LETNO POROČILO 2011–12 - Direkcija Republike Slovenije za ceste
LETNO POROČILO 2011–12 UVODNA BESEDA DIREKTORJA DIREKCIJE RS ZA CESTE 1 LETNO POROČILO 2011-12 LJUBLJANA, 2013 UVODNA BESEDA DIREKTORJA DIREKCIJE RS ZA CESTE Naslov dela: Letno poročilo Direkcije Republike Slovenije za ceste za leti 2011 in 2012 Spoštovani, Uredila: Sandra Kržan pred vami je letno poročilo o delu Direkcije RS za ceste v preteklih dveh letih. Čeprav smo organ državne uprave si vsa leta prizadevamo delati v skladu s standardi in dobro prakso uspešnih podjetij, saj smo prepričani, da je to edina prava pot. Direkcija RS za ceste je kot upravljavka skoraj 6.000 kilometrov dolgega omrežja glavnih in regionalnih cest predvsem operativno telo, ki »prevaja« navodila Državnega zbora in nadrejenega ministrstva v izvedbeno fazo. Čeprav so naši zaposleni državni uradniki, so ne glede na dan in uro dneva med prvimi na kraju izrednih dogodkov, plazov, poplav in podobnih naravnih nesreč. V primerjavi s klasično predstavo uradnikov v obleki in z brezmadežno čistimi čevlji je večina naših zaposlenih »terencev«, ki velik del službenega časa prebijejo na gradbiščih, pri pregledu objektov, priključkov, izvedenih del. Kljub temu pa opravijo ogromno administrativnega dela, letno je obdelanih več kot četrt milijona dokumentov. Pa nas ni veliko – samo 70. Smo drugačni in to drugačnost uporabljamo v prid čim boljši izvedbi projektov, ki so nam zaupani. Priprava podatkov: načrtovanje, umeščanje v prostor Tomaž Willenpart investicijski projekti Karmen Cian, Božo Kordin, Matej Lapajne, Bojan Papler, Jure Pejanović, Bojana Pirman, Tomaž Willenpart prometna varnost mag. Stanislav Zotlar hrup, divjad, varovanje okolja Aleš Gedrih, Pavle Hevka evropski projekti mag. Simonka Šraj, Irena Zore Willenpart komisijski pregledi Borut Granič, Barbara Simčič proračun, obdelava podatkov Smiljana Ivanc ceste, prometne obremenitve, motorizacija Tatjana Bubnič upravna statistika, arhiv Mirjana Bezjak, Jožica Blatnik redno vzdrževanje Ljiljana Herga Citiranje: Kržan, S. (ur.) (2013). Letno poročilo Direkcije RS za ceste za leti 2011 in 2012. Ljubljana, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste Uvodna beseda direktorja Direkcije RS za ceste Danes so vse manj pomembni pripadnost poklicu, predanost službi, zaupanje v trud za skupno dobro. Žal se tudi v naše vrste plazi malodušje današnjih dni, čeprav se trudimo ohraniti ponos cestarjev, gradbincev, inženirjev, ki so po drugi svetovni vojni začeli graditi, obnavljati, spodbujati razvoj in napredek. Ne, skok tako daleč v zgodovino ni neprimeren. Izziv, pred katerim smo zaradi gospodarske krize, je primerljiv s tistimi časi. S propadom vseh večjih gradbenih podjetij se je porazgubila vrsta odličnega strokovnega znanja. Pred časom je nekdanji minister za znanost v nekem intervjuju slikovito opisal, da je večina stvari, ki jih človek vidi, ko se zazre skozi okno – zgradbe, ceste, objekti – delo inženirjev. To znanje se je povečevalo in razvijalo več generacij, sistematično zbiralo okoli izobraževalnih središč in izvajalcev, iz učilnic prelivalo na teren. Ta tok je prekinjen in posledice bodo povsem vidne šele čez nekaj let. Zaradi krize in splošnega družbenega ozračja ljudje ne razvijejo v celoti vseh svojih kompetenc, zmožnosti in ne uporabljajo znanja za rast, napredek, saj ne vidijo smisla, ker se priznavajo neke druge vrednote, ali pa se borijo za preživetje. Zaradi tega so prizadevanja Direkcije RS za ceste, da podpre razvoj in raziskave, izmenjuje znanje in izkušnje s tujino, se prilagaja novim ekotrendom, toliko pomembnejša. V letošnjem poročilu smo posebej poudarili prav te teme. Nepomembna niso tudi prizadevanja, da so vsi zaposleni enako ponosni na projekte, ki jih izvedemo. Od kurirja, tajnice … pa do inženirja – s tem ko so dobro opravili svoje naloge, so vsi pripomogli k temu, da je na koncu zrasel most, bil obnovljen cestni odsek ali zgrajena kolesarska povezava. Zaradi tega v letošnjem poročilu opravljeno delo ni predstavljeno po posameznih sektorjih in službah, saj direkcijo sestavljamo mi vsi skupaj in drug brez drugega ne bi zmogli. Poročilo o delu Direkcije RS za ceste v letu 2011 in 2012 je zato mozaik, v katerega je vsak od nas prispeval pomemben drobec, ki je del celote. Sodelavkam in sodelavcem se zahvaljujem za trud in dobro delo ter si hkrati želim, da bi vsi tisti, ki jim bo poročilo o našem delu v preteklih dveh letih prišlo v roke, med vrsticami razbrali, kako dobra in prizadevna ekipa se skriva pod znamko Direkcije RS za ceste. Mag. Gregor Ficko, univ. dipl. inž. grad. direktor Razmnoževanje celotne publikacije ali posamičnih delov je dovoljeno le z navedbo vira. © Direkcija RS za ceste, 2013 3 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 4 KAZALO DIREKCIJA RS ZA CESTE........................................................................................................11 Kazalo O Direkciji RS za ceste....................................................................................................................12 Osebna izkaznica.............................................................................................................................13 Poudarki poslovanja.......................................................................................................................13 Poslanstvo, vizija in cilji.................................................................................................................14 Predstavitev vodstva......................................................................................................................15 Organiziranost..................................................................................................................................15 Naloge in pristojnosti.....................................................................................................................16 Tveganja..............................................................................................................................................17 Nadzor nad delom Direkcije RS za ceste.................................................................................18 Zaposleni............................................................................................................................................19 Splošno o poslovanju.....................................................................................................................20 Arhiv ....................................................................................................................................................27 Sodelovanje z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami ter sorodnimi ustanovami v tujini.............................................................................................28 Poslovanje s strankami..................................................................................................................30 Dostopnost informacij za stranke..............................................................................................31 Zagotavljanje javnosti dela..........................................................................................................32 Ugotavljanje zadovoljstva strank...............................................................................................32 CESTE IN PROMET..................................................................................................................35 Omrežje cest......................................................................................................................................36 Prometne obremenitve.................................................................................................................................37 Motorizacija..........................................................................................................................................................40 Stanje cest..............................................................................................................................................................42 Upravljanje cest................................................................................................................................44 Financiranje.......................................................................................................................................45 Letno povračilo za uporabo vozil v cestnem prometu......................................................52 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV..............................................................................57 Projekti v fazi priprave prostorske dokumentacije..............................................................58 Državni prostorski načrt za državno cesto od AC A2 (novomeški obroč) do priključka Maline........................................................................................................................................62 Državni prostorski načrt za G2 Hrastnik–Zidani Most–Radeče in G 1 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče...................................................................................................66 Projekti, sofinancirani s sredstvi iz EU skladov......................................................................69 Gradnja kolesarskih povezav......................................................................................................................71 Kolesarska povezava Jesenice–Lesce–Bled..............................................................................71 Kolesarska povezava Brezovica–Vrhnika–Logatec...............................................................71 Kolesarska povezava Kranjska Gora–Jesenice.........................................................................72 Kolesarska povezava Porečanka (Parenzana)...........................................................................72 Posodobitev cestnih povezav...................................................................................................................73 Rekonstrukcija Pijava Gorica–Turjak (tretji pas).......................................................................73 Modernizacija Pod Malečnikom.......................................................................................................73 Bača–Dolenja Trebuša............................................................................................................................74 5 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 6 Gradnja obvoznic..............................................................................................................................................74 Obvoznica Škofja Loka (R1-210/1110)..........................................................................................74 Obvoznica Radlje ob Dravi (G1-1/0242)......................................................................................75 Izgradnja izven nivojskih križanj glavnih in regionalnih cest z železniškimi progami.............................................................................................................................................................................76 Nadvoz za železnico v Dobovi (R2-420/1335).........................................................................76 Izvennivojsko križanje ceste G1 - 2 odsek 1313 Ormož–Središče ob Dravi in železniške proge št. 41 Ormož–Murska Sobota–Hodoš v Pušencih....................76 Izvedeni projekti – predstavitev dela pri končanih projektih po izboru vodij projektov.................................................................................................................................77 Odprava mest z visoko stopnjo prometnih nesreč......................................................................77 Ureditve, modernizacije, rekonstrukcije..............................................................................................84 Ureditev G12-1 Dravograd..................................................................................................................84 Ureditev R3-730 Sv. Ana, prva etapa.............................................................................................84 Modernizacija regionalne ceste R3-704 Vuhred–Ribnica na Pohorju.......................85 Ureditev R3-679/3909 Loka–Breg–Sevnica–Brestanica od km 7,066 do km 8,458............................................................................................................................86 Rekonstrukcija Zala (tretji pas)..........................................................................................................86 Rekonstrukcija Gonjače–Šmartno..................................................................................................86 Ureditev Podpeč–Brezovica................................................................................................................86 Obnova Cankova–Kuzma skozi Rogašovce in Nuskovo...................................................87 Ureditev ceste skozi Bočno.................................................................................................................87 Rekonstrukcija Gabrovčec–Vrhovo................................................................................................87 Križišča......................................................................................................................................................................88 Ureditev križišča Golič............................................................................................................................88 Ureditev križišča Ključarovci...............................................................................................................88 Ukrepi za umirjanje prometa.....................................................................................................................89 Ureditev, povezana z ukrepi za umirjanje prometa pri vstopu v naselje Spodnje Stranje.....................................................................................................................89 Ureditev priključka lokalnih cest na G2-111/0239 v Parecagu......................................89 Ureditev območja priključka za naselje Seča na G2-111/ 0239 Valeta–Sečovlje od km 3,420 do km 3,670................................................................................89 Počivališča..............................................................................................................................................................90 Ureditev počivališča Livold–Fara.....................................................................................................90 Ureditev počivališča Topovlje, DC R1-225/1246 Soteska–Šentrupert, od km 9,870 do km 10,150..................................................................................................................90 Pločniki, prehodi................................................................................................................................................90 Ureditev Levec............................................................................................................................................90 Obvoznice..............................................................................................................................................................91 Obvoznica Krško........................................................................................................................................91 Obvoznica Vrtojba....................................................................................................................................91 Krožišča....................................................................................................................................................................92 Gradnja krožišča Benedikt....................................................................................................................92 KAZALO Krožno križišče Dobrteša vas.............................................................................................................92 Ureditev začasnega krožnega križišča na obvoznici Žalec..............................................92 Geotehnika (sanacije plazov, brežin in zidov)..................................................................................93 Sanacija usadov Korita...........................................................................................................................93 Sanacija podpornega zidu Spodnje Jezersko–Preddvor..................................................93 Sanacija brežine Vršič..............................................................................................................................94 Sanacija plazu ob Krožni cesti...........................................................................................................94 Sanacija pobočja in obnova vozišča Zavratec.........................................................................95 Objekti......................................................................................................................................................................95 Rekonstrukcijska dela na mostu čez Bukovnico v Dobrovniku....................................95 Rekonstrukcija mostu čez Koritnico v Koritnici na R2-403/1072 v km 5,560.......96 Sanacija mostu čez Savinjo v Celju................................................................................................97 Sanacija mostu čez Savinjo v Šempetru.....................................................................................97 REDNO VZDRŽEVANJE..........................................................................................................99 Zimska služba................................................................................................................................ 102 Elementar........................................................................................................................................ 103 Vzpostavitev obvoza ob mostu v Založah......................................................................................103 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL...................................105 Tehnični pregledi.......................................................................................................................... 106 Pregledi pred iztekom garancijske dobe............................................................................. 115 UKREPI ZA POSEBNE CILJNE SKUPINE.............................................................................123 VAROVANJE OKOLJA...........................................................................................................127 Ukrepi za zaščito biosfere.......................................................................................................... 128 Protihrupna zaščita...................................................................................................................... 129 Dokončanje protihrupne zaščite na G1-3.......................................................................................129 Izvedba pasivne protihrupne zaščite v naseljih Skorba in Hajdina.................................129 Gradnja protihrupne ograje na območju Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca ob G1-5/335 Impoljca–Brestanica.................................................129 Uporaba hladne reciklaže.......................................................................................................... 130 Preplastitev vozišča R1-216, odsek 1177 Soteska–Črmošnjice..........................................130 Sanacija nevarnih mest (R3-642/1360).............................................................................................130 Preplastitev vozišča na R3-646, odsek 1196 Ivančna Gorica (Studenec)–Grm..............131 Sanacija nevarnih mest (R1-212/1119).............................................................................................131 NAČRTI IN SKLEPNA MISEL................................................................................................133 Načrti za leto 2013........................................................................................................................ 134 Sklepna misel................................................................................................................................. 135 SLOVARČKI IN VIRI...............................................................................................................137 Slovarček pojmov......................................................................................................................... 138 Uporabljene kratice..................................................................................................................... 140 Viri ..................................................................................................................................................... 143 7 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 8 Kazalo preglednic Preglednica 1: Pregled evidentiranih dokumentov za leto 2011......................................................20 Graf 1: Izobrazbena struktura zaposlenih na Direkciji RS za ceste............................................19 Preglednica 2: Pregled evidentiranih dokumentov za leto 2012......................................................21 Graf 2: Prejete zadeve 2011–2012 po sektorjih.....................................................................................21 Graf 3: Prejete zadeve 2011–2012.................................................................................................................22 Graf 4: Vhodni dokumenti 2011–2012.......................................................................................................22 Preglednica 5: Dolžina cestne mreže v letu 2012.......................................................................................36 Graf 5: Rešene zadeve 2011–2012 po sektorjih....................................................................................23 Preglednica 6: Povprečni PLDP na cestah G1 in G2 v letih 2000–2012.........................................37 Graf 6: Vhodni dokumenti 2011–2012 po sektorjih...........................................................................23 Preglednica 7: Število registriranih motornih vozil v Sloveniji 1995–2012..................................40 Graf 7: Izhodni dokumenti 2011–2012 po sektorjih..........................................................................24 Preglednica 8: Rebalans proračuna in realizacija DRSC v letih 2011 in 2012.............................46 Graf 8: Lastni dokumenti 2011–2012 po sektorjih..............................................................................24 Preglednica 9: Število pobranih letnih dajatev in skupni znesek pobranih dajatev po posameznih kategorijah in podkategorijah vozil v letu 2012....................53 Graf 9: Javna naročila velike vrednosti 2011...........................................................................................25 Graf 10: Javna naročila male vrednosti 2011.............................................................................................25 Preglednica 10: Vozila, za katera je bilo uveljavljeno znižanje/zvišanje plačila letne dajatve.....................................................................................................................................54 Graf 11: Javna naročila velike vrednosti 2012 ..........................................................................................25 Graf 12: Javna naročila male vrednosti 2012 ...........................................................................................25 Graf 13: Javna naročila velike in male vrednosti 2011.........................................................................25 Graf 14: Javna naročila velike in male vrednosti 2012.........................................................................25 Graf 15: Storitve e-uprave v letu 2011...........................................................................................................31 Graf 16: Storitve e-uprave v letu 2012...........................................................................................................31 Preglednica 15: Kratkoročni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti v letu 2011...................78 Graf 17: Primerjava storitev e-uprave med leti 2011 in 2012..........................................................31 Preglednica 16: Dodatno obravnavana mesta v letu 2012......................................................................80 Graf 18: Povprečni PLDP na glavnih cestah I. reda v obdobju 2000–2012.............................38 Preglednica 17: Pregled rednega vzdrževanja cest...................................................................................100 Graf 19: Povprečni PLDP na glavnih cestah II. reda v obdobju 2000–2012...........................38 Preglednica 18: Seznam komisijskih pregledov Prometno-tehničnega sektorja....................107 Graf 20: Vsa registrirana motorna vozila v obdobju 1995–2012...................................................41 Preglednica 19: Seznam komisijskih pregledov Sektorja za investicije..........................................108 Graf 21: Delež ocenjevanja stanja vozišč po MSI - glavne ceste in hitre ceste v upravljanju DRSC v obdobju 1999–2011..............................................................................42 Graf 22: Delež ocenjevanja stanja vozišč po MSI - regionalne ceste v upravljanju DRSC v obdobju 1999–2011..............................................................................43 Graf 23: Stanje vozišč R3 in RT po vizualnem ocenjevanju v letu 2012....................................43 Graf 24: Realizacija Direkcije RS za ceste leta 2011 po namenu v deležih..............................47 Graf 25: Realizacija Direkcije RS za ceste leta 2012 po namenu v deležih..............................47 Preglednica 3: Primerjava dogodkov v arhivu v letih 2011 in 2012.................................................27 Preglednica 4: Dane informacije............................................................................................................................32 Preglednica 11: Vozila, za katera se letna dajatev ne plača......................................................................54 Preglednica 12: Vozila, za katera je bila uveljavljena oprostitev plačila letne dajatve.............55 Preglednica 13: Osnovni podatki za odsek Novo mesto–Maline........................................................65 Preglednica 14: Indikativni seznam prednostnih projektov PU Cestna infrastruktura – ESRR....................................................................................................................69 Preglednica 20: Pri pregledu pred iztekom garancijske dobe ugotovljene pomanjkljivosti.............................................................................................................................115 Preglednica 21: Pregled postavljenih ograj za motoriste.......................................................................124 Preglednica 22: Mesta, na katerih je bila postavljena obvestilna signalizacija za motoriste in kolesarje.........................................................................................................125 Kazalo slik KAZALO PREGLEDNIC, SLIK IN GRAFOV Kazalo grafov Graf 26: Realizacija proračuna DRSC od leta 1991 (nominalne vrednosti).............................48 Slika 1: Organigram Direkcije RS za ceste (31. 12. 2012).........................................................15 Graf 27: Realizacija proračuna DRSC od leta 1991 dalje (gradnja državnih cest)................50 Slika 2: Karta prometnih obremenitev 2011 – povprečni PLDP........................................39 Graf 28: Realizacija proračuna DRSC od leta 1991 dalje (investicijsko vzdrževanje).........50 Slika 3: Karta obravnavanih variant prvega odseka južnega dela tre.............................62 Graf 29: Realizacija proračuna DRSC od leta 1991 dalje (redno vzdrževanje)......................51 Slika 4: Rešitev trase tretje razvojne osi Novo mesto–Maline po javni razgrnitvi.......63 Graf 30: Realizacija proračuna DRSC od leta 1991 dalje (upravljanje in varstvo cest)..........51 Slika 5: Iz vizualizacije: Razcep Poganci, kjer se združita tretja razvojna os in zahodna obvoznica Novega mesta..............................................................................66 Graf 31: Stroški posameznih postavk zimske službe za sezono 2011/12 v deležih ....................................................................................................................................................102 Slika 6: Pogled na celotno traso novogradnje glavne ceste G2 108 med Hrastnikom in Zidanim Mostom in G1-5 v Zidanem Mostu...............................67 Slika 7: Vizualizacija: Nadvoz čez glavno železniško progo št. 10 Ljubljana–Dobova–d. m. v Krnicah....................................................................................68 Slika 8: Nadvoz čez glavno železniško progo št. 10 Ljubljana–Dobova–d. m. v Suhadolu................................................................................68 Slika 9: Nadvoz čez glavno železniško progo št. 10 Ljubljana–Dobova–d. m. v Majlandu................................................................................68 9 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE 10 11 DIREKCIJA RS ZA CESTE LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 12 O Direkciji RS za ceste Direkcija Republike Slovenije za ceste je bila v letu 2011 organ v sestavi Ministrstva za promet, po preoblikovanju ministrstva ostaja z istimi nalogami in pooblastili organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo in prostor. DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE Osebna izkaznica Direkcija Republike Slovenije za ceste izvaja strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo glavnih in regionalnih cest ter kolesarskih povezav. 13 Direkcija RS za ceste je organ v sestavi ministrstva – v letu 2011 Ministrstva za promet, ki se je v začetku leta 2012 preoblikovalo v Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Ustanovljena je bila leta 1994 kot naslednica Republiške uprave za ceste. Direktor: mag. Gregor Ficko, univ. dipl. inž. grad. Sedež: Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana Kontaktne informacije: Med nalogami Direkcije RS za ceste sta tudi priprava predlogov za investicije v državne ceste, ki so v njeni pristojnosti, in usklajevanje pri projektiranju, graditvi in obnovah cest ter objektov na teh cestah. Direkcija zbira in obdeluje različne podatke, potrebne za presojo vlaganj v ceste, in opravlja naloge, sprejete v Državnem zboru, na Vladi RS ter Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Telefonska številka recepcije: 01 478 8002 Splošni elektronski poštni predal: [email protected] Kratica imena: DRSC V okviru Sektorja za upravljanje cest ima Direkcija RS za ceste z namenom lažje dostopnosti za stranke vzpostavljenih devet območnih pisarn v večjih krajih po Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Ptuju, Celju, Kranju, Kopru, Novi Gorici in Novem mestu. Poudarki poslovanja Kot upravljavka glavnih in regionalnih cest Direkcija RS za ceste ne nastopa samo v zaključni, izvedbeni fazi, ampak dejavno sodeluje tudi pri pripravi državnih in občinskih prostorskih načrtov, v sklopu katerih se načrtujejo ureditve na državnem cestnem omrežju. To pomeni, da je trajanje vsakega projekta bistveno daljše, kot pa je to razvidno iz gradbenih del na terenu. Po umestitvi projekta v prostor sledi postopek izbire izvajalca za pripravo projektne dokumentacije. Projektna dokumentacija se običajno pregleda s strokovnega vidika (revizija, recenzija). Obstaja več različnih tipov projektne dokumentacije (IDP: idejni projekt, IDZ: idejna zasnova, PGD: projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, PZI: projekt za izvedbo, PID: projekt izvedenih del). Priprava predpisane dokumentacije je tako kot tudi investicijska in upravna dokumentacija sestavni del vsakega investicijskega projekta. Novost so tudi tako imenovani izvedbeni načrti, ki se pripravljajo na podlagi Pravilnika za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah. Direkcija RS za ceste ima odprtih več kot 730 investicijskih projektov, ki so v različnih fazah. Kdaj dejansko pride projekt na vrsto za izvedbo, je odvisno od razpoložljivih sredstev, zato so projekti, sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, tisti, ki imajo prednost, še posebej zdaj, ob koncu finančne perspektive 2007–2015. Vrstnega reda izvajanja projektov ne določa Direkcija RS za ceste sama, ampak Državni zbor. S tem ko poslanci potrdijo proračun za posamezno leto, opredelijo tudi nabor projektov. Direkcija RS za ceste si kot strokovno telo že vrsto let prizadeva za sprejetje nacionalnega programa razvoja državnega cestnega omrežja, s katerim bi določili prednostne naloge ter omogočili sistematično vlaganje in razvoj omrežja glavnih in regionalnih cest. V zadnjih dveh letih je ob zaostrenih gospodarskih razmerah vse večji poudarek tudi na izvajanju postopkov javnih naročil, saj je vse več poskusov izpodbijanja odločitev o izbiri ponudnika za posamezno naročilo. V teh postopkih odločajo pristojni pritožbeni organi. Ker pa so gradbena dela sezonska, pomeni vsak časovni zaostanek pri izbiri izvajalca za Direkcijo RS za ceste nov izziv. Logika delovanja proračuna RS je namreč zastavljena tako, da se sredstva ne prenašajo iz leta v leto, temveč se vsako posamezno leto zaključi, in če sredstva v posameznem letu niso porabljena, zapadejo. Zaradi tega Direkcija RS za ceste veliko pozornost namenja strokovni pripravi razpisne dokumentacije. LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 Ob umeščanju v prostor in sami izvedbi projektov pa sta kot varuh obstoječega cestnega omrežja nadvse pomembni tudi upravljanje in vzdrževanje cest. Z dejavnostmi pri vzdrževanju cest se zagotavlja, da zaradi pomanjkanja sredstev in s tem propadanja cest na omrežju ne bi nastajala čezmerna škoda. Z dejavnostmi na področju upravljanja pa se poskuša preseči slovenska posebnost neposrednega priključevanja individualnih objektov na glavne ceste in prezasičenosti obcestnega prostora z različno neprometno signalizacijo in obvestili ter tako zvišati raven prometne varnosti. 14 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE Direkcija RS za ceste od leta 2008 do danes deluje pod vodstvom mag. Gregorja Ficka. Predstavitev vodstva Vodje notranjih organizacijskih enot so člani kolegija direktorja, internega organa, v sklopu katerega se izmenjavajo informacije in usklajuje delo: Pri upravljanju in v začetni fazi investicij, torej pri odkupih zemljišč, se Direkcija RS za ceste veliko srečuje s strankami, sicer pa so njen glavni sogovornik občine. Ker svojo vlogo vidi v zagotavljanju ustreznih storitev prebivalcem in gospodarstvu, pri svojem poslovanju ravna z vidika potreb uporabnikov. Poslanstvo, vizija in cilji Glavni delovni procesi, ki vključujejo izpolnjevanje zakonskih in drugih nalog direkcije, se izvajajo v petih sektorjih, v štirih službah pa potekajo podporne in spremljajoče dejavnosti, potrebne za izvajanje glavnih delovnih procesov. • • • • • • • • • Naše poslanstvo je, da razpoložljive vire optimalno upravljamo, jih varujemo, vzdržujemo in gradimo državne ceste tako, da v skladu s svojimi pristojnostmi prispevamo k izboljšanju prevoznosti, varnosti, dostopnosti, uporabnosti, minimalni obremenitvi naravnega in bivalnega okolja ter k usklajenosti z gospodarskim in prostorskim razvojem območij. Sektor za investicije vodi Tomaž Willenpart, Sektor za vzdrževanje in varstvo cest vodi Ljiljana Herga, Prometno-tehnični sektor vodi mag. Stanislav Zotlar, Sektor za upravljanje cest vodi Gordana Grahek, Sektor za evidence o cestah, informatiko in arhiv vodi Anton Švigelj, Službo za evropske zadeve in tehnično regulativo vodi Irena Zore Willenpart, Službo za pravne in splošne zadeve vodi Majda Pachole Skubic, Službo za finance in planiranje vodi mag. Mihaela Dovč, Službo za javna naročila vodi Smiljan Sočan. Za poslovanje organa kot celote je odgovoren direktor. Naša vizija je toliko izboljšati stanje cest, da bodo povsem primerljive s cestami v podobno razvitih državah Evrope. Pri tem pa želimo dvigniti raven storitev za uporabnike cest in znižati njihove stroške ter stroške izvedbe del in upravljanja. Organiziranost Naš cilj je usposobiti človeške vire, razvijati nove metode in optimizirati poslovne procese z ustrezno podprtim informacijskim sistemom tako, da ne bo nepotrebnih izgub časa pri izvajanju procesov in da bo imel vsak vložen cent ustrezen učinek na državnem cestnem omrežju. Svoj poslovni pristop smo zasnovali na zadovoljstvu svojih naročnikov, to sta vlada in ministrstvo, ter odjemalcev, torej vseh uporabnikov cestnega omrežja. Zadovoljstvo naročnikov in odjemalcev je najpomembnejši cilj našega poslovanja. Zaradi tega Direkcija RS za ceste intenzivno spremlja vse dejavnosti, s katerimi zagotavljamo ustrezno kakovost naših storitev. V stalnih in neposrednih stikih s svojimi naročniki in odjemalci ugotavljamo njihove potrebe in pričakovanja. Kakovost razumemo kot izpolnjevanje vseh zahtev naročnikov in odjemalcev, ki so opredeljene v zakonih in drugih predpisih naročnikov, ter izpolnjevanje pričakovanj odjemalcev. Za naročnika opravljamo storitve v skladu z dogovorjenimi pogoji in v dogovorjenih rokih – ob hkratnem upoštevanju mednarodnih in nacionalnih standardov in predpisov. V sektorjih Direkcije RS za ceste se izvajajo glavni delovni procesi, ki vključujejo izpolnjevanje zakonskih in drugih nalog direkcije, v službah pa potekajo podporne in spremljajoče dejavnosti, potrebne za izvajanje glavnih delovnih procesov. Slika 1 Organigram Direkcije RS za ceste (31. 12. 2012) Vir: DRSC, 2012, 5. člen Oddelek za upravno poslovanje Oddelek za planiranje Služba za pravne in splošne zadeve Služba za finance in planiranje To dosegamo z ustrezno organizacijo strokovno usposobljenega osebja, katerega glavna naloga je izpolnjevanje dogovorjenih zahtev. Naše osebje usklajuje in nadzira delo številnih izvajalcev, ki sodelujejo pri projektih. V ta namen je Direkcija RS za ceste razvila in uvedla učinkovit sistem vodenja in zagotavljanja kakovosti po merilih mednarodnega standarda ISO 9001. Veliko pozornost pri vodenju Direkcije RS za ceste namenjamo tudi upravljanju človeških virov s poudarkom na usposabljanju za potrebna funkcionalna znanja in z dodeljevanjem pooblastil glede na stopnjo usposobljenosti. Služba za javna naročila Služba za evropske zadeve in tehnično regulativo Sektor za vzdrževanje in varstvo cest Sektor za evidence o cestah, informatiko in arhiv DIREKTOR Sektor za upravljanje cest Sektor za investicije Prometnotehnični sektor 15 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 16 Naloge in pristojnosti Naloge in pristojnosti Direkcije RS za ceste so opredeljene v Zakonu o cestah. Zakon je začel veljati junija 2011 in na področju pristojnosti Direkcije RS za ceste ni uveljavil večjih sprememb. Direkcija opravlja strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za gradnjo, vzdrževanje in varstvo državnih cest in kolesarskih povezav. Te naloge so: • izdelava strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja državnih cest ter izdelavo osnutkov teh planov in pripravo strokovnih izhodišč za smernice in mnenja, ki jih ministrstvo, pristojno za promet, kot nosilec urejanja prostora izdaja k državnim in občinskim prostorskim aktom; • redno vzdrževanje državnih cest; • nadzor nad stanjem državnih cest in nad prometno ureditvijo vseh državnih cest; • naloge upravljanja, vodenja in nadziranja prometa; • izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za redno vzdrževanje državnih cest ter naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje državnih cest in objektov na njih; • izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje del rednega vzdrževanja državnih cest, ki niso predmet koncesije, ter za izvajanje gradnje, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na državnih cestah; • naloge v zvezi z investicijami v državne ceste; • vodenje evidenc o državnih cestah in zbirne evidence o javnih cestah; • pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah na državnih cestah ter o prekoračitvah dimenzij (višina, širina in dolžina) in mase vozil; • organizacija obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih; • izdajanje dovoljenj in soglasij ter vodenje drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi za varstvo državnih cest in varovanje prometa na njih; • naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za tehnične predpise o projektiranju, gradnji in vzdrževanju javnih cest. Vsebino in področje dela Direkcije RS za ceste ob krovnem Zakonu o cestah opredeljujejo tudi drugi zakoni, med njimi tudi: • • • • • • Zakon o javnih financah, Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o izvrševanju proračuna, Zakon o javnem naročanju, Zakon o graditvi objektov, Zakon o urejanju prostora. DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE Tveganja Direkcija RS za ceste ima izdelan register tveganj, iz katerega so razvidni mogoča tveganja in posledice ter način nadzora in ukrepanja za preprečevanje oziroma zmanjševanje tveganj. Direkcija kot organ, ki posluje z zelo veliko poslovnimi partnerji in fizičnimi osebami, posebno pozornost namenja tveganju na področju informacijske strukture. Informacijska tveganja ima urejena s Poslovnikom sistema varovanja informacij. Informacije obravnava kot dragocen vir, zato ima urejen tudi nadzor nad dostopom do informacijskih virov. S tem direkcija hkrati varuje osebne in druge informacije, kot ji to nalaga zakonodaja. Tveganje, da zaradi likvidnostnih težav podjetij ne bo mogoče v roku izvesti investicije, je bilo v preteklih letih opredeljeno kot nizko, z letom 2011 pa je to postalo eno glavnih tveganj. Zaradi izvedbe ponovnih javnih razpisov ob stečajih je bil pri več investicijah ogrožen rok izvedbe in Direkcija RS za ceste je predlagala nekaj mogočih rešitev, ki pa za pristojne niso bile sprejemljive kljub dokazanemu prihranku časa in sredstev. Povečuje se tudi tveganje pri oddaji javnih naročil zaradi uničenega gradbenega sektorja ter nenehnih in ne dovolj premišljenih sprememb Zakona o javnem naročanju. V letu 2011 je izrazitejše postalo tudi tveganje pri umeščanju objektov v prostor, s tem pa je bilo ogroženo tudi črpanje evropskih sredstev. Skoraj ob vsakem projektu novogradnje je opazen pojav civilnih pobud, ki nasprotujejo gradnji. Direkcija RS za ceste je na vrsto institucij naslovila poziv za proaktivno obveščanje prebivalcev na obravnavanem območju že med umeščanjem objektov v prostor, saj bi se z dovolj visoko stopnjo obveščenosti lahko znižalo tveganje oviranja začetka gradnje. Težava pri umeščanju v prostor je tudi pomanjkanje vhodnih podatkov (karte poplavne nevarnosti za obstoječe stanje, podatki o habitatnih tipih), ki bi jih morali zagotavljati drugi resorji. Stalno tveganje pri vseh gradbenih projektih so tudi spremembe in poznejše ugotovitve na terenu (nivo podtalnice, sestava tal), posledica česar so lahko nujne spremembe v projektni dokumentaciji oziroma več gradbenih in dodatnih del. Posebno tveganje, ki ga Direkcija RS za ceste obvladuje z različnimi dejavnostmi že vrsto let, je nezmožnost pridobiti nepremičnine za izvedbo investicije. Pogosto se namreč dogaja, da so odkupljena vsa zemljišča in nepremičnine, razen nekaj kvadratnih metrov, vendar to ovira gradnjo. Postopki razlastitve trajajo v povprečju tri leta, zato Direkcija RS za ceste z namenom obvladovanja tveganja, da zaradi nepridobljenega zemljišča v izmeri nekaj kvadratnih metrov projekta ne bo mogla izvesti, predlog za uvedbo postopka za razlastitev vloži takoj, ko je to mogoče, in se sočasno pogaja z lastnikom. Direkcija RS za ceste je v preteklih letih kot eno največjih tveganj prepoznala tudi začasno zadržanje izvajanja proračuna, saj je pri izvajanju investicij vezana na gradbeno sezono, logika proračuna pa ne omogoča prenašanja sredstev v prihodnje proračunsko leto. 17 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 18 Nadzor nad delom Direkcije RS za ceste Delo Direkcije Republike Slovenije za ceste nadzirajo različne institucije in javnost. Nadzirata se administrativni del projekta in tudi izvajanje oziroma izvedba projekta, seveda pa se nadzor nanaša tudi na poslovanje direkcije. DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE Zaposleni Računsko sodišče RS redno izvaja revizije poslovanja, proračunska inšpekcija nadzira porabo proračunskih sredstev, drugi organi pa opravljajo nadzor ob različnih prijavah in presojah. Državna revizijska komisija nadzira pravilnost postopka oddaje javnih naročil, Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Direkcija RS za ceste poroča redno mesečno in na zahtevo. Za projekte, sofinancirane s sredstvi Evropske unije, so pogoji uporabe proračunskih sredstev in vodenja projektov še zahtevnejši. Za te projekte je vzpostavljen zunanji nadzor, pri katerem se vsak posamezen račun pred plačilom preveri in odobri plačilo sredstev, opravljajo se tudi redni inšpekcijski pregledi, ki jih opravljajo tako pristojne slovenske kot tudi evropske institucije. Inšpekcijski nadzor na področju cestne infrastrukture opravlja Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, ki nadzira izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki urejajo vzdrževanje, obnovo in gradnjo državnih cest ter varstvo državnih cest in prometa na njih. Na Direkciji RS za ceste je bilo na dan 31. 12. 2012 zaposlenih 70 javnih uslužbencev (na dan 31. 12. 2011 pa 74). Raven izobrazbe: magistrska izobrazba 9 univerzitetna izobrazba 31 visokošolska izobrazba 12 višješolska izobrazba 6 srednja strokovna izobrazba 11 srednja poklicna izobrazba 1 35 30 25 Pri poslovanju s strankami in zagotavljanju javnosti dela se Direkcija RS za ceste srečuje predvsem z dvema pristojnima organoma, to je Upravno inšpekcijo in Informacijskim pooblaščencem. 20 15 10 5 0 Magistrska Univerzitetna Visokošolska Višješolska Srednja strokovna Srednja poklicna izobrazbaizobrazbaizobrazbaizobrazba izobrazba izobrazba graf 1 izobrazbena struktura zaposlenih na direkciji rs za ceste Zaposleni se morajo redno izpopolnjevati in izobraževati za delo v skladu z vsemi spremembami zakonodaje. Del zaposlenih mora sodelovati tudi pri prenosu znanja in novih rešitev iz tujine. Da bo vsak zaposleni lahko čim bolj razvil svoje strokovne kompetence, se od zaposlenih zahteva, da po udeležbi na usposabljanju ali izobraževanju predložijo natančno poročilo in predloge za izboljšanje svojega dela ali poslovanja direkcije. Od vseh zaposlenih, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe, pa se pričakuje, da na različnih kongresih doma in v tujini nastopajo kot ambasadorji slovenskega znanja ter predstavijo posamezne projekte ali rešitve širši domači in tuji javnosti. 19 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 Splošno o poslovanju Iz zbirnega poročila o dokumentih in zadevah za posamezno leto, v katerem so zajeti podatki o številu vhodnih, izhodnih in lastnih dokumentov ter prejetih in rešenih zadev, je razvidno, da Direkcija RS za ceste izredno veliko pisno komunicira in ima ogromen pripad zadev. (Preglednici 1 in 2) Število zadev je kazalnik, koliko novih postopkov je bilo začetih in koliko končanih, medtem ko je število dokumentov v posamezni zadevi lahko zelo različno. Primerjava med letoma 2011 in 2012 kaže veliko povečanje števila prejetih zadev predvsem v Službi za pravne in splošne zadeve (Graf 2). Da se je obseg dela Direkcije RS za ceste kljub zmanjšanim sredstvom za investicije v resnici močno povečal, je razvidno tudi iz primerjave števila zadev in števila vhodnih dokumentov (Graf 3 in 4). Zaradi povečanega obsega dela je tudi število rešenih zadev manjše (Graf 5). Pregled prejetih dokumentov po posamezni notranji organizacijski enoti je prikazan z grafi 6, 7 in 8. Direkcija RS za ceste je eden večjih proračunskih uporabnikov, ki v skladu z zakonom izpelje zelo veliko postopkov javnega naročanja. Poslovanje z dokumentacijo v okviru teh postopkov je razvidno iz grafičnih prikazov 9 do 14. Preglednica 1 Pregled evidentiranih dokumentov za leto 2011 VHODNI IZHODNI LASTNI 968 539 272 99 98 pravne in splošne zadeve (SPSZ) 22.227 14.227 3.316 3.116 2.316 finančna služba (FS) • štev. prejetih računov 13927 • štev. izdanih računov 394 • štev. izdelanih FEP-ov 1852 2.369 1.446 566 546 385 vodstvo (VOD) javna naročila in realizacija letnega plana (SJN) • postopki javnih naročil velike vrednosti • postopki javnih naročil male vrednosti REŠENE ZADEVE VHODNI Vodstvo (VOD) IZHODNI LASTNI 39 2.051* 2.620* 12 2.379* 3.863* 8 234* 861* 7 15 397 evidence o cestah, informatika in arhiv (SEVICA) 4.888 4.059 1.021 135 47 evropske zadeve in tehnična regulativa (EZTR) 1.089 779 632 72 66 upravljanje cest (SUC) 11.616 7.673 1.564 3.283 4.703 vzdrževanje in varstvo cest (SVVC) 17.226 13.678 1.910 7.226 8.125 investicije (SIC) 7.462 4.642 3.651 713 229 prometno-tehnični (PTS) 4.188 2.782 855 650 716 72.047 49.864 13.799 15.848 16.685 Opombi: * Podatki pomenijo število zadev in dokumentov (izhodni in lastni), ki so signirani na posameznega skrbnika projekta, vendar so evidentirani, skenirani in odpremljeni v Službi za javna naročila. ** Podatki pomenijo število vhodnih dokumentov v postopkih javnih naročil, ki so evidentirani v glavni pisarni. PREJETE ZADEVE REŠENE ZADEVE 1.628 908 291 99 87 27.243 12.989 3.410 4.269 1.566 2.853 1.415 939 756 682 17 1.817** 2.036** 33 1.879* 1.856* 22 2338* 3.056* 6 198 618 8 20 152 Služba za evropske zadeve in tehnično regulativo (SEZTR) 1.346 1.086 969 108 39 Sektor za evidence o cestah, informatiko in arhiv (SECIA) 5.072 3.499 652 110 164 Sektor za upravljanje cest (SUC) 10.910 7.427 1.875 3.225 4.737 Sektor za vzdrževanje in varstvo cest (SVVC) 16.479 12.083 1.991 7.184 5.438 Sektor za investicije (SIC) 7.143 4.053 2.733 710 264 Prometno-tehnični sektor (PTS) 2.905 2.460 727 549 117 75.596 45.953 13.609 17.016 13.102 Služba za pravne in splošne zadeve (SPSZ) Služba za finance in planiranje (SFP) • štev. prejetih računov 13.923 • štev. izdanih računov 369 • štev. izdelanih FEP-ov 10.815 Služba za javna naročila (SJN) • postopki javnih naročil velike vrednosti • postopki javnih naročil male vrednosti Opombi: * Podatki pomenijo število zadev in dokumentov (izhodni in lastni), ki so signirani na posameznega skrbnika projekta, vendar so evidentirani, skenirani in odpremljeni v Službi za javna naročila. ** Podatki pomenijo število vhodnih dokumentov v postopkih javnih naročil, ki so evidentirani v glavni pisarni. 7.000 Legenda: vod: vodstvo spsz: Služba za pravne in splošne zadeve fs: Finančna služba secia: Služba za evidence o cestah, informatiko in arhiv seztr: Služba za evropske zadeve in tehnično regulativo svvc: Sektor za vzdrževanje in varstvo cest sic: Sektor za investicije pts: Prometno-tehnični sektor 6.000 14 2.306** 2.786** SKUPAJ SLUŽBA/SEKTOR SKUPAJ PREJETE ZADEVE SLUŽBA/SEKTOR 21 Preglednica 2 Pregled evidentiranih dokumentov za leto 2012 Število prejetih zadev 20 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 vod spsz fs seciaseztr suc svvc sic pts sjn Služba/sektor graf 2 prejete zadeve 2011–2012 po sektorjih Prejete zadeve 2011 Prejete zadeve 2012 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 graf 3 prejete zadeve 2011–2012 6.000 15.848 Število rešenih zadev 16.000 15.500 75.596 graf 4 vhodni dokumenti 2011–2012 Vhodni dokumenti 2012 4.000 3.000 1.000 74.000 0 73.000 71.000 5.000 2.000 75.000 72.000 Legenda: vod: vodstvo spsz: Služba za pravne in splošne zadeve fs: Finančna služba secia: Služba za evidence o cestah, informatiko in arhiv seztr: Služba za evropske zadeve in tehnično regulativo svvc: Sektor za vzdrževanje in varstvo cest sic: Sektor za investicije pts: Prometno-tehnični sektor 7.000 16.500 15.000 Vhodni dokumenti 2011 8.000 vod spsz fs seciaseztr suc svvc sic pts sjn Služba/sektor 72.047 graf 5 rešene zadeve 2011–2012 po sektorjih Rešene zadeve 2011 Rešene zadeve 2012 70.000 25.000 Število dokumentov Prejete zadeve 2012 Število prejetih zadev Prejete zadeve 2011 23 15.848 17.000 Število vhodnih dokumentov 22 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE 20.000 15.000 10.000 5.000 0 vod spsz fs seciaseztr suc svvc sic pts sjn Služba/sektor graf 6 vhodni dokumenti 2011–2012 po sektorjih Vhodni dokumenti 2011 Vhodni dokumenti 2012 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE 24 graf 9 javna naročila velike vrednosti 2011 14.000 Prejete zadeve Število dokumentov 12.000 10.000 25 graf 10 javna naročila MALE vrednosti 2011 234 Prejete zadeve 861 Vhodni2306 Vhodni2786 Lastni2379 Lastni3863 Izhodni2051 Izhodni2620 8.000 6.000 4.000 2.000 0 vod spsz fs seciaseztr suc svvc sic pts sjn Služba/sektor graf 7 izhodni dokumenti 2011–2012 po sektorjih Izhodni dokumenti 2011 Izhodni dokumenti 2012 graf 12 javna naročila MALE vrednosti 2012 graf 11 javna naročila velike vrednosti 2012 Prejete zadeve 198 Prejete zadeve 618 Vhodni1817 Vhodni2036 Lastni2338 Lastni3056 Izhodni1979 Izhodni1856 3.500 Število dokumentov 3.000 2.500 graf 13 javna naročila velike IN MALE vrednosti 2011 graf 14 javna naročila velike IN MALE vrednosti 2012 2.000 1.500 JNW234 JNW198 JNMW861 JNMW618 1.000 500 0 vod spsz fs seciaseztr suc svvc sic pts sjn Služba/sektor graf 8 lastni dokumenti 2011–2012 po sektorjih Lastni dokumenti 2011 Lastni dokumenti 2012 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE 26 Arhiv Direkcija RS za ceste ima obsežen arhiv, saj v skladu s predpisi hrani izvod projektne dokumentacije za vsak izveden projekt na državnem cestnem omrežju. Projektna dokumentacija je izredno obsežna, v povprečju je za vsako obvoznico okoli 25 fasciklov gradiva. Arhiv Direkcije RS za ceste opravlja delo tako za zaposlene na Direkciji RS za ceste kot tudi za zunanje izvajalce. Preglednica 3 Primerjava dogodkov v arhivu v letih 2011 in 2012 Leto 2011 Leto 2012 1.538 1.519 Število izposojenih dokumentov 406 315 Število vrnjenih dokumentov 313 266 Število na uničenje poslanih dokumentov (pretečen rok hrambe) 483 782 54 40 Število predanih dokumentov Število izposojenih e-dokumentov Število kopiranih dokumentov 7 V arhivu dokumentacijo tudi skenirajo. Tako se prihrani pri prostoru (arhivskega gradiva je namreč skupaj za več kilometrov polic) in dokumentacija prenese na trajnejše nosilce. V letu 2011 je bilo preslikanih 4.367 projektov, ki so skupaj imeli 683.696 strani formata A 3 ali manj ter 65.122 grafik večjega formata. Iz stalne zbirke je bilo preslikanih 10.107 zadev, ki so imele 1.292.252 strani in 13.270 grafik, večjih od A 3. V letu 2012 pa je bilo preslikanih 5.057 projektov (skupno število strani 847.365 formata A 3 ali manj in 78.554 grafik večjega formata) in 6.919 zadev (470.733 strani in 13.266 grafik, večjih od A 3) iz stalne zbirke. Vsako leto je tako v arhivu evidentiranih ogromno različnih dogodkov in obseg dela je res izjemen. Za potrebe katastra objektov v upravljanju DARS, d. d., je bilo leta 2011 preslikanih 2.365 strani, za potrebe katastra objektov na glavnih in regionalnih cestah pa 17.418 strani. Ob tem pa je bilo preslikanih še 9.852 različnih dokumentov s področja splošnega poslovanja in 853 dokumentov, ki se nanašajo na sofinanciranje. Ker se podatki o plačilih hranijo trajno, je bilo leta 2011 s tega področja preslikanih 110.818 dokumentov, leta 2012 pa 108.308 dokumentov. 27 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 28 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE Sodelovanje z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami ter sorodnimi ustanovami v tujini 29 Direkcija RS za ceste je članica dveh mednarodnih organizacij PIARC–WRA (Svetovna cestna zveza) in CEDR (Zveza evropskih uprav za ceste). Zaradi stroškov, povezanih s članstvom, se je direkcija odločila za politiko omejenega vključevanja v mednarodne organizacije in zveze ter se vključila samo v tiste organizacije, kjer bi nečlanstvo imelo posledice tako z vidika upravljanja cest kot za uporabnike. Sodelovanje na evropski in svetovni ravni je nujno, saj je le tako mogoče zagotoviti, da se uporabniki ob prečkanju državnih mej ne srečujejo z drugačnimi prometnimi pravili, drugačno prometno signalizacijo ali pa tehnično zelo drugačnimi rešitvami, ki voznika begajo. Ob uporabnikih, ki imajo od delovanja Direkcije RS za ceste v mednarodnih organizacijah posredno korist, pa ima korist tudi stroka. Kot članica teh dveh organizacij ima Direkcija RS za ceste dostop do raziskovalnih platform za izmenjavo znanja in izsledkov projektov. V letu 2011 je bil končan dve leti in pol trajajoč evropski raziskovalni program, imenovan Varnost v osrčju načrtovanja cest – Safety At The Heart Of Road Design (z oznako ENR SRO1). Program je z 1,5 milijona evrov sofinanciralo 11 evropskih članic združenja CEDR (Avstrija, Belgija, Finska, Nemčija, Madžarska, Irska, Norveška, Slovenija, Švedska, Nizozemska in Velika Britanija). Sklepna konferenca programa v Stockholmu je pokazala uspešno meddržavno sodelovanje pri oblikovanju programa ter izvedbo petih projektov z vsebinami, ki zadovoljujejo nekatere potrebe končnih uporabnikov po vsej Evropi. Izvedeni projekti (ERASER, EvrovSI, IRDES, RISMET in SPACE) so bili izbrani na razpisu skladno z usmeritvami za zmanjšanje števila žrtev in poškodovanih v prometnih nesrečah ter za prilagajanje cestnih elementov človeškim reakcijam v različnih situacijah. Vsebine izbranih projektov so bile usmerjene k iskanju sprememb in izboljšav, ki pripomorejo k celovitejši obravnavi sredstev in uporabnikov kot usklajenega sistema, katerega končni cilj je izražen z geslom »Brez nesreč v letu 2050«. Izboljšave so pripravljene tudi na ravni projektiranja z upoštevanjem tako imenovanih »predvidljivih cest« (self-explaining roads) in »prizanesljivih cest« (forgiving roadsides). Do zdaj je bilo opravljenih že veliko raziskav o načrtovanju in izvedbi »predvidljivih« in »prizanesljivih« cest, izsledki projektov pa ponujajo novosti, kot so: • orodje za tovrstno vrednotenje cest, • postopki za določitev ukrepov za »prizanesljivejše« ceste, • postopki za primerjavo in uvajanje rešitev »predvidljivejših« cest. S pridobljenimi izsledki bo lahko posamezna evropska cestna uprava, ki je sofinancirala program, in še posebej združenje CEDR, odločilo o njihovem uvajanju v prakso ter s tem oblikovalo nabor sprejemljivih, zanesljivih in učinkovitih rešitev za načrtovanje varnejših cest zunaj naselij. Članice CEDR (med njimi DRSC) so tako zdaj pred pomembnim korakom, ko naj bi v prihodnje izsledke teh raziskav vključevale v prakso in pri tem tudi izmenjevale medsebojne izkušnje. Upravičeno pričakujemo, da bodo izsledki programa ENR SRO1 z novim programskim orodjem precej pripomogli k učinkovitejšemu reševanju tovrstne prometne problematike in večji cestnoprometni varnosti v Sloveniji. Direkcija RS za ceste je v letu 2011 okrepila sodelovanje z izraelsko družbo za državne ceste. Na poslovnih srečanjih so bile izmenjane informacije o posameznih področjih, na katerih bi bilo mogoče trajnejše sodelovanje pri raziskavah in razvoju, organizirana pa je bila tudi posebna delavnica na temo razvoja cestne in železniške infrastrukture v Sloveniji in Izraelu. Direkcija RS za ceste in izraelska družba za državne ceste sta podpisali memorandum o sodelovanju, v katerem sta zapisali, da želita sodelovati pri izmenjavi tehnologije in informacij na področju cestnega prometa v obojestransko korist. S tem namenom bosta obe strani zagotovili izmenjavo tehnologije in informacij na teh in drugih področjih, ki so v skupnem interesu, in sicer: • izmenjavo informacij, npr. o infrastrukturnem financiranju in načinih presoje izvedljivosti transportnih projektov; • izmenjavo informacij, kot so varnost v cestnem prometu, informatizacija, pogodbe in javna naročila ter upravljanje prometnega sistema in nadzorne tehnologije, vključno z ITS; • izmenjavo informacij, kot so načrtovanje cest, predorov in mostov, gradnja, vzdrževanje in delovanje, upravljanje kakovosti pri projektih, nadzor in zagotavljanje kakovosti; • izmenjavo informacij o standardizaciji, vključno s tehničnimi specifikacijami, predpisi, postopki in navodili; • izmenjavo informacij o različnih temah prometnih raziskav; • izmenjavo izkušenj in znanja pri razvoju prometnih rešitev v Sloveniji in Izraelu; • spodbujanje stalnega sodelovanja za izmenjavo tehnologije in informacij ter znanja med Slovenijo in Izraelom; • izmenjavo informacij in svetovanje pri izboljšanju sistemov in protokolov za učinkovitejšo okoljsko presojo glede razvoja in vzdrževanja cestnega omrežja v Sloveniji in Izraelu; • izmenjavo in organiziranje programov usposabljanja ter izmenjavo drugih tehničnih informacij in izkušenj; • izmenjavo informacij in znanja za izboljšanje prometne varnosti. Na podlagi podpisanega memoranduma je bila konec leta v Izraelu organizirana posebna predstavitev načrtovanih investicij v prihodnjih petih letih, saj bi izraelski investitor rad privabil tudi slovenska projektantska podjetja. Istovrstni memorandum je bil podpisan tudi z Litvo. LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 Poslovanje s strankami Direkcija RS za ceste vse svoje dejavnosti izvaja za ljudi. Gradnja, izdaja različnih soglasij ali dovoljenj – vse je urejeno z vidika celote, torej tako, da bo državno cestno omrežje varno, pretočno in da bo omogočalo dovolj visoko raven storitev uporabnikom. Za stranko je najbrž pridobiti soglasje za priključek na državno cesto nepotrebno administrativno opravilo, z vidika Direkcije RS za ceste pa je to edino zagotovilo, da bo priključek ustrezen ne le za tistega, ki si ga gradi, ampak tudi varen za vse udeležence v prometu. Povsod, kjer so vidiki tako različni, prihaja do komunikacijskega šuma in s tem do nejevolje. Na Direkciji RS za ceste si prizadevamo to preseči predvsem tako, da strankam ponudimo čim več informacij, jim predstavimo, kako zelo odvisni smo drug od drugega vsi, ki si ukvarjamo s cestami in prometom, ter jih opozorimo na posledice, ki so lahko zelo hude. Visoka ograja, veleplakat, ki preprečuje pregled nad situacijo na cesti, blato, ki ga je na cestišče naneslo kmetijsko vozilo, preširoko naložen tovor na prikolici – vse to ima lahko za posledico nesrečo s smrtnim izidom. Direkcija RS za ceste posluje z veliko strankami, zato informacije, ki jih potrebujejo stranke, objavlja na različne načine. V sklopu portala e-uprava jim zagotavlja podrobnejše informacije glede različnih storitev in odgovarja na morebitna dodatna vprašanja. V letu 2011 so bili nekoliko popravljeni opisi posameznih storitev. V posameznem letu Direkcija RS za ceste prejme prek portala e-uprava okoli 50 vprašanj. Dostopnost informacij za stranke graf 15 storitve e-uprave V LETU 2011 graf 16 storitve e-uprave V LETU 2012 7,4 % Dovoljenje za zaporo državne ceste 9,7 % 24,1 % Gradim ali obnavljam objekt ob državni cesti 10,7 % 14,8 % Izdaja dovoljenja za izredni prevoz po javnih cestah 16,5 % 5,6 % Izvajanje del v območju javne ceste 1,0 % 18,5 % Obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah 16,5 % 13,0 % Oprostitev plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov 9,7 % 13,0 % Plačilo letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu 35,0 % 3,7 % Pridobitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti 1,0 % Graf 17 Primerjava storitev e-uprave med leti 2011 in 2012 35 30 Število dokumentov 30 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE 25 20 15 10 5 0 Dovoljenje za zaporo državne ceste 2011 Gradim ali obnavljam objekt ob državni cesti 2012 Izdaja dovoljenja za izredni prevoz po javnih cestah Izvajanje del v območju javne ceste Obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah Oprostitev plačila letne Plačilo letne dajatve dajatve za vozila za za uporabo vozil v prevoz invalidov cestnem prometu Pridobitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti 31 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE Zagotavljanje javnosti dela 32 33 Direkcija RS za ceste letno prejme okoli 65 zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Direkcija RS za ceste javnost dela zagotavlja tudi tako, da medijem proaktivno daje informacije oziroma odgovarja na njihova vprašanja. Preglednica 4 Dane informacije 2011 2012 599 564 Sporočila za javnost 26 48 Spletne novičke 41 28 Zahteve za objavo popravka 13 14 Prejeti zahtevki novinarjev za pripravo podatkov in odgovorov Ob tem je Direkcija RS za ceste v letu 2011 odgovorila na vrsto vprašanj občanov, med katerimi jih je bilo 69 takih, da so bili odgovori pripravljeni v različnih sektorjih in službah ter nato združeni v obširnejši pisni odgovor (v letu 2012 je bilo takih vprašanj 65). Vprašanja občanov, ki so se nanašala na delovno področje samo enega od sektorjev, niso zajeta, prav tako ne informacije, dane zgolj ustno. Ugotavljanje zadovoljstva strank Direkcija RS za ceste je kljub temu, da Uredba o upravnem poslovanju organom državne uprave nalaga ugotavljanje zadovoljstva strank najmanj vsako drugo leto, izvedla anketiranje tudi za leto 2011. Anketni list je bil poslan občinam, upravnim enotam, poslovnim partnerjem, vrnjenih smo prejeli 200 anket: • • • • • 102 od občin (48,3-odstotni odziv), 32 od upravnih enot (55,2-odstotni odziv), 14 od drugih organov (25,9-odstotni odziv) in 52 od poslovnih partnerjev (25-odstotni odziv), kar povprečno pomeni 37,7-odstotni odziv na 531 razposlanih anket. Anketirani so posamezna področja ocenjevali na modificirani Likertovi lestvici z oceno zadovoljstva od 1 do 5, pri čemer ocene pomenijo stopnjo zadovoljstva anketiranih (1 = sploh nisem zadovoljen, … 3 = zadovoljen, … 5 = popolnoma sem zadovoljen). Anketirani predstavniki občin so Direkcijo RS za ceste ocenili med 3,50 in 4,14, predstavniki drugih organov pa med 3,73 in 4,25. Povprečna ocena, ki izraža stopnjo zadovoljstva upravnih enot, je med 3,68 in 3,87. Skoraj polovica poslovnih partnerjev je sodelovanje z Direkcijo ocenila s 4, kar izraža stopnjo zadovoljstva »zelo sem zadovoljen«. Direkcija RS za ceste je s svojimi enotami in posameznimi poimensko navedenimi zaposlenimi od anketiranih predstavnikov občin prejela 16 pohval in 10 graj, od anketiranih predstavnikov upravnih enot 7 pohval (2 med njimi vsebujeta poleg pohvale tudi grajo odnosov točno določene osebe), od anketiranih predstavnikov drugih organov pa 2 pohvali. Od poslovnih partnerjev smo prejeli 5 pohval in 11 graj. Vse prejete graje in pohvale so bile obravnavane na kolegiju direktorja in v letu 2011 so bile v poslovanje direkcije vključene nekatere spremembe. Ker je bila izražena želja po večjem obsegu informacij, dosegljivih na svetovnem spletu, je direkcija okrepila dejavnosti na tem področju. Želji po organiziranju posebnih srečanj, namenjenih seznanitvi s spremenjenimi predpisi, je bilo ugodeno tako, da je Direkcija RS za ceste organizirala predavanji Prenos dobrih praks iz tujine ter Pravilnik za izvedbo investicijskih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah. Pri posameznih razgovorih z zaposlenimi so bile obravnavane tudi pripombe in graje, ki so se nanašale na njihovo delo. Za del pripomb je bilo ugotovljeno, da so posledica preobremenjenosti zaposlenih. Direkcija RS za ceste je namreč kadrovsko podhranjena, zato tudi ni mogoče pospešiti posameznih postopkov. Edini mogoč način za skrajšanje trajanja postopka je, da se usposobijo dodatni zaposleni, saj je glede na število dokumentov (72.047 vhodnih dokumentov in 13.799 lastnih leta 2011 oziroma 75.596 vhodnih dokumentov in 13.102 lastnih leta 2012) in število zaposlenih (70) pripad zadev izredno velik, s tem da je veliko tudi terenskega dela. Te pripombe so se namreč ponavljale tudi v odgovorih na ankete, ki jih je Direkcija RS za ceste prejela v letu 2012. V letu 2012 je anketiranje potekalo samo med strankami. Direkcija RS za ceste je dobila vrnjenih 359 izpolnjenih vprašalnikov, izsledki so bili naslednji: Povprečna ocena kakovosti dela Sektorja za investicije je bila 4,40, v Sektorju za vzdrževanje in varstvo cest pa 4,63. Anketiranci so kakovost dela Sektorja za upravljanje cest ocenili s 4,90, Prometno-tehnični sektor pa je dobil povprečno oceno 4,39. Kakovost dela Sektorja za evidence o cestah, informatiko in arhiv je bila ocenjena s 4,43, s povprečno oceno 4,58 pa so anketiranci ocenili kakovost dela Službe za pravne in splošne zadeve, Služba za finance in planiranje je dobila povprečno oceno 3, Služba za javna naročila povprečno oceno 4,58, s povprečno oceno 4,50 je bila ocenjena Služba za evropske zadeve in tehnično regulativo. Anketiranci so kakovost dela vodstva ocenili s povprečno oceno 4,29. LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 CESTE IN PROMET 34 35 CESTE IN PROMET LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 Omrežje cest Dolžine v metrih Dolžine v kilometrih Ceste Priključki Skupaj Ceste Priključki V letu 2012 je bilo na državnem cestnem omrežju skupaj 881 števnih mest, od tega 647 z avtomatskimi števci in 234 z ročnim štetjem. Med letom je bilo na novo postavljenih 34 avtomatskih števnih mest. DRSC v letu 2012 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni izvajala rednega ročnega štetja, ampak je le sodelovala pri organizaciji izrednih štetij. Skupaj z organiziranimi štetji in podatki, ki so jih zbrali izvajalci izrednih ročnih štetij v križiščih, je bilo na novo vnesenih v našo prometno zbirko 25 križišč. Primerjava let Skupaj Ceste leto 2011 skupaj Razlika 2012– 2011 AC avtoceste 533.308 143.471 676.779 533 143 676 675 1 HC hitre ceste 72.797 19.514 92.311 73 20 93 93 0 DARS 606.105 162.985 769.090 606 163 769 768 1 G1 glavne ceste I 351.610 2.339 353.949 352 2 354 354 0 G2 glavne ceste II 459.705 5.996 465.701 460 6 466 462 4 glavne ceste skupaj 811.315 8.335 819.650 812 8 820 816 4 37 Podatki o prometu so sestavni del evidence o cestah. Podatki, dobljeni pri štetju, so podlaga za analizo prometnih gibanj, zato so nepogrešljivi pri planiranju, investicijah v novogradnje, vzdrževanju in obnovi cest, pri študijah prometne varnosti in okoljskih meritvah (hrup, izpušni plini). Prometne obremenitve slovenskih cest spremljamo že od leta 1954. Podatke zbiramo z ročnim štetjem in avtomatskimi števci. Direkcija RS za ceste je leta 2012 upravljala 5.959 km državnih cest, in sicer 354 km glavnih cest I. reda, 462 km glavnih cest II. reda, 947 km regionalnih cest I. reda, 1.373 km regionalnih cest II. reda, 2.186 km regionalnih cest III. reda ter 637 km regionalnih turističnih cest. Dolžine cest v upravljanju posameznega upravljavca se spreminjajo zaradi novogradenj, opustitev ali prenosa na drugega upravljavca. Preglednica 5 Dolžina cestne mreže v letu 2012 IVRC KATEGORIJA Prometne obremenitve Omrežje javnih cest v Republiki Sloveniji ima več upravljavcev. Avtoceste upravlja DARS, d. d. (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji), preostale državne ceste upravlja Direkcija RS za ceste, občinske ceste pa upravljajo občine. Sestavni del omrežja javnih cest so tudi javne poti, ki jih upravljajo drugi upravljavci, na primer gozdna gospodarstva. 36 CESTE IN PROMET Prometne obremenitve so podrobneje predstavljene v publikaciji Promet za posamezno leto, na zgoščenkah in spletnih straneh DRSC. V letu 2011 je bilo opravljeno prometno delo na državnih cestah v primerjavi z letom 2010 večje za 1,83 %, povprečni PLDP1 pa je bil višji za 1,94 % (Promet 2011, str. 17). Preglednica 6 Povprečni PLDP na cestah G1 in G2 v letih 2000–2012 V naslednji preglednici in grafih je prikazan povprečni PLDP od leta 2000 do 2012, in sicer po glavnih cestah I. reda in glavnih cestah II. reda v skupni dolžini malo čez 800 km. Do izrazitejšega nihanja prometa v tem časovnem obdobju je prihajalo na vzporednicah ob novoodprtih avtocestnih odsekih. R1 regionalne ceste I 948.312 1.964 950.276 948 2 950 947 3 R2 regionalne ceste II 1.378.502 4.970 1.383.472 1.379 5 1.384 1.373 11 Cesta 2000 2001 2002 2003 2008 2009 R3 regionalne ceste III 2.178.068 436 2.178.504 2.178 0 2.178 2.186 –8 G1 1 8.241 8.723 8.838 9.323 10.473 10.538 10.830 11.161 11.219 8.594 8.409 8.411 8.019 RT regionalne turist. ceste 636.841 44 636.885 637 0 637 637 0 G1 2 6.687 6.873 7.204 7.021 6.408 6.099 5.970 5.917 regionalne ceste skupaj 5.141.723 7.414 5.149.137 5.142 7 5.149 5.143 6 G1 4 8.908 8.944 8.698 9.962 10.576 11.036 11.588 12.075 12.126 12.049 11.872 11.866 11.410 5.953.038 15.749 5.968.787 5.954 15 5.969 5.959 10 G1 5 8.136 8.082 8.067 8.183 8.471 7.859 7.813 8.015 8.202 8.256 8.257 8.295 7.878 skupaj državne ceste 6.559.143 178.734 6.737.877 6.560 178 6.738 6.727 11 G1 6 6.330 5.960 6.520 6.497 6.477 5.629 5.957 6.221 6.097 6.141 6.178 6.350 6.230 G1 7 5.550 5.343 5.610 5.650 5.667 5.829 6.015 5.863 6.013 5.987 6.035 6.259 5.725 LC lokalne ceste 11.415.033 11.415.033 11.415 11.415 11.414 1 G1 9 7.666 7.717 8.119 8.785 9.506 9.490 9.852 10.827 10.506 9.138 9.367 9.520 9.615 LG glavne mestne ceste 111.634 111.634 112 112 111 1 G1 11 LZ zbirne mestne ceste 668.302 668.302 668 668 672 –4 LK mestne (krajevne) ceste 1.256.098 1.256.098 1.256 1.256 1.313 –57 13.451.067 0 13.451.067 13.451 13.451 13.510 –59 G2 105 5.769 5.026 5.383 5.518 5.732 5.769 5.133 5.428 5.758 5.571 5.551 5.927 5.851 G2 106 4.710 4.894 5.070 5.151 5.343 5.482 5.640 5.712 5.825 6.185 6.020 6.188 5.911 G2 107 6.600 6.472 6.801 6.952 7.185 7.599 7.834 7.986 8.031 7.964 7.984 7.755 7.380 G2 108 6.841 7.326 7.395 7.457 7.880 7.657 7.749 7.837 7.737 7.365 7.235 7.164 6.732 G2 109 2.552 2.554 2.110 2.076 2.077 2.086 2.094 2.227 2.524 2.671 2.659 2.761 2.829 DRSC lokalne ceste skupaj JP javne poti KJ javne poti za kolesarje javne poti skupaj 0 18.680.343 18.680.343 18.680 18.680 18.707 –27 116.397 116.397 116 116 98 18 18.796.740 18.796 0 18.796 18.805 –9 18.796.740 0 skupaj občinske ceste 32.247.807 0 32.247.807 32.247 0 32.247 32.315 –68 skupaj javne ceste 38.806.950 178.734 38.985.684 38.807 178 38.985 39.042 –57 Vir: DRSC – SECIA, 2013b 2004 6.902 2005 6.876 2006 7.228 2007 6.621 7.383 Povprečni PLDP v letu 2010 2011 2012 10.588 11.113 11.173 10.308 11.568 10.907 11.643 12.123 12.044 12.442 13.000 13.458 13.111 G2 101 3.696 3.646 3.544 3.249 3.634 3.634 3.659 3.836 3.942 4.122 3.940 4.171 3.997 G2 102 3.095 3.209 3.215 3.326 3.288 3.291 3.381 3.446 3.537 3.613 3.473 3.548 3.510 G2 103 6.009 6.353 6.333 6.530 6.537 7.152 7.288 7.517 6.969 6.916 6.829 6.924 6.543 G2 104 11.998 11.758 16.918 18.900 19.540 19.953 20.212 20.960 20.504 19.913 18.961 18.935 18.061 G2 111 16.535 15.914 15.798 15.677 17.203 18.328 18.723 19.434 19.096 19.221 17.380 17.259 16.520 G2 112 6.324 7.345 7.113 7.139 7.300 Vir: DRSC-SECIA, 2013b 1 Povprečni letni dnevni promet. 7.374 7.624 7.926 7.770 8.310 8.169 8.497 8.096 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 graf 18 povprečni pldp na glavnih cestah i. reda v obdobju 2000–2012 12.000 G1 4 G1 5 G1 6 G1 7 G1 9 Povprečni PLDP v letu G1 1 G1 2 39 14.000 10.000 8.000 6.000 4.000 G1 11 Vir: DRSC-SECIA, 2013b 2.000 0 slika 2 Karta prometnih obremenitev 2011 – povprečni PLDP 15 1 800 11 21 2800 1512 0 28 42 198 6 2527 4 28233 34 10 0 3094 LENART 900 28340 24900 20400 2600 6 41390 330 2 12 3 0 0 100 871 1986 3889 1130 150 100 2950 840 351 8 64 44 444 0 2170 2500 19437 6 2600 747 0 375 9 5 900 44 0 170 4020 169 1 2 328 6 60 17000 2693 11835 283 2 1350 1560 12206 17476 12 39 3 6000 20 40 0 21 50 0 78 2 2100 28 0 390 150 0 1731 25 00 620 45000 1450 0 4075 3 CELJE 1601 3 37000 283 02 29 14 1180 13953 1263 1 MARIBOR 13646 18800 610 1000 - 5000 7600 00 85 5000 - 10.000 16695 14196 20 0 27 69 LJUBLJANA do 1000 40 0 30 39000 605 5 35600 PLDP 14 82 4 30 10 0 117 8 2575 34 52 20 04 Legenda 40 739 2 9300 6200 300 400 59 69 1000 201 5 1200 120 91 68 291 4 348 6 73 7 270 200 50 550 714 940 513 1 810 3904 6709 100 0 29 40 0 504 5 360 100 1320 1943 205 9 300 9061 9009 328 2 2 47242 1337 8 432 5 205 7 62 42 31 70 0 170 1818 625 8 33 61 339 5 30 64 8 50 244 4250 850 780 552 2 545 0 221 4 2004 4112 410 3437 17 35 14 00 660 10 43 0 53 142 21287 22 0 400 27 38 310 1667 152 8 17 30 0 5918 PTUJ 6200 90 77 0 13378 15 69 4 6306 191 50 11911 80400 6780 0 65 800 760 2 65 9 400 404 11 63 3500 4340 780 190 3779 82 0 1250 1500 200 METLIKA 0 370 00 10 169 52 35682 655 41400 50 0 30778 747 900 20 114 2 12 7351 08 4 18 13 9700 4550 129 5 5336 NOVA GORICA MARIBOR 00 283 00 344 635 0 2980 0 2011 28 37 725 7 7 92 21 4 260 577 3 169 62 14 20 0 54190 9009 328 22 3231 1 4050 0 2778 10382 480 00 75800 728 01 68 1 85 0 12 119 04 60 94 29 1100 1059 2 13406 9106 8322 167 3382 9500 3868 160 0 580 252 7 877 141 70 10094 7319 5 226 9477 1327 12 00 18800 LJUBLJANA 2257 9410 7903 0 252 926 2670 1830 10525 0 34 5 51 3 374 1061 26 62 950 84 15 984 8 554 332 54 41 20 00 ŠENTILJ 50 150 3 5100 3800 LENDAVA 274 8 6981 480 1 870 96 5 200 1 11300 16 02 114 1 610 5369 6046 297 1 20 12 42 09 24 50 73 5946 ORMOŽ 46 17 DRAVOGRAD 660 13957 950 880 40 13 10 36 13 29 36 82 3544 1238 107 8 KRŠKO 16892 31 3598 92 21 560 0 84 1 9 23 420 7 319 5488 2110 220 4792 130 7 0 163 900 6800 45 94 MURSKA SOBOTA 11 9 368 5 910 198 0 PTUJ 357 2700 1187 1390 5071 923 5 543 1 35 73 828 500 400 3672 5131 72 47 0 85 997 5440 1673 9627 1700 257 2922 1300 909 700 6219 574 ROGAŠKA SLATINA 2706 600 1130 66 97 PTUJ 93 44 200 0 8 80 6693 08 50 8446 3 908 1273 1731 178 00 1 67 73 59 53 1054 5568 RADENCI 291 1 0 1 92 00 27 50 80 00 20 0 50 21 0 680 ČRNOMELJ 60 624 58 259 8 1150 44 13 4 NOVO MESTO 556 4 48 55 21 0 1055 TREBNJE 6 185 00 76 30 5 50 936 810 104 30 2835 553 2515 3841 360 3179 50 820 82 0 360 800 67 42 123 7 2 870 589 2 KOČEVJE 330 00 49 500 4976 229 6 1065 42 67 0 127 4 675 30 55 250 13 0 1 244 RIBNICA 380 1080 45 89 1500 3741 323 9395 157 7 1 187 2823 0 78 4790 TRBOVLJE 4 129 19000 2081 14196 48 31 25 00 0 2 35836 CELJE 800 370 100 7 2583 40753 1601 3 04 28 23074 5 ORMOŽ ŠALOVCI 117 7 3870 550 7900 75 850 9 46 690 5 97012 00 800 149 89 00 652 17700 100015 0 60 LJUTOMER 3501 655 17 340 405 3 8246 11 41 7 23721 50 340 39000 3569 HRASTNIK 495 9 672 0 191 41 0 6 663 53 142 31 35 928 800 6000 0 26 25 0 455 7234 GORNJA 150 RADGONA 700 MARIBOR 95 40 51 12 0 50 16 0 3331 3 757 903 3 7 962 1000 37 20 525 842 240 28 50 900 2 24 12 02 79 41 78 38 48 523 0 16 110 4 0 83 500 6667 8810 393 1 VELENJE 814 0 34 99 693 214 2 400 ZAGORJE 1184 4842 9281 80 11 1168 305 0 28 03 100 512 280 449 25 6 1398 3360 8292 5101 3308 510 38904 0 200 8837 2 98 48 691 5 0 38 63 00 6225 70 ILIRSKA 44 5 0 BISTRICA 33 7715 45 708 5 17 0 240 0 9 543 220 1 2208 37809 1 20 36 6320 8 270 CERKNICA 1500 751 25 5 0 112 0 2848 1532 9 475 43 25 0 4 73 12 8 04 10 35 21 515 3207 1 33 40 04 89 5 15 1 0 KOPER - OBALA 1994 13 6 1 19200 83 15 3200 0 00 19 6327 90 331 0 2 73 4 111 7698 1100 0 114 5440 4 1400 402 9 36 33 35 5 3976 13165 578 1315 412 2 120 57 6426 40 50 13 75 1622 KAMNIK 0 50 44 8 2951 0 80 40 LOŽ 122 8 156 2 1100 314 2 8 465 53 44 21952 5 11 2000200120022003200420052006200720082009201020112012 Leta 23 386 598 16 92 ČRNA 375 884 6066 643 5 POSTOJNA 222 3 841 2150 9691 901 7 13 43 118 14 DIVAČA 567 2 1500 5 439 176 8 489 53 106 22851 38931 20 04 0 16 8750 0 15 5304 03 28 3602 0 42 50 2 110 0 264 70 24 16 IZOLA PIRAN 56 88 0 KOPER 170 0 3457 SEŽANA 9022 763 139 0 2.000 161 2 21 00 467 11 18 0 710 4.000 1040 55 590 768 2 VRHNIKA 42 10 VIPAVA 810 1150 85 0 300 25 0 2 00 1470 791 3 194 750 84 60 23 53 450 60 0 131 37 87 10 LJUBLJANA 00 10 45 26 4288 2722 KRANJ 0 15 19 52 68 IDRIJA NOVA 2 338 0 4 GORICA 60 134 06 309 4 591 2011 715 8 181 7 7 3600 0 950 24 13 90 52 6.000 14 0 0 12 00 29 0 177 0 3928 1359 25 72 24 87 455 6 1639 0 85 TRŽIČ ŠKOFJA 83 LOKA 71 0 72 0 600 840 370 4 1978 520 7 357 8.000 00 10 1281 224 00 430 800 500 2 0 35 0 110 10.000 TOLMIN 2328 135 80 310 0 1070 4538 50 100 0 5 0 15 RADOVLJICA 38 2788 660 900 2225 KOBARID 31 76 0 35 180 50 142 933 40 30 40 7 43 0 90 124 BLED 3 62 587 350 150 12.000 JESENICE 641 SL. GRADEC 126 0 220 53 81 53 59 64 229 35 70 76 20 0 21 270 150 0 270 Vir: DRSC-SECIA, 2013b 596 1 1100 208 4 11600 180 23 1 9 15166 10882 2 100 370 9700 1000 SL. BISTRICA 76 4 5251 3 386 2 95 16 5 23 650 DRAVOGRAD 1360 191 0 022 770 4 53 24 150 4 11000 NOVO MESTO 300 BOVEC 2330 5688 50 67 40 33 1 300 6100 60 25 3 19 G2 112 14.000 8 314 G2 111 50 3 684 G2 109 82 489 2233 800 G2 108 1538 16.000 6500 NOVO MESTO 36 20 0 LJUBLJANA G2 104 G2 107 1398 37 28000 000 2 85 0 27 1390 3 526 KRANJ 36 185 POSTOJNA 6066 11000 9022 15 00 0 17 40 9 RAVNE G2 103 G2 106 64900 6602 6 18.000 G2 102 G2 105 600 00 643 50 00 710 12589 72000 6915 G2 101 59055 18 71 25476 8 769 88 81 20.000 84 114 67902 18 89 6 95 173 22.000 796 8 49 14 6 844 9 13165 1612 700 36000 68800 graf 19 povprečni pldp na glavnih cestah ii. reda v obdobju 2000–2012 66 583 9017 61 100 69800 6 980 0 JEZERSKO 36 32 34 185 45349 53 406 6 259 65388 72000 00 700 JESENICE 36764 6 455 70 225 24 00 0 CELJE 2 116 KRANJ Povprečni PLDP prikazuje tudi karta prometnih obremenitev v letu 2011 z izpostavljenimi večjimi mesti Slovenije. 630 77 2000200120022003200420052006200720082009201020112012 Leta 5050 0 47242 Povprečni PLDP v letu 38 CESTE IN PROMET 10.000 - 20.000 nad 20.000 LAŠKO KARTA PROMETNIH OBREMENITEV 2011 PLDP - POVPREČNI LETNI DNEVNI PROMET © Direkcija RS za ceste LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 40 CESTE IN PROMET V skupnem številu vseh registriranih vozil v Republiki Sloveniji so upoštevane še te kategorije vozil (SURS 2013): Motorizacija • • • • • • • • • Večji del prometa na cestni mreži Slovenije ustvarjajo vozila, registrirana v Sloveniji. Konec leta 2011 je bilo v Sloveniji 1.386.890 registriranih cestnih vozil, od tega 1.351.076 motornih in 35.814 priklopnih vozil. 77 � vseh registriranih cestnih vozil predstavljajo osebni avtomobili (1.066.495 brez specialnih osebnih vozil), kar pomeni 519 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Število osebnih avtomobilov v lasti fizičnih oseb je bilo v letu 2011 923.278, kar pomeni 449 registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. Primerjava z letom 2010 kaže, da se je število vseh registriranih motornih vozil povečalo za 0,78 �, stopnja motorizacije je ostala nespremenjena, to je 1,9 prebivalca/osebno vozilo (Promet 2011, str. 24). Povprečno se je število registriranih motornih vozil v Sloveniji v obdobju 1995–2012 povečevalo po 34.558 na leto. Leto Motorna kolesa Osebni avtomobili Avtobusi Tovornjaki Vlačilci Vsa motorna vozila 1995 8.546 711.364 2.473 34.553 3.333 815.490 1996 8.173 743.057 2.407 36.735 3.616 852.262 1997 8.283 776.798 2.369 38.651 3.759 890.449 1998 9.140 811.671 2.325 40.010 3.898 933.586 1999 9.906 846.109 2.315 41.904 4.056 976.220 2000 11.217 866.096 2.255 44.027 4.281 1.003.403 2001 11.622 881.487 2.213 45.552 4.583 1.023.593 2002 11.930 894.521 2.196 47.110 4.768 1.079.654 2003 12.048 910.429 2.190 48.673 4.969 1.090.290 2004 11.574 933.941 2.269 51.241 5.577 1.117.783 2005 14.473 960.213 2.255 53.646 6.213 1.170.606 2006 18.801 980.261 2.277 57.051 7.168 1.200.979 2007 34.162 1.014.122 2.330 62.635 8.677 1.255.661 2008 41.612 1.045.183 2.378 67.585 9.671 1.308.963 2009 46.185 1.058.858 2.394 68.122 8.884 1.332.314 2010 48.686 1.061.646 2.400 68.320 8.986 1.375.556 2011 49.887 1.066.495 2.422 68.635 9.136 1.386.890 2012 50.996 1.071.234 2.409 89.758 1.393.053 Vir: SURS 2013; MIP 2012; Promet 2011, str. 25 Število vseh registriranih vozil na 31. december Konec leta 2012 pa je bilo registriranih 1.393.053 motornih vozil, od tega 1.071.234 osebnih vozil (922.395 v zasebni lasti ali 449 registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev, kot jih je bilo tudi leta 2011). Stopnja motorizacije se je znižala na 1,5 prebivalca/osebno vozilo. Preglednica 7 Število registriranih motornih vozil v Sloveniji 1995–2012 mopedi in kolesa z motorjem, štirikolesniki, trikolesniki, vlačilci, specialni tovornjaki, delovna motorna vozila, specialni osebni avtomobili, traktorji in priklopniki. y = 34.558 x = 790.363 1.400.000 1.300.000 1.200.000 1.100.000 1.000.000 900.000 800.000 199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012 Leta graf 20 vsa registrirana motorna vozila v obdobju 1995–2012 Vir: SURS 2013; MIP 2012 41 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 CESTE IN PROMET Stanje cest Delež glavnih in hitrih ceste, ki jih upravlja Direkcija RS za ceste in so bile po modificirani švicarski metodi ocenjevanja vozišč (MSI) ocenjene kot »zelo dobre« in »dobre«, je v letih 1999–2002 postopno upadal (z 52 % na 50 %). V letu 2003 je opazen močnejši upad (na 43 %), hkrati pa povečanje deleža vozišč, ki so bila ocenjena kot »slaba« in »zelo slaba« (na 42 %). V letih 2003 in 2004 sta bila deleža cest v dobrem in slabem stanju skoraj izenačena (okoli 42 %), po letu 2004 pa je delež cest v dobrem stanju upadal do leta 2007, ko je dosegel delež okoli 35 % in ga ohranil do leta 2010. V letih 2009 in 2010 je delež cest v slabem in zelo slabem stanju dosegel 52 %. 43 60.000 50.000 40.000 Deleži 42 30.000 20.000 Pospešena vlaganja v redno vzdrževanje v letu 2011 so pokazala pozitiven učinek tudi pri povečanju deleža glavnih cest (hitre ceste so namreč v celoti prešle v upravljanje DARS) v dobrem in zelo dobrem stanju (približno 37 %) ob hkratnem upadu deleža cest v slabem in zelo slabem stanju (okoli 48 %). 10.000 0 1999200020012002200320042005200620072008200920102011 Leta 60.000 50.000 Deleži 40.000 graf 22 delež ocenjevanja stanja vozišč po msi - regionalne ceste v upravljanju drsc v obdobju 1999–2011 30.000 Zelo dobro in dobro 1+2 Mejno 3 20.000 Slabo in zelo slabo 4+5 Delež regionalnih cest v zelo dobrem in dobrem stanju po MSI je bil leta 1999 nekoliko nižji kot delež glavnih cest – znašal je skoraj 50 % in je postopno upadal do leta 2001 (na 49 %). Leta 2002 je zaradi pospešenega vlaganja v redno vzdrževanje v obdobju 1997– 2000 hitreje upadel na 39 % (glej graf 10). Med letoma 2003 in 2010 je nihajoče upadal z 42 % na 33 %. Leta 2011 je delež regionalnih cest v zelo dobrem in dobrem stanju znašal 37 %, delež cest v slabem in zelo slabem stanju pa se je zmanjšal z 58 % leta 2010 na 51 %. 10.000 0 1999200020012002200320042005200620072008200920102011 Leta Graf 23 Stanje vozišč R3 in rt po vizualnem ocenjevanju v letu 2012 1.200 graf 21 delež ocenjevanja stanja vozišč po msi glavne ceste in hitre ceste v upravljanju drsc v obdobju 1999–2011 Mejno 3 Slabo in zelo slabo 4+5 800 kilometri Zelo dobro in dobro 1+2 1.000 600 400 200 0 Zelo dobro Dobro R3 Mejno RT Slabo Zelo slabo LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 44 Upravljanje cest Upravljanje cest ne pomeni samo vodenja investicij na omrežju cest, ki ga upravlja Direkcija RS za ceste, ali zagotavljanja prevoznosti pozimi, ampak gre za vrsto dejavnosti, s katerimi se zagotavlja optimalno delovanje sistema kot celote. Pri posegih različnih investitorjev v cestno telo ter varovalni pas glavnih in regionalnih cest direkcija nastopa kot soglasodajalka, odloča pa tudi o drugih rabah ceste, kot so na primer izredne obremenitve ali uporaba ceste kot prireditvenega prostora. Direkcija RS za ceste tako izdaja: • soglasja s področja varstva cest (posegi v varovalnem pasu cest, cestnem svetu in cestnem telesu), prometne in neprometne signalizacije, • soglasja oziroma dovoljenja za zaporo cest, • dovoljenja za izredne prevoze. Pri izdaji teh soglasij in dovoljenj se išče ravnotežje med vrsto dejavnikov. Ukrep mora biti tak, da sta zagotovljeni ustrezna prometna varnost in ustrezna pretočnost prometa ter da imajo vsi uporabniki ustrezno raven storitev. Ob tem Direkcija RS za ceste skrbi še za to, da zagotavlja gospodarstvu ustrezno podporo in prebivalstvu omogoča mobilnost. Zaradi tega se ob vsakem izdanem soglasju za zaporo ceste, ki jih sicer Direkcija RS za ceste že tako ali tako izdaja zelo omejevalno, predpiše vrsta sočasnih ukrepov, da se čas popolne zapore skrajša, kolikor je le mogoče. Prav tako se pri izdaji soglasij za cestni priključek na državno cesto upošteva, kako bo novi priključek vplival na prometno varnost, prometni tok, ali je rešitev ustrezna, pregledna itd. Pri vsaki izdaji soglasja za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje se išče ravnotežje, kako preprečiti čezmerno zasičenost voznikov z informacijami, ki jih prejemajo med vožnjo, in na drugi strani, kako voznike obvestiti o neki turistični ali drugi znamenitosti, na katero želi opozoriti lokalna skupnost. Pri izdaji dovoljenj za izredne prevoze so prevozniki, če je le mogoče, napoteni, naj vožnje opravljajo takrat, ko prometni podatki izkazujejo nižjo stopnjo prometa. Zaradi tega je vsak postopek izdaje soglasja ali dovoljenja drugačen ter terja strokovno obravnavo in utemeljeno odločitev. CESTE IN PROMET Financiranje Direkcija RS za ceste praviloma vsa sredstva prejema iz proračuna Republike Slovenije. Izjema so sredstva iz evropskih finančnih virov in ob naravnih nesrečah iz proračunske rezerve. Pri posameznih investicijah kot sofinancerke nastopajo tudi občine, saj zakon občinam nalaga, da v naseljih skrbijo za del cestne infrastrukture. Leta 2011 je bilo z rebalansom proračuna Direkciji RS za ceste dodeljenih 187.815.783 evrov, realizacija pa je znašala 181.819.116,99 evra ali 96,81 %. V letu 2012 pa je bilo po rebalansu proračuna direkciji namenjenih 155.299.181,93 evra. Zaradi vladnega ukrepa začasnega zadržanja izvrševanja državnega proračuna je bilo delo v obeh letih zelo oteženo, saj več mesecev ni bilo mogoče objavljati razpisov in sklepati pogodb. 45 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 CESTE IN PROMET Realizacija 2011 Vir: MFERAC 1. 6. 2012 Rebalans proračuna Rb2012 (Uradni list RS, št. 37/12, 21. 5. 2012) Realizacija 2012 Vir: MFERAC 12. 2. 2013 2.785.300,00 2.688.856,72 2.609.528,00 2.355.521,10 47.147,00 43.931,35 42.879,89 42.209,19 8.320,00 7.737,07 7.567,04 7.448,96 Obveščanje 59.686,00 59.514,48 56.500,00 28.792,58 Izobraževanje 64.793,00 47.684,32 65.000,00 24.561,24 1.382.977,00 1.182.604,30 1.252.071,00 1.001.765,33 Investicije in invest. vzdrževanje državnih organov 69.860,00 11.869,40 50.000,00 5.733,31 Osnovna sredstva – sredstva kupnine od prodaje državnega premoženja 15.407,00 36.071,97 0,00 206.521,29 Skupaj administracija 4.433.490,00 4.078.269,61 4.083.545,93 3.672.553,00 Redno vzdrževanje javnih cest 69.684.846,00 69.144.210,78 62.399.957,00 62.707.292,62 Upravljanje in varstvo cest 20.405.124,00 20.121.521,00 19.674.501,00 17.829.380,76 131.696,00 1.709.410,45 150.000,00 4.359.722,17 90.221.666,00 90.975.142,23 82.224.458,00 84.896.395,55 0,00 143.795,95 129.002,00 679.299,87 601.402,00 563.651,48 550.279,00 334.996,48 Investicijsko vzdrževanje državnih cest 37.937.215,00 37.792.565,59 4.561.634,00 5.207.311,23 Gradnja državnih cest 21.497.931,00 20.917.661,98 3.889.663,00 3.309.185,65 Državno cestno omrežje – ESRR 2007–2013 13.878.626,00 9.933.916,44 21.301.545,00 13.044.800,51 Državno cestno omrežje –ESRR 2007–2013 – slovenska udeležba 1.937.550,00 1.447.540,38 3.049.236,00 1.936.721,46 35.485.209,00 33.800.021,60 21.210,00 0,00 68.987.778,00 58.312.336,80 46 OPIS POSTAVKE (stanje 31. 12. 2011 in 31. 12. 2012 v evrih) Plače – državni organi Tehnična pomoč KS-07-13 – EU Tehnična pomoč KS-07-13 – EU – slovenska udeležba Materialni stroški Odškodnine zaradi sodnih postopkov Skupaj upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest Unovčene bančne garancije Varstvo okolja zaradi prometa Rebalans proračuna Rb2011 (Uradni list RS, št. 74/11, 23. 9. 2011) Državno cestno omrežje – namenski vir Državno cestno omrežje – namenski vir – slovenska udeležba Skupaj investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest Skupaj odprava škode zaradi poplav 2010 75.852.724,00 70.799.131,82 0,00 3.337.075,75 Skupaj MIP – DRSC – Poplave nov. 2012 – sanacija cestne infrastrukture (1. do 12. regijski sklop) Skupaj Direkcija RS za ceste Gospodarska javna služba v linijskem prometu Obveznost za obračunani DDV za davčno obdobje Publikacije (lastna dejavnost) Skupaj drugo Skupaj Direkcija RS za ceste (z drugim) Vir: Naročilo DRSC, 2013 0,00 Preglednica 8 (str. 46) Rebalans proračuna in realizacija DRSC v letih 2011 in 2012 Graf 24 Realizacija Direkcije RS za ceste leta 2011 po namenu v DELEŽIH Direkcija RS za ceste mora namreč pri izvajanju dejavnosti upoštevati navodila in omejitve, ki jih postavlja Ministrstvo za finance ali Vlada RS. Tako je bilo v letu 2011 do sprejetja rebalansa 19. 9. 2011 mogoče poslovati le v okviru dvanajstin proračuna, nove obveznosti večjega obsega pa je bilo mogoče prevzemati od sprejetja rebalansa do 24. 10. 2011. Leta 2012 pa je Vlada RS začasno zadržala izvajanje državnega proračuna, kar je pomenilo, da je bilo prepovedano sklepati pogodbe oziroma prevzemati nove obveznosti. Uveljavljen je bil sistem, po katerem je Vlada RS izdajala soglasja k posameznim predlogom izvedbe javnega naročila. Tudi v tem obdobju je bil uveljavljen sistem dvanajstin. Tako je bilo mogoče normalno poslovati samo od sprejetja rebalansa 21. maja do 24. septembra 2012, ko je Pravilnik o zaključevanju državnega in občinskih proračunov za leto 2012 praktično zaključil proračunsko leto in prevzemanje obveznosti ni bilo več mogoče. S tem pa je bilo močno ovirano tudi črpanje evropskih sredstev, saj to poteka po sistemu povračil v proračun. Vir: Naročilo DRSC, 2011 Varstvo okolja zaradi prometa 0,3 % 17.306.903,00 12.568.632,77 0,00 57.464,81 0,00 44.955,27 1.000,00 3.400,00 3.400,00 1.064,00 17.307.903,00 12.629.497,58 3.400,00 46.019,27 187.815.783,00 181.819.116,99 155.299.181,93 148.298.409,99 3,4 % Investicijsko vzdrževanje 24,3 % Redno vzdrževanje 40,9 % Gradnja državnih cest 19,1 % Upravljanje in varstvo cest 11,9 % Graf 25 Realizacija Direkcije RS za ceste leta 2012 po namenu v DELEŽIH Vir: DRSC-Naročilo, 2011 Varstvo okolja zaradi prometa 0,2 % Investicijsko vzdrževanje 3,5 % 1.371.105,37 170.507.880,00 169.189.619,41 155.295.781,93 148.252.390,72 Administracija Gradnja državnih cest Drugi viri 0,9 % Administracija 5,3 % Redno vzdrževanje 42,7 % Upravljanje in varstvo cest 12,2 % 35,1 % 47 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 CESTE IN PROMET Od leta 1991 je sorazmerni delež agregata gradnja državnih cest z dobrih 53 % upadel na nekaj več kot 10 % v letu 2002, ko je bila dosežena najnižja vrednost, po tem letu pa je postopoma naraščal in je bil v letih 2007–2009 med 19 % in 21 %. Leta 2010 je ponovno znašal slabih 10 %, v letu 2011 je bilo v okviru tega agregata realiziranih slabih 18 % proračuna, v rebalansu 2012, s katerim so bila dodeljena tudi evropska sredstva, pa je bil predviden 41-odstotni delež. Pri tem so v obdobju 1991–1994 izvzeta sredstva za avtoceste. Do leta 1994 so bila namreč v proračunu tedanje Republiške uprave za ceste (RUC) in nato Direkcije RS za ceste kot njene naslednice upoštevana tudi sredstva za gradnjo avtocest. 48 Po drugi strani pa se je v opazovanem obdobju do leta 2007 povečeval delež agregata investicijsko vzdrževanje s slabih 12 % leta 1991 na skoraj 40 % leta 2003, ko je dosegel lokalni maksimum; v naslednjih treh letih smo lahko opazovali postopen letni upad s 36 % v letu 2004 na 30 % v letu 2006. V letih 2007–2009 je ta delež upadal s slabih 43 % (leta 2007) na dobrih 35 % (leta 2009). Realizacija leta 2010 je bila za ta agregat 24-odstotna, v letu 2011 pa je bilo investicijskemu vzdrževanju namenjenih slabih 23 % proračuna. Z rebalansom leta 2012 se je delež tega agregata skrčil na komaj 3 %. Graf 26 Realizacija proračuna DRSC od leta 1991 (nominalne vrednosti) Iz longitudinalne študije po agregiranih ukrepih v obdobju 1991–2012 so izvzeta sredstva za gradnjo avtocest (v obdobju 1991–1994), lastno dejavnost po letu 1998 in sofinanciranje AMZS oziroma subvencioniranje javnega potniškega prevoza po letu 1992. Delež sredstev za avtoceste je bil med 33 % in 41 % letnega proračuna DRSC, delež sofinanciranja/ subvencioniranja in lastne dejavnosti skupaj je do leta 2003 znašal manj kot 0,7 %, od leta 2004 pa narašča in je med 3,5 % in 11,7 %, in sicer je leta 2011 znašal slabih 10 %, v letu 2012 pa so se sredstva za subvencioniranje javnega potniškega prevoza prenesla na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (Ivanc, 2011, str. 7–8; Ivanc, 2012, str. 7–8). Vir: Ivanc, 2012, str. 8 250 Vrednost v ˝mio EUR 200 150 100 50 0 1991199219931994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012 Plan Plan 2013 2014 Administracija Redno vzdrževanje Upravljanje in varstvo cest Gradnja državnih cest Varstvo okolja zaradi prometa Drugi viri (skupaj) Investicijsko vzdrževanje Izvzeto iz študije Delež agregata redno vzdrževanje je bil najnižji leta 1991, in sicer slabih 11 % proračuna. Nato je do leta 2002 nihajoče naraščal in dosegel skoraj 41 %, ko je bil dosežen lokalni maksimum. V letih 2003–2006 je bil dosežen delež med 34 % in 39 %, v letih 2007–2009 je znašal okoli 34 %, v letu 2010 pa slabih 35 %. Leta 2011 je bilo rednemu vzdrževanju namenjenih okoli 38 % sredstev, z rebalansom leta 2012 pa 40 %. Agregat upravljanje in varstvo cest je leta 1991 kljub izvzetim sredstvom za avtoceste predstavljal skoraj 23 % realizacije proračuna, nato je bil delež v obdobju 1992–2001 med 6 % in 8 %, v obdobju 2002–2004 med 9 % in 10 %, do leta 2007 je spet upadel na slabih 6 % ter nato v letih 2010 in 2011 dosegel dobrih 11 %. Rebalans leta 2012 je predvidel za ta agregat skoraj 13 % proračunskih sredstev. 49 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 120.000 51 178.300 233.131 50 CESTE IN PROMET 120.000 100.000 Vrednost v 000 EUR Vrednost v 000 EUR 100.000 80.000 60.000 40.000 80.000 60.000 40.000 20.000 20.000 0 0 1991199219931994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012 Plan Plan 2013 2014 1991199219931994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012 Plan Plan 2013 2014 Leta Leta graf 27 Realizacija proračuna drsc od leta 1991 dalje (gradnja državnih cest) Vrednosti po stalnih cenah iz leta 2000 Vrednosti po stalnih cenah iz leta 2005 Nominalne vrednosti graf 29 Realizacija proračuna drsc od leta 1991 dalje (redno vzdrževanje) 120.000 120.000 100.000 100.000 Vrednost v 000 EUR Vir: Ivanc, 2012, str. 88 Vrednost v 000 EUR Vir: Ivanc, 2012, str. 90 80.000 60.000 40.000 20.000 0 Nominalne vrednosti 80.000 60.000 40.000 0 Leta Vir: Ivanc, 2012, str. 91 Vrednosti po stalnih cenah iz leta 2005 20.000 1991199219931994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012 Plan Plan 2013 2014 graf 28 Realizacija proračuna drsc od leta 1991 dalje (investicijsko vzdrževanje) Vrednosti po stalnih cenah iz leta 2000 Vrednosti po stalnih cenah iz leta 2000 Vrednosti po stalnih cenah iz leta 2005 Nominalne vrednosti 1991199219931994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012 Plan Plan 2013 2014 Leta graf 30 Realizacija proračuna drsc od leta 1991 dalje (upravljanje in varstvo cest) Vir: Ivanc, 2012, str. 89 Vrednosti po stalnih cenah iz leta 2000 Vrednosti po stalnih cenah iz leta 2005 Nominalne vrednosti LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 CESTE IN PROMET Letno povračilo za uporabo vozil v cestnem prometu 52 Direkcija RS za ceste je pristojna za organizacijo pobiranja letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu so po Zakonu o letnih dajatvah za uporabo vozil v cestnem prometu prihodek Republike Slovenije. To pomeni, da gredo vsa sredstva v proračun RS in se ne odvajajo posebej na račun upravljavca cest izključno z namenom vlaganja v ceste, kot je mogoče sklepati iz poimenovanja dajatve. Preglednica 9 (na str. 53) Število pobranih letnih dajatev in skupni znesek pobranih dajatev po posameznih kategorijah in podkategorijah vozil v letu 2012 Vrste motornih vozil in priklopnih vozil Število pobranih letnih dajatev2 Skupni znesek pobranih letnih dajatev3 (v evrih) Skupni znesek znižanja letnih dajatev4 (v evrih) Skupni znesek nevplačanih letnih dajatev5 (v evrih) 53.865 932.737 23.377 3.371 1.264.461 94.008.679 371.499 1.118.020 5.124 265.356,77 40.489,14 48,24 1 motorno kolo, trikolo s prostornino motorja nad 50 ccm in štirikolo (L3e-MOTORNO KOLO, L4eMOTORNO KOLO, L5e-TRIKOLO, L7e-ŠTIRIKOLO) glede na prostornino motorja Od aprila 2010 do junija 2012 so bila vsa sredstva, zbrana s to dajatvijo, namenjena vlaganjem v železniško infrastrukturo. To je bilo določeno z Zakonom o zagotavljanju sredstev za naložbe v javno železniško infrastrukturo. 2 Od junija 2012, ko je začel veljati Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, so ta sredstva namenjena infrastrukturi kot celoti (ceste, železnice, letališča, pristanišča), kako pa so dejansko razporejena, pa se določi ob sprejetju proračuna RS. vse vrste osebnih avtomobilov ter večnamenskih vozil za prevoz oseb in stvari (M1-OSEBNI AVTOMOBIL), razen vozil iz 7. točke tega odstavka, ter bivalna motorna vozila vseh kategorij, vsa z obliko nadgradnje SA-bivalno vozilo), glede na prostornino motorja 3 avtobus (M2-AVTOBUS, M3-AVTOBUS) glede na število sedežev 4 tovorno vozilo (kategorij N1, N2 in N3), razen vlačilcev, glede na največjo dovoljeno maso oziroma dovoljeno skupno maso vozila 93.665 11.252.194 824.284 60.814 5 tovorno vozilo vlačilec (kategorij N2 in N3) glede na nazivno moč motorja 11.130 6.631.342 2.538.144 0 6 priklopno vozilo (kategorij O2, O3 in O4), razen polpriklopnikov, glede na največjo dovoljeno maso oziroma dovoljeno skupno maso priklopnika 25.144 1.831.209 0 6.706.016 7 motorno vozilo z obliko nadgradnje »vozila za posebne namene« in z enim od dodatnih opisov nadgradnje: »avtolestev«, »črpalka«, »delavnica«, »dvigalo«, »dvižna košara«, »elektroagregat«, »kompresor«, »komunalno«, »laboratorij«, »za pripravo bitumna«, »RTV« ali z dodatno oznako »delovno vozilo« (po kategorijah N1, N2 in N3) 6.936 385.222 7.464 209.695 8 priklopno vozilo z obliko nadgradnje »vozila za posebne namene« in z enim od dodatnih opisov nadgradnje: »črpalka«, »delavnica«, »dvigalo«, »dvižna košara«, »elektroagregat«, »kompresor«, »kuhinja«, »za estrihe«, »komunalno«, »labora torij«, »za vleko poškodovanih vozil«, »za pripravo bitumna«, »za signalizacijo«, »RTV«, »toaletno«, »za polaganje kablov« ali z dodatno oznako »delovno vozilo« (po kategorijah O2, O3 in O4) 7.884 265.196 29 2.002 pogrebno vozilo (M1-osebni avtomobil z obliko nadgradnje »SD-pogrebno vozilo«) in vozilo avtošole z dodatnim opisom: »avtošola« 1.905 55.881 1.024 80 1.464.990 115.362.459 3.765.819 8.099.998 SKUPAJ 2 Število pobranih letnih dajatev je enako številu izdanih potrdil; potrdilo se izda tudi za vozila, za katera se letna dajatev ne plačuje ali so plačila letne dajatve oproščena. 3 Skupni znesek pobranih letnih dajatev je skupni vplačani znesek letnih dajatev (v evrih). 4 Skupni znesek znižanja letnih dajatev je skupni znesek (seštevek) znižanja (oziroma zvišanja) letnih dajatev za vozila, pri katerih je bilo uveljavljeno znižanje (3., 4., 5. člen uredbe) (v evrih) (predznak »-« pomeni doplačila). 5 Skupni znesek nevplačanih letnih dajatev je skupni znesek nevplačanih letnih dajatev za vozila, za katera se letna dajatev ne plačuje (6. člen zakona) ali so plačila letne dajatve oproščena (7. člen zakona) (v evrih). 53 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 54 Preglednica 10 Vozila, za katera je bilo uveljavljeno znižanje/ zvišanje plačila letne dajatve Stopnje znižanja Število vozil 1 EURO 0: + 30 % 4.116 2 EURO I(1):+ 20 % 5.157 3 EURO II(2): + 5 % 15.188 4 EURO III(3): 0 % 5 EURO IV(4): – 12,5 % 31.627 6 EURO V(5): – 25 % 17.531 7 EURO VI(6): – 25 % 10 8 EURO VI(6): – 35 % 29 9 zračno vzmetenje: – 15 % 10 velika družina: – 50 % 1.679 11 starodobnik: – 20 % 5.830 SKUPAJ Preglednica 11 Vozila, za katera se letna dajatev ne plača CESTE IN PROMET Kategorije vozil Kategorije upravičencev 1 osebe, pri katerih je ugotovljena najmanj 80-odstotna telesna okvara ali 80-odstotna vojna invalidnost, in osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ugotovljena 60-odstotna telesna okvara ali 60-odstotna vojna invalidnost 2 osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih 3 osebe z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po predpisih o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb 4 otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih zdravstveni zavodi spremljajo kot rizične v razvoju 5 invalidske organizacije 7.391 20.471 109.029 Število vozil 1 motorna vozila, ki imajo vgrajen samo električni pogonski motor 2 traktorji in traktorski priklopniki 3 kolesa z motorjem, trikolesa s prostornino motorja do vključno 50 ccm in lahka štirikolesa 38.110 4 lahki priklopniki, katerih največja dovoljena masa ne presega 750 kg 19.745 5 vozila, ki se uporabljajo za obrambo, Slovensko vojsko, Civilno zaščito, ter intervencijska vozila gorske reševalne službe in ekološkega laboratorija z mobilno enoto 6 policijska vozila 4.105 7 gasilska vozila 3.463 8 vozila nujne medicinske pomoči 1.034 9 vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, misij tujih držav in predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ter tujcev, zaposlenih v teh predstavništvih oziroma misijah SKUPAJ Preglednica 12 Vozila, za katera je bila uveljavljena oprostitev plačila letne dajatve 105 106.800 524 463 174.349 SKUPAJ Število vozil 5.950 133 1.562 696 39 8.380 55 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV 56 57 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 58 Projekti v fazi priprave prostorske dokumen tacije Preden se projekt začne izvajati na terenu, je opravljenega ogromno dela, ki pa ostaja skrito in podcenjeno. Ena najzahtevnejših faz je prav gotovo umeščanje projekta v prostor. Direkcija RS za ceste v teh postopkih sodeluje kot pripravljavka strokovnih podlag za nadaljnje obravnave, vpliva na umestitev v prostor pa nima, čeprav ima ob začetku izvajanja novih projektov zelo veliko težav pri pridobivanju zemljišč in nepremičnin. Praksa kaže, da se šele ob prihodu investitorja na teren pokaže, da je bila izbrana rešitev preslabo predstavljena in usklajena z lokalnim prebivalstvom, zato se običajno najpozneje ob začetku gradbenih del pri novogradnjah organizira civilna pobuda, ki želi drugačne rešitve in spremembo projekta. Direkcija RS za ceste je zato v letih 2011 in 2012 pozvala pristojne organe k sodelovanju z željo, da bi se predpisani postopek umeščanja v prostor dopolnil z zahtevami po pridobitvi večinskega soglasja v lokalnem okolju, zelo široki možnosti vpliva na projekt takrat, ko se umešča v prostor, in manjši možnosti pritožbenih postopkov v fazi izvedbe projekta. Pozitivnega odziva ni bilo. Po opredelitvi Zakona o urejanju prostora je prostorsko načrtovanje interdisciplinarna dejavnost, s katero se na podlagi varstvenih zahtev in ob upoštevanju razvojnih možnosti načrtuje namenska raba prostora, določajo pogoji za razvoj dejavnosti v prostoru in njihova razmestitev ter ukrepi za izboljšanje obstoječih fizičnih struktur in določajo pogoji za umestitev načrtovanih objektov v prostor in njihovo izvedbo. Direkcija RS za ceste v postopkih umeščanja v prostor na ravni državnih prostorskih načrtov torej sodeluje kot pripravljavka strokovnih podlag za nadaljnje obravnave, sodeluje pa tudi pri pripravi občinskih prostorskih aktov, saj se regionalne ceste v prostor umeščajo z občinskimi prostorskimi akti, glavne ceste I. in II. reda pa z državnim prostorskim načrtom. Postopki prostorskega umeščanja so zapleteni in dolgotrajni, kar izhaja že iz tega, da prostorske ureditve v Republiki Sloveniji urejajo trije zakoni, Zakon o urejanju prostora, Zakon o prostorskem načrtovanju in Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ter podzakonski akti. PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Direkcija RS za ceste nastopa kot investitorica in naročnica dokumentacije pri teh državnih prostorskih načrtih: 1. obvoznica Železniki na R2-403, 2. obvoznica Škofljica na G2-106, 3. nadvoz glavne ceste čez glavno železniško progo Središče ob Dravi na G1-2, 4. novogradnja in rekonstrukcija tretje razvojne osi – sredina, 5. novogradnja tretje razvojne osi, jug, drugi odsek Maline (MMP Metlika)–Črnomelj jug, 6. novogradnja tretje razvojne osi, jug, tretji odsek Črnomelj jug–MMP Vinica, 7. novogradnja Cerkno–Hotavlje na R1-210, 8. obvoznica Tolmin na G2-102, 9. novogradnja Bača–Dolenja Trebuša na G2-102, 10. obvoznica Hotedršica na G2-102, 11. obvoznica Godovič na G2 102, 12. obvoznica Spodnja Idrija na G2-102, 13. obvoznica Velike Lašče na G2-106, 14. obvoznica Ribnica na G2-106, 15. obvoznica Kočevje na G2-106, 16. novogradnja Krško–Brežice na R1-220, 17. novogradnja Zgornji Hotič–Spodnji Hotič na G2-108, 18. novogradnja in rekonstrukcija G2-107 Šentjur–Dobovec. 59 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 60 Direkcija RS za ceste sodeluje pri pripravi prostorskih aktov za te ceste: PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Nadaljnje dejavnosti projektiranja oziroma priprave gradnje pri že sprejetih prostorskih načrtih se izvajajo pri teh projektih: 1. vzhodna obvoznica Brežice vzhod v sklopu DPN HE MOKRICE na R1-219, 2. poplavna varnost, most čez Savinjo, križišče in podvoz pod glavno železniško progo Marija Gradec na R3-681/4006 Laško–Breze–Šentjur, 1. novogradnja G2-108 Hrastnik–Zidani Most in deviacija ceste G1-5 Rimske Toplice– Zidani Most–Radeče, 3. zahodna obvoznica Slovenske Bistrice (R2-430/0275), 2. novogradnja hitre ceste od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, 4. prestavitev ceste Križni vrh (R1-219/1236), 5. obvoznica Alukomen (R3-614/1048,R3-617/1054), 6. obvoznica Podpeč (R3-624/3721), 7. Mariborska cesta na Ptuju (R3-710/0247), 8. obvoznica Ljutomera (R1-230/1310,1309), 9. obvoznica Ruše (R3-705/1431), 10. obvoznica Pivke (G1-6/0338,G1-6/0339), 11. obvoznica Žužemberka (R1-216/1175, R1-216/1158), 12. obvoznica Travnik (R3-653/1364), 13. obvoznica Novo mesto–Šmihel (R3-664/2501), 14. obvoznica Birčna vas (R3-664/2501), 15. obvoznica Bled sever (R3-905/1094), 16. obvoznica Dol pri Hrastniku (R1-221/1222), 17. obvoznica Volčja Draga na R1-201/1012, 18. križišče Logatec–Valkarton (R2-409/0301), 19. obvoznica Žiri (R2-402/1375), 20. novogradnja Slovenske Konjice–Oplotnica (R3-700/1272), 21. obvoznica Moravče (R2-415/1216), 22. obvoznica Vrhnika na R2-409, 23. zahodna obvoznica Maribor, 2. in 3. etapa na G1-1, 24. obvoznica Postojna–Prestranek na G1-6, 25. navezovalna cesta Zavrč–Gorišnica, 26. vzhodna obvoznica Ormoža na R1-230, 27. obvoznica Mokronoga na R1-215, 28. obvoznica Cerknice na R1-212, 29. obvoznica Ivančne Gorice zahod na R3-646, 30. obvoznica Mirne R1-215, 31. severna obvoznica Škofja Loka na R1-210, 32. obvoznica Notranje Gorice–Vnanje Gorice na R3-742, 33. prestavitev Žirovnica–Begunje na R3-638, odsek 1181, 34. ureditev mostu čez Savinjo na R3-680, odsek 1223 Rimske Toplice–Jurklošter. 3. obvoznica Kanal ob Soči na G2-103, 4. zahodna obvoznica Maribora, odsek Streliška–Kardeljeva na G1-1, 5. podaljšek ceste Proletarskih brigad na R2-435/1431, 6. obvoznica Luče na R2-428, 7. obvoznica Gornji Grad na R1-225/1085, 8. južna razbremenilna cesta Bled na R1-209, 9. prestavitev regionalne ceste R1-219, odsek 1236 v Brežnici pri Poljčanah, 10. prestavitev regionalne ceste R3 679 in gradnja mostu čez Savo na Logu pri Sevnici, 11. občinski podrobni prostorski načrt za kartuzijo Jurklošter na R3-680/1224, 12. južna obvoznica Murska Sobota med R1-235 in R1-232, 13. obvoznica Šmartno pri Litiji na R2-416, 14. obvoznica Črnomelj na R1-216 – 2. etapa, 15. nadvoz glavne ceste G2-108 odsek 1182 čez glavno železniško progo v zgornjem Logu pri Litiji, 16. nadvoz glavne ceste G2-107, odsek 1275 čez glavno železniško progo v Grobelnem, 17. prestavitev glavne ceste G1-6 v Ilirski Bistrici, 18. obvoznica Krško na G1-5, 19. obvoznica Žadovinek na G1-5, 20. obvoznica Kidričevo med G1-2 in R2-432, 21. obvoznica Rogatec G2-107, 22. navezovalna cesta Dramlje–Šentjur na R1-234, 23. prestavitev glavne ceste G2 104, odsek 1136 Spodnji Brnik–Zgornji Brnik, 24. obvoznica Ponikve na R3 647/1368, 25. obvoznica Hrpelje–Kozina (G1-7/0354). 61 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Državni prostorski načrt za državno cesto od AC A2 do priključka Maline z zahodno obvoznico Novega mesta 62 Zaradi dolžine celotne trase, velikega števila občin, skozi katere poteka, ter različne stopnje sprejemljivosti predlagane variante na posameznih odsekih je bil obravnavani državni prostorski načrt s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 24. 6. 2009 razdeljen na tri državne prostorske načrte: Prvi prostorski akt, ki je sprejet za traso tretje razvojne osi, je prav Državni prostorski načrt za državno cesto od AC A2 do priključka Maline z zahodno obvoznico Novega mesta. • odsek 1: od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje (novomeški obroč) do priključka Maline, • odsek 2: od priključka Maline do MMP Metlika in priključka Črnomelj jug, • odsek 3: od priključka Črnomelj jug do MMP Vinica. Pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta (DLN) za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana na priključku Celje Lopata in avtocesto A2 Ljubljana– Obrežje pri Novem mestu je januarja 2006 dal minister za promet. V pobudi je predlagano, da se prostorska ureditev določi s primerjavo variantnih rešitev. SLIKA 3 Karta obravnavanih variant prvega odseka južnega dela tretje razvojne osi Vir: Acer d. o. o. Na podlagi študije variant s predlogom najustreznejše rešitve, idejnega projekta, poročila o vplivih na okolje in drugih strokovnih podlag je bil izdelan osnutek DPN, ki je bil javno razgrnjen od 3. marca 2011 do 4. aprila 2011. SLIKA 4 Rešitev trase tretje razvojne osi Novo mesto–Maline po javni razgrnitvI Vir: PNZ d. o. o. Na podlagi spremenjenih rešitev in sprejetih stališč do pripomb in predlogov je bila od 15. do 30. marca 2012 opravljena javna seznanitev s prvim odsekom južnega dela tretje razvojne osi od AC A2 pri Novem mestu do Malin v Beli krajini. 63 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 64 Z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana– Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, ki je bila po sprejetju objavljena v Uradnem listu RS, št. 102/12, so načrtovani: • hitra cesta od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (v nadaljnjem besedilu: hitra cesta), ki se načrtuje kot tretja razvojna os za povezavo med avtocesto Ljubljana–Obrežje in Belo krajino, • povezovalna zahodna obvozna cesta Novega mesta (v nadaljnjem besedilu: zahodna obvoznica), ki se načrtuje kot obvoznica, s katero se povežejo državne ceste in s tem zagotovi prometna razbremenitev središča Novega mesta, • povezovalna cesta Šentjoška cesta (v nadaljnjem besedilu: Šentjoška cesta), • povezovalna cesta Maline–Jugorje, • zasutja z izkopanim zemeljskim materialom in • ureditve, ki so povezane s prestavitvijo ali zaščito objektov, omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture. PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV 65 Preglednica 13 Osnovni podatki za odsek Novo mesto– Maline Vir: PNZ d. o. o. Trasa tretje razvojne osi se na severu začne na območju sedanjega avtocestnega priključka Novo mesto vzhod na avtocesti A2 Ljubljana–Obrežje. Nato prečka reko Krko in potok Šajser, v nadaljevanju pa poteka med naseljema Žabja vas in Velika Cikava, kjer je predviden priključek Cikava. V nadaljevanju poteka po zahodni strani poslovno-industrijske cone Cikava do priključka Osredek ter nato skozi gozd Gotenski boršt in po dolini potoka Težka voda. Na območju Pogancev je predviden razcep in prek njega navezava na glavno cesto G2-105. Od Pogancev naprej se trasa hitre ceste usmeri proti jugu in poteka po zahodni strani naselja Dolnja Težka Voda in vzhodno od Koroške vasi, nato pa se nadaljuje vzporedno z obstoječo glavno cesto G2-105. Jugovzhodno od Vinje vasi trasa poteka v pokritem vkopu do priključka Gorjanci in se naveže na glavno cesto G2-105 ter se v nadaljevanju usmeri v predor dolžine 2,300 km pod vrhom Gorjancev. Iz predora pride trasa hitre ceste vzhodno od vasi Maline, kjer spet poteka v pokritem vkopu, naprej proti jugu pa sta predvidena priključek Maline in ureditev povezovalne ceste od Malin do križišča z glavno cesto G2-105/0256 južno od naselja Jugorje v neposredni bližini obstoječega priključka regionalne ceste. Trasa zahodne obvoznice poteka po zahodni in južni strani Novega mesta od obstoječega avtocestnega priključka Novo mesto zahod, od koder se nadaljuje zahodno od Dolenjih Kamenc in Potočne vasi, v Bučni vasi prečka dolino Bršljinskega potoka, železniško progo št. 80 Ljubljana–Novo mesto–Metlika–d. m. in regionalno cesto R3-651/1198 Trebnje–Novo mesto ter zahodno od tovarne Adria prečka nekdanjo regionalno železniško progo Novo mesto–Straža, se priključi trasi visokonapetostnega daljnovoda, ob kateri poteka do reke Krke. Vzhodno od pokopališča Srebrniče prečka regionalno cesto R2-419/1203 Soteska– Straža–Novo mesto–Žabja vas ter poteka proti Šmihelu in Regrči vasi. V bližini Regrških Košenic prečka visokonapetostni daljnovod in ponovno regionalno železniško progo št. 80 Ljubljana–Novo mesto–Metlika–d. m. Trasa zahodne obvoznice se konča z viaduktom čez dolino potoka Petelinec in se v Pogancih priključi na traso hitre ceste. OSNOVNI PODATKI; HC NOVO MESTO–MALINE dolžina odseka (v km) štiripasovna cesta 17,89 štiripasovna cesta – Novo mesto 12,52 dvopasovna cesta predviden povprečni dnevni promet (leto 2035) število priključkov število dvocevnih predorov/dolžina (v m) število pokritih vkopov/dolžina (v m) 3,60 13.930 10 1/2181/2143 5/644 število viaduktov/dolžina 6/1677 Trasa Šentjoške ceste povezuje priključek Osredek in obstoječo glavno cesto G2–105/0256 Novo mesto (Revoz)–Metlika (Belokranjsko cesto). Vzhodno od priključka na hitro cesto se trasa skozi podvoz nadaljuje proti krožišču, po katerem bo urejena navezava na hitro cesto v smeri proti Novemu mestu in do predvidene poslovno-industrijske cone Cikava. število mostov/dolžina (v m) 4/1077 Trasa povezovalne ceste Maline–Jugorje se začne z navezavo na priključek Maline. V nadaljevanju poteka po obstoječi regionalni cesti R2-421/2507 Ručetna vas–Štrekljevec– Jugorje do km 1,200, nato pa po predvideni novi trasi južno od naselja Luža. Povezovalna cesta Maline–Jugorje se konča na glavni cesti G2-105/0256 južno od naselja Jugorje v neposredni bližini obstoječega priključka regionalne ceste. število nadvozov 19 število podvozov 18 število podpornih objektov 42 število objektov (vključno s pomožnimi objekti) za rušitev 58 deviacije državnih cest/dolžina (v m) 3600 deviacije občinskih cest/dolžina (v m) 32600 protihrupne ograje (v m) 5042 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 Pripravljena je bila tudi vizualizacija, s pomočjo katere je laže potekala predstavitev projekta javnosti. 66 SLIKA 5 Iz vizualizacije: Razcep Poganci, kjer se združita tretja razvojna os in zahodna obvoznica Novega mesta PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV 67 SLIKA 6 Pogled na celotno traso novogradnje glavne ceste G2 108 med Hrastnikom in Zidanim Mostom in G1-5 v Zidanem Mostu Vir: LUZ d. d. Vir: PNZ d. o. o. Državni prostorski načrt za G2 Hrastnik–Zidani Most– Radeče in G1 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče Obstoječa glavna cesta G2-108 Hrastnik–Zidani Most na odseku 1186 zaradi neustreznih horizontalnih in vertikalnih elementov ceste, preozkega vozišča, prenizkih in preozkih podvozov ter nivojskih križanj z železnico pomeni ozko grlo ter ne zagotavlja nemotenega in varnega prometa. TEHNIČNI PODATKI: CESTA G2-108 HRASTNIK–ZIDANI MOST: Pobudo za začetek postopka priprave in sprejetja državnega lokacijskega načrta za glavno cestno povezavo G2 108/1186 Hrastnik–Zidani Most in deviacijo G1-5 Rimske Toplice– Zidani Most–Radeče je januarja 2004 dal minister za promet. zgradijo se trije mostovi čez reko Savo dolžine od 132 do 235 m, V letu 2006 je bil sprejet Program priprave državnega lokacijskega načrta (DLN) za cesto G2-108 Hrastnik–Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče (Uradni list RS, št. 77/06), z uveljavitvijo Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B in 108/09) pa se je postopek priprave DLN spremenil v postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN). opustijo in rekultivirajo se trije obstoječi nivojski prehodi čez železniško progo, Na podlagi študije variant s predlogom najustreznejše rešitve, idejnega projekta, poročila o vplivih na okolje in drugih strokovnih podlag je bil izdelan osnutek DPN, ki je bil javno razgrnjen od 1. do 31. marca 2011. upošteva se projektna hitrost 70 km/h, zgradi se eno križišče in šest priključkov, zgradijo se štiri deviacije cest dolžine do 700 m, zgradi se 36 prepustov širine 1 do 5 m, zgradijo se trije nadvozi čez železniško progo, uredi se obstoječi podvoz pod železnico do ulice Za Savo, skoraj na celotni trasi se zgradijo podporne in oporne konstrukcije višine do 9 m, uredita se nov dostop za pešce in novo sidrišče do tovorne žičnice »cicka«, uredijo se avtobusna postajališča na začetku trase v Hrastniku, Krnicah in Šavni Peči. CESTA G1-5 RIMSKE TOPLICE–ZIDANI MOST–RADEČE: upošteva se projektna hitrost 50 km/h, Na podlagi prejetih pripomb so bile izdelane optimizacije in dodatne strokovne podlage ter od 21. junija do 7. julija 2011 izvedena seznanitev javnosti s spremembami. Na podlagi tega je bil nato pripravljen predlog DPN. zgradijo se eno križišče in trije priključki, Uredba o državnem prostorskem načrtu za cesto G2-108 Hrastnik–Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče je bila po sprejetju objavljena v Uradnem listu RS, št. 76/12. zgradi se en nadvoz čez tovorno postajo Zidani Most, zgradi se most čez reko Savinjo dolžine 160 m, obstoječa podvoza pod železniško postajo Zidani Most se nadomestita z novima, zgradijo se podporne in oporne konstrukcije. LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 68 SLIKA 7 Vizualizacija: Nadvoz čez glavno železniško progo št. 10 Ljubljana–Dobova–d. m. v Krnicah Vir: PNZ d. o. o. PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Projekti, sofinancirani s sredstvi iz EU skladov SLIKA 8 Nadvoz čez glavno železniško progo št. 10 Ljubljana–Dobova–d. m. v Suhadolu Direkcija RS za ceste je na podlagi Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 (OP ROPI) upravičena do sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo projektov Prednostne usmeritve Cestna infrastruktura v okviru 3. razvojne prioritete Prometna infrastruktura – ESRR. Nabor prednostnih projektov izhaja iz splošnega slabega stanja obstoječega omrežja državnih cest, ki vse bolj postaja omejitveni dejavnik skladnega regionalnega razvoja območij Slovenije, ki ne ležijo ob avtocestnem križu. Območja zaradi slabe dostopnosti in s tem višjih prevoznih stroškov postajajo lokacijsko nekonkurenčna, čeprav imajo druge za razvoj potrebne dejavnike. Z obnovo in dograditvijo državnih cest bodo odpravljena nekatera ozka grla ter povečani pretočnost in varnost prometa. Odprava ozkih grl bo imela neposredne ekonomske učinke pri uporabnikih (znižanje prevoznih stroškov), posredno pa bo omogočila izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva (dostopnost povečuje tržni potencial za proizvodnjo in turizem) ter bo ugodno vplivala na regionalni razvoj. Skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije je v povezavi z ekološko naravnano turistično ponudbo načrtovan tudi razvoj omrežja kolesarskih poti. Kolo kot prevozno sredstvo se pretežno uporablja za krajše poti na lokalni ravni, pa tudi za daljša rekreativna in turistična potovanja. Z dograditvijo in posodobitvijo mreže glavnih kolesarskih poti bi v Sloveniji ustvarili kakovostne razmere za prečkanje Slovenije s kolesom, kar je namen nekaterih novejših predlogov snovanja evropskega kolesarskega omrežja. V veljavnem OP ROPI so kot prednostni projekti za sofinanciranje iz EU sredstev predvideni: Vir: PNZ d. o. o. Preglednica 14 Indikativni seznam prednostnih projektov PU Cestna infrastruktura – ESRR Št. Ime projekta Posodobitev cestne povezave Logatec–Želin–Robič (1–3) 1 Posodobitev Bača–Dolenja Trebuša 2 Rekonstrukcija Tolmin–Most na Soči (Galerija pod ključem) 3 Rekonstrukcija Dolenja Trebuša–Želin Posodobitev cestne povezave Jeprca–Zminec–Želin (4–5) 4 Obvoznica Škofja Loka SLIKA 9 Nadvoz čez tovorno železniško postajo Zidani most Vir: PNZ d. o. o. 5 Obvoznica Gorenja vas Posodobitev cestne povezave Ljubljana–Škofljica–Kočevje 6 Pijava Gorica–Turjak (tretji pas) 7 Gradnja zunajnivojskih križanj šestih glavnih in regionalnih cest z železniškimi progami 8 Gradnja kolesarskih povezav 9 Obvoznica Murska Sobota vzhod 10 G1-1/0242 Obvoznica Radlje 11 R3-709/8614 Pod Malečnikom 12 Obvoznica Šmartno pri Litiji 13 Obvoznica Črnomelj – druga etapa 14 Rekonstrukcija ceste RT-912/7302 Zali Log–Davča 69 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 70 Direkcija je v okviru OP-ROPI 2007-2013 končala gradnjo obvoznice Radlje ob Dravi, galerije Pod Ključem, zunajnivojskih križanj v Murski Soboti, Dobovi in Zijavnici ter posameznih odsekov kolesarskih stez. Rekonstruirala je tudi del ceste Pod Malečnikom, kjer je bila zgrajena tudi galerija. Potekajo dela na obvoznici Škofja Loka – prva etapa, rekonstrukciji ceste Zali Log–Davča, zunajnivojskem križanju v Pušencih in na posameznih odsekih kolesarskih povezav. Začela so se tudi dela, povezana s posodobitvijo ceste Bača–Dolenja Trebuša. Poteka še več razpisov oziroma postopkov izbire izvajalcev za druge projekte s seznama tako imenovanih evropskih projektov, med katerimi so najpomembnejši obvoznice Gorenja vas, Murska Sobota vzhod, Šmartno pri Litiji in Črnomelj – potekajo pa tudi razpisi za dokončanje del po prekinitvi pogodb na obvoznici Škofja Loka – druga in tretja etapa ter gradnjo pasu za počasna vozila na odseku Pijava Gorica–Turjak. Za nekatera gradbišče je bilo namreč treba zaradi uvedbe stečaja izbranega izvajalca izbrati nove izvajalce. V skladu s pravili programske perspektive morajo biti vsi projekti, začeti v tej finančni perspektivi, dokončani do konca leta 2015. PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Gradnja kolesarskih povezav Kolesarska povezava Jesenice–Lesce–Bled KD 910200 Rjavi Breg–Gozd - Martuljek (po trasi železnice) Kolesarska povezava Jesenice–Lesce–Bled je del daljinske kolesarske povezave št. 910200 MMP Rateče–MMP Obrežje in povezuje občine Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled. Kolesarski promet skozi občino Jesenice trenutno poteka po državni regionalni cesti R3637 skupaj z drugim motornim prometom. Predmet projekta so štirje pododseki kolesarske povezave v občini Jesenice. V letu 2011 je bil zgrajen pododsek 1 od km 25,097 do km 26,037 v dolžini 940 m s počivališčem. Vrednost gradbenih del zanj je znašala 109.193,61 evra. Dela so se začela v maju 2011 in so bila končana v začetku septembra 2011, uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno 10. 11. 2011. V letu 2012 se je pričela gradnja odseka 3 v dolžini 1.371 m, ki bo zaključena maja 2013. Vrednost gradbenih znaša 332.382 evrov. Kolesarska povezava Brezovica–Vrhnika–Logatec V letih od 2008 do 2012 so potekala dela na pododseku 3 (Log–Drenov Grič) od km 7,320 do km 9,290 v dolžini 1.970 m. Za izvedbo so bile sklenjene tri gradbene pogodbe. Dela po dveh pogodbah so bila končana v letih 2009 in 2010, odsek v dolžini 660 m pa v 2012 in s tem je bila t.i. 1. faza projekta zaključena. Izvedena izplačila iz EU postavke na tem projektu (v letih 2008–2012) znašajo 942.225,43 evrov in so v celoti certificirana na Ministrstvu za finance. Vrednost del po treh pogodbah znaša 1.543.606,79 evra, vrednost del po pogodbi, ki se je začela izvajati v letu 2011, je 616.001,52 evra. Rok za dokončanje del je 20. 3. 2012. V pripravi je dokumentacija za nadaljevanje gradnje kolesarske povezave, in sicer pod odseka 1, Brezovica–Log od km 1,400 do km 4,840. V okviru projekta bodo urejeni kolesarska pot, 12 križišč in priključkov, hodnik za pešce, sredinski otok za umiritev prometa na koncu naselja Brezovica, pet avtobusnih postajališč, oporna zidova, komunalni vodi, odvodnjavanje, javna razsvetljava in signalizacija. 71 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Posodobitev cestnih povezav 72 Rekonstrukcija Pijava Gorica–Turjak (tretji pas) V okviru projekta je na cesti G2-106/0261 Škofljica–Rašica od km 3+300 do km 5+450 predvidena izgradnja dodatnega prometnega pasu za počasna vozila v dolžini 2.150 m. Širitev ceste poteka delno v useku in delno v nasipu. Pogodba za gradnjo, ki je bila podpisana 24. 5. 2011, je bila zaradi likvidnostnih težav izvajalca in zamujanja rokov v letu 2012 prekinjena s strani naročnika. Izveden je bil nov razpis za dokončanje del, s čimer se je zaključek del prenesel v leto 2013. Do prekinitve pogodbe so bila izvedena dela na dolžini ca 1,4 km (posek dreves, izvedeni so bili izkopi in nasipi, odvodnjavanje, urejena kanalizacija, izvedeni tampon in kamnite grede ter asfaltna dela) v skupni vrednosti 1.385.733,18 evrov. Kolesarska povezava Kranjska Gora–Jesenice KD 910200 Rjavi Breg–Gozd - Martuljek (po trasi železnice) Modernizacija Pod Malečnikom Projekt na cesti R3-709 je obsegal modernizacijo 2 odsekov, in sicer: V okviru tega projekta ureditve kolesarske povezave so že bila izvedena naslednja dela: • Most za pešce in kolesarje čez Savo Dolinko v Gozd Martuljku z ureditvijo struge Save Dolinke ter v nadaljevanju pododsek do Železničarskega doma, v skupni dolžini 360 metrov – gradnja je bila končana v letu 2012. Vrednost gradbenih del po navedenih pogodbah je znašala 348.696,98 evrov; • Pododsek Gozd Martuljek–Lip Bled dolžine 2.210 m je bil izveden leta 2009. • MB (Meljska cesta) – odsek 8614, • MB (Pobrežje)–Pernica – odsek 8615. Odsek ceste R3-709/8614 Melje–Malečnik predstavlja najkrajšo povezavo vzhodnega dela mesta s centrom mesta Maribor. Cesto so že pred več kot 20 leti zaprli za ves promet zaradi krušenja kamenja s stene Meljskega hriba. Vozišče v makadamski izvedbi je bilo deloma zaraščeno in neprevozno od km 0,977 do km 1,621. V letu 2013 se bodo nadaljevala dela še na preostalih manjkajočih odsekih: • • • • Pododsek Lip Bled–Mojstrana dolžine 366 m; Pododsek Mojstrana-Hrušica dolžine 2.959 m; Brv pri Peternelu dolžine 3 m; Brv čez Sedučnikov potok dolžine 5 m. Vrednost gradbenih del je ocenjena na 2 milijona evrov. Dela bodo potekala po več ločenih izvajalskih pogodbah. V letu 2008 so se začela dela na odseku Gozd - Martuljek–Mojstrana in so bila v letu 2009 končana. V letu 2011 so se začela dela za ureditev struge Save Dolinke v Gozdu - Martuljku in gradnja brvi čez Savo Dolinko, izvajalska pogodba je bila podpisana 6. 7. 2011. Predvideni rok dokončanja brvi je bil 30. 4. 2012. Dela na drugih odsekih bodo predvidoma končana do sredine leta 2014. Kolesarska povezava Porečanka (Parenzana) V letu 2012 je bil izveden pododsek skozi Škofije v dolžini 345 m. Vrednost gradbenih del je znašala 117.900 evrov. Izvedba brvi za kolesarje in pešce čez stari rokav Dragonje v Mlinih je predvidena v letu 2013. Odločba organa upravljanja je bila izdana 30. 11. 2012 v višini 243.919,40 evra EU sredstev. Dela so se začela izvajati 12. 11. 2010. Vrednost gradbenih del po pogodbi, podpisani v letu 2010, je znašala 3.886.648,11 evra, projekt pa je sofinancirala tudi Mestna občina Maribor. Projekt je obsegal modernizacijo vozišča v dolžini 780 m, izgradnjo hodnikov za pešce in kolesarskih stez, izgradnjo galerije v dolžini 210,5 m, izgradnjo opornih in podpornih konstrukcij v skupni dolžini 338 m, prestavitev avtobusnega postajališča in rekonstrukcijo križišča, ureditev potoka iz Zokove grabe v dolžini 651 m. Zaključek del je bil septembra 2012. Uporabno dovoljenje je bilo izdano v oktobru 2012. Modernizacija ceste je potekala po ekološko pomembnem območju Spodnje Drave in območju naravnih vrednot Drava–Stara struga in Meljsko, kjer se nahajajo številne vrste habitatnih tipov, zlasti ptičev in plazilcev. Vsi posegi v vegetacijo ter težka gradbena dela (ki povzročajo večji hrup in vibracije) so morali biti izvedeni v zimski sezoni, izven gnezditvenega časa. Za plazilce je pod cesto izveden prehod, ki povezuje pobočje hriba z obrežjem reke Drave, ter postavljene ograje, ki preprečujejo prehod plazilcev preko ceste. 73 74 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Bača–Dolenja Trebuša V letu 2012 so se izvajala dela po pogodbi št. 2415-08-000201 – I. odsek od Ljubljanske ceste do predora (celotna vrednost pogodbenih del znaša 8.386.092,71 evra) in dela po pogodbi št. 2415-09-000758 – II. in III. odsek, ki je bila sredi leta zaradi stečaja izvajalca Primorje d.d. prekinjena (celotna vrednost pogodbenih del je znašala 15.650.469,86 evrov). V letu 2012 je bilo tako po obeh pogodbah izvedeno za 2.785.319,08 evrov gradbenih del. Projekt je razdeljen na dve fazi, in sicer: 1. faza - vzdrževalna dela v javno korist v dolžini 6 km in 2. faza v dolžini 2 km, za katero je v letu 2012 tekel postopek umeščanja v prostor. Javno naročilo za gradnjo 1.faze je bilo objavljeno novembra 2012. Odločba OU o dodelitvi sredstev ESRR je bila izdana 10.09.2012 v višini 8.280.319,20 evra. Predvidena rekonstrukcija ceste obsega: ureditev zgornjega ustroja vozišča, rekonstrukcija vozišča v krivinah, ureditev horizontalnih elementov ceste, ureditev odvodnjavanja, ureditev hodnikov za pešce, ureditev avtobusnih postajališč, sanacijo in izvedbo novih podpornih in opornih konstrukcij, izvedbo novih in sanacija obstoječih prepustov, zaščito in ureditev komunalnih vodov, ureditev in zaščito brežin, obnovitev prometne signalizacije, ureditev hudourniških strug. Gradnja obvoznic V letu 2012 je bil izveden nov postopek oddaje javnega naročila za dokončanje gradbenih del na II. in III. odseku. Realizacija na projektu je bila bistveno nižja od predvidene oziroma zagotovljenih sred stev, zaradi stečaja izvajalca in težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za del I. odseka, kjer je že tretjič v teku pravni spor. Obvoznica Radlje ob Dravi (G1-1/0242) Cesta G1-1 poteka od mejnega prehoda z Republiko Avstrijo, MP Vič skozi Dravograd in Radlje naprej proti Mariboru in predstavlja edino povezavo Koroške regije z Mariborom in dalje s Prekmurjem, po njej poteka veliko tranzitnega prometa zaradi česar so prometnovarnostne razmere zelo slabe. Prav prebivalci Radelj ob Dravi, so se soočali z velikimi prometnimi obremenitvami, ki jih je prinašal promet skozi center naselja. Obvoznica Škofja Loka (R1-210/1110) Obvoznica Škofje Loke bo nadomestila odsek regionalne ceste R1-210 (cestna povezava Jeprca–Zminec–Želin), ki sedaj poteka skozi staro mestno jedro Škofje Loke. V širšem pomenu predstavlja izgradnja obvoznice tudi segment posodobitve čezmejne cestne povezave od Robiča (meja z Republiko Italijo) preko Tolmina, Cerknega in Škofje Loke do Jeprce. V tem trenutku je to največji projekt v gradnji na državnih cestah, s katerimi upravlja DRSC. Dolžina novozgrajene trase bo 3.932 metrov. V okviru projekta bo zgrajen predor dolžine 660 metrov, sedem mostov (od tega je najdaljši most čez Soro dolg 202 metra), 2 podvoza, 2 podhoda in 5 večjih opornih konstrukcij. Gradnja nove cestne infrastrukture (obvoznice Škofja Loka) je razdeljena na tri odseke: • prvi odsek obsega območje od Ljubljanske ceste, skozi Suho, čez Soro in v naselju Puštal do vhoda v predor Pod Stenom (dolžina 902 m); • drugi odsek poteka v predoru Pod Stenom (dolžina 660 m); • tretji odsek obsega območje od izstopa trase iz predora Pod Stenom v naselju Puštal (pri naselju Dobrava) do priključka na obstoječo cesto (R1-210 Škofja Loka–Gorenja vas) v Poljansko dolino pri Zmincu (dolžina 2.370 m). Reševanje problematike ceste skozi Radlje ob Dravi je potekalo v dveh fazah: • 1. faza, je bila rešitev radeljskih klancev na odseku 0241 Dravograd–Radlje v dolžini 1.140 metrov. • 2. faza je obsegala izgradnjo obvoznice naselja Radlje ob Dravi v dolžini 2.724 metrov in je bila predmet sofinanciranja z EU sredstvi. Pred pričetkom gradnje je bilo potrebno prestaviti nogometni stadion ter žičnice posameznih hmeljišč. Projekt sofinanciran z EU sredstvi je obsegal gradnjo nove ceste v dolžini 2.724 m, ureditev petih križišč, ureditev potoka v območju prečkanja z obvoznico, gradnjo akvadukta in ureditev protihrupne zaščite. Po podpisu pogodbe v letu 2011 za dokončanje del po stečaju izvajalca po predhodni pogodbi, ki je bila podpisana v letu 2010, so se dela na obvoznici v prvi polovici 2012 pospešeno izvajala. Gradbena dela so bila v avgustu 2012 zaključena. Uporabno dovoljenje je bilo izdano v oktobru 2012. Celotna vrednost gradbenih del je znašala 4.444.944,44 evra, gradnjo je v manjšem obsegu sofinancirala tudi občina Radlje ob Dravi. 75 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 76 Izgradnja izven nivojskih križanj glavnih in regionalnih cest z železniškimi progami Nadvoz za železnico v Dobovi (R2-420/1335) Ureditev križanja z železniško progo je obsegala 1.000 metrov ureditve regionalne ceste R2-420 in 300 metrov lokalne ceste LC 024260. Novi odsek regionalne ceste poteka v podvozu pod železnico z ločenim potekom enostranskega pločnika in kolesarske steze. Projekt je obsegal: izgradnjo podvoza pod železniško progo, prestavitev regionalne ceste, deviacijo lokalne ceste, ureditev treh križišč na trasi preložene regionalne ceste R2-420/1335 in enega križišča na trasi deviacije Kapelske ceste, ureditev priključkov, dve avtobusni postajališči in tri parkirišča, ureditev enostranskega hodnika za pešce in kolesarske steze. Vrednost gradbenih del vključno z dodatnimi deli zaradi nepredvidenih okoliščin (poplave v mesecu septembru 2010) je bila 6.939.298,61 evra, soinvestitor je bila tudi Občina Brežice. PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Izvedeni projekti – predstavitev dela končanih projektov po izboru vodij projektov Odprava mest z visoko stopnjo prometnih nesreč Dela so se začela izvajati septembra 2009 in so bila zaključena 31. 10. 2011. Uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno julija 2012. Odseki ali križišča z visoko stopnjo prometnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: VSPN) na državnem cestnem omrežju so mesta z nadpovprečnim številom prometnih nesreč v triletnem časovnem obdobju glede na primerljive odseke podobnih cest. Določena so na podlagi analiz podatkov o prometnih nesrečah in terenskega ogleda. Javnost ta mesta poimenuje »črne točke«, vendar izraz ni ustrezen, saj v Evropski uniji »črna točka« označuje krajše pododseke in križišča na cestnem omrežju, ki kažejo višjo gostoto smrtnih žrtev in najhuje poškodovanih udeležencev v primerjavi s primerljivimi deli cestnega omrežja. Na državnem cestnem omrežju v Sloveniji mest, ki bi ustrezala opredelitvi izraza »črna točka«, kot je uveljavljen v Evropski uniji, ni. Za določanje delov cestnega omrežja, na katerih je povečana nevarnost glede na primerljive dele omrežja, se uporablja izraz nevarno mesto. Izvennivojsko križanje ceste G1 - 2 odsek 1313 Ormož–Središče ob Dravi in železniške proge št. 41 Ormož–Murska Sobota–Hodoš v Pušencih Odprava mest z VSPN na državnem cestnem omrežju je pomemben dejavnik za izboljšanje prometne varnosti. V letih 2011 in 2012 je Direkcija Republike Slovenije za ceste na mestih, evidentiranih kot nevarna, oziroma na mestih z VSPN izvajala več dejavnosti. Nivojski prehod se nahaja na glavni železniški progi št. 41 (T69) Ormož–Murska Sobota– Hodoš - d.m., ki je del železniške osi Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Budim pešta–ukrajinska meja. Leta 2011 je bilo obravnavanih in izvedenih 36 kratkoročnih ukrepov (ureditev prometne signalizacije in prometne opreme), ki so prikazani v preglednici. Predmetna investicija bo izvedena v dolžini 745 m glavne ceste po BCP od km 0+646 do km 1+391 in dodatno v dolžini 137,20 m na priključnih cestah (priključek k mlinu v km 0+233,2 v dolžini 77,97 m in priključek v km 0+580 v dolžini 59,23 m). Projekt obsega izgradnjo ceste, cestnega nadvoza čez železnico, podhoda za pešce pod železnico na območju postajališča, prestavitve in zaščite komunalnih vodov: plinovod (prestavitev), vodovod, TK vodi (prestavitev in zaščita), elektrovodi, javna razsvetljava ceste, SVTK vodi (prestavitev), temelj električne vozne mreže. V maju 2012 je organ upravljanja izdal odločbo o dodelitvi sredstev ESRR v višini 4.308.371,20 evra. Pogodba za gradnjo je bila podpisana avgusta 2012 v vrednosti 4.840.782,71 evra, rok dokončanja del je 16 mesecev od podpisa pogodbe (december 2013). V letu 2012 so bila izvedena gradbena dela v vrednosti 856.691,72 evra. 77 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 78 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Preglednica 15 Kratkoročni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti v letu 2011 Odsek Stacionaža začetka Stacionaža konca Predmet projekta 79 Izdelani nalogi za kratkoročne ukrepe Odsek Stacionaža začetka Stacionaža konca Predmet projekta Izdelani nalogi za kratkoročne ukrepe 1232 1.500 1.825 VSPN (06-08) ŽIČE–POLJČANE dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija in jeklena varnostna ograja 1276 5.073 5.724 VSPN (06-08) PODPLAT–ROGATEC dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija in postavljeno prometno ogledalo, naročen PZI za ureditev ceste 1236 3.000 3.300 VSPN (06-08) SL. BISTRICA–POLJČANE dopolnjena vertikalna signalizacija in jeklena varnostna ograja 367 877 1.697 VSPN (06-08) ŽALEC–ŠEMPETER dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija 1237 3.285 3.585 VSPN (06-08) POLJČANE–PODPLAT dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija in jeklena varnostna ograja 1231 826 1.510 VSPN (06-08) SLOV. KONJICE–ŽIČE dopolnjena vertikalna signalizacija, izdelan PZI za osvetlitev 1267 1.098 1.359 VSPN (06-08) ŠOŠTANJ–PESJE dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija, v izdelavi PZI,za spremembo delovanja semaforjev 1235 923 1.189 VSPN (06-08) TRŽEC–ZG. LESKOVEC dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija 1273 6.068 6.561 VSPN (06-08) OPLOTNICA–LOŽNICA dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija 0275 1452 0274 0 0 12.848 313 192 13.027 VSPN (06-08) SL. BISTRICA SL. BISTRICA–DEVINA SLIVNICA–SL. BISTRICA dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija, v pripravi projektna naloga za osvetlitev križišča 393 1.212 1.541 VSPN (06-08) ŠIKOLE–HAJDINA dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija 1298 4.500 4.806 VSPN (06-08) MURSKA SOBOTA– GEDEROVCI 1423 2.348 2.648 VSPN (06-08) KOTLJE–SLOVENJ GRADEC dopolnjena vertikalna signalizacija 1232 8.378 8.849 VSPN (06-08) ŽIČE–POLJČANE dopolnjena vertikalna signalizacija 393 0.260 0.570 VSPN (06-08) ŠIKOLE–HAJDINA dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija 274 5.167 5.565 VSPN (06-08) SLIVNICA–SL. BISTRICA dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija 1315 16.198 16.720 VSPN (06-08) PETROVCI–MARTJANCI dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija 1062 5.762 6.209 VSPN (06-08) KOPER–DRAGONJA dopolnjena vertikalna signalizacija 264 2.182 2.519 VSPN (06-08) KOČEVJE–LIVOLD dopolnjena vertikalna signalizacija 393 3.051 3.666 VSPN (06-08) ŠIKOLE–HAJDINA dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija 1156 0264 0263 0 0 18.148 0.152 0.629 18.770 VSPN (06-08) KOČEVJE–STARI LOG KOČEVJE–LIVOLD ŽLEBIČ–KOČEVJE dopolnjena vertikalna signalizacija 274 802 1.187 VSPN (06-08) SLIVNICA–SL. BISTRICA dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija 1310 811 1.075 VSPN (06-08) LJUTOMER–PAVLOVCI dopolnjena vertikalna signalizacija 1292 6.171 6.476 VSPN (06-08) MARIBOR–VURBERK– PTUJ dopolnjena vertikalna signalizacija 1439 1.356 1.524 VSPN (06-08) RUŠE–SELNICA dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija dopolnjena vertikalna signalizacija 1380 0338 0339 16.624 9.761 0 16.854 10.226 0.259 VSPN (06-08) ILIRSKA BISTRICA–PIVKA POSTOJNA–PIVKA PIVKA–RIBNICA obnovljene označbe na vozišču in prometnih površinah, ki se nanašajo na problematiko; vzpostavitev vidnosti prometnih znakov (rezanje ozelenitev na ustrezno višino) 256 6.861 7.193 VSPN (06-08) NOVO MESTO (REVOZ)– METLIKA dopolnjena vertikalna signalizacija 1292 805 1.083 VSPN (06-08) MARIBOR–VURBERK– PTUJ dopolnjena vertikalna signalizacija 1203 13.537 13.859 VSPN (06-08) SOTESKA–NOVO MESTO 1431 1.662 2.016 VSPN (06-08) MARIBOR–RUŠE 1203 12.632 13.113 VSPN (06-08) SOTESKA–NOVO MESTO izvedena je bila rekonstrukcija ceste, nov odsek za Uršna Sela dopolnjena vertikalna in horizontalna signalizacija 1288 79 166 VSPN (06-08) LENART–TRATE dopolnjena vertikalna signalizacija 1204 2.285 2.593 VSPN (06-08) NOVO MESTO–ŠENTJERNEJ (obsek vegetacije – RV in postavitev merilnika hitrosti) 243 583 1.108 VSPN (06-08) RADLJE–BREZNO dopolnjena vertikalna signalizacija 1315 14.905 15.270 VSPN (06-08) PETROVCI–MARTJANCI dopolnjena vertikalna in horizontalna signalizacija 1340 1.934 2.202 VSPN (06-08) DRNOVO–KRIŽAJ dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija 1196 2.842 3.599 VSPN (06-08) IVANČNA GORICA (STUDENEC)–GRM dopolnjena vertikalna signalizacija in jeklena varnostna ograja 4006 54 140 VSPN (06-08) LAŠKO–BREZE–ŠENTJUR dopolnjena vertikalna signalizacija in postavljeno prometno ogledalo 1274 5.684 6.188 VSPN (06-08) CELJE–ŠENTJUR dopolnjena vertikalna, horizontalna signalizacija Leta 2012 so bili izdelani: • projektna dokumentacija PZI za ureditev odseka »črne točke Žiče–Poljčane« na R3-688, odsek 1232, od km 1,500 do km 1,825 – ureditev gradbenega otoka ter površin za pešce; • PZI za ureditev para avtobusnih postaj Veliki Podlog ob R3-673/1340 od km 1,934 do km 2,202 (črna točka Drnovo–Križaj); • PZI za ureditev avtobusne postaje Vinarje ob R3-700/1273 od km 6,068 do km 6,561 (črna točka Oplotnica–Ložnica). LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Konec leta 2012 in v začetku 2013 je bilo obravnavanih tudi 11 mest na ravni izvedbe kratkoročnih ukrepov (ureditev prometne signalizacije in prometne opreme). 80 81 Preglednica 16 Dodatno obravnavana mesta v letu 2012 Cesta/ sklop Odsek Stacionaža začetka Stacionaža konca 15 1.232 1.500 1.825 VSPN (06-08) ŽIČE–POLJČANE 14 1204 2.285 2.593 VSPN (06-08) NOVO MESTO–ŠENTJERNEJ 21 1340 1.934 2.202 VSPN (06-08) DRNOVO–KRIŽAJ 45 1276 5.073 5.724 VSPN (06-08) PODPLAT–ROGATEC 53 1273 6.068 6.561 VSPN (06-08) OPLOTNICA–LOŽNICA 56 1291 2.160 2.728 VSPN (06-08) SPUHLJA–ZAVRČ 63 1292 24.288 24.543 67 274 7.484 8.030 VSPN (06-08) SLIVNICA–SL. BISTRICA 71 274 802 1.187 VSPN (06-08) SLIVNICA–SL. BISTRICA 740 1398 1.791 1.959 VSPN (07-09) MURSKA SOBOTA (GAJ)–MURSKA SOBOTA 660 919 1179 1342 1341 9.644 0 9.317 9.789 143 452 VSPN (07-09) ČRNOMELJ–DOLENJCI Predmet projekta VSPN (06-08) MARIBOR–VURBERK–PTUJ INVESTICIJA ureditev para avtobusnih postajališč Polšina na R1-221/1227 od km 2,630 do km 2,880 ODSEK CESTE 1227 Trojane–Izlake OBSEG DEL ureditev avtobusnih postajališč s pravilnim zamikom, ureditev površin za pešce s pločnikom v dolžini 350 m, dveh čakališč, navideznega prehoda za pešce, odvodnjavanja, razširitev obstoječega priključka, ureditev lokalnega priključka, prometne signalizacije in cestne razsvetljave VREDNOST DEL 204.891,86 evra ZAČETEK DEL 5. 10. 2011 DOKONČANJE DEL 30. 6. 2012 INVESTICIJA zgraditev pločnika in brvi Stolnišnica čez Stranjski potok ODSEK CESTE R1-257/1083 Kamnik–Stahovica od km 2,080 do km 2,490 OBSEG DEL Ob rekonstrukciji regionalne ceste R1-225, odsek 1083 Kamnik–Stahovica, je bil v km 2,318 zgrajen nov most. Most prečka Stranjski potok in je izveden kot plitvo temeljen ploščati okvir. Svetli pravokotni razpon mostu znaša 5,50 m. Sočasno z novim mostom je Občina Kamnik med km 2,100 in km 2,460 zgradila enostranski pločnik, ki do km 2,275 poteka po desni strani, v nadaljevanju pa po levi strani. V sklopu površin za pešce je bila urejena cestna razsvetljava. VREDNOST DEL 157.823,86 evra, soinvestiranje Občine Kamnik DOKONČANJE DEL 15. 7. 2011 Kot samostojne projekte je Direkcija RS za ceste obravnavala tudi številna mesta z visoko stopnjo prometnih nesreč. To so mesta, ki so bila prvotno obravnavana kot mesta z visoko stopnjo prometnih nesreč v okviru študij za izboljšanje prometne varnosti, in sicer: • ureditev križišča regionalnih cest R2-409 in R2-408 v Logatcu – avtor študije JRS, d. d., Litijska cesta 263, 1000 Ljubljana, 2005, • ureditev na regionalni cesti R2-430: odprava črne točke za odcep Pokoše – avtor študije Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Smetanova 17, 2000 Maribor, marec 2007, • rekonstrukcija dveh križišč v Laškem – avtor študije APPIA, d. o. o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana, december 2007, • ureditev ožine pod železniško progo v Črnomlju – avtor študije Omega Consult, d. o. o., Gregorčičeva ulica 7, 1000 Ljubljana, april 2008, • ureditev križišča na odseku Spuhlja–Zavrč (odcep za Zabovce) – avtor študije Omega Consult, d. o. o., Gregorčičeva ulica 7, 1000 Ljubljana, april 2008. Ukrepi na mestih z visoko stopnjo prometnih nesreč so zelo različni, od postavitve prometne signalizacije, ureditve križišč do gradnje avtobusnih postajališč, pločnikov ali kolesarskih stez. Nekateri ukrepi so tako predstavljeni v nadaljevanju. LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV 82 83 INVESTICIJA izvedba DKP D3 ob G1-1/0241 Dravograd–Radlje od km 13,000 do km 14,3090 INVESTICIJA ureditev prehoda za pešce Črni Kal 2 na R2-409/0312 od km 2,300 do km 2,450 ODSEK CESTE G1-1/0241 Dravograd–Radlje od km 13,000 do km 14,3090 ODSEK CESTE R2-409/0312 v km 2,300 v dolžini 150 m OBSEG DEL Ob neurejenih površinah za kolesarje ob G1-1, km 13,00 in km 14,400, se je uredila enostranska dvosmerna kolesarska povezava ob desni strani državne ceste. Začetek odseka kolesarske poti je v križišču v Muti, kjer se z leve strani na glavno cesto priključuje LC 274040. V omenjenem križišču se je priključevanje na kolesarsko stezo uredilo z novim dvosmernim prehodom čez državno cesto. Prehod poteka čez nov prometni otok, zgrajen na mestu obstoječe zaporne ploskve. V omenjenem križišču se je uredila cestna razsvetljava. Do km 13,600 poteka kolesarska steza ob vozišču državne ceste, v nadaljevanju pa se spusti do struge reke Drave, kjer je bilo treba zaradi bližine reke brežino zaščititi s kamnito zložbo. OBSEG DEL zgraditev pločnikov, ureditev avtobusnih postajališč, prehoda za pešce, odvodnjavanja, oprema ceste, sanacija ceste, cestna razsvetljava VREDNOST DEL 82.658 evrov ZAČETEK DEL 9. 6. 2011 DOKONČANJE DEL 31. 12. 2011 INVESTICIJA ureditev para avtobusnih postajališč Remšniški potok na G1-1/0243 od km 7,000 do km 7,220 ODSEK CESTE G1-1/0243 RADLJE–BREZNO v km 7,000 v dolžini 220 m OBSEG DEL ureditev para avtobusnih postajališč, površin za pešce ob postajališčih, odvodnjavanja, prometne signalizacije, javne razsvetljave, zgraditev podpornega zidu za desno avtobusno postajališče in razširitev obstoječega prepusta za zgraditev pločnika za pešce VREDNOST DEL 290.420,19 evra ZAČETEK DEL 13. 6. 2011 DOKONČANJE DEL 5. 12. 2011 INVESTICIJA preplastitev desnega vozišča na regionalni cesti R2-426/1269 Pesje–Gorenje od km 1,300 do km 2,500 ODSEK CESTE R2-426/1269 Pesje–Gorenje v km 1,300 v dolžini 1200 m OBSEG DEL preplastitev odseka in ureditev avtobusnih postajališč, lokalna sanacija nosilne voziščne konstrukcije, obnova talnih označb, delna ureditev vertikalne prometne signalizacije ter delna zamenjava jeklenih varnostnih ograj VREDNOST DEL 203.876,94 evra ZAČETEK DEL 27. 8. 2010 DOKONČANJE DEL 15. 12. 2011 INVESTICIJA ureditev in osvetlitev dveh prehodov za pešce v sklopu križišča cest G1-5 in R1-215 pri Boštanju ODSEK CESTE G1-5/0333 v km 0,720 v dolžini 70 m G1-5/0334 v km 0,000 v dolžini 80 m R1-215/1163 v km 18,350 v dolžini 71 m VREDNOST DEL 232.297,13 evra ZAČETEK DEL 7. 10. 2010 OBSEG DEL zgraditev pločnikov, ureditev avtobusnih postajališč, dveh prehodov za pešce, odvodnjavanja, oprema ceste, cestna razsvetljava DOKONČANJE DEL 22. 9. 2011 VREDNOST DEL 127.356,43 evra ZAČETEK DEL 28. 10. 2010 DOKONČANJE DEL 31. 5. 2011 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 84 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Ureditve, modernizacije, rekonstrukcije 85 Ureditev G12-1 Dravograd Na glavni cesti G1-1, odsek 0240, je bila od km 2,800 do km 3,790 obnovljena cesta skozi središče Dravograda v dolžini 690 m. Ob tem je bila urejena celotna komunalna infrastruktura, kar je vključevalo gradnjo nove fekalne kanalizacije, vodovoda in vseh drugih komunalnih vodov. Urejena je bila tudi prometna varnost v naselju. Vrednost del po osnovni pogodbi je bila 622.500 evrov, sofinancerski del občine pa je znašal 239.000 evrov. Med izvajanjem gradbenih del so bila potrebna večja dodatna dela, zlasti pri gradnji komunalne infrastrukture in ureditvi dodatnih parkirišč, tako da je bil sklenjen dodatek k pogodbi v višini 160.000 evrov (občina je prispevala 80.000 evrov). Dela so se začela v avgustu 2010, po pogodbi pa naj bi se končala 30. 11. 2011. Zaradi zamude pri gradnji komunalne infrastrukture (obstoječi kataster je bil pomanjkljiv, kar je povzročilo težave) pa je bilo dokončanje projekta z ureditvijo pločnika in hortikulture pomaknjeno v leto 2012. Glavna sprememba, ki jo je ob izboljšani infrastrukturi projekt prinesel v Dravograd, je preusmeritev kolesarskega prometa, tako da ne poteka več po glavni cesti skozi mestno jedro (glavni trg). septembra 2010, dejansko pa je bil projekt končan nekaj mesecev pozneje. Razlog za to je bil, da je izvajalec del (CPM, d. d.) v začetku leta 2011 razglasil stečaj. Kljub temu je vsa gradbena dela dokončal in predal. Naselje Sv. Ana je končno pridobilo urejeno podobo in zagotovljeno prometno varnost, zlasti za šoloobvezne otroke in tudi kolesarje. Omeniti je treba, da je bil to zadnji objekt družbe CPM, d. d., ki ji ga je uspelo dokončati in predati naročniku še pred začetkom stečajnega postopka. Modernizacija regionalne ceste R3-704 Vuhred–Ribnica na Pohorju Na regionalni cesti R3-704, odsek 1353, je bila od km 4,600 do km 5,600 izvedena modernizacija makadamske državne ceste v dolžini 1.000 m, in sicer v predzadnjem odseku. Modernizacija je vključevala gradnjo podpornih in opornih konstrukcij, gradnjo odvodnjavanja in novega zgornjega ustroja voziščne konstrukcije. Vrednost del je bila 1.120.000 evrov. Začetek del je bil v avgustu 2009, dokončana pa so bila v juniju 2011. Gradnja gorske ceste je potekala po obstoječi makadamski cesti. Veliko težav je bilo pri gradnji odvodnjavanja, pa tudi pri gradnji podpornih konstrukcij, ker je bilo treba poseči v strugo potoka Vuhredščica. Zaradi tega smo imeli gradbeniki kljub vsem soglasjem in dovoljenjem veliko težav z ribiško družino in tudi pristojnimi inšpekcijskimi službami. Ureditev R3-730 Sv. Ana, prva etapa Na regionalni cesti R3-730, odsek 4104, od km 3,060 do km 4,690 in odsek 4015, od km 0,000 do km 0,270 je bila v skupni dolžini 1.000 m izvedena ureditev središča naselja Sv. Ana, ki je vključevala obnovo vozišča z gradnjo pločnikov in cestne razsvetljave, ureditev ceste in prometne varnosti skozi središče naselja in mimo osnovne šole. Vrednost del je znašala 474.700 evrov, od tega je občina sofinancirala delež v višini 23.375 evrov. Dela so se začela jeseni 2009, dokončanje po pogodbi je bilo predvideno konec LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 86 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Ureditev R3-679/3909 Loka–Breg–Sevnica–Brestanica od km 7,066 do km 8,458 87 V letu 2011 je bila končana gradnja druge etape ureditve ceste skozi Sevnico. Z razpisom za gradnjo tretje etape pa se investicija, pomembna predvsem za prebivalce Sevnice in okoličane, ki to cesto, obremenjeno z več kot 8.000 vozili dnevno, uporabljajo za svoje vsakodnevne potrebe, nadaljuje. Pred ureditvijo je bila cesta v precej slabem stanju in brez površin za kolesarje ter z razmeroma slabo urejenimi križišči. Na območju druge etape so zaradi zgraditve trgovskega centra, ki lokalno ustvarja kar precej prometa in obremenjuje križišče, na katero se trgovski center priključuje, nastale nove okoliščine. S krožnim križiščem je bila tudi ta težava rešena v zadovoljstvo uporabnikov ceste, lokalne skupnosti in tudi upravljavca ceste. Obnova Cankova–Kuzma skozi Rogašovce in Nuskovo Rekonstrukcija Zala (tretji pas) Dodatni vozni pasa na glavni cesti G2-102, odsek 1034, se je gradil ob rekonstrukciji ceste v tem delu. Od km 7,340 do km 8,045 so bile s širitvijo za potrebe dodatnega pasu izvedene ureditev odvodnjevanja, zaščita brežin, razširitev prepusta. Vrednost del je znašala 651.861,58 evra. Začetek del je bil v letu 2010, dokončana pa so bila v letu 2011. Izvedba je bila težavna zaradi gradnje visokih usekov, dela pa je še dodatno oteževal promet, ki je potekal ob gradbišču. Dela na regionalni cesti R2-440, odsek 1296, so od km 10,080 do km 11,500 v dolžini 1420 m potekala skladno s časovnim načrtom in projektno dokumentacijo. Kot zanimivost lahko povemo, da so bili krajani zelo zadovoljni, da so se dela končno izvedla, in ni bilo pritožb ali pripomb. Vrednost del je znašala 773.500 evrov, od tega je delež v višini 208.100 evrov sofinancirala občina za gradnjo komunalne infrastrukture. Dela so se začela jeseni 2010 in končala 30. 11. 2011. Obnovljeno je bilo vozišče skozi obe naselji, hkrati so bili izvedeni ukrepi za umirjanje prometa, zgrajeni pločniki s cestno razsvetljavo ter obnovljena komunalna infrastruktura v obeh naseljih. Rekonstrukcija Gonjače–Šmartno Rekonstrukcija nevarnega odseka na regionalni cesti R2-402 Gonjače–Dobrovo, odsek 1465, je potekala od km 0,100 do km 0,800 s popravki krivin, vključno z novim prebojem, s katerim je bil ukinjen najnevarnejši del stare trase. Hkrati je bila izvedena nova povezava javne poti prek novega odseka z zgraditvijo premostitvenega objekta. Ureditev ceste skozi Bočno Ureditev ceste skozi naselje Bočna je zajemala tudi ureditev hodnikov za pešce, hišne priključke, komunalno infrastrukturo, manjši most, krajšo regulacijo potoka in javno razsvetljavo. Investicija v omenjeno ureditev je znašala 475.000 evrov. Vrednost del je znašala 1.504.502,95 evra. Dela so se začela v letu 2008 in končala v letu 2011. Največ težav je bilo pri pridobivanju potrebnih zemljišč in zaradi potrebe po dodatnem varovanju hribine, kar se je pokazalo med gradnjo. Kot zanimivost naj omenimo težave zaradi padanja snega s strehe. Prvotno je sneg padal na vrt, z gradnjo pločnika pa sneg s strehe pade na pločnik. Ureditev Podpeč–Brezovica Rekonstrukcija Gabrovčec–Vrhovo Na regionalni cesti R3-742, odsek 4806 Podpeč–Brezovica skozi Notranje Gorice, so bili od km 2,100 do km 2,500 izvedeni rekonstrukcija ceste ter ureditev pločnikov in avtobusne postaje, parapetnih zidov, cestne razsvetljave in odvodnjavanja. Regionalna cesta R1-216/1175 Krka–Žužemberk je najkrajša povezava Bele krajine z Ljubljano ter povezuje večje kraje na Dolenjskem, kot so Ivančna Gorica, Žužemberk, Semič in Črnomelj. Vrednost del je znašala 235.967 evrov. Dela so se začela in končala v letu 2011. Obstoječa cesta je bila v izrazito slabem stanju in preozka za kategorijo ceste, tako da z ukrepi rednega vzdrževanja ni bilo več mogoče zagotavljati ustrezne prevoznosti. Širina vozišča je bila od 4,8 do 5,3 m, nosilnost ceste je bila zaradi nezadostne utrditve vozišča omejena na 8 t. Z uporabo opornih in podpornih konstrukcij bo nova cesta od km 8,260 do km 9,304 v celoti široka 5,9 m z razširitvami v krivinah. S tem bo omogočala bistveno boljši pretok prometa in z novim priključkom za Šmihel tudi varno vključevanje z lokalne ceste. LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 88 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Križišča Ukrepi za umirjanje prometa Ureditev križišča Golič Ureditev, povezana z ukrepi za umirjanje prometa pri vstopu v naselje Spodnje Stranje Na regionalni cesti R2-430/0278 Tepanje–Slovenske Konjice je bila v km 1,800 izvedena ureditev priključka na državno cesto R2-430, odsek 0278 Tepanje–Slovenske Konjice. Ob ureditvi križišča so bili zgrajeni prometni otoki s pasovi za levo zavijanje ter urejena cestna razsvetljava in odvodnjavanje. Na območju priključka je bil urejen tudi prehod za pešce in kolesarje. Kolesarske površine so se navezale na že zgrajeno kolesarsko stezo ob vozišču državne ceste. Na regionalni cesti R1-257/1083 Kamnik–Stahovica je ureditev od km 2,080 do km 2,490 soinvestirala Občina Kamnik. Vrednost del je znašala 93.371,43 evra. Vrednost del je bila 114.932,30 evra, sredstva je prispevala tudi Občina Slovenske Konjice. Dela so se začela 4. 5. 2011 in končala 17. 6. 2011. Regionalna cesta R1-225 na odseku 1083 Kamnik (Mekinje)–Stahovica med km 2,175 in km 2,325 poteka na območju prehoda v urbano območje naselja Spodnje Stranje. Z zgraditvijo prometnega otoka je bil izveden ukrep za umirjanje prometa oziroma ukrep za zniževanje prevelike hitrosti vozil. Dolžina otoka je 29,5 m, širina pa od 2,0 do 3,15 m. Pri gradnji prometnega otoka se je delno prestavilo TK-omrežje, uredila cestna razsvetljava in odvodnjavanje ceste. Dela so se začela 19. 10. 2010 in končala 31. 6. 2011. Ureditev križišča Ključarovci Ureditev priključka lokalnih cest na G2-111/0239 v Parecagu Ureditev križišč na regionalnih cestah R1-230/1415 Križevci od km 0,520 do km 0,700, R1230/1309 Križevci–Ljutomer od km 0,000 do km 0,040, R2-439/1303 Križevci–Žihlava od km 0,000 do km 0,100 in LC 223-151 Ključarovci–Grabe od km 0,000 do km 0,160 je vključevala preureditev obstoječega petkrakega križišča v enopasovno krožno križišče. Na glavni cesti G2-11, odsek 0239 Valeta–Sečovlje, je bil zgrajen dodatni pas za leve zavijalce na glavni smeri in urejena priključka lokalnih cest. Dela so vključevala tudi ureditev avtobusnega postajališča in površin za pešce, javne razsvetljave, odvodnjavanja ter prometne signalizacije in opreme. Ob ureditvi križišča so se uredile tudi površine za pešce in kolesarje, par avtobusnih postajališč ter cestna razsvetljava na celotnem območju. Zaradi ureditve krožišča je bilo treba prestaviti obstoječi melioracijski jarek. Vrednost del je znašala 381.885,34 evra. Dela so se začela 18. 4. 2011 in končala 9. 9. 2011. Vrednost del, ki so se začela junija 2011 in končala junija 2012, je znašala 566.269 evrov. Ureditev območja priključka za naselje Seča na G2-111/ 0239 Valeta–Sečovlje od km 3,420 do km 3,670 Zaradi ureditve ustrezno varnega priključka za naselje Seča je bil na glavni cesti zgrajen pas za leve zavijalce. Hkrati se je pri tem projektu uredil del lokalne ceste, zgradil predobre menilni nasip ter uredila odvodnjavanje in prometna signalizacija. Izvajalec je dela začel 9. 6. 2011 in jih končal 30. 4. 2012. Strošek te ureditve je znašal 379.713,04 evra. 89 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 90 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Počivališča Obvoznice Ureditev počivališča Livold–Fara Obvoznica Krško Ureditev počivališča Livold–Fara ob DC G2-106/0265 Livold–Fara od km 20,020 do km 20,200 na glavni cesti G2-106/0265 Livold–Fara v km 20,020 v dolžini 180 m je vključevala ureditev para obstoječih počivališč in voziščne konstrukcije, odvodnjavanje, prometno opremo, krajinsko ureditev ter opremo počivališč. V okviru projekta obvoznice Krško se je v letu 2011 začel graditi odsek ceste na levem bregu Save pri bodočem novem mostu čez Savo pri Žadovinku. Vrednost del je znašala 79.127,38 evra. Dela so se začela 28. 6. 2011 in končala 14. 9. 2011. Ureditev počivališča Topovlje, DC R1-225/1246 Soteska–Šentrupert, od km 9,870 do km 10,150 Na odseku ceste 1246 Soteska–Šentrupert je bilo urejeno počivališče, ki se bo ob morebitnih zastojih na cesti zaradi slabih voznih ali vremenskih razmer izjemoma uporabilo tudi kot mesto za izločanje tovornih vozil. Stroški ureditve počivališča so bili 118.251,87 evra, dela so se začela 10. 6. 2011 in končala 15. 12. 2012. Ta odsek obvoznice se prednostno gradi zato, ker je cesta speljana po nasipu, ki ščiti Nuklearno elektrarno Krško pred visokimi vodami, ki so v tem primeru določene na koto najvišje mogoče poplavne vode. Od prvotne lokalne ceste se nova cesta nadviša za 3,0 m. V okviru projekta se bo obnovila oziroma zgradila vsa potrebna komunalna infrastruktura, ob cesti pa bosta tudi kolesarska steza in hodnik za pešce. Projekt poleg Direkcije RS za ceste financirata še Nuklearna elektrarna Krško in Občina Krško. Obvoznica Vrtojba (Novogradnja) Gradnja je potekala na podlagi podpisanega protokola med Ministrstvom za promet ter občinama Šempeter - Vrtojba in Miren - Kostanjevica februarja 2006. Pločniki, prehodi Ureditev Levec Čeprav je bila cesta skozi Levec na prvi pogled urejena, so krajani želeli, da se cesta dodatno uredi z vsemi pritiklinami, ki bodo izboljšale prometno varnost. Investicija v višini 365.000 evrov je vključevala dograditev hodnikov za pešce, prehod za pešce, kolesarsko stezo, zavijalne pasove in umirjevalni otok. Med gradnjo sicer ni bilo večjih zapletov, pač pa so se pojavili pozneje. Krajane so zelo motile debeloslojne talne označbe, češ da povzročajo neznosen hrup. V dogovoru z njimi smo jih zato zamenjali za tankoslojne, ki ne povzročajo hrupa in voznike le vizualno opozorijo na oviro. Jabolko spora s krajani je bila tudi rešitev zapornega sloja s tlakovanjem, ki je sicer zelo estetska. V prvi fazi je gradila Občina Šempeter - Vrtojba oziroma tedaj še Mestna občina Nova Gorica. Vrednost del je znašala 1.252.000 evrov. Drugo fazo sta skupaj izvajali DRSC in Občina Šempeter - Vrtojba. Vrednost del, končanih oktobra 2008, je bila 2.644.327 evrov. Tretja faza, v kateri sta sodelovali DRSC in Občina Miren - Kostanjevica, vrednost del pa je bila 1.286.792 evrov, je trajala od septembra 2009 do oktobra 2010. Uradno je bila obvoznica predana prometu 4. oktobra 2010. Obvoznica je dvopasovnica z voznim pasom širine 2 x 3,30 m, zgrajen je armiranobetonski nadvoz za traktorsko pot, osvetljeni so večji priključki z dodatnimi pasovi za zavijalce, urejeno odvodnjavanje prek kanalizacijskega sistema, speljanega v zadrževalni bazen z lovilnikom olj, zaledno odvodnjavanje pa je rešeno prek odprtih jarkov in prepustov v reko Vrtojbico. Zaključek obvoznice je trikrako krožišče (zunanji premer 40 m, vozni pas širine 6 m) z izvedenimi deviacijami na državno cesto, na odsek Volčja Draga–Miren. 91 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 92 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Krožišča Geotehnika (sanacije plazov, brežin in zidov) Gradnja krožišča Benedikt Sanacija usadov Korita Pri gradnji krožišča Benedikt na regionalni cesti R2-449 (prej G1-3), odsek 0315, od km 6,430 do km 6,630 v dolžini 200 m je bilo zgrajeno štirikrako krožišče na nekdanji cesti G1-3 Lenart–Gornja Radgona v naselju Benedikt. Na regionalni cesti R3-633, odsek 1099 Bitnje–Jereka, smo v km 0,639 sanirali usade, obnovili vozišče in uredili odvodnjavanje. Vrednost del je bila 139.541,20 evra. Dela so se začela 17. 1. 2011 in končala 30. 6. 2011. Z gradnjo krožišča smo v naselju izvedli ukrep za umirjanje prometa ter uredili prometno varnost zlasti za pešce in kolesarje v naselju. Vrednost del je bila 445.870 evrov, občina je sofinancirala 75.700 evrov. Dela so se začela v oktobru 2010 in končala v juliju 2011. Usad smo sanirali z zgraditvijo podporne sidrane pilotne stene. Odsek sanacije usada poteka v ozkem ovinkastem delu, kjer je na levi strani ceste strma brežina, na desni pa brežina strmo pada do vodotoka Jereka. Zaradi terena je imel izvajalec pri izvajanju del kar nekaj težav. Med gradnjo je bila vseskozi postavljena polovična zapora in promet usmerjan s semaforjem, izvajalec pa je moral za kratke časovne presledke cesto tudi popolnoma zapreti (npr. pri asfaltiranju). Odločitev za krožišče je bila sprejeta na podlagi štetja prometa in meritev hitrosti skozi naselje. Izkazalo se je, da le redki vozniki spoštujejo omejitev hitrosti, zato je bil pešcem in kolesarjem prehod močno otežen. Občina je sofinancirala tudi priključka lokalnih cest v krožišče. Krožno križišče Dobrteša vas Sanacija podpornega zidu Spodnje Jezersko–Preddvor Priključevanje avtocest na druge državne ceste poteka prek priključkov, ki so se pretežno zgradili v obliki diamanta. Tak način priključevanja je ob zgraditvi sicer zadovoljivo opravljal nalogo, vendar je z leti, ko se je promet zelo povečal, postal točka prometnih zastojev. Na cest R1-210, odsek 1106 Spodnje Jezersko–Preddvor od km 1,615 do km 1,997 je bila izvedena sanacija podpornega in opornega zidu z obnovo ceste in odvodnjavanjem. Vrednost del je bila 416.480,10 EUR. Dela so se začela 5.4.2011 in končala 4.11.2011. Tako je tudi priključevanje AC A1 Celje–Ljubljana na državno cesto R2-447/0288 Šempeter– Latkova vas v Šempetru postalo prometna nevralgična točka. Da bi se razrešila ta velika težava, je Direkcija RS za ceste zgradila krožno križišče, za katero je slišati same pohvalne besede. Investicija je znašala 730.000 evrov. Zaradi korekcije horizontalnega in vertikalnega poteka trase ceste, je sanacija podpornega zidu izvedena deloma kot dograditev obstoječega, na dveh lokacijah pa gre za novogradnjo. Ti zidovi so povezani v celoto in tvorijo podporno konstrukcijo ceste ob reki Kokri. Skupna dolžina tega podpornega zidu je 370,0 m. Na nasprotni strani ceste pa je izveden oporni zid v dolžini 32,6 m Zidovi so izvedeni kot kamnite zložbe iz kvalitetnega lomljenca v razmerju kamen 60 % (kosi velikosti do 0,50 m) ter beton 40 %. Ureditev začasnega krožnega križišča na obvoznici Žalec Včasih je treba ukrepati hitro, žal pa niso vedno izpolnjeni vsi ključni pogoji za izvedbo – predvsem razpoložljiva denarna sredstva. Težava se da včasih učinkovito rešiti tudi z začasnimi rešitvami. Tako sta Sektor za vzdrževanje in Sektor za investicije Direkcije RS za ceste združila moči ter zgradila montažno krožno križišče v Žalcu, ki učinkovito rešuje prometne tokove v nevarnem križišču na obvoznici Žalca. Z izvedenimi posegi na cestišču se je zagotovila stabilnost ceste, ki se je že rušila ob vodotoku in je bila postavljena delan zapora ceste ter izboljšala pregledednost zaradi širitve v krivini. 93 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 94 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Sanacija brežine Vršič 95 Na regionalni cesti R1-206, odsek 1028 Vršič–Trenta, je bila v km 2,160 sanirana brežina, obnovljeno vozišče in urejeno odvodnjavanje. Vrednost del je bila 190.217,44 evra. Dela so se začela 1. 6. 2010 in končala 5. 6. 2011. Brežina je bila sanirana z izvedbo podporne sidrane pilotne stene. Izvajalcu sta delo otežila izredno strma alpska brežina in delo pod prometom. Kot zanimivost naj omenimo prevoz vrtalne garniture iz doline do gradbišča po vseh serpentinah. Prvič se je zgodilo, da se je prepeljala vrtalna garnitura za pilote premera 80 cm, ki je bistveno večja in okornejša kot vrtalna garnitura za mikropilote, ki so se na Vršiču uporabljali do zdaj. Sanacija pobočja in obnova vozišča Zavratec Na regionalni cesti R3-672/1337 Impoljca–Zavratec je bilo v km 2,380 sanirano pobočje. Dela so vključevala postavitev oporne pilotne stene, odkop brežine, obnovo vozišča, regulacijo vodotoka in zgraditev mostu. Plaz v ozki dolini Impoljskega potoka, ki so ga povzročile zaledne izvirne vode s strmega pobočja na območju naselja Zavratec, je bil aktiven. Močno je zoževal cestni koridor in Impoljski potok, katerega vode so se pogosto prelivale čez strugo. Sanacija plazu ob Krožni cesti Na glavni cesti G2-111/0238 Koper–Ruda (Izola) je bil v km 3,030 saniran plaz v vrednosti 266.441,12 evra. Dela so se začela 18. 2. 2011 in končala 30. 5. 2011. Sanacija plazu je vključevala gradnjo sidranih armiranobetonskih slopov, pozidavo med njimi ter nad temi slopi izvedbo kamnite zložbe in sidrane vezne grede pod to zložbo. Zanimivost pri tej sanaciji plazu je predvsem tehnologija izvedbe armiranobetonskih slopov in veznih gred »od zgoraj navzdol« (po etažah), pri čemer se je bilo treba prilagajati geološkim razmeram zemljine. Največja težava je bila sidranje veznih gred v najnižji etaži, ker so predvidena sidra segala že pod morsko gladino, zaradi česar ni bilo mogoče standardno vgrajevanje sider. Izvajalec je moral uporabiti tehnologijo sidranja v vodi. Zanimivost sanacijskih del sta oporna pilotna stena, izvedena prek namočenega materiala zemeljskega plazu, ter regulacija vodotoka z energijskimi stopnjami in obložnimi zidovi iz kamna in betona. Za dostop do stanovanjskega in gospodarskega objekta na nasprotni strani potoka je zgrajen manjši mostiček. Gradnja je bila zaradi utesnjenosti zahtevna. Po končanih delih cesta omogoča varen promet po dolini, potok pa je urejen tako, da je poplavno varen. Vrednost del je bila 322.947,98 evra. Izvajalec je dela začel 19. 10. 2010 in jih končal 30. 4. 2011. Objekti Rekonstrukcijska dela na mostu čez Bukovnico v Dobrovniku Zaradi hidravlične neustreznosti starega mostu je bilo treba na cesti R2-439/1300 v km 0,340 zgraditi nadomestni most čez potok Bukovnica. Poleg tega je bilo treba urediti ustrezno priključevanje lokalnih cest, zagotoviti varen cestni in kolesarski promet ter pešpromet ter urediti javno razsvetljavo. Ob gradnji novega mostu je bila gor-vodno in dol-vodno urejena tudi struga Bukovniškega potoka. Prestavili so se tudi elektrovodi, vodovod, TK-vodi. Nadomestni most je bil zgrajen kot sodobna polnovpeta armiranobetonska okvirna konstrukcija, temeljena na pasovnih temeljih. Posebnost mostu so polkrožna oblika armiranobetonske prekladne plošče ter prav takih oblik tudi hodniki za pešce, robni venci, mostna krila in zaščitna mostna ograja. Obliko teh elementov je narekovala zahteva po ureditvi križišča regionalne ceste in dveh javnih poti, tako da je projektant predvidel na mostu štirikrako križišče brez zavijalnih pasov. Prek objekta potekajo komunalni vodi, ki so položeni v gorvodnem hodniku. Zaradi lokacije križišča na mostni konstrukciji je zanimiva tudi vertikalna postavitev prometne signalizacije. LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV Poseg je vključeval obbetoniranje ter prečno povezavo obstoječih krilnih zidov in loka, prek njih pa izvedbo nove armiranobetonske plošče, hidroizolacije in asfalta. Vozišče je razširjeno s pomočjo konzol, na katerih so obojestranski hodniki za pešce. Ograjo sestavljajo armiranobetonski stebrički z vmesnimi jeklenimi polnili. Betonski lok se je saniral s sanacijskimi maltami in injektiranjem, temelji so podbetonirani. V sklopu projekta so urejene tudi obojestranske cestne navezave do mostu v skupni dolžini 145 m, zaradi širitve ceste pa je zgrajen nov kamnit oporni zid v dolžini 45 m. Odvodnjavanje je urejeno prek izlivnikov in mostne kanalizacije v lovilnik olj. Struga pod objektom je obložena s kamnito oblogo. 96 Gradnja nadomestnega mostu in križišča se je začela 21. 2. 2011 in končala 15. 7. 2011. Po koncu gradnje je bil uspešno opravljen komisijski pregled izvedenih del in objekt predan v uporabo. Dela so bila izvedena in obračunana po sistemu gradnje »ključ v roke«, njihova vrednost pa je bila 356.204,75 evra. Med gradnjo je promet potekal po obvoznih poteh v skladu z dogovorom med izvajalcem in Občino Dobrovnik. Dela pri gradnji nadomestnega mostu so potekala z delno zajezitvijo potoka Bukovnica in občasno tudi s prečrpavanjem vode. Celotna investicija je bila uspešno končana tako v tehničnem kot tudi finančnem pogledu. Z zgraditvijo novega mostu in ureditvijo novih križišč se je bistveno povečala varnost prometa, polepšal pa se je tudi videz samega kraja. Zanimivost Dobrovnika so energetske točke ob Bukovniškem jezeru, nedaleč stran od naselja, in dobra prekmurska kuhinja. Rekonstrukcija mostu čez Koritnico v Koritnici na R2-403/1072 v km 5,560 Star objekt, ki je premoščal reko Koritnico, je bil zgrajen leta 1937. Most ima betonski lok razpetine 11,5 m, zaradi globine struge reke Koritnice pa so na dolvodni strani še masivni podporni zidovi. Vozišče je v ostri krivini širine do 4,9 m, zato dvosmerni promet ni bil mogoč. Star objekt in podporni zidovi so zaradi posledic zmrzovanja razpadali, vozišče je bilo razpokano in ponekod uničeno, ograje dotrajane, hodnikov za pešce zaradi premajhne širine ni bilo. Srečevanje vozil na tem delu ni bilo mogoče. Promet je med gradnjo potekal izmenično enosmerno s semaforskim urejanjem. Zaradi več faz gradnje so dela potekala od sredine novembra 2010 do konca septembra 2011. Vrednost investicije je 348.708 evrov. Sanacija mostu čez Savinjo v Celju Cesta G1-5 na odseku 0328 poteka skozi mesto Celje in pomeni glavno južno vpadnico iz smeri Krškega. Most čez Savinjo v km 1,220 je bil zgrajen leta 1956 in je bil zdaj prvič obnovljen. Sestavljata ga dva vzporedna škatlasta nosilca spremenljivega prereza z razponi 24 + 41 + 24 m, ki sta prečno povezana z voziščno ploščo. Promet je ves čas sanacije potekal dvosmerno s premikanjem prometnih pasov glede na napredovanje del. Objekt je bil temeljito saniran, predvsem pa zamenjan celoten krov mostu s hidroizolacijo, asfaltom, robnimi venci, hodniki za pešce, na novo pa je bilo urejeno odtekanje vode, zamenjane so bile dilatacije in nameščena nova javna razsvetljava mostu. Obsežna sanacija je bila izvedena tudi na spodnji strani mostu, kjer se je v celoti saniral poškodovani beton, na nosilcih se je izvedla ojačitev konstrukcije z lepljenjem karbonskih lamel, manjše razpoke pa so se zapolnile z epoksidno injekcijsko maso. Zamenjana so bila ležišča mostu na krajnih opornikih, srednji dve ležišči, ki sta v celoti jekleni, pa sta bili ustrezno zaščiteni pred vremenskimi vplivi. Vrednost pogodbenih del je bila 904.500 evrov, dela pa so potekala od marca do septembra 2011. Sanacija mostu čez Savinjo v Šempetru Most čez Savinjo na cesti R2-447/0288 v km 0,340 je bil zgrajen pred 32 leti. Nosilno konstrukcijo sestavljajo po štirje prostoležeči prednapeti nosilci prek dveh polj. Teoretična razpetina nosilcev je 30 m, med seboj pa so povezani s prečniki nad ležišči in v sredini polj. Na objektu so bili zamenjani hidroizolacija, asfalt, robni venci, hodniki za pešce, sistem za odvodnjavanje in mostne dilatacije ter elastomerna ležišča pod nosilci. Na spodnji strani mostu se je saniral poškodovan beton s sanacijsko malto in zaščitnim premazom. Promet je med sanacijo potekal izmenično po polovici vozišča. Po končani sanaciji objekta sta se s hodnikom za pešce povezala most čez Savinjo in 30 m oddaljen nadvoz lokalne ceste, na katerem je bila zamenjana celotna zgornja konstrukcija. Vrednost pogodbenih del je bila 374.100 evrov, dela pa so potekala od marca do avgusta 2011. 97 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 REDNO VZDRŽEVANJE 98 99 REDNO VZDRŽEVANJE LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 100 Preglednica 17 Pregled rednega vzdrževanja cest REDNO VZDRŽEVANJE Z rednim vzdrževanjem cest se ohranja obstoječe stanje in preprečuje nadaljnje propadanje cest. Med redno vzdrževanje spadajo zagotavljanje prevoznosti pozimi (zimska služba), odpravljanje posledic zime oziroma saniranje zmrzlinskih poškodb, elementar, manjše preplastitve oziroma izvedba zapornih slojev ali ojačitev vozišč. Ker je to izredno raznovrstna paleta ukrepov, Direkcija RS za ceste rednemu vzdr ževanju namenja velik del sredstev. Leto 2011 Leto 2012 Krpanje Izvedena so bila dela na 288 odsekih, vgrajenih je bilo 16.973 ton asfalta (111.878 m2). Skupaj je bilo vgrajenih 17.126 ton asfalta na 210 odsekih v skupni površini 106.393 m2. Med zimsko službo je bilo porabljenih še 1.036,6 tone hladne asfaltne mase. Obnova makadamskih vozišč Obnovljenih je bilo 42 odsekov v skupni dolžini 140,18 km. Obnovljenih je bilo 39 odsekov makadamskih vozišč v skupni dolžini 222,94 km (573.327 m2). Zaporni sloji Izvedeni so bili zaporni sloji na 16 odsekih v skupni dolžini 9.968 m. Izveden je bil zaporni sloj na 35 odsekih v skupni dolžini 18,742 km. Obnova odvodnjavanja Obnovljenih je bilo 90 objektov odvodnjavanja. Obnovljenih je bilo 76 objektov odvodnjavanja. Talne označbe Zalitih je bilo 106.250 m rež. Zalitih 49.385 m rež. Manjša popravila zidov Saniranih je bilo 76 zidov v skupni dolžini 1.189 m. Saniranih je bilo 57 zidov v skupni dolžini 1.317 m. Elementar glavnih in regionalnih cest Vzpostavljena je bila prevoznost čez plaz Stogovce, urejena začasna cesta mimo plazu ter vzpostavljena prevoznost po večjih neurjih na območjih GO, KR, LJ in NM. Sredstva so namenjena takojšnjim intervencijam – zagotavljanju prevoznosti ob naravnih nesrečah (neurja, poplave, plazovi itd.) ter zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje oziroma varnost ljudi in premoženja na celotnem območju RS. Največ škode pa so povzročile poplave v dneh od 4. do 7. 11. 2012 po skoraj celotnem območju, razen na območju MS in KP. Popisana je bila celotna škoda v višini 16 milijonov evrov, koncesionarji so takoj začeli vzpostavljati prevoznost in odpravljati škodo. V najnujnejši prvi fazi je DRSC zagotovila sredstva v višini 1,038 milijona evrov. Po sklepu vlade z dne 1. 12. 2012 pa je bilo za sanacijo državnih cest zaradi poplav za drugo fazo zagotovljenih štiri milijone evrov. Od tega so bila v letu 2012 opravljena dela v višini 1,9 milijona evrov. Redno vzdrževanje glavnih in regionalnih cest Ljubelj, Korensko sedlo, Rateče in Rožna Dolina MP Robič – odstranjena je bila nadstrešnica s kabinami in rekonstruirana cesta v dolžini 200 m. Obnovljena je bila obstoječa javna razsvetljava. MP Kozina – odstranjena je bila nadstrešnica s kabinami in rekonstruirana cesta v dolžini 350 m s priključki. Izvedena je bila nova javna razsvetljava. MP Lazaret – odstranjena je bila nadstrešnica s kabinami in rekonstruirana cesta v dolžini 70 m s priključki. Obstoječa javna razsvetljava je bila odstranjena. MP Šentilj – odstranjena je bila nadstrešnica s kabinami. Električna in TK-napeljava je bila prestavljena z nadstrešnice v cestno telo. MP Hodoš – odstranjena je bila nadstrešnica s kabinami in rekonstruirana cesta v dolžini 240 m. Obstoječa javna razsvetljava je bila odstranjena. Vzdrževanje mejnih pre- hodov na notranjih mejah Jezersko, Šentilj, Rožna Dolina Na objektu MP Jezersko so bili popravljeni žlebovi. Cestne vremenske postaje Vzdrževanje je bilo 19 cestnih vremenskih postaj. Cilj je zasnova modela obvestilnega sistema za javljanje poledice na nekem območju državne cestne mreže. Kakovostni podatki o vremenskih razmerah in stanju cestišča so zelo pomembni. S pravočasnim preventivnim in rednim posipanjem ali pluženjem voznih površin se izognemo zastojem, povečamo varnost in pretočnost prometa ter tako zagotovimo racionalnejšo porabo sredstev zimskega vzdrževanja. Trenutno je na državni cestni mreži nameščenih 19 cestnih vremenskih postaj, s katerimi si koncesionarji pomagajo med izvajanjem zimske službe. Strošek letnega vzdrževanja je bil 88.509 evrov. Sanacija nevarnih mest Saniranih je bilo 67 odsekov v dolžini okoli 24.000 m. Saniranih je bilo 31 odsekov v dolžini 17.767 m. Sanacija zaradi zime poškodovanih vozišč Saniranih je bilo 130 zaradi odjuge poškodovanih odsekov v skupni dolžini 29.142 m in vgrajenih 11.398 ton asfalta. Vgrajenih je bilo pribl. 10.923 ton asfalta na 103 odsekih (skupna dolžina odsekov 33.980 m, skupna površina 43.694 m2. Sanacija makadamskih vozišč Sanirani so bili trije odseki v skupni dolžini 2.585 m. Izvedena je bila protiprašna zaščita na cesti RT-907, odsek 1101 Krnica–Zg. Radovna, od km 3,160 do km 3,560 (l = 400 m). Preplastitve Preplastitev Mokro Polje–Mohorovec – dokončana v septembru 2010 začeta preplastitev odseka 1204 Novo mesto–Šentjernej od km 10,750 do km 11,500 v dolžini 750 m Preplastitev Zagradec–Žužemberk – izvedena je bila rekonstrukcija vozišča z zamenjavo zgornjega ustroja in položena meteorna kanalizacija fi 600 na cesti R1-216, odsek 1175 Krka–Žužemberk, od km 13,030 do km 13,490. Ukrepi na voziščnih konstrukcijah Izvedeni so bili ukrepi na voziščnih konstrukcijah državnih cest zaradi povečanih obremenitev med gradnjo AC na odsekih Petišovci–Lendava, Beltinci–Lendava, Lendava–Pince. Izvedeni so bili ukrepi na voziščnih konstrukcijah državnih cest zaradi povečanih obremenitev med gradnjo AC na odseku Beltinci–Lendava, drugi sklop, vrednost del 1.816.418 evrov je 100-odstotno krila sofinancerka DARS. Obnovljenih je bilo 2.499.627,19 m osnih črt, 50.922,37 m robnih črt, 3.425,03 m širokih črt in 78.182,88 m2 prečnih črt. Zalivanje rež Zimska služba, posipni material Ureditev mejnih prehodov na notranjih mejah z EU Za zagotavljanje prevoznosti državnih cest je bilo v zimski sezoni 2010/11 porabljenih 61.371,93 tone soli, 775,15 tone raztopine MgCl2 in 31.456,33 m3 drobljenca. Vrednost porabljenih sredstev za izvajanje zimske službe je bila 18,6 milijona evrov, vrednost porabljenega posipnega materiala pa 6,2 milijona evrov. Za zagotavljanje prevoznosti državnih cest je bilo v zimski sezoni 20011/12 porabljenih 45.817 ton soli (NaCl), 900,42 tone 24-odstotne raztopine magnezijevega klorida MgCl2 in 19.538,32 m3 drobljenca. Vrednost porabljenih sredstev za izvajanje zimske službe je 18,5 milijona evrov, vrednost porabljenega posipnega materiala pa 5,1 milijona evrov. Vzdrževanih je bilo 5.993 km državnih cest. Vzdrževanih 5.984,5 km državnih cest. 101 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 REDNO VZDRŽEVANJE Vzpostavitev obvoza ob mostu v Založah 102 Zimska služba Elementar Pri rednem nadzoru nad premostitvenimi objekti so bile na mostu čez Hotunjščico, ki je bil zgrajen leta 1960, na cesti R3-694, odsek 1268 Velenje–Dobrteša vas, v km 9,090 ugotovljene poškodbe. Razpon mostu med krajnima opornikoma je 6,5 m. Ugotovljene poškodbe so zahtevale takojšnjo postavitev semaforizirane polovične zapore cestišča. Strokovna komisija je menila, da sanacija objekta ni upravičena oziroma gospodarna, in je predlagala zgraditev nadomestnega objekta, do njegove zgraditve pa izvedbo obvoza s postavitvijo montažnega jeklenega mostu. Zimska služba zajema sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Delovanje zimske službe je opredeljeno v Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98). Redno vzdrževanje cest v zimskem času vključuje: • pripravljalna dela pred nastopom zimske službe (izdelava izvedbenega programa zimske službe, priprava mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, posipnega materiala, namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti, usposabljanje in strokovno izobraževanje delavcev za dela zimske službe, obsekovanje rastlin in ureditev odvodnjavanja); • nadzor nad stanjem prevoznosti in razmerami na cestah; • odstranjevanje snega na vozišču in posipanje vozišč; • pravočasno in redno obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti cest ter o voznih razmerah na cestah; • odstranjevanje dopolnilne prometne signalizacije po koncu zimske službe in čiščenje vozišč. Za izvedbo zimske službe na 5.969 kilometrov dolgem državnem cestnem omrežju, katerega upravljalec je Direkcija Republike Slovenije za ceste, je v zimski sezoni 2011/2012 skrbelo skrbelo do 1.160 delavcev sedmih koncesionarjev. Slednji so skupaj razpolagali s 414 snežnimi plugi različnih vrst, 251 vlečnimi posipalci, 128 avtomatskimi posipalci, 31 snežnimi rezkarji ter 661 drugimi vozili in mehanizacijo (nakladalci, poltovorna, tovorna in specialna vozila in stroji). Strošek zimske službe je znašal 14.122.711,15 evrov. Stroški vseh porabljenih posipnih materialov skupaj s stroški kontrolnih preiskav so znašali 4.455.605,10 evra. Porabljenih je bilo 45.817,00 ton soli in 19.538,32 m3 drobljenca. Graf 31 Stroški posameznih postavk zimske službe ZA sezono 2011/12 v deležih Odstranjevanje opreme prometni znaki 0,26 % Odstranjevanje opreme - koli 0,80 % Postavitev kolov - leseni 2,01 % Postavitev zimskih prometnih znakov 0,41 % Zimske odškodnine za vozila Odstranjevanje snega in poledice - ročno 2,32 % Zimske odškodnine za stroje 14,68 % Stojnine Pluženje in posipavanje 2,19 % 24,82 % Postavitev kolov - ostali 0,06 % Postavitev palisad 0,02 % Odstranjevanje opreme - palisade 0,01 % 1,56 % Dežurstvo 17,75 % Pripravnost 4,62 % Preventivno posipanje 7,11 % Posipavanje poledice - strojno 20,20 % Odstranjevanje snega z vozišča - strojno 1,19 % Izdelana je bila potrebna projektna dokumentacija, ki je predvidevala izmenično enosmerno obvozno cesto neposredno ob objektu, postavitev začasnega jeklenega mostu Mabey in ureditev struge pod začasnim objektom. Vrednost pogodbenih del je bila 132.862,40 evra. Od ugotovitve poškodb na objektu do preusmeritve prometa na novozgrajeni obvoz je minilo dobra dva meseca. 103 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL 104 105 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 106 Direkcija RS za ceste ima uveljavljen sistem nadzora nad projektno dokumentacijo, s katerim zagotovi, da pri posameznih projektnih rešitvah sodelujejo predstavniki vseh strok, ki morajo sodelovati pri posameznem projektu, ter da na koncu načrtovano projektno rešitev preverijo tudi v naravi – torej tedaj, ko je izvedena. Ta nadzor se opravlja v dveh oblikah, najprej kot tehnični pregled, preden se objekt preda prometu, in nato še ob izteku garancijske dobe. 107 Preglednica 18 Seznam komisijskih pregledov Prometno-tehničnega sektorja Leto 2011 Leto 2012 • semaforizacija križišča Želin • posodobitev semaforske opreme križišč in pešprehodov: zamenjava halogenske opreme z LED • dobava in vgradnja izhodnih močnostnih modulov • ureditev križišča Golič • ureditev prehoda za pešce Lokvica • ureditev prehoda za pešce Spodnje Poljčane • ureditev prehoda za pešce Zgornje Hoče • ureditev para avtobusnih postajališč Prožinska vas • ureditev počivališča Livold–Fara • ureditev počivališča Pod Vahto • preplastitev desnega vozišča na regionalni cesti R2426/1269 Pesje–Gorenje • ureditev krožišča Ključarovci • ureditev prometnega otoka pred naseljem Sp. Stranje • izvedba pločnika in brvi Stolnišnica čez Stranjski potok • ureditev prehoda za pešce Ožbalt V letu 2011 je bilo na evidentiranih 39 postopkov komisijskih pregledov. Dejansko izvedenih komisijskih pregledov je bilo 45 (za isto zadevo sta bila opravljena dva pregleda v dveh primerih ter trije pregledi za isto zadevo v enem primeru). • ureditev in osvetlitev dveh prehodov za pešce v križišču cest G1-5 in R1-215 pri Boštanju • ureditev prehoda za pešce Črni Kal • zamenjava kažipotne signalizacije za vodenje prometa v zahodnem Prekmurja • ureditev para avtobusnih postajališč Remšniški potok • izvedba DKP 921200 D3 Dravograd– Radlje • ureditev prehoda za pešce Cerkno • zamenjava kažipotne signalizacije za uskladitev vodenja prometa na območju občin Jesenice, Bled, Bohinj, Radovljica in Žirovnica • ureditev DKP 910100 Brezovica–Vrhnika • ureditev priključkov za naselje Seča • ureditev počivališča Topovlje • prehod za pešce Šmarje - Sap • ureditev priključka lokalnih cest v Parecagu • ureditev para avtobusnih postajališč Polšina • dograditev semaforizacije križišča cest G2-108 in R1223 Trbovlje • ureditev prehoda za pešce Sveta Trojica • ureditev počivališča za kolesarje Podčetrtek V Prometno-tehničnem sektorju je bilo v letu 2011 izvedenih 15 komisijskih pregledov, v letu 2012 pa 16 pregledov. Sektor za investicije je imel v letu 2011 93 komisijskih pregledov, v letu 2012 pa 72 komisijskih pregledov in prevzemov cest. Preglednica pomeni tudi seznam projektov, ki so bili končani. Pri vgradnji posameznih materialov morajo izvajalci izvajati kontrolo kakovosti. Izvajajo jo akreditirani laboratoriji, ki nato izsledke analize (na primer asfalta, peska, soli) sporočijo Direkciji RS za ceste. Direkcija RS za ceste organizira tudi preglede pred iztekom garancijske dobe, pri katerih evidentira morebitne pomanjkljivosti in ustrezno ukrepa. Tehnični pregledi ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL Vsaka notranja organizacijska enota organizira tehnične preglede za projekte, pri katerih je »nosilna« vsebina s področja te enote. Tako na primer za področje semaforske opreme tehnične preglede izvaja Prometno-tehnični sektor, Sektor za upravljanje cest jih izvaja za projekte, za katere je izdal soglasje za poseg v cesto ali varovalni pas ceste, pri investicijah pa jih izvaja Sektor za investicije. LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 108 Preglednica 19 Seznam komisijskih pregledov Sektorja za investicije ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL 2011 Preplastitev ceste R3-707/8801 Selnica–Sv. Duh na Ostrem Vrhu od km 6,200 do km 6,776 in sanacija plazu v km 20,479 2011 Ureditev ceste R3-742/4806 Podpeč–Brezovica od km 2,100 do km 2,500 skozi Notranje Gorice 2011 Izvedba navezave državne ceste R3-667/1385 Zbure–Mačkovec od km 2,908 do km 3,065 na obvoznico Šmarjeta 2011 Modernizacija ceste R3-686/1279 Žiče–Dole od km 9,763 do km 10,567, Kartuzija–Dramlje, prva etapa, in od km 10,576 do km 11,641, druga etapa 2011 Ureditev ceste R3-638/1131 Žirovnica–Begunje, druga etapa, od km 0,810 od km 1,450 2011 Rekonstrukcija ceste R2-419/1023 Soteska–Novo mesto, tretja etapa, od km 6,100 do km 6,675 Jurka vas–Potok 2011 Rekonstrukcija ceste R2-402/1465 Gonjače–Šmartno od km 0,200 do km 0,800 2011 Ureditev ceste R1-226/1255 Poljana–Ravne, prva etapa, od km 6,800 do km 7,800 Ravne 2011 Preplastitev ceste G1-2/0393 Šikole–Hajdina od km 1,330 do km 2,100 z ureditvijo križišča za Cirkovce 2011 Rekonstrukcija mostu čez Ribnico v Ribnici (Dolenji vasi) na G2-106/0263 Žlebič–Kočevje v km 8,730 2011 Ureditev križišča lokalnih cest z državno cesto R3-653/1363 Sodražica–Hrib v km 11,050 in R3-746/2407 Stari trg– Loški Potok–Hrib–center 2011 Modernizacija ceste R3-704/1353 Vuhred–Ribnica na Pohorju od km 4,600 do km 5,600 Leto Zadeva 2011 Ureditev ceste R3-635/1127 Rudno–Češnjica, prva faza, od km 1,530 do km 2,100 2011 Komisijski pregled povezovalne ceste R3-635/1121 in G1-8/0208 v Radovljici, druga etapa 2011 Ureditev ceste G1-5/0330 Rimske Toplice–Zidani Most, druga faza: podporna konstrukcija 2011 Preplastitev R3-690/2135 Tržec–Zgornji Leskovec, tretja etapa, od km 3,640 do km 4,620 2011 Ureditev ceste R2-432/1284 Rogatec–Majšperk od km 14,374 do 15,083 Breg v Majšperku 2011 Kratkoročni ukrepi – ureditev krožnega križišča Lenart pri BS Petrol na G1-3/0315 Lenart–Gornja Radgona od km 2,850 do km 3,000 2011 Obnova ceste R3-693/2302 Nova Cerkev–Vitanje, druga etapa, od km 10,100 do km 10,262 2011 Preplastitev ceste R3-653/1364 Hrib–Trava–Podplanina od km 3,250 do km 5,500 in od km 5,500 do km 6,400 2011 Rušitev starega in gradnja novega stanovanjskega objekta ter sanacija plazu ob R2-449/1305 Sv. Jurij ob Ščavnici– Cerkvenjak v km 6,000 2011 Vzpostavitev prevoznosti interventne obvozne ceste mimo plazu Stogovci na R3-609/2117 Ajdovščina–Predmeja v km 6,800 2011 Rekonstrukcija mostu čez Ščavnico pri Sv. Ani na R3-730/4101 v km 5,473 2011 Ureditev ceste R2-426/7949 Gorenje–Rečica–Letuš od km 3,121 do km 3,302 v Šmartnem ob Paki 2011 Gradnja nadomestnega mostu čez Pesnico pri Juriju na RT-937/8710 od km 14,317 do km 14,477 2011 Ureditev ceste R3-679/3909 Breg–Sevnica–Brestanica skozi Sevnico, druga etapa, od km 7,540 do km 8,000 2011 Ureditev regionalne ceste R2-403/1076 Klančar–Podlubnik, tretja etapa, od km 12,990 do km 13,560 2011 Ureditev Belokranjske ceste skozi Gotno vas na cesti G2-105/0256 od km 0,900 do km 1,880 2011 Rekonstrukcija regionalne ceste R3-750/7709 Slovenska vas–Šentrupert od km 0,050 do km 0,682 2011 Rekonstrukcija ceste G2-104/1137 – krožno križišče Spodnji Brnik, druga etapa 2011 Rekonstrukcija ceste Gabrje–Ratež, druga etapa, R3-668/5846 od km 3,740 do km 3,970 2011 Obnova ceste G1-1/0246 od km 1,485 do km 2,500 Ptujske ceste v Mariboru, druga etapa 2011 Preplastitev, gradnja pločnika in avtobusnih postajališč na cesti R3-692/6223 Borl–Cirkulane–Meje od km 0,698 do km 0,896 2011 Rekonstrukcija ceste R1-212/1120 Sodražica–Žlebič od km 2,100 do km 3,100, prva, druga in tretja etapa 2011 Sanacija plazu Vitna vas na cesti R3-677/2003 Nova vas–Pišece v km 2,680 2011 Ureditev ceste G2-106/0263 od km 3,820 do km 4,100 skozi Ribnico, druga etapa 2011 Sanacija plazu Savci na cesti R3-713/4910 Ljutomer–Savci–Ptuj v km 18,535 2011 Sanacija brežin Šentrupert in obnova ceste R3-681/4006 Laško–Breze–Šentjur v km 13,755 2011 Sanacija plazu Gorica pri Slivnici na cesti R2-423/1281 Črnolica–Lesično v km 1,397 2011 Sanacija plazu Brdo na cesti R2-424/1170 Planina–Dežno v km 0,556 2011 2011 Sanacija plazu Krivica in brežine Žegar na cesti R2-423/1281 Črnolica–Lesično v km 14,040 in km 6,230 Sanacija plazu Dobrna na cesti R2-429/1422 Dobrna–Črnova v km 0,387 in brežine Lemberg na R2-429/1245 Višnja vas–Dobrna v km 5,736 2011 Sanacija zidov in cestišča na cesti R1-210/1106 Sp. Jezersko–Preddvor od km 1,035 do km 1,418 2011 2011 Preplastitev ceste R3-724/5694 Domanjševci, druga etapa, od km 0,580 do km 1, 060 Sanacija zidu Pavličevo sedlo na cesti R2-428/1252 Sestre Logar–Pavličevo sedlo v km 1,800 in sanacija plazu Solčava na cesti R3-926/5501 Solčava–Podolševa–Sleme v km 0,500 2011 Ureditev ceste R1-226/1255 Poljana–Ravne (Štoparje) od km 1,450 do km 2,000 2011 Sanacija plazu Dežno na cesti R2-424/1170 Planina–Dežno v km 0,410 2011 Ureditev ceste R1-231/1323 Gibina–Razkrižje–Stročja vas, prva etapa, od km 0,000 do km 1,220 2011 Sanacija plazov Vače na cesti R3-921/4306 Kandrše–Vače–Sp. Hotič v km 5,200 2011 Gradnja krožnega križišča Stranice na cesti R2-430/0280 Slovenske Konjice–Stranice 2011 Rekonstrukcija mostu čez Boben v Hrastniku na cesti R1-224/1230 v km 0,150 2011 Preplastitev ceste R3-692/6223 Borl–Cirkulane–Meje od km 0,000 do km 1,000, prva etapa, in od km 2,400 do 2,950, tretja etapa 2011 Sanacija prepusta čez Jožetov graben v Grabnarjih na cesti G2-108/1181 Šentjakob–Ribče v km 9,580 2011 Gradnja nadomestnega mostu čez Trnavo v Trnavi na R2-447/0290 Šentrupert–Ločica v km 0,850 2011 Modernizacija ceste R1-217/1209 Brezovica–Kanižarica od km 1,200 do km 2,000 2011 Rekonstrukcija ceste R1-221/1221 Trbovlje–Hrastnik od km 0,290 do km 0,620 2011 Sanacija brežin in struge na cesti R2-403/1075 Podroš–Češnjica od km 5,250 do km 5,370 2011 Sanacija plazu Gorica pri Slivnici na R2-423/1281 Črnolica–Lesično od km 1 + 527 do km 1 + 600 109 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 110 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL 2011 Sanacija plazov Marof na cesti R3-610/3171 Pečnik (Marof )–Žiri v km 0,450 2011 Rekonstrukcija ceste RT 910/1130 Sorica–Podrošt, tretja etapa, od km 3 + 944 do km 4 + 220 2011 Gradnja nadomestnega mostu čez Mirno v Migolici na cesti R2-417/4326 Moravče–Mirna v km 11,250 2011 Gradnja nadomestnega mostu čez Črni potok na R2-416/1347 v km 1,350 2011 Gradnja aktivne protihrupne ograje na Ljubljanski cesti v Škofji Loki na R1-210/1078 od km 0,228 do km 0,320 2011 Sanacija plazu Vrhole na cesti R2-430/0227 Ložnica–Tepanje 2011 Gradnja avtobusnih postajališč na cesti R3-706/6301 Ožbalt–Zg. Kapla od km 7,900 do km 9,900 2011 Sanacija plazu ob Krožni cesti na cesti G2-111/0238 Koper Ruda (Izola) v km 3,030 2011 Sanacija podpornega zidu Kanomlja na cesti R3-610/1370 Dolenja Trebuša–Spodnja Idrija v km 18 + 984 do km 19 + 183 2011 Rekonstrukcija ceste R1-216/1175 Krka–Žužemberk od km 8,260 do km 9,304 2011 Modernizacija ceste R3-626/3726 Brezovica pri Gradinu–Gračišče od km 0,000 do km 0,900 2011 Rekonstrukcija ceste R3-729/4206 Hotiza–Velika Polana od km 0,000 do km 0,600 in od km 3,239 do km 3,317, odsek št. 4207 Velika Polana–Lipa–Beltinci od km 0,000 do km 0,150 2011 Sanacija podpornega zidu in ceste R1-210/1106 Spodnja Jezersko–Zgornje Jezersko od km 1,615 do km 1,997 2011 Rekonstrukcija mostu čez Koritnico v Koritnici na R2-403/1072 Kneža–Podbrdo v km 5,475 2011 Sanacija zidov Kanomlja na R3-610/1370 Dolenja Trebuša–Spodnja Idrija v km 8 + 340, 9 + 937, 10 + 492 in 11 + 108 ter sanacija prepusta v km 8 + 775 2012 Rekonstrukcija R3-644/1357, odsek 1358 Domžale–Duplica, v sklopu druge etape rekonstrukcije križišča Deteljica 2012 Ureditev R2-409/0304 Planina–Ravbarkomanda od km 1 + 800 do 2 + 150 skozi Planino 2011 Sanacija brežine s kamnitim opornim zidom na R3-921/4306 Kandrše–Vače–Sp. Hotič od km 5 + 315 do km 5 + 390 2012 Obnova R3-688/1233 Poljčane–Majšperk od km 12 + 570 do 13 + 10; gradnja pločnika in avtobusnih postajališč 2011 Sanacija brežine Borl na R1-228/1298 Spuhlja–Zavrč v km 8,860 2012 Gradnja nadomestnega mostu čez Hudi potok v Rečici na R2-695/7951 Polzela–Rečica v km 4 + 935 2011 Rekonstrukcija mostu čez Božno v Polhovem Gradcu na R3-641/1369 Ljubljanica–Lj. (Dolgi most) v km 9 + 005 2012 Ureditev R3-697/5514 Nazarje–Gornji Grad od km 10 + 520 do 11 + 60 skozi Bočno 2011 Sanacija mostu čez Pasjek v Mošeniku na G2-108/1183 Litija–Zagorje v km 8 + 030 2012 Sanacija mostu čez Muro v Gornji Radgoni 2011 Sanacija plazu Trbonje na R3-702/2704 Trbonje–Vuhred v km 0 + 930 2012 Rekonstrukcija ceste R2-428/12502 Luče–Sestre Logar od km 2 + 825 do km 2 + 955 2011 Ureditev R1-230/0366 Gornja Radgona–Radenci, druga etapa, od km 1 + 025 do km 1 + 775 2012 Sanacija mostu čez Soro pri Žireh na R2408/1374 Logatec–Žiri v km 20,680 2011 Sanacija mostu čez Savinjo v Šempetru na cesti R2-447/0288 Šempeter–Latkova vas v km 0,340 2012 Sanacija mostu čez Rovtarski potok pri Kuku na cesti R2-403/1072 Kneže–Podbrdo v km 12 + 013 2011 Sanacija usadov Korita na cesti R3-633/1099 Bitnja–Jereka v km 0,639 2012 Sanacija plazu ob Krožni cesti na G2-111/0238 Koper (Slavček–Semedela) v km 3,030 2011 Rekonstrukcija mostu čez Bukovico v Dobrovniku na cesti R2-439/1300 Dobrovnik–Renkovci v km 0 + 280 2012 Sanacija plazov Žegar na cesti R2-423/1281 Črnolica–Lesično v km 7,960 in km 10,590 2011 Modernizacija ceste R3-682/1441 Loke–Ledinščica od km 7 + 650 do km 7 + 950 2012 Ureditev križišča za poslovno in stanovanjsko cono na G2-107/1275 Šentjur–Mestinje od km 0 + 340 do km 0 + 570 2011 Gradnja dveh nadomestnih objektov čez Ično v Klenovem na R1-221/1222 Hrastnik–Šmarjeta v km 8,439 in km 8,476 2012 Sanacija zidov Prezrenje na cesti R3-636/1126 Lipnica–Podtabor–Zvirče od km 3,074 do km 3,349 2011 Gradnja mostu čez Božjenico v Malahorni na R3-700/1272 Slovenske Konjice–Oplotnica v km 4,950 2012 Sanacija zidov Trebija na cesti R1-210/1112 Trebija–Sovodenj v km 0,252, km 2,540, km 3,341 in km 4,100 2011 Ureditev ceste R1-229/1286 Rogoznica–Senarska (Nova vas), četrta etapa, od km 0,847 do km 1,300 2012 Sanacija brežin in usadov Jesenovec na cesti R2-403/1075 Podrošt–Češnjica od km 5,943 do km 7,420 2011 Rekonstrukcija mostu čez Soro v Žireh na cesti R2-408/1375 Žiri–Trebija v km 0,300 2012 Sanacija brežin Čačiči na cesti R3-656/3650 (Dragarji) Zgornji Čačiči–Osilnica od km 5,541 do km 5,881 2011 Ureditev križišča Benedikt na R2-449/0315 Lenart–Gornja Radgona od km 6,434 do km 6,643 2012 Gradnja nadomestnega mostu čez Branico v Trebižanih na R3-614/1050 v km 6,518 2011 Preložitev R2-420/1355 Brežice–Dobova–Rigonce od km 4,750 do km 5,750 z gradnjo zunajnivojskega križanje z železniško progo Dobova–Zidani Most 2012 Sanacija plazov Breze R3-681/4006 v km 6,130, km 8,620 in 14,257 2012 Sanacija plazu Boharina na R3-701/1430 Rogla–Pesek–Zreče v km 16,170 2011 Rekonstrukcija podvoza za železnico v Dolu pri Vogljah na R3-619/1025 Dutovlje–Repentabor v km 4,920 2012 URED Ravne G2-112/1255 Poljana–Ravne od km 6 + 980 do km 7 + 905, prva etapa, druga faza 2011 Sanacija mostu čez Savinjo v Celju na G15/0328 v km 1,220 2012 Krožišče MP Zavrč na R1-228/1291 Spuhlja –Zavrč in R3-691/6251 Zavrč–Drenovec 2011 Obnova ceste R2-440/1296 Cankova–Kuzma skozi Rogaševce in Nuskovo od km 10,080 do km 11,500 2012 Ureditev R3-712/1331 Podvinci, prva etapa, od km 17 + 500 do km 18 + 500 2011 Rekonstrukcija ceste R1-203/1004 Žaga–Kobarid od km 9,540 do km 10,500 2012 Modernizacija ceste Dragarji–Osilnica, R3-656/3650, od km 3,080 do 3,750 111 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 112 2012 Rekonstrukcija ceste Sv. Anton–Gračišče od km 7,850 do km 8,850 2012 Ureditev ceste G1-6/0338 Postojna–Pivka skozi Petelinje 2012 Rekonstrukcija ceste na visokovodnem nasipu v okviru obvoznice Krško, G1-5/0361 Brestanica-Krško, od km 1 + 950 do 3 + 820 2012 Sanacija plazu Borovec na cesti R3-656/3651 v km 4,605 2012 Sanacija zidu Medvedjek na cesti R1-201/0201 Korensko sedlo–Podkoren od km 1,394 do km 1,515 2012 Sanacija plazu Dobležiče na cesti R3-683/1169 Lesično–Golobinjek v km 2,400 – odprava posledic poplav 2012 Gradnja krožišča Podpeč na cesti Podpeč–Brezovica, R3-642/1146, R3-642/1147, R3-742/4806 2012 Ureditev ceste Latkova vas–Trbovlje (Gabrsko), R2-427/1351, od km 17 + 000 do km 17 + 700 2012 Ureditev ceste R1-213/1366 Pudob–Babno Polje, druga faza, od km 0,520 do km 1,060 2012 Rekonstrukcija ceste Žaga–Kobarid od km 11,800 do km 12,400 2012 Gradbena dela za gradnjo krožišča K3 v okviru projekta rekonstrukcije Ilirska Bistrica 2012 Krožišče Tepanje (rondo), R3-686/1278 Tepanje–Žiče od km 0,000 do km 0,120, R2-430/0277 Ložnica–Tepanje od km 7,700 do km 7,820, R2-430/0278 Tepanje–Sl. Konjice od km 0,000 do km 0,120 2012 Popravilo objekta čez potok Štegina pri naselju Arto na cesti G1-5/0335 2012 Ureditev Črna na Koroškem R2-425/1265 Poljana–Šentvid, tretja etapa, od km 10 + 907 do km 11 + 578 2012 Ureditev Dravograda G1-1/0240 Vič–Dravograd: gradbena dela, prva etapa, od km 2,800 do km 3,490 2012 Izvedba dodatnega tretjega pasu v Zali na G2-102/1034 Spodnja Idrija–Godovič, druga faza, od km 7,340 do km 7,460 in od km 7,680 do km 8,045 2012 Preplastitev ceste G1-7/0354 Obrov–Kozina od km 6,900 do km 8,000 2012 Sanacija pobočja in obnova vozišča na cesti R2423/1337 Impoljca–Zavratec v km 2,380 2012 Sanacija brežine Radeljski prelaz na cesti R2-434/1352 Radlje–Radeljski prelaz od km 0,965 do km 1,075 2012 Sanacija plazov Ključice na cesti R3-684/7460 Prelasko–Buče–Kozje v km 6,674 in km 7,012 2012 Sanacija opornega zidu Viršanj na cesti R3-683/1169 Pilštanj–Golobinjek v km 6 + 300 2012 Sanacija plazu Vrhole na cesti R2-430/0227 Ložnica–Tepanje od km 2,035 do km 2,362 2012 Preplastitev ceste R2-404/1379 Podgrad–Ilirska Bistrica od km 2,860 do km 4,427 2012 Rekonstrukcija ceste R3-704/1355 Ribnica–Podvelka od km 5,550 do km 6,100 2012 Sanacija plazu Čatež na cesti R3-652/1457 Moravče–Čatež–Trebnje v km 6,300 2012 Ureditev ceste R3-641/1369 skozi Polhov Gradec od km 9,000 do km 9,750 2012 Sanacija podora Veliki Kamen na cesti R2-422/1333 Podsreda–Brestanica v km 15,950 2012 Gradnja mejnega mostu čez Sotlo v Imenem na R3-683/14141 Imeno–meja RH v km 0,950 (od km 0,950 do km 1,015) 2012 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL 113 2012 Obvoznica Radlje ob Dravi, druga faza G1-1/0242 Radlje od km 1,170 do km 3,874 2012 Modernizacija ceste R3-709/8614 Maribor (Meljska cesta) od km 0,860 do km 1,670 2012 Preplastitev ceste na Kope RT-923/6924 Slovenj Gradec–Pungart, tretja etapa, od km 1,160 do km 2,000 2012 Sanacija plazu Škale na cesti R3-696/7912 Velenje–Škale v km 5,160 – odprava posledic poplav 2012 Rekonstrukcija mostu čez Lipnico v Kokoričih na cesti R2-439/1303 Križevci–Žihlava v km 7,187 2012 Rekonstrukcija objekta čez potok Log v Dobrovem na cesti R2-402/1405 Dobrovo–Neblo v km 1,600 Sanacija brežin na cesti R3-656/3650 (Dragarji) Zgornji Čačič–Osilnica od km 5,541 do km 5,881 2012 Ureditev ceste skozi Sevnico, tretja etapa, R3-679/3909 Breg–Sevnica–Brestanica od km 8,000 do 8,458 2012 Rekonstrukcija objekta v Stranjah na R1-225/1083 Kamnik–Stahovica od km 1,680 do km 1,880 2012 2012 Gradnja pločnika ob cesti R3-714/1293 Sv. Jurij ob Ščavnici–Grabnoš na odseku od km 2,690 do km 2,820 Sveti Jurij–Čakova Daljinska kolesarska povezava št. 910200 MMP Rateče–MMP Obrežje, odsek Železničarski dom–brv za kolesarje in pešce v Gozdu - Martuljku 2012 Ureditve ceste R2-454/1400 Miklavž–Hajdina od km 2,850 do km 3,050, prva etapa: krožišče Miklavž 2012 Ureditev počivališča Topovlje ob cesti R1-225/1246 Soteska–Šentrupert od km 9,870 do km 10,150 2012 Sanacija zidov Trebija na cesti R1-210/1112 Trebija–Sovodenj v km 0,252, km 2,540, km 3,341 in km 4,100 2012 Sanacija plazov Breze na cesti R3681/4006 Laško–BrezeŠentjur v km 6,130, km ,8.620 in km 14,275 2012 Sanacija brežin in usadov Jesenovec na cesti R2-403/1075 Podrošt–Češnjica od km 5,943 do km 7,420 2012 Modernizacija ceste R3-704/1353 Vuhred–Ribnica na Pohorju od km 3,580 do km 4,600 in gradnja avtobusne postaje 2012 Ureditev ceste skozi Podbrdo R2-403/1072 Kneža–Podbrdo, tretja faza, od km 15,320 do km 15,950 2012 Sanacija plazov Gaj na cesti R3-937/8710 Bresternica–Gaj–Sv. Jurij v km 2,500, km 9,845 in km 10,620 Sanacija plazu na cesti R1-207/1058 Črni Vrh–Col v km 4,200 2012 Sanacija plazu Plešivec na R3-696/7919 Plešivec–Graška Gora–Šmiklavž v km 2 + 650 2012 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL Pregledi pred iztekom garancijske dobe 114 Preglednica 20 Pri pregledu pred iztekom garancijske dobe ugotovljene pomanjkljivosti Direkcija RS za ceste pred iztekom garancijske dobe posameznih posegov opravi pregled in od izvajalca, ki je predložil garancijo, ob morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih terja odpravo napak. V zadnjih letih pa se je prvič zgodilo, da izvajalec zaradi uvedbe stečaja ni mogel odpraviti pomanjkljivosti, zato je Direkcija RS za ceste unovčila bančno garancijo in organizirala odpravo pomanjkljivosti z drugim izvajalcem. Leto Zadeva Opombe 2011 Preplastitev regionalne ceste R1213/1366 Pudob–Babno Polje od km 6,700 do km 8,950 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: razpoke sredinskega stika na skoraj celotni dolžini odseka, na nekaterih mestih so nastali mrežaste in prečne razpoke ter udarna jama premera 0,5 m. 2011 Modernizacija ceste R3-653/1364 Trava– Podplanina od km 16,425 do km 18,483 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na večjem delu odseka so se pojavile mrežaste razpoke na vozišču, na posameznih mestih pa prečne razpoke, na treh mestih so mulde preplitve. 2011 Ureditev prehoda za pešce in avtobusne postajališča v kraju Golnik na R2410/1134 Tržič–Kokrica od km 5,925 do km 6,075 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: ob prehodu za pešce so poškodovani robniki, odprti stiki med starim in novim asfaltom. 2011 Ureditev prehoda na Dovjem, semaforizacija prehoda za pešce na reg. cesti R1-201/0204 Dovje–Mojstrana Pri pregledu niso bile ugotovljene pomanjkljivosti zaradi slabe izvedbe del, vendar je komisija ugotovila, da semaforska naprava še vedno ni predelana skladno s projektom. Za predelavo je bilo treba naročiti dopolnitev projekta in izvedbo dodatnih del. 2011 Most čez Veliko Pišnico na cesti R1206/1027 Kranjska Gora–Vršič v km 3,150 Pri pregledu niso bile ugotovljene pomanjkljivosti zaradi slabe izvedbe del. 2011 Nadomestni most čez Kokro (Cundrov most) na državni cesti R1-210/1106 Spodnje Jezersko–Preddvor v km 2,830 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprt stik med betonom objekta in asfaltom pločnika, odprti stiki med granitnimi robniki nad dilatacijo ter razpoka na betonski klančini pred objektom. 2011 Ureditev pločnika ob cesti R2-454/1400 od km 1,783 do km 2,325 Miklavž– Dravski Dvor Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na več mestih so nastali posedki pločnika, razpoke na pločnikih ob vseh pokrovih jaškov in hišnih priključkih, poškodba vtoka pod robnikom pri transformatorju, odprti stiki med starim in novim asfaltom ob avtobusnem postajališču. 2011 Preplastitev ceste R2-436/1329 Počehova–Kungota, prva etapa, od km 4,530 do km 5,530 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: več prečnih odprtih stikov na vozišču in pločnikih, deloma odprt sredinski stik, poškodbe ob rešetki v muldi, na delu odseka v dolžini pribl. 35 m je leva polovica vozišča izvedena iz obrabne plasti asfalta neustrezne kakovosti, zrna v zmesi so razpadla. 2011 Sanacija zaradi zime poškodovanih vozišč na glavni cesti G1-3 – območje 7 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprt delovni stik ob avtobusnem postajališču v Lomanošah. 2011 Sanacija vozišča glavne ceste G1-3/0322 Črenšovci–Dolnji Lakoš od km 7,700 do km 8,200 in od km 12,500 do km 13,950 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprti delovni stiki, na več mestih (7) so nastale mrežaste razpoke v velikosti 1,5 x 5–10 m, razpoke v vozišču, odprti stiki med robniki in asfaltom. 2011 Sanacija plazu Plešivec na cesti R3696/7919 v km 6,750 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: preperel stik med betonsko gredo in robniki, odprti delovni stiki med delovnimi fazami zidu, odprti stiki med starim in novim asfaltom, ena prečna razpoka. 115 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 116 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprti stiki med robniki in pločnikom, predvsem na mestih vtočnih jaškov, poškodovan robnik vtočnega jaška v smeri proti Šoštanju, odprti stiki med starim in novim asfaltom, ena vzdolžna razpoka v smeri proti Velenju, betonski pokrovi v zelenici niso zapolnjeni z betonom (zemlja). 2011 Sanacija skalnega podora na cesti R3621/1412 Kalce–Col v km 19,337 Pri pregledu niso bile ugotovljene pomanjkljivosti zaradi slabe izvedbe del. 2011 Modernizacija ceste na R3-605/7502 Kambreško–Kuščarji–Livek od km 4,261 do km 5,317 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na štirih mestih so nastale razpoke v asfaltu, večji posedek v km 4,480, na začetku odseka odprt prečni stik, v km 5,250 je poškodovana glava iztoka prepusta. 2011 Modernizacija ceste R3-704, odsek 1353 Vuhred–Ribnica na Pohorju, od km 6,310 do km 7,000 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprt delovni stik na začetku in koncu odseka, na pribl. 100 m so nastale razpoke na vozišču. 2011 Gradnja nadomestnega mostu čez Jezerščico v Vodicah na cesti R2424/1255 Dežno–Črnolica v km 8,080 Pri pregledu je bila ugotovljena ta pomanjkljivost: odprt stik med novim in starim asfaltom. 2011 Rekonstrukcija ceste R3-646, odsek 1444 Cikava–Grosuplje, od km 0,640 do km 1,020 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na mestih popravila klančin za invalide in kolesarje so robniki odstopili od asfalta vozišča in pločnikov, razpoke v vozišču in na pločniku ob kanalizacijskih jaških, brežina med P 46–48 ni zadostno zatravljena. 2011 Gradnja nadomestnega mostu čez Voglajno v Črnolici na cesti R2-423/1255 Črnolica–Lesično v km 0,020 Pri pregledu je bila ugotovljena ta pomanjkljivost: odprt stik na mestu dilatacije. 2011 Preplastitev ceste R1-211, odsek 0212 Jeprca–Šentvid, od km 3,600 do km 4,350 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: dobra polovica odseka ima odprt sredinski stik, odprti stiki asfalta na priključkih, pred semaforjem so nastale kolesnice globine okoli 1 cm, ob priključku za Presko ni ustrezno urejeno odvodnjavanje. 2011 Most čez Mrzlek v Ribnici na cesti G16/0340 Ribnica–Prem v km 0,021 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: pred objektom in za njim so nastale razpoke ob sredinskem stiku, prečne razpoke pred hišo št. 7, pred dilatacijami ter ob stiku starega in novega asfalta, odpadle so granitne kocke pred gospodarskim poslopjem. 2011 Gradnja nadomestnega mostu čez Oplotniščico v Lukanji na cesti RT930/7065 Pesek–Oplotnica v km 11,400 Pri pregledu niso bile ugotovljene pomanjkljivosti zaradi slabe izvedbe del. 2011 Obnova ceste R3-693/2302 Nova Cerkev–Socka–Vitanje: izvedba zidov od km 5,656 do km 5,746 in od km 6,629 do km 6,673 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: poškodba zidu med krono zidu in robnim vencem v dolžini okoli 3 m v km 6,563. 2011 Rekonstrukcija glavne ceste G30318/1027 Petanjci–Murska Sobota (Gaj) od km 1,730 do km 2,311 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: posedek robnika in posedek na pločniku ob kanalizacijskem jašku ob avtobusnem postajališču, poškodbe betona ob vtočni rešetki na avtobusnem postajališču, odprti stiki na pločniku na koncu odseka. 2011 Ureditev ceste R2-415/1216 Želodnik– Drtija od km 9,500 do km 9,765 skozi Moravče 2011 Ureditev priključka na cesti R3-710/1076 Maribor–Vurberk–Ptuj v km 2,400 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprti stiki med starim in novim asfaltom ob zamenjanem robniku na vozišču in na pločniku, odprt stik na zaključku del na odseku. Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na celotnem odseku so na več mestih nastale razpoke vzdolžnega stika, mrežaste razpoke ter razpoke ob vtočnih jaških v vozišču, ob priključku ceste proti Češnjicam ni urejeno odvodnjavanje, razpoke med robnikom ceste in voziščem ali pločnikom, posedek in razpoka na pločniku na avtobusnem postajališču levo. 2011 Rekonstrukcija ceste LC 255111 Vidošiči– meja RH od km 1,160 do km 1,600 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprti stiki na začetku in koncu odseka, dve manjši poškodbi mulde na levi strani. 2011 Ureditev ceste R1-201/0203 Kranjska Gora–Dovje od km 1,140 do km 1,200 skozi Kranjsko Goro Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: granitne kocke delno izpadajo iz podlage, asfaltno vozišče ob kockah je razpokano, razpoke na vozišču, odprt prečni delovni stik. 2011 Izdelava zapornega sloja na cesti R1202/0233 Rateče–Podkoren od km 2,260 do km 2,753 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na dobri polovici odseka je odprt sredinski stik, prečne razpoke ob stiku novega in starega asfalta. 2011 Sanacija plazov Žegar na cesti R2423/1281 Črnolica–Lesično v km 14,020, km 14,600, km 14,700 in km 15,500 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprti prečni in vzdolžni stiki ter razpoke na asfaltu na območju sanacije plazov. 2011 Sanacija opornih zidov in prepusta Kal– Koritnica na cesti R1-206/1029 Trenta– Bovec v km 20,138 Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprti stiki med robnikom in betonom ob vseh vtokih v prepust, odprti stiki in razpoke ob stiku starega in novega asfalta, 14. steber lesene ograje ni učvrščen. 2012 Sanacija plazu Kubed na R1-208/1059 Korte–Gračišče od km 6 + 900 do km 7 + 200 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pre gledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev krožnega križišča na G2105/0258 Metlika–Most čez Kolpo od km 0 + 840 do km 0 + 940 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pre gledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Izvedba del pri preplastitvi na G1-6/0338 Postojna–Pivka od km 3 + 403 do km 4 + 800 Za izvajalca je vložen zahtevek za uvedbo stečaja. Ni odpravil napak v zahtevanem roku. Bančna garancija se unovčuje. 2011 Rekonstrukcija križišča Pesje na cesti R2425/1267 Šoštanj–Pesje 117 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 118 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL 2012 Izvedba del pri preplastitvi na G1-6/0339 Pivka-Ribnica od km 6 + 100 do km 8 + 150 Za izvajalca je vložen zahtevek za uvedbo stečaja. Ni odpravil napak v zahtevanem roku. Bančna garancija se unovčuje. 2012 Gradnja mostu čez Krko v Vavti vasi na cesti R2-419/1203 Soteska-Novo mesto v km 5,450 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev križišča KIK na R1-225/1424 Kamnik (Mekinje) od km 0 + 650 do km 0 + 700 na Fužinah v Kamniku Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pre gledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Gradnja nadomestnega mostu čez Zavratniški potok v Igli na cesti R2248/ 1250 Luče–Sestre Logar v km 2,800 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Rekonstrukcija ceste G1-4/1261 Velenje– Črnova; križišča Lipje v km 3 + 118, Črnova v km 2 + 705 in Vinska Gora v km 5 + 000 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pre gledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev krožnega križišča na R2443/0323 Dolnji Lakoš–Lendava–Pince od km 1,295 do km 1,740 v Lendavi Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Izvedba del pri preplastitvi ceste R3690/1235 Tržec–Zg. Leskovec, prva etapa, od km 10,800 do km 11,250 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Obnova ceste R3-693/2302 Nova Cerkev–Vitanje od km 0,115 do km 0,493 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Sanacija mostu čez Vaški potok v Spodnji Vižingi na cesti G1-1/0243 Radlje–Brezno v km 2,000 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe 2012 Modernizacija ceste R3-609/1066 Čepovan–Most na Soči od km 6,902 do km 9,302 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev krožnega križišča Dolsko na cesti G2-108/1181 Šentjakob–Ribče v km 7,320 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev ceste R2-403/1076 Češnjica– Škofja Loka, pododsek Klančar– Podlubnik, druga etapa, od km 13,560 do km 14,186 2012 Ureditev glavne ceste G2-103/1008 Ušnik–Plave od km 17,000 do km 18,000 skozi Deskle Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Sanacija plazu Dražgoše na cesti R3635/1122 Lipnica–Kropa–Rudno v km 11,321 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Rekonstrukcija ceste R3-647/1368 Mlačevo–Rašica, druga etapa, od km 12,035 do km 12,286 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Sanacija podpornega in opornega zidu z rekonstrukcijo ceste R1-210/1112 Trebija–Sovodenj v km 3,817 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev ceste R3-696/6904 Slovenj Gradec–Mislinjska Dobrava od km 0,050 do km 1,632 Podgorje–Rogina Za izvajalca je vložen zahtevek za uvedbo stečaja. Ni odpravil napak v zahtevanem roku. Unovčena je bila bančna garancija. 2012 Izvedba pripravljalnih del za obvoznico Škofja Loka –ureditev križišča 1 na cesti R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca v km 0,150 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Sanacija mostu čez Rinžo na državni cesti G2-106/0264 Kočevje–Livold v km 4,072 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Izvedba del pri rekonstrukciji na G14/1259 Slovenj Gradec –Zgornji Dolič do km 10,860 do km 11,300 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Izvedba sanacije podpornih zidov in rekonstrukcije ceste pri Igli na R1225/1250 Luče–Sestre Logar od km 3,338 do km 3,730 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev ceste R2-408/1375 Žiri– Trebija od km 1,600 do km 2,050 Žiri– Dobračeva Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Rekonstrukcija ceste R1-212/1120 Sodražica –Žlebič od km 5,090 do km 5,290 in priključka Sušje 2012 Preplastitev ceste R1-215/1162 Trebnje– Mokronog od km 12,440 do km 12,920 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Rekonstrukcija regionalne ceste R1216/1175 Krka–Žužemberk od km 10,960 do km 12,000 Vrhovo Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Preplastitev ceste R-903/1021 Idrsko– Livek od km 3,000 do km 3,700 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Modernizacija ceste R3-665/1191 Velika Reka–Radeče od km 18,280 do km 19,109 Sopota–Jagnjenica Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Sanacija mostu čez Drvanjo v Brengovi na cesti R2-439, odsek 1305 Videm– Senarska, v km 10,950 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Rekonstrukcija mostov čez Javorski potok na cesti R2-425/1265 Poljana– Šentvid v km 11,650 in km 11,900 v Črni na Koroškem Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Rekonstrukcija križišča Breg pri Polzeli na R3-694/1268 Velenje–Dobrteša vas od km 13,000 do km 13,100 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev ceste R2-408/1375 Žiri–Trebija od km 0,040 do km 0,280 skozi stare Žiri Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 119 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 120 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL 2012 Sanacija plazu na cesti R1-203/1002 Predel–Bovec od km 14,470 do km 14,580 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Gradnja obvozne interventne ceste R1203/1003 Bovec–Žaga od km 1,300 do km 2,350 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Rekonstrukcija križišča deteljica v Domžalah, prva faza, na cesti R2447/429 Za izvajalca je vložen zahtevek za uvedbo stečaja. Ni odpravil napak v zahtevanem roku. Bančna garancija se unovčuje. 2012 Ureditev ceste R1-219/1241 Bistrica– Bizeljsko od km 0,000 do km 0,450 v kraju Bistrica ob Sotli Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Rekonstrukcija ceste R1-216/1175 Krka– Žužemberk od km 6,520 do km 7,520 Gabrovčec–Vrhovo Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Preplastitev ceste R3-621/1412 Kalce– Col od km 18,800 do km 20,200 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Rekonstrukcija ceste R1-216/1367 Ivančna Gorica–Krka od km 0,680 do km 3,220 Gabrovčec–Vrhovo Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev ceste R2-409/0302 Logatec (Tržaška cesta) od km 0,100 do km 0,820 v naselju Dolenji Logatec Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Rekonstrukcija ceste R3-641/1369 Ljubljana–Polhov Gradec od km 9,500 do km 10,300 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Rekonstrukcija križišča Gomila na cesti R1-215/1162 Trebnje–Mokronog v km 4,050 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev križišča Reška cesta na G2106/246 Kočevje–Livold od km 3,067 do km 3,309 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. Za izvajalca je vložen zahtevek za uvedbo stečaja. Ni odpravil napak v zahtevanem roku. Bančna garancija se unovčuje. 2012 Obnova vozišča ceste R1-203/1004 Žaga–Kobarid od km 6,740 do km 7,050 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev avtobusnega postajališča Podlipje na cesti G1-1/0241 Dravograd– Radlje v km 13,580 in preplastitev na G1-1/0241 2012 Obnova vozišča ceste R1-203/1004 Žaga–Kobarid od km 0,000 do km 1,145 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Preplastitev ceste RT-932/6924 Sl. Gradec–Pungart od km 0,020 do km 0,320 Za izvajalca je vložen zahtevek za uvedbo stečaja. Ni odpravil napak v zahtevanem roku. Bančna garancija se unovčuje. 2012 Gradnja krožnega križišča Dol na cesti G2-108/1181 Šentjakob–Ribče v km 4,395 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Gradnja obvoznice Črnomelj na cesti R1218/1152 od km 0,000 do km 1,420 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Sanacija brežin in plazov na cesti R1206/1028 Vršič–Trenta v km 0,600, km 3,365 in km 3,530 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev križišča v Sevnici na R2424/1166 Boštanj–Planina od km 0,630 do km 1,100 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. Pomankljivosti ni bilo. 2012 Gradnja nadomestnega mostu čez Ljubljanico v Podpeči na cesti R3742/4806 Podpeč–Brezovica v km 0,200 Unovčena je bila bančna garancija. 2012 Sanacija plazov in obnova vozišča na cesti R3-683/1169 Plištanj–Golobinjek v km 1,685 2012 Obnova ceste R2-440/1296 Cankova– Kuzma od km 8,040 do km 9,063 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Modernizacija ceste RT-919/1343 Vinica– Sinji Vrh od km 10,800 do km 11,680 in od km 11,689 do km 12,980 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Gradnja nadomestnega mostu čez Brebovščico v Todražu na cesti R2407/1144 Gorenja vas–Ljubljanica v km 2,570 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Modernizacija ceste R3-680/1224 Jurklošter–Dežno od km 2,240 do km 2,990 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Sanacija skalnatega podora na cesti R2403/1072 Kneža–Podbrdo v km 7,100 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Modernizacija ceste R2-424/1166 Boštanj–Planina od km 16,160 do km 16,610 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Sanacija ceste R2-403/1072 Kneža– Podbrdo od km 8,500 do km 9,550 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev ceste R3-646/1444 Cikava– Grosuplje od km 0,000 do km 0,640 Unovčena je bila bančna garancija. 2012 Rekonstrukcija ceste R3-639/1143 Sp. Brnik–Cerklje od km 0,800 do km 2,400 Sp. Brnik–Zg. Brnik, tretja etapa Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Sanacija brežin na cesti G2-102/1034 Sp. Idrija–Godovič od km 6,960 do km 7,490 in od km 7,730 do 7,870 Zala Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Ureditev ceste R2-409/0303 Kalce– Planina od km 7,150 do km 7,650 skozi naselje Lipje Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Sanacija podpornih in opornih zidov na cesti G2-102/1034 Sp. Idrija–Godovič od km 3,800 do km 3,980 Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 121 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 UKREPI ZA POSEBNE CILJNE SKUPINE 122 123 UKREPI ZA POSEBNE CILJNE SKUPINE LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 UKREPI ZA POSEBNE CILJNE SKUPINE Direkcija RS za ceste posebno pozornost namenja šibkejšim udeležencem v prometu. V zadnjih letih je tako posebej izvedla nekatere ukrepe za večjo varnost motoristov in kolesarjev. 124 Cesta V letu 2012 je bilo postavljene 3307 metrov ograj za motoriste. Preglednica 21 Pregled postavljenih ograj za motoriste Cesta Odsek Relativna stac. začetek KM-tablica Dolžina Relat. stac. Odsek Relativna stac. začetek Dolžina KM-tablica Relat. stac. 6,5 + 228 88 7 + 256 36 10 + 32 40 430 281 3,5 + 184 96 429 1245 1 + 296 82 653 1363 8,5 + 442 78 9 + 170 80 9 + 492 80 10 + 488 100 213 1365 2 + 498 112 0,5 + 483 132 1,5 + 50 112 212 1119 1,5 + 338 76 2 + 448 64 3 + 216 54 8,5 + 102 88 9 + 18 208 10 + 232 64 10 + 376 132 10,5 + 280 76 R3 643 1436 PODPEČ–RAKITNA 710 1292 15 + 130 104 R3 638 1131 15,5 + 176 24 R3 638 15,5 + 204 32 R3 17,5 + 300 48 12 + 180 68 12,5 + 348 52 13 + 432 48 13,5 + 486 48 14,5 + 100 180 653 1363 8,5 + 442 78 9 + 170 80 9 + 492 80 10 + 488 100 216 1178 14 + 52 56 209 1092 2 + 63 92 3 + 422 28 3 + 460 40 209 1091 0,5 + 6 104 209 1090 1 + 288 40 209 1089 9 + 652 48 431 1350 1 + 304 54 1,5 + 455 45 3307 Preglednica 22 Mesta, na katerih je bila postavljena obvestilna signalizacija za motoriste in kolesarje Kat. ceste Št. ceste Št. odseka Prometni odsek Stacionaža Prometni znak Cestno podjetje 10782 III-202-5 LO – CP Koper ŽIROVNICA–BEGUNJE 151 III-206-1 KR – CP Kranj 1131 ŽIROVNICA–BEGUNJE 6174 III-206-1 KR – CP Kranj 643 1436 PODPEČ–RAKITNA 2349 III-202-5 LO – CP Koper R2 419 1206 KRIŽAJ–ČATEŽ OB SAVI 12713 III-206-1 NM – CP Novo mesto R2 419 1206 KRIŽAJ–ČATEŽ OB SAVI 10639 III-206-1 NM – CP Novo mesto R2 419 1206 KRIŽAJ–ČATEŽ OB SAVI 9113 III-206-1 NM – CP Novo mesto R2 419 1206 KRIŽAJ–ČATEŽ OB SAVI 7241 III-206-1 NM – CP Novo mesto R2 419 1206 KRIŽAJ–ČATEŽ OB SAVI 2637 III-206-1 NM – CP Novo mesto 125 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 VAROVANJE OKOLJA 126 127 VAROVANJE OKOLJA LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 128 VAROVANJE OKOLJA dvakrat povrnjen (Monitoring in analiza učinkovitosti izvedenih ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo, poročilo, ERICO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, december 2011). Zakon o cestah zavezuje Direkcijo RS za ceste, da skrbi tudi za razvojno dejavnost na področju cest in cestne infrastrukture. Tako Direkcija RS za ceste skrbi za pripravo programov na področju razvojne dejavnosti ter organizira in spremlja izdelavo razvojnih nalog, povezanih s cestami. S povabilom k sodelovanju vrhunskih slovenskih strokovnjakov z univerz in inštitutov prenaša znanje v prakso. Vse večjo pozornost namenja tudi vprašanjem varstva okolja in prometne varnosti. V letu 2012 je potekalo vzdrževanje v preteklih letih nameščenih odvračal, pri čemer je bilo 520 poškodovanih ali manjkajočih zvočnih odvračal nadomeščenih z novimi. Dela so bila izvedena na 71 odsekih glavnih in regionalnih cest v skupni dolžini 38,3 km. Vrednost teh del, ki so potekala med 7. 11. 2012 in 21. 12. 2012, je bila 53.866,80 evra. Pri vseh novogradnjah in obsežnejših rekonstrukcijah državnih cest je v skladu z zahtevami okoljske zakonodaje analiza vplivov na okolje postala sestavni del projektne dokumentacije. Na podlagi tega se izvajajo tudi ustrezni ukrepi za varstvo okolja pred negativnimi vplivi ceste, zato je napredek pri varovanju okolja že zdaj precejšen. Dodatno je bilo v letu 2012 na 45 odsekih glavnih in regionalnih cest, ki v preteklih letih niso bili vključeni v izvedbo ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo ali pa je od namestitve odvračal preteklo že več kot pet let, nameščenih 920 zvočnih odvračal. Pred nameščanjem odvračal sta bila preverjena trenutna problematika povoza ter stanje okolice cestišča (prisotnost hiš, prisotnost naselja, opremljenost z obcestnimi smerniki itn.) in posameznih lovišč na območju obravnavanega odseka ceste. Tako je bil pri odsekih, na katerih so bila pred petimi leti že nameščena odvračala, po potrebi izveden popravek izbranega odseka (dolžina odseka in število nameščenih odvračal). Tudi ta odvračala so se nameščala v decembru 2012, strošek pa je znašal 89.095,20 evra. Med najpomembnejšimi dokumenti s tega področja je dolgoročni načrt oziroma strategija ukrepov v zvezi z varstvom okolja pred vplivi ceste in prometa, zlasti varstvo pred prometnim hrupom ter onesnaževanjem tal in voda. Ukrepi za zaščito biosfere Trki vozil z večjimi vrstami prostoživečih živali (zlasti parkljarjev) pomenijo precejšnje tveganje za varnost udeležencev v cestnem prometu, hkrati pa tudi veliko ekonomsko izgubo (npr. škoda na vozilih, izguba divjačine in trofej, stroški zdravljenja ter socialnega varstva poškodovanih oseb) in so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij. V Sloveniji je letno registriranih povoženih med 5400 in 6700 prostoživečih parkljarjev (dejansko število je še bistveno večje), kar pomeni, da letni stroški zaradi trkov vozil s prostoživečimi živalmi (upoštevaje povprečno vrednost 2.500 evrov na posamezen trk) na ravni države znašajo med 13 in 17 milijonov evrov (Monitoring in analiza učinkovitosti izvedenih ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo, poročilo, ERICO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, december 2011). Zaradi tega je Direkcija RS za ceste v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERICO Velenje že v letu 2002 začela reševati problematike trkov vozil z divjadjo. Na podlagi izdelanega prednostnega vrstnega reda najbolj problematičnih odsekov slovenskih državnih cest glede povozov divjadi in preizkusa učinkovitosti različnih odvračalnih ukrepov (Pokorny et al., 2007) so bile na večjem številu teh odsekov v letih 2006–2011 uspešno nameščene zvočne odvračalne naprave kot najučinkovitejši ukrep za preprečevanje trkov vozil z divjadjo (Pokorny in Poličnik, 2008). V sklopu tega projekta smo v letu 2011 nadaljevali nameščanje zvočnih odvračalnih naprav na tistih problematičnih odsekih slovenskih državnih cest, ki v preteklih letih še niso bili vključeni v program zaščite. Odvračalne naprave so bile nameščene med 24. 8. 2011 in 13. 9. 2011. Skupaj je bilo nameščenih 1.391 zvočnih odvračal. Z 833 zvočnimi odvračali je bilo na novo opremljenih 49 odsekov cest v skupni dolžini 23,8 km, 558 zvočnih odvračal pa je bilo nameščenih na izbranih odsekih, ki so bili s tovrstnimi odvračali opremljeni v preteklih letih (tj. nadomestitev poškodovanih ali manjkajočih zvočnih odvračal). Upoštevaje ocenjen povprečen celotni strošek na posamezen trk, je samo neposredna finančna korist zaradi namestitve odvračal v letih 2010 in 2011 na ravni države presegla 180.000 evrov. To pomeni, da je celoten vložek naročnika – upoštevaje družbo kot celoto – že zgolj z zmanjšanim številom trkov samo v letu 2010 in prvih treh četrtinah leta 2011 za Dokončanje protihrupne zaščite na G1-3 Protihrupna zaščita Direkcija RS za ceste je na območju nekdanje G1-3 v naselju Gornja Radgona in na odsekih na odsekih Gornja Radgona–Radenci, Lipovci–Bratonci, Bratonci–Beltinci, Beltinci–Črenšovci, Črenšovci, Črenšovci–Dolnji Lakoš izvedla dela pri dokončanju pasivne protihrupne zaščite, kot je bilo predvideno v izdelanih elaboratih. Izvedba pomeni dokončanje vseh ukrepov za zaščito pred hrupom, ki so bili v preteklosti predvideni ob G1-3. Skupno je bilo saniranih 139 objektov. Vrednost del, ki so se začela v marcu 2012 in končala v januarju 2013, je bila 626.880,92 evra. Izvedba pasivne protihrupne zaščite v naseljih Skorba in Hajdina V okviru projekta Sanacije zaradi hrupa je bila v letu 2011 dokončana izvedba pasivne protihrupne zaščite stavb ob glavni cesti R2-454/1400 Miklavž–Hajdina na območju naselij Skorba in Hajdina. Sanacija je vključevala 41 stavb z varovanimi prostori. Pasivna protihrupna zaščita je vključevala namestitev novih oken s termoizolacijskim steklom ali zamenjavo zasteklitve in namestitev dodatnih tesnil v obstoječih oknih. V skladu s finančnimi možnostmi je bilo v letu 2011 saniranih 21 stavb, preostale stavbe pa so bile sanirane v letu 2012. Gradnja protihrupne ograje na območju Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca ob G1-5/335 Impoljca–Brestanica Na območju Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca – Sevnica je bila za zaščito pred hrupom postavljena 2,2 m visoka protihrupna ograja v dolžini 99 m. Protihrupna ograja je temeljena s pasovnim temeljem, paneli protihrupne ograje so vpeti v vroče cinkane jeklene stebre HEA 160, raster stebrov je 3 m. Protihrupna ograja je v spodnjem delu izvedena iz lesocementnih absorpcijskih panelov na parapetni gredi, vrhnji del ograje pa iz transparentnih panelov višine 0,5 m. V protihrupni ograji sta narejena interventni prehod z dvokrilnimi vrati in dodaten prehod za dostop do revizijskega jaška SN-kabelske kanalizacije, ki poteka na območju ograje. Strošek postavitve je znašal 84.324,19 evra. 129 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 130 Uporaba hladne reciklaže VAROVANJE OKOLJA Voziščne konstrukcije so med uporabo izpostavljene različnim obremenitvam, pro metnim in vremenskim, kar povzroča deformacije in poškodbe voziščnih površin. Hladna reciklaža je tehnika, pri kateri se dotrajano asfaltno vozišče in del kamnitega materiala pod njim (nevezana nosilna plast) odrezkata, k temu materialu dodata ustrezna količina drobljenca in vezivo (penjeni bitumen in cement ali apno), nato pa se ta material vgradi na novo. Tako niso potrebna odlagališča izrabljenega materiala, potrebna količina novega materiala je majhna, zmanjša se tudi število prevozov na gradbišča ali z njih. Ena najpomembnejših prednosti te tehnike pa je tudi možnost zagotavljanja visoke stopnje prometne varnosti. Celotni reciklažni niz je namreč mogoče sestaviti znotraj širine enega samega prometnega pasu, saj pri metodi hladne reciklaže ostanejo temeljna tla nedotaknjena. Ob tem ni zanemarljiv časovni prihranek pri izvedbi del na samem gradbišču in tudi za voznike. 131 Preplastitev vozišča R1-216, odsek 1177 Soteska–Črmošnjice Preplastitev vozišča na R3-646, odsek 1196 Ivančna Gorica (Studenec)–Grm Na regionalni cesti R1-216, odsek 1177 Soteska–Črmošnjice, je od km 9,155 do km 9,810 potekala obnova dotrajane voziščne konstrukcije po postopku hladne reciklaže z uporabo penjenega bitumna in cementa kot veziva v skupni debelini 20 cm. Vozišče je bilo treba izravnati v ustreznih vzdolžnih in prečnih padcih ter pobrizgati z nestabilno kationsko bitumensko emulzijo za preprečevanje prehitrega izsuševanja. Vrednost del je znašala 224.956,04 evra. Dela so se začela 8. 6. 2011 in se končala 31. 7.2011. Dodatno je bila postavljena varnostna ograja. Sanacija nevarnih mest (R3-642/1360) Na regionalni cesti R3-646, odsek 1196 Ivančna Gorica (Studenec)–Grm, je od km 4,600 do km 5,280 in od km 4,600 do km 5,280 potekala izdelava spodnje nosilne (stabilizirane) zmesi bituminizirane zmesi v debelini 25 cm. Reciklaža je bila izvedena skupaj s predhodno vgrajeno nevezano nosilno plastjo drobljenca. Vrednost del je znašala 258.819,37 evra. Dela so se začela 21. 6. 2011 in končala 27. 7. 2011. Med hladno reciklažo leve polovice vozišča se je zaradi slabo nosilnih temeljnih tal in težkega prometa poškodoval desni rob že reciklirane plasti, zaradi česar je bilo treba ta del sanirati. S tem pa še ni bilo konec težav, saj je med hujšim neurjem voda porušila bankino do same reciklaže. To je pomenilo dodatna dela, ker je bilo treba urediti odvodni jarek z betonskimi kanaletami in s tem zaščititi celotno telo ceste. Na regionalni cesti R3-642, odsek 1360 Ig–Ljubljana (Peruzzijeva), je sanacija nevarnih mest od km 0,850 do km 3,950 vključevala vezanje spodnje in zgornje nosilne plasti s hidravličnimi in bitumenskimi vezivi po postopku hladne reciklaže. Sanacija nevarnih mest (R1-212/1119) Vrednost del je znašala 1.108.672,25 evra. Dela so se začela 18. 4. 2011 in končala 21. 6. 2011. Zaradi nadvišanja vozišča je bilo treba dodatno razširiti nasip, kar je bilo na barjanskem terenu precej zahtevno. Prav tako je bilo treba zaradi nadvišanega zemljišča urediti nad 200 dostopov na kmetijska zemljišča. Na regionalni cesti R1-212, odsek 1119 Bloška Polica–Sodražica, je od km 12,670 do km 13,035 potekala sanacija nevarnih mest s pomočjo tehnike hladne reciklaže. Dela so tajala od 8. 3. 2011. do 24. 5. 2011 Debelina reciklirane zmesi je bila 20 cm, zato je vrednost izvedenih del na 356 metrov dolgem odseku znašala 146.529,45 evra. LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 NAČRTI IN SKLEPNA MISEL 132 133 NAČRTI IN SKLEPNA MISEL LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 134 Načrti za leto 2013 Direkcija RS za ceste si bo glede na slabo gospodarsko stanje v državi prizadevala, da bi bil sprejet nacionalni program vzdrževanja in razvoja državnega cestnega omrežja, v katerem bo kot v krovnem dokumentu opredelila vse ukrepe in določila prednostni vrstni red posameznih ukrepov za preprečevanje nadaljnjega propadanja državnih cest. S tem krovnim dokumentom se nadomeščajo letni programi dela, ki jih v obliki proračunskih projektov potrdi Državni zbor za isto obdobje, kot je potrjen proračun RS. To pomeni, da je treba ob morebitnih naravnih nesrečah ali ko je v proračun RS uvrščen projekt, ki nima pripravljene vse potrebne projektne in upravne dokumentacije, sredstva za izvedbo tega projekta zagotoviti s prerazporejanjem z drugih projektov. Z drugačnim načinom poslovanja – torej s programom vzdrževanja in razvoja cest – pa bi na upravljavca prenesli obveznost, da cestno omrežje upravlja strogo na podlagi strokovnih prioritet in smernic. S tem bodo odpravljeni časovno zahtevni postopki, ko je za prerazporeditev sredstev potreben sklep vlade, ter bosta omogočeni hitrejša priprava in izvedba ukrepov za preprečitev nadaljnjega propadanja cest. Še večjo pozornost želi Direkcija RS za ceste nameniti sanaciji mest z visoko stopnjo prometnih nesreč. Vsaka prometna nesreča ne pomeni le škode za udeležence, ampak prinaša tudi gospodarsko škodo. Kadar je posledica bolniška odsotnost udeleženih, je ta škoda manjša, pri smrtnih žrtvah pa je izguba za sorodnike nenadomestljiva, za družbo pa ogromna – že samo z vidika izgubljenega potenciala, če zanemarimo vse druge vidike. Direkcija RS za cesto načrtuje tudi zmanjšanje števila odprtih investicijskih projektov, saj je nemogoče zagotoviti dovolj visoko raven kakovosti pri vodenju 734 investicijskih projektov z ekipo samo 12 inženirjev. Pričakuje se tudi, da bodo sprejeti različni predlogi direkcije za zmanjšanje ali odpravo notranjih administrativnih ovir. To bi pomenilo krajše roke izvedbe in izboljšanje poslovanja Direkcije RS za ceste. NAČRTI IN SKLEPNA MISEL Sklepna misel Direkcija RS za ceste oziroma njeni zaposleni so v letih 2011 in 2012 delali dobro ter se pripravili, da bodo delo – kljub slabim gospodarskim napovedim – v prihodnjem letu organizirali tako, da bodo preprečevali nadaljnje propadanje cest in ohranjali vsaj osnovno raven storitev, ki jih mora cesta zagotoviti uporabnikom. Le tako je dosežen namen zagotoviti podporo gospodarstvu in omogočati mobilnost prebivalcem. Direkcija RS za ceste namreč cest ne varuje, obnavlja in gradi zase, ampak za uporabnike. 135 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 SLOVARČKI IN VIRI 136 137 SLOVARČKI IN VIRI LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 SLOVARČKI IN VIRI 138 139 Slovarček pojmov Investicije so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti in drugih vlagateljev v javne ceste, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti. Dejavnosti podprograma so novogradnje, nadomestne gradnje, obnovitvena in investicijska vzdrževalna dela. Novogradnja je izvedba del, s katerimi se zgradi nova cesta ali s katerimi se na obstoječi cesti zgradi nova cesta z drugačno namembnostjo od obstoječe (na primer novogradnje cest in objektov, gradnje obvoznic, kolesarskih poti). Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se tam, kjer je bil odstranjeni objekt ali v njegovi neposredni bližini, vendar na gradbeni parceli, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremenijo namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki je pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstranjen (na primer gradnja nadomestnih objektov). Rekonstrukcija ali obnova je izvedba del, s katerimi se spremenijo tehnične značilnosti obstoječe ceste zaradi spremenjene namembnosti ali potreb ter ki imajo za posledico spremembo zmogljivosti in izboljšave lastnosti ceste. Zajemajo preureditev že obstoječih cest in objektov, opreme in naprav ter graditev ali nabavo novih sredstev v sklopu že obstoječe ceste ali objekta (na primer posodobitev makadamskih vozišč, obnova cest in objektov, križišč, ureditev cest skozi naselja, ureditev okolice cest, vgradnja cestnih naprav in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej). Rekonstrukcije so tako vse večje dograditve cest z razširitvami, prilagoditvijo voziščne konstrukcije in večjimi popravki smeri trase, izboljšave delov trase in konstrukcijskih delov ceste pretežno zunaj obstoječe ceste z večjimi posegi v prostor zunaj cestnega sveta. Investicijsko vzdrževanje je izvedba popravil, gradbenih, obrtniških del in napeljav ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi se ne posega v konstrukcijo cest in njihovih sestavnih delov niti se ne spreminjajo njihova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz (na primer obnova, preplastitev in ojačitev cest, popravilo objektov, prepustov, podpornih in opornih zidov, brežin ter plazov). Po Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah so investicijska vzdrževalna dela obnovitvena dela na javnih cestah. Pri sanacijah ali popravilu brežin, plazov in obcestja gre za delne obnove krajših odsekov cest z drugimi ukrepi. Vsakoletna neurja povzročajo obsežne poškodbe na brežinah, ki jih je smotrno čim prej popraviti. Za ohranjanje objektov so nujna manjša investicijska vzdrževalna dela predvsem pri hidroizolacijah, zgornjem ustroju objekta, v nekaterih primerih tudi pri konstrukcijskih delih. Program je izdelan na podlagi pregledov objektov in pomeni najnujnejše obnove, od katerih ima večina omejeno nosilnost. Veliko objektov razpetine tri do pet metrov je v slabem stanju in jih je treba urediti ali celo zgraditi nove; to so slabi tehnični elementi, ki omejujejo gabarite, ali poškodovanost. Za zagotavljanje dostopnosti so potrebne obnove podporne in oporne konstrukcije. Brez investiranja se povečuje tveganje zapore cest, ki se ob večjih neurjih lahko porušijo. Modernizacije ali posodabljanje cest so manjše obnove, za katere je značilna zamenjava makadamskega vozišča z asfaltnim. S tem sta omogočeni izboljšanje ravni prevoznih storitev ter izboljšanje povezanosti in dostopnosti posameznih krajev. Preplastitve so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste. Opravljajo se občasno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest. Stopnja dotrajanosti ali poškodovanosti vozišč se ocenjuje vidno po metodi modificiranega švicarskega indeksa (MSI). Ukrep gradnje obvoznic je namenjen razbremenitvam naselij tranzitnega prometa, predvsem kadar se težave s tem prometom v naselju z drugačnimi ukrepi dejansko ne morejo razrešiti. Zakon o cestah določa, da je obvozna cesta ali obvoznica cesta, s katero se nadomesti del javne ceste, ki poteka skozi naselje. Glede na funkcijo posameznih daljinskih cest, ki potekajo skozi naselja ali tik ob njih, so te namenjene tudi lokalnemu prometu, medtem ko klasične obvoznice potekajo zunaj območij naselij in imajo predvideno minimalno potrebno število priključkov nanje (običajno največ dva) in po njih naj ne bi potekal lokalni promet. Obvoznica torej ne pomeni, da je namen te ceste voznikom omogočiti čim večje hitrosti, ampak gre za upravljanja prometa tako, da se razbremeni naselje, poveča pretočnost prometa in zvišajo potovalne hitrosti uporabnikov. Za zaščito udeležencev v prometu, pa tudi zaradi varovanja okolja pred različnimi emisijami se promet na obvoznici lahko tudi omejuje. Novogradnje objektov so predvidene predvsem zaradi potrebe po preložitvi državnih cest zaradi slabih tehničnih elementov ali pa gre za gradnjo zunajnivojskih križanj čez železniške proge, s katerimi se zagotovita večja prometna varnost in pretočnost ceste. Stanje objektov na državnih cestah se spremlja s stalnimi pregledi objektov. Vsak posamezen objekt je pregledan v nekem časovnem obdobju. Pred letom 2007 (2006 in prej) je bilo 24 % objektov v slabem oziroma zelo slabem stanju, v pregledih od vključno 2009 pa je bilo ugotovljeno, da je v slabem oziroma zelo slabem stanju 25 % objektov. LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 SLOVARČKI IN VIRI 140 141 Uporabljene kratice AB armirani beton AC avtoceste AMZS Avto-moto zveza Slovenije AP avtobusna postaja, avtobusno postajališče BCP banka cestnih podatkov, angl. Road Data Bank (RDB) CEDR Zveza evropskih uprav za ceste, fr. Conférence Européene des Directeurs des Routes, angl. Conference of European Directors of Roads DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, angl. Motorway Company in the Republic of Slovenia DRSC Direkcija Republike Slovenije za ceste, tudi Direkcija RS za ceste, angl. Slovenian Road Agency ENR SRO1 Raziskovalni program projekta Varnost v osrčju načrtovanja cest, angl. Safety At The Heart Of Road Design ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj, angl. European Regional Development Fund (ERDF) EU Evropska unija, angl. European Union GC glavne ceste (I. in II. reda) GO Nova Gorica HC hitre ceste ISO Mednarodna organizacija za standardizacijo, angl. International Organization for Standardization IT informacijska tehnologija, informatika ITS inteligentni transportni sistem JR javna razgrnitev KP Koper KR Kranj LED led dioda, angl. Light Emitting Diode LJ Ljubljana MB Maribor MMP mednarodni mejni prehod MSI modificiran švicarski indeks ocenjevanja stanja vozišč, angl. Modified Swiss Index NM Novo mesto PGD projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PIARC Svetovna cestna zveza, angl. World Road Association, prej Permanent International Association of Road Congresses PLDP povprečni letni dnevni promet, angl. Annual Average Daily Traffic (AADT) PT Ptuj PTS Prometno-tehnični sektor, angl. Traffic Management Technical Division PZI projekt za izvedbo RC regionalne ceste (I., II., III. reda in turistične ceste) RS Republika Slovenija, angl. Republic of Slovenia SECIA Sektor za evidence o cestah, informatiko in arhiv, angl. Road System Records, IT and Archives Division SEZTR Služba za evropske zadeve in tehnično regulativo, angl. Office for European Matters and Technical Provisions SFP Služba za finance in planiranje, angl. Financial Service and Planning SI Sektor za investicije, angl. Investments Division SJN Služba za javna naročila, angl. Office for Public Procurement SPSZ Služba za pravne in splošne zadeve, angl. Office for Legal and General Matters SUC Sektor za upravljanje cest, angl. Roads Management Division SVV Sektor za vzdrževanje in varstvo cest, angl. Division for Maintenance and Protection of Roads VSPN mesta z visoko stopnjo prometnih nesreč LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 SLOVARČKI IN VIRI 142 143 Viri 1. (DRSC Naročilo 2013). Aplikacija Naročilo (izbrano leto 2012). Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste. 2. (DRSC 2012). Čistopis akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na Ministrstvu za promet, Direkciji Republike Slovenije za ceste. 10. 2. 2012. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste. 3. (DRSC–SECIA 2013a). Podatki o dolžinah državnih cest iz BPC (interni podatki DRSC). Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, SECIA. Dostopno na http://www.dc.gov.si/si/delovna_podrocja/ceste/ 4. (DRSC–SECIA 2013b). Podatki o prometu (interni podatki DRSC). Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, SECIA. Dostopno na http://www.dc.gov. si/si/delovna_podrocja/promet/ 5. Ivanc, S. (2011). Realizacija proračuna DRSC v obdobju 1991–2010 po programih – agregiranih ukrepih s pregledom plana za leto 2011 (Spremljanje realizacije – longitudinalna študija). Julij/avgust 2011. Ljubljana: Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, SECIA. 6. Ivanc, S. (2012). Realizacija proračuna DRSC v obdobju 1991–2011 po programih – agregiranih ukrepih s pregledom plana za leto 2012 (Spremljanje realizacije – longitudinalna študija). September 2012. Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, SECIA. 7. Ivanc, S., in Zaletelj, B. (2012). Analiza zadovoljstva sodelujočih organov in poslovnih partnerjev s sodelovanjem Direkcije RS za ceste v letu 2011. Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste. 8. (MIP 2012). Statistični podatki s področja prometa: Leto 2012, tabela MRVL01 – št. registriranih vozil v RS, december 2012. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Dostopno na http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/promet/evidence_motornih_vozil_ in_vozniskih_dovoljenj/statisticni_podatki_s_podrocja_prometa/leto_2012/ 9. (Promet 2011). Promet 2011: podatki o štetju prometa na državnih cestah v Republiki Sloveniji. Avgust 2012. Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste. 10.(SURS 2011). Metodološka pojasnila v področju 'Transport' – Registrirana cestna vozila. Dostopno na http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/22-221-MP.htm 11.(SURS 2013). Cestna vozila in prve registracije cestnih vozil glede na vrsto vozila, Slovenija, letno. SI-STAT podatkovni portal. Dostopno na http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/ varval.asp?ma=2222102S&ti=Cestna+vozila+in+prve+registracije+cestnih+vozil+gle de+na+vrsto+vozila%2C+Slovenija%2C+letno+&path=..%2FDatabase%2FEkonoms ko%2F22_transport%2F08_22221_reg_cestna_vozila%2F&xu=&yp=&lang=2 Založila in izdala: Direkcija Republike Slovenije za ceste Zbrala in uredila: Sandra Kržan Priprava besedil: Mirjana Bezjak, Jožica Blatnik, Tatjana Bubnič, Karmen Cian, Aleš Gedrih, Borut Granič, Ljiljana Herga, Pavle Hevka, Smiljana Ivanc, Božo Kordin, Matej Lapajne, Bojan Papler, Jure Pejanović, Bojana Pirman, Barbara Simčič, mag. Simonka Šraj , Irena Zore Willenpart, Tomaž Willenpart, mag. Stanislav Zotlar Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen u. d. i. a. Foto: Arhiv DRSC, Shutterstock, I-Stock Tisk: Eurografis d. o. o., Maribor Ljubljana, maj 2013 LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012 146 Tržaška cesta 19 | 1000 Ljubljana | Slovenija T 01 478 80 02 | F 01 478 81 23 E [email protected] | www.dc.gov.si
© Copyright 2024