1. No category

PSIHOLOGIJA
ψ
PREDŠOLSKA VZGOJA
OSEBNOST
• Je celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po
katerih se posamezniki razlikujemo. Zajema vse vidike
človekovega delovanja – notranje, duševne in tudi zunanje,
telesne, organske, vedenjske.
• Ocenjevanje in presojanje osebnosti v vsakdanjem življenju je lahko zmotno oz.
polno napak.
▫ Odločamo se prehitro,
▫ na podlagi prvega vtisa,
▫ na naše sodbe vpliva zunanji videz posameznika,
▫ imamo tendenco k napačnemu presojanju lastnih osebnostnih lastnosti (sebe
vidimo drugače kot nas vidijo drugi) oz. k pripisovanju svojih lastnosti drugim.
(velikokrat z ljudmi ravnamo tako, kot mislimo o njih!)
▫ Pri podobnih telesnih in zunanjih znakih se lahko razvijejo povsem različne
osebnostne lastnosti in obratno (npr. na osebnost posameznika so sklepali po
dnevu rojstva – astrologija; po obliki lobanje – frenologija, po pisavi – grafologija)
OSEBNOST
• V preteklosti so skušali najti tiste lastnosti, s katerimi bi bilo mogoče dobro
opisati in razvrščati posameznike. Poimenovali so jih OSEBNOSTNI TIPI
▫ Po tipoloških predstavah naj bi bilo mogoče vse ljudi razvrstiti v nekaj
kategorij, ki združujejo neke značilnosti – v tipe!
• Tipološko razvrščanje ima več pomanjkljivosti:
▫ Večina ljudi nima tipičnih lastnosti, ampak spadajo nekje zmes
▫ Osebnostne značilnosti navadno niso razporejene v strogo ločene
kvalitativne kategorije
• Osebnostne lastnosti se razporejajo v obliki normalne ali Gaussove
krivulje
▫ Zato namesto o tipih govorimo o osebnostnih dimenzijah
▫ Lastnosti se raztezajo med dvema poloma (npr. med skrajno
introvertnostjo in skrajno ekstravertnostjo). Med obema poloma so
vmesne vrednosti dimenzije, ki so v populaciji najbolj pogoste.
TEMELJNE DIMENZIJE OSEBNOSTI
Raziskave angleškega psihologa Eysencka kažejo na tri temeljne
dimenzije osebnosti (spodnji opisi veljajo za skrajne oblike
temeljnih dimenzij – ljudje so razvrščeni po normalni krivulji in
največ jih zavzame srednje vrednosti):
1. INTROVERTNOST – EKSTRAVERTNOST je prva, sestavljajo pa jo
poteze kot so aktivnost (živahnost), družabnost (zgovornost),
impulzivnost, nagnjenost k tveganju, čustvena izraznost, čut za
odgovornost
2. Druga temeljna dimenzija je ČUSTVENA STABILNOST
(NENEVROTICIZEM) – ČUSTVENA LABILNOST
(NEVROTICIZEM). Gre za uravnoteženost, mirnost, dobro
razpoloženje, obvladanost, na drugi strani pa zaskrbljenost,
tesnobnost, napetost, občutja krivde, razdražljivost
3. NEPSIHOTICIZEM - PSIHOTICIZEM sestavljajo poteze kot so
agresivnost, dominantnost, ambicioznost, težnja po manipuliranju,
moškost,… 8psihoticizem ni psihotičnost, kar je stanje, značilno za
duševno bolezen)
OSEBNOSTNA ZRELOST
Cilj razvoja osebnosti= OSEBNOSTNA ZRELOST.
Pomeni razvito in skladno delovanje osebnosti. Osebi omogoča, da na ustrezen in
konstruktiven način uravnava svoje življenje.
Ne pomeni odsotnost težav!
ZRELA OSEBNOST:
1. realističen, pozitiven, kritičen odnos do stvarnosti, do drugih in sebe.
2. Zmožnost življenjskega načrtovanja, postavljanja ciljev in ravnanje v skladu z
njimi.
3. Težnja po osebnem napredku in izpopolnjevanju
SESTAVINE OSEBNOSTNE ZRELOSTI:
1. TELESNA (ustrezna telesna razvitost, spretnost)
2. ČUSTVENA (znamo izraziti, nadzorovati svoja čustva, sprejemamo, zaupamo,…)
3. SPOZNAVNA (razvitost umskega presojanja, postavljanja ciljev, razvita ima
svoja stališča in interese)
4. SOCIALNA (spoštovanje drugih, strpnost do drugačnosti, upoštevanje njihovega
mnenja, prilagajanje)
5. MORALNA (spoštovanje družbenih dogovorov, vrednot in norm, zmožnost
moralnega presojanja, nesebičnost, etična prepričanja)
PODROČJA OSEBNOSTNE STRUKTURE
• Osebnost si lahko predstavljamo kot celoto, ki jo sestavljajo številne
značilnosti.
• OSEBNOSTNE LASTNOSTI = trajne značilnosti, po katerih se posamezniki
razlikujejo med seboj (npr. inteligentnost, živahnost, moč, spol, starost,
barva las, oči itd.)
• Pri vsakem se te lastnosti povezujejo v značilen vzorec, ki je enkraten in
neponovljiv – v osebnost.
•
Poznamo zelo veliko osebnostnih lastnosti; med njimi so očitne razlike
(npr. živahnost in debelost). Zaradi preglednosti jih je potrebno
kategorizirati.
•
Poznamo 4 velika področja osebnosti:
1.
TEMPERAMENT
2.
ZNAČAJ
3.
SPOSOBNOSTI
4.
TELESNA ZGRADBA
TEMPERAMENT
• Zajema značilne načine/oblike obnašanja in čustvovanja.
• Kaže se v intenzivnosti, hitrosti in trajanju čustvenega
reagiranja in doživljanja.
• Značilnosti so odvisne od dednih vplivov
• Hipokratova in Galenova tipologija je nauk o temperamentu
(kolerično, sangvinično, flegmatično, melanholično obnašanje).
• Danes govorimo o dimenzijah in potezah temperamenta
ZNAČAJ
• Zajema celoto motivacijskih, voljnih in moralno-etičnih značilnosti.
• Gre za sklop osebnostnih lastnosti, ki odločajo kako se bo človek odločal v
situacijah, ki so povezane z vrednotami okolja.
• Gre za vsebino vedenja in se kaže v odnosu do samega sebe, do dela in do
drugih.
• Značajske poteze: poštenost, nesebičnost, skromnost,…
• Mnoga obnašanja so bolj posledica delovanja situacijskih in prehodnih
dejavnikov kot pa trajnih značajskih lastnosti (npr. oseba, ki se v eni situaciji
obnaša zelo pošteno, bo v drugi goljufala)
• Značajske lastnosti so bolj odvisne od vplivov okolja (močno vpliva vzgoja,
družbene in kulturne norme), pomembna je tudi samodejavnost.
SPOSOBNOSTI
• Zajemajo tiste lastnosti, ki vplivajo na naše dosežke in na uspešnost pri
reševanju različnih nalog. Gre za vprašanje kar kdo zmore.
• Dosežki so še odvisni od motiviranosti, osebnostnih potez (vztrajnost) in
tudi znanja, spretnosti ter veščin.
• Sposobnosti so potencial ali zmožnost za dosežke na določenem področju.
• Sposobnosti delimo na TELESNE (statične in motorične) in DUŠEVNE
(čutno zaznavne-občutek za ritem, dober sluh, in umske-inteligentnost,
ustvarjalnost, talenti)
• INTELIGENTNOST = zmožnost učinkovitega mišljenja, učenja in reševanja
problemov.
▫ Pokaže se kot uspešnost in iznajdljivost v novih situacijah, kjer si z
naučenim znanjem ne moremo veliko pomagati. Inteligentnost nam
pomaga tudi pri znanju: čim večja je, tem bolje bomo znali svoje znanje
uspešno izkoristiti
▫ Merimo jo na različne načine (preizkusi, sestavljeni iz večjega števila
nalog. Iz uspešnosti sklepamo na stopnjo inteligentnosti)
▫ Rezultate predstavljamo kot IQ (inteligentnostni količnik) (povprečen IQ
je od 90 do 110)
TELESNA ZGRADBA
• Gre za telesne značilnosti, značilnosti telesnega
videza, drže.
• V preteklosti so skušali ugotoviti, če obstaja
povezava med telesno zgradbo in drugimi
osebnostnimi lastnostmi (npr. temperamentom)
(konstitucionalne teorije osebnosti)
RAZVOJ OSEBNOSTI
• Je vseživljenjski proces
• Več razvojnih obdobij: prenatalno obdobje, otroštvo,
mladostništvo in odraslost, starost.
• V vsakem se pojavljajo spremembe, ki vplivajo na vsa področja
osebnosti in vedenje: telesno, duševno in socialno
• Ko se rodimo, smo biološko bitje, s SOCIALIZACIJO pa
postanemo tudi DRUŽBENO.
• SOCIALIZACIJA je proces učlovečenja oz. nastajanja človeka
kot družbenega bitja.
• Posameznik odrašča in se oblikuje v različnih družbenih okoljih
– družina, skupine v šolskem, delovnem okolju,…
• Med posameznikom in družbo je dvojni odnos: družba vpliva na
posameznika, ga oblikuje in spreminja in tudi posameznik
vpliva in spreminja družbo.