Poslovodno računovodstvo - Tax-Fin-Lex
UNDERSTANDING THE LAW, LEGAL ORDER AND HIERARCHY OF FORMAL LEGAL ACTS IN THE REPUBLIC SLOVENIA VLOGA PREISKOVALNIH POSTOPKOV V PODJETJIH V KRIZI ( REVIZIJE, INŠPEKCIJA, FORENZIČNI PREGLED) OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK OPTIMALNI OBRATNI KAPITAL: IZRAČUN ALI UGIBANJE? DAVČNI NASVETI POSLOVODNIM RAČUNOVODJEM 23 1 4 Letnik 5 • Številka 2 • Junij 2012 • ISSN 1855 – 4032 • UDK 657 Poslovodno računovodstvo DRUGA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 2/2012, Letnik 5 Junij 2012 Revija izhaja: marca, junija, septembra in decembra Glavni in odgovorni urednik: doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij; CPR; Abc revizija, d.o.o. Ljubljana in Visoka šola za računovodstvo, Ljubljana Uredniški svet: Predsednik: doc.dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana Člani: prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj; odvetnica specialistka gospodarskega prava prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem Portorož, Univerza na Primorskem Srdan Tovornik, Nova Gorica Aleš Hauc, NKBM d.d. Tibor Šimonka, Slovenska industrija jekla Ljubljana prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija Izdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr, d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana Navodila piscem prispevkov 1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for Windows) na naslov [email protected] 2. Tehnični napotki: na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv avtorja, naziv njegovega delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor dela, in njegov domači naslov; obseg prispevka je omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic: Enojno, Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno, Obravnava osamljenih vrstic, Slog: Hitri slogfont; velikost strani je B5. Naslovi se začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter ključne besede v slovenskem in tujem jeziku. Seznam literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev (če avtorja ni, se upošteva naslov dela) – citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite po e-pošti). Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse morebitne kršitve avtorskih pravic. Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso dovoljene. Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za različne poudarke. Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4. april 1983) 3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se strokovno recenzirajo. Uporablja se anonimni recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in institucije). Recenzent lahko brez avtorjevega dovoljenja prispevek dopolni terminološko in stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti avtor. Pisec mora upoštevati recenzentove pripombe, preden ponovno odda besedilo. 4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, številko transakcijske računa, naziv in naslov banke, davčno številko in EMŠO. 5. Prispevki se ne vračajo. UNDERSTANDING THE LAW, LEGAL ORDER AND HIERARCHY OF FORMAL LEGAL ACTS IN THE REPUBLIC SLOVENIA VLOGA PREISKOVALNIH POSTOPKOV V PODJETJIH V KRIZI (REVIZIJE, INŠPEKCIJA, FORENZIČNI PREGLED) OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK OPTIMALNI OBRATNI KAPITAL: IZRAČUN ALI UGIBANJE? DAVČNI NASVETI POSLOVODNIM RAČUNOVODJEM KAJ JE KRATKOROČNO IN KAJ JE DOLGOROČNO? Ljubljana, junij 2012 1 Poslovodno računovodstvo 2/2012 DRUGA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA Kazalo vsebine Dr. Branko Mayr DRUGA IZVEDBA PROGRAMA CPR ................................................................ 7 Dr. Bojan Tičar Understanding the Law, Legal Order and Hierarchy of Formal Legal Acts in the Republic Slovenia .................................10 Introdution .................................................................................................... 10 Legal Order ................................................................................................... 11 The Systemisation of law ............................................................................... 12 Law and Moral .............................................................................................. 15 Sources of Law .............................................................................................. 16 Indirect Sources of Law ................................................................................ 22 Conslusion ..................................................................................................... 23 Mag. Darinka Kamenšek Vloga preiskovalnih postopkov v podjetjih v krizi (revizije, inšpekcija, forenzični pregled)..................................................................................................................25 Uvod .............................................................................................................. 25 Vrste preiskovalnih postopkov ...................................................................... 25 Kaj lahko od posameznih preiskovalnih postopkov pričakujemo .................. 28 Sklep .............................................................................................................. 44 Irena Viher OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK ...................................45 BLAGOVNE ZNAMKE IN PRAVICA DO UPORABE BLAGOVNIH ZNAMK ......................................................................................................... 45 KDAJ SE POJAVI POTREBA PO OCENJEVANJU BLAGOVNIH ZNAMK ......................................................................................................... 46 METODE OCENJEVANJA VREDNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK................ 47 LICENČNINE ZA UPORABO BLAGOVNE ZNAMKE ................................. 48 OCENJEVANJE BLAGOVNE ZNAMKE V PRIMERU STEČAJA PODJETJA ...................................................................................................................... 51 2 Darko Bergant OPTIMALNI OBRATNI KAPITAL: IZRAČUN ALI UGIBANJE? ..................52 UVOD ............................................................................................................52 Vsebina prispevka ..........................................................................................53 VELIKOST IN RAST PODJETIJ ....................................................................57 SPREMEMBE V STRUKTURI BILANCE ......................................................62 MODEL ..........................................................................................................69 SKLEP ............................................................................................................72 Mag. Dejan Petkovič DAVČNI NASVETI POSLOVODNIM RAČUNOVODJEM .......................77 DAVČNA TEMA 1: Katere so zadnje novosti na področju obdavčitve pravnih oseb v letu 2012? ..............................................................................77 DAVČNA TEMA 2: Nabava osnovnega sredstva pred identifikacijo za DDV in sprememba amortizacije...............................................................78 DAVČNA TEMA 3: Pravilna izstavitev računa za storitev montaže v tujini ...............................................................................................................80 DAVČNA TEMA 4: Kdaj nastane obveznost za DDV ....................................82 Dr. Živko Bergant KAJ JE KRATKOROČNO IN KAJ JE DOLGOROČNO?.................................84 Visoka šola za računovodstvo ...............................................................................87 Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo .............91 ABECEDA Svetovanje…………...…………………….………………………..93 ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O. .........................................................101 Koledar strokovnih seminarjev in izobraževanje za pridobitev certifikatov ......102 cPr – certificirani poslovodni računovodja ........................................................107 Register CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) .......116 CIMA...................................................................................................................117 CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB ...................................................................121 Svetovanja ...........................................................................................................123 Založba ipr ..........................................................................................................124 3 4 Spoštovane kolegice, kolegi! Ponovno je poletje. Še vedno se otepamo z gospodarsko krizo, ki je neusmiljena. Iz dneva v dan je slabše, če se pojavi kakšna svetla točka na koncu predora, pa je to verjetno vlak. Stara resnica je, da, če si ne bomo sami pomagali, nam tudi drugi ne bodo. Vlada oblikuje protikrizne ukrepe. Pritrdimo lahko, da je treba varčevati, da je treba oblikovati podjetništvu prijazno okolje. Prav zabavne so trditve, da je zaradi ohranjanja bruto domačega proizvoda treba ohranjati zaposlenost v negospodarstvu. Super! Rešitev naših problemov je preprosta. Zaposlimo vse nezaposlene v tako imenovanem sektorju negospodarstva, povečal se bo bruto domači proizvod, izboljšalo se bo razmerje med dolgovi in bruto domačim proizvodom in tako dalje, skratka, krize več ne bo, vse bo super. Vendar temu ni tako, saj je kruta realnost, da takega početja ne moremo plačati. Še modrejši so predlogi, da se dodatno zadolžimo in s tem financirajmo naš negospodarski sektor. Kdo nam bo pa posojal? Kolikšne obresti bo zahteval? Ali smo sposobni vračati drage kredite? To je le nekaj vprašanj, na katera nimamo odgovora, kakor ga tudi nimajo predlagatelji omenjenih modrih ekonomskih potez! Računovodje vemo, da saniranje ni tako preprosto. Vemo, da statistika prenese vse, verjetno bo kdo dodal, da enako velja tudi za računovodstvo. Smo proti nerealnemu prikazovanju dejanskega stanja. Z resnico se je treba soočiti in si prizadevati za boljše. Pri tem pa ne pozabimo, da si moramo prizadevati za rast. Potrebujemo več lastniškega financiranja poslovanja. Kje dobiti lastniške vire? Ne vem! Verjetno bomo morali iskati tuje investitorje, mogoče privabimo tudi naš denar, ki je varno spravljen na najrazličnejših računih v davčnih oazah. Pravijo, da denar išče visoke donose. Vlagajmo v razvoj, razvijajmo programe, ki bodo zanimivi za finančne vire. Če s tem uspemo, imamo priložnost. Ne nazadnje, ste kdaj pomislili, zakaj imajo starejši delavci, pa tudi nezaposleni, velike težave pri pridobitvi dela? Mogoče bi bilo lažje, če bi bila delovna zakonodaja prožnejša, če bi spodbujala tudi oblike začasnega dela. Če bi delodajalci vedeli, da delovna razmerja pri težavah v poslovanju niso problem, bi sprejemali tudi začasne posle, za njihovo uresničitev bi začasno zaposlovali, z delom bi vsi zaslužili. Prepričan sem, da bi se veliko začasnih poslov spremenilo v stalno obliko dela. To pa je to, kar si želimo. Naše mesto je v prvih ''bojnih'' vrstah. Prizadevati si moramo, da bomo strokovno usposobljeni pomagati odločevalcem pri sprejemanju poslovnih odločitev. Računovodje moramo pripravljati kakovostne različice poslovnih odločitev. Potrebujemo veliko znanja. Le-to nam daje ugled. Želimo vam pomagati, zato smo za vas pripravili vrsto izobraževalnih programov. Tako jeseni nadaljujemo z izobraževanjem poslovodnih računovodij, z izobraževanjem mednarodno uveljavljenih programov IAB in seveda z 5 izobraževanjem na naši Visoki šoli za računovodstvo. Pridružite se nam, ne bo vam žal. Investirajte v svojo prihodnost. Pa naj bo o težavah, izzivih in podobnem dovolj. Pred nami je vroče poletje. Upamo, da smo vam pripravili nekaj zanimivega branja. Vabim vas, da tudi vi kaj napišete in nam pošljete. Želim vam čim prijetnejši in čim bolj miren dopust. Branko Mayr 6 Dr. Branko Mayr1 DRUGA IZVEDBA PROGRAMA CPR Decembra 2012 smo začeli izvajati študijski program za pridobitev naziva certificirani poslovodni računovodja (CPR). Prva generacija zaključuje izobraževanje. Pred nami je druga izvedba, s katero začnemo jeseni. Komu je program CPR namenjen? Študijski program je namenjen tistim, ki želijo največ. Strokovne podlage programa so v svetovno najuglednejših programih CIM in IMA. Po vsebini zagotavlja ekonomska znanja, ki jih potrebujejo tudi kandidati za opravljanje izpita za stečajnega upravitelja ali sodnega izvedenca. Pa še nekaj o certificiranju! Računovodstvo, še posebej poslovodno računovodstvo, je specifično in terja specifična znanja. Ta znanja nudijo izobraževalni programi Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo in visokošolski program računovodstva Visoke šole za računovodstvo. Skupaj s partnerji iz tujine in domovine omogočamo pridobitev različnih certifikatov in diplom, ki dokazujejo strokovnost njihovega nosilca. Certificiranje poslovnih znanj je v svetu uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec certifikata uresničiti pridobljena znanja v praksi. Prav zaradi tega je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju. V sodelovanju s partnerji omogočamo pridobitev: Svetovno najuglednejših strokovnih nazivov (certifikatov, diplom) CIMA in IAB. Slovenskega CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE (CPR) Kot smo že velikokrat poudarili, je ena najpomembnejših nalog računovodje priprava predlogov poslovnih odločitev. Ne znamo si predstavljati direktorja, ki pomembne poslovne odločitve sprejema brez sodelovanja računovodje. Da bodo predlogi poslovnih odločitev kakovostni, je treba veliko znati. Zato se moramo računovodje stalno izobraževati. Znanja, ki jih potrebujemo, so praviloma certificirana. S pridobljenimi certifikati dokazujemo strokovno usposobljenost 1 Dr. Branko Mayr je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, stalni sodni izvedenec, docent na Visoki šoli za računovodstvo, certificirani poslovodni računovodja. 7 izvajanja različnih računovodskih del. V razvitih državah so najbolj cenjena znanja s področja poslovodnega računovodstva. Visoka šola za računovodstvo je usmerjena v izobraževanje poslovodnih računovodij. Ta usmeritev je razlog, da je med študenti veliko takih, ki so že diplomirali na kakšni drugi fakulteti, tudi ekonomski, in na Visoki šoli za računovodstvo pridobivajo specifična znanja s področja poslovodnega računovodstva. Znanja, ki se pridobijo na Visoki šoli za računovodstvo, so v veliki meri usklajena z izobraževalnimi programi CIMA, CMA in CPR in kot taka zadostna podlaga za pristop k izpitu za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje (CPR), ki ga je letos jeseni začel podeljevati Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Prve licence so že podeljene. Za delo v velikih poslovnih sistemih, v mednarodnih poslovnih sistemih ali za delo v tujini pa naša licenca certificiranega poslovodnega računovodje (CPR) ne zadostuje. Zato smo skupaj s partnerji, med njimi tudi z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA), omogočili pridobitev njihovih nazivov poslovodnega računovodje (CIMA), ki v svetovni strokovni javnosti veljajo za najuglednejše in najbolj zaželene. Vsekakor postaja certificiranje tudi v slovenski računovodski stroki največji izziv. Ambiciozni vedo, da jim pridobljeni certifikat omogoča opravljanje najodgovornejših del v najrazličnejših poslovnih sistemih. Tako se v svetu za opravljanje del finančnega direktorja, računovodje in pogosto tudi managerjev obvezno zahteva certificiranje znanj s področja poslovodnega računovodstva (najpogosteje CIMA ali CMA). V Sloveniji je certificiranje na področju računovodskih poklicev že uveljavljeno za revizorje, ocenjevalce vrednosti podjetij, davčne svetovalce itd. Po svetu in pri nas so uveljavljeni številni certifikati, ki dokazujejo ustrezna znanja. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 8 Ključni certifikati na področju poslovnih financ in računovodstva so: Področje Po svetu V Sloveniji Revizija AICPA, CPA, CIPFA, ICAEW, ICAS ... pooblaščeni revizor, državni revizorji različnih nazivov Ocenjevanje vrednosti podjetij ASA ... pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij Davki ACCA, CIPFA, ICAS davčni svetovalec, preizkušeni davčnik Finančna analiza CFA CPR (CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA) Finančno računovodstvo (računovodenje za zunanje uporabnike) CIPFA IAB (več nazivov) preizkušeni računovodja Poslovodenje CIMA, CMA, AICPA ... CPR (CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA) Knjigovodstvo IAB IAB (več nazivov) Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 9 dr. Bojan Tičar1 UNDERSTANDING THE LAW, LEGAL ORDER AND HIERARCHY OF FORMAL LEGAL ACTS IN THE REPUBLIC SLOVENIA SUMMARY Author presents in this article basic definitions of law and a general legal order. Author defines legal order as whole of the hierarchically regulated principles of law, rules, and general legal acts which apply in a certain country, which are published, and enter into effect from a certain date following adoption. He uses the term legal order as a synonym for the term legal system. A legal order entails the applicable law at a certain time, defined in advance, in effect in a certain territory of a certain country, i.e. Slovenia. Legal order is a basic framework for all operations of all state and private institutions and all other legal subjects. In the second part of article author explains basic principles of law and of Slovenian law. He analyses different legal acts, which are adopted by different EU and state organs (i.e. regulations, directives, national laws, governmental decrees, ministerial rules etc.). Author concludes article with an idea, that law can also be understood instrumentally as an instrument or a tool. Legal order is from this point of view a tool prescribed in advance that is suitable for preventing and resolving conflicts between subjects in society. Keywords: law, legal order, legal system, law, legal rules, instrumental law, material law, procedural law, regulations, decrees, rules INTRODUTION Law is a system of rules and principles that regulate, within the boundaries of legal regularity, the vitally important external conduct and behaviour of the subjects in a state-organised society (LCZ, 2003; Bradač F., 1990). The science which deals with law is legal science. Legal science comprises several fields. Legal history, for instance, deals with the applicable law of the past, whereas the focus of interest of the science of positive law is the 1 Assoc. Prof. Bojan Tičar, Ph.D., Faculty of Criminal Justice and Security, University of Maribor, Kotnikova 8, 1000 Ljubljana, Slovenia, EU - email: [email protected]. 10 currently applicable law. Legal science is divided into the legal sciences of individual fields of law or legal disciplines. Legal science studies various levels of law: e.g. legal dogmatics deals with its normative structure, the sociology of law observes law as a social phenomenon, the politics of law evaluates its normative elements, and legal theory determines what the general legal terms and general rules are (LCZ; 2003, Pavčnik M., 1997). Positive law is laid down law that applies in a certain territory at a certain time.2 The applicable law can be laid down internal law, i.e. national law, and laid down external law, i.e. international law. Positive law is applicable in a certain territory at a certain time. It always applies in advance, which entails that it must be adopted beforehand in legally determined forms of legal acts. Natural law is the antipode to positive law (Suša S., 2011; Pavčnik M., 1997). Natural law comprises the rights that every human being has on the basis of the natural order of things, i.e. as a human being. Natural law originates in nature. It is in the nature of humans that through their consciousness and freedom they perceive with their minds the sensible natural order as a source of principles which they must realise in their own existence. Modern natural law – proceeding from a modern understanding of science – strives to avoid the above-mentioned problem and attempts to be constituted as rational natural law. It considers a human being to be a rational being, but also a being of interests and needs. LEGAL ORDER A legal system or legal order is the integrated whole of the hierarchically regulated principles of law, rules, and general legal acts which apply in a certain country, are published, and enter into effect from a certain date following adoption. General legal order is also a basic framework for legal work of all institutions and all other legal subjects. The term legal order is used as a synonym for the term legal system. A legal order reflects the entirety of the mutually connected normative and factual elements which are reflected in legal relations. A legal order entails the applicable law at a certain time, defined in advance, in effect in a certain territory of a certain country. The elements of the legal order are the principles of law and legal rules. The factual elements of the legal order are the legally relevant facts (e.g. the relevant course of time, the fulfilment of a condition) and the legally relevant 2 The Latin expression de lege lata means the law as it exists. Usually it is used with the Latin expression de lege ferenda, which means what the law should be. 11 behaviour and conduct of legal subjects which have legal consequences. The connecting elements of the legal order and the practical application of the law entail legal relations. They are defined in Part II of this book as the basic form of the application of the law in practice. The legal order is based on the presumption that “being ignorant of law harms”: This entails that claiming that one does not know the principles of law, rules, and general acts does not result in exculpation.3 The excuse that there was a mistake of law, which is another term for being ignorant of the law, is usually not a recognised defence. Legal certainty is based on the presumption that all subjects are aware of the law. Therefore, no one can excuse their unlawful conduct by stating that they were unaware of a certain rule or that such conduct was not allowed. In exceptional circumstances a mistake of law can be the basis for exculpation, however, only within the scope of criminal law. Regardless of the above-mentioned exception, a legal order is based on the presumption that being ignorant of law harms. Thus, every person must know the law, as every person bears the consequences of being ignorant of the law. THE SYSTEMISATION OF LAW A further characteristic of the systemisation of law are double divisions (Tičar B, 2011). With reference to such, law is divided as follows: 1) THE FIRST DIVISION OF LAW: EXTERNAL AND INTERNAL LAW, 2) THE SECOND DIVISION OF LAW: CIVIL AND COMMON LAW, 3) THE THIRD DIVISION OF LAW: SUBSTANTIVE AND FORMAL LAW, 4) THE FOURTH DIVISION OF LAW: PRIVATE AND PUBLIC LAW. International or external law is a set of principles and rules which regulate the behaviour and conduct of countries and international organisations (e.g. the United Nations, the Red Cross, UNICEF). It comprises diplomatic and consular law, international law of the sea, law on good-neighbourliness, as well as the law of war and international humanitarian law. One characteristic of international law is that in cases of violations of its rules there is no organisation which can impose direct coercive sanctions against subjects who have violated such. However, a violation of international law rules can trigger 3 Latin: culpa = blame, exculpare = exculpate. 12 or be a cause for unarmed or even armed interstate conflict, in other words, a war (Tičar B., 2011). National law comprises a different set of rules than international law. Such rules consist of national state principles and rules which only apply in the territory of a certain state; they also regulate the behaviour and conduct of state authorities, local community authorities, citizens, aliens, and all legal entities in a certain state territory. With its coercive apparatus (i.e. police, armed forces), a state has a monopoly on and absolute authority regarding the imposition of sanctions for the violation of the state rules. Law in Europe has historically developed according to two concepts, namely the continental European concept of civil law and the Anglo-Saxon concept of common law (Perenič A, 2005; Pavčnik M. 1997). The concept of codified, positive law is the basis for the regulation of the legal systems of the countries of continental Europe. This includes all the countries of Central Europe, the countries on the Iberian Peninsula, the Scandinavian countries, and the countries of Eastern and Southern Europe. In continental Europe, it is positive law that is codified in applicable legal acts. Different from the concept of codified law, the concept of uncodified law is based on precedents. Such a system can be found in the United Kingdom and in countries that trace their legal heritage to the United Kingdom, i.e. its former colonies.4 Common law is not based on formalised sources of law, but on court decisions adopted in similar cases. These are known as precedents (Perenič A, 2005; Pavčnik M. 1997). Precedents are the judgments of the highest courts in Anglo-American law (i.e. common law). The rationale for the decision in an individual case (i.e. ratio decidendi) has the effect of a general and abstract legal rule. The court which adopted the precedent and the lower courts are bound by such precedent when deciding subsequent cases with similar issues. Common law based on precedents arose as the courts had to carry out integrative and law-creating functions, which in continental European law is reserved for the legislative branch of power (Perenič A, 2005). The main criteria for the substantive regularity of any modern law, be it civil or common law, are human rights and fundamental freedoms. They are universal and are a constituent part of the legal orders of all democratic countries. 4 The countries that adopted the common law system are the USA and the members of the Commonwealth of Nations. The Commonwealth is a community of nations (i.e. originally the British Commonwealth of Nations, from 1964 named only the Commonwealth of Nations), namely, the community of 54 independent sovereign states, which are almost all former territories or colonies of the British Empire (the exceptions being Rwanda and Mozambique). 13 Law can also be divided into substantive and formal law. Substantive law determines the substance of the rights, obligations, and legal entitlements of subjects under law. Formal law regulates the organisation and procedures 5 regarding the judicial conduct of legal subjects. Within the continental European concept of law, both substantive and formal law comprise legal rules and principles which are written in legal regulations. Substantive law entails all the legal rules which determine the substance of the rights, obligations, and legal entitlements of subjects and which are static. Substantive law consists of a number of various laws in which the substantive rights, obligations, and legal entitlements of legal subjects are determined. Formal law determines the organisation and powers of state authorities and other aspects of public administration as well as all general and special rules of legal procedures. Procedural law, i.e. procedural formal law, is dynamic. It determines the actions of legal subjects which must be performed in order to ensure enforcement of the rights and obligations whose substance is determined in substantive law. In addition to substantive rights and obligations, in legal procedures subjects also have procedural rights and obligations. The latter are intended for the lawful exercise of procedural acts. Only when all substantive and procedural rights and obligations are entirely respected can this result in a legally binding decision which constitutes the individual rights or obligations of individual subjects. The final classic division of law is the division into private and public law. The development of the division of law into public and private law dates back to the ancient Roman state, where public matters were interwoven with private interests and vice versa. At the same time, coercive authority as a public matter was also subordinated to the private interests of those who held power. The main law developed in those times was private law, primarily contract law. Only a small number of institutions and rules referred to public matters. Public matters were those in which in addition to private interests there was also the interests of the state. The classical Roman jurist Domitius Ulpian (Kranjc J., 2008) named this law ius publicum. Ulpian wrote: “Public law is concerned with the organisation of the [Roman] state, while private law is about the wellbeing of individuals. – Ius publicum est quod ad statum rei publicae spectat, privatum autem quod ad singulorum utilitatem.” Ulpian thus developed the division of private and public law, which has been preserved in legal systems up to the present day (Pavčnik M., 1997). 5 A synonym for procedural law is adjective law. 14 Private-law relations are primarily contractual relations. This entails that dispositive rules (i.e. ius dispositivum) apply to such. The free will of the contractual parties has precedence over state regulation. Only if the contractual parties do not agree is law applied. Such application of law is secondary, i.e. subsidiary. LAW AND MORAL Norma in Latin means a rule (Bradač F., 1990). Therefore, the term system of norms is a synonym for the term system of rules. In addition to law, which is a normative system of rules sanctioned by the state, there exist other normative systems in society. These include moral rules, general social, personal, and family rules, the rules of religious communities and church rules, the special rules of voluntary associations, etc. The word morals6 derives from the Latin word mos, meaning custom (plural mores – customs). Morals entail a person’s attitude towards the world, other people, and towards himself or herself. In a normative system morally relevant actions are assessed as either good or bad. What is good is morally correct and what is bad is morally incorrect. Morals comprise the values and customs of the people in the given society. In general, morals include unwritten rules, which apply not only to individuals, but also to the entire society. Law should include the most important moral rules and thus represent the minimal moral code. It holds true for all the above-mentioned normative systems which are not legal systems that in cases of a violation of their rules the imposed sanctions never entail the use of state coercion. For instance, if a person violates a moral rule, a negative consequence of or sanction for such violation is contempt, social devaluation, the loss of one’s good reputation, etc. If a person violates a family rule, other family members impose sanctions on them in a manner such that they make them feel bad, that they lose a certain benefit, or have a bad conscience (e.g. if children violate family rules, they might not be given pocket money by their parents). If a member of a religious community violates a church rule (e.g. one of the Ten Commandments, which is a sin in the Catholic Church) a sanction is imposed transcendentally. The person is punished after death by being sent to hell instead of heaven. In comparison with the rules of other coexisting social normative systems, legal rules are the only rules whose violation results in the imposition of a coercive sanction by the state. Such is executed here and now. With its coercive apparatus the state namely punishes a person who has violated a 6 A similar word is ethics, which derives from Ancient Greek word η meaning, i.e. morals. 15 thike and has the same certain rule by imposing, for instance, a fine, a prison sentence, or in certain countries even the death penalty. Certain rules can naturally be legal, moral, and church rules concurrently. For instance, if the rule “do not kill” is violated, such results not only in a legal sanction (e.g. a prison sentence), but also in a moral (e.g. contempt) and church sanction (e.g. punishment in the hereinafter for having committed a deadly sin). In their substance, modern positive law rules are general and abstract, on one hand, and concrete and individual, on the other. Regulations are general and abstract, whereas contracts and decisions which cause direct rights and obligations of legal subjects are concrete and individual. SOURCES OF LAW Sources of law are mutually connected legal elements which are necessary for the existence of a legal phenomenon (Perenič A, 2005; Pavčnik M. 1997). Sources of law may be direct or indirect. The former comprise legal regulations and customs, while the latter comprise case law and legal science. Sources of law may be formal or informal. In Continental legal systems regulations (leges) are formal normative acts, whereas customs are informal normative acts. Collections of customs are termed usages. Laws (leges i.e.Regulations) are legal acts, which are formal, general, abstract, and published. The principal sources of continental European law are regulations (Tičar, 2011). The general nature of regulations entails that they apply to everyone. All are equal before the regulations and regulations must apply equally to all. The abstract nature of regulations entails that they refer to undetermined yet envisaged social relations. Regulations must be adopted and published in a manner prescribed by law, which is described below in the section dealing with the principle of legality. The regulations furthermore have different mutual relations. Their correct application is ensured by three binding rules of interpretation: 1.) LEX SPECIALIS DEROGAT LEGI GENERALI – SPECIAL LAW PREVAILS OVER GENERAL LAW. 2) LEX POSTERIOR DEROGAT LEGI PRIORI – MORE RECENT LAW PREVAILS OVER EARLIER LAW. 3) LEX SUPERIOR DEROGAT LEGI INFERIORI – SUPERIOR GENERAL LAW PREVAILS OVER INFERIOR SPECIFIC LAW. 16 The above-mentioned rules of interpretation connect and bind regulations into an integrated whole of positive law. The principal regulation is a law, which is discussed in more detail in the section below dealing with the legal acts of the legislature. In the legal system, a law is applied in such a manner that in cases in which the same legal relation is regulated by a general and a special law, the regulation of the special law prevails (i.e. lex specialis derogat legi generali – Stojčević D, 1984). In cases in which the same relation is regulated by an earlier and a more recent law, the more recent law prevails (i.e. lex posterior derogat legi priori). With reference to such, special laws have priority over general laws. A later general law thus does not prevail over the earlier special law (i.e. lex posterior generalis non derogat priori speciali – Stojčević D., 1984). The rule that a higher regulation is stronger than a lower regulation (i.e. lex superior derogat legi inferiori) entails the rule of the supremacy of a higher regulation over a lower regulation. However, when applying regulations in practice, this is less important, as the consistency of lower regulations with higher regulations is decided primarily by courts. If such court proceedings are not initiated, the parties involved must respect legal regulations as they were adopted until the Constitutional Court abrogates or annuls them by a decision or until the state authority which adopted them amends or repeals them (patrician abrogatin is derogation). In the following sections the types of regulations will be introduced from the viewpoint of which authority adopts and issues them. Legal acts of the EU The supremacy of EU law entails that the legal acts of the EU prevail over the legal acts of Member States. In accordance with Article 10 of the Treaty establishing the European Community which determines that Member States must take all appropriate measures in order not to jeopardise compliance with EU law, every violation of EU law by the authorities of any Member State also entails a violation by the state itself. Before joining the EU, candidate states had to align their national law with EU law and had to correctly apply it from the day they became members of the EU. As a special type of a supranational organisation, the EU does not have any bodies in the Member States in the form of ministries or branch offices, which would implement decisions adopted by EU institutions,7 therefore the state authorities of the member states are charged with the implementation of 7 This is also connected to the fact that in the EU there is no classic division into legislative, executive, and judicial powers. 17 EU policies and EU law. Within the framework of EU law there is a distinction between primary and secondary sources of EU law. The primary sources of EU law are the founding treaties with all subsequent amendments, annexes, and protocols; the treaties of accession of new EU Member States with annexes and protocols; and agreements with third countries. Secondary sources of EU law are the regulations, directives, decisions, recommendations, and opinions of the EU. The difference between these acts is whether they are binding or not, whether they are general or individual, whether they must be transposed into national law, etc. Regulations and directives, as general binding acts interfere to the greatest extent with the national laws of the Member States and with the position of individuals. There are important differences between a regulation and directive (Čebulj J., Strmecki M, 2005). A regulation can be compared with a law – it is directly applicable in its entirety and does not need to be transposed into national law of the Member States. A directive, as a general rule, cannot be applied directly, contrary to what applies for EU regulations. A directive can be addressed to all or only certain Member States, which then must transpose the content and objectives of the directive into their national law by means of binding regulations of the national legal order in light of the objectives which the directive pursues; however, the choice of form and methods for achieving such is left to the national authorities of the Member States at issue. A directive is thus binding as to the result to be achieved upon each Member State to which it is addressed, but leaves to the national authorities the choice of form and methods. A directive requires action of the national legislative body, which must transpose it into national law, whereby the legislature must ensure that the national legislation is in conformity with the requirements of the directive, which entails that a national regulation which is not in conformity with the directive must be amended or that a new regulation be adopted in cases in which, for example, a directive regulates an area which is not yet regulated in the national legislation. Legal acts of Legislature in the Republic of Slovenia State regulations are adopted by state authorities. The most important in this regard are the legal acts of the legislature, i.e. in the case of the Republic of Slovenia, The Slovenian National Assembly. The Constitution is a fundamental general, normative legal act that is adopted by the legislature by a two-thirds majority vote. The legislature is in this case the constitution framer. The Constitution contains principles and rules of the 18 highest legal importance. The principles contained in the Constitution are the foundation of the activities of all citizens, state authorities, local communities, legal entities, and aliens in the territory of the state. Laws (i.e. constitutional acts, statutes, etc.) are a fundamental direct source of law. Laws regulate fundamental social issues that are important for the legal order. Laws are subordinate to the Constitution and superior to other law in the country. Laws regulate the content of the Constitution in more detail. The content of the Constitution is as a general rule not directly applicable to the regulation of concrete and individual legal relations, except in the field of human rights. Laws have a double guarantee (Čebulj J., Strmecki M, 2005): 1. 2. The guarantee of the applicability of a law entails that only the legislature has the constitutional authority to prescribe rights and obligations in the country (and to amend and abrogate them); The guarantee of the existence of a law entails that the existing law cannot be abrogated other than by a new law which must be a regulation of the same or higher level. Laws are a fundamental source of law. This also proceeds from the Constitution, in accordance with Assembly only by law. With reference to such, it must be emphasized that implementing regulations and other general legal acts must be in conformity with the Constitution and laws. Furthermore, individual acts and actions of state authorities, local community authorities, and bearers of public authority must be based on a law or regulation adopted pursuant to law (Article 153 of the Constitution of the Republic of Slovenia). Treaties ratified by the National Assembly are applied directly and are thus a source of law (Article 8 of the Constitution of the Republic of Slovenia). In addition to the above-mentioned treaties, also other ratified treaties are sources of law. Laws must comply with the former treaties, whereas implementing regulations and other general acts must comply with the latter. In addition to the Constitution and laws, the National Assembly of the Republic of Slovenia also adopts the state budget, declarations and resolutions, national programmes, ordinances, recommendations to the Government and other state authorities, authentic interpretations of laws, the Rules of Procedure of the National Assembly, and decisions. The National Assembly also adopts programmatic documents. These are: national programmes for the future development of individual policies, declarations stating general positions on domestic and foreign policy issues, resolutions evaluating the state of affairs and problems in society, 19 recommendations, opinions and guidelines comprising proposals for the work of national authorities, and authentic interpretations of laws adopted by the legislature itself. which (Article 87 of the Constitution of the Republic of Slovenia ) the rights and duties of citizens and other persons may be determined by the National Legal Acts of Slovenian Government The most important implementing acts are adopted by the Government. (Case: Government of the Republic of Slovenia). Decrees are the most important general, implementing regulations issued by the Government. By decree, the Government regulates in detail and defines certain relations determined in a law or another act of the National Assembly in accordance with the purpose and criteria of the law or another regulation. The Government of the Republic Slovenia Act determines that a decree on the exercise of the rights and obligations of citizens and other persons may only be issued in accordance with an express authorization in a law. By a decree the Government defines certain relations determined in a law. Decrees are hierarchically lower than laws. The Government of the Republic of Slovenia does not have legislative authority on the basis of which it could directly affect with the rights and obligations of the individuals. Only a law can constitute, reconstitute, or abolish rights and obligations of individuals. There are three types of decrees: 1) INDEPENDENT GOVERNMENTAL DECREES, 2) INTERPRETATIONAL OR EXPLANATORY GOVERNMENTAL DECREES, AND 3) SUPPLEMENTARY GOVERNMENTAL DECREES. The Government does not need special statutory authorization to adopt independent decrees and may adopt them independently. These are organisational decrees by which the Government regulates in more detail the internal structure of the administration and work processes in the administration. The Government adopts interpretational or explanatory decrees on the basis of a general statutory authorization, i.e. a general clause. The Government adopts interpretational or explanatory decrees in instances in which it assesses that more detailed operationalization of the provisions of a certain law is needed for the implementation of such. Supplementary decrees are not independent. The Government must adopt such on the basis of a special statutory authorization or an executive clause. 20 Decrees supplement a law in a manner such that they define certain statutory rules whereby they may not interfere with the statutory subject matter, which is a domain reserved for the legislature. By an ordinance the Government regulates individual issues or adopts individual measures of general relevance. Furthermore, it adopts other decisions for which it is determined by a law or decree that are regulated by a Government ordinance. Through the budget memorandum, the Government presents to the National Assembly the fundamental objectives and tasks of the economic, social, and budget policy of the Government and the global frameworks of overall public finances for the following year. By a strategy for regional development in Slovenia, the Government determines objectives, policies, and tasks with regard to regional development in Slovenia. The Government regulates its internal organisation and work by its Rules of Procedure. The Government issues decisions on appointments and dismissals, in administrative matters within its competence, and on other specific matters within its competence. The Government issues an order whenever it does not decide by any other act. Legal Acts of Slovenian Ministers Ministers issue rules, ordinances, and instructions for the implementation of laws, other regulations, and acts of the National Assembly and regulations and acts of the Government. Rules are the most important legal act issued by a minister. Rules define individual provisions of a law, some other regulation, or an act on its implementation. Measures of general relevance are determined by an ordinance. The contents of an ordinance regulate an individual situation of general relevance. An instruction prescribes the manner of implementing individual provisions of a law, other regulation, or act. An instruction thus mainly regulates issues of a technical nature. When deciding on administrative matters, ministers and heads of departments within ministries issue orders and decisions. Legal Acts of Slovenian Municipalities Local matters which municipalities may regulate independently and which concern only the residents of a certain municipality fall within the competence 21 of the given municipality. Legal acts that are adopted by municipalities are primarily statutes, rules of procedure, and decrees. These types of acts are the most common ones. Furthermore, municipalities adopt budgets; they may also adopt ordinances, rules, and instructions. A municipality, more precisely a municipal council, adopts statutes. The statutes of a municipality determine the basic principles of the organisation and operation of the municipality; the establishment and competence of municipal bodies; the manner of participation of members of the municipality in adopting decisions by the municipality; and other issues of common interest in the municipality as determined by law (Article 64 of the Local Government). A municipality regulates matters from its competence by municipal decrees. A municipality regulates matters from its vested competence by decrees and other regulations determined by law. Rules of procedure regulate the organisation and work of municipal councils as well as the procedure for adopting decrees and other general acts. INDIRECT SOURCES OF LAW In addition to general legal acts, customary law and case law (i.e. usus fori) are supplementary and additional sources of law. In general it can be noted that in the Republic of Slovenia the importance of customary law is relatively insignificant. Customary law is a supplementary source and can be applied only in the event of a gap in the law. Objective and subjective reasons must naturally be taken into consideration in cases in which case law is applied in practice. From an objective point of view, this is a means which ensures the uniform application of law. Attention must furthermore be drawn to a special type of source of law, i.e. the decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia, especially in cases in which the Court acts as a “negative” legislature and abrogates unconstitutional statutory and implementing norms (Supreme Court Judgment, No. I Up 1477/2005, dated 15 March 2006, VS 17890). Any person who suffers harmful consequences due to a regulation or general act which has been annulled by an individual act issued on the basis of such is entitled8 to request that the authority which decided in the first instance to 8 […] within three months of the day of the publication of the Constitutional Court decision, provided no more than one year elapsed from the service of the individual act to the lodging of the petition or request. 22 change or annul such individual act. If such consequences cannot be remedied, the entitled person may claim compensation in a court of law. With reference to Constitutional Court decisions, attention must also be drawn to its interpretative decisions, i.e. decisions in which the Court does not decide that the provisions of the challenged act are inconsistent with the Constitution or a law, but determines in the operative provisions of the decision in which manner they must be interpreted in order to ensure that their application in individual cases is consistent with the Constitution. Finally, as was stated above for the decisions of Slovenian courts, also the judgments of the European Court of Human Rights in Strasbourg and the Court of Justice of the European Union in Luxembourg (i.e. the Court of Justice and the General Court – in case of the latter, judgments issued in preliminary ruling proceedings, which are a source of law in the individual cases in which they were issued, are in this regard the most relevant) must be taken into consideration as a source of law within the framework of administrative proceedings and deciding. CONSLUSION In the present article we have defined some basic elements of Slovenian formal law. This kind of law determines the organisation and powers of state through laws (leges), governmental decrees and ministerial rouls. Forlal law covers the competences of tate authorities as well as all general and special rules of legal procedures. We can also conclude that law is a historical and civilization phenomenon. Its development began with the emergence of civilization. It continues to develop today.9 There are numerous theories and points of view as regards what the essence of law is. Immanuel Kant, for instance, in his time claimed that lawyers are steill looking for essence of their law.10 Legal theoreticians have still not agreed on a uniform definition of the essence of law. Law can also be understood instrumentally (an instrument – a tool). Instrumental law is a tool prescribed in advance which is composed of rules that are suitable for preventing and resolving conflicts between subjects in society. 9 For more on the essence of law, see CERAR M. (2001). (I)racionalnost modernega prava, Bonex založba, Ljubljana, pp. 241 and 337. 10 ee P A. 2 . vod v razumevanje države in prava, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, p. 69. 23 References B ADA F. 1 . Latinsko-slovenski slovar, Državna založba lovenije, Ljubljana B LJ J., T M CK M. 2 , Upravno pravo, Fakulteta za upravo, Ljubljana, p. 85. C A M. 2 1 . racionalnost modernega prava, Bonex založba, Ljubljana, pp. 241 and 337. K A JC J. 2 8 . imsko pravo, GV Založba, Ljubljana, Leksikon Cankarjeve založbe. Pravo. L. CZ 2 3 ; ditor PAV K M., Cankarjeva založba, Ljubljana PAV K M. 1 7 , Teorija prava, Pravna obzorja, Cankarjeva založba, Ljubljana P A. 2 . vod v razumevanje države in prava, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana TOJ V Ć D., OMAC A. 1 84 . Dicta et regulae iuris, Savremena administracija, Belgrade, p. 249. Supreme Court Judgment, No. I Up 1477/2005, dated 15 March 2006, VS 17890). ŠA . aravno pravo, državljanska neposlušnost in anarhija. http //www.radiostudent.si/projekti/demokracija/teksti/26anarhija.html (accessed 7 January 2012). The Civil Servants Act, Official Gazette RS, Nos. 56/2002, 110/2002-ZDT-B, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 23/2005, 35/2005-UPB1, 62/2005 Odl.US: U-I-294/04-15, 113/2005, 21/2006 Odl.US: U-I-343/04-11, 23/2006 Skl.US: U-I-341/05-10, 32/2006-UPB2, 62/2006 Skl.US: U-I-227/06-17, 131/2006 Odl.US: U-I-227/06-27, 11/2007 Skl.US: U-I-214/05-14, 33/2007, 63/2007-UPB3, 65/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 74/2009 Odl.US: U-I-136/07-13 The Constitution of the Republic of Slovenia, Official Gazette RS, Nos. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006 The Local Government Act, Official Gazette RS, Nos. 94/07, 27/08, 78/08 T A B. 2 11 , gnorantia iuris nocet – nepoznavanje prava škoduje, nštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, Maribor T A B. 2 12 , nderstandig Law and the tate, nštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, Maribor ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA 24 revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU Mag. Darinka Kamenšek, p.r., CPR1 VLOGA PREISKOVALNIH POSTOPKOV V PODJETJIH V KRIZI (REVIZIJE, INŠPEKCIJA, FORENZIČNI PREGLED) UVOD V času gospodarske krize je trend prilagajanja računovodskih informacij za dosego načrtovanega rezultata podjetja zelo pogost. Da bi se lahko prepričale o resničnosti računovodskih informacij, si različne interesne skupine najamejo strokovnjake (revizorje), ki opravijo postopke preiskovanja, v katerih podajo sodbo o računovodskih informacijah. Preiskovalni postopki se lahko izvedejo v različnih vsebinah in temu primerni so rezultati in tudi oblike poročil, ki jih strokovnjaki (revizorji) pripravijo. Zato vam v tem prispevku želim predstaviti različne oblike preiskovalnih postopkov, ki se lahko uporabijo za preverjanje računovodskih informacij. Nadalje želim pokazati, kakšna poročila in izsledke lahko pričakujemo od revizorja pri posameznih oblikah preiskovalnih postopkov. VRSTE PREISKOVALNIH POSTOPKOV Preiskovalni postopki se nam pojavljajo v obliki revizije, kontroliranja, inšpiciranja, skrbnih in forenzičnih pregledov. Vse te oblike preiskovalnih postopkov pa lahko opredelimo kot vrste nadzora. Kontroliranje je pretežno preprečevalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano vzporedno nadziranje, ki ga opravljajo v nadzirano delovanje organizacijsko vključeni organi, delujoči po načelu stalnosti. Inšpekcija je pretežno popravljalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano poznejše nadziranje, ki ga opravljajo organi, ki niso vključeni v nadzirano delovanje in ne delujejo po načelu stalnosti. 1 Mag. Darinka Kamenšek, je magistrica ekonomskih znanosti, pooblaščena revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja in državna notranja revizorka. Zaposlena je v revizijski družbi ABC Revizija, d.o.o. kot direktorica. Zraven tega je prodekanica za študiske zadeve in kakovost na Visoki šoli za računovodstvo. 25 Revidiranje je pretežno popravljalno, na izvedenskem obnavljanju zasnovano poznejše nadziranje, ki ga opravljajo organi, ki niso organizacijsko vključeni v nadzirano delovanje in ne delujejo po načelu stalnosti. Obsega oblikovanje in vrednotenje dokazov o trditvah v zvezi s predmetom nadziranja ter poročanje o ugotovitvah uporabnikom, ki jih takšne informacije zanimajo, da bi na tej podlagi lahko ustrezno ukrepali. Med postopke revidiranja sodijo tudi skrbni in forenzični pregledi. Preiskovalne postopke lahko razdelimo v tri osnovne skupine: preiskovalni postopki po Zakonu o gospodarskih družbah; preiskovalni postopki po Zakonu o revidiranju; preiskovalni postopki po lastni izbiri. V nadaljevanju bomo preiskovalne postopke imenovali s pojmom revizija, pod katerim bomo razumeli revizijo v ožjem smislu (revizija računovodskih izkazov) in revizijo v širšem smislu (kamor sodijo vsi ostali preiskovalni postopki, kot jih pozna Zakon o revidiranju). Revizije po Zakonu o gospodarskih družbah Zakon o gospodarskih družbah zahteva izvedbo revizije v več primerih. V glavnem jih lahko razdelimo v dve temeljni skupini, in sicer: revizija računovodskih izkazov in druge revizije. Revizija računovodskih izkazov Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb ter tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, mora pregledati revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje. Revizorja imenuje skupščina družbe (ali drugi pristojni organ). Druge revizije po ZGD Najpogosteje se revidira v naslednjih primerih: izredne revizije, posebne revizije, revizije v postopkih sprememb v kapitalu. Več o vsebini posameznih revizij pišemo v nadaljevanju. 26 Revizije po Zakonu o revidiranju Zakon o revidiranju ureja revidiranje in strokovna področja, povezana z revidiranjem. Za nadaljnje razumevanje in povezovanje izrazoslovja iz ZGD povzemamo nekaj ključnih pojmov iz Zakona o revidiranju: Revidiranje pomeni revidiranje računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanje dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področja revidiranja, dajanja zagotovil in etike. Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. Drugi posli dajanja zagotovil so revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov. Posli opravljanja dogovorjenih postopkov so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in organizacijo ali kako tretjo stranko, ki so opredeljene v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov. Revizije po lastni izbiri Med revizije po lastni izbiri (postopke, za katere se dogovorita organizacija in revizijska družba) sodijo drugi posli dajanja zagotovil in posli opravljanja dogovorjenih postopkov. Revizije v okviru teh dveh kategorij ureja Zakon o revidiranju in nas nato hitro napoti na mednarodne standarde revidiranja, ki opisujejo natančnejše revizijske postopke, ki jih je treba izvesti pri različnih oblikah revizij. V tem prispevku bomo izpostavili: skrbni pregled in forenzični pregled oziroma revizije, ki se jih najpogosteje poslužujemo, ko so podjetja v krizi in nam pripomorejo pri sprejemanju nadaljnjih poslovnih odločitev v povezavi z gospodarsko družbo. 27 KAJ LAHKO OD POSAMEZNIH PREISKOVALNIH POSTOPKOV PRIČAKUJEMO Iz zapisanega je razvidno, da je revizij veliko vrst. V nadaljevanju se bomo osredinili na tiste, ki jih najpogosteje srečujemo, in na tiste, ki jih je smiselno uporabiti, ko je podjetje v krizi in mora sprejeti pomembne odločitve. Revizija računovodskih izkazov Revizija računovodskih izkazov je obvezna za družbe, za katere to predpisuje Zakon o gospodarskih družbah. Osnovni namen te revizije je poročati lastnikom, ali so računovodski izkazi v bistvenih pogledih resničen in pošten prikaz poslovanja. Če poenostavimo, revizor lastnikom posreduje informacijo, ali je dobiček, ki ga podjetje izkazuje, v bistvenih pogledih ustrezen, v skladu z izbranim okvirom računovodskega poročanja. Za ta namen mora revizor: 2 revidirati računovodsko poročilo; pregledati poslovno poročilo v potrebnem obsegu, da preveri, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila; v omejenem obsegu pregledati izjave o upravljanju družbe2. Omeji se na: o opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja, in o pri družbah, ki so zavezane k uporabi zakona za urejanje prevzemov, tudi podatke o: pomembnem neposrednem in posrednem imetništvu vrednostnih papirjev družbe z vidika doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in sicer: ime in priimek ali firmo imetnika, število vrednostnih papirjev in delež osnovnega kapitala družbe, naravo imetništva. Oseba je posredni imetnik vrednostnih papirjev, če jih ima druga oseba za njen račun ali če lahko zagotovi, da se pravice iz njih opravljajo v skladu z njeno voljo; vsakem imetniku vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice: ime in priimek ali firmo imetnika, naravo pravic; ZGD 1B. 28 vseh omejitvah glasovalnih pravic, zlasti: omejitvah glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov, rokih za izvajanje glasovalnih pravic, dogovorih, pri katerih so s sodelovanjem družbe finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ločene od lastništva vrednostnih papirjev; pravilih družbe o: imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora, spremembah statuta; pooblastilih članov poslovodstva, zlasti pooblastilih za izdajo ali nakup lastnih delnic. Revizor mora sodelovati z revizijsko komisijo in jo obveščati o glavnih zadevah v zvezi z revizijo letnega poročila, zlasti o pomembnih pomanjkljivostih notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja3. Revizor svoje revizijske postopke za dosego cilja razdeli na tri dele: revidira notranje kontrole; prisostvuje pri inventuri; preizkuša podatke v računovodskih izkazih. Po opravljenih vseh postopkih izdela poročilo, ki je zelo uniformirano, in je zavezan uporabljati za to vnaprej pripravljene izraze v mednarodnih standardih revidiranja. Revizorjevo poročilo mora vsebovati: 3 uvod, v katerem je navedeno računovodsko poročilo, ki je bilo revidirano, skupaj z računovodskim okvirom, ki je bil uporabljen pri sestavljanju; opis namena in obsega revidiranja, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi katerih revizijskih standardov je bila opravljena revizija; revizijsko mnenje, v katerem mora biti jasno navedeno, ali računovodsko poročilo kaže resničen in pošten prikaz finančnega položaja v skladu z ustreznim računovodskim okvirom poročanja in kadar je to potrebno, ali je računovodsko poročilo skladno s predpisi; revizijsko mnenje je lahko: o neprilagojeno mnenje, o prilagojeno mnenje: Revizijska komisija izvaja vrsto aktivnosti, povezanih z revizijo, kot so sodelovanje v revizijskem postopku, sodelovanje pri izboru revizorja itd. (ZGD 1b). 29 mnenje s pridržki, odklonilno mnenje, če revizor mnenja ne more izraziti, izjavo mnenja zavrne. Ko revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, zavrne izdelavo mnenja, obveznost revizije ni izpolnjena. odstavek o poudarjanju zadev, v katerem revizor na poseben način opozarja ali se sklicuje na katero koli zadevo, za katero meni, da je to potrebno, ne da bi pri tem izrazil mnenje s pridržki; odstavek o drugih zadevah v poročilu, kot je na primer odstavek o neusklajenosti poslovnega poročila z računovodskim poročilom istega poslovnega leta, in datum in revizorjev podpis. Neprilagojeno mnenje Po našem mnenju računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno prikazujejo finančni položaj družbe ABC 31. decembra 201X in njen poslovni izid za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ali Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Mnenje s pridržki Osnova za mnenje s pridržki Osnova za mnenje s pridržki je opis dejstev, zaradi katerih ima revizor pomisleke proti neprilagojenemu mnenju. Mnenje s pridržki Razen pri mogočih učinkih, opisanih v odstavku Osnova za mnenje s pridržki, računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno prikazujejo finančni položaj družbe ABC 31. decembra 201X in njen poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ali Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Odklonilno mnenje Osnova za odklonilno mnenje Revizor navede razloge za odklonilno mnenje. Odklonilno mnenje Zaradi bistvenosti zadeve, obravnavane v odstavku Osnova za odklonilno mnenje, računovodski izkazi po našem mnenju ne prikazujejo pošteno finančnega položaja družbe ABC 31. decembra 201X in njen poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ali Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. 30 Zavrnitev mnenja Osnova za zavrnitev mnenja Revizor navede razloge za zavrnitev mnenja. Zavrnitev mnenja Zaradi bistvenosti zadeve oziroma zadev, opisane/-ih v odstavku Osnova za zavrnitev mnenja, nismo mogli pridobiti zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov kot osnove za revizijsko mnenje. Zato ne izražamo mnenja o računovodskih izkazih. Odstavek o poudarjanju zadev Odstavek o poudarjanju zadev lahko vsebujejo vse oblike mnenja, ki smo jih obravnavali zgoraj. V tem odstavku revizor opozori na nekatera dejstva, ki so sicer pravilno prikazana v računovodskih izkazih, vendar so tako pomembna in tvegana, da želi bralca na to opozoriti. Poudarjanje zadev Ne da bi izrazili mnenje s pridržki, opozarjamo na bistveno poslabšanje finančnega položaja družbe ABC. Prihodki leta 2011 pomenijo samo 56 % ustvarjenih prihodkov v letu 2010. To je posledično povzročilo visoko izgubo konec leta 2011, v višini ________ EUR, in bistveno poslabšanje ustreznosti financiranja dolgoročnih sredstev z dolgoročnimi viri. Konec leta 2011 je z dolgoročnimi viri financiranih samo 79 % dolgoročnih sredstev. Te okoliščine nakazujejo na pomembno negotovost. Če družba ne bo uspela realizirati svojih poslovnih načrtov, utegne to povzročiti precejšen dvom o sposobnosti gospodarske družbe nadaljevati kot delujoče podjetje. Odstavek o drugih zadevah V odstavku o drugih zadevah revizor poroča o drugih zadevah, ki jih pregleda. Običajno je to pri reviziji letnih poročil, v kateri zapiše, da je poslovno poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Druge zadeve Poslovno poročilo je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. 31 Posebna in izredna po Zakonu o gospodarskih družbah Posebna revizija A) IMENOVANJE POSEBNEGA REVIZORJA Skupščina lahko z navadno večino glasov imenuje posebnega revizorja 4 zaradi: preveritve ustanovitvenih postopkov; vodenja posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala v zadnjih petih letih. Za posebnega revizorja ne more biti imenovana oseba, ki je revidirala letno poročilo družbe v zadnjih petih letih. B) PRAVICE POSEBNEGA REVIZORJA Poslovodstvo mora posebnemu revizorju omogočiti, da pregleda tako poslovne knjige in dokumentacijo družbe kot tudi premoženjske predmete, še zlasti blagajno družbe, zaloge, vrednostne papirje, blago ter preostalo premoženje družbe. Posebni revizor lahko zahteva od članov organov vodenja ali nadzora vsa pojasnila in dokazila, potrebna za skrben pregled postopkov. Posebni revizor ima te pravice tudi nasproti koncernsko povezani družbi, tako nasproti obvladujoči kot tudi nasproti odvisni družbi. Glede poteka revidiranja in pogojev revidiranja se za preveritev ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe smiselno uporablja zakon, ki ureja revidiranje. C) POSEBNO REVIZORJEVO POROČILO Posebni revizor mora o ugotovitvah revizije pripraviti pisno poročilo (v nadaljnjem besedilu: posebno revizorjevo poročilo). V posebno revizorjevo poročilo se zapišejo tudi dejstva, katerih objava lahko družbi ali povezani družbi povzroči večjo škodo, če so pomembna za ustrezno ovrednotenje postopkov ali poslov, ki jih skupščina preverja. Posebni revizor podpiše posebno revizorjevo poročilo in ga nemudoma predloži poslovodstvu in sodišču. 4 318. člen ZGD. 32 Izredna revizija zaradi podcenitve postavk v letnem poročilu A) VZROKI ZA IZREDNO REVIZIJO Vzrok za izredno revizijo je obstoj vzroka za domnevo, da: 1. so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke bistveno podcenjene; 2. priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, ne vsebujejo predpisanih pojasnil ali so nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ne posreduje manjkajočih pojasnil, čeprav delničarji zahtevajo dodatna pojasnila in dokumentiranje svojih vprašanj v zapisniku. Postavke sredstev so podcenjene, če so v računovodskih izkazih ovrednotene v nižji vrednosti, postavke obveznosti do virov sredstev pa, če so izkazane v višji vrednosti od tiste, po kateri bi morale biti ovrednotene v skladu z zakonom, računovodskimi standardi, s splošnimi računovodskimi predpostavkami za sestavljanje računovodskih izkazov in splošnimi načeli za vrednotenje postavk v teh izkazih. Za potek in pogoje revidiranja se za izredno revizijo smiselno uporablja zakon, ki ureja revidiranje. B) IZREDNO REVIZORJEVO POROČILO Izredni revizor mora o izidu izredne revizije pripraviti pisno poročilo (v nadaljnjem besedilu: izredno revizorjevo poročilo). Če izredni revizor pri opravljanju revizije ugotovi, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih bistveno precenjene ali da so bili kršeni predpisi o vsebini letnega poročila, mora izredno revizorjevo poročilo vsebovati tudi te ugotovitve. Če izredni revizor pri opravljanju revizije ugotovi, da so izpodbijane postavke bistveno podcenjene, mora v izrednem revizorjevem poročilu pojasniti: 1. do kolikšne najnižje vrednosti bi morale biti ovrednotene posamezne postavke sredstev ali s kakšnim najvišjim zneskom bi morale biti ovrednotene posamezne postavke obveznosti do virov sredstev; 2. za kakšen znesek bi bil letni dobiček višji ali letna izguba manjša ob upoštevanju ugotovitve iz prejšnje točke. Če izredni revizor pri opravljanju revizije ugotovi, da izpodbijane postavke niso ali so le neznatno podcenjene, mora v izrednem revizorjevem poročilu navesti, da izpodbijane postavke niso bistveno podcenjene. 33 Če izredni revizor ugotovi, da priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del izpodbijanega letnega poročila, niso vsebovale predpisanih pojasnil ali so bile nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ni dalo manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali dodatna pojasnila in vnos svojih vprašanj v zapisnik, mora izredno revizorjevo poročilo vsebovati manjkajoče podatke. Če priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del izpodbijanega letnega poročila, niso vsebovale podatkov o odmikih metod vrednotenja in oblikovanja popravkov vrednosti, ki bi jih družba morala uporabiti v skladu z zakonom, računovodskimi standardi in s svojimi računovodskimi usmeritvami, mora revizor v pojasnjevalnem odstavku svojega poročila navesti ugotovljiv znesek, za katerega bi bil višji ali nižji letni dobiček ali letna izguba, če bi bile uporabljene ustrezne metode. Če izredni revizor ugotovi, da priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del izpodbijanega letnega poročila, vsebujejo vsa predpisana pojasnila in niso nepopolne, mora v izrednem revizorjevem poročilu izjaviti, da vsebuje izpodbijano letno poročilo vse predpisane podatke. Izredni revizor podpiše izredno revizorjevo poročilo in ga nemudoma predloži poslovodstvu in sodišču. Revizije po lastni izbiri Do zdaj smo obravnavali oblike revizij, ki so predpisane v Zakonu o gospodarskih družbah in imajo posledično dokaj jasne revizijske postopke in poročanje. Pri preiskovalnih postopkih po lastni izbiri pa je več manevrskega prostora. Revizorjeva naloga je, da se s pogodbo natančno dogovori s poslovodstvom oziroma pristojnimi za upravljanje, kakšen revizijski posel bo opravil in kako bo o njem poročal. Naloga poslovodstva pa je, da se z revizorjem dogovori za posel, ki ustreza nameravanemu cilju poslovodstva. Različnih oblik revizij po lastni izbiri je veliko, saj je lahko vsaki dogovorjen posel unikaten. Pri tem pa revizorji uporabljajo Zakon o revidiranju in Mednarodne standarde revidiranja. V nadaljevanju se bomo osredinili predvsem na dve obliki revizij ‒ preiskovalnih postopkov, za katere se stranki dogovorita po lastni izbiri, da bi lažje dosegli svoj cilj oziroma si odgovorili na vprašanja, to sta: 1. skrbni pregled, 2. forenzična (preiskovalna) revizija. 34 Skrbni pregled Subjekt skrbnega pregleda je najpogosteje podjetje in njegovo poslovanje. Mayr 5 ugotavlja, da je poslovanje sistem medsebojno povezanih sestavin poslovanja, ki vplivajo na vsebine poslovnih odločitev. Potencialni poslovni partnerji in/ali investitorji morajo biti sposobni identificirati, razumeti in ovrednotiti različne dejavnike, ki so za ali proti poslovni odločitvi. Skrbni pregled je metoda oblikovanja potrebnih informacij za sprejemanje strateških poslovnih odločitev. Med njimi so najpogostejše odločitve o vlaganjih v kapital podjetja, o nakupih podjetij, spojitvah, prevzemih in tako dalje. Kvaliteta pridobljenih informacijskih osnov je odvisna od izkušenj in strokovnosti izvajalca skrbnega pregleda. Kaže se predvsem v sposobnosti pridobitve potrebnih informacij in njihovega pravilnega vrednotenja v skladu s cilji skrbnega pregleda. Skrbni pregled izvajajo za to usposobljeni izvajalci (med njimi pogosto najdemo revizorje, odvetnike, davčne svetovalce, ocenjevalce vrednosti in druge). Opravlja se po posebnih metodah. Proučevanje skrbnih pregledov je pokazalo, da je njihova kvaliteta odvisna od izkušenj in strokovnosti izvajalca. To velja še posebej zato, ker je v pravem trenutku zelo težavno postaviti pravilno vprašanje. Zaradi ponovljivosti kvalitete izvajanja, zaradi povsem normalnih slabosti izvajalcev (sposobnost dolgotrajne obremenitve, koncentracija in podobno) in zaradi zagotovitve sistematičnosti izvajanja so se razvili sistematični pristopi opravljanja skrbnega pregleda (metode). Vsebujejo standardizirana vprašanja, navedbe ključnih listin (seznami) in analitskih postopkov, ki pomagajo diagnosticirati stanje podjetja in oblikovati kvalitetne odločitvene osnove. Samo kvalitetno izvedeni skrbni pregled bo dosegel cilj, da odločevalec nikoli ne izgovori: »Če bi vedel to, ne bi nikoli sprejel odločitve / bi sprejel odločitev.« Skrbni pregled6 je torej en od postopkov, ki se uporabljajo za raziskovanje in vrednotenje poslovnih priložnosti. Običajno se izvaja po sprejeti nameri o sklenitvi posla in pred podpisom pogodbe (na podlagi predpogodbe, pisma o nameri in podobnega). Najpogostejše odločitve, ki terjajo skrbni pregled, so zraven že omenjenih odločitev o kapitalskih transakcijah še odločitve o: 5 6 prodaji podjetij; Mayr, 2003. Mayr, 2003. 35 pridobitvi informacij o finančnem stanju kupca (zgodovina njegovih pripojitev v preteklosti; kupčevo obnašanje v preteklosti je najboljši indikator kupčevega obnašanja do prodajalca in podjetja, ki se prodaja); stanju lastnega podjetja (s postopki skrbnega pregleda se lahko pregleda poslovanje lastnega podjetja. S tem se poveča nadzor, odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti in izboljša delovanje podjetja.); naložbah v podjetja; drugem. Pogoj za kvalitetno izvedbo skrbnega pregleda je njegovo podrobno načrtovanje. Tej aktivnosti se nameni posebna pozornost, saj je časovno in strokovno zelo zahtevna. Slabosti pri načrtovanju najbolje ponazorimo s primerjavo z izletom, ki ga ne načrtujemo ali ga slabo načrtujemo. Če skrbnega pregleda ne načrtujemo natančno, je podoben ''izletu brez cilja''. Načrt mora zajeti najmanj spodnje aktivnosti: Oblikovanje ekipe – izvajalci Aktivnosti skrbnega pregleda se praviloma opravljajo skupinsko. Potrebna so različna strokovna znanja (pravo, finance, tehnologija itd.). Ekipa za izvedbo skrbnega pregleda se oblikuje v postopku njegovega načrtovanja. Njena sestava in strokovnost je v tesni odvisnosti od ostalih dejavnikov načrtovanja – predvsem ciljev in tveganj. Vodenje skrbnega pregleda, zbiranje informacij in njihovo ovrednotenje je lahko zaupano eni osebi ali ekipi, znotraj katere morajo biti natančno določene pristojnosti in odgovornosti. Oseba/-e morajo biti visoko strokovne in: poznati dejavnost in proces ustvarjanja nove vrednosti v podjetju, v katerem se izvaja skrbni pregled; poznati delovanje in vsebino podjetniškega informacijskega sistema (poudarek je na računovodstvu); poznati organizacijo podjetja in delovanje poslovnih funkcij; razumeti podjetniške politike, strukture moči, podjetniške kulture in odnose med zaposlenimi in vedeti, kako se uresničijo cilji skrbnega pregleda. Zraven strokovnosti morajo imeti izvajalci skrbnega pregleda še osebnostne vrline, med katerimi izpostavimo: 36 neodvisnost in trdnost (ne smejo podleči različnim pritiskom); molčečnost (skrbeti morajo za zaupnost pridobljenih informacij); previdnost (to je zelo pomembno pri oblikovanju mnenj in sodb); vljudnost; lojalnost do naročnika; vztrajnost, potrpežljivost in dojemljivost pri obravnavi podrobnosti; izkušenost; sposobnost uporabljati znanja, potrebna za izvedbo skrbnega pregleda. Specializirane institucije (banke, investicijske družbe in druge) imajo lastne izvajalce skrbnega pregleda. Drugi običajno uporabljajo storitve specializiranih svetovalnih družb. Med njimi prevladujejo družbe, ki se ukvarjajo z računovodstvom in revizijo. Ocena tveganja Naročnik in izvajalec skrbnega pregleda opredelita sprejemljive obsege poslovnega in pravnega tveganja. Od opredeljenih tveganj je odvisna natančnost skrbnega pregleda (tveganje se povečuje, če v pregledu niso zajeti ključni dejavniki poslovanja). Na opredeljeno natančnost skrbnega pregleda (v povezavi s tveganji) pogosto vpliva želja naročnika po čim nižjih stroških. Glede na opredeljene obsege tveganj se oblikujejo ustrezni vzorci pregledovanja. VODENJE POSTOPKA SKRBNEGA PREGLEDA V večini virov so kot naloge vodje projekta običajno naštete naslednje: izdelava programa skrbnega pregleda; pregled in sistematična obdelava vrste informacij, presoja potrebnosti listin in odločanje o potrebnih podatkih; izbor ekipe; organiziranje in vodenje vseh aktivnosti in njihovo časovno načrtovanje; pregled in analiziranje vseh zbranih podatkov, vključno z ekspertizami specialistov; predstavitev podatkov in izdelava končnega poročila. Pri načrtovanju skrbnega pregleda je treba posebno skrb nameniti mogočim konfliktom interesov. Pomembno je, da izvajalci nimajo sedanjih in prihodnjih interesov, povezanih z namenom skrbnega pregleda. Cilje skrbnega pregleda opredeli naročnik. Povezani so z opredeljenimi tveganji in podrobnostjo skrbnega pregleda. Ciljev je veliko. Najpogosteje pa se opredelijo glede na to: 37 ali je dejansko stanje v pregledovanem podjetju takšno, kot je bilo prikazano; ali naložba ustreza naložbenim kriterijem. Številni investitorji imajo oblikovana merila vlaganja. Ta merila pogosto vključujejo podatke o preteklem poslovanju in ocene prihodnosti (podatki o ustvarjenih zaslužkih, finančna sodila, potencial naložbe, knjigovodske vrednosti premoženja, poštene tržne vrednosti premoženja in podjetja, kvalitete vodij in vodenja, vrsta posla, nabavni trg, prodajni trg, tehnologija, organizacija proizvodnje itd.). Če postavljena merila niso dosežena, posel ni zanimiv in obratno. Zato je treba skrbno preveriti uresničitev kriterijev (predvsem podatkovne podlage). OPREDELITEV OBSEGA (VSE, KAR JE POTREBNO ZA DOSEGO CILJA SKRBNEGA PREGLEDA) Kot smo navedli pri tveganju, je natančnost skrbnega pregleda pomembna sestavina njegove kvalitete. Skrbni pregled običajno vključuje: preveritev menedžmenta s poudarkom na njegovi stalnosti in izkušenosti; diagnosticiranje stanja podjetja s poudarkom na življenjskih ciklih; revizijo računovodskih izkazov s skrajšano razumljivo predstavitvijo računovodskih poročil; preveritev in analizo stabilnosti preteklih rezultatov; preveritev organiziranosti podjetja; prikaz poslovnega sistema (organizacijske enote, odvisne družbe, joint ventures itd.); preveritev prikazanega tržnega položaja; navedbo sporov in pravd ter njihovo oceno; oceno potencialnih problemov, težav na področju varovanja okolja; preveritev vrste dobička (poslovni, finančni, izredni) in njihovo analizo; prikaz odvisnosti (od kupcev, prodajalcev, tehnologije, kadrov itd.); prikaz vsebine premoženja in njegovih virov financiranja (vrste premoženja in virov, opredelitev potrebnosti oziroma nepotrebnosti, vloga v poslovnem procesu itd.); prikaz transakcij znotraj poslovnega sistema (po potrebi konsolidacijo); prikaz in analizo izvedenih reorganizacij, prestrukturiranj in podobnega; opis in oceno delovanja notranjih kontrol; opis lokacij in njihovih značilnosti; oceno poslovnih načrtov; drugo. Opis prikazanih aktivnosti ni celovit. Prikazali smo samo tiste, ki jih najpogosteje izvajamo. Mogoče so še druge. Pomembno je, da so opredeljene v ciljih skrbnega pregleda. Izvedba skrbnega pregleda poteka v skladu z oblikovanim načrtom. Postopek se začne s pridobivanjem potrebnih podatkov, informacij. Virov je veliko. Glede na čas njihovega pridobivanja jih delimo na tiste, ki jih pridobimo v času načrtovanja, in na tiste, ki jih pridobimo v času izvedbe skrbnega 38 pregleda. Glede na vir jih delimo na tiste, ki jih dobimo od naročnika skrbnega pregleda, in tiste, ki jih pridobimo pri subjektu skrbnega pregleda. Zelo pomembno je, da so pridobljene informacije kvalitetne in preverljive. To je lahko problematično pri informacijah, ki ne temeljijo na listinskih podlagah. Zato se pri izvedbi skrbnih pregledov najpogosteje opiramo na najrazličnejše listine. Pridobljene informacije preizkusimo. Sledi faza njihovega ovrednotenja v kontekstu uresničitve ciljev skrbnega pregleda. O rezultatih se sestavi poročilo. Listine, pridobljene v postopku načrtovanja skrbnega pregleda Načrtovanje skrbnega pregleda temelji na opredeljenih ciljih in omejenem listinskem obsegu. Potrebne listine večinoma zagotovi naročnik. Uporabimo jih pri izvedbi. Mednje spadajo: študije, narejene za potrebe uprave, marketinške raziskave, poročila inženirjev in/ali ostala poročila, ki jih sestavijo zunanji svetovalci in/ali zaposlenci; pretekli in tekoči poslovni načrti in analize njihove uresničitve; pretekli in tekoči finančni načrti, vključno s projekcijami prodaje in napovedmi pričakovanih dobičkov; marketinški načrti in načrti oglaševanja, propagande in podobnega z analizami njihove uresničitve; dolgoročni in operativni načrti investiranja v sredstva podjetja in analize njihove uresničitve; dolgoročni in operativni kadrovski načrti in analize njihove uresničitve; programi pridobivanja certifikatov kakovosti (ISO); programi prestrukturiranja in analize njihove uresničitve. Zbiranje podatkov in njihovo vrednotenje je prisotno v celotnem postopku pogovorov med potencialnimi poslovnimi partnerji. Pred sklenitvijo predpogodbe ali pisma o nameri imajo poslovni partnerji številne sestanke. Sestanki morajo biti skrbno načrtovani in morajo tako omogočiti pridobitev podatkov, ki so potrebni za skrben pregled. Izvirajo lahko iz razprav in gradiv na sestankih, iz različnih delovnih gradiv, poslovnih načrtov, računovodskih poročil, informacijskih brošur in tako dalje. Treba jih je skrbno zbirati in uporabiti v postopku skrbnega pregleda. V postopku skrbnega pregleda pa je potrebna njihova preveritev. Takšno pridobivanje informacij je poceni in lahko zniža stroške skrbnega pregleda. Listine, pridobljene v postopku izvajanja skrbnega pregleda V času izvajanja skrbnega pregleda pridobivamo listine pretežno pri subjektu skrbnega pregleda. Pridobljene informacije je treba preveriti in ovrednotiti. Vsebine in sklepe, oblikovane na podlagi predhodno pridobljenih listin, primerjamo z vsebinami, ki izhajajo iz listin, pridobljenih v času izvajanja skrbnega pregleda. Pogosto ugotovimo, da je bila na njihovi osnovi 39 oblikovana drugačna predstavitev, kot jo ugotovimo v postopku skrbnega pregleda. V stroki govorimo o ''presenečenju''. Glavni razlog razlike je želja ponudnika informacij, da se predstavi, kot mu ustreza. Namen skrbnega pregleda je razkriti takšne napačne predstavitve. Ugotovljena razkritja so za nekatere presenečenje, zato se je uveljavilo mnenje, da je skrbni pregled postopek ''iskanja presenečenj''. Ta so lahko dobra in/ali slaba. Razkrivanje dejanskih vsebin pomaga pri oblikovanju kvalitetnih odločevalskih osnov in je temeljni cilj skrbnega pregleda. Vrste in vsebine pridobljenih listin v času skrbnega pregleda so odvisne od ciljev skrbnega pregleda. Najpogosteje se nanašajo na naslednja področja delovanja: pravna vprašanja, diagnosticiranje stanja podjetja, prodajni posli in ključni kupci, vprašanja vodenja in vodstva, opis proizvodov in proizvodnje, razvojno-raziskovalna dejavnost, nepremičnine in pravice, tržni položaj in konkurenca, metode trženja, cenovna politika in cene, politike reklamiranja, propagande in public relations, politike nabave in ključni dobavitelji, podjetniška kultura, informacijski sistem, politike in metode načrtovanja, okoljevarstveni položaj, dolgovi in kreditiranje, naložbe in naložbene politike, kadri in ugodnosti, računovodske politike, sredstva in njihovi viri, izdatki, stroški, odhodki, prejemki, prihodki, notranje transakcije. Natančnost pregledovanja je opredeljena v načrtu skrbnega pregleda. Znotraj opredeljenih ciljev je pri izvedbi treba dosledno upoštevati ‒ razkriti: 40 pomembnost posameznih postavk; pomembnost problemov (katere probleme bomo laže oziroma teže rešili in katerih sploh ne bomo rešili); generatorje dobička (proizvodi, tehnologija, prodajno osebje, pogodbe itd.); področja, ki lahko generirajo probleme (tveganja) in verjetnost njihovega nastanka. Pri izvajanju skrbnega pregleda je treba upoštevati: vrste, obseg, kompleksnost skrbnega pregleda glede na njegove cilje; tveganja, da se skrbni pregled ne izvede, ne uspe; cilje skrbnega pregleda. Ključne dokumentacijske osnove, ki jih morajo pridobiti izvajalci skrbnega pregleda, so odvisne od ciljev skrbnega pregleda. Najpogosteje pa se vključijo naslednje listine: pogodbe o trženju in prodaji, licenčne pogodbe in sporazumi, sporazumi o raziskavah in razvoju, pogodbe in sporazumi o proizvodnji in nakupih, pogodbe o izvajanju nekaterih storitev (autsourcing), garancijske pogodbe, pogodbe o akreditivih, pogodbe o lastniških (avtorskih) pravicah, pogodbe o tržnih sporazumih (monopolni, oligopolni in podobni sporazumi, s katerimi se izničuje konkurenca), pogodbe in listine, vezane na finančno poslovanje (zadolžnice, menice, kreditne pogodbe in sporazumi o zavarovanjih, factoring pogodbe, opcijske pogodbe, garancijske pogodbe, pogodbe o jamstvih, pogodbe o zastavah, pogodbe o konvertibilnosti dolgov, sporazumi o udeležbi na dobičku, najemne pogodbe), pogodbe z lastniki in listine o urejanju odnosov med lastniki (sporazumi o nabavi delnic, sporazumi o nabavi sredstev, sporazumi med lastniki, partnerske pogodbe itd.), ostale pogodbe in sporazumi (franšizne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o sodelavcih, sporazumi, pogodbe o strateških povezavah itd.). Vire potrebnih informacij lahko v osnovi razdelimo na: NOTRANJE VIRE INFORMACIJ Potrebne listine se zagotavljajo v arhivih pregledovane družbe. Zato morajo izvajalci pregleda dobiti vpogled v te arhive. Veliko informacij se pridobi tudi v pogovorih z delavci pregledovane družbe. Uporablja se metoda ''pogovora na štiri oči''. V vsakem podjetju obstajajo ljudje, ki resnično vedo, kaj je kaj. Večinoma vedo številne podrobnosti, ki so zelo pomembne za oblikovanje mnenja in pravilno razumevanje listin. Poudarek je na zaposlencih, ki so dolgo v podjetju. To pa ne pomeni, da se zanemarijo mlajši. Ključne informacijske 41 skupine v podjetjih so: člani uprave in vodje oddelkov; glavni finančniki, nadzorniki in računovodje; kadroviki; vodje razvojnoraziskovalnih oddelkov; vodje prodaje in marketinga; vodje planske in razvojne službe; vodje proizvodnje; zaposlenci v pravnem oddelku; vodje obratov, izdelkov, skupin; zunanji revizorji; pravni svetovalci in razni drugi svetovalci podjetja (poslovni, finančni, tržni, davčni, tehnični in drugi). ZUNANJE VIRE INFORMACIJ Pridobivajo se pretežno z intervjuji z zunanjimi sodelavci. Med njimi so pomembni nekdanji zaposleni. Pomembno je poznati omejitev, da so ti viri v primeru sporov neobjektivni. Zato je treba pridobljene informacije skrbno preveriti, včasih je treba znati brati med vrsticami. Pogosto potrebujemo za dostop do njih dovoljenje pregledovanega podjetja. Zraven navedenih so pomembni viri zunanjih informacij: ključni kupci; nekdanji kupci; pretekli in sedanji dobavitelji; pretekli in sedanji konkurenti, posredniki, prekupčevalci, kooperanti, predstavniki in podobno; pretekli in sedanji bančniki, kreditorji in zavarovalni agenti; pretekli svetovalci; nekdanji revizorji; nekdanji zaposlenci z osebnim znanjem; nekdanji lastniki (delničarji); osebne reference ključnih lastnikov; uradniki in ostali uslužbenci državnih institucij, ki spremljajo poslovanje družbe in tako dalje. Med zunanjimi viri so pomembna tudi razna javno dostopna poročila (npr. IBON, FIPO, Dun&Bradstreet), analize raznih raziskav, marketinške raziskave, elektronske baze (internet ipd.), javna glasila in tako naprej. Kot smo navedli, se skrbni pregled izvaja na podlagi metode izvajalca. Metode praviloma vsebujejo postopkovnik skrbnega pregleda, ki je sestavljen, in številna vprašanja, ki zagotavljajo sistematičnost pristopa in zmanjšujejo tveganja. Metoda skrbnega pregleda zajema vrsto vprašanj, na katere je treba odgovoriti. Neke enotne, univerzalne metode ni. Različni izvajalci imajo različne vprašalnike, s pomočjo katerih si prizadevajo celovito uresničiti cilje skrbnega pregleda. Ključni vsebinski sklopi metodologije so lahko: 42 splošne informacije (naziv družbe, sedež, organizacijska oblika, podružnice, lastništvo ipd.): o kapitalska struktura družbe (struktura, pravice, delničarski sporazumi itd.), o zgodovina družbe in dosjeji, o dokazila o družbi (registrski papirji, statut, splošni akti ipd.), o pregled delovanja družbe po svetu, o pričakovanja (vizija) družbe; poslovne informacije (tržne poti, opis poslovnih tokov, poslovne enote in njihovo delovanje, potrebni kapital, vsebina stroškov (fiksno, variabilno), odprema, transport, dobavitelji, proizvodi, raziskave in razvoj, proizvodni procesi, proizvodni ciklus, oglaševanje, reklamiranje ipd.); kadri (splošne informacije, informacije o delovni sili, sindikati in sindikalne aktivnosti, pokojninski plani in zaposlitveni dogovori, ostale ugodnosti zaposlencev); investicijski načrti in investiranje; sredstva (stalna sredstva, gibljiva sredstva); pravne zadeve (kršitve pogodb, sporazumi s kupci, pogodbe z dobavitelji, ključni komercialni sporazumi, finančni instrumenti in sporazumi, korporacijski sporazumi, drugi sporazumi): o ustanovitev in ''vzdrževanje'' družbe, o pravde in spori, o usklajenost s predpisi države, o občutljiva plačila in aktivnosti, o anti-trust zadeve; varovanje okolja (objekti in naprave, dovoljenja in državna regulativa, dokumentacija, okoljevarstvene aktivnosti ipd.); poslovanje podjetja s tujino (države, kjer ima družba svoja predstavništva in odvisne družbe, tuja zakonodaja in tveganja, zakonodaja, ki se nanaša na zunanjo trgovino); finančne zadeve (revizije, kontrole, prihodnje projekcije, finančni podatki, zaslužki, obveznosti družbe, kratkoročne terjatve do kupcev in kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, banke in kreditni aranžmaji, finančni kazalniki, zavarovanja in jamstva); davčne obveznosti (vpliv davkov na dogovorjeno transakcijo, davki na nepremičnine in davki na premoženje, refundacija davkov, davčni status in davčne inšpekcije, davčne obveznosti ipd.); strateška analiza (analiza sredstev, SWOT, kadri ipd.). Forenzična revizija Forenzično revizijo opredelimo kot preiskovalne postopke, katerih ključni namen je odkrivanje računovodskih prevar. Te lahko uspešno odkrijemo zgolj s celovitim pregledom in razumevanjem povezav med poslovanjem in računovodskimi izkazi ter učinki knjižb na le-te. Poslovodstvo in računovodje so za prikrivanje prevar vse bolj kreativni. S forenzično revizijo lahko ugotovimo prevare, ki jih je uporabilo poslovodstvo z namenom povečanja ali zmanjšanja poslovnega izida družbe. Če je nagrada poslovodje odvisna od uspešnosti poslovanja družbe, ima le-ta interes izkazovanja čim boljšega rezultata, delničarjem ali družbenikom pa pogosto ostane dejansko stanje prikrito. Zaradi različnih vsebin prevar, ki se pojavljajo, je treba izbrati njim primerne revizijske postopke. Ključno je pridobivanje zunanjih podatkov neodvisno od subjekta pregleda. Področja forenzične revizije so podobna kot pri skrbnem 43 pregledu, kar smo opisali v prejšnjem poglavju, le da so bolj usmerjena na odkrivanje prevar. SKLEP Vsekakor lahko povzamemo, da so preiskovalni postopki – revizije, kot smo jih imenovali v našem prispevku, pomemben pripomoček za sprejemanje poslovnih odločitev glede nadaljnjega poslovanja podjetja, ki se je znašlo v krizi. Nekatere vrste revizij, ki so predpisane z Zakonom o gospodarskih družbah, razkrijejo del informacij, ki lahko nakazujejo na probleme v podjetju, nato pa še z revizijami po lastni izbiri poiščemo odgovore na postavljena vprašanja: kako naprej? Literatura in viri: Zakon o gospodarskih družbah. Zakon o revidiranju – Zrev-2 (Ur.l. RS 65/2008). Mayr, B. (2008). Letno poročilo in revizije po ZGD. Mayr, B. (2003). Due diligance (skrbni pregled). Odar, M. (2011). Vrste in namen revizij, gradivo za izobraževanje za revizorje. Ljubljana. Duhovnik, M.(2010). Revizorjevi postopki in revizorjevo poročanje pri izredni in posebni reviziji v luči prenovljenih MSR. Zbornik referatov revizorjev. Radenci: Mednarodni standardi revidiranja. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA 44 revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU IRENA VIHER1 OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK BLAGOVNE ZNAMKE IN PRAVICA DO UPORABE BLAGOVNIH ZNAMK Izdelek je tisto, kar naredijo v tovarni. Blagovna znamka pa je nekaj, kar stranka kupi. Izdelek lahko drugi proizvajalci ponaredijo, znamke ne morejo. Izdelek lahko hitro zapade v pozabo, dobra znamka pa je večna (Stephen King WPP Group, London). Najenostavnejši namen blagovne znamke, ki se je ohranjal skozi stoletja, je prepoznavanje posameznega izdelka, storitve ali ideje, ki ima povsem samosvojo, v nečem značilno tehnološko in psihološko vrednost, po kateri se razlikuje od konkurenčnih izdelkov, storitev ali idej. Daleč v preteklost sega namen blagovne znamke, da sporoča in brani lastništvo, avtorstvo ali izvor izdelkov in storitev. Kotler 2 opredeljuje blagovno znamko kot ime, izraz, simbol, risbo ali kombinacijo teh elementov, katerih namen je prepoznavanje izdelka enega proizvajalca ali skupine proizvajalcev in hkrati razlikovanje teh izdelkov od konkurentov. Pri tem razlikuje tri temeljne elemente blagovne znamke: ime znamke kot tisti del blagovne znamke, ki se lahko izgovori; znak znamke kot tisti del blagovne znamke, ki ga lahko prepoznamo, vendar ga ne moremo izgovoriti (simboli, oblika, barve); zaščitni znak, ki pomeni z zakonom zaščiteno blagovno znamko in varuje pravice uporabnikov in lastnika blagovne znamke pred zlorabo s strani konkurence. Aaker3 v svoji knjigi Managing Brand Equity piše, da je blagovna znamka razlikovalno ime oziroma simbol (logotip, trgovska znamka ali oblika), ki hoče prepoznati izdelke ali storitve enega prodajalca ali več prodajalcev in razlikovati te izdelke ali storitve od konkurenčnih. Blagovna znamka signalizira potrošniku poreklo izdelka in s tem zaščiti tako potrošnika kot 1 rena Viher, univerzitetna diplomirana ekonomistka, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, predavateljica na Visoki šoli za računovodstvo. 2 KOTLER, Philip (1996). Marketing Management – trženjsko upravljanje analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga. 3 AAKER,David A. (1991). Managing Brand Equity. New York: The Free Press. 45 proizvajalca pred konkurenti, ki bi skušali prikazati svoje izdelke ali storitve kot identične. Kapferer 4 dodaja definiciji blagovne znamke novo razsežnost, ko pravi, da blagovna znamka ni le izdelek, ampak je bistvo izdelka, njegov pomen in njegova usmeritev, in tako definira njegovo identiteto v času in prostoru. Avtorica razlikuje med identiteto in imidžem blagovne znamke. Identiteta blagovne znamke je njena strategija in trdno povezana vizija, njen koncept. To so izdelki in storitve s svojimi tehnološkimi značilnostmi in vrednostmi, simbolno opremo (ime, logotip, simboli, oblika, barve itd.) in formalnopravno zaščito. Imidž blagovne znamke pa je njena predstava pri posameznikih iz različnih javnosti (celostna podoba blagovne znamke). Ime, verbalni simbol organizacije, je najpomembnejša stalnica celostne grafične podobe organizacije. Postavlja se znotraj verbalnih in vidnih komunikacij organizacije ter se kot dražljaj pojavlja pogosteje in v vseh elementih simbolnega identitetnega sistema, ne samo v celostni grafični podobi, ki sproža le vidne zaznavne procese. Sprememba imena organizacije sodi pogosto med najtežje in najbolj odgovorne odločitve menedžmenta organizacije. Skorajda nemogoče je razmišljati o spremembi imena organizacije, ki je bilo hkrati uporabljano kot blagovna znamka izdelkov, storitev ali idej organizacije, še posebej, če je podjetje dolga leta investiralo v zaščito in prepoznavnost imena. Poznano, ustrezno prepoznavno ime se v globalnem trženju pogosto proda dražje, kot pa zgradbe ali druga oprema, ki je v lasti podjetja. Imidž imena, blagovne znamke, ki se je dolga leta utrjeval skozi vse vrste komunikacij, ostaja skorajda nespremenjen, četudi podjetje zaide v kratkoročne finančne težave. KDAJ SE POJAVI POTREBA PO OCENJEVANJU BLAGOVNIH ZNAMK Obstaja mnogo situacij, v katerih se pojavi potreba po ocenjevanju blagovnih znamk. Najpogostejše so: 4 prodaja ali nakup blagovne znamke; izkazovanje blagovne znamke v računovodskih izkazih (v skladu s SRS je mogoče blagovno znamko izkazati med neopredmetnimi dolgoročnimi sredstvi samo, če jo je podjetje kupilo oziroma pridobilo v postopku pripojitve drugega podjetja; blagovne znamke, ki jo je podjetje samo razvilo, pa ne more izkazati v računovodskih izkazih); KAPFERER, Jean-Noel (1992). Strategic Brand Management. London: Kogan Page. 46 licenciranje blagovne znamke; prodaja blagovne znamke v primeru stečaja podjetja … METODE OCENJEVANJA VREDNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK5 V teoriji ocenjevanja poznamo razne načine in v okviru načinov različne metode, ki se uporabljajo pri vrednotenju blagovnih znamk. V nadaljevanju podajamo osnovne načine in v okviru njih metode: 1. Vrednotenje na podlagi stroškovnega načina (Cost Approach) Vrednotenje na podlagi zbira preteklih stroškov, ki so nastali zaradi vzpostavitve blagovne znamke (med stroške vzpostavitve blagovne znamke spadajo npr. stroški razvoja, svetovanja, raziskovanja, preliminarnega testiranja kupcev, dizajna embalaže, komercialnega planiranja in registriranja, sponzoriranja ter stroški oglaševanja z različnimi mediji). Vrednotenje na podlagi nadomestitvene vrednosti (metoda je uporabna, če obstajajo podatki o blagovni znamki, ki ima podobne značilnosti). Vrednotenje na podlagi zbira preteklih stroškov z upoštevanjem ekonomske zastarelosti blagovne znamke (je manj uporabna, ker je ekonomsko zastaranje zelo težavno določiti). Stroškovne metode se pri ocenjevanju večinoma uporabljajo kot kontrolne metode. Vrednost, dobljeno s stroškovno metodo, primerjamo z vrednostmi, ki jih dobimo na podlagi drugih metod vrednotenja blagovnih znamk. 2. Vrednotenje na podlagi podatkov s trga (Market Approach) Pogoj za uporabo tega načina vrednotenja je obstoj aktivnega trga primerljive lastnine, obstoj podatkov o cenah in trgovanju s podobno lastnino in transakcije med neodvisnimi partnerji. Zaradi pomanjkanja podatkov je ta metoda manj uporabna. 3. Vrednotenje na donosu zasnovanem načinu (Income Approach) V okviru tega načina obstaja večje število metod: 5 vrednotenje blagovne znamke s preostankom vrednosti (Trademark Valuation by Residual), pri katerem je vrednost blagovne znamke SMITH, Gordon V. (1997). Trademark Valuation. New York: John Wiley & Sons, str 129‒158. 47 vrednost podjetja, od katere odštejemo vrednost denarnih sredstev, vrednost opredmetenih sredstev in ostalih neopredmetenih sredstev; vrednotenje blagovne znamke z uporabo premije na ceno (Valuation Using a Premium Price), pri katerem je vrednost blagovne znamke razlika v prodajni ceni istega proizvoda z blagovno znamko in brez blagovne znamke; vrednotenje blagovne znamke z uporabo podatkov o kosmatem poslovnem izidu iz prodaje (Valuation Using Gross Profit Advantage), pri katerem je vrednost blagovne znamke razlika v kosmatem poslovnem izidu z blagovno znamko in brez blagovne znamke; vrednotenje blagovne znamke z uporabo podatkov o dobičku iz poslovanja (Valuation Using Operating Profit Advantage), pri katerem je vrednost blagovne znamke razlika v dobičku iz poslovanja z blagovno znamko in brez blagovne znamke; vrednotenje na podlagi metode kapitalizacije licenčnine (Valuatin Using ''Relief From Royalty''), pri katerem je vrednost blagovne znamke na sedanjo vrednost preračunana licenčnina, na podlagi dejanskih podatkov ali pa na podlagi povprečnih licenčnin v panogi; vrednotenje z metodo diskontiranega denarnega toka (Valuatin Using Discounted Cash Flow Model), pri katerem je vrednost blagovne znamke sedanja vrednost denarnega toka blagovne znamke (od neto denarnega toka podjetja v posameznem letu je treba odšteti zahtevane donose na obratni kapital, stalna sredstva in ostala neopredmetena sredstva); ostale metode, ki temeljijo na metodi diskontiranega denarnega toka (Other DCF-Based Techniques), s katerimi lahko izračunamo vrednost blagovne znamke tako, da od vrednosti podjetja z blagovno znamko odštejemo vrednost podjetja brez blagovne znamke ali od zaslužka z blagovno znamko odštejemo zaslužek brez blagovne znamke; Ostale metode. Vrednotenje na podlagi stroškovnega načina je v današnji praksi zastarelo, saj je usmerjeno v preteklost in je v nasprotju z dohodkovnim načinom, pri katerem je vrednost blagovne znamke odvisna od tega, koliko bomo lahko v prihodnje zaslužili z njo. Dohodkovni način je v praksi ocenjevanja tudi najpogosteje uporabljan. LICENČNINE ZA UPORABO BLAGOVNE ZNAMKE6 Priljubljen pristop za določitev stopnje licenčnine (v nadaljevanju: ličenčnine) je primerjava licenčnin, ki so bile dogovorjene v različnih transakcijah na tržišču. Pri tem se srečujemo z dvema viroma informacij: 6 SMITH, Gordon V.1997. Trademark Valuation. New York: John Wiley & Sons. str 159-183. 48 1. Ocenjevalci vrednosti in drugi finančni strokovnjaki se srečujejo z različnimi transakcijami, ki vsebujejo licenčnine, pri vsakodnevnem opravljanju svojega posla. Žal pa so tako pridobljene informacije zaupne narave in jih ne morejo uporabiti v odnosu do tretjih oseb (naročnikov). Takšnih informacij ne smejo uporabiti kot statistično oporo pri vrednotenju blagovnih znamk drugih naročnikov. 2. Informacije, pridobljene iz različnih javnih dokumentov in publikacij, kot so sodni spisi, letna poročila podjetij, poročila drugih pristojnih institucij ter strokovni članki in publikacije. Ob tem moramo upoštevati nekatera pomembna dejstva: tovrstne transakcije se odvijajo v največji tajnosti, saj imajo pogosto bistven vpliv na poslovanje podjetij; v javnost ''pricurljajo'' zgolj informacije o transakcijah med največjimi in najpomembnejšimi udeleženci svetovnega trga, tako da ostanejo pri 90 % transakcij tovrstne informacije neobjavljene oziroma širši javnosti nedostopne. Kljub navedenim omejitvam oziroma pomanjkljivostim pri tržnih podatkih o licenčninah obstajajo nekatere raziskave, ki obravnavajo tovrstno problematiko. Avtorji knjige Trademark Valuation so analizirali okoli 300 licenčnih transakcij. Pri tem niso primerjali transakcij z vidika pogojev licenčnine, geografskega področja, minimalnih in maksimalnih licenčnin ter raznih zavarovanj ali garancij, ki bi jih dala ena ali druga stranka. Prav tako niso iskali oziroma ločevali kakšnih posebnih razmerij pri strankah, udeleženih v poslu (npr. posli med povezanimi osebami – arms length transaction). V analizi so vključene tudi licenčnine številnih junakov iz risank, zvezdnikov, športnih moštev in raznih zabavnih skupin. Že pred izvedbo analize so domnevali, da obstajajo razlike med licenčninami za različne tipe blagovnih znamk. Z analizo so ugotovili, da se licenčnine razlikujejo glede na dejavnost, v kateri podjetje deluje, in glede na vrsto proizvoda, ki je predmet licence. Rezultati analize so prikazani v naslednjih treh tabelah. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 49 Najnižje licenčnine za uporabo blagovne znamke Vrsta blagovne znamke trgovsko industrijska Institucija Pravna oseba, izdelek potrošniški izdelek potrošniški servis hrana oblačila igrače, igre, zabava 1,0 1,0 5,0 4,0 6,0 0,25 1,0 Moda 3,0 7,0 2,0 Slavna oseba 6,0 10,0 10,0 3,5 Znak 4,0 5,0 2,0 3,0 Šport 8,5 2,5 4,5 6,0 4,0 Najvišje licenčnine za uporabo blagovne znamke Vrsta blagovne znamke trgovsko industrijska Institucija potrošniški izdelek potrošniški servis hrana oblačila igrače, igre, zabava 6,0 15,0 10,0 6,0 10,0 Pravna oseba, izdelek 5,0 10,0 Moda 3,0 10,0 7,0 8,0 Slavna oseba 15,0 10,0 12,0 10,0 Znak 12,0 5,0 15,0 12,0 Šport 15,0 10,0 15,0 12,0 50 4,0 Povprečne licenčnine za uporabo blagovne znamke Vrsta blagovne znamke trgovsko industrijska Institucija Pravna oseba, izdelek potrošniški izdelek potrošniški servis hrana oblačila igrače, igre, zabava 3,2 5,1 6,9 5,0 7,7 3,4 4,6 Moda 6,0 7,0 5,5 Slavna oseba 12,0 10,0 11,0 8,6 Znak 8,6 5,0 8,0 8,4 Šport 9,9 6,1 7,8 9,0 4,0 Ugotovili so, da so licenčnine nižje pri industrijski proizvodnji in pri potrošniških servisih (kot npr. montaža, inštalacije …). Višje licenčnine se pojavljajo, ko so zvezdniki (slavne osebe), razni drugi liki (risanke …) in osebnosti ali bitja s sveta športa in zabave vključeni v potrošniške proizvode, hrano in proizvode in storitve za zabavo in prosti čas. OCENJEVANJE BLAGOVNE ZNAMKE V PRIMERU STEČAJA PODJETJA7 Pri stečaju podjetja se blagovna znamka ocenjuje pod predpostavko likvidacije. Razlika med vrednostjo blagovne znamke v uporabi in vrednostjo blagovne znamke v likvidaciji je zaradi nelikvidnosti neopredmetenih sredstev in s tem tudi blagovne znamke visoka. Na vrednost blagovne znamke v stečaju vpliva tudi čas trajanja stečaja. Pri ocenjevanju blagovne znamke na podlagi donosa je v stečaju treba vpliv slednjega upoštevati v napovedi donosov, ki izhajajo iz vrednosti blagovne znamke. Treba je ugotoviti, koliko časa bo preteklo, da bo blagovna znamka zopet prinašala koristi. 7 SMITH, Gordon V. (1997). Trademark Valuation. New York: John Wiley & Sons, str 215‒224. 51 Darko Bergant1 OPTIMALNI OBRATNI KAPITAL: IZRAČUN ALI UGIBANJE? Optimal Level of Working Capital: Guessing or Assessing? POVZETEK Podjetja ne morejo prilagajati dolgoročnega financiranja tako hitro, kot se spreminja obseg poslovanja. V teoriji bi za optimalno kapitalsko strukturo morali oceniti pričakovano vrednost potrebnega obratnega kapitala v prihodnosti in še rezervo zaradi napake te ocene. Žal v praksi podjetja ne živijo tako dolgo, da bi te ocene pridobili na podlagi lastne zgodovine sprememb. V članku zato spremembe v poslovanju analiziramo na bilančnih podatkih množice podjetij. Ugotavljamo, da tako dobljena porazdelitev sprememb ne omogoča varne (in hkrati razumno visoke) kapitalske rezerve. S simulacijo še pokažemo, da taki odmiki nastanejo, če ima porazdelitev vplivov na podjetje značilnosti potenčnega zakona. Ključne besede kapitalska ustreznost, obratni kapital, plačilna sposobnost, rast podjetij, panelna analiza, potenčni zakon, simulacija SUMMARY Companies cannot adapt their capital structure in pace with changes in operations. In theory one should forecast future levels of working capital accounts and estimate needed capital reserve based on probable error. In practice, firm’s lifetime is to short for appropriate time series analysis. We analyse operating cash flow on a large set of companies. The resulting distribution does not allow for safe and feasible capital reserve. A simple model shows that such deviations occur naturally when impacts from environment are distributed according to power-law. Key Words capital structure, working capital, solvency, firm growth, panel analysis, power law, simulation UVOD Kahneman (2011) s frazo »What you see is all there is« (WYSIATI) opiše presenetljivo hitrost, s katero si ustvarimo trdno mnenje o kompleksnih temah na podlagi skromnega nabora podatkov. Zadovoljni smo že z nekaj med seboj povezanih namigov, potrebe po iskanju dodatnih informacij pa ne vidimo. 1 Darko Bergant je študent Visoke šole za računovodstvo v Ljubljani. 52 Tudi informacijske podlage za določanje optimalne finančne strukture glede na vrsto in obseg poslovanja so največkrat sestavljene iz podobnega testa. Računovodski podatki in metode, ki na njih temeljijo, so največkrat vse, kar imamo, ne vemo pa, v kakšni meri se na rezultate lahko zanesemo. Strateške odločitve, ki jih podjetja sprejemajo skupaj z investitorji, so redke in vplivajo na daljši rok. Podjetja pa želijo izkoristiti priložnosti takrat, ko so na voljo. Na te dogodke lahko gledamo kot na posebnosti posameznega podjetja in izjemnosti njegove trenutne situacije. Vendar v teoriji ne moremo več zanemarjati teh izjem, ko se izkažejo za pravilo. Glede na to, da imamo vse več možnosti zbiranja in analiziranja podatkov, lahko spremembe v bilanci in odstopanja od optimalne bilančne strukture enostavneje analiziramo na večji količini podjetij. VSEBINA PRISPEVKA V prispevku združimo teoretični del priprave računovodskih informacij o kapitalski ustreznosti in teorijo na področju kvantitativnih opazovanj rasti podjetij z empiričnimi podatki (bilance slovenskih podjetij) ter preprosto simulacijo. Poglavja vsebujejo: Kako načrtujemo kapitalsko ustreznost ‒ opredelitev računovodskih kategorij (2. poglavje) Pregled zakonitosti porazdelitve velikosti in rasti podjetij in prikaz na primeru slovenskih podjetij (3. poglavje) Empirična analiza sprememb potrebe po obratnem kapitalu (4. poglavje) Simulacija sprememb obsega poslovanja in primerjava z empiričnimi ugotovitvami (5. poglavje) Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 53 NAČRTOVANJE Z VIDIKA PLAČILNE SPOSOBNOSTI Opredelitev tveganja z računovodskimi kategorijami Pri načrtovanju priskrbe in porabe denarja je ključna povezava med investitorji (koliko dodatno investirajo oziroma ''žanjejo'') in samim poslovanjem (koliko denarja poslovanje dodatno potrebuje oziroma ustvari). Posledica teh premikov je sprememba likvidnih sredstev oziroma kratkoročnih posojil. V računovodskih kategorijah lahko to zapišemo kot v tabeli 1. Tabela 1 – Tok denarja Investitorji – Poslovanje = Razpoložljiva likvidna sredstva Kratkoročno IPI IPI Dolg. Bilanca stanja – Zaloge – Terjatve + Denar + Kratk. fin. nal. + Posl. obveznosti – AČR + PČR – Kratk. posojila + Trajni kapital – Dolg. sredstva + Dolg. posojila + Rezervacije – Obresti DP + Dobiček – Obresti KFN – Dividende – Davki + Obresti KFP Končna kategorija, ki kaže stanje oskrbe z denarjem, so razpoložljiva likvidna sredstva. Če so negativna, mora podjetje obnoviti ali celo povečati kratkoročna posojila. Preveč denarja pa nasprotno zmanjšuje donosnost kapitalu, kar lahko prav tako ogrozi podjetje. Samo negativno stanje razpoložljivih likvidnih sredstev ni zadosten pogoj za stečaj podjetja. Upniki se odločajo tudi na podlagi drugih informacij. Je pa pozitivno stanje zadosten pogoj, da o stečaju niti ne razmišljamo. Glede na prisotno asimetrijo informacij med vodstvom in upniki je tudi verjetno, da bodo upniki vodstvu podjetja v denarni stiski manj verjeli, kot če denarja še ne potrebuje nujno. 54 Odločanje o virih financiranja V praksi kapitala in dolgoročnih posojil ni mogoče pogosto spreminjati. Podobno velja za odločitve o dolgoročnih sredstvih, ki jih prav tako ne sprejemamo vsaki dan. Oboje je večinoma del celovitega dolgoročnega (oziroma strateškega) načrtovanja. Razpoložljiva likvidna sredstva so s tega vidika torej odvisna od: strateških odločitev (dolgoročno financiranje in investicije v dolgoročna sredstva), operativnih odločitev (sprotne odločitve glede na priložnosti, ki jih podjetje izkorišča) in operativnih finančnih odločitev (uporaba finančnih instrumentov glede na priložnosti na trgu denarja). Iz tega lahko sklepamo, da moramo že pri strateških odločitvah (dolgoročno načrtovanje) razmišljati tudi o tem, koliko denarja bomo imeli vezanega v kategorijah, ki so odvisne predvsem od operativnega poslovanja. Bergant (2011, 122) predlaga poleg dolgoročnih sredstev dolgoročno financiranje vsaj še za stalna obratna sredstva, zmanjšana za višino stalnih poslovnih obveznosti. Izhodišče razmišljanja je vezava denarja v obratnih sredstvih in poslovnih obveznostih, ki ga lahko prikažemo shematično (slika 1): Slika 1 – Denar v poslovnem ciklusu (kopirano iz Bergant 2011) Razliko med stalnimi kratkoročnimi sredstvi in stalnimi kratkoročnimi obveznostmi imenuje potrebni obratni kapital (OBKpotr). Razliko med 55 dejanskim obratnim kapitalom (OBKdej) 2 in potrebnim dejanskim kapitalom pa primanjkljaj OBK. V praksi obstajajo različne metode določanja potrebnega obratnega kapitala (Bergant 2011, 127). V grobem jih lahko kategoriziramo po dveh razsežnostih: glede na vrste kategorij: stanja iz bilance, kazalniki obračanja, razmerja med kategorijami v bilanci stanja; glede na vrste virov informacij: pretekle vrednosti, načrtovane vrednosti ali standardne vrednosti. Rezerva zaradi nepričakovanih sprememb Spremembo primanjkljaja obratnega kapitala (OBKprim) lahko opišemo tudi s spremembo razpoložljivih likvidnih sredstev (RLS).3 Tabela 2 – Spremembe razpoložljivih likvidnih sredstev Razpoložljiva likvidna sredstva Sprememba potreb za poslovanje Sprememba dolgoročnih virov = Novo stanje RLS Den + KFN – KP – ΔDS – ΔZ – ΔT + ΔPO + ΔDD + ΔTK = Den' + KFN' – KP' Predpostavimo, da zaradi same narave dolgoročnejših odločitev podjetje lažje predvidi obseg investiranj in dolgoročnih zadolževanj kot kategorije, ki izvirajo iz operativnega poslovanja. Spremembe RLS zato ločimo še po predvidljivosti (tabela 3): 2 Dejanski obratni kapital je razlika med dolgoročnimi viri in dolgoročnimi naložbami. Podobna poenostavitev z uporabo omejenega števila računovodskih kategorij je utemeljena in uporabljena tudi v Bergant (2011, 172). Kratice predstavljajo naslednje kategorije: DS = dolg. sredstva T = terjatve Z = zaloge PO = pos. obveznosti DD = dolg. dolgovi KP= kratk. posojila TK = trajni kapital Den = denar KFN = kratk. fin. naložbe. 3 56 Tabela 3 – Spremembe RLS, delitev po predvidljivosti Bolj predvidljivo Manj predvidljivo Poslovanje – ΔDS – ΔZ – ΔT + ΔPO Dolg. odločitve + ΔDD + ΔTK Z upoštevanjem vseh poenostavitev lahko rečemo, da na spremembo primanjkljaja obratnega kapitala vplivajo dolgoročne odločitve o dolgoročnem financiranju in investiranju (leva stran v tabeli 3), kratkoročno pa denarni tok iz operativnega poslovanja (desna stran tabele 3). Zaradi nestanovitnosti poslovanja (nepredvideni dogodki) potrebujemo neko rezervo (rezervni obratni kapital). Vir informacij o potrebni rezervi so »ocene nepričakovanih dogodkov, torej tveganja v poslovanju, ki ga nismo omejili z drugimi instrumenti obvladovanja tveganj« (Bergant 2011, 145). V to kategorijo nedvomno sodijo tudi spremembe obratnih sredstev in poslovnih obveznosti, saj podjetje ne more natančno predvideti potrebe po denarju za poslovanje v prihodnosti. V prispevku bomo poskusili določiti rezervo na podlagi amplitude teh sprememb na večji količini podjetij. Pri analizi podatkov, pridobljenih iz več obdobij in/ali podjetij moramo biti previdni. Mandelbrot in Taleb (2005) investitorje svarita, da so tisti, ki izračunajo tveganje napačno, še bolj nevarni kot tisti, ki trdijo, da tveganja sploh ni. Posledica napačnih modelov in izračunov je voda na mlin mnenju, da statistike (ali celo vse številke) lažejo. Preden se odločimo za način uporabe teh vrednosti, moramo torej raziskati, kako so vrednosti različnih računovodskih kategorij porazdeljene med podjetji. VELIKOST IN RAST PODJETIJ Velikost podjetij Francoski inženir Robert Gibrat (1904‒1980) velja za začetnika kvantitativnih opazovanj in modeliranja velikosti in rasti podjetij. Njegov zakon sorazmerne rasti iz leta 1931 je preprost: pričakovana rast je sorazmerna z velikostjo. Predlagal je model, po katerem se vrednost podjetja v določenem času spremeni za odstotek, ki je naključna spremenljivka. Posledično je napovedal log-normalno porazdelitev velikosti podjetij 4 . Slika 1 prikazuje zgled log- 4 Za več informacij o razvoju modela glej Sutton (1997). 57 normalne porazdelitve. Oblika je res podobna porazdelitvi slovenskih podjetij v razrede velikosti sredstev (slika 2). Slika 2 – Primer log-normalne porazdelitve 7.000 Frekvenca 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 Velikost Slika 3 – Število slovenskih podjetij po razredih vrednosti sredstev Danes imamo več možnosti pridobivanja in analiziranja večjih količin podatkov. Axtell (2001) je na primer na zgledu večjega vzorca podjetij iz ZDA pokazal, da je verjetnost, da je podjetje večje od X, obratno sorazmerna X (na podatkih o številu zaposlenih in letnih prihodkih). Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 58 Slika 4 – Št. podjetij v ZDA po številu zaposlenih (Axtell 2001) Tudi iz podatkov o velikosti bilance slovenskih podjetij dobimo na zgornjem koncu velikosti skoraj linearno črto5. Slika 5 prikazuje enake podatke kot slika 3, le da so ti v log-log merilu (primerjaj številke na merilih v grafu na sliki 5 in 3). Slika 5 – Število slovenskih podjetij po razredih vrednosti sredstev 5 Pri log-normalni porazdelitvi bi dobili sliko parabole. avna črta pa nakazuje porazdelitev, ki ustreza potenčnemu zakonu. 59 Rast podjetij Tudi porazdelitev letne rasti podjetij je presenetljivo stalne oblike (ne glede na izbiro prostora ali časa). Na to kažejo empirični podatki iz različnih držav, panog, obdobij in kategorij.6 Slika 6 prikazuje nekatere izmed njih (Stanley 1996, Bottazzi in Secchi 2006). Slika 6 – Krivulja rasti ameriških in italijanskih podjetij Rast po različnih panogah (Bottazzi in Secchi, 2006) Rast v prihodkih in zaposlenih (Stanley, 1996) Na sliki 7 je prikazana porazdelitev sprememb velikosti slovenskih podjetij v letu 2010, merjenih v celotnih sredstvih in prihodkov iz prodaje. Slika 7 – Rast sredstev in prodaje slovenskih podjetij (2010) Delež podjetij Delež podjetij 100,0% 100,0% 10,0% 10,0% 1,0% 1,0% 0,1% 0,1% 25 50 100 Indeks rasti sredstev 200 400 25 50 100 200 400 Indeks rasti prodaje Rast podjetij v obliki šotora (sliki 6, 7) je z vidika vsakdanje statistike, kjer prevladuje normalna porazdelitev, nekoliko čuden pojav. Ošiljena oblika z debelimi repi namreč ni stabilna. To pomeni, da več takih sprememb ne povzroči ponovno iste porazdelitve. To je nekoliko v nasprotju z dokaj realno 6 Glej npr. Stanley (1996), Bottazzi in Secchi (2006), Castaldi in Dosi (2009), Bottazzi in dr. (2011). 60 predpostavko, da na rast podjetja deluje več bolj ali manj nepovezanih vplivov. Pojav si lahko razložimo s tem, da podjetje sicer doživi več (tudi neodvisnih) sprememb, vendar različnih velikosti, ki se pojavljajo s frekvenco, ki je v obratnem sorazmerju z velikostjo. Mogoče so torej tako ogromne (vendar redke) spremembe kot tudi manjše (in bolj pogoste). Potenčni zakon Potenčni zakon na različnih področjih (fizika, biologija, sociologija, ekonomija, …) že več kot 100 let preseneča s svojo pojavnostjo v empiričnih podatkih. 7 Poenostavljeno potenčni zakon pravi, da so velika odstopanja le toliko manj mogoča, kolikor so odstopanja večja (gledano v odstotku). Pri lognormalni porazdelitvi se verjetnost z velikostjo odstopanj zmanjšuje precej hitreje. Primerjavo prikazuje slika 8. Slika 8 – Potenčni zakon v primerjavi z log-normalno porazdelitvijo 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 Log-normalna porazdelitev Potenčni zakon Potenčni zakon 10.000 1.000 Frekvenca Frekvenca Log-normalna porazdelitev 100 10 1 Velikost Velikost Leva stran slike 8 vsebuje primerjavo potenčnega zakona (polna črta) z lognormalno porazdelitvijo (prekinjena črta) v navadnem merilu. Število primerov v posameznem velikostnem razredu se pri log-normalni porazdelitvi približuje ničli neprimerno hitreje kot pri potenčnem zakonu. To je še posebej 7 a področju ekonomije je že konec 1 . stoletja V. Pareto opazil zanimivo pravilo porazdelitve premoženja in dohodkov. Kljub temu J. chumpeter še pol stoletja kasneje v obravnavi Paretovega dela obžaluje, da več ekonomistov teh opažanj ne prepozna kot priložnosti za razvoj svoje znanosti Gabaix 2008, 256). Danes je iskanje pa tudi razlaga tovrstnih pojavov v ekonomiji vse bolj pogosta. Glej npr. Simon (1955), Mandelbrot (1963, 1963), Ijiri in Simon (1974), Reed (2001), Axtell (2001, 2006), Andriani in McKelvey (2009). 61 jasno v log-log merilu (desna stran slike 8), v katerem je potenčni zakon ravna črta, log-normalna porazdelitev pa je v obliki parabole. Če na krivulje gledamo kot na frekvence (pojavnost), vidimo, zakaj pri potenčnem zakonu ne moremo zanemariti repov: vrednost 10.000 se pojavlja 10-krat redkeje kot vrednost 1.000. Vendar je tudi 10-krat večja! Nasprotno lahko pri log-normalni krivulji vrednosti nad neko velikostjo zanemarimo – verjetnost pada bistveno hitreje kot raste pomembnost. Nasploh potenčni zakon zapišemo kot verjetnost, da je neki dogodek ali vrednost V večji/-a od x: P(V > x) = k x – ζ. Zanimiva lastnost koeficienta ζ je, da povprečje pri ζ < 1 ali standardni odklon pri ζ < 2 ne obstaja (oziroma je ∞). V praksi imamo sicer vedno končno število podatkov, zato lahko izračunamo kar koli – dobili pa bomo rezultate dvomljive informacijske vrednosti, saj se z velikostjo vzorca ti le povečujejo. Pri dejanskih podatkih je težavno brez dvoma dokazati, da sledijo potenčnemu zakonu. 8 Slednjega od log-normalne porazdelitve loči predvsem oblika ''repov'', pri čemer pa imamo najmanj podatkov. Vendar pa moramo (čisto iz praktičnega vidika) vedeti, da se pri računanju različnih ocen tveganja ne moremo več zanesti na to, da živimo v svetu normalnih porazdelitev.9 SPREMEMBE V STRUKTURI BILANCE Analiza sprememb razpoložljivih likvidnostnih sredstev To, da sprememba primanjkljaja OBK vpliva na spremembo RLS, empirično ni treba preverjati, saj gre pri naših poenostavitvah za računsko enakost. Pomembno pa je preveriti predpostavko, ali spremembe manj predvidljivih kategorij (desna stran tabele 4) res prinašajo večja nihanja v RLS kot spremembe bolj predvidljivih (leva stran tabele 4). 8 zračun koeficienta za desno stran porazdelitve bilančnih vsot slovenskih podjetij je v prilogi 1. Na predpostavkah o log-normalnih porazdelitvah temelji tudi moderna teorija portfeljev in modeli ocenjevanja tveganj (CAPM). 9 62 Tabela 4 – Spremembe RLS, delitev po predvidljivosti Bolj predvidljivo Manj predvidljivo Poslovanje – ΔDS – ΔZ – ΔT + ΔPO Dolg. odločitve + ΔDD + ΔTK Za primerjavo med podjetji moramo spremembe deliti še s primernim imenovalcem. Če izhajamo iz osnovnega vprašanja – koliko več dolgoročnih virov bi potrebovali zaradi sprememb, so logična izbira kar dolgoročni viri: q = (ΔDS – ΔDD + ΔZ + ΔT – ΔPO - ΔTK) / DV. Koeficient q izraža spremembo potreb po financiranju v % od začetnih dolgoročnih virov. Ločimo ga lahko na sestavne dele q = qk + qd, ki pomenijo vzroke sprememb: kratkoročno (operativno) poslovanje in sprememba dolgoročnih kategorij (dolgoročnih finančnih dolgov in dolgoročnih sredstev): qk = (ΔZ + ΔT – ΔPO - ΔTK) / DV, qd = (ΔDS – ΔDD) / DV. Spremembo razpoložljivih likvidnih sredstev bomo prav tako spremljali glede na dolgoročne vire ( indeks spremembe qRLS = ΔRLS/DV). V jeziku koeficientov nas torej zanima, ali je sprememba qk povezana z večjo spremembo qRLS kot sprememba qd. Slika 9 (črta s krogci, levo merilo) prikazuje število podjetij v razredih (1+ qk). Vidimo, da ima tudi ta porazdelitev močno špico in debele repe (modra črta ima obe merili logaritemski). Padajoča črta na isti sliki prikazuje spremembo razpoložljive likvidnostne rezerve (RLS) v danem velikostnem razredu denarnega toka iz poslovanja. Ponazarja torej odziv podjetja na spremembo primanjkljaja obratnega kapitala, ki izvira iz sprememb kratkoročnih kategorij. Bolj blede črte na vsaki strani pomenijo dvajseti in osemdeseti percentil spremembe RLS. 63 Slika 9 – Spremembe manj predvidljivih kategorij in vpliv na RLS Slika 10 prikazuje vpliv sprememb bolj predvidljivih kategorij qd na spremembo RLS. Vidimo, da imajo dolgoročne kategorije v enem letu manjši vpliv kot kratkoročne (primerjava slike 10 in 9). Slika 10 – Spremembe bolj predvidljivih kategorij in vpliv na RLS V prilogi 3 pojasnimo še vzroke sprememb (ločeno po obratnih sredstvih, obveznostih in spremembi kapitala). 64 Kolikšna naj bo rezerva? Na razpoložljivo likvidno rezervo vplivajo tudi dolgoročne odločitve (v praksi so investicije velikokrat podcenjene, s tem pa podfinancirane). Vendar nas v tem prispevku zanima predvsem vpliv operativnega dela poslovanja. Te spremembe podrobno kaže slika 11. Črta v obliki šotora označuje delež podjetij v določnem razredu spremembe. Padajoča črta označuje delež podjetij, ki so v tem ali večjem razredu. Slika 11 – Sprememba potreb po financiranju Iz slike lahko vidimo, da je povečanje potreb po financiranju za več kot 30 % obstoječih dolgoročnih virov ( 10^0,1 = 1,3 ) v vsaj 20 % primerov. Ostale vrednosti prikazujemo v tabeli 5. Tabela 5 – Spremembe in preostali deleži podjetij Log10( 1 + qk) 1+qk Delež podjetij 0,1 1,3 20 % 0,2 1,6 9% 0,3 2,0 5% Vidimo, da tudi pri podvojenih dolgoročnih virih ne moremo govoriti o veliki varnosti. V 5 % primerov se potreba po financiranju spremeni za več, kot imamo trenutno obstoječih dolgoročnih virov. 65 Kako določiti stalna obratna sredstva Večje letne spremembe so lahko posledica kratkoročnih nihanj, začasnih sprememb, ki se v naslednjem letu spet ''izravnajo'' z obratnimi spremembami. Pri tem bi morali v podatkih zaznati neke vrste negativno avtokorelacijo sprememb, vendar tega iz podatkov ne moremo potrditi. Slika 12 prikazuje spremembe v 2009 in 2010 ter izračunano korelacijo. Korelacija je skoraj natanko 0. Slika 12 – Soodvisnost sprememb 2010 in 2009 Iz slike morda razberemo še to, česar koeficient R ne pove: slika se v sredini ''razteguje'' v horizontalni in vertikalni smeri, kar pomeni, da se večje spremembe v enem letu zelo verjetno ne bodo ponovile v naslednjem. Z drugimi besedami: bolj tipična je umiritev kot nadaljevanje trenda ali popolni obrat trenda v naslednjem letu. Iz tega lahko sklepamo, da tudi večjih in ekstremnih sprememb ne moremo jemati kot naključij, ki bi jih morali odstraniti pred analizo podatkov, temveč je to eden od naravnih načinov rasti obsega poslovanja. Stalna obratna sredstva so torej zelo izmuzljiva kategorija. Vsekakor jo lahko razumemo kot kategorijo, ki jo na podlagi določenih predpostavk načrtujemo vnaprej (in kasneje ugotavljamo odmike), ne smemo pa sklepati, da pri konkretnem podjetju obstaja določeno povprečno stanje obratnih sredstev oziroma poslovnih obveznosti, skladnost katerim se gibljejo sezonska in druga nihanja. Z drugimi besedami – vrednosti stalnih kratkoročnih kategorij, ki jih 66 prepoznamo kot načrtovane, so subjektivne in nedoločljive z računskimi metodami.10 Kazalniki obračanja Pogosto načrtujemo višino obratnih sredstev in poslovnih obveznosti na podlagi kazalnikov obračanja (oziroma dni vezave denarja) in ocene obsega. Predloga je na primer v obliki: Pričakovano stanje = Dnevi vezave * Promet / 365. Težava pri tem je, da sta tako dnevi vezave kot tudi promet v prihodnosti ocenjeni kategoriji, tako da moramo računati z neko napako. Pomembno se je zavedati, da v praksi tudi dnevi vezave niso popolnoma stalni. Slika 13 prikazuje spremembo dni vezave terjatev slovenskih podjetij v letu 2010. Vidimo, da se skoraj v četrtini primerov dnevi vezave povečajo za več kot 20 dni. V desetini pa celo za več kot 40. Slika 13 – Sprememba v dnevih vezave terjatev v 2010 Št. podjetij Št. podj. kum. 100,0% Število podjetij 23% 15% 11% 10,0% 1,0% -100 -90 -80 -70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 0,1% Letna sprememba v dnevih vezave terjatev Bolj kot poledica spremembe plačilnih pogojev in dejanske izterjave so te razlike lastnost samega načina izračuna. Neenakomerno gibanje prodaje povzroči večje popačenje v dnevih vezave, tudi če imamo stabilno izterjavo. Vendar se moramo ob tem spomniti, da ne želimo izračunati dejanskega roka plačila, temveč potrebo po kapitalu! Skoki v prometu tudi pri stalnih plačilnih 10 To seveda ne pomeni, da ima vodstvo pri izbiri teh vrednosti oziroma odločanju o strukturi financiranja manjšo odgovornost. Prej nasprotno, saj se ne more zanašati na izračune. 67 pogojih in ''vestnih'' kupcih povzročijo dejansko spremembo v denarju, vezanem v poslovanju. Z našimi podatki lahko naredimo preizkus: predpostavimo, da se dnevi vezave terjatev ne spremenijo; predpostavimo, da smo pravilno napovedali prihodke; izračunajmo, za koliko se lahko zmotimo pri napovedi povprečnih terjatev v naslednjem letu (2010), če računamo: Pričakovano stanje = Dnevi vezave * Napoved prodaje / 365, Indeks napake = Dejansko stanje / Pričakovano stanje. Slika 14 prikazuje našo uspešnost napovedovanja terjatev. Kljub temu da smo uporabili čudežno kristalno kroglo in pravilno napovedali prodajo, imamo pri skoraj 10 % podjetjih dejansko 40 % več terjatev, kot je napovedanih. Slika 14 – Prikaz napake pri napovedi obsega terjatev Delež podjetij Kumulativni delež Delež podjetij v razredu napake 100,0% 18,4% 9,1% 4,8% 2,7% 1,7% 1,1% 0,8% 10,0% 1,0% 0,1% 25 35 50 71 100 141 200 283 400 Indeks napake Zanimivo je, da bi se manj zmotili, če bi predpostavljali, da so terjatve kar enake kot prejšnje leto. 11 Slika 15 prikazuje enak graf kot slika 14, le da v njem ne upoštevamo napovedi prodaje (ki je sicer pravilna). 11 Terjatve v letu računamo kot povprečje med začetnim in končnim stanjem. nako se upošteva pri izračunu kazalnika obračanja terjatev. 68 Slika 15 – Prikaz napake, če privzamemo kar stalne terjatve Delež podjetij Kumulativni delež Delež podjetij v razredu napake 100,0% 12,7% 5,2% 10,0% 2,2% 1,2% 0,7% 0,5% 0,3% 1,0% 0,1% 25 35 50 71 100 141 200 283 400 Indeks napake Vendar variabilnost kazalnikov obračanja ni najbolj pomembna slabost te metode. Težava je v tem, da je opravljenih več meritev (napoved zalog, poslovnih obveznosti in samega obsega prodaje). Glede na to, da prihodke od prodaje zelo slabo napovedujemo, bi bila rezerva, ki bi jo morali prišteti k taki oceni, prevelika za resno uporabo. Očitno bi bila prava pot še upoštevanje korelacij med temi kategorijami, s tem pa bi metoda izgubila svojo glavno prednost: preprostost. MODEL Velike odmike in nedoločenost smo pokazali empirično na množici podjetij, ker nam dovolj dolge časovne vrste enega podjetja (več 1.000 obdobij) niso na voljo. Z uvidom v dogajanje v enem podjetju pa lahko pripravimo umetno okolje – model, v katerem podjetje soočimo z vplivi, ki imajo lastnosti potenčnega zakona. Z modelom tudi pokažemo, da težave pri napovedovanju na podlagi računovodskih kategorij niso posledica nepravilnosti pri evidentiranju (nenatančni podatki v bilancah podjetij), temveč izražajo bolj temeljno lastnost sistemov, da so zunanji vplivi po velikosti močno različni. Opis modela Model lahko opišemo v nekaj točkah: 1. Imamo 1.000 potencialnih poslovnih priložnosti. 2. Priložnosti se enakomerno porazdelijo med 6 podjetij. 69 3. V obdobju t do t+1 imamo pri vsaki priložnosti: a. 80-odstotna verjetnost, da jo izkorišča še naprej isto podjetje; b. sicer ''vržemo kocko'' in spet dodelimo priložnost enemu od 6 podjetij. 4. Pri vsakem podjetju merimo potrebo po obratnem kapitalu, ki je kar vsota vrednosti vseh priložnosti, in ponavljamo točko 3. Gre torej za izjemno enostaven model: po številu priložnosti podjetja stagnirajo. Če postopek ponavljamo dovolj časa, ima v povprečju vsako podjetje približno 1/6 priložnosti. Rezultati Najprej nastavimo model tako, da vsem priložnostim dodelimo enako vrednost. Dobili smo seveda pričakovani rezultat. Indeks rasti je v povprečju 100, log-normalna krivulja pa se v log-log merilu pokaže kot parabola (slika 16). Slika 16 – Simulacija sprememb v deležu dodeljenih priložnosti Sprememba v 1 koraku Sprememba v 2 korakih Frekvenca 100,0% 10,0% 1,0% 0,1% Indeks spremembe obsega poslovanja Zdaj pa predpostavimo, da priložnosti niso enako velike. Za test smo s pomočjo vzorčenja privzeli porazdelitev velikosti slovenskih podjetij v višini sredstev (glej poglavje 4.1 in sliko št. 5). Z drugimi besedami ‒ predpostavljamo, da je podjetje soočeno s priložnostmi, ki so po velikosti porazdeljene tako, kot je porazdeljena bilančna vsota slovenskih podjetij. Pri tem se porazdelitev (graf, slika 17) presenetljivo dobro ujema z dejanskimi empiričnimi ugotovitvami (glej slike sprememb sredstev in sprememb prodaje v poglavju 4.2 oziroma spremembo primanjkljaja – slika 11 v poglavju 5.2). 70 Slika 17 – Simulacija sprememb ob realnejši porazdelitvi velikosti priložnosti Sprememba v 1 koraku Sprememba v 2 korakih Frekvenca 100,0% 10,0% 1,0% 0,1% Indeks spremembe obsega poslovanja Razlaga Preden ustvarimo sklepe, naj opozorimo na to, česar model ne pove. Model priložnost ni eksplicitna razlaga trga (povpraševanja ali ponudbe). Vnaprej žal ne moremo oceniti velikosti priložnosti ali njihove porazdelitve. Velikost priložnosti (oziroma njen vpliv na poslovanje) namreč privzamemo kot končni učinek.12 Rezultati modela so: spremembe obsega poslovanja so nepredvidljive že ob relativno razumni predpostavki porazdelitve velikosti vplivov; dobljena porazdelitev sprememb obsega poslovanja je podobna empiričnim porazdelitvam sprememb v podjetjih. Seveda ni nujno res, da je okolje podjetja iz take strukture kot v predpostavkah modela. Vendar lahko glede na različne dejanske porazdelitve (prihodki fizičnih oseb, njihovo premoženje, velikost podjetij po bilančni vsoti, prometu 12 Kateri dogodek ima res velik vpliv je težko vedeti tudi takrat, ko se je že zgodil. avadno vplive ocenjujemo šele na podlagi posledic, teh pa spet ne moremo natančno časovno in vzročno opredeliti (Watts 2011). 71 in zaposlenih … )13 vsaj dvomimo v predpostavko enakomernih vplivov in postopnih sprememb, ki jim je podjetje izpostavljeno. Rezultatov tudi ne moremo interpretirati tako, da je vsako poslovanje popolnoma naključno in neodvisno od odločitev. Vprašanje, ki se ga lotevamo, je le, ali je mogoče s kapitalsko rezervo zagotavljati poljubno raven stabilnosti. SKLEP Na podlagi porazdelitve rasti sredstev podjetij in analize strukturnih sprememb v bilancah sklepamo, da podjetja rastejo (oziroma se krčijo) v redkih in velikih skokih, česar ne usklajujejo z dolgoročnimi viri financiranja. Za to imamo vsaj dve možnosti razlage: ali odgovorni v podjetjih nočejo uporabljati teoretično utemeljenih pravil financiranja glede na obseg in vrsto poslovanja (in s tem spravljajo podjetja v tvegan finančni položaj) ali pa teh sprememb res ni mogoče dovolj dobro predvideti in načrtovati. Z enostavnim modelom in simulacijo pokažemo, da je tudi druga možnost zelo verjetna. S tem seveda ne predlagamo, da načrtovanje dolgoročnih virov (tudi za financiranje obratnih sredstev) ni smiselno. V razpravi moramo namreč ločiti med idealom načrtovanja, h kateremu mora stremeti vsak dober gospodar, in realnostjo, ki se je mora obenem zavedati. Namen prispevka je usmeriti pozornost teoretičnih razprav tudi k slednji. LITERATURA Andriani, P. and McKelvey, B. Perspective - From Gaussian to Paretian Thinking: Causes and Implications of Power Laws in Organizations. Organization Science, INFORMS, vol. 20, št. 6, letnik 2009, str. 1053‒1071. Axtell, Robert L., (2006). Firm sizes: facts, formulae, fables and fantasies, v Claudio C.R.: Power Laws in the Social Sciences. Cambridge University Press. Axtell, R. L. Zipf distribution of U.S. firm sizes. Science. AAAS, vol. 293, letnik 2001, str. 1818‒1820. Bergant, Ž.(2012). Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja: računovodska analiza. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bottazzi, G. in dr. Corporate growth and industrial dynamics: Evidence from French manufacturing. Applied Economics. Taylor & Francis, vol. 43, št. 1, letnik 2011, str. 103‒106. Bottazzi, G. in Secchi, A. Explaining the distribution of firm growth rates. The RAND Journal of Economics. Vol. 37, št. 2, letnik 2006, str. 235‒256. 13 V Andriani in McKelvey (2009, str. 1 7 je 1 1 primerov raziskav na področju družbenih in organizacijskih ved, ki vključujejo najdbo distribucije, z repi v obliki potenčnega zakona. 72 Castaldi, C. and Dosi, G.: The patterns of output growth of firms and countries: Scale invariances and scale specificities. Empirical Economics. Springer, vol. 37., št. 3, letnik 2009, 475‒495. Gabaix, X. Power Laws in Economics and Finance. Annual Review of Economics, vol. 1, letnik 2009, str. 255‒293. Ijiri, Y. and Simon, H.A. Interpretations of Departures from the Pareto Curve Firm-Size Distributions. Journal of Political Economy, št. 2, vol. 82 letnik 1974, str. 315‒331. Kahneman, D. (2011). Thinking, fast and slow. Farrar Straus & Giroux. Mandelbrot, B. New methods in statistical economics. The Journal of Political Economy, vol. 71, št. 5, letnik 1963, str. 421‒440. Mandelbrot, B. The variation of certain speculative prices. The journal of business, vol. 36, št. 4, letnik 1963, str. 394‒419. Mandelbrot, B. in Taleb, N.N. How the finance gurus get risk all wrong. Fortune, 11. julij, 2005, str. 99‒100. Dosegljivo na: www.fooledbyrandomness.com/fortune.pdf Newman, M.E.J. Power laws, Pareto distributions and Zipf's law. Contemporary physics, vol. 46, št. 5, Taylor & Francis, letnik 2005, str. 323‒351. Reed, W. J. The Pareto, Zipf and other power laws. Economics Letters, Elsevier, vol. 74., št. 1, letnik 2001, str. 15‒19. Simon, H. A. On a class of skew distribution functions. Biometrika, vol. 42, letnik 1955, str. 425–440. Stanley, M.H.R. in dr. Scaling behaviour in the growth of companies. Nature, vol. 379, št. 6568, letnik 1996, str. 804‒806. Sutton, J. Gibrat's legacy. Journal of economic Literature, vol. 35, št. 1., letnik 1997, str. 40‒59. Watts, D.J. (2011). Everything Is Obvious: Once You Know the Answer: How Common Sense Fails. Penguin Group. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 73 PRILOGE: PRILOGA 1 Izračun koeficienta potenčnega zakona pri porazdelitvi bilančnih vsot slovenskih podjetij. Graf prikazuje število podjetij, večjih od x: Slika 18 – Izračun koeficienta potenčnega zakona na repu porazdelitve velikosti slovenskih podjetij Izračun koeficienta potenčnega zakona za velikost podjetij nam da α ≈ 1. To pomeni, da je podjetij, ki so 10-krat večja, približno 10-krat manj. Potenčni zakon velja za slovenska podjetja z bilančno vsoto nad 2 mio EUR sredstev. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA 74 revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU PRILOGA 2 Od Gibrata naprej se večkrat pojavi vprašanje, ali podjetja (tako mala kot velika) res v odstotku rastejo enako. Na sliki je z debelejšo rdečo črto označena mediana rasti za določeno velikost podjetja (log10(St/St-1), s šibkejšimi črtami pa 20. in 80. percentil rasti (desno merilo). Spodnje merilo pomeni vrednost podjetja v sredstvih (v desetiškem logaritmu). Slika 19 – Sprememba velikosti glede na velikost podjetja Glede na slike 6, 7 in 19 se lahko strinjamo z Gibratom. Sprememba rasti za več velikostnih razredov dejansko ni odvisna od velikosti. Vidimo, da je mediana sprememb v velikem delu (več velikostnih razredov) konstantna. Pade zgolj pri manjših podjetjih (<105 EUR sredstev). Res pa je, da se velikost sprememb manjša z velikostjo podjetja (percentili se približujejo mediani), vendar ne bistveno. Slika pri milijonskih (106) in 10 milijonskih (107) podjetjih je na primer minimalna, gre pa za 10-krat večjo velikost podjetij. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 75 PRILOGA 3 Zapisali smo (4. poglavje), da so spremembe terjatev, zalog, obveznosti in sprememba kapitala ključne neznanke, ki vplivajo na primanjkljaj OBK. Zanimivo je proučiti, kako na to spremembo vpliva vsak izmed njih: Slika 20 – Vzroki sprememb primanjkljaja OBK Povečanje kratk. posl. Terjatev Zmanjšanje kratk. posl. Obveznosti Povečanje zalog Zmanjšanje kapitala Iz grafov lahko razberemo, da sta med opazovanimi (manj predvidljivimi) kategorijami glavna vzroka povečanja primanjkljaja OBK sprememba poslovnih terjatev in poslovnih obveznosti, delno sprememba kapitala, v manj primerih pa sprememba zalog. 76 Mag. Dejan Petkovič1 DAVČNI NASVETI POSLOVODNIM RAČUNOVODJEM V tokratni številki Poslovodnega računovodstva objavljamo povzetek nekaterih davčnih vprašanj in odgovorov našim strankam. Ne obstoji zastonj pregovor, da je preventiva boljša kot kurativa. Zanesljiva davčna pojasnila in/ali mnenja s podlago v zakonskih določilih potrebuje vsaka računovodkinja/računovodja. Tovrstne davčne storitve niso nikoli (pre)drage in tega bi se morala zavedati tudi vsa poslovodstva družb. Lahko se pohvalimo, da naše stalne stranke (ki imajo sklenjeno stalno davčno pogodbo) doslej niso bile deležne ''težjih'' davčnih inšpekcijskih nadzorov, to je nadzorov, kjer bi bile ugotovljene pomembne davčne pomanjkljivosti. To štejemo tudi za naš uspeh. Že ljudski glas pa pravi, da davkarija pri vsakem subjektu ''nekaj najde'' in nekaj resnice je (žal) še vedno v tem. Prav tako lahko zatrdimo, da naše stranke, ki jih redno spremljamo, ne plačujejo več davka, kot je to zakonsko predpisano. Ničkolikokrat opažamo, da davčni zavezanci zaradi rutinskih postopkov pri izdelavi davčnih obračunov DDV, DDPO, prispevkov, dohodnine (po načelu: tako delam že vrsto let in potem je že verjetno prav) po nepotrebnem preveč denarja namenjajo državi. Smo izrecno proti tovrstnim čezmernim plačilom in v tej smeri tudi skušamo pomagati našim strankam. DAVČNA TEMA 1: KATERE SO ZADNJE NOVOSTI NA PODROČJU OBDAVČITVE PRAVNIH OSEB V LETU 2012? Smo v prvi polovici leta 2012 in zato je še pravi čas za razmislek o koriščenju davčnih olajšav za to leto. Pri obdavčitvi pravnih oseb (in tudi pri obdavčitvi dejavnosti fizičnih oseb) je zakonodajalec uvedel višje olajšave in tudi nižjo davčno stopnjo. Ker nekatere rešitve odstopajo od zadnjih javno objavljenih pripravljalnih gradiv na Ministrstvu za finance (in sicer v dobro davčnih zavezancev), vas o novostih posebej obveščamo. 1 Mag. Dejan Petkovič, Abeceda vetovanje d.o.o. davčni svetovalec in direktor nštituta za poslovodno računovodstvo, višji predavatelj za davke in računovodstvo na Visoki šoli za računovodstvo Ljubljana, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje ter Fakulteti za podjetništvo Ljubljana. 77 V Ur. listu RS, št. 30/2012 (26. 4. 2012) so bile objavljene spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2H, ki so začele veljati naslednji dan po objavi (uporabljajo pa se od 1. 1. 2012 naprej). NOVOSTI: SPREMEMBA 60. ČLENA ZDDPO-2: postopno se bo zniževala davčna stopnja na 15 % do leta 2015. Za leto 2012 se DDPO plačuje po 18-odstotni stopnji, za leto 2013 17-odstotni in 16-odstotni za leto 2014. Žal je pri izračunu akontacije dohodnine za leto 2012 treba še vedno upoštevati 20odstotno davčno stopnjo; SPREMEMBA 55.a člena ZDDPO-2: Olajšava za investiranje se spremeni tako, da se poveča odstotek olajšave na 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva in odpravi omejitev absolutnega zneska olajšave; SPREMEMBA 55. ČLENA ZDDPO-2: povečala se je splošna davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, in sicer na 100 % zneska vlaganja v raziskave in razvoj, ukinja pa se dodatna regijska olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj na manj razvitih območjih države (območja z nižjim BDP); v spremembah ZDDPO-2 je izrecno navedeno izključevanje olajšave za investiranje (55.a člen) ter olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj (55. člen) (doslej se je lahko olajšava po členih 55 in 55a uporabljala hkrati – za isto vrsto nabav, seveda če so bili za to izpolnjeni vsebinski pogoji). VSE SPREMEMBE VELJAJO ZA CELOTNO DAVČNO LETO 2012, IZJEMA JE DOLOČILO O ZMANJŠANJU DAVČNIH STOPENJ ‒ KI SE BO UVELJAVILO POSTOPOMA. DAVČNA TEMA 2: NABAVA OSNOVNEGA SREDSTVA PRED IDENTIFIKACIJO ZA DDV IN SPREMEMBA AMORTIZACIJE Samostojni podjetnik je nabavil tovorno vozilo, vendar še takrat nismo bili identificirani za DDV. Leto kasneje smo postali zavezanci za DDV. Prosim, če mi lahko z izračunom pokažete popravek DDV zaradi tega dogodka. Zanima nas še, kako in na kakšen način se zaradi tega spremeni amortizacija. Trenutno imamo nabavno vrednost z DDV. Kako popravimo obračun amortizacije oziroma nabavno vrednost? Mnenje ‒ DDV: 78 Samostojni podjetnik je kupil tovorno vozilo, ki je njegovo osnovno sredstvo. Šele z dnem pridobitve identifikacijske številke za DDV so bili izpolnjeni vsi pogoji za uveljavitev vstopnega DDV po tem računu. Seveda je treba upoštevati, da ste bili do dneva identifikacije za DDV mali davčni zavezanci oziroma ste bili oproščeni obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1. Zaračunan vam je bil skupni DDV v višini ……. EUR. Podjetnik je posedoval tovorno vozilo in je bil v tem času natanko …… dni oproščen obračunavanja DDV. Predpostavljamo, da se od …… naprej s tem vozilom opravlja obdavčeni promet. Navajamo pravno podlago 68. člena ZDDV-1 (prvi in drugi odstavek): (1) Davčni zavezanec mora prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. (2) Popravek mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen. Po 69. členu ZDDV-1 se za osnovna sredstva popravek odbitka DDV razporedi na obdobje 5 let (to bomo upoštevali v vašem primeru), razen za nepremičnine, ki so bile pridobljene kot osnovna sredstva, za katere se popravek razporedi na obdobje 20 let. 111. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV nadalje določa: V skladu z drugim in tretjim odstavkom 69. člena ZDDV-1 se šteje, da je obdobje popravka začelo teči na dan, ko je zavezanec v svojem knjigovodstvu ugotovil znesek pravice do odbitka vstopnega davka oziroma ugotovil, da te pravice nima. Davčni zavezanec ugotovi znesek odbitka, ki ga mora popraviti tako, da najprej ugotovi, kolikšen znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan kot odbitek DDV, oziroma kolikšen znesek DDV, ki ob nabavi ni bil priznan kot odbitek DDV, je sorazmeren enemu dnevu. Ta znesek ugotovi na naslednji način: znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan (oz. ni bil priznan) kot odbitek DDV --------------------------------------------------------------------------------------------(5 let ali 20 let) x 365 dni Davčni zavezanec ugotovi znesek popravka tako, da znesek, ki ga ugotovi po zgornji enačbi, zaokroži na dve decimalki in pomnoži s številom dni, ki so preostali od dneva spremembe pogojev do zadnjega dne tega leta obdobja popravka. 79 Izračun v vašem primeru je naslednji (podrobnega izračuna zaradi varovanja dejanskih podatkov ne prikazujemo): Mnenje – amortizacija: V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi SRS 13.1 so stroški amortizacije zneski nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke. SRS 1.10. določa pravilo pripoznanja opredmetenega osnovnega sredstva. Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteje tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Od nakupne cene se odštejejo vsi trgovinski in drugi popusti. Pravilno je, da ste v poslovnem letu 2011 izhajali iz pripoznane nabavne vrednosti osnovnega sredstva, ki je vključevala tudi še neodbitni DDV. Ravnali ste po tedaj znanih informacijah in, predpostavljam, uporabili amortizacijske stopnje v mejah, ki jih postavlja 33. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Ker ste v letu 2012 pridobili pravico do uveljavitve določenega zneska DDV, se izvirna nabavna vrednost tega osnovnega sredstva zmanjša (za ……. EUR). Zato se zmanjša tudi prihodnja amortizacija. S kasnejšim odbitkom vstopnega DDV se torej spremeni (zmanjša) osnova za obračunavanje amortizacije. Predlagam vam, da presodite vašo računovodsko oceno o obdobju uporabe tega osnovnega sredstva (možnost presoje računovodske ocene je dana sicer vedno tekom uporabe osnovnega sredstva). Doslej že obračunano amortizacijo odštejte od celotnega maksimalnega zneska amortizacije tega osnovnega sredstva (pripoznana nabavna vrednost vozila, upoštevaje odbitek DDV v letu 2012) in nato preostanek amortizacije razdelite na preostala leta (mesece) uporabe tega osnovnega sredstva. DAVČNA TEMA 3: PRAVILNA IZSTAVITEV RAČUNA ZA STORITEV MONTAŽE V TUJINI Kot podjetnik opravljam storitve montaže industrijskih strojev in električnih napeljav v tujini (Evropska unija – Nemčija, Avstrija…) in sem davčni zavezanec. Moj naročnik je slovensko podjetje s sedežem v Sloveniji, katero je tudi davčni zavezanec. Moj naročnik izstavlja račun za to storitev svojemu naročniku, katerega sedež je v Nemčiji, in je tudi davčni zavezanec v svoji 80 državi, po 25. členu ZDDV, brez obračunanega DDV, ker je dobava storitve predmet obrnjene davčne obveznosti. Zanima me, kako pravilno izstavim račun za opravljeno storitve svojemu naročniku? Do 31. decembra je naročnik zahteval, da mu izstavljam račune po 27. členu ZDDV in 47. členu Direktive sveta o DDV, se pravi računi, izdani brez izkazanega DDV. Zdaj pa zahteva, da mu izstavim račune z izkazanim DDV na računu? Mnenje: Opredeliti moramo vsebino storitve, saj je od tega odvisen tudi kraj obdavčitve storitve (Slovenija ali Nemčija). Po 27. členu ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, z nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih, v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju, vključno z dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in s storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, kraj, kjer se nepremičnina nahaja. V vašem primeru sta prisotni dve vrsti storitev, ki jih opravite slovenskemu davčnemu zavezancu: montaža industrijskih strojev v Nemčiji in montaža (delo) električnih inštalacij (predpostavljam - na nepremičnini) v Nemčiji. Menim, da storitve montaže industrijskih strojev niso storitve na nepremičnini in ste torej doslej postopali napačno s sklicevanjem na 27. člen ZDDV-1. Stroji, tudi če so nameščeni v zgradbah, niso nepremičnine, temveč premične stvari. Zato tudi montaže teh strojev ne moremo uvrstiti med storitve v zvezi z nepremičninami. Slovenskemu prejemniku storitve, ki je davčni zavezanec, bi morali zaračunati slovenski DDV. Predlagam vam, da v prihodnje zaračunavate DDV. Slovenski prejemnik storitve ima pravico do uveljavitve vstopnega DDV. Delo na električnih inštalacijah na nepremičninah se po mojem mnenju uvršča med storitve v zvezi z nepremičninami. Zato je pravilno, da na izdanem računu slovenskemu davčnemu zavezancu DDV niste zaračunali, in ste se sklicevali na 27. člen ZDDV-1, saj se nepremičnina nahaja v Nemčiji. Predlagam vam, da se na ta člen sklicujete tudi v prihodnje. Če moja predpostavka ne drži in opravite morda storitev v zvezi z elektroinštalacijami pri preklopu stroja, boste tudi v tem primeru zaračunali slovenski DDV. Potem namreč ne moremo govoriti o storitvi v zvezi z nepremičnino v Nemčiji. 81 DAVČNA TEMA 4: KDAJ NASTANE OBVEZNOST ZA DDV Kot davčni zavezanec z ID številko odpremimo blago v EU k partnerju z ID številko na primer 30. marec 2012, vendar naše blago zapusti Slovenijo šele 3. aprila 2012. Račun izdamo, ko odpremimo blago: 30. marca 2012, brez DDV, vendar takrat še nimamo CMR, ki bi dokazoval, da je blago zapustilo Slovenijo. Je pa prehod iz enega meseca v drugega. Kakšen je ob tem pravilen postopek? Mnenje: Prisotna je dilema evidentiranja oproščenega prometa v pravilno davčno obdobje. Prejemnik blaga je davčni zavezanec z ID številko za DDV iz druge države članice. Dobava blaga v drugo državo članico je v skladu s prvo točko 46. člena ZDDV-1 oproščena obračuna DDV (prava oprostitev), če slovenski prodajalec (z veljavno slovensko ID številko za DDV) odpošlje ali odpelje blago sam ali ga odpelje oseba, ki pridobi blago ali druga oseba za njun račun, prejemniku blaga – davčnemu zavezancu iz druge države članice. Pomembna (nujna) pogoja za korektno izvršen oproščeni promet sta: izdan račun s predpisanimi podatki (o vsebini računa v tem odgovoru ne pišem) in prevozna listina ali drugi dokaz, ki je opredeljen tudi v Pravilniku o izvajanju ZDDV, s katerim se dokazuje, da je blago zapustilo Slovenijo. Promet blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik. Od dogovora z vašim kupcem je sicer odvisno, kdaj dejansko pride do prenosa. Iz vašega vprašanje razumem, da ste vi kot prodajalec odgovorni za prevoz in morate blago dostaviti k tujemu kupcu. Nesporno je, da so pogoji za oproščeni promet izpolnjeni šele v aprilskem davčnem obdobju. Takrat boste že tudi razpolagali z listino CMR. Očitno bo kupec tudi šele v aprilskem davčnem obdobju prejel (pridobil v EU) blago. Zato vam predlagam, da oproščeni promet evidentirate v aprilskem davčnem obdobju. Ker vam bo očitno ta posebnost znana že ob izdaji računa (prečkanje meje šele v treh dneh po vaši odpremi blaga), vam predlagam, da kot obvezen podatek na računu o datumu dobave vpišete 3. april 2012 ali še kasnejši datum v odvisnosti od dogovorjene paritete s kupcem. 82 Dr. Živko Bergant1 KAJ JE KRATKOROČNO IN KAJ JE DOLGOROČNO? 1 Uvod Časovna razsežnost je stalno prisotna v našem življenju, zato je pomembna tudi v poslovanju podjetja. Opisujemo jo z različnimi pojmi, vendar nikdar ne moremo v celoti zajeti vseh njenih vidikov. To se kaže zlasti pri analiziranju in načrtovanju poslovanja. Zaradi pestrosti pomenov lahko ročnost (kratkoročno, dolgoročno) včasih napačno razumemo ali/in pojasnjujemo, kar zmanjšuje kakovost oblikovanih in posredovanih informacij. Zato bomo v nadaljevanju podali nekaj primerov za boljše razumevanje. 2 Različni vidiki ročnosti Najbolj arbitrarno (administrativno) razmejitev med kratkoročnim in dolgoročnim določajo različni zakonski predpisi, zato se s tem v nadaljevanju ne bomo ukvarjali. Arbitrarno pa je razlikovanje urejeno tudi z računovodskimi standardi. Za prikaz v bilanci stanja uporabljamo sodilo zapadlosti oziroma obračanja nekega sredstva ali obveznosti do virov sredstev. Pri tem eno leto (koledarski vidik) pomeni mejo med kratkoročnim in dolgoročnim. Z razvojem računovodskih standardov se je tudi ta, razmeroma jasna, meja nekoliko zameglila. Tudi vrednostni papir, ki ima zapadlost daljšo od enega leta (je torej dolgoročen), lahko izkažemo kot kratkoročno naložbo, če je pridobljen z namenom hitre prodaje. Podobno velja za osnovna sredstva, namenjena prodaji. Trdo mejo enega leta je torej "zmehčal" namen, kar pospešuje "kreativno računovodstvo", več možnosti pa daje tudi prevarantskemu poročanju. Koledarski vidik je običajen tudi pri načrtovanju, saj poslovni načrt do enega leta obravnavamo kot kratkoročen. Zaplete pa se že pri opredelitvi dolgoročnega načrta, saj ločimo tudi pojem srednjeročno. Običajno je 1 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov lovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. 84 srednjeročno obdobje opredeljeno od tri do pet let, v odvisnosti od poslovnega (razvojnega) cikla posameznega podjetja, daljše obdobje pa pojmujemo kot dolgoročno. Pri tem naj opozorimo, da nekateri dolgoročni vidik enačijo s strateškim, kar ni ustrezno. Poznamo namreč tudi strategije na kratki rok, saj je strategija po svoji osnovni opredelitvi zgolj pot do nekega cilja. Le-ta pa je lahko kratkoročen ali dolgoročen. To pomeni, da ga želimo doseči v krajšem ali daljšem obdobju. Tudi tu je običajno meja eno leto. Z načrtovanjem je povezan tudi pojem kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov v poslovanju. Tu koledarski vidik daje dve mogoči sodili, in sicer glede na: začetek uvedbe ukrepov (takoj ali s časovnim odlogom), kar vsebinsko pomeni vidik poslovne odločitve; želeni učinek ukrepov (v kratkem ali v dolgem roku), kar vsebinsko pomeni vidik posledic poslovne odločitve. Seveda pa lahko tudi učinke poslovnih odločitev ločimo na kratkoročne, ki ne trajajo dlje od enega leta, in na dolgoročne, ki trajajo dlje ali celo trajno. Nekateri razumejo ločitev tudi v naravi odločanja. Dolgoročne odločitve naj bi bile tiste, ki jih po izvršitvi ne moremo več vrniti v prvotno stanje brez večjih posledic. Z odločanjem je povezano tudi standardiziranje informacij. Ločimo namreč kratkoročne in dolgoročne informacije.2 Prve naj bi bile osnova za odločanje, ki bi imelo kratkoročne oziroma takojšnje učinke, druge pa naj bi bile osnova za odločanje z dolgoročnimi (oziroma kasnejšimi) učinki. Povsem drugačno je sodilo ročnosti z vidika financiranja. Kratkoročno posojilo s predvidenim obnavljanjem bo finančnik obravnaval kot dolgoročno. Izjemoma pa bo pristal na opredelitev, da je posojilo na 13 mesecev dolgoročno. Vidimo, da je meja med kratkoročnim in dolgoročnim z vidika financiranja še bolj zabrisana. Osnovno sodilo v tem primeru je zapadlost denarnega toka ob sočasnem upoštevanju posebnosti poslovanja, ki se kažejo v vezavi denarja v poslovnem ciklusu. Koledarski vidik je še bolj zapostavljen, kadar govorimo o plačilni sposobnosti podjetja. Kratkoročno plačilno sposobnost spremljamo z informacijami na podlagi prejemkov in izdatkov (ne glede na časovno obdobje), o dolgoročni plačilni sposobnosti pa je najpomembnejša informacija o kapitalski ustreznosti podjetja, ki pa jo lahko ocenjujemo tudi na krajše časovno obdobje. Zato lahko govorimo tudi o kratkoročnem načrtovanju dolgoročne plačilne sposobnosti. Pri kratkoročni plačilni sposobnosti 2 Več o standardiziranju informacij v: Bergant (2010, 58). 85 zasledujemo torej zadostno raven denarnih sredstev, pri dolgoročni plačilni sposobnosti pa ocenjujemo tveganje podjetja pri zagotavljanju te ravni v prihodnosti.3 Povezavo s koledarskim vidikom vidimo predvsem v pojmu trajne plačilne sposobnosti, ki zajema celotno (preteklo in/ali prihodnje) obdobje poslovanja podjetja in pomeni stalno zadostno raven denarnih sredstev za poravnavo zapadlih obveznosti. Koledarski vidik ročnosti je popolnoma zapostavljen, kadar gledamo z vidika deležnikov v podjetju, kot so na primer lastniki, poslovodstvo, investitorji, poslovni partnerji, zaposleni in tako dalje. Vsak od njih ima svoj pogled na (kratko)ročnost v poslovanju. Izhaja namreč iz njihovih interesov, ki pa niso enotni in si pogosto nasprotujejo. Dojemanje ročnosti je torej posledica različnih potreb in interesov deležnikov. Dojemanje ročnosti je lahko različno tudi zaradi številnih vplivov na poslovanje podjetja (trenutni ekonomsko-finančni položaj podjetja, posebnosti posamezne razvojne faze, vplivi okolja ipd.). Ti vplivi določajo prednostne naloge podjetja, s tem pa tudi njihovo ročnost, ki tako postane spremenljiva kategorija. S tem kratkim prikazom sicer nismo zajeli vseh mogočih vidikov, vendar dovolj, da lahko ugotovimo, kako pomembna je jasna opredelitev ročnosti za oblikovanje in razumevanje informacij ter temu ustrezno poslovno odločanje. LITERATURA IN VIRI Bergant, Živko (2010). Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bergant, Živko (2012). Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 3 Več o kratkoročni in dolgoročni plačilni sposobnosti v: Bergant (2012, 20−30). 86 VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO Naše temeljno poslanstvo je podajati profesionalna znanja in prakse, ki gradijo računovodske in finančne strokovnjake, delujoče znotraj informacijske in finančne funkcije poslovnega sistema. Želimo postati ena vodilnih računovodsko-finančnih šol ameriško-evropskega tipa v centralni in vzhodni Evropi. Prispevati želimo k višji ravni računovodskega in finančnega znanja ter praktičnih izkušenj med različnimi ciljnimi skupinami že uveljavljenih in prihodnjih podjetnikov, direktorjev, finančnikov, računovodij ter drugih, ki se neposredno ali posredno vključujejo tako na domače kot tudi na mednarodne trge. Prepričani smo, da je to prava pot za še večjo uporabnost in prispevek računovodstva v procesu poslovnega odločanja. Namen visokošolskega programa računovodstvo Po svoji vsebini je program računovodstva zelo širok in zajema celotno poslovanje. V relativno širokem naboru pridobljenih znanj je posebej poudarjeno poslovodno računovodstvo in finance (poslovne finance in davki). Namen visokošolskega programa računovodstvo je študentom omogočiti pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovne kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in vodenju. Študenti bodo svoja znanja nadgradili s praktičnim izobraževanjem v delovnem okolju. Diplomanti bodo torej: 87 usposobljeni s poslovodstvom sodelovati in mu z zanesljivimi in pravočasnimi informacijami pomagati pri sprejemanju čim boljših poslovnih odločitev; usposobljeni poročati o poslovanju poslovnega sistema na način, da bodo prikazana računovodska poročila izražala resnično in pošteno sliko poslovanja poslovnega sistema; znali organizirati in voditi računovodstvo kot osrednjo informacijsko dejavnost v poslovnem sistemu. Način dela in cilji študija V ustvarjalnem okolju kolegialnega odnosa med profesorji in študenti boste pridobljena teoretična znanja prenašali v prakso. Posebno smo ponosni na neposreden odnos in dialog med profesorji in študenti, ki je usmerjen v reševanje konkretnih problemskih situacij. V takem ustvarjalnem okolju bodo učitelji poleg znanj posredovali tudi svoje praktične izkušnje. Cilj dialoga je, da študente naučimo reševati probleme in jih tako oborožimo z vsemi potrebnimi znanji za učinkovito delovanje v poslovnem okolju. Delamo v številčno omejenih skupinah. Posamezna učna enota je sestavljena iz nujnega teoretičnega dela in pretežnega praktičnega dela, kjer teoretična znanja prenesemo v prakso. Poudarek je na praktičnem delu, vajah. Vpis in strokovni naziv Izvajamo dodiplomski visokošolski strokovni študijski program računovodstva. Program je prilagojen pogojem Bolonjske deklaracije in s tem enakovreden podobnim programom širom Evrope in ZDA. Diplomantkam in diplomantom, ki pridobijo naslov diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS) omogoča priznanje njihove izobrazbe, znanja in kompetenc ter statusa po svetu. Pridobljena izobrazba je dobra podlaga za nadaljevanje študija (II. Bolonjska stopnja, strokovni magisterij in pridobitev različnih strokovnih nazivov). Izvajanje študija Študij se izvaja kot: redni študij na sedežu šole Stegne 21/c v Ljubljani (pogoj izvedbe je 30 vpisanih študentov); izredni študij, ki se izvaja na sedežu šole Stegne 21/c Ljubljana in v dislocirani enoti Dunajska 101 Ljubljana. Pogoji za vpis V 1. letnik se lahko vpišete, če ste opravili: 88 zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. V 2. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na katerem od višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) in če izpolnjujete pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Glede na smer študija morate: diplomanti sorodnih študijskih področij (poslovni sekretar, komercialist, računovodja, turizem, gostinstvo, poštni promet) med študijem opraviti diferencialna izpita iz predmetov Ekonomika podjetja in Uvod v računovodstvo – skupaj 18 ECTS, ki ju opravite pred vpisom v 3. letnik. diplomanti nesorodnih študijskih področij med študijem opraviti diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika Podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I – skupaj 27 ECTS, ki jih opravite pred vpisom v 3. letnik. V 3. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na višješolskem programu, sprejetem pred letom 1994. Glede na smer študija morate opraviti izpite, s katerimi pridobite manjkajoča znanja, in sicer: diplomanti sorodnih študijskih področij (družbene vede (ekonomija), poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, management, trženje, finance, bančništvo, računovodstvo) med študijem opravite diferencialna izpita iz predmetov Stroškovno računovodstvo in Finančno računovodstvo – skupaj 12 ECTS; diplomanti višješolskih programov drugih strokovnih področij med študijem opravite še diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I, skupaj 27 ECTS. Podrobnosti: na spletnih straneh ali po telefonu www.vsr.si 059 090 960 Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 89 Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 90 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VISOKI ŠOLI ZA RAČUNOVODSTVO Sedež Podružnica IPR, Ljubljana Stegne 21c, 1000 Ljubljana (prostori Visoke šole za računovodstvo) IPR Ljubljana, PE Nova Gorica Vinka Vodopivca 28, Kromberk 5000 Nova Gorica (sedež družbe Contall d.o.o.) Predstavitev inštituta Zgodovinsko primarna naloga računovodstva je poročanje POSLOVODSTVU, vendar se je čez čas pomen računovodstva spremenil in je danes vse (pre)večkrat le orodje za poročanje zunanjim deležnikom in največkrat le za potrebe zakonodaje. Poslovodstvo nujno potrebuje kakovostne računovodske informacije za oblikovanje pravih strateških odločitev. V Sloveniji smo prvi, ki smo si za poslanstvo izbrali oblikovanje tistega dela računovodskega informacijskega sistema, ki zagotavlja in oblikuje informacije za poslovodno odločanje v družbi, s ciljem notranjega poročanja. VIZIJA Postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji za področje poslovodnega računovodstva. Poslanstvo inštituta: 91 na osnovi teoretičnih dosežkov razvijati uporabne računovodske rešitve za različne oblike združb, uveljavljanje računovodske stroke in računovodskega poklica v ožjem in širšem poslovnem okolju, prispevanje k ustreznim zakonskim rešitvam na področju računovodskega informacijskega sistema ter k izboljšanju in razvoju računovodskih standardov, zagotovitev študentom ustreznega učnega gradiva ter možnosti njihovega poglobljenega strokovnega razvoja, zagotovitev predavateljem in perspektivnim kadrom možnosti razvoja in osebnega uveljavljanja. Temeljna področja delovanja so razdeljena na 4 skope: SKLOP 1: IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE organizacija internih usposabljanj v različnih oblikah s ciljem strokovnega razvoja in možnosti uveljavljanja študentskega in predavateljskega kadra, podpora študentom in spremljanje njihovega nadaljnjega kariernega napredovanja, organizacija strokovnih konferenc s ciljem predstavitve strokovnih rešitev in strokovne razprave ter uveljavljanja mladih raziskovalcev, organizacija posvetov in seminarjev. SKLOP 2: SVETOVANJE založništvo s ciljem zagotavljanja učbenikov, uveljavljanja predavateljskega kadra ter računovodske stroke, izdajanje strokovne revije Poslovodno računovodstvo (4 krat letno), izdelava Slovenskih standardov notranjega računovodskega poročanja, izdajanje računovodskega priročnika AKP s ciljem pridobivanja sredstev, povezave z združbami in uvajanje najboljših rešitev v prakso, izdajanje strokovnih mnenj na področju računovodstva, revidiranja in davkov. SKOP 3: STORITVE Inštitut v okviru partnerskih podjetij ponuja tudi dodatne storitve, ki zaokrožujejo ponudbo. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na podlagi potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo vsa potrebna izhodišča za izvedbo projekta. Člani inštituta so upravičeni do 10 % popusta pri vseh storitvah. SKLOP 4: RAZISKOVANJE znanstveno raziskovanje s ciljem uporabe rešitev v informacijskih sistemih družb, oblikovanje in izpopolnjevanje standardov notranjega računovodskega poročanja (SNRP), priprava študij in evalvacij za državne in EU inštitucije s ciljem pridobivanja sredstev in podatkov za znanstveno raziskovanje, priprava študija in razvojnih projektov za informacijske sisteme združb s ciljem pridobivanja sredstev, podatkov za znanstveno raziskovanje ter spoznavanje študij primerov za pedagoško delo, razvojni projekti s ciljem priprave novih izobraževalnih programov na dodiplomski in podiplomskih ravni ter kratkih programov usposabljanja za različne ciljne skupine. Vabljeni na IPR seminarje in pridobite si znanje, ki vam bo omogočilo karierno rast in napredovanje. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 92 ABECEDA SVET.O. Verjamemo, da je izbira našega podjetja prava odločitev za vas in vaše podjetje: predani smo vašim željam in zahtevam, vsebino vaših podatkov štejemo kot strogo poslovno skrivnost, zagotavljamo vam popolno paleto storitev (od davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja ter ocenjevanja vrednosti do izobraževanja), nudimo vam oseben pristop. Poslanstvo – Želimo se uveljaviti kot eno izmed najkakovostnejših slovenskih podjetij na področju davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja. Pridobljeno znanje, dolgoletne izkušnje in povratne informacije naših strank nam omogočajo pripravo kvalitetnih seminarjev in strokovnih delavnic. Znanje, ki ga boste pridobili na naših izobraževanjih, boste lahko že naslednji dan uporabili pri svojem delu. Trudili se bomo razumeti želje in potrebe stranke, se učiti in graditi na dobrem medosebnem zaupanju. Vizija – Naša vizija je preprosta: Biti v svojem delu najboljši in prvi v vrsti. Največje zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank. Z nami boste lažje: obvladovali davčna tveganja, sprejemali pravilne poslovne odločitve, pridobili nova znanja. DEJAVNOST DRUŽBE a) DAVČNO SVETOVANJE svetovanje v davčnem postopku, preventivni davčni pregledi, izbira optimalnih davčnih rešitev, davčna pojasnila strankam, izdelava pravilnika o transfernih cenah, davčno svetovanje pri pripravi internih aktov, drugo. b) POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja, priprava ekonomskega dela pripojitvenega ali združitvenega elaborata, sanacijski programi, izdelava dolgoročnega strateškega načrta podjetja, izdelava letnega poslovnega načrta podjetja, priprava investicijskih programov, podrobna analiza računovodskih izkazov podjetja, izdelava delitvenega načrta, načrt finančne reorganizacije, uvajanje računovodskih sistemov oziroma podsistemov, izdelava pravilnika o računovodenju, ocenjevanje vrednosti sredstev pri uporabi, izdelava izvedenskih mnenj. 93 c) OCENJEVANJE VREDNOSTI ocenjevanje vrednosti podjetij, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ocenjevanje vrednosti strojev in opreme, ocenjevanje vrednosti intelektualne lastnine (blagovnih znamk, patentov in podobnega). MNENJE POOBLAŠČENEGA OCENJEVALCA VREDNOSTI PODJETIJ V ZVEZI S 146. ČLENOM ZFPPIPP V mnenju mora biti jasno navedeno: ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. d) e) IZOBRAŽEVANJE Aktualnost in praktična uporabnost so vodila pri organiziranju naših seminarjev in delavnic, ki jih izvajajo poleg naših tudi zunanji predavatelji. Naš izobraževalni program je usmerjen v praktične rešitve, ki jih iščejo računovodje in knjigovodje. Paleta vsebine predavanj se razteza od zakonodajnih do strokovnih področij. Poleg tega omogočamo neposreden kontakt in komunikacijo med udeleženci delavnic in predavateljem po predavanjih ali v vmesnem času med izvedbo posamezne delavnice. Področja, ki jih obravnavamo, so: davki, finance, računovodstvo in gospodarjenje. Kontaktni podatki: ABECEDA SVETOVANJE d.o.o. Stegne 21c 1000 LJUBLJANA Telefon: 00386 (0)59 090 960 Fax: 0386 (0)59 090 962 e-mail: [email protected] spletna stran: http://www.abeceda- svetovanje.si Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 94 Članica JPA International Že več kot 20 LET z vami! ZAUPAJTE STROKOVNOSTI – TU SMO ZA VAS 95 Smo revizijska družba, ki deluje na različnih področjih revidiranja. V register revizijskih družb smo vpisani vse od začetka delovanja revizijske stroke v Sloveniji. ABC revizija je svoje poslovanje začela leta 1989 kot revizijska družba Abeceda Ptuj. Kasneje se je prek združevanj z revizijskimi družbami ITEO revizija, Valuta in Simam revizija preoblikovala v zdajšnjo revizijsko družbo ABC revizija. Že od leta 2000 smo člani enega najuglednejših svetovnih združenj računovodskih in revizijskih družb JPA International, s čemer smo razširili prepoznavnost na vse celine sveta razen Avstralije. V letu 2006 smo poglobili svoje sodelovanje z JPA (Jacques Potdevin &Associés). Dogovorili smo se, da predstavljamo interese JPA tudi na drugih trgih nekdanje Jugoslavije. Tako imamo v Beogradu lastno družbo, prek katere opravljamo enake storitve kot v Sloveniji (revizija, ocenjevanje vrednosti, davčno svetovanje, računovodenje in druga svetovanja). JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih neodvisnih revizijskih in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je nastala leta 1988, ko se je vanjo včlanilo sedem družb iz štirih držav. Do danes je število članic mreže naraslo na sto trideset družb, ki delujejo v štiridesetih državah. Predsednik in 'gonilna sila' JPA International je g. Jacques Potdevin, ki je izredno aktiven v francoskih in svetovnih strokovnih združenjih ter organih; tako je bil v letu 2008 predsednik v Zvezi evropskih revizorjev in računovodij (Fédération des Experts Comptable Européens – FEE1) s sedežem v Bruslju, največjem združenju predstavnikov nacionalnih računovodskih in revizijskih strokovnjakov (skupno okrog 500.000 članov), trenutno pa je član predsedstva IFAC2. Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene članice – poleg Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA International je polnopravna članica najuglednejšega FORUM OF FIRMS pri IFAC 3. Člani JPA International mreže se redno dobivamo na strokovnih srečanjih, ki jih organiziramo v različnih državah članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo od 11. do 14. junija 2009 takšno srečanje organizirali tudi v Sloveniji. 1 FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka vropske komisije. IFAC je globalna računovodska organizacija. ma 159 članov iz 124 držav, ki združujejo interese 2.5 milijona računovodij. 3 Polnopravni člani so Baker Tilly nternational Limited, BDO nternational, Constantin Associates Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche Tohmatsu, Ernst & Young Global Limited, Grant Thornton International Ltd, HLB International, IEC, INPACT Audit Limited, JHI, JPA International, KPMG International, Mazars, Moore Stephens International , Limited, PKF International Limited, PricewaterhouseCoopers International, RSM International Limited, Russell Bedford International, SMS Latinoamérica, Talal Abu Ghazaleh & Co. International, UHY International Limited. 2 Vir: http://web.ifac.org/download/Forum_of_Firms_Register.pdf Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je povezano z revidiranjem: revizije računovodskih izkazov, revizije poslovanja (performance audit), ovrednotenje sistemov notranjih kontrol, uvajanje notranje revizije, izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju, revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije, revizije pri prisilnih poravnavah, preiskovanje računovodskih izkazov, revizije projektov Phare, opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU in podobno. Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so najvišji standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu spoštujemo smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Te smernice so: zagotavljanje strokovne podpore zunanjih specialistov za specifična področja; ponujanje storitev na mednarodni ravni; zagotavljanje neodvisnosti delovnih timov brez konflikta interesov; ponujanje visoko kvalificiranih delovnih timov/kadrov; razvijanje utečenih skupin/timov, ki so prilagojene strankam; ponujanje optimalne odzivnosti na vaša vprašanja, želje in potrebe; metodika dela, prilagojena vašemu načinu dela; angažiranje (zavzemanje) za dodano vrednost sorevizijskih storitev s pomočjo zunanjih strokovnjakov; ponujanje kvalitetne revizijske ali druge podpore strankam; utrjevanje obstoječih odnosov in vezi s starimi strankami; ponujanje, zagotavljanje kakovostnega revizijskega pregleda pred izdajo poročila; spremljanje zadovoljstva in upoštevanje predlogov strank. Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo gonilno silo naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so: Pooblaščeni revizorji: Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica; Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, certificirani poslovodni računovodja, državni notranji revizor, pridruženi član ameriškega združenja forenzičnih računovodij, stalni sodni izvedenec, visokošolski učitelj izvoljen v naziv docent; Katarina Kolarič, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska učiteljica; 97 Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska učiteljica; in revizorji: Albina Hojski Ilijevec, Simona Valenko, Darinka Meško in Vid Plohl. Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abcrevizija.si ali nam pišete na e-mail: [email protected]. Veseli bomo, če nas boste povabili k sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v Ljubljani, Dunajska 101, 1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386 1 59 091 401). Dejavnost opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali poslovno enoto v MARIBOR-u in na PTUJ-u. 98 CONTALL D.O.O. Storitve 99 Računovodstvo Celovite računovodske storitve za vse statusne oblike gospodarskih subjektov, kakovostna računovodska poročila za zunanje deležnike in poslovodstva - krojene po potrebi naročnika. Finančno svetovanje in kontroling Ocena finančne stabilnosti podjetja, spremljanje in analiza finančnih kazalnikov, izdelava finančnih načrtov, nadzor in analiza finančnega in nefinančnega poslovanja, skrbni finančni pregledi. Davčno svetovanje Celovito davčno svetovanje, načrtovanje, spremljanje in obveščanje, priprava elaboratov o uporabi transfernih cen, davčna optimizacija, preventivni davčni pregledi, zastopanje v davčnih postopkih. Pravno svetovanje Svetovanje na področju civilnega oz. obligacijskega, gospodarskega, korporacijskega in delovnega prava, sestava različnih vrst pogodb, izvršb, poizvedb, internih aktov, sklepov direktorjev in družbenikov, aktov o ustanovitvi, družbenih pogodb in drugih dokumentov. Razpisi in poslovni načrti Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri izbiri ustreznega sklada EU in drugih virov financiranja, priprava vlog in poslovnih načrtov. Krizno upravljanje in sodelovanje v stečajnih postopkih Preventivni pregledi in analiza in ocena finančnega stanja, predlogi za finančno reorganizacijo ter sodelovanje v postopkih prisilne poravnave in stečajev. Izobraževanje in usposabljanje Organizacija seminarjev, predavanj in delavnic s področja računovodstva, davkov in financ. IPR Ljubljana, PE Nova Gorica Ul. Vinka Vodopivca 28, 5000 Nova Gorica Družba Contall je pristopila med ustanovitelje Inštituta za poslovodno računovodstvo in na svojem sedežu registrirala tudi njegovo poslovno enoto. Vizija inštituta je postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji, za področje poslovodnega računovodstva. Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki jih bomo v večini organizirali tudi na PE Nova Gorica. Contall svetovanje d.o.o. PE Nova Gorica Ul. Jožeta Jame 14, Šentvid 1210 Ljubljana Contall svetovanje d.o.o. Ul. Vinka Vodopivca 28 V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi s.r.l., priznano računovodsko hišo iz Italije, svetujemo na vseh področjih poslovanja družbe v Sloveniji, predvsem nerezidentom. Družba ima odslej svojo podružnico tudi v Ljubljani. 5000 Nova Gorica Contall d.o.o., Nova Gorica Vinka Vodopivca 28, Kromberk 5000 Nova Gorica T: 05 / 330 28 40 F: 05/ 330 28 48 [email protected] www.contall.si Več o nas na: www.contall.si Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 100 ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O. Poslanstvo družbe je pomagati tistim, ki računovodijo ali po SRS ali po MSRP. Prizadevamo si biti koristni. Naš slogan je: Računovodenje ni strošek, je prispevek k uspešnosti poslovanja. Svoje poslanstvo in vizijo uresničujemo z naslednjimi storitvami: Vodenje poslovnih knjig. Vodenje posameznih analitičnih evidenc. Pomoč tistim, ki sami knjižijo, potrebujejo pa pomoč pri sestavi posameznih poročil (letna poročila, obdobna poročila, enkratna poročila itd.). Oblikovanje poslovodnih informacij in sodelovanje z upravami pri oblikovanju poslovnih odločitev. Izdelava najrazličnejših vlog, elaboratov itd. Davčno svetovanje. Notranje revizije. Pregledi računovodstva in ocena njegovega delovanja. Vzpostavitev sistema notranjih kontrol. Preveritev delovanja notranjih kontrol. Izvedba preiskovalnih revizij (forenzične revizije). Uvedba celovitega kontrolinga ali področnih kontrolingov. In še veliko drugega. Pri izvajanju storitev sodelujejo učitelji Visoke šole za računovodstvo, delavci revizijske družbe ABC revizija, d.o.o. in člani Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Informacije: na sedežu VŠR, v družbi ABC REVIZIJA, D.O.O., na INŠTITUTU ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO ali po telefonu 101 059 091 400 ali 031 338 149 KOLEDAR STROKOVNIH SEMINARJEV IN IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV CERTIFIKATOV V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne strokovne seminarje, krajše strokovne šole in delavnice s področja računovodstva, davkov, financ in aktualnih vsebin. Vrhunsko kakovost izvedbe in predavateljev dokazujejo izvedbe naših seminarjev pri različnih izvajalcih izobraževalne dejavnosti (Contall Nova Gorica, GV Planet, Združenje delodajalcev Slovenije, Educa Nova Gorica, Nebra Ljubljana, Ambicij in drugi). Strokovni seminarji Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.vsr.si. Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v vašem podjetju. Vsebina teh srečanj je prilagojena vašim potrebam. Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz programov CIMA, CPR, AIB in VŠR. Popusti na kotizacijo: za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo: 30 % popusta, za študente Visoke šole za računovodstvo: 30 % popusta, člani Zbornice računovodskih servisov: 10 % popusta. Popusti se ne seštevajo. 102 Nekaj pomembnejših seminarskih vsebin, ki jih izvajamo: Aktualne seminarje spremljajte na www.vsr.si 1. Branje in analiza bilanc za direktorje (delavnica) seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev NAJBOLJ OBISKAN UDELEŽENCEV! SEMINAR! ŽE VEČ KOT 1500 Postanite eden izmed njih in spoznajte prednosti in uporabnost znanj, ki jih boste pridobili. SPOZNAJTE SEBE IN SVOJE KUPCE S POMOČJO ŠTEVILK. Za sprejemanje pravilnih in čim manj tveganih poslovnih odločitev potrebujemo kvalitetne informacije. Potrebno pa je tudi razumevanje, kakšna je vsebina izbranih podatkov, kaj nam le-ti sporočajo in kako jih pravilno uporabljati. Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih. Cilj delavnice: Sprejemati boljše odločitve na podlagi dostopnih računovodskih informacij. Vsebina delavnice: Katero so ključne informacije bilance stanja in izkaza poslovnega izida? Kako razumeti postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida in vrednotenje kategorij? Ali je varno poslovanje z izbranim podjetjem? Ugotovite, kakšna je verjetnost, da izterjate svoje terjatve? Kako posluje konkurenca in zakaj? Ali bi bilo vlaganje v izbrano podjetje dobra poslovna odločitev? Kakšne novosti in spremembe lahko pričakujemo? Praktične primere bomo opravljali na zbirki iBON. KOTIZACIJA : 180 € + DDV Kotizacija vključuje izvedbo programa, strokovno gradivo, osvežilne napitke in prigrizek med odmorom. 103 2. Branje in analiza bilanc za pravnike Seminar prinaša 8 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev I. del (delavnica) Pravniki se pri svojem delu pogosto srečujete s potrebo znanja branja bilance. Vaše potrebe so specifične in povezane z vašim delom. Tako se sprašujete ali je podjetje prezadolženo, ali je kapitalsko ustrezno, ali so izpolnjeni pogoji za stečaj, prisilno poravnavo in še bi lahko naštevali. Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih. Cilj delavnice: Na konkretnih primerih spoznati osnove branja bilanc. Spoznali boste: računovodska poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida), vsebine ključnih kategorij, ki se prikazujejo v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, tipične slike na podlagi katerih boste sklepali ali je podjetje v nevarnosti stečaja, prisilne poravnave, ali je prezadolženo, ali je kapitalsko neustrezno itd., praktični primeri branja bilance (vir bilanc je javna baza I-bon). Vsebina: 104 podjetje kot poslovni sistem, poslovanje (potrebne prvine za poslovanje, njihova priskrba, potrošek, poslovni tok, računovodska poročila); bilanca stanja: osnovni pojmi, vsebina bilance stanja; aktiva (kaj prikazuje aktiva), pasiva (kapital in njegove vsebine, povezava med opredelitvami sestavin kapitala v zakonu o gospodarskih družbah in sestavinami kapitala), obveznosti (dolgoročne, kratkoročne); izkaz poslovnega izida: osnovni pojmi, vsebina izkaza uspeha, poslovni izid in njegove vrste (med drugimi tudi EBITDA, EBIT, EBT, E), bilančni dobiček, stroški, prihodki, odhodki, izdatki, prejemki itd. Tipične slike v bilancah, ki lahko pomenijo, da podjetju grozi stečaj ali prisilna poravnava, da je podjetje kapitalsko neustrezno (povezava z opredelitvami zakona o finančnem poslovanju; kako na podlagi javno objavljenih računovodskih poročil ugotoviti prezadolženost, plačilno nesposobnost itd. poenostavljeni primeri branja bilanc: podlaga so javno objavljene bilance; cilj branja je v bilanci poiskati informacije, ki nakazujejo na npr. nevarnost stečaja, prisilne poravnave, kapitalske neustreznosti, prezadolženosti, plačilne nesposobnosti itd. II. del (delavnica) Pridobljena znanja iz delavnice Branje bilanc za pravnike I so podlaga za spremljanje delavnice Branje bilanc za pravnike II, na kateri spoznamo zahtevnejše primere branja bilanc (delavnica traja 6 ur), s poudarkih na vprašanjih, ki so povezana z določili ZGD-ja in ZFPPIPP-ja. Komu sta delavnici namenjeni? (Predznanje s področja ekonomije ni potrebno) pravnikom, notarjem in sodnikom, vodilnim v podjetju. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA 105 revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU 3. Kako organizirati in voditi učinkovito računovodstvo? seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Podjetje in poslovanje (celodnevni seminar) Računovodstvo predstavlja nepogrešljiv del informacijskega sistema v vsaki organizaciji. Če ni dobro organizirano, lahko v podjetju hitro zavlada anarhija. Za dobrega računovodjo ni dovolj, da je dober v poznavanju računovodskih standardov. Imeti mora tudi ustrezna poslovodna (managerska) znanja. Le tako lahko koristi podjetju in dviga ugled sebi, podjetju in računovodstvu kot stroki. Z vami bo: dr. Živko Bergant Komu je seminar namen: poslovodstvu, direktorjem, lastnikom podjetji, vodjem finančnih in računovodskih sektorjev, vodjem računovodskih servisov, podjetnikom, ki nameravajo ustanoviti podjetje. Cilj seminarja: Pridobiti ključne računovodske informacije, pravočasno, v pravi obliki in na pravi način za boljše strateško odločanje. 106 Temeljna vprašanja učinkovite organiziranosti računovodstva: Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do finančne funkcije? Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva? Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu? Katere so računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja računovodska služba? Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju? Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis? Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja? Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna? Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu? Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca? Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca? Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju? Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu? Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov? Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji? Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah? Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 Certificirani programi V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo se izvajajo programi 4 za pridobitev naziva certificirani poslovodni računovodja (CPR), CIMA in IAB. Podrobnosti so na spletni strani Inštituta www.vsr.si. CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po kriznem vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi že prej omenjena CIMA. Za tiste, ki ne potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo pripravili izobraževanje za pridobitev naziva 4 107 Program se izvaja, če bo vpisanih vsaj 1 slušateljev. Certifikat CPR podeljuje Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo iz Ljubljane. Znanja, ki jih daje CPR CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za oblikovanje predlogov poslovnih odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje najrazličnejših finančnih analiz. Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar pomeni, da se znanja pridobivajo z obravnavo praktičnih primerov in njihove povezave s teorijo. Uspeh je zagotovljen z izborom predavateljev, ki so praktiki z ustreznimi strokovnimi in teoretičnimi znanji. Veliko od njih je nosilcev najrazličnejših strokovnih certifikatov (pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik, certificirani poslovodni računovodja itd.). Poklici, kjer potrebujete znanja, ki jih daje CPR Poklicna pričakovanja nosilcev certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le najrazličnejše vodstvene položaje v financah, računovodstvu in poslovodstvu poslovnih subjektov. Kaj in zakaj? Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena znanja. Prav 108 zaradi tega je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju. Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel jeseni 2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega računovodje - CPR. Pridobljene sposobnosti Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za: praktično uporabo znanj s področja: o poznavanja in razumevanja podjetja, o poznavanja in razumevanja poslovnega procesa, o poznavanja in razumevanja poslovanja; razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na področju računovodstva in poslovnih financ; sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju poslovodnega računovodstva, poslovnih financ in poročanja; sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev; sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil; sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju. Kako poteka študij? Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o obravnavanih vsebinah (kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na razpolago na Visoki šoli za računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je 450 ur, od tega 125 kontaktnih ur (ostalo je individualno delo slušatelja). Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna srečanja so namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog in reševanju problemov. Kje in kdaj? Program se izvaja v prostorih Visoke šole za računovodstvo v Stegnah 21 c, Ljubljana. Program se izvaja od novembra do junija. Seveda se lahko priključite le pri posameznih predmetih (pridobite delne certifikate). Delni certifikat predstavlja potrdilo o znanju vsebine predmeta, na katerega se nanaša. Pogoj za pridobitev certifikata CPR so pridobljeni delni certifikati iz vseh predmetov programa CPR. 109 Program izvajanja v letu 2012/13 in kratka vsebina posameznih predmetov: PROGRAM IZVAJANJA CPR Datum predmet od 15:30 do 19:45 13.11.2012 20.11.2012 27.11.2012 11.12.2012 28.5.2013 18.6.2013 18.12.2012 8.1.2013 15.01.2013 22.01.2013 29.1.2013 5.2.2013 12.2.2013 12.3.2013 19.3.2013 26.3.2013 2.4.2013 9.4.2013 16.3.2013 23.3.2013 7.5.2013 14.5.2013 21.5.2013 4.6.2013 11.6.2013 podjetje in poslovanje s poudarkom na poslovnih procesih, organiziranju poslovanja, centrih odgovornosti in poročanja, notranjih kontrolah, obvladovanju tveganj, notranji reviziji in sistemu notranjih kontrol itd. načrtovanje s poudarkom na tehnikah načrtovanja, metodah butgetiranja, letnem načrtovanju dobička itd. Izdela se poslovni načrt za priložnost X. Predstavitev izdelanih načrtov analiza s poudarkom na tehnikah in vsebini analiziranja poslovnih poročil, analizi finančnih poročil, analizi poslovne uspešnosti in analizi dobičkonosnosti itd. računovodstvo s poudarkom na modelih merjenja, stroškovnem sistemu, razporejanju stroškov na stroškovna mesta in nosilce, povezavo med poslovanjem in stroški itd. (stroškovno: Mayr) – 29.1..; poročanje (Kamenšek – 12.5.); SRS 37 (Mayr 12.2.). poslovne finance s poudarkom na tveganjih, ki so povezana s sposobnostjo povrnitve vložkov; finančnih instrumentih in trgih; stroških kapitala; financiranju obratnih sredstev in mednarodnih financah itd. (Mayr) in davčno optimiranje (Petkovič) proces oblikovanja odločitev s poudarkom na vplivu stroškov na poslovanje, obsegu poslovanja na ciljni dobiček; mejnih stroških; poslovnem in finančnem vzvodju; analizi cen; analizi financiranja; analizi diskontiranih denarnih tokov; analizi naložbenih projektov; analizi investicijskega tveganja; obvladovanju kapitalske ustreznosti; odločanje v okviru bilančno-davčne politike itd. gospodarsko pravo in poklicna etika s poudarkom na osnovah gospodarskega prava in etiki v poslovodnem računovodstvu in poslovnih financah skupaj KONTAKTNE URE : CPR-CT izvajalec 15 : 50 CT Dr. Branko Mayr, CPR 15 : 40 CT Dr. Branko Mayr, CPR 20 : 50 CT Dr. Živko Bergant, CPR 15 : 60 CT 20 : 60 CT Dr. Branko Mayr, CPR; Mag. Darinka Kamenšek, CPR Mag. Dejan Petkovič, CPR; Dr. Branko Mayr, CPR Dr. Branko Mayr, CPR; 30 : 130 CT Mag. Darinka Kamenšek, CPR; Mag. Dejan Petkovič, CPR; Tomaž Glažar 10 : 10 CT Dr. Bojan Tičar 125 : 400 CT Udeleženci oblikujejo lasten program obiskovanja predavanj ali konzultacij. Odločijo se ali bodo pristopili k celotnemu programu ali pa bodo poslušali le posamezne predmete. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 110 Vpis in več informacij Vpišete se lahko, če: Udeleženci, ki ne izpolnjujejo izobrazbenega pogoja, lahko pridobijo manjkajoča znanja na Visoki šoli za računovodstvo ali predložijo potrdila o opravljenih izpitih, pri katerih so pridobili manjkajoča znanja na drugi visokošolski instituciji. Število udeležencev je omejeno (najmanj 10 in največ 20 slušateljev). V primeru manjšega števila udeležencev se izobraževanje lahko izvede v obliki konzultacij. Program lahko obiskujejo tudi tisti, ki želijo pridobiti ustrezna znanja, ne želijo pa pristopiti k izpitu. Prejmejo potrdilo o obiskovanju posameznih predmetov in 1/10 CPR-CT v skladu s pravili programa CPR. Informacije o izobraževanju za naziv CPR: Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. Pravila CPR Pravilnik o pridobitvi certifikata poslovodnega računovodje je 1. 10. 2011 sprejel Strokovni svet Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Ljubljana, Stegne 21c. PRAVILNIK O PRIDOBITVI CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE 1. člen Ta pravilnik določa pogoje in ureja način opravljanja izpitov za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje (v nadaljevanju: CPR). Program poteka v slovenskem jeziku, izjemoma pa tudi v kakšnem drugem svetovnem jeziku. 2. Člen Direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR (v nadaljevanju: IPR) imenuje Komisijo za podeljevanje certifikata poslovodnega računovodje. Komisijo sestavljajo najmanj 3-je člani. Član komisije je lahko oseba, ki: 111 Ima najmanj VII. Stopnjo izobrazbe Je nosilec certifikata CPR Ima več kot 5 letne izkušnje na področju računovodstva. Po položaju komisijo vodi in koordinira njeno delo vodja programa iz 3. Člena tega pravilnika. 3. Člen Izvajanje programa vodi in koordinira vodja programa CPR (v nadaljevanju: vodja programa), ki ga imenuje direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Za vodjo je lahko imenovana oseba, ki: Ima VIII. Stopnjo izobrazbe (doktorat znanosti) Je nosilec certifikata CPR Ima več kot 10 let delovnih izkušenj na področju računovodstva. 4. člen Nosilce predmetov izobraževanja določi komisija iz 2. člena tega pravilnika. Nosilci so hkrati člani izpitne komisije. Za nosilca predmeta je lahko imenovana oseba, ki: Ima najmanj VII. Stopnjo izobrazbe Je nosilec naziva CPR ali sorodnega drugega naziva (CIMA, IMA ….) Ima več kot 5 letne izkušnje na področju predmeta, ki ga izvaja. 5. člen K izobraževanju za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje se lahko prijavi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. Zaključen najmanj visokošolski študijski program (VI/1 stopnja izobrazbe); 2. Aktivno znanje slovenščine; 3. Najmanj dve leti delovnih izkušenj. Preverjanje izpolnjevanja zgornjih pogojev opravi referat pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo. 6. člen Število udeležencev posameznega izobraževanja je omejeno na najmanj 10 in največ 20 slušateljev. Izjeme odobri vodja programa. 7. člen Izobraževanje zajema naslednje učne predmete: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Podjetje in poslovanje (15 kontaktnih ur); 50 CPR-CT Načrtovanje (15 kontaktnih ur); 40 CPR-CT Analiza (20 kontaktnih ur); 50 CPR-CT Računovodstvo (15 kontaktnih ur); 60 CPR-CT Poslovne finance (20 kontaktnih ur); 60 CPR-CT Proces oblikovanja odločitev (30 kontaktnih ur); 130 CPR-CT Gospodarsko pravo in poslovna etika (10 kontaktnih ur); 10 CPR-CT Skupaj 125 kontaktnih ur (400 CPR-CT). Uteži posameznih predmetov se merijo v kreditnih točkah CPR-CT (v nadaljevanju: CT), ki so prikazane pri posameznem predmetu v zgornjem odstavku. Kreditne točke (CT) se pridobijo z: a) b) 112 Opravljenim izpitom iz posameznega predmeta; Opravljenim skupinskim izpitom: Program je sestavljen iz dveh skupinskih izpitov, in sicer: Prvi del izpita zajema predmete: 1. 2. 3. 4. Podjetje in poslovanje; Načrtovanje; Analiza; Računovodstvo. Drugi del izpita zajema predmete: 1. 2. 3. Poslovne finance; Proces oblikovanja odločitev; Gospodarsko pravo in poslovna etika. Vsaki del se piše 4 ure. Med obema deloma je časovni razmik najmanj 7 dni. c) Priznanjem kompetenc predmeta, ki jih je kandidat pridobil s formalnimi ali neformalnimi oblikami izobraževanja. Če kandidat razpolaga s kompetencami se mu na podlagi vloge lahko priznajo kompetence s katerimi razpolaga. Obseg priznanja se meri v CT-jih. O priznanju predmetnih kompetenc odloča vodja programa na podlagi predloga nosilca predmeta. O priznanju se izda potrdilo o pridobljenih CT pri predmetu. Na podlagi prošnje lahko vodja programa določi obseg CT znotraj posameznega predmeta, ki se lahko pridobijo z drugimi oblikami izobraževanj (opravljeni študiji sorodnih vsebin, obiski strokovnih izobraževanj ipd.). Pri obsegu je vezan na predlog nosilca predmeta. Vsebina posameznega predmeta je določena v predmetniku, ki je priloga tega pravilnika in je objavljen na spletnih straneh programa CPR. 8. člen Kandidat pridobi certifikat Certificirani poslovodni računovodja (CPR), ko predloži potrdila o pridobljenih CT-jih pri posameznih predmetih, ki jih sestavlja progam CPR (po strukturi in obsegu, določenem v 7. členu tega pravilnika). 9. člen Kandidat mora z vseh področij doseči vsaj 75-odstotni uspeh, razen v primeru posebnih pogojev izpita (npr. negativno točkovanje, dodatne obveznosti kandidatov kot so projektne naloge, seminarske naloge ipd.), kjer odstotek uspeha in udeležbo posameznih sestavin ocene določi nosilec predmeta. Iz področij, kjer je bil neuspešen, lahko ponovno opravlja izpit, vendar ne prej kot v enem mesecu. Kandidat lahko pristopi k ponovitvi izpita največ dvakrat v dvanajstih mesecih. 10. člen Kandidat je lahko oproščen opravljanja izpita in pridobi certifikat poslovodnega računovodje, če izpolnjuje naslednje pogoje (kumulativno): 1. 2. 3. Zaključen študij znanstvenega magisterija oziroma magistrskega študija II. stopnje (VII stopnja izobrazbe) ali pridobljen strokovni naziv pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega ocenjevalca podjetij ali preizkušenega notranjega revizorja; Vsaj 10 let delovnih izkušenj; Ustrezna bibliografija ali drugače izkazano strokovno udejstvovanje na področja poslovodnega računovodstva. O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča komisija iz 2. Člena tega pravilnika. 113 11. člen Kandidat je lahko oproščen opravljanja posameznega področja izpita na podlagi: 1. 2. Izkazanih predhodnih izobraževanj; Bibliografije ali drugače izkazanega strokovnega udejstvovanja na posameznem področju. O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča komisija iz prejšnjega člena na podlagi mnenja nosilca posameznega predmeta, ki se izvaja v okviru programa CPR in pisne vloge kandidata. 12. člen Kandidat se mora prijaviti k izpitu najmanj 14 dni pred dnevom izpita. Kandidatu se za vsako ponavljanje izpita zaračuna pristojbina za opravljanje izpita po veljavnem ceniku Inštituta za poslovodno računovodstvo. Kandidatu, ki na določen dan ne opravlja izpita in svojega izostanka ne opraviči pisno vsaj tri dni pred tem dnevom, se zaračuna pristojbina za opravljanje izpita. 13. člen Kandidat mora izpit opraviti najkasneje v dveh letih po vpisu v izobraževanje. Pogoje kasnejšega opravljanja izpita v posameznem primeru določi komisija iz 7. člena pravilnika. 14. člen Certifikat in s tem strokovni naziv certificirani poslovodni računovodja s sklepom podeljuje komisija iz 2. člena tega pravilnika. 15. člen Nosilci certifikata se vpišejo v register nosilcev certifikata CPR, ki se vodi pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Seznam nosilcev CPR se objavlja v reviji Poslovodno računovodstvo. 16. člen Nosilstvo certifikata CPR je časovno neomejeno. 17. člen Cene izobraževanja določi komisija iz 2. Člena tega pravilnika. 18. člen Pritožbe v zvezi z izobraževanjem rešuje Komisija iz 2. Člena. Pritožbe v zvezi s podeljevanjem certifikata rešuje Poslovodni odbor IPR. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju. Ljubljana, 1. 10. 2011 Direktor IPR Mag. Dejan Petkovič, CPR 114 ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA 115 revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) V register certificiranih poslovodnih računovodij pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo so bili ob izdaji te revije vpisani: 116 Št.vpisa naziv, priimek in ime 1 doc.dr. Živko Bergant 2 doc.dr. Branko Mayr 3 mag. Darinka Kamenšek 4 mag. Dejan Petkovič 5 mag. Nataša Pustotnik 6. mag. Vladimir Bukvič 7. prof.dr. Marko Hočevar 8. prof.dr. Gordana Ivankovič 9. prof.dr. Franko Milost 10 Vili Perner 11 Gregor Jus 12 Mag. Bernarda Grahek Ličer 13 Terezija Kvas CIMA Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA) omogočamo pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je certifikat certificiranega poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje poteka v angleškem jeziku. Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za izpit. Gonilna sila pridobitve CIMA je Ben Marr, MBA (Edin), (CIMA trained). Benovo predstavitev CIMA prikazujemo v izvirniku. Njegove besede so: ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A WORLD IN EVOLUTION The need for “finance transformation” within companies has been recognized for over a decade. This is a journey toward a situation where the efficiency of finance operations has been maximized, management information is insightful and actionable and finance is seen less as a necessary overhead and more as an important management discipline that enables value creation. The recession has intensified companies’ critical examination of their finance functions in recent years to determine how best to align them with changing business needs. Technological improvements in communications means that commodity finance transactions, such as invoicing, payroll, historical reporting, can be outsourced to specialist service providers, whether in Iceland or India. For those who want to remain pivotal within their company’s finance function in this global finance evolution, a classic finance qualification may no longer be enough. When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and are increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly reserved for finance staff who provide a great deal more than in a traditional finance function. Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding significant value by improving the quality of decisions and ensuring that the chosen business option delivers the highest financial value at an acceptable level of risk. This is not about delivering highly technical or complicated 117 analysis but more a matter of supporting business decisions with the right analysis, insights and judgements so that better decisions are made. Driving the evolution of the finance business partner is the global phenomenon of management accounting. For those outside the accounting profession, it is common to refer to finance staff as if they were all one type. A distinction has to be made here between the classic model of financial accounting and the evolutionary animal, the management accountant. Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and CIMA technical specialist, explains: “The difference between them is one of emphasis. Financial accountants prepare information ultimately for external reporting purposes, to record transactions which have taken place and report the financial performance of the organisation. Consistency of the financial statements is vitally important, so there is a regime of standards which govern how transactions are recorded and financial reports are produced. Financial accountants are expected to master these standards and justify occasional deviations from a reporting standard in order to present a truer and fairer account. “Management accountants, on the other hand, prepare information to support management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s needs and providing data on which managers can make decisions. Management accountants have to be future orientated: which means that they have to be comfortable handling uncertain, qualitative or probabilistic information, not merely historic numerical data. Overall, the top tools most likely to be introduced were: Balanced scorecard Customer profitability analysis Rolling forecasts Activity based management Environmental management accounting Product/service profitability analysis Activity based costing Post-completion audits Business process re-engineering CIMA strategic scorecard They have to use their professional judgment about which measurement or evaluation techniques to use according to the decision being made. The responsibility for the best possible management information available to the company becomes exactly the responsibility of the management accountant.” Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor at ABC Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana, explains: “In Slovenia to date, the focus has been for preparing students interested in finance for the profession of financial accountant. The highly regarded Slovenian xxx syllabus mirrors the American CPA in many respects and is an excellent grounding for financial reporting. What we are seeing, however, is an extraordinary demand from leading Slovenian and international companies for a new type of finance animal within the finance department, 118 one who is expected to master financial reporting but additionally to move far beyond the scope of the financial accountant’s role. “The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person who provides the necessary financial analysis which allows management to accurately predict the company’s future. The finance business partner is by no means a financial astrologer. She is the equivalent of a trusted and innovative scientist, predicting outcomes based on sound testing of empirical financial data.” In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily on financial reporting standards. What governs the syllabus for management accounting in the absence of management accounting standards? The answer is best practice. In addition to understanding standards, the management accountant acquires a variety of tools and techniques which they learn about during their professional qualification and subsequent continuing professional development. Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the Chartered Institute of Management Accountants. Said Managing Director of Mayr & Marr Ben Marr, “We found that study after study on management practices and organisational performance show that companies which used widely accepted management techniques that feature on the CIMA syllabus and in part in the curricula of the good business schools do consistently outperform their competitors. These studies invariably conclude that better management practices (the right techniques, properly implemented) were significantly associated with higher productivity, profitability, rate of sales growth and survival rates. Rather than just studying how an organization has performed in the past, students of the CIMA management accountancy programme are geared to analyzing performance, assessing business possibilities, grasping opportunities and shaping the future. “Staff qualified as management accountants, with their business focused skills, have much to offer a company. Besides adding value to the business finance staff will also benefit from performing broader roles that offer them more professional satisfaction and an opportunity to apply their skills on a wider business canvas. Shell, CISCO, Tesco, BPO, Deloitte Consulting form just a few examples of global companies currently partnered with CIMA to train their staff.” Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian scene. “Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There has been a global explosion of interest in CIMA from persons already in industry finance positions, who may already hold other accounting 119 qualifications or MBAs. There is also strong demand worldwide from high achieving finance or business students interested in a career in business finance or management. We expect this trend to continue in Slovenia.” INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 120 CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za naslednje poklice: Programe že izvajamo! Informacije o vpisu www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIVE IAB Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 121 Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji IAB Level 1 CERTIFIKAT Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping) IAB Level 2 – CERTIFIKAT certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping) IAB Level 3 DIPLOMA diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in knjigovodstva (Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping ) IAB Level 4 - DIPLOMA diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi (Diploma in Accounting to International Standards ) IAB Level 3 – DIPLOMA diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva (Diploma in Cost & Management Accounting ) IAB Level 3 - CERTIFIKAT certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for non-Financial Managers) IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT! Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 122 SVETOVANJA Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna strokovna svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo predmet, roke, izvajalce in ceno storitve. Člani inštituta so upravičeni do 10-odstotnega popusta. Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so: Svetovalno področje: Nosilec svetovalne dejavnosti: kontroling, analiza, vrednotenje, organizacija poslovanja Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran poslovodni računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska področja, docent na VŠR; Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, certificirani poslovodni računovodja, docent na VŠR; Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, predavateljica na VŠR. knjigovodstvo in revizija Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, višja predavateljica na VŠR; Katarina Kolarič, univ.dipl.oec., pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, predavateljica na VŠR. gospodarsko pravo Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega prava, višja predavateljica na VŠR. davki Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani poslovodni računovodja, višji predavatelj na VŠR. delovno pravo Zdenka Pavlovič, odvetnica Poleg navedenega svetovanja partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne storitve, razvidne iz splenih strani družb. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 123 ZALOŽBA IPR Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja delovanja Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki jo vodi ureniški svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je zagotovljena visoka kakovost edicij IPR. Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo diplome VŠR IN IPR. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 124 Predstavitev knjig: založbe IPR ČETRTI DOPOLNJENI PONATIS UVOD V VSEBINA RAČUNOVOD STVO Računovodstvo je informacijska dejavnost podjetja, (2011) 5 ponatis AVTOR: DR. BRANKO MAYR ki se pojavlja skupaj z začetki podjetniških aktivnosti in ostaja do danes kot ena najpomembnejših informacijskih dejavnosti podjetja. Prav enostavno je povedati, da bo tudi v prihodnje tako. V knjigi so predstavljena potrebna znanja, ki jih računovodja potrebuje za obvladovanje osnovnih knjigovodskih tehnik, knjigovodski račun, osnovna pravila evidentiranja na kontih, knjigovodske listine in poslovne listine. Spoznali boste vsebino nadzora, funkcijo nadzora in njegove vrste, ter razumeli vsebine poročil, ki so namenjene zunanjim in notranjim uporabnikom. Razumeli boste vsebino poročila in jo znali suvereno predstavljati. Avtor v knjigi natančno predstavi vse ključne sestavine računovodstva – obvezno branje za začetnike v računovodski dejavnosti, kot osvežitev ter nadgradnja znanje za vse, ki v stroki delujejo že vrsto let. O AVTORJU: Dr. Branko Mayr: Diplomiral je na VEKŠ Maribor, magistriral je s področja ustanavljanja, poslovodenja in svetovanja manjšim podjetjem. Doktor znanosti je postal s področja poslovno organizacijskih ved. Je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, davčni svetovalec in stalni sodni izvedenec in certificirani poslovodni računovodja. Dr. Branko Mayr je avtor oziroma soavtor več kot 250 bibliografskih enot s strokovnega področja, ki ga pokriva (sanacija, poslovni načrti, ocenjevanje vrednosti, davki, Če ste na katero vprašanje revizija, računovodstvo itd.). odgovorili pozitivno, smo pravi Branko Mayr je dekan Visoke naslov za vas! šole za podjetništvo in nosilec ter VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO predavatelj pri več predmetih na 2012/13 Visoki šoli za računovodstvo, Fakulteti za podjetništvo in drugje. V vlogi pooblaščenega revizorja, ocenjevalca vrednosti podjeti, davčnega svetovalca, stalnega sodnega izvedenca in certificiranega poslovodnega računovodje je sodeloval pri veliko slovenskih in tujih podjetjih (podrobnosti so v referenčni listi). Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? 125 OSNOVNE ANALIZE POSLOVANJA (2007) VSEBINA Temeljno poslanstvo računovodstva, kot najpomembnejšega dela informacijskega sistema podjetja je oblikovanje informacij za poslovno odločanje poslovodstva. AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT V knjigi je posebej izpostavljen vidik računovodskih informacij, ki so po eni strani najštevilčnejše v podjetju, po drugi strani pa tudi med najzahtevnejšimi, saj jih je možno pojasnjevati na najrazličnejše načine, pogosto pa nekatere v podjetju sploh niso pojasnjene ali pa so neustrezno pojasnjene. V knjigi je pojasnjeno, kaj je analiza poslovanja, njen namen in cilj; avtor opredeli analizo skozi tehnični in vsebinski vidik, razloži pomen računovodske analize ter njene vsebine ter se posveti analizi učinkovitosti, uspešnosti poslovanja ter analizi finančnega položaja podjetja. Delo je namenjeno tako študentom kot tudi računovodjem in praktikom v podjetju, ki se vsakodnevno soočajo s problematiko analiziranja. O AVTORJU: Dr. Živko Bergant: Je nosilec dveh certifikatov Slovenskega inštituta za revizijo: pooblaščeni revizor od leta 1993 in preizkušeni poslovni finančnik od leta 1997. Deluje kot veščak Zveze ekonomistov Slovenije, registrirani raziskovalec pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Je član komisije Zveze ekonomistov Slovenije za pridobitev naziva veščak, član izpitne komisije za opravljanje strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije pri Ministrstvu za pravosodje ter predsednik nadzornega odbora Zveze ekonomistov Slovenije. Bil je presojevalec poslovne odličnosti in član odbora razsodnikov za nagrado Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in različnih nadzornih svetov v slovenskih podjetjih. Deloval je na različnih delovnih mestih: vodja računovodstva, finančni direktor, pomočnik direktorja, član uprave, nazadnje kot svetovalec v družbi ITEO Svetovanje d.o.o. Ljubljana. Je avtor šestih knjig in številnih strokovnih člankov, referent na simpozijih in posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za seminarje s področja računovodstva, ekonomike in financ. Je glavni oblikovalec besedila Kodeksa poslovnofinančnih načel ter Kodeksa poklicne etike finančnika znotraj delovne skupine pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Trenutno predava na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani in je predsednik sveta Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Je pogost predavatelj na različnih izobraževalnih institucijah in seminarjih. 126 OBDAVČITE V PODJETIJ Namen (2009) AVTOR: mag. DEJAN PETKOVIČ VSEBINA knjige oziroma priročnika OBDAVČITEV PODJETIJ je opozoriti na osnove obdavčitve v gospodarskih družbah, pri samostojnih podjetnikih in seveda tudi pri fizičnih osebah. Knjiga obravnava najpomembnejše podjetniške davčne oblike v Republiki Sloveniji: davek na dodano vrednost, dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb. Navedena so le tista osnovna zakonska določila, za katera avtor meni, da so tudi del evropske davčne harmonizacije (najlažje je to pri davku na dodano vrednost) in torej ne bodo podvržena velikim spremembam. V knjigi se torej ne navajajo gola zakonska dejstva, temveč je obdavčitev predstavljena na bolj poljuden način skozi kar nekaj primerov in praktičnih spoznanj avtorja. Delo je primerno tako za tiste, ki se prvič srečujejo z davčnim področjem, kot tudi za tiste, ki bi želeli poglobiti svoja znanja. Seveda je treba računati z dejstvom, da se bo davčna zakonodaja tudi v prihodnje spreminjala, s poznavanjem osnov obdavčitve pa je seveda lažje slediti spremembam. O AVTORJU: mag. Dejan Petkovič: Mag. Dejan Petkovič je diplomiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaključil je tudi podiplomski specialistični študij javne finance in davčno svetovanje, kasneje pa še znanstveni magistrski študij ekonomija in poslovne vede. Poklicno pot je začel kot pripravnik za področja analize in nadzora poslovanja, po opravljenem pripravništvu pa dobil redno zaposlitev v finančno računovodskem sektorju - analize in nadzor. Strokovnost in vestnost sta botrovala novi zaposlitvi v podjetju Koloniale Veletrgovina d.d. kot direktor računovodskega sektorja. Nove izzive je našel v podjetju Abeceda Svetovanje d.o.o. (in njeni predhodniki) kot Davčni in podjetniški svetovalec. Mag. Dejan Petkovič je višji predavatelj na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. Mag. Dejan Petkovič je avtor približno 100 bibliografskih enot, od tega dveh visokošolskih učbenikov (Obdavčitev podjetij ter Upravljalno računovodstvo). Je tudi mentor Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? večjemu Želite stalne strokovne izzive? številu Se želite učiti od najboljših? diplomantov. Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 127 ORGANIZIRANJE RAČUNOVODSTVA (2010) AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT NAJPOPOLNEJŠE DELO Z VIDIKA ORGANIZIRANJA RAČNOVODSTVA PRI NAS. O AVTORJU: GLEJ »Osnovne analize poslovanja« VSEBINA Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe? Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe? Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do finančne funkcije? Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva? Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu? Katere računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja računovodska služba? Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju? Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis? Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja? Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna? Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu? Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca? Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca? Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju? Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu? Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov? Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji? Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah? Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 128 NOVO: KNJIGA, ki ne sme manjkati v vašem računovodstvu! dr. Živko Bergant Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja (računovodska analiza) VSEBINA - (350 strani) Plačilna sposobnost podjetja (opredelitev, Kodeks PFN, insolvenčna zakonodaja, etika, optimalna struktura financiranja) - Kapitalska ustreznost (zasnova modela) - Obratni kapital podjetja (računovodska analiza obratnega kapitala) - Potrebni obratni kapital podjetja (opredelitev, obseg, informacije in analiziranje) - Informacije o kapitalski ustreznosti podjetja (osnovne in analitične informacije, vrste kapitalske ustreznosti, povezava z denarnim tokom, kratkoročno zadolženostjo, dolgoročno zadolženostjo) - Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja (analiza strukture in kakovosti kapitalske ustreznosti, odmikov in sprememb, analiziranje ustreznih kazalnikov) - Upravljanje kapitalske ustreznosti podjetja (model upravljanja kapitalske ustreznosti, načrtovanje, tveganje in cilji poslovanja v povezavi s kapitalsko ustreznostjo) - Zasnova modela celovite finančne politike podjetja (dopolnitev "trade-off" teorije z informacijsko podporo) - Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja z vidika zunanjih uporabnikov (zasnova modela in ustreznih kazalnikov, testiranje njihove izrazne moči, analiziranje kazalnikov, kritična presoja modela) - 129 Literatura, priloge RAČUNOVODSTVO Knjiga izide: 2012 Avtorja: VSEBINA Dr. Branko Mayr Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja finančnega računovodstva, stroškovnega računovodstva in poslovodnega računovodstva. Mag. Darinka Kamenšek V knjigi bo zajeto: - - IZIDE - 2012 - Podjetje in njegov pojem Ekonomske kategorije, kot jih obravnava finančno računovodstvo (opredelitev iz Slovenskih računovodskih standardov in Mednarodnih standardov računovodskega poročanja) Stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga stroškovnega računovodstva Oblikovanje poslovnih odločitev (metode in tehnike kot jih obravnava poslovodno računovodstvo) Osnovna pravila financiranja poslovanja (statični in dinamični princip) Koliko je vredno podjetje (metode in tehnike) Analitična orodja in njihova uporaba pri odločanju (temeljna in tehnična analiza) Knjiženje in tehnike knjigovodenja Računovodska poročila za zunanje in notranje uporabnike In še veliko drugega Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri. Priloga knjige je CD, na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s pomočjo katerih se izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev, vrednotenja zalog, analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših kazalnikov, orodje za analiziranje poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega položaja podjetja, orodja za izračunavanje podlag za oblikovanje poslovnih odločitev itd. Predviden obseg knjige je okoli 1000 strani. 130 BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH ODLOČITEV (BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE) (izide 2012) VSEBINA Avtorja Dr. Branko Mayr Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo vsak dan z bilancami in računovodskimi vsebinami. Mag. Darinka Kamenšek V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri prenosu znanj računovodstva in poslovnih financ na neračunovodje, obravnavata najpomembnejše ekonomske kategorije računovodskih poročil (bilanc). IZIDE Prikaz je poenostavljen, prilagojen pravnikom, tehničnim kadrom, zdravnikom, direktorjem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z bilancami. Izhaja iz Mayrjeve opredelitve bilance, ki je »laž, velika laž, bilanca«. V knjigi so utemeljene te trditve in tveganja, ki jim je izpostavljen uporabnik bilance. 2012 Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto poslovnih odločitev, ki temeljijo na bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju prodajo na odloženo plačilo (tveganje je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom naročiti blago, material ali storitev z rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da naročenega ne bodo prejeli) ali odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice (pomembna je donosnost). V knjigi bo bralec našel pripomočke, ki mu pomagajo oblikovati odgovore na postavljena vprašanja. Priložen je CD, na katerem so uporabni pripomočki za branje bilanc, ocenjevanje bonitete podjetja, obrestni izračuni, finančno načrtovanje in podobno 131 šifra Cena z DDV v € Uvod v računovodstvo R1 40 Osnovno analize poslovanja R2 35 Obdavčitev podjetij R3 40 Organiziranje računovodstva R4 50 R7 45 Računovodstvo (izide 2012) R5 50 Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev (izide 2012) R6 35 Naslov dela NOVO! Plačilna sposobnost in kapitalska podjetja (računovodska analiza) ustreznost POPUSTI: Cena z DDV v€ Člani IPR 20 % Člani Zbornice računovodskih servisov 10 % Študenti visoke šole za računovodstvo 20 % KNJIGE V PREDPRODAJI Za prednaročila za člane IPR in študente 25 % Za vse druge 15 % IDEJA Knjiga je lahko čudovito darilo tudi za poslovne partnerje. Sporočite nam, da kupujete knjigo za svojega poslovnega partnerja in prejeli jo boste v darilnem pakiranju z lastnoročnim podpisom avtorja. 132 NAROČILNICA Naročnik /-ica Telefon: E-naslov: Naslov odpreme: Davčna številka: TRR številka pri banki: Odgovorna oseba: Datum naročila: DA, nepreklicno naročamo naslednje knjige (označi število kosov): Število izvodov Naslov dela šifra Uvod v računovodstvo R1 Osnove analize poslovanja R2 Obdavčitev podjetij R3 Organiziranje računovodstva R4 Računovodstvo R5 Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev R6 Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja (računovodska analiza) R7 Cene vsebujejo DDV. Naročilo pošljite na naslov: Inštitut za poslovodno računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana, ali po faxu na številko 059 090 962 ali po elektronski pošti [email protected]. Lahko nas tudi pokličete na telefon 059 090 960. 133 VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO Včlanjujem se v Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana: ČLAN (pravna ali fizična oseba): Naslov: Telefon: e-naslov: Kontaktna oseba člana: Davčna številka člana Številka TRR člana in banka: Odgovorna oseba: Članstvo prinaša naslednje obveznosti in ugodnosti: Obveznosti člana: Redno bom plačeval članarino Inštitutu v višini 100 EUR letno na račun SI56 2700 0000 0131 904 pri Factor banki Ljubljana. Prizadeval si bom za razvoj poslovodnega računovodstva in povečanje njegovega ugleda v praksi. Sodeloval bom pri aktivnostih Inštituta in si prizadeval za izboljšanje kakovosti njegovega delovanja. Ugodnosti člana: Prejemal bom izvod revije Poslovodno računovodstvo. Uveljavljal bom ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij Inštituta. Uveljavljal bom ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki jih organizira Inštitut. Uveljavljal bom ugodnosti pri šolnini VŠR za člane Inštituta. Kraj in datum 134 Žig in podpis Cilj konference je, s pomočjo referentov in udeležencev v razpravi, zbrati strokovne podlage za oblikovanje načel notranjega poročanja za različne notranje uporabnike po temeljnih poslovnih funkcijah in na ravni združbe kot celote. Referati bodo zbrani v zborniku konference, ki bo, skupaj z razpravo na konferenci, pomenil tudi osnovno strokovno utemeljitev in razlago kasneje oblikovanih načel notranjega poročanja. Načela bodo zbrana v Kodeksu načel notranjega poročanja – KNNP. TEMA 2. KONFERENCE Strokovne podlage načel notranjega poročanja po posameznih področjih poročanja Nabavna funkcija Proizvodna funkcija Prodajna funkcija Finančna funkcija Davki Investicijsko-tehnična funkcija Kadrovska funkcija poslovni dosežki profitnih organizacij Poslovni dosežki neprofitnih organizacij Za zaposlene Konferenca bo nudila informacije: poslovodnim delavcem o smotrnem organiziranju učinkovitega poslovodnega informacijskega sistema; vodjem računovodstev in financ o organiziranju posameznih informacijskih funkcij za namene notranjega poročanja in o poslovodenju v računovodstvu; nadzornikom o učinkovitem sistemu in vlogi nadziranja v notranjem poročanju; strokovnim delavcem v okviru informacijskega sistema o načelih organiziranja in delovanja notranjega poročanja; učiteljem o celovitem pristopu k računovodskemu sistemu in notranjemu poročanju 135 Za upravljalce Za nadzorne organe za mala podjetja Trajnostni razvoj podjetja Več informacij o konferenci in prijave na: www.poslovodnoracunovostvo.si Organizatorji: Inštitut za poslovodno računovodstvo pri VŠR, Zveza računovodij, finančnikov, revizorjev Slovenije Zveza ekonomistov Slovenije Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na ka a tero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013 Pridobite si naziv: Diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS) smer: RAČUNOVODSTVO Temeljni cilj je izobraziti študenta v lik, ki bo znal organizirati, voditi in izvajati različne naloge s področja računovodstva v gospodarskih družbah, javnih podjetjih, zavodih, državnih organih in pri drugih zavezancih za vodenje računovodstva. Kontakt: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, II/nadstropje, Ljubljana Telefon: 00386 (0) 59 090 960 Faks: 00386 (0) 059 090 962 Elektronska pošta: [email protected]
© Copyright 2024