaja ločeno od notranjih revizij
v odvisnih družbah. CNR, kjer je zaposlenih 12 notranjih revizorjev, odgovarja za koordinacijo delovanja
vseh notranjerevizijskih izvajalcev v Skupini ter za prenos dobre prakse. Notranjerevizijski izvajalci v
Skupini delujejo preko Odbora za notranjo revizijo Skupine Nove KBM. Nadzornemu svetu, revizijski
komisiji in upravi banke zagotavljamo organizacijsko neodvisnost, ki v letu 2012 v nobenem primeru
delovanja ni bila ogrožena. Prav tako je ustrezna vsebina Ustanovne listine o delovanju notranjerevizijskih
izvajalcev v Skupini, ki zagotavlja primerno delovanje notranjih revizorjev družb v Skupini glede
poslanstva, načina delovanja, njihovih pooblastil in odgovornosti ter področja in obsega delovanja.
Notranjerevizijska služba deluje s potrebno profesionalno skrbnostjo, v skladu s strokovnimi pravili (načeli
in standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju) ter kodeksom poklicne etike notranjih
revizorjev kakor tudi v skladu s Pravilnikom o izvajanju notranjerevizijske dejavnosti. Notranjerevizijski
izvajalci upoštevajo veljavni pravni red v državi in notranja poslovno-organizacijska pravila. Trimesečno in
letno poročilo o notranjem revidiranju Skupine pripravi CNR in ga predloži v sprejetje upravi in
nadzornemu svetu Nove KBM in revizijski komisiji nadzornega sveta Nove KBM ter občasno zunanjim
nadzornikom. CNR daje preko poročil notranjerevizijskih izvajalcev nadzornemu svetu in upravi Nove KBM
neodvisna in nepristranska zagotovila o primernosti sistema notranjih kontrol za obvladovanje tveganj pri
doseganju ciljev in ohranjanju etičnega poslovnega okolja. Zato je v Skupini notranjerevizijska dejavnost
neodvisna, nepristranska in svetovalna funkcija vodstvom na vseh nivojih. Izvaja nadzorne aktivnosti, kar
pa ne razrešuje pristojnih vodstev njihove odgovornosti za vzpostavitev in delovanje varnega, varčnega,
učinkovitega in uspešnega sistema notranjega kontroliranja za učinkovito obvladovanje tveganj.
Letni načrt notranjega revidiranja Skupine je bil pripravljen po Metodologiji načrtovanja notranjega
revidiranja na osnovi ocene tveganj, Poslovne politike Skupine, letnega poslovnega načrta posameznih
družb v Skupini ter na osnovi letnih načrtov dela notranjerevizijskih izvajalcev družb.
V letu 2012 je 23 revizorjev izvajalo notranje revizije na vseh, z vidika ocene tveganj, ključnih področjih
poslovanja posamezne družbe. Notranji revizorji CNR so sodelovali pri revizijah v Credy banki in Poštni
banki Slovenije. Revizor informacijskih sistemov je izvedel revizijo v pokojninski družbi Moja naložba.
Tako je bilo izvršenih 99 revizij in izdanih 268 priporočil za izboljšanje poslovanja in upravljanja družb in
Skupine Letni načrt notranjega revidiranja Nove KBM za leto 2012 je bil dopolnjen z izvedbo forenzične
revizije banke in odvisnih družb, ki bo zaključen v letu 2013.
Pomembne dejavnosti služb so še svetovanje, koordiniranje izvedbe zunanje revizije in inšpekcijskih
pregledov Banke Slovenije, sodelovanje pri skrbnih pregledih in pomembnih projektih ter spremljanje
izvajanja podanih priporočil.
6.7
Kapitalska ustreznost in Basel III
Nova KBM izračunava kapitalske zahteve za kreditno tveganje z uporabo standardiziranega pristopa.
Nova KBM svoj aplikacijski sistem usklajuje tudi z IRB pristopom, s čimer zagotavlja zajem potrebnih
podatkov časovnih vrst za IRB pristop. Skupina Nove KBM izvaja postopek notranjega ocenjevanja
ustreznega kapitala (ICAAP), ki bankam nalaga identifikacijo in opredelitev upravljanja vseh tveganj, s
katerimi se soočajo.
Nova KBM in Skupina Nove KBM določata alokacijo kapitala glede na specifične vrste poslov, ki jih
opravljajo različne družbe v Skupini Nove KBM. Nova KBM mesečno spremlja količnik kapitalske
ustreznosti, Banki Slovenije pa poroča o njem četrtletno. Izvajanje načrta kapitalske ustreznosti in
odstopanja od njega mesečno obravnava odbor ALCO. Skupina Nove KBM spremlja svojo kapitalsko
ustreznost vsake tri mesece.
16. decembra 2010 je Baselski odbor objavil pravila kapitalskega sporazuma Basel III v dokumentih z
naslovom: »Basel III: Globalni regulatorni okvir za večjo prožnost bank in bančnih sistemov« (ki vsebuje
reforme, ki se nanašajo na kapital) in »Basel III: Mednarodni okvir za merjenje, standarde in spremljanje
likvidnostnega tveganja« (ki vsebuje reforme, ki se nanašajo na likvidnost)..
Paket reform Baselskega odbora vključuje naslednje pomembne spremembe:
51
•
povečanje kapitalske ustreznosti na čisti temeljni kapitala z 2% na 4,5% (po uporabi strožjih
regulatornih prilagoditev),
•
povečanje kapitalske ustreznosti na temeljni kapital, ki vključuje navadni kapital in druge ustrezne
finančne instrumente, s 4% na 6% (pri čemer skupna kapitalska zahteva, ki zajema kapital I. in II.
reda, ostaja pri 8%),
•
uvedba varovalne kapitalske rezerve v višini 2,5%, namenjene zavarovanju pred prihodnjimi
obdobji upada gospodarske rasti, ki se bo morala vzdrževati v obliki navadnega kapitala (po
odbitnih postavkah),
•
uvedba proticiklične rezerve v razponu med 0% in 2,5% navadnega kapitala (ali morda druge
oblike kapitala, ki lahko absorbirajo celotno izgubo) kot razširitev varovalne kapitalske rezerve, če
pride v katerikoli državi do pretirane rasti kreditov, ki ima za posledico povečano tveganost
celotnega sistema.
Na področju likvidnosti sta predvidena dva nova likvidnostna količnika. Količnik likvidnostnega kritja
(Liquidity Coverage Ratio - LCR) bo namenjen zagotavljanju kratkoročne likvidnosti, ki bi omogočala
preživetje stresnega scenarija za obdobje enega meseca. Količnik neto stabilnih virov financiranja (Net
Stable Fund Ratio - NSFR) bo namenjen zagotavljanju stabilnosti financiranja bančnih aktivnosti preko
daljšega časovnega horizonta. LCR bo postopoma stopil v veljavo leta 2015, NSFR pa leta 2018. Prav
tako je predvidena tudi uvedba količnika finančnega vzvoda (Leverage Ratio – LR).
Veljavnost novega kapitalskega sporazuma še ni znana. Zakonodaja, ki ureja to področje (CRR, CRD
IV.), je še zmeraj v fazi sprejemanja.
Skupina Nova KBM izpolnjuje ključne zahteve Basla III kot sledi:
•
količnik kapitalske ustreznosti na čisti temeljni kapital je bil na dan 31. decembra 2012 5,26%
oziroma 7,57% po EBA metodologiji,
•
količnik kapitalske ustreznosti na temeljni kapital je bil na dan 31. decembra 2012 8,17%,
•
skupni količnik kapitalske ustreznosti je bil na dan 31. decembra 2012 9,17%.
Od leta 2019 bo minimalna zahteva 8%, povečana za višini kapitalskega blažilca v višini 2,5%, kar pomeni
dejansko minimalno zahtevo v višini 10,50%.
Z načrtovanim povečanjem kapitala bodo vsi količniki kapitalske ustreznosti izpolnjevali minimalne
zahteve po trenutnem predlogu Basla III.
6.8
Skladnost postopkov z zakonodajo o preprečevanju pranja denarja
Vsaka posamezna družba znotraj Skupine Nove KBM mora poslovati skladno z Zakonom o preprečevanju
pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT). Nova KBM je ustanovila enoto za preprečevanje
pranja denarja, ki poroča neposredno upravi. Ta enota zagotavlja, da Nova KBM posluje skladno z
veljavno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, tj. z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in
financiranja terorizma, ki je v celoti skladen z evropskimi direktivami o preprečevanju pranja denarja in
financiranja terorizma. Za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo je tako obvezno upoštevati Direktivo
Evropskega parlamenta in Sveta št. 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje
denarja in financiranje terorizma ter Direktivo Komisije št. 2006/70/ES o določitvi izvedbenih ukrepov za
Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in
tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter
izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu. Nova KBM prav
tako upošteva resolucije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Vsi njeni notranji postopki so
skladni z ZPPDFT, v pisni obliki pa je tudi razvila politike dokumentiranja procesov, ki so vzpostavljene, da
se z njimi prepreči, odkrije in poroča o sumljivih dejavnostih.
V Sloveniji je osrednji regulatorni organ za preprečevanje pranja denarja Urad Republike Slovenije za
preprečevanje pranja denarja (»Urad«), ki deluje v sklopu Ministrstva za finance. Nova KBM mora redno
poročati Uradu o vseh sumljivih poslih in gotovinskih transakcijah (ali vrsti transakcij), ki presegajo 30.000
52
EUR in negotovinskih transakcijah v istem znesku na račune strankam v države v katerih obstaja večja
verjetnost za pojav pranja denarja in financiranja terorizma ali strankam s sedežem oz. stalnim ali
začasnim prebivališčem v teh državah. Podatki o gotovinskih transakcijah se Uradu sporočajo dnevno,
medtem ko se podatki o transakcijah in/ali osebah, pri katerih obstaja sum pranja denarja, sporočijo takoj,
ko se takšen primer prepozna, odgovorni osebi v banki, ki je zadolžena za preprečevanje pranja denarja,
in tudi Uradu.
Za prepoznavanje potencialno sumljivih transakcij je banka vzpostavila sistem za nadzorovanje računov
(pravnih in fizičnih oseb). Poleg tega uporablja banka seznam indikatorjev za prepoznavanje potencialnih
transakcij s področja pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga je izdalo Združenje bank Slovenije v
sodelovanju z Uradom in Banko Slovenije.
Upoštevaje smernice Banke Slovenije ima banka svojo lastno metodologijo za tveganja in ocenjevanje
tveganj, ki se za namen identifikacije morebitnega pranja denarja ali financiranja terorizma uporablja za
vsako posamezno skupino komitentov, poslovnih odnosov, produktov ali transakcij.
Pred sklenitvijo kakršnegakoli poslovnega razmerja banka opravi postopek pregleda stranke. Ta vključuje:
•
ugotavljanje istovetnosti stranke na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov (če
istovetnosti ni mogoče uspešno izvesti, se račun ne odpre in nobeno poslovno razmerje se ne
more vzpostaviti);
•
ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;
•
pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja; in
•
redno spremljanje poslovnih aktivnosti pri banki.
Enak postopek pregleda velja pri stranki, ki pri Novi KBM nima računa ali opravlja transakcijo brez
uporabe svojega računa, če znaša transakcija 15.000 EUR ali več. V primeru, da pregleda ni možno
uspešno opraviti, se poslovno razmerje ne sklene oziroma transakcija ne izvede.
Nova KBM ne posluje z navideznimi bankami. Za primer poslovanja s politično izpostavljeno osebo banka
opravi pred sklenitvijo poslovnega razmerja poglobljen pregled stranke. Za sklenitev poslovnega razmerja
s tako osebo mora podati bančnemu komercialistu pisno odobritev nadrejeni odgovorni vodja. Banka ne
odpira in vodi anonimnih računov ali drugih produktov, ki bi posredno ali neposredno omogočali prikrivanje
identitete stranke, oziroma ne izvede nobene transakcije v zvezi s takim produktom, dokler ne opravi
uspešno predpisanega pregleda stranke.
Za prepoznavanje oseb, ki bi lahko bile osumljene financiranja terorizma, se uporablja konsolidirana lista
Evropskega združenja bank. Če posameznik ali pravna oseba s tega seznama ali njen zastopnik skuša
poslovati z Novo KBM, se to ne dovoli, pridobljene podatke pa se posreduje Ministrstvu za zunanje
zadeve Republike Slovenije in Uradu.
V Novi KBM je poskrbljeno tudi za usposabljanja zaposlenih za izvajanje nalog s področja preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma. Ta usposabljanja se večinoma izvajajo interno za vse zaposlene,
ki so neposredno ali posredno vključeni v poslovanje s strankami. Interna Navodila za preprečevanje
pranja denarja in financiranje terorizma v Novi KBM so skupaj s povezanimi pravnimi akti dostopna vsem
delavcem na intranetni spletni strani banke.
Za spremljanje novih predpisov je odgovorna oseba, zadolžena za skladnost poslovanja s predpisi.
Skladnost poslovanja z zakonodajo spremljajo notranji revizorji Nove KBM in zunanji revizorji ter Banka
Slovenije z nadzornimi pregledi na kraju samem.
53
7.
7.1
INFORMACIJE O VREDNOSTNIH PAPIRJIH, KI BODO PONUJENI V TRGOVANJE
Opis vrednostnega papirja
Na datum tega prospekta znaša osnovni kapital Nove KBM 140.814.313,08 EUR in je razdeljen na
137.645.135 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s pripadajočo vrednostjo
1,0230 EUR za delnico) (v nadaljevanju tudi »obstoječe in nove delnice«). Obstoječe in nove delnice so v
vseh pogledih enakovredne (pari passu) in tvorijo en razred. Oznaka obstoječih in novih delnic je KBMR,
ISIN koda: SI0021104052.
Pred povečanjem osnovnega kapitala v aprilu 2013, je znašal osnovni kapital Nove KBM 40.814.313,08
EUR in je bil razdeljen na 39.122.968 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s
pripadajočo vrednostjo 1,0432 EUR za delnico) (v nadaljevanju tudi »obstoječe delnice«).
Nova KBM je na podlagi konverzije glavnice hibridnega posojila z dne 31.12.2012 in v skladu s sklepoma
uprave banke z dne 18.3.2013 in 2.4.2013 ter s soglasjem nadzornega sveta z dne 2.4.2013 izdala
98.522.167 novih navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami (s pripadajočo vrednostjo
1,0230 EUR za delnico (nove delnice).
7.2
Zakonodaja, po kateri so bile delnice izdane
Nove delnice so bile izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje sporov v zvezi z delnicami je
pristojno stvarno pristojno sodišče v Mariboru.
7.3
Oblika delnic
Delnice so izražene v nematerializirani obliki, kot izjava Nove KBM, vpisana na račun imetnikov delnic v
centralnem registru vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD – Centralna klirinško depotna družba, delniška
družba (»KDD«), skladno z veljavno slovensko zakonodajo in pravili poslovanja KDD.
7.4
Valuta delnic
Delnice so izdane kot kosovne delnice in nimajo oznake valute.
Pripadajoči znesek ene navadne kosovne delnice Nove KBM je 1,0230 EUR.
7.5
Opis pravic, povezanih z delnicami
Nove delnice so del edinega razreda z obstoječimi delnicami Nove KBM ter so v vseh pogledih
enakovredne (pari passu) obstoječim delnicam Nove KBM. Imetniki navadnih delnic imajo pravice do:
•
udeležbe pri upravljanju Nove KBM (vsaka navadna delnica daje delničarju pravico do enega
glasu na skupščini delničarjev Nove KBM);
•
dela dobička Nove KBM (dividende); in
•
sorazmernega dela razdelitve preostalega premoženja v primeru stečaja ali likvidacije Nove KBM.
7.6
Izjava s sklepi, pooblastili in odobritvami, na temelju katerih so bile delnice izdane
Nova KBM d.d. je dne 31.12.2012 z Republiko Slovenijo sklenila pogodbo o hibridnem posojilu v višini
100 mio EUR. Posojilo temelji na sklepu skupščine banke z dne 11. december 2012, s katerim je
skupščina podelila upravi banke pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala v primeru konverzije
hibridnega instrumenta v višini 100 mio EUR in sicer z izdajo do 200 mio delnic. Gre za instrument
odobrenega kapitala, ki je vezan na možnost konverzije hibridnega posojila v skladu s priporočili EBA za
t.i. Coco finančne instrumente.
V skladu s pogodbo o hibridnem posojilu zaradi obveze konverzije v nove delnice je uprava banke dne
18.3.2013 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala. Tečaj konverzije, ki znaša 1,0150 EUR za
delnico je izračunan v skladu s pogodbo, t.j. povprečni tečaj delnice na Ljubljanski borzi v zadnjih
tridesetih dneh pred dnem objave konverzije. Objava konverzije je bila izvedena 18.3.2013 na Seonetu.
Povprečni tečaj je znižan za 25%.
54
Uprave banke je sprejela ugotovitveni sklep, da je dne 8.3.2013 nastopil pogoj konverzije glavnice v
skladu s Pogodbo o hibridnem posojilu v višini 100 mio EUR z dne 31.12.2012 ter dne 18.3.2013 sprejela
sklep o povečanju osnovnega kapitala, na podlagi katerega se je osnovni kapital banke, ki je tedaj znašal
40.814.313,08 EUR, poveča za 100.000.000,00 EUR, z izdajo 98.522.167 novih delnic. Osnovni kapital
se poveča z novim stvarnim vložkom zaradi konverzije glavnice hibridnega posojila v višini
100.000.000,00 EUR, ki ga je Nova KBM d.d. prejela od Republike Slovenije, na podlagi pogodbe o
hibridnem posojilu z dne 31.12.2012. Novoizdane delnice so po vsebini in pravici izenačene z že
obstoječimi navadnimi imenskimi delnicami Nove KBM d.d.
Prednostna pravica obstoječih delničarjev do novih delnic je bila s sklepom uprave banke s soglasjem
nadzornega sveta izključena.
Dne 2.4.2013 je nadzorni svet Nove KBM podal k sklepu uprave z dne 18.3.2013 soglasje.
Republika Slovenija je dne 2.4.2013 izpolnila vpisnico, in dne 2.4.2013 je uprava banke sprejela sklep, da
sprejema vpisnico Republike Slovenije in je zato vse nove delnice dodelila Republiki Sloveniji. Nove
delnice so bile vplačane s stvarnim vložkom, t.j. konverzijo terjatve iz naslova glavnice hibridnega posojila
prejetega s strani Nove KBM in danega s strani Republike Slovenije na podlagi pogodbe o hibridnem
posojilu z dne 31.12.2012.
Nadzorni svet Nove KBM je dne 2.4.2013 na sklep uprave banke z dne 2.4.2013 podal soglasje.
Dne 5.4.2013 je bil vložen predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala z uporabo instituta odobrenega
kapitala v sodni register. Registrsko sodišče je izdalo sklep o vpisu povečanja osnovnega kapitala dne
18.4.2013.
Pričakovan datum izdaje novih delnic je do konca aprila 2013.
7.7
Prenosljivost delnic
Nove delnice so prosto prenosljive.
7.8
Pravila glede ponudb za prevzem ter pravil za izključitev in izstop
Slovenska pravila o obveznih prevzemnih ponudbah ter izključitvi manjšinskih delničarjev in izstopu
manjšinskih delničarjev so zajeta v naslednjih zakonih in predpisih:
•
Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Ur. l. RS št. 42/06, 60/06, 10/08, 48/08, 42/09 in 65/09 –
uradno prečiščeno besedilo), 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012 in na njegovi podlagi izdani
podzakonski akti,
•
Zakon o trgu finančnih instrumentov – ZTFI (Ur. l. RS št. 67/07, 69/08, 40/09, 88/10 in 108/10 –
uradno prečiščeno besedilo), 78/2011, 55/2012 in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti,
•
Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP (Ur. l. RS št. 23/99 in 114/06, 2/07 – UPB1, 58/09, 78/11) in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti,
•
Zakon o prevzemih – ZPre-1 (Ur. l. RS št. 79/06, 1/08 in 68/08, 35/11, 10/12, 38/12) in na njegovi
podlagi izdani podzakonski akti,
•
Obligacijski zakonik – OZ (Ur. l. RS št. 83/01, 32/04, 28/06, Odl. US: U-I-300/04-25, 29/07, Odl.
US: U-I-267/06-41, 40/07, 97/07 – UPB-1, 30/10 – odl. US-207/08-10),
•
Zakon o bančništvu – ZBan-1 (Ur. l. RS št. 131/06, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10 in 99/10 – uradno
prečiščeno besedilo, 35/11, 59/11, 85/ 11, 48/12, 105/12) in na njegovi podlagi izdani podzakonski
akti,
•
Pravila poslovanja KDD (Ur. l. RS št. 137/04 ,115/07 in 37/10, 69/12).
55
Zakon o prevzemih določa, da mora delničar (prevzemnik), ki sam ali skupaj z osebami, ki delujejo
usklajeno z njim, doseže prevzemni prag, dati obvezno prevzemno ponudbo (12. člen ZPre-1). Prevzemni
prag v ciljni družbi (»prevzemni prag«) je tretjinski delež glasovalnih pravic v tej družbi (7. člen ZPre-1).
Ponovno prevzemno ponudbo mora obvezno dati prevzemnik, ki je po končanem postopku uspešne
prevzemne ponudbe pridobil 10-odstotni delež glasovalnih pravic (»dodatni prevzemni prag«) (12. člen
ZPre-1). Obveznost dati ponovno prevzemno ponudbo preneha, ko prevzemnik z uspešno prevzemno
ponudbo pridobi najmanj 75-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico (»končni
prevzemni prag«). Prevzemnik mora pred objavo prevzemne ponudbe o tem, da namerava dati tako
ponudbo (»prevzemna namera«), obvestiti ATVP, poslovodstvo ciljne družbe in organ, pristojen za
varstvo konkurence (Urad za varstvo konkurence), ter jo isti dan objaviti.
Nova KBM ne bo spremljala in delničarjev ne bo obveščala o tem, kakšen delež glasovalnih pravic imajo,
in pod nobenim pogojem ne more biti odgovorna za kakršnakoli dejanja ali opustitve svojih delničarjev v
zvezi z Zakonom o prevzemih.
Po Direktivi o prevzemih je za nadzor prevzemne ponudbe pristojen organ v državi članici, v kateri ima
izdajatelj svoj sedež, če so vrednostni papirji izdajatelja sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v tej
državi članici. V skladu z navedenim ureja ponudbe za prevzeme, ki zadevajo delnice banke, slovensko
pravo. Vendar pa Direktiva o prevzemih dopušča državam članicam, da poleg zakonodaje, ki obravnava
obvezne ponudbe za prevzem, sprejmejo dodatne zakone in predpise za zaščito interesov manjšinskih
delničarjev, kot na primer obveznost do delne ponudbe, ko ponudnik ne prevzame kontrole nad družbo.
Poljska je sprejela takšne dodatne akte za zaščito manjšinskih delničarjev.
Zakoni, ki urejajo ponudbe za prevzem na Poljskem, so:
•
Poljski Zakon o javnih ponudbah; in
•
Predpis Ministrstva za finance z dne 19. oktobra 2005 (Zakonodajno glasilo 2005, št. 207, tč.
1729) o standardni obliki ponudb za prevzem ali zamenjavo delnic v javni družbi, natančnih
postopkih za objavo ponudb in pogojih, ki urejajo prevzem delnic v javnih ponudbah.
V skladu z 72. členom poljskega Zakona o javnih ponudbah mora biti vsak prevzem delnic v javni družbi v
sekundarnem trgovanju in v obdobju, krajšem od 60 dni, s strani delničarja, ki je imetnik delnic, s katerimi
je upravičen do manj kot 33% glasov na skupščini delničarjev, in ki ima za posledico povečanje deleža
takega delničarja v skupnem številu glasovalnih pravic za več kot 10%, izvršen izključno preko javne
ponudbe.
Razen tega mora biti vsak prevzem delnic v javni družbi s strani delničarja, ki je imetnik delnic, s katerimi
je upravičen do vsaj 33% glasov na skupščini delničarjev, v sekundarnem trgovanju in v obdobju, krajšem
od 12 mesecev, in ki ima za posledico povečanje deleža takega delničarja v skupnem številu glasovalnih
pravic za več kot 5%, izvršen izključno preko javne ponudbe.
Poleg tega mora delničar, ki želi preseči prag 33% glasovalnih pravic, objaviti javno ponudbo za delnice,
ki mu bodo dale upravičenost do 66% glasov. Če pa je prag 33% presežen zaradi prevzema delnic v javni
ponudbi, stvarnega vložka, združitve ali razdelitve družbe, sprememb členov akta o ustanovitvi družbe ali
nastopa določenih drugih dogodkov, mora delničar bodisi objaviti javno ponudbo, kot je opisano zgoraj, v
roku treh mesecev ali prodati ustrezno število delnic, tako da število glasov, do katerih je delničar
upravičen, ne presega 33% glasov.
7.9
Prevzemne ponudbe v zadnjem finančnem letu
Do datuma tega prospekta za delnice Nove KBM ni bila objavljena prevzemna ponudba.
7.10
Informacije o davkih
Informacije o slovenskih davkih
Naslednji povzetek je splošnega značaja in opisuje pomembne posledice davka od prihodkov v Sloveniji v
zvezi s pridobivanjem, lastništvom in prodajo ponujenih delnic. To ni izčrpen opis vseh davčnih posledic
pridobivanja, lastništva in prodaje ponujenih delnic. Ta povzetek nima namena in naj se ne bi razlagal kot
pravni ali davčni nasvet kateremukoli posameznemu imetniku ponujenih delnic.
56
Podlaga tega povzetka sta Zakon o davku na dodano vrednost in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
(objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 117/2006), ki sta že bila podvržena spremembam, lahko
tudi z retroaktivnim učinkom.
Davek na dodano vrednost (DDV)
Na podlagi točke 4.e 44. člena v Zakona o davku na dodano vrednost so iz plačila DDV izvzete naslednje
finančne storitve: »transakcije, vključno s posredovanjem (razen upravljanja, hrambe, investicijskega
svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi), z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in
drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži«.
Obdavčenje prihodka, ki izhaja iz delnic
Imetniki delnic, ki so pravne osebe
Prihodki, ki izvirajo iz delnic (dividende in kapitalski dobički), na splošno povečujejo davčno osnovo
imetnikov delnic, ki so pravne osebe in ki so v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb
zavezanci za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. V skladu z 8. členom Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb se ti viri prihodka ustvarijo v Sloveniji in zato predstavljajo obdavčljive prihodke
tako za rezidente kot za nerezidente.
Obdavčitev dividend. Dividende in dohodki, podobni dividendam (z izjemo določenih skritih rezerv), so
izvzeti iz davčne osnove imetnika delnic, ki je pravna oseba, če je izplačevalec dividend:
1.
zavezanec za plačilo davka od dohodka pravnih oseb v skladu z Zakonom o davku od dohodkov
pravnih oseb,
2.
za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države, in se v skladu z
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo
nečlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU in je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v
zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne
družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za
zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire obdavčitve, ali
3.
zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, ki je primerljiv s slovenskim davkom od
dohodka pravnih oseb, in ni rezident države (ali poslovna enota ni v državi), kjer je splošna ali
povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5%, in je država na seznamu,
ki ga objavljata slovensko Ministrstvo za finance in Davčna uprava Republike Slovenije, pri čemer
to pravilo ne velja za izplačevalca, ki je rezident druge države članice EU v skladu s predhodnim
odstavkom.
Zgoraj omenjena pravila veljajo za prejemnike dividend, ki niso rezidenti, če je njihova udeležba v kapitalu
oziroma upravljanju podjetja, ki izplačuje dividende, povezana s poslovnimi dejavnostmi, ki se izvajajo v
poslovni enoti v Sloveniji ali preko nje.
Zgoraj opisani izvzemi iz davčne osnove imetnika delnic, ki je pravna oseba, veljajo pod pogojem, da so
bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih na njihovi podlagi v davčno osnovo vključeni prihodki.
V skladu s 70. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb dividende predstavljajo dohodek, ki ima
vir v Sloveniji in za katerega bo izplačevalec ob izplačilu odtegnil in plačal davčni odtegljaj po 15% davčni
stopnji, razen če je prejemnik:
1.
Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost v Sloveniji,
2.
Banka Slovenije,
3.
zavezanec rezident, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, ali
4.
zavezanec nerezident, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma
posli v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno
številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti.
57
Imetniki ponujenih delnic, ki so fizične osebe
Obdavčitev dividend. Ob izplačilu dividend fizičnim osebam, ki so rezidenti, mora izplačevalec skladno s
132. členom Zakona o dohodnini obračunati in plačati davčni odtegljaj po 25% stopnji. Plačani davčni
odtegljaj predstavlja dokončen davek.
Ob izplačilu dividend fizičnim osebam, ki niso rezidenti, mora izplačevalec skladno s 132. členom Zakona
o dohodnini obračunati in plačati davčni odtegljaj po 25% stopnji. Na osnovi dovoljenja, ki ga izda Davčna
uprava Republike Slovenije, lahko izplačevalec na osnovi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu
obdavčenju obračuna davčni odtegljaj po nižji davčni stopnji.
Obdavčitev kapitalskih dobičkov. Kapitalski dobički se obdavčijo kot razlika med tržno vrednostjo
ponujenih delnic ob odsvojitvi in nabavno vrednostjo ponujenih delnic ob pridobitvi. Davčna stopnja znaša
25% in se zmanjšuje vsakih pet let imetništva ponujenih delnic:
Število let imetništva ponujenih delnic
Davčna stopnja
do 5 let................................................................................................25%
od 5 do 10 let ................................................................
15%
od 10 do 15 let ................................................................
10%
od 15 do 20 let ................................................................
5%
več kot 20 let................................................................................................
0%
Davek, ki ga pobira Davčna uprava Republike Slovenije na podlagi posebne davčne napovedi za odmero
davka od kapitalskih dobičkov, ki jo poda davčni zavezanec, ki je fizična oseba, je dokončen, kar pomeni,
da kapitalski dobički ne sodijo v osnovo za letno napoved dohodnine. Fizična oseba, ki je rezident, mora
vložiti davčno napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev najkasneje do
28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Fizična oseba, ki ni rezident, pa mora davčno napoved vložiti
v 15 dneh od dneva odsvojitve ponujenih delnic, razen če napove vse odtujitve vrednostnih papirjev ali
drugih kapitalskih deležev za preteklo leto. V takšnem primeru lahko nerezident davčno napoved vloži do
28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
Informacije o poljskih davkih
To poglavje vsebuje informacije glede obdavčitve prihodka, povezanega z lastništvom delnic in
trgovanjem z delnicami, ki so sprejete v trgovanje na organiziran trg.
Spodnje informacije so splošnega značaja in ne smejo predstavljati edine osnove za vrednotenje davčnih
posledic sprejema kakršnekoli naložbene odločitve. Potencialni vlagatelji naj se vsekakor posvetujejo s
svojimi davčnimi svetovalci.
Poljski vlagatelji, ki so pravne osebe
Obdavčenje prihodka v zvezi z imetništvom delnic
Dividende in druge oblike dohodka (prihodek), ki jih pravne osebe in kapitalske družbe v ustanavljanju, kot
tudi drugi neinkorirani subjekti (razen javnih partnerstev, družb z neomejeno odgovornostjo, komanditnih
družb, poklicnih združenj in delniških partnerstev z omejeno odgovornostjo) s sedežem ali sedežem
upravljanja na Poljskem (»poljski delničarji, ki so pravne osebe«), dejansko pridobijo na podlagi imetništva
delnic (kot so plačilo za obvezen odkup delnic, sredstva iz likvidacije), so obdavčeni v skladu s splošnimi
pravili poljskega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Obdavčeni so po splošni 19% stopnji.
V skladu s 3. točko 20. člena poljskega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so iz plačila davka od
dohodka izvzete dividende in druge oblike prihodka iz naslova imetništva delnic v poljskih družbah, ki
imajo sedež ali sedež upravljanja izven Poljske in je njihov globalni dohodek, ne glede na to, kje se nahaja
58
njihov vir dohodka, obdavčen po poljskem Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb na Poljskem, če so
izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1.
subjekt, ki izplačuje dividende in drugi prihodek iz naslova delnic, je družba, katere globalni
dohodek (ne glede na to, kje se nahaja vir dohodka) je obdavčen po davku o dohodku v državi
članici Evropske unije, razen Poljski, ali v drugi državi članici Evropskega gospodarskega
prostora;
2.
poljska družba je neprekinjeno najmanj dve leti neposredni lastnik vsaj 10% delnic v kapitalu
družbe iz zgornje točke (a) in
3.
poljska družba v zvezi z njenim globalnim dohodkom ni upravičena do davčne oprostitve.
Poljski Zakon o davku od dohodka pravnih oseb izrecno določa, da je za upravičenost do zgoraj
navedene izjeme pogoj dvoletnega obdobja imetništva lahko izpolnjen tudi po tem, ko je dividenda
izplačana, če zadevni plačnik davka kasneje dejansko izpolni to zahtevo. V nasprotnem primeru je plačnik
davka, ki ni izpolnil zahteve dvoletnega obdobja imetništva, dolžan plačati dolgovan davek od dohodka,
skupaj z zamudnimi obrestmi.
Vendar pa zgornja izjema ne velja, če so izplačila izvršena iz naslova likvidacije družbe.
Razen tega so dividende, ki jih slovenska družba izplača poljskim delničarjem, ki so pravne osebe, lahko v
skladu z Direktivo Sveta z dne 23. julija 1990 o enotnem sistemu obdavčitve, ki se uporablja v primeru
matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic, izvzete iz davčnega odtegljaja v Sloveniji, če so
izpolnjeni pogoji, določeni s slovensko davčno zakonodajo.
Pogodba o izogibanju dvojnega obdavčenja, sklenjena med Republiko Poljsko in Republiko Slovenijo
(»pogodba o izogibanju dvojne obdavčitve«), določa, da so lahko dividende, ki jih izplača družba s
sedežem v Sloveniji poljskim delničarjem, ki so pravne osebe, obdavčene tako v Sloveniji kot na
Poljskem, čeprav tak davek v Sloveniji ne more presegati 5% bruto zneska dividende, če je prejemnik
dividende družba (razen partnerstva), ki je imetnik vsaj 25% kapitala v slovenski družbi, ki izplačuje
dividendo, ali 15% bruto zneska dividende v vseh ostalih primerih.
Upoštevati je treba, da velja v skladu s 1(b). točko 24. člena pogodbe o izogibanju dvojne obdavčitve v
zvezi s dividendami, ki so lahko obdavčene v Sloveniji, na Poljskem davčni odbitek.
V skladu z določili pogodbe o izogibanju dvojne obdavčitve velja, da če poljski delničar, ki je pravna
oseba, opravlja dejavnost v Sloveniji preko stalnega podjetja v Sloveniji (t.j. stalno mesto poslovanja, prek
katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja) in so delnice, v zvezi s katerimi se izplačuje dividenda,
dejansko povezane s takim stalnim podjetjem, se dividende obdavčijo v Sloveniji kot poslovni dobiček
tega stalnega podjetja.
Davek od dohodka iz odsvojitve delnic
Dohodek poljskega delničarja, ki je pravna oseba, iz odsvojitve delnic v slovenskem podjetju je v skladu s
splošnimi pravili predmet davka od dohodka pravnih oseb na Poljskem. Ta dohodek se prišteje k
poslovnim dohodkom v danem davčnem letu in obdavči v skladu s poljskim Zakonom o davku od dohodka
pravnih oseb po splošni 19% stopnji.
Dohodek se izračuna kot razlika med prihodkom (načeloma je to dogovorjena cena za delnice) in davčno
priznanimi stroški (načeloma so to stroški nakupa delnic in stroški, povezani s prodajo).
Vendar pa je treba upoštevati, da lahko davčni organ v primeru, če je vrednost delnic, izražena v ceni, ki
je določena v pogodbi o odsvojitvi delnic, brez utemeljenega razloga bistveno drugačna od tržne vrednosti
delnic, izpodbija takšno pogodbeno ceno.
Poljski vlagatelji, ki so fizične osebe
Obdavčitev dohodka, povezanega z imetništvom delnic
Dohodek fizične osebe s stalnim bivališčem na Poljskem (»poljski delničar, ki je fizična oseba«) od
dividende, ki jo izplača slovensko podjetje, se obravnava kot dohodek iz kapitalskih dobičkov in se ne
prišteje k dohodkom iz drugih virov. Za takšen dohodek velja pavšalna 19% dohodninska davčna stopnja.
59
Davek se poravna na letni osnovi. Letna davčna napoved mora biti vložena do 30. aprila v koledarskem
letu, ki sledu letu, v katerem je dohodek bil pridobljen.
Ni popolnoma jasno, ali mora poljska borznoposredniška hiša, ki nudi pomoč pri plačilu, odtegniti davek, ki
ga je treba plačati od dohodka iz dividend, ki ga dobi poljski investitor, ki je fizična oseba, od slovenskega
podjetja, ali ne. Po eni strani obstaja predpis (4. točka 41. člena poljskega Zakona o dohodnini), ki
nedvoumno nalaga borznoposredniškim hišam obveznost, da odtegnejo davek. Po drugi strani pa obstaja
predpis, ki določa, da mora zneske davka, ki jih je treba plačati od dividend, pridobljenih izven Poljske, in
zneske davka, ki so bili od teh dividend plačani izven Poljske, prijaviti davkoplačevalec (t.j. poljski
vlagatelj, ki je fizična oseba) v svoji letni davčni napovedi (11. točka 30a. člena). Zdi se, da večina davčnih
svetovalcev smatra, da slednje določilo prevladuje nad prvim, in so zato mnenja, da poljska
borznoposredniška hiša ne sme odtegniti nobenega davka. Vendar pa se mora plačnik davka v primeru
dvoma obrniti za nasvet na davčnega svetovalca.
Pogodba o izogibanju dvojne obdavčitve določa, da se lahko dividende, ki jih družba s sedežem v
Sloveniji izplača poljskemu delničarju, ki je fizična oseba, obdavčijo tako v Sloveniji kot na Poljskem,
vendar pa davek v Sloveniji ne more presegati 15% bruto zneska dividende.
Upoštevati je treba, da velja v skladu s 1(b). točko 24. člena pogodbe o izogibanju dvojne obdavčitve v
zvezi s dividendami, ki so lahko obdavčene v Sloveniji, na Poljskem davčni odbitek.
V skladu z določili pogodbe o izogibanju dvojne obdavčitve velja, da če poljski delničar, ki je fizična oseba,
opravlja dejavnost v Sloveniji preko stalnega podjetja v Sloveniji (t.j. stalno mesto poslovanja, prek
katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja) ali opravlja v Sloveniji samostojne osebne storitve iz
stalne baze, ki se nahaja v Sloveniji, in so delnice, v zvezi s katerimi se izplačuje dividenda, dejansko
povezane s takim stalnim podjetjem ali stalno bazo, se dividende obdavčijo v Sloveniji kot poslovni
dobiček ali kot dobiček iz samostojnih osebnih storitev tega stalnega podjetja ali stalne baze.
Obdavčitev dohodka iz odsvojitve delnic
Dohodek, ki ga je ustvaril poljski delničar, ki je fizična oseba, iz naslova prodaje delnic se mora uvrstiti
med kapitalske dobičke in kot tak ne sme biti združen z dohodki iz drugih virov, ampak se mora zanj
uporabiti pavšalna 19% dohodninska davčna stopnja.
Dohodek se izračuna kot razlika med prihodkom od prodaje delnic (načeloma je to dogovorjena cena za
delnice) in povezanimi stroški (načeloma so to stroški nakupa delnic in stroški, povezani s prodajo). Davek
se poravna na letni osnovi. Letna davčna napoved mora biti vložena do 30. aprila v koledarskem letu, ki
sledu letu, v katerem je dohodek bil pridobljen (to je tudi rok za plačilo davka). Ne obstaja nikakršna
obveznost plačila akontacije davka med letom.
Zgoraj navedeno ne velja, če je poljski delničar, ki je fizična oseba, imetnik delnic v okviru svoje poslovne
dejavnosti. V takem primeru se mora dohodek uvrstiti med poslovni dohodek. V takem primeru se mora
davek od dohodka plačati po progresivnih davčnih stopnjah, ki se gibljejo med 18% in 32%, ali po pavšalni
19% stopnji (odvisno od oblike obdavčenja, ki jo izbere dana fizična oseba).
Upoštevati je treba, da lahko davčni organ v primeru, če je vrednost delnic, izražena v ceni, ki je določena
v pogodbi o odsvojitvi delnic, brez utemeljenega razloga bistveno drugačna od tržne vrednosti delnic,
izpodbija takšno pogodbeno ceno.
Prav tako je treba upoštevati, da se lahko v skladu s 6. točko 9. člena poljskega Zakona o dohodnini
izgube, nastale v davčnem letu iz naslova odsvojitve delnic, odbijejo od dohodka, prejetega iz tega vira v
petih zaporednih davčnih letih, pod pogojem, da znesek odbitka ne presega 50% zneska izgube v
kateremkoli posameznem letu tega petletnega obdobja.
Tuji vlagatelji
Za fizične osebe, ki nimajo svojega stalnega bivališča na Poljskem, ter pravne osebe, družbe v
ustanavljanju in druge družbe brez statusa pravne osebe – v primeru, da so te obravnavane kot davčni
rezidenti dane države –, ki imajo svoj sedež in sedež upravljanja izven Poljske, velja poljski Zakon o
davku od dohodka pravnih oseb oziroma poljski Zakon o dohodnini samo v zvezi z dobički, ki izvirajo iz
dohodka, ustvarjenega na območju Poljske.
60
Čeprav to ni izrecno določeno v poljski davčni zakonodaji, je treba poudariti, da se dividende, prejete od
slovenskega podjetja, ne obravnavajo kot dohodek, ki izvira iz Poljske, čeprav družba kotira na Varšavski
borzi. Posledično je treba upoštevati, da za dividende, ki jih izplača tujemu vlagatelju slovensko podjetje,
ne velja poljski davek od dohodka. Ker pa to področje ni jasno urejeno v poljski davčni zakonodaji, se
lahko tuji investitorji za nasvet v zvezi s tem obrnejo na svojega davčnega svetovalca.
Poljska davčna zakonodaja ne daje jasnih navodil, ali se dohodek od prodaje delnic slovenskega podjetja,
z delnicami katerega se trguje na Varšavski borzi, obravnava kot dohodek, ki ima izvor na Poljskem. Zdi
se, da imajo davčni organi prevladujoče mnenje, da se posli, sklenjeni na Varšavski borzi, obravnavajo kot
dohodek, ki ima izvor na Poljskem. Zato bo takšen dohodek praviloma predmet poljskega Zakona o davku
od dohodka in poravnan v skladu s splošnimi pravili. Vendar pa bi v praksi večina davčnih pogodb takšen
dohodek izvzela iz obdavčitve na Poljskem. To je treba preveriti od primera do primera.
Davek na transakcije civilnega prava
Davek na transakcije civilnega prava se obračuna za pogodbe, ki se nanašajo na zamenjavo pravic, če so
te pravice izvršene na Poljskem oziroma, če so izvršene v tujini, če je kupec poljski davčni rezident in je
transakcija izvršena na Poljskem.
Davčna stopnja za prodajo delnic in zamenjavo delnic je 1% od njihove tržne vednosti, davek pa mora biti
plačan v 14 dneh od dneva nastanka davčne obveznosti (t.j. od dneva sklenitve pogodbe o prodaji ali
zamenjavi delnic), razen če sta pogodbi o prodaji delnic in zamenjavi delnic sklenjeni v obliki notarskega
zapisnika. V takšnem primeru mora plačljiv davek pobrati notar, ki ima vlogo plačnika davka. Predpisani
davek na transakcije civilnega prava je dolžan plačati kupec delnic. V primeru zamenjave delnic imata
stranki v transakciji skupno in solidarno obveznost plačila predpisanega davka.
Izjeme od davka na transakcije civilnega prava veljajo, brez omejitev, za transakcije, ki se nanašajo na
prodajo finančnih instrumentov (vključno z delnicami) investicijskim družbam ali tujim investicijskim
družbam ali, s posredovanjem le-teh, na prodajo takih instrumentov v okviru organiziranega trga in na
prodajo takih instrumentov s strani investicijskih družb ali tujih investicijskih družb izven okvira
organiziranega trga, če so taki instrumenti bili pridobljeni s strani takih družb v okviru organiziranega trga,
kot je določeno v poljskem Zakonu o trgovanju s finančnimi instrumenti.
Poleg tega transakcije civilnega prava niso predmet davka na transakcije civilnega prava, če je vsaj ena
stranka v zadevni transakciji zavezanec za davek na dodano vrednost ali je izvzeta iz sistema davka na
dodano vrednost v zvezi s takšno transakcijo, z izjemo pogodbe o prodaji delnic.
61
8.
8.1
SPREJETJE V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ
Predvideno trgovanje na organiziranem trgu
Z novimi delnicami se bo, tako kot z že izdanimi delnicami Nove KBM, trgovalo na organiziranih trgih
vrednostnih papirjev, t.j. pri LJSE na borznem trgu delnic, podsegment prva kotacija. In pri WSE, v prvi
kotaciji delnic.
Predviden datum sprejema v trgovanje na obeh organiziranih trgih je do konca meseca aprila 2013.
8.2
Trgovanje na organiziranem trgu
Na dan tega prospekta se z obstoječimi delnicami Nove KBM trguje v prvi kotaciji LJSE in v prvi kotaciji
WSE.
Razen uvrstitve na LJSE in WSE ni trenutno predvidena uvrstitev delnic Nove KBM na drug organiziran
trg vrednostnih papirjev.
Poleg tega poteka organizirano trgovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji (obveznicami) Nove KBM na
LJSE, irski borzi vrednostnih papirjev in luksemburški borzi vrednostnih papirjev.
8.3.
Stabilizacija
V zvezi z novimi delnicami in obstoječimi delnicami se ne bo izvajala stabilizacija.
8.4.
Banke ali borznoposredniške družbe, ki sodelujejo pri uvrstitvi delnic na trg
Za uvrstitev novih delnic na organiziran trg izdajatelj ni povabil k sodelovanju borznoposredniške družbe.
Vsa dejanja, potrebna za uvrstitev delnic na organizirani trg, je izdajatelj opravil sam.
62
9.
PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOV
Ta prospekt je bil pripravljen za namen uvrstitve novih delnic izdajatelja na borzna trga LJSE in WSE. V
zvezi s tem prospektom nobena oseba ne ponuja delnic Nove KBM v prodajo.
63
10.
STROŠKI UVRSTITVE DELNIC
Nova KBM predvideva, da bodo skupni stroški, nastali v zvezi z uvrstitvijo delnic na oba organizirana trga,
znašali približno 10.000,00 EUR.
64
11.
11.1
PODATKI O IZDAJATELJU
Poslovna preteklost in razvoj izdajatelja
11.1.1 Pravno in poslovno ime izdajatelja
Firma: Nova Kreditna banka Maribor d.d.
Skrajšana firma: Nova KBM d.d.
11.1.2 Kraj registracije izdajatelja in številka registracije
Enotna identifikacijska številka: 5860580
Številka vpisa v sodni register: 062/10924200
Kraj registracije: Sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru
Šifra osnovne dejavnosti: J/65.121-dejavnost bank
11.1.3 Datum vpisa ustanovitve izdajatelja v register
Datum ustanovitve: 27.7.1994
Datum vpisa v sodni register: 27.7.1994
Trajanje izdajatelja: za nedoločen čas
11.1.4 Sedež in pravna oblika izdajatelja
Sedež izdajatelja: Maribor
Poslovni naslov izdajatelja: Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor, Republika Slovenija
Telefonska številka: 00386-2-229-2290
Pravno organizacijska oblika: Delniška družba
Država vpisa v register: Slovenija
Zakonodaja, po kateri posluje izdajatelj: Izdajatelj posluje skladno s slovensko zakonodajo.
11.1.5. Pomembni dogodki v razvoju dejavnosti izdajatelja
Zgodovina Skupine Nove KBM sega v leto 1858, ko je bila ustanovljena Mestna Hranilnica Maribor, ki je
bila prva mestna hranilnica v Sloveniji. Komunalna banka Maribor je začela poslovati leta 1955 v mestu
Maribor v severovzhodni Sloveniji in je še isto leto spremenila svoje ime v Okrajna banka. Leta 1962 sta
se združili Mestna hranilnica Maribor in Okrajna banka, leta 1965 pa je združeno podjetje začelo opravljati
svoje poslovne in posredniške dejavnosti pod novim imenom – Kreditna banka Maribor. Leta 1978 se je
na podlagi nove bančne zakonodaje Kreditna banka Maribor združila z 22 drugimi bankami in ustvarila
skupino Ljubljanska banka (»skupina LB«). Leta 1990, po razglasitvi slovenske neodvisnosti od
Jugoslavije, je postala Kreditna banka Maribor delniška družba in »hčerinska banka« v skupini LB. Leta
1991 je LB – Kreditna banka Maribor d.d. kupila 10% delež v Zavarovalnici Maribor, premoženjski in
življenjski zavarovalnici. Leta 1996 je Skupina Nove KBM povečala svoj delež na 25%, leta 2002 pa je
sledilo še nadaljnje povečanje na sedanjo raven 49,96%. Leta 1991 je Kreditna banka Maribor d.d.
ustanovila KBM Fineko d.o.o., podjetje za poslovanje z nepremičninami, finančno svetovanje in izterjavo
terjatev. Leta 1993 je Kreditna banka Maribor d.d. izstopila iz skupine LB in ponovno začela poslovati kot
neodvisna delniška družba pod imenom Kreditna banka Maribor d.d. Leta 1993 je bil ustanovljen tudi KBM
Infond, družba za upravljanje, d.o.o. (»KBM Infond d.o.o.«), ki upravlja z investicijskimi skladi.
Po razpadu Jugoslavije in recesiji v Sloveniji, ki je zelo vplivala na kakovost sredstev največjih bank v
državi, je bila Kreditna banka Maribor d.d. vključena v državni program sanacije, ki ga je vodila Agencija
Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic. Kot del procesa sanacije je Nova KBM prenesla
določene slabe naložbe, vključno z neizterljivimi krediti, deviznimi depoziti pri Narodni banki Jugoslavije in
povezanimi obveznostmi, na Agencijo za sanacijo bank v zameno za dolgoročne obveznice Republike
Slovenije.
65
Leta 1994 je na podlagi 22. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in
neodvisnosti Republike Slovenije Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic ustanovila
Novo Kreditno banko Maribor d.d., Maribor, Vita Kraigherja 4, kot banko v sanaciji. Nova KBM je bila
vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru dne 27. julija 1994. Kreditna banka Maribor d.d. je
prenesla svoje poslovanje in premoženje, razen določenih obveznosti, ki so nastale pred razpadom bivše
Jugoslavije, na novo ustanovljeno banko, vendar pa je še naprej obstajala kot samostojna pravna oseba s
sedežem v Ljubljani.
Leta 1994 je banka kupila tudi lizinško podjetje in ga preimenovala v KBM Leasing d.o.o., da bi svojim
strankam med prebivalstvom in podjetji lahko nudila lizinške storitve.
Leta 1995 je Nova KBM prevzela Komercialno banko Nova Gorica, preko katere je pridobila dragoceno
prisotnost v predelu jugozahodne Slovenije.
Proces sanacije banke, ki ga je vodila Agencija za sanacijo bank, je bil končan leta 1997.
Po zaključku procesa sanacije se je poslovanje normaliziralo in Nova KBM se je začela širiti z organsko
rastjo in prevzemi. Leta 1998 je uvedla elektronsko spletno bančništvo (Bank@Net) za fizične osebe.
Naslednje leto je uvedla tudi Poslovni Bank@Net, ki nudi elektronsko spletno bančništvo pravnim
osebam. Leta 1998 je ustanovila KBM Invest d.o.o. za investiranje v razvoj nepremičnin, prodajo
nepremičnin in posredovanje; ustanovila je tudi Gorica Leasing d.o.o. kot drugega ponudnika lizinških
storitev. Leta 2000 je Nova KBM v sodelovanju z ZM in nekaterimi drugimi zavarovalnicam in
pozavarovalnicami ustanovila pokojninsko družbo Moja naložba pokojninska družba d.d. (»Moja naložba
d.d.«).
Kot del strategije mednarodne širitve je leta 2001 Skupina Nove KBM pridobila 25,04% delež v Adria
Bank, avstrijski banki, ki posluje v Sloveniji, na Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Madžarskem, v Srbiji,
Črni gori in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, svoj delež pa je aprila 2007 povečala na 50,54%.
Septembra 2004 je Republika Slovenija namesto kapitalskega vložka prenesla na Novo KBM 55% delež v
Poštni banki Slovenije d.d. (»PBS«). Z dostopom do široke mreže PBS, ki uporablja za svoje poslovanje
več kot 550 poštnih poslovalnic, pa tudi štiri lastne podružnice, dva poslovna centra v Ljubljani in Mariboru
in 23 bankomatov, je Nova KBM povečala dostopnost produktov in storitev Skupine Nove KBM. Nadalje je
leta 2004 v partnerstvu z družbo Mobitel d.d. ustanovila M-PAY, družbo za mobilno plačevanje, storitve in
trgovino, d.o.o. (»M-PAY d.o.o.«), ki pomaga procesirati plačila Monete, sistema brezgotovinskega
plačevanja z mobilnim telefonom.
Leta 2005 je Nova KBM povezala svoje borznoposredniške odvisne družbe in si pripojila MBH d.o.o.
(Mariborsko borznoposredniško hišo). Septembra 2005 so tri njene odvisne družbe – KBM Fineko d.o.o.,
KBM Invest d.o.o. in KBM Leasing d.o.o. – pridobile 76% delež v Multiconsult d.o.o., družbi za lizing
nepremičnin in premičnin s sedežem v Zagrebu na Hrvaškem, kar je povečalo sposobnost poslovanja
Nove KBM na Hrvaškem. Septembra 2006 sta Multiconsult d.o.o. in KBM Leasing d.o.o. ustanovila
Multiconsult Leasing d.o.o., ki nudi storitve lizinga premičnin in nepremičnin.
Ko je Republika Slovenija postala članica Evropske monetarne unije, je EUR postal domača valuta in
Skupina Nove KBM je 1. januarja 2007 uspešno prešla na poslovanje v EUR.
V juliju 2007 se je formalno pričel proces delne privatizacije banke. Različnim investitorjem je bilo v javni
ponudbi ponujenih 48,1% rednih delnic Nove KBM, ki so bile v lasti Republike Slovenije. 19. novembra
2007 se je pričela javna prodaja delnic Nove KBM d.d., po kateri je Republika Slovenija, skupaj s svojima
skladoma (KAD in SOD) ostala 51,9% lastnica banke. 10. decembra 2007 se je pričelo trgovanje z delnico
banke na LJSE.
Leta 2008 sta Nova KBM in Pošta Slovenije d.o.o. kupili preostale delnice iz sedme izdaje delnic Poštne
banke Slovenije d.d. Banka je sprejela kapitalske standarde Basel II, vzpostavila platformo za enotno
območje plačil v EUR – SEPA in pričela uporabljati informacijski sistem bonitet komitentov SISBON. Nova
KBM je dokapitalizirala Mojo naložbo d.o.o. in skupaj z drugimi partnerji tudi Multiconsult d.o.o., Zagreb.
Banka je pridobila 69,19% delež v tej hrvaški družbi. V oktobru 2008 je uspešno izvedla drugo ponudbo
navadnih delnic, izdanih na podlagi povečanja odobrenega kapitala. Nova KBM je z razdelitvijo 2.723.995
delnic vlagateljem povečala kapital za 53,1 mio EUR.
66
Leta 2009 je bila ustanovljena divizija za lizing Skupine Nove KBM in KBM Leasing d.o.o. je postala v
Skupini Nove KBM vodilna družba te divizije. Nova KBM je dokapitalizirala KBM Leasing d.o.o., Gorico
Leasing d.o.o., Mullticonsult Leasing d.o.o., KBM Invest d.o.o. in ZM. Banka je na podlagi sporazuma o
prenosu poslovnega deleža od družbe Multiconsult d.o.o. na Novo KBM d.d. pridobila tudi 90% delež v
Multiconsult Leasing d.o.o. Junija 2009 so bile delnice Nove KBM d.d. sprejete v prvo kotacijo LJSE.
Marca 2010 je Nova KBM vpisala nove delnice in s tem postala imetnik 55.10% kapitalskega deleža v
srbski Credy banki, Kragujevac. Novembra leta 2010 je Nova KBM z 10 mio EUR dokapitalizirala Credy
banko in pridobila 72,38% lastniški delež. Z namenom poenotenja imen družb v Skupini je leta 2010
družba Multiconsult d.o.o. uradno spremenila svoje ime v KBM Projekt d.o.o.. V zadnjem četrtletju je Nova
KBM odprla dve novi poslovalnici, po eno v Ljubljani in Mariboru. Agencija za zavarovalni nadzor je
septembra 2010 izdala Novi KBM dovoljenje za povečanje njenega kapitalskega deleža v Zavarovalnici
Maribor d.d. (»ZM«) čez 50%. Dne 13. januarja 2011 je Nova KBM vložila zahtevek za podaljšanje tega
dovoljenja za nadaljnjih šest mesecev.
Aprila 2011 je Nova KBM uspešno izpeljala postopek dokapitalizacije s ponudbo delnic banke javnosti.
Nova KBM je vlagateljem dodelila novih 13.040.989 delnic in s tem zbrala104.327.912 evrov. V maju se
je pričelo trgovanje z bančno delnico na WSE, varšavski borzi vrednostnih papirjev. S tem je Nova KBM
kot prva slovenska družba pričela z vzporednim trgovanjem na tuji borzi. Julija je Nova KBM v procesu
dokapitalizacije Zavarovalnice Maribor povečala svoj delež v tej družbi na 51 odstotkov. Nova KBM je
istega meseca s 5 mio EUR dokapitalizirala družbo Credy banka, na podlagi česar se je njen kapitalski
delež dvignil na sedanjih 76, 64 odstotka. V decembru je Nova KBM izvršila dokapitalizacijo odvisne
družbe KBM Leasing v višini 3 milijonov evrov in KBM Leasing Hrvatska v višini 1,997 mio EUR, na
podlagi česar se je banki v tej družbi kapitalski delež povečal z 90 odstotkov na 94,38 odstotka.
Oktobra 2012 se je pričel likvidacijski postopek družbe KBM Projekt.
Skladno z Akcijskim načrtom izboljšanja kapitalske ustreznosti Nove KBM in sklepom 21. Skupščine
delničarjev Nove KBM z dne 8.6.2012, v katerem je bilo organom banke naloženo, da pričnejo z
odprodajo neključnih sredstev Skupine Nove KBM, je banka avgusta 2012 pričela postopek prodaje
50,9963 % deleža Zavarovalnice Maribor. Po uspešno zaključenem postopku je banka decembra istega
leta podpisala kupoprodajno pogodbo s Pozavarovalnico Sava in Slovensko odškodninsko družbo.
Skladno s kupoprodajno pogodbo je banka delni znesek kupnine prejela v decembru 2012, Agencija za
zavarovalni nadzor je marca 2013 kupcem izdala dovoljenje za nakup večinskega deleža Zavarovalnice
Maribor, na podlagi česar bo banka preostanek kupnine prejela predvidoma konec aprila 2013.
11.2
Investicije
11.2.1 Opis glavnih investicij v zadnjih treh poslovnih letih
Nova KBM investira v tehnološko informacijsko podporo, zgradbe, mehanografsko in drugo opremo. V
letih od 2010 do vključno 2012 je obseg investicij znašal 33.008 tisoč evrov.
Investicijska vlaganja na področju tehnološko informacijske podpore so namenjena nadgradnjam v
procesih, poslovni programski opremi in strojni ter sistemski programski opremi. V preteklih letih je Banka
konstantno dograjevala tehnološko informacijsko s ciljem izpolnjevanja poslovnih ciljev, ki so se vezala na
ta to področje. Računalniški sistemi banke so trenutno nameščeni v tehnološkem centru Tezno in na
sedežu banke. V letih od 2010 do vključno 2012 je banka vložila 26.585 tisoč EUR v tehnološko
informacijsko podporo.
Banka je v letu 2010 investirala v tehnološko informacijsko podporo (strojna in programska oprema,
mreža bankomatov in POS terminalov) v višini 9.316 tisoč evrov, v letu 2011 pa 9.776 tisoč evrov.
Banka je v letu 2010 investirala v zgradbe, mehanografsko in drugo opremo v višini 5.906 tisoč evrov, v
letu 2011 pa 2.384 tisoč evrov.
Banka je v letu 2012 investirala v tehnološko informacijsko podporo (strojna in programska oprema,
mreža bankomatov in POS terminalov) v višini 4.495 tisoč evrov. Banka je za računalniško strojno opremo
porabila 1.799 tisoč evrov. V strojno opremo Banka prišteva strežniško, diskovno in komunikacijsko
67
infrastrukturo ter opremo delovnih mest in poslovalnic. Banka redno nadgrajuje svojo mrežo bankomatov
in POS terminalov, v letu 2012 je investirala v ti dve mreži 241 tisoč evrov. Banka je investirala v letu 2012
v programsko opremo v višini 2.455 tisoč evrov .
Banka je v letu 2012 investirala v zgradbe, mehanografsko in drugo opremo v višini 1.131 tisoč evrov v
skladu z načrtom oblikovanja svoje poslovne mreže in investicijskim planom na tem področju.
V letu 2012 je banka sledila zastavljenim razvojnim in investicijskim področjem. Banka je aprilu 2012
zaključila posodobitev svoje centralne informacijske infrastrukture in uspešno vključila v poslovanje novo
diskovno infrastrukturo, konec leta 2012 pa je pričela projekt zamenjave strežniške infrastrukture z
zaključkom v marcu 2013. Z novo strojno opremo je banka zagotovila višjo raven prožnosti poslovanja,
dvignila splošni nivo razpoložljivosti informacijske infrastrukture, obenem pa še povečala njeno
obvladljivost ter izboljšala nivo varovanja podatkov.
Banka je v tem obdobju nadgrajevala tudi svojo poslovno programsko opremo. Komitentom je ponudila
nove storitve, nadgrajevala svoj sistem za celovito obravnavo komitentov, sledila zakonodajnim drugim
zahtevam iz okolja ter izvajala optimizacijo internih postopkov.
11.2.2 Opis glavnih investicij, ki še potekajo
Banka načrtuje za leto 2013 investicijska vlaganja v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva v
višini 8.278 tisoč EUR.
V letu 2013 banka načrtuje vlaganja v računalniško opremo v višini 5.860 tisoč EUR. Kot že omenjeno v
prejšnjem poglavju bo na področju strojne programske opreme banka zaključila zamenjavo osrednje
strežniške infrastrukture. Prav tako bo nadaljevala s postopkom izbire za zamenjavo centralnega
transakcijskega informacijskega sistema banke. Banka planira uvedbo novih produktov preko različnih
prodajnih poti (poslovna mreža, elektronska in mobilna banka, bankomatska mreža). Poslovno
programsko opremo bo nadgrajevala v skladu s svojimi internimi cilji kot zahtevami zunanjega okolja tudi
na področju poročanja, skladiščenja podatkov in ostalih sistemih.
Na področju investicij v zgradbe, mehanografsko in drugo opremo bo banka v skladu s poslovnim načrtom
investirala v nujne obnove poslovalnic, sisteme za varnost in drugo opremo.
Banka investicije financira z lastnimi sredstvi.
Banka pričakuje, da se bo z izvedenimi aktivnostmi dvignila kakovost poslovanja in storitev, ki so jih
deležne stranke, obenem pa se bo s tem zagotovilo nadaljnje funkcionalno in stroškovno učinkovito
poslovanje.
11.2.3 Informacije o izdajateljevih glavnih prihodnjih naložbah
V naslednjem triletnem obdobju bo banka na podlagi sprejete odločitve o zamenjavi centralnega
transakcijskega informacijskega sistema banke usmerila svoje resurse za izvedbo aktivnosti na tem
projektu. Hkrati bo skrbela za redne nadgradnje ostale poslovne programske opreme (poročilni sistem,
podatkovno skladišče, CRM) in strojne opreme. Banka bo vlagala tudi v nadgradnjo bankomatske mreže
in mreže kartičnih terminalov vključno z uvajanjem novih storitev na teh prodajnih poteh. Prav tako bo
vlagala v poslovno mrežo (mrežo poslovalnic) ter potrebno mehanografsko in drugo opremo.
68
12.
12.1
PREGLED POSLOVANJA
Osnovni trgi in konkurenčni položaj
Informacije v tem poglavju so navedene zgolj informativno. Izhajajo iz javno dostopnih dokumentov
različnih virov, vključujoč uradne materiale Banke Slovenije, in jih vodje posla, Nova KBM in njihova
povezana podjetja ali svetovalci niso pripravili ali neodvisno pregledali. Nobeden od vodij posla niti Nova
KBM ne prevzemajo odgovornosti za točnost takih virov. Takšne informacije so lahko približki ali pa so
bile uporabljene zaokrožene vrednosti. Če ni navedeno drugače, temeljijo informacije v tem poglavju na
podatkih, vključenih v Letno poročilo Banke Slovenije in/ali na podatkih iz Poročilo o cenovni stabilnosti,
oktober 2012 ter iz Biltena, februar 2013, oboje je izdala Banka Slovenije.
Pregled slovenskega gospodarstva
Slovenija je članica Evropske unije in evroobmočja in je na dan 31. december 2012 imela skoraj 2,06
milijona prebivalcev. Slovenija je gospodarsko najrazvitejša država v srednji Evropi in je bila z BDP na
prebivalca po podatkih Eurostata v letu, ki se je zaključilo na dan 31. decembra 2011, pred Poljsko,
Madžarsko, Republiko Češko, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo. BDP na prebivalca je v letu, ki se je
končalo 31. decembra 2012, znašal v Sloveniji 17.244 EUR.
Zmanjšanje rasti gospodarske aktivnosti v letu 2012 v evrskem območju in slabša pričakovanja za
prihodnje leto so ustavila rast slovenskega izvoza. Hkrati država od sredine leta 2011 postopoma izgublja
verodostojnost na mednarodnih finančnih trgih, zaradi česar je vedno težje priti do tujih virov financiranja.
Gospodarske razmere v Sloveniji so se v drugem četrtletju 2012 močno poslabšale. Končno trošenje
gospodinjstev se je v 2012 zmanjšalo zaradi hitrega zmanjševanja realne mase plač in socialnih
transferjev ter padca zaupanja ob napovedi fiskalne konsolidacije. Ta je pospešila tudi padanje končne
potrošnje države. V okolju šibkega povpraševanja in težje dostopnosti finančnih virov se še naprej
zmanjšujejo investicije v osnovna sredstva in v zaloge. Kazalniki dodane vrednosti kažejo na razširitev
neugodnih gibanj na vse skupine dejavnosti zasebnega sektorja, le v industriji se je skladno z izvozom
ohranila nizka pozitivna četrtletna rast. Gospodarske razmere so pospešile zmanjševanje zaposlenosti in
števila prostih delovnih mest, ki se je precej zmanjšalo. Ob koncu leta 2012 se je registrirana
brezposelnost povzpela na 13 %, opazen pa je tudi povečan odtok zaposlenih v neaktivnost, kakor tudi
posledice nekaterih administrativnih ukrepov. Hkrati se pod vplivom neugodnih gibanj na trgu dela
znižujejo tudi realne plače v zasebnem sektorju.
Spodnja tabela prikazuje za označena obdobja podatke o spremembah realnega BDP Slovenije:
Sprememba
realnega BDP
2009/
2008
2010/
2009
2011/
2010
1. kvartal 2012/
1. kvartal 2011
(7,8)
1,2
0,6
0,0
2. kvartal 2012/
2. kvartal 2011
(v odstotkih)
3. kvartal 2012/
3. kvartal 2011
(3,2)
(3,1)
4. kvartal 2012/
4. kvartal 2011
(3,0)
Vir: SURS.
Slovensko gospodarstvo je tesno povezano z gospodarstvi ostalih držav v Evropi, še posebej z Nemčijo,
glavno trgovinsko partnerico Slovenije. Zaradi tega vplivajo gospodarski trendi v ostalih evropskih državah
na slovensko gospodarstvo.
Spodnja tabela prikazuje za označena obdobja vrednost slovenskega izvoza in uvoza:
2011
Izvoz......................................... 20,814
Uvoz ......................................... 22,452
1. kvartal
2012
2. kvartal
2012
3. kvartal
2012
(v milijardah EUR)
5,190
5,343
5,108
5,613
5,556
5,322
Vir: SURS.
69
4. kvartal
2012
5,243
5,560
Gibanje cen življenjskih potrebščin v letu 2012 je zaznamovala predvsem šibka gospodarska aktivnost v
domačem in mednarodnem okolju, ki se je odražala na umirjenem gibanju osnovne inflacije. Na rast cen
so močneje vplivali nekateri enkratni dejavniki kot so višje cene hrane, storitev in energentov ter dvigi
nekaterih trošarin. Letna rast cen je bila 2,7-odstotna (leto prej 2,0-odstotna), povprečna letna pa 2,6odstotna (leto prej 1,8-odstotna).
V letu 2012 so se cene zvišale v skupini alkoholne pijače in tobak (za 9,4 %), gostinske in nastanitvene
storitve (za 9,3 %), hrana in brezalkoholne pijače ter izobraževanje (vsaka za 4,7 %), prevoz (za 3,4 %),
raznovrstno blago in storitve (za 2,4 %), stanovanje (za 1,3 %), obleka in obutev (za 0,8 %) in zdravje ter
rekreacija in kultura (vsaka za 0,2 %). V skupinah komunikacije in stanovanjska oprema pa so se izdelki in
storitve v enem letu v povprečju pocenili (za 1,1 % oziroma za 0,7 %).
Projekcije UMAR-ja v spomladanski napovedi (marec 2013) glede gospodarske rasti kažejo na
zmanjšanje BDP v letu 2013 za približno 1,9 %, rast pa naj bi se obnovila šele v letu 2014. Ob razmerah v
evrskem območju in upočasnitvi rasti izvoza na trge izven EU pričakuje UMAR šibko rast skupnega izvoza
(1,2 %). Po štirih letih občutnega padanja bo znižanje investicij v 2013 manjše (-0,5 %), predvsem zaradi
pričakovanih državnih infrastrukturnih investicij, kar je povezano s predvidenim pospešenim črpanjem EU
sredstev in gradnje večjega energetskega objekta. Nasprotno, zaradi velike zaloge neprodanih stanovanj
UMAR še ne pričakuje izboljšanja na področju stanovanjske gradnje, zaradi zaostrenih finančnih pogojev
in potreb po razdolževanju ostajajo slabi tudi obeti za investicije v stroje in opremo. K padcu gospodarske
aktivnosti pa bo v 2013 po napovedi UMAR-ja ključno prispevalo občutnejše krčenje končne potrošnje.
Padec zasebne potrošnje (-4,0 %) bo sledil padcu razpoložljivega dohodka, ki bo posledica vnovičnega
znižanja sredstev za zaposlene in socialnih transferjev. Ob nadaljnji racionalizaciji delovanja sektorja
država se bo letos poglobil tudi padec državne potrošnje (-2,9 %).
Pregled slovenskega bančnega sektorja
Ob koncu leta 2012 je bilo število kreditnih institucij enako kot konec leta 2011: skupno 25, od tega 19
bank, 3 hranilnice in 3 podružnice tujih bank. Banke so najpomembnejši finančni posrednik po višini
bilančne vsote, delež hranilnic dosega le 1 % bilančne vsote bančnega sistema. Bilančna vsota bančnega
sistema je 31.12.2012 znašala 46,7 mrd EUR in je obsegala 131,7 % BDP.
Proces krčenja bilančne vsote se je v letu 2012 še okrepil. Bilančna vsota bank se je v 2012 znižala za 3,1
mrd €, kar je enkrat več kot v 2011. Najpomembnejši razlog krčenja bilančne vsote je razdolževanje bank
na mednarodnih grosističnih trgih, ki je v 2012 doseglo 3,6 mrd € ali 10 % BDP. Obnavljanje zapadlih
obveznosti bank se je močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter upada
zaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do
financiranja slovenskih bank.
Visoko dohodkovno tveganje v bankah, zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja
kreditiranja, se je v letu 2012 odrazilo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih neto odhodkih za
oslabitve in rezervacije, ki so bili po nerevidiranih podatkih višji za 31,9 % in so presegli 1,6 mrd €. Skupna
izguba bank pred obdavčitvijo se je po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povzpela na 769 mio €
(za 43,3 % več kot leto prej). Ob visokem deležu slabih terjatev, ki bremenijo bančne portfelje po več let,
so banke predvsem v zadnjih mesecih leta 2012 opazno pospešile njihovo odpisovanje.
Tržni delež vodilnih dveh bank (NLB in Nove KBM) je na dan 31. december 2012 znašal 35,4 % celotne
bančne aktive. Celotna skupna aktiva Nove KBM in Poštne banke Slovenije na nekonsolidirani osnovi je
konec leta 2012 predstavljala 11,5% slovenskega bančnega sistema.
Lastniška struktura
V večinski tuji lasti je ob koncu leta 2012 v Sloveniji delovalo osem hčerinskih bank in tri podružnice tujih
bank, v popolni zasebni domači lasti je bila ena banka, v popolni domači lasti, upoštevajoč tudi državo, pa
tri banke. Upoštevajoč večinsko domače lastništvo – tako zasebno kot državno – je ob koncu leta 2012 v
Sloveniji delovalo enajst bank, ki so bile v večinski domači lasti.
Spodnja tabela prikazuje lastniško sestavo slovenskega bančnega sektorja glede na lastniški kapital (v
odstotkih):
70
31. december
2009
31. december
2010
31. december
2011
Tuje osebe (nad 50% v upravljanju)
Tuje osebe (pod 50% v upravljanju)
26,8
9,8
27,9
9,2
29,8
9,3
Centralna država
20,5
20,1
22,7
Druge domače osebe
43,0
42,9
38,2
Vir: Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2012.
Tržni deleži največjih slovenskih bank na dan 30. junij 2012
Spodnja tabela prikazuje podatke o tržnih deležih štirih največjih slovenskih bank glede na kredite,
depozite in bilančno vsoto na dan 30. junija 2012:
Ime banke
Tržni delež v %
krediti
(2)
(1)
(1)
bilančna vsota
depoziti
Nova Ljubljanska banka d.d. ……………………………..
25,2
30,3
27,0
Nova KBM d.d. in Poštna banka Slovenije d.d……………
11,4
14,9
11,5
Abanka Vipa d.d……………………………………………...
8,8
10,0
8,7
Unicredit Banka d.d………………………………………….
7,7
4,6
6,3
Vir: Izračun Nove KBM na podlagi mesečnega poročila Združenja bank Slovenije, junij 2012.
(1)
Krediti in depoziti nebančnega sektorja.
(2)
Na samostojni osnovi.
Depoziti celotnega nebančnega sektorja so se v letu 2012 znižali za 2,9 % oziroma za 0,7 mrd €, še zlasti
so se znižale vloge države, ki so v prvih letih krize delovale kot pomemben blažilec izpada zunanjih virov.
V prvem četrtletju 2012 je nadomeščanje virov omogočalo cenovno ugodno triletno financiranje pri
Evrosistemu, medtem ko v drugi polovici leta, zaradi zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga
države, ni bilo mogoče nadomestiti poplačila obveznosti do tujine z drugimi viri, kot z zniževanjem kreditne
aktivnosti in zniževanjem naložb v vrednostne papirje. Država je k znižanju vlog nebančnega sektorja
prispevala 60,7 %, nefinančne družbe pa 24,4 %. Depoziti gospodinjstev so se v 2012 znižali za 33,7 mio
€ oziroma 0,2 % v primerjavi z letom 2011.
Neto krediti nebančnemu sektorju so v letu 2012 zaradi dodatnih oslabitev znatno upadli in sicer so se
zmanjšali za nekaj več kot 2,2 mrd €, kar je 6,6-odstotni upad v primerjavi z letom 2011. V sektorju
prebivalstva so neto krediti upadli za 2,4 % (za 0,2 mrd €), v sektorju nefinančnih družb pa za 10,3 % (za
1,9 mrd €). Dolgotrajnost gospodarske krize, ki se je odražala v nižjem tujem in domačem povpraševanju,
je pomembno vplivala na zniževanje kreditno sposobnega povpraševanja podjetij po posojilih.
Naraščajoča brezposelnost v kombinaciji z negotovimi razmerami na nepremičninskem trgu pa je
omejevala zmožnosti gospodinjstev za pridobivanje posojil. Tako znižano kreditno povpraševanje kot
manjša naklonjenost bank k tveganju pa sta se odrazila v nadaljnjem močnem krčenju posojil nefinančnim
podjetjem, v letu 2012 za dobro desetino, ter od sredine leta 2012 tudi v negativni dinamiki posojil
gospodinjstvom.
71
12.2
Osnovne dejavnosti
Skupina Nove KBM nudi široko paleto bančnih storitev fizičnim in pravnim osebam in tudi nekatere
dopolnilne finančne storitve, vključno z lizingom, upravljanjem vzajemnih in pokojninskih skladov in
storitvami borznega posredovanja.
Poslovanje Skupine je razdeljeno v štiri glavne divizije: (i) bančništvo, (ii) lizing, (iii) upravljanje skladov in
(iv) nepremičninske dejavnosti. Bančno poslovanje opravljajo Nova KBM in njene bančne odvisne družbe,
PBS, Adria Bank in Credy banka. Dejavnost lizinga se odvija predvsem preko družb Gorica Leasing, KBM
Leasing in KBM Leasing Hrvatska. S skladi upravlja izključno KBM Infond. Nepremičninske dejavnosti
(vključno z razvojem nepremičnin na Hrvaškem) izvajajo KBM Fineko in KBM Invest. Ostale dejavnosti
izvaja družba M-Pay, ki v skladu s strategijo njenih lastnikov deluje kot koordinator razvoja sistema
Moneta.
Poslovanje odvisnih in pridruženih družb Nove KBM je opisano v poglavju 13.
12.2.1 Pregled Skupine
Skupina Nove KBM je po podatkih Banke Slovenije na dan 31. decembra 2012 glede na bilančno vsoto,
kredite in depozite druga največja bančna skupina, ki posluje v Sloveniji. Skupina Nove KBM nudi široko
paleto bančnih storitev fizičnim in pravnim osebam in tudi nekatere dopolnilne finančne storitve, vključno z
lizingom, upravljanjem z vzajemnimi in pokojninskimi skladi ter borznim posredovanjem.
Skupina Nove KBM posluje preko ene največjih distribucijskih mrež v Sloveniji, v kateri je bilo na dan 31.
decembra 2012 99 poslovalnic (vključno s šestimi poslovalnicami PBS), 288 bankomatov in 4.117 POS
terminalov. Njeno mrežo dopolnjuje še dostop do 525 poštnih poslovalnic preko njene odvisne družbe
Poštne banke Slovenije d.d., v kateri ima Skupina 55% lastniški delež. Skupina ima dostop do ciljnih
mednarodnih trgov preko svojih odvisnih bank, Adria Bank na Dunaju in Credy banke, ki ima v Srbiji 8
filijal, 20 ekspozitur in 25 agencij..
Tri glavna področja poslovanja Skupine Nove KBM so:
Poslovanje s prebivalstvom, v okviru katerega banka nudi finančne storitve fizičnim osebam in
samostojnim podjetnikom. Te storitve vključujejo transakcijske račune, kratkoročna in dolgoročna
varčevanja, kredite in nekatere dodatne storitve, na primer debetne kartice in plačilne kartice z odloženim
plačilom;
Poslovanje s pravnimi osebami, v okviru katerega banka nudi široko paleto bančnih produktov in storitev
malim in srednje velikim podjetjem ter velikim družbam, na primer kredite, depozite, garancije, odkup
terjatev in plačilne instrumente (kot so debetne kartice in plačilne kartice z odloženim plačilom) ter
finančno svetovanje; in
Finančni trgi, ki obsegajo predvsem zakladništvo, odnose s finančnimi institucijami in borzno posredništvo.
Konsolidirana izguba Skupine Nove KBM pred davki na dan 31. december 2012, je znašala 239,6 mio
EUR. V primerljivem obdobju leta 2011 je izguba znašala 107,9 mio EUR. Na dan 31. decembra 2012 je
bilančna vsota Skupine Nove KBM znašala 5.321,8 mio EUR, depoziti (vključno z medbančnimi depoziti)
so skupaj znašali 3.719,3 mio EUR in neto krediti (vključno z medbančnimi krediti) so skupaj znašali
3.560,3 mio EUR. Skupina je na dan 31. decembra 2012 imela 2.027 zaposlenih.
Od leta 1996 poslovanje Nove KBM spremljajo mednarodne agencije za bonitetno ocenjevanje. Trenutno
jo ocenjujeta Moody’s Investors Service in Fitch Ratings. Bonitetne ocene banke so sledeče:
Moody’s
Fitch Ratings
Dolgoročna
Caa2
BB-
Kratkoročna
Non-Prime
B
72
12.2.2 Konkurenčne prednosti
Skupina Nove KBM verjame, da so njene konkurenčne prednosti:
•
•
•
•
•
•
•
•
močan tržni položaj v Sloveniji;
obsežno nacionalno distribucijsko omrežje;
ugodna in stabilna struktura financiranja;
veliko število komitentov med prebivalstvom, kar predstavlja velik potencial za navzkrižno prodajo;
močan položaj v poslovanju z velikimi ter malimi in srednje velikimi podjetji;
obširna in inovativna paleta produktov;
mednarodna prisotnost; in
pretežno državno lastništvo.
Močan tržni položaj v Sloveniji
Glede na rezultate poslovanja Nove KBM in PBS je Skupina Nove KBM druga največja bančna skupina v
Sloveniji. Po podatkih Banke Slovenije je na dan 31. decembra 2012 njen tržni delež glede na bilančno
vsoto znašal 11,1%, glede na kredite komitentom 10,7% in glede na depozite komitentov 14,9%. Takšen
položaj ohranja že več kot 10 let. V letu 2012 je Skupina Nove KBM znižala znesek portfelja neto kreditov
strankam, ki niso banke za 11,6% in depozitov komitentov za 3,9%.
Skupina Nove KBM je prepričana, da je njen tržni položaj odraz zvestobe komitentov Skupine Nove KBM
in moči blagovnih znamk Nove KBM in PBS.
Obsežno nacionalno distribucijsko omrežje
Skupina Nove KBM smatra velikost in obseg njenega distribucijskega omrežja za ključno konkurenčno
prednost. Na dan 31. decembra 2012 je Skupina Nove KBM imela 99 poslovalnic (vključno s šestimi
poslovalnicami PBS), 288 bankomatov (vključno s 23 bankomati PBS) in 4.117 POS terminalov (vključno
s 639 POS terminali PBS), komitentom Nove KBM pa je zagotavlja tudi spletno bančništvo. Poleg tega je
edina bančna skupina v Sloveniji, ki lahko svojim komitentom med prebivalstvom in pravnimi osebami
nudi vrsto bančnih produktov in storitev preko mreže PBS, ki vključuje več kot 525 poštnih enot. Tako je
poslovna mreža Skupine Nove KBM, upoštevaje PBS, fizično najbolj razširjena distribucijska mreža
katerekoli bančne skupine v Sloveniji, saj je prisotna v vseh velikih in manjših mestih, pa tudi v večini
večjih vasi. Skupina Nove KBM izkorišča prednosti močne regionalne prisotnosti in verjame, da sta
poznavanje sektorja malih in srednje velikih podjetjih in močan položaj v poslovanju s prebivalstvom njeni
konkurenčni prednosti na trgu.
Ugodna in stabilna struktura financiranja
Depoziti komitentov so najpomembnejši vir financiranja Skupine Nove KBM in so na dan 31. decembra
2012 predstavljali 71,3% njenih finančnih obveznosti. Na ta dan so približno 49,6% njenih finančnih
obveznosti predstavljali depoziti prebivalstva. Dolgoročni depoziti so predstavljali 40,4% vseh depozitov
nebančnega sektorja. Ker so obrestne mere za vpogledne/transakcijske račune običajno nižje od tistih za
druge vrste depozitnih računov in ker imajo številne fizične osebe depozitne račune pri Skupini Nove KBM
že vrsto let, Skupina Nove KBM verjame, da predstavljajo ti depoziti cenovno ugoden in stabilen vir
financiranja.
Veliko število komitentov med prebivalstvom, kar predstavlja velik potencial za navzkrižno prodajo
Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM več kot 353.687, PBS pa več kot 208.381 fizičnih oseb,
kateri vsi predstavljajo potencial za prodajo drugih produktov in storitev Skupine Nove KBM. Število
produktov po komitentu znaša v Skupini Nove KBM 2,7. Skupina Nove KBM verjame, da bo z vse večjo
zrelostjo slovenskega gospodarstva naraslo tudi povpraševanje po bančnih in nebančnih finančnih
produktih med prebivalstvom. Verjame torej, da ima Skupina Nove KBM velik potencial za povečanje
navzkrižne prodaje bančnih in nebančnih finančnih produktov in storitev fizičnim osebam.
73
Močan položaj v poslovanju z velikimi ter malimi in srednje velikimi podjetji
Po podatkih Banke Slovenije z dne 31. decembra 2012 je Skupina Nove KBM druga največja bančna
skupina na slovenskem bančnem trgu v segmentu poslovanja s pravnimi osebami s tržnim deležem
10,1% pri kreditih pravnim osebam in 11,4% pri depozitih pravnih oseb. Posluje s številnimi vodilnimi
slovenskimi podjetji. Skupina Nove KBM tudi verjame, da ima veliko izkušenj s prepoznavanjem potreb
malih in srednje velikih podjetij, ki predstavljajo segment trga, za katerega so značilne višje ravni rasti pri
kreditih in višje marže v primerjavi s celotnim bančnim trgom poslovanja s pravnimi osebami.
Obširna in inovativna paleta produktov
Skupina Nove KBM verjame, da ponuja eno najobsežnejših palet bančnih in nebančnih finančnih
produktov, ki so na voljo v Sloveniji. Prav tako verjame, da je uspešna pri uvajanju novih produktov na
slovenski bančni trg. Bila je na primer prva banka v Sloveniji, ki je ponudila spletno bančništvo
prebivalstvu, in prva banka, ki je uvedla razširjeno programsko opremo (v letu 2010), s pomočjo katere
lahko komitenti, ki uporabljajo spletno bančništvo, spremljajo svoje gospodinjske izdatke. Je trenutno
edina banka v Sloveniji, ki omogoča komitentom varno plačevanje blaga in storitev s pomočjo mobilnega
telefona (glej »Moneta – storitve mobilnega plačevanja«). Bila je tudi prva banka v Sloveniji, ki je ponudila
prebivalstvu plačevanje računov na bankomatih prek sprotne povezave s transakcijskim računom.
Mednarodna prisotnost
Poleg svojega dobro uveljavljenega položaja v slovenskem sektorju finančnih storitev je Nova KBM
prisotna v drugih državah, ki so bile del nekdanje Jugoslavije (neposredno in preko odvisnih bank Adria
Bank in Credy banke). Predvsem je osredotočena na Srbijo in Hrvaško, kjer ima glede na zgodovinske in
kulturne vezi in naraščajoč obseg trgovanja Slovenije s tema državama dober položaj za izkoriščanje rasti
sektorja finančnih storitev v teh državah. Skupina Nove KBM je že več let dejavna na teh trgih in
zagotavlja bančne storitve mnogim svojim komitentom pravnim osebam, ki so tudi prisotni na teh trgih.
Pretežno državno lastništvo
Nova KBM je ena od le dveh bank v Sloveniji, v katerih ima Republika Slovenija neposredni lastniški
delež. Republika Slovenija je njen največji delničar od izločitve iz Skupine LB leta 1993 in je vedno
zagotavljala Novi KBM podporo pri poslovanju preko plasiranja depozitov pri njej (kot je bil primer tudi pri
drugih državnih bankah). Dolgoročna strategija Republike Slovenije je, da obdrži v Novi KBM kontrolni
delež v višini 25% in eno delnico.
12.2.3 Strategija
Strateška izhodišča
Glede na sedanje razmere v poslovnem okolju, še vedno trajajočo gospodarsko in finančno krizo,
napovedi počasnejšega gospodarskega okrevanja ter glede na zahteve in pričakovanja deležnikov je
Nova KBM v drugem polletju 2012 pristopila k prenovi svoje strategije in strategije Skupine. Proces
strateškega razmišljanja je bil prednostno osredotočen na oblikovanje temeljnih strateških usmeritev in
ključnih finančnih ciljev.
Temeljne strateške usmeritve
Skupina Nove KBM deluje na področju Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Srbije. Ključni kriteriji presoje
strateškega pomena delovanja na posameznem trgu bodo dobičkonosno in stroškovno optimalno
poslovanje na trgu, zmožnost pridobivanja virov oz. zbiranja depozitov ter prisotnost slovenskega
gospodarstva na trgu (velja za Srbijo in Avstrijo).
Strateški cilj je obdržati tržni delež na področju univerzalnih bančnih produktov in ga povečati na
področjih, kjer so možne sinergije pri oblikovanju novih produktov z ostalimi članicami Skupine (PBS, KBM
Infond …). Nova KBM bo ponujala univerzalne bančne storitve, bo pa izločila storitve, ki niso strateške.
Osnovne smernice, ki jih Nova KBM upošteva ob snovanju nove strategije, so:
•
•
•
usmerjenost h komitentom,
evropska orientacija in dosledno spoštovanje zavez bančnega poslovanja,
varnost in stabilnost poslovanja ter varnost vlog,
74
•
•
•
•
•
•
•
•
procesna organiziranost,
stalen razvoj in uvajanje novih in posodobljenih bančnih in drugih storitev,
uporaba naprednih poslovnih modelov,
skrb za razvoj zaposlenih in Skupine,
sodobna in poenotena informacijska tehnologija,
uspešnost in donosnost poslovanja,
razvoj Skupine Nove KBM,
družbena odgovornost.
Ključni finančni cilji
Na prvem strateškem posvetu Nove KBM oktobra 2012 so bili predstavljeni in potrjeni naslednji ključni
finančni cilji:
•
•
•
•
•
aktivno upravljanje kreditnega portfelja z namenom pravočasne identifikacije povečanja tveganja
in zniževanja slabih naložb,
zagotavljanje ustrezne višine kapitala oz. izpolnjevanje količnika kapitalske ustreznosti,
racionalizacija in izboljševanje stroškovne učinkovitosti poslovanja s ciljem znižanja stroškov že v
letu 2013 ter v nadaljevanju doseganje kazalca CIR (Cost Income Ratio) v višini največ 60 %,
aktivno upravljanje kazalnika LTD (Loan-To-Deposit) s ciljem doseči vrednost 110,
donosnost kapitala ROAE (Return On Average Equity) po davkih izboljšati na vsaj 12 % do 2016.
Celovita prenova strategije
V nadaljevanju namerava Nova KBM celovito prenoviti svojo strategijo in strategijo Skupine, vključno s
prenovo vizije, poslanstva in vrednot. Pri pripravi nove strategije bodo upoštevane zahteve iz programa
prestrukturiranja. Nova strategija bo pripravljena za obdobje od leta 2013 do leta 2016. Osnovni vodili
Nove KBM pri prenovi strategije bosta izboljšati njeno poslovanje in okrepiti njen ugled.
Upravljanje s strategijo
Nova KBM je izdelala Politiko upravljanja s strategijo v Skupini Nove KBM, kar predstavlja del
strukturiranega korporativnega upravljanja Skupine. Politika vključuje oblikovanje vizije in poslanstva,
izdelavo strategije, dopolnjevanje strategije, redno obnavljanje strategije ter planiranje, izvajanje in nadzor
strateških programov, projektov ter ostalih aktivnosti, ki izhajajo iz strategije.
Upravljanje s strategijo bo kontinuiran proces, ki bo omogočal stalno spremljanje doseganja strateških
ciljev in obvladovanje strateških tveganj. Izboljšana bo odzivnost na spremembe v okolju in možnost
vključevanja novih pobud v primeru zaznanih poslovnih priložnosti.
Izvajanje strategije bo Nova KBM nadzorovala skozi vsebinsko doseganje strateških ciljev in preko
kazalnikov uspešnosti.
12.3
Bančno poslovanje Nove KBM
Nova KBM deluje v glavnem prek dveh poslovnih segmentov: poslovanja s prebivalstvom in poslovanja s
pravnimi osebami. Poleg tega nudi borznoposredniške storitve in izvaja zakladniško poslovanje v
segmentu finančnih trgov Nove KBM.
12.3.1 Poslovanje s prebivalstvom (fizičnimi osebami in samostojnimi podjetniki)
Nova KBM ponuja preko svoje široke mreže poslovalnic po vsej Sloveniji celotno paleto produktov in
storitev fizičnim osebam in samostojnim podjetnikom (opredeljen kot posameznik, ki na trgu opravlja
pridobitno dejavnost in je registriran v Poslovnem registru Slovenije). Nova KBM uporablja svoje
zmogljivosti za poslovanje s prebivalstvom tudi za navzkrižno prodajo drugih produktov Skupine Nove
75
KBM svojim komitentom med prebivalci, kot so vzajemni skladi KBM Infonda, pokojninski skladi Moje
naložbe in zavarovalni produkti Zavarovalnice Maribor.
12.3.1.1
Depoziti
Nova KBM ponuja veliko varčevalnih produktov in redno uvaja nove produkte, s katerimi privablja
obstoječe in nove komitente. Na dan 31. decembra 2012 je Nova KBM imela 573.410 aktivnih računov
fizičnih oseb (transakcijski računi, depoziti, varčevanja), ki so pripadali skupno 341.503 komitentom
fizičnim osebam. Skupni znesek sredstev na teh računih na ta dan je bil 1.981,2 mio EUR. Tržni delež
banke v depozitih prebivalstva je 13,5%.
Naslednja tabela prikazuje za označene datume podatke o skupni vrednosti depozitov prebivalstva pri
Novi KBM (na samostojni osnovi):
na dan 31. decembra
2010
749,3
Vpogledni depoziti ........................................................
Kratkoročni depoziti......................................................
504,5
120,9
Varčevanja z odpovednim rokom ................................
607,4
Dolgoročni depoziti.......................................................
38,9
Ostalo varčevanje.........................................................
2.021,0
Skupaj ................................................................
2011
778,7
424,8
90,2
718,1
31,6
2.043,4
2012
783,9
394,0
64,3
710,3
28,7
1.981,2
Na dan 31. decembra 2012 je znašala vrednost vpoglednih depozitov, torej denarnih vlog brez omejitev
glede dvigovanja in z nizko fiksno letno obrestno mero (ta je bila 31. decembra 2012 0,1%), 783,9 mio
EUR, kar je 39,6% celotnih depozitov Nove KBM v segmentu poslovanja s fizičnimi osebami. Na dan 31.
decembra 2012 je imela Nova KBM skupaj 402.709 transakcijskih/vpoglednih depozitnih računov fizičnih
oseb, od tega je bilo 389.584 računov prebivalstva (vključno s tujimi fizičnimi osebami) in 13.125 računov
samostojnih podjetnikov. Kratkoročni depoziti (do enega leta) so znašali 394,0 mio EUR ali 19,9%, vloge z
odpovednim rokom so znašale 64,3 mio EUR ali 3,2%, dolgoročni depoziti (več kot eno leto) so znašali
710,3 mio EUR ali 35,9%, vrednost drugih produktov varčevanja pa je znašala preostalih 28,7 mio EUR ali
1,4%.
Kratkoročni depoziti
Nova KBM nudi številne kratkoročne depozitne račune z zapadlostjo od 8 od 14 dni, 15 do 30 dni, 31 do
90 dni, 91 do 180 dni in 181 do 365 dni. Obrestna mera za vsak depozitni račun je odvisna od višine
položenih sredstev in dolžine vezave, višja obrestna mera pa velja za večje zneske in daljša obdobja
vezave. Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM 23.581 kratkoročnih depozitnih računov v skupni
vrednosti 394,0 mio EUR.
Varčevalni računi z odpovednim rokom
Varčevalni računi z odpovednim rokom so fleksibilni varčevalni računi, ki omogočajo komitentom, da
položijo neomejene zneske z eno-, tro-, šest- ali dvanajstmesečnim odpovednim rokom dviga. Ne
zaračuna se nobeno nadomestilo. Vsak depozit mora ostati na računu en, tri, šest ali dvanajst mesecev,
kot določajo pogoji računa. V primeru, ko komitent potrebuje denarna sredstva pred iztekom odpovednega
roka, mu banka odobri premostitveni kredit z obrestno mero, ki je za 1% višja od depozitne obrestne
mere. Na dan 31. decembra 2012 je Nova KBM imela 78.099 takih računov v skupni vrednosti 64,3 mio
EUR.
Dolgoročni depoziti
Nova KBM nudi komitentom dolgoročne depozite v domači in tujih valutah z ročnostjo nad eno do nad pet
let, po dogovoru s stranko pa tudi več. Obrestna mera za vsak depozit je odvisna od položenega zneska
in obdobja vezave ter je višja za večje zneske in daljša obdobja vezave. Na dan 31. decembra 2012 je
imela Nova KBM 43.735 dolgoročnih depozitnih računov v skupni vrednosti 710,3 mio EUR.
76
Drugi varčevalni produkti
ZA-TO! varčevanje, ki ga je Nova KBM uvedla konec leta 2009, omogoča strankam izbrati različne
ročnosti varčevanja (med šestimi in dvanajstimi meseci). Najnižji mesečni znesek varčevanja je določen.
Po izteku varčevalnega obdobja je privarčevani znesek stranki na razpolago.
Rentno varčevanje. Pokojninski varčevalni računi imajo najkrajši rok vezave tri leta in največ trideset let.
Po izteku obdobja varčevanja sledi enomesečno obdobje mirovanja, po tem obdobju pa začne varčevalec
dobivati rentna izplačila iz pokojninskega varčevalnega računa. Komitent lahko izbere način izplačila.
Obstaja možnost izplačila upravičencu v enkratnem znesku, mesečnih obrokih ali kombinaciji le-teh. Na
dan 31. decembra 2012 je bilo rentnih varčevanj 19.081 v skupni vrednosti 19,3 mio EUR.
Stanovanjski varčevalni račun. Gre za dolgoročno varčevanje do 10 let z namenom najetja ugodnejšega
stanovanjskega kredita po zaključku varčevanja. Stranka se lahko odloči za različne ročnosti ter poljubno
izbere višino mesečnega varčevanja. Najnižji znesek varčevanja je določen. Po izteku dobe varčevanja je
znesek stranki na razpolago. V roku leta dni po zaključku varčevanja banka garantira pri najemu
stanovanjskega kredita nižjo obrestno mero kot velja v redni ponudbi.
Naložbeni duet je kombinacija naložbe v dolgoročni depozit s fiksno obrestno mero in vzajemne sklade
KBM Infonda. Združuje varnost bančnega depozita in potencialo višjega donosa vzajemnih skladov.
Razmerje med vplačili v depozit in vzajemni sklad je določeno, prav tako minimalni znesek naložbe.
Obrestna mera za depozite je višja od veljavne posebne ponudbe depozitov s fiksno obrestno mero.
12.3.1.2
Krediti
Nova KBM nudi svojim komitentom na področju poslovanja s prebivalstvom vrsto kratkoročnih in
dolgoročnih kreditov z zapadlostjo do petindvajset let za fizične osebe in do deset let za samostojne
podjetnike. Na konec leta 2012 je po podatkih Banke Slovenije tržni delež Nove KBM v kreditih
prebivalstvu znašal 10,8 % v kreditih samostojnim podjetnikom pa 14,1 %. Nova KBM je bila po obsegu
kreditov prebivalstvu druga največja banka v Sloveniji..
Naslednja tabela prikazuje za označene datume podatke o vrsti kreditov in njihovi vrednosti (neto
vrednost po oslabitvah), vključno s prekoračitvami (na samostojni osnovi):
na dan 31. decembra
2010
Potrošniški krediti .........................................................
Stanovanjski krediti ......................................................
Krediti samostojnim podjetnikom................................
Skupaj ................................................................
351,0
586,9
129,3
1.067,2
2011
335,9
593,4
122,5
1.051,8
2012
300,3
572,8
104,9
978,0
Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM 72.936 kreditov, odobrenih gospodinjstvom, in dodatnih
89.816 odobrenih prekoračitev stanja na osebnih transakcijskih računih. Od skupnega zneska kreditov
gospodinjstev je bilo 30,7% potrošniških kreditov, 58,6% stanovanjskih kreditov in 10,7% kreditov
samostojnim podjetnikom. Na dan 31. decembra 2012 so neto krediti gospodinjstev (neto vrednost po
oslabitvah) znašali skupaj 978,0 mio EUR, kar je 7,0% zmanjšanje v primerjavi z 31. decembrom 2011.
Krediti prebivalstvu so na splošno zavarovani z nepremičninami, denarnimi sredstvi, vrednostnimi papirji
ali jamstvom. Nova KBM zaračuna svojim komitentom za vsak odobreni kredit nadomestilo.
Potrošniški krediti
Na dan 31. decembra 2012 je število potrošniških kreditov prebivalstvu vključno s premostitvenimi krediti
znašalo 47.890 v skupnem znesku 212,9 mio EUR. Povprečni znesek potrošniškega kredita je 4.446
EUR. Dolgoročnih potrošniških kreditov (do 8 let) je bilo 94,5%, le manjši del je bilo kratkoročnih
potrošniških kreditov do enega leta. Po transakcijskih računih prebivalstva je bilo odobrenih 88.319
77
prekoračitev, od tega je bilo koriščenih 44.477 v skupni vrednosti 72,1 mio EUR. Terjatve po kartičnem in
bankomatskem poslovanju so znašale 15,3 mio EUR.
Nenamenski krediti. Velika večina potrošniških kreditov prebivalstvu so nenamenski krediti in jih v banki
imenujemo Kredit klasik.
Kredit takoj. Kredit takoj, ki je najbolj razširjen nenamenski kredit Nove KBM, je kratkoročni ali dolgoročni
kredit za dobo največ petih let, ki lahko znaša največ 21.000 EUR in je lahko porabljen za kakršenkoli
namen. Kredit takoj je na voljo le komitentom Nove KBM, ki imajo pri Novi KBM odprt
transakcijski/vpogledni račun, na katerega so dobivali nakazovano plačo vsaj tri mesece, in je odobren z
nižjimi stroški odobritve in nižjo obrestno mero ter s postopkom točkovanja na hiter in enostaven način že
v tridesetih minutah. Po odobritvi je gotovinsko izplačilo za Kredit takoj nakazano neposredno na
komitentov transakcijski račun. Obrestna mera za te kredite je fiksna v celotni dobi kredita in je na dan 31.
decembra 2012 znašala za dolgoročne kredite približno 7,5%.
Nova KBM nudi nekomitentom kredite za dobo do petih leta s fiksno nominalno obrestno mero in kredite
za dobo do osmih let z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero EURIBOR.
Ostali potrošniški krediti prebivalstvu. Nova KBM nudi tudi premostitvene kredite, Mini kredit, kredite za
nakup avtomobila – Avtomobil kredit in Študentski kredit ter študentski kredit z odloženim odplačilom ter
dovoljene prekoračitve stanja na transakcijskem računu. Obrestna mera za premostitvene kredite je med
1,0% (za kratkoročne premostitvene kredite) in 1,5% (za dolgoročne premostitvene kredite) višja od
obrestne mere za depozite. Ti krediti so zavarovani s sredstvi na komitentovem računu pri Novi KBM. Na
dan 31. decembra 2012 je imela Nova KBM 1.788 premostitvenih kreditov v povprečnem znesku 6.361
EUR. Krediti za nakup avtomobilov so na voljo za dobo do sedem let. Znesek študentskega kredita je
lahko do 6.300 EUR za dobo do treh let; kreditojemalec mora za kredit pridobiti kreditno sposobnega
poroka.
V ponudbi ima banka še Eko osebni kredit in Eko avtomobil kredit, z nižjimi stroški odobritve in obrestno
mero, ki je od redne ponudbe nižja za do 0,5 o.t.
Stanovanjski krediti
Komitenti, ki so fizične osebe, lahko zaprosijo za stanovanjski kredit za nakup stanovanja, gradnjo hiše,
prenovo stanovanja in nakup stavbnega zemljišča. Nova KBM nudi stanovanjske kredite za dobo do
petindvajset let. Banka nudi tudi Stanovanjski kredit z odloženim odplačilom do 6 mesecev ter
Stanovanjski kredit na osnovi varčevanja (Nacionalna stanovanjska varčevalna shema -NSVS ali
Stanovanjsko varčevalnega računa). 56,6% stanovanjskih kreditov je zavarovanih z zastavno pravico na
nepremičnini kreditojemalca, preostalih 43,4% pa je zavarovanih z drugimi oblikami zavarovanja
(predvsem s poroštvom ali obremenitvijo zneskov depozita). Na dan 31. decembra 2012 je imela Nova
KBM 22.845 stanovanjskih kreditov v skupni vrednosti 572,8 mio EUR in v povprečnem znesku 25.076
EUR. Na dan 31. decembra 2012 je razmerje med zneski kredita in vrednostjo nepremičnin, za katere je
Nova KBM odobrila stanovanjske kredite, znašalo 57,1%.
V ponudbi pa so tudi Eko stanovanjski krediti, z nižjimi stroški odobritve in obrestno mero, ki je od redne
ponudbe nižja za do 0,5 o.t.
Krediti samostojnim podjetnikom
Samostojni podjetniki lahko najamejo različne vrste kratkoročnih kreditov, premostitvenih kreditov in
dolgoročnih kreditov za dobo do deset let za financiranje investicij. Poleg tega Nova KBM sodeluje z
vsakim samostojnim podjetnikom posebej, da jim po meri pripravi produkte, ki ustrezajo njihovim
specifičnim potrebam, kot so finančni sporazumi s komitentom prilagojenimi načrti odplačevanja. Na dan
31. decembra 2012 je imela Nova KBM 2.201 kreditov, danih samostojnim podjetnikom, dodatno pa še
1.497 odobrenih prekoračitev na računih, od tega je bilo koriščenih 1.002 prekoračitev. Skupna vrednost
kreditov in koriščenih limitov znaša 104,9 mio EUR, od tega je bilo za 82,2 mio EUR dolgoročnih kreditov,
ki so zavarovani skoraj brez izjeme z zastavno pravico na premoženju. Povprečni znesek kreditov
samostojnim podjetnikom je na dan 31. decembra 2012 znašal 43.749 EUR, povprečni znesek koriščene
prekoračitve na računu pa 7.896 EUR.
78
12.3.1.3
Plačilne kartice
Nova KBM nudi svojim komitentom osebnega in poslovnega bančništva plačilne kartice, pri katerih znesek
plačila bremeni neposredno imetnikov transakcijski račun, in plačilne kartice z odloženim plačilom, ki
nudijo enomesečno kreditno linijo in morajo biti v celoti odplačane vsak mesec na enega izmed možnih
treh datumov, ki velja za vsako kartico posebej, in kreditne kartice. Debetne kartice Nove KBM so kartice
Maestro™ in Visa Business Electron™. Plačilne kartice z odloženim plačilom pa vključujejo kartico
Activa™, slovensko plačilno kartico Karanta™, kartico Activa™/Maestro™ za uporabo v Sloveniji in tujini,
pa tudi kartice MasterCard™ in VISA™ in kreditno kartico Karanta™. Nova KBM je od aprila 2011
principal VISE in MasterCarda. Po podatkih Banke Slovenije je na dan 31. decembra 2010 tržni delež
Nove KBM glede izdanih debetnih kartic znašal 11,7% in glede izdanih plačilnih kartic z odloženim
plačilom (vključno s kreditnimi karticami) 11%, na dan 31. decembra 2011 je tržni delež Nove KBM glede
izdanih debetnih kartic znašal 12,8% in glede izdanih plačilnih kartic z odloženim plačilom (vključno s
kreditnimi karticami) 11,9% in na dan 31. decembra 2012 je tržni delež Nove KBM glede izdanih debetnih
kartic znašal 12,6% in glede izdanih plačilnih kartic z odloženim plačilom (vključno s kreditnimi karticami)
11,7%.
Nova KBM je imela v preteklih treh letih relativno stabilno število kartic v obtoku. Na dan 31. decembra
2010 je bilo fizičnim in pravnim osebam izdanih 322.214 aktivnih plačilnih kartic in 76.528 aktivnih kartic z
odloženim plačilom in kreditnih kartic. Na dan 31. decembra 2011 je bilo fizičnim in pravnim osebam
izdanih 320.896 aktivnih plačilnih kartic in 80.146 aktivnih kartic z odloženim plačilom in kreditnih kartic,
kar predstavlja glede na 31. december 2010 zmanjšanje za 0,4% pri plačilnih karticah oziroma povečanje
za 4,7% pri karticah z odloženim plačilom in kreditnih karticah.Na dan 31. decembra 2012 je bilo fizičnim
in pravnim osebam izdanih 319.062 aktivnih plačilnih kartic in 80.074 aktivnih kartic z odloženim plačilom
in kreditnih kartic, kar predstavlja glede na 31. december 2010 zmanjšanje za 1% pri plačilnih karticah
oziroma povečanje za 4,6% pri karticah z odloženim plačilom in kreditnih karticah.
Na dan 31. decembra 2010 je bilo izdanih 376.247 aktivnih debetnih plačilnih kartic, kartic z odloženim
plačilom in kreditnih kartic fizičnim osebam in 22.486 kartic pravnim osebam in samostojnim podjetnikom.
Na dan 31. decembra 2011 je bilo izdanih 380.098 aktivnih debetnih plačilnih kartic, kartic z odloženim
plačilom in kreditnih kartic fizičnim osebam in 20.944 kartic pravnim osebam in samostojnim podjetnikom.
Na dan 31. decembra 2012 je bilo izdanih 377.586 aktivnih debetnih plačilnih kartic, kartic z odloženim
plačilom in kreditnih kartic fizičnim osebam in 21.550 kartic pravnim osebam in samostojnim podjetnikom.
Glej »—Poslovanje s pravnimi osebami – Plačilne kartice« za informacije o karticah, izdanih samostojnim
podjetnikom. Plačila z debetnimi karticami so v obdobju januar december 2010 znašala 7,3 mio transakcij,
v letu 2011 7,7 mio transakcij in v letu 2012 8,3 mio transakcij kar znaša povečanje 13,7% glede na leto
2010 in povečanje 7,8% glede na leto 2011. Transakcij z debetnimi plačilnimi karticami, karticami z
odloženim plačilom in kreditnimi karticami je bilo v obdobju januar december 2010 12,9 mio, v letu 2011
13,8 mio transakcij in v letu 2012 14 mio transakcij kar pomeni povečanje za 8,5% glede na leto 2010 in
povečanje za 1,4% glede na leto 2011.
Tudi vrednost plačil z debetnimi karticami in plačilnimi karticami z odloženim plačilom je narasla. V letu
2010 je vrednost transakcij z debetnimi karticami in plačilnimi karticami z odloženim plačilom (vključno s
kreditnimi karticami) znašala 461,9 mio EUR, v letu 2011 je bila vrednost transakcij v višini 501,5 mio EUR
in v letu 2012 508 mio EUR kar je povečanje za 10% v primerjavi z letom 2010 in povečanje v višini 1,3%
v primerjavi z letom 2011. Od tega je bolo v letu 2012 vrednost transakcij z debetnimi karticami 261,4 mio
EUR, s plačilnimi karticami z odloženim plačilom in kreditnimi karticami pa 246,6 mio EUR.
Nova KBM za povečanje uporabe plačilnih kartic načrtuje dodatne tržne akcije, v začetku leta 2013 pa
namerava uvesti tudi predplačniške kartice.
12.3.1.4
Moneta – storitev mobilnega plačevanja
Moneta je odprt plačilni sistem mobilnega plačevanja, v katerega so vključeni trije mobilni operaterji
(Telekom Slovenije (Mobitel), Simobil, Debitel, skupaj več kot 90% uporabnikov mobilne telefonije v
Sloveniji) in dve banki (Nova KBM in PBS). Vsi so izdajatelji Monete, torej svojim uporabnikom (operaterji
naročnikom, banke registriranim komitentom) omogočajo plačevanje z uporabo mobilnih telefonov na več
kot 10.000 plačilnih mestih različnih vrst (trgovine, avtomati, internet), med njimi tudi pri dveh od štirih
največjih trgovcev in vodilnem trgovcu z naftnimi derivati.
79
Lastnika Sistema Moneta sta skupaj Telekom Slovenije in Nova KBM, ki izvajata vlogo pridobitelja, to je
sklepata pogodbe za sprejemanje Monete s ponudniki blaga in storitev.
Letni obseg poslovanja se je v letu 2012 povečal za skoraj 40% in dosegel več kot 25 milijonov eur.
Moneta tako ostaja vodilna storitev mobilnega plačevanja v državi, nadaljnja usmeritev je pritegniti še
druge morebitne izdajatelje (predvsem banke) ter pridobiti še več pomembnejših ponudnikov za širitev
mreže plačilnih mest.
12.3.1.5
Ponudba za mlade
Nova KBM ima posebej prilagojeno bančno ponudbo za mlade, ki je strateško pomembna ciljna skupina
banke. Za najmlajše omogoča varčevanje v okviru Sitkove nagradne varčevalne akcije, del katere je tudi
Posebna ponudba za novorojenčke. Osnovnošolcem, dijakom in mladim zaposlenim banka nudi
posebne pakete z brezplačnimi ali ugodnejšimi storitvami. (Skul paket, Indeks paket, Kariera paket).
Od leta 2010 banka pakete za mlade trži pod posebno blagovno znamko za mlade Sveta vladar. Delež
mladih komitentov se je v tem času povečal za približno 16%, iz 25,8% na slabih 30%. Povečala se je tudi
prepoznavnost banke kot banka za mlade.
12.3.2 Poslovanje s pravnimi osebami
Po podatkih Banke Slovenije je bila Nova KBM z 9,5 % tržnim deležem v kreditih in 6,9 % tržnim deležem
v depozitih konec leta 2012 druga največja banka na področju poslovanja s pravnimi osebami v Sloveniji.
Skupno 12.185 komitentom pravnim osebam nudi široko paleto produktov in storitev poslovnega
bančništva, med katerimi so najpomembnejši depoziti, krediti in garancije. Nova KBM prav tako nudi
storitve domačega in čezmejnega plačilnega prometa ter plačilnega prometa s tujino za stranke iz
Slovenije in tujine. V ta namen za podjetja vodi tako imenovane transakcijske račune (ki so depoziti na
odpoklic) v domači in tujih valutah in ponuja vrsto plačilnih instrumentov, kot so debetne kartice in kartice
z odlogom plačila ter dokumentarne posle, kot so garancije in akreditivi.
Komitenti Nove Kreditne banke Maribor na področju poslovanja s pravnimi osebami so majhne in srednje
velike družbe (tudi »mala in srednje velika podjetja« ali »MSP«) ter velike družbe (tudi »velika podjetja«),
kot jih opredeljuje slovenski Zakon o gospodarskih družbah. Majhne in srednje velike družbe so nebančne
družbe, ki izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril: (i) manj kot 250 zaposlenih; (ii) čisti prihodki od
prodaje nižji od 35,0 mio EUR; in (iii) vrednost aktive ob koncu leta nižja od 17,5 mio EUR. Družbe so
opredeljene kot velike, če presegajo vsaj dve od treh meril, navedenih za MSP. Mikro stranke so
nebančne družbe, ki izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril: (i) manj kot 10 zaposlenih; (ii) čisti prihodki
od prodaje nižji od 2 mio EUR; in (iii) vrednost aktive ob koncu leta nižja od 2 mio EUR. Na dan
31.decembra 2012 je imela Nova KBM 6.599 komitentov med mikro in MSP, 287 komitentov med velikimi
družbami in 4.944 komitentov med drugimi pravnimi osebami (vključno z državo, drugimi finančnimi
organizacijami, tujimi komitenti in komitenti, ki niso razvrščeni v določeni tržni segment).
Nova KBM na področju poslovanja s pravnimi osebami vsem strankam nudi storitve, prilagojene njihovim
potrebam. Vsakemu MSP in veliki družbi je dodeljen skrbnik, ki spremlja poslovanje stranke in ji omogoča
dostop do vseh produktov in storitev Nove KBM. Skrbnikom so stranke dodeljene glede na velikost in
obseg poslovanja z Novo KBM. Pri večjih in/ali strateško pomembnih strankah vlogo skrbnika opravljajo
tudi člani uprave in vodstvene ekipe Nove KBM.
12.3.2.1
Depoziti
Na področju poslovanja s pravnimi osebami Nova KBM svojim komitentom nudi kratkoročne in dolgoročne
depozitne račune, ki se vodijo predvsem v evrih, manjše število računov pa se vodi tudi v drugih valutah.
Tržni delež banke na slovenskem trgu depozitov pravnih oseb je za segment nefinančnih družb po
podatkih Banke Slovenije na konec leta 2012 znašal 6,9 %.
80
Spodnja tabela prikazuje za označene datume podatke o skupni vrednosti depozitov vseh pravnih oseb
(na samostojni osnovi):
na dan 31. decembra
2010
2011
Depoziti na odpoklic ................................ 188,0
216,2
Kratkoročni depoziti................................
Dolgoročni depoziti................................
599,7
Skupaj ................................................................
1.003,9
2012
186,9
197,5
634,0
1.018,4
187,7
154,5
594,0
936,2
Depoziti na odpoklic ter računi brez omejitev dviga in z nizko fiksno letno obrestno mero so znašali 187,7
mio EUR ali 20,0% skupnih depozitov. Kratkoročni depoziti so znašali 154,5 mio EUR ali 16,5%,
dolgoročni depoziti pa 594,0 mio EUR ali 63,5%.
Kratkoročni depoziti
Kratkoročni depoziti vključujejo depozite čez noč, depozite do trideset dni in depozite z ročnostjo med
enim in dvanajstimi meseci. Nova KBM nudi tudi depozite v omejenem številu tujih valut z enako
ročnostjo. Čeprav so obrestne mere za kratkoročne depozite predvsem fiksne, so na voljo tudi kratkoročni
depoziti s spremenljivimi obrestnimi merami.
Dolgoročni depoziti
Dolgoročni depoziti so lahko v evrih in v omejenem številu tujih valut z ročnostjo od enega do petih let.
Poleg klasičnih depozitov Nova KBM svojim komitentom na področju poslovanja s pravnimi osebami nudi
tudi potrdila o depozitu, ki so varčevalni certifikati z datumom zapadlosti in določeno obrestno mero.
12.3.2.2
Krediti
Nova KBM pravnim osebam nudi kratkoročne in dolgoročne kredite predvsem v evrih, pa tudi v nekaterih
tujih valutah. Spodnja tabela prikazuje za označene datume podatke o obsegu neto kreditov (neto
vrednost po oslabitvah) pravnim osebam (na samostojni osnovi):
2010
na dan 31. decembra
2011
Kratkoročni krediti................................
677,4
Dolgoročni krediti................................
1.761,3
Skupaj ................................................................
2.438,7
524,2
1.766,1
2.290,3
2012
346,7
1.566,4
1.913,1
Na dan 31. decembra 2012 je obsegal portfelj kreditov pravnim osebam Nove KBM 18,1% kratkoročnih in
81,9% dolgoročnih kreditov, odobreni pa so bili 2.648 pravnim osebam. Od vseh kreditov pravnim osebam
na ta dan jih je bilo 81,5% danih nefinančnim družbam. Na dan 31. decembra 2012 je obseg kreditov
pravnim osebam znašal 1.913,1 mio EUR. Na dan 31. decembra 2012 so krediti nefinančnim družbam
znašali skupaj 1.559,8 mio EUR. Na dan 31. decembra 2012 je skupni znesek kreditov, odobrenih mikro
in MSP znašal 48,8%, odobrenih velikim družbam pa 45,3% vseh kreditov pravnim osebam. Preostanek v
višini 5,9% so bili krediti, odobreni komitentom brez oznake velikosti. Številčno je 79,0% vseh kreditov
pravnim osebam odobrenih mikro in MSP, 9,5% je odobrenih velikim družbam, preostanek 11,5% vseh
kreditov pravnim osebam pa je odobrenih komitentom brez oznake velikost.
81
Spodnja tabela prikazuje podatke o deležih kreditov Nove KBM gospodarskim družbam po gospodarskih
panogah:
Gospodarska panoga
Na dan 31.12.2012
(%)
Predelovalne dejavnosti ........................................................................................................
26,1
Finančne dejavnosti ..............................................................................................................
17,2
Gradbeništvo .........................................................................................................................
13,4
Trgovina ................................................................................................................................
12,6
Poslovanje z nepremičninami................................................................................................
6,8
Znanstvene in tehnične dejavnosti ........................................................................................
5,5
Gostinstvo .............................................................................................................................
4,9
Ostalo ................................................................................................................................
13,5
Na dan 31. decembra 2012 so krediti, odobreni gospodarskim družbam iz nepremičninskega in
gradbenega sektorja, predstavljali 20,2% vseh kreditov gospodarskih družb
. Glej »Dejavniki tveganja─Skupina Nove KBM je izpostavljena kreditnemu tveganju različnih industrijskih
sektorjev«. Poslabšanje poslovanja kateregakoli industrijskega sektorja, do katerega je Skupina Nove
KBM znatno kreditno izpostavljena, lahko negativno vpliva na njeno poslovanje.
Vsi krediti v portfelju kreditov Nove KBM pravnim osebam so zavarovani bodisi s premoženjem
kreditojemalca ali tretje osebe bodisi z drugimi oblikami kreditnega zavarovanja. Med najpogostejše
instrumente zavarovanja sodijo depoziti, zastava opreme in zalog, hipoteka, zastava vrednostnih papirjev
in terjatev, poroštva pravnih in fizičnih oseb, garancije - bančne garancije, zastave zavarovalnih polic in
poslovnih deležev. Dodatno se banka poslužuje posebnih pogodbenih določil, ki kreditojemalcu omejujejo
nadaljnje zadolževanje ali dajanje poroštva za svoje premoženje oziroma bremenitev svojega premoženja
na kak drug način (z izjemo prepovedi ustanavljanja nadaljnjih hipotek oziroma zemljiških dolgov na svoji
nepremičnini).
Kratkoročni krediti
Nova KBM nudi kratkoročne kredite z ročnostjo do dvanajst mesecev, večina odobrenih kreditov pa ima
šestmesečno ročnost (»krediti z enkratnim odplačilom ob zapadlosti – krediti bullet«). Nudi tudi kreditne
linije z ročnostjo do enega leta in kontokorentne kredite brez določene zapadlosti. Na dan 31. decembra
2012 je skupno število kratkoročnih kreditov znašalo 1.750 v povprečnem znesku 198.097 EUR.
Dolgoročni krediti
Nova KBM nudi dolgoročne kredite pravnim osebam za financiranje naložb v infrastrukturo in osnovna
sredstva, kot so oprema in objekti. Skupno število dolgoročnih kreditov pravnim osebam je na dan 31.
decembra 2012 znašalo 2.585 v povprečnem znesku 605.970 EUR.
Dodatne storitve kreditiranja
Nova KBM svojim komitentom zagotavlja tudi pomoč pri pridobivanju raznih namenskih kreditov ter
sredstev Evropske unije. Nova KBM sodeluje z Slovenskim podjetniškim skladom, ki malim in srednje
velikim podjetjem pomaga pri financiranju naložb in drugih razvojnih projektov. V partnerstvu s tem
skladom Nova KBM ponuja kredite pod ugodnejšimi pogoji, garancije, subvencije in sofinanciranje ter
pomaga svojim komitentom v postopku priprave vlog. Najnovejši produkt, ki ga je Nova KBM razvila je
start up kredit, ki je namenjen mladim inovativnim podjetnikom.
12.3.2.3
Produkti brez denarnega kritja
Produkti Nove KBM brez denarnega kritja (predvsem garancije in prevzete obveznosti) so na splošno
namenjeni trgovinskemu financiranju. To so standardizirani produkti, ki pa jih je mogoče prilagoditi
82
specifičnim potrebam strank. Spodnja tabela prikazuje za označene datume podatke o obsegu garancij,
prevzetih obveznosti in »nepokritih« akreditivov:
Na dan 31. decembra
2011
2010
Garancije................................
Prevzete obveznosti ........................
»Nepokriti« akreditivi .......................
Skupaj ................................
357,9
374,7
0,4
733,0
2012
(v mio EUR)
309,4
318,6
0,5
628,5
256,6
252,0
0,2
508,8
Nova KBM izdaja garancije v domači in tujih valutah za rezidente in nerezidente. Nudi tudi dokumentarne
akreditive, zlasti v povezavi s strankinim poslovanjem v tujini.
Nova KBM nudi pravnim osebam tudi storitev upravljanja denarnih sredstev.
Na dan 31.decembra 2012 so finančne (plačilne) garancije znašale 81,1 mio EUR ali 31,6% vseh izdanih
garancij, preostali del pa so predstavljale storitvene garancije, ki vključujejo garancije za resnost ponudbe,
garancije za dobro izvedbo del in garancije za odpravo napak v garancijski dobi.
Na dan 31. decembra 2012 so prevzete obveznosti v višini 252,0 mio EUR predstavljale obveznosti v
zvezi z odobrenimi nečrpanimi krediti in kreditnimi linijami.
12.3.2.4
Plačilne kartice
Nova KBM pravnim osebam nudi kartice z odlogom plačila Activa™, MasterCard™ in VISA™ (glej
»Poslovanje s prebivalstvom (fizičnimi osebami in samostojnimi podjetniki) — Plačilne kartice«). Na dan
31.decembra 2010 je imela Nova KBM izdanih 2.755 plačilnih kartic z odloženim plačilom za pravne
osebe, na dan 31.decembra 2011 je imela Nova KBM izdanih 2.827 plačilnih kartic z odloženim plačilom
za pravne osebe in na dan 31.decembra 2012 je imela Nova KBM izdanih 2.764 plačilnih kartic z
odloženim plačilom za pravne osebe . Na dan 31.decembra 2010 je Nova KBM imela izdanih 19.731
kartic VISA™ Business Electron, ki je hkrati debetna kartica in plačilna kartica z odloženim plačilom,
namenjena samostojnim podjetnikom in majhnim podjetjem, na dan 31. december 2011 je imela izdanih
18.303 kartice in na dan 31.decembra 2012 18.786 kartic VISA™ Business Electron.
12.3.3 Finančni trgi
Področje finančnih trgov obsega tri sektorje: (i) Sektor zakladništva, (ii) Sektor odnosov s finančnimi
institucijami in (iii) Sektor investicijskega bančništva.
12.3.3.1
Zakladništvo
Sektor zakladništva skrbi za likvidnost banke v skladu s Politiko upravljanja likvidnostnega tveganja v
skupini Nove KBM d.d. Likvidnost je razpolaganje z zadostnim obsegom sredstev oziroma zagotavljanje
sredstev za poravnavanje bilančnih in izvenbilančnih obveznosti banke ob njihovi zapadlosti na dnevnem
nivoju.
Likvidnost delimo na operativno in strukturno likvidnost. Operativna likvidnost se osredotoča na krajše
časovno obdobje in je v pristojnosti Sektorja zakladništva, strukturna likvidnost je usmerjena na daljše
časovno obdobje in v pristojnosti Sektorja upravljanja tveganj.
Pri ugotavljanju likvidnostne pozicije Nova KBM meri likvidnostni položaj banke s primerjavo dejanskih in
potencialnih virov likvidnosti ter dejanske in potencialne porabe likvidnih sredstev. Likvidnostna pozicije se
izračunava dnevno, mesečno in letno. Na osnovi načrta likvidnostne pozicije se banka odloča o
morebitnem najemu ali plasiranju sredstev ustreznih ročnosti v skladu s pooblastili, predpisi in navodili ter
v okviru postavljenih limitov.
Banka mora pri upravljanju likvidnosti izpolnjevati predpise o minimalnih zahtevah za zagotavljanje
ustrezne likvidnostne pozicije, ter izpolnjevati obvezne rezerve. Osnova za izračun količnika likvidnosti je
83
»Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic«.
Predpisan količnik prvega razreda je 1, količnik 2. razreda pa je informativne narave. Osnova za izračun
obveznih rezerv je »Uredba Evropske unije o uporabi obveznih rezerv«. Obvezne rezerve so znesek, ki
ga mora imeti banka kot obveznik v povprečju posameznega obdobja izpolnjevanja na računu pri Banki
Slovenije.
Uravnavanje operativne likvidnosti se izvaja s pomočjo nezavarovanih depozitov na medbančnem
denarnem trgu z domačimi in tujimi bankami, zavarovanimi depoziti na trgu denarja (REPO posli),
valutnimi zamenjavami (SWAP posli), avkcijami Ministrstva za finance (krediti, depoziti), operacijami
denarne politike Eurosistema, depoziti strank, ki niso banke, izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev,
nakupom/prodajo vrednostnih papirjev in uvedbo novih produktov.
Sektor zakladništva na dnevnem nivoju poroča likvidnostni komisiji v skladu s Poslovnikom o delu
likvidnostne komisije o realizaciji načrta likvidnostne pozicije banke prejšnjega dne, o morebitnih večjih
odstopanjih posameznih postavk ter v potrditev predloži načrt likvidnostne pozicije za tekoči dan. Na
zadnji razširjeni seji likvidnostne komisije v tekočem mesecu se predstavi mesečni načrt likvidnostne
pozicije za prihodnji mesec in simulacijo količnike likvidnosti 1. razreda za prihodnja dva meseca.
Upravljanje likvidnosti na strukturni ravni obsega izračun kazalnikov likvidnosti, izračun likvidnostnega
razmika, izračun neto likvidne aktive in izračun povprečne preostale zapadlosti aktivnih in pasivnih
postavk. V sklopu strukturne likvidnosti izvaja banka tudi stres teste različnih scenarijev z namenom, da
se ugotovi vpliv negativnih potencialno nevarnih dogodkov na likvidnostno pozicijo banke in pripravi
ukrepe za zmanjšanje vpliva oz negativnih posledic. Banka izvaja t.i. »what if« analize scenarijev. Stresni
scenariji preučujejo velikost krize in najprimernejše odzive banke glede na vrsto in obseg krize.
Stres testi se izvajajo mesečno v skladu z »Metodologijo izvajanja stresnih scenarijev likvidnostnega
tveganja v Skupini Nove KBM d.d.«
Banka mora v krizni situaciji ukrepe izvajati organizirano, kredibilno in učinkovito. Kritične vrednosti
posameznih likvidnostnih kazalnikov in indikatorjev ter ustrezni ukrepi za zgodnje ugotavljanje kriznih
razmer, za preprečitev oziroma za odpravo vzrokov likvidnostnih kriz ter ponovno vzpostavitev
normalnega likvidnostnega položaja banke so navedeni v dokumentu »Krizni načrt za obvladovanje
likvidnostnega tveganja v Novi KBM d.d.«
Banka v sklopu upravljanja likvidnosti skrbi tudi za primerno sekundarno likvidnost, kamor spadajo
primerni (ECB ”eligible” ) vrednostni papirji v skladu s »Politiko upravljanja z dolžniškimi vrednostnimi
papirji v bančni knjigi Nove KBM d.d.« Osnovni vir za naložbe v dolžniške vrednostne papirje so izvirna
sredstva banke ter sredstva, ki izhajajo iz likvidnostnih presežkov. Portfelj vrednostnih papirjev Nove KBM
tvorijo zlasti državni vrednostni papirji in vrednostni papirji (obveznice) bank ustrezne bonitete (nad
»naložbenim razredom«) po oceni Fitch, Moody's in Standard & Poor's, ki so na dan 31. december 2012
predstavljali okrog 92,4% portfelja dolžniških vrednostnih papirjev banke.
Sektor zakladništva in Sektor upravljanja tveganj na mesečnem nivoju poročata o strukturni likvidnosti
odboru za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO) v skladu s Poslovnikom o delu odbora ALCO.
12.3.3.2
Finančne institucije
Glavni dejavnosti Sektorja odnosov s finančnimi institucijami sta vzdrževanje odnosov korespondenčnega
bančništva in urejanje mednarodnega dolgoročnega financiranja.
Za zadovoljevanje svojih potreb po dolgoročnem financiranju Nova KBM poleg depozitov komitentov
uporablja razne vire, vključno z medbančnimi, sindiciranimi in podrejenimi krediti. Osnovni namen
podrejenih instrumentov je krepitev kapitalske pozicije Nove KBM, pri čemer je večja likvidnost dodatna
prednost.
Sektor odnosov s finančnimi institucijami je odgovoren tudi za urejanje kreditnih linij. Nova KBM zagotavlja
tudi dolgoročne vire financiranja odvisnim bankam v Skupini. Na dan 31. decembra 2012 je znašalo stanje
dolgoročnih kreditov, kreditnih linij in hibridnih instrumentov (za izboljšanje kapitalske ustreznosti PBS),
odobrenih PBS, 19,2 mio EUR, odobrenih Adria Bank 20,0 mio EUR in odobrenih Credy banki 5 mio EUR.
84
Na dan 30. decembra 2012 je znašala dolgoročna zadolžitev Nove KBM pri bankah 639,7 mio EUR,
dolgoročni krediti, odobreni bankam, pa so znašali 64,2 mio EUR.
12.3.3.3
Investicijsko bančništvo
Glede na to, da slovenski trg vrednostnih papirjev trenutno ne zagotavlja večjih možnosti za zahtevne
posle investicijskega bančništva, se Sektor investicijskega bančništva Nove KBM ukvarja predvsem s
posredništvom in aktivnim upravljanjem portfelja za komitente Nove KBM ter upravljanjem trgovalnega
portfelja delnic v imenu in za račun banke. Komitenti Nove KBM na področju borznega posredništva so
fizične in pravne osebe. Fizične osebe so praviloma bolj aktivne na področju trgovanja z delnicami, pravne
osebe pa storitve borznega posredništva Nove KBM uporabljajo v povezavi s svojimi aktivnostmi na
področju trgovanja z obveznicami. Poleg tega v skladu s slovensko zakonodajo svetovanje pri združitvah
in prevzemih lahko izvajajo le banke ali borznoposredniške družbe z licenco. Nova KBM namerava svojo
dejavnost upravljanja portfeljev še naprej razvijati in uvesti nove borznoposredniške produkte v povezavi z
drugimi produkti Skupine Nove KBM.
12.3.4 Distribucijska mreža
Velika distribucijska mreža Skupine Nove KBM strankam omogoča, da svoje poslovanje s Skupino Nove
KBM opravljajo na različne načine:
•
•
•
•
na okencih raznih poslovalnic, izpostav in poštnih poslovalnic v delovnem času;
preko bankomatov;
z uporabo kartic na POS terminalih; in
z uporabo spletnega bančništva: Bank@Net (za fizične osebe) in Poslovni Bank@Net (za pravne
osebe).
12.3.4.1
Poslovalnice
Na dan 31.decembra 2012 je Skupina Nove KBM imela skupaj 93 poslovalnic, od tega je 14 takšnih, ki
svojim komitentom ponujajo vse storitve, 79 jih nudi omejen izbor produktov in storitev, določeni produkti
in storitve pa so na voljo komitentom tudi v šestih poslovalnicah PBS (od katerih sta dve poslovna centra
PBS). Določene bančne storitve se prav tako lahko opravljajo v več kot 525 poštnih poslovalnicah.
12.3.4.2
Bankomati
Storitve na bankomatih, ki jih Nova KBM zagotavlja svojim komitentom, obsegajo dvig gotovine,
preverjanje stanja na transakcijskih računih in nakup kartic za mobilne telefone. Poleg tega so nekateri
bankomati opremljeni za sprejem plačil položnic in polaganje sredstev na račun. Nova KBM je na dan 31.
decembra 2012 imela 265 bankomatov, kar glede na podatke Banke Slovenije pomeni 14,8% tržni delež
na slovenskem trgu . Vsi bankomati so bili nadgrajeni in ustrezajo standardu EMV, ki se zahteva za
EuroCard, MasterCard™, VISA™ in druge kartice s čipi.
12.3.4.3
POS terminali
Nova KBM je na dan 31.decembra 2012 imela 3.478 statičnih in mobilnih POS terminalov. Tržni delež
POS terminalov Nove KBM je na dan 31.decembra 2012 znašal 9%. Nova KBM je imela na dan 31.
december 2012 5,07 mio transakcij. Število sklenjenih POS pogodb s prodajnimi mesti za sprejem kartic
Active, Maestra™, MasterCarda™, VISE™ in Karante je na dan 31. december 2012 znašalo 19.302.
12.3.5 Trženje in komuniciranje
Banka uporablja integrirani trženjski pristop, ki vključuje pospeševanje prodaje, direktno pošto, ,
telefonsko trženje, promocije storitev, osebno prodajo, oglaševanje in odnose z javnostmi, pri čemer
koristi alternativne distribucijske kanale, kot so mobilni telefoni, elektronska pošta in korporatino spletno
mesto in družabna omrežja (spletni portali.)
Banka odgovorno dodeljuje sponzorska in donatorska sredstva na osnovi sprejete politike, letnega načrta,
medletnih pobud in priložnosti. Proračun se določi letno na podlagi posebnih poslovnih in trženjskih
85
načrtov. V zadnjih štirih letih je banka letno podprla približno 500 posameznikov in organizacij ter tako
prispevala k promociji njihovih pozitivnih dosežkov, krepila pozitivne vrednote in prispevala h kakovosti
življenja, obenem pa je s tem uresničila tudi posebne poslovne in komunikacijske cilje banke. Banka
načrtno krepi tudi podporo lokalnim skupnostim, kjer odpira nove poslovalnice.
Nova KBM skrbi tudi za prepoznavnost svoje blagovne znamke in njeno upravljanje ter redno spremlja
stopnje svojega ugleda. V letu 2012 se je banka spričo splošne gospodarske in finančne krize,
nenaklonjenem javnem mnenju o bančništvu ter negativnih okoliščin trudila ohraniti ugled. Na podlagi
vseslovenske bančne tržne raziskave (Bank tracking, RMplus, maj 2012) so anketiranci banki
najpogosteje pripisali naslednje lastnosti: banka s prijaznim, strokovnim in informiranim osebjem, ugledna,
s tradicijo, z dobro in raznoliko ponudbo. Hkrati pa se je uvrstila na drugo mesto kot najboljša banka v
Sloveniji.
12.4
Raziskave in razvoj, patenti in licence
Banka z različnimi raziskavami in analizami sistematično spremlja zadovoljstvo, preference in nakupne
odločitve komitentov, učinkovitost tržnih in komunikacijskih dejavnosti ter dejavnosti konkurence. Izsledki
analiz ter rezultati raziskav so pomembna podlaga za prilagajanje ponudbe in tržnega nastopa v skladu s
preferencami strank ter izvajanje aktivnosti, ki bodo povečevale zadovoljstvo obstoječih komitentov banke.
Od leta 2007 je banka opravila več raziskav navideznega nakupovanja v poslovalnicah (t. i. »mystery
shopping«) in več raziskav merjenja učinkovitosti posameznih tržnih akcij.
Nova KBM redno sodeluje tudi v vseslovenskih bančnih raziskavah, ki merijo ugled banke, zadovoljstvo
komitentov, kakovost storitev in tržni položaj.
Banka je registrirala ime in logotip »Nova KBM« in blagovne znamke številnih bančnih produktov.
Poleg tega je Nova KBM lastnik dveh mednarodno registriranih blagovnih znamk, imena »Nova KBM« in
njenega logotipa, ki uživata zaščito v Evropski uniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji ter Bosni in
Hercegovini.
86
13.
13.1
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA
Položaj izdajatelja v Skupini Nove KBM
V Skupino Nove KBM so bile 31.12.2012 poleg Nove KBM kot nadrejene družbe, vključene še: KBM
Fineko d.o.o., KBM Invest d.o.o., KBM Leasing d.o.o., Gorica Leasing d.o.o., KBM Infond d.o.o., PBS d.d.,
Adria Bank AG, M-Pay d.o.o., Credy banka AD, KBM Leasing Hrvatska d.o.o., Moja naložba d.d. in
Maribor Finance B.V.
V nadaljevanju je prikazana tabela, iz katere je razvidno poslovanje posameznih segmentov v Skupini
Nove KBM v letu 2012. Čisto izgubo poslovnega leta so ustvarila področja bančništvo, lizing in
nepremičninska dejavnost, medtem ko sta pozitivno vplivala na rezultat Skupine segmenta upravljanje
skladov in ostalo.
Družba
Bančništvo
Nova KBM
PBS
Adria Bank AG
Credy banka
Upravljanje
skladov
KBM Infond
Moja naložba
Lizing
KBM Leasing
Gorica Leasing
KBM Leasing
Hrvatska
Nepremičninska KBM Fineko
dejavnost
KBM Invest
Ostalo
M-PAY
Število
zaposlenih
na dan
31.12.2012
Velikost
celotnega
kapitala
(v 000 €)
Čisti
poslovni
izid
(v 000 €)
Bilančna
vsota
(v 000 €)
1.280
236
31
380
(203.255)
332
(5.444)
100
4.338.568
799.519
180.693
139.253
192.569
47.441
29.989
23.893
(65,54)
0,84
(20,32)
(0,05)
(4,60)
0,05
(3,35)
(0,01)
37
1.241
16.781
13.260
8,97
7,16
14
320
136.496
6.867
4,72
0,23
10
12
(22.310)
(20.905)
111.515
65.767
(22.041)
(18.091)
*
*
(15,80)
(23,17)
8
(3.962)
39.210
(3.462)
*
(8,95)
11
9
634
(21.806)
30.041
36.249
2.985
(17.863)
30,56
*
12,62
(43,24)
0
13
198
197
8,42
8,39
ROAE
pred
davki
ROAA
pred
davki
*Vrednost kazalnika ni izračunana zaradi negativnega povprečnega kapitala oziroma negativnega
kapitala v zadnjem obdobju.
Od 30.10.2012 je družba KBM Projekt d.o.o. v likvidaciji, kar pomeni izgubo obvladovanja. KBM Projekt
d.o.o. ni več odvisna družba Nove KBM. Zaradi prodaje deleža v kapitalu Zavarovalnice Maribor le-ta po
stanju 31.12.2012 ni več pridružena družba Nove KBM.
87
V spodnjem diagramu so prikazane Nova KBM in njene neposredno ali posredno odvisne in pridružena
družba:
Nova KBM d.d.
KBM Fineko d.o.o.
100%
KBM Invest d.o.o.
100%
KBM Leasing d.o.o.
100%
5,62%
KBM Leasing Hrvatska
d.o.o. 94,38%
Gorica Leasing d.o.o.
100%
Moja naložba d.d.
45%
KBM Infond d.o.o. 1
72,73%
Poštna banka
Slovenije d.d.
55%
Maribor Finance B.V. 4
0,00%
Adria Bank AG
46,65% 2
M-Pay d.o.o.
50%
Credy banka a.d. 3
76,64%
1
Delež Skupine v osnovnem kapitalu KBM Infond d.o.o. znaša 72,00 odstotkov. Zaradi odstotka lastnih poslovnih deležev znaša
delež Skupine v kapitalu in glasovalnih pravicah družbe KBM Infond d.o.o. 72,73 odstotkov.
2
Delež Skupine v osnovnem kapitalu in glasovalnih pravicah Adria Bank AG znaša 50,54 odstotkov, delež v vpisanem kapitalu pa
46,65 odstotkov. Le-ta sestoji iz osnovnega kapitala in participacijskih deležev brez glasovalnih pravic, ki so v lasti manjšinskih
lastnikov.
3
Med banko in Republiko Srbijo je za 12,89 odstotni delež v Credy banki a.d., ki je v lasti Republike Srbije, sklenjen delničarski
sporazum, ki vsebuje določilo o prodajni opciji za Republiko Srbijo in o nakupni opciji za banko. Po izvršitvi opcije bo banka imela
89,53-odstotni delež, Republika Srbija pa 0-odstotni delež. Vrednost opcije v višini 5.636 tisoč evrov je izkazana v postavki druge
obveznosti.
4
Maribor Finance B.V. predstavlja podjetje za posebne namene, ki ga obvladuje Nova KBM..
88
13.2
Odvisne in pridružene družbe Nove KBM
13.2.1 Poštna banka Slovenije d.d. – bančna skupina Nove KBM d.d. (PBS)
PBS je bila ustanovljena leta 1991. Nova KBM je delnice PBS pridobila leta 2004 na osnovi pogodbe o
prenosu delnic med Republiko Slovenijo in Novo KBM. PBS posluje kot samostojna banka predvsem prek
mreže poštnih poslovalnic po vsej Sloveniji. PBS svojim komitentom nudi vrsto produktov in storitev, vključno
z depoziti, krediti za fizične in pravne osebe, plačilnimi instrumenti, kot so debetne kartice, kartice z odlogom
plačila in potovalni čeki, storitvami domačega in mednarodnega plačilnega prometa in menjalniškim
poslovanjem. Produkti in storitve PBS so na voljo na več kot 525 poštnih poslovalnicah.
13.2.2 Adria Bank AG
Adria Bank je avstrijska banka s polnim pooblastilom za poslovanje, ki je usmerjena izključno v poslovanje z
gospodarskimi družbami. Ustanovljena je bila leta 1980 kot konzorcijska banka s sedežem na Dunaju na
pobudo skupine LB in Zentralsparkasse und Kommerzialbank, Dunaj.
V aprilu 2007 je Nova KBM d.d. s povečanjem kapitalske naložbe na 50,54% postala največji lastnik banke.
Drugi lastniki banke so NLB (28,64%) in Beogradska banka AD (21%).
Specializirana je za financiranje uvoza in izvoza na trgih srednje in južne Evrope, zlasti pa na območjih držav
nekdanje Jugoslavije.
13.2.3 Credy banka a.d., Kragujevac
Credy banka je srbska banka s polnim pooblastilom za poslovanje. V sedanji obliki je bila ustanovljena
leta 1991. Predhodnica banke je bila Komunalna banka, ki je bila ustanovljena leta 1955 in se je leta 1966
preimenovala v Kreditno banko, Kragujevac. Leta 1970 je Kreditna banka, Kragujevac, pod imenom
Jugobanka, Kragujevac, postala članica sistema Jugobanke. Leta 2000 se je združila z majhno Šumadija
banko, leta 2004 pa še s Srpsko regionalno banko, s čemer je razširila svojo poslovno mrežo.
Marca 2010 je Nova KBM vpisala nove delnice in s tem postala imetnik 55.10% kapitalskega deleža v
srbski Credy banki, Kragujevac.Novembra leta 2010 je Nova KBM z 10 mio EUR dokapitalizirala Credy
banko in pridobila 72,38% lastniški delež. V letu 2011 je Nova KBM s 5 mio EUR dokapitalizirala družbo
Credy banka, na podlagi česar se je njen kapitalski delež dvignil na sedanjih 76, 64 odstotka.
V skladu z delničarskim sporazumom ima Vlada Republike Srbije prodajno opcijo za prodajo svojega
deleža po ceni, ki jo je za delnice plačala Nova KBM, povišani za 10% letno (»povišana cena«), ali po
tržni ceni, če je ta višja od povišane cene (vendar največ do 20% višja), po tretji obletnici izvedenega
prevzema 55,1% deleža s strani Nove KBM.
Glavni trg Credy banke je osrednja Srbija, usmerjena je na kreditno poslovanje s pravnimi osebami, vir
njenega financiranja pa so delno tudi depoziti prebivalstva.
13.2.4 Odvisne lizing družbe
Skupina Nove KBM opravlja dejavnost lizinga v Sloveniji in na Hrvaškem preko več odvisnih družb. Lizing
posle Skupine Nove KBM v Sloveniji opravljajo KBM LEASING d.o.o. – Skupina Nove KBM in GORICA
LEASING d.o.o. – Skupina Nove KBM. Ti družbi se ukvarjata s finančnim in operativnim lizingom ter
prodajo in ponovnim zakupom nepremičnin, osebnih in gospodarskih vozil in opreme. Skupina Nove KBM
je začela izvajati lizing posle na Hrvaškem leta 2006 preko družbe KBM Projekt d.o.o., ki se ukvarja z
nakupom in prodajo nepremičnin, posredovanjem in razvojem nepremičnin, projektnim financiranjem s
krediti, pridobljenimi od Nove KBM, in z nadzorom večjih investicijskih projektov na Hrvaškem, ter preko
družbe KBM LEASING HRVATSKA d.o.o., ki jo je banka ustanovila skupaj z družbo KBM LEASING d.o.o.
– Skupina Nove KBM in ki nudi storitve lizinga nepremičnin in premičnega premoženja na Hrvaškem.
89
13.2.5 Odvisna družba za upravljanje skladov
Družba KBM Infond d.o.o. je bila ustanovljena leta 1993 za upravljanje vzajemnih skladov. KBM Infond,
družba za upravljanje d.o.o., je v 72-odstotni lasti Nove KBM d.d. in upravlja osemnajst investicijskih
skladov. Zagotavlja ponudbo upravljanja za vse investicijske produkte, ki omogočajo vlagateljem donosno,
likvidno in varno naložbo finančnih sredstev glede na zastavljene cilje.
13.2.6 Nepremičninske odvisne družbe
Razvoj nepremičnin in povezane dejavnosti Skupine Nove KBM se v Sloveniji izvajajo preko njenih
odvisnih družb FINEKO d.o.o. – Skupina Nove KBM in KBM INVEST d.o.o. – Skupina Nove KBM. KBM
Fineko izvaja storitve s področja nepremičninske dejavnosti, vključno z nakupom, prodajo in upravljanjem
nepremičnin, svetovalnimi storitvami in upravljanjem kapitalskih investicij. KBM Invest izvaja v okviru
svojih letnih investicijskih načrtov storitve razvoja nepremičnin in investicijske storitve pri večjih investicijah
Skupine Nove KBM, predvsem investicijah in investicijskem vzdrževanju na področju izgradnje novih in
obnovi njenih obstoječih poslovnih zgradb in prostorov, izgradnji in prodaji nepremičninskih objektov in
storitvah posredovanja nepremičnin. Skupina namerava zmanjšati svojo izpostavljenost do
nepremičninskega sektorja in dolgoročno odprodati nepremičninske operacije.
13.2.7 M-Pay d.o.o.
Družba M-Pay d.o.o. je bila ustanovljena leta 2004 kot skupno podjetje Nove KBM in družbe Mobitel d.d.
za izvajanje njunega strateškega zavezništva na področju mobilnega plačevanja. Partnerja sta skupaj
razvila vodilni sistem za mobilno plačevanje v Sloveniji, ki povezuje tri najpomembnejše nacionalne
operaterje (z več kot 90% uporabnikov mobilnih telefonov) in v katerega nameravata pritegniti tudi druge
banke, da bodo v okviru tega sistema ponujale svojim komitentom storitve mobilnega plačevanja.
Družba M-Pay d.o.o. ima vodilno vlogo pri nadaljnjem razvoju in snovanju sistema za mobilno plačevanje.
Čeprav nima redno zaposlenih in ima omejen obseg vsakodnevnih aktivnosti, deluje M-Pay glede vsebine
in tehnologije, ponujanja teh storitev drugim bankam in nadaljnjega razvoja storitev mobilnega plačevanja
kot forum za koordiniranje sistema plačil Moneta.
13.2.8 Pridružena družba Moja naložba d.d.
Moja naložba d.d. je ena od enajstih pokojninskih družb, ki delujejo v Sloveniji. Pokojninska družba Moja
naložba zbira premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vodi osebne račune,
upravlja s premoženjem, izplačuje pokojninske rente ter upravlja z zaprtimi in odprtimi vzajemnimi
pokojninskimi skladi
Leta 2000 je Nova KBM v sodelovanju z ZM in nekaterimi drugimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami
ustanovila pokojninsko družbo Moja naložba pokojninska družba d.d. (»Moja naložba d.d.«).
90
14.
14.1
PREMOŽENJE IN OPREMA
Premoženje
Nova KBM ima večino svojega premoženja v lastniški posesti. Na dan 31.12.2012 je imela Nova KBM
2
2
v lastniški posesti 42.668 m , v najemu pa 6.360 m prostorov, kar skupaj predstavlja 94 zgradb ali
prostorov v objektih, od katerih je 34 najetih. Na dan 31.12.2012 je čista knjigovodska vrednost
zemljišč in zgradb v lastniški posesti Nove KBM znašala 48.787 mio EUR. Nobeno premoženje, ki ga
ima Nova KBM v lasti, ni zastavljeno. Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se je od 31.
decembra 2010 do 31.decembra 2011 znižala za 1,37% na 64,8 mio EUR in od 31. decembra 2011
do 31.12.2012 ponovno znižala za 4,4% na 62,0 mio EUR.
Nova KBM glede na svoje poslovne cilje oblikuje svojo mrežo poslovalnic ter mrežo bankomatov in
POS terminalov. V letu 2012 je Nova KBM investirala 241 tisoč evrov v nadgradnjo mreže bankomatov
in POS terminalov. Poleg tega je Nova KBM v letu 2012 investirala 1.799 tisoč evrov v informacijsko
strojno opremo.
14.2
Okolje
Ni posebnih okoljskih problemov, ki bi lahko vplivali na rabo opredmetenih sredstev Nove KBM.
14.3
Zavarovanje
Vsaka družba v Skupini Nove KBM skrbi za svoje lastne zavarovalne police in zavarovalna kritje, za
katere meni, da so primerne. Kakor je običajno v slovenskem bančništvu, se Nova KBM skrbi za
celovito zavarovanje vseh svojih zgradb, vozil, pohištva in napeljav. Prav tako se zavaruje pred
tveganji, ki so povezana z gotovino, hranjeno v sefih, bankomatih, na bančnih okencih in med prevozi
kot tudi pred tveganji, povezanimi s ponarejenim denarjem. Nova KBM ni zavarovana za primer
neustreznega ravnanja zaposlenih, razen v obliki t.i. D&O zavarovanja odgovornosti. Prav tako Nova
KBM nima finančnega zavarovanja za primere škodljivih učinkov, ki jih povzroči izguba kogarkoli
izmed ključnega osebja. Vendar pa Nova KBM v zaposlitvene pogodbe vključuje konkurenčno
klavzulo.
91
15.
POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED
V nadaljevanju podana analiza finančnega stanja Skupine Nove KBM temelji na revidiranih
računovodskih izkazih. To analizo je potrebno brati skupaj z »Izbranimi konsolidiranimi finančnimi
informacijami«. Revidirani računovodski izkazi na dneve in za leta, ki so se končala 31. decembra
2010, 2011 in 2012, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja,
ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU (MSRP).
Ta analiza vsebuje projekcije prihodnosti in odraža sedanje poglede Skupine Nove KBM glede
prihodnjih dogodkov in finančnega stanja Skupine. Dejanski rezultati se lahko bistveno razlikujejo od
pričakovanih iz teh projekcij prihodnosti zaradi dejavnikov, kot so tisti, navedeni v poglavju »Dejavniki
tveganja« in na drugih mestih v tem prospektu.
Nekatere številke v tem poglavju so bile zaokrožene, zato (i) so mogoče majhne razlike med zneski
istih postavk v različnih tabelah in (ii) številke, ki so zapisane kot seštevek v nekaterih tabelah, niso
nujno seštevek številk pred njimi.
15.1
Finančno stanje
Bilančna vsota Skupine je 31.12.2012 znašala 5.321.810 tisoč € in se je glede na konec leta 2011
znižala za 491.261 tisoč € oz. za 8,5 %.
Depoziti strank, ki niso banke, so konec leta 2012 znašali 3.618.678 tisoč € oz. za 3,8 % manj kot
konec leta 2011. Najbolj so se depoziti znižali v Novi KBM in sicer predvsem v segmentu države in
prebivalstva. V Credy banki so se depoziti znižali zaradi preknjiževanja vlog bank v stečaju iz postavke
vloge strank, ki niso banke, v vloge bank. Depozite strank, ki niso banke, pa je povečala banka PBS.
Krediti bank so konec leta 2012 znašali 576.004 tisoč €. V letu 2012 so se znižali predvsem zaradi
predčasnega poplačila preostanka sindiciranega kredita v Novi KBM. Stanje teh kreditov se je znižalo
tudi v PBS-u, v vseh lizinških družbah in KBM Infondu.
Dolžniški vrednostni papirji so konec leta 2012 znašali 88.592 tisoč € in so se povečali za 39.619 tisoč
€. Povečanje je rezultat njihovega povečanja v Novi KBM zaradi nove izdaje potrdil o vlogah v marcu
2012 in izdaje obveznice KBM 10 v decembru 2012 ter njihovega zmanjšanja v PBS-u iz naslova
zapadle sedme izdaje obveznice in potrdil o vlogah.
Podrejene obveznosti so konec leta 2012 znašale 98.069 tisoč € in so se znižale predvsem v Novi
KBM, zaradi predčasnega odkupa hibridnih instrumentov.
Krediti strankam, ki niso banke, so konec leta 2012 znašali 3.397.900 tisoč € oz. za 11,6 % manj kot
konec leta 2011. Stanje neto kreditov strankam, ki niso banke, se je znižalo v Novi KBM, PBS-u, Adria
Bank in vseh lizinških družbah. Najbolj se je znižalo stanje teh kreditov v Novi KBM, kar je posledica
znižanja bruto kreditov strankam, ki niso banke, in oblikovanja dodatnih oslabitev. Razlog za znižanje
bruto kreditov, danih gospodinjstvom, je predvsem upad povpraševanja, kar je posledica gospodarske
situacije in poostrenih pogojev kreditiranja. Pri lizinških družbah se je najbolj znižalo stanje teh kreditov
v KBM Leasingu, ta namreč v letu 2012 ni odprodal večine planiranih zalog in tako ni imel sredstev za
financiranje novih poslov. Poleg tega je znižanje teh kreditov v KBM Leasingu tudi posledica odplačil
obrokov lizingojemalcev, novih odvzemov predmetov lizinga in novo oblikovanih oslabitev v letu 2012.
Stanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki je konec leta 2012 znašalo 589.413 tisoč €, se
je v letu 2012 najbolj znižalo v Novi KBM, PBS-u in Adria Bank, predvsem zaradi zapadlih vrednostnih
papirjev, medtem ko se je v Credy banki stanje povečalo zaradi preusmeritve viškov likvidnosti iz
kreditov bankam v nakup državnih oz. trezorskih zapisov. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
so konec leta 2012 znašale 500.108 tisoč € in so se povečala za 11,2 %. Sprememba stanja finančnih
sredstev v posesti do zapadlosti je v večji meri rezultat povečanja teh sredstev v Novi KBM predvsem
zaradi nakupa novih dolžniških vrednostnih papirjev.
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb so znašale 3.090 tisoč € in so
bile nižje za 44.449 tisoč € . Zmanjšanje stanja se nanaša predvsem na prodajo 51% deleža
Zavarovalnice Maribor.
92
15.2
Rezultati poslovanja
Dobiček Skupine iz rednega poslovanja pred rezervacijami in oslabitvami je znašal 69.829 tisoč € (4,1
% manj kot v 2011). Skupina je tudi v letu 2012 poslovala v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki so
se v drugi polovici leta še nekoliko poslabšale ob ponovnem zaustavljanju gospodarskih aktivnosti.
Posledično je Skupina oblikovala rekordno visoke rezervacije in oslabitve predvsem zaradi
kontinuiranega poslabševanja in čiščenja kreditnega portfelja. Neto rezervacije in oslabitve so v 2012
tako znašale 309.466 tisoč € (76,4 % več kot v 2011). Opazni so učinki aktivnega pristopa k
zniževanju stroškov, saj so bili administrativni stroški Skupine v letu 2012 nižji za 4,1 %, samo v
obvladujoči banki pa za 7,2 % v primerjavi z letom 2011.
Izguba Skupine Nove KBM iz rednega poslovanja je v letu 2012 znašala 239.637 tisoč €. V primerjavi
z 2011 so k izkazani izgubi največ prispevali: višji neto odhodki za rezervacije in oslabitve (134,1 mio
€) ter nižje čiste obresti (za 29,7 mio €).
Čista izguba Skupine iz rednega poslovanja je bila 227.147 tisoč € (v letu prej 86.452 tisoč €). Čisti
dobiček (po obdavčitvi) iz ustavljenega poslovanja je bil zaradi vpliva dobička pri prodaji deleža v
pridruženi družbi 21.450 tisoč evrov. Čista izguba poslovnega leta je bila 205.697 tisoč evrov. Čisti
dobiček poslovnega leta so izkazale odvisne družbe KBM Infond (1,2 mio €), KBM Fineko (0,6 mio €),
PBS (0,3 mio €) in Credy banka (0,1 mio €). Čisto izgubo poslovnega leta so izkazale odvisne družbe
Adria Bank AG (-2,7 mio €), KBM Leasing Hrvatska (-4,0 mio €), Gorica Leasing (-20,9 mio €), KBM
Invest (-21,8 mio €), KBM Leasing (-22,3 mio €) in obvladujoča banka (-203,3 mio €).
Prihodki iz obresti Skupine so v 2012 znašali 227.856 tisoč € (34,9 mio € oziroma 13,3 % manj kot leto
prej). Odhodki za obresti so v istem obdobju znašali 122.012 tisoč € (5,2 mio € oziroma 4,1 % manj
kot leto prej). Čiste obresti Skupine so tako znašale 105.844 tisoč € (29,7 mio € oziroma 21,9 % manj
kot leto prej). Upad čistih obresti je bil posebej izrazit pri obvladujoči banki (-27,7 %) in PBS (-9,7 %).
Pihodki iz opravnin Skupine so v 2012 znašali 94.185 tisoč € (4,3 % manj kot leto prej), medtem ko so
odhodki za opravnine znašali 35.385 tisoč € (15,8 % manj kot leto prej). Čiste opravnine Skupine so v
2012 znašale 58.800 tisoč € (4,2 % oziroma za 2,4 mio € več kot leto prej). Čiste opravnine so se v
primerjavi z letom prej najbolj povečale pri KBM Infondu (45,1 % oziroma za 1,4 mio € zaradi prevzetih
skladov) in obvladujoči banki (3,2 % oziroma za 1,3 mio € predvsem zaradi vpliva večjih odhodkov v
2011 za predčasno odplačan sindiciran kredit).
Prihodki iz dividend so v 2012 znašali 2.572 tisoč € oziroma 13,0 % manj kot leto prej.
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida so v 2012 znašali 25.972 tisoč € in se nanašajo predvsem na poslovanje
obvladujoče banke, ki je realizirala 24.550 tisoč € dobička iz predčasnega odkupa hibridnih obveznic.
Čiste izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju so v 2012 znašale 5.306 tisoč
€. Realizirana izguba se navezuje predvsem na znižanje stanja vrednostnih papirjev obvladujoče
banke, za katere banka ni krepila terminskih pogodb, zaradi tveganja neizpolnitve pogodbe nasprotne
stranke in na izgubo iz izvedenih finančnih sredstev iz naslova oslabitve opcije Credy banke.
Administrativni stroški so znašali 104.059 tisoč € (4,1 % oziroma 4,4 mio € manj kot leto prej),
amortizacija pa 16.443 tisoč € (1,2 % manj kot leto prej). Administrativni stroški in amortizacija so v
2012 znašali skupaj 120.502 tisoč € (3,7 % oziroma 4,6 mio € manj kot leto prej). Stroške je zmanjšala
obvladujoča banka (za 7,4 % oziroma 6,6 mio €), Adria Bank in KBM Fineko, medtem ko so jih imele
druge odvisne družbe Skupine približno enake ali pa so jih povišale, najbolj KBM Infond zaradi
prevzema pravic in delavcev ob prevzemu upravljanja skladov ter lizinške družbe zaradi večjih
stroškov zalog in višjih stroškov pravnih storitev.
Neto odhodki za rezervacije in oslabitve Skupine so v letu 2012 znašali 309.466 tisoč € (76,4 %
oziroma 134,1 mio € več kot leto prej), od tega samo rezervacije 9.072 tisoč € (leto prej 16.939 tisoč
€). Večji del neto odhodkov odpade na oslabitve kreditov in so posledica nadaljevanja krize ter
negativnih gospodarskih razmer in začetih stečajev komitentov. V strukturi rezervacij in oslabitev
odpade na segment bančništva 81,3 %, na lizinške družbe 13,4 % in na druge družbe 6,5 %.
Donos Skupine na povprečna sredstva (ROAA) pred obdavčitvijo je bil v letu 2012 zaradi izkazane
izgube negativen, in sicer -3,85 odstotka (v letu prej -1,75 odstotka). Donos Skupine na povprečni
kapital (ROAE) pred obdavčitvijo je v letu 2012 znašal -55,00 odstotka (v letu prej pa -21,51 odstotka).
93
Marža finančnega posredništva v povprečni bilančni vsoti Skupine je v letu 2012 znašala 3,73
odstotka, kar je za 0,36 odstotne točke manj kot v letu 2011. Obrestna marža, izračunana na
povprečno aktivo, je v letu 2012 znašala 1,87 odstotka ali 0,44 odstotne točke manj kot v letu 2011.
Vseobsegajoči donos Skupine je bil v 2012 po obdavčitvi negativen in je znašal 183.463 tisoč €.
Predvsem realizirana čista izguba poslovnega leta znižuje vseobvsegajoči donos Skupine, medtem ko
ga dobički pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi instrumenti razpoložljivimi za
prodajo, ki izhajajo iz krepitve obveznic ter krepitve delnic in investicijskih kuponov, zvišujejo.
Finančno poslovanje Skupine Nove KBM je v veliki meri odvisno od makroekonomskega okolja v
katerem posluje. Več o dejavnikih, ki lahko vplivajo na poslovanje izdajatelja se nahaja v poglavju 17.2
Trendi, ki lahko vplivajo na poslovne rezultate in finančno stanje Skupine Nove KBM.
15.3
Kapital
Spodnja tabela prikazuje za Skupino Nove KBM podatke o konsolidiranem kapitalu na osnovi tveganja
za namen kapitalske ustreznosti, o tveganju prilagojeni aktivi in o količnikih kapitalske ustreznosti na
osnovi tveganja, izračunane skladno z veljavnimi smernicami Banke Slovenije in kot so bili sporočeni
Banki Slovenije:
Na dan 31. decembra
2010
2011
2012
(v mio EUR, razen kjer so odstotki)
Temeljni kapital................................................................
Dodatni kapital I...............................................................
Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega
kapitala I ..........................................................................
Skupaj kapital (za namen solventnosti).......................
Kapitalske zahteve za kreditno tveganje..........................
Kapitalske zahteve za tržna tveganja ..............................
Kapitalske zahteve za operativna tveganja......................
Skupaj kapitalske zahteve ............................................
Količniki kapitalske ustreznosti:
Skupni količnik kapitalske ustreznosti ........................
Količnik kapitalske ustreznosti na temeljni kapital ...........
Najnižji količnik kapitalske ustreznosti, kot ga zahteva
Banka Slovenije...............................................................
414,1
168,1
446,3
166,4
354,8
44,7
(43,5)
538,7
362,7
4,2
28,8
395,7
(49,3)
563,4
360,0
3,5
29,4
392,9
(3,1)
396,4
313,0
3,1
29,8
345,9
10,9 %
7,9 %
11,5%
8,6%
9,2%
8,2%
8,0 %
8,0%
8,0%
Evropski svet je oktobra 2011 z namenom ponovne vzpostavitve zaupanja v bančni sektor sprejel
ukrep, da morajo banke od 30.6.2012 vzdrževati količnik kapitalske ustreznosti na čisti temeljni kapital
na višini vsaj 9 %. EBA je v svojem zadnjem poročilu o vseevropski kapitalski vaji sprejela načrt
banke, da doseže količnik kapitalske ustreznosti na čisti temeljni kapital v predpisani višini do
31.12.2012.
Banka je zato izvedla ukrepe za povečanje kapitala ob hkratnem znižanju tveganju prilagojene aktive
oziroma kapitalskih zahtev. Ukrepi za povečanje kapitala so bili delni odkup hibridnih instrumentov,
prodaja Zavarovalnice Maribor d.d. in najetje hibridnega posojila.
Zaradi bistveno višjega oblikovanja slabitev in rezervacij, kot je bilo sprva predvideno, skupina ni
dosegla količnika kapitalske ustreznosti na čisti temeljni kapital v višini 9 %. Zato banka še naprej
izvaja aktivnosti za izboljšanja kapitalske ustreznosti v skladu s planom prestrukturiranja, ki predvideva
dokapitalizacijo do konca junija 2013
Količnik kapitalske ustreznosti Skupine Nove KBM na čisti temeljni kapital je bil 31. decembra 2010
7,4%, 31. decembra 2011 8,1% in 31. decembra 2012 7,57%.
15.4
Pomembnejše računovodske usmeritve
Računovodski izkazi izdajatelja so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja (»MSRP«), kot jih je sprejela Evropska unija.
94
Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov,
so navedene v letnih poročilih Skupine Nove KBM za leto 2010, 2011 in 2012, ki so dostopna na
sedežu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja (http://www.nkbm.si/porocila).
95
16.
16.1
KAPITALSKA SREDSTVA
Informacije o kapitalskih sredstvih
Dolgoročne naložbe Skupine Nove KBM v kapital pridruženih družb v tisoč eur
2012
47.539
22.616
0
18.095
4.521
67.065
65.033
2.032
3.090
Stanje 1.1.
Povečanje med letom
– pridobitev
– realizirani dobički
– drugo
Zmanjšanje med letom
– prodaja
– prejete dividende
Stanje 31.12.
2011
41.719
10.421
7.344
0
3.077
4.601
155
4.446
47.539
2010
36.081
5.638
0
0
5.638
0
0
0
41.719
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb so na dan 31.12. 2012 znašale 3.090 tisoč € in so bile
glede na 31.12.2011 nižje za 44.449 tisoč € . Zmanjšanje stanja se nanaša predvsem na prodajo 51%
deleža Zavarovalnice Maribor. Kupnina ob prodaji deleža v kapitalu Zavarovalnice Maribor d.d. je
znašala 65.033 tisoč €. Drugo povečanje dolgoročnih naložb v kapital pridruženih družb predstavljata
pripadajoči delež dobička in presežka iz prevrednotenja pridruženih družb.
Kapitalske naložbe Skupine Nove KBM v delnice in deleže, razpoložljive za prodajo, na dan
31.12.2012 so znašale 74.035 tisoč eur.
16.2
Viri in zneski denarnih tokov
Struktura virov sredstev izdajatelja ter denarni tokovi so podrobno predstavljeni v Letnih poročilih
Skupine Nove KBM za leto 2010, 2011 in 2012 (http://www.nkbm.si/porocila).
16.3
Zahteve po zadolževanju in viri financiranja
Kapitalske naložbe Skupine Nove KBM v kapital pridruženih družb so financirane z lastnimi sredstvi.
96
17.
17.1
INFORMACIJE O TRENDIH
Najpomembnejši trendi
Prodajni postopek deleža Nove KBM d.d. v Zavarovalnici Maribor d.d.
Nova KBM je dne 11.12.2012 podpisala sporazum o prodaji celotnega deleža ZM (51%)
pozavarovalnici Sava. Realizirani dobiček iz prodaje in zmanjšanje odbitne postavke pri izračunu
kapitalske ustreznosti sta upoštevana pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti na dan
31.12.2012. Prilive iz prodaje bo Nova KBM prejela postopoma, v skladu z vnaprej znanim časovnim
razporedom, zadnji priliv bo opravljen predvidoma aprila 2013.
Odkup podrejenih instrumentov
Nova KBM je z namenom krepitve čistega temeljnega kapitala izvedla delni odkup oziroma zamenjavo
podrejenih instrumentov v naslednji višini:
ISIN
koda
instrumenta
Nominalni znesek
pred
odkupom
oziroma zamenjavi
Nominalni
znesek
odkupa/zamenjave
Nominalni znesek
po
odkupu
oziroma
zamenjavi
Realizirani
dobiček
XS0325446903
100.000.000 EUR
88.192.000 EUR
11.808.000 EUR
24.541.000 EUR
XS0270427163
50.000.000 EUR
31.900.000 EUR
50.000.000 EUR
0
Banka je ponudbo podala dne 13. novembra 2012 in uspešno zaključila delni odkup oziroma
zamenjavo hibridnih instrumentov dne 20. decembra 2012. Banka je predhodno pridobila pogojno
soglasje Banke Slovenije za delni odkup oziroma zamenjavo hibridnih instrumentov. Pogoj za soglasje
je bilo ohranitev oziroma izboljšanje višine in kvalitete kapitala, kar je banka izpolnila s prodajo deleža
v ZM.
Bonitetna ocena
Bonitetna agencija Moody's Investors Service je Novi KBM znižala oceno dolgoročnega tveganja iz B3
na Caa2 z negativnimi obeti za prihodnost. Ocena podrejenega dolga se je znižala iz Caa3(hyb) na
C(hyb). Ocena finančne moči banke je ostala nespremenjena (E). Moody's je znižala tudi BCA
(baseline credit assessment) oceno iz caa1 na caa3 (ocena finančne moči banke brez državne
pomoči).
Načrt prestrukturiranja
Republika Slovenija je dne 21.3.2013 predložila Evropski komisiji načrt prestrukturiranja Skupine Nove
KBM, saj je Nova KBM prejela v decembru 2012 hibridno posojilo v višini 100 mio EUR, ki se šteje kot
državna pomoč in se je v skladu s pravili o državnih pomočeh Republika Slovenija zavezala predložiti
Evropski komisiji načrt prestrukturiranja. Evropska komisija do datuma tega prospekta še ni potrdila
predloženega načrta prestrukturiranja.
Zadnja revizijsko pregledana finančna poročila izdajatelja so poročila na dan 31.12.2012. Po objavi
zadnjih revizijsko pregledanih finančnih poročil se poslovne možnosti izdajatelja niso bistveno
poslabšale.
17.2
Trendi, ki lahko vplivajo na poslovne rezultate in finančno stanje Skupine Nove KBM
Makroekonomsko okolje
Finančno poslovanje Skupine Nove KBM je v veliki meri odvisno od makroekonomskega okolja, v
katerem posluje. Večji del svojega poslovanja izvaja Skupina v Sloveniji, zato na njen finančni položaj
in rezultate poslovanja znatno vplivajo splošni gospodarski in politični pogoji v Sloveniji in
najpomembnejših trgovinskih partnericah, vključno s stopnjo gospodarske rasti in stopnjo inflacije ter
nihanjem obrestnih mer.
Slovenija je članica Evropske unije in evroobmočja in je na dan 31. decembra 2011 imela nekaj več
kot 2 milijona prebivalcev. Slovenija je gospodarsko najrazvitejša država v srednji Evropi in je z BDP
97
na prebivalca v višini 17.244 EUR v letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, bila po podatkih
Eurostata pred Poljsko, Madžarsko, Republiko Češko, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo. BDP na
prebivalca je v letu, ki se je končalo 31. decembra 2011, v Sloveniji znašal 17.620 EUR.
Gospodarska aktivnost v Sloveniji je bila do prve polovice leta 2008 močna, zato je slovensko
gospodarstvo glede rasti BDP beležilo ugodne rezultate.
V drugi polovici leta 2008 se je globalno gospodarstvo soočilo z največjim padcem gospodarske rasti v
zadnjih 80 letih, še posebej pa je bil prizadet sektor finančnih storitev. Nezadostna likvidnost,
pomanjkanje virov financiranja, pritisk na kapital in izrazita cenovna nestanovitnost številnih kategorij
premoženja so povzročili znaten pritisk na finančne institucije. Veliko razvitih gospodarstev je vstopilo
v recesijo, v razvijajočih se gospodarstvih pa se je rast upočasnila, kar je vplivalo izrazito negativno na
vrednost sredstev, zaposlenost, zaupanje potrošnikov in raven gospodarske aktivnosti.
Globalna upočasnitev gospodarske aktivnosti je v letih 2009-2012 močno prizadela slovensko
gospodarstvo. Slovenija je beležila gospodarsko rast -8,1% v letu 2009, 1,4% v letu 2010, -0,2% v letu
2011 in -2,3% v letu 2012. Za Slovenijo v letu 2013 napovedujejo mednarodne institucije in UMAR
negativno gospodarsko rast med -0,7 in -2,1%. Glej 12.1 »Pregled poslovanja─Pregled slovenskega
gospodarstva«. Obrat trenda in ponovna rast BDP sta v Sloveniji glede na napovedi predvideni v letu
2014 v višini med 0,8% do 1,0%. Evropska komisija napoveduje za EU gospodarsko rast v višini 0,4%
v letu 2013 in 1,6% v letu 2014.
Poglavitni nevarnosti iz makroekonomskega okolja, ki lahko po ocenah negativno vplivata na
poslovanje Skupine Nove KBM sta naraščanje cen in negotovost na finančnih trgih zaradi
nadaljevanja globalne finančne krize.
Inflacija
Letna stopnja inflacije ob koncu leta 2012 je bila 2,6%, medtem ko je bila ob koncu leta 2011 1,8% in
ob koncu leta 2010 1,9%. Po napovedih ECB bo pričakovana stopnja inflacije v letu 2013 v
evroobmočju in Sloveniji ostala zmerna.
Obrestne mere, razporeditev sredstev in stroški financiranja
Čisti obrestni prihodki so vedno bili najpomembnejša sestavina dobička Skupine Nove KBM. Čiste
obrestne prihodke določata višina obrestonosnih sredstev in obrestovanih obveznosti, razlika med
obrestno mero na obrestonosna sredstva in obrestno mero, ki se plačuje na obrestonosne obveznosti,
ter delež obrestonosnih sredstev, ki se financirajo z neobrestonosnimi obveznostmi in kapitalom.
Do začetka finančne krize se je kreditni portfelj Skupine Nove KBM zaradi rasti slovenskega
gospodarstva in s tem povezanega povpraševanja po finančnih virih s strani prebivalstva in pravnih
oseb povečeval. Padec rasti slovenskega gospodarstva v obdobju od 2009 do 2012 je imel za
posledico zmanjšano povpraševanje številnih gospodarskih sektorjev po finančnih virih. Zaradi
poslabšanja kreditnega portfelja, povečanega profila tveganja njenih komitentov (gospodarskih družb)
in padanja količnikov kapitalske ustreznosti v omenjenem obdobju, je Skupina Nove KBM začela
zniževati sredstva iz kreditov nebančnemu sektorju. Omenjen trend je še posebej opazen v letu 2012,
ko so se sredstva iz kreditov nebančnemu sektorju znižala za 11,6%. Povprečna obrestna mera za
kredite Skupine Nove KBM je bila v letu v letu 2009 5,0%, v letu 2010 5,1%, v letu 2011 5,4% in v letu
2012 4,6%.
Skupina Nove KBM lahko poveča svoje čiste obrestne prihodke, če stroškov svojih obrestovanih
obveznosti ne zviša do enake mere kot donosov na svoja obrestonosna sredstva. Glavna obrestovana
obveznost Skupine Nove KBM so depoziti strank. Zaradi višjih stroškov financiranja na kapitalskih
trgih (posledica znižanja bonitetne ocene dolgoročnega dolga države in Nove KBM) in nezadostne
likvidnosti v Sloveniji v obdobju krize je Skupina skušala povečati obseg depozitov strank s ponudbo
višjih obrestnih mer (enak trend je opazen pri drugih slovenskih bankah), kar je povzročilo pritisk na
njeno čisto obrestno maržo. Čista obrestna marža Skupine Nove KBM se je zniževala iz 2,6% v letu
2008 na 2,3 v letu 2011.. Obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo se je v letu 2012 dodatno
znižala in je na dan 31.12.2012 znašala 1,9%.
V letih 2011 in 2012 je Skupina odplačevala obveznosti do tujine in vir večinoma zamenjala z ECB, ki
je povečala operacije refinanciranja in evropskim bankam omogočila dolgoročne vire (3 leta).
Izpostavljenost do ECB se je povišala iz 130 milijonov evrov na dan 31.12.2010 na 485 milijonov evrov
na dan 31.12.2012.
98
V letu 2011 so se obrestne mere na depozite ustalile, in sicer predvsem zaradi aktivnosti ECB, ki je
podaljšala zapadlosti operacij refinanciranja in omogočila dolgoročne vire (3 leta). V letu 2012 je v
Skupini, kakor tudi v celotnem bančnem sektorju opazen porast obrestnih mer na depozite zaradi
nadaljevanja trenda odplačevanja obveznosti do tujine in posledično povečanja konkurence za vire
prebivalstva v Slovenskem bančnem prostoru.
Skupina Nove KBM pričakuje, da se bo kot na glavni viri financiranja tudi v bodoče lahko oprla na
depozite strank, za diverzifikacijo virov pa bo za financiranje svojih kreditnih dejavnosti koristila tudi
vire ECB in druge razpoložljive vire. Glede na napovedi, bi naj ključna obrestna mera EURIBOR
(trenutno 0,75 %) do konca leta 2013 ostala nespremenjena.
Slabi krediti
Znesek slabih kreditov Skupine Nove KBM (kot je primer tudi za druge slovenske banke) se je od leta
2009 do 2012 znatno povečal, predvsem zaradi poslabšanja kakovosti kreditnega portfelja po
gospodarski krizi, ki se je začela v zadnjem četrtletju leta 2008. Bruto znesek slabih kreditov v bruto
naložbah strankam se je povečeval s 3,5% v letu 2008 na 7,4% v letu 2009, na 12,1% v letu 2010, na
15,1% v letu 2011 in na 22,2% v letu 2012. Na dan 31. decembra 2012 so slabi krediti gradbenega in
predelovalnega sektorja ter finančnega posredništva predstavljali največji delež v bruto slabih kreditih
Skupine Nove KBM. Glej poglavje 6.3 »Upravljanje tveganj─Slabi krediti«.
Vpliv reorganizacije Skupine Nove KBM
Skupina Nove KBM je v letu 2010 imela določene enkratne stroške, ki so bili posledica njenega
prevzema in reorganizacije Credy banke, vključno s stroški, povezanimi z odpovedjo delovnega
razmerja nekaterim zaposlenim. V letu 2011 je Skupina Nove KBM imela določene enkratne stroške v
zvezi z izvedbo dokapitalizacije in druge kotacije na Varšavski borzi. V letu 2012 je Skupina Nove
KBM imela enkratne stroške v zvezi z izvedbo prodaje Zavarovalnice Maribor d.d., izvedbo
odkupa/zamenjave hibridnih obveznic in izvedbo pridobitve hibridnega posojila..
Nihanja vrednosti vrednostnih papirjev
Vrednost portfelja vrednostnih papirjev Skupine Nove KBM je nihala v preteklosti in bo nihala tudi v
bodoče, kar ima lahko neposreden vpliv na rezultate poslovanja Skupine Nove KBM in na strukturo
njene bilance stanja.
Predpisi v zvezi z bančnim sistemom
Slovenski bančni sektor je močno reguliran. Slovenske banke morajo od 1. januarja 2008 izpolnjevati
zahteve Basla II. V letih 2010 in 2011 so bila dogovorjena pravila Basla III, ki bodo vstopila v veljavo v
letih 2013 in 2018 in banke bodo morale izpolnjevati tudi zahteve Basla III. . Po regulativi European
Banking Authority (EBA) sodi Nova KBM med sistemsko pomembne banke in mora posledično
izpolnjevati regulativo glede kapitalske ustreznosti.
99
18.
NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA
Ta prospekt ne vsebuje napovedi ali ocen dobička.
100
19.
19.1
UPRAVLJANJE, NADZORNI ORGAN IN VIŠJI VODSTVENI DELAVCI
Upravljanje
Novo KBM upravljata dva vodstvena organa: nadzorni svet in uprava.
Nadzorni svet Nove KBM
Nadzorni svet je odgovoren za nadzor nad delom uprave. Imenovan je na skupščini delničarjev banke.
Člani nadzornega sveta morajo izpolnjevati merila, določena s slovenskimi bančnimi predpisi. Med
pristojnosti nadzornega sveta spadajo potrditev poslovne politike in finančnega načrta Nove KBM in
Skupine Nove KBM ter odobritev določenih najpomembnejših transakcij, kot na primer (i) novih izdaj
vrednostnih papirjev Nove KBM, če znesek izdaje presega 30 milijonov evrov, (ii) vseh poslov v zvezi
s pridobitvijo ali odtujitvijo kapitalske udeležbe v gospodarskih družbah in drugih pravnih osebah,
katerih knjigovodska vrednost presega 550.000,00 evrov, (iii) transakcij, ki se nanašajo na pridobitev
ali odtujitev lastniških finančnih naložb z namenom portfeljskih naložb, ki presegajo višino 5% kapitala
Nove KBM, (iv) najema posojila in prevzema drugih obveznosti, ki presegajo 25% kapitala Nove KBM,
(v) odpisa terjatev, ki presegajo 1 milijon evrov, (vi) kakršnega koli posla, pri katerem bi izpostavljenost
Nove KBM do pogodbene stranke dosegla ali presegla 10% kapitala Nove KBM ali pri katerem se
izpostavljenost Nove KBM do pogodbene stranke poveča tako, da doseže ali preseže 15% kapitala
Nove KBM d.d. in vsakih nadaljnjih 5% kapitala banke Nadzorni svet se sestane najmanj enkrat vsake
tri mesece, po potrebi pa tudi bolj pogosto.
Na dan, 30. septembra 2012 je nadzorni svet imel devet članov. Na skupščini delničarjev banke dne 8.
junija 2012 je bil imenovan nadzorni svet z novim mandatom. Dne 21.11.2012 je podala odstopno
izjavo članica Dušanka Jurenec. Tako na datum tega prospekta nadzorni svet sestavljajo:
Ime in priimek
Starost
Funkcija
dr. Peter
Kukovica…………………………..
47
član nadzornega sveta - predsednik
dr. Niko Samec……………………………..
47
član nadzornega sveta
dr. Egon Žižmond…………………………
63
član nadzornega sveta
g. Keith C. Miles………………………….
72
član nadzornega sveta
g. Miha Glavič…….……………………….
42
član nadzornega sveta
mag. Peter
Kavčič…………………………...
44
dr. Andrej Fatur …………………………
39
član nadzornega sveta
Ga. Karmen Dvorjak……………………….
46
članica nadzornega sveta
član nadzornega sveta
dr. Peter Kukovica, po izobrazbi doktor znanosti s področja poslovodenja in organizacije, je
predsednik uprave družbe. Pred tem je bil med drugim član ter predsednik uprave družbe Iskra MIS
d.d. in direktor agencije za kadre Tevis.
Keith Charles Miles je član Inštituta računovodij (Institute of Chartered Accountants) Anglije in
Walesa ter predavatelj na področju financ, ekonomije, vodenja podjetij in prodaje. Bil je direktor
številnih britanskih delniških družb in zaposlen v finančnih institucijah, med drugim v Grindlays bank
Group in Datnow Group. Je državljan Republike Slovenije in Velike Britanije ter predsednik društva
Britanija – Slovenija, kjer sodeluje pri krepitvi sodelovanja med državama.
dr. Egon Žižmond, po izobrazbi doktor ekonomskih znanosti, je redni profesor na Univerzi na
Primorskem ter predstojnik katedre za ekonomske vede na Fakulteti za management Koper. V
preteklosti je bil med drugim dekan Fakultete za management Koper, dekan Visoke šole za
management v Kopru in redni profesor na Univerzi v Mariboru. V obdobju 2008 – 2009 je bil član
nadzornega sveta Nove KBM.
mag. Peter Kavčič, magister poslovnih ved, je direktor in svetovalec v družbi ConsulT, strateško
poslovno sodelovanje. Je tudi prokurist družbe Vizualne komunikacije comTEC in član raziskovalne
skupine v tej družbi.
101
Karmen Dvorjak, univerzitetna diplomirana ekonomistka, je predsednica uprave družbe Polzela d.d.
V preteklosti je bila med drugim direktorica sektorja ekonomike v družbi Livar, d.d., direktorica sektorja
za področje računovodstva, financ in kontrolinga v Steklarni Rogaška Slatina in direktorica družbe
Steklarski Hram.
dr. Niko Samec, doktor strojništva, je dekan Fakultete za strojništvo in vodja laboratorija za
zgorevanje in okoljsko inženirstvo.
Miha Glavič je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva. Zaposlen je kot namestnik direktorja na
Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor, v preteklosti je bil med drugim inšpektor za
varnost in zdravje pri delu na Inšpektoratu Republike Slovenije.
dr. Andrej Fatur je doktor pravnih znanosti in odvetnik za gospodarsko pravo. Je predsednik Inštituta
za javno finančno pravo, bil je tudi pravni svetovalec na Banki Slovenije.
Vsi člani nadzornega sveta Nove KBM, so neodvisni tako od Skupine Nove KBM kot tudi od ostalih
organov upravljanja in odborov.
Ne obstaja nikakršen konflikt interesov med nalogami, ki jih člani nadzornega sveta opravljajo za Novo
KBM, in njihovimi osebnimi nalogami in/ali interesi.
Poslovni naslov članov nadzornega sveta banke je Nova Kreditna banka Maribor d.d., Ulica Vita
Kraigherja 4, 2505 Maribor, Slovenija,
Uprava Nove KBM
Upravo Nove KBM sestavljata dva člana, od katerih je eden predsednik uprave. Uprava banke je
odgovorna za dnevno vodenje in upravljanje vsakodnevnega rednega poslovanja Nove KBM. Člani
uprave so pooblaščeni za zastopanje Nove KBM v odnosu s tretjimi osebami. Upravo imenuje
nadzorni svet. Uprava Nove KBM se sestane najmanj enkrat tedensko, sestankom pa prisostvujejo
tudi s strani uprave banke vabljeni strokovni delavci banke in zunanji deležniki.
Trenutno je uprava Nove KBM sestavljena iz naslednjih članov:
Ime in priimek
Starost Funkcija
g. Aleš Hauc ……………………………….
49
predsednik
g. Igor Žibrik………………………………..
45
član uprave
Predsednik uprave Nove KBM d.d. g Aleš Hauc je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Od 24.4.2012
opravlja funkcijo predsednika uprave Nove KBM d.d. Od leta 2005 do leta 2012 je bil generalni
direktor Pošte Slovenije d.o.o., pred tem pa direktor poslovne enote Banka Koper d.d. v Mariboru. Do
leta 2005 je opravljal različne vodstvene in svetovalne funkcije v bančništvu in drugih institucijah.
Pridobil je certifikat preizkušenega revizorja na Slovenskem inštitutu za revizijo in licenco za cenilca
strojev in opreme po ASA metodi.
Član uprave g. Igor Žibrik je bil rojen v Šempetru pri Gorici. Dodiplomski študij je končal na
Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, podiplomski študij na University of California v Santa Cruzu.
Ima 18 let izkušenj iz področja bančništva doma in v tujini. Pred prihodom v Novo KBM je bil član
uprave NLB Prishtina, odgovoren za upravljanje s tveganji, deloval je na Dunaju in Pragi pri
Creditanstalt AG in HVB Bank Austria ter bil odgovoren za poslovanje z gospodarskimi družbami pri
Raiffeisen banki.
102
Spodnja tabela prikazuje pretekle in sedanje funkcije članov uprave izdajatelja v zadnjih petih letih:
Ime in priimek
Funkcije, ki jih opravlja oziroma jih je opravljal/a
g. Aleš Hauc…………
Sedanje funkcije:
ZM – predsednik nadzornega sveta (od 2012)
Združenje bank Slovenije – član nadzornega sveta (od 2012)
Poštna banka Slovenije – član nadzornega sveta (od 2008)
Adria Bank AG – član nadzornega sveta (od 2012)
KBM Infond, d.z.u., d.o.o. – predsednik nadzornega sveta (od 2012)
Pretekle funkcije:
Pošta Slovenije d.o.o. – generalni direktor (več kot pet let pred 2012)
Sedanje funkcije:
PBS – član nadzornega sveta (od 2012)
Adria Bank AG – predsednik nadzornega sveta (od 2012)
Credy banka A.D.– predsednik nadzornega sveta (od 2012)
KBM Projekt d.o.o. – predsednik nadzornega sveta (od 2012)
KBM Infond, d.z.u., d.o.o. – član nadzornega sveta (od 2012)
Pretekle funkcije:
g. Igor Žibrik
NLB Prishtina d.d. – član uprave (od leta 2008)
Ne obstaja nikakršen konflikt interesov med nalogami, ki jih člani uprave opravljajo za Novo KBM, in
njihovimi osebnimi nalogami in/ali interesi.
Ožje vodstvo
Člani ožjega vodstva Nove KBM so naslednji:
Ime in priimek
Starost
Funkcija
g. Aleš Hauc…………
49
predsednik uprave
g. Igor Žibrik…………
45
član uprave
39
izvršilni direktor za področje upravljanja tveganj, računovodstvo in
kontroling
mag. Peter Kupljen…….…
mag. Vlasta
53
Brečko……………………...
izvršilna direktorica za področje spremljave komerciale in elektronskega
bančništva
g. Anton
Guzej……………..
61
izvršilni direktor za področje poslovanja z gospodarskimi družbami
mag. Nataša Fesel
40
izvršilna direktorica za področje organizacije in podpore poslovanja
Ga. Ksenija Mrevlje……….
61
izvršilna direktorica za področje Nove Gorice
g. Simon Hvalec………….
45
izvršilni direktor za področje vzhodne Slovenije
g. Aleksander Batič………
52
izvršilni direktor za področje osrednje Sloveniji
g. Uroš Lorenčič
34
Izvršilni direktor zap Skupine Nove KBM
Za podatke o Alešu Haucu in Igorju Žibriku glej »– Uprava Nove KBM«.
Mag. Peter Kupljen je bil imenovan za izvršilnega direktorja za področje upravljanja tveganj,
računovodstvo in kontroling novembra 2010. V Novi KBM se je zaposlil leta 1999 kot pripravnik na
področju deviznega trgovanja. Leta 2001 je prevzel vodenje oddelka trgovanja, v letu 2005 pa je bil
imenovan za vodjo sektorja upravljanja tveganj. Gospod Kupljen je leta 1998 diplomiral na Ekonomsko
poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, na kateri je leta 2001 tudi magistriral. Leta 2007 je gospod
Kupljen pridobil certifikat vodje finančnih tveganj (»FRM certificate«).
Mag. Vlasta Brečko je izvršilna direktorica Nove KBM za področje spremljave komerciale in
elektronskega bančništva od marca 2001. V Novi KBM se je zaposlila leta 1992 kot vodja revizije. Leta
1998 je bila imenovana za pomočnico izvršilnega direktorja za področje spremljave komerciale in to
mesto je zasedala do februarja 2001. Gospa Brečko je leta 1990 diplomirala na Ekonomsko poslovni
103
fakulteti Univerze v Mariboru, leta 2000 pa je magistrirala na isti fakulteti ter si pridobila naziv
pooblaščene revizorke.
Gospod Anton Guzej je izvršilni direktor Nove KBM za področje poslovanja z gospodarskimi družbami
od leta 2012. Pred zaposlitvijo v Novi KBM d.d. je opravljal delo svetovalca poslovodstva v Pošti
Slovenije. Pred tem je zasedal vodstvena mesta v podjetjih Toper Celje, TOZD Aero Celje, Merx Bank,
Krekova banka, d.d., Avto Celje d.d. in RTV Slovenija. Gospod Guzej je leta 1978 diplomiral na
Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Gospa Nataša Fesel je izvršilna direktorica za področje organizacije in podpore poslovanja od 2011.
Poslovno pot je začela v Novi KBM d.d. Gospa Fesel je diplomirala na Ekonomsko poslovni fakulteti v
Mariboru, kjer je tudi magistrirala.
Gospa Ksenija Mrevlje zaseda delovno mesto izvršilne direktorice Nove KBM za področje Nove
Gorice od julija 1999. V Komercialni banki Nova Gorica, ki je bila kasneje pripojena k Novi KBM, se je
zaposlila januarja 1993 kot vodja sektorja investicij in naložb, kasneje pa je v Novi KBM zasedala
različna vodilna in vodstvena mesta. Gospa Mrevlje je diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v
Ljubljani leta 1976.
Gospod Simon Hvalec je izvršilni direktor Nove KBM za področje vzhodne Slovenije od leta 2006. V
Novi KBM se je zaposlil leta 2001 in bil do leta 2006 direktor podružnice. Pred prihodom v Novo KBM
je bil od leta 1995 do konca leta 1998 zaposlen v podjetju Terme Maribor d.d. Diplomiral je na
Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru leta 1992.
Gospod Aleksander Batič je izvršilni direktor Nove KBM za področje osrednje Slovenije od leta 2001.
V Novi KBM se je zaposlil leta 1998 kot direktor podružnice v Ljubljani. Pred prihodom v Novo KBM je
bil vodja sektorja investicij v SIB d.d. in svetovalec na Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za
finance Vlade Republike Slovenije. Diplomiral je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani leta
1985.
Gospod Uroš Lorenčič je izvršilni direktor uprave za področje Skupine Nove KBM od januarja 2013.
Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Od leta 2004 – 2008 je bil zaposlen pri Raiffeisen
banki, v oddelku investicijskega bančništva, kjer je kot licencirani borzni posrednik, opravljal različne
funkcije na področju kapitalskih trgov in trgovanja z vrednostnimi papirji. Od leta 2008 -2009 je bil
zaposlen v Pozavarovalnici Sava d.d., kot strokovni sodelavec za področje financ, odgovoren za
področje družb za upravljanje investicijskih skladov v Skupini Pozavarovalnice Sava d.d. Od leta 2009
je opravljal funkcijo predstavnika za Kosovo in sicer najprej kot namestnik generalnega direktorja, od
leta 2011 pa generalnega direktorja v podrejeni družbi.
Ne obstaja nikakršen konflikt interesov med nalogami, ki jih člani ožjega vodstva opravljajo za Novo
KBM, in njihovimi osebnimi nalogami in/ali interesi.
19.2
Izjava o konfliktu interesov
Glej izjave v poglavju 19.1.
19.3
Izjava o postopkih zoper direktorje in uslužbence Nove KBM
Na datum tega prospekta, razen kot je navedeno v nadaljevanju, nihče od zaposlenih ali članov
uprave, ožjega vodstva in nadzornega sveta Nove KBM v vsaj petih predhodnih letih ni:
•
bil obsojen zaradi kaznivih dejanj, ki merijo na goljufijo;
•
deloval kot izvršni direktor v vlogi vodilnega delavca, člana izvršilnega, upravnega ali
nadzornega organa v katerem koli podjetju v času ob ali pred nastopom stečaja, prisilne
uprave ali likvidacije tega podjetja;
•
bil podvržen kakršnikoli uradni javni obtožbi in/ali sankcijam s strani kateregakoli zakonskega
ali regulativnega organa (vključno s katerimkoli pooblaščenim strokovnim organom) in ni bil
nikoli odpoklican s strani sodišča iz vloge člana izvršilnih, upravnih ali nadzornih organov
podjetja ali iz vloge člana vodstva podjetja ali od vodenja poslov kateregakoli podjetja.
104
20
20.1
PLAČILA IN DAJATVE
Nagrajevanje nadzornega sveta, uprave in vodstva Nove KBM
Skupna izplačila članom nadzornega sveta Nove KBM za leto 2012, za obdobje od 1.januar.31.12.2012, so znašala 210.080,24 EUR. Znesek je sestavljen iz 185.779,20 EUR sejnin, 16.110,32
EUR povračil stroškov in 8.190,72 EUR plačanih kotizacij.
Skupna izplačila članom uprave Nove KBM za leto 2012, za obdobje od 1.januar - 31. decembra
2012, so znašala 237.817,91 EUR (235.783,08 EUR izplačil plač, 2.034,83 EUR izplačil regresa),
izplačila v naravi pa so znašala 18.550,70 EUR (13.268,98 EUR bonitete in 5.281,72 EUR vplačil v
dodatni pokojninski sklad). Vsi člani uprave so upravičeni do izplačila odpravnine v višini njihove
šestmesečne osnovne plače.
Skupno plačilo, vključujoč plače in bonuse, ki je bilo izplačano ožjemu vodstvu Nove KBM za leto
2012, za obdobje od 1.januar.- 31.decembra 2012, je znašalo 679.409,61 EUR, izplačila v naravi pa
so znašala 40.933,28 EUR.
Na dan 31. decembra 2012 so imeli člani nadzornega sveta, uprave in ožjega vodstva Nove KBM v
lasti 2428 delnic Nove KBM.
20.2
Krediti članom nadzornega sveta, uprave in ožjega vodstva Nove KBM
Skupni znesek kreditov članom nadzornega sveta Nove KBM je na dan 31.12.2012 znašal 58.000,00
EUR.
Skupni znesek kreditov članom uprave in ožjega vodstva Nove KBM je na dan 31.12.2012 znašal
310.337,01 EUR.
105
21.
21.1
ORGANIZACIJSKA PRAKSA
Kodeks upravljanja
Nova KBM je dolžna poslovati v skladu s slovensko bančno zakonodajo in predpisi, ki od 1. januarja
2007 vključujejo določene zahteve v zvezi s kodeksom upravljanja – med drugim vključujejo tudi zahteve
v zvezi z oblikovanjem revizijskega odbora. Poleg tega slovenski kodeks upravljanja javnih delniških
družb, ki je bil decembra 2009 sprejet s strani LJSE, Združenja članov nadzornih svetov in Združenja
Manager, vsebuje določila slovenske zakonodaje, direktive in priporočila EU, načela poslovanja, interne
predpise LJSE, Združenja članov nadzornih svetov in Združenja Manager ter mednarodno uveljavljene
običaje poslovanja. V skladu s skupno izjavo uprave in nadzornega sveta Nove KBM je Nova KBM v
letu, ki se je končalo 31. decembra 2012, upoštevala določila kodeksa upravljanja javnih delniških
družb.
Ker so delnice banke uvrščene v trgovanje na WSE, banka upošteva Kodeks najboljših praks, ki velja
za družbe, uvrščene na WSE (»Kodeks upravljanja družb WSE«), na osnovi načela »spoštuj ali
pojasni razloge za odstopanje«. Banka v tekočem poročilu objavi obvestilo za vsak primer
neskladnosti s Kodeksom upravljanja družb WSE, skupaj z utemeljitvijo za takšno neskladje, prav tako
v letno poročilo vključi povzetek informacij o neskladju s Kodeksom upravljanja družb WSE.
Nova KBM ne izpolnjuje naslednja pravila in priporočila:
•
Priporočila I.1 glede sestave svoje spletne strani. Nova KBM že ima na svoji spletni strani za
svoje delničarje rubriko za odnose z investitorji, ki je skladna s slovenskimi tržnimi standardi.
Nova KBM ne namerava omogočiti prenašanja skupščin delničarjev preko spleta, snemanja
skupščin delničarjev in objavljanja posnetkov na svoji spletni strani.
•
Pravila II. 1.9 a glede objave objave zapisnika skupščine na spletni strani banke, v audio in
video tehniki. Nova KBM d.d. ne namerava objaviti zapisnik v audio in video tehniki saj se
zapisnik pripravi v notarskem zapisu s strani notarja in se v navedeni obliki tudi objavi na
spletni strani banke.
•
Pravila IV.6 v zvezi z obdobjem med datumom določitve pravice do dividende in izplačilom
dividende. Nova KBM je običajno izplačevala dividende v daljšem časovnem roku po datumu
določitve pravice do dividende, kot pa je 15-dnevni rok, določen v Kodeksu upravljanja družb
WSE.
•
Pravila IV.10 glede omogočanja kakršnegakoli spletnega prenašanja skupščin delničarjev ali
glasovanja s pomočjo elektronskih komunikacij. Nova KBM v predvidljivi prihodnosti ne
namerava omogočiti spletnega prenašanja skupščin delničarjev ali glasovanja s pomočjo
elektronskih komunikacij.
Poleg tega zaradi slovenskih predpisov ne izpolnjuje naslednjih pravil:
•
Pravila II.1.7 glede objave vprašanj delničarjev v zvezi z dnevnim redom skupščine delničarjev
na spletni strani družbe. Nova KBM ne bo objavila takih vprašanj na svoji spletni strani, ker po
slovenski zakonodaji delničarji nimajo pravice posredovati vprašanj v zvezi z dnevnim redom
skupščine delničarjev.
•
Pravila IV.2 glede sprememb pravil, ki veljajo za skupščino delničarjev. Po slovenski
zakonodaji pravila za skupščino delničarjev niso obvezna in Nova KBM nima takih pravil.
•
Pravila IV.7 glede pogojnega izplačila dividend. Po slovenski zakonodaji niso dovoljena
pogojna izplačila dividend.
21.2
Komisije nadzornega sveta
Na dan 31.12.2012 sta v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakonom o
bančništvu (ZBan-1) svoje delo opravljalii revizijska komisija, in komisija za prejemke in imenovanja.
Ostali pomembnejši organi
Kreditni odbor
Kreditni odbor je odgovoren za upravljanje s kreditnim tveganjem in s tveganji velike izpostavljenosti
pri poslovanju s pravnimi osebami. Na datum tega prospekta so bili člani kreditnega odbora Anton
Guzej (predsednik), Simon Hvalec, Aleksander Batič, Irena Lah, direktorica sektorja za ekonomske
106
analize in oceno investicij, Ksenija Mrevlje in mag. Peter Kupljen. Namestnika članov pa sta bila Peter
Budin in Valentino Mendek. Kreditni odbor se sestaja enkrat tedensko.
Likvidnostna komisija
Likvidnostna komisija spremlja stanje in sprejema ukrepe za zagotavljanje kratkoročne likvidnosti. Na
datum tega prospekta so bili člani likvidnostne komisije: Valerija Pilih grah, predsednica, Aleš Hauc
Igor Žibrik, Anton Guzej, Simon Hvalec, Ksenija Mrevlje, Peter Kupljen in.Vlasta Brečko. Namestniki
članov pa so bili: Sandra Vincekovič, Marjetka Šušterič, Valentino Mendek, Ksenija Dougan in Peter
Budin. Likvidnostna komisija se sestaja dnevno.
Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO)
ALCO ocenjuje in spremlja strukturo bilance stanja, kapitalske ustreznosti, obrestnih tveganj,
strukturne likvidnosti, tržnih tveganj, valutnih tveganj, dobičkonosnosti in rezultata profitnih centrov,
finančnih načrtov, skupnega kreditnega tveganja, zakonskih zahtev, davčnega vidika poslovanja in
ostalih tveganj, povezanih z novimi produkti. Na datum tega prospekta so bili člani ALCO Aleš Hauc
(predsednik), Igor Žibrik (namestnik), Valerija Pilih Grah, Marjetka Šušterič, Tatjana Skaza, direktorica
sektorja računovodstva, in Peter Kupljen, izvršilni direktor za področje upravljanja tveganj,
računovodstvo in kontroling. ALCO se sestaja enkrat mesečno.
Komisija za klasifikacijo
Komisija za klasifikacijo je zadolžena za pregledovanje in odobravanje sprememb klasifikacije
komitentov. Na datum tega prospekta so bili člani komisije za klasifikacijo mag. Peter Kupljen
(predsednik), Marjetka Šušterič, Irena Lah , Ksenija Mrevlje, Irena Komel, direktorica sektorja
kontroling. Komisija za klasifikacijo se sestaja mesečno.
Odbor za potrjevanje politik
Odbor za potrjevanje politik je pristojen za potrjevanje politik in strategij, usklajevanje odprtih vprašanj
pri poslovnih politikah, metodologij izračuna ustreznega ekonomskega kapitala banke, matrike tveganj,
matrike ocen in profila tveganj ter ocene ekonomskega kapitala banke za tveganja, za katera banka
ne izračunava ustreznega notranjega kapitala. Na datum tega prospekta so bili člani odbora za
potrjevanje politik Aleš Hauc (predsednik), Igor Žibrik (namestnik), Simon Hvalec, Ksenija Mrevlje,
Aleksander Batič, Anton Guzej, Vlasta Brečko, Nataša Fesel, Nataša Ziherl, Marko Tišma, Alenka
Erker Lozinšek, Miha Šlamberger, Matjaž Likar, Vesna Rožanc, Boža Korbar, Marjetka Šušterič, Irena
Komel in Peter Kupljen.
107
22.
USLUŽBENCI
Skupina Nove KBM je 31. 12. 2012 zaposlovala 2.027 delavcev. Spodnja tabela prikazuje podatke o
številu zaposlenih Skupine Nove KBM za vsako posamezno družbo v Skupini v obdobju 2010-2012, in
sicer na dan 31. december: –
% od
2010
celote
Nova KBM .........................................................
1.393
46
PBS ................................................................
233
7,7
ZM ................................................................
874
28,9
Ostale odvisne in pridružene
družbe ter skupni podjemi
525
17,4
Skupaj...............................................................
3.025
100
2011
1.346
234
875
% od
celote
45,00
7,82
29,25
2012
1.280
236
/
% od
celote
63,15
11,64
/
536
2.991
17,92
100
511
2.027
25,21
100
V Novi KBM je bilo 31. decembra 2012 zaposlenih 1.280 delavcev, medtem ko je bilo 31. decembra
2011 v njej zaposlenih 1.346 delavcev. Zmanjšanje števila zaposlenih v letu 2012 in preteklih letih je
predvsem posledica upokojitev in racionalizacije poslovnih procesov.
Splošna politika nagrajevanja v Novi KBM temelji na zagotavljanju plačila zaposlenih v skladu z
zakonodajo, internimi akti ter razmerami na trgu dela, s ciljem zagotoviti motiviranost zaposlenih,
njihovo lojalnost in posledično preprečitev odhoda zaposlenih, ki bi lahko imel škodljiv vpliv na
poslovanje. Plače se praviloma usklajujejo enkrat letno ter se prilagajajo inflaciji v skladu s kolektivnimi
pogodbami in dogovorom s sindikatom. Plača je sestavljena iz fiksnega dela in dodatkov, kar je v letu
2012 predstavljalo 92 % mase za plače, in variabilnega dela, ki je predstavljal 7 % mase za plače.
Variabilni del plače posameznika je odvisen od njegove delovne uspešnosti in se izplačuje praviloma
mesečno.V odvisnosti od uspešnosti poslovanja banke pa se zaposlenim kvartalno oz. ob koncu leta
lahko izplača še izredna oz. poslovna stimulacija, ki pa v letu 2012 ni bila izplačana.
Nova KBM za svoje zaposlene na vseh ravneh zagotavlja notranje in zunanje programe
usposabljanja. Banka je v letu 2012 v izpopolnjevanje in izobraževanje investirala 154 tisoč € oz. 121
€ na zaposlenega. V povprečju se je vsak dan izobraževalo 11 sodelavcev oz. vsak zaposleni v
povprečju 10,5 ure. V izobraževanja banka vključuje čim širši krog zaposlenih, skladno s tem se je v
letu 2012 izobraževanj udeležilo 72 % zaposlenih. Največ udeležencev je bilo na internih
izobraževanjih, ki so prilagojena specifičnim potrebam ciljnih skupin. Poleg specifičnih strokovnih
znanj banka gradi tudi na veščinah vodenja in prodaje, hkrati pa znanja pridobiva in širi tudi znotraj
skupine ter širše, v obliki eksternih izpopolnjevanj in formalnega izobraževanja.
Več kot polovico zaposlenih (61 %) je bilo v Novi KBM decembra 2012 vključenih v prostovoljno
dodatno pokojninsko zavarovanje pri pokojninski družbi Moja naložba d. d., ki je pridružena družba
Skupine Nove KBM in s katero je banka sklenila sporazum o pristopu k pokojninskemu načrtu.
Mesečna premija prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo je za svoje zaposlene
plačala Nova KBM, je v letu 2012 znašala na delavca 5,844 % njegove bruto mesečne plače oziroma
največ 50 EUR mesečno.
Nekaj več kot 55 % zaposlenih v Novi KBM je včlanjenih v Koordinacijo sindikatov Nove KBM, ki jo
sestavljata dva geografsko ločena sindikata (sindikat zaposlenih na področju Maribora in sindikat
zaposlenih na področju Nove Gorice). Do sedaj v Novi KBM ni bilo nobene stavke, zaustavitve dela,
delovnih sporov ali postopkov, ki bi bistveno vplivali na poslovanje Nove KBM
108
Spodnja tabela prikazuje podatke o deležu zaposlenih po poslovnih področjih v Skupini 31. decembra
2012
Poslovno področje
Delež (v %)
Bančništvo ................................................................
95,07
Lizing, nepremičninska dejavnost in ostalo ................................
2,42
Upravljanje skladov in pokojninska varčevanja ............................
2,52
Spodnja tabela prikazuje podatke o zahtevani izobrazbeni strukturi zaposlenih v banki 31. decembra
2012:
Izobrazba
Delež (v %)
V. stopnja ali manj................................................................
41,17
VI. stopnja...................................................................................
17,19
VII. stopnja..................................................................................
41,64
Število delnic, ki so bile v lasti članov uprave banke, članov nadzornega sveta banke ter višjih
vodstvenih delavcev banke na dan 31.12.2012
Imetnik
Število delnic
% lastništva
24
0,000061
GUZEJ ANTON
440
0,001125
BREČKO VLASTA
300
0,000767
HVALEC SIMON
700
0,001789
MREVLJE KSENIJA
337
0,000861
KUPLJEN PETER
280
0,000716
87
0,000222
BATIČ ALEKSANDER
260
0,000665
UROŠ LORENČIČ
737
0,001884
KEITH CHARLES MILES
FESEL NATAŠA
109
23.
23.1
VEČJI DELNIČARJI
Imetniki delnic Nove KBM, ki imajo lastniški delež ali glasovalne pravice, ki jih je
potrebno prijaviti
Spodnja tabela prikazuje določene informacije v zvezi z lastništvom navadnih delnic Nove KBM na
dan 31. decembra 2012:
Delničar
Število navadnih delnic
Republika Slovenija .....................................................
10.822.805
KDPW-Fiduciarni račun
4.074.595
Pošta Slovenije d.o.o.
2.599.192
GEN d.o.o.
2.500.000
Kapitalska družba d.d. .. ..............................................
1.875.920
Slovenska odškodninska družba d.d. ..........................
1.250.614
ELES
937.500
NFD I, delniški podsklad..............................................
935.833
East Capital Balkan Fund ............................................
925.067
Salink Limited ..............................................................
476.550
23.2
% lastništva
27,66
9,00
6,64
6,39
4,79
3,20
2,40
2,39
2,36
1,22
Drugačne glasovalne pravice za večje delničarje
Večji delničarji Nove KBM nimajo nobenih drugačnih glasovalnih pravic, iz vseh delnic Nove KBM
izhajajo enaka upravičenja.
23.3
Posredni ali neposredni nadzor ali lastništvo izdajatelja
Razen oseb, navedenih v poglavju 23.1, Novi KBM niso poznane nobene osebe, ki bi imele neposreden
ali posreden interes v kapitalu izdajatelja ali glasovalne pravice, ki bi jih bilo potrebno razkriti skladno z
Zakonom o trgu finančnih instrumentov in/ali Zakonom o bančništvu. Novo KBM pred ponudbo v tem
prospektu nadzira Republika Slovenija skupaj s povezanimi osebami. Republika Slovenija bo ohranila
nadzor tudi po ponudbi v tem prospektu, v kolikor bodo Republika Slovenija in povezane osebe
vpisale vse njim pripadajoče ponujene delnice v ponudbi obstoječim delničarjem.
23.4
Ureditve, katerih delovanje lahko v prihodnosti povzroči spremembo nadzora izdajatelja
Novi KBM niso znane ureditve, ki lahko v prihodnosti povzročijo spremembo nadzora nad Novo KBM.
110
24.
TRANSAKCIJE POVEZANIH OSEB
Pri običajnem poslovanju Skupina Nove KBM redno sklepa posle z Banko Slovenije, Republiko
Slovenijo in njenimi povezanimi osebami, člani nadzornega sveta Nove KBM, člani uprave Nove KBM
in svojimi zaposlenimi kot tudi s člani nadzornih svetov, uprav in zaposlenimi v odvisnih družbah
Skupine Nove KBM. Posli, ki v teku običajnega poslovanja vključujejo povezane osebe, so se izvajali,
kot če osebi ne bi bili povezani, po običajnih tržnih cenah in pod enakimi pogoji kot pri poslih s tretjimi
osebami. Če je bilo ustrezno, so se uporabili modeli vrednotenja. Skupina Nove KBM verjame, da se
bodo takšni posli nadaljevali tudi v predvidljivi prihodnosti. Za bolj podrobne informacije o njenih poslih
ter stanju poslov s povezanimi osebami glej pojasnilo 54 k računovodskim izkazom za leta, ki so se
končala 31. decembra 2011 in 2012, ki so vključeni v letno poročilo Skupine Nove KBM in Nove KBM
d.d. za leto 2012 in je objavljeno na spletni strani Nove KBM.
111
25.
25.1
FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH, FINANČNEM
POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH
Pretekle finančne informacije
Računovodski izkazi izdajatelja so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja (»MSRP«), kot jih je sprejela Evropska unija.
Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov
in podrobnejša pojasnila računovodskih izkazov, so navedena v letnih poročilih Skupine Nove KBM za
leto 2010, 2011 in 2012, ki so dostopna na sedežu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja
(http://www.nkbm.si/porocila).
25.2
Začasne finančne informacije
Se ne uporablja.
25.3
Finančna poročila
Glej kazalo računovodskih izkazov na strani F-1 ter računovodske izkaze, ki mu sledijo.
25.4
Revizije preteklih finančnih informacij
Pretekle letne finančne informacije so bile revidirane s strani Ernst & Young d.o.o. (za leti 2010 in
2011) in Deloitte revizija d.o.o. (za leto 2012).
Poročila revizorja so predstavljena v letnih poročilih Skupine Nove KBM za leto 2010, 2011 in 2012, ki
so dostopna na sedežu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja (http://www.nkbm.si/porocila).
25.5
Politika dividend
O razdelitvi akumuliranega dobička v posameznem poslovnem letu se odloči na skupščini delničarjev.
S sklepom skupščine delničarjev lahko delničarji ves akumulirani dobiček ali njegov del namenijo za
vse ali nekatere od naslednjih namenov:
•
•
•
razdelitev delničarjem;
oblikovanje drugih rezerv; in
udeležba članov uprave, članov nadzornega sveta ali zaposlenih pri dobičku.
S sklepom se lahko delničarji odločijo tudi, da akumuliranega dobička ne razdelijo, temveč ga v celoti
prenesejo v naslednje poslovno leto.
Po uvrstitvi delnice KBMR v kotacijo Ljubljanske borze je Nova KBM, kljub težavnim gospodarskim
razmeram, sledila politiki izplačevanja dividend iz bilančnega dobička v višini najmanj 35% čistega
dobička. Pri oblikovanju dividendne politike so bile v preteklosti upoštevana pričakovanja delničarjev
ter zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke in Skupine. Ob tem je banka pričakovala, da bodo višje
dividende povečevale zanimivost delnic za vlagatelje, kar bi tudi ugodno vplivalo na stabilnosti
lastniške strukture banke. Višja izplačila dividend niso imela vpliva na uresničevanje razvojnih načrtov
in finančno stabilnost. Banka je v letih od 1993 do 2010 poslovala z realnim čistim dobičkom (ob
upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin) v povprečju nekaj nad 20 milijonov evrov. V letih od 2011
do 2013 bo banka poslovala z izgubo, medtem ko dobičke iz rednega poslovanja načrtuje v letih za
tem.
Banka politike izplačevanja dividend ne bo spreminjala. Banka vodi politiko dividend, ki predvideva
letno izplačilo dividend iz dobička poslovnega leta v višini 35 % za poslovno leto, vendar le v primeru,
ko banka izkaže bilančni dobiček in ko ni ogrožena kapitalska ustreznost banke ali Skupine Nove
KBM.
25.6
Pravni postopki
Infond Holding d.d. – v stečaju toži Novo KBM za razveljavitev transakcij, na podlagi katerih je Nova
KBM zasegla delnice družb Mercator d.d. in Pivovarna Laško d.d., ki so bile dane Novi KBM v zastavo
kot zavarovanje za kreditne pogodbe z družbo Infond Holding d.d., in posledično za vračilo zaseženih
delnic in njihovo vključitev v premoženje sedaj insolventne družbe Infond Holding d.d. – v stečaju.
Vrednost tega zavarovanja je približno 10 mio EUR. Nesporno je, da Infond Holding d.d. ni izpolnil
obveznosti po svojih kreditih in da je zavarovanje bilo veljavno izročeno. Če bo Infond Holding d.d. – v
112
stečaju uspel v tožbi, Nova KBM potencialno morda ne bo mogla izterjati celotne vrednosti kreditov,
zavarovanih s temi delnicami.
Študentski servis Maribor d.o.o. je vložil tožbo proti Novi KBM za odškodnino v višini 3 mio EUR. Nova
KBM je pobotala svojo terjatev do tožnika z njegovim depozitom pri Novi KBM. Tožnik trdi, da Nova
KBM nima nobene terjatve do njega in da zato niso bili izpolnjeni pogoji za pobot.
25.7
Znatne spremembe finančnega ali tržnega položaja izdajatelja
Finančni in tržni položaj ter obeti Skupine Nove KBM se po 31. decembru 2012 niso bistveno spremenili.
113
26.
26.1
DODATNE INFORMACIJE
Delničarski kapital
26.1.1 Osnovni kapital
Na datum tega prospekta znaša osnovni kapital Nove KBM 140.814.313,08 EUR in ga sestavlja
137.645.135 navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami. Vse delnice Nove KBM so v
celoti vplačane. Pripadajoči znesek ene delnice Nove KBM znaša 1,0230 EUR.
Nova KBM ima le en razred delnic, ki so v vseh pogledih enakovredne (pari passu). Vsaka navadna
delnica imetniku prinaša en glas na skupščini delničarjev Nove KBM.
26.1.2 Delnice, ki ne pomenijo kapitala
Ne obstajajo delnice, ki ne pomenijo kapitala.
26.1.3 Lastne delnice
Nova KBM ni imetnica lastnih delnic.
26.1.4 Zamenljivi vrednostni papirji
Nova KBM ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi bili zamenljivi za delnice Nove KBM.
26.1.5 Odobreni kapital
Na podlagi sklepa skupščine z dne 8.6.2012 je uprava banke pooblaščena, da v roku 5 let od vpisa
sprememb v sodni register enkrat ali večkrat poveča osnovni kapital banke za največ 20.407.156,00 EUR
z izdajo novih delnic za denarne vložke.
26.1.6 Opcije
Nova KBM ni izdala opcij za pridobitev delnic Nove KBM.
26.1.7 Zgodovina osnovnega kapitala
Naslednja tabela daje pregled vseh sprememb izdanega osnovnega kapitala Nove KBM v času od 1.
januarja 2004 do 19.. aprila 2013:
Datum
18. april 2013
10. maj 2011
29. oktober 2008
13. september 2007
18. januar 2007
11. oktober 2004
Opis
Povečanje
osnovnega kapitala
Povečanje
osnovnega kapitala
Povečanje
osnovnega kapitala
Delitev delnic
Konverzija v EUR
Povečanje
osnovnega kapitala
Sprememba
števila delnic
da
Skupno število
delnic
137.646.239
Osnovni kapital
140.814.313,08 EUR
da
39.122.968
40.814.313,08 EUR
da
26.081.979
27.209.542,43 EUR
da
ne
da
23.357.984
2.919.748
2.919.748
24.367.785,01 EUR
24.367.785,01 EUR
5.839.496.000 SIT
Do 13. septembra 2007 je imela Nova KBM v obtoku 2.919.748 navadnih imenskih delnic, osnovni kapital
banke pa je znašal 24.367.785,01 EUR. 13. septembra 2007 je bilo v centralni register pri KDD vpisanih
dodatnih 20.438.236 navadnih kosovnih imenskih delnic, in sicer na podlagi sklepa skupščine Nove KBM
z dne 20. avgusta 2007 o spremembi statuta in vpisa te spremembe statuta v sodni register Okrožnega
sodišča v Mariboru dne 28. avgusta 2007, s katerim se je vsaka tedaj obstoječa delnica razdelila na osem
delnic.
Na podlagi ponudbe delnic v oktobru 2008 je Okrožno sodišče v Mariboru dne 29. oktobra 2008 vpisalo
povečanje osnovnega kapitala za 2.841.757,42 EUR (dodatnih 2.723.995 navadnih imenskih delnic) (glej
poglavje 25.1.5).
114
Na podlagi zvedene dokapitalizacije v letu 2011 je bil osnovni kapital povečan na skupno 40.814.313,08
EUR.
Na podlagi konverzije terjatve iz naslova glavnice hibridnega posojila v višini 100 mio EUR v osnovni
kapital z uporabo instituta odobrenega kapitala v začetku aprila 2013, je bil osnovni kapital povečan na
skupno 140.814.313,08 EUR.
26.2
Statut Nove KBM
26.2.1 Cilji in namen poslovanja
Nova KBM izvaja finančne storitve (bančne storitve, nekatere vzajemno priznane finančne storitve in
dodatne finančne storitve) in pomožne bančne storitve. Statut Nove KBM povzema zakonske opredelitve
vzajemno priznanih finančnih storitev in dodatnih finančnih storitev po slovenskem Zakonu o bančništvu.
26.2.2
Uprava in nadzorni svet
Statut v zvezi s sestavo uprave, imenovanjem in odpoklicem članov uprave in dolžnostmi članov uprave
sledi določilom veljavne zakonodaje. Enako sledi določilom veljavne zakonodaje glede mandatne dobe in
pogojev za članstvo v nadzornem svetu banke.
Odločitve iz pristojnosti uprave banke sprejemajo predsednik in člani uprave praviloma soglasno, v
primeru nesoglasja pa z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas
predsednika uprave. Nadzorni svet sprejema vse odločitve z večino oddanih glasov.
26.2.3 Opis pravic, povezanih z navadnimi delnicami
Ponujene delnice so del edinega razreda delnic v Novi KBM ter so v vseh pogledih enakovredne (pari
passu) vsem ostalim navadnim delnicam Nove KBM. Imetniki navadnih delnic imajo naslednje pravice:
•
pravico do udeležbe pri upravljanju Nove KBM (vsaka navadna delnica daje njenemu lastniku
pravico do enega glasu na skupščini delničarjev);
•
pravico do dela dobička Nove KBM (dividende); in
•
pravico do sorazmernega dela pri razdelitvi preostalega premoženja v primeru stečaja ali
likvidacije Nove KBM.
Skladno z veljavno zakonodajo imajo obstoječi delničarji tudi prednostno pravico do vpisa novih delnic v
primeru povečanja osnovnega kapitala, razen če se ta pravica izključi z večino najmanj 75% pri sklepanju
zastopanega osnovnega kapitala na skupščini delničarjev.
26.2.4 Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delničarjev
Statut Nove KBM ne vsebuje strožjih pogojev glede ukrepov oziroma primerov, ki bi spreminjali pravice
delničarjev, kot je določeno z zakonom.
26.2.5 Sklic skupščine delničarjev
Skupščino delničarjev skliče uprava Nove KBM. Lahko pa jo skliče tudi nadzorni svet v primerih, ko
uprava tega ne stori pravočasno ali ko je sklic skupščine delničarjev nujen za zagotovitev nadaljnjega
poslovanja Nove KBM. Skupščino delničarjev je treba sklicati, če to od uprave Nove KBM v pisni obliki
zahtevajo delničarji, ki imajo skupaj eno dvajsetino osnovnega kapitala. Pri tem navedejo namen in
razloge za takšno zahtevo.
Skupščina delničarjev se mora skladno z zakonodajo sestati vsaj enkrat letno. Običajno poteka na sedežu
Nove KBM ali na kraju, ki se opredeli v obvestilu o skupščini delničarjev. Delničar se lahko udeleži
skupščine in na njej uresničuje glasovalno pravico pod pogojem, da najkasneje tri dni pred dnevom
zasedanja skupščine svojo udeležbo na skupščini prijavi.
Skupščina delničarjev odloča o vsaki od naslednjih zadev:
•
sprejem letnega poročila;
115
•
razporeditev akumuliranega dobička;
•
imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta;
•
podelitev razrešnice članom uprave in nadzornega sveta;
•
spreminjanje statuta;
•
povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala;
•
prenehanje Nove KBM in statusno preoblikovanje;
•
imenovanje revizorja; in
•
druge zadeve, če je tako določeno s statutom ali zakonodajo.
Skupščina lahko sklepe sprejema z navadno večino oddanih glasov, razen če je s statutom ali slovensko
zakonodajo določena kvalificirana večina. Vsaka kosovna delnica imetniku prinaša en glas. Pravica do
glasovanja se lahko uveljavlja tudi prek pooblaščenca. Da bi bil pooblaščenec upravičen do uveljavljanja
glasovalne pravice, mora imeti pisno pooblastilo. To pooblastilo ostane deponirano pri Novi KBM.
26.2.6 Določbe statuta, ki vplivajo na odlog, preložitev ali preprečitev sprememb nadzora
izdajatelja
Statut Nove KBM ne vsebuje določb, ki bi vplivale na odlog, preložitev ali preprečitev sprememb nadzora
izdajatelja.
26.2.7 Določbe statuta, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo
delničarjev
Statut Nove KBM ne vsebuje določb, ki bi urejale prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo
delničarjev.
26.2.8 Določbe statuta, ki urejajo spremembo kapitala, kadar so ti pogoji strožji, kot to nalaga
zakonodaja
Statut Nove KBM ne vsebuje strožjih pogojev glede spremembe kapitala, kot jih nalaga zakonodaja.
26.3
Rezerve
Nova KBM za svoje poslovanje oblikuje naslednje vrste rezerv:
•
kapitalske rezerve,
•
zakonske rezerve,
•
rezerve za lastne delnice,
•
statutarne rezerve,
•
druge rezerve.
Znesek zakonskih rezerv določata slovenska zakonodaja in statut Nove KBM. Zahtevani znesek
zakonskih rezerv, ki so dodane določenim kapitalskim rezervam, je običajno enak štirikratnemu znesku
osnovnega kapitala Nove KBM.
Statutarne rezerve Nove KBM se oblikujejo iz čistega dobička. Statutarne rezerve se oblikujejo v znesku,
ki pomeni osemkratni znesek osnovnega kapitala banke. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za
naslednje namene:
•
oblikovanje rezerv za lastne delnice;
•
pokrivanje izgub, ki jih ni mogoče pokriti iz čistega dobička, prenesenega dobička ali drugih
rezerv; in
•
povečanje osnovnega kapitala Nove KBM.
116
Statutarne rezerve se prav tako lahko uporabijo za kakršnokoli obveznost za škodo, ki jo Nova KBM
povzroči s svojim poslovanjem, ali za druge izredne izdatke, če skupni znesek takšnih izdatkov Nove KBM
presega 500.000 EUR. V takšnih primerih se ustrezen znesek sprosti iz statutarnih rezerv. Oblikovanje in
uporaba statutarnih rezerv po zgoraj navedenih določilih se upoštevata v letnem poročilu za poslovno leto,
v katerem so bile rezerve oblikovane ali uporabljene.
Če Nova KBM v poslovnem letu pridobi lastne delnice, se zahteva, da za lastne delnice v bilanci stanja za
isto poslovno leto oblikuje rezerve v višini zneska, plačanega za pridobitev lastnih delnic.
Druge rezerve, ki se oblikujejo iz čistega dobička, se lahko uporabijo za oblikovanje rezerv za lastne
delnice, pokrivanje izgub in povečanje osnovnega kapitala Nove KBM. Druge rezerve, oblikovane iz
akumuliranega dobička, se lahko uporabijo izključno za te namene, dokler ne dosežejo 2,7-kratnika
osnovnega kapitala Nove KBM. Druge rezerve, ki so prav tako oblikovane iz akumuliranega dobička in
presegajo 2,7-kratnik osnovni kapital, se lahko tudi razdelijo delničarjem, zaposlenim in članom uprave ter
nadzornega sveta Nove KBM.
26.4
Obvestila delničarjem
Pomembna obvestila glede Nove KBM in njenih delničarjev se objavijo na AJPES ali javnih občilih, na
spletni strani Nove KBM in v javnem sistemu obveščanja Ljubljanske borze (SEONet) ter preko sistema
ESPI ali EBI na Poljskem.
26.5
Razkritja pomembnih deležev
Vsak delničar mora skladno s pravili, ki jih vsebuje Zakon o trgu finančnih instrumentov, obvestiti Novo
KBM in ATVP, če doseže ali preseže prag deleža, določen v Zakonu o trgu finančnih instrumentov, ali če
se njegov delež zmanjša pod ta prag deleža. Ker so delnice Nove KBM uvrščene na WSE, mora vsak
delničar skladno s pravili, ki jih vsebuje poljski Zakon o javnih ponudbah, obvestiti Novo KBM in PFSA, če
bo dosegel ali presegel določeni prag deleža ali če se bo njegov delež zmanjšal pod ta prag deleža.
117
27.
POMEMBNE POGODBE
Nova KBM v običajnem poteku poslovanja sklepa veliko število pogodb, vključno s sponzorskimi in
donatorskimi.
V letu 2004 je Nova KBM s PBS in Pošto Slovenije sklenila štiriindvajsetletno pogodbo, ki ji daje izključno
pravico izvajanja nekaterih bančnih storitev za svoje komitente v poštnih poslovalnicah. Poleg tega lahko
Pošta Slovenije na podlagi pogodbe opravlja dogovorjene storitve v imenu in za račun Nove KBM. S
pogodbo je določena izmenjava informacij in dokumentacije, poravnava plačil za storitve, ki jih izvrši Pošta
Slovenije, postopek reševanja zahtevkov komitentov in varovanje podatkov. Novembra 2010 so bile
obstoječima storitvama dviga in pologa gotovine dodane tri nove osnovne bančne storitve (hitri kredit,
depoziti in odpiranje transakcijskih računov). Pogodba omogoča Pošti Slovenije, da sklepa predhodno
dogovorjene posle v imenu in za račun Nove KBM. Nova KBM in Pošta Slovenije sta se dogovorili, da bosta
pooblastili zaposlene na poštnih okencih Pošte Slovenije za izvajanje teh storitev v vseh poslovalnicah Pošte
Slovenije. Nova KBM plačuje PBS in Pošti Slovenije za pravico nudenja bančnih storitev v poštnih
poslovalnicah provizijo za vsako opravljeno transakcijo, kar letno znaša približno 0,5 mio EUR.
118
28.
INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV IN DEKLARACIJE O VSEH
INTERESIH
V prospekt ni vključeno nobeno mnenje ali poročilo, ki se pripisuje osebi kot strokovnjaku. Prav tako ni v
prospektu nobenih informacij, katerih izvor bi bila tretja oseba.
119
29.
INFORMACIJE O DELEŽIH
Informacije o odvisnih in pridruženih družbah so podane v poglavju 13 »Organizacijska struktura«.
120
30.
RAZKRITI DOKUMENTI
Izvode naslednjih dokumentov v slovenščini si je mogoče ogledati na spletni strani Nove KBM in v prostorih
Nove KBM med delovnim časom vsak dan v tednu (z izjemo sobot, nedelj in praznikov) 14 dni od datuma
tega prospekta:
(i)
statut Nove KBM, ki velja na datum izdaje tega prospekta in bo veljal tudi ob zaključku ponudbe;
(ii)
konsolidirane računovodske izkaze Skupine Nove KBM za leta, ki so se končala 31. decembra
2010,in 2011, revidirane s strani Ernst & Young d.o.o., skupaj s poročilom Ernst & Young d.o.o. ter
konsolidirane računovodske izkaze Skupine Nove KBM za leto, ki se je končalo 31. decembra
2012, revidirane s strani Deloitte revizija d.o.o., skupaj s poročilom Deloitte revizija d.o.o.;
(ii)
nekonsolidirane računovodske izkaze Nove KBM za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, in
2011, revidirane s strani Ernst & Young d.o.o., skupaj s poročilom Ernst & Young d.o.o. ter
nekonsolidirane računovodske izkaze Nove KBM za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012,
revidirane s strani Deloitte revizija d.o.o., skupaj s poročilom Deloitte revizija d.o.o. ;
(iii)
letna poročila Skupine Nove KBM za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012.
Letne in vmesne konsolidirane računovodske izkaze pripravlja Skupina Nove KBM skladno z MSRP.
Izvodi njenih prihodnjih revidiranih letnih konsolidiranih računovodskih izkazov in nerevidiranih vmesnih
konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih je treba zagotoviti imetnikom delnic, bodo na voljo za ogled na
sedežu Nove KBM na poslovnem naslovu Nova Kreditna banka Maribor d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2000
Maribor, Slovenija.
121
31.
KAZALO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Revidirani konsolidirani računovodski izkazi na dneve in za leta, ki so se končala 31. decembra 2010,
2011 in 2012, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih
je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU (skupaj
»računovodski izkazi«).
Revidirani konsolidirani računovodski izkazi za leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011
in 2012
Konsolidirani izkazi poslovnega izida za tri leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012..124
Konsolidirani izkazi vseobsegajočega donosa za tri leta, ki so se končala 31. decembra 2010,
2011 in 2012……………………………………………………………………………………………………125
Konsolidirani izkazi finančnega položaja za tri leta, ki so se končala 31. decembra 2010,
2011 in 2012……………………………………………………………………………………………………126
Konsolidirani izkazi denarnih tokov za tri leta, ki so se končala 31. decembra 2010, 2011 in 2012…..127
Konsolidirani izkazi sprememb lastniškega kapitala za tri leta, ki so se končala 31. decembra 2010,
2011 in 2012………………………………………………………………………………………… ……….129
122
REVIDIRANI KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA
LETA, KI SO SE KONČALA
31. DECEMBRA
2010, 2011 IN 2012
123
1 Skupinski izkaz poslovnega izida – Skupina Nove KBM
v tisoč €
1.1.–
31.12.2010
VSEBINA
Prihodki iz obresti
1.1.–
31.12.2011
1.1.–
31.12.2012
254.226
262.805
227.856
(106.924)
(127.212)
(122.012)
147.302
135.593
105.844
1.731
2.956
2.572
Prihodki iz opravnin (provizij)
104.059
98.432
94.185
Odhodki za opravnine (provizije)
(40.977)
(42.004)
(35.385)
63.082
56.428
58.800
1.386
(615)
25.972
Odhodki za obresti
Čiste obresti
Prihodki iz dividend
Čiste opravnine (provizije)
Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
(12.448)
3.682
(5.306)
Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
(1.428)
(7.216)
2.656
Čisti dobički iz tečajnih razlik
15.148
484
736
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev
v posesti za prodajo
(110)
563
15
Drugi čisti poslovni dobički
9.286
248
2.451
Administrativni stroški
(113.418)
(108.455)
(104.059)
Amortizacija
(15.252)
(16.644)
(16.443)
Rezervacije
(3.225)
(16.939)
(9.072)
(79.997)
(158.452)
(300.394)
5.661
185
144
283
287
(3.553)
DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
18.001
(107.895)
(239.637)
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
(6.588)
21.443
12.490
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
11.413
(86.452)
(227.147)
0
5.330
21.450
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA
11.413
(81.122)
(205.697)
a) lastnikov obvladujoče banke
10.780
(82.440)
(205.589)
10.780
(87.770)
(227.039)
0
5.330
21.450
b) manjšinskih lastnikov
633
1.318
(108)
Osnovni čisti dobiček/izguba na delnico (v €)
0,41
(2,38)
(5,25)
Popravljeni čisti dobiček/izguba na delnico (v €)
0,41
(2,38)
(5,25)
Oslabitve
Pripadajoči dobički iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb,
obračunanih po kapitalski metodi
Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi
povezanimi obveznostmi
Čisti dobički po obdavčitvi iz ustavljenega poslovanja
– redno poslovanje
– ustavljeno poslovanje
124
2 Skupinski izkaz drugega vseobsegajočega donosa – Skupina Nove KBM
v tisoč €
1.1.–
1.1.–
1.1.–
31.12.2010 31.12.2011 31.12.2012
VSEBINA
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI
11.413
(81.122)
(205.697)
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI
(3.123)
(19.647)
22.234
Čisti dobički/izgube, pripoznani v uskupinjevalnem popravku kapitala
(1.098)
901
(2.474)
Dobički/izgube, pripoznani v uskupinjevalnem popravku kapitala
(1.098)
901
(2.274)
Prenos dobičkov iz uskupinjevalnega popravka kapitala v poslovni izid
0
0
(200)
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi
sredstvi, razpoložljivimi za prodajo
(2.257)
(22.455)
29.704
Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja
(2.874)
(31.215)
18.909
617
8.760
10.795
(26)
(107)
53
0
(3.150)
971
258
5.164
(6.020)
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI
8.290
(100.769)
(183.463)
a) lastnikov obvladujoče banke
7.818
(101.253)
(183.880)
472
484
417
Prenos izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid
Pripadajoči dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja in zadržanem
dobičku v zvezi z naložbami v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb,
obračunanih po kapitalski metodi
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z
ustavljenim poslovanjem
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa
b) manjšinskih lastnikov
125
3 Skupinski izkaz finančnega položaja – Skupina Nove KBM
v tisoč €
VSEBINA
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
– krediti bankam
– krediti strankam, ki niso banke
– druga finančna sredstva
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje
31.12.2010
31.12.2011
31.12.2012
140.398
147.373
223.882
3.148
8.741
1.572
16.705
38.475
34.563
878.006
699.603
589.413
4.281.287
4.040.238
3.633.260
246.360
177.420
162.408
4.034.927
3.844.085
3.397.900
0
18.733
72.952
180.220
449.605
500.108
1.371
6.405
2.282
92.699
94.376
86.765
Naložbene nepremičnine
44.966
54.544
53.317
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane
po kapitalski metodi
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
32.481
33.451
37.485
41.719
47.539
3.090
14.279
34.031
41.317
3.739
2.014
2.424
10.540
32.017
38.893
Opredmetena osnovna sredstva
– terjatve za davek
– odložene terjatve za davek
Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
– vloge bank
139.378
158.690
114.756
5.866.657
5.813.071
5.321.810
130.149
415.478
485.149
6.112
2.486
1.658
5.215.538
4.901.890
4.528.517
168.546
154.660
107.077
– vloge strank, ki niso banke
3.712.304
3.760.483
3.612.206
– krediti bank
1.076.829
701.045
576.004
348
156
6.472
– krediti strank, ki niso banke
– dolžniški vrednostni papirji
– podrejene obveznosti
– druge finančne obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za
odpravo pripoznanja
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
– obveznosti za davek
– odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI
65.472
48.973
88.592
192.039
187.923
98.069
0
48.650
40.097
0
8.022
0
22.620
38.252
46.630
6.023
0
0
217
0
0
5.806
0
0
47.226
11.380
6.652
5.068.606
5.427.668
5.377.508
Osnovni kapital
27.210
40.815
40.814
Kapitalske rezerve
78.314
165.775
165.775
Presežek iz prevrednotenja
(5.542)
(25.096)
(1.149)
Uskupinjevalni popravek kapitala
Rezerve iz dobička
Lastni deleži
Zadržani dobiček/izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega leta)
KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE BANKE
Kapital manjšinskih lastnikov
SKUPAJ KAPITAL
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
126
(868)
(127)
(2.365)
297.010
300.726
289.741
(1.412)
(1.412)
(1.412)
2.188
(86.628)
(281.237)
396.900
394.053
210.167
42.089
41.510
43.037
438.989
435.563
253.204
5.866.657
5.813.071
5.321.810
4 Skupinski izkaz denarnih tokov – Skupina Nove KBM
v tisoč €
1.1.–
31.12.2010
1.1.–
31.12.2011
1.1.–
31.12.2012
Oznaka
VSEBINA
A.
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a)
Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo
18.001
(107.895)
(239.637)
Amortizacija
15.252
16.644
16.443
32
(26)
(21)
94
2.862
5.208
(5.661)
(185)
(144)
(15.148)
(484)
(736)
Čisti (dobički)/izgube iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
(14)
(527)
58
Čisti (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in
naložbenih nepremičnin
109
(942)
22
Drugi (dobički) iz naložbenja
0
(8.682)
(19.690)
Druge izgube iz financiranja
11.045
11.351
10.079
(283)
(287)
3.553
(2.257)
0
0
Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo
(2.421)
172.546
305.830
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev
in obveznosti
18.749
84.375
80.965
Zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov)
55.006
114.190
367.336
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
15.588
(5.586)
7.154
8.017
10.323
3.897
(Odprava oslabitve) finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in
neopredmetenih sredstev
Pripadajoči (dobički) iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih
družb, obračunanih po kapitalski metodi
Čisti (dobički) iz tečajnih razlik
Čisti nerealizirani (dobički)/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za
prodajo in ustavljeno poslovanje in z njimi povezanimi obveznostmi
Čiste nerealizirane (izgube) v kapitalu oziroma presežku iz prevrednotenja
iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (brez učinka odloženega
davka)
b)
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov
Čisto zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
c)
168.355
151.573
126.460
(121.027)
(13.381)
242.901
2.993
521
732
Čisto (povečanje) drugih sredstev
(18.920)
(29.260)
(13.808)
(Zmanjšanja) poslovnih obveznosti
(13.846)
(63.881)
(223.224)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke
(60.270)
285.329
69.671
4.670
(3.626)
(827)
72.475
(339.274)
(318.343)
(24.965)
(16.499)
39.619
(5.756)
10.189
(13.344)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni
vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev,
merjenih po odplačni vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti
d)
Denarni tokovi pri poslovanju (a + b + c)
59.909
134.684
225.077
e)
(Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb
(5.824)
4.748
(779)
f)
Neto denarni tokovi pri poslovanju (d + e)
54.085
139.432
224.298
127
tisoč €
Oznaka
1.1.–
31.12.2010
1.1.–
31.12.2011
1.1.–
31.12.2012
56.395
43.295
120.263
2.259
11.257
8.472
Prejemki pri prodaji neopredmetenih sredstev
0
0
4
Prejemki pri prodaji naložb v kapital pridruženih družb – ustavljeno
poslovanje
0
212
15.000
VSEBINA
B.
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a)
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin
Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo
b)
402
382
562
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
18.737
26.998
94.193
Denarna sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo
34.997
0
0
Drugi prejemki iz naložbenja – ustavljeno poslovanje
0
4.446
2.032
Izdatki pri naložbenju
(92.194)
(345.845)
(152.000)
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin)
(26.437)
(41.792)
(14.342)
(9.296)
(9.646)
(11.651)
(9.416)
0
0
0
(7.344)
0
0
0
(2)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev)
(Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb, brez prejetih denarnih
sredstev)
(Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih družb – ustavljeno
poslovanje)
(Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
(47.045)
(287.063)
(126.005)
c)
Neto denarni tokovi pri naložbenju (a + b)
(35.799)
(302.550)
(31.737)
C.
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a)
Prejemki pri financiranju
0
104.328
0
Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov
0
104.328
0
(13.669)
(23.041)
(101.567)
(2.333)
(4.309)
(634)
(11.244)
(15.470)
(99.933)
b)
Izdatki pri financiranju
(Plačane dividende in deleži v dobičku)
(Odplačila podrejenih obveznosti)
(Druga izplačila, povezana s financiranjem)
c)
D.
E.
Neto denarni tokovi pri financiranju (a + b)
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove
ustreznike
Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Af + Bc +
Cc)
(92)
(3.262)
(1.000)
(13.669)
81.287
(101.567)
258
2.873
(4.248)
4.617
(81.831)
90.994
F.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
319.859
324.734
245.776
G.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D + E + F)
324.734
245.776
332.522
128
5 Skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje od 1.1. do 31.12.2010 – Skupina Nove KBM
v tisoč €
VSEBINA
ZAČETNO STANJE POSLOVNEGA
LETA
Vseobsegajoči donos poslovnega leta
po obdavčitvi
Osnovni
kapital
Uskupinjevalni
Kapitalske
Presežek iz
popravek
rezerve prevrednotenja
kapitala
Rezerve iz
dobička
Zadržani
dobiček
(vključno s
čistim
dobičkom
poslovnega
leta)
Lastni
Kapital
deleži
Kapital
lastnikov
(odbitna
manjšinskih
obvladujoče
postavka
lastnikov
banke
kapitala)
Skupaj
kapital
27.210
78.314
(3.484)
26
281.138
9.161
0
392.365
38.909
431.274
0
0
(2.067)
(895)
0
10.780
0
7.818
472
8.290
Prevzem Credy banke a.d.
0
0
0
0
0
0
0
0
3.140
3.140
Dokapitalizacija Credy banke a.d.
0
0
0
0
0
(410)
0
(410)
410
0
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic
0
0
0
0
0
0
(1.412)
(1.412)
0
(1.412)
Izplačilo dividend
0
0
0
0
0
0
0
0
(2.330)
(2.330)
Razporeditev čistega dobička v rezerve
iz dobička
0
0
0
0
15.901
(15.901)
0
0
0
0
Drugo
0
0
9
1
(29)
(1.442)
0
(1.461)
1.488
27
27.210
78.314
(5.542)
(868)
297.010
2.188
(1.412)
396.900
42.089
438.989
KONČNO STANJE POSLOVNEGA
LETA
129
5 Skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje od 1.1. do 31.12.2011 – Skupina Nove KBM
v tisoč €
Uskupinjevalni
Kapitalske
Presežek iz
popravek
rezerve prevrednotenja
kapitala
Zadržani
dobiček
(vključno s
Rezerve iz
čisto
dobička
izgubo
poslovnega
leta)
Lastni
Kapital
deleži
Kapital
lastnikov
(odbitna
manjšinskih
obvladujoče
postavka
lastnikov
banke
kapitala)
VSEBINA
Osnovni
kapital
ZAČETNO STANJE POSLOVNEGA LETA
27.210
78.314
(5.542)
(868)
297.010
2.188
(1.412)
396.900
42.089
438.989
0
0
(19.555)
742
0
(82.440)
0
(101.253)
484
(100.769)
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala
13.605
90.723
0
0
0
0
0
104.328
0
104.328
Dokapitalizacija Credy banke a.d.
0
0
0
0
0
(162)
0
(162)
162
0
Izplačilo dividend
0
0
0
0
0
(3.119)
0
(3.119)
(1.209)
(4.328)
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz
dobička
0
0
0
0
3.716
(3.716)
0
0
0
0
Vseobsegajoči donos poslovnega leta
po obdavčitvi
Drugo
KONČNO STANJE POSLOVNEGA LETA
Skupaj
kapital
0
(3.262)
1
(1)
0
621
0
(2.641)
(16)
(2.657)
40.815
165.775
(25.096)
(127)
300.726
(86.628)
(1.412)
394.053
41.510
435.563
130
5 Skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje od 1.1. do 31.12.2012 – Skupina Nove KBM
v tisoč €
VSEBINA
ZAČETNO STANJE POSLOVNEGA
LETA
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi
Zadržana
izguba
Uskupinjevalni
(vključno s
Osnovni Kapitalske
Presežek iz
Rezerve iz
popravek
čisto
kapital
rezerve prevrednotenja
dobička
kapitala
izgubo
poslovnega
leta)
Lastni
Kapital
deleži
Kapital
lastnikov
(odbitna
manjšinskih
obvladujoče
postavka
lastnikov
banke
kapitala)
Skupaj
kapital
40.815
165.775
(25.096)
(127)
300.726
(86.628)
(1.412)
394.053
41.510
435.563
0
0
23.947
(2.238)
0
(205.589)
0
(183.880)
417
(183.463)
Izplačilo dividend
0
0
0
0
0
0
0
0
(631)
(631)
Razporeditev čistega dobička v
rezerve iz dobička
0
0
0
0
787
(787)
0
0
0
0
(1)
0
0
0
(11.772)
11.767
0
(6)
1.741
1.735
40.814
165.775
(1.149)
(2.365)
289.741
(281.237)
(1.412)
210.167
43.037
253.204
Drugo
KONČNO STANJE POSLOVNEGA
LETA
131
SEDEŽ BANKE
Nova Kreditna banka Maribor d.d.
Ulica Vita Kraigherja 4
2505 Maribor
Slovenija