Državljanske svoboščine, varovanje podatkov, zaščita
ranljivih skupin
[03-12-2013 - 07:00]
Zaščita državljanskih svoboščin v času gospodarske krize
Od leta 2009 je Parlament deloval za to, da bi vsi prebivalci EU imeli enake temeljne pravice in
svobodo gibanja, ter poudarjal, da gospodarska in finančna kriza ne smeta biti izgovor za
omejevanje teh svoboščin.
Evropski parlament je pripomogel k boljši zaščiti otrok in žrtev kaznivih dejanj ter si prizadeval za
strožje kazenske sankcije po vsej EU.
Poslanci so bili med najglasnejšimi zagovorniki posodobitve pravil o varovanju osebnih podatkov in
zagotovili, da ponudniki spletnih storitev obveščajo svoje uporabnike, kadar želi njihove podatke
pridobiti neevropska vlada. Začeli so tudi preiskavo o ameriškem vohunjenju za državljani EU.
Parlament je dosegel spremembo sporazumov z ZDA glede podatkov o letalskih potnikov in o
izmenjavi bančnih podatkov ter zavrnil sporazum za boj proti ponarejanju zaradi pomislekov v zvezi
z zasebnostjo in svobode na spletu.
Pomemben dosežek poslancev je tudi izboljšanje pravil o azilu z razširitvijo temeljnih pravic za
prosilce, kot sta ustrezna nastanitev in medicinska oskrba, ter pomoč državam EU, ki so deležne
največjega vala prosilcev za azil.
1. Boljša zaščita žrtev
V tem parlamentarnem obdobjem so poslanci zaostrili evropsko zakonodajo o preprečevanju
spolnih zlorab otrok, otroške pornografije, trgovine z ljudmi in za zaščito žrtev kaznivih dejanj po
vsej EU.
Zaščita otrok v spletnem okolju
Parlament si je prizadeval za skupna pravila za preprečitev zlorab na spletnih straneh , kaznovanje
storilcev spolnih zlorab in zaščito zlorabljenih otrok. Storilce teh kaznivih dejanj, vključno z otroško
pornografijo, zato čakajo strožje kazni. Parlamentu je pri pogajanjih z nacionalnimi vladami uspelo
doseči takojšnji umik spletnih strani, ki vsebujejo ali širijo otroško pornografijo, s strežnikov na
njihovem ozemlju.
Boj proti trgovini z ljudmi
Evropski parlament je sprejel tudi pravila o strožjih kaznih za tiste, ki
tihotapijo in prodajajo ljudi .
Namen zakonodaje je zajezitev izkoriščanja na področjih, kot so spolne storitve, gradbeništvo,
kmetijstvo ali gospodinjska opravila. Zaradi prizadevanj poslancev bodo žrtve upravičene do boljše
zaščite in pomoči, na primer pri namestitvi, svetovanju in zdravstveni oskrbi.
Zaščita žrtev kaznivih dejanj po vsej EU
SL
Tiskovna služba
Direktorat za medije
Direktor - Predstavnik za tisk : Jaume DUCH GUILLOT
Referenčna št.:20131112PKH24415
www.volitve2014.eu
1/3
Vse evropske države poznajo zaščito žrtev kaznivih dejanj pred storilci, vendar pa ukrepi ne veljajo
več, če se žrtev preseli v drugo državo. Parlament je zato sprejel ustrezno zakonodajo, ki bo od leta
2015 žrtvi, zaščiteni v eni članici, dala podobno zaščito tudi po preselitvi v drugo državo EU.
Poslancem je uspelo določiti, da bo evropska odredba o zaščiti veljala za žrtve kaznivih dejanj, ne
le spolnega nasilja. Odredba zajema tudi žrtve nadlegovanja, ugrabitev, zalezovanja in poskusa
umora.
2. Zaščita zasebnosti, osebnih podatkov in svobode na spletu
Glavni poudarki Parlamenta pri obsežnem preoblikovanju evropskih pravil o varstvu podatkov so bili
omejitev množičnega zbiranja osebnih podatkov na družbenih omrežjih, iskalnikih in pri ostalih
ponudnikih spletnih storitev, hkrati pa skrajšanje upravnih postopkov za podjetja.
Poslanci so podprli predlog, ki v središče nove zakonodaje postavlja imetnike osebnih podatkov in
zagotavlja, da jasno vedo, kateri njihovi podatki se zbirajo in v kakšne namene. Dobili bodo pravico
do izbrisa njihovih podatkov, tudi na spletu, obdelava pa bo mogoča samo z njihovim izrecnim
dovoljenjem. Kazni za podjetja, ki se ne bi držala teh pravil, bi lahko znašala tudi do 5 odstotkov
njihovega svetovnega prometa.
Parlamentarci so še razširili varovalke o prenosu osebnih podatkov državam izven EU. Kadar bi
neevropske vlade od podjetij, kot so spletni iskalniki ali družbena omrežja, zahtevala osebne
podatke, ki so bili obdelani znotraj EU, bi ta morala za dovoljenje za takšno posredovanje najprej
zaprositi informacijskega pooblaščenca v posamezni državi. Podjetje bi moralo o zahtevi za prenos
podatkov tudi obvestiti osebo, na katero se ti nanašajo.
Evropski parlament je tudi prevzel pobudo pri
preiskavi o ameriških prisluškovalnih programih,
vključno s prisluhi institucijam EU, in o podobnih programih nekaterih držav članic Unije.
Parlament je maja 2010 dosegel vnovično pogajanje z ZDA o sporazumu o dostopu do osebnih
podatkov letalskih potnikov. Kadar potniki iz EU potujejo v ZDA in Avstralijo, lahko oblasti teh držav
shranijo podatke, kot so njihova imena, naslovi ali številke kreditnih kartic. Poslanci so z dopolnili
zagotovili krajše časovne omejitve shranjevanja in močnejše varovalke za preprečevanje zlorab.
Oblasti tako nimajo neposrednega dostopa do podatkovnih baz letalskih prevoznikov.
Parlament je izglasoval veto na sporazum z ZDA o izmenjavi bančnih podatkov, program za
sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP). Julija 2010, pet mesecev po zavrnitvi
prvotnega osnutka, so poslanci potrdili dopolnjen prdlog sporazuma, ki predvideva
boljše varstvo
zasebnosti in varovanje podatkov . Parlamentarci so s tem prvič uporabili nove pristojnosti, ki jim
dajejo moč spreminjanja predlogov mednarodnih sporazumov.
Evropski parlament je julija 2012 zavrnil odmevni
trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju
(ACTA) o mednarodnem varovanju avtorskih pravic in sicer zaradi pomislekov v zvezi z
zasebnostjo in omejevanjem svobode običajnih spletnih uporabnikov, ki bi jim za izmenjavanje
filmov na spletu lahko grozili celo kazenski ukrepi.
EU je pokazala viden napredek pri varovanju državljanov pred spletnimi kaznivimi dejanji, tako da
je za storilce kibernetskih napadov povečala kazni in večja podjetja obvezala, da obvestijo javnost o
primerih resnih kršitev varstva podatkov v njihovih sistemih.
3. Pravice prosilcev za azil in nadzor meja
Glavni dosežki Parlamenta pri oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema, ki bo začel
delovati v drugi polovici leta 2015, so bili zagotovitev
osnovnih pravic prosilcem za azil takoj ob
prihodu v EU, določitev enotnih postopkov in rokov obravnav prošenj za azil ter več pomoči
državam, v katere prihaja največ prosilcev.
Poslanci so na pogajanjih z državami članicami dosegli pomembne izboljšave novih pravil o
20131112PKH24415 - 2/3
sprejemu in obravnavi prosilcev za azil. Omejili so razloge za pridržanje prosilcev in v zakonodajo
vnesli pravico do boljših življenjskih razmer, hitrejšega dostopa do trga dela in zgodnje ocene
morebitnih zdravstvenih ali psiholoških potreb prosilcev.
Poleg tega je Parlament od nacionalnih vlad dobil zavezo, da posodobljena uredba Dublin II o
predaji prosilcev za azil med članicami EU prepoveduje predaje v tiste evropske države, kjer
obstajajo sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku in pri pogojih za sprejem prosilcev, ki bi
lahko privedle do nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
Hkrati se je Parlament zavzemal za solidarnost z državami članicami, ki so pod pritiskom velikega
števila prošenj za azil in zagotovil, da se prosilcev ne pošilja v države, ki nalogi niso kos. Poslanci
so sicer predlagali oblikovanje stalnega sistema razdelitve beguncev med članicami EU, vendar je
večina držav temu nasprotovala.
Države članice Unije bodo z novih sistemom nadzora meja Eurosur v prihodnje bolje opremljene za
preprečevanje, odkrivanje in ustavljanje nezakonitega priseljevanja v Evropo in pomoč priseljencem
v stiski. Parlament je še potrdil jasna zavezujoča pravila o reševanju in namestitvi migrantov, ki jih
na morju prestrežejo pripadniki službe Frontex.
Poslanci so tudi zagotovili, da bodo države EU iz novega sklada za azil, migracije in integracije v
obdobju 2014 - 2020 namenile več evropskih sredstev za izboljšanje svojih azilnih sistemov in
integracijo migrantov. Odobrili so še oblikovanje sklada EU za notranjo varnost, iz katerega se
bosta do leta 2020 financirala mejni nadzor in policijsko sodelovanje.
4. Prost pretok oseb
Eden največjih dosežkov Evropske unije je schengensko območje , kjer se lahko državljani prosto
gibljejo brez nadzora na mejah in Parlament si želi to ohraniti. Poslanci so dosegli, da bo morebitna
vnovična uvedba začasnega nadzora na notranjih mejah mogoča le ob upoštevanju strogih pravil in
v skrajni sili. Države članice tudi ne bodo mogle razglasiti migracij kot grožnjo javni varnosti.
20131112PKH24415 - 3/3