CELOVITA DIAGNOSTIKA VIRUSNIH OKUŽB DIHAL O preiskavi na kratko • hitra diagnostika vseh pomembnih respiratornih virusov • uporabne kužnine so brisi nosne školjke, nosnožrelni aspirat in bronhoalveolarni izpirek • uporabite posebej za to preiskavo namenjene vatirane palčke in transportno gojišče • kužnino hranite v hladilniku in čimprej dostavite v laboratorij • rezultat naslednji dan dopoldne, razen za vzorce, dostavljene v petek in soboto, za katere so rezultati na voljo v ponedeljek. © 2013. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Vse pravice pridržane. Za napake v tisku se opravičujemo. Celovita diagnostika virusnih okužb dihal V Mikrobiološkem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto smo izboljšali preiskave za virusne povzročitelje okužb dihal. Z uporabo nove tehnologije molekularne diagnostike lahko sedaj dokazujemo vse pomembne respiratorne viruse: • viruse gripe A in B, • adenoviruse, • viruse parain�uence 1, 2, 3, 4, • respiratorna sincicijska virusa A in B, • rinoviruse A, B, C, • enteroviruse, • metapnevmovirus, • koronaviruse 229E, NL63, OC43 in • bokaviruse 1,2,3,4. Z novo preiskavo smo izpopolnili obstoječ nabor respiratornih virusov, ki je do sedaj zajemal samo viruse gripe in respiratorni sincicijski virus. Molekularne metode so že postale zlati standard v mikrobiološki diagnostiki, saj imajo bistvene prednosti v hitrosti, občutljivosti in spektru mikroorganizmov. Tako lahko dokazujemo viruse, ki jih s klasičnimi tehnikami zelo težko dokažemo. Nova preiskava je v primerjalnih študijah ocenjena kot trenutno najboljša z vidika občutljivosti, speci�čnosti in trajanja. Zakaj diagnosticirati akutne virusne okužbe dihal? Testiranje bolnikov s sumom na virusno okužbo dihal je pomembno za nadaljnjo obravnavo bolnika, zlasti za občutljivejše populacije: • otroke, • starostnike, • imunsko oslabljene bolnike in • druge bolnike s kroničnimi boleznimi. Pri obravnavi bolnika z akutno respiratorno okužbo je eno izmed poglavitnih vprašanj, ali je okužba virusna ali bakterijska. Potrjena virusna okužba daje dodatno informacijo o potrebnosti uporabe antibiotika in lahko prepreči nepotrebno uporabo antibiotikov (če antibiotik ni drugače indiciran), ki lahko privede do pojava in širjenja odpornih sevov ter pojava neželenih učinkov. Diagnostika respiratornih virusnih okužb je pomembna tudi z vidika obvladovanja bolnišničnih okužb tako v bolnišnicah kot tudi domovih za starejše osebe. Trajanje preiskave Preiskava je bistveno hitrejša od klasičnih metod dokazovanja virusov in zagotavlja rezultate naslednji dan do 10. ure. Rezultati so dostopni tudi preko elektronske izmenjave podatkov. Rezultati za vzorce, dostavljene v petek po 9. uri in soboto, bodo na voljo v ponedeljek. Optimalni čas odvzema kužnine Za najboljše rezultate je potrebno vzorce odvzeti v prvih štirih dneh bolezni. Uporabne kužnine Uporabne kužnine so: • brisi nosu (zlasti bris nosne školjke), • nosnožrelni aspirat in • bronhoalveolarni izpirek. Če boste jemali brise, bodite pozorni, da uporabite posebne vatirane palčke za respiratorne viruse, ki niso enake kot za bakteriološke preiskave. Kot je običajno se za dokaz respiratornih virusov, odvzeti material vnesete v tekoče transportno gojišče za viruse. Vatirane palčke FLOQSwabs in transportno gojišče vam zagotovi naš laboratorij. Pokličite nas na tel. št. 07 39 34 120. 15 cm 10 cm 5 cm Palčka za transnazalni bris Palčka za bris nosne školjke pri odraslem Palčka za bris nosne školjke pri otroku Transportno gojišče za viruse V običajnih okoliščinah priporočamo odvzem brisa nosne školjke. Odvzem te kužnine posnema transnazalni bris, vendar palčko potisnemo pod nosno školjko. Bolniki so ta bris ocenili kot bistveno bolj sprejemljivega kot nosnožrelni izpirek. Videoprikaz odvzema je na voljo na spletni strani vimeo.com/40590195 To kužnino so validirali v prispevkih Smieja et al. JCM 2010 (jcm.asm.org/content/48/9/3340.full), Esposito et al. Virology 2010 (virologyj.com/content/7/1/85) in Larios et al. Plos One 2011 (plosone.org). Za odvzem brisa nosne školjke sta na voljo dve velikosti: krajši za otroke in daljši za odrasle bolnike. Po odvzemu vatirano palčko odlomite tako, da lahko zaprete epruveto s tekočim transportnim gojiščem za viruse. Transport kužnin Priporočamo, da kužnino do transporta hranite v hladilniku, nato pa dostavite v laboratorij v roku 24 h od odvzema. Brise v transportnem gojišču za viruse lahko dobro zatesnjene pošiljate tudi po pošti v podloženi ovojnici. Cena preiskave Cena preiskave je enaka obstoječi preiskavi za viruse gripe in RSV in znaša 70,50 €. Na kratko o respiratornih virusih V glavnem lahko v odsotnosti epidemije določenega virusa v populaciji pričakujemo sočasno pojavljanje različnih respiratornih virusov. V zimski sezoni 2012/13 smo na Dolenjskem in v Posavju zabeležili skoraj enako sočasno prisotnost virusa pandemske gripe A (H1N1) 2009, virusa gripe A (H3N2), virusa gripe B in respiratornega sincicijskega virusa. Glede na podatke iz literature pa lahko pričakujemo visok delež bolnikov z rinovirusi, virusi parain�uence in adenovirusi. Pregled značilnosti virusov Virus Inkubacijska Trajanje doba (dni) infektivnosti Virus gripe 1-4 7 dni Adenovirusi 2-14 imunsko oslabljeni bolniki do več mesecev Virus parainfluence 1-7 1-3 tedne 2-8 dojenčki do 3-4 tedne 2-3 (14) 7-10 dni Metapnevmovirus 4-6 5 dni Koronavirusi 2-4 1-4 neznana neznana 5 dni Respiratorni sincicijski virus Rinovirusi Bokavirusi 3-8 dni Vir: Mahony JB. 2008. Clinical Microbiology Reviews. 716–747 Virus Simptomatika Znaki prehlada Virus gripe Adenovirusi Virus parainfluence Respiratorni sincicijski virus Rinovirusi Enterovirusi Metapnevmovirus Koronavirusi •••• ••• ••• ••• •••• •• •• •• Gripi podobna bolezen •••• •• • • • Vir: Christine Robinson, Colorado Children's Hospital, marec 2008 in NoksoKoivisto et al. International Journal of Pediatric Otorhinolaryngology (2006) 70, 1333—1342 • Virus gripe Epidemiologija virusa gripe je zapletena zaradi prehajanja med človekom in živalskimi gostitelji ter pogostega genskega spreminjanja. Pogostost pojavljanja bolezni, podaljšan potek in zapleti so pogostejši pri kadilcih, starostnikih, bolnikih z alergijami, astmo, kroničnim obstruktivnim bronhitisom in imunsko oslabelih osebah. Otroci imajo pogosteje zvišano telesno temperaturo in črevesne težave. Kot zaplet se lahko razvije pljučnica, zlasti pri starostnikih, kroničnih bolnikih, osebah s prekomerno telesno težo (ITM ≥30) in nosečnicah. Pljučnica je lahko primarno virusna, sekundarna bakterijska ali kombinirano virusno-bakterijska.1 S preiskavo zaznamo tudi podtip H5N1. Krup Bronhiolitis Pljučnica • •• ••• • • • • •• • •••• •••• •••• ••• • •••• •• •••• •••• ••• •••• ••• • •••• • Adenovirus (AdV) Adenovirusi najpogosteje okužijo zgornja dihala. Te okužbe nimajo izrazitega sezonskega vzorca, ampak se pojavljajo endemično skozi vse leto. Večinoma so okužbe blage (faringitis, kašelj, vnetje srednjega ušesa, tonzilitis), lahko pa preidejo v hujšo obliko. Klinične slike pri vpletenosti spodnjih dihal obsegajo krup, bronhitis, bronhiolitis in pljučnico. Adenovirusi povzročajo tudi faringokonjuktivalno vročino, keratokonjuktivitis, gastroenteritis, pri imunsko oslabljenih osebah pa še hemoragični cistitis, meningitis, miokarditis in razširjeno sistemsko okužbo z visoko smrtnostjo.1 S preiskavo zaznamo večino tipov B, C in E ter nekatere tipe A, D in F. Virusi parainfluence (PIV) PIV so pomembni povzročitelji okužb dihal, predvsem pri otrocih do vstopa v šolo. Ogroženi so tudi imunsko oslabljeni bolniki. Klinična slika okužb s PIV je pestra in obsega celoten spekter od blagega prehlada do težke oblike z bronhiolitisom, pljučnico ali dramatično sliko krupa. PIV so najpogosteje omejeni na zgornja dihala in so pri otrocih odgovorni za 50 % hospitalizacij zaradi pljučnice in bronhiolitisa. Tipični klinični znaki so sicer za 2-3 dni zvišana telesna temperatura, rinitis, faringitis in bronhitis. Bolezen se umiri v 5-6 dneh, vendar se lahko virus nahaja v telesu do 3 tedne.1 Respiratorni sincicijski virus (RSV) RSV je najpomembnejši povzročitelj virusnih okužb dihal pri otrocih v prvih dveh letih starosti. Povzroča bronhiolitis in pljučnico, ki posebej hudo prizadeneta prezgodaj rojene otroke in otroke z drugimi osnovnimi boleznimi. Okužbe se pojavljajo zlasti od novembra do marca, pogoste so tudi epidemije. Takrat je RSV vzrok večine okužb dihal, ki se kažejo s klinično sliko bronhiolitisa in pljučnice pri otrocih na bolnišničnem zdravljenju. Okužba najpogosteje poteka kot bronhiolitis ali pljučnica, sicer pa je klinična slika lahko zelo pestra in odvisna od starosti bolnika, spremljajočih bolezni in imunskega stanja. RSV je odgovoren za 10 % primerov krupa in je vzrok do 10 % pljučnic pri odraslih bolnikih, ki potrebujejo hospitalizacijo (zlasti starostnikih in kroničnih bolnikih). Pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom je lahko smrtnost pljučnice zaradi RSV do 50 %.1 Rinovirus (HRV) Rinovirusi so najpogostejši povzročitelj prehlada. Simptomi so lahko zelo raznoliki. Najpogostejša sta rinitis in faringitis, pridruženi pa so lahko tudi zamašen nos, izcedek iz nosu, glavobol in kašelj. Pojavi se lahko tudi prehodna blago zvišana telesna temperatura, ki pa pri nekaterih otrocih lahko traja do 2 tedna. V prvem dnevu lahko določimo zvišanje števila nevtro�lcev in upad števila limfocitov, vendar se 1-2 dneh povrnejo v normalno stanje. Lahko se pojavi tudi huda okužba spodnjih dihal v obliki pljučnice in bronhiolitisa.1 Enterovirus (HEV) V rod Enterovirus spadajo virusi, ki povzročajo različne bolezni: poliovirus, coxsackievirus A in B in drugi enterovirusi. Z njimi se okužimo fekalno-oralno ali kapljično po zraku. Okužbe dihal običajno potekajo kot prehlad, v določenih primerih pa se razširijo v okužbo spodnjih dihal s pljučnico in bronhiolitisom. Enterovirusi povzročajo tudi druge bolezni: paraliza, aseptični meningitis, encefalitis, konjuktivitis, pljučnica, pnevmonitis, izpuščaj, bolezen dlani, podplatov in ust, miokarditis, perikarditis.1 S preiskavo zaznamo skoraj vse tipe A in B ter nekatere tipe C in D. Človeški metapneumovirus (hMPV) hMPV je bil odkrit l. 2001. Ugotovili so, da je razširjen po vsem svetu in je pomemben vzrok okužb dihal. Okužbe s hMPV se pojavljajo v epidemijah v zimskih mesecih, običajno po epidemiji RSV. V 5-10 % so pridruženi drugim respiratornim virusom. Povprečna starost hospitaliziranih otrok s hMPV je od 6 do 12 mesecev. K hujšemu poteku so bolj nagnjeni dečki in predvsem otroci s pridruženimi boleznimi. hMPV povzroča okužbe tudi pri odraslih in starejših. Klinična slika okužb s hMPV je neločljiva od okužb z virusom RSV in drugimi respiratornimi virusi. Pri otrocih so najpogostejši bronhiolitis, pljučnica, poslabšanje astme in krup, ki se običajno začnejo s klinično sliko prehlada z nahodom, vročino in konjuktivitisom. Možne so ponovne okužbe, ki pogosteje potekajo v blažji obliki kot okužbe zgornjih dihal.1 Koronavirusi 229E, NL63, OC43 (CoV) Koronavirusi so zelo razširjeni po vsem svetu. Prehladi, ki jih povzročajo, se običajno pojavljajo sezonsko v zimskih in pomladnih mesecih z večjimi epidemijami vsaki 2-4 leta. Pogostost okužb je enaka v vseh starostnih skupinah (nekoliko pogosteje pri otrocih med 2. in 3. letom) in med spoloma. Pogoste so ponovne okužbe. Enako kot pri drugih povzročiteljih prehlada je klinična slika lahko zelo raznolika: nahod, vnetje žrela, kašelj, zvišana telesna temperatura, vnetje srednjega ušesa in glavobol. Lahko pa okužba napreduje v bronhiolitis in virusno pljučnico. Koronavirus NL63 povzroča tudi krup. Koronavirusi lahko povzročijo bolnišnične epidemije. Okužba s koronavirusi se v približno 70 % pojavlja sočasno z drugimi respiratornimi virusi (bokavirusi, rinovirusi, metapnevmovirusom in RSV).1 Človeški bokavirus (HBoV) HBoV je bil odkrit l. 2005. Vloga HBoV kot povzročitelja bolezni je predmet številnih raziskav, vendar hitro narašča število dokazov, ki potrjujejo njegovo patogenost. V Sloveniji je med bolnišnično zdravljenimi otroki do petega leta HBoV na 3. mestu med povzročitelji virusnih okužb dihal. Dokažemo ga pri otrocih z akutno okužbo zgornjih dihal, vnetjem srednjega ušesa, pljučnico, bronhiolitisom in bronhitisom. Pri okužbi z HBoV so najpogosteje opisani simptomi kašelj, hipoksija, težko dihanje, zvišana telesna temperatura, piskanje, nahod, redkeje tudi konjuktivitis, bruhanje in driska. Virus se pogosto pojavlja sočasno z drugimi respiratornimi virusi.1 1 Povzeto po Poljak M, Petrovec M. Medicinska virologija. 2011 Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Mikrobiološki laboratorij Mej vrti 5 8000 Novo mesto Telefon 07 39 34 120 Telefaks 07 39 34 101 Spletni naslov www.zzv-nm.si Elektronska pošta [email protected] Sprejem vzorcev Kužnine sprejemamo: ponedeljek-petek od 7.00 do 14.30 sobota od 8.00 do 11.30 nedelja ne delamo prazniki od 8.00 do 11.30 Če sta dva praznična dneva skupaj, potem en dan delamo, drugi dan ne. Izdal: Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, november 2013 Pripravil: Matjaž Retelj Oblikovanje: