Upravno pravo
UPRAVNO PRAVO Doc. dr. Slobodan Dujić UPRAVNO PRAVO Vsebina predmeta (nekaj učbenikov): J. Čebulj, M. Strmecki (2005). Upravno pravo, FU, Ljubljana B. Tičar, R. Bohinc (2007). Upravno B. Grafenauer, J. Breznik (2005). Upravni GV založba, Ljubljana Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem (Ur. pravo – splošni del, FVV, Ljubljana postopek in upravni spor, T. Jerovšek, G. Trpin – 2004), Ljubljana John Alder (1994). MacMillan. Constitutional and Administrative Law, Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VSEBINA PREDMETA: po učbeniku Prof. dr. Janeza Čebulja in doc. dr. Mika Strmeckega “Upravno pravo” (2005) – izabrana poglavja, str.: pojem uprave, upravljanja, upravnopravne znanosti, javne uprave, javnega sektorja – 11-13 pojem upravnopravne znanosti in pojem upravne znanosti – 30-31 predmet upravnega prava oziroma opredelitev pojma “upravno pravo” – 23-30 načelo zakonitosti (uprave) – 18-23, 189-191 viri upravnega prava – 71-97 kratko o razmejitvi materije upravnega prava in materije drugih pravnih panog: ustavnega, civilnega, delovnega, kazenskega prava – 37-40 upravnopravno razmerje – 119-127 upravnopravne norme – 49-53, 61-69 upravnopravni akti – 55-61, splošni upravni akti, posamični upravni akti (147-182) skladnost pravnih norm in pravnih aktov – 183-187 upravna materialna dejanja – 199-205 odgovornost države za škodo – 223-240 Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VSEBINA PREDMETA: - prvi del: upravno pravo (splošno) - drugi del: splošni upravni postopek in upravni spor (dr. A. Jerovšek) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO RAZUMEVANJE PREDMETA… NI MOGOČE BREZ RAZUMEVANJA: - razlik med zasebnim in javnim - geneze razvoja upravnega prava (zakaj se upravno pravo ni razvilo prej ? prehod k ideji javnih služb ) - razmerja med upravnopravno normo in upravnopravnim aktom (vsebina – oblika) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO SPLOŠNA UVODNA VPRAŠANJA Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UVODNE OPOMBE – FILOZOFIJA PREDMETA UMESTITEV PREDMETA ENOTNOST NASPROTIJ – ZASEBNO IN JAVNO (civilna) družba civilna oz. zasebna sfera (civilni sektor) poslovna uprava (Business Administration) zasebni interes dispozitivnost interesno združevanje (pravna) država javna sfera (javni sektor) javna uprava (Public Administration) javni interes avtoritativnost hierarhija Doc. dr. Slobodan DUJIĆ OD POJMA UPRAVE K POJMU UPRAVNEGA PRAVA POJEM UPRAVE MATERIALNI ASPEKT – pojem uprave se opredeljuje prek vsebine upravne dejavnosti a. poskusi pozitivih definicij - francoska šola: glede na pravne akte, ki jih izdaja uprava (Duguit) - nemška šola: glede na dejavnosti oz. funkcija uprave (Peters) b. negativna definicija – vse kar ni sodna in zakonodajna veja oblasti (Jellinek, Mayer, Krbek - večina slovenskih avtorjev upošteva ta aspekt) ORGANIZACIJSKI (FORMALNI VIDIK) - SISTEM organov, ki opravljajo funkcije uprave (definicija temelji na načelu delitve oblasti) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ OD POJMA UPRAVE K POJMU UPRAVNEGA PRAVA DRUGI ASPEKTI POJMA UPRAVE avtoritativna in neavtoritativna uprava kriterij: ali upravni organi do drugih subjektov nastopajo z avtoriteto oblasti (npr. inšpekcijske zadeve) ali pa ne (npr. pogodbena razmerja, razvojno-pospeševalna funkcija; javne službe ipd.) državna (neposredna) in “nedržavna” (posredna) uprava kriterij: ali funkcije uprave izvršujejo državni upravni organi ali nosilci javnih pooblastil in drugi ne-državni oz. paradržavni subjekti Doc. dr. Slobodan DUJIĆ OD POJMA UPRAVE K POJMU UPRAVNEGA PRAVA SLOVENSKI TEORETIKI O POJMU UPRAVE Uprava kot dejavnost obsega: o pridobivanje o predelovanje in o posredovanje informacij uprava ima regulativno funkcijo za preprečevanje entropije znotraj organizacije in kreativno funkcijo za povečevanje informiranosti in urejenosti celotne organizacije (Sturm); uprava je posebna strokovna dejavnost, ki je po svoji vsebini pomožna (pomaga pri uresničevanju temeljnih nalog organizacije); uprava je vodenje in upravljanje vseh organizacij v družbi (Bučar namesto pojma uprava uporablja pojem upravno-politični proces). Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO POJEM JAVNEGA UPRAVLJANJA aksiološke premise parlament vlada faktološke in kavzalne premise uprava - javne službe Doc. dr. Slobodan DUJIĆ - nosilci jav. pooblastil OD POJMA UPRAVE K POJMU UPRAVLJANJA IN UPR. PRAVA POJEM UPRAVLJANJE IN POJEM UPRAVA - “upravljanje” je širši pojem od pojma “uprava” (“upravljanje” je vsakršna dejavnost, ki se nanaša na upravljanje v organizacijah, zasebnih in javnih) - uprava pa je zgolj del procesa “upravljanja” (in sicer strokovno-podporni del procesa) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ OD POJMA UPRAVLJANJE K POJMU JAVNO UPRAVLJANJE POJEM JAVNEGA UPRAVLJANJA Gre za proces odločanja o javnih zadevah, in to na: - političnem nivoju (državni zbor, občinski svet) - izvršilnem nivoju (vlada, župan) - operativno-strokovnem nivoju (javna uprava) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO POJEM JAVNEGA UPRAVLJANJA aksiološke premise parlament vlada faktološke in kavzalne premise uprava - javne službe Doc. dr. Slobodan DUJIĆ - nosilci jav. pooblastil ORGANI ZACI JSK E OBLI K E - POZI TI VNOPRAVNO Doc. dr. Slobodan DUJIĆ INSTITUCIONALNA STRUKTURA JAVNEGA SEKTORJA V SLOVENIJI Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO IN UPRAVNOPRAVNA ZNANOST POJEM UPRAVNOPRAVNE ZNANOSTI začetki: pojavi se s pojavom upravnega prava vsebina: je normativna znanstvena disciplina za proučevanje upravnopravnih razmerij, ki izhajajo iz interpretacije, sistemizacije in uporabe upravno-pravnih predpisov predmet proučevanja: upravno pravo naloga: tolmačenje upravnopravnih norm in njihovo sistemiziranje Francija: razvoj upravnopravne znanosti (intenzivno) (zlasti skozi delovanje “Conseil d’Etat”) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNA ZNANOST IN UPRAVNOPRAVNA ZNANOST POJEM UPRAVNE ZNANOSTI primerjava: po predmetu proučevanja je upravna znanost širša od pojma upravnopravne znanosti (ki zajema “zgolj” normativno disciplino) predmet proučevanja: proučuje upravo kot posebno strokovno dejavnost v javnih in zasebnih organizacijah (torej vključuje tudi upravnopravno znanost) vsebuje upravno-politično, javno-pravno, upravno-finančno, upravno-informacijsko in podobna področja javnega sektorja ter pomožne vede Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UPRAVNO PRAVO – SPLOŠNI DEL Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO OSREDENJI ELEMENTI PREDAVANJ definicije temeljni pojmi upravna norma upravno razmerje upravni akti (splošni, posamični) upravna materialna dejanja posebni upravno-pravni režimi nadzor (kontrola) nad upravo odgovornost države (uprave) za škodo Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Nastanek in razvoj Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NASTANEK IN RAZVOJ antika in srednji vek: patrimonialno razumevanje javne oblasti začetek razvoja: pozni fevdalizem – krepitev centralne države in osrednje vladarjeve administracije policijsko - absolutistična država: - vse močnejši policijski in upravni aparat (zlasti policijski) - pravna pravila instrukcijske narave (vežejo le nižje organe v razmerju do višjih) - popolna odsotnost načela zakonitosti; delovanje uprave: interna navodila, omejitev je zgolj “raison d’Etre” (državni razlog), pravno povsem nevezani upravni akti Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NASTANEK IN RAZVOJ kameralistika (policijska znanost) – postopno so se začele oblikovati splošne pravne norme, zatem pa … … po francoski revoluciji – čedalje močnejša uveljavitev načela zakonitosti, kar pripelje do nastanka “pravne države” (Rechtstaadt), in podreditve (tudi) uprave zakonu (oz. pravu – Rule of Law) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NASTANEK IN RAZVOJ meščanstvo koncem obdobja fevdalizma osvoji najprej zakonodajno vejo oblasti (sodstvo in uprava ostaneta izven tega nadzora še dokaj dolgo); zato se meščanstvo usmeri k prizadevanjem po podreditvi sodstva in uprave zakonu (torej: uprava in sodstvo naj delujeta samo, ko za to imata podlago v zakonu – “secundum legem”) od te točke naprej govorimo o prehodu iz absolutistične v pravno državo Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Vsebina in delitev področij upravnega prava Doc. dr. Slobodan DUJIĆ NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNO PRAVO nastane istočasno s pravno državo (oz. s podreditvijo uprave in sodstva zakonu) je sistem pravnih norm, ki urejajo delovanje uprave, ta sistem zajema naslednje bistvene segmente: - dejavnosti uprave organizacijo uprave kontrolo nad delovanjem uprave odgovornost države (uprave) za škodo Doc. dr. Slobodan DUJIĆ RELEVANTNI SEGMENTI UPRAVNO PRAVO materialno (substančno) upravno pravo norme, ki urejajo: a) posamezne zaokrožene dejavnosti organov uprave b) oblike in vsebine izvajanja dejavnosti uprave c) oblike aktov, ki jih izdaja uprava d) pravice in obveznosti pravnih subjektov na področju uprave e) obveznost države oz. uprave za škodo povzročeno drugim formalno upravno pravo norme, ki urejajo: a) organizacijo uprave (ustanavljanje in prenehanje upravnih organov) b) delokrog oz. pristojnosti organov uprave c) postopek določanja organov uprave splošno in posebno upravno pravo Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNO POSEBNO UPRAVNO PRAVO MATERIALNO FORMALNO PROCESNO Doc. dr. Slobodan DUJIĆ ORGANIZACIJSKO UPRAVNO PRAVO Materialno (substančno) upravno pravo - gre za upravnopravne norme oziroma predpise, ki na splošen in abstrakten način urejajo upravnopravna razmerja na določenih družbenih področjihj; - upravnopravne norme oziroma predpisi urejajo razmerje med JAVNOPRAVNO OBLASTJO in POSAMEZNIKOM ter zasebnopravnimi organizacijami – kjer pride do kolizije med javnim interesom (javno koristjo) in zasebnim interesom (norme in predpisi civilnega prava nimajo tega namena). Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Postopkovno (procesno) upravno pravo ureja postopek odločanja in sodni nadzor nad zakonitostjo teh odločitev (splošni upravni postopek in posebni upravni postopki ter upravni spor) ureja pristojnosti uprave za odločanje Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Definicije upravnega prava (predmet upravnega prava) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO - DEFINICIJA širša definicija: - gre za predpise, ki se nanašajo na upravo (vse pravne norme, ki jih uporablja uprava, ne glede na naravo razmerja, ki ga ti predpisi urejajo) ožja definicija: - gre za predpise, ki se nanašajo na dejavnost uprave, kjer država nastopa kot javna oblast (kadar zastopa javni interes oz. izvaja javna pooblastila) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO – DEFINICIJE TEORETIKOV N. Stjepanović: upravno pravo sestavljajo vsi tisti pravni predpisi, ki urejajo: - organizacijo uprave - dejavnost uprave in dejavnost paradržavnih organizacij, kakor tudi - nadzor nad delom uprave Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO – DEFINICIJE TEORETIKOV Merkl: upravno pravo je sistem pravnih norm, ki urejajo: - organizacijo - dejavnost uprave ter - nadzor nad upravo Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO – DEFINICIJE TEORETIKOV Adamovich: upravno pravo je sistem pravnih norm, ki urejajo: - organizacijo uprave - upravno dejavnost - postopek dela uprave in - nadzor nad delovanjem uprave Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO – DEFINICIJE TEORETIKOV Krbek: upravno pravo je sistem pravnih norm, ki se nanašajo na dejavnost uprave, pa ne spadajo v nobeno drugo pravno panogo (negativna definicija). Upravno pravo je skup pravil za urejanje razmerij, ki zajemajo: a) organizacijo javne oblasti b) pooblastila in dolžnosti javne oblasti c) odgovornosti in nadzor nosilcev javne oblasti d) oblike delovanja javne oblasti Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO – DEFINICIJE TEORETIKOV UPRAVNO PRAVO JE POSEBNA PRAVNA DISCIPLINA. SESTAVLJAJO JO POSEBNA PRAVNA NAČELA IN PRAVILA, KI Z VIDIKA ZAŠČITE JAVNEGA INTERESA VSEBINSKO, ORAGINIZACIJSKO IN POSTOPKOVNO UREJAJO DELOVANJE IN ORGANIZACIJO JAVNEGA SEKTORJA. Upravno-pravna pravila in načela so tista s področij: državne uprave lokalne samouprave oseb javnega prava in izvajalcev javnih pooblastil (javnopravni in zasebnopravni) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Splošno o virih prava Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA – IZHODIŠČNA VPRAŠANJA Kaj razumemo s pojmom “viri upravnega prava” ? Ali se viri upravnega prava razlikujejo od virov prava nasploh ? Primerjava med evropskim kontinentalnim pravnim sistemom in anglo-saškim pravnim sistemom glede vprašanja “pravnih virov” ? Doc. dr. Slobodan DUJIĆ VIRI PRAVA UPRAVNO PRAVO viri so pravna podlaga za odločanje v pravnih postopkih (sodnih in upravnih); “decisio iuris” ni načelne razlike med viri prava nasploh in viri upravnega prava uprava je izvrševalka in v določeni meri soustvarjalka pravnih virov (predpisov) S pravnimi viri je povezano tolmačenje ali interpretacija vira. Moderno tolmačenje je ugotavljanje smisla, namena in cilja ureditve (“ratio legis”) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA POSEBNOSTI PRAVNIH VIROV UPRAVNEGA PRAVA Če vendarle poskušamo najti določene posebnosti virov upravnega prava, so to: številčnost (zlasti podzakonski predpisi) raznolikost (od ustave do splošnih aktov izvajalcev javnih pooblastil) spremenljivost (“nestabilnost” vsebine teh virov za razliko npr. od virov civilnega ali še bolje kazenskega prava) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA na področju uprave (upravnega prava) so podzakonski predpisi pomemben vir prava, na področju sodstva pa dosti manj (npr. institut “exceptio illegalis”, vezanost sodišč neposredno na zakon – 125. člen Ustave RS: “Sodniki so vezani na ustavo in zakon”); na področju uprave obstaja veliko število različnih formalnih pravnih virov (ustava, zakoni, podzakonski predpisi itd.), medtem ko so pravni viri, ki so relevantni za sodstvo, v glavnem zbrani v različnih zakonikih Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Vrste virov prava Doc. dr. Slobodan DUJIĆ VIRI UPRAVNEGA PRAVA UPRAVNO PRAVO 1. metajuridični viri: MATERIALNI VIRI - - 2. neposredni viri: FORMALNI (AKTI) življenjski dogodki, ki vplivajo na nastanek prava (statistični dvig kriminalitete, prometnih nesreč zaradi hitrosti ipd.); politična načela, usmeritve ipd; PEU, USTAVA, USTAVNI ZAKON; • ZAKON IN AKTI ZAKONODAJNE VEJE OBLASTI; • PODZAKONSKI AKTI IN AKTI IZVRŠILNE VEJE OBLASTI; • 3. posredni viri: SODNA PRAKSA 4. dopolnilni viri: OBIČAJNO PRAVO (“PRECEDENS”) • UPRAVNE SODNE ODLOČBE • USTAVNE SODNE ODLOČBE • OBIČAJI; • UZANCE; • KODEKSI;. Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO (METAJURIDIČNI – MATERIALNI VIRI UPRAVNEGA PRAVA gre za različne družbene dejavnike in pojave, ki lahko vplivajo na pravno odločanje, npr.: o komentarji predpisov o strokovni članki o življenjski dogodki (prometne nesreče, kriminal…) o načela političnega delovanja, koalicijske pogodbe o moralna načela o občutek za pravno kulturo v določeni družbi ipd. Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO FORMALNI VIRI UPRAVNEGA PRAVA generični izraz za vse oblike, v katerih se pojavljajo splošne in abstraktne pravne norme z zunanjim (eksternim) učinkom upravnopravna znanost se ukvarja pretežno s formalnimi upravno-pravnimi viri (materialni so manj relevantni) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO FORMALNI VIRI UPRAVNEGA PRAVA formalni viri upravnega prava so splošni pravni akti, v katerih so vsebovane norme upravnega prava (urejajo delovanje uprave, uporabljajo jih upravni in drugi organi - npr. kot javno pooblastilo) pri izvrševanju funkcij uprave … včasih je celoten splošni akt vir upravnega prava (npr. ZUP), dosti bolj pogosto pa samo del splošnega akta (npr. zakona, ki ureja druga vprašanja, delno pa tudi materijo upravnega prava – npr. Zakon o graditvi objektov). Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NOTRANJI VIRI UPRAVNEGA PRAVA ta aspekt distinkcije pravnih virov se nanaša na vprašanje nosilca priprave pravnega vira; na nivoju notranjega pravnega sistema so najpomembnejši pravni viri: o ustava o zakon in o podzakonski predpisi Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO ZUNANJI VIRI UPRAVNEGA PRAVA ta aspekt distinkcije pravnih virov se prav tako nanaša na vprašanje nosilca priprave pravnega vira; na nivoju zunanjih pravnih sistemov so najpomembnejši pravni viri: o konvencije (npr. Sveta Evrope) o pravni predpisi nadnacionalnih integracij (npr. EU) o ratificirane mednarodne pogodbe o bilateralni mednarodni sporazumi ipd. Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NEPOSREDNI FORMALNI VIRI UPRAVNEGA PRAVA A. splošno mednarodno pravo 1. mednarodni - splošna pravna načela - mednarodno običajno pravo - mednarodno običajno pravo - subsidiarni viri (MP-doktrina, MP-judikati…) B. pravo mednarodnih organizacij (EU, NATO, OECD…) 2. državni A. akti ustavo-dajalca B. akti zakonodajalca C. akti upravno izvršilne veje oblasti D. akti sodne veje oblasti 3. avtonomni Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO DRŽAVNI VIRI UPRAVNEGA PRAVA A. AKTI USTAVODAJALCA (ustava, ustavni zakon, ustavni amandmaji) - ustava je hierarhično nad zakoni in vsemi ostalimi pravnimi akti in je vir vsem vejam prava (tudi za civilno, kazensko itd.) - načeloma je vir le v tistem delu, ki se nanaša na svoboščine in pravice (določbe potrebujejo operacionalizacijo v zakonu – torej so posreden vir) B. AKTI ZAKONODAJALCA (zakon, drugi akti zakonodajalca) - zakon je najpomembnejši formalni vir prava v kontinentalnem pravu; - parlamentarni odlok (je vir le, če ima eksterno-pravni učinek); - proračun, zaključni račun (je vir le v delu abstraktnih pravil z značajem predpisa – ne pa postavke in številke po partijah); - parlamentarni poslovnik – (vir so le tiste določbe, ki konkretizirajo z ustavo opredeljena razmerja do drugih organov v oblastni hierarhiji); C. AKTI IZVRŠILNO-UPRAVNE VEJE OBLASTI (podzakonski: predpisi vlade, ministrstev in drugih upravnih organov…) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ HIERARHIJA SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV ZAKONODAJALCA Akti zakonodajalca USTAVA, USTAVNI ZAKON ZAKON PRORAČUN PARLAMENTARNI ODLOK DRUGI AKTI … Doc. dr. Slobodan DUJIĆ PARLAMENTARNI POSLOVNIK PRAVNI VIRI – AKTI ZAKONODAJALCA: ustava, ustavni zakon; zakon; proračun in zaključni račun; parlamentarni poslovnik; parlamentarni odlok (splošen, npr.: o plačah funkcionarjev); nacionalni programi (strateški dokumenti z področij resorjev vlade); deklaracije (stališča o notranji ali zunanji politiki); resolucije (opozorila na stanje in probleme v družbi); avtentične razlage predpisov zakonodajalca. Doc. dr. Slobodan DUJIĆ ZAKON – NAJPOMEMBNEJŠI FORMALNI VIR UPRAVNEGA PRAVA Zakon je splošni in abstraktni predpis, ki ureja ali pravice in dolžnosti (materialno), postopek uveljavljanja pravic ter nalaganja dolžnosti (formalno-procesno) ali organizacijo subjektov, ki jih zavezuje k delovanju (formalno-organizacijsko). V primeru, da bi zakon vseboval poleg splošnih norm tudi posamične, bi se le-te pri ustavno-sodni presoji štele za splošne. Pravno torej prevlada forma zakona nad njegovo vsebino. Materialno pa med zakone ne sodijo avtentični pravni viri zakonodajalca, kot so proračun, akti objave vojne, akti ratifikacije ipd., kajti vsem tem aktom manjka splošnost. Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA - KONKRETNO AKTI ŠEFA DRŽAVE: - uredbe z zakonsko močjo - so vir (po 108 čl. ustave – vendar le v določenih primerih: izredno stanje ali vojna) – so splošni upravni akt, ne pa zakonodajni, imajo pa to moč, da čahko omejijo določbe ustave in zakonov-vsebuje orginarne norme (gre za izjemo od pravil hierarhije pravnih norm) - posamični akti šefa države – niso predpisi in tudi ne pravni vir (npr. ukaz o razglasitvi – promulgaciji zakona) AKTI VLADE: - vladne uredbe - poslovnik vlade – vir so le poslovniške določbe z eksternim učinkom - vladni odloki – so vir le če je vsebina abstraktna - vladna navodila – so interni vir, nimajo oz. ne smejo imeti eksternega učinka Doc. dr. Slobodan DUJIĆ AKTI VLADE VLADA samostojne uredbe vladne uredbe poslovnik vlade interpretacijske uredbe dopolnjevalne uredbe (generalna klavzula) (zakonsko pooblastilo) drugi akti vlade vladni sklep Doc. dr. Slobodan DUJIĆ vladni odlok navodila vlade In smernice AKTI VLADE: vladna uredba, splošni akt, najpomembnejši podzakonski akt, podrobneje ureja zakonske določbe ali pa se z njo ustanovi organe v sestavi ipd.; poslovnik vlade - organizacijski akt vlade, postopek sodelovanja z drugimi državnimi organi; sklep vlade, konkretni akt s področja dela ali notranje organizacije vlade (v točkah, ne v členih); vladni odlok; posamezni ukrep vlade, ki ima splošni pomen (npr.: odlok o razglasitvi arheološkega najdišča Šempeter za kulturni spomenik…); vladna navodila; akt s katerim vlada ureja način postopanja upravnih organov; Doc. dr. Slobodan DUJIĆ AKTI MINISTRA MINISTER pravilnik odredba navodilo sklep ministra Doc. dr. Slobodan DUJIĆ ministrska splošna instrukcija AKTI MINISTRA: pravilnik, operacionalizacija izvrševanja zakonov in uredb vlade; odredba, akt za enkratna dejanja zapovedi, prepovedi; sklep, konkretni akt s področja dela ali notranje organizacije ministrstva (v točkah, ne v členih) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA - KONKRETNO AKTI MINISTROV: - pravilnik – vir prava - odredba – vir prava - navodilo za izvajanje posamičnih določb zakonskega oz. podzakonskega predpisa – vir prava SPLOŠNI AKTI ZA IZVRŠEVANJE JAVNIH POOBLASTIL (tudi nosilci teh pooblastil smejo izdajati določene predpise (pravilnike), če imajo za to izrecno pooblastilo v zakonu) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA – AKTI SODNE VEJE OBLASTI odločbe Ustavnega sodišča sodbe, ki jih v upravnem sporu izda Upravno sodišče (oz. v določenih primerih Vrhovno sodišče) Dilema: ali so te sodbe lahko vir prava ? Nekateri menijo, da so odločbe US in celo Upravnega sodišča vir prava – vendar le v primeru t.i. abstraktne ustavno-sodne presoje, ne pa tudi v primeru konkretne ustavodajne presoje. Včasih US razloži kako je treba razlagati predpis ali določbo da bo skladna z ustavo oz. zakonom (podobno: upravno-sodna presoja) – gre za t.i. “interpretativne odločbe”) S temi stališči SE NE KAŽE STRINJATI: sodbe so vir prava samo v anglo-saksonskem sistemu precedenčnega parava, pri nas ne, pač pa pri nas gre v teh primerih za anomalije in preseganje pristojnosti drž. org.) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA – AVTONOMNO PRAVO gre za akte lokalnih skupnosti (izdajanje predpisov – npr. statuta, občinskih odlokov ipd); tudi: akti drugih samoupravnih skupnosti (npr. samoupravnih narodnih skupnosti); kolektivne pogodbe; statuti društev, političnih organizacij ipd.; univerzitetni statuti; korporacije in ustanove z javnim pooblastilom (npr. zbornice, združenja delodajalcev ipd.) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Akti EU kot viri prava v RS Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA – PRAVO EU vprašanje razmerja med pravom EU in pravom držav članic te mednarodne integracije; hkrati na ozemlju države članice obstajata dva vzporedna pravna sistema: a) pravo EU in b) nacionalno pravo (npr. slovensko) Pravo EU v državah članicah EU ima pravno podlago v POGODBENEM PRENOSU določenih pravic na organe EU Doc. dr. Slobodan DUJIĆ PRIMARNO IN SEKUNDARNO PRAVO EU primarno pravo: originarne norme, ki so vsebovane v ustanovitvenih aktih EU (PEU - PES) - imajo prednost pred nacionalnim pravom, v sporu pa o tem odloči ECJ; sekundarno pravo: je izvedeno iz primarnega in ga ustvarjajo organi EU - predvsem Evropska komisija in Svet EU; pravne akte EU navaja 249. člen PES. To so • • • • • uredbe, direktive odločbe mnenja ter priporočila Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA – PRAVO EU PRIMARNO nastanek: države s sklepanjem pogodb akti (pogodbe, protokoli,...) in viri mednarodnega prava (običaji, načela,..) prednost norm, ki so v pogodbah SEKUNDARNO nastanek: organi EU z izdajanjem aktov akti (uredbe, direktive, priporočila,...) obveznost: skladnost sekundarnega prava s primarnim pravom Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA – PRAVO EU Z vidika veljavnosti “nadnacionalnega prava”, obstajata dve vrsti pravnih norm tega nivoja: tiste, ki veljajo neposredno (ustvarjajo pravice in nalagajo obveznosti pravnim subjektom na nacionalnem nivoju – npr. uredbe EU) tiste, ki veljajo posredno (obvezujejo državo in njene organe na “transpozicijo” določenih predpisov – npr. direktiv – v nacionalni pravni sistem) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA – PRAVO EU 249. ČLEN PEU (POGODBA O EU) uredbe direktive odločbe priporočila mnenja posebni pravni postopki in drugi akti Vrsta akta tukaj ni odvisna od organa, ki akt sprejme ! Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA – PRAVO EU UREDBE vsebujejo splošne in abstraktne pravne norme obvezne so na ozemlju celotne EU učinkovanje je lahko teritorialno omejeno (samo nekatere države članice) neposredno konstituirajo pravice/obveznosti za subjekte na območju veljavnosti (EU ali ožje) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO VIRI UPRAVNEGA PRAVA – PRAVO EU DIREKTIVE zavezujejo države članice države članice lahko izberejo obliko in sredstva za uresničitev (implementacijo) direktive ni nujno, da se uresničijo z izdajo novega predpisa; če že obstaja predpis, ki je v skladu z direktivo oz. se tako razlaga (interpretira) ODLOČBE so posamični akti in zavezujejo samo tiste subjekte, ki so v njih izrecno določeni Doc. dr. Slobodan DUJIĆ HIERARHIJA PRAVNIH IN UPRAVNO-PRAVNIH AKTOV ■ = pravni akti, ■ = upravni akti PEU (PES) – DRŽAVE ČLANICE EU USTAVA, USTAVNI ZAKON - DZ ZAKONI IN RATIFICIRANE MP - DZ UREDBE Z ZAKONSKO MOČJO - PR UREDBE, ODLOKI ipd. - VLADA ODREDBE, PRAVILNIKI ipd.- MINSTER AKTI LOKALNIH ORGANOV – ORGANI LS STATUT, PRAVILA ipd. – ORGANI OSEB JP UPRAVNE ODLOČBE Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO RAZMERJE UPRAVNEGA PRAVA DO DRUGIH PRAVNIH VEJ Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNO O PRAVU BISTVO PRAVA Številne so teorije o bistvu prava: glavna delitev je na naravno-pravne in pozitivno-pravne teorije sodobno pravo je sekularno, splošno, abstraktno, formalizirano in sistematično Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNO O PRAVU PRAVILA KONSISTENTNOSTI PRAVNEGA SISTEMA 1. pravilo prevlade višjega predpisa nad nižjim in višje norme nad nižjo - lat: lex superior derogat legi inferiori; 2. pravilo prevlade posebnega predpisa (istega ranga) nad splošnim - lat.: lex specialis derogat legi generali; 3. pravilo prevlade kasnejšega predpisa (istega ranga) nad prejšnjim – lat.: lex posterior derogat legi priori ; Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNO O DRŽAVI RAZMERJE MED DRŽAVO IN PRAVOM neločljiva povezanost - ni prava brez države in ni države brez prava; štiri nujne sestavine pojma države: - ozemlje (teritorij) - prebivalstvo (personalni substrat: državljani in drugi) - javna oblast (notranja in zunanja suverenost) - sposobnost ravnati se po pravilih, ki jih sprejemajo “civilizirani narodi”; Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UPRAVNO PRAVO – DRUGE VEJE PRAVA (sistemizacija prava) JAVNO PRAVO - ustavno pravo - upravno pravo - ZASEBNO PRAVO kazensko pravo mednarodno javno pravo - stvarno pravo obligacijsko pravo dedno pravo družinsko pravo gospodarsko pravo delovni pravo mednarodno zasebno pravo Ti dve veji, ki se oblikujeta že v antiki, se med seboj tudi prepletata !!! Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Razmerje upravnega do drugih pravnih vej: upravno pravo je veja javnega prava upravno pravo > ustavno pravo upravno pravo > civilno pravo upravno pravo > delovno pravo upravno pravo > kazensko pravo Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UPRAVNO PRAVO – USTAVNO PRAVO gre za razmerje hierarhičnosti ustavno pravo: izvorne norme upravno pravo: odvisne norme (morajo biti v skladu z izvornimi normami – ustavnopravna presoja ! ustavnopravne norme so norme višje stopnje splošnosti in abstraktnosti ter višje hierarhične (vrednostne) veljave, in neposredno vplivajo na upravno pravo: a) kot ustavnopravna načela (zakonitost, proporcionalnost ipd.) b) kot neposredna podlaga za organizacijo uprave (npr. Čl. 121) c) kot določitev posebnih upravno-prav. institutov – npr. pravnomočnost, upravni spor, prepoved retroaktivnosti itd,) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UPRAVNO PRAVO – PRAVO S PODROČJA SODSTVA temelj je medsebojno razmerje upravne in sodne veje oblasti, sodstvo ima večje garancije samostojnosti;vzajemno si priznavata avtonomijo (zato načeloma niso dovoljeni posegi ene veje oblasti v pristojnosti oz. dejavnosti druge veje oblasti) pogojenost odločanja pri reševanju predhodnega vprašanja (o tem sme samo izjemoma odločiti oblast, ki ni matična v določeni pravni zadevi (vendar tudi tu velja odločitev samo v konkretni zadevi - torej “ad hoc”, kasneje pristojna veja oblasti lahko odloči meritorno in seveda tudi drugače) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UPRAVNO PRAVO – PRAVO S PODROČJA SODSTVA sodstvo ima kontrolno funkcijo v razmerju do uprave – upravni spor: kontrola zakonitosti upravnega odločanja spor o zakonitosti upravnega akta (vezanost na pravno mnenje sodišča) “spor polne jurisdikcije”: v določenih položajih lahko sodišče celo meritorno odloči in s svojo odločbo v bistvu nadomesti odločitev uprave sodišča poleg tega odločajo tudi o sporih o pristojnosti med upravnimi organi in drugimi državnimi organi (pozitivni in negativni kompetenčni spor) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UPRAVNO PRAVO – PRAVO S PODROČJA SODSTVA sodstvo odloča na podlagi ustave in zakona – torej v razmerju do uprave ni vezano na podzakonske izvršilne predpise Če je sodišče mnenja, da podzakonski predpis ni v skladu z ustavo oziroma zakonom, lahko stori dvoje: sproži postopek presoje ustavnosti oziroma zakonitosti pred Ustavnim sodiščem (postopek abstraktne presoje ustavnosti/zakonitosti) uporabi institut “exceptio illegalis” (torej preprosto ignorira podzakonski akt in odloči neposredno na podlagi ustave oziroma zakona). Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UPRAVNO PRAVO – CIVILNO PRAVO samostojni pravni panogi, ki tudi filozofsko temeljita na dveh različnih podmenah kar se tiče položaja pravnih subjektov: upravno pravo: pretežno avtoritativnost in kogentnost (seveda ne v celoti) civilno pravo: neavtoritativnost in dispozitivnost (spet: seveda ne v celoti – npr. statusno pravo) prepletanja vendarle obstajajo: npr. javna naročila, koncesije, razlastitev ipd. Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UPRAVNO PRAVO – CIVILNO PRAVO Razmejitev med upravnim in civilnim pravom je moč potegniti z uporabo dveh kriterijev: po nastanku oz. prenehanju razmerja - ta metoda upošteva kriterij podrejanja oz. enakopravnosti t.j. prirejenosti volje (podrejanje - upravnopravna razmerja, v nasprotnem gre za civilnopravno razmerje) …. UPRAVNI AKT po pristojnosti - tu gre za pravno-politično vprašanje dodelitve določenih državnih pristojnosti odločanja posameznim državnim organom; …POGODBA V primeru dvoma sodišče razrešuje tovrstne dileme ! Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UPRAVNO PRAVO – DELOVNO PRAVO Razmejitev med upravnim in delovnim pravom je najboljše ilustrirati z navajanjem prava javnih uslužbencev: veljavnost splošnega delovnega prava tudi za javne uslužbence (gre za t.i. subsidiarno uporabo splošnih delovnopravnih norm tudi za uslužbenska razmerja – vedno takrat, ko ni posebnih norm uslužbenskega prava) posebna ureditev določenih institutov uslužbenskega prava (npr. glede načina zaposlitve, napredovanja v službi, sodno varstvo za t.i. “strokovno-tehnične” javne uslužbence in “uradnike) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UPRAVNO PRAVO – KAZENSKO PRAVO Razmejitev med upravnim in kazenskim pravom je najboljše ilustrirati z navajanjem prava prekrškov: dolgo časa so prekrškovno pravo sploh uvrščali med norme t.i. “upravnega kazenskega prava” institut sodnega dovoljenja (odredbe) (npr. glede uporabe t.i. posebnih metod in sredstev – prisluškovanje ipd. – sodišče mora eksplicitno dovoliti takšne posege v človekove pravice in temeljne svoboščine) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO RELEVANTNA NAČELA S PODROČJA UPRAVNEGA PRAVA Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Splošno o načelih v pravu Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO - NAČELA materialna – procesna načela “klasična” načela – sodobna načela, ki izhajajo iz sodobnega razumevanja vloge države in prava eskplicitno določena načela – implicitna načela, ki jih najdemo “skrita” v predpisih in v “duhu zakona” (V0) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO - NAČELA Zakaj so pomembna temeljna načela v pravu ? so minimalne materialne in procesne garancije pravnim subjektom, da se v državi upošteva princip “vladavine prava” so osnovno interpretativno “orodje” – orodje za reševanje dilem praktične “uporabe” prava oziroma predpisov Doc. dr. Slobodan DUJIĆ TEMELJNA NAČELA SPLOŠNEGA UPRAVNEGA PRAVA • NAČELO SUVERENOSTI • NAČELO USTAVNOSTI • NAČELO PRAVNE DRŽAVE • NAČELO SORAZMERNOSTI (PROPORCIONALNOSTI) • NAČELO ZAKONITOSTI NAČELA SUVERENOSTI načelo državne suverenosti - državna oblast predstavlja najvišjo in najmočnejšo silo v družbi. - deli se na notranjo in zunanjo državno suverenost (posebnost 3.a. člen Ustave RS, omejitev suverenosti v korist EU)… (V1) načelo nacionalne suverenosti - pravica naroda do samoodločbe in odcepitve (preambula Ustave RS) … načelo ljudske suverenosti - oblast v državi ima ljudstvo. Izvaja jo neposredno z referendumom, ljudsko iniciativo in peticijami ter posredno preko volitev predstavnikov ljudstva v parlament in na državne funkcije… Z načelom suverenosti sta povezani načeli demokratičnosti in delitve oblasti (1., 2. in 3. ter 3.a člen ustave RS)… Doc. dr. Slobodan DUJIĆ NAČELO USTAVNOSTI načelo supremacije ustave - nadvlada ustave nad drugimi akti (izjema 3.b člen Ustave RS). Ustava je v hierarhiji pravnih aktov formalno in materialno najvišja. Vsi nižji akti morajo biti v skladu z ustavo… načelo funkcionalne ustavnosti - vse funkcije organov državne oblasti morajo biti (vsebinsko) utemeljene na ustavi in da se morajo izvrševati v okviru ustave. *************** načelo materialne ustavnosti - vse nižje norme morajo biti vsebinsko skladne z ustavo in ne morejo posegati v “materio constitutionis”, ki je pridržana ustavnim normam… načelo formalne ustavnosti - vse norme nižje od ustave morajo biti sprejete po postopku in v obliki, ki ima podlago v višji, ustavni normi. Doc. dr. Slobodan DUJIĆ NAČELO PRAVNE DRŽAVE bistvo načela je v vladavini prava… (“Rule of Law”)… država ne sme ravnati arbitrarno… načelo pravne države vsebuje: načelo ustavne države; načelo pravne varnosti; načelo sodnega varstva (človekovih) pravic; načelo odgovornosti državnih organov za povzročeno škodo (26. člen Ustave); 5. načelo sorazmernosti državnih posegov 1. 2. 3. 4. Doc. dr. Slobodan DUJIĆ NAČELO PRAVNE DRŽAVE (shematsko) NAČELO USTAVNE DRŽAVE NAČELO PRAVNE VARNOSTI - po tem načelu je ustava najvišji pravni akt, oblast pa je vezana na pravo… 1. NAČELO SODNEGA VARSTVA ČLOVEKOVIH PRAVIC NAČELO SORAZMERNOSTI Načelo odgovornosti državnih organov škodo (26. čl. ustave). 2. 3. 4. • • • Doc. dr. Slobodan DUJIĆ pravilo vnaprejšnje objave predpisov; prepoved retroaktivnosti pravilo“vacatio legis”; Pravilo pravnomočnosti. pravilo nujnosti posega; šravilo ustreznosti prisilnih državnih posegov; prepoved prekomernosti državnih posegov. UPRAVNO PRAVO Načelo zakonitosti Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – SPRAVLJANJE POLITIKE IN UPRAVE V MEJE PRAVA popolna pravna nevezanost (absolutizem, npr. izrek: “King can do no wrong”) načelo smotrnosti delovanja uprave (diskrecija – odločanje po prostem preudarku) načelo zakonitosti v širšem smislu – pravna pravilnost (skladnost pravne norme in pravnega akta s pravnim redom v celoti) ustavnost (zahteva po skladnosti vseh nižjih pravnih norm z ustavo) zakonitost v ožjem smislu: • • • skladnost odvisnih splošnih norm z zakonom; skladnost posamičnih norm z zakonom in podzakonskimi akti; zakonitost dejanj - materialnih upravnih aktov z zakonom oz. drugim predpisom Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – MERILA skladnost vsebine: nižje norme ne smejo posegati v materijo, ki je pridržana višji in ne preseči okvira danega pooblastila (prepoved delovanja secundum legem, contra legem, preater legem) akti in materialna dejanja uprave – nujno v okviru zakonskega pooblastila retroaktivnost kot izjema (v nasprotju z materialno zakonitostjo – 155 člen Ustave) uporabljanje predpisov brez možnosti kreiranja novih pravnih pravil (samo organ, ki je za to pristojen, lahko kreira pravno pravilo, praksa Ustavnega sodišča RS). Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – PRAKTIČNI PRIMER (155. ČLEN SLOVENSKE USTAVE) retroaktivnost kot izjema zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj; samo zakon lahko določi, da imajo njegove posamezne določbe učinek za nazaj, in to: a) če to zahteva javna korist (torej: če za to obstaja javni interes), ter b) če se s tem ne posega v (že) pridobljene pravice Doc. dr. Slobodan DUJIĆ (V2). UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – MATERIALNI ASPEKT popolna prepoved retroaktivnosti v vseh primerih, ko gre za človekove pravice in temeljne svoboščine; Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI pomeni omejitev odločanja po prostem preudarku (diskreciji) pomeni, da državni organi lahko delujejo samo takrat, ko za to imajo podlago v predpisu in končno pomeni, da državljani lahko storijo vse, kar zakoni izrecno ne prepovedujejo (vendar: nihče ni nad zakonom) skratka: gre za razmejitev posameznikove avtonomije in možnosti intervencije državne oblasti Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – MATERIALNI IN FORMALNI ASPEKT materialna zakonitost: notranja vsebinska skladnost pravnih norm, skladnost nižje pravne norme z višjo (hierarhija pravnih aktov); formalna zakonitost: pravni predpis mora biti sprejem v postopku na podlagi pooblastila v višjem predpisu in v obliki, ki je za to predvidena. Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – MATERIALNI ASPEKT (153. ČLEN USTAVE RS) Usklajenost pravnih aktov Zakoni, podzakonski akti in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo; Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih ratificira parlament, podzakonski predpisi in splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami (npr., ki jih ratificira Vlada); Podzakonski in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakonom; Posamični akti (odločbe, sklepi ipd.), kakor tudi (materialna) dejanja pristojnih organov morajo temeljiti na zakonu ali zakonitem (podzakonskem) predpisu. Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – NEKATERE OMEJITVE IN PROBLEMI odločanje po prostem preudarku (diskrecija) t.i. nedoločni pravni pojmi pravne praznine Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – NEKATERE OMEJITVE Odločanje po prostem preudarku (diskrecija): na podlagi zakonskega pooblastila organ izdaja posamični upravni akt (npr. odločbo), ki sicer mora biti zakonit, vendar pa ima organ možnost izbire med večjim številom alternativnih (možnih) rešitev nasprotje so t.i. “pravno popolnoma vezani akti”, ki jih uprava izdaja neposredno na podlagi zakona (ni možnosti alternativne izbire med več možnimi rešitvami) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ NAČELO ZAKONITOSTI – NEKATERE OMEJITVE UPRAVNO PRAVO Pogoji za odločanje po prostem preudarku (diskrecija) uprava mora imeti za to izrecno podlago v zakonu (organ “sme”, “lahko”, “je pooblaščen”) pri odločanju se mora vselej zasledovati javni interes izdani akt mora ostati v mejah danega pooblastila za diskrecijsko odločanje (prekoračitev pooblastila) odločanje ne sme biti v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo določeno pooblastilo za diskrecijsko odločanje (zloraba pooblastila) Če organ te omejitve ne upošteva, njegova odločitev bo nezakonita ! Doc. dr. Slobodan DUJIĆ NEDOLOČENI PRAVNI POJMI UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – NEKATERE OMEJITVE Nedoločeni pravni pojmi v predpisih je izjemno veliko število takšnih pojmov razlog je splošnost in abstraktnost pravnih predpisov potrebno jih je opredeliti oziroma “vsebinsko napolniti” glede na dejstvo, da zakonodajalec ni bil povsem jasen (npr. “javni interes”, “nevarnost za javni red in mir”) vsebinsko se “zapolnjujejo” s pravilno pravno interepretacijo predpisov ne smemo te pojme mešati s pravnimi standardi (npr. “vestnost dobrega gospodarja”) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ PRAVNE PRAZNINE UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – NEKATERE OMEJITVE Pravne praznine glede določenega pravnega vprašanja ne najdemo oziroma ne obstaja splošen pravni akt (predpis) v tem primeru je treba “zapolniti pravno vrzel” – za to pa obstajajo posebne tehnike in metode na nekaterih področjih je mogoče z analogijo zapolnjevati pravne praznine (npr. na področju civilnega ali upravnega prava), na drugih področjih pa ne (npr. na področju kazenskega prava) pravne praznine se zapolnjujejo s t.i. pravno analogijo (analogija iuris) oziroma z zakonsko analogijo (analogija legis). Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Načela upravnega prava Evropske unije Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNA NAČELA UPRAVNEGA PRAVA V OKVIRU EVROPSKE UNIJE na področju upravnega prava ni posebnega t.i. Acquis Communautaire vendar: obstajajo določeni skupni principi in standardi, ki so skoraj identični v vseh državah članicah Evropske unije (gre za idejo t.i. evropskega upravnega prostora angl. “European Administrative Space”) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNA NAČELA EVROPSKEGA UPRAVNEGA PROSTORA – (“GOOD GOVERNANCE”) načelo zakonitosti in “vladavine prava” načelo pravne varnosti pravnih subjektov (prepoved posegov v pridobljene pravice) načelo predvidljivosti (prediktabilnosti) v pravnih razmerjih Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNA NAČELA EVROPSKEGA UPRAVNEGA PROSTORA – (“GOOD GOVERNANCE”) načelo odprtosti (transparentnosti) državne uprave načelo odgovornosti (države za škodo, uslužbencev za svoje delo, države za delo njenih uslužbencev, itd.) načelo javnosti Številna načela so se razvila v okviru dela evropskih institucij (zlasti sodišč) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNA NAČELA EVROPSKEGA UPRAVNEGA PROSTORA – (Evropsko sodišče iz Luksemburga) načelo proporcionalnosti (sorazmernosti) načelo pravne varnosti načelo zaščite legitimnih pričakovanj (“pridobljene pravice”) načelo enakosti in prepovedi vseh oblik diskriminacije Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNA NAČELA EVROPSKEGA UPRAVNEGA PROSTORA – (Evropsko sodišče iz Luksemburga) obvezno zaslišanje strank (“slišati tudi nasprotno stran”) pravo dostopa do sodišč in drugih državnih organov odgovornost države za škodo (materialno, ponekod tudi za nematerialno škodo !) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNA NAČELA EVROPSKEGA UPRAVNEGA PROSTORA – Do skupnega »evropskega upravnega prostora« torej pridemo ko se korpus pravnih načel, določenih skupnih pravil in postopkov na enoten način tolmači in uporablja na določenem ozemlju (v tem primeru na ozemlju EU). Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Pravna načela Sveta Evrope Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNA NAČELA UPRAVNEGA PRAVA, KI SO SE RAZVILA V OKVIRU SVETA EVROPE razvila so se t.i. “materialna” (vsebinska) in “proceduralna” (procesna) pravna načela tudi tu je temelj načelo zakonitosti oziroma “vladavina prava” (Rule of Law) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNA NAČELA UPRAVNEGA V OKVIRU SVETA EVROPE Materialna (vsebinska) pravna načela zakonitost enakost v zakonu in pred zakonom skladnost delovanja uprave oziroma državnih organov s cilji zakona (širši aspekt načela zakonitosti) proporcionalnost (sorazmernost) objektivnost in nepristranskost Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNA NAČELA UPRAVNEGA V OKVIRU SVETA EVROPE Materialna (vsebinska) pravna načela zaščita legitimnih pričakovanj (in “pridobljenih pravic”) javnost in odprtost (transparentnost) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNA NAČELA UPRAVNEGA V OKVIRU SVETA EVROPE Proceduralna (procesna) pravna načela dostopnost (“prehodnost”) do uprave oziroma upravnega odločanja pravica do zaslišanja pravica do pravnega zastopnika pravica na obvestilo o stanju postopka Doc. dr. Slobodan DUJIĆ SPLOŠNA NAČELA UPRAVNEGA V OKVIRU SVETA EVROPE Proceduralna (procesna) pravna načela na obrazložitev odločbe in navajanje pravnih sredstev pravica na odločanja in izvršitve odločitve v razumnem roku (Lukenda !) pravica Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UPRAVNO – PRAVNO RAZMERJE Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Splošno o pravnem razmerju Doc. dr. Slobodan DUJIĆ PRAVNO RAZMERJE – UPRAVNOPRAVNO RAZMERJE POJEM PRAVNEGA RAZMERJA: - JE DRUŽBENO RAZMERJE, UREJENO S PRAVNIMI PRAVILI… POGOJI ZA NASTANEK, SPREMEMBO IN PRENEHANJE PRAVNEGA RAZMERJA: 1. obstoj abstraktne pravne norme 2. nastop pravno relevantnega dejstva Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO Splošno o upravno-pravnem razmerju Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNOPRAVNO RAZMERJE SUBJEKTI RAZMERJA OBJEKTI RAZMERJA ORGAN” FIZIČNE OSEBE PRAVNE OSEBE PREDMET RAMERJA; NAMEN, KI GA SUBJETI ŽELIJO DOSEČI Doc. dr. Slobodan DUJIĆ PRAVICE IN OBVEZNOSTI, KI JIH SUBJEKTI RAZMERJA PRIDOBIJO UPRAVNO-PRAVNO RAZMERJE Upravnopravno razmerje NAČIN NASTANKA PRAVNA PODLAGA EX LEGE – PO ZAKONU PO ODLOČBI UPRAVNEGA ORGANA EX OFFO – PO URADNI DOLŽNOSTI NA PREDLOG STRANKE Doc. dr. Slobodan DUJIĆ ZNAČILNOSTI ZARADI MOLKA ORGANA •UPRAVNA VSEBINA •KOGENTNOST NORM •VARSTVO STRANK •NEPRENOSLJIVOST •VRSTA SANKCIJ IPD. UPRAVNO PRAVO NASTANEK UPRAVNO-PRAVNEGA RAZMERJA bistvo UP-razmerja je odločanje o pravicah oz. obveznostih !!! posamično upravnopravno razmerje lahko nastane na naslednje načine: 1. po samem zakonu (ex lege) – tudi v primeru “molka uprave” 2. s posamičnim upravnopravnim-aktom (ki tudi mora imeti podlago v zakonu) po uradni dolžnosti na predlog stranke Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO UDELEŽENCI UPRAVNO-PRAVNEGA RAZMERJA Posamično upravnopravno razmerje lahko obstaja med: dvema oz. večjem številom organov javne uprave (državni organi, organi lokalne skupnosti ter pooblaščeni subjekti, ki vršijo javna pooblastila) organi javne uprave in subjekti, ki vršijo javno službo državnim organom in uslužbenci organa organi javne uprave in državljani oz. njihovimi asociacijami ter drugimi pravnimi subjekti zasebnega prava Doc. dr. Slobodan DUJIĆ UPRAVNO PRAVO ZNAČILNOSTI UPRAVNO-PRAVNEGA RAZMERJA UP razmerje nastane brez sporazuma oziroma enostransko obvezno – avtoritativno (nosilec – organ nastopa de iure imperii) običajno gre za nasprotje med zasebnim in javnim interesom temelj UP razmerja so običajno kogentne enostranske UP norme postopek odločanja je predpisan (ZUP ali posebni proces. zak.) spore iz UP razmerja običajno pravnomočno rešuje upravno sodišče UP razmerja (pravice in obveznosti) so običajno neprenosljive narave (običajno gre za strogo osebne pravice oz. obveznosti) Doc. dr. Slobodan DUJIĆ
© Copyright 2024