Splošno poročilo
ISSN 1977-3560 Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije 2013 Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije – 2013 Evropska komisija Generalni direktorat za komuniciranje Publikacije 1049 Bruselj BELGIJA Evropska komisija je 21. januarja 2014 pod oznako COM(2014) 12 sprejela Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije – 2013. http://europa.eu/general-report/sl Fotografija na naslovnici: © Evropska centralna banka/Robert Metsch 2014 – 232 str. – 21 × 29,7 cm Print ISBN 978-92-79-34345-2 ISSN 1725-6976 doi:10.2775/78059 PDF ISBN 978-92-79-34396-4 ISSN 1977-3560 doi:10.2775/89310 EPUB ISBN 978-92-79-34419-0 ISSN 1977-3560 doi:10.2775/93019 Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2014 © Evropska unija, 2014 Reprodukcija je dovoljena. Dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo posameznih fotografij je treba pridobiti neposredno od imetnikov avtorskih pravic. Printed in Luxembourg Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije 2013 K A Z A LO PREDGOVOR 4 POGLAVJE 1 NA POTI K POLITIČNI UNIJI 6 Na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji Nadaljnja prizadevanja za povezovanje Razprava o prihodnosti Evrope Vključitev državljanov v razpravo Nova zgodba za Evropo Priprave na volitve v Evropski parlament leta 2014 9 10 12 13 15 16 POGLAVJE 2 NA POTI K EKONOMSKI, FISKALNI IN BANČNI UNIJI 18 Krepitev evropskega ekonomskega upravljanja in evropske agende za rast Finančna pomoč: podrobnosti o programih za Irsko, Grčijo, Španijo, Ciper in Portugalsko Krepitev ekonomske in monetarne unije za prihodnost Trden finančni okvir za Evropo in bančna unija za evrsko območje Varstvo potrošnikov v okviru finančnih storitev Naložba v prihodnost: zagotavljanje trajnostnih javnih prihodkov na podlagi izboljšanega usklajevanja davčne politike 21 28 34 36 42 45 POGLAVJE 3 NA POTI K OŽIVITVI IN RASTI GOSPODARSTVA TER DELOVNIM MESTOM 48 Politike EU za rast – Evropa 2020 Odprt in pošten notranji trg Prispevek trgovine h gospodarski rasti Kmetijska politika in ribištvo ter pomorska politika Proračun 51 73 95 97 102 POGLAVJE 4 ZA EVROPO DRŽAVLJANOV, PRAVIC, PRAVIČNOSTI IN VARNOSTI 114 2013 – evropsko leto državljanov Verski in svetovnonazorski dialog Temeljne pravice Državljanstvo Pravosodje Notranje zadeve Olajšanje vsakdanjih skrbi državljanov 117 119 120 125 128 133 140 POGLAVJE 5 NA POTI K VEČJI VLOGI EU V SVETU Evropsko sosedstvo Širitev Strateška partnerstva Regionalne politike Razvoj Odzivanje na humanitarne krize in izredne razmere Človekove pravice in demokracija Večstransko upravljanje in globalni izzivi Mir in varnost 150 153 157 161 165 172 176 179 181 188 POGLAVJE 6 DELO EVROPSKIH INSTITUCIJ IN ORGANOV Evropski parlament Evropski Svet Svet Evropske unije Evropska komisija Sodišče Evropske unije Evropska centralna banka Evropsko računsko sodišče Evropski ekonomsko-socialni odbor Odbor regij Evropske unije Evropska investicijska banka Evropski varuh človekovih pravic Decentralizirane agencije Nacionalni parlamenti in njihova vloga v evropskem prostoru Preglednost KRONOLOGIJA 192 195 206 208 209 211 214 217 218 219 220 221 222 223 224 227 4 P R E D G OVO R Pred petimi leti se je začela svetovna finančna kriza. Postala je gospodarska, socialna in finančna kriza. Toda Evropa se je uprla. Od takrat smo dosegli velik napredek. Sredi viharja smo morali ponovno zasidrati našo ladjo. To smo morali storiti skupaj in tudi smo storili skupaj, saj nihče ni mogel drugemu reči: „Vaš konec ladje tone.“ V včasih izjemno težavnih razmerah nam je uspelo krmariti naprej, ko je obstajala nevarnost, da bomo skrenili s prave poti. © Evropska unija Ponosen sem na to, kako se je Evropska komisija odzvala na krizo. S krizo smo se spoprijeli neposredno. Bili smo na čelu razvoja ustvarjalnega, inovativnega, kolektivnega in celovitega evropskega odziva, ki temelji na tesnejši integraciji. Postavljanje temeljev za prenovljeno Unijo stabilnosti in odgovornosti, rasti in solidarnosti je dolg, zapleten in včasih boleč proces. Toda počasi napredujemo na evropski in nacionalni ravni, napredujemo pri odpravljanju čezmernega državnega dolga, zmanjševanju neravnotežij in krepitvi ekonomskega upravljanja, pri izboljševanju finančnega nadzora in oblikovanju trajnostnega bančnega sektorja, pri izvajanju potrebnih strukturnih reform in izboljševanju naše konkurenčnosti in zaposlovanja. To počnemo, da bi lahko ohranili in okrepili naše evropsko socialno tržno gospodarstvo. Aktivno iščemo rešitve za težave, s katerimi se sooča današnja generacija mladih, da bi zagotovili svetlo prihodnost za državljane EU. Zato smo predlagali nov, v prihodnost usmerjen večletni finančni okvir, o katerem smo se pogajali in ga pomagali sprejeti. Čeprav je njegov celoten obseg manjši od prvotne želje Komisije, zajema pomembno povečanje proračuna za razvoj znanja in spretnosti ter raziskave in inovacije, ker smo trdno prepričani, da so naložbe v izobraževanje, usposabljanje, digitalno gospodarstvo in inovacije ključnega pomena za razvoj potenciala ljudi in sprostitev evropskega potenciala rasti. Nujno potrebno obravnavo brezposelnosti mladih smo premaknili na vrh evropske politične agende, na primer prek pobude za zaposlovanje mladih, ker si Evropa ne more privoščiti, da bi izgubila generacijo mladih, ki niso zaposleni, ne študirajo, se ne usposabljajo in ne opravljajo pripravništva. V letu 2013 smo videli, da so se naša prizadevanja začela obrestovati. Za Evropo je okrevanje povsem dosegljivo: gospodarstvo EU se je v drugem četrtletju izvleklo iz recesije, na splošno se razlike zmanjšujejo, evropski finančni trgi so bili uspešni, podpirajo pa jih okrepljeni makroekonomski podatki. Ob priznavanju že doseženega napredka pa se ne smemo slepiti glede prihodnjih nalog. Še vedno nas čaka veliko dela, da bi lahko naša gospodarstva ponovno odločno usmerili nazaj na vnaprej določeno pot, bistveno obrnili trend brezposelnosti, zagotovili pravilno delujočo ekonomsko in monetarno unijo z močnejšo socialno razsežnostjo ter okrepili demokratično legitimnost in odgovornost naše Unije. Dejstvo je, da so se naše države članice z reformami svojih gospodarstev strinjale z nadaljnjo združitvijo svoje suverenosti, za tako pomembno in daljnosežno novo gospodarsko in proračunsko usklajevanje pa sta potrebni legitimnost in odgovornost. Nazadnje bomo morali poglobiti politično unijo, ker bo trdnost naše ekonomske in monetarne unije na koncu odvisna od njene osnovne politične in institucionalne strukture. To zlasti velja za evrsko območje. 5 Toda bolj integriranega evrskega območja ne smemo doseči na račun vsega, kar smo dosegli skupaj, od enotnega trga do štirih svoboščin za ljudi, blago, storitve in kapital. Evropska unija mora ostati projekt za vse svoje članice – skupnost enakovrednih članic. Kot celota je močnejša pri ohranjanju celovitosti svojega enotnega trga, svoje valute, svojega članstva in svojih institucij. Evropa je v svetu najbolj vplivna in ima najboljše izhodišče za uresničevanje svojih interesov ter spodbujanje svojih vrednot, ko je najbolj povezana in govori z enim glasom. Močna, združena in odprta Evropa ostaja nepogrešljiv globalni partner tako za naše vzhodne in južne sosede kot za Bližnji vzhod in Južno Ameriko. Svet potrebuje Evropo, ki podpira odprta gospodarstva in zatira protekcionizem; Evropo, ki išče skupne rešitve za globalne težave, kot so podnebne spremembe; Evropo, ki varuje temeljne pravice najbolj ranljivih ljudi; Evropo, ki jo zaznamujejo tesneje povezane regije ter odprte in vključujoče družbe. Odrasla Evropska unija ne more shajati brez zrele demokratične razprave. Zato je Komisija sprejela številne pobude za spodbujanje razprave o naši prihodnosti, in sicer od dialogov z javnostjo v letu 2013, evropskem letu državljanov, do našega projekta „Nova zgodba Evrope“, priporočila za izboljšanje širše politične razprave in resnično demokratičnega značaja volitev v Evropski parlament. Nelson Mandela, ena največjih osebnosti našega časa, ki je preminil decembra 2013, je rekel: „Naša največja slava ni, da nikoli ne pademo, ampak da se po vsakem padcu poberemo.“ Te besede lepo povzemajo, kaj Evropa predstavlja: vero v napredek in ljudi. Evropa zavrača črnogledost. Predstavlja voljo do ukrepanja, krojenja naše usode in nenehnega spoprijemanja z izzivi. Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije – leto 2013 je celovit pregled, kako smo to dosegli v preteklem letu, in na kratko predstavlja, kako bomo to še naprej dosegali v letu 2014 in v naslednjih letih. José Manuel Barroso POGLAVJE 1 Na poti k politični uniji 8 S p l o Š n o p o r o Č i l o L 2 0 1 3 – p o g l a v j e 1 eta 2013 je Evropa začela premagovati finančno in gospodarsko krizo. Evropska unija se je v drugem četrtletju leta 2013, ko so reformna prizadevanja začela dosegati rezultate, izvila iz recesije. Začetno okrevanje je krhko in potrebnega je še veliko dela – zlasti v smeri zmanjšanja visoke stopnje brezposelnosti, še posebno med mladimi, in obnovitve dodeljevanja bančnih posojil gospodinjstvom in podjetjem –, da se to okrevanje okrepi, čeprav močna podpora Uniji in evru s strani političnih voditeljev in institucij EU, kot je Evropska centralna banka (ECB), že začenja prinašati rezultate. Poslanci Evropskega parlamenta glasujejo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu v Franciji. n a p o t i k p o l i t i Č n i u n i j i Na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji eu ni obravnavala le neposrednih težav, ki jih je povzročila kriza, temveč je nadalje vala tudi s pomembnim projektom obnove svoje ekonomske in finančne strukture. v zameno za reforme je bilo v podporo državam članicam v finančnih težavah uvedenih več programov, kar je privedlo do vzpostavitve evropskega mehanizma za stabilnost, tj. stalnega finančnega požarnega zidu. Da bi se spodbudila gospodarska rast in pre prečile prihodnje krize, se ekonomske in fiskalne politike precej tesneje usklajujejo na evropski ravni. vzporedno se gradi bančna unija s skupnim sistemom za nadzor in reševanje bank v evrskem območju, in sicer na podlagi pravil, ki so bila oblikovana in so odprta za vseh 28 držav članic. to je nujno potrebno, saj so, kot je jasno pokazala kriza, evropska gospodarstva v osnovi soodvisna. ta prizadevanja niso pomembna samo za evropo, ampak za ves svet. eu s svojimi 507 milijoni prebivalcev predstavlja 7,3 % svetovnega prebivalstva, njen bruto doma či proizvod (BDp) pa predstavlja več kot 23 % svetovnega BDp. Skupni BDp eu je večji, kot ga imajo Združene države amerike, in dvakrat večji od kitajskega. eu ima na voljo veliko sredstev, od odličnega človeškega kapitala do vrhunskih podje tij in najkakovostnejših visokošolskih institucij za raziskave in razvoj, ki privabljajo skoraj polovico svetovnih mednarodno mobilnih študentov. evropski model upravljanja združuje nacionalno suverenost in sodelovanje, tudi znotraj evropskih institucij, ter spodbuja politično povezovanje. evropski model je navdih za mnoge sosednje države. ta model še naprej tako kot v preteklosti dobro služi evropi, vendar se na podlagi iz kušenj, pridobljenih v krizi, še izboljšuje. Dejstvo, da je eu leta 2012 prejela nobelovo nagrado za mir, potrjuje dober zgled, ki ga v smislu sprave, miru in demokracije daje evropa. Če želi evropa svojo vodilno vlogo tudi ohraniti, je treba izboljšati upravljanje in zagotoviti, da institucije in odloča nje postanejo bolj demokratični in pregledni. to je nujno, saj se vedno več odločitev, ki neposredno vplivajo na vsakodnevno življenje državljanov, sprejema na evropski ravni. Države članice, tudi največje, se same niso več sposobne soočati z nekaterimi izzivi globaliziranega gospodarstva ali se nanje ustrezno odzvati. Z združevanjem suvere nosti so države članice močnejše in so lahko vplivnejše v svetu. gospodarsko povezovanje v evropi je edinstven proces. vzpostavitev ekonomske in monetarne unije je bila nedvomno eden glavnih mejnikov evropskega povezovanja. evro je eden od simbolov, ki opredeljujejo evropo doma in v svetu. kljub temu, da so bile nekatere izmed velikih teženj evropske in monetarne unije uresničene, pa je treba druge še vedno doseči. Cilj temeljnega odziva na krizo je bil ponovno vzpostaviti zaupanje v dosežke enotne ga trga in enotne valute, kar dokazuje, da sta slednja nepovratna. Medtem ko se osredotočamo na posamezne gospodarske in institucionalne reforme, moramo v mi slih trdno ohraniti večjo sliko; mobilizirati moramo politično voljo, da se naredi korak naprej na poti k dokončanju evropske in monetarne unije, kar bo na koncu privedlo do popolne politične unije. 9 10 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 1 Nadaljnja prizadevanja za povezovanje Dva dogodka v letu 2013 sta jasno pokazala, da sta kljub izzivom, ki jih prinaša kriza, eu in evrsko območje odločena, da si bosta nadalje prizadevala za tesnejše povezovanje. prvič, Hrvaška je 1. julija 2013 postala država članica, kar je močan znak upanja in zaupanja manj kot 20 let po koncu balkanskih vojn. Hrvaška je leta 2003 zaprosila za članstvo v eu in je od leta 2005 do leta 2011 de javno sodelovala v pogajanjih. voditelji eu in Hrvaške so decembra 2011 podpisali pristopno pogodbo. končno poročilo o napredku priprav Hrvaške na pristop (1), objav ljeno marca 2013, je potrdilo, da je Hrvaška pripravljena na pridružitev uniji. Hrvaška je imela v celotnem vmesnem obdobju do pristopa status dejavne opazoval ke v institucijah eu, kar ji je omogočilo, da se seznani z delovnimi metodami institucij in sodeluje v postopku odločanja. Komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle dviga zastavo Evropske unije pred novim predstavništvom Komisije v Zagrebu na Hrvaškem. n a p o t i k p o l i t i Č n i 11 u n i j i pristop je bil v Zagrebu, glavnem mestu Hrvaške, obeležen s slovesnostjo, ki so se je skupaj z več tisoč hrvaškimi državljani udeležili predsednik Martin Schulz v imenu evropskega parlamenta, predsednik Herman van rompuy v imenu evropskega sveta in predsednik josé Manuel Barroso v imenu evropske komisije, podpredsednica komi sije viviane reding in komisar Štefan Füle v imenu institucij eu ter predsednik ivo josipović in predsednik vlade Zoran Milanović v imenu Hrvaške. istočasno s pristopom so bili v Hiši evropske unije v središču Zagreba odprti novo predstavništvo evropske komisije in informacijske pisarne evropskega parlamenta. Drugič, evrsko območje se je pripravilo na pridružitev 18. članice, latvije, ki je s 1. ja nuarjem 2014 prevzela evro kot svojo valuto. priprave na prevzem evra so bile dokon čane leta 2013. latvija je marca uradno pozvala komisijo in eCB, naj pripravita kon vergenčni poročili, da se oceni, ali je država izpolnila gospodarska in pravna merila za prevzem evra, kot je opredeljeno v Maastrichtski pogodbi. v junijskem konvergenčnem poročilu komisije (2) je navedeno, da je latvija pripravlje na na prevzem evra. v konvergenčnem poročilu eCB (3) pa je navedeno, da je latvija, gledano v celoti, znotraj referenčnih vrednosti konvergenčnih meril, čeprav je dolgo ročna vzdržnost latvijske ekonomske konvergence še naprej zaskrbljujoča. priporočilo euroskupine z dne 21. junija je privedlo do podpore s strani evropskega sveta z dne 28. junija, pri čemer je Svet z uradno odobritvijo julija odprl pot latviji k prevzemu skupne valute, in sicer z začetkom leta 2014. Latvijski predsednik vlade Valdis Dombrovskis drži model evrskega kovanca ob slovesni obeležitvi pridružitve Latvije evrskemu območju s 1. januarjem 2014. 12 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 1 Razprava o prihodnosti Evrope Da bi začela javno razpravo, je evropska komisija leta 2012 v svojem načrtu za po globljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo (4) predstavila svoje ideje za prihod nost evrskega območja. v načrtu so navedeni politična vizija in konkretni predlogi, potrebni za podporo stabilnosti evra in eu kot celote, in sicer v kratko, srednje in dolgoročnem obdobju. ta celovit pristop k poglobitvi evrskega območja temelji na ključnih načelih: ▶ prvič, ukrepi za nadaljnje povezovanje bi morali biti v skladu z metodo Skupnosti izvedeni v okviru institucionalnega in pravnega okvira pogodb. ▶ Drugič, v celoti bi bilo treba izkoristiti potencial instrumentov na ravni eu, in ne le tiste, ki se uporabljajo samo v evrskem območju. ▶ tretjič, reforme bi bilo treba izvesti predvsem s sekundarno zakonodajo; spremembe pogodb bi prišle v poštev le, če bi bilo to nujno potrebno. vizija komisije vzpostavlja ravnotežje med povečanjem gospodarske in proračunske odgovornosti ter večjo solidarnostjo in finančno podporo. načrt navaja tudi, da bi moralo vsak prenos pooblastil na eu spremljati več demokratične legitimnosti in od govornosti na ravni eu. poleg tega ima načrt močno socialno razsežnost in zagotavlja, da eu hkrati napreduje na vseh navedenih področjih. podnaslov načrta je „Začetek evropske razprave“, ki se je leta 2013 tudi dejansko začela. poslanci evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov in vlad ter novinarji, akademiki in državljani so se maja 2013 zbrali na konferenci v Bruslju, da bi razpravljali o tem, kaj za državljane evrope pomenijo ideje iz načrta. evropski svet se je sestal na več zasedanjih, da bi razpravljal o skupnih načelih in predlogih za izgradnjo prave ekonomske in monetarne unije. Za pripravo temeljev za poglobljeno politično unijo, ki je končni cilj fiskalnega in go spodarskega povezovanja, je potrebna resnično vseevropska razprava. Demokratična legitimnost in odgovornost eu morata ustrezati njeni vedno večji vlogi in moči. Zato je predsednik Barroso v govoru o stanju v uniji v letu 2013 (5) potrdil svojo namero, da predstavi nadaljnje ideje o tem, kako pred volitvami v evropski parlament najbolje utrditi in poglobiti metodo Skupnosti. namen je določitev načel in usmeritev, ki so potrebni za pravo politično unijo, da bi se o njih lahko razpravljalo v resnično evropski razpravi. n a p o t i k p o l i t i Č n i 13 u n i j i Vključitev državljanov v razpravo v letu 2013 je eu v razpravo o prihodnosti evrope vključila tudi državljane. pravzaprav je bilo ob 20. obletnici uvedbe evropskega državljanstva z Maastrichtsko pogodbo leto 2013 imenovano za evropsko leto državljanov. Cilj je bil evropejcem omogočiti, da izvejo več o pravicah in možnostih, ki jih imajo zahvaljujoč državljanstvu eu. RAZPRAVA Z DRŽAVLJANI PO VSEJ EU Dialogi z državljani, organizirani v letu 2013 0 500 km Açores (PT) Madeira (PT) (FR) Reykjavík Guadeloupe (FR) Ísland Canarias (ES) København Nederland Bruxelles Warszawa Deutschland Berlin Polska Belgique Luxembourg Paris France Luxembourg Kyïv Česká republikaSlovensko Wien Ljubljana Zagreb Hrvatska Madrid Italia Sarajevo София Crna Priština Sofia GoraKosovo Podgorica *UNSCR 1244 Tiranë Skopje Città del Vaticano España București Tbilisi Haïastan Yerevan България Bulgaria Iran P.J.R.M. Shqipëria Ελλάδα Elláda Alger Rabat El Maghreb Sakartvelo Beograd Roma Lisboa Chișinău România Bosna i Hercegovina Srbija San Marino Portugal Moldova Bratislava Österreich Budapest Magyarország Slovenija Andorra Ukraïna Praha Schweiz Liechtenstein Bern Suisse Svizzera Monaco Qazaqstan Belarus' Amsterdam BelgiëBrussel Moskva Latvija Lietuva Vilnius R. Minsk Danmark Baile Átha Cliath Dublin El Djazâir Tunis Tounis La Réunion (FR) Rossija Eesti Rīga United Kingdom Guyane (FR) Brasil Tallinn Stockholm London Suriname Helsinki Helsingfors Sverige Oslo Éire Ireland Mayotte (FR) Suomi Finland Norge Martinique (FR) Ankara Türkiye Αθήνα Athína Valletta Malta Κύπρος Kýpros Λευκωσία Lefkosía Souriya Libnan Beyrouth Iraq Dimashq Dialog z državljani (september 2012–december 2013) Načrtovan dialog z državljani (december 2013–marec 2014) Virtualni dialog z državljani (16. januar 2014) Evropski dialog z državljani (27. marec 2014) leta 2012 se je začela vrsta dialogov z državljani, ki so se nadaljevali v letu 2013 in bodo potekali do marca 2014. Skupno bo v vseh državah članicah izvedenih približno 50 dogodkov, pri katerih bodo dejavno sodelovali predsednik komisije in večina komi sarjev. Številnih dialogov so se udeležili tudi nacionalni, regionalni in lokalni politiki ter poslanci evropskega parlamenta, kar ponazarja, da gre za širšo razpravo. Cilj je spodbuditi vzpostavitev pravega evropskega javnega prostora, v katerem se z evropskega vidika razpravlja o evropskih vprašanjih. 14 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 1 razprave potekajo v okviru treh glavnih tem: ▶ premagovanje gospodarske krize; ▶ državljanske pravice in druge neposredne skrbi; ▶ prihodnost evrope. Dialoge z državljani je v letu 2013 spremljalo na tisoče dogodkov, povezanih z evrop skim letom državljanov (za več podrobnosti glej poglavje 4). Govor podpredsednice Evropske komisije in komisarke za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding med pogovorom z državljani v mestu Solun v Grčiji. n a p o t i k p o l i t i Č n i u n i j i Nova zgodba za Evropo v zadnjih letih so novi izzivi močno zaznamovali evropski projekt, prepričanja državlja nov in družbene vrednote. treba je spet zbuditi zaupanje državljanov v evropo, da bodo nadaljevali projekt, ki ga je začelo šest držav pred več kot 60 leti v razdeljeni in razdejani evropi. vodilni motiv iz povojnega obdobja „s skupnim trgom do miru“ potrebuje novo „razli čico 2.0“, ki bo vzdržala preskus časa. nova vseobsegajoča zgodba naj bi opozorila na to, zakaj je bil proces evropskega povezovanja nujen odziv na drugo svetovno vojno in zakaj je danes še vedno pomemben. upoštevala naj bi spreminjajočo se stvarnost evropske celine in opozorila, da v eu ne gre samo za gospodarstvo in gospodarsko rast, ampak tudi za kulturno enotnost in skupne vrednote v globaliziranem svetu. „nova zgodba za evropo“ je projekt, ki ga je predlagal evropski parlament in izvaja komisija v odgovor na poziv predsednika Barrosa po „trdnejši in boljši evropi“, ki ga je izrekel v govoru o stanju v uniji leta 2012. Cilj te pobude je umetnike, pisatelje, filozo fe, znanstvenike in kulturnike pozvati, naj se pridružijo razpravi in izdelajo vizijo evrope, ki bo evropske državljane ponovno povezala pri izgradnji evropske unije v sedanjosti in prihodnosti. predsednik Barroso je v svojem govoru o stanju v uniji v letu 2013 odprto pozval, naj se „vsi, ki jim je mar za evropo, ne glede na njihovo politično ali ideološko prepričanje in ne glede na to, od kod prihajajo, zavzamejo za evropo“. projekt „nova zgodba za evropo“ je predsednik Barroso začel aprila 2013. Za njegovo izvajanje je komisija ustanovila usmerjevalno skupino, ki bo različne prispevke zbrala v končni dokument. julija je varšava gostila prvi zbor pod naslovom „novi načini raz mišljanja za evropo“. Decembra mu je sledil zbor v Milanu, obeh pa se je udeležil ustrezni predsednik države ali vlade. v začetku leta 2014 jima bo sledil tretji in zadnji tak zbor. 15 16 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 1 Priprave na volitve v Evropski parlament leta 2014 vključevanje državljanov v središče razprav je služilo tudi za pripravo podlage za vo litve v evropski parlament leta 2014. te volitve bodo posebne iz dveh razlogov. prvič, to bodo prve volitve v skladu z določbami lizbonske pogodbe, ki krepi vlogo državljanov eu kot političnih akterjev v eu. prav tako krepi pooblastila parlamenta, s čimer utrjuje njegovo vlogo sozakonodajalca in mu nalaga dodatne odgovornosti, vključno s pravico do izvolitve predsednika komisije na podlagi predloga evropskega sveta, ob upoštevanju rezultatov evropskih volitev. Drugič, prihajajoče volitve so ključnega pomena za opredelitev prihodnjega razvoja evrope. Zaradi korenitih sprememb, ki so se začele med krizo, se je eu znašla na razpotju. volitve v evropski parlament zagotavljajo platformo za državljane, da se lahko odločijo, v katero smer naj se unija razvija in kakšno evropo si želijo v prihodnje. komisija je v okviru priprav na parlamentarne volitve in izbor predsednika komisije objavila sporočilo (6) in priporočilo (7), v katerih na podlagi naslednjih ukrepov poziva k močnejšim povezavam med državljani in eu: ▶ nacionalne politične stranke morajo pred in med volitvami pojasniti, s katero evropsko politično stranko so povezane; ▶ države članice bi se morale dogovoriti o enotnem datumu evropskih volitev; ▶ politične stranke morajo oznaniti, katere kandidate podpirajo za predsednika komisije; ▶ politične stranke morajo med kampanjo volivce obvestiti o svojem kandidatu za predsednika komisije in njegovem programu. parlament je te predloge sprejel julija 2013, pri čemer je bil za datum volitev določen čas med 22. in 25. majem 2014. n a p o t i k p o l i t i Č n i u n i j i OPOMBE (1) Sporočilo komisije – poročilo o napredku priprav Hrvaške na pristop (CoM(2013) 171). (2) poročilo komisije – konvergenčno poročilo o latviji za leto 2013 (CoM(2013) 341). (3) poročilo evropske centralne banke – konvergenčno poročilo, junij 2013 (https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/ conrep/cr201306sl.pdf). (4) Sporočilo komisije – načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo – Začetek evropske razprave (CoM(2012) 777). (5) http://europa.eu/rapid/pressrelease_SpeeCH13684_sl.htm (6) Sporočilo komisije – priprava evropskih volitev leta 2014: nadaljnja krepitev demokratične in učinkovite izvedbe evropskih volitev (CoM(2013) 126). (7) priporočilo komisije o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v evropski parlament (ul l 79, 21.3.2013). FOTOGRAFIJE evropska unija: str. 8, 10, 11, 14 17 POGLAVJE 2 Na poti k ekonomski, fiskalni in bančni uniji 20 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 L eta 2013 se je nadaljevala pomembna preobrazba ekonomskega in proračunskega usklajevanja v EU, kar dokazuje, da EU uvaja trajne spremembe in obravnava resne proračunske in strukturne težave, ki so se nakopičile v zadnjem desetletju ali več. Tretji evropski semester – celostni cikel EU za gospodarsko in proračunsko usklajevanje – je omogočil celovito in pravočasno ocenjevanje ekonomskih politik držav članic, in sicer ob ustreznem upoštevanju soodvisnosti in učinka prelivanja med državami. Poleg tega je uvedba zakonodajnega dvojčka okrepila proračunski nadzor v evrskem območju. Države članice so leta 2013 trdo delale, da bi obvladale javne finance, pri čemer jim je uspelo splošni proračunski primanjkljaj, ki je višek dosegel leta 2009, zmanjšati za polovico. Začele so izvajati tudi strukturne reforme – temeljne gospodarske reforme pokojninskih in davčnih sistemov, delovnega prava ali trgov proizvodov in storitev. Te so spremenile način, kako gospodarstva delujejo, in lahko okrepijo potencial držav članic za rast in ustvarjanje delovnih mest. Irska je bila prva država, ki je decembra 2013 zaključila program ekonomskega prilagajanja. Poleg okrepljenih kapitalskih zahtev za banke, ki bodo začele veljati 1. januarja 2014, je EU znatno napredovala v smeri dokončanja bančne unije v evrskem območju, da bi se povečala finančna stabilnost in zaščitili interesi davkoplačevalcev. Bančna unija je odprta za vse države članice, tudi za države zunaj evrskega območja. Začarani krog, v katerem si države in njihove banke medsebojno povečujejo težave, je mogoče uspešno prekiniti le s skupnim sistemom. Eden od glavnih stebrov bančne unije, tj. enotni mehanizem nadzora (Single Supervisory Mecha nism – SSM), je bil dogovorjen leta 2013 in bo postal popolnoma operativen leta 2014. Dopolnil ga bo drugi steber, tj. enotni mehanizem za reševanje (Single Resolution Mechanism – SRM), o katerem sta Parlament in Svet sprejela svoja stališča decembra 2013 z namenom hitrih tristranskih pogajanj leta 2014. Ta dva mehanizma, ki temeljita na enotnem pravilniku o bančništvu, skupnem vsem 28 državam članicam EU, bosta povečala stabilnost bank in v prihodnje odpravila možnost, da račune bank v težavah poravnavajo davkoplačevalci. Zastave pred zgradbo Evropske komisije Berlaymont v Bruslju v Belgiji pozdravljalo vstop Latvije v evrsko območje. n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i 21 u n i j i Krepitev evropskega ekonomskega upravljanja in evropske agende za rast Evropski semester ključni instrument sistema evropske unije za ekonomsko upravljanje je evropski se mester, ki se je leta 2013 izvajal že tretje leto. postopek semestra zagotavlja tesno usklajevanje proračunskih politik držav članic v okviru pakta za stabilnost in rast ter ekonomskih politik držav članic v skladu s strategijo evropa 2020, tj. dolgoročnim načrtom eu za rast in delovna mesta. OKTOBER SEPTEMBER AVGUST JULIJ JUNIJ MAJ APRIL PPD Končni podatki Eurostata o dolgu in primanjkljaju EVROPSKI SVET Voditelji EU na podlagi letnega pregleda rasti sprejmejo ekonomske prioritete EVROPSKI SVET Voditelji EU odobrijo končne PPD Ekonomski dialog o Evropskem svetu in letnem pregledu rasti Obmoje EVRA Ekonomski dialog o PPD PPD Ekonomski dialog o letnem pregledu rasti LPR IZVAJANJE Države članice predložijo programe stabilnosti ali konvergenčne programe (o proračunskih politikah) ter nacionalne reformne programe (o ekonomskih politikah) LPR IZVAJANJE Države članice sprejmejo svoje proračune SVET Nacionalni ministri razpravljajo o PPD PPD SVET Nacionalni ministri sprejmejo sklepe o LPR in PMO LPR PP LPR EVROSKUPINA Finančni ministri razpravljajo o mnenju Evropske komisije glede osnutkov proračunskih načrtov LPR Obmoje EVRA PMO DRŽAVE ČLANICE PMO PRORAČUNI Mnenje Komisije o osnutkih proračunskih načrtov Obmoje EVRA EVROPSKI PARLAMENT Zimska gospodarska napoved PMO EVROPSKA KOMISIJA EVROPSKI SVET/SVET Obmoje EVRA MAREC Začasni Pomladanska gospodarska podatki napoved Eurostata o dolgu in primanjkljaju PRILAGOJENI NASVETI PODROBNA ANALIZA Komisija pripravi Komisija objavi priporočila za poglobljene posamezno preglede držav državo glede z morebitnimi proračunske, makroekonomskimi ekonomske in neravnotežji socialne politike Jesenska gospodarska napoved SPLOŠNE PRIORITETE Komisija objavi letni pregled rasti in poročilo o mehanizmu opozarjanja FEBRUAR JANUAR DECEMBER NOVEMBER POSTOPEK EVROPSKEGA SEMESTRA LPR: letni pregled rasti (opredelitev splošnih ekonomskih prioritet EU). PMO: poročilo o mehanizmu opozarjanja (sistem preverjanja in odkrivanja gospodarskih tveganj). PPD: priporočila za posamezne države. PČP: postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. PP: poglobljen pregled. Program ekonomskega partnerstva: načrt najpomembnejših strukturnih reform, ki so potrebne za trajnostno odpravo primanjkljaja. IZVAJANJE Države članice predložijo osnutke proračunskih načrtov in programe ekonomskega partnerstva (samo države s čezmernim primanjkljajem) 22 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 namen evropskega semestra je: ▶ opredeliti glavne ekonomske in socialne izzive za eu in evrsko območje, ki izražajo vedno večjo medsebojno odvisnost držav članic; ▶ oceniti napredek politike in zgodaj odkriti nove izzive politike ter s priporočili za posamezne države (country-specific recommendations – CSr) usmerjati države članice pri izvajanju politik na načine, ki pripomorejo k prilagajanju in trajnostni rasti eu, ter tako zagotavljati delovna mesta in spodobne življenjske standarde za vse. na podlagi smernic komisije iz letnega pregleda rasti za leto 2013 je evropski svet na zasedanju marca 2013 določil prednostne naloge v okviru vseevropskih reform za naslednje leto. te prednostne naloge ostajajo nespremenjene glede na prejšnje leto, deloma zato, ker pomembni gospodarski izzivi zahtevajo trajno pozornost politike, predvsem pa zato, ker je dokazano, da strategija eu deluje. prednostne naloge so: ▶ izvajanje diferencirane in rasti prijazne fiskalne konsolidacije; ▶ obnovitev normalnega posojanja gospodarstvu; ▶ spodbujanje rasti in konkurenčnosti za danes in jutri; ▶ spopadanje z brezposelnostjo in socialnimi posledicami krize; ▶ posodobitev javne uprave. Podpredsednik Evropske komisije in komisar za ekonomske in monetarne zadeve Olli Rehn na razpravi o evropskem semestru v Evropskem parlamentu v Strasbourgu v Franciji. n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i 23 u n i j i Priporočila za posamezne države Države članice so se med letom 2013 pri oblikovanju ekonomskih in fiskalnih načrtov ravnale po navedenih prednostih nalogah. aprila so predložile svoje srednjeročne proračunske načrte (programi za stabilnost ali za konvergenco) in načrtovane gospo darske reforme (nacionalni programi reform) v oceno komisiji. na podlagi celovite analize, ki je zajela fiskalne, makroekonomske in strukturne politike, je komisija konec maja posameznim državam predložila konkretne politične nasvete oziroma CSr. Dr žave članice so obravnavale ta CSr, ki so bila pozneje potrjena na junijskem zasedanju evropskega sveta in sprejeta na julijskem zasedanju Sveta evropske unije. Države članice so torej prejele politične nasvete pred dokončnim oblikovanjem osnutkov dr žavnih proračunov in načrtov reform za leto 2014. komisija pozorno spremlja izvajanje CSr v drugi polovici leta 2013. poleg tega je sprejela ukrepe za zagotovitev, da kohe zijska politika eu dopolnjuje fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme, tako da podpira naložbe v rast in delovna mesta ter izvajanje CSr. PRIPOROČILA ZA POSAMEZNE DRŽAVE PO DRŽAVAH ČLANICAH BELGIJA BOLGARIJA ČEŠKA DANSKA NEMČIJA ESTONIJA ŠPANIJA FRANCIJA ITALIJA CIPER LATVIJA LITVA LUKSEMBURG MADŽARSKA MALTA NIZOZEMSKA AVSTRIJA POLJSKA SLOVENIJA SLOVAŠKA FINSKA ŠVEDSKA ZDRUŽENO KRALJESTVO Izobraževanje Prožna varnost na trgu dela Mehanizem določanja plač Aktivna politika trga dela TRG DELA Udeležba na trgu dela Učinkovita raba virov Raziskave in razvoj ter inovacije Javne storitve in ureditev Konkurenca v sektorju storitev REFORME ZA POVEČANJE RASTI Mrežne gospodarske panoge Dostop do financiranja Stanovanjski trg Bančništvo FINANČNI SEKTOR Obdavčevanje Fiskalni okvir Pokojninski in zdravstveni sistemi Zdrave javne finance JAVNE FINANCE 24 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 Ocena osnutkov proračunskih načrtov za evrsko območje maja 2013 je začel veljati proračunski zakonodajni dvojček za evrsko območje. prvi konkreten primer izvajanja novih pravil je bil zabeležen oktobra 2013, ko so države članice iz evrskega območja predložile osnutke nacionalnih proračunskih načrtov v pregled komisiji. Splošna ocena teh proračunskih načrtov, ki jo je komisija objavila 15. novembra, je bila razmeroma pozitivna. večina načrtov je bila na splošno v skladu z zavezami držav članic iz evrskega območja glede dolga in primanjkljaja, vključno z državami, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem (okrepljen sistem spremljanja eu za države s primanjkljajem, večjim od 3 % bDp). v nekaterih državah pa je komisija ugotovila, da je bilo malo manevrskega prostora. mnenja komisije in osnutke proračunskih načrtov so natančno pregledali in obravnava li finančni ministri euroskupine v novembru. ugotovili so, da je bilo v primeru številnih držav prisotno tveganje glede skladnosti s pravili iz pakta za stabilnost in rast, vendar so pokazali popolno zavezanost obravnavanju tega tveganja. Dogovorjeno je bilo, da se morajo države članice osredotočiti na kakovost in sestavo kakršnih koli nadaljnjih fiskalnih prilagoditev za zagotovitev, da te prilagoditve čim bolj spodbujajo rast. Začetek veljavnosti „dvojčka“ uredbi, ki sestavljata „dvojček“ (1), dopolnjujeta pakt za stabilnost in rast, vendar se uporabljata samo za države članice evrskega območja. veljati sta začeli 30. maja 2013, prvič pa sta se uporabili z začetkom novega evropskega semestra jeseni. obravnavata potrebo po okrepljenem proračunskem usklajevanju, ki izhaja iz tesne medsebojne povezanosti držav članic monetarne unije. eden od najpo membnejših vidikov v zvezi s tem je ta, da evropska komisija ocenjuje osnutke nacionalnih proračunskih načrtov in po potrebi oblikuje priporočila. poleg tega vzpostavljata okvir unije za obravnavanje držav s finančnimi težavami. „Dvojček“ vključuje zaveze iz pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju ekonomske in monetarne unije v pravo eu. glavne značilnosti „dvojčka“ so: 1. strožje spremljanje in večje usklajevanje proračunske politike v evrskem ob močju, vključno s skupno oceno osnutkov proračunskih načrtov jeseni in stal nim nadzorom čezmernih primanjkljajev v evrskem območju; 2. večanje odgovornosti in dolžnosti v okviru nacionalne politike. v zvezi s tem bodo nacionalne neodvisne napovedi oblikovale podlago za nacionalne prora čune, s čimer se bosta povečali zanesljivost in verodostojnost, nacionalne ne odvisne institucije pa bodo spremljale skladnost z nacionalnimi fiskalnimi pra vili, s čimer se bo okrepila odgovornost za evropske proračunske zaveze; 3. vključevanje načel spremljanja, ki se uporabljajo pri dodeljevanju finančne po moči, v okvir unije. S tem se vzpostavlja nov okrepljen nadzor, ki uvaja natanč nejše spremljanje kot v običajnih postopkih nadzora, kar pomeni, da se obve znosti držav v okviru programa makroekonomskega prilagajanja vključijo v okvir eu in da se uvede režim za nadzor po koncu programa. n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i u n i j i Zgodnje odkrivanje ekonomskih tveganj postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, ki se je začel izvajati leta 2011, zagotavlja stalno analizo ekonomskih politik vseh 28 držav članic vse leto, kar omo goča, da se tveganja, kot so baloni, ki so nastali na nepremičninskih trgih ali zmanj šanje konkurenčnosti, odkrijejo zgodaj, preden se razvijejo v težavo širšega gospodar stva in drugih držav članic. Spremljanje poteka na podlagi pregleda statističnih kazalnikov, ki je vsako jesen ob javljen v poročilu o mehanizmu opozarjanja. po potrebi se naknadno izvede bolj po globljena analiza. komisija je leta 2013 sklenila, da so države članice napredovale pri odpravljanju ne ravnovesij, ki so se nakopičila pred krizo. Številne države članice so zmanjšale svoje primanjkljaje in bistveno izboljšale stroškovno konkurenčnost. vendar je potreben nadaljnji napredek za zmanjšanje čezmernega dolga in izboljšanje neto stanja med narodnih naložb večine zadolženih držav. komisija je v poročilu o mehanizmu opozar janja za leto 2014 (2), ki je bilo objavljeno novembra 2013, priporočila poglobljen pregled razvoja dogodkov v 16 državah članicah z različnimi makroekonomskimi izzi vi in morebitnimi pomanjkljivostmi, ki bi lahko imeli učinek prelitja na preostalo evrsko območje in širšo eu. podrobni pregledi za posamezne države bodo zaključeni spomla di 2014, tako da bo imela komisija čas za razmislek, ali naj v poznejših CSr predlaga kakršen koli poseben ukrep kot del cikla evropskega semestra. Gospodarske prednostne naloge po letu 2013 v okviru letnega pregleda rasti je bilo ugotovljeno, da bo leta 2014 največji izziv unije in njenih držav članic ohranjati in spodbujati oživitev gospodarstva, ki se je za čela leta 2013. letni pregled rasti je pokazal, da so države članice napredovale pri izvajanju petih prednostnih nalog, ki so bile opredeljene leta 2013, in so začele odprav ljati neravnovesja, ki so se razvila pred krizo. Znake gospodarskega okrevanja bi torej morali vzeti kot spodbudo za odločno nada ljevanje prizadevanj in se izogniti tveganju zaostajanja, samozadovoljstva ali „utruje nosti od reform“. upoštevanje poštenosti in jasnost v zvezi s cilji, ki jih je treba doseči, bosta bistvena za zagotovitev, da prizadevanja na nacionalni in evropski ravni prine sejo konkretne srednjeročne in dolgoročne rezultate ter da jih državljani sprejemajo. 25 26 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 Evropski mehanizem za stabilnost prvo polno leto delovanja evropskega mehanizma za stabilnost (European Stability Mechanism – eSm) je bilo leto 2013. ta mehanizem je ključni dejavnik za zaščito fi nančne stabilnosti v evrskem območju. eSm, katerega posojilna zmožnost znaša 500 milijard eur, je ključen finančni varovalni ukrep za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam iz evrskega območja, ki se soočajo s finančnimi težavami ali jim takšne težave grozijo. eSm je že zagotovil finančno pomoč Španiji pri dokapitalizaciji njenega finančnega sektorja in Cipru za pomoč pri izvajanju programa makroekonom skega prilagajanja. programi za irsko, grčijo in portugalsko so se še naprej skupno fi nancirali iz evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (European Financial Stabilisation Mechanism – efSm), evropskega instrumenta za finančno stabilnost (European Financial Stability Facility – efSf) in mednarodnega denarnega sklada (mDS). vzpostavitev eSm ni samostojen odziv na krizo državnega dolga, temveč dopolnjuje sklop reform, ki se izvajajo na nacionalni ravni, na ravni evrskega območja in ravneh eu. prizadevanja držav članic v zvezi s fiskalno konsolidacijo in strukturnimi reforma mi kot tudi pobude eu in medvladne pobude, kot so okrepljen pakt za stabilnost in rast, pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (vključno s fiskalnim paktom), evropski semester ter bančna unija, so ključnega pomena pri odpravljanju razlogov za krizo in preprečevanju morebitnih kriz v prihod nosti. kadar pa država članica iz evrskega območja potrebuje finančno pomoč, ima eSm zmožnost in sredstva, da deluje kot finančni varovalni ukrep in uporabi posojilni instrument, ki bo premostil finančne potrebe zadevne države, dokler ne bo ponovno vzpostavljen trg državnih obveznic. Da bi izpolnil svoj namen, eSm zbira sredstva z izdajanjem instrumentov denarnega trga ter srednjeročnih in dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev z zapadlostjo do 30 let. izdaje eSm podpirata vplačani kapital v znesku 80 milijard eur in zaveza držav članic eSm, da zagotovijo svoj prispevek k odobrenemu delniškemu kapitalu eSm. EVROPSKI MEHANIZEM ZA STABILNOST V ŠTEVILKAH Kapital na vpoklic iz držav članic evrskega območja 620 milijard EUR Delniški kapital 700 milijard EUR Vplačani kapital 80 milijard EUR Vir delniškega kapitala zagotavlja posojilno zmožnost 500 milijard EUR n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i 27 u n i j i Socialna razsežnost ekonomske in monetarne unije v sporočilu komisije o krepitvi socialne razsežnosti emu (3) je predlagano oblikovanje nove preglednice petih ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov za pomoč pri odkrivanju glavnih zaposlitvenih in socialnih izzivov v emu, ki jih je treba obravnavati v skupnem interesu, in pri opozarjanju nanje. kazalniki so: brezposelnost; brezposel nost mladih in stopnja neaktivnosti; bruto razpoložljiv dohodek gospodinjstev; stopnja tveganja revščine in dohodkovna neenakost (razmerje med 20 % najvišjih dohodkov in 20 % najnižjih dohodkov). preglednica je bila vključena v paket letnega pregleda rasti za leto 2014 (skupno poročilo o zaposlenosti) in bo prispevala k postopku evrop skega semestra, tako da bo morda prispevala k oblikovanju CSr, vendar brez sankcij. PREGLED REZULTATOV ZADNJEGA FLASH EUROBAROMETRA (FL 386) V 17 DRŽAVAH EVRSKEGA OBMOČJA 57 % (+ 2 %) državljanov eu, ki živijo v evrskem območju, enotno valuto ocenjuje pozitivno. leta 2011 je znašal delež teh državljanov 56 %; ta številka se je potem zmanjšala za 1 odstotno točko v letu 2012, in sicer na 55 %, ter zdaj znaša do 57 %. % FL386 10/2013 FL362 10/2012 FL335 11/2011 FL306 10/2010 FL279 10/2009 FL251 7/2008 FL216 8/2007 FL193 9/2006 FL175 10/2005 FL165 11/2004 FL153 11/2003 11/2002 FL139 70 60 50 40 30 20 10 0 28 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 Finančna pomoč: podrobnosti o programih za Irsko, Grčijo, Španijo, Ciper in Portugalsko Irska irska je bila prva država, ki je decembra 2013 uspešno zaključila program ekonom skega prilagajanja. Dogovor o programu je bil uradno sklenjen decembra 2010. vključeval je skupni finančni paket v znesku 85 milijard eur in zajemal obdo bje 2010–2013. Olli Rehn, podpredsednik Komisije, pristojen za ekonomske in monetarne zadeve ter evro, je dejal: „Uspešen zaključek irskega programa je jasen znak, da je naš skupen odziv na krizo obrodil rezultate.“ irska je 21. novembra 2010 eu in mDS uradno zaprosila za finančno pomoč. program ekonomskega prilagajanja za irsko je vključeval prispevke eu/efSm (22,5 milijar de eur), držav članic evrskega območja/efSf (17,7 milijarde eur), dvostranske pri spevke Združenega kraljestva (3,8 milijarde eur), Švedske (0,6 milijarde eur) in Danske (0,4 milijarde eur) ter sredstva iz mDS (22,5 milijarde eur). poleg tega je prispevala tudi irska prek denarnih rezerv državne blagajne in naložb nacionalnega rezervnega pokojninskega sklada. Cilji programa so bili: ▶ takojšnja okrepitev in celovita prenova bančnega sektorja; ▶ ambiciozna fiskalna prilagoditev za ponovno vzpostavitev fiskalne vzdržnosti in odprava čezmernega primanjkljaja do leta 2015; ▶ reforme za povečanje rasti, zlasti na trgu dela, da bi se ponovno omogočila zanesljiva in trajnostna rast. ZNESKI IZPLAČIL ZA IRSKO, V MILIJARDAH EUR pregled Datum efSf efSm mDS Dvostranski prispevki Skupaj 1. Q1 2011 3,6 8,4 5,8 0,0 17,8 2. Q2 2011 0,0 3,0 1,4 0,0 4,4 3. Q3 2011 3,0 2,5 1,5 0,5 7,4 4. Q4 2011 2,7 1,5 3,9 0,5 8,6 5. Q1 2012 2,8 3,0 3,2 0,7 9,7 6. Q2 2012 0,0 2,3 1,5 0,5 4,2 7. Q3 2012 0,0 1,0 0,9 0,7 2,6 8. Q4 2012 0,8 0,0 0,9 0,5 2,2 9. Q1 2013 1,6 0,0 1,1 0,7 3,43 10. Q2 2013 1,0 0,0 1,0 0,5 2,4 11. Q3 2013 2,3 0,0 0,76 0,25 3,31 12. Q4 2013 0,0 0,8 0,6 0,0 1,4 17,7 22,5 22,5 4,8 67,5 Skupna izplačila nekatere številke so bile zaokrožene in zato skupni zneski morda ne predstavljajo natančne vsote vrstic in stolpcev. n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i u n i j i Irska zaključi program finančni ministri iz evrskega območja so decembra 2013 potrdili dvanajsti in končni pregled irskega programa prilagajanja. potrditev je temeljila na osnutku poročila komisije o skladnosti, ki je bil objavljen novembra 2013. komisija je pod prla odločitev irske vlade, da bo decembra v skladu z načrti zaključila program prilagajanja brez vnaprej določenega preventivnega kreditnega programa. euro skupina je irske organe pohvalila za zanesljivo izvedbo programa in navedla, da bližajoči se zaključek irskega programa dokazuje, da strategija eu za odzivanje na krizo prinaša rezultate. končna izplačila irski s strani efSf, efSm in mDS so v teku. IRSKO GOSPODARSTVO OKREVA elementi povpraševanja bDp (leva os), rast v realnem bDp (desna os) – 0,15 –6 % – 0,20 –8 % 2013 (ocena) 2014 (napoved) 2015 (napoved) –4 % 2012 – 0,10 2011 –2 % 2010 – 0,05 2009 0% 2008 0 2007 2% 2006 0,05 2005 4% 2004 0,10 2003 6% 2002 0,15 Uvoz Izvoz Naložbe Javna poraba Zasebna poraba Rast BDP (lestvica na desni strani) FISKALNA PRILAGODITEV NA IRSKEM POTEKA % BDP 10 10 5 8 0 6 4 –5 2 – 10 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Osnovni javnofinančni primanjkljaj (1) Nominalne zgornje meje primanjkljaja v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem – 15 2009–2013 0 Prihodki od davkov (3) Drugi prihodki Sredstva za zaposlene Socialni transferji Izdatki za obresti Kapitalski izdatki Drugi izdatki Delež sprememb primanjkljaja (4) Odstotne točke BDP 2007–2009 12 (1) Osnovni javnofinančni primanjkljaj izključuje ukrepe finančnega sektorja, ki povečujejo primanjkljaj. (2) Prihodki od davkov vključujejo neposredne in posredne davke ter socialne prispevke. (3) Negativni predznak pomeni povečanje javnofinančnega primanjkljaja. 29 30 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 Grčija Države članice evrskega območja in mDS od maja 2010 zagotavljajo grčiji, kjer so se pogoji državnega financiranja izrazito poslabšali, finančno pomoč v okviru instrumen ta posojil. Cilj je podpreti prizadevanja grške vlade za ponovno vzpostavitev fiskalne vzdržnosti in izvajanje strukturnih reform, da bi se izboljšala konkurenčnost gospodar stva in s tem postavili temelji za trajnostno gospodarsko rast. finančni ministri iz evrskega območja so 14. marca 2012 odobrili financiranje druge ga programa ekonomskega prilagajanja za grčijo. Države članice evrskega območja in mDS so za obdobje 2012–2014 namenili neizplačane zneske iz prvega programa (instrument posojil grčiji) in dodatnih 130 milijard eur. medtem ko je financiranje prvega programa temeljilo na dvostranskih posojilih, je bilo dogovorjeno, da bo – kar zadeva države članice evrskega območja – drugi program financiran iz efSf, ki je popolnoma operativen od avgusta 2010. Zagotovljena finančna pomoč drugega programa do konca leta 2014 znaša skupaj 164,5 milijarde eur. od tega zneska je evrsko območje namenilo zneske v višini do 144,7 milijarde eur, zagotovljene prek efSf, medtem ko je mDS prispeval 19,8 mili jarde eur. to je del štiriletnega dogovora v višini 28 milijard eur v okviru instrumen ta za povečanje sredstev za grčijo, ki ga je mDS odobril marca 2012. poleg tega je bilo ob začetku izvajanja drugega programa sklenjeno, da bi bilo treba za izboljšanje vzdržnosti zadolževanja grčije vključiti zasebni sektor. visoka udeležba pri ponudbi grčije za izmenjavo dolga spomladi 2012 je k temu pomembno prispeva la. od skupaj 205,6 milijarde eur v obveznicah, upravičenih do ponudbe za izmenjavo, je bilo izmenjanih približno 197 milijard eur ali 95,7 %. ZNESKI IZPLAČIL ZA GRČIJO, V MILIJARDAH EUR izplačila Datum efSf mDS Skupaj 1 marec–junij 2012/1 74 1,6 75,6 2.1 december 2012/2 34,3 – 34,3 2.2 januar 2013/3 7,2 – 7,2 2.3 januar 2013 2,0 3,24 5,24 2.4 februar 2013 2,8 – 2,8 2.5 maj 2013 2,8 – 2,8 3.1 maj 2013/4 4,2 1,74 5,94 3.2 junij 2013 3,3 – 3,3 4.1 julij 2013/5 2,5 1,8 4,3 133,1 8,38 141,48 Skupna izplačila nekatere številke so bile zaokrožene in zato skupni zneski morda ne predstavljajo natančne vsote vrstic in stolpcev. n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i 31 u n i j i Portugalska Dogovor o programu ekonomskega prilagajanja za portugalsko je bil sklenjen maja 2011. vključuje skupni finančni paket v znesku 78 milijard eur in zajema obdo bje od leta 2011 do sredine leta 2014. portugalska je 7. aprila 2011 eu, države članice evrskega območja in mDS zaprosila za finančno pomoč. program ekonomskega prilagajanja za portugalsko vključuje skupni finančni paket v znesku 78 milijard eur (eu/efSm – 26 milijard eur; evrsko območje/efSf – 26 milijard eur; mDS – približno 26 milijard eur). Zajema reforme za spodbuditev rasti in delovnih mest, fiskalne ukrepe za zmanjšanje javnega dolga in primanjkljaja ter ukrepe za zagotovitev stabilnosti finančnega sektorja države. Cilji programa so: ▶ strukturne reforme za povečanje potencialne rasti, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje konkurenčnosti; ▶ strategija za fiskalno konsolidacijo, ki je podprta s strukturnimi fiskalnimi ukrepi in večjim fiskalnim nadzorom nad javnozasebnimi partnerstvi in podjetji v državni lasti ter katere cilj je srednjeročno znatno zmanjšati delež bruto javnega dolga glede na bDp in primanjkljaj pod 3 % bDp do leta 2014; ▶ strategija za finančni sektor, ki temelji na dokapitalizaciji in zmanjšanju finančnega vzvoda ter vključuje prizadevanja za zaščito finančnega sektorja pred neurejenim zmanjševanjem finančnih vzvodov na podlagi tržnih mehanizmov, podprtih z varovalnimi ukrepi. ZNESKI IZPLAČIL ZA PORTUGALSKO, V MILIJARDAH EUR pregled Datum efSf efSm mDS Skupaj Odobritev Q2 2011 5,9 6,5 6,3 18,7 1. Q3 2011 0,0 7,6 4,0 11,6 2. Q4 2011 3,7 1,5 2,9 8,1 3. Q1 2012 5,2 4,5 5,2 14,9 4. Q2 2012 2,6 0,0 1,4 4,0 5. Q3 2012 0,8 2,0 1,5 4,3 6. Q4 2012 0,8 0,0 0,9 1,7 7. Q1 2013 2,1 0,0 0,7 2,8 8. (*) Q2 2013 1,8 0,0 1,0 2,8 9. (*) Q3 2013 1,9 0,0 0,9 2,8 10. Q4 2013 – – – 0,0 11. Q1 2014 – – – 0,0 12. Q2 2014 – – – 0,0 24,8 22,1 24,8 71,7 Skupna izplačila nekatere številke so bile zaokrožene in zato skupni zneski morda ne predstavljajo natančne vsote vrstic in stolpcev. (*) 8. in 9. pregled sta bila združena. 32 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 Ciper Dogovor o programu ekonomskega prilagajanja za Ciper je bil uradno sklenjen maja 2013. njegov cilj je odločno obravnavati finančne, fiskalne in strukturne izzive, s katerimi se sooča gospodarstvo, in bi moral Cipru ponovno omogočiti trajnostno rast. potem ko je Ciper 25. junija 2012 zaprosil za pomoč, so komisija, evropska centralna banka (eCb) in mDS 2. aprila 2013 sklenili dogovor s ciprskimi organi o programu ekonomskega prilagajanja za obdobje 2013–2016. finančni paket bo zajemal do 10 milijard eur, od katerih bo eSm zagotovil do 9 milijard eur, mDS pa bo predvidoma prispeval približno 1 milijardo eur. Cilji programa so: ▶ ponovna vzpostavitev stabilnosti ciprskega bančnega sektorja ter obnovitev zaupanja vlagateljev in zaupanja v trge na podlagi temeljitega prestrukturiranja in zmanjšanja finančnih institucij, povečanja nadzora in obravnavanja predvidenih kapitalskih primanjkljajev; ▶ nadaljevanje postopka fiskalne konsolidacije, ki se izvaja, da bi se čim prej odpravil čezmerni splošni javnofinančni primanjkljaj; ▶ izvajanje strukturnih reform, ki podpirajo konkurenčnost ter trajnostno in uravnoteženo rast, s čimer bi se omogočila odprava makroekonomskih neravnovesij, zlasti na podlagi reforme sistema za indeksacijo plač in odprave ovir za nemoteno delovanje trgov storitev. ZNESKI IZPLAČIL ZA CIPER, V MILIJARDAH EUR pregled Datum eSm mDS Skupaj 1. Q2 2013 2,0 0,1 2,1 2. Q3 2013 1,0 – 1,0 3. Q4 2013 1,5 0,1 1,6 4. (*) Q1 2014 0,1 0,1 0,2 5. Q2 2014 – – 0,0 6. Q3 2014 – – 0,0 7. Q4 2014 – – 0,0 8. Q1 2015 – – 0,0 9. Q2 2015 – – 0,0 10. Q3 2015 – – 0,0 11. Q4 2015 – – 0,0 12. Q1 2016 – – 0,0 4,6 0,3 4,9 Skupna izplačila nekatere številke so bile zaokrožene in zato skupni zneski morda ne predstavljajo natančne vsote vrstic in stolpcev. (*) 4. pregled uradno še ni zaključen. n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i u n i j i Španija Španija je za finančno pomoč zaprosila 25. junija 2012. politični pogoji, prilagojeni finančnemu sektorju, vključujejo ukrepe za povečanje dolgoročne odpornosti bančne ga sektorja, s čimer se obnovi dostop sektorja do trga, in za učinkovito ravnanje s sredstvi, ki izhajajo iz časa poka nepremičninskega balona. Sporazum je bil potrjen na zasedanju euroskupine v bruslju 20. julija 2012. Sporazum s Španijo vključuje ukrepe na ravni posameznih bank, ki so v skladu s pra vili o državni pomoči, in horizontalne širše makroekonomske reforme in prilagoditev. finančna pomoč je bila zagotovljena za obdobje od julija 2012 do decembra 2013. vendar bo prestrukturiranje bank, ki prejemajo javno podporo v okviru pravil o držav ni pomoči, predvidoma trajalo do pet let. trije glavni elementi ukrepov na ravni posameznih bank so: ▶ celovita diagnostika v zvezi s kapitalskimi potrebami posameznih bank na podlagi celovitega pregleda kakovosti sredstev in postopka ocenjevanja ter stresnih testov za posamezno banko; ▶ ločevanje oslabljenih sredstev od bilance stanja bank, ki prejemajo javno podporo, in prenos teh sredstev na zunanjo družbo za upravljanje; ▶ dokapitalizacija in prestrukturiranje uspešnih bank ter urejeno reševanje popolnoma neuspešnih bank, pri čemer je predpogoj delitev bremena z zasebnim sektorjem. posojila so bila dodeljena skladu španske vlade za nadzorovano prestrukturiranje bank (fondo de reestructuración ordenada bancaria), potem pa so bila posredovana zadevnim finančnim institucijam. Sredstva so bila dodeljena v dveh obrokih v znesku do 41,3 milijarde eur pred načrtovanimi datumi dokapitalizacije. načrtovana niso nobena dodatna izplačila. ZNESKI IZPLAČIL ZA ŠPANIJO, V MILIJARDAH EUR (*) pregled Datum eSm Skupaj 1. Q4 2012 39,5 39,5 2. Q1 2013 1,9 1,9 3. Q2 2013 0,0 0,0 4. Q3 2013 0,0 0,0 5. (**) Q4 2013 0,0 0,0 41,3 41,3 Skupna izplačila nekatere številke so bile zaokrožene in zato skupni zneski morda ne predstavljajo natančne vsote vrstic in stolpcev. (*) mDS je samo opazovalec zaradi narave programa, ni prispeval k financiranju. (**) 5. pregled še poteka, niso predvidena nobena izplačila. 33 34 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 Krepitev ekonomske in monetarne unije za prihodnost v načrtu komisije za poglobljeno in pravo emu iz poglavja 1 so določeni koraki, ki so potrebni za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno okrepitev enotne valute (4). neka tere reforme je mogoče izvesti že v okviru obstoječe sekundarne zakonodaje, medtem ko bo za druge potrebna nadaljnja razprava in morebitna sprememba pogodbe. eu je že začela z izvajanjem številnih ukrepov iz načrta, kakor je prikazano v nadaljevanju. ▶ komisija je marca 2013 objavila dve sporočili, da bi predstavila svoje zamisli o predhodnem usklajevanju načrtov držav članic za pomembne gospodarske reforme (5) in o instrumentu za konvergenco in konkurenčnost (6) ter tako spodbudila in podprla prednostne reforme. ▶ Zakonodajni dvojček velja od maja 2013 (glej zgoraj). ▶ Dogovorjen je bil SSm, eCb pa je, preden bo z letom 2014 prevzela svojo nadzorno vlogo, začela z izvajanjem neodvisnega ocenjevanja bančnih sredstev. ▶ Srm bo kmalu sprejet po soglasju v Svetu decembra 2013 o splošnem pristopu glede Srm, vključno z vzpostavitvijo in postopnim uvajanjem enotnega sklada za reševanje in ustanovitvijo enotnega odbora za reševanje, pri čemer tudi parlament sprejme svoje pogajalsko izhodišče. Predsednica Litve in predsedujoča Svetu Dalia Grybauskaitė, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso (od leve proti desni) na vmesni tiskovni konferenci v okviru zasedanja Evropskega sveta 19. in 20. decembra v Bruslju v Belgiji. n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i u n i j i ▶ komisija je julija 2013 pojasnila obravnavanje določenih javnih naložb za računovodske namene v skladu s paktom za stabilnost in rast (tako imenovana klavzula o naložbah). ▶ po dogovoru s parlamentom je komisija vzpostavila strokovno skupino za proučitev sklada za odkup dolga in evroobveznic, tj. dveh zamisli iz načrta. ▶ komisija je oktobra objavila sporočilo o socialni razsežnosti emu (kakor je navedeno zgoraj) kot odgovor na poziv evropskega sveta z zasedanja decembra 2012. voditelji eu so se decembra v okviru evropskega sveta dogovorili o glavnih značilno stih sistema vzajemno dogovorjenih pogodbenih ureditev in s tem povezanih meha nizmih solidarnosti, da se olajšajo in podprejo reforme držav članic na področjih, ki so ključnega pomena za rast, konkurenčnost in delovna mesta. predsednik evropskega sveta Herman van rompuy, v tesnem sodelovanju s predsednikom evropske komisije joséjem manuelom barrosom, je bil zaprošen, naj na podlagi teh značilnosti nadalju je delo in poroča na vrhu oktobra 2014. 35 36 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 Trden finančni okvir za Evropo in bančna unija za evrsko območje finančna kriza je poudarila potrebo po boljši pravni ureditvi in nadzoru finančnega sektorja. Zato je komisija od leta 2010 predlagala približno 30 sklopov pravil za za gotovitev ustrezne pravne ureditve in učinkovitega nadzora vseh finančnih udeležen cev, proizvodov in trgov. ta pravila so skupna vsem 28 državam članicam eu in pod pirajo pravilno delujoč enotni trg finančnih storitev. kriza v evrskem območju je delu eu dodala dodatno razsežnost in izpostavila poten cialno začarani krog med bankami in državami. Za prekinitev tega kroga ne zadostuje le povečanje stabilnosti finančnega sektorja. Zlasti za države z enotno valuto je potre ben poglobljen, celovitejši pristop, in sicer je dejansko treba zagotoviti centralizirano izpolnjevanje in izvrševanje pravil v evrskem območju, ki so skupna vsem 28 državam članicam. Zato so se voditelji držav ali vlad eu junija 2012 zavezali bančni uniji. vizija je bila novembra 2012 nadalje razvita v načrtu komisije za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo. Zakaj je za evrsko območje potrebna bančna unija? neusklajeni nacionalni odzivi na finančno krizo so okrepili povezavo med bankami in državami ter povzročili zaskrbljujočo razdrobljenost enotnega trga posojanja in finan ciranja. ta razdrobljenost povzroča škodo zlasti v evrskem območju, na katerem je oslabljen prenos monetarne politike, omejevanje financiranja pa ovira učinkovito po sojanje realnemu gospodarstvu in s tem rast. Hiter napredek v smeri bančne unije je nujno potreben za zagotovitev finančne stabil nosti in rasti v evrskem območju. na podlagi trdnega regulativnega okvira, ki je skupen 28 članicam enotnega trga (en pravilnik), je komisija sprejela celosten pristop in predlagala časovni načrt za bančno unijo z različnimi koraki, ki je potencialno dosto pna vsem državam članicam, vendar obvezna za 18 držav članic, ki so trenutno vključene v evrsko območje. ta načrt se še naprej izvaja, in sicer začnejo konkretni elementi veljati od leta 2014 naprej. Vzpostavljen je enotni mehanizem nadzora položaj evropskih bank je danes veliko boljši kot pred dvema letoma. na trgih so zbrale znatne zneske kapitala, tako da so ravni kapitala velikih evropskih bank zdaj enake ravnem kapitala ameriških bank. vendar je treba storiti več za oblikovanje uspešnega in bolj odgovornega bančnega sektorja, zlasti v evrskem območju. Dne 4. novembra 2013, malo več kot leto po predlogu komisije o vzpostavitvi enotne ga mehanizma nadzora bank v evrskem območju, je začela veljati uredba o SSm (7). ta mehanizem bo popolnoma operativen leta 2014. n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i u n i j i medtem se eCb pripravlja na prevzem svoje nove vloge nadzornika. trenutno izvaja celovito oceno vseh bank, ki bodo pod njenim neposrednim nadzorom, vključno z oceno tveganja, pregledom kakovosti sredstev in stresnimi testi. Hkrati bo morala pred začetkom izvajanja svojih dejavnosti zaposliti visokokakovostno nadzorno osebje in oblikovati novo nadzorno strukturo, ki vključuje nacionalne nadzornike. glavne značilnosti SSm so: ▶ eCb podeljuje nova nadzorna pooblastila v zvezi z bankami v evrskem območju: izdajanje dovoljenj vsem bankam v evropi ter skladna in dosledna uporaba enotnega pravilnika v evrskem območju, neposredni nadzor nad sistemsko pomembnimi bankami, vključno z vsemi bankami, katerih sredstva presegajo 30 milijard eur ali ki predstavljajo najmanj 20 % bDp domače države (približno 130 bank), ter spremljanje nadzora, ki ga nacionalni nadzorniki izvajajo nad manjšimi bankami. Čeprav se evropski nadzorni okvir osredotoča na velike banke sistemskega pomena, so nedavne izkušnje pokazale, da lahko finančno stabilnost ogrožajo tudi sorazmerno manjše banke. Zato je nujno, da lahko eCb nadzorne funkcije, ki so ji bile dodeljene, izvaja v zvezi z vsemi temi bankami. ▶ eCb zagotavlja skladno in dosledno uporabo enotnega pravilnika v evrskem območju. ▶ SSm je odprt vsem državam članicam, ki niso vključene v evrsko območje. ▶ Za čezmejne banke, ki delujejo v državah članicah, ki so udeležene v enotnem mehanizmu nadzora, in zunaj njih, bodo postopki usklajevanja med nadzornimi organi države izvora in države gostiteljice ostali nespremenjeni. ▶ Struktura upravljanja eCb bo vključevala ločen nadzorni odbor, ki ga bodo podpirali usmerjevalni odbor, svet eCb, ki ima pravico do nasprotovanja nadzornim odločitvam odbora, in odbor za mediacijo. Danièle nouy je bila imenovana za prvo predsednico odbora SSm. v celoti je zagotovljeno jasno ločevanje med monetarnimi in nadzornimi nalogami eCb. Enotni mehanizem nadzora Evropska centralna banka pošljejo člane odbora priprava in izvedba nalog Nadzorniki sodelujočih držav članic Enotni pravilnik koordinacija s strani Evropskega bančnega organa PREGLED ENOTNEGA MEHANIZMA NADZORA Nadzorniki nesodelujočih držav članic 37 38 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 Enotni mehanizem za reševanje julija 2013 je komisija predlagala Srm za banke za dopolnitev SSm. na skladen in centraliziran način bo uporabljal vsebinska pravila iz osnutka direktive o sanaciji in reševanju bank (8), pri čemer bo zagotovil skladne odločitve za reševanje bank ter skupne ureditve za financiranje reševanja. Srm bi zagotovil, da se reševanje banke, ki je vključena v enotni mehanizem nadzora in se sooča z resnimi težavami, ne glede na strožji nadzor učinkovito upravlja. v pri meru čezmejnega neuspešnega delovanja bo učinkovitejši od mreže nacionalnih or ganov za reševanje in se bo izognil tveganjem širjenja negativnih učinkov. Srm bi prevzel krmilo, če bi eCb kot bančni nadzornik opozorila na banko, v zvezi s katero je potrebno reševanje v evrskem območju ali v državi članici, ki je vključena v bančno unijo. Države članice so dosegle politični sporazum 19. decembra in sozako nodajalci bi se morali končno dogovoriti o Srm pred koncem mandata sedanjega parlamenta spomladi 2014. Skupna orodja za sanacijo in reševanje Decembra 2013 sta parlament in Svet sklenila politični sporazum o direktivi o sana ciji in reševanju bank. ta sporazum je pomemben napredek v postopku dokončnega oblikovanja bančne unije. nova pravila omogočajo organom, da odločno posredujejo, preden se težave pojavijo ali na začetku procesa, če se pojavijo. Če se kljub tem pre ventivnim ukrepom finančno stanje banke tako poslabša, da ga ni več mogoče izbolj šati, nov okvir določa, da morajo delničarji in upniki banke plačati svoj delež. Če so potrebna dodatna sredstva, se ta zagotovijo iz nacionalnih, vnaprej financiranih reše valnih skladov, ki se bodo financirali iz bančnega sektorja ter ki jih bo morala posame zna država članica vzpostaviti in razviti, tako da bodo v 10 letih dosegli stopnjo kritih vlog v višini 1 %. vplačila v te sklade bodo morale zagotoviti vse banke, vendar bodo prispevki bank z večjimi tveganji višji. Krepitev sistemov zajamčenih vlog Drug vidik stabilnejšega finančnega sektorja je zagotovitev, da so v primeru propada banke bančne vloge v vseh državah članicah zajamčene do zneska 100 000 eur na vlagatelja na banko. Z vidika finančne stabilnosti to jamstvo vlagateljem preprečuje večje dvige z njihovih bank, ki lahko sprožijo množično dvigovanje vlog, in s tem resne posledice za gospodarstvo. komisija je predlagala, da se leta 2010 zaostrijo obstoječa pravila na tem področju (9). medtem ko jamstvo v višini 100 000 eur ostaja ustrezno, bi reforma zagotovila hi trejša izplačila (zamuda pri izplačilu bi se s trenutnih 20 delovnih dni zmanjšala na 7 koledarskih dni) in okrepila financiranje, zlasti prek vnaprejšnjega financiranja siste mov zajamčenih vlog (cilj je v 10 letih doseči vsaj stopnjo upravičenih vlog v višini 1,5 %). med parlamentom in državami članicami eu je bil decembra 2013 dosežen politični dogovor o novih pravilih o sistemih zajamčenih vlog. v letu 2014 se pričaku je končni dogovor. n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i u n i j i Strožje bonitetne zahteve Sveženj o kapitalskih zahtevah za banke in predpisih o upravljanju likvidnosti, tako imenovani „CrD iv“, ki prek uredbe (10) in direktive (11) prenaša nove svetovne standar de o kapitalu bank (splošno znani kot sporazum basel iii) v pravni okvir eu, je bil 27. junija 2013 objavljen v Uradnem listu Evropske unije. nova pravila, ki se uporabljajo od 1. januarja 2014, obravnavajo nekatere pomanjklji vosti, s katerimi so se finančne institucije spopadale med krizo, in sicer neustrezne ravni kapitala, kar zadeva količino in kakovost, zaradi česar je bila potrebna do zdaj najvišja podpora s strani nacionalnih organov. med zavezami eu v okviru skupine g20 je pravočasno izvajanje sporazuma basel iii. CrD iv določa strožje bonitetne zahteve za banke, pri čemer od njih zahteva ohranja nje zadostnih kapitalskih rezerv in likvidnosti. ta nov okvir bo bankam eu zagotovil večjo stabilnost ter povečal njihovo zmožnost ustreznega obvladovanja tveganj, po vezanih z njihovimi dejavnostmi, in absorbiral kakršne koli morebitne izgube bank pri poslovanju. poleg tega bodo ta nova pravila zaostrila zahteve v zvezi z ureditvami in procesi bank za upravljanje podjetij. uvedene so bile na primer številne zahteve glede raznolikosti na vodstvenih položajih, zlasti v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov. poleg tega okvir nalaga stroga pravila o variabilnih prejemkih, da bi se preprečilo pretirano prevzemanje tveganja. Veljavna zakonodaja za bonitetne agencije bonitetne agencije imajo pomembno vlogo na današnjih finančnih trgih. boni tetne ocene neposredno vplivajo na dejanja vlagateljev, posojilojemalcev, izda jateljev in vlad. tako lahko na primer znižanje bonitetne ocene podjetja vpliva na kapital, ki ga mora imeti banka, znižanje bonitetne ocene državnega dolga pa povzroči podražitev državnih posojil. kljub sprejetju evropske zakonodaje o bonitetnih agencijah v letih 2009 (12) in 2011 (13) so dogodki v zvezi z dolžniško krizo v evrskem območju pokazali, da je treba regulativni okvir okrepiti. Zaradi tega je komisija novembra 2011 predložila predloge za okrepitev regulativnega okvira in obravnavo nerešenih pomanjkljivosti. nova pravila so začela veljati junija 2013 (14). 39 40 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 Ponovna vzpostavitev zaupanja v referenčne vrednosti manipulacije z libor (London interbank offered rate) in euribor (Euro interbank offered rate) so povzročile več milijonov evrov vredne kazni za več bank v evropi in ZDa. preiskujejo se tudi obtožbe o manipulaciji z blagom (npr. nafta, plin in bio gorivo) in referenčnimi vrednostmi glede menjalnih tečajev. od referenčnih vred nosti so odvisne cene finančnih instrumentov v vrednosti več bilijonov evrov, na nje pa se navezujejo tudi milijoni stanovanjskih hipotekarnih posojil. manipulacije z njimi lahko tako povzročijo velike izgube za potrošnike in vlagatelje, poleg tega pa tudi izkrivljajo realno gospodarstvo in spodkopavajo zaupanje v trg. Zato je septembra 2013 komisija predlagala osnutek zakonodaje za ponovno vzpostavitev zaupanja v integriteto referenčnih vrednosti. referenčna vrednost je indeks (statistično merilo), izračunan na podlagi reprezentativnega nabora podat kov, ki se uporablja kot referenčna cena za finančne instrumente ali finančne po godbe ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov. nova pravila bodo izbolj šala trdnost in zanesljivost referenčnih vrednosti, pripomogla k odkrivanju in preprečevanju manipulacij z njimi ter opredelila odgovornost organov glede refe renčnih vrednosti in nadzor nad njimi. pravila dopolnjujejo predlog komisije, ki sta ga junija 2013 sprejela tudi evropski parlament in Svet, da se manipulacije refe renčnih vrednosti opredelijo kot zloraba trga in se strogo kaznujejo z denarnimi kaznimi. Cilj vseh zgoraj navedenih predlogov je prilagoditev predpisov eu novim tržnim razmeram, predvsem z razširitvijo njihovega področja uporabe na vse finančne instrumente, s katerimi se trguje na organiziranih platformah in na prostem trgu (otC), ter prilagoditev predpisov novi tehnologiji. ker sankcije, ki so trenutno na voljo nadzornim organom, pogosto niso dovolj odvračilne, bodo sankcije strožje in bolj usklajene. morebitne kazenske sankcije so bile predmet ločenega, a dopolnil nega predloga, o katerem so se pogajanja med parlamentom in Svetom zaključi la do konca leta 2013. ta politični sporazum bo potrdil parlament na plenarnem zasedanju leta 2014. Državna pomoč ponovna vzpostavitev bolj zdravega finančnega sektorja, ki lahko zagotovi financira nje realnega gospodarstva, je za sanacijo evrope nepogrešljiva. komisija je leta 2013 še naprej izvajala nadzor državnih pomoči, da bi pomagala pri ponovni izgradnji zdravega finančnega sektorja. tudi bankam, ki so se močno zanašale na državno po moč, se lahko dovoli, da še naprej poslujejo, če obstaja realna možnost, da obnovijo uspešno poslovanje in v prihodnosti delujejo brez javne podpore. to pomeni, da mo rajo te banke za obnovitev uspešnega delovanja znatno zmanjšati svojo velikost in bistveno spremeniti svoj poslovni model. komisija je leta 2013 še naprej zagotavljala, da je pomoč bankam prek davkoplačevalcev minimalna, da zadosten del bremena prestrukturiranja nosijo lastniki bank in da je izkrivljanje konkurence zaradi državne pomoči minimalno. n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i u n i j i posebna pravila eu o državni pomoči med krizo, ki veljajo od leta 2008, so bila avgu sta 2013 pomembno prenovljena in se od takrat uporabljajo kot takšna. nova pravila uvajajo tri glavne spremembe: preden posežejo po denarju davkoplačevalcev, morajo banke izkoristiti notranje vire ter za prispevke zaprositi delničarje, imetnike hibridnih vrednostnih papirjev (združujejo značilnosti lastniških in dolžniških vrednostnih papir jev) in imetnike podrejenega dolga; ukrepi dokapitalizacije banke ali ukrepi finančne pomoči za oslabljena sredstva bodo na splošno dovoljeni šele po tem, ko bo komisija odobrila načrt za prestrukturiranje banke; cilj omejitve prejemkov vodstvenih delavcev za vse banke, ki prejemajo pomoč, je ustrezno spodbuditi vodstvo k časovno učinkovi temu izvajanju prestrukturiranja, s čimer se izogne uporabi državne pomoči, in izvaja nju dogovorjenih načrtov prestrukturiranja. komisija je leta 2013 sprejela 50 sklepov. komisija je na primer odobrila načrte pre strukturiranja bank Caixa geral de Depósitos, bpi in millennium bCp (vse portugal ske) (15); načrta likvidacije banke Hypo alpe adria group (avstrijska) (16) in banke ate (grška) (17); načrt prestrukturiranja več slovenskih bank (18) ter nov portugalski sis tem (19), ki zagotavlja državna jamstva bankam, ki jamčijo za posojila evropske cen tralne banke (eib), dodeljena podjetjem na portugalskem. Bančništvo v senci bančništvo v senci je sistem posojilnega posredništva, ki ga tvorijo subjekti in dejav nosti zunaj tradicionalnega bančnega sistema. banke v senci niso regulirane tako kot banke, vendar opravljajo dejavnosti, ki so podobne bančnim. glede na približno oceno odbora za finančno stabilnost je svetovni bančni sistem v senci vreden več kot 50 bi lijonov eur. ta znesek predstavlja 25–30 % celotnega finančnega sistema in polovico sredstev bank. bančništvo v senci je zato sistemskega pomena za evropski finančni sistem. Z nastopom finančne krize je komisija začela izvajati celovito reformo evropskega sektorja finančnih storitev. vendar se v sektorju bančništva v senci ne sme dovoliti kopičenja tveganj, še zlasti, če bi lahko nova pravila o bančništvu usmerila določene dejavnosti k manj strožje reguliranemu sektorju bančništva v senci. kot ena od ključnih skupin udeležencev v bančnem sistemu v senci so skladi denarne ga trga pomemben vir kratkoročnega financiranja za finančne institucije, podjetja in države. v evropi je približno 22 % kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo države ali podjetniški sektor, v lasti skladov denarnega trga. ti skladi so imetni ki 38 % kratkoročnega dolga, ki ga je izdal bančni sektor. Zaradi te sistemske medse bojne povezanosti skladov denarnega trga z bančnim sektorjem ter s poslovnimi in javnimi financami so ti skladi v središču mednarodnih prizadevanj na področju ban čništva v senci. kot nadaljevanje Zelene knjige o bančništvu v senci iz leta 2012 (20) je komisija sep tembra 2013 sprejela sporočilo o bančništvu v senci (21) in predlagala nova pravila za sklade denarnih trgov, katerih namen je zagotoviti večjo odpornost skladov na pritiske v izjemnih tržnih pogojih, in sicer z izboljšanjem njihovega profila likvidnosti in njihove stabilnosti. 41 42 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 Varstvo potrošnikov v okviru finančnih storitev Direktiva o hipotekarnih kreditih parlament in Svet sta decembra 2013 sprejela predlog (22) direktive za vzpostavitev zanesljivega, učinkovitega, zdravega in konkurenčnega vseevropskega trga za hipote karne kredite, ki deluje v korist potrošnikov. komisija je ta predlog predložila leta 2011. finančna kriza je pokazala, kakšno škodo lahko neodgovorno dajanje in najemanje posojil povzročita potrošnikom in posojilodajalcem ter finančnemu sistemu in širšemu gospodarstvu. to je zlasti pomembno za današnje integrirano tržišče eu. Cilj direktive o hipotekarnih kreditih je zagotoviti, da se takšne prakse ne bodo ponovile v prihodnje, in pomagati potrošnikom doseči ponovno zaupanje v finančni sistem. po začetku veljavnosti direktive bodo posojilojemalci bolje zaščiteni na podlagi strogih pravil glede oglaševanja, predpogodbenih informacij, svetovanja, bonitetne ocene in zgodnjega odplačila. Zahteva, da morajo banke potrošniku zagotoviti personalizirane podatke na podlagi evropskega standardnega informacijskega lista, bo potrošnikom omogočila primerjavo hipotekarnih pogojev različnih ponudnikov. Pobuda o bančnih računih Dandanes popolna vključenost evropskih državljanov v družbo ni mogoča brez osnov nega bančnega računa. bančni računi so postali pomemben del vsakdanjega življenja, pri čemer med drugim olajšujejo plačevanje računov za tekoče stroške in spletne nakupe. medtem ko lahko banke v skladu z zakonodajo enotnega trga poslujejo po vsej evrop ski uniji in ponujajo svoje storitve v tujini, ta mobilnost ni zagotovljena državljanom, ki pogosto ne morejo odpreti računa v drugi državi članici ali brez težav zamenjati banke. poleg tega potrošniki pogosto preplačajo storitve svoje banke in se jim zaraču najo bančni stroški, ki niso v celoti pregledni. v tem okviru je komisija maja 2013 objavila predlog direktive o preglednosti in pri merljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in do stopu do osnovnih plačilnih računov (23). n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i 43 u n i j i predlogi komisije obravnavajo tri področja: ▶ primerljivost provizij za plačilne račune, pri čemer se potrošnikom olajša primerjava provizij, ki jih za plačilne račune zaračunajo banke in drugi ponudniki plačilnih storitev v eu; ▶ zamenjava plačilnih računov, pri čemer se za potrošnike, ki želijo svoj plačilni račun zamenjati s plačilnim računom pri drugi banki ali ponudniku plačilnih storitev, vzpostavi preprost in hiter postopek; ▶ dostop do osnovnega plačilnega računa, pri čemer se potrošnikom eu omogoči odprtje plačilnega računa v državi ponudnika plačilnih storitev, čeprav potrošniki v tej državi nimajo stalnega prebivališča. poleg tega bodo te določbe vsem potrošnikom eu, ne glede na njihovo finančno stanje, omogočile odprtje plačilnega računa, s katerim bodo lahko opravljali osnovne opera cije, na primer prejemanje plače, pokojnine in nadomestil ali plačevanje računov za tekoče stroške itd. Državljan dviguje denar z bankomata. 44 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 Dolgoročni investicijski skladi komisija je v okviru izpolnjevanja svojih zavez, ki jih je opredelila v sporočilu o aktu za enotni trg ii (24) oktobra 2012 in v Zeleni knjigi o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva (25), junija 2013 predlagala nov okvir za investicijske sklade (26), obliko van za vlagatelje, ki želijo dolgoročno investirati v podjetja in projekte. ti zasebni evropski dolgoročni investicijski skladi bi investirali le v podjetja, ki potrebujejo denar ne naložbe za daljša obdobja. novi skladi bi bili na voljo vsem vrstam vlagateljev v evropi, pri čemer bi veljale dolo čene zahteve v skladu s pravom eu. te zahteve vključujejo vrste dolgoročnih sredstev in podjetij, v katera lahko investirajo dolgoročni investicijski skladi, na primer infra strukturne projekte, projekte prevoza in trajnostne energije; določbe, kako morajo razporediti denar, da zmanjšajo tveganja; ter informacije, ki jih morajo zagotoviti vlagateljem. Nov bankovec za 5 EUR. Predlog za zaščito evra in drugih valut pred ponarejanjem komisija je februarja 2013 predlagala okrepitev zaščite evra in drugih valut pred ponarejanjem na podlagi kazenskopravnih ukrepov (27). ti predlogi vključujejo za ostritev čezmejnih preiskav in uvedbo minimalnih kazni, vključno z zaporno kazni jo, za najhujša kazniva dejanja ponarejanja. predlog bo omogočal tudi analizo ponaredkov, zaseženih med sodnimi postopki, da bi se odkrili še drugi ponarejeni evri v obtoku. odbor evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravo sodje in notranje zadeve (libe) je decembra podprl predlog, kar je utrlo pot za pogajanja s Svetom ministrov, ki so oktobra dosegli dogovor o predpisih. n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i u n i j i Naložba v prihodnost: zagotavljanje trajnostnih javnih prihodkov na podlagi izboljšanega usklajevanja davčne politike Davek na finančne transakcije v okviru okrepljenega sodelovanja na zahtevo 11 držav članic (28) glede vzpostavitve okrepljenega sodelovanja med njimi za uporabo davka na finančne transakcije je komisija februarja 2013 sprejela predlog direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (29). Zadevnih 11 držav članic bo z uporabo tega davka na finančne transakcije predvidoma ustvarilo 30–35 milijard eur dohodka na leto. Davek bo imel nizke stopnje, široko osnovo in varnostne mreže proti selitvi finančnega sektorja. trije glavni cilji davka na finančne transakcije so: okrepitev enotnega trga z zmanjša njem števila različnih nacionalnih pristopov k obdavčitvi finančnih transakcij; zagoto vitev, da finančni sektor pošteno in znatno prispeva k javnim prihodkom; ter podpora regulativnim ukrepom pri spodbujanju finančnega sektorja k udeležbi v odgovornejših dejavnostih, usmerjenih v realno gospodarstvo. Bolj pošteno obdavčenje boj proti davčnim goljufijam je bil leta 2013 zelo visoko na politični agendi unije. Do godki, ki so jih podžgale informacije o off-shore finančnih dejavnostih, ki so pricurljale v javnost, so potrdili nujnost okrepljenega in boljšega ukrepanja proti davčnim utajam. evropski svet se je na zasedanju maja 2013 zavezal k pospešitvi prizadevanj v boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju. prednost je imelo spodbujanje in povečanje obsega samodejne izmenjave informacij na vseh ravneh. komisija je junija predlagala, da se znotraj eu razširi samodejna iz menjava informacij med davčnimi upravami eu. v okviru predloga bodo dividende, kapitalski dobički, vse druge oblike finančnega prihodka in stanja sredstev na računu dodani na seznam kategorij, v zvezi s katerimi se izvaja samodejna izmenjava infor macij znotraj eu. po decembrskem zasedanju evropskega sveta bi moralo biti soglas je o tem predlogu doseženo v začetku leta 2014. to eu omogoča, da vzpostavi najob sežnejši sistem samodejne izmenjave informacij na svetu. 45 46 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 2 veliko pozornost ministrov za finance iz eu in skupine g20 je leta 2013 pritegnilo tudi vprašanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, tj. mehanizmov, v okviru katerih podjetja preusmerijo svoje dobičke v jurisdikcije z nizko obdavčitvijo. Delo je bilo opravljeno na ravni eu na podlagi priporočil komisije glede agresivnega davčnega načrtovanja. Za spremljanje napredka na tem področju je bila vzpostavljena nova platforma s člani davčnih organov eu, podjetji in civilno družbo. Septembra so ministri za finance v okviru skupine g20 v celoti podprli akcijski načrt oeCD o eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička (30). ministri za finance v okviru skupine g20 so dejali: „Dobičke bi bilo treba obdavčiti tam, kjer se izvajajo gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo dobiček, in kjer je ustvarjena vrednost. Da bi kar čim bolj zmanjšali ero zijo davčne osnove in preusmeritev dobička, pozivamo države članice, naj preučijo, kako naši domači zakoni prispevajo k eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička, in zagotovijo, da mednarodni in naši lastni davčni predpisi ne dovoljujejo ali spodbujajo mednarodnih podjetij k zmanjšanju skupnih plačanih davkov, s tem ko umetno preu smerjajo dobičke v jurisdikcije z nizko obdavčitvijo.“ Za bolj pošteno obdavčitev so bile leta 2013 sprejete druge pobude: Svet se je julija dogovoril o mehanizmu hitrega odziva za boj proti goljufijam na področju DDv (31), komisija je na podlagi mandata, ki ga je maja prejela od Sveta, začela pogovore o trdnejših sporazumih o obdavčevanju dohodka od prihrankov z našimi najbližjimi so sedami (andora, lihtenštajn, monako, San marino in Švica), oktobra se je na zasedanju evropskega sveta začela razprava o obdavčitvi digitalnega gospodarstva in komisija je novembra predlagala spremembe direktive o matičnih in odvisnih družbah za za ščito pred nepoštenim davčnim načrtovanjem (32). n a p o t i k e k o n o m S k i , f i S k a l n i i n b a n Č n i u n i j i OPOMBE (1) uredba (eu) št. 472/2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (ul l 140, 27.5.2013). uredba (eu) št. 473/2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (ul l 140, 27.5.2013). (2) poročilo komisije – poročilo o mehanizmu opozarjanja 2014 (Com(2013) 790). (3) Sporočilo komisije – krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (Com(2013) 690). (4) razprava na visoki ravni o strukturi emu je potekala 19. junija v okviru pomembne letne ekonomske konference, tj. bruseljskega ekonomskega foruma (http://ec.europa.eu/economy_finance/bef2013/teaser/03/ index.html). (5) Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – predhodno usklajevanje načrtov za pomembne reforme ekonomske politike (Com(2013) 166). (6) Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – uvedba instrumenta za konvergenco in konkurenčnost (Com(2013) 165). (7) uredba (eu) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na evropsko centralno banko (ul l 287, 29.10.2013). (8) predlog direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (Com(2012) 280). (9) predlog direktive o sistemih zajamčenih vlog (Com(2010) 368). (10) uredba (eu) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (ul l 176, 27.6.2013). (11) Direktiva 2013/36/eu o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij (ul l 176, 27.6.2013). (12) uredba (eS) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah (ul l 302, 17.11.2009). (13) uredba (eu) št. 513/2011 o spremembi uredbe (eS) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah (ul l 145, 31.5.2011). (14) Direktiva 2013/14/eu o spremembi Direktive 2003/41/eS o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/eS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (knpvp) in Direktive 2011/61/eu o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene (ul l 145, 31.5.2013). uredba (eu) št. 462/2013 o spremembi uredbe (eS) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah (ul l 146, 31.5.2013). (15) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13738_en.htm (16) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13811_en.htm (17) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13401_en.htm (18) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip131276_en.htm (19) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13617_en.htm (20) Zelena knjiga komisije – bančni sistem v senci (Com(2012) 102). (21) Sporočilo komisije – bančni sistem v senci – obravnavanje novih virov tveganja v finančnem sektorju (Com(2013) 614). (22) predlog direktive o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine (Com(2011) 142). (23) predlog direktive o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (Com(2013) 266). (24) Sporočilo komisije – akt za enotni trg ii – Skupaj za novo rast (Com(2012) 573). (25) Zelena knjiga komisije – Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva (Com(2013) 150). (26) predlog uredbe o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (Com(2013) 462). (27) predlog direktive o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem (Com(2013) 42). (28) belgija, nemčija, estonija, grčija, Španija, francija, italija, avstrija, portugalska, Slovenija in Slovaška. (29) predlog direktive o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (Com(2013) 71). (30) http://www.oecd.org/ctp/bepSactionplan.pdf (31) Direktiva 2013/42/eu o spremembi Direktive 2006/112/eS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDv (ul l 201, 26.7.2013). (32) predlog direktive o spremembi Direktive 2011/96/eu o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (Com(2013) 814). FOTOGRAFIJE evropska unija: str. 20, 22, 34 iStockphoto.com/Stefan_redel: str. 43 evropska centralna banka: str. 44 47 POGLAVJE 3 Na poti k oživitvi in rasti gospodarstva ter delovnim mestom 50 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 E vropsko gospodarstvo se je leta 2013 rešilo iz recesije in v letu 2014 utrlo pot za trdnejše okrevanje. Kljub temu so se številne države članice še naprej spopadale s hudo brezposelnostjo, zlasti med mladimi. EU je podvojila svoja prizadevanja pri izvajanju strategije rasti in zaposlovanja Evropa 2020, da bi spodbudila gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest v meri, ki presega takojšnja prizadevanja za odpravljanje učinkov krize. V okviru, v katerem je gospodarska in finančna kriza razkrila in še okrepila nekaj zakoreninjenih ozkih grl za rast, je Evropa 2020 opredelila tri ključne vzvode, v zvezi s katerimi je treba ukrepati na ravni EU in nacionalni ravni, in sicer pametno, trajnostno in vključujočo rast. Strategijo podpira pet krovnih ciljev, ki naj bi jih EU in države članice dosegle do leta 2020 na petih področjih: zaposlovanje, raziskave in razvoj, podnebne spremembe/energija, izobraževanje in socialno vključevanje, ter različne vodilne pobude. Cilj je zgraditi trdne pogoje in temelje za rast. Na ravni EU bodo strožja proračunska in gospodarska pravila, ki se uporabljajo v evropskem semestru, prispevala k doseganju ciljev Evrope 2020. Tudi naslednji sedemletni proračun EU, tj. večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, bo bolj usklajen s cilji strategije, da se zagotovi podpora državam članicam pri doseganju njihovih ciljev. Na nacionalni ravni se izvajajo obsežne gospodarske reforme na vseh petih ciljnih področjih. Evropska komisija vse leto spremlja reforme in spomladi vsako leto izda priporočila za posamezno državo, da opozori na najnujnejše reforme. Medtem ko strategija Evropa 2020 temelji na okrepljenem gospodarskem upravljanju in boljšem usklajevanju gospodarskih politik, opisanih v poglavju 2, je v tem poglavju podan pregled ukrepov za zagotovitev prihodnje rasti na različnih področjih politik in v različnih sektorjih, od industrije do ribištva. Prikazano je tudi, kako smo krepili in poglobili dva glavna vira rasti, tj. enotni trg in trgovino, in kako EU uporablja svoja finančna sredstva, da bi v prihodnjih letih okrepila gospodarstvo. Gradbišče drugega mostu na Donavi med krajema Calaf (Romunija) in Vidin (Bolgarija). n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m Politike EU za rast – Evropa 2020 RAST V EVROPI V LETU 2014 Suomi Finland Sverige Eesti Éire Ireland Latvija Lietuva Danmark United Kingdom Nederland België Belgique France Česká republika Österreich España 0,0–1,0 % pod 0,0 % Slovensko Magyarország Slovenija Hrvatska Portugal 1,0–3,0 % Polska Deutschland Luxembourg >3,0 % Italia România България Bulgaria Ελλάδα Elláda Malta Κύπρος Kýpros Vir: Službe Komisije. Izobraževanje in usposabljanje eden izmed ciljev strategije evropa 2020 je, da se 75 % ljudi, starih 20 do 64 let, zaposli do konca tega desetletja. vendar je kriza povzročila visoko stopnjo brezposel nosti po vsej evropi, pri čemer brezposelnost mladih dosega 24 % po vsej evropi, v državah, kot sta grčija in Španija, pa je brezposelna več kot polovica mladih, ki so dejavni na trgu dela. Hkrati je v evropi približno 2 milijona prostih delovnih mest in jasno je, da obstaja neusklajenost med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih. komisija to težavo obravnava na več načinov, ki temeljijo na pobudi „ponovni razmislek o izobraževanju“ in na ukrepih, napovedanih konec leta 2012, za boj proti brezposelnosti mladih (ki vključujejo program jamstva za mlade) (1). m e S t o m 51 52 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou na tekmovanju WorldSkills v Leipzigu v Nemčiji. obstoječi program vseživljenjskega učenja zagotavlja podporo za učno mobilnost prek programov erasmus (visokošolsko izobraževanje), leonardo da vinci (poklicno izobraževanje), Comenius (šolsko izobraževanje) in grundtvig (izobraževanje odraslih). erasmus in leonardo da vinci letno skupaj zagotavljata približno 140 000 posredo vanj delovnih mest v družbah in drugih organizacijah (2). Štiri milijone ljudi, večinoma mladih, bo prejelo štipendije v okviru novega programa erasmus+ (3) za študij, uspo sabljanje ali prostovoljno delo v tujini v obdobju 2014–2020 v primerjavi z 2,5 milijo na prejemnikov v obstoječih programih mobilnosti eU. ta mednarodna izkušnja izbolj šuje znanja in spretnosti ter zaposljivost. komisija je julija ustanovila tudi evropsko koalicijo za vajeništva (4), ki bo prispevala k boju proti brezposelnosti mladih z izboljšanjem kakovosti, ponudbe in podobe vajeni štev. Spodbujala bo partnerstva med državami in deležniki, da bodo lahko opredelili najbolj uspešne vajeniške programe v eU in uporabili prilagojene rešitve. Skupina eU na visoki ravni za posodobitev visokega šolstva je objavila poročilo (5), ki vsebuje vrsto praktičnih in cenovno sprejemljivih priporočil za izboljšanje poučevanja v visokem šolstvu, vključno s predlogom za ustanovitev evropske akademije za po učevanje in učenje, ki bi delovala kot platforma za izmenjavo najboljših praks za države članice in visokošolske zavode. Bistvenega pomena za učinkovite izobraževalne sisteme je tudi, da se v celoti izkori stijo možnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije ter odprti viri izobraževanja. komisija je septembra objavila sporočilo o odpiranju izobraževa nja (6) ter s tem utrla pot za bolj inovativno poučevanje in učenje z uporabo tehnologij in dostopom do digitalnih vsebin, kar bo zagotovilo visokokakovostno izobraževanje in pridobivanje digitalnih spretnosti, ki jih bo leta 2020 zahtevalo 90 % delovnih mest. izjemen napredek v zvezi s tem so zlasti prosto dostopni spletni učni programi za vse (massive open online courses – mooC, v nadaljnjem besedilu: učni programi mooC). komisija je pomagala začeti prve vseevropske učne programe mooC, pri čemer je bilo danih na voljo 40 univerzitetnih programov, s tem pa je bil omogočen brezplačen dostop do kakovostnega izobraževanja od doma. ta pobuda je povezana tudi z veliko koalicijo za digitalna delovna mesta (7), ki je platforma več deležnikov, namenjena odpravljanju pomanjkanja znanja na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ikt) ter spopadanja s težavo skoraj 900 000 prostih delovnih mest, povezanih z ikt (glej oddelek Zaposlovanje in socialno vključevanje). n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m 53 m e S t o m Zaposlovanje in socialno vključevanje Zaposlovanje mladih komisija si v sodelovanju z evropskim parlamentom, Svetom evropske unije in dele žniki prizadeva za rešitev vseh vidikov zaposlovanja mladih in nadgrajuje sveženj o zaposlovanju mladih, ki ga je predlagala decembra 2012. Jamstvo za mlade komisija je vse države članice pozvala, naj uvedejo jamstvo za mlade (8). Cilj jamstva je zagotoviti, da vsi mladi do 25. leta prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku for malnega šolanja ali začetku brezposelnosti. v veliko državah članicah bo to zahtevalo strukturne reforme, vključno z razvojem sistemov poklicnega izobraževanja in uspo sabljanja. izvajanje jamstva za mlade naj bi se v državah članicah začelo 1. janu arja 2014. države članice bodo za financiranje izvajanja jamstva prejele pomoč iz evropskega socialnega sklada (eSS), ki trenutno zagotavlja 10 milijard eUr na leto. eSS je že dolgo pred krizo začel nuditi usmerjeno podporo za zaposlovanje mladih in ima po membno vlogo pri reševanju trenutnega problema naraščanja brezposelnosti med mladimi, saj je 68 % njegovega proračuna namenjenega projektom, ki lahko koristijo tudi mladim ljudem. prihodnja uredba o eSS (9) vključuje namenske prednostne nalož be eSS, usmerjene v trajnostno vključitev mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražu jejo ali usposabljajo, v trg dela. od držav članic, ki se soočajo z visokimi stopnjami brezposelnosti med mladimi, se pričakuje, da bodo mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, opredelile kot posebno ciljno skupino za financiranje iz eSS in jim zagotovile možnosti za vključitev v trg dela. da bi jamstvo za mlade posta lo resničnost, morajo države članice v svojih nacionalnih proračunih prav tako dati prednost ukrepom za zaposlovanje mladih. RAZČLENITEV STOPNJE BREZPOSELNOSTI MLADIH PO DRŽAVAH ČLANICAH % 60 50 40 30 20 (1) September 2013 (2) Tretje četrtletje 2013 Združene države Turčija (4) Japonska Norveška (1) Združeno kraljestvo (4) Finska Švedska Slovaška Slovenija (1) Romunija (3) Poljska Avstrija Portugalska Malta Nizozemska Luksemburg Madžarska (1) Litva Latvija (2) Italija (3) Drugo četrtletje 2013 (4) Avgust 2013 Ciper (2) Hrvaška (2) Španija Francija Grčija (1) Irska Nemčija Estonija (1) Češka Danska Belgija Bolgarija 0 EU-28 Evrsko območje 10 54 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Pobuda za zaposlovanje mladih da bi se finančna podpora še bolj osredotočila na regije in posameznike, ki imajo največ težav z brezposelnostjo mladih in nedejavnostjo, sta se evropski parlament in evropski svet dogovorila, da bosta pripravila pobudo za zaposlovanje mladih (10), ki bo podprta s 3 milijardami eUr iz eSS in 3 milijardami eUr iz proračuna eU. komisija je vztrajala, da je treba 6 milijard eUr nameniti v letih 2014 in 2015 in ne v 7letnem obdobju večletnega finančnega okvira. ta sredstva bodo namenjena posameznikom, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter regijam, v katerih stop nja brezposelnosti med mladimi presega 25 %. pobuda za zaposlovanje mladih, ki bo načrtovana kot del eSS 2014–2020, podpira izvajanje jamstva za mlade. države članice, ki bodo prejele sredstva v okviru pobude za zaposlovanje mladih, so bile pozvane, da do konca decembra 2013 predložijo svoje načrte za izvajanje jamstev za mlade. vse druge države članice morajo svoje načrte predložiti do pomladi 2014. Evropska koalicija za vajeništva komisija poleg jamstva za mlade razvija več drugih instrumentov na ravni eU, da bi državam članicam pomagala rešiti vprašanje brezposelnosti med mladimi. ker vaje ništva in učenje na delovnem mestu mladim ljudem olajšajo prehod od izobraževanja in usposabljanja k delu, so Svet, komisija in evropski socialni partnerji julija začeli evropsko koalicijo za vajeništva (11). Cilj je izboljšati kakovost vajeništev in povečati njihovo število v vsej eU ter spremeniti miselnost o učenju prek vajeništva. koalicija je platforma, ki povezuje javne organe, podjetja, socialne partnerje, izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja, predstavnike mladih in druge ključne ak terje, kot so gospodarske zbornice, z namenom uskladitve in povečanja različnih pobud za učinkovite vajeniške in podobne programe ter spodbujanja nacionalnih partnerstev za dualne sisteme poklicnega usposabljanja. področja ukrepov so ciljno usmerjen prenos znanja in podpora za izboljšanje sistemov vajeništev, seznanjanje s koristmi vajeništva ter pametna raba sredstev in virov eU. Okvir za kakovost pripravništev Sedanji glavni razlog za skrb je, da nekatera pripravništva vključujejo premalo uče nja ali izkoriščajo mlade kot poceni delovno silo. komisija je decembra predlagala smernice za zagotovitev, da lahko pripravniki pridobijo kakovostne delovne izkušnje pod varnimi in pravičnimi pogoji, ter za povečanje njihovih možnosti, da najdejo kako vostno zaposlitev. v predlogu priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev (12) so države članice pozvane, naj zagotovijo, da nacionalna zakonodaja in praksa upo števata načela iz smernic, in po potrebi prilagodijo svojo zakonodajo. Smernice zah tevajo, da pripravništva temeljijo na pisnem sporazumu, ki zajema učne vsebine in delovne pogoje, vključno s tem, ali pripravniki prejemajo plačilo ali drugačno nadome stilo in ali so upravičeni do socialnega varstva. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m Akcijske skupine akcijske skupine komisije za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi so v letu 2013 dosegle nadaljnji napredek. te skupine, sestavljene iz nacionalnih uradnikov in ura dnikov komisije, so bile ustanovljene februarja 2012 za osem držav članic z najvišjimi stopnjami brezposelnosti med mladimi, in sicer za irsko, grčijo, Španijo, italijo, latvijo, litvo, portugalsko in Slovaško. akcijske skupine so bile zadolžene za uporabo sredstev iz strukturnih skladov eU (vključno z eSS), ki so bila na voljo za programsko obdo bje 2007–2013 za podporo zaposlitvenih možnosti za mlade in za olajšanje dostopa malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev. poleti 2013 se je nadaljevalo delo za izvedbo sklepov in prilagoditev programov, kjer je bilo to potrebno, na primer v Španiji in litvi. kot rezultat dela akcijskih skupin je bilo do začetka leta 2013 16 milijard eUr sredstev eU (eSS in evropski sklad za regionalni razvoj) namenjenih za pospešeno izvajanje ali prerazporeditev. do novembra 2013 je eSS sam prerazporedil 4,2 milijarde eUr na določene ukrepe, ki naj bi koristili več kot milijonu mladih ljudi. EURES in „Tvoja prva zaposlitev EURES“ Z namenom povečati mobilnost in zagotoviti dostop do zaposlitvenih možnosti je komisija začela reformo evropskih služb za zaposlovanje (eUreS) za vzpostavitev vseevropske mreže za posredovanje zaposlitev in zaposlovanje. novembra 2012 je bil sprejet sklep o mreži eUreS (13), katerega cilj je čim bolj izboljšati operativno delo vanje eUreS. Cilj mreže eUreS je zlasti izboljšati preglednost obravnavanja prostih delovnih mest, izboljšati medobratovalnost trgov dela in postopkov usklajevanja na podlagi znanj, s tem pa izboljšati storitve in sodelovanje med ponudniki javnih in zasebnih storitev za povečanje dosega portala eUreS. Cilj sheme „tvoja prva zaposli tev eUreS“ je pomagati mladim, da najdejo svojo prvo zaposlitev v kateri koli od 28 držav članic, in pomagati podjetjem, da zaposlijo mlade iz druge države članice eU. „tvoja prva zaposlitev eUreS“ je pobuda manjšega obsega s proračunom v višini 12 milijonov eUr za obdobje treh let. njen cilj je preskusiti učinkovitost storitev po meri posameznika za mlade mobilne iskalce zaposlitve v starosti 18–30 let v povezavi z nekaj finančne pomoči. m e S t o m 55 56 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Program za zaposlovanje in socialne inovacije decembra je Svet ministrov sprejel nov program eU za zaposlovanje in socialne ino vacije (eaSi), s katerim bo v obdobju 2014–2020 zagotovljenih 920 milijonov eUr. program bo podprl inovativne socialne politike in spodbudil mobilnost delavcev (na primer s krepitvijo sheme „tvoja prva zaposlitev eUreS“) ter olajšal dostop do mikrokreditov in spodbudil socialno podjetništvo. eaSi vključuje in razširja obseg treh obstoječih finančnih instrumentov: programa za zaposlovanje in socialno solidarnost (progress), eUreS ter evropskega mikrofinančnega instrumenta progress. Komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor predstavlja smernice za pripravnike za pridobitev visokokakovostnih delovnih izkušenj pod varnimi in poštenimi pogoji. Napoteni delavec Svet se je 9. decembra dogovoril o „splošnem pristopu“ o predlogu komisije iz marca 2012 (14) za izboljšanje izvrševanja zaščitnih ukrepov za napotene delavce, določenih v direktivi o napotitvi delavcev iz leta 1996 (15), ki je utrla pot za morebitni sporazum parlamenta in Sveta pred volitvami v evropski parlament. predlog bi: ▶ določil bolj ambiciozne standarde za ozaveščanje delavcev in podjetij o njihovih pravicah in obveznostih; ▶ določil pravila za izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi, ki so pristojni za napotitve; ▶ pojasnil opredelitev napotitve; ▶ opredelil odgovornosti držav članic, da preverijo skladnost s pravili iz direktive iz leta 1996; ▶ od podjetij, ki napotijo delavce, zahteval, da imenujejo kontaktno osebo za zvezo z izvršilnimi organi in dajo na razpolago osnovno dokumentacijo za evidenco; ▶ izboljšal izvrševanje pravic in obravnavanje pritožb; ▶ zagotovil, da je upravne in denarne kazni, ki jih ponudnikom storitev zaradi nespoštovanja zahtev iz direktive iz leta 1996 naložijo organi za izvrševanje ene države članice, mogoče izvršiti in izterjati v drugi državi članici. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m Okvir za kakovost na področju prestrukturiranja komisija je decembra v obliki okvira kakovosti eU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranja opisala najboljše prakse za predvidevanje prestrukturiranja podjetij in čim večje zmanjšanje njegovega vpliva na delavce in socialne pogoje. okvir kakovo sti podjetjem, delavcem, sindikatom, organizacijam delodajalcev in javnim upravam zagotavlja smernice za olajšanje postopka prestrukturiranja za podjetja in delavce z boljšim predvidevanjem in vlaganjem v človeški kapital ter hkrati za zmanjšanje socialnega učinka. komisija države članice poziva, da podprejo in spodbujajo izvajanje okvira kakovosti ter preučijo njegovo uporabo za zaposlene v javnem sektorju. prav tako vse deležnike poziva k sodelovanju na podlagi teh smernic. Javni zavodi za zaposlovanje Učinkoviti javni zavodi za zaposlovanje so bistvenega pomena za praktično izvaja nje politik zaposlovanja na nacionalni ravni. na primer, javni zavodi za zaposlovanje lahko posameznim iskalcem zaposlitve svetujejo glede usposabljanja, vajeništev, pri pravništev in možnosti za nadaljnje izobraževanje glede na njihov položaj in zahteve delodajalcev. komisija je z namenom izboljšanja njihove učinkovitosti predložila predloge (16) za vzpostavitev mreže javnih zavodov za zaposlovanje, ki bi lahko: ▶ primerjala uspešnost javnih zavodov za zaposlovanje z ustreznimi merili, ▶ opredelila najboljše prakse, ▶ spodbudila vzajemno učenje. mreža bi poleg tega nudila podporo državam članicam pri praktičnem izvajanju politik zaposlovanja, kot je jamstvo za mlade. Evropski socialni sklad 2014–2020 Uredba o evropskem socialnem skladu za obdobje 2014–2020 (17) z 19 prednostnimi naložbami za štiri tematske cilje določa katalog konkretnih intervencijskih področij politike, ki je veliko bolj ekspliciten kot v prejšnjem obdobju (2007–2013). poudarek je na aktivnem trgu dela in ukrepih vključevanja ter na izobraževanju in reformi javne uprave. poleg tega mora vsaka država članica zagotoviti, da bo vsaj 20 % sredstev eSS namenjenih socialnemu vključevanju. eSS je popolnoma usklajen za podporo strategiji evropa 2020 in izvajanju priporočil za posamezno državo ter za prispevek k doseganju glavnih ciljev zaposlovanja, izo braževanja in zmanjšanja revščine. Zato bo eSS v naslednjem programskem obdobju znašal vsaj 23 % financiranja kohezijske politike. tematska osredotočenost bi morala zagotoviti, da je financiranje osredotočeno na nekaj ključnih prednostnih področij politike. poleg tega je bilo vloženo veliko truda v poenostavitev postopkov in boljšo porabo sredstev za doseganje več rezultatov. m e S t o m 57 58 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Migracije kot orodje za rast Zakonodaja eU na področju migracij, kot je direktiva o modri karti (18), ki omogoča vstop in bivanje državljanov držav nečlanic eU za namene visokokvalificirane zaposli tve, prispeva k privabljanju nekaterih kategorij migrantov. Sozakonodajalca sta potr dila kompromisno besedilo direktive o sezonskih delavcih (19), ki naj bi bila sprejeta v začetku leta 2014. pogajanja o direktivi o osebah, premeščenih znotraj podjetij (20), so napredovala, vendar so za dosego sporazuma potrebna nadaljnja prizadevanja parlamenta in Sveta. komisija upa tudi na hiter napredek v zvezi z njenim predlogom, ki določa pravila o državljanih držav nečlanic eU, ki prihajajo v eU zaradi študija, znan stvenih raziskav in drugih izmenjav (21). države članice morajo predvsem zagotoviti, da se uvedejo učinkoviti ukrepi za spodbujanje vključevanja (22). migranti bi morali imeti možnost, da uresničijo ves svoj potencial v okolju, kjer so njihove temeljne pra vice v celoti spoštovane in kjer lahko dejavno sodelujejo v družbi. pomembno bo tudi, da bodo države članice pravilno izvajale direktivo o enotnem do voljenju (23), ki delavcem iz držav nečlanic eU daje določene enake pravice. Sveženj o socialnih naložbah komisija je februarja 2013 sprejela sveženj o socialnih naložbah. določa celovit okvir za reforme socialne politike, ki bi jih morale države članice izvesti za posodobitev nji hovih sistemov socialnega varstva. Sveženj o socialnih naložbah zagotavlja smernice politike o tem, kako zagotoviti primerne življenjske standarde, podprte z zadostnimi prejemki in kakovostnimi storitvami, ter kako povečati uspešnost in učinkovitost soci alnih izdatkov. Sveženj o socialnih naložbah poudarja tudi pomen aktiviranja politik in zagotovitve, da lahko te politike izboljšajo socialno vključevanje in dostop do trga dela. Zagotovitev, da se ljudje znajo soočiti s tveganji, s katerimi se srečujejo v življenju, namesto da bi zgolj odpravljali negativne posledice, je ključnega pomena za pristop socialnih naložb. Sveženj zagotavlja politične smernice na številnih področjih, na kate rih lahko ciljno usmerjene naložbe, zlasti iz eSS, dejansko prispevajo k spremembam. Raziskave, razvoj, inovacije Unija inovacij v poročilu o stanju Unije inovacij iz leta 2012 (24) je predstavljen napredek pri 34 zave zah iz vodilne pobude Unija inovacij in iz poročila je razvidno, da je več kot 80 % zavez potekalo po načrtu. Unija inovacij je ena od sedmih vodilnih pobud strategije evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter vsebuje 34 ukrepov, ki so osredotočeni na naslednje tri cilje: ▶ uveljavitev evrope kot svetovnega akterja na področju znanosti, ▶ odprava ovir za inovacije, kot so drago patentiranje, razdrobljenost trga, počasno določanje standardov in pomanjkanje znanj in veščin, ki trenutno preprečujejo hiter pritok idej na trg, ter ▶ korenita sprememba načina sodelovanja med javnimi in zasebnimi sektorji. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m na zahtevo evropskega sveta je komisija septembra predstavila nov kazalnik rezulta tov na področju inovacij za primerjavo nacionalnih inovacijskih politik in spremljanje uspešnosti eU v primerjavi z njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji. S kazalnikom se meri, v kakšnem obsegu lahko ideje, ki izvirajo iz inovativnih sektorjev, dosežejo trg, zagotovijo boljša delovna mesta in povečajo konkurenčnost evrope. Sistem kazalnikov uspešnosti Unije inovacij za leto 2013, objavljen marca (25), je po kazal, da se uspešnost na področju inovacij v eU kljub gospodarski krizi iz leta v leto povečuje, vendar se povečuje tudi inovacijski razkorak med državami članicami. poro čilo o konkurenčnosti v Uniji inovacij za leto 2013 (26) je bilo objavljeno decembra in iz njega je razvidno, da evropa ostaja glavno svetovno središče ustvarjanja znanja, vendar zaostaja za Severno ameriko in azijo na področju hitro rastočih tehnologij prihodnosti. Podpora za raziskave in inovacije iz kohezijske politike EU Sredstva iz strukturnih skladov eU so se tudi v letu 2013 vlagala v raziskave in inova cije (trenutno je temu področju namenjenih približno 25 % razpoložljivih sredstev). reforma kohezijske politike, dogovorjena decembra, bo prvič zahtevala, da vse regije eU namenijo minimalen odstotek sredstev, ki bodo na voljo v obdobju 2014– 2020, za raziskave in inovacije ter razvoj strategij pametne specializacije za vsako regijo. Komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire GeogheganQuinn na obisku Državnega inštituta za fiziko in jedrski inženiring Horia Hulubei v Romuniji. Sedmi okvirni program Sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (7. op), ki se je začel leta 2007, je bil zaključen decembra. v svojih sedmih letih je pri speval k financiranju več kot 22 000 raziskovalnih projektov s prispevkom proračuna nad 40 milijard eUr, kar vključuje približno 4 000 prejemnikov nepovratnih sredstev evropskega raziskovalnega sveta. Šesto poročilo o spremljanju 7. op (27), ki je bilo objavljeno avgusta, je pokazalo, da je bilo približno 17 % vseh udeležencev malih in srednjih podjetij. 59 60 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Obzorje 2020 Zakonodaja za obzorje 2020 (28), program evropske unije za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020, je bila sprejeta decembra. obzorje 2020 je s proračunom skoraj 80 milijard eUr, okrog 30 % več v realnem smislu kot predhodni okvirni program (7. op), in preprostejšimi pravili za sodelovanje največji program eU za raziskave do zdaj in eden od največjih javno financiranih programov za raziskave na svetu. program obzorje 2020 bo pomagal zagotoviti prihodnjo bazo znanja evropskega go spodarstva in dolgoročni prispevek k rasti in zaposlovanju. na podlagi treh stebrov, in sicer odlične znanosti, vodilne industrije in družbenih izzivov, bo financiral vse vrste dejavnosti, od pionirske znanosti do inovacij, ki so blizu uvedbe na trg. program celotno financiranje za raziskave in inovacije na ravni eU združuje pod eno streho z enotnim sklopom pravil in bo drastično skrajšal upravne postopke. globalni cilj bolj usklajenega in preprostejšega programa bi moral olajšati sodelovanje, zlasti za manjše raziskovalne organizacije in mala podjetja. Vodilne pobude na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij vodilne pobude na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij so bile zasnovane, da bi preoblikovale znanost, tehnologijo in družbo na splošno. So zelo ambiciozne in se zanašajo na sodelovanje med številnimi disciplinami, skupnostmi in programi ter zahtevajo do 10 let podpore. po precej selektivni pripravi sta bili v letu 2013 v okviru 7. op (29) izbrani dve pobudi, in sicer pobuda o grafenu in projekt o človeških možganih. obe pobudi imata velik potencial za revolucijo v smislu naslednje generacije izdelkov in materialov na mnogih področjih, ki bi zagotovili konkurenčno prednost v številnih sektorjih, vključno z zdravjem in staranjem, medicino, kemikalijami, elektroniko in ikt. Destinacija Evropa eU je v Združenih državah v letu 2013 organizirala tri dogodke z naslovom „de stination europe“ (destinacija evropa), da bi v evropo privabila visoko usposoblje ne delavce. ti dogodki so predstavili odličnost evropskih raziskav in inovacij ter povečali seznanjenost s poklicnimi možnostmi in možnostmi financiranja, ki jih ponujajo pobude eU, kot so evropski raziskovalni center, dejavnosti marie Skło dowskaCurie in programi držav članic. Sveženj za naložbe v inovacije Plakat kampanje „Destinacija Evropa“. komisija je julija sprejela sveženj ukrepov za naložbe v inovacije, v katerem je predla gala vzpostavitev formalnih partnerstev na področju raziskav in inovacij z industrijo in državami članicami v ključnih strateških sektorjih, kot so biogospodarstvo, aeronav tika in elektronika. Skupni predlagani proračun za šest javnozasebnih partnerstev in štiri javnojavna partnerstva bi znašal približno 22 milijard eUr, kar vključuje naložbo v višini približno 8 milijard eUr iz programa obzorje 2020, ki bi zagotovila 10 mili jard eUr sredstev iz industrije in 4 milijarde eUr od držav članic. pobude bodo pove čale konkurenčnost industrije eU v sektorjih, ki zagotavljajo visokokakovostna delovna mesta, in našle rešitve za glavne izzive za družbo. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m Digitalna agenda Zakonodajni sveženj za „povezano celino“: vzpostavitev enotnega trga za telekomunikacije v EU ker svet hitro prehaja na gospodarstvo, ki temelji na internetu, kar neposredno vpliva na vse od tradicionalnih storitev, kot so bančništvo in zavarovalništvo, do novih sek torjev, kot je spletna trgovina na drobno, ter od industrijske proizvodnje do oskrbe z energijo, se informacijske in komunikacijske tehnologije vse bolj obravnavajo kot vir pametne, trajnostne in vključujoče rasti, predvidene v strategiji evropa 2020 (30). vendar eU nima pravega enotnega trga za elektronske komunikacije. glede na letni kazalnik napredka digitalne agende, ki ga je pripravila komisija, je eU razdrobljena na ločene nacionalne trge in je zato prikrajšana za velik vir potencialne rasti (31). komisija je sprejela zakonodajni sveženj za povezano celino (32), s ciljem izgradnje povezane konkurenčne celine ter zagotovitve trajnostnih digitalnih delovnih mest in industrij v odziv na zahtevo evropskega sveta za vzpostavitev enotnega trga za tele komunikacije, da bi se odpravile težave, potrjene z letnim kazalnikom. Podpredsednica Evropske komisije in komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes na prireditvi „IKT 2013 – ustvarjaj, poveži se, rasti“ v Vilni v Litvi. 61 62 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Manj gradbenih del pomeni cenejša širokopasovna omrežja komisija je predlagala nova pravila (33), ki bodo stroške uvedbe hitrih internetnih povezav zmanjšala za 30 %. gradbena dela, kot je razkopavanje cest zaradi polaga nja optičnih kablov, pomenijo do 80 % stroškov uvedbe hitrih komunikacijskih omrežij. ta predlog bo podjetjem omogočil prihranke v višini od 40 do 60 milijard eUr. Cilji predlagane uredbe so bistveno zmanjšati stroške gradbenih del in stroške, ki so posledica nepotrebnih upravnih obremenitev, ter povečati učinkovitost uvedbe infra strukture za visokohitrostne elektronske komunikacije s širjenjem obstoječih najboljših praks po eU in izboljšanjem pogojev za vzpostavitev in delovanje notranjega trga na področju, ki podpira razvoj skoraj vseh sektorjev gospodarstva. Digitalna agenda odpira številne priložnosti. Izdajanje e-računov izdajanje elektronskih računov je pomemben korak k javni upravi brez papirja (euprava) v evropi, ki je ena od prednostnih nalog digitalne agende, ter ponuja možnosti za znatne gospodarske in okoljske koristi. komisija ocenjuje, da bi uvedba izdajanja eračunov pri javnih naročilih v eU lahko ustvarila do 2,3 milijarde eUr prihrankov. da bi komisija nadalje spodbudila uvajanje ejavnih naročil v evropi, je 26. junija predstavila predlog direktive o izdajanju eračunov pri javnih naročilih (34). ta pobuda bi spodbudila uporabo eračunov v javnem sektorju (izdajo eračunov med podjetji in državno upravo (B2g)) in povečala interoperabilnost nacionalnih sistemov izdajanja eračunov ter s tem odpravila razdrobljenost notranjega trga. Podpora za digitalno agendo iz kohezijske politike EU Sredstva iz strukturnih skladov eU so se tudi v letu 2013 vlagala v ikt. od začetka tekočega programskega obdobja je bilo vloženih približno 14,6 milijarde eUr sredstev, s katerimi je bil dostop do širokopasovnega omrežja zagotovljen približno 4,7 milijona državljanom. reforma kohezijske politike, dogovorjena decembra (35), bo prvič zah tevala, da vse regije eU namenijo minimalen odstotek sredstev, ki bodo na voljo v obdobju 2014–2020, za naložbe v zvezi z digitalno agendo eU. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m Industrijska politika ter mala in srednja podjetja Mala in srednja podjetja – sprostitev evropskega podjetniškega potenciala po petih letih, v katerih so se ta podjetja soočala z negotovim gospodarskim oko ljem, je bilo leto 2013 prvo po letu 2008, ko so izkazala kombinirano povečanje sku pnega števila zaposlenih in dodane vrednosti. ob upoštevanju neprimerljive globine in zapletenosti krize je takšen preobrat dokazal odpornost sektorja malih in srednjih podjetij (36). evropa potrebuje več podjetnikov, da bi zagotovila ponovno rast in višje stopnje zapo slenosti. nove družbe, vključno z malimi in srednjimi podjetji, vsako leto ustvarijo več kot 4 milijone novih delovnih mest, tj. 85 % vseh novih delovnih mest v zasebnem sektorju eU. komisija priznava, da imajo podjetniki bistveno vlogo pri gospodarskem okrevanju, zato je januarja začela izvajati „akcijski načrt za podjetništvo 2020“ (37). akcijski načrt, ki je kombinacija naložb, regulativnih izboljšav in možnosti za izobraže vanje, bo pomagal spodbuditi rast in ustvarjanje delovnih mest. Podpredsednik Evropske komisije in komisar za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani na odprtju evropske vesoljske razstave v Rimu v Italiji. Napredek v smeri ponovne oživitve industrije za odpravo gospodarske krize ena od izkušenj, ki smo jih pridobili med krizo, je, da mora evropa ohranjati močan industrijski sektor kot osrednji del svojega gospodarstva, saj je ključnega pomena za inovacije ter ustvarjanje vrednosti in delovnih mest. medtem ko se je uspešnost indu strije ustalila, se je njen delež evropskega bruto domačega proizvoda (Bdp) zmanjšal s 15,5 % leta 2012 na 15,1 % poleti 2013 (38). konvergenca med industrijsko najbolj konkurenčnimi državami in državami, katerih uspeh je zmeren, se upočasnjuje. v zvezi s tem mora evropa krepiti svoje prednosti. ▶ industrija eU ohranja vodilno vlogo na svetovni ravni v številnih proizvodnih sektorjih, vključno s sektorjem kemičnih izdelkov, sektorjem strojne industrije, sektorjem kovin in avtomobilskim sektorjem. ▶ delež svetovnega izvoza eU se je v zadnjih letih zmanjšal, vendar je na splošno ostal izredno odporen kljub močni rasti kitajske in drugih razvijajočih se gospodarstev. 63 64 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e Ukrepi Komisije za pomoč podjetjem pri premagovanju krize Podpora za jeklarsko industrijo komisija je junija predlagala akcijski načrt za evropsko jeklarsko industrijo (39). v načrtu predlaga posebne ukrepe politik za jeklarski sektor, ki se sooča z resnimi izzivi. eden od načinov je, da se doma in v tujini podpre povpraševanje po jeklu, proizvedenemu v eU, za zagotovitev, da imajo proizvajalci jekla v eU dostop do trgov zunaj eU v skladu s praksami poštene trgovine. poleg tega je treba zmanj šati stroške za industrijo, vključno s tistimi, ki izhajajo iz zakonodaje eU. inovacije, energetska učinkovitost in trajnostni proizvodni procesi so bistvenega pomena za prihodnje generacije jeklenih izdelkov, ki pa so zelo pomembni za druge ključne evropske industrije. akcijski načrt predvideva tudi ciljno usmerjene ukrepe za pod poro zaposlovanja v tem sektorju, ki morajo spremljati prestrukturiranje, da se zagotovi, da visokokvalificirana delovna sila ostane v evropi. Podpora za gradbeno industrijo gradbena podjetja, ki želijo razširiti svoje poslovanje v drugo državo članico eU, se morajo zavedati izzivov, s katerimi se lahko srečajo. Zahteve glede zaposlova nja, varstva okolja in varnosti se lahko razlikujejo, kot se lahko tudi zahteve glede gradbenih materialov in izdelkov. komisija je v letu 2013 začela več pobud za pomoč gradbeni industriji. primer je nova uredba o gradbenih proizvodih (40), ki je začela veljati julija. podjetjem bo pomagala pri premagovanju teh težav, saj bo gradbenim podjetjem zagotovila informacije, ki jih potrebujejo, da bi bila uspešna tudi v drugih državah eU (41). Podpora za obrambno in varnostno industrijo v obrambni industriji eU je zaposlenih približno 400 000 ljudi, v letu 2012 pa je ustvarila prihodke v višini približno 96 milijard eUr. Spodbuja inovacije in razvija zmogljivosti, ki so potrebne za zagotovitev varnosti in obrambe v evropi. Hkrati pa se ta sektor sooča s proračunskimi omejitvami in razdrobljenostjo trga. komisija je julija izdala akcijski načrt (42), ki vsebuje predloge za pospeševanje inovacij, rasti in ustvarjanja delovnih mest s spodbujanjem civilnovojaških sinergij in izva janjem ukrepov v podporo malim in srednjim podjetjem, povezanim z obrambo. o tem sporočilu je razpravljal evropski svet decembra 2013, ki je obravnaval tudi naslednje tri glavne teme: pravi notranji trg za obrambo; celovita industrijska politika, ki ustvarja priložnosti za vse države članice in industrije vseh velikosti po vsej eU, ter sinergije med civilnimi raziskovalnimi programi, program obzorje 2020 in programi, ki jih koordinira evropska obrambna agencija (43). na podlagi tega je evropski svet opredelil številne prednostne ukrepe okrog treh osi: poveča nje učinkovitosti, vidljivosti in vpliva skupne varnostne in obrambne politike; iz boljšanje razvoja zmogljivosti in okrepitev obrambne industrije v evropi (44). Znižane pristojbine za mala in srednja podjetja v skladu z zakonodajo EU o kemikalijah komisija je znižala pristojbine in dajatve, ki jih morajo plačati mala in srednja podjetja za registracijo kemikalij. to znižanje naj bi pomagalo malim in srednjim podjetjem, ki proizvajajo kemikalije ali trgujejo z njimi, da ostanejo konkurenčna v sedanjih težkih razmerah na trgu. odvisno od njihove velikosti so lahko mala in srednja podjetja upravičena do 35–95odstotnega zmanjšanja v zvezi s standar dnimi pristojbinami za registracijo in 25–90odstotnega zmanjšanja v zvezi s standardnimi dajatvami za prošnje za odobritev. 3 n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m Izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev dostop do finančnih sredstev je še vedno med glavnimi razlogi za skrb malih in sred njih podjetij eU. glede na raziskavo o dostopu do finančnih sredstev iz leta 2013 (45) so najbolj prizadeta mlajša in manjša podjetja. približno ena tretjina anketiranih malih in srednjih podjetij ni mogla pridobiti celotnega financiranja, ki so ga načrtovala za leto 2013, 15 % anketirancev pa meni, da je dostop do finančnih sredstev velik pro blem za njihova podjetja. v zadnjih nekaj letih si je komisija neprestano prizadevala izboljšati njihov položaj. jamstva v sklopu okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost, ki jih financira komisija in jim je namenjen proračun v višini 1,1 mili jarde eUr, so do konca leta 2012 prispevala k mobilizaciji posojil v vrednosti več kot 13 milijard eUr ter spodbudila skoraj 220 000 malih podjetij po vsej evropi. ta priza devanja se bodo nadaljevala v novem programskem obdobju 2014–2020 s pomočjo programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (CoSme). Povečanje kapitala Evropske investicijske banke januarja je vseh 27 držav članic soglasno odobrilo povečanje kapitala evropske inve sticijske banke (eiB) za 10 milijard eUr, vplačanih v celoti. to povečanje kapitala bo evropski instituciji za dolgoročna posojila omogočilo, da v triletnem obdobju zagotovi do 60 milijard eUr dodatnih posojil za gospodarsko uspešne projekte po vsej eU. mala in srednja podjetja bodo eden od štirih prednostnih sektorjev, v katere bodo usmer jena dodatna posojila, ostali trije sektorji pa so inovacije in znanje, čisti viri energije in sodobna infrastruktura. dodatni kapital je vplačala vsaka država članica glede na njen sedanji delež. to je dodatek k rednim posojilom eiB, ki znašajo 50 milijard eUr letno. Sedež Evropske investicijske banke v Luxembourgu. Podpora za mala in srednja podjetja iz kohezijske politike EU mala in srednja podjetja so tudi v letu 2013 prejemala sredstva iz strukturnih skla dov eU. podporo je prejelo več kot 73 500 novih podjetij, od začetka tekočega pro gramskega obdobja pa je bilo ustvarjenih 263 000 delovnih mest v malih in srednjih podjetjih. reforma kohezijske politike, dogovorjena decembra, bo prvič zahtevala, da vse regije eU namenijo minimalen odstotek sredstev, ki bodo na voljo v obdo bju 2014–2020, za podporo malih in srednjih podjetij. Cilj je podvojiti sedanjo pod poro na približno 140 milijard eUr za obdobje 2014–2020, delno prek večje uporabe finančnih instrumentov. 65 66 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Odpravljanje čezmejnih davčnih ovir komisija je v odziv na glavne pomisleke podjetij konec leta 2013 predlagala nov standardni obračun ddv, s katerim bi se lahko stroški podjetij v eU zmanjšali za do 15 milijard eUr na leto (46). Cilji te pobude so zmanjšanje birokracije za podjetja, olajšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti in povečanje učinkovitosti davčnih uprav po vsej Uniji. tako pobuda izraža zavezo komisije k pametni pravni ureditvi in je ena od pobud iz programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (program reFit), katerega cilj je poeno stavitev pravil in zmanjšanje upravne obremenitve podjetij. Boj proti zamudam pri plačilih evropska mala in srednja podjetja so zelo občutljiva na zamude pri plačilih tako zno traj kot zunaj meja njihove države, kar je vzrok za četrtino stečajev v evropi. pomanj kanje zaščite za mala in srednja podjetja onesposablja podjetja in upočasnjuje gospo darsko rast ter lahko poleg tega odvrne bodoče podjetnike, da izkoristijo priložnosti. pravila eU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki so bila dogovorjena leta 2011 (47), so države članice v letu 2013 vključile v svojo nacionalno zakonodajo. ta pravila javne organe zavezujejo, da blago in storitve plačajo v roku 30 koledarskih dni ali, v izjemnih okoliščinah, v roku 60 dni. podjetja so zdaj dolžna plačati račune v roku 60 koledarskih dni. Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) – za lažjo, preprostejšo in cenejšo zakonodajo EU reguliranje na ravni eU dodaja vrednost na področjih, kot so konkurenca, trgovina in notranji trg, za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev, ki ustvarjajo priložno sti za podjetja in potrošnike. prav tako ščiti zdravje, varnost in pravice državljanov. Zakonodaja eU oblikuje skupni okvir z nadomeščanjem ali usklajevanjem 28 različnih nacionalnih zakonov. državam članicam eU omogoča sodelovanje pri reševanju težav, ki presegajo nacionalne meje. vendar je zagotovitev, da zakonodaja eU „ustreza svojemu namenu“, bistvenega po mena za vrnitev evrope na pot k rasti in ustvarjanju delovnih mest. predsednik komi sije josé manuel Barroso je v svojem govoru o stanju v Uniji (48) septembra 2013 poudaril pomen pametne pravne ureditve in dejal, da mora eU „velikim zadevam po svečati veliko časa, malim pa malo“. komisija je v zadnjih nekaj letih združila prizadevanja za racionalizacijo zakonodaje in zmanjšanje regulativnih obremenitev. od leta 2005 je komisija odobrila 660 pobud, katerih cilj je poenostavitev, kodifikacija ali preoblikovanje. razveljavljenih je bilo več kot 5 590 pravnih aktov. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m posvetovanja z malimi in srednjimi podjetji o 10 najbolj obremenjujočih zakonih eU („top 10“) so prispevala k prednostnim nalogam v agendi komisije o ustreznosti predpisov. posvetovanja so marca pokazala, da so najbolj obremenjujoča pravila za mala in srednja podjetja pravila o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (reaCH), davku na dodano vrednost, varnosti proizvodov, priznavanju poklic nih kvalifikacij, varstvu podatkov, odpadkih, trgu dela, nadzornih napravah v cestnem prometu in javnih naročilih ter pravil posodobljenega carinskega zakonika. na podlagi zavez iz sporočila o ustreznosti predpisov eU (49), ki je bilo objavljeno de cembra 2012 ter s katerim se je začel program reFit, je komisija oktobra določila, na katerih posameznih področjih politike bo izvedla nadaljnje ukrepe za poenostavitev ali razveljavitev zakonov eU in zmanjšanje obremenitve podjetij ter zagotovila vse lažje izvajanje zakonov eU. Sporočilo, ki je bilo objavljeno oktobra (50), vsebuje rezultate pregleda celotne zakono daje eU in opredeljuje različne ukrepe, ki se že izvajajo ali so bili predlagani parlamen tu in Svetu. poleg tega je komisija napovedala, da bo objavila letni pregled stanja za spremljanje napredka na evropski in nacionalni ravni. Vesoljska politika in satelitska navigacija Galileo Uporabniki globalnega navigacijskega satelitskega sistema (gnSS) so bili do zdaj odvisni od signalov ameriškega gpS ali ruskega sistema glonass. evropski galileo uporabnikom ponuja nov in zanesljiv alternativen sistem, ki ga upravljajo civilni in ne vojaški organi. Čeprav je bil glavni cilj vzpostavitve novega sistema zagotovitev neodvisnosti evrope, je galileo kljub temu 100odstotno interoperabilen s sistemoma gpS in glonass, zato je popolnoma integriran nov element v svetovnem globalnem satelitskem navigacij skem sistemu in pomeni močan temelj, ki bo omogočil bolj natančno in zanesljivo do ločanje položaja tudi v velikih mestih s stolpnicami, kjer lahko stavbe ovirajo signale. projekt galileo ustvarja številne nove poslovne priložnosti za proizvajalce opreme, razvijalce aplikacij in ponudnike storitev, ki temeljijo na zanesljivosti. preskusi signalov v letu 2013, ki jih oddajajo štirje sateliti eU za globalno satelitsko navigacijo, ki so že v orbiti, so pokazali, da sta kakovost in natančnost signalov odlični in sta celo presegli pričakovanja. prve storitve sistema galileo naj bi bile na voljo ko nec leta 2014 ali v začetku leta 2015. komisija namerava sistem, ki bo vzpostavljen v okviru projekta galileo, združiti z ameriškim sistemom gpS zaradi povečanja varnosti letenja. dvostranski sporazum med eU in Zda z učinkom na svetovni ravni je sinergija, ki bo prispevala k večji varno sti letalskega prometa in oblikovanju nujno potrebnih mednarodnih standardov za letalske navigacijske sisteme. Raketa, ki bo dva satelita Galileo ponesla v orbito. 67 68 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Copernicus decembra 2013 je bil v okviru programa Copernicus (evropski sistem za opazova nje Zemlje) uveden nov režim razširjanja odprtih podatkov, ki zagotavlja brezplačen, popoln in odprt dostop do številnih pomembnih okoljskih podatkov. ta dostop bo pod prl razvoj uporabnih aplikacij za več različnih industrijskih segmentov (npr. kmetij stvo, zavarovalništvo, promet in energetika). Copernicus že delno deluje, predvsem s pomočjo podatkov, pridobljenih v okviru obstoječih satelitskih misij in iz senzor jev na tleh, na morju in v zraku, ter svetu nudi velike koristi. ko je tajfun Haiyan 8. novembra 2013 prizadel Filipine, je bila storitev Copernicus za ukrepanje v kriznih razmerah takoj aktivirana in je zagotovila prve ocene škode (51). ista storitev je bila aktivirana tudi za zagotovitev pomoči reševalnim ekipam v času poplav na Sardiniji konec novembra 2013. Regionalna in kohezijska politika komisija je aprila predstavila drugo strateško poročilo o napredku programov kohezij ske politike v državah članicah v obdobju 2007–2013 (52). v poročilu o napredku so obravnavani rezultati v zvezi z evropskim skladom za regionalni razvoj (eSrr), kohe zijskim skladom in evropskim socialnim skladom (eSS). v zvezi z eSrr je v poročilu navedeno, da so bili doseženi napredek in izboljšave za državljane na več različnih področjih. Zaradi naložbe, ki se je izvajala od začetka teko čega obdobja, ima zdaj 1,9 milijona več ljudi dostop do širokopasovnega omrežja, 2,6 milijona več ljudi oskrbo z vodo in 5,7 milijona več ljudi koristi od projektov v zvezi z odpadno vodo. okrog 53 240 projektov za raziskave in tehnološki razvoj ter 16 000 projektov za poslovne raziskave je prejelo naložbe, podprtih pa je bilo 53 160 novih podjetij. Komisar za regionalno politiko Johannes Hahn na obisku na Nizozemskem. decembra je bila odobrena obsežna reforma kohezijske politike za obdobje financira nja 2014–2020 (53). v okviru kohezijske politike bo 325 milijard eUr (cene v letu 2011) vloženih v države članice Unije, njihove regije in mesta za dosego vseevropskih ciljev za rast in delovna mesta ter rešitev vprašanj v zvezi s podnebnimi spremembami, energetsko odvisnostjo in socialno izključenostjo. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m glavne prvine te reforme so usmerjanje sredstev eSrr k sektorjem, ki so ključni za rast in povezani s cilji strategije evropa 2020 (inovacije in raziskave, digitalna agenda, podpora malim in srednjim podjetjem in nizkoogljično gospodarstvo), določanje jasnih, preglednih in merljivih ciljev za prevzemanje odgovornosti in rezultate, uvajanje po gojev pred dodelitvijo sredstev, vzpostavitev skupnega strateškega okvira za pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov (eSrr, kohezijski sklad, eSS, evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Sklad za ribištvo), skrajšanje upravnih postopkov in poenostavitev rabe naložb eU, krepitev mestne razsežnosti politike, utrjevanje čezmejnega sodelovanja, izboljšanje povezanosti kohezijske politike z gospodarskim upravljanjem ter spodbujanje večje uporabe finančnih instrumentov, da bi bila mala in srednja podjetja deležna večje podpore in da bi lažje pridobivala posojila. UPRAVIČENOST DO SREDSTEV IZ STRUKTURNIH SKLADOV (ESRR IN ESS) ZA OBDOBJE 2014–2020 Manj razvite regije Regije v prehodu Canarias (ES) Bolj razvite regije Guadeloupe Martinique (FR) Suomi Finland Sverige Guyane (FR) Mayotte (FR) Açores (PT) Eesti La Réunion (FR) Madeira (PT) Latvija Lietuva Danmark Éire Ireland United Kingdom Polska Nederland België Belgique Deutschland Česká republika Luxembourg France Slovensko Österreich Magyarország România Slovenija Hrvatska България Bulgaria Italia Portugal España Ελλάδα Elláda Κύπρος Kýpros Malta REGIOgis m e S t o m 69 70 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Instrument za povezovanje Evrope instrument za povezovanje evrope je ključen instrument za doseganje ciljev strategije evropa 2020, sprejet pa je bil novembra 2013 po končnem sporazumu o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Skupni proračun tega instrumenta za obdobje 2014–2020 znaša 33,3 milijarde eUr ter je namenjen financiranju vseevrop skih prometnih, energetskih in telekomunikacijskih omrežij. instrument naj bi pospešil dokončanje vseevropskih omrežij in povečal financiranje iz javnega in zasebnega sek torja. prispeval bo k izgradnji železnic, celinskih plovnih poti, pristanišč, elektroener getskih omrežij in plinovodov. prispeval bo tudi k enotnemu digitalnemu trgu, da bi olajšal mobilnost državljanov in podjetij, saj bo zagotovil brezhibne čezmejne digi talne storitve, kot so ejavna naročila, ezdravje ali razširjanje odprtih podatkov. pro gram bo prav tako financiral omejeno število projektov na področju širokopasovnih povezav skupaj z eiB. Vseevropsko prometno omrežje Naftovod Družba (prijateljstvo) na češko-slovaški meji. Največje naftovodno omrežje za surovo nafto na svetu, ki bo povezalo Rusijo z Nemčijo, sodi med prednostne naloge vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E). eU si prizadeva vzpostaviti močno vseevropsko prometno omrežje (tent) v 28 drža vah članicah, da bi povezala vzhod in zahod ter nadomestila današnjo prometno sestavljanko z omrežjem, ki je resnično evropsko. instrument za povezovanje evrope bo temu omrežju namenil sredstva v višini 26 milijard eUr, kar je trikrat več sredstev, kot so trenutno na voljo. VSEEVROPSKA OMREŽJA (TENs) Turku Naantali Helsinki Oslo Örebro Hamina Kotka Talin Stockholm Ventspils Riga Göteborg Glasgow Edinburgh København Belfast Dublin Kaunas Vilna Bremen Szczecin/Swinoujscie Hamburg Amsterdam Poznan Felixstowe Utrecht Osnabrück MagdeburgBerlin Rotterdam London Varšava Hanover Frankfurt/Oder Zeebrugge Antwerpen Düsseldorf Dover Vroclav Dresden Southampton Calais Gent Köln Praga Lille Bruselj Le Havre Katovice Liege Frankfurt Würzburg Ostrava Nürnberg Luxembourg Mannheim Brno Žilina Stuttgart Regensburg Metz Passau Pariz Dunaj Bratislava Strasbourg München Wels/Linz Dijon Innsbruck Gradec Budimpešta Arad Basel Celovec Liverpool Birmingham Lyon Bordeaux Bilbao Valladolid Porto Aveiro Vitoria Zaragoza Novara Seville Sulina Constanţa Craiova Ravenna Burgas Sofija Ancona Rim Bari Solun Taranto Neapelj Igoumenitsa Gioia Tauro Palermo Murcia Antequera/Bobadilla Braşov Bukarešta Ljubljana Zagreb Benetke Koper Reka Torino Milano Bologna Genova La Spezia Marseille Livorno Perpignan Barcelona Tarragona Madrid Temišvar Videm Verona Trst Valencia Sines Klaipeda Gdynia/Gdańsk Rostock Manchester Cork Lizbona Malmö Trelleborg Kartagena Patras Nikozija Atene/Pirej Limassol Algeciras Vir: Službe Komisije. Valletta NA PODLAGI IZIDA NEURADNEGA TRIALOGA Z DNE 27. JUNIJA 2013 BALTIK–JADRAN ORIENT/VZHOD–SREDOZEMLJE ATLANTIK SEVERNO MORJE–BALTIK SKANDINAVIJA–SREDOZEMLJE SEVERNO MORJE–SREDOZEMLJE SREDOZEMLJE REN–ALPE REN–DONAVA n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m maja je bil dosežen sporazum med institucijami o vseevropskem prometnem omrežju (tent). v uredbi (54) je leto 2030 določeno kot rok, v katerem je treba zagotoviti po polno povezanost, multimodalnost in delovanje tega osrednjega omrežja. osrednje omrežje bo sestavljeno iz devetih velikih čezmejnih koridorjev, ki bodo izboljšali pove zave med različnimi deli eU ter s tem olajšali in pospešili gibanje blaga in ljudi po vsej evropi. komisija je oktobra objavila nove zemljevide, ki prikazujejo devet glavnih koridorjev in bodo v pomoč pri vzpostavljanju osrednjega omrežja, saj bodo zagotovili boljše uskla jevanje med državami članicami, regijami, upravljavci infrastruktur in drugimi delež niki pod vodstvom evropskih koordinatorjev. Pravosodje za rast Pregled stanja na področju pravosodja v EU pomembne strukturne komponente trajnostne rasti in socialne stabilnosti v vseh državah članicah so kakovost, neodvisnost in učinkovitost pravosodnih sistemov, ki so bistvene za učinkovito izvajanje prava eU. da bi komisija spodbudila izboljšanje kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov, je v letu 2013 uvedla pregled stanja na področju pravosodja v eU (55), novo primerjalno orodje, ki zagotavlja objektivne, zanesljive in primerljive podatke o delovanju pravosodnih sistemov vseh držav članic. pregled stanja na področju pravosodja v eU je prav tako prednostna naloga v evropskem semestru, letnem ciklu usklajevanja ekonomskih politik v eU. Učinkoviti pravosodni sistemi so bistvenega pomena za rast. ker nacionalna sodišča igrajo ključno vlogo pri podpiranju zakonodaje eU, je učinkovitost nacionalnih pravo sodnih sistemov prav tako bistvenega pomena za učinkovito izvajanje prava eU in delovanje enotnega trga. Skupno evropsko prodajno pravo za pospešitev rasti v Evropi komisija si je v letu 2013 skupaj s parlamentom in Svetom nadalje prizadevala za sprejetje predloga uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (56). v času, ko evropa okreva po globoki gospodarski in finančni krizi, mora eU narediti vse, kar je v njeni moči, da bi podjetjem zagotovila boljše možnosti za izvoz na nove trge in pove čala zaupanje potrošnikov. Skupno evropsko prodajno pravo zagotavlja neobvezni nabor pravil pogodbenega prava po vsej eU, ki jih lahko podjetja uporabijo ne glede na to, kje v eU trgujejo, in jim s tem omogoča, da zmanjšajo stroške čezmejnega trgo vanja. predlog bo olajšal spletno trgovino z digitalnimi vsebinami, zlasti za digitalne vsebine, ki se lahko naložijo z oblaka. m e S t o m 71 72 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Nič več dragih birokratskih postopkov za javne listine komisija je aprila 2013 sprejela predlog uredbe s ciljem spodbuditi prosto gibanje državljanov in podjetij s poenostavitvijo upravnih formalnosti, potrebnih za čezmejno sprejetje javnih listin v državah članicah eU (57). te poenostavitve bi se uporabljale za javne listine v zvezi z rojstvom, smrtjo, imenom, sklenitvijo zakonske zveze, regi stracijo partnerske skupnosti, starševstvom, posvojitvijo, stalnim prebivališčem, državljanstvom, nacionalnostjo, nepremičninami, pravnim statusom in zastopanjem gospodarskih družb oziroma drugih oblik podjetij, pravicami intelektualne lastnine in odsotnostjo kazenske evidence. v skladu s predlogom se za javne listine, ki spa dajo na njegovo področje uporabe, ne bi zahtevala overitev ali podobne formalnosti. država članica bi morala javne listine, izdane v drugi državi članici, tako sprejeti kot verodostojne, tudi če ne bi bile overjene z žigom. predlog uvaja tudi večjezične stan dardne obrazce Unije, ki jih lahko državljani ali podjetja zahtevajo namesto enako vrednih nacionalnih javnih listin v zvezi z rojstvom, smrtjo, sklenitvijo zakonske zveze, registracijo partnerske skupnosti ter pravnim statusom in zastopanjem gospodarskih družb ali drugih oblik podjetij. Nova pravila o insolventnosti predlogi komisije o insolventnosti (58) so trenutno še v obravnavi. njihov cilj je poso dobitev sedanjih pravil o čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti, ki so bila sprejeta leta 2000. nova pravila bodo razvila nov pristop k pomoči podjetjem pri pre magovanju finančnih težav, da se bodo lahko izognila likvidaciji in nadaljevala s poslo vanjem, hkrati pa bodo varovala pravico upnikov, da dobijo nazaj svoj denar. odbor evropskega parlamenta za pravne zadeve je decembra podprl predlog komisije. Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov Svet za pravosodje in notranje zadeve je decembra dosegel sporazum o splošnem pristopu k predlogu komisije o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (59). predlog poenostavlja čezmejne dolžniške terjatve in upnikom daje več gotovosti glede izterjave dolgov, s tem pa povečuje zaupanje v trgovanje na enotnem trgu eU. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m Odprt in pošten notranji trg Akta za enotni trg I in II: doseženi napredek Zaradi posledic finančne krize mora evropa hitro ukrepati, če želi povečati blaginjo in ustvariti nova delovna mesta. Zato je evropska komisija sprejela akt za enotni trg, ki zajema številne ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delov nih mest v evropi. vzpostavitev enotnega trga leta 1992 je prinesla številne koristi in ustvarila nove priložnosti. vendar prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb ne poteka vedno ne moteno. nekatera področja evropskega trga še niso resnično povezana. Še vedno manjka nekaj predpisov, zaradi administrativnih ovir in pomanjkljivega izvajanja predpisov pa celotni potencial enotnega trga ostaja neizkoriščen. Za spodbuditev gospodarske rasti je treba povečati tudi zaupanje v enotni trg. evropa mora bolj odločno ukrepati, če želi pokazati, da lahko enotni trg prispeva k napredku na socialnem področju ter prinese koristi za potrošnike, zaposlene in mala podjetja. akt za enotni trg, ki ga je komisija predstavila aprila 2011 (60), določa dvanajst ukre pov za spodbuditev rasti in okrepitev zaupanja. oktobra 2012 je komisija predlagala drugi nabor ukrepov (akt za enotni trg ii) (61), ki bodo zagotovili nadaljnji razvoj enot nega trga in izkoristili njegov neizkoriščeni potencial kot gonilo gospodarske rasti. komisija je pripravila predloge za vseh dvanajst ključnih ukrepov iz akta za enotni trg i in za 48 od 50 dopolnilnih ukrepov. od dvanajstih ključnih ukrepov jih je bilo do zdaj uradno sprejetih osem: zakonodaja o evropskem standardizacijskem sistemu, zakonodaja o uvedbi enotnega patenta, zakonodaja o skladih tveganega kapitala, zakonodaja o socialnih investicijskih skladih, zakonodaja o alternativnem reševanju sporov, poenostavitev računovodskih direktiv, revizija direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij in financiranje infrastrukture (energetske in prometne). posodobitev pravil na področju javnih naročil je bila konec leta 2013 v zaključni fazi. Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier na odprtju meseca enotnega trga v Bruslju v Belgiji. 73 74 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 v evropskem parlamentu in Svetu še vedno potekajo pogajanja o treh predlogih, in sicer v zvezi z elektronsko identifikacijo in elektronskim podpisom, izvedbeno direktivo o napotitvi delavcev in revizijo direktive o obdavčitvi energije. komisija je pripravila tudi predloge za vseh devet ključnih zakonodajnih ukrepov iz akta za enotni trg ii, za katere je potrebna odobritev parlamenta in Sveta. Sprejela je sporočila in izvedbena pravila ostalih treh ključnih ukrepov, za katere ukrepanje par lamenta in Sveta ni potrebno. v parlamentu in Svetu trenutno potekajo pogajanja o vseh devetih predlogih o ključnih zakonodajnih ukrepih. evropski svet se je strinjal, da je treba tem predlogom dati prednost, da bodo sprejeti pred koncem sedanjega parlamentarnega obdobja. Poklicne kvalifikacije ker se delovno aktivno prebivalstvo v mnogih državah članicah krči, se bodo po napovedih potrebe po visoko usposobljenih delavcih od danes do leta 2020 pove čale za več kot 16 milijonov delovnih mest. Če se želi evropa na te potrebe odzva ti, je treba vrzeli glede pomanjkanja delovne sile zapolniti – na primer z mobilnimi in dobro usposobljenimi strokovnjaki iz drugih držav članic eU. ti strokovnjaki so lahko pomemben vir rasti, vendar le, če lahko zlahka odpotujejo tja, kjer so delov na mesta, kar pa zahteva, da so njihove kvalifikacije v eU priznane hitro, enostav no in zanesljivo. Zato je komisija pripravila predlog (62) za posodobitev direktive o poklicnih kvalifikacijah (63). revizija, ki sta jo sprejela parlament in Svet, poenostavlja pravila za mobilnost strokovnjakov znotraj eU z uvedbo evropske poklicne kartice za vse zainteresirane poklice, ki bi omogočila lažje in hitrejše priznavanje kvalifikacij. direktiva hkrati krepi zaščitne ukrepe za državljane in paciente z uvedbo mehanizma opozarjanja za zdravstvene poklice in strokovnjake, ki delajo z otroki. direktiva bo začela ve ljati januarja 2014. države članice jo bodo morale prenesti v nacionalno zakono dajo v 2 letih od začetka njene veljavnosti, tj. v začetku leta 2016. Javna naročila evropski javni organi vsako leto porabijo 18 % Bdp za blago, storitve in gradnje. v današnjih časih proračunskih omejitev in gospodarskih težav v večini držav članic mora politika javnih naročil bolj kot običajno zagotavljati optimalno upora bo sredstev, da se podpreta rast in ustvarjanje delovnih mest ter da se s tem pripomore k doseganju ciljev strategije evropa 2020. predlogi komisije za revizijo direktiv o javnih naročilih (64) so bili del splošnega programa za korenito posodo bitev postopkov javnih razpisov v eU, vključno s koncesijami. junija 2013 sta parlament in Svet sprejela politični dogovor o predlogih. po tem političnem dogo voru je bila zagotovljena pravna skladnost besedil novih direktiv glede na glaso vanje parlamenta na plenarnem zasedanju, načrtovano januarja 2014. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m Enotni trg za promet Četrti železniški paket komisija spodbuja boljšo kakovost in večjo izbiro storitev v železniškem prometu v evropi. daljnosežni ukrepi, ki so bili januarja predlagani v okviru četrtega železniškega paketa (65), bodo spodbudili več inovacij v železniškem sektorju eU z odpiranjem trgov notranjega potniškega prometa eU konkurenci ter s tehničnimi in strukturnimi refor mami. komisija je ob sprejetju akta za enotni trg ii oktobra 2012 opredelila četrti železniški paket kot ključno pobudo za spodbujanje rasti v eU. reforme bodo zagotovile, da bo z evropsko železniško agencijo uvedena izdaja dovo ljenj za železniška vozila po vsej eU na enem mestu, kar bo omogočilo 20odstotno skrajšanje časa vstopa na trg za nove prevoznike v železniškem prometu ter 20odstotno zmanjšanje stroškov in skrajšanje postopkov odobritve tirnih vozil. to bi prevoznikom v železniškem prometu omogočilo, da skupaj prihranijo 500 milijo nov eUr do leta 2025. da bi komisija spodbudila inovacije, učinkovitost in večjo stroškovno učinkovitost, predlaga, da se nacionalni potniški trg železniških storitev decembra 2019 odpre za konkurenco. da bi se vsem zagotovil pravičen dostop do železniških storitev, morajo neodvisni upravljavci železniške infrastrukture upravljati omrežja na nediskriminato ren način in se usklajevati na ravni eU, da bi podprli razvoj resnično evropskega omrežja. Vlak, pripravljen na odhod, na postaji v Kölnu v Nemčiji. „Modri pas“ za enotni trg za pomorski prevoz komisija je julija razkrila načrte za omilitev carinskih formalnosti za ladje, ki bo skraj šala upravne postopke, zmanjšala zamude v pristaniščih, povečala konkurenčnost sektorja in zmanjšala upravno obremenitev za pomorski promet znotraj eU na raven, ki je primerljiva s tisto za druge vrste prometa. Špediterji in izvozniki se pritožujejo, da kadar blago prevažajo po morju v evropi na kratkih razdaljah, zaradi velike upravne obremenitve v pristaniščih nastanejo dodatni stroški in velike zamude, saj lahko ladje v pristaniščih čakajo na carinjenje več ur ali celo dni. Zato je pomorski sektor manj privlačen v primerjavi z drugimi oblikami prometa, zlasti s cestnim, zaradi česar naše že tako prenatrpane ceste po nepotrebnem obremenjuje še več tovornjakov. 75 76 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Sporočilo z naslovom „modri pas, enotni prometni prostor za ladijski prevoz“ (66) dolo ča dva ključna predloga, katerih cilj je omiliti formalnosti v ladijskem prometu s spremembo obstoječega carinskega zakonika. ▶ olajšanje carinskih formalnosti za podjetja za ladijski prevoz znotraj, ki uporabljajo redno plovno pot v eU in prevažajo predvsem blago eU. ▶ olajšanje carinskih formalnosti za ladje, ki prevažajo blago eU in blago, ki ni blago eU, ter imajo postanke v pristaniščih v državah zunaj eU. Okvir za prihodnjo politiko pristanišč EU komisija je predstavila predloge za izboljšanje učinkovitosti in splošne kakovosti pri staniških storitev s ciljem izboljšati pristaniške dejavnosti in nadaljnje prometne pove zave 319 ključnih morskih pristanišč na evropski obali. njihov namen je upravljavcem pristanišč pomagati pri posodobitvi njihovih storitev in jim zagotoviti večjo finančno neodvisnost. evropsko gospodarstvo bi lahko do leta 2030 prihranilo do 10 mili jard eUr in z izvajanjem pomagalo razviti nove kratke pomorske povezave. Revizija akcijskega programa za prevoz po celinskih plovnih poteh komisija se je pri reviziji akcijskega programa naiades za podporo prometa po celin skih plovnih poteh osredotočila na konkretne ukrepe za povečanje prispevka prometa po celinskih plovnih poteh k trajnostnemu in učinkovitemu prometu. Ukrepi se nana šajo na infrastrukturo, vključevanje v multimodalne logistične verige, zmanjšanje emisij, zvišanje standardov usposabljanja in izmenjavo informacij. prevoz po celinskih plovnih poteh je varen način prevoza z nizkimi stroški, znatnimi prostimi zmoglji vostmi, brez zastojev, nizko stopnjo hrupa, nizko porabo energije in nizkim ogljičnim odtisom. Podpredsednik Evropske komisije in komisar za promet Siim Kallas predstavlja nove pobude za izboljšanje uporabe evropskih celinskih plovnih poti v Strasbourgu v Franciji. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m Električna vozila in pametna omrežja: prvi center EU in Združenih držav za interoperabilnost slovesno odprt prvi od dveh centrov za spodbujanje skupnih standardov na področju električne mobilnosti in pametnih omrežij v eU in Zda je bil v letu 2013 slovesno odprt blizu Chicaga. Zbliževanje standardov in interoperabilnost med pametnimi omrežji in električnimi vozili bosta omogočila večji prodor energije iz obnovljivih virov v elektroenergetske sisteme. odprtje centra za interoperabilnost med električnimi vozili in pametnimi omrežji je rezultat osemnajstih mesecev predanega dela Skupnega raziskovalnega središča, ki je notranja znanstvena služba komisije, in ministrstva za energijo Združenih držav. drugi center se bo leta 2014 odprl v eU, in sicer na lokacijah Skupnega raziskovalnega središča v pettnu na nizozem skem in ispri v italiji. Testiranje e-vozila. Skupno raziskovalno središče (JRC) je izboljšalo svoje zmogljivosti za preučevanje statičnega in dinamičnega obnašanja razvijajočih se električnih omrežij, ki vključujejo več obnovljivih virov, električnih vozil, razpršenih virov energije in skladiščenje. Mobilnost v mestih komisija je decembra predstavila sveženj za bolj konkurenčno in trajnostno mobilnost v mestih (67), ki opredeljuje zadevne pobude komisije za leti 2014–2020. Sveženj določa tudi, kako bo komisija okrepila svoje ukrepe za trajnostno mobilnost v mestih na področjih z dodano vrednostjo eU, in spodbuja države članice, da sprejmejo odloč nejše in bolje usklajene ukrepe. mestna območja so osrednjega pomena za rast in delovna mesta v evropi. okrog 72 % državljanov eU živi v mestnih območjih in 85 % Bdp v eU izvira iz njih. Hkrati so urbana območja bolj izpostavljena negativnim učin kom prometa, kot so zastoji, slaba kakovost zraka in visoka stopnja hrupa. Zračni promet komisija je junija predlagala pospešitev reforme evropskega sistema za nadzor zrač nega prometa za boljšo varnost in nadzor ter boljše upravljanje zračnega prometa. Cilji svežnja t. i. „enotnega evropskega neba 2 +“ (68) je preprečiti pomanjkanje zmo gljivosti v luči napovedi, da se bo v naslednjih 10 do 20 letih število letov povečalo za 50 %. neučinkovitosti v zračnem prostoru eU trenutno letalskim družbam in potro šnikom nalagajo dodatne stroške v višini okrog 5 milijard eUr na leto. Zračni prostor je trenutno zgrajen okrog nacionalnih meja in zato letala pogosto ne morejo leteti po direktnih zračnih poteh. letala v evropi povprečno preletijo 42 km več, kot je nujno potrebno, kar povzroča daljše lete, zamude, večjo količino porabljenega goriva in več emisij Co2. Za primerjavo, Zda enako velik zračni prostor z več prometa upravljajo s skoraj polovico manjšimi stroški. Za zagotovitev izboljšanj na tem področju je cilj tega predloga posodobitev štirih uredb o vzpostavitvi enotnega evropskega neba (SeS) in spremembi predpisov o evropski agenciji za varnost v letalstvu (eaSa). 77 78 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Pravice potnikov leta 2013 je bilo na milijone dopustnikov, ki so potovali v eU, prvič zaščitenih s celo vito zakonodajo o pravicah potnikov, ne glede na to, ali so potovali z letalom, vlakom, ladjo ali avtobusom. pravice potnikov se od januarja uporabljajo za potnike na ladjah, vključno z velikimi trajekti in potniškimi ladjami po morju, rekah, jezerih ali kanalih. Zajemajo nediskrimi nacijo na podlagi nacionalnosti v zvezi s tarifami in drugimi pogodbenimi pogoji, ne diskriminatorno obravnavanje invalidov in funkcionalno oviranih oseb ter ustrezne in dostopne informacije za vse potnike pred in med potovanjem. marca je začela veljati uredba o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu (69), ki tem potnikom po vsej evropski uniji zagotavlja zelo podobne nove pravice. Uredba določa tudi številne obveznosti za avtobusne prevoznike in upravljavce terminalov v zvezi z njihovo odgovornostjo do potnikov. komisija je marca predlagala tudi revizijo (70) zakonodaje o pravicah potnikov v letal skem prometu. Cilj revizije je zagotoviti boljšo uporabo pravic potnikov, tako da se pojasnijo pravice v primeru zavrnitve vkrcanja, velikih zamud letov ali odpovedi. ko misija je nato sprejela sporočilo (71) o varstvu potnikov v primeru insolventnosti letal skega prevoznika. Sporočilo navaja ukrepe, ki jih države članice lahko sprejmejo in ki lahko izboljšajo varstvo potnikov v primeru stečaja letalskega prevoznika. prav tako poudarja, da za potnike s samostojnimi letalskimi vozovnicami veljajo pravice iz za konodaje o pravicah letalskih potnikov, čeprav te vozovnice niso zajete v direktivo o paketnih potovanjih. Pridobivanje dobrih informacij pred potovanjem raziskave kažejo, da dve tretjini potnikov ne poznata svojih pravic. Zato je evrop ska komisija junija začela novo kampanjo, s katero želi množice, ki se pripravljajo na poletna potovanja, seznaniti s pravicami, ki jih imajo potniki, in postopkom uveljavljanja pravic. poleg tega je na voljo mobilna aplikacija za vse vrste prevo za. aplikacija je na voljo v 22 jezikih eU. obrazloži pravice potnikov ob morebitnih težavah in vsebuje informacije o tem, kako in kje se pritožiti. Plakat o pravicah potnikov. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m 79 Varnost v cestnem prometu tehnični pregledi vozil so bistvenega pomena za varnost v cestnem prometu, zato je komisija julija 2012 predlagala sveženj o tehničnih pregledih (72), sklop novih predpi sov, v skladu s katerimi bodo tehnični pregledi strožji in pogostejši, njihov obseg pa razširjen. namen nove zakonodaje je izboljšati kakovost pregledov vozil, vključno s skuterji in motornimi kolesi, z vzpostavitvijo skupnih minimalnih standardov za pomanjkljivosti, opremo in inšpektorje ter zajezitvijo goljufij s prirejanjem števila pre voženih kilometrov, in sicer s pomočjo registriranih odčitkov prevoženih kilometrov. komisija je junija sprejela dva predloga (73) o zagotovitvi, da bodo do oktobra 2015 novi avtomobili lahko samodejno poklicali službe za ukrepanje v sili v primeru hudega trčenja. Sistem za klic v sili v primeru hude nesreče samodejno pokliče enotno evrop sko telefonsko številko za klic v sili 112. Službam za ukrepanje v sili sporoči, kje se vozilo nahaja, tudi če je voznik v nezavesti ali nesposoben za telefonski klic. ocenjuje se, da bi ta sistem lahko rešil 2 500 življenj na leto. Sistem eCall bi ob stroških v viši ni manj kot 100 eUr na avto ukrepanje v primeru nesreče pospešil za 40 % v mestnih območjih in 50 % na podeželju. Kako bo deloval nov avtomatski sistem? od januarja 2013 so vsa nova vozniška dovoljenja, izdana v eU, v standardnem evropskem formatu v obliki plastične „kreditne kartice“ s strožjo varnostno zaščito. novo evropsko dovoljenje bo postopoma nadomestilo več kot 100 različnih papirnih in plastičnih modelov, ki jih trenutno uporablja več kot 300 milijonov voznikov v eU. Čisti promet velik del onesnaženosti zraka danes povzročata bencin in dizelsko gorivo iz motornih vozil. Zmanjšana onesnaženost, manjša odvisnost od nafte in izpolnjevanje ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se lahko dosežejo le z alternativnimi gorivi. Zato je komisija januarja predlagala sveženj o čisti energiji za promet (74) za zagotovi tev vzpostavitve črpalk z alternativnimi gorivi po vsej evropi. Cilj predlogov je prekiniti začaran krog: postaje za dovod goriva se ne gradijo, ker ni dovolj vozil; vozila so draga, ker je povpraševanje po njih slabo; potrošniki pa ne kupujejo vozil, ker so draga in ni dovolj postaj za dovod goriva ali polnjenje. Sporočilo predlaga cilje v državah članicah za najmanjšo raven infrastrukture za čista goriva, kot so elektrika, vodik in naravni plin, ter skupne standarde po vsej eU za opremo, ki je potrebna za vožnjo po celini v „alternativnih“ vozilih. Vzorec novega evropskega vozniškega dovoljenja. 80 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 v skladu z novo evropsko zakonodajo (imenovano norma „euro vi“) (75), ki je začela veljati na začetku 2013, bodo znižani dušikovi oksidi in prah iz novih vrst tovornjakov in avtobusov. emisije dušikovih oksidov se bodo znižale za 80 %, emisije delcev pa za 66 %. poleg zdravja in okolja bo nova zakonodaja prav tako imela pozitiven vpliv na industrijo, saj zakonodaja uvaja harmonizirane testne postopke in standarde na sve tovni ravni, ki naj bi pomagali okrepiti izvoz evropske avtomobilske industrije. nova direktiva o plovilih za rekreacijo (76), ki jo je parlament odobril oktobra 2013, bo zmanjšala letne emisije dušikovih oksidov in ogljikovodikov iz novih plovil za 20 %, emisije delcev pa za 34 %. to velja za več milijonov motornih čolnov, jadrnic, vodnih skuterjev in drugih plovil za rekreacijo, ki plujejo ob evropskih obalah, po jezerih in rekah. koncentracija dušikovih oksidov iz plovil za rekreacijo je poleti lahko zelo velika v obalnih turističnih središčih. Podnebni ukrepi Zelena knjiga o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 komisija je marca objavila zeleno knjigo za začetek razprave o podnebni in energetski politiki eU do leta 2030 (77). Zelena knjiga je odprla številna vprašanja, ki jih je treba obravnavati, in služila kot referenčni dokument za trimesečno javno posvetovanje, ki je privabilo 560 odzivov deležnikov, držav članic in posameznikov. Motorni čoln na reki Shannon v okrožju Leitrim na Irskem. evropski svet je na svojem zasedanju 22. maja pozdravil zeleno knjigo in povedal, da bo vprašanje ponovno obravnaval na zasedanju spomladi 2014, ko bo komisija pred ložila konkretnejše predloge. komisija namerava to storiti januarja 2014. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam Skupni cilj strategije je, da evropa postane odpornejša na neizogiben vpliv podnebnih sprememb, tako da jih predvidi in se nanje prilagodi. prilagajanje podnebnim spre membam je povezano z nadaljnjim manjšanjem emisij toplogrednih plinov. Strategijo prilagajanja (78) je komisija predstavila aprila, junija pa jo je podprl Svet. Komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedergaard na klepetu z uporabniki interneta po Twitterju v Bruslju v Belgiji. Strategija ima tri ključne cilje: ▶ spodbujanje ukrepov držav članic, ▶ politike na ravni eU za zaščito pred podnebnimi spremembami z upoštevanjem potreb po prilagoditvah, ▶ izboljšanje odločanja v zvezi s prilagajanjem. Napredek pri manjšanju emisij toplogrednih plinov poročili, ki sta ju oktobra objavili komisija (79) in evropska agencija za okolje (80) sta pokazali, da je eU uspela zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov za 17 % v letih od 1990 do 2011, čeprav je v tem obdobju gospodarstvo zraslo za 45 %. ocene za leto 2012 kažejo, da je to zmanjšanje od leta 1990 že 18odstotno. S pomočjo podnebnoenergetskega svežnja zakonodaje iz leta 2009 (81), je Unija na dobri poti, da doseže krovne cilje strategije evropa 2020, in sicer zmanjšanje emisij za 20 %. iz najnovejših predvidevanj držav članic pa je razvidno, da bodo skupne emisije leta 2020 pravzaprav za 21 % nižje od ravni iz leta 1990. 81 82 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Emisije toplogrednih plinov iz letalstva leta pritiskov eU so oktobra 2013 obrodila sadove, saj je mednarodna organizacija civilnega letalstva pristala na razvoj globalnega tržnega mehanizma za reševanje problema emisij iz mednarodnega letalstva. Ukrep bo razvit do leta 2016, začel pa se bo uporabljati do leta 2020. da bi komisija še bolj spodbudila razprave na svetovni ravni, se je na ta pozitiven rezultat odzvala tako, da je hitro predstavila predlog (82), ki bo v uporabo sistema eU za trgovanje z emisijami zajel emisije iz letalstva. komisija predlaga, da se v sistem zajame samo del leta, ki poteka v regionalnem zračnem prostoru 31 držav v evrop skem gospodarskem prostoru (egp). ta sprememba se začne uporabljati z letom 2014 do začetka veljavnosti globalnega tržnega mehanizma. Emisije CO2 iz cestnih vozil po tristranskih sporazumih s parlamentom je Svet odobril zakonodajo, ki določa strožje omejitve za emisije ogljikovega dioksida (Co2) iz novih avtomobilov in dostavnih vozil za leto 2020 ter potrjuje omejitev za dostavna vozila za leto 2020. Za nove avto mobile se bo omejitev Co2 znižala s 130 g/km na 95 g/km leta 2015. leta 2020 bo omejitev moralo upoštevati 95 % avtomobilov, od leta 2021 naprej pa vsi novi avto mobili. Za dostavna vozila se bo omejitev znižala s 175 g/km leta 2017 na 147 g/km leta 2020. Za avtomobile in dostavna vozila velja omejitev za povprečno vrednost celotne nove skupine vozil. tristranski sporazumi morajo biti še potrjeni na plenarnem zasedanju parlamenta v začetku leta 2014. Emisije iz pomorskega prometa komisija je junija predlagala zakonodajo, da bi se vzpostavil sistem spremljanja emi sij ogljikovega dioksida iz ladijskega prometa in poročanja o njih (83). predlog je name njen večjim ladjam, ki uporabljajo pristanišča eU. predstavlja prvega od treh hkrati sprejetih korakov v okviru strategije za zmanjševanje emisij v sektorju, ki jih je komi sija določila v sporočilu (84), prav tako sprejetem junija. Sistem eU za spremljanje in poročanje, ki se bo začel uporabljati leta 2018, je zasnovan kot temeljna podlaga za globalni sistem mednarodne pomorske organizacije za obravnavanje emisij iz ladij skega prometa. Trgovanje z emisijami EU parlament in Svet sta decembra odobrila spremembo direktive o sistemu eU za trgo vanje z emisijami (85), ki pojasnjuje, da se lahko časovni razpored dražb pravic do emisij spremeni, zato da se zagotovi nemoteno delovanje trga ogljika. Sprememba bo omogočila komisiji, da prestavi dražbo 900 milijonov pravic na konec tega desetletja. ta pobuda za „odlog“ naj bi pomagala zmanjšati učinek, ki bi ga imel presežek pravic na sistem eU za trgovanje z emisijami. Podpora za nizkoogljično gospodarstvo iz kohezijske politike EU reforma kohezijske politike, dogovorjena decembra, bo prvič zahtevala, da vse regije eU namenijo minimalen odstotek sredstev, ki bodo na voljo v obdobju 2014– 2020, za nizkoogljično gospodarstvo (20 % razpoložljivih sredstev v bolj razvitih regi jah, 15 % v regijah v prehodu in 12 % v manj razvitih regijah). to bo zagotovilo minimalno naložbo v višini vsaj 23 milijard eUr za obdobje 2014–2020 iz evropskega sklada za regionalni razvoj, dodatne naložbe iz kohezijskega sklada pa bodo nadalje podprle prehod na nizkoogljično gospodarstvo. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m 83 Energija Pravice potrošnikov rast cen plina in električne energije povzroča zaskrbljenost in zahteva poglobljeno analizo te rasti cen. komisija je začela študijo cen in stroškov energije. analizirala bo sestavo cen energije za gospodinjske in industrijske odjemalce v eU, stroške energije v industriji in gospodinjstvih ter razvoj cen v eU v primerjavi z gibanji cen v drugih večjih gospodarstvih. da bi službe komisije izboljšale ozaveščenost potrošnikov o njihovih pravicah in s tem okrepile njihovo dejavno vlogo na energetskem trgu, so pripravile bralcu prijazen se znam pravic za evropske odjemalce energije. ta seznam vključuje določbe o varstvu potrošnikov, ki so opredeljene v direktivah o električni energiji (86), plinu (87), energetski učinkovitosti (88) in energetski učinkovitosti stavb (89). delovna skupina za ranljive potrošnike, organizirana pod pokroviteljstvom državljan skega foruma za energijo (90), je končala poročilo s smernicami, ki obravnava zakono dajne zahteve direktiv o električni energiji in plinu, da bi opredelila koncept ranljivih potrošnikov in se spopadla z energetsko revščino na opredeljenih območjih. poročilo navaja glavne dejavnike ranljivosti ter primere instrumentov in praks držav članic, da bi se izmenjale informacije in prakse med državami članicami ter s tem ublažilo tve ganje za energetsko revščino in ranljivost v energetskem sektorju. Okoljsko primerna zasnova in označevanje energetske učinkovitosti glavna prednostna naloga delovnega načrta za obdobje 2012–2014 v skladu z direk tivo o okoljsko primerni zasnovi (91) je bila odprava zaostanka pri obravnavanju 29 ukrepov iz prejšnjih delovnih programov v skladu s prejšnjo direktivo (92). v letih 2012 in 2013 je bilo dokončanih 24 ukrepov za okoljsko primerno zasnovo in označevanje energetske učinkovitosti ter dokument s smernicami o okoljsko primerni zasnovi. na podlagi že sprejetih uredb znaša ocena skupnega letnega pri hranka 760,5 tWh do leta 2020. Z upoštevanjem povratnih učinkov in prekrivanja z drugo zakonodajo so ti ukrepi prispevali k doseganju približno tretjine ciljev strategije evropa 2020. Oznaka za prikazovalnike na grelnikih s kotlom: (I) dobaviteljevo ime ali blagovna znamka; (II) dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela; (III) funkcija ogrevanja prostorov; (IV) razred sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov; (V) nazivna izhodna toplota v kilovatih; (VI) nivo zvokovne moči (LwA) v zaprtih prostorih v decibelih (dB). 84 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Evropski svet maja 2013 Strateška razprava o energiji na evropskem svetu maja je poudarila pet prednostnih nalog za države članice in komisijo na področju energetske politike: enotni energetski trg, naložbe, diverzifikacija energetskih virov, energetska učinkovitost in konkurenčnost. voditelji držav in vlad so ponovno potrdili svojo zavezanost, da bodo zagotovili pravi enotni evropski energetski trg do leta 2014, in izjavili, da morajo biti vse države po vezane s skupnim omrežjem do leta 2015. voditelji so zlasti poudarili, da je potrebna precejšnja naložba v novo in pametno energetsko infrastrukturo za zagotovitev ne prekinjene oskrbe s cenovno dostopno energijo. naložba je tudi ključnega pomena za delovna mesta in trajnostno rast ter bo pomagala okrepiti konkurenčnost. v sklepih vrha so voditelji navedli, da je ključnega pomena še naprej krepiti diverzifi kacijo evropske energetske oskrbe in razvijati domače vire, da se zagotovi zanesljivost oskrbe, zmanjšanje odvisnosti eU od zunanjih virov in spodbudi gospodarska rast. Komisar za energetiko Günther Oettinger na tiskovni konferenci v Bruslju v Belgiji ob napovedi končnega seznama prednostnih projektov energetske infrastrukture po vsej EU do leta 2020. Jedrska varnost Celostne in pregledne ocene tveganja in varnosti (stresni testi) jedrskih elektrarn v eU, ki sta jih komisija in Skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ensreg) začela takoj po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima marca 2011, so potrdile, da so stan dardi varnosti jedrskih elektrarn v evropi na splošno visoki. vendar je iz stresnih testov razvidno, da so potrebne nadaljnje izboljšave glede jedrske varnosti v eU. nacio nalni regulativni organi za jedrsko varnost so vzpostavili nacionalne akcijske načrte za izvajanje potrebnih ukrepov, dosežen napredek pa pozorno spremlja komisija. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima na japonskem je evropski svet pooblastil komisijo, naj pregleda obstoječi pravni in regulativni okvir za varnost jedrskih objek tov. komisija je oktobra 2013 predlagala spremembo direktive o jedrski varnosti (93) s skupnim zakonodajnim ciljem, da se ohrani in spodbuja stalno izboljševanje jedrske varnosti in ureditev te varnosti na ravni eU. prva direktiva o temeljnih varnostnih standardih je bila sprejeta pred več kot 50 leti in od takrat se je oblikoval in redno posodabljal precejšen del zakonodaje eU o varstvu pred sevanjem. po predlogu komi sije leta 2012 (94) bo Svet kmalu sprejel novo direktivo o temeljnih varnostnih stan dardih. direktiva zagotavlja boljšo zaščito za delavce, javnost in paciente ter okreplje ne zahteve za pripravljenost in odziv na izredne dogodke. komisija namerava še naprej krepiti svoje sodelovanje z mednarodno agencijo za atomsko energijo (iaea). v ta namen je komisija septembra 2013 podpisala memo randum o soglasju za jedrsko varnost z iaea in s tem ustvarila okrepljen okvir za obširno sodelovanje in nadaljnje sinergije ter preprečila podvajanje ukrepov. memo randum o soglasju poudarja tudi potrebo po izboljšanju vidnosti ukrepov, ki jih finan cira eU ali ki jih je treba izvesti s precejšnjo tehnično pomočjo. Varnost na morju direktiva o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (95) vzpostavlja minimalne zahteve za preprečevanje večjih nesreč in omejevanje njihovih posledic. nova pravila bodo zagotovila, da vse platforme za nafto in plin na morju sledijo najvišjim varnost nim standardom v skladu z licenco, ki jim jo podeli država članica. Zagotovila bodo tudi učinkovito in takojšnje ukrepanje v primeru nesreče. to bo pomagalo zmanjšati morebitno škodo za okolje in pogoje za preživetje obalnih skupnosti. države članice morajo prenesti direktivo v nacionalno zakonodajo do julija 2015. Okolje Sedmi okoljski akcijski program „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega plane ta“ bo usmerjal okoljsko politiko do leta 2020. Cilj predloga (96), ki sta ga parlament in Svet sprejela novembra, je okrepiti ekološko odpornost eU ter preoblikovati eU v vključujoče in trajnostno zeleno gospodarstvo. Zaščita in krepitev naravnega kapitala, spodbujanje bolj učinkovite rabe virov in pospeševanje prehoda v nizkoogljično gospo darstvo so bistvene značilnosti programa, ki se namerava spopasti tudi z okoljskimi vzroki bolezni. rezultati naj bi pomagali spodbuditi trajnostno rast in ustvariti nova delovna mesta ter usmerili Unijo na pot k temu, da postane boljše in bolj zdravo ob močje za življenje. m e S t o m 85 86 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Poročilo o kopalnih vodah evropske kopalne vode se še naprej izboljšujejo. iz poročila evropske agencije za oko lje o kakovosti kopalne vode v evropi za leto 2013 je razvidno, da približno 94 % kopališč v evropski uniji izpolnjuje minimalne standarde kakovosti vode (97). kakovost vode 78 % kopališč je odlična, nadaljnja 2 % kopališč pa izpolnjujeta minimalne zah teve v primerjavi s poročilom za leto 2012. izstopata Ciper in luksemburg, saj vsa kopališča s seznama dosegajo odlično kakovost vode. tudi naslednjih osem držav ima odlično kakovost vode, ki je nad povprečjem eU: malta (97 %), Hrvaška (95 %), grčija (93 %), nemčija (88 %), portugalska (87 %), italija (85 %), Finska (83 %) in Španija (83 %). ti rezultati so boljši v primerjavi z letom 2012 in sledijo pozitivnemu trendu, odkar se je leta 1990 začelo spremljanje. kakovost se zdaj spremlja v okviru posodob ljene direktive o kopalnih vodah (98). Plastične vrečke v nekaterih državah članicah državljani porabijo 500 plastičnih vrečk za enkratno uporabo na leto; v drugih štiri. komisija je novembra predlagala obveznost za vse države članice, da zmanjšajo potrošnjo lahkih plastičnih vrečk (99), in jim omogočila prosto izbiro ukrepov, ki jih bodo uporabile. Komisar za okolje Janez Potočnik in angleški igralec Jeremy Irons (na levi) na skupni tiskovni konferenci v Bruslju v Belgiji po objavi zelene knjige Komisije o plastičnih odpadkih. Trajnostno pridobivanje lesa Uredba o lesu (100) se je začela uporabljati marca 2013, kar pomeni, da se mora ves les na trgu eU pridobiti iz zakonitih virov. nova zakonodaja vpliva na uvožen in doma proizveden les in lesne proizvode ter zajema vrsto proizvodov, od papirja in celuloze do masivnega lesa in poda. Cilj uredbe je vzpostaviti postopke, da se zmanjšajo tve ganja za nezakonito trgovanje z lesom. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m Invazivne tujerodne vrste komisija je septembra 2013 predlagala zakonodajo za reševanje vprašanja o inva zivnih tujerodnih vrstah (itv) v eU (101). itv so vrste, ki jih človek s svojim delovanjem prenese iz njihovega naravnega območja razširjenosti ter ki se razmnožujejo in širijo z negativnimi posledicami za okolje, gospodarstvo in družbo. danes so drugi najpo membnejši vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti, takoj za izgubo habitata. Stroški reševanja tega problema v eU so trenutno najmanj 12 milijard eUr na leto. Znak EU za okolje področje uporabe evropskega znaka za okolje, neobvezne sheme z razpoznavno rožo, ki promovira proizvode in storitve, ki so prijaznejši do okolja, je bilo razširjeno na kopalniške pipe in prhe (102), stranišča na splakovanje in pisoarje (103) ter opremo za zajem, obdelavo in prikaz slik, kot so fotokopirni stroji (104). Kakovost zraka v zadnjih desetletjih se je na podlagi politike eU precej izboljšala kakovost zraka. kljub temu napredku pa onesnaženost zraka ostaja glavni okoljski vzrok zdravstvenih težav v eU in slaba kakovost zraka še vedno negativno vpliva na mnoga naravna območja. komisija je decembra predlagala novo strategijo o zraku (105) in agendo za nadaljnje ukrepe eU. Strategiji sta bila priložena zakonodajni predlog za spremembo direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij (106) in predlog direktive (107), s katero se bodo začele nadzirati emisije iz srednje velikih kurilnih naprav in ki bo pomagala doseči potrebno zmanjšanje emisij. Strategija zajema tudi neregulativne ukrepe podpore za krepitev zmogljivosti in sodelovanja na vseh političnih ravneh in prednostnih podro čjih, ki vključujejo onesnaženost zraka v mestih, raziskave in inovacije ter mednarodno razsežnost politike o kakovosti zraka. Zelena prestolnica Evrope za leto 2013 je bilo francosko mesto Nantes. Aéroflorale II – 8 ton težka in 16 metrov visoka topla greda – je potovala po Evropi, da bi delila zelene ideje tega mesta. 87 88 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Pravice intelektualne in industrijske lastnine Blagovne znamke komisija je marca predstavila sveženj pobud (108), s katerimi bi sistemi za registracijo blagovnih znamk po celotni eU postali cenejši, hitrejši, zanesljivejši in predvidljivejši. predlagana reforma bi izboljšala pogoje podjetij za inovacije in jim nudila učinkovi tejšo zaščito blagovnih znamk pred ponarejanjem, vključno s ponarejenim blagom, ki potuje prek ozemlja eU. Patenti Uredbi o uvedbi enotnega patentnega varstva v eU sta bili sprejeti decembra 2012 v okrepljenem sodelovanju med 25 državami članicami (vse države članice razen italije in Španije) (109). mednarodni sporazum med državami članicami o enotnem sodišču za patente je bil podpisan februarja 2013. Sporazum bo začel veljati in uredbi se bosta začeli uporabljati le, če bo sporazum ratificiralo vsaj 13 držav članic, vključno s tremi državami z največjim številom evropskih patentov. Spremeniti je treba tudi Uredbo (eU) št. 1215/2012 (110) o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, da se omogoči začetek veljavnosti spora zuma o enotnem sodišču za patente in zagotovi skladnost med obema instrumen toma. komisija je julija 2013 predlagala potrebne spremembe (111). Svet je sprejel dogovor o njih decembra, dogovor evropskega parlamenta pa se pričakuje marca 2014. ko bo sistem v celoti vzpostavljen, bo mogoče pridobiti evropski patent z enot nim učinkom – pravni naslov, ki zagotavlja enotno varstvo izuma v 25 državah člani cah – na enem mestu, kar bo zagotovilo stroškovno prednost in zmanjšalo upravno obremenitev. Poslovne skrivnosti Zakonodaja na področju varovanja nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) v državah članicah eU se po vsebini med seboj precej razlikuje. nekatere države nimajo posebnih zakonov na tem področju. podjetjem se zdijo sistemi drugih držav članic nerazumljivi in težko dostopni, zato se v primeru protipravne prilastitve njihovega zaupnega strokovnega znanja in izkušenj le nerada odločijo za začetek civilnega sodnega postopka, saj ne vedo, ali bo sodišče potrdilo zaupnost njihove poslovne skrivnosti. Sedanji razdrobljeni sistem negativno vpliva na čezmejno sodelovanje med podjetji in raziskovalnimi partnerji ter je glavna ovira pri uporabi enotnega trga eU kot ključnega spodbujevalca inovacij in gospodar ske rasti. Zato je komisija decembra 2013 predlagala nova pravila o varovanju poslovnih skrivnosti pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (112). osnutek direktive uvaja skupno opredelitev poslovne skrivnosti ter sredstva, s katerimi so žrtve protipravne prilastitve poslovne skrivnosti upravičene do odškodnine. S pomočjo teh pravil bodo nacionalna sodišča lažje obravnavala protipravno prilastitev zaupnih po slovnih informacij, s trga odstranila proizvode, ki kršijo zaupnost poslovne skrivnosti, in žrtvam omogočila, da prejmejo nadomestilo za škodo zaradi nezakonitih dejanj. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m Poštena konkurenca na enotnem trgu politika konkurenčnosti lahko evropski uniji pomaga pospešiti počasen gospodarski napredek in spodbuditi trajnostno rast. Spodbuja inovacije in zagotavlja, da vsi gospo darski akterji upoštevajo ista pravila ter da se ohrani odprtost trgov in konkurenca na njih. ne koristi samo potrošnikom, temveč ohranja enake konkurenčne pogoje za vse družbe, ki poslujejo v eU. komisija se bori proti protikonkurenčnemu ravnanju, kot so karteli in zloraba prevladujočega položaja, preverja združitve in državno pomoč ter spodbuja liberalizacijo. družbe s kartelnim dogovorom nadzorujejo cene na trgu ali si razdelijo trg in se tako zaščitijo pred pritiskom konkurence, ki bi jih sicer spodbudil k razvoju novih izdelkov, izboljšanju kakovosti in znižanju cen. potrošniki zato plačujejo več za slabšo kakovost. Če glavni akter na trgu zlorabi svoj prevladujoči položaj, da bi zrinil svoje konkurente s trga, lahko njegova ravnanja odpravijo konkurenco ter s tem zvišajo cene in zmanj šajo izbiro za potrošnike. komisija je poleg tega dolžna preverjati državno pomoč, da bi vladam preprečila po rabo javnih sredstev za podporo lokalnih industrij ali posameznih družb, saj bi jim s tem dale nepošteno prednost, škodovale konkurenci in izkrivljale trgovino. Združitve lahko družbam omogočijo, da učinkoviteje razvijejo nove izdelke in zmanj šajo proizvodne stroške ali stroške distribucije. Zaradi večje učinkovitosti postane trg bolj konkurenčen in potrošniki imajo na voljo boljše izdelke po ugodnejših cenah. vendar lahko nekatere združitve zmanjšajo konkurenco na trgu, na primer z ustvarja njem ali krepitvijo prevladujočega položaja. to lahko škoduje potrošnikom, saj lahko povzroči višje cene, manjšo izbiro ali manj inovacij. Protimonopolna politika komisija je pripravila predlog direktive, ki določa, kako lahko državljani in družbe, ki so žrtve kršitev protimonopolnih pravil eU, zahtevajo nadomestilo za škodo (113). Cilj predloga je odpraviti postopkovne ovire, ki vsem, ki so utrpeli škodo v evropi, prepre čujejo, da bi dobili nadomestilo za izgube, ki so posledica protikonkurenčnega ravna nja. v njem je predlagano, da se pojasni, kakšne vrste nadomestil za škodo je mogoče zahtevati in kdo jih lahko zahteva, zagotovi, da kršitelji težje prikrijejo pomembne dokaze pred sodiščem, jasno določi rok za vložitev odškodninskih zahtevkov in poeno stavi izračun nadomestila za škodo. m e S t o m 89 90 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 komisija je v letu 2013 sprejela osem protimonopolnih sklepov. ▶ komisija je družbama telefónica in portugal telecom naložila globe v skupni višini 79 milijonov eUr, ker sta se dogovorili, da med septembrom 2010 in februarjem 2011 ne bosta konkurirali na iberskem trgu za telekomunikacije (114). ▶ komisija je podjetju microsoft naložila globo v višini 561 milijonov eUr, ker ni izpolnilo svojih obveznosti, da bo uporabnikom operacijskega sistema Windows omogočilo, da si v servisnem paketu 1 za Windows 7 med majem 2011 in julijem 2012 izberejo spletni brskalnik (115). ▶ pravno zavezujoče obveznosti CeZ, ki je uveljavljena češka družba v sektorju električne energije, so bile sprejete za obravnavo suma, da družba zlorablja svoj prevladujoči položaj na trgu z rezervacijo zmogljivosti na prenosnem omrežju, da bi konkurentom preprečila vstop na trg (116). v odgovor je družba CeZ predlagala, da bo odprodala velik del proizvodne zmogljivosti, kar je komisija sprejela. ▶ pravno zavezujoče obveznosti družb air Canada, United airlines in lufthansa, ki so članice Star alliance, so bile sprejete za odpravo suma, da bi lahko njihovo sodelovanje v skupnem podjetju z delitvijo prihodkov kršilo protimonopolna pravila eU in škodilo potnikom, ki uporabljajo nadstandardne storitve, na progi Frankfurt–new York (117). družbe so ponudile, da bodo na letališčih v Frankfurtu in new Yorku dale na voljo slote ter sklenile sporazume s konkurenti, da bodo lahko nudili privlačnejše storitve. ▶ komisija je sprejela zaveze, ki jih je ponudila družba penguin za obravnavo suma, da je družba ravnala protikonkurenčno, da bi omejila konkurenco na področju maloprodajnih cen za eknjige v egp, te zaveze pa so dopolnile tiste, ki so jih v letu 2012 ponudili štirje drugi založniki in apple (118). ▶ komisija je danski farmacevtski družbi lundbeck in več proizvajalcem generičnih zdravil naložila globe v skupni višini 146 005 000 eUr, ker so se dogovorili o odložitvi vstopa cenejše različice uspešnega generičnega antidepresiva Citalopram družbe lundbeck na trg (119). ▶ na istem področju je komisija ameriški farmacevtski družbi johnson & johnson v decembru naložila globe v višini 10 798 000 eUr, švicarski družbi novartis pa 5 493 000 eUr, ker sta odložili vstop generične različice močnega zdravila proti bolečinam Fentanyl na trg (120). ▶ komisija je sprejela zaveze, ki jih je ponudila nemška uveljavljena družba deutsche Bahn v zvezi s svojim sistemom cen za vlečni tok v nemčiji, in določila, da so pravno zavezujoče (121). vlečni tok je električna energija, ki se uporablja za pogon lokomotiv. Podpredsednik Evropske komisije in komisar za konkurenco Joaquín Almunia na tiskovni konferenci v Bruslju v Belgiji. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m komisija je v letu 2013 v protimonopolnih zadevah izdala tudi obvestila o nasproto vanju za družbo motorola mobility v zvezi z njeno morebitno zlorabo standardnih patentov mobilnih telefonov (122) ter za romunskega upravljavca borze z električno energijo opCom, ki od udeležencev na promptnem trgu z električno energijo zahteva, da imajo romunsko registracijo za ddv (123). komisija je v okviru preiskave o poslih kreditne zamenjave 13 investicijskim bankam, mednarodnemu združenju za zame njalne posle in izvedene finančne instrumente (iSda) ter družbi markit poslala obve stila o nasprotovanju v zvezi z morebitnim nedovoljenim dogovarjanjem, ki borzam preprečuje poslovanje s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti (124). obvestila o nasprotovanju so bila poslana tudi družbi altstoff recycling austria ag v zvezi z mo rebitnim zlorabljanjem njenega prevladujočega položaja na avstrijskih trgih za ravna nje z odpadno embalažo (125). komisija je opravila tržno analizo zavez družbe visa europe v zvezi z večstranskimi medbančnimi provizijami (miF) za transakcije s potrošniškimi kreditnimi karticami v egp (126). tržne analize zavez so bile opravljene tudi v zadevah deutsche Bahn (127), google (128) in Samsung (129). komisija je v letu 2013 začela tri formalne protimonopolne postopke v zvezi z aB lie tuvos geležinkeliai (litovski železniški monopolist) (130), masterCard (131) in Bulgarian energy Holding (132). Začela se je tudi kartelna preiskava v zvezi z udeležbo več družb za pomorski prevoz zabojnikov pri usklajenem ravnanju (133). Karteli komisija je izdala tri sklepe o kartelih. ▶ julija je komisija več dobaviteljem v avtomobilski industriji naložila globe v skupni višini 141 791 000 eUr, ker so se povezali v pet kartelov za dobavo žične napeljave podjetjem toyota, Honda, nissan in renault (134). žične napeljave prenašajo električno energijo v avtomobilih, na primer za zagon motorja, odpiranje oken ali vklop klimatske naprave. ▶ decembra je komisija v okviru zadeve liBor/euribor osmim mednarodnim finančnim institucijam naložila globe v skupni višini 1 712 468 000 eUr, ker so sodelovale v nezakonitih kartelih na trgih za izvedene finančne instrumente. Štiri od teh institucij so sodelovale v kartelu na področju obrestnih izvedenih instrumentov, denominiranih v evrih. Šest jih je sodelovalo v enem ali več dvostranskih kartelov na področju obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, denominiranih v japonskih jenih. oba sklepa sta bila sprejeta v okviru postopkov poravnave komisije v kartelnih zadevah, naložene globe pa so bile znižane za 10 %, ker so družbe privolile v poravnavo. ▶ Štirim evropskim družbam, ki trgujejo s kozicami iz Severnega morja, so bile decembra naložene globe v skupni višini 28 716 000 eUr, ker so se združile v kartel (135). komisija je dve obvestili o nasprotovanju poslala družbam, osumljenim sodelovanja v kartelih v sektorjih sintetičnega kavčuka (136) in čipov za pametne kartice (137), ter v letu 2013 opravila tudi nenapovedane inšpekcijske preglede v industriji biogoriv (138) in industriji sladkorja (139) ter v zvezi s spletno distribucijo potrošniških elektronskih izdelkov in malih gospodinjskih aparatov. m e S t o m 91 92 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Združitve komisija je na začetku decembra sprejela sveženj (140) za poenostavitev svojih postop kov za pregledovanje koncentracij v okviru uredbe eU o združitvah (141). Sveženj raz širja področje uporabe poenostavljenega postopka za pregled netežavnih združitev, pri čemer je celotni odstotek zadev, obravnavanih v okviru tega postopka, povečan na 60–70 %. prav tako je zmanjšan obseg informacij, ki se zahtevajo za obveščanje o trans akcijah v vseh zadevah, kar podjetjem in svetovalcem prinaša znatne koristi v smislu pripravljalnega dela in povezanih stroškov. ta pobuda je konkreten korak proti manj obremenjujočim pravilom in postopkom za podjetja v okviru programa komisije reFit. leta 2013 je bila komisija obveščena o 257 združitvah, od tega pa jih je bilo 217 brezpogojno odobrenih (142). deset združitev je bilo odobrenih na podlagi zavez v fazi i, dve pa na podlagi zavez v fazi ii. komisija je prepovedala dve združitvi, in sicer družb UpS/tnt (143) in ryanair/aer lingus (144). Združitve, ki so bile brezpogojno odobrene v prvi fazi preiskave, so med drugim vklju čevale pripojitev oddelka za železniško signalizacijo skupine invensys k podjetju Sie mens, ustanovitev podjetja penguin random House, ki združuje dele založniških podjetij Bertelsmann in pearson, pripojitev borze nYSe euronext k podjetju interconti nental exchange in pripojitev največjega nemškega kabelskega omrežja kabel deut schland k podjetju vodafone. dve združitvi, in sicer družb olympic/aegean in nynas/ Shell/Harburg refinery, sta bili brezpogojno odobreni po drugi fazi preiskave, oba pri mera pa sta temeljila na analizi propadajočega podjetja. primeri združitev, ki so bile pogojno odobrene, vključujejo pripojitev belgijskega pod jetja za predelavo krompirja lutosa k podjetju mcCain, pod pogojem, da se malopro dajna dejavnost z blagovno znamko podjetja lutosa (ki bi zmanjšala konkurenco na belgijskem trgu maloprodaje ocvrtega krompirčka) odproda v egp, združitev podjetja munksjö in poslovnih dejavnosti označevanja in obdelave papirja podjetja ahlstrom pod pogojem, da podjetji sprejmeta nekatere zaveze, ter pripojitev italijanskega pod jetja avio, ki proizvaja letalsko opremo, k podjetju general electric, v zvezi s katero so se pojavili pomisleki, da bi lahko podjetje general electric ustavilo izvoz podjetja eu rofighter, in ki je bila odobrena na podlagi zavez, ki zagotavljajo, da general electric nima dostopa do strateških informacij konzorcija eurojet in da bo lahko podjetje eu rofighter še naprej sodelovalo v prihodnjih kampanjah za izvoz. leta 2013 sta bili prepovedani predlagana pripojitev tnt express k podjetju UpS, ki je bila prepovedana na podlagi dejstva, da bi prevzem omejil konkurenco v 15 državah članicah, saj bi zmanjšal število pomembnih akterjev na trgu za ekspresno dostavo majhnih pošiljk na dva ali tri, ter predlagana pripojitev aer lingus k podjetju ryanair, s katero bi se združili dve vodilni letalski družbi s sedežem na irskem, ki imata več kot 40 skupnih prekrivajočih se prog. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m Državna pomoč komisija je v letu 2013 dosegla napredek pri pobudi za posodobitev področja držav nih pomoči (145), ki je bila napovedana v letu 2012 z namenom pregleda in konsoli dacije sedanjih pravil o državni pomoči. ta pravila bodo preprostejša in manj stroga glede ukrepov pomoči brez predhodne priglasitve komisiji. Cilj tega je povečati osre dotočenost izvrševanja na primere z največjimi učinki. poleg tega bosta izboljšana vrednotenje in nadzor skladnosti. komisija je kot del pobude decembra sprejela revi dirano uredbo o majhnih zneskih pomoči, ki ne spadajo v področje uporabe nadzora državne pomoči v eU, ker se zanje šteje, da ne vplivajo na konkurenco in trgovino na notranjem trgu (de minimis) (146). to bo bistveno zmanjšalo upravno obremenitev podjetij in držav članic. vzporedno s spremembami zakonodaje, ki bodo omogočile vzpostavitev bančne unije, je komisija reformirala posebna pravila o državni pomoči bankam v težavah, ki so se uporabljala zadnjih pet let. pravila vključujejo tri glavne spremembe: zahtevo glede porazdelitve bremen, v skladu s katero morajo banke nositi večji del bremena; državna pomoč v obliki dokapitalizacije ali pomoči za oslabljena sredstva bo dodeljena šele po porazdelitvi bremena in odobritvi načrta prestrukturiranja s strani komisije; ter omejitev plač vodilnih delavcev za vse banke, ki prejmejo pomoč (za več podrobnosti o bančni zakonodaji glej poglavje 2). Carina parlament in Svet sta uradno sprejela novo uredbo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov (147), ki je pomembna za zagotovitev zaščite evrop skih podjetij pred goljufi in tako ščiti delovna mesta. S tem je bil povečan obseg pravic intelektualne lastnine, ki jih je mogoče zakonito nadzorovati in varovati na mejah. tako zdaj zajemajo na primer ponarejeno blago, poslano v majhnih pošiljkah. to je zelo pomembno, ker so bili leta 2012 v 70 % pri merov zaseženi poštni in kurirski paketi. to bo zagotovilo, da eU ostane na čelu uve ljavljanja pravic intelektualne lastnine na mejah, hkrati pa bo poenostavilo delo carin skih organov. leta 2012 so carinske službe eU zasegle skoraj 40 milijonov proizvodov zaradi suma kršenja pravic intelektualne lastnine. vrednost zaseženih izdelkov je bila sicer manjša kot leta 2011, a še zmeraj visoka – skoraj 1 milijardo eUr. parlament in Svet sta decembra uradno sprejela uredbe o nadzoru trgovine s predhod nimi sestavinami za prepovedane droge znotraj eU ter med eU in državami zunaj eU (148). ta pobuda bo bistveno prispevala k mednarodnim prizadevanjem za prepre čevanje preusmerjanja predhodnih sestavin za prepovedane droge in pomeni velik dosežek v boju proti proizvodnji prepovedanih drog. komisija je decembra prav tako predlagala okvir za harmonizacijo carinskih kršitev in uskladitev 28 nacionalnih sklo pov povezanih sankcij (149). m e S t o m 93 94 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Veljavni carinski zakonik Unije parlament in Svet sta oktobra uradno sprejela carinski zakonik Unije (150), ki bo zagotovil, da bodo carinski organi še naprej opravljali svoje pomembno delo, toda v še bolj učinkovitem in gospodarnem smislu. novi zakonik bo podjetjem zagotovil večjo pravno varnost, carinskim uradnikom po vsej eU pa večjo jasnost. raciona liziral in poenostavil bo carinske predpise in postopke ter povečal učinkovitost carinskih transakcij v skladu s sodobnimi potrebami. izboljšave, ki jih uvaja zakonik, vključujejo ukrepe za dokončanje prehoda carine na brezpapirno in popolnoma elektronsko okolje ter določbe za uveljavitev hitrej ših carinskih postopkov za zanesljive trgovce. Komisar za obdavčenje, carinsko unijo, statistiko, revizijo in boj proti goljufijam Algirdas Šemeta je sodeloval na prvem srečanju skupine strokovnjakov na visoki ravni za obdavčenje v digitalnem gospodarstvu. Strategija za spodbuditev boja proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki komisija je junija 2013 sprejela celovit sveženj (151) s ciljem spodbuditi boj proti neza koniti trgovini s tobačnimi izdelki, zlasti proti tihotapljenju cigaret. ta strategija določa vrsto usklajenih ukrepov na nacionalni ravni, ravni eU in mednarodni ravni ter pre dlaga posebne ukrepe na štirih ključnih področjih: ▶ ukrepi za zmanjšanje spodbud za tihotapske dejavnosti, ▶ ukrepi za izboljšanje varnosti dobavne verige, ▶ okrepitev izvrševanja carinskih, policijskih in mejnih organov ter ▶ strožje kazni za tihotapske dejavnosti. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m Prispevek trgovine h gospodarski rasti trgovina je postala pomembno sredstvo za doseganje rasti in ustvarjanje delovnih mest v gospodarstvu eU. trgovina evropo povezuje z novimi svetovnimi središči rasti in deluje kot vir povečanja produktivnosti. prispevek zunanjega povpraševanja k Bdp je trenutno najpomembnejši vir rasti v eU, saj domače povpraševanje ostaja šibko tako v javnem kot v zasebnem sektorju. eU ima velike koristi od globalizacije in dobre možnosti, da nadalje izkoristi rast trgovine. Komisar za trgovino Karel De Gucht na tiskovni konferenci v okviru 9. ministrskega srečanja STO na Baliju v Indoneziji. osrednji cilj skupne trgovinske politike eU je ohraniti in po potrebi ponovno uveljaviti položaj evrope v svetovnih dobavnih verigah. medtem ko je proizvodnja v eU še vedno zelo pomembna, je treba priznati, da so države v številnih sektorjih manj sposobne same izdelovati izdelke. trgovina je vse bolj osredotočena na dodajanje vrednosti na vseh področjih – od raziskav in razvoja ter oblikovanja do proizvodnje komponent, sestavljanja in logistike. eU je v letu 2013 nadaljevala svoj ambiciozni program dvostranskih trgovinskih po gajanj v skladu s spremembo politike „globalna evropa“ iz leta 2006. eU je začela pogajanja o temeljitih in celovitih sporazumih o prosti trgovini s ključnimi partnerji, kot so Združene države in japonska. oktobra 2013 sta predsednik komisije josé manuel Barroso in kanadski predsednik vlade Stephen Harper dosegla politični dogovor o ključnih elementih celovitega go spodarskega in trgovinskega sporazuma. to bo prvi sporazum o prosti trgovini med eU in državo g8. odpravil bo več kot 99 % dajatev med tema ekonomijama in zago tovil veliko možnosti dostopa do novih trgov na področju storitev in naložb. na podla gi političnega dogovora bo treba izpeljati tehnična pogajanja za dokončanje pravnega besedila sporazuma. leta 2012 je bila kanada 12. najpomembnejša trgovinska partnerica eU, medtem ko je eU druga največja trgovinska partnerice kanade, takoj za Združenimi državami. leta 2012 je vrednost dvostranske blagovne menjave med eU in kanado znašala 61,8 milijarde eUr. ekonomska študija, ki sta jo pred pogajanji skupaj pripravili eU in kanada, je pokazala, da bi celovit trgovinski sporazum njuno dvostransko trgovino lahko povečal za več kot 25 milijard eUr. 95 96 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe trgovinsko sodelovanje med eU in Združenimi državami je že najobsežnejše na svetu. vsak dan si izmenjata blago in storitve v skupni vrednosti 2 milijard eUr, zato lahko odprava vsake trgovinske ovire prinese znatne gospodarske koristi. Cilj čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb (Transatlantic Trade and Investment Partnership – ttip), o katerem se trenutno pogajajo eU in Zdru žene države, je odpraviti trgovinske ovire v številnih gospodarskih sektorjih, da se olajšata nakup in prodaja blaga in storitev med eU in Združenimi državami. poleg zmanjšanja dajatev v vseh sektorjih želijo eU in Združene države doseči odpravo ovir onkraj obmejne carine, kot so razlike v tehničnih predpisih, standardih in po stopkih odobritve. Za družbe, ki želijo prodajati svoje izdelke na obeh trgih, te ovire pogosto pomenijo nepotrebne izgube časa in denarja. Konferenca STO na Baliju Uspešen izid konference Sto na Baliju je majhen, vendar pomemben korak v smeri izpolnitve razvojne agende iz dohe (dda), pri čemer ponovno prinaša upa nje, da revnejše države sveta ne bodo ostale izključene iz uradnega svetovnega gospodarstva. konferenca je dosegla velik uspeh na treh področjih: sklenjen je bil dogovor, ki bo poenostavil carinske postopke in s tem zagotovil bolj nemoteno trgovanje po ce lem svetu; najrevnejšim ljudem bo zagotovljena oskrba s hrano; zagotovljene pa bodo tudi ureditve, ki bodo koristile najmanj razvitim državam. to zagotavlja pod lago za nadaljnje izvajanje dda, ki je trenutno zastalo. Sam sporazum o olajševanju trgovine naj bi svetovni obseg trgovanja povečal za 50 milijard eUr na leto in trgovcem pomagal prihraniti stroške, povezane z biro kracijo v carinskih postopkih, v višini približno 325 milijard eUr na leto. Če to primerjamo s pričakovanimi koristmi čezatlantskega partnerstva na področju tr govine in naložb (dodatnih 119 milijard eUr v obliki rasti Bdp za eU in 95 mili jard eUr za Združene države), postane razsežnost sporazuma o olajševanju trgo vine jasnejša. eU je nadaljevala svoje delo v večstranskih trgovinskih forumih, kot je Svetovna trgo vinska organizacija (Sto) v ženevi, ki je doseglo vrh na deveti ministrski konferen ci Sto na Baliju v indoneziji decembra 2013. Uredba o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume držav članic o naložbah (152) je začela veljati v začetku leta 2013 in je v fazi izvajanja. eU je pristojna za pogajanja o določbah o zaščiti naložb. Zato bo te določbe vključila tudi v svoje sporazume o prosti trgovini ali druge mednarodne trgovinske sporazume ter s tem oblikovala „sveženj“ pravil o dostopu do trga in zaščiti trga, ki se na bolj primeren način odziva na tesno povezavo med trgovino in naložbami, ki so jo ustvarile vse bolj razširjene globalne vrednostne verige. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m Kmetijska politika in ribištvo ter pomorska politika Prenovljena skupna kmetijska politika za inteligentno in zeleno rast na podeželskih območjih parlament, Svet in komisija so junija dosegli politični dogovor o prenovi skupne kme tijske politike (Skp) za čas po letu 2013, kar je potrdil tudi dogovor o večletnem fi nančnem okviru v decembru. to je velik dosežek po skoraj dveh letih pogajanj med tremi institucijami eU. Zakonodajni sveženj vključuje štiri osnovne uredbe za Skp: (i) o neposrednih plači lih (153); (ii) o enotni skupni ureditvi trga (154); (iii) o razvoju podeželja (155) ter (iv) o horizontalni uredbi za financiranje, upravljanje in spremljanje Skp (156). Sveženj bo prinesel daljnosežne spremembe, saj bo zagotovil, da neposredna plačila postanejo pravičnejša in bolj ekološko usmerjena, okrepil bo položaj kmetov v prehra njevalni verigi ter povečal učinkovitost in preglednost Skp. Cilj Skp je zagotoviti kon kurenčnost evropskega kmetijstva, ne le z vidika varnosti preskrbe s hrano ter količine, kakovosti in raznolikosti živilskih proizvodov, ampak tudi v smislu dobrega upravljanja naravnih virov. ta nova usmeritev, ki jo je komisija predlagala oktobra 2011, je preje la široko podporo v parlamentu in Svetu, kjer so reformo podprle skoraj vse države članice. reforma bo začela veljati postopoma. Komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Cioloș na konferenci „Družinsko kmetovanje: dialog za trajnejše in odpornejše kmetijstvo v Evropi in svetu“ v Bruslju v Belgiji. 97 98 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Cilji sporazuma so na kratko opisani v nadaljevanju. ▶ pravičnejša Skp – proračunska sredstva Skp bodo porazdeljena tako, da do leta 2019 nobena država članica ne bo dobila manj kot 75 % povprečja Unije. Znotraj države ali regije se bodo zmanjšale razlike v deležu podpore med kmetijskimi gospodarstvi: znesek na hektar načeloma ne sme biti nižji od 60 % povprečja pomoči, ki bo v obdobju do leta 2019 razdeljena znotraj istega administrativnega ali agronomskega območja. države članice bodo lahko dodelile višjo stopnjo pomoči za „začetne hektare“ kmetijskega gospodarstva in tako dodatno pomagale malim in srednjim kmetijam. ta prilagoditev bo prispevala k ovrednotenju raznolikosti kmetijskega sektorja v vsej Uniji in s tem bolje izpolnila pričakovanja državljanov eU v smislu kakovosti njihove hrane. ▶ Bolj ekološko naravnana Skp – vsaka država članica, vsaka regija in vsak kmet bodo z enostavnimi, vendar dokazano učinkovitimi ukrepi prispevali k trajnostnemu razvoju in boju proti podnebnim spremembam. v obdobju 2014–2020 bo več kot 100 milijard eUr namenjenih za pomoč kmetom pri reševanju težav v zvezi s kakovostjo tal in vode, biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami. ena tretjina neposrednih plačil bo vezana neposredno na ukrepe, povezane s podnebnimi spremembami in okoljem, ena tretjina proračuna za programe za razvoj podeželja pa bo namenjena kmetijskookoljskim ukrepom, podpori ekološkemu kmetijstvu ali projektom v zvezi z okolju prijaznimi naložbami ali inovacijami. ▶ Učinkovitejša Skp – bistveno se je izboljšalo delovanje enotne skupne ureditve trga za izboljšanje konkurenčnosti proizvajalcev eU. med najpomembnejšimi izboljšavami so povečanje sodelovanja proizvajalcev za izboljšanje njihovega položaja v verigi preskrbe s hrano, odprava ureditve kvot za sladkor s 30. septembrom 2017 in potrditev odprave sistema pravic za zasaditev trte ob koncu leta 2015 z uvedbo sistema dovoljenj za zasaditev nove trte od leta 2016. Spremembe pravil enotne skupne ureditve trgov naj bi spodbudile tržno usmerjenost kmetijstva eU glede povečane konkurence na svetovnih trgih ter hkrati kmetom zagotovile učinkovito varnostno mrežo (skupaj z neposrednimi plačili in možnostmi za obvladovanje tveganja v razvoju podeželja) zaradi negotovih zunanjih razmer. ▶ Bolj ciljno usmerjena Skp – nova Skp veliko pozornosti namenja mladim kmetom. posebni ukrepi so namenjeni mladim kmetom in so za države članice obvezni. poleg tega je bil uveden poseben neobvezen instrument za male kmetije. podvojila se bodo sredstva za raziskave, inovacije in izmenjavo znanja, da se spodbudi konkurenčnost in trajnost evropskega kmetijskega sektorja. ▶ Učinkovitejša in preglednejša Skp – učinkoviti in prilagodljivi instrumenti Skp, ki bodo upoštevali raznolikost 28 držav članic, bodo vsaki posamezni državi članici eU omogočili, da izpolni skupne cilje. programi za razvoj podeželja bodo bolje usklajeni z drugimi evropskimi skladi, sektorski pristop pa bodo nadomestili bolj prilagodljivi nacionalni ali regionalni strateški pristopi. informacije o vseh prejemnikih pomoči Skp, tudi fizičnih osebah, bodo javne, razen za zelo majhne zneske, dodeljene malim kmetom. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m Skupna ribiška politika Reforma skupne ribiške politike v letu 2013 je bila izvedena težko pričakovana reforma skupne ribiške politike (Srp) (157). politični dogovor med parlamentom in Svetom je bil dosežen maja, reforme pa bodo začele veljati 1. januarja 2014, pri čemer se bodo izvajale postopoma in v skladu s strukturiranim časovnim razporedom. reforme uvajajo stabilen načrt ukrepanja, ki več pozornosti namenja okoljski, gospo darski in socialni trajnosti. Cilj je zagotoviti podporo za dolgoročno rast ribiškega sektorja, ustvariti zaposlitvene možnosti na obalnih območjih ter državljanom eU zagotoviti zdravo in trajnostno oskrbo z ribami. Trajnosten in odgovoren ribolov ponovna izgradnja dinamičnega ribolovnega gospodarstva zahteva ponovno vzposta vitev zdravega stanja staležev rib. da bi se doseglo to stanje, se bo ribolov postopoma začel upravljati v skladu s stopnjami največjega trajnostnega donosa, kvote pa bodo določene ob upoštevanju znanstvenih nasvetov. največji trajnostni donos je največja količina rib, ki se lahko z ulovom odvzame staležu rib v nedoločenem obdobju, ne da bi mu to preveč škodovalo. Upravljanje staležev v skladu z največjim trajnostnim dono som bo zagotovilo prehod z intenzivnega ribolova iz manjših staležev rib na smotrn ribolov iz velikih staležev. tako se bodo povečali staleži ter posledično tudi možnosti za večji ulov, stopnje dobička in donosnost naložb. Zavržki nezaželenih rib s krova se ocenjujejo na 23 % skupnega ulova. Zavržki bodo postopoma odpravljeni na podlagi natančnega časovnega okvira za izvajanje (posto poma med letoma 2015 in 2019). S to prepovedjo se bodo izboljšali zanesljivost po datkov o ribjih staležih, upravljanje in učinkovita raba virov. Hkrati bo ribiče spodbudi la, da se izognejo neželenemu ulovu s tehničnimi rešitvami, kot je na primer bolj selektivno ribolovno orodje. ta ista načela trajnosti, ohranjanja staležev rib in upoštevanja znanstvenih dognanj, ki se uporabljajo v eU, bodo tudi osrednji elementi partnerskih sporazumov eU v trajnostnem ribiškem sektorju, ki ladjam eU omogočajo ribolov v tujih vodah. m e S t o m 99 100 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Sprejemanje odločitev na ustrezni ravni nova Srp bo odločitve o tehničnih in ohranitvenih ukrepih približala ribolovnim obmo čjem, zlasti nacionalnim upravam, ribičem in drugim zainteresiranim skupinam – tistim, ki imajo ustrezno lokalno strokovno znanje za sprejemanje odločitev, ki bodo koristile tako ribam kot ribičem. mali ribolov pomeni velik del industrije, in sicer 77 % celotne flote eU, in je bistvenega pomena za prihodnji trajnostni razvoj evropskega ribištva. Zato reforma podpira ta del sektorja in podaljšuje pravico držav članic, da omejijo ribolov v območju 12 morskih milj od obale. najnovejše informacije o cenah in tržnih gibanjih, ki jih zagotavlja novo spletno orod je evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture (eumofa) (158), ki jo je komisija vzpostavila v letu 2013, bodo proizvajalcem omogočile, da zadovolji jo povpraševanje in povečajo tržno vrednost svojih proizvodov. Potrošnikom prijazno označevanje ob priznavanju, da so lahko oznake na izdelkih zelo nejasne, je komisija v okviru nove skupne ureditve uvedla nove smernice o označevanju proizvodov iz ribištva in akvakulture v eU, da bi lahko potrošniki sprejemali ozaveščene odločitve o hrani, ki jo jedo. oznake bodo vključevale podatke o tem, kje je bila riba ulovljena in kdo jo je ulovil ter kako je bila predelana, o minimalnem roku trajanja in o tem, ali je bila riba odtajana ali ne. Akvakultura Z izboljšanim okvirom za akvakulturo bi se povečala proizvodnja in dobava morske hrane v eU, zmanjšala odvisnost od uvoženih rib ter spodbudila rast obalnih in pode želskih območij. komisija je v sodelovanju z državami članicami uvedla strateške smernice za akvakul turo (159), ki obravnavajo izzive, s katerimi se sooča sektor, in določajo področja, kot so poenostavitev upravnih postopkov, prostorsko načrtovanje, organizacija trga ter iz boljšanje označevanja in informacij, da bi tržne sile lahko sprostile potencial sektorja akvakulture eU. Komisarka za pomorske zadeve in ribištvo Maria Damanaki na otvoritvi fotografske razstave „Fishlove“ v Bruslju v Belgiji. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m Evropska pomorska politika izvajanje načrta modre rasti je bilo prednostna naloga v letu 2013, pri čemer je bil poseben poudarek namenjen področjem z največjim gospodarskim potencialom. po buda Znanje o morju 2020 je prešla iz pilotne v operativno fazo in več kot 100 orga nizacij v evropi se je strinjalo, da bodo odprle dostop do svojih podatkov o morjih in obalah evrope, ki prej niso bili splošno dostopni. razprave parlamenta in Sveta o predlogu direktive o pomorskem prostorskem načr tovanju in celovitem gospodarjenju (160) z obalnimi območji so v zaključni fazi. to je temelj načrta modre rasti eU, saj se pričakuje, da bosta pomorsko prostorsko načrto vanje in celovito gospodarjenje z obalnimi območji pospešila prostorski razvoj sektor jev v vzponu, kot sta energija iz obnovljivih virov in akvakultura, ter s tem močno spodbudila rast v pomorskih sektorjih ob upoštevanju zdravja morskih ekosistemov. komisija je lahko zaradi sodelovanja z zadevnimi regionalnimi deležniki obravnavala posebne potrebe različnih morskih bazenov. letos sprejet akcijski načrt za atlantik (161) izraža pomen morskega bazena za integrirano pomorsko politiko eU v smislu njego vega potenciala za rast. Zagotavlja zgled, kako lahko atlantske države članice eU, njihove regije in komisija prispevajo k trajnostni rasti v obalnih regijah. pomen morskih raziskav v atlantiku je bil poudarjen z izjavo iz galwaya o sodelovanju v zvezi z atlantskim oceanom (162), ki so jo maja 2013 podpisale evropska unija, Združene države in kanada. njen cilj je poglobiti in razširiti raziskave v zvezi z delova njem atlantskega oceana ter medsebojnim vplivom med njim in arktiko. napredek je bil dosežen tudi v zvezi z drugimi območji, zlasti z Baltskim morjem. v strategiji eU za območje Baltskega morja (163) se priznava, da bi morala ta regija graditi na svojih prednostih in čim bolj povečati potencial svojega vodilnega sektorja inovacij in raziskav, močnih pomorskih grozdov, proaktivnega pristopa k izzivom glede morskega okolja ter uveljavljenega sodelovanja. m e S t o m 101 102 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Proračun Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 Na poti k sprejetju predstavitvi predlogov komisije za večletni finančni okvir 2014–2020 29. junija 2011 (164) so sledila pogajanja med državami članicami eU. vrh so dosegla s sklenitvijo pomemb nega dogovora med voditelji držav in vlad na srečanju evropskega sveta 7. in 8. febru arja 2013. države članice eU so se dogovorile, da bodo največje možne odhodke omejile na 959,99 milijarde eUr odobritev za prevzem obveznosti (cene v letu 2011). Zgornja meja za skupno raven odobritev plačil je bila določena na 908,40 milijarde eUr (cene v letu 2011). v skladu z določbami člena 312(2) pogodbe o delovanju evropske unije (pdeU) Svet so glasno sprejme uredbo o določitvi večletnega finančnega okvira po odobritvi evropskega parlamenta, ki jo ta sprejme z večino svojih članov. to je pomenilo, da je bilo soglasje v evropskem svetu odvisno od glasovanja v parlamentu. Uredba o večletnem finančnem okviru bo dopolnjena z mednarodnim sporazumom na podlagi člena 295 pdeU. Stališče parlamenta je bilo podano v resoluciji, ki je bila sprejeta marca 2013. parla ment ni nasprotoval skupnim ravnem obveznosti in plačil, ki jih je določil evropski svet, toda pogoj za njegovo odobritev je sprejetje sprememb proračuna za leto 2013 za preprečitev neupravičenega prenosa plačilnih obveznosti iz leta 2013 v naslednji večletni finančni okvir. glavna vprašanja, ki jih je opredelil parlament, vključujejo po trebo po obveznem in obširnem pregledu večletnega finančnega okvira po začetku mandata naslednjega parlamenta in nove komisije po evropskih volitvah leta 2014, največjo splošno prilagodljivost med postavkami in znotraj njih ter med proračunskimi leti večletnega finančnega okvira, reformo sistema lastnih virov, enotnost proraču na eU in boljšo preglednost finančnih in proračunskih posledic dejavnosti Unije. pogajanja so se maja in junija okrepila, politični dogovor pa je bil dosežen 27. juni ja 2013 na tristranskem srečanju med predsednikom parlamenta, irskim predsed stvom Sveta in predsednikom komisije. komisija se je strinjala, da bo najpozneje do leta 2016 izvedla vmesni pregled večletnega finančnega okvira in ga predložila skupaj z zakonodajnimi predlogi za revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru. Svet se je strinjal s povečanjem prilagodljivosti glede prenosa neizplačanih rezerv plačil na po znejša leta in s prenosom neporabljenih rezerv za odobritve za prevzem obveznosti iz obdobja 2014–2017, ki bi se po letu 2016 namenile ciljem politik v zvezi z rastjo in zaposlovanjem. Zaskrbljenost parlamenta glede zagotovitve močne podpore za ukre pe za zaposlovanje mladih, izobraževanje, raziskave ter mala in srednja podjetja je bila potrjena z vključitvijo določbe o povečanju odhodkov za leti 2014 in 2015 na teh področjih v začetni fazi. glede lastnih sredstev je bil dosežen dogovor o časovnem načrtu za nadaljnje reševanje tega pomembnega vprašanja v skupini predstavnikov na visoki ravni iz treh institucij, ki bi bili zbrani v ta namen. Svet se je strinjal tudi s spremembo proračuna eU za zagotovitev dodatnih 11,2 milijarde eUr odobrenih sredstev za plačila za leto 2013. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m dogovor, dosežen v spravnem postopku 12. novembra 2013, glede proračuna eU za leto 2014 in različnih sprememb proračuna za leto 2013, ki še niso sprejete, je bil pomemben za odobritev parlamenta v zvezi z dolgoročnim finančnim načrtom eU, ki je bil predstavljen kmalu po tem, in sicer 19. novembra. Svet je nato 2. decembra 2013 uradno sprejel uredbo o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (165). ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI PO PRORAČUNSKIH POSTAVKAH (V TEKOČIH CENAH) V milijonih EUR SKP: Odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila Skupaj: 1 082 555 milijonov EUR 312 735 29 % Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija SKP: Razvoj podeželja 95 577 366 791 9% 34 % Ribištvo in drugo 11 722 1% Konkurenčnost za rast in delovna mesta Varnost in državljanstvo 142 130 17 725 13 % 2% Globalna Evropa 66 262 6% Uprava 69 584 6% Nadomestila 29 Bilijonska naložba v prihodnost Evrope evropska unija bo prek večletnega finančnega okvira med letoma 2014 in 2020 v gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest vložila skoraj 1 bilijon eUr. ta sodobni, v prihodnost usmerjeni proračun lahko resnično izboljša življenje ljudi. pri speval bo k okrepitvi in podpori okrevanja po vsej eU. S financiranjem iz proračuna si bomo pomagali pri izhodu iz krize, zagotovili finančno pomoč tistim, ki so se znašli pod pragom revščine ali ki iščejo zaposlitev, omogočili naložbene priložnosti malim podjetjem ter podprli lokalne skupnosti, kmete, raziskovalce in študente. večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 je usmerjen v naložbe v 28 državah članicah na področjih skupnih izzivov, tj. spodbujanja gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest po vsej eU, izboljšanja varnosti v evropi in povečanja vpliva eU v svetu. njegov namen ni financirati tistega, kar se lahko financira iz nacionalnih proračunov, ampak se osredotoča na tista področja, kjer lahko evropsko financiranje prinese kon kretne spremembe. Financira tisto, kar sicer ne bi bilo financirano ali česar financiranje iz nacionalnih proračunov bi bilo dražje. m e S t o m 103 104 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 večletni finančni načrt za obdobje 2014–2020 je sodoben, dolgoročen finančni načrt za eU 21. stoletja. prinaša naslednje pomembne novosti, ki ponazarjajo jasno evrop sko dodano vrednost proračuna eU. ▶ načrt zagotavlja precejšen prispevek k ustvarjanju novih delovnih mest. v okviru eSS bo vsaj 70 milijard eUr (okrog 10 milijard eUr na leto) na voljo za pomoč ljudem pri iskanju zaposlitve. nova pobuda za zaposlovanje mladih, povezana z eSS, je vredna vsaj 6 milijard eUr in bo podprla izvajanje jamstva za mlade v letih 2014 in 2015. ▶ reformirana kohezijska politika bo zagotovila sredstva v višini do 366,8 milijarde eUr (166) za naložbe v evropske regije, mesta in realno gospodarstvo. to bo glavno naložbeno orodje eU za doseganje ciljev strategije evropa 2020. ▶ več mladih kot kdaj koli prej lahko načrtuje svoje bivanje v tujini ob podpori sredstev novega programa eU erasmus+, ki zagotavlja skoraj 15 milijard eUr (167) za razvoj znanja in mobilnosti. ▶ evropska kultura, kinematografija, televizija, glasba, književnost, uprizoritvene umetnosti, dediščina in s tem povezana področja bodo deležni večje podpore v okviru novega programa eU „Ustvarjalna evropa“ s proračunom skoraj 1,5 milijarde eUr (168). ▶ raziskave in inovacije, ki se financirajo s sredstvi eU, bodo še bolj prispevale k izboljšanju kakovosti življenja evropejcev in povečale globalno konkurenčnost eU. proračun za novi program za raziskave in inovacije obzorje 2020 znaša skoraj 80 milijard eUr (169), približno 30 % več sredstev kot v obdobju 2007–2013. ▶ mala in srednja podjetja so hrbtenica evropskega gospodarstva, saj predstavljajo okoli 99 % vseh evropskih podjetij in zagotavljajo dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju. Sredstva za mSp v okviru eSrr naj bi se podvojila s 70 milijard eUr na 140 milijard eUr v naslednjih sedmih letih, novi program CoSme, prvi program eU, ki je namenjen mSp, pa bo zagotovil 2,3 milijarde eUr (170) za olajšanje dostopa mSp do trgov ter zagotovitev jamstev za posojilo in tveganega kapitala. ▶ na gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest v evropi odločilno vplivajo naložbe v infrastrukturo. novi instrument za povezovanje evrope v vrednosti 33,3 milijarde eUr (171) bo prispeval k izgradnji cest, železnic, elektroenergetskih omrežij in plinovodov ter k vzpostavitvi infrastrukture in storitev za enotni digitalni trg, saj bo zagotovil nujno potrebno finančno pomoč pri odpravljanju manjkajočih povezav v evropskih infrastrukturnih omrežjih, ki sicer ne bi bila dokončana (26,3 milijard eUr za prometni sektor (172), 5,9 milijard eUr za energetski sektor in 1,1 milijard eUr za digitalni sektor). ▶ Zaradi pomanjkanja javnih sredstev se veča potreba po sprostitvi drugih virov financiranja, s katerimi je mogoče doseči učinek finančnega vzvodja na proračun eU v primerjavi z neposrednim financiranjem iz nepovratnih sredstev. in ravno to je namen finančnih instrumentov, kot so posojila, jamstva, lastniški kapital in drugi instrumenti za porazdelitev tveganja, ki jih je mogoče v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 uporabljati v večjem obsegu. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m m e S t o m ▶ vsaj 20 % celotnega proračuna bo porabljenega za projekte in politike, povezane s podnebjem. ta obveznost bi lahko pomenila do 180 milijard eUr sredstev za ukrepanje proti podnebnim spremembam na vseh glavnih področjih porabe, vključno s strukturnimi skladi, raziskavami, kmetijstvom, pomorsko politiko in ribištvom ter razvojem. ▶ reformirana Skp je odločen odgovor eU na velike sodobne probleme, kot so varnost hrane, podnebne spremembe ter trajnostna rast in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželskih območjih. prav tako je boljši odgovor na pričakovanja ljudi, saj bodo neposredna plačila pravičnejša in bolj ekološko naravnana, s proračunom 312,7 milijarde eUr (173), pri čemer bo 95,6 milijarde eUr (174) namenjenih razvoju podeželja. ▶ evropski državljani potrebujejo odprto in varnejšo evropo. S prihodnjim proračunom bo mogoče zagotoviti, da se bodo dejavnosti eU, ki spodbujajo gospodarsko, kulturno in družbeno rast, lahko razvijale v stabilnem, zakonitem in varnem okolju. tako se bodo lahko ljudje brez skrbi odločali za bivanje, potovanje, študij ali poslovanje v drugih državah članicah. ▶ eU bo kot odgovoren globalni akter še naprej dejavna drugod po svetu. odnosi z našim neposrednim sosedstvom na vzhodu in jugu ter s strateškimi partnerji eU ostajajo glavna prednostna naloga. Financiranje eU bo še v večji meri namenjeno pomoči najrevnejšim na svetu, in sicer z osredotočenjem pomoči na manjše število držav (na primer države podsaharske afrike) in manj področij (kot sta trajnostna in vključujoča rast ter dobro upravljanje). ▶ pravila financiranja bodo precej poenostavljena, kar pomeni, da jih bodo upravičenci lažje razumeli in bo redkeje prihajalo do napak. Skupno je načrtovanih približno 120 ukrepov za poenostavitev. dodatne izčrpne informacije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in o novi generaciji programov porabe eU so na voljo na spletni strani komisije (175). Komisar za finančno načrtovanje in proračun Janusz Lewandowski na tiskovni konferenci o proračunu EU za leto 2014 v Bruslju v Belgiji. 105 106 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Sredstva večletnega finančnega okvira glede načina, kako bodo zagotovljena sredstva za naslednji večletni finančni okvir, ni bilo sprejetih nobenih pomembnih sprememb. vendar pa dogovor o ustanovitvi skupine na visoki ravni, ki bo sestavljena iz poslancev parlamenta ter članov Sveta in komisije, pomeni, da se bodo razprave o tem vprašanju nadaljevale. v letu 2014 bo na voljo prva ocena. nacionalni parlamenti bodo imeli možnost, da ocenijo rezultate dela v okviru medparlamentarne konference v letu 2016. PRIMERJAVA MED VEČLETNIM FINANČNIM OKVIROM 2014–2020 IN PREJŠNJIMA DVEMA VEČLETNIMA FINANČNIMA OBDOBJEMA milijarde EUR (cene v letu 2011) 160,0 2000–2006: 878,5 milijarde EUR 2007–2013: 993,6 milijarde EUR 2014–2020: 960,0 milijarde EUR 150,0 140,0 Povprečje za 2017–2013 141,9 milijarde EUR Povprečje za 2014–2020 137,1 milijarde EUR 130,0 120,0 Povprečje za 2000–2006 125,5 milijarde EUR 110,0 Zgornja meja za prevzete obveznosti za večletni finančni okvir 2000–2006 za EU-15/25 Zgornja meja za prevzete obveznosti za večletni finančni okvir 2007–2013 za EU-27 Zgornja meja za prevzete obveznosti v okviru končnega dogovora za večletni finančni okvir 2014–2020 za EU-28 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 100,0 n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m Ocena proračunov za leti 2011 in 2012 parlament je aprila 2013 komisiji podelil razrešnico za izvrševanje proračuna za leto 2011. S tem pozitivnim in pomembnim sklepom se je zaključilo večmesečno ob dobje, v katerem sta poleg računskega sodišča porabo sredstev iz proračuna za leto 2011 pregledala tudi oba proračunska organa (parlament in Svet). Z razrešnico so bila priznana dosledna večletna prizadevanja komisije za izboljšanje upravljanja in nadzora sredstev eU. komisija je pozdravila predvsem pozive parlamenta in Sveta k nadaljnji poenostavitvi pravil in postopkov, da bi se zmanjšalo tveganje napak. kot vedno so v okviru postopka proračunske razrešnice parlament kot proračunski organ za odobritev razrešnice ter Svet in računsko sodišče izdali več zahtev in priporočil glede finančnega upravljanja eU, ki jih izvajajo službe komisije. računsko sodišče je novembra 2013 objavilo letno poročilo o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2012. v svojem poročilu je potrdilo, da je v letu 2012 splošna stopnja števila napak pri porabi eU znašala 4,8 %. ta stopnja je višja od tiste za leto 2011. vendar je računsko sodišče priznalo, da je to deloma posledica posodab ljanja njegovega načina vzorčenja. Stopnje napak na področjih kohezijske politike, energije in prometa so bile v skladu z izboljšanimi stopnjami iz preteklih let, kar je potrdilo izboljšave v delovanju sistema, dosežene v tekočem programskem obdobju. Proračun EU za leto 2013 proračun eU za leto 2013 je odražal v rast in inovacije usmerjene cilje strategije evropa 2020. Hkrati je odražal nadaljevanje težkih gospodarskih razmer v številnih državah članicah. komisija je izrazila pomisleke, da proračun zelo verjetno ne bo za dostoval za pokritje vseh pričakovanih odhodkov, saj je bil sprejeti proračun precej nižji od ocen komisije za leto 2013. Zato je marca 2013 predlagala rebalans proraču na za zagotovitev dodatnih 11,2 milijarde eUr sredstev, potrebnih za povračila upra vičencem programov, ki jih je financirala eU in so se v evropi zaključili v letu 2012, ter za poravnavo zahtevkov v okviru kohezijske politike, ki bi zapadli v letu 2013. rebalans proračuna je bil odobren novembra 2013. m e S t o m 107 108 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 Proračun EU za leto 2014 proračun eU za leto 2014 je bil sprejet 20. novembra 2013 kot prvi proračun novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. proračun znaša 142,6 milijar de eUr odobritev za prevzem obveznosti in 135,5 milijarde eUr odobritev plačil. proračun za leto 2014 je za 6,2 % nižji od proračuna eU za leto 2013, kar velja tako za obveznosti kot tudi za plačila. Vzpostavitev novih programov v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 Začetek novega programskega obdobja 2014–2020 je priložnost za uvajanje novih programov, ki bodo bolje prilagojeni trenutnim izzivom ter se bodo osredotočali na spodbujanje rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti. proračun za leto 2014 kljub zniža nju sredstev kaže 3,3odstotno povečanje obveznosti v postavki „konkurenčnost za rast in delovna mesta“, saj se znižana sredstva eU osredotočajo na ukrepe za odprav ljanje brezposelnosti in pospeševanje rasti. ti ukrepi vključujejo obzorje 2020, ki je nov program eU za financiranje raziskav in inovacij (9 milijard eUr), pobudo za zapo slovanje mladih (3,6 milijarde eUr), instrument za povezovanje evrope (skoraj 2 mili jardi eUr) in podporne ukrepe za evropska podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja. n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m Izpolnjevanje obveznosti EU poleg načrtovanja proračuna za nove odhodkovne programe mora eU izpolniti svoje pretekle in sedanje obveznosti do upravičencev programov financiranja eU pred letom 2014. Za nove obveznosti, ki jih bo eU sprejela v letu 2014, je predvidenih le 10,3 milijarde eUr. od skupnega zneska 135,5 milijarde eUr, predvidenega za plačila, bo 71,1 milijarde eUr sredstev (več kot 50 %) namenjenih za plačilo neporavnanih obveznosti za programe pred letom 2014. RAZČLENITEV PO POSTAVKAH PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA LETO 2014 V ZAVEZAH IN TEKOČIH CENAH V milijonih EUR SKP: Odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila 43 778 Skupaj: 142 184 milijonov EUR 30,69 % Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija SKP: Razvoj podeželja 13 991 47 502 9,81 % 33,30 % Ribištvo in drugo 1 498 1,05 % Konkurenčnost za rast in delovna mesta Varnost in državljanstvo 11,56 % 1,52 % 16 484 2 172 Globalna Evropa Uprava 5,84 % 5,89 % 8 325 8 405 Nadomestila Posebni instrumenti 0,02 % 0,32 % 29 456 Omejitev upravnih odhodkov že drugo leto zapored je komisija predlagala 1odstotno zmanjšanje števila svojih uslužbencev za en odstotek (izključen je učinek pristopa Hrvaške) v okviru svojega predloga za 5odstotno zmanjšanje števila uslužbencev v petih letih. predlagala je tudi 1,1odstotno zmanjšanje diskrecijskih upravnih odhodkov komisije. vendar je bilo splošno znižanje proračunskih sredstev eU v postavki „Uprava“ manjše (– 0,2 %), predvsem zaradi naraščajočega števila pokojnin, plačanih iz proračuna eU, in stroškov, povezanih s pristopom Hrvaške. m e S t o m 109 110 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 OPOMBE (1) Sklepi Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport z dne 15. februarja 2013 (http://www.consilium. europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/educ/135490.pdf). (2) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip12379_sl.htm (3) http://ec.europa.eu/education/erasmusplus/index_en.htm (4) http://ec.europa.eu/education/news/2013/20130702_en.htm (5) Improving the quality of teaching and learning in Europe’s higher education institutions (izboljšanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskih zavodih v evropi) (http://ec.europa.eu/education/library/reports/ modernisation_en.pdf). (6) Sporočilo komisije – odpiranje izobraževanja: inovativno poučevanje in učenje za vse z novimi tehnologijami in prosto dostopnimi učnimi viri (Com(2013) 654). glej tudi: http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13859_sl.htm. (7) http://ec.europa.eu/digitalagenda/en/grandcoalitiondigitaljobs0 (8) predlog priporočila o vzpostavitvi jamstva za mlade (Com(2012) 729). glej tudi: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catid=1079&langid=sl. (9) predlog uredbe o evropskem socialnem skladu (Com(2011) 607). (10) http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langid=en&catid=1036 (11) http://ec.europa.eu/education/policy/vocationalpolicy/alliance_en.htm (12) predlog priporočila o okviru za kakovost pripravništev (Com(2013) 857). (13) izvedbeni sklep o izvajanju Uredbe (eU) št. 492/2011 glede uravnoteženja ponudbe in povpraševanja po prostih delovnih mestih ter postavitve mreže eUreS na nove temelje (Ul l 328, 28.11.2012). (14) predlog direktive o izvrševanju direktive 96/71/eS o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (Com(2012) 131). (15) direktiva 96/71/eS o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (Ul l 18, 21.1.1997). (16) predlog sklepa o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (jZZ) (Com(2013) 430). (17) Uredba (eS) št. 1304/2013 o evropskem socialnem skladu (Ul l 347, 20.12.2013). (18) direktiva 2009/50/eS o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (Ul l 155, 18.6.2009). glej tudi: http://ec.europa.eu/dgs/homeaffairs/whatwedo/policies/immigration/work/index_en.htm. (19) predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi sezonskega dela (Com(2010) 379). (20) predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja (Com(2010) 378). (21) predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, izmenjav učencev, plačanega in neplačanega usposabljanja, prostovoljnega dela in dela varušk au pair (Com(2013) 151). glej tudi: http://ec.europa.eu/dgs/homeaffairs/whatisnew/news/news/2013/20130325_01_en.htm. (22) http://ec.europa.eu/dgs/homeaffairs/whatwedo/policies/immigration/integration/index_en.htm (23) direktiva 2011/98/eU o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (Ul l 343, 23.12.2011). (24) Sporočilo komisije – Stanje Unije inovacij 2012 – pospeševanje sprememb (Com(2013) 149). (25) http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/files/ius2013_en.pdf (26) Commission document – innovation union competitiveness report 2013 (dokument komisije – poročilo o konkurenčnosti v Uniji inovacij 2013) (http://ec.europa.eu/research/innovationunion/pdf/competitiveness_ report_2013.pdf). (27) http://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/archive/fp7_monitoring_reports/6th_fp7_monitoring_report.pdf (28) Sklep 2013/743/eU o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – obzorje 2020 (Ul l 347, 20.12.2013). (29) http://ec.europa.eu/digitalagenda/en/news/grapheneandhumanbrainprojectwinlargestresearch excellenceawardhistory (30) http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm (31) http://ec.europa.eu/digitalagenda/en/scoreboard (32) http://ec.europa.eu/digitalagenda/en/connectedcontinentlegislativepackage (33) predlog uredbe o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij (Com(2013) 147). glej tudi: http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13281_sl.htm. (34) predlog direktive o izdajanju elektronskih računov pri javnih naročilih (Com(2013) 449). (35) Uredba (eU) št. 1303/2013 o skupnih določbah o evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem socialnem skladu, kohezijskem skladu, evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem socialnem skladu, kohezijskem skladu in evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (Ul l 347, 20.12.2013.) (36) glej statistične podatke iz pregleda uspešnosti akta za mala podjetja iz leta 2013 (http://ec.europa.eu/ enterprise/policies/sme/factsfiguresanalysis/performancereview/index_en.htm). (37) Sporočilo komisije – akcijski načrt za podjetništvo 2020 – oživitev podjetniškega duha v evropi (Com(2012) 795). (38) Commission document – european competitiveness report 2013 – towards knowledgedriven reindustrialisation (dokument komisije – poročilo o evropski konkurenčnosti iz leta 2013 – Za ponovno industrializacijo na podlagi znanja) (http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrialcompetitiveness/ competitivenessanalysis/europeancompetitivenessreport/files/eu2013eurcomprep_en.pdf). (39) Sporočilo komisije – akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v evropi (Com(2013) 407). (40) Uredba (eU) št. 305/2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov (Ul l 88, 4.4.2011). (41) http://ec.europa.eu/enterprise/magazine/articles/industrialcompetitiveness/article_11074_en.htm n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m (42) Sporočilo komisije – Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor (Com(2013) 542). (43) http://ec.europa.eu/commission_20102014/president/news/archives/2013/12/20131219_1_en.htm (44) Zaključki evropskega Sveta z dne 19. in 20. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_ data/docs/pressdata/en/ec/140245.pdf). (45) Commission document – 2013 Smes’ access to finance survey (dokument komisije – raziskava o dostopu malih in srednjih podjetij do financiranja 2013) (http://ec.europa.eu/enterprise/policies/finance/files/2013 safeanalyticalreport_en.pdf). (46) predlog direktive o spremembi direktive 2006/112/eS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede standardnega obračuna ddv (Com(2013) 721). (47) direktiva 2011/7/eU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (Ul l 48, 23.2.2011). (48) http://europa.eu/rapid/pressrelease_SpeeCH13684_sl.htm (49) Sporočilo komisije – Ustreznost predpisov eU (Com(2012) 746). (50) Sporočilo komisije – program ustreznosti in uspešnosti predpisov (reFit): rezultati in naslednji koraki (Com(2013) 685). (51) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip131067_en.htm (52) Sporočilo komisije – kohezijska politika: Strateško poročilo 2013 o izvajanju programov v obdobju 2007–2013 (Com(2013) 210). (53) Uredba (eU) št. 1303/2013 o skupnih določbah o evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem socialnem skladu, kohezijskem skladu, evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem socialnem skladu, kohezijskem skladu in evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (Ul l 347, 20.12.2013). (54) predlog uredbe o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (Com(2011) 650). (55) Sporočilo komisije – pregled stanja na področju pravosodja v eU – orodje za spodbujanje učinkovitega pravosodja in rasti (Com(2013) 160). (56) predlog uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (Com(2011) 635). (57) predlog uredbe o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij s poenostavitvijo sprejemanja nekaterih javnih listin v evropski uniji (Com(2013) 228). (58) Sporočilo komisije – nov evropski pristop k poslovnemu neuspehu in insolventnosti (Com(2012) 742). predlog uredbe o spremembi Uredbe (eS) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti (Com(2012) 744). (59) predlog uredbe o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (Com(2011) 445). (60) Sporočilo komisije – akt za enotni trg – dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – „Skupaj za novo rast“ (Com(2011) 206). (61) Sporočilo komisije – akt za enotni trg ii – Skupaj za novo rast (Com(2012) 573). (62) predlog direktive o spremembi direktive 2005/36/eS o priznavanju poklicnih kvalifikacij in uredbe o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (Com(2011) 883). (63) direktiva 2005/36/eU o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Ul l 255, 30.9.2005). (64) predlog direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (Com(2011) 895). predlog direktive o javnih naročilih (Com(2011) 896). (65) http://ec.europa.eu/transport/modes/rail/packages/2013_en.htm (66) Sporočilo komisije – modri pas, enotni prometni prostor za ladijski prevoz (Com(2013) 510). (67) Sporočilo komisije – Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih (Com(2013) 913). Commission document – a call to action on urban logistics (dokument komisije – poziv k ukrepom za mestno logistiko) (SWd(2013) 524). Commission document – targeted action on urban road safety (dokument komisije – Ciljni ukrepi za varnost v mestnem cestnem prometu) (SWd(2013) 525). Commission document – a call for smarter urban vehicle access regulations (dokument komisije – poziv k ustreznejšim predpisom o dostopu za vozila v mestih) (SWd(2013) 526). Commission document – mobilising intelligent transport systems for eU cities (dokument komisije – Spodbujanje uporabe inteligentnih prometnih sistemov v mestih eU) (SWd(2013) 527). (68) http://ec.europa.eu/transport/modes/air/single_european_sky/ses2plus_en.htm (69) Uredba (eU) št. 181/2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu (Ul l 55, 28.2.2011). (70) predlog uredbe o spremembi Uredbe (eS) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (eS) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage (Com(2013) 130). (71) Sporočilo komisije – varstvo potnikov v primeru insolventnosti letalskega prevoznika (Com(2013) 129). (72) predlog uredbe o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (Com(2012) 380). predlog o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Unij (Com(2012) 382). predlog direktive o spremembi direktive 1999/37/eS o dokumentih za registracijo vozil (Com(2012) 381). (73) predlog sklepa o uvedbi medobratovalne vseevropske storitve eCall (Com(2013) 315). predlog uredbe o zahtevah za homologacijo za uvedbo avtomobilskega sistema eCall (Com(2013) 316). (74) http://ec.europa.eu/transport/themes/urban/cpt/index_en.htm (75) Uredba (eU) št. 582/2011 o izvajanju in spremembi Uredbe (eS) št. 595/2009 glede emisij iz težkih vozil (euro vi) (Ul l 167, 25.6.2011). (76) predlog direktive o plovilih za rekreacijo in osebnih plovilih (Com(2011) 456). (77) Zelena knjiga komisije – okvir podnebne in energetske politike do 2030 (Com(2013) 169). (78) Sporočilo komisije – Strategija evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (Com(2013) 216). (79) poročilo komisije – približevanje doseganju kjotskega cilja in cilja eU 2020 (Com(2013) 698). (80) european environment agency report – trends and projections in europe 2013 – tracking progress towards europe’s climate and energy targets until 2020 (poročilo evropske agencije za okolje – trendi in napovedi v evropi leta 2013 – Sledenje napredku v doseganju podnebnih in energetskih ciljev do leta 2020) (http://www. eea.europa.eu/publications/trendsandprojections2013). (81) http://ec.europa.eu/clima/policies/package/documentation_en.htm m e S t o m 111 112 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 3 (82) predlog direktive o spremembi direktive 2003/87/eS o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti zaradi izvajanja mednarodnega sporazuma o uporabi enotnega globalnega tržnega ukrepa za emisije iz mednarodnega letalstva od leta 2020 (Com(2013) 722). (83) predlog uredbe o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem preverjanju (Com(2013) 480). (84) Sporočilo komisije – vključitev emisij v pomorskem prometu v politike eU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (Com(2013) 479). (85) predlog direktive o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti zaradi izvajanja mednarodnega sporazuma o uporabi enotnega globalnega tržnega ukrepa za emisije iz mednarodnega letalstva od leta 2020 (Com(2013) 722). (86) direktiva 2009/72/eS o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (Ul l 211, 14.8.2009). (87) direktiva 2009/73/eS o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (Ul l 211, 14.8.2009). (88) direktiva 2012/27/eU o energetski učinkovitosti (Ul l 315, 14.11.2012). (89) direktiva 2010/31/eU o energetski učinkovitosti stavb (Ul l 153, 18.6.2010). (90) http://ec.europa.eu/energy/gas_electricity/forum_citizen_energy_en.htm (91) direktiva 2009/125/eS o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (Ul l 285, 31.10.2009). (92) direktiva 2005/32/eS o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo (Ul l 191, 22.7.2005). (93) predlog direktive o spremembi direktive 2009/71/euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (Com(2013) 715). (94) predlog direktive o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (Com(2012) 242). (95) direktiva 2013/30/eU o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (Ul l 178, 28.6.2013). (96) predlog sklepa o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 – „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (Com(2012) 710). (97) http://www.eea.europa.eu/publications/europeanbathingwaterquality2012 (98) direktiva 2006/7/eS o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ul l 64, 4.3.2006). (99) predlog direktive o spremembi direktive 94/62/eS o embalaži in odpadni embalaži za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk (Com(2013) 761). (100) Uredba (eU) št. 995/2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (Ul l 295, 12.11.2010). (101) predlog uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (Com(2013) 620). (102) Sklep 2013/250/eU o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka eU za okolje za sanitarne armature (Ul l 145, 31.5.2013). (103) Sklep 2013/641/eU o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka eU za okolje za stranišča na splakovanje in pisoarje (Ul l 299, 9.11.2013). (104) Sklep 2013/806/eU o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka eU za okolje za opremo za zajem, obdelavo in prikaz slik (Ul l 353, 28.12.2013). (105) Sporočilo komisije – program „Čisti zrak za evropo“ (Com(2013) 918). (106) predlog direktive o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (Com(2013) 920). (107) predlog direktive o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (Com(2013) 919). (108) http://ec.europa.eu/internal_market/indprop/tm/index_en.htm (109) http://ec.europa.eu/internal_market/indprop/patent/documents/index_en.htm (110) Uredba (eU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Ul l 351, 20.12.2012). (111) predlog uredbe o spremembi Uredbe (eU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Com(2013) 554). (112) predlog direktive o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (Com(2013) 813). (113) predlog direktive o nekaterih pravilih, ki urejajo postopke z odškodninskimi tožbami v nacionalni zakonodaji zaradi kršitev določb zakonodaje o konkurenci držav članic in evropske unije (Com(2013) 404). (114) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip1339_en.htm (115) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13196_en.htm (116) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13320_en.htm (117) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13456_en.htm (118) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13746_en.htm (119) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13563_en.htm (120) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip131233_en.htm (121) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip131289_en.htm (122) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13406_en.htm (123) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13486_en.htm (124) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13630_en.htm (125) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13711_en.htm (126) http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39398 (127) http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39678 (128) http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39740 (129) http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39939 (130) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13197_en.htm n a p o t i k o ž i v i t v i i n r a S t i g o S p o d a r S t v a t e r d e l o v n i m (131) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13314_en.htm (132) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13656_en.htm (133) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip131144_en.htm (134) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13673_en.htm (135) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip131175_en.htm (136) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13179_en.htm (137) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13346_en.htm (138) http://europa.eu/rapid/pressrelease_memo13435_en.htm (139) http://europa.eu/rapid/pressrelease_memo13443_en.htm (140) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip131214_en.htm (141) Uredba (eS) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Ul l 24, 29.1.2004). (142) S koncem novembra 2013. (143) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip1368_en.htm (144) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13167_en.htm (145) http://ec.europa.eu/competition/state_aid/modernisation/index_en.html (146) Uredba (eU) št. 1407/2013 o uporabi členov 107 in 108 pogodbe o delovanju evropske unije pri pomoči de minimis (Ul l 352, 24.12.2013). (147) Uredba (eU) št. 608/2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov (Ul l 181, 29.6.2013). (148) Uredba (eU) št. 1258/2013 o spremembi Uredbe (eS) št. 273/2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah (Ul l 330, 10.12.2013). Uredba (eU) št. 1259/2013 o spremembi Uredbe (eS) št. 111/2005 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami (Ul l 330, 10.12.2013). (149) predlog direktive o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije (Com(2013) 884). (150) Uredba (eU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (Ul l 269, 10.10.2013). (151) Sporočilo komisije – okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugih oblik nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki – Celovita strategija eU (Com(2013) 324). (152) Uredba (eU) št. 1219/2012 o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami (Ul l 351, 20.12.2012). (153) Uredba (eU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (Ul l 347, 20.12.2013). (154) Uredba (eU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Ul l 347, 20.12.2013). (155) Uredba (eU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ekSrp) (Ul l 347, 20.12.2013). (156) Uredba (eU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (Ul l 347, 20.12.2013). (157) http://ec.europa.eu/fisheries/reform/index_sl.htm (158) http://ec.europa.eu/fisheries/marketobservatory (159) Sporočilo komisije – Strateške smernice za trajnostni razvoj akvakulture eU (Com(2013) 229). (160) predlog direktive o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij (Com(2013) 133). (161) Sporočilo komisije – akcijski načrt za pomorsko strategijo na atlantskem območju – doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti (Com(2013) 279). (162) http://ec.europa.eu/research/iscp/pdf/galway_statement_atlantic_ocean_cooperation.pdf (163) http://www.balticsearegionstrategy.eu (164) predlog uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (Com(2011 398). (165) Uredba (eU, euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (Ul l 347, 20.12.2013). (166) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 325 milijard eUr. (167) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 13 milijard eUr. (168) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 1,3 milijarde eUr. (169) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 70 milijard eUr. (170) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 2 milijardi eUr. (171) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 29 milijard eUr. (172) to je sestavljeno iz 15 milijard eUr iz razdelka 1a in 11,3 milijarde eUr, omejeno na instrument za povezovanje evrope v okviru kohezijskega sklada, iz razdelka 1B (v tekočih cenah). (173) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 277,85 milijard eUr. (174) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 84,9 milijard eUr. (175) http://ec.europa.eu/budget/mff/figures/index_en.cfm FOTOGRAFIJE evropska unija: str. 50, 52, 56, 59, 61, 63, 68, 70, 73, 76, 77, 81, 84, 86, 90, 94, 95, 97, 100, 105 thinkstock/getty images: str. 62 eiB photolibrary: str. 65 eSa/Stephane Corvaja: str. 67 dB ag/klee: str. 75 Christiane Blanchard: str. 87 m e S t o m 113 POGLAVJE 4 Za Evropo državljanov, pravic, pravičnosti in varnosti 116 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 O b 20. obletnici uvedbe državljanstva Evropske unije z Maastrichtsko pogodbo je bilo leto 2013 imenovano za evropsko leto državljanov. V tem evropskem letu so Evropejci imeli možnost, da se bolje seznanijo s pravicami in priložnostmi, ki so na voljo državljanom EU. Ob premagovanju finančne in gospodarske krize Evropa uvaja ukrepe za tesnejše povezovanje, ki so bili še pred nekaj leti povsem nepredstavljivi. Vedno več odločitev, ki imajo neposreden vpliv na življenja ljudi, se sprejema na evropski ravni, zato morajo institucije in postopki odločanja postati bolj demokratični in preglednejši. To zahteva odločne spremembe, toda pred opredeljevanjem kakršnih koli novih struktur je potrebna široka razprava. V tej razpravi o prihodnosti Evrope se bo upošteval predvsem glas državljanov. Zato je Evropska komisija začela vrsto dialogov z državljani, da bi se seznanila s pričakovanji prebivalcev Unije in jasno poudarila, da bodo na naslednjih volitvah v Evropski parlament resnično lahko odločali o tem, kakšno Evropo si želijo. S tem v zvezi Komisija meni, da je leta 2014 primerno še naprej izvajati dejavnosti, povezane z evropskim letom državljanov. Evropa je namenjena državljanom in v letu 2013 je EU znova zagotovila, da so se spoštovale in krepile njihove pravice, bodisi z varovanjem temeljnih pravic bodisi z reševanjem vsakdanjih skrbi državljanov. EU je še naprej gradila pravo evropsko območje svobode, pravičnosti in varnosti za državljane – kar je eden od glavnih ciljev Unije, opredeljen v Lizbonski pogodbi. Podpredsednica Komisije in komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding v okviru dialoga z državljani 14. novembra 2013 v Marseillu v Franciji. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i 2013 – evropsko leto državljanov Uradna uvodna prireditev za evropsko leto državljanov je 10. januarja v dublinu obeležila začetek irskega predsedstva Svetu. takoj zatem je potekal prvi dialog z dr žavljani v letu 2013. Od leve proti desni: irski predsednik vlade in predsedujoči Svetu Enda Kenny, komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn, predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso ter podpredsednica Evropske komisije in komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding na otvoritveni prireditvi evropskega leta državljanov 2013 v Dublinu na Irskem. prireditve, kot je vrsta dialogov Komisije z državljani, ter razstave, seminarji in delav nice so potekali v vseh državah eU, da bi splošno javnost vključili v razpravo o prihod nosti eU in z državljani razpravljali o njihovih skrbeh, željah in pričakovanjih glede državljanstva eU. te prireditve so izjemno pripomogle k vključevanju splošne javnosti iz vseh držav eU. v evropskem letu državljanov so bili sprejeti številni dokumenti, ki bodo pomagali zagotoviti trajen in pomemben vpliv za državljane še mnogo let po koncu evropskega leta. prvi od teh je bilo poročilo o državljanstvu eU za leto 2013 (1), sprejeto 8. maja, ki so ga z odobravanjem sprejele države članice v vrsti sklepov Sveta z dne 6. decembra (2). Zveza za evropsko leto državljanov (eYca), široka mreža organizacij civilne družbe, ki so dejavne pri spodbujanju udejstvovanja državljanov in krepitvi evropskega povezo vanja, je nato 13. decembra izdala sklop priporočil o ukrepih politike. Strateški doku ment eYca vključuje pomembna stališča organizirane civilne družbe. 117 118 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 na zaključni slovesnosti 13. decembra v vilni, organizirani skupaj z litovskim predsed stvom Sveta, so bili predstavljeni ključni dosežki v evropskem letu državljanov. isti dan je v vilni potekal dialog z državljani, v katerem je sodelovala viviane reding, podpredsednica evropske komisije in komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo. Med letom je v 21 državah članicah potekalo 36 dialogov z državljani in sodelovali so številni poslanci evropskega parlamenta ter skoraj vsi komisarji in predstavniki iz nacionalnih, regionalnih in lokalnih vlad. na vsaki prireditvi so se politiki srečali z dr žavljani iz vseh družbenih slojev in z njimi razpravljali, še več državljanov pa se je v posamezne razprave vključilo prek spletnih prenosov v živo ali družbenih medijev. poudarek dialogov z državljani je bil na premagovanju krize v eU, pravicah državljanov in prihodnosti evrope. prireditve so vzbudile precejšnje zanimanje medijev in razprava je zajela precej širšo javnost. celotna vrsta dialogov z državljani poteka od septembra 2012 do marca 2014 in vključuje 50 prireditev v vseh 28 državah članicah. Komisija bo predstavila dokument o dialogih leta 2014. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i Verski in svetovnonazorski dialog Urad svetovalcev za evropsko politiko je okrepil dialog s cerkvami, verskimi skupnost mi ter svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami, ki temelji na členu 17 pogodbe o delovanju evropske unije, dialog, ki ga Komisija vzdržuje že več desetletij. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in podpredsednik Evropskega parlamenta László Surján (spredaj, od leve proti desni) so sprejeli okrog 20 visokih predstavnikov krščanske, judovske, muslimanske in budistične skupnosti na srečanju na visoki ravni „Postavljanje državljanov v središče evropskega projekta v obdobju sprememb“ v Bruslju v Belgiji. predsedniki parlamenta, evropskega sveta in Komisije so se srečali z verskimi vodite lji in predstavniki svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij. v okviru evrop skega leta državljanov in parlamentarnih volitev maja 2014 so se razprave osredoto čile na „postavljanje državljanov v središče evropskih projektov v času sprememb“. potekali so tudi trije seminarji za razprave o državljanstvu eU in populizmu. 119 120 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 Temeljne pravice Listina Evropske unije o temeljnih pravicah Poročilo o izvajanju Listine listina eU o temeljnih pravicah je postala pravno zavezujoča pred tremi leti in njen učinek je vedno jasnejši. postaja referenčna točka za institucije eU ob pripravi zako nodaje ter za evropska in nacionalna sodišča, ki uresničujejo temeljne pravice za evropske državljane. poročilo za leto 2012 (3) ponuja obširen pregled izvajanja temeljnih pravic v eU v preteklem letu. poudari na primer, da institucije eU skrbno proučijo pravice iz listine ob predlaganju in sprejemanju nove zakonodaje, za države članice pa je listina zave zujoča samo v primerih izvajanja politik in prava Unije. poročilo obravnava šest naslo vov listine eU o temeljnih pravicah: „dostojanstvo“, „svoboščine“, „enakost“, „solidar nost“, „pravice državljanov“ in „sodno varstvo“. Kadar je eU pristojna za ukrepanje, lahko Komisija predlaga zakonodajo eU, ki daje pravicam in načelom listine konkreten učinek, na primer: ▶ predlagala je obsežno reformo pravil eU o varstvu osebnih podatkov; ▶ zavzela je proaktivni pristop, da bi pospešila napredek pri doseganju bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih evropskih družb, ki kotirajo na borzi; ▶ sprejela je ukrepe za varstvo procesnih pravic in pravic žrtev. 87 87 86 86 85 84 84 83 Belgija Nizozemska Slovenija Združeno kraljestvo Italija Grčija 88 Francija 88 Luksemburg 88 EU-27 88 Ciper 89 Bolgarija 90 Nemčija 90 Portugalska 90 Avstrija Španija 90 Poljska Vir: Eurobarometer iz leta 2013 o državljanstvu EU. 91 Danska 91 Švedska 92 Irska 92 Madžarska 92 Estonija 93 Litva 94 Češka 94 Slovaška 95 Latvija 96 Romunija Finska 98 Malta POZNAVANJE PRAVIC, KI PRIPADAJO DRŽAVLJANU EVROPSKE UNIJE, 2012 (V ODSTOTKIH) – PRAVICA DO PREBIVANJA V KATERI KOLI DRŽAVI ČLANICI POD DOLOČENIMI POGOJI Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i Stanje pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah pristop eU k evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (eKČp) je postal možen z začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe, kar obvezuje insti tucije eU in države članice, da se zavežejo k izvajanju vseh potrebnih ukrepov za do sego navedenega cilja. osnutek sporazuma o pristopu, ki ga bo eU sklenila z obstoje čimi pogodbenicami konvencije, in sicer s 47 državami članicami Sveta evrope, je bil sprejet na ravni pogajanj aprila 2013. Za zagotovitev pravne varnosti je Komisija ju lija 2013 od Sodišča zahtevala mnenje o združljivosti navedenega osnutka sporazuma o pristopu s pogodbami eU. Varstvo podatkov razkritja o obsežnih programih nadzora Združenih držav so bila opozorilni znak in so spodbudila pogajanja o reformnem svežnju varstva podatkov (4), ki ga je predstavila Komisija leta 2012. odbor evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pra vosodje in notranje zadeve je o svežnju glasoval oktobra, se dogovoril za kompromis med političnimi strankami in odločno podprl predloge Komisije. evropski voditelji držav in vlad so se zavezali k „pravočasnemu“ sprejetju novih pravil. cilj svežnja je, da se pravila eU o varstvu podatkov iz leta 1995 ustrezno prilagodijo za dobo interneta. reforma bo okrepila pravice državljanov, na primer pravico do prenosljivosti podatkov, in hkrati odpravila nepotrebno birokracijo za podjetja tako, da bo na primer 28 nacionalnih zakonov nadomestila z močnim in enotnim sklopom pravil. in kar je najpomembneje, reforma bo zagotovila, da bo morala vsaka družba, ki ponuja svoje proizvode in storitve evropskim državljanom, spoštovati evropska pravila, ne glede na to, kje je njen sedež – v ali zunaj eU. nacionalni organi, pristojni za varstvo podatkov, bodo lahko družbam, ki bodo kršile ta pravila, naložili kazen v višini do 2 % celotnega letnega prometa družbe. reforma bo vzpostavila tudi jasna pravila za prenos podatkov: če bodo organi držav, ki niso članice eU, želeli pridobiti dostop do podatkov o državljanih eU zunaj njihovega območja, bodo morali uporabiti pravni okvir, ki vključuje sodni nadzor. prisluškovalne afere so tudi močno omajale zaupanje v čezatlantsko partnerstvo, ki ga je zdaj treba obnoviti. Komisija je dala jasno vedeti, da je množični nadzor držav ljanov nesprejemljiv. ob koncu novembra je določila vrsto ukrepov, ki naj bi okrepili varstvo podatkov v čezatlantskih odnosih. ti vključujejo 13 priporočil o tem, kako do poletja 2014 izboljšati program „varni pristan“ (safe harbour), ki družbam omogoča pošiljanje podatkov v Združene države za komercialne namene. jasno je tudi izrazila pričakovanje, da si bodo Združene države prizadevale za hiter zaključek pogajanj o krovnem sporazumu o varstvu podatkov med eU in Združenimi državami. takšen sporazum mora zagotoviti konkretne in izvršljive pravice za evropske državljane, predvsem pravico do pravnih sredstev v Združenih državah, vsakič ko se tam obdelu jejo njihovi podatki. 121 122 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 Prosti pretok prosti pretok je eden od stebrov Unije. pravica državljanov eU, da se prosto gibljejo v državah eU, je ena od štirih svoboščin, zapisanih v pogodbi. prosto gibanje ima tudi gospodarske koristi. vendar pa je ta pravica neločljivo povezana z obveznostmi. ne podeljuje pravice do zlorabljanja sistemov socialne varnosti držav članic. v zvezi s pomisleki, ki jih je izrazilo več držav članic, je Komisija nacionalnim in lokalnim orga nom torej ponudila pomoč in smernice o učinkovitem izvajanju pravil za prosti pretok. v ta namen je Komisija novembra sprejela sporočilo o prostem gibanju državljanov eU in njihovih družinskih članov, v katerem je poudarila potrebo po zaščiti te temeljne pravice in hkrati dala jasno vedeti, da je pripravljena podpreti države članice pri soo čanju z morebitnimi zlorabami (5). v dokumentu so pojasnjene pravice in obveznosti državljanov eU ter možnosti, ki jih zagotavljajo pravo eU in na splošno instrumenti eU za preprečevanje zlorab pravice do prostega gibanja. določa pet ukrepov, ki bodo dr žavam članicam in njihovim lokalnim organom pomagali čim bolje uporabljati pravila in instrumente eU. ti vključujejo celovito rabo strukturnih in investicijskih skladov eU, priročnik o navideznih sklenitvah zakonskih zvez in zavezo k spodbujanju izmenjave najboljših praks med lokalnimi organi. Kot je bilo dogovorjeno na zasedanju Sveta decembra (6), bodo Komisija in države članice še naprej sodelovale na podlagi petih ukrepov. Vse več državljanov EU pri iskanju zaposlitve ali za prostočasne dejavnosti uveljavlja svojo pravico do prostega gibanja po Evropski uniji. Predlog za boljše zagotavljanje prostega gibanja delavcev pravila eU o prostem gibanju delavcev so že dolgo vzpostavljena, toda zaradi načina njihove uporabe v praksi lahko prihaja do ovir in diskriminatornih praks (domnevnih ali resničnih) za delavce migrante, ko delajo ali iščejo delo v drugi državi članici. Komisija je aprila predlagala ukrepe, da bi zagotovila boljšo uporabo prava eU glede pravice državljanov eU do dela v drugi državi članici. decembra sta parlament in Svet dosegla začasni dogovor o predlogu, ki bo, ob pogoju, da bo dogovor dokončno sprejet (po pričakovanjih v začetku leta 2014), omogočil, da se bo obstoječa zakonodaja tudi dejansko in učinkovito izvajala. države članice bodo po predlogu morale: ▶ ustvariti nacionalne kontaktne točke, ki bi zagotavljale informacije, pomoč in svetovanje, zato da bi bili mobilni državljani eU in delodajalci bolje obveščeni o svojih pravicah; ▶ zagotoviti ustrezna pravna sredstva na nacionalni ravni; ▶ dovoliti sindikatom ter nevladnim in drugim organizacijam, da v imenu posameznih delavcev začnejo upravne in sodne postopke v primerih diskriminacije; ▶ na splošno poskrbeti za boljšo obveščenost mobilnih državljanov eU in delodajalcev. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i DRŽAVLJANI EU, KI ŽIVIJO IN DELAJO V DRŽAVI ČLANICI EU, KI NI NJIHOVA MATIČNA DRŽAVA 3,5 % 3,0 % 2,5 % 2,0 % 1,5 % 1,0 % 0,5 % 2012 2011 2010 2009 2008 2007 0 Vir: Eurostat. Direktiva o lajšanju prostega gibanja z boljšimi pogoji za pridobivanje in ohranjanje pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja odprava ovir za prosto gibanje delavcev je del rešitve pri spopadanju z brezposel nostjo. varstvo poklicnih pokojnin pa lahko delavcem pomaga pri iskanju delovnih mest po vsej evropi. Med letom je bil dosežen dogovor o predlogu Komisije iz aprila 2013 (7), ki je utrl pot za sprejetje direktive pred evropskimi volitvami leta 2014. predlog določa, da je treba delavcem zagotoviti pravice iz poklicnega pokojninskega zavarovanja najpozneje po treh letih delovnega razmerja in da delavci ohranijo te pravice, ko izstopijo iz pokojninske sheme. v skladu s kompromisnim sporazumom se direktiva uporablja samo za delavce, ki se gibljejo med državami članicami; vendar lahko države članice razširijo te standarde tudi na delavce, ki zamenjajo službo zno traj ene države. Boj proti diskriminaciji Enakost spolov leta 2013 je Komisija objavila letno poročilo o napredku pri doseganju enakosti žensk in moških (8). opravila je vmesni pregled strategije za enakost žensk in moških (9) in na polovici 5letnega obdobja izvajanja strategije ugotovila, da Komisija izpolnjuje svoje zaveze. Sprejela je ukrepe na večini področij strategije, zlasti glede zagotav ljanja uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu, preprečeva nju pohabljanja ženskih spolovil ter spodbujanju enakega plačila in enakosti v skupni gospodarski strategiji eU. Komisija je proučila uporabo direktive o enakem plačilu (10). predstavila je tudi poro čilo The gender gap in pensions in the EU (razlike v pokojninah na podlagi spola v eU) (11) in poročilo Women and men in leadership positions in the European Union 2013 (ženske in moški na vodstvenih položajih v evropski uniji v letu 2013) (12). 28. februarja 2013 je potekal tretji evropski dan enakega plačila, vsakoletni dogodek za ozaveščanje o dejstvu, da še vedno obstajajo razlike v plačilu med ženskami in moškimi. Maja je Komisija sprejela poročilo o barcelonskih ciljih (13), ki meri napredek pri doseganju ciljev, o katerih so se dogovorili voditelji eU leta 2002, v zvezi z razpo ložljivostjo in dostopnostjo storitev otroškega varstva. 123 124 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 Komisija je sprejela tudi sporočilo „Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil“ (14). Sporočilo temelji na večletnem delu eU in poročilu evropskega inštituta za enakost spolov (eige) (15). Črpa tudi iz ugotovitev okrogle mize na visoki ravni o pohabljanju ženskih spolovil, ki je potekala 6. marca 2013, prispevkov k javnem posvetovanju (16) in pisnega mnenja Svetovalnega odbora eU za enake možnosti žensk in moških (17). NEPOPRAVLJENA RAZLIKA V PLAČILU MED SPOLOMA nepopravljena razlika v plačilu med spoloma je navedena kot razlika med povprečnim bruto urnim zaslužkom plačanega zaposlenega moškega in plačane zaposlene ženske kot odstotek povprečnega bruto urnega zaslužka plačanih zaposlenih moških. populacijo sestavljajo vsi plačani zaposleni v podjetjih z 10 ali več zaposlenimi v nace reviziji 2 skupno B do S (brez o) – pred referenčnim letom 2008: nace revizija 1.1 skupno c do o (brez l). indikator razlike v plačilu med spoloma je izračunan na podlagi podatkov, zbranih v skladu z metodologijo raziskave o strukturi prejemkov (Uredba (eS) št. 530/1999). nadomešča podatke, ki so bili zbrani iz neharmoniziranih virov. % – NACE Rev. 2 (metodologija raziskave o strukturi prejemkov) 27,5 25 22,5 20 17,5 15 12,5 10 7,5 5 2,5 Grčija Irska Poljska Slovenija Italija Malta Luksemburg Belgija Litva Romunija Portugalska Bolgarija Latvija Francija Švedska Španija Ciper EU-27 Danska Hrvaška Madžarska Nizozemska Finska Slovaška Združeno kraljestvo Češka Nemčija Avstrija Estonija 0 Ni podatkov. Vir: Eurostat. Priporočila za vključevanje Romov države članice so soglasno sprejele predlog Komisije za priporočilo Sveta (18), prvi pravni akt eU za vključevanje romov. NAGRADA ZA INVALIDOM PRIJAZNO MESTO 2014 Ob evropskem dnevu invalidov (3. december) je nagrado za invalidom prijazno mesto prejel Göteborg za izjemno prizadevanje, da bi izboljšal dostopnost za invalide in starejše. Nagrada se izvaja kot vsakoletno tekmovanje, da bi se prepoznala prizadevanja in dosežki mest, ki imajo več kot 50 000 prebivalcev in ki prevzamejo vzorne pobude za izboljšanje dostopnosti v mestnem okolju. Natečaj skupaj organizirata Komisija in Evropski invalidski forum. cilj tega predloga je krepitev procesa, ki se je začel z okvirom eU za nacionalne stra tegije vključevanja romov, o katerem so se leta 2011 dogovorile vse države članice. Komisija s predlogom, ki ga je predstavila junija 2013, poziva države članice, naj okrepijo učinkovitost ukrepov za doseganje vključevanja romov na štirih ključnih po dročjih (izobraževanje, zaposlovanje, zdravstveno varstvo in nastanitev), v boju proti diskriminaciji in stereotipom ter varstvu romskih otrok in žensk. priporočeno je, da države članice z ukrepi premostijo razlike med romi in preostalim prebivalstvom. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i Državljanstvo Poročilo o državljanstvu iz leta 2013 poročilo o državljanstvu eU iz leta 2013 opredeljuje 12 konkretnih ukrepov za odpra vo ovir, s katerimi se še vedno srečujejo državljani pri uresničevanju svojih pravic eU, zlasti pravice do prostega gibanja in političnih pravic. izhaja iz prvega poročila o držav ljanstvu iz leta 2010 in je instrument za obveščanje državljanov eU o njihovih pravicah in koristih, povezanih z njihovim statusom državljanstva eU, ter gonilo razvijanja novih pobud za doseganje skupnega območja pravic za vse državljane eU. državljanstvo eU se razvija od leta 1993, ko je bilo prvič vključeno v pogodbe. vendar še ni v celoti razvito, saj se ljudje še vedno srečujejo z ovirami pri uresničevanju svojih pravic v vsakdanjem življenju. Komisija vsako leto prejme več kot milijon poizvedb državljanov o vprašanjih, ki so povezana z njihovimi pravicami. Zato je treba ukrepati in okrepiti pravice državljanov v vsakdanjih okoliščinah. to poročilo je temeljilo na daljnosežnih posvetovanjih z državljani, civilno družbo in strokovnjaki (19). druge institucije so pokazale izredno zanimanje za poročilo in mu sledile s prireditvami in mnenji. Svet je sprejel sklepe (20), ki so bili predstavljeni na zaključni slovesnosti evropskega leta državljanov v vilni. Komisija je že izvedla neka tere ukrepe, predlagane v poročilu: kakovosten okvir za pripravništva (2. ukrep, sprejet decembra 2013); sveženj o procesnih pravicah (7. ukrep, predlog je bil sprejet novem bra 2013) in spremembo postopka v sporih majhne vrednosti (8. ukrep, predlog je bil sprejet novembra 2013). 125 126 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e DVANAJST NOVIH KLJUČNIH UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJ DRŽAVLJANOV 4 v poročilu o državljanstvu za leto 2013 je Komisija predlagala dvanajst novih ukrepov na šestih področjih za odpravo ovir, ki državljane ovirajo pri uveljavljanju njihovih pravic v eU. 1 2 Predlaga revizijo uredbe o usklajevanju socialnega varstva in preučitev razširitve pravice do nadomestila za brezposelnost na več kot obvezne tri mesece, kar bi državljanom olajšalo iskanje dela v drugi državi EU. Pozove države članice, da v celoti izkoristijo sedanja pravila, da bi lahko iskalci zaposlitve prejemali nadomestila za brezposelnost za obdobje največ šest mesecev, medtem ko bi iskali zaposlitev v drugi državi članici. Pomaga mladim državljanom EU razviti njihova znanja in vstopiti na trg dela z razvojem okvira za kakovost pripravništev v letu 2013. V letu 2013 pripravi pobudo za posodobitev Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES) za povečanje vloge in učinka zavodov za zaposlovanje na nacionalni ravni ter izboljšanje usklajevanja mobilnosti delavcev v EU. Začne pilotno pobudo za izboljšanje izmenjave informacij o priložnostih za pripravništva in vajeništva prek portala EURES. 3 V letih 2013 in 2014 preučuje rešitve za odpravo ovir, s katerimi se soočajo državljani EU in njihove družine, ki živijo v državi EU, ki ni njihova matična država, v zvezi z identifikacijskimi dokumenti in dokumenti o bivanju, ki jih izdajo države članice, pa tudi z neobveznimi enotnimi evropskimi dokumenti za državljane, kadar je to ustrezno. 4 V letu 2013 sprejme pobude za spodbujanje najboljših praks na področju obdavčevanja v čezmejnih situacijah in zagotovi pravilno uporabo zakonodaje EU, da evropskim državljanom pri selitvi ali poslovanju v drugi državi EU olajša izpolnjevanje različnih davčnih predpisov in zlasti preprečitev dvojne obdavčitve. 5 Na podlagi prizadevanj za izboljšanje varnosti državljanov EU na cestah v letu 2014 sprejme ukrepe za ustanovitev „informativne platforme za vozila“ za olajšanje priznavanja potrdil o tehničnem pregledu, tako da lahko državljani lažje in varneje potujejo v drugo državo EU s svojim avtom. 6 Olajša mobilnost invalidov znotraj EU z razvojem vzajemno priznane evropske kartice za invalide v letu 2014 za zagotovitev enakovrednega dostopa do nekaterih posebnih ugodnosti znotraj EU (predvsem na področju prometa, turizma, kulture in prostega časa). 7 Do konca leta 2013 predlaga sveženj pravnih instrumentov za nadaljnjo krepitev postopkovnih pravic za državljane, ko so osumljeni ali obtoženi v kazenskih postopkih, ob upoštevanju posebnega položaja otrok in ranljivih državljanov. 8 Komisija bo do konca leta 2013 revidirala evropski postopek v sporih majhne vrednosti za olajšanje reševanja sporov v zvezi z nakupi v drugi državi EU. 9 Do pomladi 2014 v tesnem sodelovanju z nacionalnimi izvršilnimi organi in zadevnimi deležniki pripravi model za spletni prikaz ključnih zahtev v zvezi z jasnejšimi in lažje primerljivimi informacijami o digitalnih izdelkih. Do pomladi 2014 začne izvajati posebno kampanjo ozaveščanja o pravicah potrošnikov po vsej EU. 10 Sprejme ukrepe za zagotovitev orodij lokalnim upravam, da lahko v celoti dojamejo pravice državljanov EU do prostega gibanja. 11 V letu 2013 na spletišču Europa jasno razloži, kje in kako lahko državljani uveljavijo svoje pravice. Spodbuja poznavanje pravic, ki jih daje državljanstvo EU, zlasti njihove volilne pravice, z izdajo knjižice, ki bo te pravice državljanom predstavila jasno in razumljivo, ob dnevu Evrope maja 2014. 12 Predlaga konstruktivne načine, da državljanom EU, ki živijo v drugi državi EU, omogoči, da v celoti sodelujejo v demokratičnem življenju EU z ohranjanjem njihove volilne pravice na nacionalnih volitvah v njihovi državi izvora. V letu 2013 preuči načine krepitve in razvoja evropskega javnega prostora na podlagi obstoječih nacionalnih in evropskih struktur za odpravo sedanje razdrobljenosti javnega mnenja ob nacionalnih mejah. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i Evropska državljanska pobuda Z začetkom delovanja tega novega instrumenta aprila 2012 je bilo v celotni eU vlože nih 22 pobud za zbiranje podpisov podpore. te pobude zajemajo širok nabor tem, na primer okolje, telekomunikacije, mobilnost in pravice državljanov (21). novembra 2013 se je končal rok za zbiranje podpore za prve pobude, začete leta 2012. tri pobude so objavile, da so dosegle zahtevano število podpisnikov (skupaj 1 milijon podpisov in najmanjše število v vsaj sedmih državah članicah). prva je „right2Water“ (pravica do vode), ki navaja, da je „voda javna dobrina in ne blago“, in je bila uradno predložena Komisiji 20. decembra 2013, potem ko so pristoj ni organi pozitivno zaključili postopek preverjanja zbranih izjav o podpori. Komisija se mora odzvati na te pobude do 20. marca 2014 ter v sporočilu navesti, ali bo predla gala zahtevano zakonodajo ter razloge za svojo odločitev. drugi dve pobudi – „one of us“ (eden izmed nas), ki si prizadeva za ukinitev financira nja dejavnosti s strani eU, namenjenega uničevanju človeških zarodkov, in „Stop vivi section“ (Ustavimo vivisekcijo), ki si prizadeva za odpravo poskusov na živih živalih, – bosta v primeru, da bosta prestali postopek preverjanja izjav o podpori, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi, predloženi Komisiji najverjetneje v prvih mesecih leta 2014. 127 128 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 Pravosodje Pravna država evropska unija je zgrajena na ključnih temeljnih vrednotah. temelji na pravni državi in v primerih domnevnega ogrožanja pravne države v državah članicah je bila Komisija pozvana k posredovanju. Kot je napovedal josé Manuel Barroso, predsednik evropske komisije, v svojem govoru Stanje v Uniji 2013 (22), Komisija razvija okvir, ki bo omo gočil dosledno reševanje takih primerov ter bo temeljil na nepristranskosti in načelu enakosti med državami članicami. Uporabil bi se le v primerih resnega sistemskega tveganja za pravno državo in začel na podlagi vnaprej določenih referenčnih meril (23). po preteklih izmenjavah z madžarskimi organi v zvezi z zakonodajo, sprejeto v okviru nove madžarske ustave, je Komisija izrazila zaskrbljenost glede skladnosti četrte spremembe temeljnega zakona Madžarske s pravom eU in načelom pravne države. Komisija je zato izvedla skrbno pravno analizo sprememb. novembra je Komisija uradno končala sodne postopke, ki jih je začela proti Madžarski 17. januarja 2012 zaradi prisilne zgodnje upokojitve približno 274 sodnikov in javnih tožilcev v državi, saj je Madžarska sprejela potrebne ukrepe in spremembe zakona. Mehanizem za sodelovanje in preverjanje Komisija je še naprej sodelovala z romunskimi organi, da bi rešila vprašanja, ki jih je navedla v svojem poročilu iz julija 2012 v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje (24). Komisija je januarja 2013 poročala o napredku romunije in ukre pih, ki jih je sprejela, da bi ponovno zagotovila spoštovanje pravne države in ne odvisnost pravosodja v romuniji (25). ocena je pokazala, da je romunija upošte vala več priporočil Komisije, vendar ne vseh. Sodelovanje z romunskimi organi v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje se zato nadaljuje. Komisija je še naprej spremljala napredek v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje v Bolgariji in romuniji in mora o reformnem procesu poročati do kon ca leta 2014. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n 129 v a r n o S t i „Assises de la Justice“ – prihodnost pravosodne politike EU Komisija je začela obširne razprave o prihodnosti pravosodne politike v eU ter pozva la k prispevkom in konferenci na visoki ravni, „assises de la justice“ (26), ki je potekala novembra 2013. na njej so se zbrali visoki oblikovalci politik na evropski in nacionalni ravni, sodniki in drugi deležniki. Skupni razmislek je spodbudil misli in ideje, ki bodo prispevale k oblikovanju prihodnosti pravosodne politike Unije. Komisija bo to obrav navala v sporočilu leta 2014. Pogled na konferenco Assises de la Justice v Bruslju v Belgiji. NEODVISNOST PRAVOSODJA (MNENJE NA LESTVICI OD 1 DO 7 – VIŠJA VREDNOST POMENI BOLJŠE MNENJE) 7 6 5 4 3 2 1 Malta Francija Ciper Poljska Španija Latvija Portugalska Italija Slovenija Madžarska Češka Litva Grčija 13 16 21 28 30 35 37 39 50 60 61 67 68 70 72 75 82 98 108 114 115 Slovaška Avstrija 11 Vir: Svetovni gospodarski forum. Romunija Belgija 9 Število prikazuje uvrstitev med 144 državami na svetu. Bolgarija Estonija 7 Luksemburg Nemčija 4 Danska Irska 3 Švedska Nizozemska 2 Združeno kraljestvo Finska 0 130 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 Pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah Predlog spremembe uredbe o sporih majhne vrednosti Komisija je novembra sprejela predlog (27), da bi revidirala uredbo o sporih majhne vrednosti (28). evropski postopek v sporih majhne vrednosti (29) zagotavlja poceni in preprosto reševanje čezmejnih sporov, katerih vrednost ne presega 2 000 eUr, brez zapletenih sodnih postopkov. S tem izboljšuje dostop do pravnega varstva za potro šnike in majhna podjetja v čezmejnih sporih majhne vrednosti. cilj spremembe zako nodaje je, da se doseže širša uporaba postopka, zlasti z dvigom praga na 10 000 eUr. Sprememba direktive EU o paketnem potovanju Komisija je julija predlagala (30) spremembo direktive eU o paketnem potovanju iz leta 1990 (31), da bi posodobila pravila, ki se uporabljajo, kadar potrošniki rezervirajo počitniške „pakete“ v kombinaciji z drugimi storitvami, na primer leti, hoteli ali najemi osebnega avtomobila. varstvo vključuje pravico do obveščenosti o vseh potrebnih informacijah pred podpisom pogodbe, zagotovilo, da pogodbenica odgovarja za izvedbo vseh storitev v paketu, in zagotovilo o povratku na kraj odhoda v primeru stečaja organizatorja potovanja. trenutna pravila je treba posodobiti, saj se vedno več kombinacij potovalnih storitev združuje po meri posameznika, zlasti na internetu, in ker v takih primerih počitnikarji pogosto niso prepričani o svojih pravicah, če gre kaj narobe. Kazensko pravosodje Zakonodajni sveženj o procesnih pravicah Komisija si je s številnimi predlogi prizadevala za izpolnitev svojega načrta o proces nih pravicah v kazenskih postopkih. cilj vseh teh ukrepov je, da se zagotovijo pra vice do poštenega sojenja za vse državljane po vsej eU. Ko bodo predlogi sprejeti, bodo pomagali okrepiti vzajemno zaupanje v pravosodne sisteme držav članic in torej zagotovili nemoteno delovanje evropskega območja pravice. v eU se vsako leto začne več kot 9 milijonov kazenskih postopkov. Komisija si od leta 2010 naprej nenehno prizadeva, da bi vzpostavila skupne standarde eU v kazen skih postopkih. Podpredsednica Evropske komisije in komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding na tiskovni konferenci v Bruslju v Belgiji ob napovedi svežnja predlogov za okrepitev pravice državljanov do poštenega sojenja v kazenskih postopkih po vsej Uniji. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i Komisija je novembra 2013 predstavila predlog direktive za krepitev nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (32). v sklopu tega svežnja je predlagala direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku (33), ter predlog direktive o pravici do začasne brezplačne pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih in osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje (34). Sprejela je tudi priporočilo o pravici do pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih (35) in priporočilo o procesnih jamstvih za ranljive osebe, osumlje ne ali obdolžene v kazenskih postopkih (36). Dostop do odvetnika parlament in Svet sta jeseni sprejela enega od osrednjih ukrepov pri prizadevanju, da bi se zagotovile pravice do poštenega sojenja za vse državljane: direktivo o pravici do dostopa do odvetnika in komunikacije med odvzemom prostosti (37), ki jo je Komisija predstavila leta 2011 (38). S tem novim zakonodajnim aktom bo vsaki osumljeni osebi – ne glede na to, ali se nahaja v evropski uniji ali ne – zagotovljena pravica do odvet nika od najzgodnejših faz do zaključka postopka. nova pravila bodo tudi zagotovila, da bo vsaka prijeta oseba imela priložnost komunicirati s svojo družino. Če se bodo državljani nahajali v drugi državi eU, bodo imeli pravico do stika s konzulatom svoje države. Skladnost s pogodbami pod drobnogledom Komisije Komisija je proti Hrvaški začela tako imenovani „postopek člena 39“, ki določa aktiviranje zaščitne klavzule na področju pravosodja in notranjih zadev v pristopni pogodbi Hrvaške. to odločitev je sprejela, ker Hrvaška večkrat ni upoštevala okvir nega sklepa o evropskem nalogu za prijetje (39). Hrvaška se je odzvala in se zave zala, da bo spremenila svojo zakonodajo najpozneje do 1. januarja 2014 v skladu z okvirnim sklepom. Sveženj o drogah droge so zapleten socialni in zdravstveni problem, ki prizadene na milijone posame znikov v eU. vsako leto zaradi prevelikega odmerka drog umre približno 6 500 oseb v eU. poleg nadzorovanih drog, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz konvencij Zn o mamilih, se na notranjem trgu pojavlja in hitro širi vedno večje število novih psi hoaktivnih snovi, ki imajo podobne učinke kot droge, ki jih nadzira Zn. Komisija je leta 2013 predstavila sveženj dveh zakonodajnih predlogov, da bi okrepila učinkovi tost ukrepov eU glede novih psihoaktivnih snov (40). v skladu s pravili se bodo škodljive psihoaktivne snovi hitro umaknile s trga, ne da bi se s tem ogrozila uporaba za raz lične zakonite gospodarske in industrijske namene. 131 132 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 Ustanovitev Evropskega javnega tožilstva za zaščito finančnih interesov Unije julija je Komisija izpolnila svojo obljubo o izvajanju politike ničelne tolerance za pre vare, ki oškodujejo proračun eU, in predstavila predlog (41) za ustanovitev evropskega javnega tožilstva. to je temeljno orodje za izboljšanje vseevropskega pregona krimi nalcev, ki goljufajo davkoplačevalce eU. Ko imamo opravka z denarjem davkoplače valcev, šteje vsak evro, kar še posebej velja v trenutnih gospodarskih razmerah. izključna naloga evropskega javnega tožilstva bo preiskovanje in sodno preganjanje ter po potrebi vlaganje obtožnic zoper kazniva dejanja, ki oškodujejo proračun eU, pred sodišči v državah članicah. evropsko javno tožilstvo bo neodvisna institucija, ki bo podvržena demokratičnemu nadzoru. Podpredsednica Komisije in komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding in komisar za obdavčenje, carinsko unijo, statistiko, revizijo in boj proti goljufijam Algirdas Šemeta na skupni tiskovni konferenci, namenjeni predstavitvi predloga za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva, v Bruslju v Belgiji. Komisija je predstavila tudi predloge (42) za reformo eurojusta – Urada za evropsko pravosodno sodelovanje. trenutna raven zaščite in izvrševanja v zvezi s preprečevanjem goljufij, ki škodijo proračunu Unije, je zelo različna v državah eU. evropsko javno tožilstvo bo zagotovilo, da bo varovanje proračuna eU postalo primerna prednostna naloga v celotni evropi. premostilo bo vrzel med državami članicami, ki imajo pristojnosti zgolj na svojem ozemlju, in organi Unije, ki ne morejo izvajati kriminalističnih preiskav. Komisija je predlagala, da bi imelo evropsko javno tožilstvo decentralizirano strukturo, ki bi bila integrirana v nacionalne pravosodne sisteme. evropski delegirani tožilci bi izvajali preiskave in pregon v posameznih državah članicah z nacionalnim osebjem in v skladu z nacionalno zakonodajo. evropsko javno tožilstvo bi usklajevalo njihove ukrepe in s tem zagotovilo enoten pristop v vseh državah eU. Komisija je novembra po temeljiti analizi obrazloženih mnenj, ki jih je prejela od 14 nacionalnih parlamentov iz 11 držav članic na podlagi načela subsidiarnosti, potrdila, da je predlog v skladu z načelom subsidiarnosti iz pogodb eU, in se odločila, da tak predlog ohrani. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i Notranje zadeve Migracije Tragedija pred Lampeduso Z migracijami povezane tragedije v Sredozemlju leta 2013, zlasti pred italijanskim otokom lampedusa, so po vsej evropi vzbudile zelo razširjen in čustven odziv ter pozive državljanov k iskanju rešitev za preprečevanje takih incidentov. na podlagi obstoječega okvira in orodij za upravljanje migracij je Komisija ustanovila sredozem sko projektno skupino – ki zajema Komisijo, države članice in agencije eU –, zato da bi razvila in izvajala operativne kratkoročne ukrepe in srednjeročne inovativne zamisli ter preprečila nadaljnje žrtve v Sredozemlju. Italijanski predsednik vlade Enrico Letta (skrajno desno), predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso (na sredini) in komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström (skrajno levo) ob poklonu žrtvam tragedije na Lampedusi v Italiji. Eurosur nova uredba, ki je začela veljati oktobra 2013 (43), je vzpostavila evropski sistem varovanja meja (eurosur), da bi izboljšala usklajevanje v državah članicah in med njimi ter s tem okrepila varovanje meja, preprečila in reševala huda kazniva dejanja, na primer promet s prepovedanimi drogami in trgovino z ljudmi, ter zmanjšala nespre jemljivo število smrtnih žrtev med migranti na morju. eurosur je začel delovati v začetku decembra 2013. Italijanski čoln obalne straže na patrulji nekaj milj od obale otoka Lampedusa, Italija. 133 134 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 Trgovina z ljudmi v okviru spodbujanja vloge civilne družbe in krepitve sodelovanja med zadevnimi akterji je Komisija maja vzpostavila platformo civilne družbe eU za boj proti trgovini z ljudmi. platforma na ravni eU bo delovala kot forum za organizacije civilne družbe, ki delujejo na evropski, nacionalni in lokalni ravni na področju človekovih pravic, pravic otrok, pravic žensk, enakosti spolov, pravic migrantov in zavetišč. Udeleženci bodo lahko sodelovali, razširili svoja omrežja in si izmenjali konkretne zamisli o tem, kako bi bilo najbolje pomagati žrtvam in preprečiti drugim, da postanejo žrtve tega zločina, ter postali bolje obveščeni o okviru politik eU. leta 2013 je Komisija objavila tudi dokument z naslovom Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi (44). Zagotavlja jasne, uporabniku prijazne informacije o delovnih in socialnih pravicah ter pravicah žrtev in migrantov, ki na podlagi prava eU pripadajo žrtvam tr govine z ljudmi. tak pregled bodo uporabljale žrtve in tisti, ki delujejo na tem področju (na primer nevladne organizacije in policisti), prispeval pa bo tudi k učinkovitemu uresničevanju teh pravic, tako da bo organom v državah članicah pomagal zagotoviti pomoč in zaščito. v skladu z novo direktivo o trgovini z ljudmi (45), ki so jo države članice morale prene sti v nacionalno zakonodajo do aprila 2013, Komisija še naprej sodeluje z državami članicami pri izvajanju strategije eU za odpravo trgovine z ljudmi (46). Komisija bo tudi budno spremljala prizadevanja držav članic, da prenesejo direktivo v nacionalno za konodajo. Zunanja razsežnost v skladu z globalnim pristopom k vprašanju migracij in mobilnosti eU še naprej sode luje z državami in regijami, ki niso članice eU, za krepitev sodelovanja in dialoga (za več podrobnosti glej poglavje 5). eU je junija 2013 podpisala partnerstva za mobilnost z Marokom, v decembru pa s tunizijo in azerbajdžanom. partnerstvo pa je začela z jordanijo. v letu 2013 so se nadaljevali dialogi in sodelovanje s strateškimi državami, ki niso članice eU. to velja tudi za dialog med eU in Kitajsko o mobilnosti in migracijah, ki se je znova začel na zasedanju na visoki ravni oktobra 2013. eU izvaja tudi dialoge z drugimi regijami po svetu. v zvezi s tem je bilo aprila 2013 vzpostavljeno partnerstvo svilnih poti za migracije z namenom, da se spodbudi dialog in sodelovanje pri upravljanju mešanih migracijskih tokov iz „držav svilne poti“ (zlasti iz afganistana, irana, iraka in pakistana). Še naprej se je razvijalo sodelovanje na področju migracij in azila v okviru vzhodnega partnerstva, s prvim zasedanjem na ravni ministrov za pravosodje in notranje zadeve o vzhodnem partnerstvu okto bra 2013 v luxembourgu, ki je potekalo pred tretjim vrhom o vzhodnem partnerstvu novembra 2013 v vilni. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i v zvezi z vizumi in ponovnim sprejemom se je začel dialog liberalizacije vizumskega režima s turčijo, sporazum o ponovnem sprejemu pa je bil podpisan 16. decembra 2013. Končani so sporazumi o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih po stopkov (47) z armenijo in Zelenortskimi otoki. Sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov je bil podpisan z azerbajdžanom 29. novembra 2013 na vrhu o vzhodnem partnerstvu v vilni. posodobljeni sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov z Moldavijo in Ukrajino so začeli veljati 1. julija 2013. nadaljevali so se dialogi o libera lizaciji vizumskega režima z gruzijo, Moldavijo in Ukrajino. poročila Komisije o izpolni tvi referenčnih meril akcijskega načrta za te države o liberalizaciji vizumskega reži ma (48) so bila sprejeta 15. novembra 2013. Komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström ob podpisu sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Turčijo s turškim ministrom za zunanje zadeve Ahmetom Davutoğlujem v Ankari v Turčiji. Zunanje meje – schengensko območje Nova schengenska pravila za boljšo zaščito prostega gibanja državljanov oktobra so bila sprejeta nova pravila, ki bodo začela veljati v enem letu. ta pravila bodo omogočila dobro upravljanje schengenskega območja in s tem okrepila območje prostega gibanja eU na podlagi jasnih in preglednih evropskih pravil, zaradi katerih bo sistem postal učinkovitejši. Komisija ima osrednjo vlogo pri spremljanju in vred notenju ter bo pristojna za zagotavljanje spoštovanja schengenskih pravil v tesnem sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic. nova pravila bodo tudi zagotovila, da bodo v primerih, kjer je izjemoma treba ponovno uvesti nadzor meje na notranjih mejah, take odločitve upoštevale interese Unije in vseh njenih držav članic. 135 136 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 SCHENGENSKO OBMOČJE NA DAN 1. JULIJA 2013 Schengenske države EU Države članice EU zunaj schengenskega območja Države nečlanice EU v schengenskem območju Schengenske države kandidatke Ísland Suomi Finland Norge Sverige Eesti AZORES (PT) MADEIRA (PT) CANARY ISLANDS (ES) Latvija Éire Ireland Danmark Lietuva AÇORES (PT) MADEIRA (PT) United Kingdom Nederland België Belgique CANARIAS (ES) France Polska Deutschland Luxembourg Česká republika Schweiz Suisse Svizzera Österreich Slovenija Slovensko Magyarország România Hrvatska Portugal España Italia България Bulgaria Ελλάδα Elláda Malta Κύπρος Kýpros Schengenski informacijski sistem Schengenski informacijski sistem druge generacije (SiS ii) (49) se je začel uporabljati aprila. SiS ii je informacijski sistem, ki omogoča nacionalni nadzor meje, carinski in policijski organi, ki so odgovorni za kontrole v schengenskem območju, pa lahko na podlagi sistema opozarjajo na ljudi in predmete, ki se iščejo ali so pogrešani, na primer ukradena vozila in dokumente. SiS ii bo še naprej imel ključno vlogo pri lajša nju prostega gibanja ljudi v schengenskem območju in hkrati krepil varnost na tem območju. Postopna uvedba vizumskega informacijskega sistema po uvedbi vizumskega informacijskega sistema (viS) v severni afriki, na Bližnjem vzhodu in v zalivski regiji se je marca uvedel v osrednji in zahodni afriki, junija v vzhodni in južni afriki, septembra v južni ameriki ter novembra v osrednji in jugo vzhodni aziji in palestini. S sistemom je bilo uspešno obravnavnih več milijonov vlog za izdajo vizuma in operacij iz zunanjih mejnih prehodov in konzulatov po vsem svetu, uvedba sistema viS v te regije brez incidentov pa kaže na to, da je sistem dosegel zelo zadovoljivo raven in da lahko vzdrži operacije v več regijah. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i Pametne meje Februarja je Komisija predlagala „sveženj ukrepov o pametnih mejah“ (50), da bi pospešila, olajšala in hkrati okrepila postopke mejnih kontrol za tujce, ki potujejo v eU. Sveženj zajema sistem vstopa/izstopa (Svi) (51) za beleženje časa in kraja vstopa in izstopa državljanov tretjih držav, ki potujejo v eU, ter program za registrirane potnike (52), ki nekaterim skupinam pogostih potnikov iz držav, ki niso članice eU, omo goča, da vstopijo v eU na podlagi poenostavljenih mejnih kontrol. Helikopter nemške zvezne policije leti nad policijskim patruljnim čolnom, ki patruljira v Baltskem morju. Pravila o operacijah na morju, ki jih usklajuje agencija Frontex 12. aprila je Komisija predlagala vzpostavitev jasnih pravil za skupne patrulje v zvezi s prestrezanjem, iskanjem, reševanjem in izkrcanjem v okviru operacij na morju, ki jih usklajuje agencija Frontex (53). ta predlog je odziv na sodno odločbo (54), ki je razgla sila Sklep Sveta 2010/252/eU za ničnega zaradi postopkovnih razlogov. Skupni evropski azilni sistem Skupni evropski azilni sistem (55) je bil sprejet na svetovni dan beguncev 20. juni ja 2013. nov sistem bo zagotovil boljši dostop do azilnega postopka za osebe, ki iščejo zaščito; pravičnejše, hitrejše in kakovostnejše odločbe o azilu, da ljudje, za ka tere obstaja strah pred preganjanjem, ne bodo ponovno izpostavljeni nevarnosti, in dostojne pogoje za prosilce za azil in osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita v eU. novi instrumenti skupnega evropskega azilnega sistema so: ▶ revidirana direktiva o azilnih postopkih (56), cilji katere so pravičnejše, hitrejše in kakovostnejše odločbe o azilu; ▶ revidirana direktiva o pogojih za sprejem (57), ki zagotavlja humane materialne pogoje (na primer nastanitev) za sprejem prosilcev za azil v vseh državah eU; ▶ revidirana direktiva o zahtevanih pogojih (58), ki pojasnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite; ▶ revidirana dublinska uredba (59), ki krepi zaščito prosilcev za azil v procesu določanja države, ki je odgovorna za proučitev prošnje za azil, in pojasnjuje pravila, ki urejajo odnose med državami. 137 138 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 ŠTEVILO PROSILCEV ZA AZIL V EU-28 350 000 300 000 250 000 200 000 150 000 100 000 50 000 2012 2011 2010 2007 0 Vir: Eurostat. Organizirani kriminal, policijsko sodelovanje in terorizem Skupna protiteroristična vaja na ravni EU protiteroristične policijske sile iz držav članic eU so se 17. in 18. aprila združile v okviru mreže atlas, ki jo sponzorira eU in ki je izvedla doslej najzahtevnejšo pripravo in simulacijo kriznega odzivanja na evropski ravni. v simulacijo so bili zajeti sočasni teroristični napadi v devetih različnih državah članicah eU (Belgija, irska, Španija, ita lija, latvija, avstrija, romunija, Slovaška in Švedska). Začela so se tudi številna izva janja odkrivanja in praktični preskusi odkrivanja na različnih področjih, da bi se razvili preventivni pristopi do terorističnih napadov. Strategija notranje varnosti v drugem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti (60), predstavljenem aprila, je bilo poudarjeno, da je organizirani kriminal še vedno velik izziv za notranjo varnost eU. Kibernetska kriminaliteta, trgovina z ljudmi in naraščajoči nasilni ekstremizem so tudi velika grožnja varnosti, s katero se še naprej srečuje eU, prav tako pranje denarja in korupcija. vzpostavljene so bile nove prednostne naloge za boj proti organizira nemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala v okviru političnega cikla eU za obdobje 2014–2017. Europol Komisija je 27. marca predlagala, da agencija eU za kazenski pregon (europol) postane učinkovitejša pri zbiranju in analizi informacij ter izmenjavi teh analiz z državami čla nicami (61). na podlagi tega predloga bo europol lahko zagotavljal konkretnejšo in bolj ciljno usmerjeno podporo za nacionalne organe pregona pri čezmejnem sodelovanju in preiskavah. Hkrati pa se bo s predlogom povečala odgovornost europola v razmerju do evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ter okrepilo varstvo osebnih podatkov. predlog Komisije bo tudi okrepil povezavo med usposabljanjem/podporo in operativnim sodelovanjem z združitvijo evropske policijske akademije (cepol) in europola. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i Strategija za boj proti nezakoniti trgovini s strelnim orožjem Komisija je 21. oktobra predstavila predloge za zmanjšanje z orožjem povezanega nasilja v evropi (62). v sporočilu so opredeljeni ukrepi na ravni eU za obravnavanje gro ženj v zvezi z nezakonito uporabo strelnega orožja v okviru zakonodaje, operativnih dejavnosti, usposabljanja in sredstev eU. Kibernetska varnost v evropi je 40 % uporabnikov interneta izrazilo močno zaskrbljenost v zvezi z uporabo ali zlorabo osebnih podatkov. grožnje v zvezi s kibernetsko kriminaliteto zmanjšujejo zaupanje potrošnikov in vplivajo na pripravljenost državljanov za spletne nakupe ali bančništvo. to ustvarja veliko oviro za digitalni notranji trg. januarja 2013 je začel delovati evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (ec3) (63), ki bo evropske državljane in podjetja pomagal ščititi pred grožnjami kibernetskih zločincev. ec3 zdru žuje strokovno znanje in informacije, podpira kazenske preiskave in spodbuja rešitve na ravni eU ter hkrati ozavešča o vprašanjih v zvezi s kibernetsko kriminaliteto v vseh državah Unije. Februarja je bila predstavljena strategija za kibernetsko varnost (64), ki opisuje obsež no vizijo eU o tem, kako najbolje preprečevati in se odzivati na kibernetske prekinitve in napade. Komisija ter visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica evropske komisije (visoka predstavnica/podpredsednica) catherine ashton sta skupaj sprejeli navedeno strategijo skupaj z direktivo, ki jo je predlagala Komisija, o varnosti omrežij in informacij (65). cilj posebnih ukrepov je okrepiti kibernetsko odpornost informacijskih sistemov, zmanjšati kibernetsko krimi naliteto ter okrepiti mednarodno politiko kibernetske varnosti in kibernetsko obrambo. 139 140 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 Olajšanje vsakdanjih skrbi državljanov Zdravje državljanov in njihove potrošniške pravice Varstvo potrošnikov Alternativno reševanje sporov/spletno reševanje sporov eU je aprila sprejela pravila (66) o alternativnem reševanju sporov. ta pravila bodo zagotovila, da se potrošniki lahko obrnejo na subjekte za kakovostno alternativno reševanje sporov v primeru skoraj vseh vrst pogodbenih sporov s trgovci, ne glede na to, kaj so kupili, ali so kupovali prek spleta ali drugače, doma ali v tujini. vzpostavljena bo spletna platforma na ravni eU, ki bo olajšala spletno reševanje sporov potrošnikov glede spletnih transakcij. Varnost neživilskih proizvodov v Evropi Komisija je februarja sprejela sveženj ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga (67). Sveženj vsebuje rešitve, kako izboljšati varnost potrošniških proizvodov na enotnem trgu in okrepiti nadzor trga v zvezi z vsemi neživilskimi proizvodi, vključno s tistimi, uvoženimi iz držav, ki niso članice eU. tudi sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih (rapeX) je leta 2013 še bolj izboljšal učinkovito izmenjavo informacij o nevarnih proizvodih v evropi med dr žavami članicami in Komisijo. Sodelovanje s Kitajsko in Združenimi državami je še naprej pomemben del prizadevanj za varnost proizvodov v evropi. Varnost kozmetičnih izdelkov nova uredba o kozmetiki (68) je začela veljati 11. julija 2013. Krepi varstvo potrošnikov in hkrati lajša življenje gospodarskih subjektov. nalepka na kozmetičnih izdelkih mora zdaj na primer vključevati informacije o imenu in naslovu osebe, ki je odgovorna za skladnost s pravili. Marca je začela veljati popolna prepoved testiranja kozmetike na živalih v eU. to je bil zadnji rok za postopno opuščanje in od takrat naprej v eU ni mogoče tržiti kozmetike, testirane na živalih. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i S 1. julijem začnejo veljati nove nižje omejitve zgornjih cen za mobilno gostovanje eU je od leta 2007 uspelo znižati maloprodajne cene za klice, besedilna sporočila in prenos podatkov za več kot 80 %. v primerjavi z letom 2007 je podatkovno gostova nje cenejše do 91 %, obseg trga podatkovnega gostovanja pa se je povečal za 630 %. letos so se obiskovalci Hrvaške veselili precejšnjih prihrankov, saj je bil prenos podat kov skoraj 15krat cenejši kot prej (69). NAJVIŠJA MOŽNA CENA GOSTOVANJA V EU (v evrskih centih brez DDV) Od 1. julija 2012 Od 1. julija 2013 Od 1. julija 2014 ¢70 ¢45 Podatki (na MB) ¢20 Odhodni klici (na minuto) ¢29 ¢24 ¢19 Dohodni klici (na minuto) ¢8 ¢7 ¢5 ¢9 ¢8 ¢6 SMS (na sporočilo) Text Promocija kmetijskih in prehrambnih proizvodov Komisija je predstavila osnutek reforme o informacijski in promocijski politiki za evropske kmetijske in prehrambne proizvode (70). ta nova promocijska politika, ki bo črpala iz večjega proračuna (200 milijonov eUr leta 2020) in ki jo bo v prihodnosti podpirala evropska izvajalska agencija, naj bi bila ključna za odpiranje novih trgov. cilj politike s sloganom „naj vam tekne, evropsko je!“ je na podlagi prave evropske strategije pomagati strokovnjakom v sektorju, da prodrejo na mednarodne trge, in bolje seznaniti potrošnike s prizadevanji evropskih kmetov za zagotavljanje kakovosti proizvodov. Kampanja „EU proti ponaredkom“ da bi se soočila s posledicami, ki jih zdravju in gospodarstvu povzročata ponare janje izdelkov in piratstvo, je Komisija v letu 2013 začela s kampanjo „eU proti ponaredkom“ (71). ponarejeno blago škoduje ugledu znamk, podjetjem jemlje do hodek in finančno podpira organiziran kriminal. ponarejena zdravila, alkohol in igrače so še posebej škodljive, saj ne izpolnjujejo predpisov o varovanju zdravja in varnosti, ki jih pri nakupu originalnih izdelkov razumemo kot samoumevne. Kot del izvajanja vodilne pobude evropa 2020 za industrijsko politiko, je cilj kampanje odprava proizvodnje in dajanja v obtok ponarejenega blaga s spodbujanjem te snejšega sodelovanja med Komisijo, nacionalnimi organi in trgovinskimi združe nji. najpomembnejše pa je, da skuša potrošnike seznaniti s škodo, ki jo povzroča ponarejanje, in jih opozoriti, da se lahko s svojimi dejanji in izbiro sami zopersta vijo tem aktivnostim. 141 142 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 Zdravje državljanov Tobačni izdelki „tobačni izdelki morajo izgledati kot tobačni izdelki in imeti okus po tobačnih izdelkih“ je načelo, na katerem temeljijo spremembe direktive o tobačnih izdelkih (72), ki si prizadeva izboljšati delovanje notranjega trga in odvrniti mlade od tega, da začnejo kaditi. Zakonodajni postopek za predlog sprememb navedene direktive, ki je bil pripra vljen konec leta 2012, se je pospešeno nadaljeval v letu 2013, tako da je bil dogovor med parlamentom in državami članici eU sklenjen 18. decembra 2013. Ključni ukrepi, ki sta jih potrdila parlament in Svet, vključujejo obvezno veliko fotogra fijo in besedilno opozorilo, ki prekrivata 65 % prednje in zadnje strani zavojčka cigaret ali embalaže tobaka za zvijanje, ter prepoved dodajanja značilnih arom (kot so sadje, mentol, bonboni) v te izdelke. poleg tega sta potrdila tudi prvi vseevropski sistem sledenja za boj proti nelegalni trgovini s tobačnimi izdelki. glede elektronskih cigaret, ki so bile najbolj sporen del predloga, je bil dosežen dogovor, da bodo za izdelke, ki v ustrezni direktivi (73) niso navedeni kot zdravila, določene obvezne zahteve glede varnosti in kakovosti, na primer o vsebnosti nikotina, sestavinah in napravah ter tudi glede mehanizmov za polnjenje. Klinična preskušanja dne 20. decembra 2013 je bil dosežen političen dogovor tudi glede pomembnega dokumenta o zdravju ljudi: sprememba pravil o kliničnih preskušanjih (74). Klinična preskušanja so nujna za razvoj in izboljšave zdravil in zagotavljanje, da bodo pacienti v eU imeli dostop do najbolj inovativnih in učinkovitih terapij ob spoštovanju visokih varnostnih in etičnih standardov. Spremenjena pravila bodo sprejeta v obliki uredbe, kar pomeni, da se bodo po formalni potrditvi v parlamentu in Svetu neposredno upo rabljala po vsej eU. nova pravila bodo poleg krepitve varnosti pacientov tudi zagota vljala, da bo eU ostala privlačno mesto za klinične raziskave, kar je bistvenega pomena za evropsko konkurenčno in inovativno sposobnost. Komisar za zdravje Tonio Borg na otvoritveni prireditvi protikadilske kampanje „Nekdanji kadilci so nepremagljivi“ v Bruslju v Belgiji. Kemikalije odkar je začela veljati uredba reacH (75), je uporaba kemikalij v evropi postala var nejša. Zaradi več informacij o kemičnih snoveh na trgu in bolje usmerjenih ukrepov za obvladovanje tveganja so se zmanjšala tveganja v zvezi s snovmi, ki so registrirane v skladu z reacH. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i Zdrava prehrana za otroke v šolah Komisija je marca sprejela dokončno dodelitev sredstev eU za razdeljevanje sad ja in zelenjave v šolah – v okviru „sistema razdeljevanja sadja v šolah“ – za šolsko leto 2013/14. v programu sodeluje petindvajset držav članic. na voljo je 90 mili jonov eUr iz sredstev eU in glavna upravičenka sistema v letih 2013/14 bo italija (ki bo prejela več kot 20,5 milijona eUr), ki ji sledijo poljska (13,6 milijona eUr), nemčija (12 milijonov eUr), romunija (4,9 milijona eUr), Francija (4,7 milijo na eUr), Madžarska (4,5 milijona eUr), Španija (4,4 milijona eUr) in Češka (4,2 milijona eUr). Zagotavljanje čezmejnega zdravstvenega varstva direktivo o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (76) so morale vse države članice prenesti v nacionalne zakonodaje do oktobra 2013. ta nova zako nodaja eU pojasnjuje pravice pacientov pri dostopu do varnega in kakovostnega zdrav ljenja v vseh državah eU in povrnitve stroškov zdravljenja. določa tudi okrepljeno sodelovanje med sistemi zdravstvenega varstva. v direktivi predvidene smernice o elektronski izmenjavi povzetka podatkov o pacientu v vseh državah eU so bile spre jete 20. novembra 2013. cilj smernic je okrepiti neprekinjenost oskrbe ter zagotoviti varno in visokokakovostno zdravstveno varstvo. junija so bila določena pravila za ustanovitev evropskega omrežja za oceno zdravstvenih tehnologij (Hta). Hta bo obli kovalcem politik nudila informacije o koristih in primerjalni vrednosti zdravstvenih tehnologij in postopkov. ta pravila so ključni instrument pri načrtovanju proračunov za zdravstveno varstvo in so pomembna za dolgoročno trajnost evropskih sistemov zdravstvenega varstva. Čezmejne nevarnosti za zdravje namen sklepa o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje (77) je bolje zaščiti držav ljane eU pred številnimi nevarnostmi za zdravje tako, da bo okrepil načrtovanje priprav ljenosti ter izboljšal oceno tveganja in usklajevanje odzivanja na ravni eU. Zajema resne čezmejne nevarnosti za zdravje, ki jih povzročajo nalezljive bolezni, kemična in biološka sredstva ter okoljski dogodki. v sklep so zajeta tudi posebna vprašanja glede zdravja, na primer protimikrobna odpornost in bolnišnične okužbe. Dodatno spremljanje zdravil od 1. septembra naprej bodo navodila za uporabo določenih zdravil na trgu eU ozna čena z narobe obrnjenim črnim trikotnikom. S pomočjo simbola bodo pacienti in zdrav stveni delavci lažje opredelili, katera zdravila se dodatno spremljajo. Spremno bese dilo jih bo pozivalo, da poročajo o neželenih učinkih s pomočjo nacionalnega sistema poročanja. Sistem opozarjanja na področju presaditev leta 2013 so nacionalni organi začeli uporabljati spletni sistem hitrega opozarjanja, zato je bila močno izboljšana varnost pacientov, za katere se izvaja presaditev ali medicinski postopki, ki vključujejo človeška tkiva in celice. v eU se vsako leto daruje in presadi veliko število človeških tkiv ter celic in sistem omogoča hitro izmenjavo informacij o vsakem opozorilu na tem področju. Nov simbol za nekatera zdravila, ki so še v postopku spremljanja. 143 144 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 Elektromagnetno sevanje parlament in Svet sta junija sprejela predlog Komisije za direktivo, ki bi posodobila in izboljšala pravila eU za zaščito delavcev pred elektromagnetnimi sevanji na delov nem mestu (78). nova direktiva bo ščitila delavce, na primer zdravnike in sestre, ki paciente slikajo z magnetno resonanco, ljudi, ki delajo z radarji, ter varilce in delavce, ki popravljajo daljnovode. države članice morajo začeti izvajati direktivo z nacionalno zakonodajo do 1. julija 2016. Varnost živil in krme ter zdravje živali v odgovor na odkritje neprijavljene vsebnosti konjskega mesa v proizvodih, ki so bili označeni, da vsebujejo govedino, je Komisija sprejela priporočilo (79), ki vzpostavlja program, usklajen na ravni eU, za preverjanje, ali proizvodi vsebujejo konjsko meso in ostanke fenilbutazona, veterinarskega zdravila, ki se ne sme uporabljati za živali, namenjene za proizvodnjo živil. Komisija je 16. aprila 2013 objavila rezultate tega usklajenega programa testiranja, ki so razkrili, da je manj kot 5 % testiranih izdelkov vsebovalo konjski dna in da je bilo približno 0,5 % testiranih trupov kopitarjev konta miniranih s fenilbutazonom. Komisija je opredelila akcijski načrt v petih točkah za krepitev sistema eU in povrnitev zaupanja potrošnikov na področjih uradnega nadzora, kazni, označevanja porekla in potnih listov za konje. Pametnejša pravila za varnejšo hrano Sveženj za živali, rastline in nadzor „pametnejša pravila za varnejšo hrano“ (80) je najpomembnejši zakonodajni akt o prehranski verigi, predlagan leta 2013. vklju čuje precejšnjo poenostavitev in posodobitev obstoječe zakonodaje. Zajema zdravje živali in rastlin, rastlinski razmnoževalni material in nadzor, da bi se poe nostavili procesi in olajšali postopki za vse akterje v prehranski verigi. cilj novih pravil o zdravju živali je povečati gospodarsko konkurenčnost sektorja, tako da se bodo prednostno obravnavala področja z višjim tveganjem in izboljša li instrumenti za boj proti resnim boleznim živali. vodilno načelo spremembe je, da je bolje preprečiti kot zdraviti in da se zmanjšajo gospodarske izgube zaradi izbruhov bolezni. namen novih pravil o zdravstvenem varstvu rastlin je, da se prepreči naselitev novih škodljivih organizmov v eU, do česar prihaja zaradi glo balizacije in podnebnih sprememb, ter da se v državah članicah vzpostavi nadzor nad izbruhi novih škodljivih organizmov in zgodnje ukrepanje v primeru takih iz bruhov. Ustvarila se je okrepljena sinergija med predlogoma za zdravje živali in rastlinski razmnoževalni material. cilj tega je, da se za uporabnike zagotovi kako vosten, zdrav in prepoznaven razmnoževalni material za rastline ter hkrati podpi rajo inovacije in prispeva k ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov. namen spremembe pravil o uradnem nadzoru je zagotoviti učinkovitejši nadzor, ki bo temeljil na tveganju. Finančne kazni za namerna dejanja v zvezi s prehran sko goljufijo bodo odvračilne in njihov znesek vsaj enak pričakovanemu dobičku od storjene goljufije. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i omejitev uporabe treh pesticidov iz skupine neonikotinoidov je začela veljati 1. de cembra 2013. te pesticide (klotianidin, imidakloprid in tiametoksam) je evropska agencija za varnost hrane opredelila kot škodljive za populacijo medonosnih čebel v evropi. ti ukrepi so del skupne strategije Komisije za preprečevanje upada populacije čebel v evropi. parlament in Svet sta junija 2013 sprejela uredbo za spremembo okvirne zakonodaje o živilih za posebne prehranske namene („dietetična živila“) (81). od leta 2016 naprej bo ta nova uredba odpravila neaktualni koncept „dietetične hrane“ in določila jasna pravila za zaščito posebnih ranljivih skupin potrošnikov, na primer dojenčkov in majh nih otrok. enostavnejša pravila bodo zagotovila več pravne jasnosti, boljše razmere za izvajalce, boljšo uporabo pravil, ki jih izvajajo nacionalni organi, in boljšo zaščito ran ljivih potrošnikov. Komisija je 18. decembra 2013 sprejela dva predloga direktiv o kloniranju živali (82) in predlog spremembe uredbe o novih živilih (83). predloga direktiv prepovedujeta upora bo tehnike kloniranja pri rejnih živalih v evropski uniji (84) in uvoz takih živalskih klonov. prav tako bo prepovedano oglaševanje živil iz kloniranih živali, kot sta mleko ali meso. Sprememba uredbe o novih živilih ima za cilj izboljšanje dostopa novih in inovativnih živil na trg eU ob ohranjanju visoke ravni varstva potrošnikov. Kultura in mediji nov program Komisije „Ustvarjalna evropa“ (85), ki je bil sprejet leta 2013, bo zagoto vil več podpore za evropsko kulturo, film, televizijo, glasbo, literaturo, scenske umet nosti, kulturno dediščino in druga s tem povezana področja. S proračunom v višini 1,46 milijard eUr (86), kar je 9 % več od trenutne vsote, bo program v naslednjih sedmih letih okrepil kulturni in ustvarjalni sektor, ki je pomemben vir delovnih mest in rasti. program „Ustvarjalna evropa“ bo zagotovil sredstva za najmanj 250 000 umet nikov in strokovnjakov na področju kulture, 2 000 kinodvoran, 800 filmov in 4 500 pre vodov knjig. vzpostavil bo tudi novi instrument za finančno jamstvo, ki bo majhnim kulturnim in ustvarjalnim podjetjem zagotovil dostop do 750 milijonov eUr v obliki bančnih posojil. leta 2013 sta bili evropski prestolnici kulture Marseille (Francija) in Košice (Slova ška) (87). Svet je prav tako uradno imenoval evropski prestolnici kulture za leto 2017, ki sta aarhus (danska) in pafos (ciper), za leto 2018 pa je evropska prestolnica kultu re valletta (Malta). Konferenčni center Harpa, reykjavik, je osvojil nagrado evropske unije za sodobno arhitekturo – nagrado Mies van der rohe za leto 2013; prostor za glasbene dogodke nave de Música, Madrid, pa je bil deležen posebne omembe za obetavne mlade arhi tekte (88). nagrada eU za sodobno arhitekturo je najprestižnejša nagrada za evropsko arhitekturo. dobitnik glavne nagrade prejme 60 000 eUr in dobitnik posebne omem be 20 000 eUr, oba zmagovalna projekta pa bosta prejela skulpturo, ki upodablja paviljon Miesa van der roheja v Barceloni, simbol te nagrade: odličnost in inovacija v konceptualnem in konstruktivnem smislu. 145 146 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 nagrada evropske unije 2013 za kulturno dediščino/nagrada europa nostra je bila dobitnikom podeljena junija na slovesnosti v amfiteatru Herodes atticus odeon ob vznožju atenske akropole. Med 30 nagrajenci za leto 2013 je sedem dobitnikov glav ne nagrade, vsak pa je prejel 10 000 eUr: osrednja zgradba propileje v atenah (grči ja); hangar za hidroplane, talin (estonija); rimsko gledališče v Medellinu (Španija); Strawberry Hill, london (Združeno kraljestvo); obnova izjemnih strojev v pivovarni Wielemansceuppens, Bruselj (Belgija); združenje za spodbujanje umetnosti in kulture v vzhodni nemčiji, Berlin (nemčija), in projekt SoS azulejo, loures (portugalska). dobitniki nagrade evropske unije za književnost za leto 2013 (89), ki izkazuje priznanje najbolj obetavnim avtorjem v evropi, so bili razglašeni septembra na otvoritvi knjižne ga sejma v göteborgu na Švedskem. priznani danski filmski režiser thomas vinterberg je dobitnik nagrade evropske unije Media za leto 2013 (90). nagrado podelijo najboljšemu novemu obetavnemu filmske mu projektu, ki je upravičen do podpore programa evropske unije Media za kinema tografijo. nagrada je bila vinterbergu podeljena na filmskem festivalu v cannesu. vinterberg je nagrado prejel skupaj s soscenaristom tobiasom lindholmom ter pro ducentoma Sisse graum in Mortenom Kaufmannom za novi filmski projekt Kollektivet (Komuna), ki pripoveduje o življenju v danski komuni v 70. letih. Komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou in danski filmski režiser Thomas Vinterberg, dobitnik nagrade Media za leto 2013, na 66. mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu v Franciji. Etika in znanost Etika Evropska skupina za etiko evropska skupina za etiko je neodvisno, pluralistično in multidisciplinarno telo, ki sve tuje Komisiji o etičnih vidikih v znanosti in novih tehnologijah v zvezi s pripravo in izvajanjem politik in zakonodaje eU. na zahtevo predsednika Komisije je evropska skupina za etiko torej sprejela mnenje o raziskavah, proizvodnji in uporabi energije (91) v začetku leta 2013. Mnenje temelji na vrsti intenzivnih zasedanj s strokovnjaki in deležniki (92) (vključno z industrijo, civilno družbo, nevladnimi organizacijami, akadem skimi krogi in predsedniki nacionalnih odborov za etiko 27 držav članic eU). evropska skupina za etiko je v svojem mnenju predlagala celostni pristop do etike v zvezi z raziskavami, proizvodnjo in uporabo energije v eU. Februarja 2013 je skupina na zah tevo predsednika Komisije začela pripravljati mnenje o etiki v zvezi s tehnologijami za varnost in nadzor. Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i Mednarodni dialog Evropske komisije o bioetiki Mednarodni dialog evropske komisije o bioetiki je potekal septembra 2013. na njem so se srečali predsedniki nacionalnih svetov za etiko iz držav članic eU in držav nečla nic z vseh kontinentov, da bi si izmenjali izkušnje in skupaj razpravljali na temo var nosti raziskav in raziskav na področju varnosti. na tem petem srečanju je forum za mednarodni dialog upravičil vlogo platforme za izmenjavo znanj med temi organi, hkrati pa je omogočil interakcijo in povezovanje teh organov s Komisijo. Znanost po uvedbi položaja glavnega svetovalca za znanost, ki svetuje predsedniku, v letu 2012, je Komisija ustanovila tudi Svetovalni svet za znanost in tehnologijo ter s tem še bolj okrepila svojo zavezanost k oblikovanju politik, ki temeljijo na dejstvih. Svet sestavljajo ugledni znanstveniki in njegov cilj je zagotavljati nasvete o pomemb nosti znanosti in tehnologije na področju: (i) družbe in oblikovanja politik; (ii) prihodnje vizije za evropo; (iii) delovnih mest in rasti ter (iv) napovedovanja in analiz perspektiv v zvezi s pomembnimi odkritji. OPOMBE (1) commission report – eU citizenship report 2013 – eU citizens: your rights, your future (poročilo Komisije – poročilo o državljanstvu eU iz leta 2013 – državljani eU: vaše pravice, vaša prihodnost) (coM(2013) 269). (2) Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 5. in 6. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/ uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/jha/139938.pdf). (3) Sporočilo Komisije – poročilo o izvajanju listine eU o temeljnih pravicah za leto 2012 (coM(2013) 271). (4) http://ec.europa.eu/justice/newsroom/dataprotection/news/120125_en.htm (5) Sporočilo Komisije – prosto gibanje državljanov eU in njihovih družinskih članov: pet konkretnih ukrepov (coM(2013) 837). (6) Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 5. in 6. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/ uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/jha/139938.pdf). (7) predlog direktive o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev (coM(2013) 236). (8) commission document – report on progress on equality between women and men in 2012 (dokument Komisije – poročilo o napredku pri doseganju enakosti žensk in moških za leto 2012) (SWd(2013) 171). (9) Sporočilo Komisije – Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (coM(2010) 491). (10) direktiva 2006/54/eS o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (Ul l 204, 26.7.2006). (11) http://ec.europa.eu/justice/genderequality/files/documents/131118_pension_gap_report_en.pdf (12) http://ec.europa.eu/justice/genderequality/files/gender_balance_decision_making/131011_women_men_ leadership_en.pdf (13) poročilo Komisije – Barcelonski cilji – razvoj storitev varstva predšolskih otrok v evropi za trajnostno in vključujočo rast (coM(2013) 322). (14) Sporočilo Komisije – Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil (coM(2013) 833). (15) Female genital mutilation in the European Union and Croatia (pohabljanje ženskih spolovil v evropski uniji in na Hrvaškem) (http://eige.europa.eu/sites/default/files/eigereportFgMintheeUandcroatia_0.pdf). (16) rezultati posvetovanja so na voljo na povezavi: http://ec.europa.eu/justice/newsroom/genderequality/ opinion/130306_en.htm. (17) Mnenje o pobudi eU glede pohabljanja ženskih spolovil (http://ec.europa.eu/justice/genderequality/other institutions/advisorycomittee). (18) priporočilo Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje romov v državah članicah (Ul c 378, 24.12.2013). (19) glej povzetek na spletni strani gd za pravosodje: http://ec.europa.eu/justice/citizen/index_sl.htm. (20) Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 5. in 6. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/ uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/jha/139959.pdf). (21) http://ec.europa.eu/citizensinitiative/public/initiatives/ongoing (22) http://europa.eu/rapid/pressrelease_SpeecH13684_sl.htm (23) http://europa.eu/rapid/pressrelease_SpeecH13677_en.htm (24) poročilo Komisije o napredku romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje (coM(2012) 410). 147 148 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 4 (25) poročilo Komisije o napredku romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje (coM(2013) 47). (26) http://ec.europa.eu/justice/events/assisesjustice2013/index_en.htm (27) predlog uredbe o spremembi Uredbe (eS) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter Uredbe (eS) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (coM(2013) 794). (28) Uredba (eS) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (Ul l 199, 31.7.2007). (29) https://ejustice.europa.eu/content_small_claims42sl.do (30) predlog direktive o paketnih potovanjih in pomoči pri organizaciji potovanja (coM(2013) 512). (31) direktiva 90/314/egS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (Ul l 158, 23.6.1990). (32) predlog direktive za krepitev nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (coM(2013) 821). (33) predlog direktive o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku (coM(2013) 822). (34) predlog direktive o začasni brezplačni pravni pomoči za osumljene ali obdolžene osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, ter osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje (coM(2013) 824). (35) priporočilo Komisije o pravici do pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih (Ul c 378, 24.12.2013). (36) priporočilo Komisije o procesnih jamstvih za ranljive osebe, osumljene ali obdolžene v kazenskih postopkih (Ul c 378, 24.12.2013). (37) direktiva 2013/48/eU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (Ul l 294, 6.11.2013). (38) predlog direktive o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in pravici do komunikacije v primeru prijetja (coM(2011) 326). (39) okvirni sklep 2002/584/pnZ o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Ul l 190, 18.7.2002). (40) predlog direktive o spremembi okvirnega sklepa 2004/757/pnZ o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, kar zadeva opredelitev pojma droga (coM(2013) 618). predlog uredbe o novih psihoaktivnih snoveh (coM(2013) 619). (41) predlog uredbe o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva (coM(2013) 534). (42) predlog uredbe o agenciji evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (eurojust) (coM(2013) 535). Sporočilo Komisije – Boljša zaščita finančnih interesov Unije: ustanovitev evropskega javnega tožilstva in reforma eurojusta (coM(2013) 532). (43) Uredba (eU) št. 1052/2013 o vzpostavitvi evropskega sistema varovanja meja (eurosur) (Ul l 295, 6.11.2013). (44) http://ec.europa.eu/antitrafficking/eU+policy/eU_rights_victims (45) direktiva 2011/36/eU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (Ul l 101, 15.4.2011). (46) Sporočilo Komisije – Strategija eU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 (coM(2012) 286). (47) http://ec.europa.eu/dgs/homeaffairs/whatwedo/policies/bordersandvisas/visapolicy/index_en.htm (48) commission report – First progress report on the implementation by georgia of the action plan on visa liberalisation (poročilo Komisije – prvo poročilo o napredku gruzije pri izvajanju akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima) (coM(2013) 808). commission report – Fifth report on the implementation by the republic of Moldova of the action plan on visa liberalisation (poročilo Komisije – peto poročilo o izvajanju akcijskega načrta republike Moldavije o liberalizaciji vizumskega režima) (coM(2013) 807). commission report – third report on the implementation by Ukraine of the action plan on visa liberalisation (poročilo Komisije – tretje poročilo o izvajanju akcijskega načrta Ukrajine o liberalizaciji vizumskega režima) (coM(2013) 809). (49) http://ec.europa.eu/dgs/homeaffairs/whatwedo/policies/bordersandvisas/schengeninformationsystem/ index_en.htm (50) http://ec.europa.eu/dgs/homeaffairs/whatisnew/news/news/2013/20130228_01_en.htm (51) predlog uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (Svi) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic evropske unije (coM(2013) 95). (52) predlog uredbe o vzpostavitvi programa za registrirane potnike (coM(2013) 97). (53) predlog uredbe o določitvi pravil varovanja zunanjih meja na morju v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic evropske unije (coM(2013) 197). (54) Sodba sodišča z dne 5. septembra 2012 v zadevi parlament proti Svetu (c355/10) (http://curia.europa.eu/ juris/liste.jsf?language=sl&num=c355/10). (55) http://ec.europa.eu/dgs/homeaffairs/whatisnew/news/news/2013/20130612_01_en.htm (56) direktiva 2013/32/eU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (Ul l 180, 29.6.2013). (57) direktiva 2013/33/eU o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (Ul l 180, 29.6.2013). (58) direktiva 2011/95/eU o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (Ul l 337, 20.12.2011). (59) Uredba (eU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (Ul l 180, 29.6.2013). (60) Sporočilo Komisije – drugo poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti eU (coM(2013) 179). (61) predlog uredbe o agenciji evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (europol) (coM(2013) 173). (62) Sporočilo Komisije – Strelno orožje in notranja varnost eU: zaščita državljanov in preprečevanje nezakonite trgovine (coM(2013) 716). Z a e v r o p o d r ž a v l j a n o v , p r a v i c , p r a v i Č n o S t i i n v a r n o S t i (63) http://ec.europa.eu/dgs/homeaffairs/whatisnew/news/news/2013/20130109_01_en.htm (64) Skupno sporočilo – Strategija za kibernetsko varnost eU – odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor (join(2013) 1). (65) predlog direktive o ukrepih za zagotovitev visoke skupne stopnje varnosti omrežij in informacij v Uniji (coM(2013) 48). (66) direktiva 2013/11/eU o alternativnem reševanju potrošniških sporov (Ul l 165, 18.6.2013). Uredba (eU) št. 524/2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov (Ul l 165, 18.6.2013). (67) http://ec.europa.eu/consumers/safety/psmsp (68) Uredba (eS) št. 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih (Ul l 342, 22.12.2009) (69) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13611_sl.htm http://ec.europa.eu/digitalagenda/en/roaming (70) predlog uredbe o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (coM(2013) 812). (71) http://ec.europa.eu/commission_20102014/tajani/stopfakes/index_sl.htm (72) predlog direktive o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov (coM(2012) 788). (73) direktiva 2001/83/eS o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (Ul l 311, 28.11.2001). (74) predlog uredbe o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini (coM(2012) 369). (75) Uredba (eS) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (reacH) ter o ustanovitvi evropske agencije za kemikalije (Ul l 396, 30.12.2006). (76) direktiva 2011/24/eU (Ul l 88, 4.4.2011). o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (77) Sklep št. 1082/2013/eU o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje (Ul l 293, 5.11.2013). (78) direktiva 2013/35/eU o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (Ul l 179, 29.6.2013). (79) priporočilo Komisije o usklajenem načrtu nadzora za ugotavljanje razširjenosti goljufivih praks pri trženju nekaterih živil (Ul l 48, 21.2.2013). (80) http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/pressroom/animalplanthealth_en.htm (81) Uredba (eU) št. 609/2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo (Ul l 181, 29.6.2013). (82) predlog direktive o kloniranju goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev, rejenih in reproduciranih za kmetijske namene (coM(2013) 892). predlog direktive o dajanju hrane iz živalskih klonov na trg (coM(2013) 893). (83) predlog uredbe o novih živilih (coM(2013) 894). (84) govedo, prašiči, ovce, koze in konji. (85) http://ec.europa.eu/culture/creativeeurope/index_en.htm (86) 1,46 milijarde eUr ob upoštevanju predvidene inflacije. ta znesek je enakovreden 1,3 milijarde eUr v „fiksnih“ cenah iz leta 2011. (87) http://ec.europa.eu/culture/news/20130114openingeventsecoc_en.htm (88) http://ec.europa.eu/culture/news/20130429prizeforarchitecture_en.htm (89) http://ec.europa.eu/culture/news/20130924literatureprize_en.htm (90) http://europa.eu/rapid/pressrelease_ip13419_sl.htm (91) http://ec.europa.eu/bepa/europeangroupethics/docs/publications/opinion_no_27.pdf (92) http://ec.europa.eu/bepa/europeangroupethics/welcome/activities/index_en.htm FOTOGRAFIJE evropska unija: str. 116, 117, 119, 122, 129, 130, 132, 133, 135, 137, 142, 146 149 POGLAVJE 5 Na poti k večji vlogi EU v svetu 152 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 E vropska unija ima edinstveno vlogo pri obravnavanju globalnih vprašanj. S skupnim ukrepanjem lahko 28 držav članic EU bolje ščiti interese državljanov, Unija pa lahko v svojem sosedstvu in zunaj njega spodbuja stabilnost, varnost, blaginjo in mir. Eden od najpomembnejših dogodkov leta je bil dogovor v zvezi z iranskim jedrskim programom. Catherine Ashton, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Komisije (visoka predstavnica/podpredsednica), je imela ključno vlogo pri sklenitvi tega sporazuma. Prizadevala si je tudi za ohranjanje političnega dialoga v Siriji, da bi se dosegel dogovor v zvezi s tamkajšnjim uničujočim sporom. Čeprav so še naprej sankcionirale sirski režim, so EU in njene države članice ostale najpomembnejši svetovni vir humanitarne pomoči ljudem, ki jih je ta spor prizadel. Leta 2013 smo bili priča obnovljenim prizadevanjem za spodbujanje trajnostne stabilnosti in demokracije v sosednjih državah Evrope, in sicer na jugu, v severni Afriki, in z novim zagonom na področju partnerstva z vzhodno Evropo. Hkrati so se izvajali nadaljnji ukrepi za krepitev obstoječih in nastajajočih partnerstev po svetu. V tem letu je bil ob podpori EU sklenjen tudi sporazum med Kosovom (1) in Srbijo, ki je omogočil normalizacijo njunih odnosov, ki bo ugodno vplivala na prebivalce teh držav, zahodni Balkan in širšo Evropo. Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), ki je Služba EU za zunanje zadeve in zdaj deluje tretje leto, zagotavlja zastopanost in spodbujanje politik in vrednot EU na svetovni ravni na podlagi mreže 141 delegacij po vsem svetu. Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Komisije Catherine Ashton ob napovedi sporazuma o iranskem jedrskem programu v okviru pogovorov E3+3 novembra 2013 v Ženevi v Švici. Spremljajo jo državni sekretar ZDA John Kerry, kitajski minister za zunanje zadeve Wang Yi, iranski minister za zunanje zadeve Mohammad Javad Zarif, nemški zvezni minister za zunanje zadeve Guido Westerwelle in britanski minister za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha William Hague (od desne proti levi). n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v S v e t U Evropsko sosedstvo Evropska sosedska politika evropska sosedska politika (eSp) ostaja temelj za vzpostavljanje območja blaginje s sosednjimi državami eU, predvsem z okrepljenim političnim združevanjem, gospodarskim povezovanjem in tesnim sodelovanjem. eU je nadaljevala svoja prizadevanja za podporo in spodbujanje demokratičnega prehoda v sosedstvu s političnim delovanjem, gospodarsko podporo in sodelovanjem z regionalnimi organizacijami ter prevzela obveznosti za to regijo, ki skupaj znašajo 1,3 milijarde eUr. eU je še vedno edini najpomembnejši trgovinski partner za skoraj vse sosednje države. Južno sosedstvo eU si je še naprej po najboljših močeh prizadevala olajšati politični in gospodarski prehod. eU se je zlasti posvečala odpravljanju vedno večje polarizacije v egiptu. eU bo opazovala prihodnji volilni cikel, ki se bo začel z referendumom o ustavi januarja 2014. Zaradi težkih razmer v državi in izbruhov nasilja po odstavitvi predsednika Mohameda Morsija je bil opravljen pregled pomoči eU egiptu. v skladu s pooblastilom Sveta za zunanje zadeve iz avgusta se je pomoč namenila zlasti socialno-ekonomskemu sektorju v korist ljudem, ki so bili najbolj potrebni pomoči, pri čemer je imela prednost civilna družba. Sirija je še naprej ostala vpletena v oborožen spor, ki povzroča humanitarno katastrofo z vplivom na stabilnost sosednjih držav, zlasti jordanije in libanona. visoka predstavnica/podpredsednica je imela pomembno vlogo pri ohranjanju političnega dialoga z deležniki, da bi se dosegel politični dogovor v Siriji, in je aktivno sodelovala pri pripravah na mirovno konferenco v Siriji (Ženeva ii). eU se je leta 2013 odločila spremeniti svoj režim sankcioniranja v korist prebivalcev Sirije in opozicije, medtem ko je še naprej izvajala pritisk nad režimom. eU je aktivno podpirala izvajanje resolucije varnostnega sveta Združenih narodov (vS Zn) št. 2118 o uničenju kemičnega orožja v Siriji in zagotovila materialno podporo za misijo Zn in organizacije za prepoved kemičnega orožja (2). 153 154 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 junija je bilo sprejeto skupno sporočilo „na poti k celovitemu pristopu eU k sirski krizi“ (3), v katerem je bil napovedan dodatni sveženj pomoči za obravnavanje posledic krize v višini 400 milijonov eUr. Sveženj zajema razvojne programe v korist sirskih beguncev ter gostiteljskih skupnosti v libanonu in jordaniji. eU in njene države članice so še vedno največji donatorji humanitarne pomoči (več kot 2 milijardi eUr). Komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva na obisku sirskega begunskega taborišča v mestu Mafraq na sirsko-jordanski meji. eU je ključna partnerica libije, ki podpira proces njenega demokratičnega prehoda prek celovitega programa. vendar še vedno ostajajo pomembni izzivi, med katerimi je najnujnejše vprašanje varnosti. Maja 2013 je začela delovati civilna misija skupne varnostne in obrambne politike (Svop) za celovito upravljanje meja, ki zagotavlja podporo za krepitev varnosti na libijskih kopenskih, morskih in zračnih mejah. področje sodelovanja z libijo večinoma zajema varnostni sektor v okviru različnih programov, ki dopolnjujejo misijo Svop. v zvezi z odnosi s tunizijo sta se politični dialog in razvojno sodelovanje eU še naprej osredotočala na spodbujanje prehoda. kljub političnim zastojem ob imenovanju nove vlade, ki so prispevali k nekaterim zamudam, se je junija 2013 sestal pridružitveni odbor, novembra pa je bil dosežen politični dogovor o partnerstvu za mobilnost. Decembra je bil uradno sprejet novi akcijski načrt eU-Maroko za obdobje 2013–2017 za uveljavitev prednostnega statusa. Dne 1. marca 2013 so se začela pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini med eU in Marokom, junija pa je bil podpisan prvi sporazum o partnerstvu za mobilnost v regiji južnega sosedstva. politični dialog na visoki ravni z alžirijo se je nadaljeval, zlasti v povezavi z varnostnimi izzivi na območju Sahare/Sahela. julija 2013 je bil podpisan memorandum o soglasju, ki vzpostavlja strateško partnerstvo z alžirijo na področju energetike. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v 155 S v e t U Vzhodno partnerstvo leta 2013 je bil pri izvajanju vzhodnega partnerstva dosežen velik napredek. vrh vzhodnega partnerstva, ki je potekal novembra v vilni, je bil prelomen za odnose eU z državami vzhodnega partnerstva. pogajanja z gruzijo in Moldavijo o pridružitvenem sporazumu, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini, so se vsebinsko zaključila in sporazuma sta bila parafirana. pogajanja z azerbajdžanom so se nadaljevala. parafiranje pridružitvenega sporazuma z armenijo je bilo nezdružljivo z izraženo željo armenije po pridružitvi carinski uniji z Belorusijo, kazahstanom in rusijo. Med decembrskim obiskom Kijeva v Ukrajini je visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Komisije Catherine Ashton obiskala protestno taborišče na trgu Maidan Nezalezhnosti (Trg neodvisnosti) v spremstvu članov opozicije. Ukrajinska vlada se je en teden pred vrhom odločila prekiniti priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z eU. eU je na podlagi odločnega ukrepanja in vidnega napredka v zvezi z izpolnjevanjem meril eU še vedno pripravljena podpisati pridružitveni sporazum. v zvezi s tem je bil že dosežen pomemben napredek. eU je ostala zavezana politiki kritičnega sodelovanja z Belorusijo. to je zajemalo sodelovanje prek večstranske komponente vzhodnega partnerstva in tehničnih dialogov o določenih temah v skupnem interesu ter podporo civilni družbi in celotnemu beloruskemu prebivalstvu. eU je hkrati podaljšala omejevalne ukrepe za eno leto. 156 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 eU je pozdravila ukrepe gruzije za izvedbo reform na področjih, kot je pravosodni sistem. nemoten potek oktobrskih predsedniških volitev je bil pomemben korak pri utrjevanju demokracije v gruziji. odnosi med eU in gruzijo so se še naprej poglabljali. gruzija je ponovno potrdila cilje političnega združevanja in gospodarskega sodelovanja z eU po svojem drugem političnem prehodu ter svoj namen, da v letu 2014 podpiše pridružitveni sporazum, takoj ko bo to mogoče. S podpisom okvirnega sporazuma, ki omogoča sodelovanje gruzije v operacijah za krizno upravljanje, ki jih vodi eU, je bilo okrepljeno sodelovanje na področju Svop. gruzija je podpisala tudi protokol o sodelovanju v programih eU. eU je še naprej aktivno podpirala ozemeljsko celovitost gruzije in izrazila zaskrbljenost nad intenzivnim utrjevanjem mejnih struktur ob administrativni mejni črti. odnosi med eU in Moldavijo so se še naprej poglabljali, zlasti po oblikovanju nove vlade maja, ki je potrdila cilja političnega združevanja in gospodarskega povezovanja z eU ter namen, da septembra 2014 podpiše pridružitveni sporazum. omogočena so bila obsežna prizadevanja in sredstva za izvajanje sporazumov, sklenjenih v prejšnjih letih na področju letalstva, kmetijstva, civilne zaščite, sodelovanja v agencijah in programih eU ter sodelovanja v okviru Svop. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v 157 S v e t U Širitev Hrvaška Hrvaška se je 1. julija 2013 pridružila eU kot njena 28. država članica (glej poglavje 1). Islandija islandska vlada je po splošnih volitvah 27. aprila 2013 prekinila pogajanja o pristopu k eU in navedla, da se bodo pogajanja nadaljevala le, če bo to odobreno z referendumom. Turčija turčija zaradi svojega dinamičnega gospodarstva, strateškega položaja in pomembne regionalne vloge ostaja ključna država za eU. komisija je poudarila, da je nov zagon pristopnih pogajanj v interesu eU in turčije, s čimer bi zagotovili, da eU ostane merilo za reforme v turčiji. Svet se je leta 2013 dogovoril o odprtju enega poglavja, tj. poglavja 22 o regionalni politiki. Dne 16. decembra sta komisija in turčija podpisali sporazum o ponovnem sprejemu ter začeli dialog o liberalizaciji vizumskega režima eU-turčija. Da bi se podprl in dopolnil proces pristopnih pogajanj, je treba v okviru „pozitivne agende“ med drugim spodbujati uskladitev s pravnim redom eU na številnih področjih. Pogled na Carigrad v Turčiji. Črna gora pristopna pogajanja so se začela junija 2012. junija 2013 so se zaključili sestanki o analitičnem pregledu usklajenosti s pravnim redom eU. Dve pogajalski poglavji (poglavje 25 – Znanost in raziskave in poglavje 26 – izobraževanje in kultura) sta bili odprti in začasno zaprti. na medvladni konferenci decembra 2013 so bila odprta poglavji o pravni državi (23 – pravosodje in temeljne pravice ter 24 – pravica, svoboda in varnost) ter poglavja 5 – javna naročila, 6 – pravo gospodarskih družb in 20 – podjetniška in industrijska politika. 158 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Srbija Med evropsko unijo in Srbijo se je začelo novo obdobje odnosov. evropski svet se je junija odločil začeti pristopna pogajanja in Svet je decembra sprejel okvir za pogajanja s Srbijo. komisija je septembra začela analitični pregled usklajenosti s pravnim redom eU. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med eU in Srbijo je začel veljati 1. septembra. Srbija je sprejela pomembne ukrepe za normalizacijo svojih odnosov s kosovom. prav tako je dala ponoven zagon reformam in pozitivno prispevala k regionalnemu sodelovanju, vključno s krepitvijo stikov na visoki ravni s sosednjimi državami. Pogled na središče Beograda v Srbiji. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pristopni dialog na visoki ravni z evropsko komisijo, ki se je začel leta 2012, se je leta 2013 nadaljeval in bil gonilna sila za pospešitev reform. Sestanki so potekali aprila 2013. v skladu z zahtevo Sveta iz decembra 2012 je glede na morebitni sklep o začetku pristopnih pogajanj komisija aprila 2013 objavila poročilo (4), ki zajema oceno izvajanja reform v okviru pristopnega dialoga na visoki ravni in spodbujanja dobrih sosedskih odnosov. Zaradi premajhnega napredka pri izvajanju političnega sporazuma, ki so ga 1. marca sklenile glavne politične stranke in katerega namen je bil obravnavanje politične krize, ki so jo povzročili dogodki v nacionalnem parlamentu 24. decembra 2012, Svet junija 2013 ni zavzel stališča o neizvedenih priporočilih komisije (5). Decembra se je v veliki meri strinjal z oceno komisije, da so politična merila izpolnjena v zadostni meri, upošteval priporočilo komisije o začetku pogajanj in sporočil, da bo to vprašanje ponovno obravnaval leta 2014 na podlagi novih informacijah komisije. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v S v e t U Albanija albanija je sprejela ključne ukrepe, opredeljene na področju pravne države, reforme javne uprave in poslovnika parlamenta, ter napredovala v smeri izpolnitve dvanajstih ključnih prednostnih nalog iz mnenja iz leta 2010 (6). poleg tega je albanija dobro izvedla parlamentarne volitve. komisija je oktobra potrdila doseženi napredek in Svetu priporočila, naj albaniji dodeli status države kandidatke pod pogojem, da bo še naprej sprejemala ukrepe v zvezi z bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji. poleg tega je komisija opredelila pet ključnih prednostnih nalog za začetek pristopnih pogajanj in izrazila pripravljenost, da podpre prizadevanja albanije za njihovo izpolnitev s sodelovanjem v dialogu na visoki ravni. Bosna in Hercegovina napredek Bosne in Hercegovine pri izpolnjevanju københavnskih političnih meril in zahtev v okviru načrta za začetek veljavnosti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in za verodostojno prošnjo za članstvo je bil omejen. Država se mora nujno posvetiti izvajanju programa eU. najpomembnejši korak naprej je sprememba ustave Bosne in Hercegovine za odpravo neskladij z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Do zdaj je bil pri vzpostavljanju bolj funkcionalnih, usklajenih in trajnih institucionalnih struktur dosežen le skromen napredek. eU še vedno sodeluje z Bosno in Hercegovino z uporabo vseh razpoložljivih instrumentov. Svet je decembra izrazil svojo zaskrbljenost nad omejenim napredkom pri približevanju eU zaradi pomanjkanja politične volje političnih voditeljev Bosne in Hercegovine, kar je tudi privedlo do izgube precejšnjega zneska sredstev instrumenta za predpristopno pomoč za to državo za leto 2013. Kosovo Svet je konec junija odobril začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s kosovom, ki jih je komisija začela oktobra 2013. Svet je pogajanja odobril po objavi skupnega poročila komisije in visoke predstavnice/podpredsednice v aprilu (7), v katerem je bilo potrjeno, da je kosovo obravnavalo ključne prednostne naloge, opredeljene v študiji izvedljivosti komisije iz leta 2012, in je še naprej konstruktivno sodelovalo v dialogu s Srbijo, katerega mediator je eU. komisija je aprila izdala priporočilo Svetu, naj podpiše in sklene okvirni sporazum, ki bi kosovu omogočil sodelovanje v programih eU (8). Dne 16. oktobra je izdala poročilo o napredku kosova (9). v njem je bil potrjen napredek kosova pri normalizaciji odnosov s Srbijo, zlasti prvi sporazum o načelih, ki je bil sklenjen aprila. v poročilu je bil naveden tudi nadaljnji napredek kosova na področju vprašanj evropskega povezovanja. vendar mora obravnavati še veliko pomembnih izzivov, zlasti na področju pravne države, reforme javne uprave, reforme volilnega sistema, povezovanja skupnosti in gospodarstva. od septembra do decembra sta potekala dva kroga pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. Svet je v svojih sklepih iz decembra 2013 (10) upošteval namen komisije, da navedena pogajanja zaključi v letu 2014. 159 160 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Dialog med Beogradom in Prištino Srbija in kosovo sta aktivno in konstruktivno sodelovala v dialogu, ki ga je moderirala visoka predstavnica/podpredsednica. Do zdaj je bilo organiziranih dvajset srečanj predsednikov vlad. na podlagi teh razprav je bil sklenjen „prvi sporazum o načelih normalizacije odnosov“, ki je bil maja dopolnjen s celovitim načrtom izvajanja z jasnim časovnim okvirom do konca leta 2013. ta pomemben dosežek je pomenil temeljno spremembo v odnosih med obema stranema, ki sta septembra sklenili tudi sporazuma o energetiki in telekomunikacijah. Drugi sporazumi, ki so bili do zdaj sklenjeni v okviru dialoga, se izvajajo še naprej. visoka predstavnica/podpredsednica je v svojem poročilu Svetu z dne 16. decembra poudarila, da so bili izvedeni praktično vsi elementi sporazuma iz aprila. Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Komisije Catherine Ashton s srbskim predsednikom vlade Ivico Dačićem na levi in kosovskim predsednikom vlade Hashimom Thaçijem v Bruslju v Belgiji. Regionalno sodelovanje regionalno sodelovanje je s sprejetjem kosova kot polnopravne članice upravnega odbora Sveta za regionalno sodelovanje in regionalne šole za javno upravo februarja oz. decembra postalo bolj vključujoče. Hkrati pa se je z odpovedjo vrha procesa sodelovanja v jugovzhodni evropi v ohridu (nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) junija pokazalo, da je potreben nadaljnji napredek. Države zahodnega Balkana so sprejele strategijo jugovzhodna evropa 2020, katere cilj je ustanoviti en milijon novih delovnih mest v regiji do leta 2020. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v 161 S v e t U Strateška partnerstva Sodelovanje s strateškimi partnerji Združene države odnos med eU in Združenimi državami se je še naprej krepil z začetkom pogajanj o prelomnem novem sporazumu, tj. čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe, junija 2013 (glej poglavje 3). Komisar za trgovino Karel De Gucht (drugi z leve) je sodeloval na prireditvi čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb na Škotskem. Prav tako se je pridružil škotskemu prvemu ministru Alexu Salmondu (drugi z desne) in drugim organizatorjem pokala Ryder Cup na slovesnosti ob pripravi naslednjega pokala Ryder Cup. razkritje nadzornih dejavnosti agencije za nacionalno varnost (nSa) je privedlo do vzpostavitve ad hoc delovne skupine med eU in Združenimi državami o varstvu podatkov za razjasnitev pravne podlage, zaščitnih ukrepov in nadzora, ki se uporabljajo za te nadzorne programe. ob priznavanju ključnega pomena partnerstva eU-Združene države za varnost v evropi in zunaj nje je eU Združenim državam izrazila svoje pomisleke in priporočila glede pravic do varstva podatkov državljanov eU. tako kot njen predhodnik je tudi visoka predstavnica/podpredsednica razvila učinkovito in uspešno sodelovanje z državnim sekretarjem Združenih držav johnom kerryjem, ki je omogočilo tesno in intenzivno sodelovanje med eU in Združenimi državami glede številnih vprašanj zunanje in varnostne politike v evropskem sosedstvu in zunaj njega. Kanada odnosi med eU in kanado so z napovedjo dogovora o zaključku celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma oktobra 2013 dosegli ključno točko. Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum bo še bolj okrepil dvostransko trgovino in naložbene tokove. politični dogovor o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu ustvarja prave pogoje za hiter zaključek pogajanj o strateškem sporazumu o partnerstvu, ki bo zagotovil splošni okvir za odnose med eU in kanado. Strateški sporazum o partnerstvu bo formaliziral skupne vrednote eU in kanade in njegov namen bo napredek pri odnosih s poglobitvijo in okrepitvijo povezav na številnih področjih dvostranskega sodelovanja. Državni sekretar ZDA John Kerry se je sestal z visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednico Komisije Catherine Ashton v okviru 68. generalne skupščine ZN v New Yorku v Združenih državah Amerike. 162 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Rusija eU je še naprej sodelovala z rusijo kot z nepogrešljivo, čeprav pogosto zahtevno partnerico. kolegij komisarjev je marca obiskal rusko vlado, pri čemer so uspešni rezultati tega obiska ponovno spodbudili sodelovanje med eU in rusijo na veliko različnih področjih ter privedli tudi do formalnih dialogov na novih področjih. eU in rusija sta podpisali energetski načrt za leto 2050, kar je pomemben korak pri sodelovanju na področju energetike. junija 2013 je v jekaterinburgu potekal 31. vrh eU-rusija. obe strani sta potrdili odločenost, da bosta še naprej razvijali sodelovanje eU-rusija, zlasti v povezavi z interesom rusije za modernizacijo, vendar pa se je pokazalo tudi, da še vedno ostajajo razlike, ki jih je treba še obravnavati. Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, ruski predsednik Vladimir Putin in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy (od leve proti desni) na 31. vrhunskem srečanju med EU in Rusijo v Jekaterinburgu v Rusiji. eU je pozorno spremljala razvoj določenih dogodkov na področju notranjih razmer v rusiji, ki so vključevali dodatne ukrepe za omejevanje civilne družbe in ustrahovanje opozicije. eU je izrazila zaskrbljenost v zvezi s tem javno in v političnem dialogu, tudi na najvišji ravni. amnestija, ki je bila odobrena v nekaterih emblematičnih primerih na področju človekovih pravic, in izpustitev Mihaila Hodorkovskega proti koncu leta sta pomenili dobrodošel napredek, vendar je še vedno treba obravnavati sistemska vprašanja pravne države. Kitajska leto 2013 sta zaznamovala menjava kitajskega vodstva in 10. obletnica celovitega strateškega partnerstva med eU in kitajsko. eU je uspešno vzpostavila povezave z novo kitajsko upravo in pripravila temelje za odnose med eU in kitajsko v naslednjem desetletju. prvi korak je bil obisk visoke predstavnice/podpredsednice na kitajskem aprila, medtem ko je bil na novembrskem 16. vrhu eU-kitajska določen strateški program za sodelovanje eU-kitajska 2020, katerega cilj je celovito okrepljeno sodelovanje v prihodnjih letih. novi program se osredotoča predvsem na strateška vprašanja, naložbe, inovacije, urbanizacijo, podnebne spremembe in varstvo okolja, izmenjave med ljudmi ter obrambne in varnostne zadeve. Med vrhom sta v pekingu potekala pomemben forum o urbanizaciji in razstava, ki so se ju udeležili župani mest obeh strani. Človekove pravice so še vedno na vrhu programa eU v zvezi s kitajsko. Zadnji krog dialoga o človekovih pravicah je potekal junija. posebni predstavnik eU za človekove pravice Stavros lambrinidis je septembra obiskal kitajsko in tudi tibet. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v S v e t U Japonska kar zadeva japonsko, so leto 2013 zaznamovala vzporedna pogajanja, ki so se začela marca, o okvirnem sporazumu, ki zajema politična, sektorska in globalna vprašanja, ter o sporazumu o prosti trgovini. na podlagi tega se lahko bistveno spremenita raven in intenzivnost sodelovanja med stranema, pri čemer se pričakujejo znatne vzajemne koristi. 21. vrh eU-japonska, ki je potekal novembra v tokiu, je voditeljem ponudil priložnost za utrditev njihove trdne zavezanosti hitri sklenitvi teh velikopoteznih sporazumov ter za zagotovitev političnega zagona sodelovanju v zvezi z različnimi vprašanji, kot so znanost in tehnologija, pripravljenost na nesreče in vprašanja regionalne varnosti. Južna Koreja eU in južna koreja sta leta 2013 praznovali 50. obletnico diplomatskih odnosov in si skupaj prizadevali za utrditev njunega strateškega partnerstva, osnovanega na podlagi okvirnega sporazuma in sporazuma o prosti trgovini, ki sta bila podpisana leta 2010. na sedmem dvostranskem vrhu, ki je potekal novembra, je bila določena prihodnja usmeritev sodelovanja med eU in korejo v okviru nove uprave predsednice parkove. Indija eU in indija sta še naprej tesno sodelovali, da bi okrepili gospodarsko, politično in sektorsko razsežnost njunih odnosov, pri čemer sta povečali svoja prizadevanja za zaključek pogajanj o sporazumu o prosti trgovini. vendar se je septembra 2013 z začetkom volilne kampanje v indiji nadaljnji napredek na tem področju začasno ustavil. Brazilija na šestem vrhu eU-Brazilija (januarja v Braziliji) sta obe strani potrdili zadovoljstvo v zvezi z delom, opravljenim v okviru več kot 30 dialogov, ki potekajo na področjih skupnega interesa. obe strani sta potrdili pripravljenost za nadaljnjo krepitev strateškega partnerstva, zlasti na področjih kot so znanost, tehnologija in inovacije, izobraževanje, podnebne spremembe, energetika, trajnostni razvoj in razvojni cilji tisočletja ter človekove pravice in zadeve Zn. 163 164 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Mehika Za Mehiko in eU se je leto začelo s srečanjem predsednika evropskega sveta Hermana van rompuyja in predsednika evropske komisije joséja Manuela Barrosa z novim mehiškim predsednikom enriquejem peño nietom ob robu vrha eU-Skupnost latinskoameriških in karibskih držav v Santiagu v Čilu. po potrditvi odličnega dvostranskega odnosa so se predsedniki dogovorili o ustanovitvi delovne skupine za analizo obsega in možnosti posodobitve splošnega sporazuma med eU in Mehiko. oktobra se je sestala delovna skupina, da bi raziskala možnosti za posodobitev trgovinskega stebra sporazuma (11). Za leto 2014 se pripravljajo srečanja za popoln pregled vseh treh stebrov sporazuma – političnega dialoga, sodelovanja in trgovine. Južna Afrika julija je v pretorii potekal šesti letni vrh eU-južna afrika. to leto je vrh potekal na mednarodni dan nelsona Mandele, kar je za predsednika van rompuya in predsednika Barrosa pomenilo priložnost za počastitev njegove zapuščine s skupno udeležbo na tradicionalnem 67-minutnem družbeno koristnem delu (ena minuta za vsako leto Mandelovega prizadevanja). predsednika van rompuy in Barroso sta se udeležila tudi državne spominske slovesnosti za nelsona Mandelo 10. decembra 2013 v Sowetu. Partnerstvo EU-Afrika – praznovanje 50. obletnice Afriške unije in priprave na vrh EU-Afrika, predviden v letu 2014 na kontinentalni ravni je glavna partnerica eU v afriki afriška unija (aU), ki je maja 2013 praznovala 50. obletnico. odnosi med afriko in eU so oblikovani v okviru skupne strategije eU-afrika. S skupno strategijo eU-afrika se je začelo novo obdobje odnosov med eU in afriko z opredelitvijo skupne vizije enakopravnega partnerstva, ki zajema doseganje koristi za obe strani z okrepljenim dvostranskim sodelovanjem glede gospodarskih in političnih vprašanj, s skupnim prizadevanjem na mednarodni ravni za reševanje globalnih izzivov in več medosebnimi stiki. Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso se je v Addis Abebi v Etiopiji udeležil praznovanja 50. obletnice ustanovitve Organizacije afriške enotnosti. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v S v e t U Regionalne politike Bližnji vzhod in Zaliv Mirovni proces na Bližnjem vzhodu v zvezi z mirovnim procesom na Bližnjem vzhodu je bila v sklepih Sveta, sprejetih decembra 2012 (12) in julija 2013 (13), ponovno potrjena zavezanost eU za rešitev s soobstojem dveh držav. eU je v celoti podprla nadaljevanje neposrednih pogajanj med izraelsko in palestinsko stranjo avgusta 2013. Decembra 2013 je bilo v sklepih Sveta (14) navedeno, da bo eU v okviru sporazuma o dokončnem statusu obema stranema zagotovila sveženj evropske politične, gospodarske in varnostne podpore, ki bo prvi takšne vrste. Sprejetje novega akcijskega načrta eU-palestina aprila 2013 je pomenilo nov mejnik v odnosih med eU in palestino. eU je kot glavna donatorica palestini še naprej podpirala vzpostavitev institucij in prizadevanja palestinske oblasti za reforme, visoka predstavnica/podpredsednica pa je 19. marca v Bruslju gostila srečanje donatorjev v okviru ad hoc povezovalnega odbora. napredek v odnosih med eU in izraelom se je pokazal z začetkom veljavnosti Sporazuma o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (januarja 2013) in s podpisom Sporazuma o odprtem nebu (junija 2013). komisija je julija objavila smernice o upravičenosti izraelskih subjektov in njihovih dejavnosti na ozemljih, ki jih izrael okupira od junija 1967, do nepovratnih sredstev, nagrad in finančnih instrumentov iz sredstev eU od leta 2014. novembra so se zaključila pogajanja o sodelovanju izraela v programu eU za raziskave in razvoj obzorje 2020. evropska služba za zunanje delovanje in službe komisije so nadaljevale svoje delo v zvezi z označevanjem porekla izdelkov iz naselbin. 165 166 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Arabski polotok, Iran in Irak Iran eU je še naprej v celoti zavezana iskanju diplomatske rešitve iranskega jedrskega vprašanja. v letu 2013 so se države skupine e3+3 (Francija, nemčija in Združeno kraljestvo ter kitajska, rusija in Združene države) pod vodstvom visoke predstavnice/ podpredsednice posvečale diplomatskim prizadevanjem za sporazum z iranom glede začetnih ukrepov, katerih cilj je doseči celovito, dogovorjeno in dolgoročno rešitev, ki bi vzpostavila mednarodno zaupanje v izključno miroljubno naravo iranskega jedrskega programa, ob spoštovanju legitimne pravice irana do miroljubne uporabe jedrske energije v skladu s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja ter ob doslednem upoštevanju resolucij varnostnega sveta Zn in Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (iaea). Iranski minister za zunanje zadeve Mohammad Javad Zarif ob prihodu na srečanje v Ženevi v Švici v okviru pogovorov med E3+3 in Iranom on iranskem jedrskem programu. izvolitev nove iranske vlade pod vodstvom predsednika Hassana rouhanija, za katero je značilen bolj konstruktiven pristop k pogovorom o jedrski energiji, je skupaj z diplomatsko zavezo in enotnostjo skupine e3+3, ki temelji na dvotirnem pristopu, privedla do začasnega sporazuma z iranom novembra v Ženevi. ta je znan kot skupni akcijski načrt in obe strani ga obravnavata kot prvi korak v smeri takšne rešitve. Sporazum vključuje prostovoljno zavezo irana, da prekine vrsto svojih jedrskih dejavnosti v zameno za omejeno odpravo sankcij in zavezo za opustitev izvajanja nadaljnjih sankcij. Za eU to pomeni opustitev nekaterih sankcijskih ukrepov, medtem ko se temeljne sankcije še naprej izvajajo. trenutno potekajo prizadevanja za dogovor o izvajanju ženevskega skupnega akcijskega načrta za čimprejšnji začetek izvajanja začetnih ukrepov za šestmesečno obdobje. Ustrezno izvajanje tega sporazuma bo ključnega pomena za dosego dolgoročne diplomatske rešitve. eU je ostajala zaskrbljena zaradi razmer na področju človekovih pravic v iranu. v javnih izjavah je obsodila zlasti veliko število usmrtitev (več kot 400 leta 2013) in nespoštovanje temeljnih svoboščin, kot so svoboda izražanja, zbiranja in veroizpovedi ali prepričanja, v iranu. Septembra je visoka predstavnica/podpredsednica pozdravila izpustitev dobitnice nagrade Saharova za leto 2012 nasrin Sotoudeh in drugih zapornikov vesti ter izrazila upanje, da bo ta pozitivni korak vodil v izboljšanje položaja človekovih pravic v iranu v okviru nove vlade. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v S v e t U Irak eU in irak sta začela izvajati sporazum o partnerstvu in sodelovanju na podlagi začasne uporabe tistih delov, ki se nanašajo na trgovinsko in sektorsko sodelovanje. organizirana so bila srečanja treh pododborov, tj. pododbora za energetiko, trgovino in zadeve, povezane s trgovino, ter človekove pravice, ki so bila priložnost za osredotočene in odprte razprave o vrsti prednostnih področij in ukrepov. novembra je v Bagdadu potekalo tudi prvo srečanje odbora za sodelovanje za pregled napredka pri izvajanju in določitev prihodnjega programa. visoka predstavnica/podpredsednica je junija obiskala irak, da bi se udeležila razprav o načinih obravnavanja vedno hujšega sektaškega nasilja in spodbudila dvostransko sodelovanje. Jemen eU je v celoti podprla proces nacionalnega dialoga, ki se je začel marca, v tesnem sodelovanju z državami članicami in širšo mednarodno skupnostjo. Svet je oktobra v svojih sklepih (15) podprl proces in ponovil, da je potreben nadaljnji napredek, hkrati pa je izrazil zaskrbljenost nad sabotiranjem, ki zaustavlja proces. Srednja Azija eU je leta 2013 še naprej krepila odnose s srednjeazijskimi državami (kazahstanom, kirgizistanom, tadžikistanom, turkmenistanom in Uzbekistanom) na podlagi strategije eU za srednjo azijo in pregleda strategije ter poročila o napredku. Sodelovanje se je nadalje razvijalo, zlasti na področjih regionalne pobude, ki zajemajo izobraževanje, pravno državo in okolje/vodo ter energetiko, spodbujanje človekovih pravic in boj proti prometu s prepovedanimi drogami. prvi dialog na visoki ravni med eU in srednjo azijo o varnosti, ki so se ga udeležili namestniki zunanjih ministrov, je potekal junija v Bruslju in je odražal povečanje pomembnosti varnostnih vprašanj v odnosih. novembra je bil sklenjen revidirani akcijski načrt na področju drog med eU in srednjo azijo, kar so podprli ministri na ministrskem srečanju eU-srednja azija 20. novembra v Bruslju. 167 168 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Azija in Pacifik leto 2013 je bilo leto konsolidacije odnosov eU z azijskimi in pacifiškimi partnericami. v okviru vrste sprememb vodstev v več državah je bil cilj eU ponovno utrditi sodelovanje s štirimi azijskimi strateškimi partnericami (indijo, japonsko, južno korejo in kitajsko). Hkrati je eU še naprej igrala svojo vlogo pri podpori stabilnosti in varnosti v regiji. Dialog na visoki ravni in redni politični dialog ter pomoč, dodeljena azijsko-pacifiški regiji, so ostali zelo intenzivni. Začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu med eU in pacifiško regijo s papuo novo gvinejo se je nadalje izvajal in pogovori z vsemi državami akp v pacifiški regiji so se nadaljevali. Azijsko-evropsko srečanje proces azijsko-evropskega srečanja (aSeM) je bil leta 2013 osredotočen na notranje utrjevanje za povečanje učinkovitosti. na 11. zasedanju zunanjih ministrov aSeM, ki je potekalo novembra v new Delhiju, sta imeli evropa in azija priložnost za odkrit dialog o ključnih strateških vprašanjih, med katerimi so bila visoko na dnevnem redu finančna in gospodarska vprašanja ter netradicionalni varnostni izzivi. Združenje držav jugovzhodne Azije Sodelovanje med eU in Združenjem držav jugovzhodne azije (aSean) se je leta 2013 dodatno okrepilo z izvajanjem brunejskega akcijskega načrta za obdobje 2013–2017. prizadevanje za bolj ambiciozno politično partnerstvo med eU in aSean, več obiskov in srečanj na visoki ravni potrjujejo pozitivni zagon. aSean in eU sta skupaj z drugimi partnerji v okviru regionalnega foruma aSean (arF) nadalje obravnavala vprašanja skupnega interesa na področju regionalne in mednarodne varnosti. visoka predstavnica/podpredsednica se je udeležila 20. srečanja ministrov arF v Bruneju (julija), na katerem je opredelila stališče eU glede narave glavnih varnostnih izzivov, s katerimi se spopada regija, ter glede potrebe po celovitih in na pravilih temelječih rešitvah. ponovno je poudarila tudi željo eU, da se udeleži vzhodnoazijskega vrha. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v 169 S v e t U Mjanmar/Burma eU je v letu 2013 še naprej spodbujala in podpirala potekajoči prehod v Mjanmaru/ Burmi. Skupna izjava predsednikov van rompuya, Barrosa ter U theina Seina, ki je bila objavljena, ko je slednji marca obiskal Bruselj, predstavlja pomemben mejnik v odnosih med eU in Mjanmarom/Burmo, saj opredeljuje vizijo za vzpostavitev trajnega partnerstva ter prispevanje k načrtom za demokratizacijo, nacionalno spravo in ekonomsko liberalizacijo. ob priznavanju pozitivnih sprememb, ki potekajo, in v pričakovanju, da se bodo nadaljevale, je eU aprila ukinila vse sankcije proti Mjanmaru/Burmi, razen embarga na orožje. poleg tega je eU julija ponovno vzpostavila trgovinske preferenciale splošnega sistema preferencialov za Mjanmar/Burmo, po prizadevanju te države za izboljšanje političnega, socialnega in delovnega okolja (16). julija so se zunanji ministri eU dogovorili o celovitem okviru eU za Mjanmar/Burmo, ki določa cilje in prednostne naloge eU in držav članic za vzpostavitev trajnega partnerstva in spodbujanje tesnejšega sodelovanja. gre za skupno prizadevanje, ki vključuje ukrepe s strani držav članic eU in institucij eU za podpiranje miru, demokracije, razvoja in trgovine. Burmanska političarka in dobitnica nagrade Saharova leta 1990 Daw Aung San Suu Kyi z visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednico Komisije Catherine Ashton v prostorih Evropskega parlamenta v Strasbourgu v Franciji. od 13. do 15. novembra se je v Yangonu in najpjidavu sestala projektna skupina eU-Mjanmar/Burma, ki je združila širok izbor virov eU (političnih, razvojnih in poslovnih). Cilj projektne skupine eU-Mjanmar/Burma je zagotoviti celovito podporo eU za prehod Mjanmara/Burme z uporabo celotnega izbora virov eU. projektna skupina bo delovala kot glavni vir udejanjanja načrta za izgraditev trajnega partnerstva eU-Mjanmar/Burma, kot je bilo navedeno v skupni izjavi treh predsednikov z dne 5. marca, in bo ukrepala v skladu z določbami iz sklepov Sveta iz aprila 2013 (17). eU je nadgradila svojo diplomatsko navzočnost v državi z vzpostavitvijo delegacije s polnimi pooblastili v Yangonu leta 2013. 170 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Afganistan junijski sklepi Sveta (18) so potrdili dolgoročno zavezanost eU in njenih držav članic podpori afganistanu v času prehoda in desetletju preobrazbe. Svet je maja podaljšal mandat misije eUpol afghanistan za podporo civilne policije in pravne države do 31. decembra 2014. eU je leta 2013 sprejela obveznosti v višini 196,5 milijona eUr za podporo lokalnega razvoja in upravljanja, verodostojnih in preglednih volitev, regionalnega sodelovanja afganistana s sosednjimi državami, razvoja kmetijstva in policije. Pakistan eU je tesno sodelovala s pakistanom, da bi podprla trenutno reformo volilnega sistema v državi. Za splošne volitve v pakistanu maja 2013 je bila na terenu vzpostavljena misija eU za opazovanje volitev pod vodstvom glavnega opazovalca in poslanca ep Michaela gahlerja. Svet je rezultate teh prelomnih pakistanskih volitev pozdravil kot znamenje krepitve demokracije s prvim prehodom v zgodovini države od ene civilne vlade do druge. Severna Koreja eU je tesno sodelovala z mednarodno skupnostjo in glavnimi regionalnimi akterji, da bi preprečila nadaljnji razvoj nezakonitega programa Severne koreje za balistične izstrelke in jedrskega programa. v skladu s soglasnimi resolucijami vS Zn je eU aprila sprejela nove omejevalne ukrepe. eU je še naprej sodelovala s ključnimi akterji, da bi spodbujala miroljubno in trajno rešitev za jedrsko razorožitev korejskega polotoka in ponovni začetek pogovorov na verodostojni podlagi. eU ni spremenila svoje politike kritičnega sodelovanju s Severno korejo, vendar je bil neposredni dialog v letu 2013 oviran zaradi poslabšanja položaja na polotoku v prvi polovici leta. eU je še naprej veliko pozornosti namenjala zelo resnim razmeram na področju človekovih pravic v državi in podprla ustanovitev preiskovalne komisije Zn za preiskavo kršitev človekovih pravic v Severni koreji. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v S v e t U Latinska Amerika in Karibi Strateško partnerstvo med eU ter latinsko ameriko in karibi je kot celota strukturirano v okviru dvoletnih srečanj na vrhu in skupnega akcijskega načrta, ki je bil sprejet leta 2010. Dne 26. in 27. januarja je v Santiagu v Čilu potekal sedmi dvoregionalni vrh na temo „Zavezništvo za trajnostni razvoj: spodbujanje naložb v socialno in okoljsko kakovost“. to je bilo prvo zasedanje vrha s Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav in je pomenilo novo fazo dvoregionalnih odnosov. voditelji so sprejeli politično izjavo in razširili obstoječi akcijski načrt, da bi uvedli dve novi področji ukrepanja: enakost med spoloma in naložbe. Zelo dobri dvostranski odnosi z andskimi državami so se odražali s številnimi obiski na visoki ravni, vključno z obiskom visoke predstavnice/podpredsednice v Čilu in peruju ter predsednika Barrosa v kolumbiji. Marca oz. avgusta 2013 je začel začasno veljati velikopotezni in celoviti večstranski trgovinski sporazum, sklenjen s perujem in kolumbijo leta 2012. ta trgovinski sporazum še naprej spodbuja odnose s kolumbijo in perujem. pričakuje se, da bo omogočil prihranek pri tarifah za izvoznike v višini več kot 500 milijonov eUr letno in še večji dobiček z oblikovanjem stabilnega okvira za trgovino in naložbe. Afrika politične prednostne naloge eU v zvezi z afriko na področju politike in varnosti, tj. spodbujanje miru, demokracije in stabilnosti, so bile vedno bolj uravnotežene s prizadevanji v zvezi z gospodarskimi in globalnimi vprašanji, na primer na področjih trgovine in naložb ter podnebnih sprememb. eU si je prizadevala za vzpostavitev političnih odnosov z afriško unijo, gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav (ecowas) in južnoafriško razvojno skupnostjo (SaDC) ter tesnejših gospodarskih povezav z vzhodnoafriško skupnostjo (eaC) in ecowas. Sodelovala je pri iskanju rešitev za politične težave v nekaterih državah (gvineja, gvineja Bissau, Madagaskar in Zimbabve) v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja. poleg tega je v gvinejo, kenijo in Mali napotila misije za opazovanje volitev, v Džibuti, gvinejo Bissau in ruando pa strokovne misije za volitve ter zagotovila pomoč pri volilnih postopkih v Burkini Faso, Demokratični republiki kongo, keniji, na komorih, v libiji, na Madagaskarju, v Malaviju, Maliju, Sierri leone, tuniziji, Zambiji in Zimbabveju, mreži južnoafriške razvojne skupnosti za podporo volitvam pa pomoč pri preprečevanju volilnega nasilja v državah južne afrike. eU in štiri države vzhodne in južne afrike (eSa) (Zimbabve ter države indijskega oceana Madagaskar, Mauritius in Sejšeli) so sprejele ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazuma o gospodarskem partnerstvu v letu 2013, medtem ko so se pogajanja z drugimi podsaharskimi afriškimi regijami nadaljevala, vključno z dvema obiskoma komisarja za trgovino karla De guchta. 171 172 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Razvoj Izvajanje agende za spremembe eU si je leta 2013 prizadevala za izvajanje političnih priporočil iz agende za spremembe (19). od samega začetka postopka načrtovanja prihodnjih finančnih instrumentov (za obdobje 2014–2020) so bile delegacijam in službam eU s smernicami za načrtovanje predložena jasna navodila, naj začnejo v praksi izvajati razlikovanje, koncentracijo in skupni pristop eU. eU bo v svojem zunanjem sodelovanju v naslednjem večletnem finančnem okviru tudi povečala uporabo inovativnih finančnih instrumentov. organiziran je bil temeljit pregled nacionalnega načrtovanja za zagotovitev, da je ukrepanje eU osredotočeno na največ tri sektorje in da so ti ciljni sektorji del političnih prednostnih nalog, opredeljenih v agendi za spremembe, ki so človekove pravice, demokracija in drugi vidiki dobrega upravljanja ter podpora za trajnostno in vključujočo rast. projekti za skupno načrtovanje z državami članicami eU in drugimi donatorji so se začeli izvajati v več kot 40 državah. Komisar Andris Piebalgs med obiskom v Boliviji, v podporo projektu, ki ga je financirala EU za spodbuditev alternativnih oblik kmetijstva, ki bi nadomestile pridelavo koke. Sporočila o razvojnem okviru po letu 2015 leto 2013 je bilo pomembno za oblikovanje evropskega stališča glede razvojnega okvira po letu 2015. po javnem posvetovanju poleti 2012 je komisija februarja 2013 objavila prvi strateški dokument o obdobju po letu 2015 (20). Dokument zagovarja en sam splošen okvir za obdobje po letu 2015, ki bi združeval razvojne (proces doseganja razvojnih ciljev tisočletja) in okoljske (proces rio+20, vključno z oblikovanjem ciljev trajnostnega razvoja) vidike. aprila 2013 je bilo objavljeno evropsko poročilo o razvoju „obdobje po letu 2015: globalni ukrepi za vključujočo in trajnostno prihodnost“ (21), ki je bilo zatem predstavljeno na številnih forumih. Ministri za razvoj in okolje so maja in junija 2013 podprli sklepe Sveta o splošni agendi za obdobje po letu 2015 (22), ki jih je pozneje, 25. junija 2013, sprejel Svet za splošne zadeve. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v S v e t U Partnerstvo AKP-EU eU in skupina afriških, karibskih in pacifiških držav (akp) sta se junija 2013 dogovorili, da bosta odobrili prošnjo Somalije za pristop k partnerskemu sporazumu eU-akp in ji do zaključka pristopnega procesa dodelili status opazovalke. Somalija bo tako postala 79. država akp, ki bo podpisala Sporazum iz Cotonouja. Afrika Somalija in Afriški rog – nov dogovor za Somalijo eU je že dolgoletna partnerica Somalije, ki je za za kritje osnovnih potreb somalijskih prebivalcev in izboljšanje varnosti v državi od leta 2008 zagotovila več kot 1,2 milijarde eUr pomoči. 16. septembra 2013 je bil na precedenčni konferenci eU-Somalija v Bruslju podprt nov sporazum za Somalijo, zagotovljene pa je bilo tudi 1,6 milijarde eUr dodatne pomoči (vključno s 650 milijoni eUr neposredno od eU) za najnujnejše prednostne naloge za obnovo somalijske države v obdobju 2013–2016. Proračunska podpora v nestabilnih razmerah: pogodbe o podpori za konsolidacijo države v Slonokoščeni obali in Maliju Maja je bila podpisana pogodba o podpori za konsolidacijo države za Mali v višini 225 milijonov eUr kot del svežnja pomoči v višini 523,9 milijona eUr, ki ga je napovedala evropska komisija na mednarodni konferenci donatorjev „Skupaj za nov Mali“. ta proračunska podpora vladi pomaga pri zagotavljanju osnovnih storitev in ponovni vzpostavitvi pravne države za celotno prebivalstvo. pogodba o podpori za konsolidacijo države za Slonokoščeno obalo v višini 115 milijonov eUr je ključni element splošne strategije eU za stabilizacijo države, ponovno vzpostavitev državne oblasti in spodbujanje vključujoče rasti. najopaznejša dosedanja dosežka sta pravilno delovanje vseh sodišč prve stopnje v državi, kjer potekajo obravnave v civilnih in kazenskih zadevah, in pravilno delovanje 90 % policijskih postaj v državi. 173 174 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Latinska Amerika in Karibi komisija je leta 2013 na ravni celine nadaljevala izvajanje regionalnih programov v latinski ameriki in na karibih, ki zajemajo predvsem trajnostni razvoj, visokošolsko izobraževanje, socialni in gospodarski razvoj ter vprašanja v zvezi z varnostjo, drogami in migracijo. Program regionalne pomoči AL-Invest DOLGA ZGODOVINA USPEHA Program AL-Invest je od leta 1994 do četrte faze leta 2013 ustvaril medregionalno trgovanje in naložbe v vrednosti več kot 500 milijonov EUR. EU je v tem obdobju za AL-Invest sprejela obveznosti v skupnem znesku 144 milijonov EUR. leta 2013 se je zaključila četrta faza emblematičnega programa eU za spodbujanje malih in srednjih podjetij (MSp) v latinski ameriki al-invest. program al-invest je v sodelovanju z evropskimi partnerji pospešil internacionalizacijo MSp v latinski ameriki. S prispevkom eU v višini 50 milijonov eUr v končni (četrti) fazi programa v obdobju 2009–2013 je bistveno prispeval k močni gospodarski rasti v latinski ameriki. Sklad za spodbujanje naložb v Latinski Ameriki (LAIF): hidroelektrarna „5 de Noviembre“ v El Salvadorju. Kombiniranje instrumentov v regiji leta 2013 je bil sklad za spodbujanje naložb v latinski ameriki (laiF) utrjen kot učinkovit instrument za kombiniranje subvencij in posojil, zlasti za velike infrastrukturne projekte. laiF ustvarja močen učinek finančnega vzvoda, tj. dodatna sredstva usmerja na področja, ki so strateško pomembna za razvoj. v obdobju 2009–2013 je za 25 projektov v latinski ameriki zagotovil več kot 5 milijard eUr, od katerih je eU skupaj prispevala 192,15 milijona eUr. karibski sklad za naložbe je bil uradno vzpostavljen 22. marca 2013 na Barbadosu. namen tega sklada z začetnim proračunom v višini 40 milijonov eUr je zagotoviti financiranje s finančnimi vzvodi na podlagi kombiniranja subvencij in posojil za razvoj sektorja infrastrukture in zasebnega sektorja v karibskih državah. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v 175 S v e t U Hrana in prehrana eU je na področju prehranske in hranilne varnosti ter razvoja kmetijstva največja donatorica na svetovni ravni, pri čemer vsako leto za prehransko in hranilno varnost nameni najmanj 1 milijardo eUr (kar ne zajema nujne pomoči v hrani v okviru odzivov na krize). podpora eU je namenjena boju proti podhranjenosti, povečanju razpoložljivosti hrane in izboljšanju dostopa do hrane za ljudi, ki so na robu lakote. Marca 2013 je komisija sprejela sporočilo „krepitev prehrane mater in otrok v zunanji pomoči“ (23), ki ga je Svet potrdil maja. ključni element sporočila je zavezanost podpori partnerskim državam pri zmanjšanju števila otrok, ki so mlajši od pet let in ki so zaostali v razvoju, za vsaj 7 milijonov do leta 2025. pričakuje se, da bo do prve polovice leta 2014 dokončan prehranski akcijski načrt z opisom ukrepov, ki jih je treba sprejeti za dosego tega cilja. Kmetijski projekt v Keniji, financiran s sredstvi EU. leta 2013 je bila izdana tudi končna ocena izvajanja instrumenta za hrano v višini 1 milijarde eUr. ta instrument je dosegel skupno 59 milijonov ljudi, predvsem malih kmetov, z učinki prelivanja na dodatnih 93 milijonov. Mednarodna skupnost je leta 2013 priznala dejavnosti eU na področju prehranske varnosti, ko je bila komisija izbrana za skupno dobitnico prve nagrade jacquesa Dioufa. ta nagrada pomeni priznanje, da je eU prva od pomembnejših donatorjev, ki je pomagala prekiniti več kot 40-letno težnjo zapostavljanja kmetijstva in prehranske varnosti v političnem programu. prizadevanja eU so pomagala, da sta se trajnostni razvoj kmetijstva ter prehranska in hranilna varnost uvrstila na vrh svetovnega razvojnega programa. 176 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Odzivanje na humanitarne krize in izredne razmere Humanitarna pomoč po vsem svetu narašča pogostost, kompleksnost in resnost naravnih nesreč, ki jih otežujejo izzivi, kot so podnebne spremembe, hitra urbanizacija in nerazvitost. Zaskrbljujoče so tudi globalne težnje oboroženih spopadov in dolgotrajnih kriz. eU je kot ena največjih svetovnih donatorjev humanitarne pomoči vse leto 2013 odločno obravnavala te izzive. nujna pomoč, ki jo zagotavlja komisija sama, je znašala več kot 1,3 milijarde eUr in je dosegla milijone ljudi v več kot 90 državah. Skupina humanitarnih strokovnjakov Generalnega direktorata za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO) je prva prispela v Ormoc in prav tako obiskala podeželska območja v južnem in vzhodnem zalivu Leyte na Filipinih. novembra 2013 je Filipine prizadel tropski tajfun Haiyan. tajfun, ki je bil med najhujšimi v zgodovini, je povzročil ogromno škodo, z več tisoč mrtvimi, okoli 4 milijone razseljenimi in več kot 14 milijonov prizadetimi ljudmi. v nekaj urah po nesreči so bile na najbolj prizadeta območja razporejene ekipe humanitarnih strokovnjakov in strokovnjakov s področja civilne zaščite eU, da bi ponudile dodatno nujno pomoč in ocenile najnujnejše potrebe. Za zagotovitev usklajenosti evropske nujne pomoči in olajšanje logistike je bil aktiviran mehanizem eU na področju civilne zaščite. eU in njene države članice so zagotovile znatno humanitarno pomoč in pomoč v naravi, ki presega 150 milijonov eUr v obdobju takoj po nesreči. komisija se je prav tako zavezala za pomoč pri srednjeročni sanaciji, s čimer bo prebivalstvu pomagala pri prizadevanjih, da si ponovno uredi življenje. glede na ocene je v Siriji zaradi nasilja prizadetih 9,3 milijona ljudi, od katerih je skoraj polovica otrok, ki potrebujejo humanitarno pomoč. približno 6,5 milijona ljudi je notranje razseljenih, medtem ko število beguncev v sosednjih državah – več kot 2,3 milijona in še vedno narašča – izpostavlja kompleksno regionalno razsežnost nesreče. evropska pomoč dosega do 80 % prebivalcev, ki so prizadeti zaradi krize, ter zagotavlja konkretne in opazne rezultate s takojšnjim učinkom za tiste, ki jih je prizadela sirska kriza. evropska komisija je v letu 2013 sprostila dodatnih 350 milijonov eUr za humanitarno pomoč, s čimer se je skupni odziv eU od konca leta 2011 povečal na več kot 2 milijardi eUr. poleg tega je bila za sosednje države, ki gostijo sirske begunce, zagotovljena materialna pomoč (kot so reševalna vozila, grelniki, odeje in higienski svežnji). ta vključuje pomoč držav članic za Bolgarijo, v katero je čez leto prihajalo vedno več beguncev iz Sirije. Krepitev vodne infrastrukture v taborišču Zaatari v Jordaniji. v Sahelu si ranljiva gospodinjstva prizadevajo za okrevanje po resni krizi zaradi pomanjkanja hrane, ki je prizadela regijo leta 2012. razmere otežujejo oboroženi spopadi v Maliju, zaradi česar je skoraj 16 milijonov ljudi še vedno ogroženih zaradi pomanjkanja hrane, od katerih jih 8 milijonov potrebuje nujno pomoč v hrani. prednostna naloga leta 2013 je bilo tudi povečevanje odpornosti najbolj ranljivih skupnosti, da bi vzdržale prihodnje krize. v ta namen je komisija prevzela vlogo gonilne sile za uvedbo pobude agir-Sahel, ki vse deležnike združuje v prizadevanjih, da bi se v Sahelu v naslednjih 20 letih dosegel cilj „svet brez lakote“. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v 177 S v e t U eU je zavezana tudi pomoči žrtvam pozabljenih kriz po svetu, pri čemer približno 15 % proračuna za humanitarno pomoč namenja za potrebe ljudi, ki jih medijska pozornost in pozornost donatorjev v veliki meri zaobide. Srednjeafriška republika se spopada s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, katerim širša mednarodna skupnost že predolgo ne namenja svoje pozornosti. nasilje med skupnostmi se je proti koncu leta 2013 dramatično stopnjevalo, zaradi česar je več sto tisoč oseb v prestolnici Bangui in po vsej državi zapustilo svoje domove. komisija je Srednjeafriški republiki dodelila 39 milijonov eUr humanitarne pomoči in tako postala njena glavna donatorica. poleg tega je eU večkrat organizirala preskrbo po zraku, da bi pomagala pri prevozu humanitarne pomoči in osebja v varnostno zelo težavnih razmerah. tri leta po uničujočem potresu leta 2010 so humanitarne potrebe na Haitiju še vedno velike. eU ostaja v celoti zavezana in leta 2013 je povečala svojo humanitarno pomoč za 30,5 milijona eUr, da bi pomagala tistim, ki so zaradi potresa še vedno brez doma, žrtvam kolere in tistim, ki jih je močno prizadel hurikan Sandy. S pomočjo sredstev eU so humanitarne organizacije izvedle številne nujne ukrepe. Otroci miru EU: naložba Nobelove nagrade v prihodnost otroci so med najbolj ranljivimi žrtvami sporov. eU se je po prejetju nobelove nagrade za mir 2012 za dosežke na področju miru v evropi odločila, da bo denarno nagrado namenila za pomoč otrokom z vsega sveta, ki jim je onemogočeno odraščanje v miru. v kolumbiji se v korist otrok izvaja projekt, ki oboroženim skupinam preprečuje novačenje otrok. v južnem Sudanu se namenjajo sredstva za pomoč otrokom, da bi lahko po letih spopadov začeli nova življenja. v pakistanu pobuda eU v okviru nobelove nagrade podpira izobraževanje in zaščito otrok, ki so razseljeni zaradi spopadov. pobuda zagotavlja pomoč več kot 28 000 otrokom. eU je novembra 2013 potrdila svojo odločitev o nadaljnjem izvajanju pobude „otroci miru“ (24), pri čemer je napovedala dodatna sredstva za nove projekte v letu 2014. Komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva in predstavnik Unicefa v Pakistanu Dan Rohrmann predstavljata v Bruslju v Belgiji projekt, financiran s pobudo EU „Otroci miru“. 178 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 v vedno zahtevnejših humanitarnih razmerah je mednarodno sodelovanje bistvenega pomena. vse leto 2013 je eU na večstranskih forumih še naprej izražala svoje odločno stališče. eU namerava s prevzemom vodilne vloge v okviru programa za spremembe povečati skupni humanitarni odziv, in sicer z izboljšanjem globalnega usklajevanja, vodenja in odgovornosti. eU prek komisije v obdobju od julija 2013 do julija 2014 predseduje skupini za donatorsko podporo oCHa, pri čemer upošteva vodilo „skupno ukrepanje za tiste, ki potrebujejo pomoč“. ta skupina je pomemben mehanizem za posvetovanje z donatorji humanitarne pomoči v zvezi z dejavnostmi Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (oCHa). Civilna zaščita naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, teroristična dejanja ter tehnološke, radiološke in okoljske nesreče se lahko zgodijo kjer koli in kadar koli. v primeru takšnih nesreč je vloga mehanizma eU na področju civilne zaščite zagotoviti hiter in usklajen odziv za pomoč ljudem, ki jih prizadenejo nesreče, pri čemer uporablja strokovno znanje in zmogljivosti, ki so na voljo v Uniji. v primerih, kot je tropski tajfun Haiyan, ki je novembra razdejal Filipine, je imelo središče komisije za usklajevanje odzivanja v izrednih razmerah vodilno operativno vlogo v okviru odziva eU. to središče deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Ustanovljeno je bilo maja 2013 in z njim se je dodatno povečala zmogljivost eU za odzivanje na nesreče znotraj Unije in na svetovni ravni. Središče za usklajevanje odzivanja v izrednih razmerah zbira informacije o nesrečah v realnem času, spremlja nevarnosti in zagotavlja učinkovito usklajevanje posredovanj. na Filipinih je središče za usklajevanje odzivanja v izrednih razmerah pomagalo pri zagotavljanju osebja in materialne nujne pomoči več kot 20 sodelujočih držav ter podpiralo prevoz sredstev civilne zaščite v regijo. pomoč, ki je bila v letih 2012 in 2013 namenjena za boj proti gozdnim požarom v albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, grčiji in na portugalskem, ter pomoč, ki je bila namenjena beguncem v sosednjih državah Sirije, sta druga nedavna primera odzivanja v izrednih razmerah za pomoč ljudem v stiski v Uniji in zunaj nje. Mehanizem eU na področju civilne zaščite se je od ustanovitve leta 2001 odzval na več kot 180 nesreč po svetu. v mehanizmu sodelujejo vse države članice eU ter islandija, lihtenštajn, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in norveška. Delovanje je usmerjeno na področja, na katerih je skupni evropski pristop učinkovitejši od ločenih nacionalnih ukrepov. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v S v e t U Človekove pravice in demokracija Človekove pravice eU si je še naprej prizadevala, da bi človekove pravice in demokracijo postavila v središče svojih dejavnosti. pri izvajanju ukrepov v okviru akcijskega načrta eU na področju človekovih pravic in demokracije (25) je bil dosežen napredek, ki zajema predvsem končno vzpostavitev svetovne mreže kontaktnih točk za človekove pravice in demokracijo; napredek glede ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic; pristop k razvoju, ki temelji na pravicah; revidirane smernice o smrtni kazni; pravice otrok in žensk ter vzpostavitev smernic za lezbijke, geje, biseksualce, transseksualce in obojespolnike (skupino lgBti) ter smernic za svobodo veroizpovedi ali prepričanja. eU je vse leto še naprej aktivno podpirala organizacije civilne družbe, z več kot dvajsetimi državami pa so potekali tudi posebni dialogi o človekovih pravicah. posebni predstavnik eU za človekove pravice je poleg tega s svojim delom povečal skladnost in prepoznavnost človekovih pravic v zunanji politiki eU. eU je ostajala predan akter na področju človekovih pravic v okviru Zn in je prispevala k vzpostavitvi in zagovarjanju strogih standardov in mehanizmov za spodbujanje in varstvo človekovih pravic. eU je zlasti aktivno sodelovala pri delu Sveta za človekove pravice in generalne skupščine Zn (gS Zn) ter predložila več pobud v zvezi s problematičnimi državami ter pomembnimi tematskimi vprašanji. 179 180 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Podpora demokracije in demokratizacije leta 2013 je eU še naprej podpirala volilne postopke po vsem svetu z napotitvami misij za opazovanje volitev in misij strokovnjakov za volitve ter zagotavljanjem pomoči na volitvah in podpore domačim opazovalcem. Misije za opazovanje volitev so bile napotene v jordanijo (parlamentarne volitve 23. januarja), kenijo (splošne volitve 4. marca), paragvaj (splošne volitve 21. aprila), pakistan (parlamentarne in pokrajinske volitve 11. maja), Mali (predsedniške volitve 28. julija, poznejša napotitev za parlamentarne volitve 24. novembra in 15. decembra), gvinejo (parlamentarne volitve 28. septembra), na Madagaskar (predsedniške in parlamentarne volitve 25. oktobra in 20. decembra), kosovo (občinske volitve 3. novembra), v nepal (volitve v ustavodajno skupščino/parlamentarne volitve 19. novembra) in Honduras (predsedniške in parlamentarne volitve 24. novembra). Misije strokovnjakov za volitve so bile napotene v Butan, kambodžo, na Maldive, v Mavretanijo, ruando, Svazi, togo in Zimbabve. poleg tega je ukrepanje na osnovi priporočil misij za opazovanje volitev prednostna naloga (glede na akcijski načrt za človekove pravice). Do zdaj je bilo uvedeno redno poročanje vodij misij, oblikujejo pa se tudi smernice za misije za opazovanje volitev in delegacije. Misije nadaljnjega ukrepanja so bile poslane v Malavi (decembra 2012), Bolivijo (marca 2013) in Mozambik (maja 2013). Med ukrepi, ki so vključeni v akcijski načrt eU za človekove pravice in demokracijo, je zaključek dela na projektih devetih pilotnih držav, ki razvijajo nove metode dela za podporo demokracije/demokratizacije. te pilotne države so bile Benin, Bolivija, gana, indonezija, kirgizistan, libanon, Maldivi, Mongolija in Salomonovi otoki. pri teh projektih so sodelovali eSZD, generalni direktorat za razvoj in sodelovanje – europeaid in delegacije eU, ki so se osredotočili na šest področij ukrepanja, določenih v sklepih sveta iz leta 2009 (26): pristop glede na posamezno državo, dialog in partnerstvo, skladnost in usklajenost eU, vključevanje, mednarodno sodelovanje in prepoznavnost. konkretna rezultata posameznih držav sta bila demokratični profil in akcijski načrt za podporo demokracije. v obsegu, kakršnega dopušča lokalno okolje, se nadaljujejo prizadevanja za poglobitev sodelovanja med eU, državami članicami eU, partnerskimi vladami in drugimi ključnimi akterji. proti koncu leta 2013 je bila vzpostavljena druga generacija pilotnih držav, ki temelji na rezultatih prve in katere cilj je globalno delovanje do konca leta 2015. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v 181 S v e t U Večstransko upravljanje in globalni izzivi Večstranska dimenzija EU in Združeni narodi eU je kot zvesta podpornica večstranskosti nadaljevala svoja prizadevanja za krepitev Zn. osredotočala se je na spodbujanje mednarodnega miru in varnosti, trajnostnega razvoja in človekovih pravic, demokracije in pravne države ter na izboljšanje učinkovitosti Zn. v okviru gS Zn je eU aktivno prispevala k več srečanjem na visoki ravni z učinkom na razvoj, zlasti k posebnemu dogodku v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja, srečanju na visoki ravni v zvezi z invalidnostjo in razvojem, prvemu srečanju političnega foruma na visoki ravni o trajnostnem razvoju, o katerem so se države dogovorile na konferenci rio+20, ter srečanju na visoki ravni o migracijah in razvoju. na teh srečanjih so bili sprejeti „končni dokumenti“, h katerim je eU ustrezno prispevala. eU je prispevala tudi k pogajanjem in sprejetju več resolucij gS Zn, ki imajo neposredni učinek na razvoj, človekove pravice, razoroževanje in neširjenje orožja, ohranjanje in graditev miru. končni dokument, ki je bil potrjen na posebnem dogodku gS Zn v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja, je gS Zn sprejela oktobra 2013. Dokument je dobra podlaga za nadaljevanje razprav, zagotavlja pa tudi načrt za prihodnji medvladni proces po 69. gS Zn, ki bo vodil v vrh septembra 2015, na katerem bo sprejeta razvojna agenda za obdobje po letu 2015. eU si prizadeva za zagotovitev, da bo nova razvojna agenda ustrezno vključevala teme, kot so mir, varnost in ranljivost ter človekove pravice, dobro upravljanje in pravna država. Sodelovanje pri spodbujanju miru in varnosti eU je leta 2013 še naprej tesno sodelovala z Zn pri vojaškem in civilnem kriznem upravljanju v več državah, zlasti v Demokratični republiki kongo, na kosovu, v libiji, Maliju in Somaliji. Usmerjevalni odbor eU-Zn za krizno upravljanje se je sestal aprila v Bruslju in novembra v new Yorku, da bi razpravljal o trenutnih kriznih razmerah in konkretnem sodelovanju med eU in Zn, tako v njunih sedežih kot na terenu. izvajanje akcijskega načrta za krepitev podpore Svop politiki ohranjanja miru Zn je stalno napredovalo. Dokončanje skupnih smernic eU-Zn o načrtovanju za primere, ko obe organizaciji delujeta na istem območju, bo bistveno olajšalo sodelovanje med eU in Zn pri načrtovanju misij in operacij. Zgradba ZN v New Yorku v ZDA. 182 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 EU in drugi večstranski forumi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi eU se je leta 2013 še naprej odločno zavzemala za organizacijo za varnost in sodelovanje v evropi (ovSe), tudi s preprečevanjem poskusov nekaterih sodelujočih držav, da bi zmanjšale zaveze ovSe, ter z zagotavljanjem podpore za njene različne regionalne in tematske prednostne naloge. eU podpira delo neodvisnih institucij ovSe in še naprej tesno sodeluje z misijami ovSe na terenu, zlasti na zahodnem Balkanu, južnem kavkazu in v srednji aziji. eU je še naprej odločno podpirala prizadevanja ovSe za napredek pri pogovorih o rešitvi spora na območju pridnestrja, spora v gruziji in spora v gorskem karabahu. NATO Sodelovanje med eU in natom se je dobro nadaljevalo, tudi v okviru dogovora Berlin plus. Med eU in natom obstajajo pogosti stiki med osebjem v zvezi z operativnimi obveznostmi, načrtovanjem in razvojem zmogljivosti. visoka predstavnica/podpredsednica se redno sestaja z generalnim sekretarjem nata, misije in operacije nata in Svop pa so skupaj prisotne na več območjih. evropski svet je decembra 2013 priznal pomembnost odnosov med eU in natom. eU si še naprej prizadeva za pravi medorganizacijski odnos. Svet Evrope eU si je prizadevala za sodelovanje s Svetom evrope, zlasti na področjih evropske sosedske politike (s posebnim poudarkom na vzhodnem partnerstvu in južnem Sredozemlju) in zahodnega Balkana. S Svetom evrope je še naprej zelo uspešno sodelovala na področju pravosodja in notranjih zadev v okviru izvajanja stockholmskega programa eU ter na področjih pravne države in demokracije na podlagi tesnega sodelovanja z Beneško komisijo v zvezi z ustavnimi reformami in vprašanji volilne zakonodaje. pogajanja o pristopu eU k evropski konvenciji o človekovih pravicah je aprila 2013 zaznamoval pomemben mejnik, saj je bil na tehnični ravni sklenjen dogovor o osnutku pristopnega sporazuma. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v 183 S v e t U Skupine G-7, G-8 in G-20 komisija je v letu 2013 sodelovala na več vrhih ter srečanjih teh treh forumov, med drugim s ciljem obravnavanja globalnega gospodarstva ter, na vrhu skupine g-8 junija v kraju loch erne, treh prednostnih nalog, tj. trgovine, davkov in preglednosti. Delo skupine g-8 na področju razvoja je bilo osredotočeno zlasti na kmetijstvo in prehransko varnost. novo zavezništvo za prehransko varnost in prehrano se je razširilo. eU je skupaj z drugimi voditelji skupine g-8 še vedno dejavna na področju vzpostavitve partnerstva med vladami držav partneric v afriki, državami skupine g-8 in zasebnim sektorjem, da bi v naslednjih 10 letih s podporo kmetijskega razvoja iz revščine rešili 50 milijonov ljudi. eU je v letu 2013 odločno podprla pobudo Združenega kraljestva o trgovini v afriki. pobuda skupine g-8 za preglednost, ki jo je vodilo Združeno kraljestvo, je zajela več pomembnih področij: pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji, preglednost pomoči, davčno preglednost in omejitev dejavnosti pranja denarja ter izboljšanje davčnih sistemov v državah v razvoju. na vseh teh področjih je eU zelo dejavna. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso na osmem vrhu skupine G-20 v Sankt Peterburgu v Rusiji. Finančni ministri skupine g-20 in guvernerji centralnih bank so leta 2013 zasedali štirikrat. na zasedanjih so se osredotočili na svetovne gospodarske razmere in ukrepe, potrebne za pospešitev oživitve gospodarstva. na vrhu v Sankt peterburgu so se voditelji držav skupine g-20 med drugim zavezali, da bodo sodelovali pri obravnavanju morebitnih vplivov nekonvencionalnih denarnih politik na druge države. na tem vrhu skupine g-20 je bila s potrditvijo samodejne izmenjave davčnih informacij utrjena tudi nova svetovna usmerjenost k bolj poštenemu obdavčevanju. eU je odigrala osrednjo vlogo pri zagotovitvi, da bodo članice skupine g-20 od leta 2015 izvajale ta novi standard. Države g-20 sprejemajo ukrepe za zagotovitev, da podjetja in posamezniki plačujejo davke, ki jih dolgujejo in ki so v težkih razmerah resnično potrebni za naložbe v prihodnost. 184 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Globalni izzivi Neširjenje orožja in konvencionalno orožje eU je zagotavljala nadaljnjo podporo za postopek Zn za sklenitev pogodbe o trgovini z orožjem, da bi se povečala odgovornost in preglednost pri trgovanju s konvencionalnim orožjem. eU je aktivno sodelovala na končni diplomatski konferenci Zn o pogodbi o trgovini z orožjem (18.–28. marca 2013 v new Yorku) in pozdravila sprejetje te pogodbe s strani gS Zn 2. aprila 2013. eU je okrepila svojo podporo iaea. ostaja ključna donatorica za Sklad za jedrsko varnost iaea, in sicer je od leta 2004 prevzela obveznosti zanj v višini več kot 31 milijonov eUr. Dne 21. oktobra 2013 (27) je bil odobren nov sklep Sveta, da se za podporo tega sklada zagotovi več kot 8 milijonov eUr. leta 2013 so se zgodile pomembne spremembe na področju varnosti in trajnosti v vesolju. eU je imela 16. in 17. maja v kijevu ter 20.–22. novembra v Bangkoku odprta posvetovanja o svojemu predlogu o mednarodnem kodeksu ravnanja za dejavnosti v vesolju z namenom razširitve mednarodne podpore kodeksu v zvezi z njegovim morebitnim sprejetjem v letu 2014. namen kodeksa je prispevati k preglednosti in ukrepom za krepitev zaupanja v dejavnosti v vesolju. eU je tudi podpirala ozaveščanje o pomembnosti standardov vedenja ter preglednosti in ukrepov za krepitev zaupanja v vesolju, in sicer prek regionalnih seminarjev. poleg srečanja v kuala lumpurju v letu 2012, so bila leta 2013 organizirana dodatna srečanja v adis abebi (etiopija), astani (kazahstan) in Ciudad de México (Mehika). Podnebne spremembe in varnost varnostni vidiki podnebnih sprememb so leta 2013 ostali med prednostnimi nalogami programa eU. Svet za zunanje zadeve je junija 2013 sprejel sklepe (28) o načinih za dodatno krepitev podnebne diplomacije eU za podporo zagotavljanja političnih pogojev, ki bi vodili v napredek k sporazumu za leto 2015. eU si je celo leto prizadevala in krepila prizadevanja za spodbujanje in podporo velikopoteznih podnebnih ukrepov v partnerskih državah z uporabo vseh instrumentov zunanje politike. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v 185 S v e t U konferenca Zn o podnebnih spremembah, ki je potekala novembra v varšavi, je zaznamovala napredek v mednarodnem boju proti podnebnim spremembam. v odziv na ključno zahtevo eU je bil na konferenci dogovorjen rok, do katerega morajo države predstaviti svoje prispevke k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov v okviru novega svetovnega sporazuma o podnebju, ki bo sprejet leta 2015. na konferenci so bili dogovorjeni tudi načini za pospešitev prizadevanj za še večje zmanjšanje emisij do konca tega desetletja in vzpostavitev mehanizma za obravnavanje izgub in škode, ki so jih podnebne spremembe povzročile v ranljivih državah v razvoju, ter sprejeti sklepi za okrepitev izvajanja številnih ukrepov, ki so že bili dogovorjeni na mednarodni ravni, vključno s finančnimi sredstvi za podporo državam v razvoju in boj proti krčenju tropskih gozdov. Otvoritveni govor komisarke za podnebne ukrepe Connie Hedegaard na konferenci COP19/CMP9 Združenih narodov o podnebnih spremembah v Varšavi na Poljskem. komisija je leta 2013 namenila dodatnih 47 milijonov eUr za financiranje devetih novih posredovanj globalnega zavezništva o podnebnih spremembah v Čadu, Džibutiju, na Haitiju, komorih, v Malaviju, Mavretaniji, Mjanmaru/Burmi, na São toméju in príncipu ter v tanzaniji. tako se je portfelj s štirih pilotnih projektov leta 2008 povečal na 48 nacionalnih in regionalnih programov v 38 državah ter osmih regijah in podregijah, katerih finančna sredstva znašajo skoraj 300 milijonov eUr. 186 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Migracije Zunanja razsežnost migracijske politike eU in, natančneje, sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij je jasna prednostna naloga eU. eU migracije sistematično uvršča na dnevni red svojih političnih, gospodarskih in socialnih dialogov s tretjimi državami. Z več ključnimi partnericami, kot so indija, kitajska, rusija in Združene države, ter v okviru več regionalnih pobud, kot so partnerstvo med eU in afriko na področju migracij, mobilnosti in zaposlovanja, proces iz rabata, vzhodno partnerstvo, partnerstvo svilnih poti in sodelovanje eU-Skupnost latinskoameriških in karibskih držav, so bili razviti strateški dialogi o migracijskih vprašanjih. takšni dialogi obravnavajo različne razsežnosti pojava migracij, kot so povezave med migracijami in razvojem, mobilnost, omejevanje nezakonitih migracij, ponovni sprejem in trgovina z ljudmi. eU prav tako aktivno sodeluje v razpravah, ki potekajo v okviru različnih mednarodnih forumov, in je razvila tesno sodelovanje z različnimi mednarodnimi akterji, ki delujejo na področju migracij. komisija je maja sprejela novo sporočilo „prizadevanja za maksimiranje razvojnega učinka migracij“ (29), ki je služilo kot osnova za stališče eU v dialogu z Zn na visoki ravni o mednarodnih migracijah in razvoju, ki je potekal oktobra 2013, ter za oblikovanje predlogov za ambicioznejši pristop k migracijam in razvoju na ravni eU. Diplomacija na področju voda eU je leta 2013 izvedla projekt evidentiranja zanesljive preskrbe z vodo, da bi dobila pregled nad tem, kdo iz eU in držav članic se ukvarja s čim na področju glavnih regionalnih in čezmejnih izzivov v zvezi z zanesljivo preskrbo z vodo po vsem svetu. rezultati so pokazali visoko stopnjo sodelovanja eU in držav članic ter poglobljene pobude in dejavnosti po svetu. na podlagi tega projekta evidentiranja je Svet za zunanje zadeve julija 2013 sprejel prve sklepe o diplomaciji na področju voda (30), da bi eU omogočil večjo udeležbo pri obravnavanju izzivov v zvezi z zanesljivo preskrbo z vodo po vsem svetu. Sklepi sveta priznavajo aktivno sodelovanje pri obravnavanju čezmejnih izzivov v zvezi z zanesljivo preskrbo z vodo kot konkreten cilj diplomacije na področju voda z namenom spodbujanja trajnostnega gospodarjenja z vodami na podlagi sodelovanja in so kot nujni prednostni nalogi diplomacije na področju voda opredelili obravnavanje območja nila ter srednje azije. Sklepi Sveta tudi spodbujajo k mednarodnim sporazumom o sodelovanju na področju voda in ustreznim mednarodnim konvencijam na področju voda ter vzpostavitvi mednarodnih partnerstev za spodbujanje regionalnega in čezmejnega sodelovanja na področju voda. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v S v e t U Energetska diplomacija na podlagi okrepljenega sodelovanja visoke predstavnice/podpredsednice in eSZD na področju energetske diplomacije je Svet za zunanje zadeve aprila 2013 z zunanjimi ministri eU razpravljal o zunanji energetski politiki in zanesljivi preskrbi z energijo, pri čemer so se osredotočili na vprašanje, kako lahko zunanja politika prispeva k ciljem energetske politike eU, natančneje v zvezi z južnim koridorjem. Kibernetska varnost Februarja 2013 sta visoka predstavnica/podpredsednica in komisija sprejeli skupno sporočilo o strategiji eU za kibernetsko varnost (31), prvi celoviti strateški dokument eU o tem hitro rastočem vprašanju. Strategija se osredotoča na neizbežno potrebo po okrepitvi vseevropskih preventivnih ukrepov na področju kibernetske varnosti in se zavzema za izboljšanje horizontalnega sodelovanja med različnimi političnimi področji v eU: področjem kibernetske odpornosti, kibernetske kriminalitete, mednarodne politike eU za kibernetski prostor in vprašanj Svop. Strategija določa jasne prednostne naloge mednarodne politike eU za kibernetski prostor: ohranjanje svobode in odprtosti kibernetskega prostora; razvoj standardov vedenja in uporaba obstoječega mednarodnega prava v kibernetskem prostoru; povečanje zmogljivosti za zagotavljanje kibernetske varnosti v tretjih državah in spodbujanje mednarodnega sodelovanja glede vprašanj v zvezi s kibernetskim prostorom. izvajanje strategije se je nadaljevalo vse leto 2013. eSZD je okrepila sodelovanje s ključnimi strateškimi partnerji eU glede kibernetskih vprašanj. razvoj standardov vedenja v kibernetskem prostoru se je nadaljeval in v okviru ovSe je bil dosežen dogovor o prvem sklopu ukrepov za krepitev zaupanja. eSZD se posveča razvoju globalnih zmogljivosti z usmerjenostjo v krepitev pravne države v kibernetskem prostoru in odzivanje na nesreče. Financiranje te dejavnosti se bo v naslednjih petih letih povečalo, začelo pa se je tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji in organizacijami, zasebnim sektorjem in civilno družbo za določitev primernega modela za podporo razvoja zmogljivosti. Boj proti terorizmu nevarnost terorizma je še vedno velika in se stalno razvija. nedavni napadi izpostavljajo stalno nevarnost terorizma in dejstvo, da je terorizem globalni izziv, kot dokazujejo teroristični napadi v Bostonu, alžiriji in keniji ter razvoj dogodkov v Maliju in na območju Sahela. v letu 2013 se je decentralizacija terorizma povečala. razpršenost in razširjenost terorizma zahtevata večstranski odziv za izboljšanje globalnega usklajevanja za preprečevanje napadov, prestrezanje kriminalnih združb in blokado možnosti financiranja za decentralizirane, dobro razvite teroristične mreže in sovražno usmerjene posameznike. eSZD je v okviru celovitega pristopa začela politične dialoge o boju proti terorizmu s številnimi ključnimi partnerji in mednarodnimi organizacijami, s čimer je prispevala k poglobitvi mednarodnega soglasja in okrepitvi mednarodnih prizadevanj v boju proti terorizmu. posebni dialogi so potekali z Zn, kanado, pakistanom, rusijo, Savdsko arabijo, turčijo, Združenimi arabskimi emirati in Združenimi državami. 187 188 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Mir in varnost Skupna varnostna in obrambna politika leta 2013 so se na področju Svop zgodile številne spremembe. eU je organizirala dve novi misiji, tj. misijo eU za usposabljanje v Maliju in misijo eU za pomoč pri upravljanju meja v libiji. eU je v letu 2013 na 12 civilnih misij in štiri vojaške operacije napotila več kot 7 000 članov civilnega in vojaškega osebja. v okviru priprav na zasedanje evropskega sveta na temo varnostne in obrambne politike decembra 2013 je bilo v programu eU tudi varnosti in obrambi namenjene več pozornosti. glavni cilj tematske razprave med voditelji je bil okrepiti učinkovitost in vpliv Svop, da bi okrepili razvoj obrambnih zmogljivosti in evropsko obrambno industrijo. v sklopu priprav na decembrsko zasedanje evropskega sveta je komisija julija predložila sporočilo o evropskem obrambnem in varnostnem sektorju (32), visoka predstavnica/podpredsednica (vodja evropske obrambne agencije) pa je oktobra predložila obsežno poročilo o Svop. novembra je Svet sprejel sklepe (33), ki jih je evropski svet podprl na decembrskem zasedanju. PREGLED MISIJ IN OPERACIJ EVROPSKE UNIJE EUFOR Althea Bosna in Hercegovina EULEX Kosovo EUMM Gruzija EUPOL COPPS Palestina EUPOL Afganistan EU SVOP ? (skupna varnostna in obrambna politika) EUBAM Libija EUTM Mali EUBAM RAFAH Palestina EUCAP SAHEL Niger Euavsec Južni Sudan EUSEC DR Kongo 4 tekoče vojaške misije. Eujust LEX Irak EU Navfor Atalanta EUTM Somalija EUPOL DR Kongo 12 tekočih civilnih misij. ? Trenutno napotenih več kot 7 000 ljudi. 12 zaključenih misij od leta 2003. Od leta 2003 je bilo napotenih 80 000 ljudi: vojaki, policisti in strokovnjaki za pravno državo. EUCAP Nestor Džibuti, Kenija, Sejšeli, Somalija, Tanzania Cilji: ohranjanje miru, preprečevanje sporov, krepitev mednarodne varnosti in podpora pravne države. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v 189 S v e t U na posebno zahtevo libijskih organov je eU organizirala civilno misijo Svop eUBaM libya, katere namen je libijskim organom zagotoviti nujno potrebno integrirano zmogljivost za upravljanje meja. poleg tega je eU naročila projekte na področju reforme policijskega in pravosodnega sektorja, varnega shranjevanja in upravljanja zalog konvencionalnega orožja in streliva in obnove zmogljivosti libije za kazenske preiskave ter ohranila obsežen sveženj podpore za krepitev javne uprave, poklicno usposabljanje, dobro upravljanje, zdravje, izobraževanje in civilno družbo. v odziv na državni udar, ki se je zgodil leta 2012 v Maliju, je Svet januarja 2013 organiziral misijo Svop za svetovanje malijskim obrambnim organom in usposabljanje taktičnih enot. Misija eU za usposabljanje v Maliju je odziv na uradno prošnjo malijskih organov in na resolucijo varnostnega sveta Zn št. 2071, ki poziva regionalne in mednarodne partnerje, vključno z eU, k zagotavljanju pomoči za izboljšanje zmogljivosti malijskih oboroženih sil. Misija eU za usposabljanje je eden od številnih instrumentov, ki so del celovitega pristopa eU, v skladu s strategijo za varnost in razvoj Sahela. FS Nivôse, ladja francoskih pomorskih sil EU (Eunavfor), spremlja plovilo, zakupljeno za Svetovni program za hrano (WFP). 190 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 5 Delovanje eU na področju afriškega roga je še en odličen primer, kako je mogoče doseči rezultate s kombinirano uporabo različnih instrumentov eU. ▶ pomorska operacija eU eunavfor – atalanta ima priznano vodilno vlogo v mednarodnem boju proti piratstvu, pri čemer se je na podlagi skupnih prizadevanj močno zmanjšalo število poskusov napadov in uspešnih piratskih napadov v adenskem zalivu in zahodnem indijskem oceanu. leta 2013 se je ob somalski obali zgodilo manj kot 20 napadov in sumljivih dogodkov. od maja 2012 niso pirati napadli nobene večje ladje. ▶ Hkrati se v okviru civilne misije eUCap nestor krepijo zmogljivosti partnerskih držav v regiji kot pomoč pri zagotavljanju pomorske varnosti na območju njihovih voda. Italijanske vojaške sile vojaške misije za usposabljanje somalijskih varnostnih sil (EUTM Somalia) na usposabljanju somalijskih vojakov. ▶ na kopnem je bilo v okviru misije eU za usposabljanje v Somaliji uspešno usposobljenih več kot 3 000 somalskih vojakov, kar je pomemben prispevek k omogočanju osvoboditve Mogadiša in poznejšemu prehodu na nov politični začetek v Somaliji. v zvezi s tem je začela misija to leto izvajati tudi svojo novo vlogo, v okviru katere somalskim organom zagotavlja strateško svetovanje o prestrukturiranju oboroženih sil. Celovit pristop/preprečevanje sporov Unija ima za doseganje končnega rezultata, za katerega si prizadevajo države članice in mednarodna skupnost, na voljo veliko politik in orodij za zunanje odnose, ki zajemajo diplomacijo, varnost, obrambo, finance, trgovino, razvoj in humanitarno pomoč ter zunanjo razsežnost notranjih politik eU. to je glavna prednost eU kot mednarodnega akterja. komisija in visoka predstavnica/podpredsednica sta decembra 2013 sprejeli skupno sporočilo „Celosten pristop zunanje politike eU k reševanju konfliktov in kriz“ (34) za dodatno okrepitev prizadevanj eU za večjo učinkovitost in kohezivnost njenega ukrepanja na svetovni ravni z uporabo celotnega razpona njenih instrumentov in virov. OPOMBE (1) to poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z rvSZn 1244/99 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti kosova. (2) po nujnih zahtevah držav članic eU in Združenih držav je eU 18. decembra 2013 obljubila 12 milijonov eUr za posebni skrbniški sklad organizacije za prepoved kemičnega orožja, ki je bil ustanovljen za uničenje sirskega kemičnega orožja. prispevek eU je skupaj z drugimi prispevki (zlasti norveške in japonske) organizaciji za prepoved kemičnega orožja omogočil izvedbo javnega razpisa dne 20. januarja, kot je bilo načrtovano. prispevek eU se bo financiral prek instrumenta za stabilnost. (3) Skupno sporočilo – na poti k celovitemu pristopu eU k sirski krizi (join(2013) 22). (4) poročilo komisije – nekdanja jugoslovanska republika Makedonija: izvajanje reform v okviru dialoga na visoki ravni o pristopu in spodbujanje dobrih sosedskih odnosov (CoM(2013) 205). (5) oktobra 2013 je komisija ponovno priporočila začetek pogajanj, saj je bila mnenja, da je napredovanje v naslednje faze procesa širitve nujno za utrditev in spodbujanje nadaljnjih reform ter krepitev medetničnih odnosov. n a p o t i k v e Č j i v l o g i e U v S v e t U (6) Sporočilo komisije – Mnenje komisije o prošnji albanije za članstvo v evropski uniji (CoM(2010) 680). (7) Skupno poročilo o napredku na kosovu pri reševanju vprašanj, ki so bila določena v sklepih Sveta iz decembra 2012 zaradi morebitnega sklepa o začetku pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu (join(2013) 8). (8) predlog sklepa Sveta o sklenitvi okvirnega sporazuma med evropsko unijo in kosovom o splošnih načelih sodelovanja kosova v programih Unije (CoM(2013 219). (9) Sporočilo komisije – Širitvena strategija in glavni izzivi za obdobje 2013–2014 (CoM(2013) 700). Commission document – kosovo – 2013 progress report (Dokument komisije – kosovo – poročilo o napredku 2013) (SWD(2013) 416). (10) Sklepi Sveta za splošne zadeve z dne 17. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/ docs/pressdata/en/genaff/140144.pdf). (11) odkar sta eU in Mehika sklenili sporazum o prosti trgovini, se je obseg skupne dvostranske trgovine podvojil, in sicer se je z 21,7 milijarde eUr leta 2000 povečal na 47,1 milijarde eUr leta 2012. (12) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 10. decembra 2012 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/ docs/pressdata/en/foraff/134140.pdf). (13) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 22. julija 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/ pressdata/en/foraff/138293.pdf). (14) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 16. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/ docs/pressdata/en/foraff/140097.pdf). (15) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 21. oktobra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/ docs/pressdata/en/foraff/139093.pdf). (16) Uporaba trgovinskih preferencialov eU je bila leta 1997 prekinjena zaradi resnih in sistematičnih kršitev temeljne mednarodne konvencije o prisilnem delu s strani države. (17) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 22. in 23. aprila 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_ Data/docs/pressdata/en/foraff/136921.pdf). (18) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 24. junija 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/ pressdata/en/foraff/137590.pdf). (19) Sporočilo komisije – povečanje učinka razvojne politike eU: agenda za spremembe (CoM(2011) 637). (20) Sporočilo komisije – Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta (CoM(2013) 92). (21) http://www.erd-report.eu/erd/report_2012/documents/Fullreporten.pdf (22) Sklepi Sveta za splošne zadeve z dne 25. junija 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/ pressdata/en/foraff/137606.pdf). (23) Sporočilo komisije – krepitev prehrane mater in otrok v zunanji pomoči: okvir politike eU (CoM(2013) 141). (24) http://ec.europa.eu/echo/files/aid/countries/factsheets/thematic/eu_children_of_peace_en.pdf (25) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/foraff/131181.pdf (26) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 17. novembra 2009 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/ docs/pressdata/en/gena/111250.pdf). (27) Sklep 2013/517/SZvp o podpori Unije za dejavnosti Mednarodne agencije za atomsko energijo na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije eU proti širjenju orožja za množično uničevanje (Ul l 281, 23.10.2013). (28) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 24. junija 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/ pressdata/en/foraff/137593.pdf). (29) Sporočilo komisije – prizadevanja za maksimiranje razvojnega učinka migracij – prispevek eU k dialogu Zn na visoki ravni in nadaljnji ukrepi za krepitev povezave med razvojem in migracijami (CoM(2013) 292). (30) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 22. julija 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/ pressdata/en/foraff/138253.pdf). (31) Skupno poročilo – Strategija evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor (join(2013) 1). (32) Sporočilo komisije – Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor (CoM(2013) 542). (33) Sklepi Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport z dne 25. in 26. novembra 2013 (http://www.consilium. europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/foraff/139719.pdf). (34) Skupno sporočilo – Celosten pristop zunanje politike eU k reševanju konfliktov in kriz (join(2013) 30). FOTOGRAFIJE evropska unija: str. 152, 154, 155, 157, 158, 160, 161, 162, 164, 166, 169, 172, 174, 175, 177, 183, 185 evropska unija/eCHo, arlynn aquino: str. 176 Unicef/jordan/2013/noorani: str. 176 Un photo/andrea Brizzi: str. 181 eU navfor 2014: str. 189 Bundeswehr/Marc tessensohn: str. 190 191 POGLAVJE 6 Delo evropskih institucij in organov 194 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 I zzivi evropskega gospodarstva so se izražali v veliki delovni obremenitvi institucij Unije v letu 2013, ki so nadaljevale zakonodajno delo na področju obnove ekonomske in monetarne unije (EMU). Glede ekonomskega upravljanja, finančne ureditve in nadzora ter glede oblikovanja bančne unije je bil dosežen precejšen napredek. Gospodarstvo je v letu 2013 začelo okrevati, zato so se institucije bolj usmerile v agendo za rast in zaposlovanje, med drugim v odpravljanje brezposelnosti mladih. Med letom je bila opravljena glavnina dela v zvezi z večletnim finančnim okvirom – proračunom Unije za obdobje 2014 do 2020 –, pri čemer so bile izrazito poudarjene politike in ukrepi, usmerjeni v rast, da bi se še naprej podpiral pozitivni načrt, naklonjen zaposlovanju. Institucije in organi Unije so se v letu 2013 ukvarjali še z mnogimi drugimi temami, od boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji do zunanjih zadev, mednarodne trgovine in temeljnih in državljanskih pravic. Nov sedež Evropskega sveta (v gradnji) v Bruslju v Belgiji. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n 195 o r g a n o v Evropski parlament v letu 2013 so imela glavna vprašanja v zvezi z ekonomsko in monetarno unijo, bančno unijo in finančnimi storitvami pomembno vlogo v razpravah parlamenta. Med različnimi ključnimi razpravami, kot so razprave o zasedanjih evropskega sveta in programih predsedstev, je bila za reševanje evrope iz krize na plenarnih zasedanjih velika pozornost nenehno namenjena naslednjim korakom na poti k okrepitvi eko nomske in monetarne unije ter ustrezni mešanici ekonomskih politik. v vseh teh raz pravah je bila ključna skrb parlamenta zagotavljanje socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije ter vzpostavitev ustreznega ravnotežja v smislu fiskalne konsoli dacije in rasti, pri čemer je postajalo vprašanje brezposelnosti mladih čedalje bolj pomembno. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz v svojem uradu v Bruslju v Belgiji. precej je bilo tudi zakonodajnih aktov na gospodarskem in monetarnem področju, pri čemer so bili s Svetom doseženi sporazumi v prvi fazi obravnave o ključnih projektih, kot so „dvojček“, bonitetne agencije, nova pravila upravljanja kapitala in likvidnosti za banke (1) ter direktiva o preglednosti (2) in računovodska direktiva (3). parlament si je prav tako prizadeval, da bi druge institucije sprejele več ukrepov; na junijski dnevni red je uvrstil razpravo, med katero se je pri komisiji in Svetu pozanimal glede domnevnih zamud pri sprejemanju predlogov o finančnih storitvah. parlamentarci so po majskih plenarnih razpravah glasovali zlasti o enotnem nadzor nem mehanizmu za bančno unijo. glasovanje je sledilo izjavi komisije in razpravi o stanju bančne unije ter ustni izjavi predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza o doseženem splošnem dogovoru v zvezi z medinstitucionalnim sporazumom med evropskim parlamentom in evropsko centralno banko (ecB), v katerem so nave deni podrobni postopki v zvezi z demokratično odgovornostjo v okviru nadzorne funkcije ecB. predsednik Schulz je opozoril na krepitev parlamentarnega nadzora in rezultat pogajanj označil kot „kvantni preskok“ v evropski politiki. temu sta septembra sledili skupna izjava predsednika Schulza in Maria Draghija, predsednika ecB, ter sprejetje uredbe o enotnem mehanizmu nadzora, ki je začela veljati novembra, s strani parlamenta. na podlagi tega je lahko ecB nadaljevala s pripravami za prevzem nalog bonitetnega nadzora. 196 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 parlament si je vse leto prizadeval za vzpostavitev ostalih stebrov bančne unije, zlasti enotnega mehanizma za reševanje. pri tem je podprl komisijo, na decembrskem za sedanju pa so bili v različnih razpravah in sprejetih besedilih izraženi pomisleki in kritike medvladne usmeritve razprav Sveta glede enotnega mehanizma za reševanje. pomemben nezakonodajni prispevek na tem področju je bilo poročilo o izvedljivosti uvedbe stabilnostnih obveznic, ki naj bi zagotovilo „okvir za razmislek“. podobno je resolucija o prihodnjih zakonodajnih predlogih za eMu, sprejeta na plenarnem zase danju, ki je potekalo maja, vsebovala pomembna sporočila kot odziv na sporočili ko misije o predhodnem usklajevanju ekonomskih politik (4) in o instrumentu za konver genco in konkurenčnost (5). resolucija je poudarila pomen parlamentarnega nadzora in med drugim pozvala, naj se v okviru evropskega semestra predstavi predlog za sprejetje kodeksa za doseganje konvergence, ki bo temeljil na strategiji evropa 2020 in bo vseboval tudi močan socialni steber. podobno je parlament julija sprejel tudi poročilo na lastno pobudo o reformi strukture bančnega sektorja, s katerim je spodbujal k pristopu na podlagi načel, v okviru katerih je priporočil ločitev bistvenih dejavnosti od tveganih (čeprav so v razpravi poslanci evropskega parlamenta izrazili številna mnenja o načinih doseganja te ločitve). oktobra je potekala namenska razprava o evropskem semestru, v kateri so glavne politične skupine pozdravile rezultate iz obdobja 2012–2013, mnoge pa opozarjale na pomen zagotavljanja večjega prevzemanja odgovornosti držav članic. poslanci evropskega parlamenta so imeli različna mnenja glede optimalne stopnje priporočil za posamezne države, ki naj bi bila „predpisovalna“, pri čemer so pri primerjavi med fiskalno konsolidacijo in socialno razsežnostjo določili tudi različne prednostne naloge. Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso med svojim govorom o stanju v Uniji v Evropskemu parlamentu v Strasbourgu v Franciji. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n o r g a n o v Govor o stanju v Uniji predsednik evropske komisije josé Manuel Barroso je imel septembra v evrop skem parlamentu svoj četrti in zadnji govor v tem mandatu o stanju v uniji. Dejal je, da prihajajoče evropske volitve pomenijo priložnost in dolžnost, da proevrop ske sile v različnih strankarskih vrstah spregovorijo ter se zavzamejo za evropo. pozval jih je, naj pojasnijo odločen in vse uspešnejši odziv unije na finančno in gospodarsko krizo v zadnjih petih letih. poleg tega bi po predsednikovem mnenju parlament preostalih osem mesecev parlamentarnega obdobja lahko namenil dogovorom o najpomembnejših aktualnih zakonodajnih aktih. odzivi političnih skupin že nekoliko izražajo njihova prizadevanja, da bi glede na prihajajoče evropske volitve postale prepoznavnejše, pri čemer se njihova mnenja glede vprašanja, kako uspešna je bila strategija evrope za boj proti krizi, zelo razlikujejo. Zakonodaja na splošno je leto zaznamovala aprilska zavrnitev poročila o odlogu (časovni razpored dražb pravic do emisije toplogrednih plinov). poročilo je bilo v skladu s poslovnikom parlamenta poslano nazaj pristojnemu odboru, ki je nato julija na plenarnem zaseda nju predstavil predelano različico. potem ko je Svet sprejel besedilo, kakor ga je spremenil parlament, je bil dokument ponovno obravnavan na plenarnem zasedanju decembra, ko je bil sprejeti dogovor s Svetom potrjen. podobno je bilo tudi poročilo o storitvah zemeljske oskrbe na plenarnem zasedanju predstavljeno dvakrat; po njego vi prvotni zavrnitvi in vrnitvi odboru decembra 2012 je bila aprila odobrena predelana različica. Spravni odbor je oktobra odobril poročilo o nadaljnji makrofinančni pomoči gruziji, pri čemer je parlament prepričljivo podprl končni dogovor, poročevalec pa je pozdravil rešitev za končanje dolgega medinstitucionalnega boja. komisija je svoj predlog predhodno umaknila. v zvezi s sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju z Mavretanijo do zavrnitve ni prišlo, saj se je na glasovanju na plenarnem zasedanju stališče parlamenta v naspro tju s predlogom glavnega odbora za ribištvo obrnilo v korist njegovemu sprejetju. na plenarnem zasedanju se je glasovalo tudi proti več poskusom odborov, da bi nas protovali osnutku izvedbenih ukrepov komisije. Med njimi se je vprašanje o omejitvah trajanja letov izkazalo za posebej občutljivo in je povzročilo veliko zanimanja. 197 198 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 v primeru poročila o uredbi v zvezi s tretjimi državami, za državljane katerih se zah teva vizum ali katerih državljani so izvzeti iz takšne zahteve (6), je plenarno zasedanje s šibko večino podprlo besedilo, dogovorjeno s Svetom, v podporo sporazumu v prvi obravnavi, kljub jasnim opozorilom predsednika Schulza in komisije glede tveganega pravnega položaja v odnosu do delegiranih in izvedbenih aktov, pri čemer je komisija izrecno navedla, da si pridržuje pravico do uporabe pravnih sredstev pri Sodišču evropske unije. parlament je sprejel poročila na lastno pobudo na več področjih, v okviru katerih je komisijo pozval, naj predloži zakonodajne predloge. v enem od njih je komisijo pozval, naj predloži zakonodajni predlog o statutu evropske vzajemne družbe, v nekem dru gem pa, naj pripravi zakon evropske unije o upravnem postopku. v enem od poročil jo je pozval, naj na podlagi predloga za pripravo pravnega akta o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja pripravi mini malne socialne predpise za prestrukturiranje. nadalje je komisijo v poročilu o upravlja nju enotnega trga pozval, naj predloži predlog akta za krepitev upravljanja enotnega trga, vključno z idejo „opredelitve stebra enotnega trga za evropski semester“. po nameri komisije, da umakne svoj predlog iz leta 2005 o obveznem označevanju porekla uvoženih izdelkov, sta plenarna razprava in resolucija, ki je temu sledila, po kazali, da so vse skupine to namero obžalovale, vendar je komisija opozorila na na sprotovanje v Svetu in na dejstvo, da prvotni predlog ni vključeval novih pravil Svetov ne trgovinske organizacije (Sto). v različnih primerih je parlament sprejel svoje spremembe, vendar je preložil glasova nje o zakonodajni resoluciji, s čimer je jasno izrazil svoje mnenje, vendar je pustil odprto možnost za dogovor s Svetom, in sicer na podlagi neuradnih (tristranskih) po gajanj. taki primeri so bili med drugim poročila parlamenta o bančni uniji, odgovorno stih države zastave, evropski demografski statistiki, recikliranju ladij, svežnju o teh ničnih pregledih, kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (knpvp v), medicinskih pripomočkih, direktivi o strateški okoljski presoji in dolgo pričakovani direktivi o tobačnih izdelkih. na podlagi spremenjenih pravil parlamenta o medinstitucionalnih pogajanjih (čle na 70 in 70a) se je na plenarnem zasedanju pred dejanskim sprejetjem poročila od bora o nekaterih projektih tudi razpravljalo zaradi pridobitve politične podpore (man dat) za pogajalsko stališče parlamenta. prvi tak primer se je nanašal na projekte, ki so del reformnega svežnja skupne kmetijske politike (7). Sestanek Odbora Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve v Bruslju v Belgiji. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n o r g a n o v Nezakonodajno delo – politična in druga aktualna vprašanja o poročilih evropskega parlamenta na lastno pobudo, ki se štejejo za strateško po membna in v katerih so izražene prednostne naloge parlamenta, so potekale poglo bljene razprave. vključevale so teme, kot so dostop do financiranja za mala in srednja podjetja (MSp), družbena odgovornost gospodarskih družb, energetski načrt za leto 2050, izvajanje strategije za mlade, brezposelnost mladih, letna poročila o poli tiki konkurence in o javnih financah v eu, enaka obravnava moških in žensk ter razvoj ni cilji tisočletja. posebna pozornost je bila v celotnem letu namenjena enotnemu trgu, pri čemer se je vrsta razprav in poročil nanašala na različne vidike, kot so dokončanje enotnega digi talnega trga (julija in oktobra), notranji trg storitev (septembra), notranji energijski trg (septembra), dokončna vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora (oktobra) in elektronske komunikacije (oktobra). posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja je junija sprejel začasno poročilo in nato oktobra še končno poročilo, v katerih je obravnaval vprašanje organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja. njegovi člani so v razpravah in poročilih pozvali k vzpostavitvi enotnega regulativnega okvira in k strožjim sankcijam proti mafijsko vodenim organizacijam ter k prilagojenim preiskovalnim metodam, pri čemer so v okviru slednjih ponudili podporo tudi ustanovitvi evropskega javnega tožilstva. januarja je potekala namenska razprava o vprašanju boja proti korupciji, med katero so poslanci evropskega parlamenta pozdravili možnost ustanovitve evropskega jav nega tožilstva in izrazili potrebo po nadaljnjem izboljšanju upravljanja sredstev eu s strani nacionalnih uprav. vprašanje davčnih goljufij in davčnih oaz je postalo po membnejše zaradi s tem povezane razprave evropskega sveta, ki je potekala maja. Maja je bila na plenarnem zasedanju tudi sprejeta resolucija, v kateri se poziva k jasni opredelitvi davčnih oaz in vzpostavitvi evropskega črnega seznama davčnih oaz. De cembra je bilo vprašanje ponovno obravnavano na plenarnem zasedanju, kjer je bila sprejeta resolucija, ki je pozvala k ambicioznim ciljem za zmanjšanje davčnih goljufij in davčnih utaj, in sicer vsaj k prepolovitvi davčne vrzeli do leta 2020. proučena so bila tudi nezakonodajna vprašanja v ustni obliki, naslovljena na Svet in komisijo, ter zahtevane izjave Sveta in/ali komisije. Med temi so bila zlasti temeljito obravnavana vprašanja v zvezi z zunanjo trgovino in ribištvom, ob takih priložnostih pa so bili izraženi dvomi v stališče komisije in zahtevana pojasnila o različnih vpraša njih, kot so „pravilo enega dovoljenega kosa prtljage“ na letalu, čezmejno dovoljenje za velike tovornjake, posodobitev področja državnih pomoči, ukrepi za okrevanje evropske industrije in nadaljnje ukrepanje glede afere o konjskem mesu. 199 200 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 parlament je v političnem okviru še naprej spremljal več vprašanj, značilnih za posa mezne države, kot so ustavne spremembe na Madžarskem, politične razmere v Bol gariji ali prenehanje delovanja grške nacionalne javne radiotelevizije, kar je večinoma spodbudilo živahne razprave, v katerih je močno prevladovala politika. Madžarska je bila na julijskem plenarnem zasedanju, na katerem je bilo sprejeto poročilo o razme rah na področju temeljnih pravic na Madžarskem, obravnavana že drugič. v poročilu je bilo ugotovljeno, da „sistemska in splošna usmerjenost v ponavljajoče se spremi njanje ustavnega in zakonskega okvira v zelo kratkih časovnih okvirih ter vsebina takih sprememb nista v skladu z vrednotami iz člena 2 peu, člena 3(1) in člena 6 peu ter odstopata od načel iz člena 4(3) peu“. ponovljen pa je bil tudi poziv parlamenta, „da bi bilo treba izoblikovati nov mehanizem, s katerim bi zagotavljali, da vse države članice ravnajo v skladu s skupnimi vrednotami, določenimi v členu 2 peu“. prav tako je bila v njem komisija pozvana, naj izdela „seznam opozoril v zvezi s členom 2 peu, torej sistem nadzora spoštovanja vrednot unije, ki ga mora komisija obravnavati z ekskluzivno prednostjo in nujnostjo, ob čemer mora usklajevanje potekati na najvišji politični ravni“. poleg tega se je parlament takoj odzval tudi na vprašanje programa nadzorovanja s strani ZDa (program priSM), pri čemer so vse politične skupine izrazile veliko zaskr bljenost glede kršitev temeljnih pravic. na plenarnem zasedanju je bila julija sprejeta skupna resolucija o vplivu na pravice državljanov do varstva podatkov, nato pa je parlament oktobra sprejel resolucijo o prekinitvi izvajanja sporazuma SWiFt, potem ko je v predhodnem mesecu o tem vprašanju potekala vneta razprava. podobno so tragični dogodki na lampedusi in v Siriji povzročili veliko zanimanja v parlamentu, vprašanje beguncev iz Sredozemlja in Sirije ter migracijska politika na splošno pa sta bili jeseni v ospredju različnih razprav na plenarnih zasedanjih. Z reso lucijo, ki je bila sprejeta oktobra (nadaljnje ukrepanje v zvezi s Sirijo), so bile države članice in komisija pozvane, naj med drugim izdelajo krizni načrt, vključno z možnostjo uporabe direktive o začasni zaščiti (8), in naj vzpostavijo skladnejši pristop, ki temelji na solidarnosti z državami članicami, ki se soočajo s posebnimi pritiski. v drugi reso luciji, ki je bila prav tako sprejeta oktobra (nadaljnje ukrepanje v zvezi z lampeduso), je bila pozdravljena ustanovitev delovne skupine za Sredozemlje in med drugim po zvano k proučitvi možnosti ustanovitve obalne straže eu. Srečanje konference predsednikov političnih skupin v Strasbourgu v Franciji. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n o r g a n o v več predsednikov vlade in voditeljev držav je bilo povabljenih, naj nagovorijo parla ment in predstavijo svojo vizijo o prihodnosti evrope. v teh razpravah so sodelovali avstrijski kancler Werner Faymann (januarja), predsednik Francije François hollande (februarja) in finski predsednik vlade jyrki katainen (aprila), pri čemer so poslanci evropskega parlamenta na splošno pohvalili to novo obliko sodelovanja kot model za vzpostavitev polkrožne dvorane (hemicycle) kot središča evropske demokracije in politične razprave. poleg tega je potekalo več uradnih zasedanj z govori obiskovalcev na visoki ravni (predsedniki izraela, Malija, portugalske, Senegala, Slovenije in tunizije ), vendar tem ni sledila razprava. Proračunske zadeve na proračunskem področju so letos prevladovale razprave o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. parlament je do konca izvajal pritisk in svojo dokončno potrditev z glasovanjem prestavil z oktobra na november. po dolgotrajnih in zahtevnih pogajanjih, pri katerih je šlo za zapleten preplet med večletnim finančnim okvirom in spremembami proračunov k proračunu za leto 2013, pogajanji za proračun za leto 2014 in ustanovitvijo skupine na visoki ravni za proučitev sistema lastnih sred stev eu, je novembra parlament končno odobril resolucijo Sveta o vzpostavitvi večle tnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in s tem povezan medinstitucionalni sporazum. to je pripeljalo do glasovanja o številnih nadaljnjih sektorskih pravnih podlagah, povezanih z večletnim finančnim okvirom na novembrskih in decembrskih zasedanjih. vzporedno z glasovanjem o večletnem finančnem okviru je parlament odobril tudi proračun za leto 2014. rezultat se je večinoma razlagal kot najboljši možni kompro mis, ki ga je bilo mogoče doseči v okviru težkih gospodarskih in fiskalnih razmer v državah članicah. istočasno so ga kritizirale vse stranke (razen skrajno desnih strank), češ da je preveč omejen za soočanje z izzivi unije, zlasti glede na zelo majhne rezerve za nepredvidene odhodke, in da ne zadostuje za rešitev plačilnih težav, ki so se nako pičile v predhodnih letih. proračun za leto 2014 so tako mnogi dojemali kot prvi jasen dokaz o nezadostnih sredstvih, predvidenih v okviru novega večletnega finančnega okvira za naloge, ki jih pogodba pripisuje uniji in jih državljani od nje pričakujejo. 201 202 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 Institucionalna vprašanja parlament je obravnaval tudi več postopkov za imenovanja. najpomembneje je, da je junija s prepričljivo večino odobril imenovanje kandidata za komisarja nevena Mimico za prvega hrvaškega komisarja, in sicer od 1. julija 2013. Slednji je zadolžen za potro šniško politiko. v skladu s pogoji iz pristopne pogodbe hrvaške se je moral parlament o imenovanju uradno posvetovati s Svetom. Komisar za varstvo potrošnikov Neven Mimica na zaslišanju v Evropskem parlamentu v Bruslju v Belgiji. podobno je parlament julija izvolil emily o'reilly za novo evropsko varuhinjo človeko vih pravic (od 1. oktobra 2013), nato pa je septembra potekala razprava o odhajajo čem varuhu človekovih pravic p. nikiforosu Diamandourosu. Slednji je menil, da so v njegovem mandatu v zadnjih 10 letih institucije eu postale bolj storitveno usmerjene in preglednejše, in prav tako z zadovoljstvom ugotovil, da se državljani vedno pogo steje obračajo na varuha človekovih pravic. na drugi strani je imenovanje hrvaškega člana računskega sodišča povzročilo nekaj težav, saj sta njegovo imenovanje kljub negativnemu izidu glasovanja parlamenta potrdila hrvaška in Svet. to je izzvalo razpravo (ki je potekala oktobra), v kateri so poslanci evropskega parlamenta izpodbijali odločitev Sveta in poskušali poiskati naj boljši način, da bi bilo priporočilo parlamenta zanj zavezujoče. Decembra je parlament potrdil imenovanje petih novih članov Sodišča (grčije, Francije, luksemburga, nizo zemske in Združenega kraljestva). parlament je junija odobril osnutek sklepa evropskega sveta o sestavi evropskega parlamenta, s katerim je ob upoštevanju števila sedežev iz lizbonske pogodbe (751) poskrbljeno za pristop hrvaške. pragmatičen pristop k številčni sestavi, kot ga je pre dlagal parlament, pri čemer 12 zdajšnjih srednje velikih držav članic izgubi en sedež, medtem ko nobena država ne pridobi nobenega novega sedeža, je evropski svet odobril brez sprememb. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n o r g a n o v parlament je (maja) odobril tudi osnutek sklepa Sveta o določitvi datumov parlamen tarnih volitev leta 2014, in sicer bodo namesto od 5. do 8. junija potekale od 22. do 25. maja 2014. prav tako je sprejel poročilo o praktičnih dogovorih za izvedbo evrop skih volitev leta 2014. v besedilu je predlagana vzpostavitev močnejše in bolj nepo sredne povezave med volivci in rezultatom volitev (vključno s tem, da bi vsaka politič na družina imenovala svojega kandidata za predsednika komisije) ter tudi spodbujanje udeležbe volivcev in njihove identifikacije z evropskimi strankami (uporaba logotipa parlamentarne stranke in z njo povezanih strank, kampanja na ravni eu, istočasna objava rezultatov itd.). parlament je novembra z zelo veliko večino sprejel še poročilo o določitvi sedežev institucij eu, v katerem je pozval k rednemu postopku za spremembo pogodbe, ki bi mu dala pravico, da določi kraj svojega sedeža. kot vsako leto se je o delovnem programu komisije za naslednje leto razpravljalo na novembrskem plenarnem zasedanju. Skupine so na splošno pozdravile delovni pro gram, ki vsebuje jasne in usmerjene prednostne naloge za preostanek parlamentar nega obdobja. Decembra so bila visoko na dnevnem redu v prihodnost usmerjena institucionalna vprašanja, in sicer razprava na plenarnem zasedanju in sprejetje poročil o upravljanju na več ravneh ter o odnosih med parlamentom in institucijami, ki zastopajo nacional ne vlade, pri čemer so poročila vsebovala analizo institucionalnega razvoja, ki odraža nadaljnjo poglobitev eMu, vprašanje diferenciranega povezovanja in razvijajoče se vloge evropskega sveta ter posledične potrebne korake, da bo lahko parlament zago tovil ustrezno spremljanje in nadzor. Drugo poročilo kot ključna vprašanja obravnava tudi imenovanje naslednjega predsednika komisije (zlasti kako bo evropski svet spo štoval izbiro evropskih državljanov na prihodnjih evropskih volitvah) in predlagano (drugo) razpravo o stanju v uniji s predsednikom evropskega sveta in catherine ash ton, visoko predstavnico unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredse dnico komisije (visoka predstavnica/podpredsednica). 203 204 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 Zunanje zadeve na področju zunanjih zadev je parlament razpravljal o znatnem številu aktualnih vprašanj, kot so razmere v Siriji, pri čemer je bil poseben poudarek na oboroženih spopadih, diplomatskih prizadevanjih in humanitarnih razmerah. Drugo vprašanje, ki se je ponavljalo, je bilo povezano z Malijem, in sicer s francoskim posredovanjem, pa tudi s stabilizacijo in obnovo države. priprave na vrh vzhodnega partnerstva v vilni in notranji razvoj razmer v egiptu in turčiji so bili prav tako zelo pogosto na dnevnem redu. v okviru industrijskih nesreč se je razpravljalo o razmerah v Bangladešu. evrop ski parlament je odobril sporazum o partnerstvu in sodelovanju z irakom. razpravljal je tudi o tekočih pogajanjih o sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med eu in afganistanom ter o strategijah eu za arktiko in afriški rog. ukrajina je bila v žarišču decembra po glasnih protestih proti vladni zavrnitvi sklenitve pridružitvenega sporazuma z eu. v čustveno nabiti razpravi so poslanci evropskega parlamenta iz glavnih političnih skupin poudarili, da naj eu pusti ukrajini odprta vrata in da bi morali zdaj biti vloga eu aktivna mediacija in uporaba vseh instrumentov, ki so ji na voljo, da se prepreči uporaba nasilja proti protestnikom. poleg tega je parlament razpravljal o daljnosežnejših in strukturnih vprašanjih, kot so pregled organizacije in delovanja evropske službe za zunanje delovanje (eSZD) za leto 2013 (9), druga sprememba sporazuma iz cotonouja, razvojni cilji tisočletja, „letno poročilo o skupni zunanji in varnostni politiki“, izvajanje skupne varnostne in obrambne politike ter letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu (10). kakor vsako leto je parlament razpravljal še o poročilih komisije o širitvi v zvezi z določenimi državami (albanija, Bosna in hercegovina, Črna gora, hrvaška, islandija, kosovo (11), nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija in turčija). parlament je nagrado Saharova letos podelil Malali Yousafzai. Slovesnosti so poteka le v čast nagrajencev, ki navedene nagrade v predhodnih letih niso mogli prevzeti, in sicer: aung San Suu kyi (nagrajenka 1990), organizacija Dame v belem (leta 2005) in guillermo Fariñas (leta 2010). Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz ob podelitvi nagrade Saharova Malali Yousafzai (v prisotnosti njenega očeta na levi) v Strasbourgu v Franciji. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n o r g a n o v Mednarodna trgovina parlament je spremljal in podpiral trgovinska pogajanja eu. poslanci evropskega parlamenta so v zvezi s čezatlantskim partnerstvom za trgovino in naložbe zahtevali zagotovitev popolnega spoštovanja varstva osebnih podatkov in izključitev kulturnih in avdiovizualnih storitev iz pogajanj. parlament je v zvezi z dvostranskim sporazu mom o naložbah podprl tudi pogajanja med eu in kitajsko ter komisijo pozval, „da bi se morala pozitivno odzvati na pripravljenost tajvana“ za proučitev možnosti pogajanj o podobnem sporazumu. poslanci evropskega parlamenta so tudi ponovno podprli trgovinska pogajanja z Mercosurjem in pozitiven rezultat kroga razvojnih pogajanj v Dohi pred ministrsko konferenco Sto. Parlamentarna vprašanja Število vprašanj poslancev evropskega parlamenta, naslovljenih na komisijo, se je v letu 2013 v primerjavi z letom prej povečalo za 21,34 %, kar pomeni skupaj 13 448 pisnih vprašanj in je najvišje število doslej. „Čas za vprašanja“ komisiji je bil leta 2013 izveden le enkrat in je bil zlasti v okviru programa obzorje 2020 namenjen inovacijam ter raziskavam in razvoju. v okviru vnaprej določenih tem so poslanci evropskega parlamenta skupini komisarjev spontano postavljali vprašanja (po postopku proste prijave govornikov, t. i. postopku „catchtheeye“). Medtem ko je bila izkušnja z novo obliko komuniciranja na splošno pozitivna, lahko še vedno pričakujemo nadaljnje iz boljšave pri izvajanju „časa za vprašanja“, in sicer v okviru revizije poslovnika parla menta, ki bo uveljavil ta novi sistem. 205 206 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 Evropski Svet evropski svet je bil med letom zelo dejaven; sprejel je daljnosežne odločitve in se naglo odzival na hitro razvijajoče se evropske in mednarodne dogodke. pod vodstvom predsednika hermana van rompuya se je leta 2013 sestal šestkrat. poleg tega je bil izveden še en vrh držav evrskega območja. Zadnjih nekaj let, ko je prevladovala finančna in gospodarska kriza, je bilo izjemno zahtevnih. Zato sta bila rast in zaposlovanje leta 2013 ključni vprašanji na dnevnem redu evropskega sveta. ti prednostni nalogi sta bili tudi glavna tema njegovih zasedanj. Voditelji držav ali vlad ter predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Evropske komisije na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju v Belgiji. evropski svet se je na februarskem zasedanju strinjal z večletnim finančnim okvirom eu za obdobje 2014–2020. Dogovorjeni proračun je jasno osredotočen na zbiranje sredstev za podporo rasti, zaposlovanju, konkurenčnosti in konvergenci. evropski svet je potrdil tudi ambiciozno trgovinsko strategijo komisije. evropski svet je marca določil prednostne naloge ekonomskih politik za prihodnje leto ter potrdil splošno gospodarsko strategijo, ki jo je v svojem letnem pregledu rasti predlagala komisija. glede na socialne razmere v evropi, zlasti med mladimi evrop skimi državljani, se je strinjal, da se poseben poudarek nameni temam z velikim po tencialom za zagotavljanje rasti in delovnih mest. ob razmisleku o nadaljnjem delu na področju ekonomske in monetarne unije, je bila omenjena tudi socialna dimenzija. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n o r g a n o v evropski svet se je maja osredotočil na večjo konkurenčnost v namenskih razpravah o energiji in o učinkovitih ukrepih za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, pri čemer je slednje posebej občutljivo vprašanje v času, ko so bili številni evropski državljani pozvani, naj prispevajo k splošnemu prizadevanju na gospodarskem podro čju. obravnaval je odvisnost evrope od uvožene energije in njene stroške, ki jih nosijo in v krizi vse bolj občutijo številna gospodinjstva in podjetja. evropski svet je junija posebno pozornost namenil socialnim razmeram v uniji in s tem povezanim tveganjem, pri čemer je bil vrh namenjen zaposlovanju mladih in krepitvi konkurenčnosti. evropski voditelji so se dogovorili tudi o nizu ukrepov za spodbujanje delovnih mest za mlade in pomoč ključnim evropskim delodajalcem, in sicer malim in srednjim podjetjem. Za pobudo za zaposlovanje mladih je bil prejet proračun v višini 6 milijard eur, malim in srednjim podjetjem pa sta eu in evropska investicijska banka (eiB) obljubili zvišanje kredita. na oktobrskem zasedanju evropskega sveta so voditelji obravnavali digitalno gospo darstvo, ekonomsko in socialno politiko, ekonomsko in monetarno unijo, vzhodno partnerstvo in migracijske tokove. Decembra je evropski svet obravnaval vrsto pomembnih zadev, med drugim obramb no politiko, napredek na poti k bančni uniji, krepitev usklajevanja ekonomskih politik v ekonomski in monetarni uniji, izvajanje pakta za rast in delovna mesta, razmere v ukrajini, Siriji in Srednjeafriški republiki. 207 208 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 Svet Evropske unije v prvi polovici leta 2013 je bilo šestmesečno predsedstvo Sveta evropske unije v ro kah irske, nato pa ga je v drugi polovici leta prevzela litva. prednostne naloge irskega predsedstva so bile v prvi polovici leta 2013 usmerjene v ohranjanje stabilnosti in zagotavljanje, da bi ta privedla k ustvarjanju delovnih mest in rasti. litva je v drugi polovici leta 2013 prvič predsedovala Svetu in to priložnost uporabila za predstavitev države ter okrepitev vezi z evropo. njena prizadevanja so bila osredotočena na delo v smeri k verodostojni, rastoči in odprti evropi. Med mandatoma omenjenih predsedstev se je Svet sestal v devetih od skupaj desetih sestav: Svet za splošne zadeve, Svet za ekonomske in finančne zadeve, Svet za pra vosodje in notranje zadeve, Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, Svet za konkurenčnost (notranji trg, industrija, raziskave in vesolje), Svet za promet, telekomunikacije in energijo, Svet za okolje, Svet za izobraževanje, mladi no, kulturo in šport ter Svet za zunanje zadeve pod vodstvom visoke predstavnice unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Dnevni redi različnih sestav Sveta so vključevali najrazličnejše zakonodajne predloge in nezakonodajne razprave. točke na dnevnem redu so vključevale zlasti kompleksne dogodke v evropi in vprašanja, na katera se je morala eu hitro odzivati, kot so na primer gospodarski razvoj, finančna ureditev in nadzor, poglabljanje ekonomske in monetarne unije in zakonodajni predlogi o novi generaciji finančnih instrumentov za večletni finančni okvir eu za obdobje 2014–2020. Za zagotovitev, da bodo nova fi nančna sredstva na voljo že v začetku leta 2014, so se zaključila pogajanja o večini instrumentov večletnega finančnega okvira. Svet je novembra odobril dogovor s par lamentom o proračunu za leto 2014. Logotipa irskega in litovskega predsedovanja Svetu v letu 2013. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n 209 o r g a n o v Evropska komisija komisija je uveljavila svojo pravico do pobude in ključno vlogo v okviru ekonomskega upravljanja za podporo gospodarskega okrevanja in dodatnih ukrepov na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji. na podlagi načrta za poglobljeno ter pravo ekonomsko in monetarno unijo iz novembra 2012 (12) je predložila dve sporočili o mehanizmih za krepitev usklajevanja ekonomske politike in povezovanje v evrskem območju (13). ti sta bili skupaj s priporočili iz sporočila komisije o socialni razsežnosti ekonomske in monetarne unije (14) uporabljeni v njenem prispevku k razpravi evropskega sveta o ekonomski in monetarni uniji, ki je potekala decembra. komisija si je nadalje prizade vala za oblikovanje bančne unije. Zagotovila je sprejetje enotnega mehanizma nadzo ra in sodelovala z evropskim parlamentom in Svetom pri sprejetju predloga o enotnem mehanizmu za reševanje, ki ga je predložila julija (15). komisija je za spodbujanje de mokratičnega nadzora podprla pragmatične ukrepe za večjo vključenost evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v proces evropskega semestra. leta 2013 so se zaključila tudi pogajanja v zvezi s sporazumom o večletnem finanč nem okviru za obdobje 2014–2020, ki jih je komisija dve leti spodbujala. prav tako je okrepila svoja prizadevanja za poenostavitev zakonodaje eu. v sporočilu „regulatory fitness and performance (reFit): results and next steps“ (16) je zaključila celovit pre gled celotne obstoječe zakonodaje eu in pojasnila, kaj je bilo doseženo, katere nadalj nje korake bo predvidoma izvedla in zakaj je to pomembno za rast in delovna mesta. potem ko je Svet junija odobril začetek trgovinskih in naložbenih pogajanj z Združeni mi državami, se je komisija v drugi polovici leta, in sicer v dveh krogih, pogajala o celovitem čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe. Podpredsednik Evropske komisije in komisar za medinstitucionalne odnose in administrativne zadeve Maroš Šefčovič na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v Franciji. komisija je pozdravila prihod nevena Mimice, ki ga je hrvaška imenovala za kandida ta za komisarja. po potrebnem posvetovanju z evropskim parlamentom v začetku junija je Svet v soglasju s predsednikom komisije imenoval novega komisarja, ki je nato 1. julija zasedel svoj položaj. predsednik Barroso je komisarju Mimici dodelil področje potrošniške politike. 210 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 leta 2013 je število prvič začetih postopkov proti državam članicam zaradi domnev nih kršitev pri izvajanju zakonodaje eu znašalo 1 300 (številka pomeni prvo fazo po stopka, ko je poslan uradni opomin v skladu s členom 258 pogodbe o delovanju evropske unije (pDeu)). področja politike, na katerih je bil delež začetih poizvedb višji, so bila okoljska vprašanja, obdavčenje in carinska unija, promet ter notranji trg in storitve, ki predstavljajo približno 63 % skupnega števila. komisija si je še naprej prizadevala za posodobitev javnih uprav v evropi, saj lahko to pomeni več in boljše digitalne storitve za državljane in podjetja ter prihranke stroškov v javnem sektorju. Za uspeh je bistven globalni pristop, močan pa bo vpliv horizontal nih, čezmejnih pobud, ki zajemajo vse ravni javne uprave (evropsko, nacionalno in regionalno). program komisije za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (iSa) (17) ponuja vrsto rešitev in orodij v podporo posodobitvi javnih uprav. nekatere rešitve, ki jih je v letu 2013 razvil program iSa, so naštete v nadaljevanju. ▶ orodje za strojno prevajanje Mt@ec (18), ki ga je razvila komisija, omogoča strojno prevajanje v vse uradne jezike eu. uporablja se v več rešitvah euprave, da se ugotovita približna vsebina in pomen dokumentov, preden se ti dokumenti posredujejo pravemu organu/kontaktni osebi. S pomočjo pilotnih programov je uporaba Mt@ec na voljo tudi zainteresiranim državam članicam. orodje temelji na izjemno obsežnih jezikovnih virih in strokovnem znanju komisije (trenutno ti viri obsegajo 650 milijonov stavkov v 23 jezikih) in bo v letu 2014 na voljo drugim javnim organom. ▶ Semantična prizadevanja (19) komisije so privedla do več specifikacij, ki jih zdaj priznavajo in so jih vključile v proces standardizacije mednarodne organizacije za standardizacijo. ▶ orodje za efakturiranje eprior (20), ki je vsem zainteresiranim javnim upravam na voljo brezplačno, uporablja 48 generalnih direktoratov komisije ter izvajalskih in regulativnih agencij. Belgija se je odločila sprejeti to rešitev kot svojo nacionalno rešitev efakturiranja (21) in ocenila, da bi lahko to pomenilo 2 milijona eur letnih prihrankov za dobavitelje in 7,5 milijona eur za javnost. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n 211 o r g a n o v Sodišče Evropske unije Sodišče in Splošno sodišče sta izdala nekatere pomembne sodbe, ki zajemajo najra zličnejša področja zakonodaje eu in vplivajo na vrsto pravic in dejavnosti v eu. Člani Sodišča v Luxembourgu. Temeljne pravice v zadevi radu je Sodišče razsodilo, da listina o temeljnih pravicah ne dovoljuje zavr nitve izvršitve evropskega naloga za prijetje, če oseba pred njegovo izdajo ni bila za slišana. Sodišče je poudarilo, da evropski nalog za prijetje poenostavlja in pospešuje pravosodno sodelovanje in s tem prispeva k uresničitvi cilja, zastavljenega za unijo, da ta postane območje svobode, varnosti in pravice, pri čemer se opira na visoko stopnjo zaupanja, ki mora obstajati med državami članicami. iz tega sledi, da morajo države članice načeloma izvrševati evropski nalog za prijetje. Možnost njegove neiz vršitve se uporablja le v primerih, kadar so kršene pravice do obrambe v postopku, ki se je končal s kazensko obsodbo v odsotnosti. kršitev pravice do zaslišanja s strani organov, ki izdajo evropski nalog za prijetje, ne spada med izjeme (22). v zadevi kadi je veliki senat Sodišča je ugotavljal vsebino procesnih pravic domnevnih teroristov in poskušal vzpostaviti ravnotežje med nujno potrebo po boju proti medna rodnemu terorizmu ter temeljnimi svoboščinami in pravicami domnevnih teroristov. v postopkih, ki se nanašajo na uvrstitev ali ohranitev uvrstitve imena posameznika na seznam oseb, za katere je bil podan sum, da so povezani s terorizmom, je Sodišče menilo, da mora pristojni organ eu razkriti zadevne dokaze, ki utemeljujejo njegovo odločitev. nadalje mora organ eu posamezniku zagotoviti možnost, da lahko učinko vito pojasni svoje stališče o razlogih, ki so bili navedeni zoper njega, in na podlagi pripomb, ki jih je dal zadevni posameznik, proučiti, ali so ti razlogi utemeljeni (23). 212 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 v zadevi Åkerberg Fransson (24) je Sodišče pojasnilo merila za uporabo listine v skladu z njenim členom 51, ki govori o tem, ali država članica izvaja pravo eu. Sodišče je menilo, da država članica izvaja pravo eu, ko je ugotovljena delna povezava med nacionalnim ukrepom in pravom eu. Z drugimi besedami sega sklicevanje na države članice, ki „izvajajo“ pravo eu, v členu 51 listine izven nacionalnih ukrepov, ki se sprejmejo s posebnim namenom uveljavitve določbe prava eu. ker je treba temeljne pravice, ki jih zagotavlja listina, upoštevati, kadar spada nacionalna zakonodaja na področje uporabe prava eu, uporaba prava eu vključuje uporabo temeljnih pravic, ki jih zagotavlja listina. v zadevi Melloni (25) je Sodišče potrdilo, da se temeljno ustavno načelo prevlade prava eu uporablja tudi v razmerju med listino in nacionalnimi ustavnimi določbami o temeljnih pravicah. Država članica s sklicevanjem na določbo svoje ustave, ki do mnevno zagotavlja višjo raven varstva temeljne pravice kot listina, ne more zavrniti uporabe jasne določbe pravnega akta eu. v zadevi ZZ (26) je Sodišče poudarilo, da mora biti oseba, ki jo zadeva odločba o pre povedi vstopa v državo članico iz razlogov javne varnosti, na podlagi Direktive 2004/38/eS pisno obveščena, in sicer tako, da bo razumela vsebino odločbe in njene učinke zanjo. nadalje je Sodišče odločilo, da mora biti takšna oseba natančno in v celoti obveščena o razlogih za takšno odločbo, razen če je to v nasprotju z interesi državne varnosti. Sodišče je navedlo, da sklicevanje na nacionalno varnost s strani države članice eu ne preprečuje ukrepanja na področjih, ki spadajo v pristojnost eu, zlasti da se zagotovi uporaba prava eu. Varstvo potrošnikov Sodišče je razsodilo, da mora Direktiva 93/13/egS o nedovoljenih pogojih v potrošniš kih pogodbah (27) potrošniku omogočiti, da zaprosi za začasno odpravo katerega koli izvršilnega postopka, če dvomi v veljavnost pogodbe, ki se uveljavlja, ali katerega koli izmed njenih pogojev. prav tako je menilo, da mora nacionalni sodnik, če ni dogovora med strankama, ob upoštevanju veljavne nacionalne zakonodaje proučiti pravni polo žaj potrošnika, da bi ugotovil obstoj „očitnega nesorazmerja“. Sodišče je ponovno razsodilo, da priloga k Direktivi 93/13/egS vsebuje le okvirni in nedokončni seznam pogojev, ki lahko štejejo za nedovoljene. prav tako je menilo, da morajo nacionalna sodišča presoditi, ali so posebne klavzule iz hipotekarnega posojila pravične (28). Sodišče je v zvezi z Direktivo 2005/29/eS o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov (29) razsodilo, da je poslovna praksa, ki zavaja potrošnike, nepoštena in zato prepovedana ter ni treba dokazovati, da je v nasprotju z zahtevami poklicne skrbnosti (30). D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n o r g a n o v Sodišče je razsodilo, da je Direktivo 2005/29/eS o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov treba razlagati tako, da opredelitev „trgovec“ v di rektivi o nepoštenih poslovnih praksah vključuje javni organ ali organ, ki opravlja javno funkcijo. potrošniki bodo tako zaščiteni pred nepoštenimi poslovnimi praksami tovrstnih teles (31). Sodišče je prav tako razsodilo, da izraz „oglaševanje“, kot je opredeljen v členu 2(1) Direktive 84/450/egS o zavajajočem oglaševanju (32) in členu 2(a) Direktive 2006/114/eS o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (33), zajema tudi uporabo imena domen in metaoznak v metapodatkih spletnega mesta. Za razliko od tega pa pojem ne zajema registracije domene kot take (34). Enaka obravnava Sodišče je oblikovalo svojo razlago pojma invalidnosti za namene zaščite pred diskri minacijo, ki jo zagotavlja Direktiva 2000/78/eS (35). razsodilo je, da je invalidnost lahko posledica stanja, ki ga je povzročila bolezen, če je posledica te bolezni dolgotraj no prikrajšanje, ki je rezultat zlasti fizičnega, mentalnega ali duševnega poslabšanja, ki v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo polno in učinkovito udeležbo zadev ne osebe v poklicnem življenju, in sicer enakopravno z ozirom na druge delavce. pojem „invalidnosti“ v tem okviru torej lahko pokrije zdravstveno stanje osebe z invalidnostjo, ki je sposobna za delo, čeprav le z omejenim delovnim časom. Sodišče je sprejelo ta sklep, pred tem pa je opozorilo na to, da bi bilo treba Direktivo 2000/78/eS razlagati v skladu s konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, saj jo je eu potrdila (36). Nediskriminacija Sodišče je pojasnilo pravilo o delitvi dokaznega bremena iz Direktive 2000/78/eS, kot se uporablja za prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. Zadeva se je nanašala na izjave georgeja Becalija, ki se je predstavil kot „patron“ poklicnega nogo metnega kluba Steaua Bucureşti s sedežem v Bukarešti, ki je v intervjuju izjavil, da nikoli ne bi najel homoseksualnega igralca. Sodišče je menilo, da se v takem primeru uporablja zadevna direktiva, ker je šlo za izjave, ki se nanašajo na „pogoje, pod kate rimi je dostopna zaposlitev […], vključno z izbirnimi merili“, ki so zajeta v direktivi (37). Prosto gibanje Sodišče je v več zadevah v zvezi z dodelitvijo pomoči za izobraževanje razsodilo, da je treba člena 20 in 21 pDeu razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki za pomoč za izobraževanje ali usposabljanje svojim državljanom za izobraževanje v drugi državi članici določa pogoj, da zadevno izobraževanje vodi v poklicno usposab ljanje, ki je enakovredno temu, ki ga zagotavlja ustanova za poklicno izobraževanje v državi, ki dodeli pomoč. te omejitve pravice do prostega gibanja in prebivanja ni mo goče upravičiti s ciljem izognitve nesorazmernemu finančnemu bremenu. Sodišče je tudi menilo, da pogoj neprekinjenega prebivanja do treh let lahko odvrača državljane od uveljavljanja pravice do prostega gibanja in prebivanja v drugi državi članici, in sicer glede na vpliv, ki ga lahko ima uresničevanje te pravice na pravico do pomoči za izobraževanje (38). 213 214 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 Evropska centralna banka Zaradi nekaterih negativnih tveganj v zvezi z gospodarskimi obeti za evrsko območje in nizkih srednjeročnih inflacijskih pritiskov je ecB leta 2013 dvakrat znižala obrestne mere, in sicer prvič 2. maja in drugič 7. novembra. v obeh primerih je bila obrestna mera ecB za operacije refinanciranja eurosistema znižana za 25 bazičnih točk, s čimer je dosegla rekordno nizko vrednost, ki je znašala 0,25 %. obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita so bile znižane za raz lične zneske, za 50 bazičnih točk (39) oziroma novembra za 25 bazičnih točk (40) na 0,75 %, medtem ko je obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila ostala nespremenjena na ravni 0,00 %. obe odločitvi sta bili v skladu s smernicami, predloženimi po zasedanju ecB, ki je potekalo julija 2013, ko je ecB sporočila, da še naprej pričakuje, da bodo njene ključne obrestne mere – glede na splošno šibkost gospodarstva in umirjeno denarno dinami ko ter posledično splošno umirjenega inflacijskega pričakovanja za srednjeročno ob dobje – daljše časovno obdobje ostale na sedanjih ali nižjih ravneh. na svojem no vembrskem srečanju je svet ecB ponovil svoje stališče. Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi na tiskovni konferenci po oktobrskem srečanju Sveta Evropske centralne banke v Parizu v Franciji. ecB je sprejela tudi druge ukrepe, namenjene ponovni vzpostavitvi pravilnega delova nja transmisijskega mehanizma denarne politike. namen teh t. i. nestandardnih ukrepov denarne politike je zagotoviti, da so medbančne obrestne mere v evrskem območju usklajene z obrestnimi merami, ki jih določi ecB. kot del teh ukrepov je ecB na podlagi avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo v vseh operacijah refinan ciranja še naprej zagotavljala visoko likvidnost bančnemu sektorju in bo s tem nada ljevala vsaj do julija 2015. to pomeni, da lahko finančne institucije pri ecB pridobijo vsa sredstva, ki jih potrebujejo, če imajo ustrezno zavarovanje za posojila in so priprav ljene plačati določeno obrestno mero. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n o r g a n o v to lahko na primer storijo s sodelovanjem pri operacijah glavnega refinanciranja, ki zagotavljajo finančna sredstva v evrih za en teden, ali v drugih operacijah refinancira nja s posebnim rokom zapadlosti, ki zagotavljajo sredstva z drugimi roki zapadlosti, na primer v trajanju enega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv (približno en mesec, kot je določeno v podrobnem koledarju). lahko pa tudi pridobijo sredstva v redni 3mesečni operaciji dolgoročnejšega refinanciranja (41), za katero je ecB napovedala, da jo bo še naprej izvajala tudi v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodeli tvijo vsaj do 24. junija 2015. Delovanje trga se je izboljšalo in postopek razdolževanja bank se je nadaljeval, pri čemer se je povpraševanje bank v zvezi z operacijami refinanciranja ecB od septem bra 2012 dejansko zmanjšalo. glede na pomen medbančnih referenčnih obrestnih mer, kot je euribor, za izvajanje denarne politike je ecB pozdravila namero komisije, da sistemsko uredi pomembne referenčne obrestne mere, vključno z njeno namero, da v svoj zakonodajni predlog vključi tudi pooblastilo, s katerim lahko zahteva obvezne navedbe za sistemsko po membne referenčne obrestne mere. ecB je prav tako spodbujala banke, naj še naprej sodelujejo v skupinah za referenčno obrestno mero (42). ecB tudi zagotavlja, da ima bančni sistem dostop do likvidnosti v drugih valutah, ko in če je to potrebno. ecB je konec oktobra skupaj s kanadsko, britansko, japonsko, ameriško in švicarsko centralno banko objavila, da so njihovi začasni dvostranski do govori o zamenjavi likvidnosti postali stalni dogovori o zamenjavi, tj. ureditev, ki bo veljala do nadaljnjega. v zvezi s tem je objavila, da bo do nadaljnjega izvajala redne operacije zagotavljanja likvidnosti v ameriških dolarjih z zapadlostjo približno v enem tednu in treh mesecih. poleg tega je ecB oktobra 2013 napovedala tudi vzpostavitev dvostranskega dogo vora o zamenjavi valute z ljudsko banko kitajske. Z vidika eurosistema je dogovor o zamenjavi varovalo za likvidnostno posojilo in zagotovilo bankam evrskega območja za neprekinjeno zagotavljanje kitajskega juana. ecB se je februarja odločila, da objavi imetje eurosistema v vrednostnih papirjih, pri dobljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (43). Slednji je bil uveden leta 2010 s ciljem, da se odpravi „nepravilno delovanje trgov vrednostnih papirjev in ponovno vzpostavi ustrezen transmisijski mehanizem denarne politike“ (44), in bil prekinjen septembra 2012. ecB je po svoji odločitvi, da obdrži sredstva, ki jih ima v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev do roka zapadlosti, decembra 2013 še vedno upravljala s 184 milijardami eur (45) vrednostnih papirjev v okviru navedenega programa. prav tako je upravljala z 41,9 milijarde eur oziroma 15,4 milijarde eur (46) v okviru svoje ga programa 1 in 2 nakupa kritih obveznic, ki sta bila zaključena že prej. 215 216 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 ecB je nadalje prilagodila svoj okvir zavarovanj, da ohrani njihovo primernost, med tem ko ohranja njihovo dostopnost v operacijah denarne politike eurosistema. Spreje la je Sklep ecB/2013/6, ki od 1. marca 2015 preprečuje uporabo nekritih bančnih obveznic, za katere jamči država, kot zavarovanja pri operacijah denarne politike eu rosistema, ki jih izda bodisi ista nasprotna stranka bodisi jih izdajo osebe, s katerimi je ta nasprotna stranka v tesni povezavi (47). pregledala je svoj okvir za obvladovanje tveganj, ki omogoča novo obravnavo zavarovanih vrednostnih papirjev in zadržanih kritih obveznic (48). v skladu s tem, kar je bilo izvedeno v zvezi z drugimi državami v programu, je sprejela odločitve glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje jamčila republika ciper (49). v zvezi z bankovci je ecB začela z uvedbo druge serije evrskih bankovcev, tj. s serijo „evropa“, in sicer z izdajo novih bankovcev za 5 eur v državah evrskega območja 2. maja 2013. nove bankovce je treba uvajati postopoma več let in v naraščajočem vrstnem redu. nominalne vrednosti, in sicer 5 eur, 10 eur, 20 eur, 50 eur, 100 eur, 200 eur in 500 eur, ostanejo nespremenjene. predsednik ecB Mario Draghi je 10. januarja 2013 v arheološkem muzeju v Frankfurtu na Majni predstavil novi bankovec za 5 eur. ecB in nacionalne centralne banke eurosistema izvajajo informacijsko kampanjo o seriji europa in novem bankovcu za 5 eur. njen namen je pomagati javnosti prepoznati nov bankovec in njegove zaščitne elemente. kampanja ima tudi posebno spletno stran (50). v zvezi s plačilnimi sistemi je ecB objavila priporočila za varnost internetnih plačil (51). prav tako je začela javne razprave o storitvah dostopa do plačilnih računov in o zah tevah glede nadzora za sistemsko pomembne plačilne sisteme (52). na tem področju je objavila tudi svoje prvo poročilo o prehodu na enotno območje plačil v evrih (Sepa), v katerem je posvarila pred tveganji poznega prehoda (53). na področju mednarodnega sodelovanja je zaključila s programom eurosistema za sodelovanje z nacionalno banko republike Makedonije (nBrM) (54) in programom centralne banke za sodelovanje z nacionalno banko Srbije (nBS) (55), ki ju financira evropska unija. prav tako je še naprej sodelovala pri pregledih v državah, ki prejemajo pomoč iz eu in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) (56), in še naprej sprejemala odločitve v zvezi z zagotavljanjem izredne likvidnostne pomoči s strani nacionalnih centralnih bank eurosistema za domače nasprotne stranke. v okviru svojih komunikacijskih dejavnosti za javnost je ecB začela tretjo izobraževal no igro „top floor – prebij se do vrha“, ki je na njeni spletni strani na voljo v 22 uradnih jezikih eu (57). poleg tega je skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami evrskega območja izvedla tekmovanje generacija €uro. to vsakoletno tekmovanje o denarni politiki organizirajo nacionalne centralne banke na nacionalni ravni v več državah evrskega območja. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n 217 o r g a n o v Evropsko računsko sodišče evropsko računsko sodišče (erS) je neodvisna revizijska institucija eu. revizijska po ročila in mnenja erS so bistven člen verige odgovornosti eu. na podlagi rezultatov njegovega dela morajo tisti, ki so odgovorni za upravljanje proračuna eu, prevzeti odgovornost za svoje delo, še posebej v okviru letnega postopka za podelitev razreš nice. to je predvsem komisija, zadeva pa tudi druge institucije in organe eu. pri delje nem upravljanju so zelo pomembne tudi države članice. Predsednik Računskega sodišča Vítor Manuel da Silva Caldeira (levo) in predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso pri pregledovanju dokumenta na letni skupni seji Komisije in Računskega sodišča v Bruslju v Belgiji. njegovo letno poročilo o proračunu za proračunsko leto 2012 (58) je bilo objavljeno novembra 2013. poročilo za večino področij porabe v okviru proračuna eu ugotavlja, da veljavna zakonodaja še vedno ni bila v celoti upoštevana. erS je zato pozvalo k ponovnemu razmisleku o pravilih eu za porabo in priporočilo poenostavitev zakonske ga okvira. v proračunu eu kot celoti je po oceni erS stopnja napake za porabo za proračunsko leto 2012 znašala 4,8 % (leta 2011 pa 3,9 %). v letu 2012 so na vseh področjih operativne porabe obstajale pomembne napake. ocenjena stopnja napake ni merilo za goljufije ali zapravljanje, ampak je ocena denarja, ki ne bi smel biti izplačan, ker ni bil porabljen v skladu z ustrezno zakonodajo. Med značilne napake spadajo plačila neupravičenim upravičencem ali za neupravičene projekte ali naročila storitev, blaga ali naložb, ki niso temeljila na ustrezni uporabi pravil za javno naročanje. leta 2012 je eu porabila 138,6 milijarde eur, od katerih so približno 80 % skupaj upravljale komisija in države članice. erS je bilo kritično do organov držav članic, kadar so imeli dovolj informacij, da bi lahko odkrili in popravili napake, preden so zahtevali povračila iz proračuna eu. pravila za sedanje obdobje porabe 2007–2013 države članice le delno spodbujajo k uspešnejši uporabi sistemov finančnega poslovodenja. ugotovitve in mnenja erS govorijo o tem, kako izboljšati finančno poslovodenje eu. Sodišče zato priporoča, naj se leta v celoti upoštevajo pri dopolnitvi pravil, ki urejajo upravljanje in nadzor za finančni okvir 2014–2020. 218 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 Evropski ekonomsko-socialni odbor evropski ekonomskosocialni odbor (eeSo) je na svojih devetih plenarnih zasedanjih v letu 2013 izdal 206 mnenj, od tega 35 mnenj na lastno pobudo in 10 raziskovalnih mnenj (štiri na zahtevo komisije in šest na zahtevo predsedstev Sveta). eeSo je 17. aprila 2013 za drugo dvoinpolletno obdobje zdajšnjega mandata (2013–2015) izvolil svojega novega predsednika, henrija Malossa (skupina – deloda jalci/Fr). nadomestil je Staffana nilssona (skupina – razne dejavnosti/Se), ki je odbo ru predsedoval v prvi polovici njegovega 5letnega mandata. Za podpredsednico, pri stojno za komuniciranje, je bila izvoljena jane Morrice (skupina – razne dejavnosti/ uk), hansjoachim Wilms (skupina – delojemalci/De) pa je postal podpredsednik, pristojen za proračunske zadeve. postopek za izvolitev novega generalnega sekretar ja eeSo se je začel konec leta 2013. novi predsednik odbora se je osredotočil na re formiranje delovnih metod, in sicer: osredotočenost odbora na nekaj pomembnih tem, namesto prevelikega širjenja njegovega dela na sekundarne teme; bolj selektivna in izboljšana kakovost mnenj na lastno pobudo in krepitev zmogljivosti njegovega pred videvanja. Predsednik Evropskega ekonomskosocialnega odbora Henri Malosse na plenarnem zasedanju EESO v Bruslju v Belgiji. prek svoje usmerjevalne skupine evropa 2020 je eeSo leta 2013 intenzivno sodeloval v razpravah o izvajanju strategije evropa 2020 ter evropskega semestra. osrednji temi številnih razprav sta bili finančna kriza in odziv nanjo ter brezposelnost, pri čemer je bil poseben poudarek na brezposelnosti mladih. eeSo je razpravljal tudi o glavnih rezultatih politik, kot sta na primer posodobljena skupna kmetijska politika po letu 2013 in prihodnja kohezijska politika. Dejavno je sodeloval v razpravah o večlet nem finančnem okviru po letu 2013. pomembni temi na njegovem dnevnem redu sta bili tudi vloga malih in srednjih podjetij ter energetski sektor. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n 219 o r g a n o v Odbor regij Evropske unije odbor regij evropske unije (or) je na svojih petih plenarnih zasedanjih v letu 2013 predstavil 73 mnenj, od tega 15 mnenj na lastno pobudo in eno predhodno mnenje (nič na zahtevo komisije ter štiri na zahtevo predsedstev Sveta). prek platforme za spremljanje strategije evropa 2020 je še naprej ocenjeval strategi jo za rast in zaposlovanje z vidika regij in mest eu. v okviru evropskega semestra je zelo poudaril krepitev vloge lokalnih in regionalnih oblasti. objavil je tudi „Četrto po ročilo odbora regij evropske unije o spremljanju strategije evropa 2020“ (59) in orga niziral vrsto konferenc o sedmih vodilnih pobudah strategije evropa 2020, ki bodo vključene v vrh regij in mest, ki bo marca 2014 v atenah, ter v vmesni pregled strate gije evropa 2020. nekatera druga vprašanja, kot so pogajanja o večletnem finančnem okviru 2014–2020 in kohezijska politika v okviru večletnega finančnega okvira, so bila prav tako pogosto teme razprav. nič manjše pozornosti ni bila deležna finančna kriza, pri čemer je bil velik poudarek na brezposelnosti mladih in prihodnosti eu – načrtu komisije za ekonomsko in monetarno unijo. or je pripravil poročilo o svoji institucio nalni in politični vlogi, in sicer o tem, kako okrepiti svojo institucionalno in politično vlogo po letu 2015, ki bo predloženo ob njegovi 20. obletnici aprila 2014. or je v letu 2013 organiziral več pomembnih dogodkov. Dnevi odprtih vrat 2013, ki jih je organiziral skupaj s komisijo, so potekali v okviru slogana „pospešeni razvoj evropskih regij in mest do leta 2020“. na dogodku so se zbrali številni udeleženci iz upravnih in akademskih krogov, da bi sodelovali na stotinah seminarjev in delavnic, predsednik Barroso pa je imel uvodni nagovor. poleg tega je bila decembra v Berlinu organizirana konferenca o subsidiarnosti v nemškem zveznem svetu (Bundesratu). or je nadaljeval tudi z belo knjigo o upravljanju na več ravneh (60), pri čemer je izdal preglede stanja in organiziral nadaljnja srečanja. Razstava „100 e-mestnih rešitev“, ki je bila odprta v okviru dogodka „Open days“ leta 2013 v Bruslju v Belgiji. 220 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 Evropska investicijska banka eiB, ki je v lasti 28 držav članic, katerih interese tudi zastopa, tesno sodeluje z insti tucijami eu pri izvajanju politik eu. kot največji večstranski posojilojemalec in posoji lodajalec na svetu zagotavlja financiranje in strokovno znanje za dobre in trajnostne investicijske projekte, ki prispevajo k uresničevanju ciljev politik unije. Banka poleg tega izvaja finančne vidike zunanjih in razvojnih politik eu. Skupina eiB vključuje še evropski investicijski sklad (eiS), ki se osredotoča na inovativne instrumente financira nja za mala in srednja podjetja. Skupina eiB je leta 2013 okrepila svojo vlogo pri spodbujanju financiranja gospodar stva, potem ko je bil v skladu s sporazumom iz leta 2012 za 10 milijard eur povečan njen osnovni kapital. posojilna dejavnost eiB je v letu 2013 dosegla 71,7 milijar de eur, kar je glede na predhodno leto povečanje za 37 %. Dejavnosti eiB so bile osredotočene na ključne prednostne naloge eu, kot so mala in srednja podjetja, ino vacije in spretnosti, učinkovitost virov in strateške infrastrukture. Predsednik Evropske investicijske banke Werner Hoyer na evropskem finančnem kongresu v Sopotu na Poljskem. komisija je kot odziv na težave pri ustreznem samofinanciranju malih in srednjih podjetij skupaj z eiB in eiS v letu 2013 pripravila pobudo za boljši dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja. istočasno na podlagi zahteve evropskega sveta, ki je zasedal junija 2013, komisija, eiB in eiS ocenjujejo možnosti za povišanje zmož nosti kreditiranja s strani eiS. vzporedno s tem sta komisija in eiB zaključili pripravo skupnih finančnih instrumentov delitve tveganj, ki jih bo treba izvajati v okviru večletnega finančnega okvira 2014– 2020, in sicer zlasti v okviru instrumenta za povezovanje evrope, programa obzor je 2020 in programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (coSMe). to vključuje tudi nadaljevanje pilotne faze pobude za projektne obveznice eu in eiB, tj. ocenjevanja, ki se je začelo v letu 2013. komisija je leta 2013 predložila zakonodajni predlog za naslednji zunanji mandat eiB, ki zajema obdobje 2014–2020. prav tako je za financiranje operacij s strani eiB na podlagi jamstva eu predlagala skupno 28 milijard eur, v okviru česar bi bile 3 mili jarde eur neobvezne in bi se o njih odločalo sredi mandata. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n 221 o r g a n o v Evropski varuh človekovih pravic komisija je zaradi svojih pooblastil in dejstva, da mnoge njene odločitve in predlogi neposredno ali posredno vplivajo na državljane, institucija, v zvezi s katero je število pritožb, naslovljenih na evropskega varuha človekovih pravic, največje. v letu 2013 se je 62,7 % preiskav, ki jih je začel varuh človekovih pravic, nanašalo na komisijo. komisija je prejela poizvedbe v zvezi s 173 novimi preiskavami varuha člo vekovih pravic in odgovorila na 278 poizvedb, vključno s tistimi, ki so se nanašale na leta 2013 še nezaključene preiskave, začete v predhodnih letih. pritožbe, ki jih je preiskoval evropski varuh človekovih pravic, so se nanašale na šte vilna področja, zlasti na zakonitost (uporaba materialnih in/ali procesnih pravil), zah teve po informacijah; poštenost in razumen rok za sprejemanje odločitev ter zahteve za dostop javnosti do dokumentov. p. nikiforos Diamandouros je po dopolnjenih desetih letih opravljanja funkcije 14. marca 2013 objavil svojo namero o upokojitvi. odbor za peticije parlamenta je za položaj evropskega varuha človekovih pravic zaslišal naslednjih šest kandidatov: Da gmar rothBehrendt (poslanka evropskega parlamenta), rio oomenruijten (poslanka evropskega parlamenta), Francesca enrica Speronija (poslanec evropskega parlamen ta), emily o’reilly (varuhinja človekovih pravic irske), alexa Brenninkmeijerja (varuh človekovih pravic nizozemske) in Markusa jaegerja (uradnik Sveta evrope). Nova evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly v Evropskem parlamentu v Strasbourgu v Franciji. volitve novega varuha človekovih pravic so potekale 2. julija 2013, izvoljena pa je bila emily o'reilly. Funkcijo je prevzela 1. oktobra 2013. emily o'reilly meni, da bo ena od njenih proaktivnih vlog varuhinje človekovih pravic opozarjati na težave državljanov ter jim pomagati pri premostitvi vrzeli med njimi in institucijami eu. premisliti želi tudi o področjih osredotočenosti varuha človekovih pravic ter okrepiti njegov vpliv in prepoznavnost. 222 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 Decentralizirane agencije komisija je nadaljevala izvajanje svojega načrta o nadaljnjem ukrepanju na podlagi skupnega pristopa parlamenta, Sveta in komisije o decentraliziranih agencijah eu, ki je bil sprejet leta 2012, in sicer v tesnem sodelovanju z mrežo agencij. v svojem poročilu o napredku, ki je bilo sprejeto decembra, je pregledala napredek na vseh področjih, ki jih zajema skupni pristop. tako je bilo pet dokumentov, ki jih komi sija šteje za prednostne, že dokončanih (smernice za preprečevanje in reševanje navzkrižja interesov, smernice o sporazumu o sedežu, smernice o oblikovanju prora čuna glede na uspešnost) ali dobro napredujejo in bodo zaključeni v začetku leta 2014 (smernice o programskih dokumentih in ključnih kazalnikih uspešnosti ter tudi smer nice o ocenjevanju). Drugi dokončani dokumenti so bili revizija kadrovskih predpisov in okvirne finančne uredbe za poenostavitev pravil, ki se uporabljajo za agencije, smer nice za agencije za boj proti goljufijam in smernice za komunikacijske strategije agencij. izvajanje načrta se bo v skladu z dokumenti in roki, ki so v njem določeni, nadaljevalo tudi v letu 2014 in naprej. poleg tega je komisija predlagala prilagoditev upravljanja sedmih obstoječih decentraliziranih agencij v okviru revizije njihovih ustanovitvenih aktov, ki so: evropska železniška agencija (era); agencija za evropski gnSS (gSa); urad za usklajevanje na notranjem trgu (uunt); evropska agencija za varnost v letal stvu (eaSa); urad za evropsko pravosodno sodelovanje (eurojust) ter evropska policij ska akademija (cepol) in evropski policijski urad (europol), za katera je bila predlaga na združitev. Decentralizirane agencije eu imajo več kot 7 000 zaposlenih in so leta 2013 prejele 727,5 milijona eur proračunskih sredstev eu. D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n o r g a n o v Nacionalni parlamenti in njihova vloga v evropskem prostoru tudi v letu 2013 je bil politični dialog med komisijo in nacionalnimi parlamenti ključna značilnost v okviru medinstitucionalnega dnevnega reda komisije. januarja 2013 je potekal prvi „evropski parlamentarni teden“, v katerem so se v Bruslju sestali poslanci evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, da bi razpravljali o evropskem semestru. potreba po močnejši demokratični legitimnosti in odgovornosti pri ekonomskem upravljanju eu je bila ena od ključnih tem, na katere se je na svojih plenarnih zaseda njih v Dublinu na irskem in vilni v litvi osredotočila konferenca odborov parlamentov eu za evropske zadeve (coSac). v svojem prispevku, sprejetem na dublinskem zase danju, je coSac pozvala komisijo, naj potrdi vrsto ukrepov za krepitev političnega dialoga, vključno s predložitvijo bolj specifičnih odgovorov na obrazloženo mnenje, pri čemer naj posebno pozornost nameni vprašanjem, ki jih je navedla najmanj tretjina nacionalnih parlamentov, ter upošteva individualne ali kolektivne zahteve nacionalnih parlamentov v zvezi z novimi zakonodajnimi predlogi. komisija je v svojem odgovoru potrdila svojo zavezanost k zagotavljanju pravočasnih in primernih odgovorov ter pojasnila, da za namene zakonodajnega postopka vsekakor upošteva zlasti pripombe ali pomisleke, ki so skupni večini nacionalnih parlamentov. komisija je prav tako potr dila, da je pripravljena razmisliti, ali obstaja potreba po novih ali spremenjenih pravilih na s tem povezanem področju politike. vloga nacionalnih parlamentov je bila zlasti v okviru ekonomske in monetarne unije glavna tema plenarnega zasedanja coSac v vilni (50. jubilejno plenarno zasedanje). prva seja medparlamentarne konference, ki je bila na novo ustanovljena v skladu s členom 13 o fiskalnem paktu, je potekala oktobra v vilni. velika večina mnenj nacionalnih parlamentov je še naprej osredotočenih na vsebine predlogov komisije in nezakonodajne dokumente in ne na vidike subsidiarnosti. nacionalni parlamenti so leta 2013 drugič začeli tako imenovani postopek „rumenega kartona“ (61), tokrat za predlog komisije o uredbi o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva (62). komisija je v osmih tednih prejela obrazložena mnenja 14 senatov (skupaj 18 glasov), ki so ugotovili, da v predlogu komisije ni bilo upoštevano načelo subsidiarnosti. v poznejšem pregledu je komisija skrbno proučila argumente o subsi diarnosti iz teh mnenj, vendar je v svojem sporočilu z dne 27. novembra 2013 (63) sklenila, da nacionalni parlamenti niso dokazali, da je predlog v nasprotju z načelom subsidiarnosti. Zato se je odločila, da predlog ohrani. na splošno so v letu 2013 nacionalni parlamenti komisiji poslali 592 mnenj, kar je približno toliko kot v predhodnem letu. vendar pa je bilo število obrazloženih mnenj, v katerem so navedene domnevne kršitve subsidiarnosti, nekoliko višje (15 % na mesto 13 %). 223 224 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 Preglednost v zadnjih nekaj letih je komisija vložila veliko truda v izboljšanje preglednosti v zvezi s strokovnimi skupinami, ki jih uporablja za zbiranje zunanjega strokovnega znanja pri pripravi predlogov in/ali pravil ter oblikovanju politik. Zlasti spletni register strokovnih skupin komisije in drugih podobnih skupin (64) je bil izboljšan v smislu informacij, ki so na voljo, in je postal uporabniku prijaznejše orodje. evropski parlament in Svet sta leta 2013 podprla predlog komisije o vključitvi depo niranja arhivskega gradiva institucij eu (65) pri evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah, italija (66), v zakonodajo eu. vse institucije eu (67) bodo morale deponirati svoje arhivsko gradivo, potem ko se to po 30 letih odpre za javnost, pri navedenem inštitutu. uredba poleg tega vključuje močno zavezanost institucij eu, da v elektronski obliki odprejo svoje arhive za javnost in spodbujajo njihovo uporabo na internetu. OPOMBE (1) uredba (eu) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (ul l 176, 27.6.2013). Direktiva 2013/36/eu o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij (ul l 176, 27.6.2013). (2) Direktiva 2013/50/eu o spremembi Direktive 2004/109/eS o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, Direktive 2003/71/eS o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, ter Direktive 2007/14/eS o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/eS (ul l 294, 6.11.2013). (3) Direktiva 2013/34/eu o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (ul l 182, 29.6.2013). (4) Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – predhodno usklajevanje načrtov za pomembne reforme ekonomske politike (coM(2013) 166). (5) Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – uvedba instrumenta za konvergenco in konkurenčnost (coM(2013) 165). (6) predlog uredbe o spremembi uredbe Sveta (eS) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (coM(2011) 290). (7) uredba (eu) št. 1219/2012 o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami (ul l 351, 20.12.2012). uredba (eu) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (ul l 347, 20.12.2013). uredba (eu) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (ul l 347, 20.12.2013). uredba (eu) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ekSrp) (ul l 347, 20.12.2013). uredba (eu) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (ul l 347, 20.12.2013). (8) Direktiva 2001/55/eS o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (ul l 212, 7.8.2001). (9) „pregled eSZD“ (http://eeas.europa.eu/library/publications/2013/3/2013_eeas_review_sl.pdf). (10) letno poročilo eu o človekovih pravicah in demokraciji po svetu za leto 2012 (http://register.consilium.europa. eu/doc/srv?l=Sl&t=pDF&gc=true&sc=false&f=St 9431 2013 init). (11) to poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z rvSZn 1244/99 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti kosova. (12) Sporočilo komisije – načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo – Začetek evropske razprave (coM(2012) 777). (13) Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – uvedba instrumenta za konvergenco in konkurenčnost (coM(2013) 165). Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – predhodno usklajevanje načrtov za pomembne reforme ekonomske politike (coM(2013) 166). D e l o e v r o p S k i h i n S t i t u c i j i n o r g a n o v (14) Sporočilo komisije – krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (coM(2013) 690). (15) predlog uredbe o ustanovitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje bank (coM(2013) 520). (16) Sporočilo komisije – program ustreznosti in uspešnosti predpisov (reFit): rezultati in naslednji koraki (coM(2013) 685). (17) http://ec.europa.eu/isa (18) http://ec.europa.eu/isa/actions/02interoperabilityarchitecture/28action_en.htm (19) https://joinup.ec.europa.eu/community/semic/description (20) http://ec.europa.eu/isa/actions/01trustedinformationexchange/17action_en.htm (21) http://ec.europa.eu/isa/news/2013/e_invoicing_en.htm (22) Sodba Sodišča z dne 29. januarja 2013 v zadevi radu (c396/11) (http://curia.europa.eu/juris/liste. jsf?language=sl&num=c396/11). (23) Sodba Sodišča z dne 18. julija 2013 v združenih zadevah komisija in drugi proti kadi (c584/10 p, c593/10 p in c595/10 p) (http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c584/10%20p). (24) Sodba Sodišča z dne 26. februarja 2013 v zadevi Åkerberg Fransson (c617/10) (http://curia.europa.eu/juris/ liste.jsf?language=sl&num=c617/10). (25) Sodba Sodišča z dne 26. februarja 2013 v zadevi Melloni (c399/11) (http://curia.europa.eu/juris/liste. jsf?language=sl&num=c399/11). (26) Sodba Sodišča z dne 4. junija 2013 v zadevi ZZ (c300/11) (http://curia.europa.eu/juris/liste. jsf?language=sl&num=c300/11). (27) Direktiva 93/13/egS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (ul l 95, 21.4.1993). (28) Sodba Sodišča z dne 14. marca 2013 v zadevi aziz (c415/11) (http://curia.europa.eu/juris/liste. jsf?language=sl&num=c415/11). (29) Direktiva 2005/29/eS o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (ul l 149, 11.6.2005). (30) Sodba Sodišča z dne 19. septembra 2013 v zadevi chS tour Services (c435/11) (http://curia.europa.eu/juris/ liste.jsf?language=sl&num=c435/11). (31) Sodba Sodišča z dne 3. oktobra 2013 v zadevi Zentrale zur Bekämpfung unlauteren Wettbewerbs (c59/12) (http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c59/12). (32) Direktiva 84/450/egS o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o zavajajočem oglaševanju (ul l 250, 19.9.1984). (33) Direktiva 2006/114/eS o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (ul l 376, 27.12.2006). (34) Sodba Sodišča z dne 11. julija 2013 v zadevi Belgian electronic Sorting technology (c657/11) (http://curia. europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c657/11). (35) Direktiva 2000/78/eS o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (ul l 303, 2.12.2000). (36) Sodba Sodišča z dne 11. aprila 2013 v združenih zadevah hk Danmark (ring in Skouboe Werge) (c335/11 in c337/11) (http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&jur=c,t,F&num=c335/11&td=all). (37) Sodba Sodišča z dne 25. aprila 2013 v zadevi asociația accept (c81/12) (http://curia.europa.eu/juris/liste. jsf?language=sl&num=c81/12). (38) Sodbe Sodišča z dne 18. julija 2013 v združenih zadevah prinz in Seeberger (c523/11 in c585/11) (http:// curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c523/11) in z dne 24. oktobra 2013 v zadevi thiele Meneses (c220/12) (http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c220/12) ter v zadevi elrick (c275/12) (http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c275/12). (39) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130502.sl.html (40) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr131107.sl.html (41) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130502_2.en.html (42) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130208.en.html (43) https://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130221_1.en.html (44) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2010/html/pr100510.en.html (45) podatki na dan 9. decembra 2013. Svet banke se je februarja 2013 odločil, da objavi imetje eurosistema v vrednostnih papirjih, pridobljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, v skladu s predvideno transparentnostjo neposrednih denarnih transakcij, kot je bilo sporočeno 6. septembra 2012 (http://www.ecb. europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130221_1.en.html). (46) podatki na dan 9. decembra 2013. (47) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130322.en.html (48) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130718.en.html (49) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130705.en.html http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130628_1.en.html http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130502_3.en.html (50) http://www.novieurskibankovci.eu/ (51) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130131_1.en.html (52) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130607.en.html (53) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130321_1.en.html (54) http://www.ecb.int/press/pr/date/2013/html/pr130710.en.html (55) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130131.en.html (56) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130204.en.html http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130207_1.en.html http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130315.en.html http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130325.en.html http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130415.en.html http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130418.en.html http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130509.en.html 225 226 S p l o Š n o p o r o Č i l o 2 0 1 3 – p o g l a v j e 6 http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130603.en.html http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130708.en.html http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130718_1.en.html http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130731.en.html (57) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130417.sl.html (58) http://www.eca.europa.eu/lists/ecaDocuments/ar12/ar12_Sl.pdf (59) https://portal.cor.europa.eu/europe2020/news/pages/4thcorMonitoringreport.aspx (60) Mnenje na lastno pobudo odbora regij – Bela knjiga odbora regij o upravljanju na več ravneh (ul c 211, 4.9.2009). (61) prvič so nacionalni parlamenti izdali „rumeni karton“ maja 2012 za predlog uredbe o uveljavljanju pravice do kolektivnih ukrepov v okviru svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (coM(2012) 130). (62) predlog uredbe o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva (coM(2013) 534). (63) Sporočilo komisije o ponovni proučitvi predloga uredbe o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva v zvezi z načelom subsidiarnosti (coM(2013) 851). (64) http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?lang=Sl (65) predlog o spremembi uredbe (egS, euratom) št. 354/83 v zvezi z deponiranjem arhivskega gradiva institucij pri evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah (coM(2012) 456). (66) Sprejeta uredba bo začela veljati po odobritvi nacionalnih parlamentov obeh držav članic, ki sta vložili parlamentarni pridržek. (67) izjemi sta Sodišče evropske unije in ecB, ki svoje arhivsko gradivo lahko deponirata prostovoljno, vendar tega nista dolžni storiti. FOTOGRAFIJE philippe Samyn and partners architects & engineers, lead and Design partner/philippe Samyn and partners archi tects & engineers, Studio valle progettazioni architects, Buro happold limited engineers: str. 194 evropska unija: str. 195, 196, 198, 200, 202, 204, 206, 208, 209, 211, 217, 221 Banque de France/Yann Dejardin: str. 214 eric herchaft: str. 218 evropska unija/Bob van Mol: str. 219 evropska investicijska banka: str. 220 227 227 K R O N O LO G I J A SPODNJI SEZNAM VKLJUČUJE NEKATERE POMEMBNE DOGODKE IZ LETA 2013 Z VSEH PODROČIJ POLITIKE. SEZNAM NI IZČRPEN – VEČ TAKIH DOGODKOV JE OPISANIH V SAMEM POROČILU. JANUAR FEBRUAR Jeroen Dijsselbloem, nizozemski minister za finance, je imenovan za predsednika Euroskupine. Evropski svet doseže politični dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014−2020. Evropski mehanizem za stabilnost (ESM) prvič organizira dražbo trimesečnih menic in tako uvede svoj program kratkoročnega financiranja. Evropski svet doseže soglasje o oblikovanju posebne pobude za zaposlovanje mladih s proračunom 6 milijard EUR za obdobje 2014−2020. Nova finančna uredba za finance EU ter pravila za uporabo. V skladu z gospodarsko napovedjo Komisije gospodarstvo EU postopoma prehaja v mirnejše vode. Nagrade RegioStars 2013. Pobuda o grafenu in projekt o človeških možganih dobita najvišjo nagrado za raziskovalno odličnost v zgodovini, boj za trajno financiranje znanosti pa se nadaljuje. Komisija predstavi predlog davka na finančne transakcije v okviru postopka okrepljenega sodelovanja. Sporazum med EU in Združenimi državami o programu „Energy Star“, programu za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme. 99,9 % za proračunsko leto 2012: doslej najvišja raven izvrševanja proračuna EU. Podelitev evropskih glasbenih nagrad EBBA (European Border Breakers Award) glasbenim izvajalcem v EU. Vsa nova vozniška dovoljenja, izdana v EU, morajo biti v standard nem evropskem formatu v obliki plastične kartice s strožjo varnostno zaščito. Komisija sprejme sveženj o čisti energiji za promet, ki vključuje ukrepe za izgradnjo postaj za alternativna goriva po vsej Evropi z namenom preseganja odvisnosti prometa od nafte. Komisija sprejme četrti železniški paket za boljšo kakovost in večjo izbiro pri železniških storitvah v Evropi. Komisija izda akcijski načrt za podjetništvo. Delovati začne Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti. V Brasilii, prestolnici Brazilije, poteka šesti vrh med EU in Brazilijo, v Santiagu v Čilu pa prvi vrh med EU in Skupnostjo latinskoame riških in karibskih držav. Komisija sprejme sporočilo o pripravi evropskega akcijskega načrta za maloprodajni sektor ter zeleno knjigo o nepoštenih trgovinskih praksah v oskrbni verigi z živili in neživili med podjetji v Evropi. Komisija poziva k lažjemu dostopu do sredstev EU v času krize. Komisija v t. i. postopku potrditve obračunov zahteva, da države članice vrnejo 414 milijonov EUR neupravičeno porabljenih sredstev EU za kmetijstvo. Komisija napove nova finančna sredstva za raziskave redkih bolezni. Komisija sprejme sveženj ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga za izboljšanje varnosti potrošniških proizvodov na enotnem trgu. Komisija predlaga kazenskopravne ukrepe za boljšo zaščito evra pred ponarejanjem. Komisija skupaj s Catherine Ashton, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednico Komisije (visoka predstavnica/podpredsednica), objavi strategijo za kibernetsko varnost EU ter predlog direktive Komisije o varnosti omrežij in informacij. Predlog o vzpostavitvi podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju (za preprečevanje trkov vesoljskih odpadkov). 228 Predlog uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa za evidenti ranje podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije. Predlog uredbe o vzpostavitvi programa za registrirane potnike. Predlog direktive o ukrepih za zagotovitev visoke skupne stopnje varnosti omrežij in informacij v Uniji. Začetek misije EU za usposabljanje v Maliju. Cilj misije je podpreti ponovno vzpostavitev oboroženih sil v Maliju. Misija zajema več kot 200 inštruktorjev in približno 350 pripadnikov podpornih in zaščitnih enot. MAREC Latvija uradno zaprosi za pridružitev evrskemu območju z letom 2014. Finančni ministri EU se dogovorijo o podaljšanju ročnosti posojil Irski in Portugalski v okviru njunih programov gospodarske prilagoditve. Evropski svet določi prednostne reforme na ravni EU za leto 2013. Komisija predlaga predhodno usklajevanje nacionalnih načrtov večjih reform ekonomske politike na ravni EU ter uvedbo instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za spodbujanje prednostnih reform in v podporo takim reformam. Komisija objavi rezultate raziskave o desetih najbolj obremenjujo čih zakonodajnih aktih EU za mala in srednja podjetja (MSP). Komisija nato zniža pristojbine za registracijo uporabe kemikalij (na podlagi uredbe REACH) za MSP. Komisija predlaga direktivo o pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij. EU in Japonska se dogovorita o začetku pogajanj o sporazumu o prosti trgovini in sporazumu o strateškem partnerstvu. Pogajanja se začnejo mesec zatem. Sprejetje predlogov za revizijo uredbe o blagovni znamki Skupnosti in direktive o blagovnih znamkah. Objava poročila „Stanje Unije inovacij 2012“ in sistema kazalnikov uspešnosti Unije inovacij za leto 2013. APRIL Komisija s podrobnimi pregledi oceni možna makroekonomska neravnotežja 13 držav članic ter ugotovi potrebo po nadaljnjem spremljanju in po zavezanosti strukturnim reformam. Po odobritvi držav članic evrskega območja svet guvernerjev evropskega mehanizma za stabilnost odobri finančno pomoč Cipru (ki jo odbor Mednarodnega denarnega sklada obravnava v maju) za obdobje 2013–2016. Sveženj finančne pomoči bo zajemal do 10 milijard EUR. Objava finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije, in njenih izvedbenih pravil. Prvi sporazum o načelih za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom (dialog Beograd–Priština s podporo visoke predstavnice/ podpredsednice), ki mu maja sledi celoviti načrt izvajanja. Komisija predlaga ukrepe za boljšo uporabo prava EU v zvezi s pravico državljanov EU do dela v drugi državi članici. Izteče se rok za izvajanje direktive o zamudah pri plačilih. Komisija organizira kampanjo ozaveščanja o novih zahtevah za plačila. Uvedba prvega vseevropskega programa univerzitetnih spletnih predavanj. Kampanja Komisije v podporo čezmejni izterjavi dolgov. Komisija sprejme strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Posodobitev proračuna za leto 2013 in večletnega finančnega okvira zaradi vstopa Hrvaške v EU. Proračun za leto 2013: za uspešno izvajanje programov so potrebna dodatna finančna sredstva za kritje neporavnanih zahtevkov. Komisija po škandalu s konjskim mesom pripravi akcijski načrt za boj proti goljufijam na področju živil. Schengenski informacijski sistem začne delovati. Predlog uredbe o določitvi pravil varovanja zunanjih meja na morju v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex). Drugo poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti EU. V EU začne veljati prepoved testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih. Henri Malosse nastopi mandat kot 30. predsednik Evropskega ekonomskosocialnega odbora. Komisija predlaga pravila za znižanje stroškov izgradnje širokopa sovnih omrežij. Komisija predlaga nova pravila za razvoj bolj aerodinamičnih tovornjakov, ki bodo imeli nižjo porabo goriva in bodo zagotavljali večjo varnost ranljivih udeležencev v prometu. Veljati začne uredba o lesu, ki prepoveduje dajanje nezakonito pridobljenega lesa na evropski trg. Predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, izmenjave učencev, plačanega in neplačanega usposabljanja, prostovoljnega dela in dela varušk au-pair. Predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za sodelovanje in usposa bljanje organov pregona (Europol). EU postane prvo območje na svetu s pravicami potnikov pri vseh vrstah prevoza, torej v letalskem, železniškem, ladijskem in avtobusnem prometu. Komisija poroča o najnižjem številu smrtnih žrtev v cestnem prometu v Evropi. 229 MAJ Komisija določi niz skupnih, nezavezujočih načel za mehanizme kolektivnih pravnih sredstev v državah članicah. Evropska centralna banka zniža ključno obrestno mero na 0,50 %, mero za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 1,00 %. Poleg tega uvede novo serijo evrskih bankovcev za 5 EUR z izboljšanimi zaščitnimi elementi. Komisija sprejme predlog za razširitev področja uporabe samo dejne izmenjave informacij v EU. V spomladanski gospodarski napovedi Komisija ugotovi, da gospodarstvo EU počasi okreva. V okviru evropskega semestra Komisija objavi letna priporočila za posamezne države. Veljati začneta uredbi, ki sestavljata t. i. dvojček ter dopolnjujeta Pakt za stabilnost in rast, uporabljata pa se samo za države članice evrskega območja. Komisija v t. i. postopku potrditve obračunov zahteva, da države članice vrnejo 230 milijonov EUR neupravičeno porabljenih sredstev EU za kmetijstvo. Komisija sprejme poročilo o državljanstvu EU za leto 2013. EU, Kanada in Združene države se povežejo na področju raziskav Atlantskega oceana. Danski filmski režiser Thomas Vinterberg v Cannesu prejme nagrado EU MEDIA. Zaslišanje kandidata za hrvaškega komisarja EU Nevena Mimice v Parlamentu. Komisija predlaga posodobitev 319 ključnih morskih pristanišč vzdolž evropske obale za izboljšanje pristaniških dejavnosti in nadaljnjih prometnih povezav. Parlament, Svet in Komisija dosežejo zgodovinski dogovor o predlogih za preoblikovanje obstoječih nepovezanih evropskih cest, železnic, letališč in plovnih poti v poenoteno prometno omrežje (nova vseevropska prometna omrežja). Komisija predlaga novo evropsko industrijsko strategijo za elektroniko z bolj usmerjeno podporo mobilizaciji novih zasebnih naložb v višini 100 milijard EUR. Začetek misije EU za pomoč na libijskih mejah. Misija nudi podporo libijskim organom pri krepitvi varnosti državnih meja. Misija zajema približno 110 pripadnikov mednarodnega osebja. Objava letnega poročila Evropske agencije za okolje o kakovosti kopalnih voda v Evropi. V skladu s poročilom 94 % kopališč v Evropski uniji dosega minimalne standarde za kakovost vode. Predlog direktive o preglednosti in primerljivosti pristojbin za plačilni račun, zamenjavi plačilnega računa in dostopu do osnovnih plačilnih računov. Komisija objavi nova finančna sredstva za raziskave možganov ob začetku evropskega meseca možganov. Parlament in Svet dosežeta politični dogovor o reformi skupne ribiške politike ter uredbi o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture. Digitalna agenda: nova posebna pravila za zaščito potrošnikov pri izgubi ali kraji osebnih telekomunikacijskih podatkov. Organiziran je evropski teden trajnostne energije. Komisija objavi akcijski načrt za jeklarsko industrijo. Skupna izjava o partnerstvu za mobilnost med Kraljevino Maroko ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami. EU in Izrael podpišeta celovit sporazum o zračnem prometu s ciljem postopnega odpiranja in povezovanja njunih trgov. Komisija sprejme ukrepe za zmanjšanje preobremenjenosti evropskega zračnega prostora s pospešeno vzpostavitvijo enotnega evropskega neba. Komisija sprejme dva predloga o sistemu eCall, ki bosta zagoto vila, da bodo od oktobra 2015 avtomobili opremljeni s sistemom za samodejni klic v sili v primeru hudega trčenja. Komisija uradno začne novo kampanjo o pravicah potnikov. Predlog proračuna za leto 2014: predlog Komisije je prilagojen razmeram v Evropi. Evropska nagrada za inovacije v javni upravi je objavljena na konferenci v tednu evropskih inovativnih regij v Corku na Irskem. Nagrada EU za kulturno dediščino Europa Nostra je podeljena sedmim evropskim projektom, prejemnikom velike nagrade. Nagrado EU za sodobno arhitekturo prejme projekt Harpa za konferenčni in kulturni center v Reykjaviku na Islandiji. Veljati začnejo pravila o bonitetnih agencijah. Komisija sprejme obsežen sveženj za pospešitev boja proti nedovoljeni trgovini s tobačnimi izdelki. JULIJ Komisija predlaga vzpostavitev enotnega mehanizma za reševanje za banke, ki se soočajo z resnimi težavami. Na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve finančni ministri EU uradno odobrijo pristop Latvije k evrskemu območju s 1. januarjem 2014. Komisija sprejme predlog za ustanovitev evropskega javnega tožilstva za varovanje proračuna EU pred goljufijami. JUNIJ Komisija v konvergenčnem poročilu ugotovi, da je Latvija pripravljena na prevzem evra s 1. januarjem 2014. Euroskupina priporoči pridružitev Latvije evrskemu območju. Začetek pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb z ZDA. Sprejetje predloga direktive o tem, kako lahko državljani in podjetja zahtevajo odškodnino, če so žrtve kršitev protimonopolnih pravil EU. Veljati začne nova uredba o kozmetičnih izdelkih, ki krepi varstvo potrošnikov. Sprejetje svežnja ukrepov za naložbe v inovacije. Svet sprejme dva ukrepa za učinkovitejši boj proti goljufijam na področju DDV, zlasti proti t. i. davčnemu vrtiljaku, med katerima je t. i. mehanizem za hiter odziv. 1. julija začnejo veljati nove, nižje zamejitve cen za mobilno gostovanje: podatkovno gostovanje se poceni za 36 %, mobilno gostovanje na Hrvaškem pa kar za 15krat. Komisija objavi akcijski načrt za obrambno in varnostno industrijo. 230 Komisija sprejme predlog za spremembo uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije. Komisija proti Hrvaški uvede t. i. postopek po členu 39 zaradi nespoštovanja okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje. Veljati začnejo nove zahteve v zvezi s kemikalijami v igračah. Komisija poenostavi carinske formalnosti za ladje („modri pas“). Komisija napove, da bo namenila 600 milijonov EUR za zmanjša nje preobremenjenosti evropskega zračnega prostora. Podaljša mandat Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba. Komisija posodobi seznam prepovedanih letalskih prevoznikov. V Jekaterinburgu v Rusiji poteka 31. vrh EURusija. V Pretorii v Južni Afriki poteka šesti vrh EUJužna Afrika. Objava novega spletnega pregleda enotnega trga, ki prikazuje dejansko uspešnost delovanja enotnega trga za državljane in podjetja, ki želijo delati, potovati, nakupovati, vlagati ali poslovati v tujini. Veljati začne zakonodajni sveženj, ki z uredbo in direktivo v pravni okvir EU prenaša nove mednarodne standarde o bančnem kapitalu (splošno znane kot sporazum Basel III). AVGUST Temeljita prenova posebnih kriznih pravil EU o državni pomoči, ki veljajo od leta 2008. Komisija v t. i. postopku potrditve obračunov zahteva, da države članice vrnejo 180 milijonov EUR neupravičeno porabljenih sredstev EU za kmetijstvo. SEPTEMBER Zakonodajni sveženj „povezani kontinent“: Komisija sprejme ambiciozen reformni sveženj za telekomunikacijski trg. Komisija sprejme sporočilo o bančnem sistemu v senci ter predlogu novih pravil za izboljšanje likvidnosti in stabilnosti skladov denarnega trga. Komisija sprejme predlog uredbe o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah, za ponovno vzpostavitev zaupanja v referenčne vrednosti po odkritju manipulacij referenčnih obrestnih mer. Veljati začneta uredbi o okoljsko primerni zasnovi in energijskem označevanju grelnikov vode, grelnikov prostorov in kombiniranih grelnikov. OKTOBER Potem ko je Parlament septembra dal zeleno luč, finančni ministri EU na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve uradno sprejmejo enotni mehanizem nadzora (EMN), v okviru katerega bodo največje evropske banke od septembra 2014 pod neposrednim nadzorom ECB. ECB kot prihodnji enotni bančni nadzornik evrskega območja objavi podrobnosti izčrpne ocene bank v evrskem območju. Komisija se odloči okrepiti socialno razsežnost ekonomske in monetarne unije. Parlament, Svet in Komisija dosežejo politično soglasje o končni celoviti različici projekta reforme skupne kmetijske politike (SKP). Emily O’Reilly, nekdanja irska varuhinja človekovih pravic, nasledi P. Nikiforosa Diamandourosa kot evropska varuhinja človekovih pravic. Sprejetje direktive o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku v EU. Dogovor o dokončanju celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma s Kanado. Evropski mehanizem za stabilnost uvede program za dolgoročno financiranje z izdajo petletne referenčne obveznice; skupaj je izdanih za 7 milijard EUR obveznic. Parlament in Svet sprejmeta uredbo o novem carinskem zakoniku Unije. Sprejeta je uredba o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur). Komisija sprejme sporočilo o strelnem orožju in notranji varnosti EU: zaščita državljanov in boj proti nedovoljeni trgovini. Skupščina Mednarodne organizacije civilnega letalstva doseže prelomni sporazum o emisijah iz letalstva, kar Komisija pozdravi. Komisija objavi nove zemljevide z vrisanimi devetimi glavnimi koridorji, ki bodo predstavljali hrbtenico prometa na evropskem enotnem trgu. Komisija uvede pobudo „Odpiranje izobraževanja“ za povečanje inovacij in digitalnih spretnosti v šolah in na univerzah. Komisija sklene pomagati Češki, Nemčiji, Avstriji in Romuniji po katastrofalnih poplavah in suši. Evropski teden regij in mest (dnevi odprtih vrat). Uvedba nagrade iCapital – nagrade za evropsko prestolnico inovacij. Zdravila pod dodatnim nadzorom se začnejo označevati s črnim narobe obrnjenim trikotnikom. NOVEMBER Komisija objavi krovni načrt za surovine. Parlament odobri večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, ki ga Svet decembra tudi dokončno potrdi. Bilijon EUR za naložbe v prihodnost Evrope. Poleg tega sprejme uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah z namenom preprečevanja in nadzora vedno večje nevarnosti, ki jo predstavljajo invazivne vrste. Janez Potočnik, komisar za okolje, prejme nagrado Združenih narodov, imenovano „Champions of the Earth“, za leto 2013. Poročilo Računskega sodišča kaže, da je upravljanje proračuna EU na pravi poti. Skupina E3+3 (Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, Kitajska, Rusija in Združene države) v Ženevi (Švica) z Iranom doseže 231 začasni sporazum o skupnem akcijskem načrtu za iranski jedrski program. Pogajanja vodi visoka predstavnica/podpredsednica. DECEMBER V jesenski gospodarski napovedi Komisija ugotovi, da gospodar stvo EU postopoma okreva. Irska kot prva država zaključi svoj program gospodarske prilagodi tve. Komisija objavi poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2014, s katerim uvede letni cikel postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem in priporoči dodatne podrobne preglede v 16 državah članicah. Komisija sprejme tudi letni pregled rasti za leto 2014, v katerem kot največji izziv opredeli trajno gospodarsko okrevanje. Finančni ministri v okviru Sveta za ekonomske in finančne zadeve sprejmejo dogovor o enotnem mehanizmu za reševanje. Komisija naredi pomemben korak naprej z izvajanjem novih pravil EU o upravljanju iz t. i. dvojčka ter prvič izda mnenja o osnutkih proračunskih načrtov 13 držav članic evrskega območja, ki ne izvajajo programa gospodarske prilagoditve, in oceni programe ekonomskega partnerstva petih držav evrskega območja. Komisija tudi oceni položaj na področju čezmernega primanjkljaja in morebitne kršitve meril dolga in primanjkljaja. ECB zniža temeljno obrestno mero na 0,25 %, obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 0,75 %. Parlament odobri reformo SKP. Parlament, Komisija in države članice dosežejo dogovor o direktivi o sanaciji in reševanju bank. Parlament in Svet sprejmeta uredbi o evropskih strukturnih in investicijskih skladih za obdobje 2014–2020. Svet odobri reformo SKP. Evropski svet prvič po letu 2005 obravnava varnostno in obrambno politiko EU ter doseže dogovor o okrepitvi evropskega sodelovanja na tem področju. Konec sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj 31. decembra 2013 in objava prvih razpisov za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje 2020. Švica se pridruži evropskemu programu EU za satelitsko navigacijo Galileo. Komisija objavi smernice za državne intervencije na trgih električne energije. Objava poročila o konkurenčnosti v Uniji inovacij za leto 2013. Komisija v Bruslju organizira veliko konferenco „Assises de la Justice“ o prihodnosti politike EU na področju pravosodja. EU potroji financiranje železniških inovacij. Parlament odobri financiranje evropskih programov satelitske navigacije do leta 2020. Nebo nič več meja za internet: Komisija da letalskim prevoznikom zeleno luč za širokopasovne storitve 3G in 4G na krovu letala. Licence za Evropo: industrija se zavzame za razpoložljivost večjega števila vsebin na enotnem digitalnem trgu. Nagrado Evropske unije za književnost prejme 12 evropskih avtorjev. Visoka predstavnica/podpredsednica vzpostavi delovno skupino EUBurma/Mjanmar v Najpjidavu in Yangonu v Burmi/Mjanmaru. Namen delovne skupine je podpreti proces politične in gospodar ske tranzicije v Burmi/Mjanmaru. V Bruslju poteka sedmi vrh EUJužna Koreja, srečanje pa označuje 50. obletnico diplomatskih odnosov med EU in Južno Korejo. V Tokiu poteka 21. vrh EUJaponska. Srečanje da nov zagon pogajanjem o strateškem partnerstvu in o sporazumih o prosti trgovini ter okrepi sodelovanje na področju regionalnega in svetovnega miru in varnosti. Na 16. vrhu EUKitajska v Pekingu se začnejo pogajanja o spora zumu o naložbah, prvem samostojnem sporazumu o naložbah, o katerem se je EU kdaj pogajala s kako tretjo državo. Komisija sprejme predlog za omejevanje uporabe plastičnih vrečk, ki od držav članic zahteva zmanjšanje uporabe lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Parlament in Svet sprejmeta sklep o sedmem okoljskem akcijskem programu. Ta program z naslovom „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ predstavlja krovni okvir, ki bo usmerjal okoljsko politiko do leta 2020. Komisija posodobi seznam prepovedanih letalskih prevoznikov. Komisija sprejme novo javnozasebno partnerstvo „Shift2Rail“ za naložbe v vrednosti skoraj ene milijarde EUR v raziskave in inovacije z namenom povečanja evropskega železniškega prevoza potnikov in tovora. Komisija z novim zakonodajnim svežnjem za mobilnost v mestih prispeva k enostavnejšemu in okolju prijaznejšemu potovanju v mestnem prometu ter tako okrepi svojo podporo majhnim in velikim mestom. Komisija in visoka predstavnica/podpredsednica sprejmeta skupno sporočilo o celostnem pristopu zunanje politike EU k reševanju konfliktov in kriz. Komisija sprejme letalski sveženj. Komisija sprejme sporočilo o izpopolnitvi enotnega trga za dostavo paketnih pošiljk za spodbuditev etrgovanja v EU. Komisija v t. i. postopku potrditve obračunov zahteva, da države članice vrnejo 335 milijonov EUR neupravičeno porabljenih sredstev EU za kmetijstvo. Kako do informacij o Evropski uniji NA SPLETU Informacije v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na portalu Europa: http://europa.eu OSEBNO Povsod po Evropi je na stotine lokalnih informacijskih središč EU. Naslov najbližjega središča lahko najdete na spletišču: http://europedirect.europa.eu PO TELEFONU ALI POŠTI Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o EU. Pokličete lahko na brezplačno telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo vzpostavitve zveze s številkami 00 800 ali pa te klice zaračunavajo) ali na plačljivo številko +32 22999696, če kličete iz države zunaj EU, ali pošljete vprašanje po elektronski pošti na spletišču http://europedirect.europa.eu V PUBLIKACIJAH Publikacije o EU z enim klikom na spletni strani EU Bookshop: http://bookshop.europa.eu Informacije in publikacije o Evropski uniji v slovenščini ponujajo: Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji Breg 14 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 12528800 Internet: http://www.ec.europa.eu/slovenija E-naslov: [email protected] Evropski parlament Informacijska pisarna v Sloveniji Breg 14 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 12528830 Internet: http://www.europarl.si E-naslov: [email protected] Slovenija – Doma v Evropi Urad Vlade RS za komuniciranje Evronabiralnik Gregorčičeva 25 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Evrofon: 0802002 Internet: http://www.evropa.gov.si E-naslov: [email protected] Informacijske točke Europe Direct v Sloveniji (več informacij na http://www.europedirect.si) – ED Savinjska: http://www.mc-celje.si/sl/ EU_Direct_Savinjska/ – ED Maribor: http://www.evropejec.si/ – ED Murska Sobota: http://www.zivim.eu/ – ED Koper - Capodistria: http://europedirect.pina.si/ – ED Novo mesto: http://www.rc-nm.si/ Projekti/EUROPEDIRECT.aspx – ED Koroška: http://www.alppeca.si/ europe_direct.aspx – ED Gorenjska: http://www.bsc-kranj. si/i-europe-direct Enterprise Europe Network Institut Jožef Stefan Jamova 39 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 14773224 Internet: http://www.een.si E-naslov: [email protected] Evropski dokumentacijski center Ljubljana Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani Kardeljeva ploščad 17 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 15892595 Internet: http://www.ef.uni-lj.si/edc E-naslov: [email protected] Solvit v Sloveniji Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Direktorat za notranji trg Kotnikova 5 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 14003657 Internet: http://www.mgrt.gov.si/si/solvit E-naslov: [email protected] Evropski dokumentacijski center Maribor Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna 10 SI-2000 Maribor SLOVENIJA Tel. +386 22507432 Internet: http://www.ukm.uni-mb.si/ podrocje.aspx?id=62 E-naslov: [email protected] Evropski potrošniški center Slovenija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Kotnikova 5 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 14003570 Internet: http://www.epc.si E-naslov: [email protected] Center RS za poklicno izobraževanje Nacionalni center Europass Ob železnici 16 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel.+386 15864227 Internet: http://www.europass.si E-naslov: [email protected] NCIPS Nacionalni center za informiranje in poklicno svetovanje Euroguidance v Sloveniji Smoletova 12 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 4790915 Internet: http://www.ess.gov.si/ncips E-naslov: [email protected] Zavod MOVIT Nacionalna agencija programa Mladi v akciji Dunajska cesta 22 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 14304747 Internet: http://www.mva.si E-naslov: [email protected] CMEPIUS Nacionalna agencija za program Vseživljenjsko učenje Ob železnici 30a SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 16209450 Internet: http://www.cmepius.si E-naslov: [email protected] Evropska unija ima tudi številne delegacije po vsem svetu. Zavod RS za zaposlovanje Centralna služba EURES Rožna dolina c. IX/6 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 12424214 Internet: http://www.ess.gov.si/eures E-naslov: [email protected] Kulturna stična točka – program Kultura Zavod SCCA Ljubljana Metelkova 6 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 14318385 Internet: http://www.ccp.si/ E-naslov: [email protected] Evropska unija Αθήνα Athína Države Evropske unije Union (2013)(2013) Memberčlanice States of the European Države kandidatke in potencialne države kandidatke Candidate and potential candidate countries NA-AD-14-001-SL-N doi:10.2775/89310
© Copyright 2024