Navodilo za izdelavo seminarske naloge
1. Preden se odločiš, da boš pripravil seminarsko nalogo, premisli, ali si to sploh želiš. Presodi, ali te
tema tako zanima, da se boš vanjo poglobil.
2. Pred izdelavo seminarske naloge se posvetuj z učiteljem, učiteljico fizike in knjižničarko glede ciljev
seminarske naloge in literature, ki je na voljo za izdelavo seminarske naloge.
3. V šolski ali drugi knjižnici izberi ustrezno gradivo, ki bo osnova za izdelavo seminarske naloge.
Podatke lahko dobiš tudi iz drugih medijev.
4. Gradivo preglej, preberi in zapiši pomembne podatke. Zapiši samo stvari, ki jih razumeš in jih bodo
razumeli tudi tvoji sošolci. O stvareh, ki jih ne razumeš a so pomembne se pogovori z učiteljem,
učiteljico ali pa poišči pojasnilo v drugi literaturi. Vse tujke moraš znati razložiti, zato si pomagaj s
slovarjem tujk in slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
5. Napiši osnutek seminarske naloge. Gradivo lahko slikovno popestriš, vendar premisli, ali je smiselno
dodati slike ali je bolje narediti prosojnice.
6. Napisi naslov, cilje seminarske naloge. V nadaljevanju predstavi vsebino, v sklepu nakaži primere
uporabe v vsakdanjem življenju oziroma pomen v človekovem razvoju.
7. Čistopis naloge napiši skrbno in čitljivo najbolje z računalnikom, saj bo naloga predstavljena na
mestu, da si jo bodo lahko ogledali tudi drugi učenci.
8. Na koncu seminarske naloge navedi uporabljeno literaturo, svoje ime in priimek in razred.
Predstavitev seminarske naloge
1. Za predstavitev imaš na voljo deset minut. Po dogovoru z učiteljem, učiteljico in glede na širino
obravnavane teme je lahko predstavitev tudi daljša.
2. Vsebine seminarske naloge se ne nauči na pamet ali je ne beri z lista, ampak jo pripoveduj s svojimi
besedami. Pomagaj si z opornimi točkami, napisanimi na prosojnico.
3. Za nazornejšo predstavitev uporabi slike, skice, preglednice, modele, … Uporabiš lahko vso učno
tehnologijo, ki je na voljo v fizikalni učilnici.
4. Pri demonstraciji poskusov lahko imaš pomočnika.
Oblika seminarske naloge
Naloga naj bo razdeljena na uvod, jedro in zaključek. Uvod naj bo kratek. V njem je potrebno nakazati o
čem boste pisali. Uvod naj v bralcu vzbudi zanimanje in ga hitro pripelje k jedru.
V jedru opisujete izbrano temo, zato je to najbolj obsežen del naloge. Celotno besedilo naj ima okoli 1000
besed (velikost črk 12) . Ne govorimo o straneh temveč o čistem besedilu.
Viri
Besedilo naloge seveda ne nastane v celoti v naših glavah. Navadno temelji na izhodiščih, ki smo jih
prevzeli, z daljšimi ali krajšimi navedki drugih avtorjev pa podkrepimo ali utemeljimo svoje razpravljanje.
Pri snovanju naloge lahko učenci in učenke uporabljajo različne medije (knjige, časopise, zgoščenke,
svetovni splet ind.) in naslove. Primer zapisa medijev: Primer: Slika 1. http://scienceblogs.com/clock/wpcontent/blogs.dir/458/files/2012/04/i-bb41a14ac598cef88e6d96d900890cfe-Tesla%20portret2.jpg
iz
svetovnega spleta ali besedilo v reviji; 11. Sarabon, N., Zupanc, O., Jakse, B., (2003) Pomen
proprioceptivnega treninga v vrhunski košarki. Sport, 51 (3), 26 – 29 . Več o pravilnem navajanju virov lahko
preberete spletnem naslovu: http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/literatura.html
Predlogi naslovov za referate:
-
Strela, nastanek, nevarnosti
Pomen strelovoda in delovanje
Kondenzatorji vrste in uporaba
Faradayeva kletka, razlaga in uporaba
Iz zgodovine odkritij na področju električnega naboja
Nikola Tesla