1. No category

UNDERSTANDING THE LAW, LEGAL ORDER AND HIERARCHY OF
FORMAL LEGAL ACTS IN THE REPUBLIC SLOVENIA
VLOGA PREISKOVALNIH POSTOPKOV V PODJETJIH V KRIZI ( REVIZIJE,
INŠPEKCIJA, FORENZIČNI PREGLED)
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK
OPTIMALNI OBRATNI KAPITAL: IZRAČUN ALI UGIBANJE?
DAVČNI NASVETI POSLOVODNIM RAČUNOVODJEM
23
1
4
Letnik 5 • Številka 2 • Junij 2012 • ISSN 1855 – 4032 • UDK 657
Poslovodno računovodstvo
DRUGA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA
CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA
Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 2/2012, Letnik 5
Junij 2012
Revija izhaja: marca, junija, septembra in decembra
Glavni in odgovorni urednik: doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij; CPR; Abc revizija, d.o.o. Ljubljana in Visoka
šola za računovodstvo, Ljubljana
Uredniški svet:
Predsednik:
doc.dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana
Člani:
prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani
dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj; odvetnica specialistka gospodarskega prava
prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana
prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem Portorož, Univerza na Primorskem
Srdan Tovornik, Nova Gorica
Aleš Hauc, NKBM d.d.
Tibor Šimonka, Slovenska industrija jekla Ljubljana
prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija
Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija
Izdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana
Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana
Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr, d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana
Navodila piscem prispevkov
1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for Windows) na naslov [email protected]
2. Tehnični napotki:

na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv avtorja,
naziv njegovega delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor dela, in njegov domači naslov;

obseg prispevka je omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic:
Enojno, Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno, Obravnava osamljenih vrstic, Slog: Hitri slogfont; velikost strani je B5.
Naslovi se začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter ključne besede v
slovenskem in tujem jeziku. Seznam literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev (če avtorja ni, se upošteva
naslov dela) – citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite po e-pošti).

Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse morebitne kršitve avtorskih pravic.

Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso dovoljene.

Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za različne poudarke.

Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4. april 1983)
3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se strokovno
recenzirajo. Uporablja se anonimni recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in institucije). Recenzent lahko brez avtorjevega
dovoljenja prispevek dopolni terminološko in stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti avtor. Pisec mora upoštevati recenzentove
pripombe, preden ponovno odda besedilo.
4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, številko transakcijske računa, naziv in
naslov banke, davčno številko in EMŠO.
5. Prispevki se ne vračajo.
UNDERSTANDING THE LAW, LEGAL ORDER AND HIERARCHY
OF FORMAL LEGAL ACTS IN THE REPUBLIC SLOVENIA
VLOGA PREISKOVALNIH POSTOPKOV V PODJETJIH V KRIZI
(REVIZIJE, INŠPEKCIJA, FORENZIČNI PREGLED)
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK
OPTIMALNI OBRATNI KAPITAL: IZRAČUN ALI UGIBANJE?
DAVČNI NASVETI POSLOVODNIM RAČUNOVODJEM
KAJ JE KRATKOROČNO IN KAJ JE DOLGOROČNO?
Ljubljana, junij 2012
1
Poslovodno računovodstvo 2/2012
DRUGA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA
CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA
Kazalo vsebine
Dr. Branko Mayr
DRUGA IZVEDBA PROGRAMA CPR ................................................................ 7
Dr. Bojan Tičar
Understanding the Law, Legal Order and
Hierarchy of Formal Legal Acts in the Republic Slovenia .................................10
Introdution .................................................................................................... 10
Legal Order ................................................................................................... 11
The Systemisation of law ............................................................................... 12
Law and Moral .............................................................................................. 15
Sources of Law .............................................................................................. 16
Indirect Sources of Law ................................................................................ 22
Conslusion ..................................................................................................... 23
Mag. Darinka Kamenšek
Vloga preiskovalnih postopkov v podjetjih v krizi (revizije, inšpekcija, forenzični
pregled)..................................................................................................................25
Uvod .............................................................................................................. 25
Vrste preiskovalnih postopkov ...................................................................... 25
Kaj lahko od posameznih preiskovalnih postopkov pričakujemo .................. 28
Sklep .............................................................................................................. 44
Irena Viher
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK ...................................45
BLAGOVNE ZNAMKE IN PRAVICA DO UPORABE BLAGOVNIH
ZNAMK ......................................................................................................... 45
KDAJ SE POJAVI POTREBA PO OCENJEVANJU BLAGOVNIH
ZNAMK ......................................................................................................... 46
METODE OCENJEVANJA VREDNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK................ 47
LICENČNINE ZA UPORABO BLAGOVNE ZNAMKE ................................. 48
OCENJEVANJE BLAGOVNE ZNAMKE V PRIMERU STEČAJA PODJETJA
...................................................................................................................... 51
2
Darko Bergant
OPTIMALNI OBRATNI KAPITAL: IZRAČUN ALI UGIBANJE? ..................52
UVOD ............................................................................................................52
Vsebina prispevka ..........................................................................................53
VELIKOST IN RAST PODJETIJ ....................................................................57
SPREMEMBE V STRUKTURI BILANCE ......................................................62
MODEL ..........................................................................................................69
SKLEP ............................................................................................................72
Mag. Dejan Petkovič
DAVČNI NASVETI
POSLOVODNIM RAČUNOVODJEM .......................77
DAVČNA TEMA 1: Katere so zadnje novosti na področju obdavčitve
pravnih oseb v letu 2012? ..............................................................................77
DAVČNA TEMA 2: Nabava osnovnega sredstva pred identifikacijo
za DDV in sprememba amortizacije...............................................................78
DAVČNA TEMA 3: Pravilna izstavitev računa za storitev montaže v
tujini ...............................................................................................................80
DAVČNA TEMA 4: Kdaj nastane obveznost za DDV ....................................82
Dr. Živko Bergant
KAJ JE KRATKOROČNO IN KAJ JE DOLGOROČNO?.................................84
Visoka šola za računovodstvo ...............................................................................87
Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo .............91
ABECEDA Svetovanje…………...…………………….………………………..93
ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O. .........................................................101
Koledar strokovnih seminarjev in izobraževanje za pridobitev certifikatov ......102
cPr – certificirani poslovodni računovodja ........................................................107
Register CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) .......116
CIMA...................................................................................................................117
CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB ...................................................................121
Svetovanja ...........................................................................................................123
Založba ipr ..........................................................................................................124
3
4
Spoštovane kolegice, kolegi!
Ponovno je poletje. Še vedno se otepamo z gospodarsko krizo, ki je
neusmiljena. Iz dneva v dan je slabše, če se pojavi kakšna svetla točka na
koncu predora, pa je to verjetno vlak. Stara resnica je, da, če si ne bomo sami
pomagali, nam tudi drugi ne bodo.
Vlada oblikuje protikrizne ukrepe. Pritrdimo lahko, da je treba varčevati, da je
treba oblikovati podjetništvu prijazno okolje.
Prav zabavne so trditve, da je zaradi ohranjanja bruto domačega proizvoda
treba ohranjati zaposlenost v negospodarstvu. Super! Rešitev naših problemov
je preprosta. Zaposlimo vse nezaposlene v tako imenovanem sektorju
negospodarstva, povečal se bo bruto domači proizvod, izboljšalo se bo
razmerje med dolgovi in bruto domačim proizvodom in tako dalje, skratka,
krize več ne bo, vse bo super. Vendar temu ni tako, saj je kruta realnost, da
takega početja ne moremo plačati. Še modrejši so predlogi, da se dodatno
zadolžimo in s tem financirajmo naš negospodarski sektor. Kdo nam bo pa
posojal? Kolikšne obresti bo zahteval? Ali smo sposobni vračati drage
kredite? To je le nekaj vprašanj, na katera nimamo odgovora, kakor ga tudi
nimajo predlagatelji omenjenih modrih ekonomskih potez! Računovodje
vemo, da saniranje ni tako preprosto. Vemo, da statistika prenese vse, verjetno
bo kdo dodal, da enako velja tudi za računovodstvo. Smo proti nerealnemu
prikazovanju dejanskega stanja. Z resnico se je treba soočiti in si prizadevati
za boljše. Pri tem pa ne pozabimo, da si moramo prizadevati za rast.
Potrebujemo več lastniškega financiranja poslovanja. Kje dobiti lastniške vire?
Ne vem! Verjetno bomo morali iskati tuje investitorje, mogoče privabimo tudi
naš denar, ki je varno spravljen na najrazličnejših računih v davčnih oazah.
Pravijo, da denar išče visoke donose. Vlagajmo v razvoj, razvijajmo
programe, ki bodo zanimivi za finančne vire. Če s tem uspemo, imamo
priložnost. Ne nazadnje, ste kdaj pomislili, zakaj imajo starejši delavci, pa tudi
nezaposleni, velike težave pri pridobitvi dela? Mogoče bi bilo lažje, če bi bila
delovna zakonodaja prožnejša, če bi spodbujala tudi oblike začasnega dela. Če
bi delodajalci vedeli, da delovna razmerja pri težavah v poslovanju niso
problem, bi sprejemali tudi začasne posle, za njihovo uresničitev bi začasno
zaposlovali, z delom bi vsi zaslužili. Prepričan sem, da bi se veliko začasnih
poslov spremenilo v stalno obliko dela. To pa je to, kar si želimo.
Naše mesto je v prvih ''bojnih'' vrstah. Prizadevati si moramo, da bomo
strokovno usposobljeni pomagati odločevalcem pri sprejemanju poslovnih
odločitev. Računovodje moramo pripravljati kakovostne različice poslovnih
odločitev. Potrebujemo veliko znanja. Le-to nam daje ugled. Želimo vam
pomagati, zato smo za vas pripravili vrsto izobraževalnih programov. Tako
jeseni nadaljujemo z izobraževanjem poslovodnih računovodij, z
izobraževanjem mednarodno uveljavljenih programov IAB in seveda z
5
izobraževanjem na naši Visoki šoli za računovodstvo. Pridružite se nam, ne bo
vam žal. Investirajte v svojo prihodnost.
Pa naj bo o težavah, izzivih in podobnem dovolj. Pred nami je vroče poletje.
Upamo, da smo vam pripravili nekaj zanimivega branja. Vabim vas, da tudi vi
kaj napišete in nam pošljete.
Želim vam čim prijetnejši in čim bolj miren dopust.
Branko Mayr
6
Dr. Branko Mayr1
DRUGA IZVEDBA PROGRAMA CPR
Decembra 2012 smo začeli izvajati študijski program za pridobitev naziva
certificirani poslovodni računovodja (CPR). Prva generacija zaključuje
izobraževanje. Pred nami je druga izvedba, s katero začnemo jeseni.
Komu je program CPR namenjen?
Študijski program je namenjen tistim, ki želijo največ. Strokovne podlage programa
so v svetovno najuglednejših programih CIM in IMA. Po vsebini zagotavlja
ekonomska znanja, ki jih potrebujejo tudi kandidati za opravljanje izpita za
stečajnega upravitelja ali sodnega izvedenca.
Pa še nekaj o certificiranju!
Računovodstvo, še posebej poslovodno računovodstvo, je specifično in terja
specifična znanja. Ta znanja nudijo izobraževalni programi Inštituta za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo in visokošolski program
računovodstva Visoke šole za računovodstvo. Skupaj s partnerji iz tujine in
domovine omogočamo pridobitev različnih certifikatov in diplom, ki dokazujejo
strokovnost njihovega nosilca.
Certificiranje poslovnih znanj je v svetu uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna
nosilec certifikata uresničiti pridobljena znanja v praksi. Prav zaradi tega je
poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od
izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju. V
sodelovanju s partnerji omogočamo pridobitev:


Svetovno najuglednejših strokovnih nazivov (certifikatov, diplom) CIMA in
IAB.
Slovenskega CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE (CPR)
Kot smo že velikokrat poudarili, je ena najpomembnejših nalog računovodje
priprava predlogov poslovnih odločitev. Ne znamo si predstavljati direktorja, ki
pomembne poslovne odločitve sprejema brez sodelovanja računovodje. Da bodo
predlogi poslovnih odločitev kakovostni, je treba veliko znati. Zato se moramo
računovodje stalno izobraževati. Znanja, ki jih potrebujemo, so praviloma
certificirana. S pridobljenimi certifikati dokazujemo strokovno usposobljenost
1
Dr. Branko Mayr je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor,
stalni sodni izvedenec, docent na Visoki šoli za računovodstvo, certificirani poslovodni računovodja.
7
izvajanja različnih računovodskih del. V razvitih državah so najbolj cenjena znanja s
področja poslovodnega računovodstva.
Visoka šola za računovodstvo je usmerjena v izobraževanje poslovodnih
računovodij. Ta usmeritev je razlog, da je med študenti veliko takih, ki so že
diplomirali na kakšni drugi fakulteti, tudi ekonomski, in na Visoki šoli za
računovodstvo pridobivajo specifična znanja s področja poslovodnega
računovodstva.
Znanja, ki se pridobijo na Visoki šoli za računovodstvo, so v veliki meri usklajena z
izobraževalnimi programi CIMA, CMA in CPR in kot taka zadostna podlaga za
pristop k izpitu za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje (CPR), ki ga je
letos jeseni začel podeljevati Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli
za računovodstvo. Prve licence so že podeljene.
Za delo v velikih poslovnih sistemih, v mednarodnih poslovnih sistemih ali za delo v
tujini pa naša licenca certificiranega poslovodnega računovodje (CPR) ne zadostuje.
Zato smo skupaj s partnerji, med njimi tudi z londonskim inštitutom za poslovodno
računovodstvo (CIMA), omogočili pridobitev njihovih nazivov poslovodnega
računovodje (CIMA), ki v svetovni strokovni javnosti veljajo za najuglednejše in
najbolj zaželene. Vsekakor postaja certificiranje tudi v slovenski računovodski stroki
največji izziv. Ambiciozni vedo, da jim pridobljeni certifikat omogoča opravljanje
najodgovornejših del v najrazličnejših poslovnih sistemih. Tako se v svetu za
opravljanje del finančnega direktorja, računovodje in pogosto tudi managerjev
obvezno zahteva certificiranje znanj s področja poslovodnega računovodstva
(najpogosteje CIMA ali CMA). V Sloveniji je certificiranje na področju
računovodskih poklicev že uveljavljeno za revizorje, ocenjevalce vrednosti podjetij,
davčne svetovalce itd.
Po svetu in pri nas so uveljavljeni številni certifikati, ki dokazujejo ustrezna znanja.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
8
Ključni certifikati na področju poslovnih financ in računovodstva so:
Področje
Po svetu
V Sloveniji
Revizija
AICPA, CPA, CIPFA,
ICAEW, ICAS ...
pooblaščeni revizor, državni
revizorji različnih nazivov
Ocenjevanje vrednosti
podjetij
ASA ...
pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti podjetij
Davki
ACCA, CIPFA, ICAS
davčni svetovalec,
preizkušeni davčnik
Finančna analiza
CFA
CPR (CERTIFICIRANI
POSLOVODNI
RAČUNOVODJA)
Finančno računovodstvo
(računovodenje za
zunanje uporabnike)
CIPFA
IAB (več nazivov)
preizkušeni računovodja
Poslovodenje
CIMA, CMA, AICPA ...
CPR (CERTIFICIRANI
POSLOVODNI
RAČUNOVODJA)
Knjigovodstvo
IAB
IAB (več nazivov)
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
9
dr. Bojan Tičar1
UNDERSTANDING THE LAW, LEGAL ORDER AND
HIERARCHY OF FORMAL LEGAL ACTS IN THE
REPUBLIC SLOVENIA
SUMMARY  Author presents in this article basic definitions of law and a
general legal order. Author defines legal order as whole of the hierarchically
regulated principles of law, rules, and general legal acts which apply in a
certain country, which are published, and enter into effect from a certain date
following adoption. He uses the term legal order as a synonym for the term
legal system. A legal order entails the applicable law at a certain time, defined
in advance, in effect in a certain territory of a certain country, i.e. Slovenia.
Legal order is a basic framework for all operations of all state and private
institutions and all other legal subjects. In the second part of article author
explains basic principles of law and of Slovenian law. He analyses different
legal acts, which are adopted by different EU and state organs (i.e. regulations,
directives, national laws, governmental decrees, ministerial rules etc.).
Author concludes article with an idea, that law can also be understood
instrumentally as an instrument or a tool. Legal order is from this point of
view a tool prescribed in advance that is suitable for preventing and resolving
conflicts between subjects in society.
Keywords:  law, legal order, legal system, law, legal rules, instrumental
law, material law, procedural law, regulations, decrees, rules
INTRODUTION
Law is a system of rules and principles that regulate, within the boundaries of
legal regularity, the vitally important external conduct and behaviour of the
subjects in a state-organised society (LCZ, 2003; Bradač F., 1990).
The science which deals with law is legal science. Legal science comprises
several fields. Legal history, for instance, deals with the applicable law of the
past, whereas the focus of interest of the science of positive law is the
1
Assoc. Prof. Bojan Tičar, Ph.D., Faculty of Criminal Justice and Security, University of Maribor,
Kotnikova 8, 1000 Ljubljana, Slovenia, EU - email: [email protected].
10
currently applicable law. Legal science is divided into the legal sciences of
individual fields of law or legal disciplines. Legal science studies various
levels of law: e.g. legal dogmatics deals with its normative structure, the
sociology of law observes law as a social phenomenon, the politics of law
evaluates its normative elements, and legal theory determines what the general
legal terms and general rules are (LCZ; 2003, Pavčnik M., 1997). Positive law
is laid down law that applies in a certain territory at a certain time.2
The applicable law can be laid down internal law, i.e. national law, and laid
down external law, i.e. international law. Positive law is applicable in a certain
territory at a certain time. It always applies in advance, which entails that it
must be adopted beforehand in legally determined forms of legal acts.
Natural law is the antipode to positive law (Suša S., 2011; Pavčnik M., 1997).
Natural law comprises the rights that every human being has on the basis of
the natural order of things, i.e. as a human being. Natural law originates in
nature. It is in the nature of humans that through their consciousness and
freedom they perceive with their minds the sensible natural order as a source
of principles which they must realise in their own existence. Modern natural
law – proceeding from a modern understanding of science – strives to avoid
the above-mentioned problem and attempts to be constituted as rational
natural law. It considers a human being to be a rational being, but also a being
of interests and needs.
LEGAL ORDER
A legal system or legal order is the integrated whole of the hierarchically
regulated principles of law, rules, and general legal acts which apply in a
certain country, are published, and enter into effect from a certain date
following adoption. General legal order is also a basic framework for legal
work of all institutions and all other legal subjects.
The term legal order is used as a synonym for the term legal system. A legal
order reflects the entirety of the mutually connected normative and factual
elements which are reflected in legal relations. A legal order entails the
applicable law at a certain time, defined in advance, in effect in a certain
territory of a certain country.
The elements of the legal order are the principles of law and legal rules.
The factual elements of the legal order are the legally relevant facts (e.g. the
relevant course of time, the fulfilment of a condition) and the legally relevant
2
The Latin expression de lege lata means the law as it exists. Usually it is used with the Latin expression
de lege ferenda, which means what the law should be.
11
behaviour and conduct of legal subjects which have legal consequences. The
connecting elements of the legal order and the practical application of the law
entail legal relations. They are defined in Part II of this book as the basic form
of the application of the law in practice.
The legal order is based on the presumption that “being ignorant of law
harms”:
This entails that claiming that one does not know the principles of law, rules,
and general acts does not result in exculpation.3 The excuse that there was a
mistake of law, which is another term for being ignorant of the law, is usually
not a recognised defence. Legal certainty is based on the presumption that all
subjects are aware of the law. Therefore, no one can excuse their unlawful
conduct by stating that they were unaware of a certain rule or that such
conduct was not allowed. In exceptional circumstances a mistake of law can
be the basis for exculpation, however, only within the scope of criminal law.
Regardless of the above-mentioned exception, a legal order is based on the
presumption that being ignorant of law harms. Thus, every person must know
the law, as every person bears the consequences of being ignorant of the law.
THE SYSTEMISATION OF LAW
A further characteristic of the systemisation of law are double divisions (Tičar
B, 2011). With reference to such, law is divided as follows:
1) THE FIRST DIVISION OF LAW: EXTERNAL AND INTERNAL LAW,
2) THE SECOND DIVISION OF LAW: CIVIL AND COMMON LAW,
3) THE THIRD DIVISION OF LAW: SUBSTANTIVE AND FORMAL
LAW,
4) THE FOURTH DIVISION OF LAW: PRIVATE AND PUBLIC LAW.
International or external law is a set of principles and rules which regulate the
behaviour and conduct of countries and international organisations (e.g. the
United Nations, the Red Cross, UNICEF). It comprises diplomatic and
consular law, international law of the sea, law on good-neighbourliness, as
well as the law of war and international humanitarian law. One characteristic
of international law is that in cases of violations of its rules there is no
organisation which can impose direct coercive sanctions against subjects who
have violated such. However, a violation of international law rules can trigger
3
Latin: culpa = blame, exculpare = exculpate.
12
or be a cause for unarmed or even armed interstate conflict, in other words, a
war (Tičar B., 2011).
National law comprises a different set of rules than international law. Such
rules consist of national state principles and rules which only apply in the
territory of a certain state; they also regulate the behaviour and conduct of
state authorities, local community authorities, citizens, aliens, and all legal
entities in a certain state territory. With its coercive apparatus (i.e. police,
armed forces), a state has a monopoly on and absolute authority regarding the
imposition of sanctions for the violation of the state rules.
Law in Europe has historically developed according to two concepts, namely
the continental European concept of civil law and the Anglo-Saxon concept of
common law (Perenič A, 2005; Pavčnik M. 1997).
The concept of codified, positive law is the basis for the regulation of the legal
systems of the countries of continental Europe. This includes all the countries
of Central Europe, the countries on the Iberian Peninsula, the Scandinavian
countries, and the countries of Eastern and Southern Europe. In continental
Europe, it is positive law that is codified in applicable legal acts.
Different from the concept of codified law, the concept of uncodified law is
based on precedents. Such a system can be found in the United Kingdom and
in countries that trace their legal heritage to the United Kingdom, i.e. its
former colonies.4 Common law is not based on formalised sources of law, but
on court decisions adopted in similar cases. These are known as precedents
(Perenič A, 2005; Pavčnik M. 1997).
Precedents are the judgments of the highest courts in Anglo-American law
(i.e. common law). The rationale for the decision in an individual case (i.e.
ratio decidendi) has the effect of a general and abstract legal rule. The court
which adopted the precedent and the lower courts are bound by such precedent
when deciding subsequent cases with similar issues. Common law based on
precedents arose as the courts had to carry out integrative and law-creating
functions, which in continental European law is reserved for the legislative
branch of power (Perenič A, 2005).
The main criteria for the substantive regularity of any modern law, be it civil
or common law, are human rights and fundamental freedoms. They are
universal and are a constituent part of the legal orders of all democratic
countries.
4
The countries that adopted the common law system are the USA and the members of the
Commonwealth of Nations. The Commonwealth is a community of nations (i.e. originally the British
Commonwealth of Nations, from 1964 named only the Commonwealth of Nations), namely, the
community of 54 independent sovereign states, which are almost all former territories or colonies of the
British Empire (the exceptions being Rwanda and Mozambique).
13
Law can also be divided into substantive and formal law. Substantive law
determines the substance of the rights, obligations, and legal entitlements of
subjects under law. Formal law regulates the organisation and procedures 5
regarding the judicial conduct of legal subjects.
Within the continental European concept of law, both substantive and formal
law comprise legal rules and principles which are written in legal regulations.
Substantive law entails all the legal rules which determine the substance of the
rights, obligations, and legal entitlements of subjects and which are static.
Substantive law consists of a number of various laws in which the substantive
rights, obligations, and legal entitlements of legal subjects are determined.
Formal law determines the organisation and powers of state authorities and
other aspects of public administration as well as all general and special rules
of legal procedures. Procedural law, i.e. procedural formal law, is dynamic. It
determines the actions of legal subjects which must be performed in order to
ensure enforcement of the rights and obligations whose substance is
determined in substantive law.
In addition to substantive rights and obligations, in legal procedures subjects
also have procedural rights and obligations. The latter are intended for the
lawful exercise of procedural acts.
Only when all substantive and procedural rights and obligations are entirely
respected can this result in a legally binding decision which constitutes the
individual rights or obligations of individual subjects.
The final classic division of law is the division into private and public law.
The development of the division of law into public and private law dates back
to the ancient Roman state, where public matters were interwoven with private
interests and vice versa. At the same time, coercive authority as a public
matter was also subordinated to the private interests of those who held power.
The main law developed in those times was private law, primarily contract
law.
Only a small number of institutions and rules referred to public matters. Public
matters were those in which in addition to private interests there was also the
interests of the state. The classical Roman jurist Domitius Ulpian (Kranjc J.,
2008) named this law ius publicum. Ulpian wrote: “Public law is concerned
with the organisation of the [Roman] state, while private law is about the wellbeing of individuals. – Ius publicum est quod ad statum rei publicae spectat,
privatum autem quod ad singulorum utilitatem.” Ulpian thus developed the
division of private and public law, which has been preserved in legal systems
up to the present day (Pavčnik M., 1997).
5
A synonym for procedural law is adjective law.
14
Private-law relations are primarily contractual relations. This entails that
dispositive rules (i.e. ius dispositivum) apply to such. The free will of the
contractual parties has precedence over state regulation. Only if the
contractual parties do not agree is law applied. Such application of law is
secondary, i.e. subsidiary.
LAW AND MORAL
Norma in Latin means a rule (Bradač F., 1990). Therefore, the term system of
norms is a synonym for the term system of rules. In addition to law, which is a
normative system of rules sanctioned by the state, there exist other normative
systems in society. These include moral rules, general social, personal, and
family rules, the rules of religious communities and church rules, the special
rules of voluntary associations, etc.
The word morals6 derives from the Latin word mos, meaning custom (plural
mores – customs). Morals entail a person’s attitude towards the world, other
people, and towards himself or herself. In a normative system morally relevant
actions are assessed as either good or bad. What is good is morally correct and
what is bad is morally incorrect. Morals comprise the values and customs of
the people in the given society. In general, morals include unwritten rules,
which apply not only to individuals, but also to the entire society. Law should
include the most important moral rules and thus represent the minimal moral
code.
It holds true for all the above-mentioned normative systems which are not
legal systems that in cases of a violation of their rules the imposed sanctions
never entail the use of state coercion. For instance, if a person violates a moral
rule, a negative consequence of or sanction for such violation is contempt,
social devaluation, the loss of one’s good reputation, etc. If a person violates a
family rule, other family members impose sanctions on them in a manner such
that they make them feel bad, that they lose a certain benefit, or have a bad
conscience (e.g. if children violate family rules, they might not be given
pocket money by their parents). If a member of a religious community violates
a church rule (e.g. one of the Ten Commandments, which is a sin in the
Catholic Church) a sanction is imposed transcendentally. The person is
punished after death by being sent to hell instead of heaven.
In comparison with the rules of other coexisting social normative systems,
legal rules are the only rules whose violation results in the imposition of a
coercive sanction by the state. Such is executed here and now. With its
coercive apparatus the state namely punishes a person who has violated a
6
A similar word is ethics, which derives from Ancient Greek word η
meaning, i.e. morals.
15
thike and has the same
certain rule by imposing, for instance, a fine, a prison sentence, or in certain
countries even the death penalty. Certain rules can naturally be legal, moral,
and church rules concurrently. For instance, if the rule “do not kill” is
violated, such results not only in a legal sanction (e.g. a prison sentence), but
also in a moral (e.g. contempt) and church sanction (e.g. punishment in the
hereinafter for having committed a deadly sin).
In their substance, modern positive law rules are general and abstract, on one
hand, and concrete and individual, on the other. Regulations are general and
abstract, whereas contracts and decisions which cause direct rights and
obligations of legal subjects are concrete and individual.
SOURCES OF LAW
Sources of law are mutually connected legal elements which are necessary for
the existence of a legal phenomenon (Perenič A, 2005; Pavčnik M. 1997).
Sources of law may be direct or indirect. The former comprise legal
regulations and customs, while the latter comprise case law and legal science.
Sources of law may be formal or informal. In Continental legal systems
regulations (leges) are formal normative acts, whereas customs are informal
normative acts. Collections of customs are termed usages.
Laws (leges i.e.Regulations) are legal acts, which are formal, general,
abstract, and published. The principal sources of continental European law are
regulations (Tičar, 2011).
The general nature of regulations entails that they apply to everyone. All are
equal before the regulations and regulations must apply equally to all.
The abstract nature of regulations entails that they refer to undetermined yet
envisaged social relations.
Regulations must be adopted and published in a manner prescribed by law,
which is described below in the section dealing with the principle of legality.
The regulations furthermore have different mutual relations. Their correct
application is ensured by three binding rules of interpretation:
1.)
LEX SPECIALIS DEROGAT LEGI GENERALI – SPECIAL LAW
PREVAILS OVER GENERAL LAW.
2)
LEX POSTERIOR DEROGAT LEGI PRIORI – MORE RECENT
LAW PREVAILS OVER EARLIER LAW.
3)
LEX SUPERIOR DEROGAT LEGI INFERIORI – SUPERIOR
GENERAL LAW PREVAILS OVER INFERIOR SPECIFIC LAW.
16
The above-mentioned rules of interpretation connect and bind regulations into
an integrated whole of positive law. The principal regulation is a law, which is
discussed in more detail in the section below dealing with the legal acts of the
legislature. In the legal system, a law is applied in such a manner that in cases
in which the same legal relation is regulated by a general and a special law,
the regulation of the special law prevails (i.e. lex specialis derogat legi
generali – Stojčević D, 1984).
In cases in which the same relation is regulated by an earlier and a more recent
law, the more recent law prevails (i.e. lex posterior derogat legi priori). With
reference to such, special laws have priority over general laws. A later general
law thus does not prevail over the earlier special law (i.e. lex posterior
generalis non derogat priori speciali – Stojčević D., 1984).
The rule that a higher regulation is stronger than a lower regulation (i.e. lex
superior derogat legi inferiori) entails the rule of the supremacy of a higher
regulation over a lower regulation. However, when applying regulations in
practice, this is less important, as the consistency of lower regulations with
higher regulations is decided primarily by courts. If such court proceedings are
not initiated, the parties involved must respect legal regulations as they were
adopted until the Constitutional Court abrogates or annuls them by a decision
or until the state authority which adopted them amends or repeals them
(patrician abrogatin is derogation).
In the following sections the types of regulations will be introduced from the
viewpoint of which authority adopts and issues them.
Legal acts of the EU
The supremacy of EU law entails that the legal acts of the EU prevail over the
legal acts of Member States. In accordance with Article 10 of the Treaty
establishing the European Community which determines that Member States
must take all appropriate measures in order not to jeopardise compliance with
EU law, every violation of EU law by the authorities of any Member State
also entails a violation by the state itself.
Before joining the EU, candidate states had to align their national law with EU
law and had to correctly apply it from the day they became members of the
EU. As a special type of a supranational organisation, the EU does not have
any bodies in the Member States in the form of ministries or branch offices,
which would implement decisions adopted by EU institutions,7 therefore the
state authorities of the member states are charged with the implementation of
7
This is also connected to the fact that in the EU there is no classic division into legislative, executive,
and judicial powers.
17
EU policies and EU law. Within the framework of EU law there is a
distinction between primary and secondary sources of EU law.
The primary sources of EU law are the founding treaties with all subsequent
amendments, annexes, and protocols; the treaties of accession of new EU
Member States with annexes and protocols; and agreements with third
countries.
Secondary sources of EU law are the regulations, directives, decisions,
recommendations, and opinions of the EU. The difference between these acts
is whether they are binding or not, whether they are general or individual,
whether they must be transposed into national law, etc.
Regulations and directives, as general binding acts interfere to the greatest
extent with the national laws of the Member States and with the position of
individuals. There are important differences between a regulation and
directive (Čebulj J., Strmecki M, 2005).
A regulation can be compared with a law – it is directly applicable in its
entirety and does not need to be transposed into national law of the Member
States.
A directive, as a general rule, cannot be applied directly, contrary to what
applies for EU regulations. A directive can be addressed to all or only certain
Member States, which then must transpose the content and objectives of the
directive into their national law by means of binding regulations of the
national legal order in light of the objectives which the directive pursues;
however, the choice of form and methods for achieving such is left to the
national authorities of the Member States at issue. A directive is thus binding
as to the result to be achieved upon each Member State to which it is
addressed, but leaves to the national authorities the choice of form and
methods. A directive requires action of the national legislative body, which
must transpose it into national law, whereby the legislature must ensure that
the national legislation is in conformity with the requirements of the directive,
which entails that a national regulation which is not in conformity with the
directive must be amended or that a new regulation be adopted in cases in
which, for example, a directive regulates an area which is not yet regulated in
the national legislation.
Legal acts of Legislature in the Republic of Slovenia
State regulations are adopted by state authorities. The most important in this
regard are the legal acts of the legislature, i.e. in the case of the Republic of
Slovenia, The Slovenian National Assembly.
The Constitution is a fundamental general, normative legal act that is adopted
by the legislature by a two-thirds majority vote. The legislature is in this case
the constitution framer. The Constitution contains principles and rules of the
18
highest legal importance. The principles contained in the Constitution are the
foundation of the activities of all citizens, state authorities, local communities,
legal entities, and aliens in the territory of the state.
Laws (i.e. constitutional acts, statutes, etc.) are a fundamental direct source of
law. Laws regulate fundamental social issues that are important for the legal
order. Laws are subordinate to the Constitution and superior to other law in
the country.
Laws regulate the content of the Constitution in more detail. The content of
the Constitution is as a general rule not directly applicable to the regulation of
concrete and individual legal relations, except in the field of human rights.
Laws have a double guarantee (Čebulj J., Strmecki M, 2005):
1.
2.
The guarantee of the applicability of a law entails that only the
legislature has the constitutional authority to prescribe rights and
obligations in the country (and to amend and abrogate them);
The guarantee of the existence of a law entails that the existing law
cannot be abrogated other than by a new law which must be a
regulation of the same or higher level.
Laws are a fundamental source of law. This also proceeds from the
Constitution, in accordance with Assembly only by law. With reference to
such, it must be emphasized that implementing regulations and other general
legal acts must be in conformity with the Constitution and laws. Furthermore,
individual acts and actions of state authorities, local community authorities,
and bearers of public authority must be based on a law or regulation adopted
pursuant to law (Article 153 of the Constitution of the Republic of Slovenia).
Treaties ratified by the National Assembly are applied directly and are thus a
source of law (Article 8 of the Constitution of the Republic of Slovenia). In
addition to the above-mentioned treaties, also other ratified treaties are sources
of law. Laws must comply with the former treaties, whereas implementing
regulations and other general acts must comply with the latter.
In addition to the Constitution and laws, the National Assembly of the
Republic of Slovenia also adopts the state budget, declarations and
resolutions, national programmes, ordinances, recommendations to the
Government and other state authorities, authentic interpretations of laws, the
Rules of Procedure of the National Assembly, and decisions.
The National Assembly also adopts programmatic documents. These are:
national programmes for the future development of individual policies,
declarations stating general positions on domestic and foreign policy issues,
resolutions evaluating the state of affairs and problems in society,
19
recommendations, opinions and guidelines comprising proposals for the work
of national authorities, and authentic interpretations of laws adopted by the
legislature itself.
which (Article 87 of the Constitution of the Republic of Slovenia ) the rights
and duties of citizens and other persons may be determined by the National
Legal Acts of Slovenian Government
The most important implementing acts are adopted by the Government. (Case:
Government of the Republic of Slovenia).
Decrees are the most important general, implementing regulations issued by
the Government. By decree, the Government regulates in detail and defines
certain relations determined in a law or another act of the National Assembly
in accordance with the purpose and criteria of the law or another regulation.
The Government of the Republic Slovenia Act determines that a decree on the
exercise of the rights and obligations of citizens and other persons may only
be issued in accordance with an express authorization in a law.
By a decree the Government defines certain relations determined in a law.
Decrees are hierarchically lower than laws. The Government of the Republic
of Slovenia does not have legislative authority on the basis of which it could
directly affect with the rights and obligations of the individuals. Only a law
can constitute, reconstitute, or abolish rights and obligations of individuals.
There are three types of decrees:
1) INDEPENDENT GOVERNMENTAL DECREES,
2) INTERPRETATIONAL OR EXPLANATORY GOVERNMENTAL
DECREES, AND
3) SUPPLEMENTARY GOVERNMENTAL DECREES.
The Government does not need special statutory authorization to adopt
independent decrees and may adopt them independently. These are
organisational decrees by which the Government regulates in more detail the
internal structure of the administration and work processes in the
administration.
The Government adopts interpretational or explanatory decrees on the basis of
a general statutory authorization, i.e. a general clause. The Government adopts
interpretational or explanatory decrees in instances in which it assesses that
more detailed operationalization of the provisions of a certain law is needed
for the implementation of such.
Supplementary decrees are not independent. The Government must adopt such
on the basis of a special statutory authorization or an executive clause.
20
Decrees supplement a law in a manner such that they define certain statutory
rules whereby they may not interfere with the statutory subject matter, which
is a domain reserved for the legislature.
By an ordinance the Government regulates individual issues or adopts
individual measures of general relevance. Furthermore, it adopts other
decisions for which it is determined by a law or decree that are regulated by a
Government ordinance.
Through the budget memorandum, the Government presents to the National
Assembly the fundamental objectives and tasks of the economic, social, and
budget policy of the Government and the global frameworks of overall public
finances for the following year.
By a strategy for regional development in Slovenia, the Government
determines objectives, policies, and tasks with regard to regional development
in Slovenia. The Government regulates its internal organisation and work by
its Rules of Procedure. The Government issues decisions on appointments and
dismissals, in administrative matters within its competence, and on other
specific matters within its competence. The Government issues an order
whenever it does not decide by any other act.
Legal Acts of Slovenian Ministers
Ministers issue rules, ordinances, and instructions for the implementation of
laws, other regulations, and acts of the National Assembly and regulations and
acts of the Government.
Rules are the most important legal act issued by a minister. Rules define
individual provisions of a law, some other regulation, or an act on its
implementation.
Measures of general relevance are determined by an ordinance. The contents
of an ordinance regulate an individual situation of general relevance.
An instruction prescribes the manner of implementing individual provisions of
a law, other regulation, or act. An instruction thus mainly regulates issues of a
technical nature.
When deciding on administrative matters, ministers and
heads of departments within ministries issue orders and
decisions.
Legal Acts of Slovenian Municipalities
Local matters which municipalities may regulate independently and which
concern only the residents of a certain municipality fall within the competence
21
of the given municipality. Legal acts that are adopted by municipalities are
primarily statutes, rules of procedure, and decrees. These types of acts are the
most common ones. Furthermore, municipalities adopt budgets; they may also
adopt ordinances, rules, and instructions.
A municipality, more precisely a municipal council, adopts statutes. The
statutes of a municipality determine the basic principles of the organisation
and operation of the municipality; the establishment and competence of
municipal bodies; the manner of participation of members of the municipality
in adopting decisions by the municipality; and other issues of common interest
in the municipality as determined by law (Article 64 of the Local
Government).
A municipality regulates matters from its competence by municipal decrees.
A municipality regulates matters from its vested competence by decrees and
other regulations determined by law. Rules of procedure regulate the
organisation and work of municipal councils as well as the procedure for
adopting decrees and other general acts.
INDIRECT SOURCES OF LAW
In addition to general legal acts, customary law and case law (i.e. usus fori)
are supplementary and additional sources of law. In general it can be noted
that in the Republic of Slovenia the importance of customary law is relatively
insignificant. Customary law is a supplementary source and can be applied
only in the event of a gap in the law.
Objective and subjective reasons must naturally be taken into consideration in
cases in which case law is applied in practice. From an objective point of
view, this is a means which ensures the uniform application of law.
Attention must furthermore be drawn to a special type of source of law, i.e. the
decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia, especially in
cases in which the Court acts as a “negative” legislature and abrogates
unconstitutional statutory and implementing norms (Supreme Court Judgment,
No. I Up 1477/2005, dated 15 March 2006, VS 17890).
Any person who suffers harmful consequences due to a regulation or general
act which has been annulled by an individual act issued on the basis of such is
entitled8 to request that the authority which decided in the first instance to
8
[…] within three months of the day of the publication of the Constitutional Court decision, provided
no more than one year elapsed from the service of the individual act to the lodging of the petition or
request.
22
change or annul such individual act. If such consequences cannot be remedied,
the entitled person may claim compensation in a court of law.
With reference to Constitutional Court decisions, attention must also be drawn
to its interpretative decisions, i.e. decisions in which the Court does not decide
that the provisions of the challenged act are inconsistent with the Constitution
or a law, but determines in the operative provisions of the decision in which
manner they must be interpreted in order to ensure that their application in
individual cases is consistent with the Constitution.
Finally, as was stated above for the decisions of Slovenian courts, also the
judgments of the European Court of Human Rights in Strasbourg and the
Court of Justice of the European Union in Luxembourg (i.e. the Court of
Justice and the General Court – in case of the latter, judgments issued in
preliminary ruling proceedings, which are a source of law in the individual
cases in which they were issued, are in this regard the most relevant) must be
taken into consideration as a source of law within the framework of
administrative proceedings and deciding.
CONSLUSION
In the present article we have defined some basic elements of Slovenian
formal law. This kind of law determines the organisation and powers of state
through laws (leges), governmental decrees and ministerial rouls. Forlal law
covers the competences of tate authorities as well as all general and special
rules of legal procedures.
We can also conclude that law is a historical and civilization phenomenon. Its
development began with the emergence of civilization. It continues to develop
today.9
There are numerous theories and points of view as regards what the essence of
law is. Immanuel Kant, for instance, in his time claimed that lawyers are steill
looking for essence of their law.10 Legal theoreticians have still not agreed on
a uniform definition of the essence of law. Law can also be understood
instrumentally (an instrument – a tool). Instrumental law is a tool prescribed in
advance which is composed of rules that are suitable for preventing and
resolving conflicts between subjects in society.
9
For more on the essence of law, see CERAR M. (2001). (I)racionalnost modernega prava, Bonex
založba, Ljubljana, pp. 241 and 337.
10
ee P
A. 2
. vod v razumevanje države in prava, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana,
p. 69.
23
References
B ADA F. 1
. Latinsko-slovenski slovar, Državna založba lovenije, Ljubljana
B LJ J., T M CK M. 2
, Upravno pravo, Fakulteta za upravo, Ljubljana, p. 85.
C A M. 2 1 . racionalnost modernega prava, Bonex založba, Ljubljana, pp. 241 and 337.
K A JC J. 2 8 . imsko pravo, GV Založba, Ljubljana,
Leksikon Cankarjeve založbe. Pravo. L. CZ 2 3 ; ditor PAV K M., Cankarjeva založba, Ljubljana
PAV K M. 1 7 , Teorija prava, Pravna obzorja, Cankarjeva založba, Ljubljana
P
A. 2
. vod v razumevanje države in prava, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana
TOJ V Ć D., OMAC A. 1 84 . Dicta et regulae iuris, Savremena administracija, Belgrade, p. 249.
Supreme Court Judgment, No. I Up 1477/2005, dated 15 March 2006, VS 17890).
ŠA . aravno pravo, državljanska neposlušnost in anarhija. http //www.radiostudent.si/projekti/demokracija/teksti/26anarhija.html (accessed 7 January 2012).
The Civil Servants Act, Official Gazette RS, Nos. 56/2002, 110/2002-ZDT-B, 2/2004-ZDSS-1
(10/2004 popr.), 23/2005, 35/2005-UPB1, 62/2005 Odl.US: U-I-294/04-15, 113/2005,
21/2006 Odl.US: U-I-343/04-11, 23/2006 Skl.US: U-I-341/05-10, 32/2006-UPB2, 62/2006
Skl.US: U-I-227/06-17, 131/2006 Odl.US: U-I-227/06-27, 11/2007 Skl.US: U-I-214/05-14, 33/2007,
63/2007-UPB3, 65/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 74/2009 Odl.US: U-I-136/07-13
The Constitution of the Republic of Slovenia, Official Gazette RS, Nos. 33/1991, 42/1997, 66/2000,
24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006
The Local Government Act, Official Gazette RS, Nos. 94/07, 27/08, 78/08
T A B. 2 11 , gnorantia iuris nocet – nepoznavanje prava škoduje, nštitut za lokalno samoupravo in
javna naročila, Maribor
T A B. 2 12 , nderstandig Law and the tate, nštitut za lokalno samoupravo in javna naročila,
Maribor
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



24
revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
Mag. Darinka Kamenšek, p.r., CPR1
VLOGA PREISKOVALNIH POSTOPKOV V PODJETJIH
V KRIZI (REVIZIJE, INŠPEKCIJA, FORENZIČNI
PREGLED)
UVOD
V času gospodarske krize je trend prilagajanja računovodskih informacij za
dosego načrtovanega rezultata podjetja zelo pogost. Da bi se lahko prepričale
o resničnosti računovodskih informacij, si različne interesne skupine najamejo
strokovnjake (revizorje), ki opravijo postopke preiskovanja, v katerih podajo
sodbo o računovodskih informacijah.
Preiskovalni postopki se lahko izvedejo v različnih vsebinah in temu primerni
so rezultati in tudi oblike poročil, ki jih strokovnjaki (revizorji) pripravijo.
Zato vam v tem prispevku želim predstaviti različne oblike preiskovalnih
postopkov, ki se lahko uporabijo za preverjanje računovodskih informacij.
Nadalje želim pokazati, kakšna poročila in izsledke lahko pričakujemo od
revizorja pri posameznih oblikah preiskovalnih postopkov.
VRSTE PREISKOVALNIH POSTOPKOV
Preiskovalni postopki se nam pojavljajo v obliki revizije, kontroliranja,
inšpiciranja, skrbnih in forenzičnih pregledov. Vse te oblike preiskovalnih
postopkov pa lahko opredelimo kot vrste nadzora.
Kontroliranje je pretežno preprečevalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev
zasnovano vzporedno nadziranje, ki ga opravljajo v nadzirano delovanje
organizacijsko vključeni organi, delujoči po načelu stalnosti.
Inšpekcija je pretežno popravljalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev
zasnovano poznejše nadziranje, ki ga opravljajo organi, ki niso vključeni v
nadzirano delovanje in ne delujejo po načelu stalnosti.
1
Mag. Darinka Kamenšek, je magistrica ekonomskih znanosti, pooblaščena revizorka,
certificirana poslovodna računovodkinja in državna notranja revizorka. Zaposlena je v revizijski
družbi ABC Revizija, d.o.o. kot direktorica. Zraven tega je prodekanica za študiske zadeve in
kakovost na Visoki šoli za računovodstvo.
25
Revidiranje je pretežno popravljalno, na izvedenskem obnavljanju zasnovano
poznejše nadziranje, ki ga opravljajo organi, ki niso organizacijsko vključeni v
nadzirano delovanje in ne delujejo po načelu stalnosti. Obsega oblikovanje in
vrednotenje dokazov o trditvah v zvezi s predmetom nadziranja ter poročanje
o ugotovitvah uporabnikom, ki jih takšne informacije zanimajo, da bi na tej
podlagi lahko ustrezno ukrepali. Med postopke revidiranja sodijo tudi skrbni
in forenzični pregledi.
Preiskovalne postopke lahko razdelimo v tri osnovne skupine:



preiskovalni postopki po Zakonu o gospodarskih družbah;
preiskovalni postopki po Zakonu o revidiranju;
preiskovalni postopki po lastni izbiri.
V nadaljevanju bomo preiskovalne postopke imenovali s pojmom revizija, pod
katerim bomo razumeli revizijo v ožjem smislu (revizija računovodskih
izkazov) in revizijo v širšem smislu (kamor sodijo vsi ostali preiskovalni
postopki, kot jih pozna Zakon o revidiranju).
Revizije po Zakonu o gospodarskih družbah
Zakon o gospodarskih družbah zahteva izvedbo revizije v več primerih.
V glavnem jih lahko razdelimo v dve temeljni skupini, in sicer:


revizija računovodskih izkazov in
druge revizije.
Revizija računovodskih izkazov
Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb ter tistih
majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na
organiziranem trgu, mora pregledati revizor na način in pod pogoji,
določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
Revizorja imenuje skupščina družbe (ali drugi pristojni organ).
Druge revizije po ZGD
Najpogosteje se revidira v naslednjih primerih:



izredne revizije,
posebne revizije,
revizije v postopkih sprememb v kapitalu.
Več o vsebini posameznih revizij pišemo v nadaljevanju.
26
Revizije po Zakonu o revidiranju
Zakon o revidiranju ureja revidiranje in strokovna področja, povezana z
revidiranjem. Za nadaljnje razumevanje in povezovanje izrazoslovja iz ZGD
povzemamo nekaj ključnih pojmov iz Zakona o revidiranju:
Revidiranje pomeni revidiranje računovodskih izkazov, druge posle dajanja
zagotovil in posle opravljanje dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na
podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področja
revidiranja, dajanja zagotovil in etike.
Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje
računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem
sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o
tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in
pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s
primernim okvirom računovodskega poročanja.
Drugi posli dajanja zagotovil so revidiranje razen revidiranja računovodskih
izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, kot so opredeljeni
v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
Posli opravljanja dogovorjenih postopkov so storitve revizijske narave,
opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in organizacijo ali kako
tretjo stranko, ki so opredeljene v pravilih Mednarodne zveze računovodskih
strokovnjakov.
Revizije po lastni izbiri
Med revizije po lastni izbiri (postopke, za katere se dogovorita organizacija in
revizijska družba) sodijo drugi posli dajanja zagotovil in posli opravljanja
dogovorjenih postopkov. Revizije v okviru teh dveh kategorij ureja Zakon o
revidiranju in nas nato hitro napoti na mednarodne standarde revidiranja, ki
opisujejo natančnejše revizijske postopke, ki jih je treba izvesti pri različnih
oblikah revizij.
V tem prispevku bomo izpostavili:


skrbni pregled in
forenzični pregled oziroma revizije,
ki se jih najpogosteje poslužujemo, ko so podjetja v krizi in nam pripomorejo
pri sprejemanju nadaljnjih poslovnih odločitev v povezavi z gospodarsko
družbo.
27
KAJ LAHKO OD POSAMEZNIH PREISKOVALNIH
POSTOPKOV PRIČAKUJEMO
Iz zapisanega je razvidno, da je revizij veliko vrst. V nadaljevanju se bomo
osredinili na tiste, ki jih najpogosteje srečujemo, in na tiste, ki jih je smiselno
uporabiti, ko je podjetje v krizi in mora sprejeti pomembne odločitve.
Revizija računovodskih izkazov
Revizija računovodskih izkazov je obvezna za družbe, za katere to predpisuje
Zakon o gospodarskih družbah. Osnovni namen te revizije je poročati
lastnikom, ali so računovodski izkazi v bistvenih pogledih resničen in pošten
prikaz poslovanja. Če poenostavimo, revizor lastnikom posreduje informacijo,
ali je dobiček, ki ga podjetje izkazuje, v bistvenih pogledih ustrezen, v skladu
z izbranim okvirom računovodskega poročanja.
Za ta namen mora revizor:



2
revidirati računovodsko poročilo;
pregledati poslovno poročilo v potrebnem obsegu, da preveri, ali je
njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila;
v omejenem obsegu pregledati izjave o upravljanju družbe2. Omeji se na:
o opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja
tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega
poročanja, in
o pri družbah, ki so zavezane k uporabi zakona za urejanje
prevzemov, tudi podatke o:
 pomembnem neposrednem in posrednem imetništvu
vrednostnih papirjev družbe z vidika doseganja
kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja
prevzeme, in sicer:
 ime in priimek ali firmo imetnika,
 število vrednostnih papirjev in delež osnovnega
kapitala družbe,
 naravo imetništva. Oseba je posredni imetnik
vrednostnih papirjev, če jih ima druga oseba za
njen račun ali če lahko zagotovi, da se pravice iz
njih opravljajo v skladu z njeno voljo;
 vsakem imetniku vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo
posebne kontrolne pravice:
 ime in priimek ali firmo imetnika,
 naravo pravic;
ZGD 1B.
28



vseh omejitvah glasovalnih pravic, zlasti:
 omejitvah glasovalnih pravic na določen delež
ali določeno število glasov,
 rokih za izvajanje glasovalnih pravic,
 dogovorih, pri katerih so s sodelovanjem družbe
finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih
papirjev, ločene od lastništva vrednostnih
papirjev;
pravilih družbe o:
 imenovanju in zamenjavi članov organov
vodenja ali nadzora,
 spremembah statuta;
pooblastilih članov poslovodstva, zlasti pooblastilih za
izdajo ali nakup lastnih delnic.
Revizor mora sodelovati z revizijsko komisijo in jo obveščati o glavnih
zadevah v zvezi z revizijo letnega poročila, zlasti o pomembnih
pomanjkljivostih notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega
poročanja3.
Revizor svoje revizijske postopke za dosego cilja razdeli na tri dele:



revidira notranje kontrole;
prisostvuje pri inventuri;
preizkuša podatke v računovodskih izkazih.
Po opravljenih vseh postopkih izdela poročilo, ki je zelo uniformirano, in je
zavezan uporabljati za to vnaprej pripravljene izraze v mednarodnih
standardih revidiranja.
Revizorjevo poročilo mora vsebovati:



3
uvod, v katerem je navedeno računovodsko poročilo, ki je bilo revidirano,
skupaj z računovodskim okvirom, ki je bil uporabljen pri sestavljanju;
opis namena in obsega revidiranja, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi
katerih revizijskih standardov je bila opravljena revizija;
revizijsko mnenje, v katerem mora biti jasno navedeno, ali računovodsko
poročilo kaže resničen in pošten prikaz finančnega položaja v skladu z
ustreznim računovodskim okvirom poročanja in kadar je to potrebno, ali
je računovodsko poročilo skladno s predpisi; revizijsko mnenje je lahko:
o neprilagojeno mnenje,
o prilagojeno mnenje:
Revizijska komisija izvaja vrsto aktivnosti, povezanih z revizijo, kot so sodelovanje v revizijskem
postopku, sodelovanje pri izboru revizorja itd. (ZGD 1b).
29






mnenje s pridržki,
odklonilno mnenje,
če revizor mnenja ne more izraziti, izjavo mnenja zavrne.
Ko revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje,
zavrne izdelavo mnenja, obveznost revizije ni izpolnjena.
odstavek o poudarjanju zadev, v katerem revizor na poseben način
opozarja ali se sklicuje na katero koli zadevo, za katero meni, da je to
potrebno, ne da bi pri tem izrazil mnenje s pridržki;
odstavek o drugih zadevah v poročilu, kot je na primer odstavek o
neusklajenosti poslovnega poročila z računovodskim poročilom istega
poslovnega leta, in
datum in revizorjev podpis.
Neprilagojeno mnenje
Po našem mnenju računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno
prikazujejo finančni položaj družbe ABC 31. decembra 201X in njen poslovni
izid za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ali
Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Mnenje s pridržki
Osnova za mnenje s pridržki
Osnova za mnenje s pridržki je opis dejstev, zaradi katerih ima revizor
pomisleke proti neprilagojenemu mnenju.
Mnenje s pridržki
Razen pri mogočih učinkih, opisanih v odstavku Osnova za mnenje s pridržki,
računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno prikazujejo finančni
položaj družbe ABC 31. decembra 201X in njen poslovni izid in denarne
tokove za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi
ali Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Odklonilno mnenje
Osnova za odklonilno mnenje
Revizor navede razloge za odklonilno mnenje.
Odklonilno mnenje
Zaradi bistvenosti zadeve, obravnavane v odstavku Osnova za odklonilno
mnenje, računovodski izkazi po našem mnenju ne prikazujejo pošteno
finančnega položaja družbe ABC 31. decembra 201X in njen poslovni izid in
denarne tokove za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimi računovodskimi
standardi ali Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
30
Zavrnitev mnenja
Osnova za zavrnitev mnenja
Revizor navede razloge za zavrnitev mnenja.
Zavrnitev mnenja
Zaradi bistvenosti zadeve oziroma zadev, opisane/-ih v odstavku Osnova za
zavrnitev mnenja, nismo mogli pridobiti zadostnih in ustreznih revizijskih
dokazov kot osnove za revizijsko mnenje. Zato ne izražamo mnenja o
računovodskih izkazih.
Odstavek o poudarjanju zadev
Odstavek o poudarjanju zadev lahko vsebujejo vse oblike mnenja, ki smo jih
obravnavali zgoraj. V tem odstavku revizor opozori na nekatera dejstva, ki so
sicer pravilno prikazana v računovodskih izkazih, vendar so tako pomembna
in tvegana, da želi bralca na to opozoriti.
Poudarjanje zadev
Ne da bi izrazili mnenje s pridržki, opozarjamo na bistveno poslabšanje
finančnega položaja družbe ABC. Prihodki leta 2011 pomenijo samo 56 %
ustvarjenih prihodkov v letu 2010. To je posledično povzročilo visoko izgubo
konec leta 2011, v višini ________ EUR, in bistveno poslabšanje ustreznosti
financiranja dolgoročnih sredstev z dolgoročnimi viri. Konec leta 2011 je z
dolgoročnimi viri financiranih samo 79 % dolgoročnih sredstev. Te okoliščine
nakazujejo na pomembno negotovost. Če družba ne bo uspela realizirati svojih
poslovnih načrtov, utegne to povzročiti precejšen dvom o sposobnosti
gospodarske družbe nadaljevati kot delujoče podjetje.
Odstavek o drugih zadevah
V odstavku o drugih zadevah revizor poroča o drugih zadevah, ki jih pregleda.
Običajno je to pri reviziji letnih poročil, v kateri zapiše, da je poslovno
poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.
Druge zadeve
Poslovno poročilo je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.
31
Posebna in izredna po Zakonu o gospodarskih družbah
Posebna revizija
A) IMENOVANJE POSEBNEGA REVIZORJA
Skupščina lahko z navadno večino glasov imenuje posebnega revizorja 4
zaradi:


preveritve ustanovitvenih postopkov;
vodenja posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali
zmanjšanja osnovnega kapitala v zadnjih petih letih.
Za posebnega revizorja ne more biti imenovana oseba, ki je revidirala letno
poročilo družbe v zadnjih petih letih.
B) PRAVICE POSEBNEGA REVIZORJA
Poslovodstvo mora posebnemu revizorju omogočiti, da pregleda tako
poslovne knjige in dokumentacijo družbe kot tudi premoženjske predmete, še
zlasti blagajno družbe, zaloge, vrednostne papirje, blago ter preostalo
premoženje družbe.
Posebni revizor lahko zahteva od članov organov vodenja ali nadzora vsa
pojasnila in dokazila, potrebna za skrben pregled postopkov.
Posebni revizor ima te pravice tudi nasproti koncernsko povezani družbi, tako
nasproti obvladujoči kot tudi nasproti odvisni družbi.
Glede poteka revidiranja in pogojev revidiranja se za preveritev
ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe smiselno
uporablja zakon, ki ureja revidiranje.
C) POSEBNO REVIZORJEVO POROČILO
Posebni revizor mora o ugotovitvah revizije pripraviti pisno poročilo (v
nadaljnjem besedilu: posebno revizorjevo poročilo).
V posebno revizorjevo poročilo se zapišejo tudi dejstva, katerih objava lahko
družbi ali povezani družbi povzroči večjo škodo, če so pomembna za ustrezno
ovrednotenje postopkov ali poslov, ki jih skupščina preverja.
Posebni revizor podpiše posebno revizorjevo poročilo in ga nemudoma
predloži poslovodstvu in sodišču.
4
318. člen ZGD.
32
Izredna revizija zaradi podcenitve postavk v letnem poročilu
A) VZROKI ZA IZREDNO REVIZIJO
Vzrok za izredno revizijo je obstoj vzroka za domnevo, da:
1. so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila,
posamezne postavke bistveno podcenjene;
2. priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del sprejetega letnega
poročila, ne vsebujejo predpisanih pojasnil ali so nepopolne in poslovodstvo
na skupščini delničarjem ne posreduje manjkajočih pojasnil, čeprav delničarji
zahtevajo dodatna pojasnila in dokumentiranje svojih vprašanj v zapisniku.
Postavke sredstev so podcenjene, če so v računovodskih izkazih ovrednotene v
nižji vrednosti, postavke obveznosti do virov sredstev pa, če so izkazane v
višji vrednosti od tiste, po kateri bi morale biti ovrednotene v skladu z
zakonom, računovodskimi standardi, s splošnimi računovodskimi
predpostavkami za sestavljanje računovodskih izkazov in splošnimi načeli za
vrednotenje postavk v teh izkazih.
Za potek in pogoje revidiranja se za izredno revizijo smiselno uporablja
zakon, ki ureja revidiranje.
B) IZREDNO REVIZORJEVO POROČILO
Izredni revizor mora o izidu izredne revizije pripraviti pisno poročilo (v
nadaljnjem besedilu: izredno revizorjevo poročilo).
Če izredni revizor pri opravljanju revizije ugotovi, da so posamezne postavke
v računovodskih izkazih bistveno precenjene ali da so bili kršeni predpisi o
vsebini letnega poročila, mora izredno revizorjevo poročilo vsebovati tudi te
ugotovitve.
Če izredni revizor pri opravljanju revizije ugotovi, da so izpodbijane postavke
bistveno podcenjene, mora v izrednem revizorjevem poročilu pojasniti:
1. do kolikšne najnižje vrednosti bi morale biti ovrednotene posamezne
postavke sredstev ali s kakšnim najvišjim zneskom bi morale biti ovrednotene
posamezne postavke obveznosti do virov sredstev;
2. za kakšen znesek bi bil letni dobiček višji ali letna izguba manjša ob
upoštevanju ugotovitve iz prejšnje točke.
Če izredni revizor pri opravljanju revizije ugotovi, da izpodbijane postavke
niso ali so le neznatno podcenjene, mora v izrednem revizorjevem poročilu
navesti, da izpodbijane postavke niso bistveno podcenjene.
33
Če izredni revizor ugotovi, da priloge k računovodskim izkazom, ki so
sestavni del izpodbijanega letnega poročila, niso vsebovale predpisanih
pojasnil ali so bile nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ni dalo
manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali dodatna pojasnila in vnos
svojih vprašanj v zapisnik, mora izredno revizorjevo poročilo vsebovati
manjkajoče podatke.
Če priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del izpodbijanega letnega
poročila, niso vsebovale podatkov o odmikih metod vrednotenja in
oblikovanja popravkov vrednosti, ki bi jih družba morala uporabiti v skladu z
zakonom, računovodskimi standardi in s svojimi računovodskimi
usmeritvami, mora revizor v pojasnjevalnem odstavku svojega poročila
navesti ugotovljiv znesek, za katerega bi bil višji ali nižji letni dobiček ali
letna izguba, če bi bile uporabljene ustrezne metode.
Če izredni revizor ugotovi, da priloge k računovodskim izkazom, ki so
sestavni del izpodbijanega letnega poročila, vsebujejo vsa predpisana pojasnila
in niso nepopolne, mora v izrednem revizorjevem poročilu izjaviti, da vsebuje
izpodbijano
letno
poročilo
vse
predpisane
podatke.
Izredni revizor podpiše izredno revizorjevo poročilo in ga nemudoma predloži
poslovodstvu in sodišču.
Revizije po lastni izbiri
Do zdaj smo obravnavali oblike revizij, ki so predpisane v Zakonu o
gospodarskih družbah in imajo posledično dokaj jasne revizijske postopke in
poročanje. Pri preiskovalnih postopkih po lastni izbiri pa je več manevrskega
prostora. Revizorjeva naloga je, da se s pogodbo natančno dogovori s
poslovodstvom oziroma pristojnimi za upravljanje, kakšen revizijski posel bo
opravil in kako bo o njem poročal. Naloga poslovodstva pa je, da se z
revizorjem dogovori za posel, ki ustreza nameravanemu cilju poslovodstva.
Različnih oblik revizij po lastni izbiri je veliko, saj je lahko vsaki dogovorjen
posel unikaten. Pri tem pa revizorji uporabljajo Zakon o revidiranju in
Mednarodne standarde revidiranja. V nadaljevanju se bomo osredinili
predvsem na dve obliki revizij ‒ preiskovalnih postopkov, za katere se stranki
dogovorita po lastni izbiri, da bi lažje dosegli svoj cilj oziroma si odgovorili
na vprašanja, to sta:
1. skrbni pregled,
2. forenzična (preiskovalna) revizija.
34
Skrbni pregled
Subjekt skrbnega pregleda je najpogosteje podjetje in njegovo poslovanje.
Mayr 5 ugotavlja, da je poslovanje sistem medsebojno povezanih sestavin
poslovanja, ki vplivajo na vsebine poslovnih odločitev. Potencialni poslovni
partnerji in/ali investitorji morajo biti sposobni identificirati, razumeti in
ovrednotiti različne dejavnike, ki so za ali proti poslovni odločitvi.
Skrbni pregled je metoda oblikovanja potrebnih informacij za sprejemanje
strateških poslovnih odločitev. Med njimi so najpogostejše odločitve o
vlaganjih v kapital podjetja, o nakupih podjetij, spojitvah, prevzemih in tako
dalje. Kvaliteta pridobljenih informacijskih osnov je odvisna od izkušenj in
strokovnosti izvajalca skrbnega pregleda. Kaže se predvsem v sposobnosti
pridobitve potrebnih informacij in njihovega pravilnega vrednotenja v skladu s
cilji skrbnega pregleda. Skrbni pregled izvajajo za to usposobljeni izvajalci
(med njimi pogosto najdemo revizorje, odvetnike, davčne svetovalce,
ocenjevalce vrednosti in druge). Opravlja se po posebnih metodah.
Proučevanje skrbnih pregledov je pokazalo, da je njihova kvaliteta odvisna od
izkušenj in strokovnosti izvajalca. To velja še posebej zato, ker je v pravem
trenutku zelo težavno postaviti pravilno vprašanje. Zaradi ponovljivosti
kvalitete izvajanja, zaradi povsem normalnih slabosti izvajalcev (sposobnost
dolgotrajne obremenitve, koncentracija in podobno) in zaradi zagotovitve
sistematičnosti izvajanja so se razvili sistematični pristopi opravljanja
skrbnega pregleda (metode). Vsebujejo standardizirana vprašanja, navedbe
ključnih listin (seznami) in analitskih postopkov, ki pomagajo diagnosticirati
stanje podjetja in oblikovati kvalitetne odločitvene osnove.
Samo kvalitetno izvedeni skrbni pregled bo dosegel cilj, da odločevalec nikoli
ne izgovori: »Če bi vedel to, ne bi nikoli sprejel odločitve / bi sprejel
odločitev.«
Skrbni pregled6 je torej en od postopkov, ki se uporabljajo za raziskovanje in
vrednotenje poslovnih priložnosti. Običajno se izvaja po sprejeti nameri o
sklenitvi posla in pred podpisom pogodbe (na podlagi predpogodbe, pisma o
nameri in podobnega).
Najpogostejše odločitve, ki terjajo skrbni pregled, so zraven že omenjenih
odločitev o kapitalskih transakcijah še odločitve o:

5
6
prodaji podjetij;
Mayr, 2003.
Mayr, 2003.
35




pridobitvi informacij o finančnem stanju kupca (zgodovina njegovih
pripojitev v preteklosti; kupčevo obnašanje v preteklosti je najboljši
indikator kupčevega obnašanja do prodajalca in podjetja, ki se prodaja);
stanju lastnega podjetja (s postopki skrbnega pregleda se lahko pregleda
poslovanje lastnega podjetja. S tem se poveča nadzor, odpravijo
ugotovljene pomanjkljivosti in izboljša delovanje podjetja.);
naložbah v podjetja;
drugem.
Pogoj za kvalitetno izvedbo skrbnega pregleda je njegovo podrobno
načrtovanje. Tej aktivnosti se nameni posebna pozornost, saj je časovno in
strokovno zelo zahtevna. Slabosti pri načrtovanju najbolje ponazorimo s
primerjavo z izletom, ki ga ne načrtujemo ali ga slabo načrtujemo. Če
skrbnega pregleda ne načrtujemo natančno, je podoben ''izletu brez cilja''.
Načrt mora zajeti najmanj spodnje aktivnosti:
Oblikovanje ekipe – izvajalci
Aktivnosti skrbnega pregleda se praviloma opravljajo skupinsko. Potrebna so
različna strokovna znanja (pravo, finance, tehnologija itd.). Ekipa za izvedbo
skrbnega pregleda se oblikuje v postopku njegovega načrtovanja. Njena
sestava in strokovnost je v tesni odvisnosti od ostalih dejavnikov načrtovanja –
predvsem ciljev in tveganj.
Vodenje skrbnega pregleda, zbiranje informacij in njihovo ovrednotenje je
lahko zaupano eni osebi ali ekipi, znotraj katere morajo biti natančno določene
pristojnosti in odgovornosti. Oseba/-e morajo biti visoko strokovne in:





poznati dejavnost in proces ustvarjanja nove vrednosti v podjetju, v
katerem se izvaja skrbni pregled;
poznati delovanje in vsebino podjetniškega informacijskega sistema
(poudarek je na računovodstvu);
poznati organizacijo podjetja in delovanje poslovnih funkcij;
razumeti podjetniške politike, strukture moči, podjetniške kulture in
odnose med zaposlenimi in
vedeti, kako se uresničijo cilji skrbnega pregleda.
Zraven strokovnosti morajo imeti izvajalci skrbnega pregleda še osebnostne
vrline, med katerimi izpostavimo:




36
neodvisnost in trdnost (ne smejo podleči različnim pritiskom);
molčečnost (skrbeti morajo za zaupnost pridobljenih informacij);
previdnost (to je zelo pomembno pri oblikovanju mnenj in sodb);
vljudnost;




lojalnost do naročnika;
vztrajnost, potrpežljivost in dojemljivost pri obravnavi podrobnosti;
izkušenost;
sposobnost uporabljati znanja, potrebna za izvedbo skrbnega pregleda.
Specializirane institucije (banke, investicijske družbe in druge) imajo lastne
izvajalce skrbnega pregleda. Drugi običajno uporabljajo storitve
specializiranih svetovalnih družb. Med njimi prevladujejo družbe, ki se
ukvarjajo z računovodstvom in revizijo.
Ocena tveganja
Naročnik in izvajalec skrbnega pregleda opredelita sprejemljive obsege
poslovnega in pravnega tveganja. Od opredeljenih tveganj je odvisna
natančnost skrbnega pregleda (tveganje se povečuje, če v pregledu niso zajeti
ključni dejavniki poslovanja). Na opredeljeno natančnost skrbnega pregleda (v
povezavi s tveganji) pogosto vpliva želja naročnika po čim nižjih stroških.
Glede na opredeljene obsege tveganj se oblikujejo ustrezni vzorci
pregledovanja.
VODENJE POSTOPKA SKRBNEGA PREGLEDA
V večini virov so kot naloge vodje projekta običajno naštete naslednje:






izdelava programa skrbnega pregleda;
pregled in sistematična obdelava vrste informacij, presoja potrebnosti
listin in odločanje o potrebnih podatkih;
izbor ekipe;
organiziranje in vodenje vseh aktivnosti in njihovo časovno načrtovanje;
pregled in analiziranje vseh zbranih podatkov, vključno z ekspertizami
specialistov;
predstavitev podatkov in izdelava končnega poročila.
Pri načrtovanju skrbnega pregleda je treba posebno skrb nameniti mogočim
konfliktom interesov. Pomembno je, da izvajalci nimajo sedanjih in prihodnjih
interesov, povezanih z namenom skrbnega pregleda.
Cilje skrbnega pregleda opredeli naročnik. Povezani so z opredeljenimi
tveganji in podrobnostjo skrbnega pregleda. Ciljev je veliko. Najpogosteje pa
se opredelijo glede na to:


37
ali je dejansko stanje v pregledovanem podjetju takšno, kot je bilo
prikazano;
ali naložba ustreza naložbenim kriterijem.
Številni investitorji imajo oblikovana merila vlaganja. Ta merila pogosto
vključujejo podatke o preteklem poslovanju in ocene prihodnosti (podatki o
ustvarjenih zaslužkih, finančna sodila, potencial naložbe, knjigovodske
vrednosti premoženja, poštene tržne vrednosti premoženja in podjetja,
kvalitete vodij in vodenja, vrsta posla, nabavni trg, prodajni trg, tehnologija,
organizacija proizvodnje itd.). Če postavljena merila niso dosežena, posel ni
zanimiv in obratno. Zato je treba skrbno preveriti uresničitev kriterijev
(predvsem podatkovne podlage).
OPREDELITEV OBSEGA (VSE, KAR JE POTREBNO ZA DOSEGO
CILJA SKRBNEGA PREGLEDA)
Kot smo navedli pri tveganju, je natančnost skrbnega pregleda pomembna
sestavina njegove kvalitete. Skrbni pregled običajno vključuje:


















preveritev menedžmenta s poudarkom na njegovi stalnosti in izkušenosti;
diagnosticiranje stanja podjetja s poudarkom na življenjskih ciklih;
revizijo računovodskih izkazov s skrajšano razumljivo predstavitvijo
računovodskih poročil;
preveritev in analizo stabilnosti preteklih rezultatov;
preveritev organiziranosti podjetja;
prikaz poslovnega sistema (organizacijske enote, odvisne družbe, joint
ventures itd.);
preveritev prikazanega tržnega položaja;
navedbo sporov in pravd ter njihovo oceno;
oceno potencialnih problemov, težav na področju varovanja okolja;
preveritev vrste dobička (poslovni, finančni, izredni) in njihovo analizo;
prikaz odvisnosti (od kupcev, prodajalcev, tehnologije, kadrov itd.);
prikaz vsebine premoženja in njegovih virov financiranja (vrste
premoženja in virov, opredelitev potrebnosti oziroma nepotrebnosti, vloga
v poslovnem procesu itd.);
prikaz transakcij znotraj poslovnega sistema (po potrebi konsolidacijo);
prikaz in analizo izvedenih reorganizacij, prestrukturiranj in podobnega;
opis in oceno delovanja notranjih kontrol;
opis lokacij in njihovih značilnosti;
oceno poslovnih načrtov;
drugo.
Opis prikazanih aktivnosti ni celovit. Prikazali smo samo tiste, ki jih
najpogosteje izvajamo. Mogoče so še druge. Pomembno je, da so opredeljene
v ciljih skrbnega pregleda.
Izvedba skrbnega pregleda poteka v skladu z oblikovanim načrtom. Postopek
se začne s pridobivanjem potrebnih podatkov, informacij. Virov je veliko.
Glede na čas njihovega pridobivanja jih delimo na tiste, ki jih pridobimo v
času načrtovanja, in na tiste, ki jih pridobimo v času izvedbe skrbnega
38
pregleda. Glede na vir jih delimo na tiste, ki jih dobimo od naročnika skrbnega
pregleda, in tiste, ki jih pridobimo pri subjektu skrbnega pregleda. Zelo
pomembno je, da so pridobljene informacije kvalitetne in preverljive. To je
lahko problematično pri informacijah, ki ne temeljijo na listinskih podlagah.
Zato se pri izvedbi skrbnih pregledov najpogosteje opiramo na najrazličnejše
listine. Pridobljene informacije preizkusimo. Sledi faza njihovega
ovrednotenja v kontekstu uresničitve ciljev skrbnega pregleda. O rezultatih se
sestavi poročilo.
Listine, pridobljene v postopku načrtovanja skrbnega pregleda
Načrtovanje skrbnega pregleda temelji na opredeljenih ciljih in omejenem
listinskem obsegu. Potrebne listine večinoma zagotovi naročnik. Uporabimo
jih pri izvedbi. Mednje spadajo:








študije, narejene za potrebe uprave, marketinške raziskave, poročila
inženirjev in/ali ostala poročila, ki jih sestavijo zunanji svetovalci in/ali
zaposlenci;
pretekli in tekoči poslovni načrti in analize njihove uresničitve;
pretekli in tekoči finančni načrti, vključno s projekcijami prodaje in
napovedmi pričakovanih dobičkov;
marketinški načrti in načrti oglaševanja, propagande in podobnega z
analizami njihove uresničitve;
dolgoročni in operativni načrti investiranja v sredstva podjetja in analize
njihove uresničitve;
dolgoročni in operativni kadrovski načrti in analize njihove uresničitve;
programi pridobivanja certifikatov kakovosti (ISO);
programi prestrukturiranja in analize njihove uresničitve.
Zbiranje podatkov in njihovo vrednotenje je prisotno v celotnem postopku
pogovorov med potencialnimi poslovnimi partnerji. Pred sklenitvijo
predpogodbe ali pisma o nameri imajo poslovni partnerji številne sestanke.
Sestanki morajo biti skrbno načrtovani in morajo tako omogočiti pridobitev
podatkov, ki so potrebni za skrben pregled. Izvirajo lahko iz razprav in gradiv
na sestankih, iz različnih delovnih gradiv, poslovnih načrtov, računovodskih
poročil, informacijskih brošur in tako dalje. Treba jih je skrbno zbirati in
uporabiti v postopku skrbnega pregleda. V postopku skrbnega pregleda pa je
potrebna njihova preveritev. Takšno pridobivanje informacij je poceni in
lahko zniža stroške skrbnega pregleda.
Listine, pridobljene v postopku izvajanja skrbnega pregleda
V času izvajanja skrbnega pregleda pridobivamo listine pretežno pri subjektu
skrbnega pregleda. Pridobljene informacije je treba preveriti in ovrednotiti.
Vsebine in sklepe, oblikovane na podlagi predhodno pridobljenih listin,
primerjamo z vsebinami, ki izhajajo iz listin, pridobljenih v času izvajanja
skrbnega pregleda. Pogosto ugotovimo, da je bila na njihovi osnovi
39
oblikovana drugačna predstavitev, kot jo ugotovimo v postopku skrbnega
pregleda. V stroki govorimo o ''presenečenju''. Glavni razlog razlike je želja
ponudnika informacij, da se predstavi, kot mu ustreza. Namen skrbnega
pregleda je razkriti takšne napačne predstavitve. Ugotovljena razkritja so za
nekatere presenečenje, zato se je uveljavilo mnenje, da je skrbni pregled
postopek ''iskanja presenečenj''. Ta so lahko dobra in/ali slaba. Razkrivanje
dejanskih vsebin pomaga pri oblikovanju kvalitetnih odločevalskih osnov in je
temeljni cilj skrbnega pregleda.
Vrste in vsebine pridobljenih listin v času skrbnega pregleda so odvisne od
ciljev skrbnega pregleda. Najpogosteje se nanašajo na naslednja področja
delovanja:























pravna vprašanja,
diagnosticiranje stanja podjetja,
prodajni posli in ključni kupci,
vprašanja vodenja in vodstva,
opis proizvodov in proizvodnje,
razvojno-raziskovalna dejavnost,
nepremičnine in pravice,
tržni položaj in konkurenca,
metode trženja,
cenovna politika in cene,
politike reklamiranja, propagande in public relations,
politike nabave in ključni dobavitelji,
podjetniška kultura,
informacijski sistem,
politike in metode načrtovanja,
okoljevarstveni položaj,
dolgovi in kreditiranje,
naložbe in naložbene politike,
kadri in ugodnosti,
računovodske politike,
sredstva in njihovi viri,
izdatki, stroški, odhodki, prejemki, prihodki,
notranje transakcije.
Natančnost pregledovanja je opredeljena v načrtu skrbnega pregleda. Znotraj
opredeljenih ciljev je pri izvedbi treba dosledno upoštevati ‒ razkriti:



40
pomembnost posameznih postavk;
pomembnost problemov (katere probleme bomo laže oziroma teže rešili in
katerih sploh ne bomo rešili);
generatorje dobička (proizvodi, tehnologija, prodajno osebje, pogodbe
itd.);

področja, ki lahko generirajo probleme (tveganja) in verjetnost njihovega
nastanka.
Pri izvajanju skrbnega pregleda je treba upoštevati:



vrste, obseg, kompleksnost skrbnega pregleda glede na njegove cilje;
tveganja, da se skrbni pregled ne izvede, ne uspe;
cilje skrbnega pregleda.
Ključne dokumentacijske osnove, ki jih morajo pridobiti izvajalci skrbnega
pregleda, so odvisne od ciljev skrbnega pregleda. Najpogosteje pa se vključijo
naslednje listine:












pogodbe o trženju in prodaji,
licenčne pogodbe in sporazumi,
sporazumi o raziskavah in razvoju,
pogodbe in sporazumi o proizvodnji in nakupih,
pogodbe o izvajanju nekaterih storitev (autsourcing),
garancijske pogodbe,
pogodbe o akreditivih,
pogodbe o lastniških (avtorskih) pravicah,
pogodbe o tržnih sporazumih (monopolni, oligopolni in podobni
sporazumi, s katerimi se izničuje konkurenca),
pogodbe in listine, vezane na finančno poslovanje (zadolžnice, menice,
kreditne pogodbe in sporazumi o zavarovanjih, factoring pogodbe,
opcijske pogodbe, garancijske pogodbe, pogodbe o jamstvih, pogodbe o
zastavah, pogodbe o konvertibilnosti dolgov, sporazumi o udeležbi na
dobičku, najemne pogodbe),
pogodbe z lastniki in listine o urejanju odnosov med lastniki (sporazumi o
nabavi delnic, sporazumi o nabavi sredstev, sporazumi med lastniki,
partnerske pogodbe itd.),
ostale pogodbe in sporazumi (franšizne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi,
pogodbe o sodelavcih, sporazumi, pogodbe o strateških povezavah itd.).
Vire potrebnih informacij lahko v osnovi razdelimo na:
NOTRANJE VIRE INFORMACIJ
Potrebne listine se zagotavljajo v arhivih pregledovane družbe. Zato morajo
izvajalci pregleda dobiti vpogled v te arhive. Veliko informacij se pridobi tudi
v pogovorih z delavci pregledovane družbe. Uporablja se metoda ''pogovora
na štiri oči''. V vsakem podjetju obstajajo ljudje, ki resnično vedo, kaj je kaj.
Večinoma vedo številne podrobnosti, ki so zelo pomembne za oblikovanje
mnenja in pravilno razumevanje listin. Poudarek je na zaposlencih, ki so dolgo
v podjetju. To pa ne pomeni, da se zanemarijo mlajši. Ključne informacijske
41
skupine v podjetjih so: člani uprave in vodje oddelkov; glavni finančniki,
nadzorniki in računovodje; kadroviki; vodje razvojnoraziskovalnih oddelkov;
vodje prodaje in marketinga; vodje planske in razvojne službe; vodje
proizvodnje; zaposlenci v pravnem oddelku; vodje obratov, izdelkov, skupin;
zunanji revizorji; pravni svetovalci in razni drugi svetovalci podjetja
(poslovni, finančni, tržni, davčni, tehnični in drugi).
ZUNANJE VIRE INFORMACIJ
Pridobivajo se pretežno z intervjuji z zunanjimi sodelavci. Med njimi so
pomembni nekdanji zaposleni. Pomembno je poznati omejitev, da so ti viri v
primeru sporov neobjektivni. Zato je treba pridobljene informacije skrbno
preveriti, včasih je treba znati brati med vrsticami. Pogosto potrebujemo za
dostop do njih dovoljenje pregledovanega podjetja. Zraven navedenih so
pomembni viri zunanjih informacij: ključni kupci; nekdanji kupci; pretekli in
sedanji dobavitelji; pretekli in sedanji konkurenti, posredniki, prekupčevalci,
kooperanti, predstavniki in podobno; pretekli in sedanji bančniki, kreditorji in
zavarovalni agenti; pretekli svetovalci; nekdanji revizorji; nekdanji zaposlenci
z osebnim znanjem; nekdanji lastniki (delničarji); osebne reference ključnih
lastnikov; uradniki in ostali uslužbenci državnih institucij, ki spremljajo
poslovanje družbe in tako dalje. Med zunanjimi viri so pomembna tudi razna
javno dostopna poročila (npr. IBON, FIPO, Dun&Bradstreet), analize raznih
raziskav, marketinške raziskave, elektronske baze (internet ipd.), javna glasila
in tako naprej.
Kot smo navedli, se skrbni pregled izvaja na podlagi metode izvajalca. Metode
praviloma vsebujejo postopkovnik skrbnega pregleda, ki je sestavljen, in
številna vprašanja, ki zagotavljajo sistematičnost pristopa in zmanjšujejo
tveganja.
Metoda skrbnega pregleda zajema vrsto vprašanj, na katere je treba
odgovoriti. Neke enotne, univerzalne metode ni. Različni izvajalci imajo
različne vprašalnike, s pomočjo katerih si prizadevajo celovito uresničiti cilje
skrbnega pregleda.
Ključni vsebinski sklopi metodologije so lahko:


42
splošne informacije (naziv družbe, sedež, organizacijska oblika,
podružnice, lastništvo ipd.):
o kapitalska struktura družbe (struktura, pravice, delničarski
sporazumi itd.),
o zgodovina družbe in dosjeji,
o dokazila o družbi (registrski papirji, statut, splošni akti ipd.),
o pregled delovanja družbe po svetu,
o pričakovanja (vizija) družbe;
poslovne informacije (tržne poti, opis poslovnih tokov, poslovne enote in
njihovo delovanje, potrebni kapital, vsebina stroškov (fiksno, variabilno),









odprema, transport, dobavitelji, proizvodi, raziskave in razvoj, proizvodni
procesi, proizvodni ciklus, oglaševanje, reklamiranje ipd.);
kadri (splošne informacije, informacije o delovni sili, sindikati in
sindikalne aktivnosti, pokojninski plani in zaposlitveni dogovori, ostale
ugodnosti zaposlencev);
investicijski načrti in investiranje;
sredstva (stalna sredstva, gibljiva sredstva);
pravne zadeve (kršitve pogodb, sporazumi s kupci, pogodbe z dobavitelji,
ključni komercialni sporazumi, finančni instrumenti in sporazumi,
korporacijski sporazumi, drugi sporazumi):
o ustanovitev in ''vzdrževanje'' družbe,
o pravde in spori,
o usklajenost s predpisi države,
o občutljiva plačila in aktivnosti,
o anti-trust zadeve;
varovanje okolja (objekti in naprave, dovoljenja in državna regulativa,
dokumentacija, okoljevarstvene aktivnosti ipd.);
poslovanje podjetja s tujino (države, kjer ima družba svoja predstavništva
in odvisne družbe, tuja zakonodaja in tveganja, zakonodaja, ki se nanaša
na zunanjo trgovino);
finančne zadeve (revizije, kontrole, prihodnje projekcije, finančni podatki,
zaslužki, obveznosti družbe, kratkoročne terjatve do kupcev in
kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, banke in kreditni aranžmaji,
finančni kazalniki, zavarovanja in jamstva);
davčne obveznosti (vpliv davkov na dogovorjeno transakcijo, davki na
nepremičnine in davki na premoženje, refundacija davkov, davčni status
in davčne inšpekcije, davčne obveznosti ipd.);
strateška analiza (analiza sredstev, SWOT, kadri ipd.).
Forenzična revizija
Forenzično revizijo opredelimo kot preiskovalne postopke, katerih ključni
namen je odkrivanje računovodskih prevar. Te lahko uspešno odkrijemo zgolj
s celovitim pregledom in razumevanjem povezav med poslovanjem in
računovodskimi izkazi ter učinki knjižb na le-te. Poslovodstvo in računovodje
so za prikrivanje prevar vse bolj kreativni.
S forenzično revizijo lahko ugotovimo prevare, ki jih je uporabilo
poslovodstvo z namenom povečanja ali zmanjšanja poslovnega izida družbe.
Če je nagrada poslovodje odvisna od uspešnosti poslovanja družbe, ima le-ta
interes izkazovanja čim boljšega rezultata, delničarjem ali družbenikom pa
pogosto ostane dejansko stanje prikrito.
Zaradi različnih vsebin prevar, ki se pojavljajo, je treba izbrati njim primerne
revizijske postopke. Ključno je pridobivanje zunanjih podatkov neodvisno od
subjekta pregleda. Področja forenzične revizije so podobna kot pri skrbnem
43
pregledu, kar smo opisali v prejšnjem poglavju, le da so bolj usmerjena na
odkrivanje prevar.
SKLEP
Vsekakor lahko povzamemo, da so preiskovalni postopki – revizije, kot smo
jih imenovali v našem prispevku, pomemben pripomoček za sprejemanje
poslovnih odločitev glede nadaljnjega poslovanja podjetja, ki se je znašlo v
krizi. Nekatere vrste revizij, ki so predpisane z Zakonom o gospodarskih
družbah, razkrijejo del informacij, ki lahko nakazujejo na probleme v podjetju,
nato pa še z revizijami po lastni izbiri poiščemo odgovore na postavljena
vprašanja: kako naprej?
Literatura in viri:
Zakon o gospodarskih družbah.
Zakon o revidiranju – Zrev-2 (Ur.l. RS 65/2008).
Mayr, B. (2008). Letno poročilo in revizije po ZGD.
Mayr, B. (2003). Due diligance (skrbni pregled).
Odar, M. (2011). Vrste in namen revizij, gradivo za izobraževanje za revizorje. Ljubljana.
Duhovnik, M.(2010). Revizorjevi postopki in revizorjevo poročanje pri izredni in posebni
reviziji v luči prenovljenih MSR. Zbornik referatov revizorjev. Radenci: Mednarodni standardi
revidiranja.
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



44
revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
IRENA VIHER1
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK
BLAGOVNE ZNAMKE IN PRAVICA DO UPORABE
BLAGOVNIH ZNAMK
Izdelek je tisto, kar naredijo v tovarni. Blagovna znamka pa je nekaj, kar
stranka kupi. Izdelek lahko drugi proizvajalci ponaredijo, znamke ne morejo.
Izdelek lahko hitro zapade v pozabo, dobra znamka pa je večna (Stephen King
WPP Group, London).
Najenostavnejši namen blagovne znamke, ki se je ohranjal skozi stoletja, je
prepoznavanje posameznega izdelka, storitve ali ideje, ki ima povsem
samosvojo, v nečem značilno tehnološko in psihološko vrednost, po kateri se
razlikuje od konkurenčnih izdelkov, storitev ali idej. Daleč v preteklost sega
namen blagovne znamke, da sporoča in brani lastništvo, avtorstvo ali izvor
izdelkov in storitev.
Kotler 2 opredeljuje blagovno znamko kot ime, izraz, simbol, risbo ali
kombinacijo teh elementov, katerih namen je prepoznavanje izdelka enega
proizvajalca ali skupine proizvajalcev in hkrati razlikovanje teh izdelkov od
konkurentov. Pri tem razlikuje tri temeljne elemente blagovne znamke:



ime znamke kot tisti del blagovne znamke, ki se lahko izgovori;
znak znamke kot tisti del blagovne znamke, ki ga lahko prepoznamo,
vendar ga ne moremo izgovoriti (simboli, oblika, barve);
zaščitni znak, ki pomeni z zakonom zaščiteno blagovno znamko in varuje
pravice uporabnikov in lastnika blagovne znamke pred zlorabo s strani
konkurence.
Aaker3 v svoji knjigi Managing Brand Equity piše, da je blagovna znamka
razlikovalno ime oziroma simbol (logotip, trgovska znamka ali oblika), ki
hoče prepoznati izdelke ali storitve enega prodajalca ali več prodajalcev in
razlikovati te izdelke ali storitve od konkurenčnih. Blagovna znamka
signalizira potrošniku poreklo izdelka in s tem zaščiti tako potrošnika kot
1
rena Viher, univerzitetna diplomirana ekonomistka, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij,
predavateljica na Visoki šoli za računovodstvo.
2
KOTLER, Philip (1996). Marketing Management – trženjsko upravljanje analiza, načrtovanje, izvajanje
in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga.
3
AAKER,David A. (1991). Managing Brand Equity. New York: The Free Press.
45
proizvajalca pred konkurenti, ki bi skušali prikazati svoje izdelke ali storitve
kot identične.
Kapferer 4 dodaja definiciji blagovne znamke novo razsežnost, ko pravi, da
blagovna znamka ni le izdelek, ampak je bistvo izdelka, njegov pomen in
njegova usmeritev, in tako definira njegovo identiteto v času in prostoru.
Avtorica razlikuje med identiteto in imidžem blagovne znamke. Identiteta
blagovne znamke je njena strategija in trdno povezana vizija, njen koncept. To
so izdelki in storitve s svojimi tehnološkimi značilnostmi in vrednostmi,
simbolno opremo (ime, logotip, simboli, oblika, barve itd.) in formalnopravno
zaščito. Imidž blagovne znamke pa je njena predstava pri posameznikih iz
različnih javnosti (celostna podoba blagovne znamke).
Ime, verbalni simbol organizacije, je najpomembnejša stalnica celostne
grafične podobe organizacije. Postavlja se znotraj verbalnih in vidnih
komunikacij organizacije ter se kot dražljaj pojavlja pogosteje in v vseh
elementih simbolnega identitetnega sistema, ne samo v celostni grafični
podobi, ki sproža le vidne zaznavne procese.
Sprememba imena organizacije sodi pogosto med najtežje in najbolj
odgovorne odločitve menedžmenta organizacije. Skorajda nemogoče je
razmišljati o spremembi imena organizacije, ki je bilo hkrati uporabljano kot
blagovna znamka izdelkov, storitev ali idej organizacije, še posebej, če je
podjetje dolga leta investiralo v zaščito in prepoznavnost imena. Poznano,
ustrezno prepoznavno ime se v globalnem trženju pogosto proda dražje, kot pa
zgradbe ali druga oprema, ki je v lasti podjetja.
Imidž imena, blagovne znamke, ki se je dolga leta utrjeval skozi vse vrste
komunikacij, ostaja skorajda nespremenjen, četudi podjetje zaide v
kratkoročne finančne težave.
KDAJ SE POJAVI POTREBA PO OCENJEVANJU
BLAGOVNIH ZNAMK
Obstaja mnogo situacij, v katerih se pojavi potreba po ocenjevanju blagovnih
znamk. Najpogostejše so:


4
prodaja ali nakup blagovne znamke;
izkazovanje blagovne znamke v računovodskih izkazih (v skladu s SRS je
mogoče blagovno znamko izkazati med neopredmetnimi dolgoročnimi
sredstvi samo, če jo je podjetje kupilo oziroma pridobilo v postopku
pripojitve drugega podjetja; blagovne znamke, ki jo je podjetje samo
razvilo, pa ne more izkazati v računovodskih izkazih);
KAPFERER, Jean-Noel (1992). Strategic Brand Management. London: Kogan Page.
46


licenciranje blagovne znamke;
prodaja blagovne znamke v primeru stečaja podjetja …
METODE OCENJEVANJA VREDNOSTI BLAGOVNIH
ZNAMK5
V teoriji ocenjevanja poznamo razne načine in v okviru načinov različne
metode, ki se uporabljajo pri vrednotenju blagovnih znamk. V nadaljevanju
podajamo osnovne načine in v okviru njih metode:
1. Vrednotenje na podlagi stroškovnega načina (Cost Approach)



Vrednotenje na podlagi zbira preteklih stroškov, ki so nastali zaradi
vzpostavitve blagovne znamke (med stroške vzpostavitve blagovne
znamke spadajo npr. stroški razvoja, svetovanja, raziskovanja,
preliminarnega testiranja kupcev, dizajna embalaže, komercialnega
planiranja in registriranja, sponzoriranja ter stroški oglaševanja z
različnimi mediji).
Vrednotenje na podlagi nadomestitvene vrednosti (metoda je uporabna, če
obstajajo podatki o blagovni znamki, ki ima podobne značilnosti).
Vrednotenje na podlagi zbira preteklih stroškov z upoštevanjem
ekonomske zastarelosti blagovne znamke (je manj uporabna, ker je
ekonomsko zastaranje zelo težavno določiti).
Stroškovne metode se pri ocenjevanju večinoma uporabljajo kot kontrolne
metode. Vrednost, dobljeno s stroškovno metodo, primerjamo z vrednostmi, ki
jih dobimo na podlagi drugih metod vrednotenja blagovnih znamk.
2. Vrednotenje na podlagi podatkov s trga (Market Approach)
Pogoj za uporabo tega načina vrednotenja je obstoj aktivnega trga primerljive
lastnine, obstoj podatkov o cenah in trgovanju s podobno lastnino in
transakcije med neodvisnimi partnerji. Zaradi pomanjkanja podatkov je ta
metoda manj uporabna.
3. Vrednotenje na donosu zasnovanem načinu (Income Approach)
V okviru tega načina obstaja večje število metod:

5
vrednotenje blagovne znamke s preostankom vrednosti (Trademark
Valuation by Residual), pri katerem je vrednost blagovne znamke
SMITH, Gordon V. (1997). Trademark Valuation. New York: John Wiley & Sons, str 129‒158.
47







vrednost podjetja, od katere odštejemo vrednost denarnih sredstev,
vrednost opredmetenih sredstev in ostalih neopredmetenih sredstev;
vrednotenje blagovne znamke z uporabo premije na ceno (Valuation
Using a Premium Price), pri katerem je vrednost blagovne znamke razlika
v prodajni ceni istega proizvoda z blagovno znamko in brez blagovne
znamke;
vrednotenje blagovne znamke z uporabo podatkov o kosmatem
poslovnem izidu iz prodaje (Valuation Using Gross Profit Advantage), pri
katerem je vrednost blagovne znamke razlika v kosmatem poslovnem
izidu z blagovno znamko in brez blagovne znamke;
vrednotenje blagovne znamke z uporabo podatkov o dobičku iz
poslovanja (Valuation Using Operating Profit Advantage), pri katerem je
vrednost blagovne znamke razlika v dobičku iz poslovanja z blagovno
znamko in brez blagovne znamke;
vrednotenje na podlagi metode kapitalizacije licenčnine (Valuatin Using
''Relief From Royalty''), pri katerem je vrednost blagovne znamke na
sedanjo vrednost preračunana licenčnina, na podlagi dejanskih podatkov
ali pa na podlagi povprečnih licenčnin v panogi;
vrednotenje z metodo diskontiranega denarnega toka (Valuatin Using
Discounted Cash Flow Model), pri katerem je vrednost blagovne znamke
sedanja vrednost denarnega toka blagovne znamke (od neto denarnega
toka podjetja v posameznem letu je treba odšteti zahtevane donose na
obratni kapital, stalna sredstva in ostala neopredmetena sredstva);
ostale metode, ki temeljijo na metodi diskontiranega denarnega toka
(Other DCF-Based Techniques), s katerimi lahko izračunamo vrednost
blagovne znamke tako, da od vrednosti podjetja z blagovno znamko
odštejemo vrednost podjetja brez blagovne znamke ali od zaslužka z
blagovno znamko odštejemo zaslužek brez blagovne znamke;
Ostale metode.
Vrednotenje na podlagi stroškovnega načina je v današnji praksi zastarelo, saj
je usmerjeno v preteklost in je v nasprotju z dohodkovnim načinom, pri
katerem je vrednost blagovne znamke odvisna od tega, koliko bomo lahko v
prihodnje zaslužili z njo. Dohodkovni način je v praksi ocenjevanja tudi
najpogosteje uporabljan.
LICENČNINE ZA UPORABO BLAGOVNE ZNAMKE6
Priljubljen pristop za določitev stopnje licenčnine (v nadaljevanju: ličenčnine)
je primerjava licenčnin, ki so bile dogovorjene v različnih transakcijah na
tržišču. Pri tem se srečujemo z dvema viroma informacij:
6
SMITH, Gordon V.1997. Trademark Valuation. New York: John Wiley & Sons. str 159-183.
48
1. Ocenjevalci vrednosti in drugi finančni strokovnjaki se srečujejo z
različnimi transakcijami, ki vsebujejo licenčnine, pri vsakodnevnem
opravljanju svojega posla. Žal pa so tako pridobljene informacije
zaupne narave in jih ne morejo uporabiti v odnosu do tretjih oseb
(naročnikov). Takšnih informacij ne smejo uporabiti kot statistično
oporo pri vrednotenju blagovnih znamk drugih naročnikov.
2. Informacije, pridobljene iz različnih javnih dokumentov in publikacij,
kot so sodni spisi, letna poročila podjetij, poročila drugih pristojnih
institucij ter strokovni članki in publikacije.
Ob tem moramo upoštevati nekatera pomembna dejstva:


tovrstne transakcije se odvijajo v največji tajnosti, saj imajo pogosto
bistven vpliv na poslovanje podjetij;
v javnost ''pricurljajo'' zgolj informacije o transakcijah med največjimi in
najpomembnejšimi udeleženci svetovnega trga, tako da ostanejo pri 90 %
transakcij tovrstne informacije neobjavljene oziroma širši javnosti
nedostopne.
Kljub navedenim omejitvam oziroma pomanjkljivostim pri tržnih podatkih o
licenčninah obstajajo nekatere raziskave, ki obravnavajo tovrstno
problematiko. Avtorji knjige Trademark Valuation so analizirali okoli 300
licenčnih transakcij. Pri tem niso primerjali transakcij z vidika pogojev
licenčnine, geografskega področja, minimalnih in maksimalnih licenčnin ter
raznih zavarovanj ali garancij, ki bi jih dala ena ali druga stranka. Prav tako
niso iskali oziroma ločevali kakšnih posebnih razmerij pri strankah,
udeleženih v poslu (npr. posli med povezanimi osebami – arms length
transaction). V analizi so vključene tudi licenčnine številnih junakov iz risank,
zvezdnikov, športnih moštev in raznih zabavnih skupin.
Že pred izvedbo analize so domnevali, da obstajajo razlike med licenčninami
za različne tipe blagovnih znamk. Z analizo so ugotovili, da se licenčnine
razlikujejo glede na dejavnost, v kateri podjetje deluje, in glede na vrsto
proizvoda, ki je predmet licence. Rezultati analize so prikazani v naslednjih
treh tabelah.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
49
Najnižje licenčnine za uporabo blagovne znamke
Vrsta blagovne
znamke
trgovsko
industrijska
Institucija
Pravna oseba,
izdelek
potrošniški
izdelek
potrošniški
servis
hrana
oblačila
igrače,
igre,
zabava
1,0
1,0
5,0
4,0
6,0
0,25
1,0
Moda
3,0
7,0
2,0
Slavna oseba
6,0
10,0
10,0
3,5
Znak
4,0
5,0
2,0
3,0
Šport
8,5
2,5
4,5
6,0
4,0
Najvišje licenčnine za uporabo blagovne znamke
Vrsta blagovne
znamke
trgovsko
industrijska
Institucija
potrošniški
izdelek
potrošniški
servis
hrana
oblačila
igrače,
igre,
zabava
6,0
15,0
10,0
6,0
10,0
Pravna oseba,
izdelek
5,0
10,0
Moda
3,0
10,0
7,0
8,0
Slavna oseba
15,0
10,0
12,0
10,0
Znak
12,0
5,0
15,0
12,0
Šport
15,0
10,0
15,0
12,0
50
4,0
Povprečne licenčnine za uporabo blagovne znamke
Vrsta blagovne
znamke
trgovsko
industrijska
Institucija
Pravna oseba,
izdelek
potrošniški
izdelek
potrošniški
servis
hrana
oblačila
igrače,
igre,
zabava
3,2
5,1
6,9
5,0
7,7
3,4
4,6
Moda
6,0
7,0
5,5
Slavna oseba
12,0
10,0
11,0
8,6
Znak
8,6
5,0
8,0
8,4
Šport
9,9
6,1
7,8
9,0
4,0
Ugotovili so, da so licenčnine nižje pri industrijski proizvodnji in pri
potrošniških servisih (kot npr. montaža, inštalacije …). Višje licenčnine se
pojavljajo, ko so zvezdniki (slavne osebe), razni drugi liki (risanke …) in
osebnosti ali bitja s sveta športa in zabave vključeni v potrošniške proizvode,
hrano in proizvode in storitve za zabavo in prosti čas.
OCENJEVANJE BLAGOVNE ZNAMKE V PRIMERU
STEČAJA PODJETJA7
Pri stečaju podjetja se blagovna znamka ocenjuje pod predpostavko
likvidacije. Razlika med vrednostjo blagovne znamke v uporabi in vrednostjo
blagovne znamke v likvidaciji je zaradi nelikvidnosti neopredmetenih sredstev
in s tem tudi blagovne znamke visoka. Na vrednost blagovne znamke v stečaju
vpliva tudi čas trajanja stečaja.
Pri ocenjevanju blagovne znamke na podlagi donosa je v stečaju treba vpliv
slednjega upoštevati v napovedi donosov, ki izhajajo iz vrednosti blagovne
znamke. Treba je ugotoviti, koliko časa bo preteklo, da bo blagovna znamka
zopet prinašala koristi.
7
SMITH, Gordon V. (1997). Trademark Valuation. New York: John Wiley & Sons, str 215‒224.
51
Darko Bergant1
OPTIMALNI OBRATNI KAPITAL: IZRAČUN ALI
UGIBANJE?
Optimal Level of Working Capital: Guessing or Assessing?
POVZETEK  Podjetja ne morejo prilagajati dolgoročnega financiranja tako hitro,
kot se spreminja obseg poslovanja. V teoriji bi za optimalno kapitalsko strukturo
morali oceniti pričakovano vrednost potrebnega obratnega kapitala v prihodnosti in še
rezervo zaradi napake te ocene. Žal v praksi podjetja ne živijo tako dolgo, da bi te
ocene pridobili na podlagi lastne zgodovine sprememb. V članku zato spremembe v
poslovanju analiziramo na bilančnih podatkih množice podjetij. Ugotavljamo, da tako
dobljena porazdelitev sprememb ne omogoča varne (in hkrati razumno visoke)
kapitalske rezerve. S simulacijo še pokažemo, da taki odmiki nastanejo, če ima
porazdelitev vplivov na podjetje značilnosti potenčnega zakona.
Ključne besede  kapitalska ustreznost, obratni kapital, plačilna sposobnost, rast
podjetij, panelna analiza, potenčni zakon, simulacija
SUMMARY  Companies cannot adapt their capital structure in pace with changes
in operations. In theory one should forecast future levels of working capital accounts
and estimate needed capital reserve based on probable error. In practice, firm’s lifetime is to short for appropriate time series analysis. We analyse operating cash flow on
a large set of companies. The resulting distribution does not allow for safe and feasible
capital reserve. A simple model shows that such deviations occur naturally when
impacts from environment are distributed according to power-law.
Key Words  capital structure, working capital, solvency, firm growth, panel
analysis, power law, simulation
UVOD
Kahneman (2011) s frazo »What you see is all there is« (WYSIATI) opiše
presenetljivo hitrost, s katero si ustvarimo trdno mnenje o kompleksnih temah
na podlagi skromnega nabora podatkov. Zadovoljni smo že z nekaj med seboj
povezanih namigov, potrebe po iskanju dodatnih informacij pa ne vidimo.
1
Darko Bergant je študent Visoke šole za računovodstvo v Ljubljani.
52
Tudi informacijske podlage za določanje optimalne finančne strukture glede
na vrsto in obseg poslovanja so največkrat sestavljene iz podobnega testa.
Računovodski podatki in metode, ki na njih temeljijo, so največkrat vse, kar
imamo, ne vemo pa, v kakšni meri se na rezultate lahko zanesemo.
Strateške odločitve, ki jih podjetja sprejemajo skupaj z investitorji, so redke in
vplivajo na daljši rok. Podjetja pa želijo izkoristiti priložnosti takrat, ko so na
voljo. Na te dogodke lahko gledamo kot na posebnosti posameznega podjetja
in izjemnosti njegove trenutne situacije. Vendar v teoriji ne moremo več
zanemarjati teh izjem, ko se izkažejo za pravilo.
Glede na to, da imamo vse več možnosti zbiranja in analiziranja podatkov,
lahko spremembe v bilanci in odstopanja od optimalne bilančne strukture
enostavneje analiziramo na večji količini podjetij.
VSEBINA PRISPEVKA
V prispevku združimo teoretični del priprave računovodskih informacij o
kapitalski ustreznosti in teorijo na področju kvantitativnih opazovanj rasti
podjetij z empiričnimi podatki (bilance slovenskih podjetij) ter preprosto
simulacijo. Poglavja vsebujejo:
Kako načrtujemo kapitalsko ustreznost ‒ opredelitev računovodskih kategorij
(2. poglavje)
Pregled zakonitosti porazdelitve velikosti in rasti podjetij in prikaz na primeru
slovenskih podjetij (3. poglavje)
Empirična analiza sprememb potrebe po obratnem kapitalu (4. poglavje)
Simulacija sprememb obsega poslovanja in primerjava z empiričnimi
ugotovitvami (5. poglavje)
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
53
NAČRTOVANJE Z VIDIKA PLAČILNE SPOSOBNOSTI
Opredelitev tveganja z računovodskimi kategorijami
Pri načrtovanju priskrbe in porabe denarja je ključna povezava med
investitorji (koliko dodatno investirajo oziroma ''žanjejo'') in samim
poslovanjem (koliko denarja poslovanje dodatno potrebuje oziroma ustvari).
Posledica teh premikov je sprememba likvidnih sredstev oziroma kratkoročnih
posojil. V računovodskih kategorijah lahko to zapišemo kot v tabeli 1.
Tabela 1 – Tok denarja
Investitorji
– Poslovanje
=
Razpoložljiva
likvidna sredstva
Kratkoročno
IPI
IPI
Dolg.
Bilanca stanja
– Zaloge
– Terjatve
+ Denar
+ Kratk. fin. nal.
+ Posl. obveznosti
– AČR + PČR
– Kratk. posojila
+ Trajni kapital
– Dolg. sredstva
+ Dolg. posojila
+ Rezervacije
– Obresti DP
+ Dobiček
– Obresti KFN
– Dividende
– Davki
+ Obresti KFP
Končna kategorija, ki kaže stanje oskrbe z denarjem, so razpoložljiva likvidna
sredstva. Če so negativna, mora podjetje obnoviti ali celo povečati
kratkoročna posojila. Preveč denarja pa nasprotno zmanjšuje donosnost
kapitalu, kar lahko prav tako ogrozi podjetje.
Samo negativno stanje razpoložljivih likvidnih sredstev ni zadosten pogoj za
stečaj podjetja. Upniki se odločajo tudi na podlagi drugih informacij. Je pa
pozitivno stanje zadosten pogoj, da o stečaju niti ne razmišljamo. Glede na
prisotno asimetrijo informacij
med vodstvom in upniki je tudi
verjetno, da bodo upniki
vodstvu podjetja v denarni
stiski manj verjeli, kot če
denarja še ne potrebuje nujno.
54
Odločanje o virih financiranja
V praksi kapitala in dolgoročnih posojil ni mogoče pogosto spreminjati.
Podobno velja za odločitve o dolgoročnih sredstvih, ki jih prav tako ne
sprejemamo vsaki dan. Oboje je večinoma del celovitega dolgoročnega
(oziroma strateškega) načrtovanja.
Razpoložljiva likvidna sredstva so s tega vidika torej odvisna od:



strateških odločitev (dolgoročno financiranje in investicije v dolgoročna sredstva),
operativnih odločitev (sprotne odločitve glede na priložnosti, ki jih podjetje izkorišča)
in
operativnih finančnih odločitev (uporaba finančnih instrumentov glede na priložnosti
na trgu denarja).
Iz tega lahko sklepamo, da moramo že pri strateških odločitvah (dolgoročno
načrtovanje) razmišljati tudi o tem, koliko denarja bomo imeli vezanega v
kategorijah, ki so odvisne predvsem od operativnega poslovanja.
Bergant (2011, 122) predlaga poleg dolgoročnih sredstev dolgoročno
financiranje vsaj še za stalna obratna sredstva, zmanjšana za višino stalnih
poslovnih obveznosti. Izhodišče razmišljanja je vezava denarja v obratnih
sredstvih in poslovnih obveznostih, ki ga lahko prikažemo shematično (slika
1):
Slika 1 – Denar v poslovnem ciklusu (kopirano iz Bergant 2011)
Razliko med stalnimi kratkoročnimi sredstvi in stalnimi kratkoročnimi
obveznostmi imenuje potrebni obratni kapital (OBKpotr). Razliko med
55
dejanskim obratnim kapitalom (OBKdej) 2 in potrebnim dejanskim kapitalom
pa primanjkljaj OBK.
V praksi obstajajo različne metode določanja potrebnega obratnega kapitala
(Bergant 2011, 127). V grobem jih lahko kategoriziramo po dveh
razsežnostih:

glede na vrste kategorij: stanja iz bilance, kazalniki obračanja, razmerja med
kategorijami v bilanci stanja;
glede na vrste virov informacij: pretekle vrednosti, načrtovane vrednosti ali standardne
vrednosti.

Rezerva zaradi nepričakovanih sprememb
Spremembo primanjkljaja obratnega kapitala (OBKprim) lahko opišemo tudi s
spremembo razpoložljivih likvidnih sredstev (RLS).3
Tabela 2 – Spremembe razpoložljivih likvidnih sredstev
Razpoložljiva likvidna sredstva
Sprememba potreb za poslovanje
Sprememba dolgoročnih virov
= Novo stanje RLS
Den + KFN – KP
– ΔDS – ΔZ – ΔT + ΔPO
+ ΔDD + ΔTK
= Den' + KFN' – KP'
Predpostavimo, da zaradi same narave dolgoročnejših odločitev podjetje lažje
predvidi obseg
investiranj in
dolgoročnih
zadolževanj kot
kategorije, ki izvirajo
iz operativnega
poslovanja.
Spremembe RLS zato
ločimo še po
predvidljivosti (tabela
3):
2
Dejanski obratni kapital je razlika med dolgoročnimi viri in dolgoročnimi naložbami.
Podobna poenostavitev z uporabo omejenega števila računovodskih kategorij je utemeljena in
uporabljena tudi v Bergant (2011, 172). Kratice predstavljajo naslednje kategorije:
DS = dolg. sredstva T = terjatve
Z = zaloge
PO = pos. obveznosti DD = dolg. dolgovi
KP= kratk. posojila
TK = trajni kapital
Den = denar
KFN = kratk. fin. naložbe.
3
56
Tabela 3 – Spremembe RLS, delitev po predvidljivosti
Bolj predvidljivo
Manj predvidljivo
Poslovanje
– ΔDS
– ΔZ – ΔT + ΔPO
Dolg. odločitve
+ ΔDD
+ ΔTK
Z upoštevanjem vseh poenostavitev lahko rečemo, da na spremembo
primanjkljaja obratnega kapitala vplivajo dolgoročne odločitve o dolgoročnem
financiranju in investiranju (leva stran v tabeli 3), kratkoročno pa denarni tok
iz operativnega poslovanja (desna stran tabele 3).
Zaradi nestanovitnosti poslovanja (nepredvideni dogodki) potrebujemo neko
rezervo (rezervni obratni kapital). Vir informacij o potrebni rezervi so »ocene
nepričakovanih dogodkov, torej tveganja v poslovanju, ki ga nismo omejili z
drugimi instrumenti obvladovanja tveganj« (Bergant 2011, 145).
V to kategorijo nedvomno sodijo tudi spremembe obratnih sredstev in
poslovnih obveznosti, saj podjetje ne more natančno predvideti potrebe po
denarju za poslovanje v prihodnosti. V prispevku bomo poskusili določiti
rezervo na podlagi amplitude teh sprememb na večji količini podjetij.
Pri analizi podatkov, pridobljenih iz več obdobij in/ali podjetij moramo biti
previdni. Mandelbrot in Taleb (2005) investitorje svarita, da so tisti, ki
izračunajo tveganje napačno, še bolj nevarni kot tisti, ki trdijo, da tveganja
sploh ni. Posledica napačnih modelov in izračunov je voda na mlin mnenju, da
statistike (ali celo vse številke) lažejo. Preden se odločimo za način uporabe
teh vrednosti, moramo torej raziskati, kako so vrednosti različnih
računovodskih kategorij porazdeljene med podjetji.
VELIKOST IN RAST PODJETIJ
Velikost podjetij
Francoski inženir Robert Gibrat (1904‒1980) velja za začetnika kvantitativnih
opazovanj in modeliranja velikosti in rasti podjetij. Njegov zakon sorazmerne
rasti iz leta 1931 je preprost: pričakovana rast je sorazmerna z velikostjo.
Predlagal je model, po katerem se vrednost podjetja v določenem času
spremeni za odstotek, ki je naključna spremenljivka. Posledično je napovedal
log-normalno porazdelitev velikosti podjetij 4 . Slika 1 prikazuje zgled log-
4
Za več informacij o razvoju modela glej Sutton (1997).
57
normalne porazdelitve. Oblika je res podobna porazdelitvi slovenskih podjetij
v razrede velikosti sredstev (slika 2).
Slika 2 – Primer log-normalne porazdelitve
7.000
Frekvenca
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
Velikost
Slika 3 – Število slovenskih podjetij po razredih vrednosti sredstev
Danes imamo več možnosti pridobivanja in analiziranja večjih količin
podatkov. Axtell (2001) je na primer na zgledu večjega vzorca podjetij iz ZDA
pokazal, da je verjetnost, da je podjetje večje od X, obratno sorazmerna X (na
podatkih o številu zaposlenih in letnih prihodkih).
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
58
Slika 4 – Št. podjetij v ZDA po številu zaposlenih (Axtell 2001)
Tudi iz podatkov o velikosti bilance slovenskih podjetij dobimo na zgornjem
koncu velikosti skoraj linearno črto5. Slika 5 prikazuje enake podatke kot slika
3, le da so ti v log-log merilu (primerjaj številke na merilih v grafu na sliki 5
in 3).
Slika 5 – Število slovenskih podjetij po razredih vrednosti sredstev
5
Pri log-normalni porazdelitvi bi dobili sliko parabole. avna črta pa nakazuje porazdelitev, ki ustreza
potenčnemu zakonu.
59
Rast podjetij
Tudi porazdelitev letne rasti podjetij je presenetljivo stalne oblike (ne glede na
izbiro prostora ali časa). Na to kažejo empirični podatki iz različnih držav,
panog, obdobij in kategorij.6 Slika 6 prikazuje nekatere izmed njih (Stanley
1996, Bottazzi in Secchi 2006).
Slika 6 – Krivulja rasti ameriških in italijanskih podjetij
Rast po različnih panogah
(Bottazzi in Secchi, 2006)
Rast v prihodkih in zaposlenih
(Stanley, 1996)
Na sliki 7 je prikazana porazdelitev sprememb velikosti slovenskih podjetij v
letu 2010, merjenih v celotnih sredstvih in prihodkov iz prodaje.
Slika 7 – Rast sredstev in prodaje slovenskih podjetij (2010)
Delež podjetij
Delež podjetij
100,0%
100,0%
10,0%
10,0%
1,0%
1,0%
0,1%
0,1%
25
50
100
Indeks rasti sredstev
200
400
25
50
100
200
400
Indeks rasti prodaje
Rast podjetij v obliki šotora (sliki 6, 7) je z vidika vsakdanje statistike, kjer
prevladuje normalna porazdelitev, nekoliko čuden pojav. Ošiljena oblika z
debelimi repi namreč ni stabilna. To pomeni, da več takih sprememb ne
povzroči ponovno iste porazdelitve. To je nekoliko v nasprotju z dokaj realno
6
Glej npr. Stanley (1996), Bottazzi in Secchi (2006), Castaldi in Dosi (2009), Bottazzi in dr. (2011).
60
predpostavko, da na rast podjetja deluje več bolj ali manj nepovezanih
vplivov.
Pojav si lahko razložimo s tem, da podjetje sicer doživi več (tudi neodvisnih)
sprememb, vendar različnih velikosti, ki se pojavljajo s frekvenco, ki je v
obratnem sorazmerju z velikostjo. Mogoče so torej tako ogromne (vendar
redke) spremembe kot tudi manjše (in bolj pogoste).
Potenčni zakon
Potenčni zakon na različnih področjih (fizika, biologija, sociologija,
ekonomija, …) že več kot 100 let preseneča s svojo pojavnostjo v empiričnih
podatkih. 7 Poenostavljeno potenčni zakon pravi, da so velika odstopanja le
toliko manj mogoča, kolikor so odstopanja večja (gledano v odstotku). Pri lognormalni porazdelitvi se verjetnost z velikostjo odstopanj zmanjšuje precej
hitreje. Primerjavo prikazuje slika 8.
Slika 8 – Potenčni zakon v primerjavi z log-normalno porazdelitvijo
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
Log-normalna porazdelitev
Potenčni zakon
Potenčni zakon
10.000
1.000
Frekvenca
Frekvenca
Log-normalna porazdelitev
100
10
1
Velikost
Velikost
Leva stran slike 8 vsebuje primerjavo potenčnega zakona (polna črta) z lognormalno porazdelitvijo (prekinjena črta) v navadnem merilu. Število
primerov v posameznem velikostnem razredu se pri log-normalni porazdelitvi
približuje ničli neprimerno hitreje kot pri potenčnem zakonu. To je še posebej
7
a področju ekonomije je že konec 1 . stoletja V. Pareto opazil zanimivo pravilo porazdelitve
premoženja in dohodkov. Kljub temu J. chumpeter še pol stoletja kasneje v obravnavi Paretovega dela
obžaluje, da več ekonomistov teh opažanj ne prepozna kot priložnosti za razvoj svoje znanosti Gabaix
2008, 256). Danes je iskanje pa tudi razlaga tovrstnih pojavov v ekonomiji vse bolj pogosta. Glej npr.
Simon (1955), Mandelbrot (1963, 1963), Ijiri in Simon (1974), Reed (2001), Axtell (2001, 2006), Andriani
in McKelvey (2009).
61
jasno v log-log merilu (desna stran slike 8), v katerem je potenčni zakon ravna
črta, log-normalna porazdelitev pa je v obliki parabole.
Če na krivulje gledamo kot na frekvence (pojavnost), vidimo, zakaj pri
potenčnem zakonu ne moremo zanemariti repov: vrednost 10.000 se pojavlja
10-krat redkeje kot vrednost 1.000. Vendar je tudi 10-krat večja! Nasprotno
lahko pri log-normalni krivulji vrednosti nad neko velikostjo zanemarimo –
verjetnost pada bistveno hitreje kot raste pomembnost.
Nasploh potenčni zakon zapišemo kot verjetnost, da je neki dogodek ali
vrednost V večji/-a od x:
P(V > x) = k x – ζ.
Zanimiva lastnost koeficienta ζ je, da povprečje pri ζ < 1 ali standardni odklon
pri ζ < 2 ne obstaja (oziroma je ∞). V praksi imamo sicer vedno končno
število podatkov, zato lahko izračunamo kar koli – dobili pa bomo rezultate
dvomljive informacijske vrednosti, saj se z velikostjo vzorca ti le povečujejo.
Pri dejanskih podatkih je težavno brez dvoma dokazati, da sledijo potenčnemu
zakonu. 8 Slednjega od log-normalne porazdelitve loči predvsem oblika
''repov'', pri čemer pa imamo najmanj podatkov. Vendar pa moramo (čisto iz
praktičnega vidika) vedeti, da se pri računanju različnih ocen tveganja ne
moremo več zanesti na to, da živimo v svetu normalnih porazdelitev.9
SPREMEMBE V STRUKTURI BILANCE
Analiza sprememb razpoložljivih likvidnostnih sredstev
To, da sprememba primanjkljaja OBK vpliva na spremembo RLS, empirično
ni treba preverjati, saj gre pri naših poenostavitvah za računsko enakost.
Pomembno pa je preveriti predpostavko, ali spremembe manj predvidljivih
kategorij (desna
stran tabele 4) res
prinašajo
večja
nihanja v RLS kot
spremembe bolj
predvidljivih (leva
stran tabele 4).
8
zračun koeficienta za desno stran porazdelitve bilančnih vsot slovenskih podjetij je v prilogi 1.
Na predpostavkah o log-normalnih porazdelitvah temelji tudi moderna teorija portfeljev in modeli
ocenjevanja tveganj (CAPM).
9
62
Tabela 4 – Spremembe RLS, delitev po predvidljivosti
Bolj predvidljivo
Manj predvidljivo
Poslovanje
– ΔDS
– ΔZ – ΔT + ΔPO
Dolg. odločitve
+ ΔDD
+ ΔTK
Za primerjavo med podjetji moramo spremembe deliti še s primernim
imenovalcem. Če izhajamo iz osnovnega vprašanja – koliko več dolgoročnih
virov bi potrebovali zaradi sprememb, so logična izbira kar dolgoročni viri:
q = (ΔDS – ΔDD + ΔZ + ΔT – ΔPO - ΔTK) / DV.
Koeficient q izraža spremembo potreb po financiranju v % od začetnih
dolgoročnih virov. Ločimo ga lahko na sestavne dele q = qk + qd, ki pomenijo
vzroke sprememb: kratkoročno (operativno) poslovanje in sprememba
dolgoročnih kategorij (dolgoročnih finančnih dolgov in dolgoročnih sredstev):
qk = (ΔZ + ΔT – ΔPO - ΔTK) / DV,
qd = (ΔDS – ΔDD) / DV.
Spremembo razpoložljivih likvidnih sredstev bomo prav tako spremljali glede
na dolgoročne vire ( indeks spremembe qRLS = ΔRLS/DV). V jeziku
koeficientov nas torej zanima, ali je sprememba qk povezana z večjo
spremembo qRLS kot sprememba qd.
Slika 9 (črta s krogci, levo merilo) prikazuje število podjetij v razredih (1+ qk).
Vidimo, da ima tudi ta porazdelitev močno špico in debele repe (modra črta
ima obe merili logaritemski).
Padajoča črta na isti sliki prikazuje spremembo razpoložljive likvidnostne
rezerve (RLS) v danem velikostnem razredu denarnega toka iz poslovanja.
Ponazarja torej odziv
podjetja na spremembo
primanjkljaja obratnega
kapitala, ki izvira iz
sprememb kratkoročnih
kategorij. Bolj blede
črte na vsaki strani
pomenijo dvajseti in
osemdeseti
percentil
spremembe RLS.
63
Slika 9 – Spremembe manj predvidljivih kategorij in vpliv na RLS
Slika 10 prikazuje vpliv sprememb bolj predvidljivih kategorij qd na
spremembo RLS. Vidimo, da imajo dolgoročne kategorije v enem letu manjši
vpliv kot kratkoročne (primerjava slike 10 in 9).
Slika 10 – Spremembe bolj predvidljivih kategorij in vpliv na RLS
V prilogi 3 pojasnimo še vzroke sprememb (ločeno po obratnih sredstvih,
obveznostih in spremembi kapitala).
64
Kolikšna naj bo rezerva?
Na razpoložljivo likvidno rezervo vplivajo tudi dolgoročne odločitve (v praksi
so investicije velikokrat podcenjene, s tem pa podfinancirane). Vendar nas v
tem prispevku zanima predvsem vpliv operativnega dela poslovanja.
Te spremembe podrobno kaže slika 11. Črta v obliki šotora označuje delež
podjetij v določnem razredu spremembe. Padajoča črta označuje delež
podjetij, ki so v tem ali večjem razredu.
Slika 11 – Sprememba potreb po financiranju
Iz slike lahko vidimo, da je povečanje potreb po financiranju za več kot 30 %
obstoječih dolgoročnih virov ( 10^0,1 = 1,3 ) v vsaj 20 % primerov. Ostale
vrednosti prikazujemo v tabeli 5.
Tabela 5 – Spremembe in preostali deleži podjetij
Log10( 1 + qk)
1+qk
Delež podjetij
0,1
1,3
20 %
0,2
1,6
9%
0,3
2,0
5%
Vidimo, da tudi pri podvojenih dolgoročnih virih ne moremo govoriti o veliki
varnosti. V 5 % primerov se potreba po financiranju spremeni za več, kot
imamo trenutno obstoječih dolgoročnih virov.
65
Kako določiti stalna obratna sredstva
Večje letne spremembe so lahko posledica kratkoročnih nihanj, začasnih
sprememb, ki se v naslednjem letu spet ''izravnajo'' z obratnimi spremembami.
Pri tem bi morali v podatkih zaznati neke vrste negativno avtokorelacijo
sprememb, vendar tega iz podatkov ne moremo potrditi. Slika 12 prikazuje
spremembe v 2009 in 2010 ter izračunano korelacijo. Korelacija je skoraj
natanko 0.
Slika 12 – Soodvisnost sprememb 2010 in 2009
Iz slike morda razberemo še to, česar koeficient R ne pove: slika se v sredini
''razteguje'' v horizontalni in vertikalni smeri, kar pomeni, da se večje
spremembe v enem letu zelo verjetno ne bodo ponovile v naslednjem. Z
drugimi besedami: bolj tipična je umiritev kot nadaljevanje trenda ali popolni
obrat trenda v naslednjem letu.
Iz tega lahko sklepamo, da tudi večjih in ekstremnih sprememb ne moremo
jemati kot naključij, ki bi jih morali odstraniti pred analizo podatkov, temveč
je to eden od naravnih načinov rasti obsega poslovanja.
Stalna obratna sredstva so torej zelo izmuzljiva kategorija. Vsekakor jo lahko
razumemo kot kategorijo, ki jo na podlagi določenih predpostavk načrtujemo
vnaprej (in kasneje ugotavljamo odmike), ne smemo pa sklepati, da pri
konkretnem podjetju obstaja določeno povprečno stanje obratnih sredstev
oziroma poslovnih obveznosti, skladnost katerim se gibljejo sezonska in druga
nihanja. Z drugimi besedami – vrednosti stalnih kratkoročnih kategorij, ki jih
66
prepoznamo kot načrtovane, so subjektivne in nedoločljive z računskimi
metodami.10
Kazalniki obračanja
Pogosto načrtujemo višino obratnih sredstev in poslovnih obveznosti na
podlagi kazalnikov obračanja (oziroma dni vezave denarja) in ocene obsega.
Predloga je na primer v obliki:
Pričakovano stanje = Dnevi vezave * Promet / 365.
Težava pri tem je, da sta tako dnevi vezave kot tudi promet v prihodnosti
ocenjeni kategoriji, tako da moramo računati z neko napako. Pomembno se je
zavedati, da v praksi tudi dnevi vezave niso popolnoma stalni. Slika 13
prikazuje spremembo dni vezave terjatev slovenskih podjetij v letu 2010.
Vidimo, da se skoraj v četrtini primerov dnevi vezave povečajo za več kot 20
dni. V desetini pa celo za več kot 40.
Slika 13 – Sprememba v dnevih vezave terjatev v 2010
Št. podjetij
Št. podj. kum.
100,0%
Število podjetij
23%
15%
11%
10,0%
1,0%
-100
-90
-80
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0,1%
Letna sprememba v dnevih vezave terjatev
Bolj kot poledica spremembe plačilnih pogojev in dejanske izterjave so te
razlike lastnost samega načina izračuna. Neenakomerno gibanje prodaje
povzroči večje popačenje v dnevih vezave, tudi če imamo stabilno izterjavo.
Vendar se moramo ob tem spomniti, da ne želimo izračunati dejanskega roka
plačila, temveč potrebo po kapitalu! Skoki v prometu tudi pri stalnih plačilnih
10
To seveda ne pomeni, da ima vodstvo pri izbiri teh vrednosti oziroma odločanju o strukturi financiranja
manjšo odgovornost. Prej nasprotno, saj se ne more zanašati na izračune.
67
pogojih in ''vestnih'' kupcih povzročijo dejansko spremembo v denarju,
vezanem v poslovanju.
Z našimi podatki lahko naredimo preizkus:



predpostavimo, da se dnevi vezave terjatev ne spremenijo;
predpostavimo, da smo pravilno napovedali prihodke;
izračunajmo, za koliko se lahko zmotimo pri napovedi povprečnih terjatev v
naslednjem letu (2010), če računamo:
Pričakovano stanje = Dnevi vezave * Napoved prodaje / 365,
Indeks napake = Dejansko stanje / Pričakovano stanje.
Slika 14 prikazuje našo uspešnost napovedovanja terjatev. Kljub temu da smo
uporabili čudežno kristalno kroglo in pravilno napovedali prodajo, imamo pri
skoraj 10 % podjetjih dejansko 40 % več terjatev, kot je napovedanih.
Slika 14 – Prikaz napake pri napovedi obsega terjatev
Delež podjetij
Kumulativni delež
Delež podjetij v razredu napake
100,0%
18,4%
9,1%
4,8%
2,7%
1,7%
1,1%
0,8%
10,0%
1,0%
0,1%
25
35
50
71
100
141
200
283
400
Indeks napake
Zanimivo je, da bi se manj zmotili, če bi predpostavljali, da so terjatve kar
enake kot prejšnje leto. 11 Slika 15 prikazuje enak graf kot slika 14, le da v
njem ne upoštevamo napovedi prodaje (ki je sicer pravilna).
11
Terjatve v letu računamo kot povprečje med začetnim in končnim stanjem. nako se upošteva pri
izračunu kazalnika obračanja terjatev.
68
Slika 15 – Prikaz napake, če privzamemo kar stalne terjatve
Delež podjetij
Kumulativni delež
Delež podjetij v razredu napake
100,0%
12,7%
5,2%
10,0%
2,2%
1,2%
0,7%
0,5%
0,3%
1,0%
0,1%
25
35
50
71
100
141
200
283
400
Indeks napake
Vendar variabilnost kazalnikov obračanja ni najbolj pomembna slabost te
metode. Težava je v tem, da je opravljenih več meritev (napoved zalog,
poslovnih obveznosti in samega obsega prodaje). Glede na to, da prihodke od
prodaje zelo slabo napovedujemo, bi bila rezerva, ki bi jo morali prišteti k taki
oceni, prevelika za resno uporabo. Očitno bi bila prava pot še upoštevanje
korelacij med temi kategorijami, s tem pa bi metoda izgubila svojo glavno
prednost: preprostost.
MODEL
Velike odmike in nedoločenost smo pokazali empirično na množici podjetij,
ker nam dovolj dolge časovne vrste enega podjetja (več 1.000 obdobij) niso na
voljo. Z uvidom v dogajanje v enem podjetju pa lahko pripravimo umetno
okolje – model, v katerem podjetje soočimo z vplivi, ki imajo lastnosti
potenčnega zakona.
Z modelom tudi pokažemo, da težave pri napovedovanju na podlagi
računovodskih kategorij niso posledica nepravilnosti pri evidentiranju
(nenatančni podatki v bilancah podjetij), temveč izražajo bolj temeljno
lastnost sistemov, da so zunanji vplivi po velikosti močno različni.
Opis modela
Model lahko opišemo v nekaj točkah:
1. Imamo 1.000 potencialnih poslovnih priložnosti.
2. Priložnosti se enakomerno porazdelijo med 6 podjetij.
69
3. V obdobju t do t+1 imamo pri vsaki priložnosti:
a.
80-odstotna verjetnost, da jo izkorišča še naprej isto podjetje;
b. sicer ''vržemo kocko'' in spet dodelimo priložnost enemu od 6
podjetij.
4. Pri vsakem podjetju merimo potrebo po obratnem kapitalu, ki je kar
vsota vrednosti vseh priložnosti, in ponavljamo točko 3.
Gre torej za izjemno enostaven model: po številu priložnosti podjetja
stagnirajo. Če postopek ponavljamo dovolj časa, ima v povprečju vsako
podjetje približno 1/6 priložnosti.
Rezultati
Najprej nastavimo model tako, da vsem priložnostim dodelimo enako
vrednost. Dobili smo seveda pričakovani rezultat. Indeks rasti je v povprečju
100, log-normalna krivulja pa se v log-log merilu pokaže kot parabola (slika
16).
Slika 16 – Simulacija sprememb v deležu dodeljenih priložnosti
Sprememba v 1 koraku
Sprememba v 2 korakih
Frekvenca
100,0%
10,0%
1,0%
0,1%
Indeks spremembe obsega poslovanja
Zdaj pa predpostavimo, da priložnosti niso enako velike. Za test smo s
pomočjo vzorčenja privzeli porazdelitev velikosti slovenskih podjetij v višini
sredstev (glej poglavje 4.1 in sliko št. 5). Z drugimi besedami ‒
predpostavljamo, da je podjetje soočeno s priložnostmi, ki so po velikosti
porazdeljene tako, kot je porazdeljena bilančna vsota slovenskih podjetij.
Pri tem se porazdelitev (graf, slika 17) presenetljivo dobro ujema z dejanskimi
empiričnimi ugotovitvami (glej slike sprememb sredstev in sprememb prodaje
v poglavju 4.2 oziroma spremembo primanjkljaja – slika 11 v poglavju 5.2).
70
Slika 17 – Simulacija sprememb ob realnejši porazdelitvi velikosti
priložnosti
Sprememba v 1 koraku
Sprememba v 2 korakih
Frekvenca
100,0%
10,0%
1,0%
0,1%
Indeks spremembe obsega poslovanja
Razlaga
Preden ustvarimo sklepe, naj opozorimo na to, česar model ne pove. Model
priložnost ni eksplicitna razlaga trga (povpraševanja ali ponudbe). Vnaprej žal
ne moremo oceniti velikosti priložnosti ali njihove porazdelitve. Velikost
priložnosti (oziroma njen vpliv na poslovanje) namreč privzamemo kot končni
učinek.12
Rezultati modela so:

spremembe obsega poslovanja so nepredvidljive že ob relativno
razumni predpostavki porazdelitve velikosti vplivov;

dobljena porazdelitev sprememb obsega poslovanja je podobna
empiričnim porazdelitvam sprememb v podjetjih.
Seveda ni nujno res, da je okolje podjetja iz take strukture kot v predpostavkah
modela. Vendar lahko glede na različne dejanske porazdelitve (prihodki
fizičnih oseb, njihovo premoženje, velikost podjetij po bilančni vsoti, prometu
12
Kateri dogodek ima res velik vpliv je težko vedeti tudi takrat, ko se je že zgodil. avadno vplive
ocenjujemo šele na podlagi posledic, teh pa spet ne moremo natančno časovno in vzročno opredeliti
(Watts 2011).
71
in zaposlenih … )13 vsaj dvomimo v predpostavko enakomernih vplivov in
postopnih sprememb, ki jim je podjetje izpostavljeno.
Rezultatov tudi ne moremo interpretirati tako, da je vsako poslovanje
popolnoma naključno in neodvisno od odločitev. Vprašanje, ki se ga
lotevamo, je le, ali je mogoče s kapitalsko rezervo zagotavljati poljubno raven
stabilnosti.
SKLEP
Na podlagi porazdelitve rasti sredstev podjetij in analize strukturnih sprememb
v bilancah sklepamo, da podjetja rastejo (oziroma se krčijo) v redkih in velikih
skokih, česar ne usklajujejo z dolgoročnimi viri financiranja.
Za to imamo vsaj dve možnosti razlage: ali odgovorni v podjetjih nočejo
uporabljati teoretično utemeljenih pravil financiranja glede na obseg in vrsto
poslovanja (in s tem spravljajo podjetja v tvegan finančni položaj) ali pa teh
sprememb res ni mogoče dovolj dobro predvideti in načrtovati. Z enostavnim
modelom in simulacijo pokažemo, da je tudi druga možnost zelo verjetna.
S tem seveda ne predlagamo, da načrtovanje dolgoročnih virov (tudi za
financiranje obratnih sredstev) ni smiselno. V razpravi moramo namreč ločiti
med idealom načrtovanja, h kateremu mora stremeti vsak dober gospodar, in
realnostjo, ki se je mora obenem zavedati. Namen prispevka je usmeriti
pozornost teoretičnih razprav tudi k slednji.
LITERATURA
Andriani, P. and McKelvey, B. Perspective - From Gaussian to Paretian Thinking: Causes and
Implications of Power Laws in Organizations. Organization Science, INFORMS, vol. 20, št. 6,
letnik 2009, str. 1053‒1071.
Axtell, Robert L., (2006). Firm sizes: facts, formulae, fables and fantasies, v Claudio C.R.:
Power Laws in the Social Sciences. Cambridge University Press.
Axtell, R. L. Zipf distribution of U.S. firm sizes. Science. AAAS, vol. 293, letnik 2001, str.
1818‒1820.
Bergant, Ž.(2012). Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja: računovodska analiza.
Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo.
Bottazzi, G. in dr. Corporate growth and industrial dynamics: Evidence from French
manufacturing. Applied Economics. Taylor & Francis, vol. 43, št. 1, letnik 2011, str. 103‒106.
Bottazzi, G. in Secchi, A. Explaining the distribution of firm growth rates. The RAND Journal
of Economics. Vol. 37, št. 2, letnik 2006, str. 235‒256.
13
V Andriani in McKelvey (2009, str. 1 7 je 1 1 primerov raziskav na področju družbenih in
organizacijskih ved, ki vključujejo najdbo distribucije, z repi v obliki potenčnega zakona.
72
Castaldi, C. and Dosi, G.: The patterns of output growth of firms and countries: Scale
invariances and scale specificities. Empirical Economics. Springer, vol. 37., št. 3, letnik 2009,
475‒495.
Gabaix, X. Power Laws in Economics and Finance. Annual Review of Economics, vol. 1, letnik
2009, str. 255‒293.
Ijiri, Y. and Simon, H.A. Interpretations of Departures from the Pareto Curve Firm-Size
Distributions. Journal of Political Economy, št. 2, vol. 82 letnik 1974, str. 315‒331.
Kahneman, D. (2011). Thinking, fast and slow. Farrar Straus & Giroux.
Mandelbrot, B. New methods in statistical economics. The Journal of Political Economy, vol. 71,
št. 5, letnik 1963, str. 421‒440.
Mandelbrot, B. The variation of certain speculative prices. The journal of business, vol. 36, št. 4,
letnik 1963, str. 394‒419.
Mandelbrot, B. in Taleb, N.N. How the finance gurus get risk all wrong. Fortune, 11. julij, 2005,
str. 99‒100. Dosegljivo na: www.fooledbyrandomness.com/fortune.pdf
Newman, M.E.J. Power laws, Pareto distributions and Zipf's law. Contemporary physics, vol. 46,
št. 5, Taylor & Francis, letnik 2005, str. 323‒351.
Reed, W. J. The Pareto, Zipf and other power laws. Economics Letters, Elsevier, vol. 74., št. 1,
letnik 2001, str. 15‒19.
Simon, H. A. On a class of skew distribution functions. Biometrika, vol. 42, letnik 1955, str.
425–440.
Stanley, M.H.R. in dr. Scaling behaviour in the growth of companies. Nature, vol. 379, št. 6568,
letnik 1996, str. 804‒806.
Sutton, J. Gibrat's legacy. Journal of economic Literature, vol. 35, št. 1., letnik 1997, str. 40‒59.
Watts, D.J. (2011). Everything Is Obvious: Once You Know the Answer: How Common Sense
Fails. Penguin Group.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
73
PRILOGE:
PRILOGA 1
Izračun koeficienta potenčnega zakona pri porazdelitvi bilančnih vsot
slovenskih podjetij.
Graf prikazuje število podjetij, večjih od x:
Slika 18 – Izračun koeficienta potenčnega zakona na repu porazdelitve
velikosti slovenskih podjetij
Izračun koeficienta potenčnega zakona za velikost podjetij nam da α ≈ 1. To
pomeni, da je podjetij, ki so 10-krat večja, približno 10-krat manj. Potenčni
zakon velja za slovenska podjetja z bilančno vsoto nad 2 mio EUR sredstev.
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



74
revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
PRILOGA 2
Od Gibrata naprej se večkrat pojavi vprašanje, ali podjetja (tako mala kot
velika) res v odstotku rastejo enako. Na sliki je z debelejšo rdečo črto
označena mediana rasti za določeno velikost podjetja (log10(St/St-1), s
šibkejšimi črtami pa 20. in 80. percentil rasti (desno merilo). Spodnje merilo
pomeni vrednost podjetja v sredstvih (v desetiškem logaritmu).
Slika 19 – Sprememba velikosti glede na velikost podjetja
Glede na slike 6, 7 in 19 se lahko strinjamo z Gibratom. Sprememba rasti za
več velikostnih razredov dejansko ni odvisna od velikosti. Vidimo, da je
mediana sprememb v velikem delu (več velikostnih razredov) konstantna.
Pade zgolj pri manjših podjetjih (<105 EUR sredstev). Res pa je, da se velikost
sprememb manjša z velikostjo podjetja (percentili se približujejo mediani),
vendar ne bistveno. Slika pri milijonskih (106) in 10 milijonskih (107)
podjetjih je na primer minimalna, gre pa za 10-krat večjo velikost podjetij.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
75
PRILOGA 3
Zapisali smo (4. poglavje), da so spremembe terjatev, zalog, obveznosti in
sprememba kapitala ključne neznanke, ki vplivajo na primanjkljaj OBK.
Zanimivo je proučiti, kako na to spremembo vpliva vsak izmed njih:
Slika 20 – Vzroki sprememb primanjkljaja OBK
Povečanje kratk. posl. Terjatev
Zmanjšanje kratk. posl. Obveznosti
Povečanje zalog
Zmanjšanje kapitala
Iz grafov lahko razberemo, da sta med opazovanimi (manj predvidljivimi)
kategorijami glavna vzroka povečanja primanjkljaja OBK sprememba
poslovnih terjatev in poslovnih obveznosti, delno sprememba kapitala, v manj
primerih pa sprememba zalog.
76
Mag. Dejan Petkovič1
DAVČNI NASVETI POSLOVODNIM
RAČUNOVODJEM
V tokratni številki Poslovodnega računovodstva objavljamo povzetek
nekaterih davčnih vprašanj in odgovorov našim strankam. Ne obstoji zastonj
pregovor, da je preventiva boljša kot kurativa. Zanesljiva davčna pojasnila
in/ali mnenja s podlago v zakonskih določilih potrebuje vsaka
računovodkinja/računovodja.
Tovrstne davčne storitve niso nikoli (pre)drage in tega bi se morala zavedati
tudi vsa poslovodstva družb. Lahko se pohvalimo, da naše stalne stranke (ki
imajo sklenjeno stalno davčno pogodbo) doslej niso bile deležne ''težjih''
davčnih inšpekcijskih nadzorov, to je nadzorov, kjer bi bile ugotovljene
pomembne davčne pomanjkljivosti. To štejemo tudi za naš uspeh. Že ljudski
glas pa pravi, da davkarija pri vsakem subjektu ''nekaj najde'' in nekaj resnice
je (žal) še vedno v tem. Prav tako lahko zatrdimo, da naše stranke, ki jih redno
spremljamo, ne plačujejo več davka, kot je to zakonsko predpisano.
Ničkolikokrat opažamo, da davčni zavezanci zaradi rutinskih postopkov pri
izdelavi davčnih obračunov DDV, DDPO, prispevkov, dohodnine (po načelu:
tako delam že vrsto let in potem je že verjetno prav) po nepotrebnem preveč
denarja namenjajo državi. Smo izrecno proti tovrstnim čezmernim plačilom in
v tej smeri tudi skušamo pomagati našim strankam.
DAVČNA TEMA 1: KATERE SO ZADNJE NOVOSTI NA
PODROČJU OBDAVČITVE PRAVNIH OSEB V LETU 2012?
Smo v prvi polovici leta 2012 in zato je še pravi čas za razmislek o koriščenju
davčnih olajšav za to leto. Pri obdavčitvi pravnih oseb (in tudi pri obdavčitvi
dejavnosti fizičnih oseb) je zakonodajalec uvedel višje olajšave in tudi nižjo
davčno stopnjo. Ker nekatere rešitve odstopajo od zadnjih javno objavljenih
pripravljalnih gradiv na Ministrstvu za finance (in sicer v dobro davčnih
zavezancev), vas o novostih posebej obveščamo.
1
Mag. Dejan Petkovič, Abeceda vetovanje d.o.o. davčni svetovalec in direktor nštituta za poslovodno
računovodstvo, višji predavatelj za davke in računovodstvo na Visoki šoli za računovodstvo Ljubljana,
Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje ter Fakulteti za podjetništvo Ljubljana.
77
V Ur. listu RS, št. 30/2012 (26. 4. 2012) so bile objavljene spremembe Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2H, ki so začele veljati
naslednji dan po objavi (uporabljajo pa se od 1. 1. 2012 naprej).
NOVOSTI:
SPREMEMBA 60. ČLENA ZDDPO-2: postopno se bo zniževala davčna
stopnja na 15 % do leta 2015. Za leto 2012 se DDPO plačuje po 18-odstotni
stopnji, za leto 2013 17-odstotni in 16-odstotni za leto 2014. Žal je pri
izračunu akontacije dohodnine za leto 2012 treba še vedno upoštevati 20odstotno davčno stopnjo;
SPREMEMBA 55.a člena ZDDPO-2: Olajšava za investiranje se spremeni
tako, da se poveča odstotek olajšave na 40 % investiranega zneska v opremo
in neopredmetena sredstva in odpravi omejitev absolutnega zneska
olajšave;
SPREMEMBA 55. ČLENA ZDDPO-2: povečala se je splošna davčna
olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, in sicer na 100 % zneska vlaganja v
raziskave in razvoj, ukinja pa se dodatna regijska olajšava za vlaganje v
raziskave in razvoj na manj razvitih območjih države (območja z nižjim BDP);
v spremembah ZDDPO-2 je izrecno navedeno izključevanje olajšave za
investiranje (55.a člen) ter olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj (55. člen)
(doslej se je lahko olajšava po členih 55 in 55a uporabljala hkrati – za isto
vrsto nabav, seveda če so bili za to izpolnjeni vsebinski pogoji).
VSE SPREMEMBE VELJAJO ZA CELOTNO DAVČNO LETO 2012,
IZJEMA JE DOLOČILO O ZMANJŠANJU DAVČNIH STOPENJ ‒ KI SE
BO UVELJAVILO POSTOPOMA.
DAVČNA TEMA 2: NABAVA OSNOVNEGA SREDSTVA
PRED IDENTIFIKACIJO ZA DDV IN SPREMEMBA
AMORTIZACIJE
Samostojni podjetnik je nabavil tovorno vozilo, vendar še takrat nismo bili
identificirani za DDV. Leto kasneje smo postali zavezanci za DDV. Prosim,
če mi lahko z izračunom pokažete popravek DDV zaradi tega dogodka.
Zanima nas še, kako in na kakšen način se zaradi tega spremeni amortizacija.
Trenutno imamo nabavno vrednost z DDV. Kako popravimo obračun
amortizacije oziroma nabavno vrednost?
Mnenje ‒ DDV:
78
Samostojni podjetnik je kupil tovorno vozilo, ki je njegovo osnovno sredstvo.
Šele z dnem pridobitve identifikacijske številke za DDV so bili izpolnjeni vsi
pogoji za uveljavitev vstopnega DDV po tem računu. Seveda je treba
upoštevati, da ste bili do dneva identifikacije za DDV mali davčni zavezanci
oziroma ste bili oproščeni obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom
94. člena ZDDV-1.
Zaračunan vam je bil skupni DDV v višini ……. EUR. Podjetnik je
posedoval tovorno vozilo in je bil v tem času natanko …… dni oproščen
obračunavanja DDV. Predpostavljamo, da se od …… naprej s tem vozilom
opravlja obdavčeni promet. Navajamo pravno podlago 68. člena ZDDV-1
(prvi in drugi odstavek):
(1) Davčni zavezanec mora prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali
nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.
(2) Popravek mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu
spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot
na primer odpovedi nakupov in znižanja cen.
Po 69. členu ZDDV-1 se za osnovna sredstva popravek odbitka DDV
razporedi na obdobje 5 let (to bomo upoštevali v vašem primeru), razen za
nepremičnine, ki so bile pridobljene kot osnovna sredstva, za katere se
popravek razporedi na obdobje 20 let.
111. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV nadalje določa:
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 69. člena ZDDV-1 se šteje, da je
obdobje popravka začelo teči na dan, ko je zavezanec v svojem knjigovodstvu
ugotovil znesek pravice do odbitka vstopnega davka oziroma ugotovil, da te
pravice nima.
Davčni zavezanec ugotovi znesek odbitka, ki ga mora popraviti tako, da
najprej ugotovi, kolikšen znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan kot odbitek
DDV, oziroma kolikšen znesek DDV, ki ob nabavi ni bil priznan kot odbitek
DDV, je sorazmeren enemu dnevu. Ta znesek ugotovi na naslednji način:
znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan (oz. ni bil priznan) kot odbitek DDV
--------------------------------------------------------------------------------------------(5 let ali 20 let) x 365 dni
Davčni zavezanec ugotovi znesek popravka tako, da znesek, ki ga ugotovi po
zgornji enačbi, zaokroži na dve decimalki in pomnoži s številom dni, ki so
preostali od dneva spremembe pogojev do zadnjega dne tega leta obdobja
popravka.
79
Izračun v vašem primeru je naslednji (podrobnega izračuna zaradi varovanja
dejanskih podatkov ne prikazujemo):
Mnenje – amortizacija:
V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi SRS 13.1 so stroški
amortizacije zneski nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, ki v posameznih
obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.
SRS 1.10. določa pravilo pripoznanja opredmetenega osnovnega sredstva.
Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob
začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova
nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je
mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo,
zlasti stroški dovoza in namestitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve
in obnovitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteje tudi tisti davek na
dodano vrednost, ki se ne povrne. Od nakupne cene se odštejejo vsi trgovinski
in drugi popusti.
Pravilno je, da ste v poslovnem letu 2011 izhajali iz pripoznane nabavne
vrednosti osnovnega sredstva, ki je vključevala tudi še neodbitni DDV.
Ravnali ste po tedaj znanih informacijah in, predpostavljam, uporabili
amortizacijske stopnje v mejah, ki jih postavlja 33. člen Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).
Ker ste v letu 2012 pridobili pravico do uveljavitve določenega zneska DDV,
se izvirna nabavna vrednost tega osnovnega sredstva zmanjša (za ……. EUR).
Zato se zmanjša tudi prihodnja amortizacija. S kasnejšim odbitkom vstopnega
DDV se torej spremeni (zmanjša) osnova za obračunavanje amortizacije.
Predlagam vam, da presodite vašo računovodsko oceno o obdobju uporabe
tega osnovnega sredstva (možnost presoje računovodske ocene je dana sicer
vedno tekom uporabe osnovnega sredstva). Doslej že obračunano amortizacijo
odštejte od celotnega maksimalnega zneska amortizacije tega osnovnega
sredstva (pripoznana nabavna vrednost vozila, upoštevaje odbitek DDV v letu
2012) in nato preostanek amortizacije razdelite na preostala leta (mesece)
uporabe tega osnovnega sredstva.
DAVČNA TEMA 3: PRAVILNA IZSTAVITEV RAČUNA ZA
STORITEV MONTAŽE V TUJINI
Kot podjetnik opravljam storitve montaže industrijskih strojev in električnih
napeljav v tujini (Evropska unija – Nemčija, Avstrija…) in sem davčni
zavezanec. Moj naročnik je slovensko podjetje s sedežem v Sloveniji, katero
je tudi davčni zavezanec. Moj naročnik izstavlja račun za to storitev svojemu
naročniku, katerega sedež je v Nemčiji, in je tudi davčni zavezanec v svoji
80
državi, po 25. členu ZDDV, brez obračunanega DDV, ker je dobava storitve
predmet obrnjene davčne obveznosti.
Zanima me, kako pravilno izstavim račun za opravljeno storitve svojemu
naročniku? Do 31. decembra je naročnik zahteval, da mu izstavljam račune po
27. členu ZDDV in 47. členu Direktive sveta o DDV, se pravi računi, izdani
brez izkazanega DDV. Zdaj pa zahteva, da mu izstavim račune z izkazanim
DDV na računu?
Mnenje:
Opredeliti moramo vsebino storitve, saj je od tega odvisen tudi kraj
obdavčitve storitve (Slovenija ali Nemčija). Po 27. členu ZDDV-1 je kraj
opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami
strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, z nastanitvijo v hotelih ali
podobnih nastanitvenih obratih, v počitniških domovih, počitniških kampih ali
na prostorih, namenjenih kampiranju, vključno z dodeljevanjem pravic do
uporabe nepremičnin in s storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del,
kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem,
kraj, kjer se nepremičnina nahaja.
V vašem primeru sta prisotni dve vrsti storitev, ki jih opravite slovenskemu
davčnemu zavezancu:


montaža industrijskih strojev v Nemčiji in
montaža (delo) električnih inštalacij (predpostavljam - na nepremičnini) v
Nemčiji.
Menim, da storitve montaže industrijskih strojev niso storitve na nepremičnini
in ste torej doslej postopali napačno s sklicevanjem na 27. člen ZDDV-1.
Stroji, tudi če so nameščeni v zgradbah, niso nepremičnine, temveč premične
stvari. Zato tudi montaže teh strojev ne moremo uvrstiti med storitve v zvezi z
nepremičninami. Slovenskemu prejemniku storitve, ki je davčni zavezanec, bi
morali zaračunati slovenski DDV. Predlagam vam, da v prihodnje
zaračunavate DDV. Slovenski prejemnik storitve ima pravico do uveljavitve
vstopnega DDV.
Delo na električnih inštalacijah na nepremičninah se po mojem mnenju uvršča
med storitve v zvezi z nepremičninami. Zato je pravilno, da na izdanem
računu slovenskemu davčnemu zavezancu DDV niste zaračunali, in ste se
sklicevali na 27. člen ZDDV-1, saj se nepremičnina nahaja v Nemčiji.
Predlagam vam, da se na ta člen sklicujete tudi v prihodnje.
Če moja predpostavka ne drži in opravite morda storitev v zvezi z
elektroinštalacijami pri preklopu stroja, boste tudi v tem primeru zaračunali
slovenski DDV. Potem namreč ne moremo govoriti o storitvi v zvezi z
nepremičnino v Nemčiji.
81
DAVČNA TEMA 4: KDAJ NASTANE OBVEZNOST ZA DDV
Kot davčni zavezanec z ID številko odpremimo blago v EU k partnerju z ID
številko na primer 30. marec 2012, vendar naše blago zapusti Slovenijo šele 3.
aprila 2012. Račun izdamo, ko odpremimo blago: 30. marca 2012, brez DDV,
vendar takrat še nimamo CMR, ki bi dokazoval, da je blago zapustilo
Slovenijo. Je pa prehod iz enega meseca v drugega. Kakšen je ob tem pravilen
postopek?
Mnenje:
Prisotna je dilema evidentiranja oproščenega prometa v pravilno davčno
obdobje. Prejemnik blaga je davčni zavezanec z ID številko za DDV iz druge
države članice. Dobava blaga v drugo državo članico je v skladu s prvo točko
46. člena ZDDV-1 oproščena obračuna DDV (prava oprostitev), če slovenski
prodajalec (z veljavno slovensko ID številko za DDV) odpošlje ali odpelje
blago sam ali ga odpelje oseba, ki pridobi blago ali druga oseba za njun račun,
prejemniku blaga – davčnemu zavezancu iz druge države članice. Pomembna
(nujna) pogoja za korektno izvršen oproščeni promet sta:


izdan račun s predpisanimi podatki (o vsebini računa v tem odgovoru ne
pišem) in
prevozna listina ali drugi dokaz, ki je opredeljen tudi v Pravilniku o
izvajanju ZDDV, s katerim se dokazuje, da je blago zapustilo Slovenijo.
Promet blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi
stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik. Od dogovora z vašim kupcem je sicer
odvisno, kdaj dejansko pride do prenosa. Iz vašega vprašanje razumem, da ste
vi kot prodajalec odgovorni za prevoz in morate blago dostaviti k tujemu
kupcu. Nesporno je, da so pogoji za oproščeni promet izpolnjeni šele v
aprilskem davčnem obdobju. Takrat boste že tudi razpolagali z listino CMR.
Očitno bo kupec tudi šele v aprilskem davčnem obdobju prejel (pridobil v EU)
blago. Zato vam predlagam, da oproščeni promet evidentirate v aprilskem
davčnem obdobju.
Ker vam bo očitno ta posebnost znana že ob izdaji računa (prečkanje meje šele
v treh dneh po vaši odpremi blaga), vam predlagam, da kot obvezen podatek
na računu o datumu dobave vpišete 3. april 2012 ali še kasnejši datum v
odvisnosti od dogovorjene paritete s kupcem.
82
Dr. Živko Bergant1
KAJ JE KRATKOROČNO IN KAJ JE DOLGOROČNO?
1 Uvod
Časovna razsežnost je stalno prisotna v našem življenju, zato je pomembna
tudi v poslovanju podjetja. Opisujemo jo z različnimi pojmi, vendar nikdar ne
moremo v celoti zajeti vseh njenih vidikov. To se kaže zlasti pri analiziranju
in načrtovanju poslovanja.
Zaradi pestrosti pomenov lahko ročnost (kratkoročno, dolgoročno) včasih
napačno razumemo ali/in pojasnjujemo, kar zmanjšuje kakovost oblikovanih
in posredovanih informacij. Zato bomo v nadaljevanju podali nekaj primerov
za boljše razumevanje.
2 Različni vidiki ročnosti
Najbolj arbitrarno (administrativno) razmejitev med kratkoročnim in
dolgoročnim določajo različni zakonski predpisi, zato se s tem v nadaljevanju
ne bomo ukvarjali.
Arbitrarno pa je razlikovanje urejeno tudi z računovodskimi standardi. Za
prikaz v bilanci stanja uporabljamo sodilo zapadlosti oziroma obračanja
nekega sredstva ali obveznosti do virov sredstev. Pri tem eno leto (koledarski
vidik) pomeni mejo med kratkoročnim in dolgoročnim.
Z razvojem računovodskih standardov se je tudi ta, razmeroma jasna, meja
nekoliko zameglila. Tudi vrednostni papir, ki ima zapadlost daljšo od enega
leta (je torej dolgoročen), lahko izkažemo kot kratkoročno naložbo, če je
pridobljen z namenom hitre prodaje. Podobno velja za osnovna sredstva,
namenjena prodaji. Trdo mejo enega leta je torej "zmehčal" namen, kar
pospešuje "kreativno računovodstvo", več možnosti pa daje tudi
prevarantskemu poročanju.
Koledarski vidik je običajen tudi pri načrtovanju, saj poslovni načrt do enega
leta obravnavamo kot kratkoročen. Zaplete pa se že pri opredelitvi
dolgoročnega načrta, saj ločimo tudi pojem srednjeročno. Običajno je
1
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, certificirani
poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov lovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v
Ljubljani.
84
srednjeročno obdobje opredeljeno od tri do pet let, v odvisnosti od poslovnega
(razvojnega) cikla posameznega podjetja, daljše obdobje pa pojmujemo kot
dolgoročno.
Pri tem naj opozorimo, da nekateri dolgoročni vidik enačijo s strateškim, kar
ni ustrezno. Poznamo namreč tudi strategije na kratki rok, saj je strategija po
svoji osnovni opredelitvi zgolj pot do nekega cilja. Le-ta pa je lahko
kratkoročen ali dolgoročen. To pomeni, da ga želimo doseči v krajšem ali
daljšem obdobju. Tudi tu je običajno meja eno leto.
Z načrtovanjem je povezan tudi pojem kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov v
poslovanju. Tu koledarski vidik daje dve mogoči sodili, in sicer glede na:


začetek uvedbe ukrepov (takoj ali s časovnim odlogom), kar vsebinsko pomeni vidik
poslovne odločitve;
želeni učinek ukrepov (v kratkem ali v dolgem roku), kar vsebinsko pomeni vidik
posledic poslovne odločitve.
Seveda pa lahko tudi učinke poslovnih odločitev ločimo na kratkoročne, ki ne
trajajo dlje od enega leta, in na dolgoročne, ki trajajo dlje ali celo trajno.
Nekateri razumejo ločitev tudi v naravi odločanja. Dolgoročne odločitve naj
bi bile tiste, ki jih po izvršitvi ne moremo več vrniti v prvotno stanje brez
večjih posledic.
Z odločanjem je povezano tudi standardiziranje informacij. Ločimo namreč
kratkoročne in dolgoročne informacije.2 Prve naj bi bile osnova za odločanje,
ki bi imelo kratkoročne oziroma takojšnje učinke, druge pa naj bi bile osnova
za odločanje z dolgoročnimi (oziroma kasnejšimi) učinki.
Povsem drugačno je sodilo ročnosti z vidika financiranja. Kratkoročno
posojilo s predvidenim obnavljanjem bo finančnik obravnaval kot dolgoročno.
Izjemoma pa bo pristal na opredelitev, da je posojilo na 13 mesecev
dolgoročno. Vidimo, da je meja med kratkoročnim in dolgoročnim z vidika
financiranja še bolj zabrisana. Osnovno sodilo v tem primeru je zapadlost
denarnega toka ob sočasnem upoštevanju posebnosti poslovanja, ki se kažejo
v vezavi denarja v poslovnem ciklusu.
Koledarski vidik je še bolj zapostavljen, kadar govorimo o plačilni
sposobnosti podjetja. Kratkoročno plačilno sposobnost spremljamo z
informacijami na podlagi prejemkov in izdatkov (ne glede na časovno
obdobje), o dolgoročni plačilni sposobnosti pa je najpomembnejša informacija
o kapitalski ustreznosti podjetja, ki pa jo lahko ocenjujemo tudi na krajše
časovno obdobje. Zato lahko govorimo tudi o kratkoročnem načrtovanju
dolgoročne plačilne sposobnosti. Pri kratkoročni plačilni sposobnosti
2
Več o standardiziranju informacij v: Bergant (2010, 58).
85
zasledujemo torej zadostno raven denarnih sredstev, pri dolgoročni plačilni
sposobnosti pa ocenjujemo tveganje podjetja pri zagotavljanju te ravni v
prihodnosti.3
Povezavo s koledarskim vidikom vidimo predvsem v pojmu trajne plačilne
sposobnosti, ki zajema celotno (preteklo in/ali prihodnje) obdobje poslovanja
podjetja in pomeni stalno zadostno raven denarnih sredstev za poravnavo
zapadlih obveznosti.
Koledarski vidik ročnosti je popolnoma zapostavljen, kadar gledamo z vidika
deležnikov v podjetju, kot so na primer lastniki, poslovodstvo, investitorji,
poslovni partnerji, zaposleni in tako dalje. Vsak od njih ima svoj pogled na
(kratko)ročnost v poslovanju. Izhaja namreč iz njihovih interesov, ki pa niso
enotni in si pogosto nasprotujejo. Dojemanje ročnosti je torej posledica
različnih potreb in interesov deležnikov.
Dojemanje ročnosti je lahko različno tudi zaradi številnih vplivov na
poslovanje podjetja (trenutni ekonomsko-finančni položaj podjetja, posebnosti
posamezne razvojne faze, vplivi okolja ipd.). Ti vplivi določajo prednostne
naloge podjetja, s tem pa tudi njihovo ročnost, ki tako postane spremenljiva
kategorija.
S tem kratkim prikazom sicer nismo zajeli vseh mogočih vidikov, vendar
dovolj, da lahko ugotovimo, kako pomembna je jasna opredelitev ročnosti za
oblikovanje in razumevanje informacij ter temu ustrezno poslovno odločanje.
LITERATURA IN VIRI
Bergant, Živko (2010). Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo. Ljubljana:
Inštitut za poslovodno računovodstvo.
Bergant, Živko (2012). Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja. Ljubljana: Inštitut
za poslovodno računovodstvo.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
3
Več o kratkoročni in dolgoročni plačilni sposobnosti v: Bergant (2012, 20−30).
86
VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO
Naše temeljno poslanstvo je podajati profesionalna znanja in prakse, ki gradijo
računovodske in finančne strokovnjake, delujoče znotraj informacijske in
finančne funkcije poslovnega sistema. Želimo postati ena vodilnih
računovodsko-finančnih šol ameriško-evropskega tipa v centralni in vzhodni
Evropi. Prispevati želimo k višji ravni računovodskega in finančnega znanja
ter praktičnih izkušenj med različnimi ciljnimi skupinami že uveljavljenih in
prihodnjih podjetnikov, direktorjev, finančnikov, računovodij ter drugih, ki se
neposredno ali posredno vključujejo tako na domače kot tudi na mednarodne
trge. Prepričani smo, da je to prava pot za še večjo uporabnost in prispevek
računovodstva v procesu poslovnega odločanja.
Namen visokošolskega programa računovodstvo
Po svoji vsebini je program računovodstva zelo širok in zajema celotno
poslovanje. V relativno širokem naboru pridobljenih znanj je posebej
poudarjeno poslovodno računovodstvo in finance (poslovne finance in
davki).
Namen visokošolskega programa računovodstvo je študentom omogočiti
pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za reševanje zahtevnih
strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v
stroki in med strokami, strokovne kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in
samostojnosti pri odločanju in vodenju. Študenti bodo svoja znanja nadgradili
s praktičnim izobraževanjem v delovnem okolju.
Diplomanti bodo torej:

87
usposobljeni s poslovodstvom sodelovati in mu z zanesljivimi in
pravočasnimi informacijami pomagati pri sprejemanju čim boljših
poslovnih odločitev;


usposobljeni poročati o poslovanju poslovnega sistema na način, da
bodo prikazana računovodska poročila izražala resnično in pošteno
sliko poslovanja poslovnega sistema;
znali organizirati in voditi računovodstvo kot osrednjo
informacijsko dejavnost v poslovnem sistemu.
Način dela in cilji študija
V ustvarjalnem okolju kolegialnega odnosa med profesorji in študenti boste
pridobljena teoretična znanja prenašali v prakso. Posebno smo ponosni na
neposreden odnos in dialog med profesorji in študenti, ki je usmerjen v
reševanje konkretnih problemskih situacij. V takem ustvarjalnem okolju bodo
učitelji poleg znanj posredovali tudi svoje praktične izkušnje. Cilj dialoga je,
da študente naučimo reševati probleme in jih tako oborožimo z vsemi
potrebnimi znanji za učinkovito delovanje v poslovnem okolju.
Delamo v številčno omejenih skupinah. Posamezna učna enota je sestavljena
iz nujnega teoretičnega dela in pretežnega praktičnega dela, kjer teoretična
znanja prenesemo v prakso. Poudarek je na praktičnem delu, vajah.
Vpis in strokovni naziv
Izvajamo dodiplomski visokošolski strokovni študijski program
računovodstva. Program je prilagojen pogojem Bolonjske deklaracije in s tem
enakovreden podobnim programom širom Evrope in ZDA. Diplomantkam in
diplomantom, ki pridobijo naslov diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS)
omogoča priznanje njihove izobrazbe, znanja in kompetenc ter statusa po
svetu. Pridobljena izobrazba je dobra podlaga za nadaljevanje študija (II.
Bolonjska stopnja, strokovni magisterij in pridobitev različnih strokovnih
nazivov).
Izvajanje študija
Študij se izvaja kot:


redni študij na sedežu šole Stegne 21/c v Ljubljani (pogoj izvedbe je
30 vpisanih študentov);
izredni študij, ki se izvaja na sedežu šole Stegne 21/c Ljubljana in v
dislocirani enoti Dunajska 101 Ljubljana.
Pogoji za vpis
V 1. letnik se lahko vpišete, če ste opravili:


88
zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,
poklicno maturo ali

maturo.
V 2. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na katerem od višješolskih
študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) in če
izpolnjujete pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve
stopnje. Glede na smer študija morate:


diplomanti sorodnih študijskih področij (poslovni sekretar,
komercialist, računovodja, turizem, gostinstvo, poštni promet) med
študijem opraviti diferencialna izpita iz predmetov Ekonomika
podjetja in Uvod v računovodstvo – skupaj 18 ECTS, ki ju opravite
pred vpisom v 3. letnik.
diplomanti nesorodnih študijskih področij med študijem opraviti
diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika Podjetja, Uvod v
računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I – skupaj 27 ECTS,
ki jih opravite pred vpisom v 3. letnik.
V 3. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na višješolskem programu,
sprejetem pred letom 1994. Glede na smer študija morate opraviti izpite, s
katerimi pridobite manjkajoča znanja, in sicer:


diplomanti sorodnih študijskih področij (družbene vede
(ekonomija), poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo,
management, trženje, finance, bančništvo, računovodstvo) med
študijem opravite diferencialna izpita iz predmetov Stroškovno
računovodstvo in Finančno računovodstvo – skupaj 12 ECTS;
diplomanti višješolskih programov drugih strokovnih področij med
študijem opravite še diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika
podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I,
skupaj 27 ECTS.
Podrobnosti:
na spletnih straneh
ali po telefonu
www.vsr.si
059 090 960
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
89
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
90
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI
VISOKI ŠOLI ZA RAČUNOVODSTVO
Sedež
Podružnica
IPR, Ljubljana
Stegne 21c,
1000 Ljubljana
(prostori Visoke šole za
računovodstvo)
IPR Ljubljana, PE Nova Gorica
Vinka Vodopivca 28, Kromberk
5000 Nova Gorica
(sedež družbe Contall d.o.o.)
Predstavitev inštituta
Zgodovinsko
primarna
naloga
računovodstva
je
poročanje
POSLOVODSTVU, vendar se je čez čas pomen računovodstva spremenil in je
danes vse (pre)večkrat le orodje za poročanje zunanjim deležnikom in
največkrat le za potrebe zakonodaje.
Poslovodstvo nujno potrebuje kakovostne računovodske informacije za
oblikovanje pravih strateških odločitev.
V Sloveniji smo prvi, ki smo si za poslanstvo izbrali oblikovanje tistega dela
računovodskega informacijskega sistema, ki zagotavlja in oblikuje informacije
za poslovodno odločanje v družbi, s ciljem notranjega poročanja.
VIZIJA
Postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji
za področje poslovodnega računovodstva.
Poslanstvo inštituta:





91
na osnovi teoretičnih dosežkov razvijati uporabne računovodske rešitve
za različne oblike združb,
uveljavljanje računovodske stroke in računovodskega poklica v ožjem in
širšem poslovnem okolju,
prispevanje k ustreznim zakonskim rešitvam na področju
računovodskega informacijskega sistema ter k izboljšanju in razvoju
računovodskih standardov,
zagotovitev študentom ustreznega učnega gradiva ter možnosti njihovega
poglobljenega strokovnega razvoja,
zagotovitev predavateljem in perspektivnim kadrom možnosti razvoja in
osebnega uveljavljanja.
Temeljna področja delovanja so razdeljena na 4 skope:
SKLOP 1: IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE




organizacija internih usposabljanj v različnih oblikah s ciljem strokovnega razvoja in
možnosti uveljavljanja študentskega in predavateljskega kadra,
podpora študentom in spremljanje njihovega nadaljnjega kariernega napredovanja,
organizacija strokovnih konferenc s ciljem predstavitve strokovnih rešitev in
strokovne razprave ter uveljavljanja mladih raziskovalcev,
organizacija posvetov in seminarjev.
SKLOP 2: SVETOVANJE





založništvo s ciljem zagotavljanja učbenikov, uveljavljanja predavateljskega kadra ter
računovodske stroke,
izdajanje strokovne revije Poslovodno računovodstvo (4 krat letno),
izdelava Slovenskih standardov notranjega računovodskega poročanja,
izdajanje računovodskega priročnika AKP s ciljem pridobivanja sredstev, povezave z
združbami in uvajanje najboljših rešitev v prakso,
izdajanje strokovnih mnenj na področju računovodstva, revidiranja in davkov.
SKOP 3: STORITVE
Inštitut v okviru partnerskih podjetij ponuja tudi dodatne storitve, ki
zaokrožujejo ponudbo. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene
potrebnega časa. Na podlagi potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo
vsa potrebna izhodišča za izvedbo projekta.
Člani inštituta so upravičeni do 10 % popusta pri vseh storitvah.
SKLOP 4: RAZISKOVANJE





znanstveno raziskovanje s ciljem uporabe rešitev v informacijskih sistemih družb,
oblikovanje in izpopolnjevanje standardov notranjega računovodskega poročanja
(SNRP),
priprava študij in evalvacij za državne in EU inštitucije s ciljem pridobivanja sredstev
in podatkov za znanstveno raziskovanje,
priprava študija in razvojnih projektov za informacijske sisteme združb s ciljem
pridobivanja sredstev, podatkov za znanstveno raziskovanje ter spoznavanje študij
primerov za pedagoško delo,
razvojni projekti s ciljem priprave novih izobraževalnih programov na dodiplomski in
podiplomskih ravni ter kratkih programov usposabljanja za različne ciljne skupine.
Vabljeni na IPR seminarje in pridobite si znanje, ki vam bo omogočilo
karierno rast in napredovanje.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
92
ABECEDA SVET.O.
Verjamemo, da je izbira našega podjetja prava odločitev za vas in vaše
podjetje:




predani smo vašim željam in zahtevam,
vsebino vaših podatkov štejemo kot strogo poslovno skrivnost,
zagotavljamo vam popolno paleto storitev (od davčnega, poslovnega in finančnega
svetovanja ter ocenjevanja vrednosti do izobraževanja),
nudimo vam oseben pristop.
Poslanstvo – Želimo se uveljaviti kot eno izmed najkakovostnejših slovenskih
podjetij na področju davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja.
Pridobljeno znanje, dolgoletne izkušnje in povratne informacije naših strank
nam omogočajo pripravo kvalitetnih seminarjev in strokovnih delavnic.
Znanje, ki ga boste pridobili na naših izobraževanjih, boste lahko že naslednji
dan uporabili pri svojem delu. Trudili se bomo razumeti želje in potrebe
stranke, se učiti in graditi na dobrem medosebnem zaupanju.
Vizija – Naša vizija je preprosta: Biti v svojem delu najboljši in prvi v
vrsti. Največje zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank. Z nami
boste lažje: obvladovali davčna tveganja, sprejemali pravilne poslovne
odločitve, pridobili nova znanja.
DEJAVNOST DRUŽBE
a) DAVČNO SVETOVANJE
svetovanje v davčnem postopku, preventivni davčni pregledi, izbira optimalnih davčnih rešitev,
davčna pojasnila strankam, izdelava pravilnika o transfernih cenah, davčno svetovanje pri
pripravi internih aktov, drugo.
b) POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE
izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja, priprava ekonomskega dela
pripojitvenega ali združitvenega elaborata, sanacijski programi, izdelava dolgoročnega
strateškega načrta podjetja, izdelava letnega poslovnega načrta podjetja, priprava investicijskih
programov, podrobna analiza računovodskih izkazov podjetja, izdelava delitvenega načrta,
načrt finančne reorganizacije, uvajanje računovodskih sistemov oziroma podsistemov, izdelava
pravilnika o računovodenju, ocenjevanje vrednosti sredstev pri uporabi, izdelava izvedenskih
mnenj.
93
c) OCENJEVANJE VREDNOSTI
ocenjevanje vrednosti podjetij, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ocenjevanje vrednosti strojev
in opreme, ocenjevanje vrednosti intelektualne lastnine (blagovnih znamk, patentov in
podobnega).
MNENJE POOBLAŠČENEGA OCENJEVALCA VREDNOSTI PODJETIJ V ZVEZI S
146. ČLENOM ZFPPIPP
V mnenju mora biti jasno navedeno: ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba načrta finančnega
prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno
in dolgoročno plačilno sposoben, in ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo
predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad
dolžnikom začet stečajni postopek.
d)
e) IZOBRAŽEVANJE
Aktualnost in praktična uporabnost so vodila pri organiziranju naših seminarjev in delavnic, ki
jih izvajajo poleg naših tudi zunanji predavatelji. Naš izobraževalni program je usmerjen v
praktične rešitve, ki jih iščejo računovodje in knjigovodje. Paleta vsebine predavanj se razteza
od zakonodajnih do strokovnih področij.
Poleg tega omogočamo neposreden kontakt in komunikacijo med udeleženci delavnic in
predavateljem po predavanjih ali v vmesnem času med izvedbo posamezne delavnice. Področja,
ki jih obravnavamo, so: davki, finance, računovodstvo in gospodarjenje.
Kontaktni podatki:
ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.
Stegne 21c
1000 LJUBLJANA
Telefon: 00386 (0)59 090 960
Fax: 0386 (0)59 090 962
e-mail: [email protected]
spletna stran: http://www.abeceda-
svetovanje.si
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
94
Članica JPA International
Že več kot 20 LET z vami!
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI – TU SMO ZA VAS
95
Smo revizijska družba, ki deluje na različnih področjih revidiranja. V register
revizijskih družb smo vpisani vse od začetka delovanja revizijske stroke v
Sloveniji.
ABC revizija je svoje poslovanje začela leta 1989 kot revizijska družba
Abeceda Ptuj. Kasneje se je prek združevanj z revizijskimi družbami ITEO
revizija, Valuta in Simam revizija preoblikovala v zdajšnjo revizijsko družbo
ABC revizija.
Že od leta 2000 smo člani enega najuglednejših svetovnih združenj
računovodskih in revizijskih družb JPA International, s čemer smo razširili
prepoznavnost na vse celine sveta razen Avstralije. V letu 2006 smo poglobili
svoje sodelovanje z JPA (Jacques Potdevin &Associés). Dogovorili smo se, da
predstavljamo interese JPA tudi na drugih trgih nekdanje Jugoslavije. Tako
imamo v Beogradu lastno družbo, prek katere opravljamo enake storitve kot v
Sloveniji (revizija, ocenjevanje vrednosti, davčno svetovanje, računovodenje
in druga svetovanja).
JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih neodvisnih
revizijskih in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je nastala leta 1988, ko
se je vanjo včlanilo sedem družb iz štirih držav. Do danes je število članic
mreže naraslo na sto trideset družb, ki delujejo v štiridesetih državah.
Predsednik in 'gonilna sila' JPA International je g. Jacques Potdevin, ki je
izredno aktiven v francoskih in svetovnih strokovnih združenjih ter organih;
tako je bil v letu 2008 predsednik v Zvezi evropskih revizorjev in računovodij
(Fédération des Experts Comptable Européens – FEE1) s sedežem v Bruslju,
največjem združenju predstavnikov nacionalnih računovodskih in revizijskih
strokovnjakov (skupno okrog 500.000 članov), trenutno pa je član predsedstva
IFAC2.
Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene članice
– poleg Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA International je
polnopravna članica najuglednejšega FORUM OF FIRMS pri IFAC 3. Člani
JPA International mreže se redno dobivamo na strokovnih srečanjih, ki jih
organiziramo v različnih državah članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo
od 11. do 14. junija 2009 takšno srečanje organizirali tudi v Sloveniji.
1
FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka vropske komisije.
IFAC je globalna računovodska organizacija. ma 159 članov iz 124 držav, ki združujejo interese 2.5
milijona računovodij.
3
Polnopravni člani so Baker Tilly nternational Limited, BDO nternational, Constantin Associates
Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche Tohmatsu, Ernst & Young Global Limited,
Grant Thornton International Ltd, HLB International, IEC, INPACT Audit Limited, JHI, JPA International,
KPMG International, Mazars, Moore Stephens International , Limited, PKF International Limited,
PricewaterhouseCoopers International, RSM International Limited, Russell Bedford International, SMS
Latinoamérica, Talal Abu Ghazaleh & Co. International, UHY International Limited.
2
Vir: http://web.ifac.org/download/Forum_of_Firms_Register.pdf
Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je povezano
z revidiranjem:











revizije računovodskih izkazov,
revizije poslovanja (performance audit),
ovrednotenje sistemov notranjih kontrol,
uvajanje notranje revizije,
izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju,
revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije,
revizije pri prisilnih poravnavah,
preiskovanje računovodskih izkazov,
revizije projektov Phare,
opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU
in podobno.
Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so
najvišji standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu
spoštujemo smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service
Covenant audit statutaire Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete
opravljanja revizijskih storitev. Te smernice so:











zagotavljanje strokovne podpore zunanjih specialistov za specifična področja;
ponujanje storitev na mednarodni ravni; zagotavljanje neodvisnosti delovnih timov
brez konflikta interesov;
ponujanje visoko kvalificiranih delovnih timov/kadrov;
razvijanje utečenih skupin/timov, ki so prilagojene strankam;
ponujanje optimalne odzivnosti na vaša vprašanja, želje in potrebe;
metodika dela, prilagojena vašemu načinu dela;
angažiranje (zavzemanje) za dodano vrednost sorevizijskih storitev s pomočjo
zunanjih strokovnjakov;
ponujanje kvalitetne revizijske ali druge podpore strankam;
utrjevanje obstoječih odnosov in vezi s starimi strankami;
ponujanje, zagotavljanje kakovostnega revizijskega pregleda pred izdajo poročila;
spremljanje zadovoljstva in upoštevanje predlogov strank.
Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo
gonilno silo naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so:
Pooblaščeni revizorji:
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica;
Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij,
certificirani poslovodni računovodja, državni notranji revizor, pridruženi član
ameriškega združenja forenzičnih računovodij, stalni sodni izvedenec, visokošolski
učitelj izvoljen v naziv docent;
Katarina Kolarič, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska
učiteljica;
97
Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
visokošolska učiteljica;
in
revizorji: Albina Hojski Ilijevec, Simona Valenko, Darinka Meško in Vid
Plohl.
Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abcrevizija.si ali nam pišete na e-mail: [email protected]. Veseli bomo, če nas
boste povabili k sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v
Ljubljani, Dunajska 101, 1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386
1 59 091 401). Dejavnost opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali
poslovno enoto v MARIBOR-u in na PTUJ-u.
98
CONTALL D.O.O.
Storitve
99
Računovodstvo
Celovite računovodske storitve za vse statusne
oblike gospodarskih subjektov, kakovostna
računovodska poročila za zunanje deležnike in
poslovodstva - krojene po potrebi naročnika.
Finančno svetovanje in
kontroling
Ocena finančne stabilnosti podjetja, spremljanje
in analiza finančnih kazalnikov, izdelava
finančnih načrtov, nadzor in analiza finančnega
in nefinančnega poslovanja, skrbni finančni
pregledi.
Davčno svetovanje
Celovito davčno svetovanje, načrtovanje,
spremljanje in obveščanje, priprava elaboratov o
uporabi transfernih cen, davčna optimizacija,
preventivni davčni pregledi, zastopanje v
davčnih postopkih.
Pravno svetovanje
Svetovanje na področju civilnega oz.
obligacijskega, gospodarskega, korporacijskega
in delovnega prava, sestava različnih vrst
pogodb, izvršb, poizvedb, internih aktov,
sklepov direktorjev in družbenikov, aktov o
ustanovitvi, družbenih pogodb in drugih
dokumentov.
Razpisi in poslovni
načrti
Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri
izbiri ustreznega sklada EU in drugih virov
financiranja, priprava vlog in poslovnih načrtov.
Krizno upravljanje in
sodelovanje v stečajnih
postopkih
Preventivni pregledi in analiza in ocena
finančnega stanja, predlogi za finančno
reorganizacijo ter sodelovanje v postopkih
prisilne poravnave in stečajev.
Izobraževanje in
usposabljanje
Organizacija seminarjev, predavanj in delavnic s
področja računovodstva, davkov in financ.
IPR Ljubljana,
PE Nova Gorica
Ul. Vinka Vodopivca 28,
5000 Nova Gorica
Družba Contall je pristopila med ustanovitelje Inštituta
za poslovodno računovodstvo in na svojem sedežu
registrirala tudi njegovo poslovno enoto. Vizija
inštituta je postati osrednja strokovna specializirana
institucija v Republiki Sloveniji, za področje
poslovodnega računovodstva.
Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki jih bomo
v večini organizirali tudi na PE Nova Gorica.
Contall svetovanje d.o.o.
PE Nova Gorica
Ul. Jožeta Jame 14, Šentvid
1210 Ljubljana
Contall svetovanje d.o.o.
Ul. Vinka Vodopivca 28
V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi s.r.l.,
priznano računovodsko hišo iz Italije, svetujemo na
vseh področjih poslovanja družbe v Sloveniji, predvsem
nerezidentom. Družba ima odslej svojo podružnico tudi
v Ljubljani.
5000 Nova Gorica
Contall d.o.o., Nova Gorica
Vinka Vodopivca 28,
Kromberk
5000 Nova Gorica
T: 05 / 330 28 40
F: 05/ 330 28 48
[email protected]
www.contall.si
Več o nas na: www.contall.si
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
100
ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O.
Poslanstvo družbe je pomagati tistim, ki računovodijo ali po SRS ali po
MSRP.
Prizadevamo si biti koristni.
Naš slogan je:
Računovodenje ni strošek, je prispevek k uspešnosti poslovanja.
Svoje poslanstvo in vizijo uresničujemo z naslednjimi storitvami:













Vodenje poslovnih knjig.
Vodenje posameznih analitičnih evidenc.
Pomoč tistim, ki sami knjižijo, potrebujejo pa pomoč pri sestavi posameznih poročil
(letna poročila, obdobna poročila, enkratna poročila itd.).
Oblikovanje poslovodnih informacij in sodelovanje z upravami pri oblikovanju
poslovnih odločitev.
Izdelava najrazličnejših vlog, elaboratov itd.
Davčno svetovanje.
Notranje revizije.
Pregledi računovodstva in ocena njegovega delovanja.
Vzpostavitev sistema notranjih kontrol.
Preveritev delovanja notranjih kontrol.
Izvedba preiskovalnih revizij (forenzične revizije).
Uvedba celovitega kontrolinga ali področnih kontrolingov.
In še veliko drugega.
Pri izvajanju storitev sodelujejo učitelji Visoke šole za računovodstvo, delavci revizijske
družbe ABC revizija, d.o.o. in člani Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR.
Informacije:



na sedežu VŠR,
v družbi ABC REVIZIJA, D.O.O.,
na INŠTITUTU ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO
ali po telefonu
101
059 091 400 ali 031 338 149
KOLEDAR STROKOVNIH SEMINARJEV IN IZOBRAŽEVANJE ZA
PRIDOBITEV CERTIFIKATOV
V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne
strokovne seminarje, krajše strokovne šole in delavnice s področja
računovodstva, davkov, financ in aktualnih vsebin. Vrhunsko kakovost
izvedbe in predavateljev dokazujejo izvedbe naših seminarjev pri različnih
izvajalcih izobraževalne dejavnosti (Contall Nova Gorica, GV Planet,
Združenje delodajalcev Slovenije, Educa Nova Gorica, Nebra Ljubljana,
Ambicij in drugi).
Strokovni seminarji
Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.vsr.si.
Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v vašem podjetju.
Vsebina teh srečanj je prilagojena vašim potrebam.
Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz programov CIMA, CPR,
AIB in VŠR.
Popusti na kotizacijo:



za člane Inštituta za
poslovodno
računovodstvo: 30 %
popusta,
za študente Visoke šole
za računovodstvo: 30 %
popusta,
člani Zbornice
računovodskih servisov:
10 % popusta.
Popusti se ne seštevajo.
102
Nekaj pomembnejših seminarskih vsebin, ki jih izvajamo: Aktualne
seminarje spremljajte na www.vsr.si
1. Branje in analiza bilanc za direktorje (delavnica)
seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev
NAJBOLJ
OBISKAN
UDELEŽENCEV!
SEMINAR!
ŽE
VEČ
KOT
1500
Postanite eden izmed njih in spoznajte prednosti in uporabnost znanj, ki jih
boste pridobili. SPOZNAJTE SEBE IN SVOJE KUPCE S POMOČJO
ŠTEVILK.
Za sprejemanje pravilnih in čim manj tveganih poslovnih odločitev
potrebujemo kvalitetne informacije. Potrebno pa je tudi razumevanje, kakšna
je vsebina izbranih podatkov, kaj nam le-ti sporočajo in kako jih pravilno
uporabljati.
Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek
Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne
in računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih.
Cilj delavnice: Sprejemati boljše odločitve na podlagi dostopnih
računovodskih informacij.
Vsebina delavnice:








Katero so ključne informacije bilance stanja in izkaza poslovnega
izida?
Kako razumeti postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida in
vrednotenje kategorij?
Ali je varno poslovanje z izbranim podjetjem?
Ugotovite, kakšna je verjetnost, da izterjate svoje terjatve?
Kako posluje konkurenca in zakaj?
Ali bi bilo vlaganje v izbrano podjetje dobra poslovna odločitev?
Kakšne novosti in spremembe lahko pričakujemo?
Praktične primere bomo opravljali na zbirki iBON.
KOTIZACIJA : 180 € + DDV
Kotizacija vključuje izvedbo programa, strokovno gradivo, osvežilne napitke
in prigrizek med odmorom.
103
2. Branje in analiza bilanc za pravnike
Seminar prinaša 8 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev
I. del (delavnica)
Pravniki se pri svojem delu pogosto srečujete s potrebo znanja branja bilance.
Vaše potrebe so specifične in povezane z vašim delom. Tako se sprašujete ali je
podjetje prezadolženo, ali je kapitalsko ustrezno, ali so izpolnjeni pogoji za
stečaj, prisilno poravnavo in še bi lahko naštevali.
Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek
Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in
računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih.
Cilj delavnice: Na konkretnih primerih spoznati osnove branja bilanc.



Spoznali boste:
računovodska poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida),
vsebine ključnih kategorij, ki se prikazujejo v bilanci stanja in izkazu
poslovnega izida, tipične slike na podlagi katerih boste sklepali ali je
podjetje v nevarnosti stečaja, prisilne poravnave, ali je prezadolženo, ali
je kapitalsko neustrezno itd.,
praktični primeri branja bilance (vir bilanc je javna baza I-bon).
Vsebina:






104
podjetje kot poslovni sistem, poslovanje (potrebne prvine za poslovanje,
njihova priskrba, potrošek, poslovni tok, računovodska poročila);
bilanca stanja: osnovni pojmi, vsebina bilance stanja; aktiva (kaj
prikazuje aktiva), pasiva (kapital in njegove vsebine, povezava med
opredelitvami sestavin kapitala v zakonu o gospodarskih družbah in
sestavinami kapitala), obveznosti (dolgoročne, kratkoročne);
izkaz poslovnega izida: osnovni pojmi, vsebina izkaza uspeha, poslovni
izid in njegove vrste (med drugimi tudi EBITDA, EBIT, EBT, E),
bilančni dobiček, stroški, prihodki, odhodki, izdatki, prejemki itd.
Tipične slike v bilancah, ki lahko pomenijo, da podjetju grozi stečaj ali
prisilna poravnava, da je podjetje kapitalsko neustrezno (povezava z
opredelitvami zakona o finančnem poslovanju;
kako na podlagi javno objavljenih računovodskih poročil ugotoviti
prezadolženost, plačilno nesposobnost itd.
poenostavljeni primeri branja bilanc: podlaga so javno objavljene
bilance; cilj branja je v bilanci poiskati informacije, ki nakazujejo na npr.
nevarnost stečaja, prisilne poravnave, kapitalske neustreznosti,
prezadolženosti, plačilne nesposobnosti itd.
II. del (delavnica)
Pridobljena znanja iz delavnice Branje bilanc za pravnike I so podlaga
za spremljanje delavnice Branje bilanc za pravnike II, na kateri spoznamo
zahtevnejše primere branja bilanc (delavnica traja 6 ur), s poudarkih na
vprašanjih, ki so povezana z določili ZGD-ja in ZFPPIPP-ja.
Komu sta delavnici namenjeni?
(Predznanje s področja ekonomije ni potrebno)
 pravnikom,
 notarjem in sodnikom,
 vodilnim v podjetju.
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



105
revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
3. Kako organizirati in voditi učinkovito računovodstvo?
seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Podjetje in poslovanje
(celodnevni seminar)
Računovodstvo predstavlja nepogrešljiv del informacijskega sistema v vsaki
organizaciji. Če ni dobro organizirano, lahko v podjetju hitro zavlada anarhija.
Za dobrega računovodjo ni dovolj, da je dober v poznavanju računovodskih
standardov. Imeti mora tudi ustrezna poslovodna (managerska) znanja. Le
tako lahko koristi podjetju in dviga ugled sebi, podjetju in računovodstvu kot
stroki.
Z vami bo: dr. Živko Bergant
Komu je seminar namen: poslovodstvu, direktorjem, lastnikom podjetji,
vodjem finančnih in računovodskih sektorjev, vodjem računovodskih servisov,
podjetnikom, ki nameravajo ustanoviti podjetje.
Cilj seminarja: Pridobiti ključne računovodske informacije, pravočasno, v
pravi obliki in na pravi način za boljše strateško odločanje.


















106
Temeljna vprašanja učinkovite organiziranosti računovodstva:
Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe
Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih
funkcij, zlasti do finančne funkcije?
Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva?
Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu?
Katere so računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja
računovodska služba?
Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem
podjetju?
Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis?
Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in
zakaj ter kdo za to odgovarja?
Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna?
Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu?
Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca?
Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca?
Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju?
Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu?
Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov?
Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji?
Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah?
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
Certificirani programi
V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za
računovodstvo se izvajajo programi 4 za pridobitev naziva certificirani
poslovodni računovodja (CPR), CIMA in IAB. Podrobnosti so na spletni
strani Inštituta www.vsr.si.
CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA
Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po
kriznem vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi že prej omenjena
CIMA. Za tiste, ki ne potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo
pripravili izobraževanje za pridobitev naziva
4
107
Program se izvaja, če bo vpisanih vsaj 1 slušateljev.
Certifikat CPR podeljuje Inštitut za
poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli
za računovodstvo iz Ljubljane.
Znanja, ki jih daje CPR
CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za oblikovanje predlogov
poslovnih odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje najrazličnejših
finančnih analiz. Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar pomeni, da se
znanja pridobivajo z obravnavo praktičnih primerov in njihove povezave s
teorijo. Uspeh je zagotovljen z izborom predavateljev, ki so praktiki z
ustreznimi strokovnimi in teoretičnimi znanji. Veliko od njih je nosilcev
najrazličnejših strokovnih certifikatov (pooblaščeni revizor, pooblaščeni
ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik, certificirani poslovodni
računovodja itd.).
Poklici, kjer potrebujete znanja, ki jih daje CPR
Poklicna pričakovanja nosilcev certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le
najrazličnejše vodstvene položaje v financah, računovodstvu in poslovodstvu
poslovnih subjektov.
Kaj in zakaj?
Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno. Certifikati so
jamstvo, da zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena znanja. Prav
108
zaradi tega je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito
razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem
usposabljanju.
Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel
jeseni 2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega
računovodje - CPR.
Pridobljene sposobnosti
Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za:






praktično uporabo znanj s področja:
o poznavanja in razumevanja podjetja,
o poznavanja in razumevanja poslovnega procesa,
o poznavanja in razumevanja poslovanja;
razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na
področju računovodstva in poslovnih financ;
sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju
poslovodnega računovodstva, poslovnih financ in poročanja;
sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev;
sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil;
sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju.
Kako poteka študij?
Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o obravnavanih
vsebinah (kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na razpolago na
Visoki šoli za računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je 450 ur, od
tega 125 kontaktnih ur (ostalo je individualno delo slušatelja).
Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna
srečanja so namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog
in reševanju problemov.
Kje in kdaj?
Program se izvaja v prostorih Visoke šole za računovodstvo v Stegnah 21 c,
Ljubljana.
Program se izvaja od novembra do junija.
Seveda se lahko priključite le pri posameznih predmetih (pridobite delne
certifikate). Delni certifikat predstavlja potrdilo o znanju vsebine predmeta,
na katerega se nanaša.
Pogoj za pridobitev certifikata CPR so pridobljeni delni certifikati iz vseh
predmetov programa CPR.
109
Program izvajanja v letu 2012/13 in kratka vsebina posameznih
predmetov:
PROGRAM IZVAJANJA CPR
Datum
predmet
od 15:30 do
19:45
13.11.2012
20.11.2012
27.11.2012
11.12.2012
28.5.2013
18.6.2013
18.12.2012
8.1.2013
15.01.2013
22.01.2013
29.1.2013
5.2.2013
12.2.2013
12.3.2013
19.3.2013
26.3.2013
2.4.2013
9.4.2013
16.3.2013
23.3.2013
7.5.2013
14.5.2013
21.5.2013
4.6.2013
11.6.2013
podjetje in poslovanje s poudarkom na poslovnih
procesih, organiziranju poslovanja, centrih
odgovornosti in poročanja, notranjih kontrolah,
obvladovanju tveganj, notranji reviziji in sistemu
notranjih kontrol itd.
načrtovanje s poudarkom na tehnikah načrtovanja,
metodah butgetiranja, letnem načrtovanju dobička
itd.
Izdela se poslovni načrt za priložnost X.
Predstavitev izdelanih načrtov
analiza s poudarkom na tehnikah in vsebini
analiziranja poslovnih poročil, analizi finančnih
poročil, analizi poslovne uspešnosti in analizi
dobičkonosnosti itd.
računovodstvo s poudarkom na modelih merjenja,
stroškovnem sistemu, razporejanju stroškov na
stroškovna mesta in nosilce, povezavo med
poslovanjem in stroški itd. (stroškovno: Mayr) –
29.1..; poročanje (Kamenšek – 12.5.); SRS 37
(Mayr 12.2.).
poslovne finance s poudarkom na tveganjih, ki so
povezana s sposobnostjo povrnitve vložkov;
finančnih instrumentih in trgih; stroških kapitala;
financiranju obratnih sredstev in mednarodnih
financah itd. (Mayr) in davčno optimiranje
(Petkovič)
proces oblikovanja odločitev s poudarkom na
vplivu stroškov na poslovanje, obsegu poslovanja
na ciljni dobiček; mejnih stroških; poslovnem in
finančnem vzvodju; analizi cen; analizi
financiranja; analizi diskontiranih denarnih tokov;
analizi naložbenih projektov; analizi
investicijskega tveganja; obvladovanju kapitalske
ustreznosti; odločanje v okviru bilančno-davčne
politike itd.
gospodarsko pravo in poklicna etika s
poudarkom na osnovah gospodarskega prava in
etiki v poslovodnem računovodstvu in poslovnih
financah
skupaj
KONTAKTNE
URE
:
CPR-CT
izvajalec
15
:
50 CT
Dr. Branko Mayr, CPR
15
:
40 CT
Dr. Branko Mayr, CPR
20
:
50 CT
Dr. Živko Bergant, CPR
15
:
60 CT
20
:
60 CT
Dr. Branko Mayr, CPR;
Mag. Darinka Kamenšek,
CPR
Mag. Dejan Petkovič,
CPR;
Dr. Branko Mayr, CPR
Dr. Branko Mayr, CPR;
30
:
130 CT
Mag. Darinka Kamenšek,
CPR;
Mag. Dejan Petkovič,
CPR;
Tomaž Glažar
10
:
10 CT
Dr. Bojan Tičar
125
:
400 CT
Udeleženci oblikujejo lasten program obiskovanja predavanj ali
konzultacij. Odločijo se ali bodo pristopili k celotnemu programu ali pa bodo
poslušali le posamezne predmete.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
110
Vpis in več informacij
Vpišete se lahko, če:
Udeleženci,
ki
ne
izpolnjujejo izobrazbenega
pogoja,
lahko
pridobijo
manjkajoča znanja na Visoki
šoli za računovodstvo ali
predložijo
potrdila
o
opravljenih
izpitih,
pri
katerih
so
pridobili
manjkajoča znanja na drugi
visokošolski instituciji.
Število udeležencev je omejeno (najmanj 10 in največ 20 slušateljev). V
primeru manjšega števila udeležencev se izobraževanje lahko izvede v obliki
konzultacij.
Program lahko obiskujejo tudi tisti, ki želijo pridobiti ustrezna znanja, ne
želijo pa pristopiti k izpitu. Prejmejo potrdilo o obiskovanju posameznih
predmetov in 1/10 CPR-CT v skladu s pravili programa CPR.
Informacije o izobraževanju za naziv CPR: Za podrobnejše informacije
kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko
številko 05 90 90 960.
Pravila CPR
Pravilnik o pridobitvi certifikata poslovodnega računovodje je 1. 10. 2011
sprejel Strokovni svet Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR.
Ljubljana, Stegne 21c.
PRAVILNIK O PRIDOBITVI CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE
1.
člen
Ta pravilnik določa pogoje in ureja način opravljanja izpitov za pridobitev certifikata poslovodnega
računovodje (v nadaljevanju: CPR). Program poteka v slovenskem jeziku, izjemoma pa tudi v kakšnem
drugem svetovnem jeziku.
2.
Člen
Direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR (v nadaljevanju: IPR) imenuje Komisijo za
podeljevanje certifikata poslovodnega računovodje.
Komisijo sestavljajo najmanj 3-je člani.
Član komisije je lahko oseba, ki:



111
Ima najmanj VII. Stopnjo izobrazbe
Je nosilec certifikata CPR
Ima več kot 5 letne izkušnje na področju računovodstva.
Po položaju komisijo vodi in koordinira njeno delo vodja programa iz 3. Člena tega pravilnika.
3.
Člen
Izvajanje programa vodi in koordinira vodja programa CPR (v nadaljevanju: vodja programa), ki ga
imenuje direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Za vodjo je lahko imenovana oseba,
ki:



Ima VIII. Stopnjo izobrazbe (doktorat znanosti)
Je nosilec certifikata CPR
Ima več kot 10 let delovnih izkušenj na področju računovodstva.
4. člen
Nosilce predmetov izobraževanja določi komisija iz 2. člena tega pravilnika.
Nosilci so hkrati člani izpitne komisije.
Za nosilca predmeta je lahko imenovana oseba, ki:



Ima najmanj VII. Stopnjo izobrazbe
Je nosilec naziva CPR ali sorodnega drugega naziva (CIMA, IMA ….)
Ima več kot 5 letne izkušnje na področju predmeta, ki ga izvaja.
5. člen
K izobraževanju za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje se lahko prijavi kandidat, ki
izpolnjuje naslednje pogoje:
1. Zaključen najmanj visokošolski študijski program (VI/1 stopnja izobrazbe);
2. Aktivno znanje slovenščine;
3. Najmanj dve leti delovnih izkušenj.
Preverjanje izpolnjevanja zgornjih pogojev opravi referat pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo.
6. člen
Število udeležencev posameznega izobraževanja je omejeno na najmanj 10 in največ 20 slušateljev.
Izjeme odobri vodja programa.
7. člen
Izobraževanje zajema naslednje učne predmete:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Podjetje in poslovanje (15 kontaktnih ur); 50 CPR-CT
Načrtovanje (15 kontaktnih ur); 40 CPR-CT
Analiza (20 kontaktnih ur); 50 CPR-CT
Računovodstvo (15 kontaktnih ur); 60 CPR-CT
Poslovne finance (20 kontaktnih ur); 60 CPR-CT
Proces oblikovanja odločitev (30 kontaktnih ur); 130 CPR-CT
Gospodarsko pravo in poslovna etika (10 kontaktnih ur); 10 CPR-CT
Skupaj 125 kontaktnih ur (400 CPR-CT).
Uteži posameznih predmetov se merijo v kreditnih točkah CPR-CT (v nadaljevanju: CT), ki so
prikazane pri posameznem predmetu v zgornjem odstavku.
Kreditne točke (CT) se pridobijo z:
a)
b)
112
Opravljenim izpitom iz posameznega predmeta;
Opravljenim skupinskim izpitom:
Program je sestavljen iz dveh skupinskih izpitov, in sicer:
Prvi del izpita zajema predmete:
1.
2.
3.
4.
Podjetje in poslovanje;
Načrtovanje;
Analiza;
Računovodstvo.
Drugi del izpita zajema predmete:
1.
2.
3.
Poslovne finance;
Proces oblikovanja odločitev;
Gospodarsko pravo in poslovna etika.
Vsaki del se piše 4 ure. Med obema deloma je časovni razmik najmanj 7 dni.
c)
Priznanjem kompetenc predmeta, ki jih je kandidat pridobil s formalnimi ali neformalnimi
oblikami izobraževanja.
Če kandidat razpolaga s kompetencami se mu na podlagi vloge lahko priznajo kompetence s
katerimi razpolaga. Obseg priznanja se meri v CT-jih. O priznanju predmetnih kompetenc odloča
vodja programa na podlagi predloga nosilca predmeta. O priznanju se izda potrdilo o
pridobljenih CT pri predmetu.
Na podlagi prošnje lahko vodja programa določi obseg CT znotraj posameznega predmeta, ki se
lahko pridobijo z drugimi oblikami izobraževanj (opravljeni študiji sorodnih vsebin, obiski strokovnih
izobraževanj ipd.). Pri obsegu je vezan na predlog nosilca predmeta.
Vsebina posameznega predmeta je določena v predmetniku, ki je priloga tega pravilnika in je objavljen
na spletnih straneh programa CPR.
8. člen
Kandidat pridobi certifikat Certificirani poslovodni računovodja (CPR), ko predloži potrdila o
pridobljenih CT-jih pri posameznih predmetih, ki jih sestavlja progam CPR (po strukturi in obsegu,
določenem v 7. členu tega pravilnika).
9. člen
Kandidat mora z vseh področij doseči vsaj 75-odstotni uspeh, razen v primeru posebnih pogojev izpita
(npr. negativno točkovanje, dodatne obveznosti kandidatov kot so projektne naloge, seminarske naloge
ipd.), kjer odstotek uspeha in udeležbo posameznih sestavin ocene določi nosilec predmeta.
Iz področij, kjer je bil neuspešen, lahko ponovno opravlja izpit, vendar ne prej kot v enem mesecu.
Kandidat lahko pristopi k ponovitvi izpita največ dvakrat v dvanajstih mesecih.
10. člen
Kandidat je lahko oproščen opravljanja izpita in pridobi certifikat poslovodnega računovodje, če
izpolnjuje naslednje pogoje (kumulativno):
1.
2.
3.
Zaključen študij znanstvenega magisterija oziroma magistrskega študija II. stopnje (VII
stopnja izobrazbe) ali pridobljen strokovni naziv pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega
ocenjevalca podjetij ali preizkušenega notranjega revizorja;
Vsaj 10 let delovnih izkušenj;
Ustrezna bibliografija ali drugače izkazano strokovno udejstvovanje na področja
poslovodnega računovodstva.
O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča komisija iz 2. Člena tega pravilnika.
113
11. člen
Kandidat je lahko oproščen opravljanja posameznega področja izpita na podlagi:
1.
2.
Izkazanih predhodnih izobraževanj;
Bibliografije ali drugače izkazanega strokovnega udejstvovanja na posameznem področju.
O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča komisija iz prejšnjega člena na podlagi mnenja nosilca
posameznega predmeta, ki se izvaja v okviru programa CPR in pisne vloge kandidata.
12. člen
Kandidat se mora prijaviti k izpitu najmanj 14 dni pred dnevom izpita.
Kandidatu se za vsako ponavljanje izpita zaračuna pristojbina za opravljanje izpita po veljavnem
ceniku Inštituta za poslovodno računovodstvo.
Kandidatu, ki na določen dan ne opravlja izpita in svojega izostanka ne opraviči pisno vsaj tri dni pred
tem dnevom, se zaračuna pristojbina za opravljanje izpita.
13. člen
Kandidat mora izpit opraviti najkasneje v dveh letih po vpisu v izobraževanje. Pogoje kasnejšega
opravljanja izpita v posameznem primeru določi komisija iz 7. člena pravilnika.
14. člen
Certifikat in s tem strokovni naziv certificirani poslovodni računovodja s sklepom podeljuje komisija iz
2. člena tega pravilnika.
15. člen
Nosilci certifikata se vpišejo v register nosilcev certifikata CPR, ki se vodi pri Inštitutu za poslovodno
računovodstvo pri VŠR.
Seznam nosilcev CPR se objavlja v reviji Poslovodno računovodstvo.
16. člen
Nosilstvo certifikata CPR je časovno neomejeno.
17. člen
Cene izobraževanja določi komisija iz 2. Člena tega pravilnika.
18. člen
Pritožbe v zvezi z izobraževanjem rešuje Komisija iz 2. Člena.
Pritožbe v zvezi s podeljevanjem certifikata rešuje Poslovodni odbor IPR.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju.
Ljubljana, 1. 10. 2011
Direktor IPR
Mag. Dejan Petkovič, CPR
114
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



115
revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH
RAČUNOVODIJ (CPR)
V register
certificiranih
poslovodnih
računovodij pri
Inštitutu za
poslovodno
računovodstvo
pri Visoki šoli
za
računovodstvo
so bili ob izdaji te revije vpisani:
116
Št.vpisa
naziv, priimek in ime
1
doc.dr. Živko Bergant
2
doc.dr. Branko Mayr
3
mag. Darinka Kamenšek
4
mag. Dejan Petkovič
5
mag. Nataša Pustotnik
6.
mag. Vladimir Bukvič
7.
prof.dr. Marko Hočevar
8.
prof.dr. Gordana Ivankovič
9.
prof.dr. Franko Milost
10
Vili Perner
11
Gregor Jus
12
Mag. Bernarda Grahek Ličer
13
Terezija Kvas
CIMA
Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA)
omogočamo pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je
certifikat certificiranega poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje
poteka v angleškem jeziku. Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za
izpit.
Gonilna sila pridobitve CIMA je Ben Marr, MBA (Edin), (CIMA trained).
Benovo predstavitev CIMA prikazujemo v izvirniku. Njegove besede so:
ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A WORLD IN EVOLUTION
The need for “finance transformation” within companies has been recognized
for over a decade. This is a journey toward a situation where the efficiency of
finance operations has been maximized, management information is insightful
and actionable and finance is seen less as a necessary overhead and more as an
important management discipline that enables value creation.
The recession has intensified companies’ critical examination of their finance
functions in recent years to determine how best to align them with changing
business needs. Technological improvements in communications means that
commodity finance transactions, such as invoicing, payroll, historical
reporting, can be outsourced to specialist service providers, whether in Iceland
or India. For those who want to remain pivotal within their company’s finance
function in this global finance evolution, a classic finance qualification may
no longer be enough.
When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and
are increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly
reserved for finance staff who provide a great deal more than in a traditional
finance function.
Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding
significant value by improving the quality of decisions and ensuring that the
chosen business option delivers the highest financial value at an acceptable
level of risk. This is not about delivering highly technical or complicated
117
analysis but more a matter of supporting business decisions with the right
analysis, insights and judgements so that better decisions are made.
Driving the evolution of the finance business partner is the global
phenomenon of management accounting. For those outside the accounting
profession, it is common to refer to finance staff as if they were all one type. A
distinction has to be made here between the classic model of financial
accounting and the evolutionary animal, the management accountant.
Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and
CIMA technical specialist, explains: “The difference between them is one of
emphasis. Financial accountants prepare information ultimately for external
reporting purposes, to record transactions which have taken place and report
the financial performance of the organisation. Consistency of the financial
statements is vitally important, so there is a regime of standards which govern
how transactions are recorded and financial reports are produced. Financial
accountants are expected to master these standards and justify occasional
deviations from a reporting standard in order to present a truer and fairer
account.
“Management accountants, on the other hand, prepare information to support
management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s
needs and providing data on which managers can make decisions.
Management accountants have to be future orientated: which means that they
have to be comfortable handling uncertain, qualitative or probabilistic
information, not merely historic numerical data.
Overall, the top tools most likely to be introduced were:
Balanced scorecard
Customer profitability analysis
Rolling forecasts
Activity based management
Environmental management accounting
Product/service profitability analysis
Activity based costing
Post-completion audits
Business process re-engineering
CIMA strategic scorecard
They have to use their professional judgment about which measurement or
evaluation techniques to use according to the decision being made. The
responsibility for the best possible management information available to the
company becomes exactly the responsibility of the management accountant.”
Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor
at ABC Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana,
explains: “In Slovenia to date, the focus has been for preparing students
interested in finance for the profession of financial accountant. The highly
regarded Slovenian xxx syllabus mirrors the American CPA in many respects
and is an excellent grounding for financial reporting. What we are seeing,
however, is an extraordinary demand from leading Slovenian and international
companies for a new type of finance animal within the finance department,
118
one who is expected to master financial reporting but additionally to move far
beyond the scope of the financial accountant’s role.
“The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person
who provides the necessary financial analysis which allows management to
accurately predict the company’s future. The finance business partner is by no
means a financial astrologer. She is the equivalent of a trusted and innovative
scientist, predicting outcomes based on sound testing of empirical financial
data.”
In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily
on financial reporting standards. What governs the syllabus for management
accounting in the absence of management accounting standards? The answer
is best practice. In addition to understanding standards, the management
accountant acquires a variety of tools and techniques which they learn about
during their professional qualification and subsequent continuing professional
development.
Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the
Chartered Institute of Management Accountants. Said Managing Director of
Mayr & Marr Ben Marr, “We found that study after study on management
practices and organisational performance show that companies which used
widely accepted management techniques that feature on the CIMA syllabus
and in part in the curricula of the good business schools do consistently
outperform their competitors. These studies invariably conclude that better
management practices (the right techniques, properly implemented) were
significantly associated with higher productivity, profitability, rate of sales
growth and survival rates. Rather than just studying how an organization has
performed in the past, students of the CIMA management accountancy
programme are geared to analyzing performance, assessing business
possibilities, grasping opportunities and shaping the future.
“Staff qualified as management accountants, with their business focused skills,
have much to offer a company. Besides adding value to the business finance
staff will also benefit from performing broader roles that offer them more
professional satisfaction and an opportunity to apply their skills on a wider
business canvas. Shell, CISCO, Tesco, BPO, Deloitte Consulting form just a
few examples of global companies currently partnered with CIMA to train
their staff.”
Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian
scene. “Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There
has been a global explosion of interest in CIMA from persons already in
industry finance positions, who may already hold other accounting
119
qualifications or MBAs. There is also strong demand worldwide from high
achieving finance or business students interested in a career in business
finance or management. We expect this trend to continue in Slovenia.”
INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA
Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali
pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
120
CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB
Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih
računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za
naslednje poklice:
Programe že
izvajamo!
Informacije o vpisu
www.vsr.si ali pokličite
na telefonsko številko
05 90 90 960.
INFORMACIJE O
IZOBRAŽEVANJU ZA
NAZIVE IAB
Za podrobnejše
informacije
kontaktirajte z
referatom VŠR –
www.vsr.si ali pokličite
na telefonsko številko
05 90 90 960.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
121
Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji
IAB Level 1 CERTIFIKAT
Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping)
IAB Level 2 – CERTIFIKAT
certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping)
IAB Level 3 DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in
knjigovodstva (Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping )
IAB Level 4 - DIPLOMA
diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi
računovodskimi standardi (Diploma in Accounting to International
Standards )
IAB Level 3 – DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva (Diploma
in Cost & Management Accounting )
IAB Level 3 - CERTIFIKAT
certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for
non-Financial Managers)
IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT!
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
122
SVETOVANJA
Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna
strokovna svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene
potrebnega časa. Na podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri
določimo predmet, roke, izvajalce in ceno storitve.
Člani inštituta so upravičeni do 10-odstotnega popusta.
Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so:
Svetovalno področje:
Nosilec svetovalne dejavnosti:
kontroling, analiza,
vrednotenje,
organizacija
poslovanja
Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran poslovodni
računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska področja, docent na
VŠR;
Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, veščak Zveze ekonomistov
Slovenije, certificirani poslovodni računovodja, docent na VŠR;
Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij,
predavateljica na VŠR.
knjigovodstvo in
revizija
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja
revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, višja predavateljica
na VŠR;
Katarina Kolarič, univ.dipl.oec., pooblaščena revizorka, državna
notranja revizorka, predavateljica na VŠR.
gospodarsko pravo
Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega prava, višja
predavateljica na VŠR.
davki
Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani poslovodni
računovodja, višji predavatelj na VŠR.
delovno pravo
Zdenka Pavlovič, odvetnica
Poleg navedenega svetovanja partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne
storitve, razvidne iz splenih strani družb.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
123
ZALOŽBA IPR
Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja
delovanja Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki
jo vodi ureniški svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je
zagotovljena visoka kakovost edicij IPR.
Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo
diplome VŠR IN IPR.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
124
Predstavitev knjig: založbe IPR
ČETRTI DOPOLNJENI PONATIS
UVOD V
VSEBINA
RAČUNOVOD
STVO
Računovodstvo je informacijska dejavnost podjetja,
(2011) 5 ponatis
AVTOR:
DR. BRANKO MAYR
ki se pojavlja skupaj z začetki podjetniških
aktivnosti in ostaja do danes kot ena
najpomembnejših informacijskih dejavnosti podjetja.
Prav enostavno je povedati, da bo tudi v prihodnje
tako. V knjigi so predstavljena potrebna znanja, ki
jih računovodja potrebuje za obvladovanje osnovnih
knjigovodskih tehnik, knjigovodski račun, osnovna
pravila evidentiranja na kontih, knjigovodske listine
in poslovne listine. Spoznali boste vsebino nadzora,
funkcijo nadzora in njegove vrste, ter razumeli
vsebine poročil, ki so namenjene zunanjim in
notranjim uporabnikom. Razumeli boste vsebino
poročila in jo znali suvereno predstavljati. Avtor v
knjigi natančno predstavi vse ključne sestavine
računovodstva – obvezno branje za začetnike v
računovodski dejavnosti, kot osvežitev ter
nadgradnja znanje za vse, ki v stroki delujejo že
vrsto let.
O AVTORJU: Dr. Branko Mayr: Diplomiral je na
VEKŠ Maribor, magistriral je s področja
ustanavljanja, poslovodenja in svetovanja manjšim
podjetjem. Doktor znanosti je postal s področja
poslovno organizacijskih ved. Je pooblaščeni
revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij,
davčni svetovalec in stalni sodni izvedenec in
certificirani poslovodni računovodja.
Dr. Branko Mayr je avtor oziroma
soavtor več kot 250 bibliografskih
enot s strokovnega področja, ki ga
pokriva (sanacija, poslovni načrti,
ocenjevanje vrednosti, davki,
Če ste na katero vprašanje
revizija, računovodstvo itd.).
odgovorili pozitivno, smo pravi
Branko Mayr je dekan Visoke
naslov za vas!
šole za podjetništvo in nosilec ter
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
predavatelj pri več predmetih na
2012/13
Visoki šoli za računovodstvo,
Fakulteti za podjetništvo in
drugje. V vlogi pooblaščenega revizorja, ocenjevalca vrednosti podjeti, davčnega
svetovalca, stalnega sodnega izvedenca in certificiranega poslovodnega računovodje je
sodeloval pri veliko slovenskih in tujih podjetjih (podrobnosti so v referenčni listi).
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
125
OSNOVNE
ANALIZE
POSLOVANJA
(2007)
VSEBINA
Temeljno poslanstvo računovodstva, kot
najpomembnejšega dela informacijskega
sistema podjetja je oblikovanje informacij za
poslovno odločanje poslovodstva.
AVTOR:
DR. ŽIVKO BERGANT
V knjigi je posebej izpostavljen vidik
računovodskih informacij, ki so po eni strani
najštevilčnejše v podjetju, po drugi strani pa
tudi med najzahtevnejšimi, saj jih je možno
pojasnjevati na najrazličnejše načine, pogosto
pa nekatere v podjetju sploh niso pojasnjene
ali pa so neustrezno pojasnjene. V knjigi je
pojasnjeno, kaj je analiza poslovanja, njen
namen in cilj; avtor opredeli analizo skozi
tehnični in vsebinski vidik, razloži pomen
računovodske analize ter njene vsebine ter se
posveti analizi učinkovitosti, uspešnosti
poslovanja ter analizi finančnega položaja
podjetja. Delo je namenjeno tako študentom
kot tudi računovodjem in praktikom v
podjetju, ki se vsakodnevno soočajo s
problematiko analiziranja.
O AVTORJU: Dr. Živko Bergant: Je nosilec dveh certifikatov Slovenskega
inštituta za revizijo: pooblaščeni revizor od leta 1993 in preizkušeni poslovni
finančnik od leta 1997. Deluje kot veščak Zveze ekonomistov Slovenije,
registrirani raziskovalec pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike
Slovenije. Je član komisije Zveze ekonomistov Slovenije za pridobitev naziva
veščak, član izpitne komisije za opravljanje strokovnega izpita za opravljanje
funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije pri
Ministrstvu za pravosodje ter predsednik nadzornega odbora Zveze ekonomistov
Slovenije. Bil je presojevalec poslovne odličnosti in član odbora razsodnikov za
nagrado Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in različnih
nadzornih svetov v slovenskih podjetjih. Deloval je na različnih delovnih mestih:
vodja računovodstva, finančni direktor, pomočnik direktorja, član uprave,
nazadnje kot svetovalec v družbi ITEO Svetovanje d.o.o. Ljubljana. Je avtor
šestih knjig in številnih strokovnih člankov, referent na simpozijih in
posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za seminarje s področja računovodstva,
ekonomike in financ. Je glavni oblikovalec besedila Kodeksa poslovnofinančnih
načel ter Kodeksa poklicne etike
finančnika znotraj delovne skupine pri
Slovenskem inštitutu za revizijo.
Trenutno predava na Visoki šoli za
računovodstvo v Ljubljani in je
predsednik sveta Inštituta za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za
računovodstvo. Je pogost predavatelj na
različnih izobraževalnih institucijah in
seminarjih.
126
OBDAVČITE
V PODJETIJ Namen
(2009)
AVTOR:
mag. DEJAN
PETKOVIČ
VSEBINA
knjige
oziroma
priročnika
OBDAVČITEV PODJETIJ je opozoriti na
osnove obdavčitve v gospodarskih družbah, pri
samostojnih podjetnikih in seveda tudi pri
fizičnih
osebah.
Knjiga
obravnava
najpomembnejše podjetniške davčne oblike v
Republiki Sloveniji: davek na dodano vrednost,
dohodnino in davek od dohodkov pravnih
oseb. Navedena so le tista osnovna zakonska
določila, za katera avtor meni, da so tudi del
evropske davčne harmonizacije (najlažje je to pri
davku na dodano vrednost) in torej ne bodo
podvržena velikim spremembam. V knjigi se
torej ne navajajo gola zakonska dejstva, temveč
je obdavčitev predstavljena na bolj poljuden
način skozi kar nekaj primerov in praktičnih
spoznanj avtorja. Delo je primerno tako za tiste,
ki se prvič srečujejo z davčnim področjem, kot
tudi za tiste, ki bi želeli poglobiti svoja znanja.
Seveda je treba računati z dejstvom, da se bo
davčna zakonodaja tudi v prihodnje spreminjala,
s poznavanjem osnov obdavčitve pa je seveda
lažje slediti spremembam.
O AVTORJU: mag. Dejan Petkovič: Mag. Dejan Petkovič je diplomiral na
Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaključil je tudi podiplomski
specialistični študij javne finance in davčno svetovanje, kasneje pa še znanstveni
magistrski študij ekonomija in poslovne vede.
Poklicno pot je začel kot pripravnik za področja analize in nadzora poslovanja,
po opravljenem pripravništvu pa dobil redno zaposlitev v finančno
računovodskem sektorju - analize in nadzor. Strokovnost in vestnost sta
botrovala novi zaposlitvi v podjetju Koloniale Veletrgovina d.d. kot direktor
računovodskega sektorja. Nove izzive je našel v podjetju Abeceda Svetovanje
d.o.o. (in njeni predhodniki) kot Davčni in podjetniški svetovalec. Mag. Dejan
Petkovič je višji predavatelj na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani.
Mag. Dejan Petkovič je avtor približno 100 bibliografskih enot, od tega dveh
visokošolskih učbenikov (Obdavčitev podjetij ter Upravljalno računovodstvo).
Je tudi mentor Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
večjemu
Želite stalne strokovne izzive?
številu
Se želite učiti od najboljših?
diplomantov.
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
127
ORGANIZIRANJE RAČUNOVODSTVA
(2010)
AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT
NAJPOPOLNEJŠE DELO Z VIDIKA ORGANIZIRANJA
RAČNOVODSTVA PRI NAS.
O AVTORJU: GLEJ »Osnovne analize poslovanja«
VSEBINA
Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe?

















Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe?
Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do
finančne funkcije?
Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni
vidik
računovodstva?
Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v
računovodstvu?
Katere računovodske naloge in katere
neračunovodske naloge opravlja računovodska
služba?
Kakšno je mesto računovodske službe v malem,
srednjem in velikem podjetju?
Kako se organizirati v primeru prenosa del na
računovodski servis?
Katere računovodske naloge se opravlja zunaj
računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja?
Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna?
Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu?
Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca?
Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca?
Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju?
Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu?
Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov?
Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji?
Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah?
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
128
NOVO:
KNJIGA, ki ne sme manjkati v vašem računovodstvu!
dr. Živko Bergant
Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja
(računovodska analiza)
VSEBINA
-
(350 strani)
Plačilna sposobnost podjetja (opredelitev, Kodeks PFN, insolvenčna zakonodaja,
etika, optimalna struktura financiranja)
-
Kapitalska ustreznost (zasnova modela)
-
Obratni kapital podjetja (računovodska analiza obratnega kapitala)
-
Potrebni obratni kapital
podjetja (opredelitev, obseg, informacije in
analiziranje)
-
Informacije o kapitalski ustreznosti podjetja (osnovne in analitične
informacije, vrste kapitalske ustreznosti, povezava z denarnim tokom,
kratkoročno zadolženostjo, dolgoročno zadolženostjo)
-
Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja (analiza strukture in kakovosti
kapitalske ustreznosti, odmikov in sprememb, analiziranje ustreznih kazalnikov)
-
Upravljanje kapitalske ustreznosti podjetja (model upravljanja kapitalske
ustreznosti, načrtovanje, tveganje in cilji poslovanja v povezavi s kapitalsko
ustreznostjo)
-
Zasnova modela celovite finančne politike podjetja (dopolnitev "trade-off"
teorije z informacijsko podporo)
-
Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja z vidika zunanjih uporabnikov
(zasnova modela in ustreznih kazalnikov, testiranje njihove izrazne moči,
analiziranje kazalnikov, kritična presoja modela)
-
129
Literatura, priloge
RAČUNOVODSTVO
Knjiga izide: 2012
Avtorja:
VSEBINA
Dr. Branko Mayr
Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja
finančnega računovodstva, stroškovnega računovodstva
in poslovodnega računovodstva.
Mag. Darinka Kamenšek
V knjigi bo zajeto:
-
-
IZIDE
-
2012
-
Podjetje in njegov pojem
Ekonomske kategorije, kot jih obravnava
finančno računovodstvo (opredelitev iz
Slovenskih računovodskih standardov in
Mednarodnih standardov računovodskega
poročanja)
Stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga
stroškovnega računovodstva
Oblikovanje poslovnih odločitev (metode in
tehnike kot jih obravnava poslovodno
računovodstvo)
Osnovna pravila financiranja poslovanja
(statični in dinamični princip)
Koliko je vredno podjetje (metode in tehnike)
Analitična orodja in njihova uporaba pri
odločanju (temeljna in tehnična analiza)
Knjiženje in tehnike knjigovodenja
Računovodska poročila za zunanje in notranje
uporabnike
In še veliko drugega
Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri.
Priloga knjige je CD, na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s
pomočjo katerih se izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev,
vrednotenja zalog, analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših
kazalnikov, orodje za analiziranje poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega
položaja podjetja, orodja za izračunavanje podlag za oblikovanje poslovnih
odločitev itd.
Predviden obseg knjige je okoli 1000 strani.
130
BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH
ODLOČITEV (BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE)
(izide 2012)
VSEBINA
Avtorja
Dr. Branko Mayr
Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo
vsak dan z bilancami in računovodskimi
vsebinami.
Mag. Darinka
Kamenšek
V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri
prenosu znanj računovodstva in poslovnih
financ
na
neračunovodje,
obravnavata
najpomembnejše
ekonomske
kategorije
računovodskih poročil (bilanc).
IZIDE
Prikaz je poenostavljen, prilagojen pravnikom,
tehničnim kadrom, zdravnikom, direktorjem in
drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z
bilancami. Izhaja iz Mayrjeve opredelitve
bilance, ki je »laž, velika laž, bilanca«. V knjigi
so utemeljene te trditve in tveganja, ki jim je
izpostavljen uporabnik bilance.
2012
Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto poslovnih odločitev, ki temeljijo
na bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju prodajo na odloženo
plačilo (tveganje je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom naročiti
blago, material ali storitev z rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da
naročenega ne bodo prejeli) ali odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice
(pomembna je donosnost). V knjigi bo bralec našel pripomočke, ki mu
pomagajo oblikovati odgovore na postavljena vprašanja.
Priložen je CD, na katerem so uporabni pripomočki za branje bilanc,
ocenjevanje bonitete podjetja, obrestni izračuni, finančno načrtovanje in
podobno
131
šifra
Cena z
DDV v
€
Uvod v računovodstvo
R1
40
Osnovno analize poslovanja
R2
35
Obdavčitev podjetij
R3
40
Organiziranje računovodstva
R4
50
R7
45
Računovodstvo (izide 2012)
R5
50
Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih
odločitev (izide 2012)
R6
35
Naslov dela
NOVO!
Plačilna sposobnost in kapitalska
podjetja (računovodska analiza)
ustreznost
POPUSTI:
Cena z DDV
v€
Člani IPR
20 %
Člani Zbornice računovodskih servisov
10 %
Študenti visoke šole za računovodstvo
20 %
KNJIGE V PREDPRODAJI
Za prednaročila za člane IPR in študente
25 %
Za vse druge
15 %
IDEJA
Knjiga je lahko čudovito darilo tudi za poslovne partnerje.
Sporočite nam, da kupujete knjigo za svojega poslovnega partnerja
in prejeli jo boste v darilnem pakiranju z lastnoročnim podpisom
avtorja.
132
NAROČILNICA
Naročnik /-ica
Telefon:
E-naslov:
Naslov odpreme:
Davčna številka:
TRR številka pri banki:
Odgovorna oseba:
Datum naročila:
DA, nepreklicno naročamo naslednje knjige (označi število kosov):
Število izvodov
Naslov dela
šifra
Uvod v računovodstvo
R1
Osnove analize poslovanja
R2
Obdavčitev podjetij
R3
Organiziranje računovodstva
R4
Računovodstvo
R5
Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev
R6
Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost
podjetja (računovodska analiza)
R7
Cene vsebujejo DDV.
Naročilo pošljite na naslov: Inštitut za poslovodno računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana,
ali po faxu na številko 059 090 962 ali po elektronski pošti [email protected]. Lahko nas tudi
pokličete na telefon 059 090 960.
133
VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO
Včlanjujem se v Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo,
Stegne 21c, 1000 Ljubljana:
ČLAN (pravna ali fizična
oseba):
Naslov:
Telefon:
e-naslov:
Kontaktna oseba člana:
Davčna številka člana
Številka TRR člana in banka:
Odgovorna oseba:
Članstvo prinaša naslednje obveznosti in ugodnosti:
Obveznosti člana:
Redno bom plačeval članarino Inštitutu v višini 100 EUR letno na račun SI56 2700 0000
0131 904 pri Factor banki Ljubljana.
Prizadeval si bom za razvoj poslovodnega računovodstva in povečanje njegovega ugleda
v praksi.
Sodeloval bom pri aktivnostih Inštituta in si prizadeval za izboljšanje kakovosti njegovega
delovanja.
Ugodnosti člana:

Prejemal bom izvod revije Poslovodno računovodstvo.

Uveljavljal bom ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij Inštituta.

Uveljavljal bom ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki jih organizira
Inštitut.

Uveljavljal bom ugodnosti pri šolnini VŠR za člane Inštituta.
Kraj in datum
134
Žig in podpis
Cilj konference je, s pomočjo referentov in udeležencev v razpravi, zbrati strokovne podlage za
oblikovanje načel notranjega poročanja za različne notranje uporabnike po temeljnih poslovnih
funkcijah in na ravni združbe kot celote. Referati bodo zbrani v zborniku konference, ki bo,
skupaj z razpravo na konferenci, pomenil tudi osnovno strokovno utemeljitev in razlago
kasneje oblikovanih načel notranjega poročanja. Načela bodo zbrana v Kodeksu načel
notranjega poročanja – KNNP.
TEMA 2. KONFERENCE
Strokovne podlage načel notranjega poročanja po posameznih področjih poročanja





Nabavna funkcija
Proizvodna funkcija
Prodajna funkcija
Finančna funkcija
Davki





Investicijsko-tehnična funkcija
Kadrovska funkcija
poslovni
dosežki
profitnih
organizacij
Poslovni
dosežki
neprofitnih
organizacij
Za zaposlene
Konferenca bo nudila informacije:
 poslovodnim
delavcem
o
smotrnem
organiziranju
učinkovitega poslovodnega informacijskega sistema;
 vodjem računovodstev in financ o organiziranju posameznih
informacijskih funkcij za namene notranjega poročanja in o
poslovodenju v računovodstvu;
 nadzornikom o učinkovitem sistemu in vlogi nadziranja v
notranjem poročanju;
 strokovnim delavcem v okviru informacijskega sistema o
načelih organiziranja in delovanja notranjega poročanja;
 učiteljem o celovitem pristopu k računovodskemu sistemu in
notranjemu poročanju
135




Za upravljalce
Za nadzorne organe
za mala podjetja
Trajnostni razvoj podjetja
Več informacij o konferenci
in prijave na:
www.poslovodnoracunovostvo.si
Organizatorji:
 Inštitut
za
poslovodno
računovodstvo pri VŠR,
 Zveza
računovodij,
finančnikov,
revizorjev
Slovenije
 Zveza ekonomistov Slovenije
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na ka
a tero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013
Pridobite si naziv:
Diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS)
smer: RAČUNOVODSTVO
Temeljni cilj je izobraziti študenta v lik, ki bo znal organizirati, voditi in
izvajati različne naloge s področja računovodstva v gospodarskih družbah,
javnih podjetjih, zavodih, državnih organih in pri drugih zavezancih za
vodenje računovodstva.
Kontakt:
Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, II/nadstropje, Ljubljana
Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Faks: 00386 (0) 059 090 962
Elektronska pošta: [email protected]