NAVODILA ZA PRIPRAVO SEMINARSKE NALOGE, PROJEKTNE NALOGE IN POROČILA O VAJAH 1. STRUKTURA SEMINARSKE NALOGE 1.1 Naslov Naslov je pomemben del izdelka. V njem poskušamo čim bolj jedrnato izraziti bistvo vsebine. Če je potrebno, dodamo podnaslov. Naslov, skupaj s podnaslovom, naj ne bo daljši od 120 znakov oz. 10 besed. V naslovu ne uporabljamo kratic, formul ali drugih simbolov. 1.2 Kazalo Kazalo omogoča, da hitro najdemo neko poglavje. Z decimalnimi števili označimo poglavja in podpoglavja v besedilu. Primer kazala: 1. Naslov poglavja 1.1. Naslov podpoglavja Kazalu vsebin sledi kazalo slik, temu pa kazalo preglednic. 1.3 Izvleček V izvlečku kratko in jedrnato predstavimo vsebino seminarske naloge. Izvleček moramo pisati v tretji osebi ednine ali množine oziroma v trpnem načinu. Nikoli v prvi osebi ednine ali množine. V izvlečku ne pišemo podrobnosti in ničesar kar ni v seminarski nalogi. 1.4 Ključne besede Napišemo jih v novem odstavku na koncu izvlečka. S tremi do šestimi ključnimi besedami natančneje opredelimo vsebino seminarske naloge. Te besede naj ne nastopajo v naslovu. To so tudi besede s katerimi je delo predstavljeno v COBISS-u. Ključne besede so tiste, ki nosijo največ vsebine. 1.5 Uvod V uvodu povzamemo problem, ki ga obravnava seminarske naloga in predstavimo znane podatke iz literature. 1.6 Jedro naloge, vsebina predstavlja osrednji del seminarske naloge. Pisanje besedila je najpomembnejše, najtežje in odgovorno delo vsakega avtorja. Besedilo mora biti jasno napisano, slovnično pravilno in brez tipkarskih napak. 1.7 Zaključek V zaključku na kratko opišemo temeljni okvir seminarskega dela, bistvena spoznanja, probleme in predloge za rešitev le-teh. 1.8 Literatura in viri Navodila za navajanje literature so opisana v poglavju 3. 1.9. Priloge Priloge seminarske naloge so lahko velike preglednice, večji podrobni načrti ali obsežna dokumentacija in podobno. 2. OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE 2.1 Naslovnica Naslovnica seminarske naloge obsega: • na vrhu v sredini: LOGOTIP VISOKE GOSPODARSKE ŠOLE, • 5 vrstic nižje v sredini (velikost črk 14, krepko): NASLOV SEMINARSKE NALOGE, • vrstico nižje: SEMINARSKA NALOGA ali VAJE ali PROJEKTNA NALOGA • 4 vrstice nižje (levostranska poravnava): PREDMET, • vrstico nižje: IME IN PRIIMEK ŠTUDENTA, • vrstico nižje: IME IN PRIIMEK MENTORJA, • vrstico nižje: ŠTUDIJSKO LETO, • vrstico nižje: VPISNO ŠTEVILKO ŠTUDENTA • pri dnu (sredinska poravnava): MESTO, DAN, MESEC IN LETO 2.2 Oblikovanje besedila Besedilo naj bo enostransko napisano na papirju formata A4. Robovi morajo biti široki 2,5 cm. Velikost črk naj bo 12 (naslov velikost 14). Priporočena pisava je Times New Roman. Razmik med vrsticami je 1,5. Besedilo je obojestransko poravnano. Strani označujemo z arabskimi številkami, od uvoda do vključno poglavja Literatura. Številke strani so spodaj desno. Med naslovom in besedilom naj bo prazna ena vrstica, prav tako med odstavki. Med koncem poglavja podpoglavja in naslovom novega poglavja naj bosta prazni dve vrstici. 2.3 Obseg seminarske naloge naj ne bi bil manjši od 6 tipkanih strani in ne večji od 15 strani. Vendar vrednost in kvaliteta seminarskega dela nista odvisna od obsega temveč od pravilne uporabe znanstveno raziskovalne metode in od podanih rešitev, ki jih seminarska naloga predstavlja. 3. NAVAJANJE LITERATURE 3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja V besedilu navajamo priimek avtorja in letnico objave; npr. (Callister, 2006). Kadar sta dva ali trije avtorji, priimke ločimo z vejico (Zupanič, Anžel, 2005). Če navajamo več citiranih del, jih ločimo s podpičji: (Matek, 2000; Fischer, 2002). Če se ob kakšni misli sklicujemo na več del, navedke ločimo s podpičjem (Rushton, Oxley, Croucher, 2000; Bank, Carson, 2000). Kadar citiramo več del, ki jih je avtor ali skupina istih avtorjev objavila v enem letu, za letnicami navedemo zaporedne črke abecede »a«, »b« itd. Te morajo biti navedene tudi v seznamu literature (Nof, 1997a; 1999b). Če je avtorjev več kot trije, navedemo samo prvega in dodamo oznako »et al.« (Rushton et al., 2000), kar je oznaka za kratico »et al.« in pomeni »in drugi«. Oziroma pri slovenskem sklicevanju »in sod«, kar pomeni »in sodelavci« (Banič in sod., 2005). Kadar navajamo avtorja v stavku, zapišemo za priimkom v oklepaju še letnico objave. Npr. Marsh (2004) navaja, da je… Osnovne podatke o delu pišemo v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako kot je navedeno v izvirniku. Citate vedno navajamo iz izvirnika. V primeru, da izvirnika nismo mogli dobiti, pripišemo vir, iz katerega smo citirali (Sun, 1993, cit. po Brešar, 2006). Dobesedni prepisi iz vira morajo biti dosledno pod narekovaji in za njimi navedba vira. Če je izrabljena le ena misel ali delni podatek in ne glavni zaključek celotnega dela, je potrebno pri navajanju obvezno označiti tudi stran knjižnega vira (Lian, 2003, str. 415). Kadar citiramo delo, ki nima navedenih avtorjev, navedemo namesto priimka začetek naslova dela. V seznamu literature so posamezna dela navedena po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev in vsa v besedilu citirana dela (in samo ta!). Citiranje v besedilu in navajanje v seznamu na koncu članka, morata biti skladna. Če je citiranih več del istega avtorja, upoštevamo časovno zaporedje objav. Kadar je avtorjev več in smo v besedilu navedli le prvega ter et al., v seznamu literature navedemo do prvih šest avtorjev in dodamo et al.. Pri člankih in revijah navajamo poleg letnice tudi volumen oziroma letnik in številko revije. Priporočamo izpis naslovov revij v celoti in ne z okrajšavami. V primeru krajšanja dosledno pri vseh revijah upoštevamo (mednarodne) standarde za krajšanje naslovov. Pri navajanju obsega strani zapišemo prvo stran reference, pomišljaj in zadnjo stran reference; pri čemer zapišemo le tisti del oznake za zadnjo stranjo, kolikor se od prve razlikuje, npr. za strani od 181-193 zapišemo 181-93. 3.2 Elementi, ki sestavljajo citat članka Avtor(-ji). Naslov članka. Uradni skrajšan naslov revije. Leto objave; Letnik (številka): prvazadnja stran. Članek iz revije – en avtor Hui Li. Optimum Design of a Hybrid-driven Mechanical Press Based on Inverse Kinematics. Strojniški vestnik. 2010; 56 (5): 1-6. Članek iz revije – več avtorjev Petkovšek G., Džebo E., Četina B., Žagar D. Application of Non-Discrete Boundaries with Friction to Smoothed Particle Hydrodynamics. Strojniški vestnik. 2010; 56 (5): 20-35. Anonimni članek Poslovna logistika v spremenjenih tržnih razmerah. IRT 3000. 5/2009; 23:22-23. 3.3 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij Avtor (-ji). Naslov knjige. Kraj izdaje: založba; leto izdaje. Citiranj knjige Hudoklin, A., Rozman, V. Zanesljivost in razpoložljivost sistemov človek – stroj. Kranj: Moderna organizacija; 2004. Poglavja iz knjige, ki jo je uredilo več avtorjev Samson, C. Problems of information studies in history. In: Stone S. Humanities information research. Sheffield: CRUS; 1980: 44-68. Knjige, ki jo je uredilo več avtorjev Beer, F., Johnston, R. et al. Mechanics of Meterials. Boca Raton: McGraw-Hill Science; 2008 Prispevka iz zbornika referatov Preskar M. Projektni sistem v Trimu d.d. In: Cerovšek M., Florjančič A., Bolaca D., et al. Zbornik prispevkov 3. Posveta dolenjskih in belokranjskih informatikov, Otočec, 25. marec 2010. Novo mesto: Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu; 2010 Citiranje diplomski, magistrskih del in doktorskih disertacij Tasič T. Integracija laserskega interferometra in koordinate in koordinate merilne naprave v merilni sistem za merjenje dimenzij (doktorska disertacija) Maribor: Univerza v Mariboru; 2010. Citiranje zakonov Zakon o varstvu osebnih podatkov. Uradni list Republike Slovenije št. 8/1990 in 19/1991. 3.4 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu Avtor(-ji). Naslov članka. Uradni skrajšan naslov revije. Leto objave; Letnik (številka):prva-zadnja stran. Dostopno na: Elektronski naslov (datum dostopa). Elektronski naslov in datum, ko je bila informacija najdena na spletni strani sta obvezna podatka. Citiranje spletnih strani Yunjian Wu. An Improvement on Vizing's Conjecture. Department of Mathematics Southeast University. Nanjing.2009. Dostopno na http://arxiv.org/abs/0909.3695 (20.09.2010). OBVLADOVANJE ELASTIČNEGA IZRAVNAVANJA PRI PREOBLIKOVANJU VISOKO TRDNOSTNIH JEKEL SEMINARSKA NALOGA Predmet: SODOBNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE Študent: JANEZ NOVAK Mentor: doc. dr. GAŠPER GANTAR Študijsko leto: 2011/2012 Vpisna številka: 15010000 Celje, 28. oktober 2011 SODOBNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE VAJE Predmet: SODOBNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE Študent: JANEZ NOVAK Mentor: doc. dr. GAŠPER GANTAR Študijsko leto: 2011/2012 Vpisna številka: 15010000 Celje, 28. oktober 2011 SODOBNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE PROJEKTNA NALOGA Predmet: SODOBNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE Študent: JANEZ NOVAK Mentor: doc. dr. GAŠPER GANTAR Študijsko leto: 2011/2012 Vpisna številka: 15010000 Celje, 28. oktober 2011