SENZORNA INTEGRACIJA V DELOVNO TERAPEVTSKI OBRAVNAVI RAZVOJNE AMBULANTE V ZD MARIBOR XXIV. SRECANJE PEDIATROV V MARIBORU IN XI. SRECANJE MEDICINSKIH SESTER V MARIBORU REHABILITACIJA MOŽGANSKIH POŠKODB MARIBOR: 12. APRIL 2014 MARIJA LESKOVAR, dipl. del. ter., RNO terapevt TAMARA PERNEK, dipl. del. ter. Senzorno integracijski pristop     delovnoterapevtska novost v SLO holističen pristop (telo, čutila, možgane) strokovno usposobljenost primeren prostor z visečimi predmeti Senzorna integracija v življenju  prične se v maternici.  največ v prvem letu življenja.  otroška igra vodi do velike količine senzorne integracije.  senzorno-integracijske funkcije se razvijejo po naravnem vrstnem redu, odkloni od normalnega zaporedja razvoja SI lahko vodijo do težav  večina nas ima povprečno raven senzorne integracije! Živčni sistem integrira občutke  Senzorna informacija je nujna za delovanje možganov  Velik del otrokove sposobnosti za učenje je sposobnost integriranja senzornih informacij  Interakcija z okolico pomaga otroku pri učenju.  Učenje je funkcija celotnega živčnega sistema  Otroci z igro pridobivajo občutke, se z njimi igrajo, nakar postanejo izkušnje  “Naše telo, druge ljudi in predmete zaznavamo, ker so naši možgani integrirali čutne impulze v pomembne oblike in odnose.” POMEN SENZORNEGA PROCESIRANJA Senzorno procesiranje vpliva na:      učenje demonstracijo znanja interakcije z drugimi izražanje čustev raven samozavesti in samonadzora SENZORNO-INTEGRACIJSKA DISFUNKCIJA  pomeni, da možgani ne delujejo na naraven, učinkovit način  niso sposobni obdelati senzornega inputa, zato ne morejo učinkovito usmerjati vedenja  večji napor in več težav pri izvajanju vsakodnevnih A, z manj uspeha in zadovoljstva  pri vsakem otroku s slabo senzorno integracijo se kažejo drugačne kombinacije simptomov Zgodnji znaki ali simptomi SID o o o o o o o o o zaostanek v razvojnih mejnikih težave pri učenju novih veščin neroden, pogosto pada igralne veščine so omejene ali nespretne zakasneli govorni razvoj (ekspresiven ali receptiven) težave z zlaganjem sestavljank, rezanjem, lepljenjem in finomotoričnimi veščinami jezen ali prestrašen ob dotiku motijo ga svetloba ali hrup ↓ časovna in/ali prostorska orientacija OTROCI Z MOTNJO SI • Cerebralna paraliza • Genetske motnje • Visok rizik pri nedonošenčkih • Slabovidnost in slepota • Motnje pozornosti • Motnje avtističnega spektra • Razvojne motnje • Učne težave • Poškodbe možganov • Motnja v duševnem razvoju OTROCI SE UČIJO S ČUTILI 1. 2. 3. 4. 5. dotika okusa vida vonja sluha ter s sistemoma: 6. vestibularnim 7. proprioceptivnim VESTIBULARNO ČUTILO  zagotavlja informacije o gibanju in položaju v prostoru, v povezavi z gravitacijo. Receptorji za zaznavanje vestibularnega sistema so v notranjem ušesu.  ima pomemben vpliv na aktivacijo posameznika, njegovo vzburjenje ter pozornost. VESTIBULARNE IZKUŠNJE Pomagajo razviti: RAVNOTEŽJE IN GROBO MOTORIKO Znaki pomanjkanja vestibularnih izkušenj        strah v gibalno zanj zahtevnem okolju, giba se počasi in previdno, težave pri hoji po stopnicah, težko stoji na eni nogi (poskakovanje, brcanje žoge..) slabša obojeročna koordinacija ↓časovno in/ali prostorsko zaporedje motoričnih akcij, pri prepisovanju s table izgubljajo orientacijo,… PROPRIOCEPTIVNO ČUTILO je notranje čutilo, ki nam poroča o položaju delov telesa in njihovem gibanju. Ta notranja zavest o telesu se prenaša iz receptorjev v sklepih, mišicah, vezeh in vezivnem tkivu. PROPRIOCEPTIVNE IZKUŠNJE Pomagajo razviti Znaki pomanjkanja proprioceptivnih izkušenj       netekoče izvajanje zaporedja gibov, nižji mišični tonus, slabša proksimalna stabilnosta sklepov, vzdrževanju normalnega mišičnega tonusa (težnja k ležanju na mizi) fizična nespretnost (potiskanje drugih) in počasnost, na področju fine motorike (nespretno rokovanje z žlico, glavnikom, pisalom …) TAKTILNO ČUTILO Taktilni sistem je največji senzorni sistem in ima vitalno vlogo v človekovem vedenju, tako v fizičnem in mentalnem. TAKTILNE IZKUŠNJE Pomagajo razviti FINO MOTORIKO Znaki pomanjkanja taktilnih izkzšenj  težave na motorično-oralnem področju (slabo sesanje, težave pri hranjenju, higieni),  čutno-gibalnemu razvoju (slabše fino-motorične spretnosti, nerodno gibanje, neustrezna telesna shema),  socialno-čustvenem razvoju (razdražljivost, ko ga želimo objeti, izogibanje kontaktov z drugimi ljudmi ali neobičajnimi predmeti, agresivno vedenje porivanje, ščipanje, grizenje),  težave pri usmerjanju pozornosti … Adaptivni odziv     Namensko, ciljno usmerjen odziv na čutno doživetje. Največji potencial za razvoj senzorne integracije se zgodi med adaptivnim odzivom. Obvladamo izziv in se naučimo nekaj novega. Igra je sestavljena iz niza adaptivnih odzivov, ki omogočajo senzorno integracijo. Ko se otrok srečuje z izzivi, na katere se učinkovito odziva … SE ZABAVA! Znaki izboljšanja senzorne integracije:  Otrok je odprt v komunikaciji, se pogosteje smeje in je samozavestnejši.  Vedenje je bolj organizirano.  Uživa v igri in podaljšuje čas aktivnega sodelovanja.  Kaže trud in vztrajnost pri doseganju ciljev.  Otrokovo vedenje je ciljno naravnano.  Pri motoričnih aktivnostih si postavlja večje izzive.  Otrok začenja in načrtuje aktivnost, razširja nabor aktivnosti. “Če ne veš, kam ploveš, ti noben veter ne pomaga.” (Seneka) HVALA