Senzorna integracija v življenju

SENZORNA INTEGRACIJA
V DELOVNO TERAPEVTSKI
OBRAVNAVI RAZVOJNE
AMBULANTE V ZD MARIBOR
XXIV. SRECANJE PEDIATROV V MARIBORU
IN
XI. SRECANJE MEDICINSKIH SESTER V MARIBORU
REHABILITACIJA MOŽGANSKIH POŠKODB
MARIBOR: 12. APRIL 2014
MARIJA LESKOVAR, dipl. del. ter., RNO terapevt
TAMARA PERNEK, dipl. del. ter.
Senzorno integracijski pristop




delovnoterapevtska
novost v SLO
holističen pristop (telo,
čutila, možgane)
strokovno
usposobljenost
primeren prostor z
visečimi predmeti
Senzorna integracija v življenju

prične se v maternici.

največ v prvem letu življenja.

otroška igra vodi do velike količine senzorne
integracije.

senzorno-integracijske funkcije se razvijejo po
naravnem vrstnem redu, odkloni od normalnega
zaporedja razvoja SI lahko vodijo do težav

večina nas ima povprečno raven senzorne
integracije!
Živčni sistem integrira občutke

Senzorna informacija je nujna za delovanje možganov

Velik del otrokove sposobnosti za učenje je sposobnost integriranja
senzornih informacij

Interakcija z okolico pomaga otroku pri učenju.

Učenje je funkcija celotnega živčnega sistema

Otroci z igro pridobivajo občutke, se z njimi igrajo, nakar postanejo
izkušnje

“Naše telo, druge ljudi in predmete zaznavamo, ker so naši možgani
integrirali čutne impulze v pomembne oblike in odnose.”
POMEN SENZORNEGA PROCESIRANJA
Senzorno procesiranje vpliva na:





učenje
demonstracijo znanja
interakcije z drugimi
izražanje čustev
raven samozavesti in
samonadzora
SENZORNO-INTEGRACIJSKA
DISFUNKCIJA

pomeni, da možgani ne delujejo na naraven,
učinkovit način

niso sposobni obdelati senzornega inputa, zato
ne morejo učinkovito usmerjati vedenja

večji napor in več težav pri izvajanju
vsakodnevnih A, z manj uspeha in zadovoljstva

pri vsakem otroku s slabo senzorno integracijo se
kažejo drugačne kombinacije simptomov
Zgodnji znaki ali simptomi SID
o
o
o
o
o
o
o
o
o
zaostanek v razvojnih mejnikih
težave pri učenju novih veščin
neroden, pogosto pada
igralne veščine so omejene ali nespretne
zakasneli govorni razvoj (ekspresiven ali receptiven)
težave z zlaganjem sestavljank, rezanjem, lepljenjem in
finomotoričnimi veščinami
jezen ali prestrašen ob dotiku
motijo ga svetloba ali hrup
↓ časovna in/ali prostorska orientacija
OTROCI Z MOTNJO SI
• Cerebralna paraliza
• Genetske motnje
• Visok rizik pri
nedonošenčkih
• Slabovidnost in slepota
• Motnje pozornosti
• Motnje avtističnega
spektra
• Razvojne motnje
• Učne težave
• Poškodbe možganov
• Motnja v duševnem
razvoju
OTROCI SE UČIJO S ČUTILI
1.
2.
3.
4.
5.
dotika
okusa
vida
vonja
sluha
ter s sistemoma:
6. vestibularnim
7. proprioceptivnim
VESTIBULARNO ČUTILO
 zagotavlja informacije o gibanju
in položaju v prostoru, v
povezavi z gravitacijo. Receptorji
za zaznavanje vestibularnega
sistema so v notranjem ušesu.
 ima pomemben vpliv na
aktivacijo posameznika, njegovo
vzburjenje ter pozornost.
VESTIBULARNE IZKUŠNJE
Pomagajo razviti:
RAVNOTEŽJE IN GROBO
MOTORIKO
Znaki pomanjkanja vestibularnih izkušenj







strah v gibalno zanj zahtevnem okolju,
giba se počasi in previdno,
težave pri hoji po stopnicah,
težko stoji na eni nogi (poskakovanje, brcanje žoge..)
slabša obojeročna koordinacija
↓časovno in/ali prostorsko zaporedje motoričnih akcij,
pri prepisovanju s table izgubljajo orientacijo,…
PROPRIOCEPTIVNO ČUTILO
je notranje čutilo, ki nam
poroča o položaju delov
telesa in njihovem
gibanju. Ta notranja
zavest o telesu se prenaša
iz receptorjev v sklepih,
mišicah, vezeh in
vezivnem tkivu.
PROPRIOCEPTIVNE IZKUŠNJE
Pomagajo razviti
Znaki pomanjkanja proprioceptivnih izkušenj






netekoče izvajanje zaporedja gibov,
nižji mišični tonus,
slabša proksimalna stabilnosta sklepov,
vzdrževanju normalnega mišičnega tonusa (težnja k ležanju
na mizi)
fizična nespretnost (potiskanje drugih) in počasnost,
na področju fine motorike (nespretno rokovanje z žlico,
glavnikom, pisalom …)
TAKTILNO ČUTILO
Taktilni sistem je največji
senzorni sistem in ima
vitalno vlogo v
človekovem vedenju, tako
v fizičnem in mentalnem.
TAKTILNE IZKUŠNJE
Pomagajo razviti
FINO MOTORIKO
Znaki pomanjkanja taktilnih izkzšenj

težave na motorično-oralnem področju (slabo sesanje, težave pri hranjenju,
higieni),

čutno-gibalnemu razvoju (slabše fino-motorične spretnosti, nerodno gibanje,
neustrezna telesna shema),

socialno-čustvenem razvoju (razdražljivost, ko ga želimo objeti, izogibanje
kontaktov z drugimi ljudmi ali neobičajnimi predmeti, agresivno vedenje porivanje, ščipanje, grizenje),

težave pri usmerjanju pozornosti …
Adaptivni odziv




Namensko, ciljno usmerjen odziv na čutno
doživetje.
Največji potencial za razvoj senzorne integracije
se zgodi med adaptivnim odzivom.
Obvladamo izziv in se naučimo nekaj novega.
Igra je sestavljena iz niza adaptivnih odzivov, ki
omogočajo senzorno integracijo.
Ko se otrok srečuje z izzivi, na katere se
učinkovito odziva …
SE ZABAVA!
Znaki izboljšanja senzorne integracije:

Otrok je odprt v komunikaciji, se pogosteje smeje in je
samozavestnejši.

Vedenje je bolj organizirano.

Uživa v igri in podaljšuje čas aktivnega sodelovanja.

Kaže trud in vztrajnost pri doseganju ciljev.

Otrokovo vedenje je ciljno naravnano.

Pri motoričnih aktivnostih si postavlja večje izzive.

Otrok začenja in načrtuje aktivnost, razširja nabor
aktivnosti.
“Če ne veš, kam ploveš, ti noben
veter ne pomaga.”
(Seneka)
HVALA