Deja vu2
Jamais vu3
Motnje predstav
Deja vecu / Jamais vecu4
Pri epi, psihozah5
Derealizacije6
halucinogene droge
organske okvare
Depersonalizacije7
Motnje spanja
insomnia57
hipersomnia58
Retukularna formacija8
Motnje hranjenja
bulimija59
Motnje pozornosti in osredotočenosti
anoreksija60
Motnje odvajanja
enoreza61
Motnje potreb
enkopreza62
Intoksikacije s psihoaktivnimi snovmi9
Odkrenljiva pozornost v maničnem stanju10
Flukturajoča pozornosti11
Dekoncentracija12
63
Motnje medsebojnih odnosov
parafilije
Spolne motnje
motnje libida
motnje potence
Kvalitativne
motnje doživljanja orgazma
Motnje spomina
konfubulacije13
Kvantiativne
hipermnezije14
hipomnezije15
amnezije16
Iluzije1
vidne
slušne
telesnega občutka
notranje zgradbe telesa
Halucinacije
Anksioznost44
Motnje zaznavanja
Zbeganost
Fobija45
vonje
Depresivnost
okusa
Evforija46
občutka za ravnotežje
Ekstaza47
Bolestna razdržljivost
Motnje čustvovanja
Čustvena labilnost
Čustvena inkontinenca49
vrvežavost
Apatija50
zavrtost
Čustvena splitvitev51
zadrga18
Čustvena togost52
upočasnjenost
perseverzacija19
obširnost
Čustvena tenaciteta48
Čustvena abvivalenca53
Formalne17
Paratimija54
lepljivost
Paramimija55
inkoherentnost
Afekti56
Splošna psihopatologija
shizofrenska miselna disociiranost
Motnje mišljenja
razrvanost
besedna solata
ekspanzivne21
despresivne22
nanašalne23
preganjalne24
zameglenost36
blodnje
Vsebinske20
ljubosumnostne25
Kvalitativne
religiozno-mistične26
zamračenost37
delirantno skaljena zavest38
oneirodna zavest39
primarne-sekundarne27
prevalentne
misli28
obsesivne
misli29
Motnje zavesti
hipnagoga- zbujamo
hipnopompna stanja-zaspimo
omotičnost
Kvantitativne
dremavost40
sopor41
koma42
Spremenjena (zožana) zavest43
biološki razlogi31
Primarni inteligentni primankljaj30
miljejski razlogi32
demenca34
psevdodemneca35
Sekundarni inteligentni primankljaj33
Motnje inteligentnosti
Zvečana volja, hiperaktivnost64
Motnje hotenja, motorike, govora in
izražavanja
Zmanjšan volja, brezvoljnost65
Stupor66
Katatonski krog motenj67
Zaposlitvena sla/ nemir68
Notes
1) Iluzije
popačene predstave ali tolmačenja o okolju
2) Deja vu
nekaj, kar so že doživeli
3) Jamais vu
kot da še nikoli niso videli (nekaj, kar počnejo vsak dan)
4) Deja vecu / Jamais vecu
bolj kompleksno doživetje (pri psihozah, dlje trajajoči Déja vu).
5) Pri epi, psihozah
Scenske halucinacije: kot da igra v nekem krimi filmu; opiše, kaj se je dogajalo z njim prejšnji večer (so ga ugrabili, streljali nanj, potem
pokaže rano od metka...)
6) Derealizacije
okolje je tuje (ali se je spremenilo, ali pa mu postalo tuje in neprepoznavno.)
7) Depersonalizacije
sam sebi sem tuj
8) Retukularna formacija
regulira našo budnosti in pozornost
9) Intoksikacije s psihoaktivnimi snovmi
alkohol
10) Odkrenljiva pozornost v maničnem stanju
pozornost preskakuje
11) Flukturajoča pozornosti
demence
12) Dekoncentracija
depresije
13) konfubulacije
izmišljevanje, npr. če alkoholika vprašaš kaj je včeraj jedel, bo v trenutku odgovoril: "fižol s klobaso"
14) hipermnezije
(abnormno povečana spominska sposobnost): avtizem
15) hipomnezije
V STAROSTI, kratkoročni in dolgoročni spomin, oseba si počasneje zapomni in slabše
16) amnezije
poškodbe glave, intoksikacije, epilieptični napad - časovno omejena izguba spomina
17) Formalne
kako (hitro, počasi)
18) zadrga
zapora, miselni blok
19) perseverzacija
ponavljanje besed ali misli
20) Vsebinske
kaj
21) ekspanzivne
veličinske, megalomanske) - npr. manični bolniki govorijo, kako so najbolj pametni,
kako bodo spremenili svet, pripisujejo si zasluge drugih, pogosto se nanašajo na podjetništvo; nijhove vsebine so odvisne od kulture,
tehnološkega razvoja
22) despresivne
so ravno nasprotne ekspanzivnim, to so psihotični simptomi; izjave kot "konec sveta bo, vsi bomo pomrli", sebe doživljajo kot da bodo umrli
(zaradi bolezni)
23) nanašalne
pacienti govorijo, da o njih govorijo v medijih; če nekdo umre v prometni nesreči, takoj pomislijo, da gre za njihovega otroka; gre pa tudi za
prepoznavanje notranjih psihičnih mehanizmov (tudi pri vsakdanjih ljudeh)
24) preganjalne
prisluškujejo nam, nas spremljajo, hodijo v hišo, poskušajo nas zastrupiti
25) ljubosumnostne
"partnerjev računalnik je zaščiten z geslom, partner ne pride pravočasno
domov, zvečer partnerko obiskujejo sosedje" - če so to izjave alkoholika ali starega dedka, potem je to patološko; prepletena je s
paranoidnostjo; bolniki vonjajo spodnje perilo partnerja, pregledujejo posteljnino...
26) religiozno-mistične
pacietni se imajo za boga ali Jezusa; mislijo da bodo rešili svet, da imajo
pomembno poslanstvo, nalogo; njihovo govorjenje je polno religioznih vsebin; (meje ali gre za blodnje ali ne so lahko precej zabrisane)
27) primarne-sekundarne
halucinacije, depresija
28) prevalentne misli
prepričanost
nekdo je popolnoma prepričan, da ima prav, kljub temu da je vrsta dokazov, da nima; piše na različne instance, sodišče, varuhu človekovih
pravic in dokazuje svoj prav; prepričan je, da ga zalezujejo - občutek ogroženosti, paranoidnost;
pacient deluje neprepričljivo, naivno; včasih se zgodi tudi, da je nekdo tarča kriminalnih družb
29) obsesivne misli
vseljive,neprijetne misli
blizu negativnim self reprezentacijam; niso prisluhi,pacinet se zaveda, da prihaja iz njegove notranjosti, doživlja pa jih kot, da bi jih slišal
(ponotranjene negativne predstave pomembne osebe iz otroštva: "kakšen gnoj si", ali "ti si kurba")
30) Primarni inteligentni primankljaj
Stopnje:
mejno inteligenten - spodnja meja inteligentnosti, še ni patološko; končajo osnovno šolo s slabim uspehom, ali posebno šolo z dobrim
uspehom
debilnost - IQ od 60 do 80 - nekdo, ki se mu vidi da ni prav bister, konča posebno šolo s slabim uspehom, običajno so nesamostojni, se ne
poročijo, ostanejo doma, lahko opravljajo preprosta ročna dela
imbecilnost - očitni primanjkljaji, ne znajo pisati, računati, slaba nestrukturirana govorica, pomanjkljiv besedni zaklad
idiotija - raven dvo letnega otroka, znajo povedati le nekaj besed, pogosto inkontinentni, ne znajo poskrbeti zase
Veliko otrok je prešolanih v posebne šole (ne kažejo dovolj dobrih rezultatov, zaradi
zanemarjenosti, nespodbudnega okolja - miljejski razlogi), kljub temu, da so normalnosposobni. Zanje je to huda travma. Za tiste, ki tja
dejansko sodijo, pa ne.
31) biološki razlogi
(genetski, nosečnost) – umska manjrazvitost
32) miljejski razlogi
(nestimulativno okolje) – umska zaostalost
33) Sekundarni inteligentni primankljaj
1. Organska cerebralna oškodovanost - nastopi zaradi zastrupitve, alkohola, ogljkovega monoksida, organskih topil (tisti, ki delajo z laki),
hipoksije (pomanjkanje kisika) zaradi predolgega poroda, poškodb glave
2. Organska oškodovanost zaradi pešanja mentalnih sposobnosti (s starostjo):
34) demenca
Demenca (zelo očitna, bolnik vse pozabi, pozabi ugasniti plin, ne spozna sorodnikov, tisočkrat ponovi neko besedo; lahko postane
zanemarjen, vulgaren): globalna (se nanaša na vse sposobnosti),
lakunarna (nastopi v trenutku in ne postopoma, majhne žilice v možganih se zapirajoin tkivo odmira)
35) psevdodemneca
Psevdodemenca: ni organskih razlogov zanjo; nanjo se sumi, kadar gre za bolnika pri 50. ali 60. letih (prezgodnja demenca) - ti ljudje se
umaknejo vanjo zaradi prevelikih pritiskov, odgovornosti (ni zavedno); simulacija, depresija
36) zameglenost
pijanost ali drogiranost
37) zamračenost
nekdo se zbudi iz epileptičnega napada; spremenjenost, pacient je pri zavesti, vendar so njegovi odzivi neartikulirani (odriva, tava po
prostoru, lahko postane agresiven, zato ga je potrebno pomiriti)
38) delirantno skaljena zavest\n
alkoholni delirij, zastrupljenost, hipoksija (gasilci v hiši polni dima)
39) oneirodna zavest
je fiziološko stanje, ne bolezen
40) dremavost
najlažja oblika (vzameš tri apaurine, zaspiš)
41) sopor
soporoznega se ne da prebuditi, ampak če ga zbodemo z iglo, bo naredil kakšen refleksni gib
42) koma
lahko je tako globoka, da niti refleksov ni mogoče izzvati, požiranja itd.
43) Spremenjena (zožana) zavest
stanje, ki lahko nastane v bitki, med pretepom, v hudem prepiru ("gospodinjske nesreče"); frontalna skorja ugasne; evolucijsko dober
mehanizem, ki ne da
možnosti premišljevanja in pride prav v situacijah, ko smo ogroženi (beg ali boj); človek v tem stanju je "bistveno manj prišteven" - pred
sodnikom je 80% odgovoren za svoje dejanja.
Na testih zožene zavesti se lahko vidi, da gre lahko pri nekom za psiho organsko
oškodovanost. To ga sicer pred sodnimi organi ne opraviči odgovornosti (čeprav bi bilo opravičljivo).
44) Anksioznost
tesnoba) - strah, ki se pojavi brez sprožilnega impulza
45) Fobija
strah pred določenim objektom, ki ni opravičljiv (če nekoga hudo ugrizne pes, je njegov strah pred psi upravičen), npr. pred pajkom in drugo
golaznijo
46) Evforija
neupravičen občutek veselja, sreče
47) Ekstaza
Freud: občutek enotnosti, brezmejnosti, del vesolja, neminljivega
48) Čustvena tenaciteta
vztrajanje (ljubosumnost)
49) Čustvena inkontinenca
ne gre za nekontrolo nad čustvi, ampak za spreminjanje razpoloženja
brez razloga (pri dementnih ljudeh); ima organske vzroke
50) Apatija
čustvena neodzivnost
51) Čustvena splitvitev
površnost čustev, ni globoko doživetih čustev
52) Čustvena togost
težek prehod iz enega čustvenega stanja v drugo
53) Čustvena abvivalenca
neodločnost (bi ali ne bi)
54) Paratimija
(smeh na pogrebu) - neustrezno čustveno odzivanje
55) Paramimija
neusklajeno izkazovanje čustev (nekdo se počuti srečnega, navzven pa kaže žalost)
56) Afekti
(depresija je afektivna motnja) afekt je čustveno stanje; gre za
trenutne izraze določenega čustvenega stanja
57) insomnia
insomnija (ne moremo spati):
če nekdo ne more zvečer zaspati, potem gre za hudo tesnobo povzročeno zaradi npr. nekega hudega življenjskega dogodka
če se nekdo ponoči zbuja in tuhta in doživlja neprijetna čustva, potem je to depresivna motnja
če se nekdo zbudi, vstane, si skuha čaj in gre potem nazaj spat, potem gre za psihoorgansko okvaro
58) hipersomnia
spanje, ki časovno bistveno presega normalni čas, kot znak nevroze, redkeje posledica organske motnje možganov
59) bulimija
prenajedanje in nato izločanje z odvajali, bruhanjem; kompenzacija
nezadovoljenih potreb, čustvenih stisk
60) anoreksija
ljudje sebe ne vidijo kot suhe, čeprav imajo samo 35 kg; prepričani so, da so še vedno predebeli; zelo vztrajna motnja
61) enoreza
nesposobnost zadrževanja urina
62) enkopreza
nesposobnost zadrževanja blata
63) Motnje medsebojnih odnosov
nasilnost
64) Zvečana volja, hiperaktivnost
hiperaktivnost, razširitev interesov (manični bolniki)
65) Zmanjšan volja, brezvoljnost
brezvoljnost, zoženje interesov (ABULIA) (depresija, shizofrenija)
66) Stupor
popolna telesna negibnost, popolna telesna negibnost, odrevenelost - gre za tako stopnjo napetosti, tesnobe in strahu, da bi lahko drva
žagali na bolnikovem trebuhu
67) Katatonski krog motenj
(posebna vrsta stuporja): danes redek pojav, pacineta lahko postavimo ob steno in bo cel dan stal tam, in hkrati voščena upogljivost udov,
čustvena neodzivnost, avtomatija na ukaz, negativizem; posledica strahu, hud regres, stanje konca
68) Zaposlitvena sla/ nemir
Zaposlitvena sla, zaposlitveni nemir (v deliriju), agitiranost (stanje nesmiselne razdraženosti, napetosti), stereotipije (gibi, ki jih shizofreni
bolniki ponavljajo cel dan, npr. naredijo pet korakov potem pljunijo, spet pet korakov in pljunijo itd. cel dan)