OSNOVE RAČUNOVODSTVA mag. LIDIJA ROBNIK Računovodstvo in poslovni sistem • izvajalski podsistem (zajema temeljne poslovne funkcije: financiranje, nabavljanje, kadrovanje, tehniko in proizvodnjo), • upravljalni podsistem (je povezan s procesom odločanja - načrtovanje, pripravljanje izvajanja in nadziranje) in • informacijski podsistem (posrednik med njima in obravnava podatke o preteklosti, prihodnosti, analizira in nadzira). POMEN RAČUNOVODSTVA (1) • Računovodstvo je del informacijskega podsistema, v katerem se zbirajo, urejajo, obdelujejo, prikazujejo in shranjujejo v denarni merski enoti izraženi podatki ter prikazujejo in shranjujejo informacije o preteklih in prihodnjih poslovnih dogodkih. 1 POMEN RAČUNOVODSTVA (2) • Računovodstvo zagotavlja podatke in informacije o poslovni in finančni uspešnosti poslovanja in podatke o premoženjskem in finančnem stanju za notranje in zunanje uporabnike. Delitev gospodarskih družb na: • pri kapitalskih družbah odgovarja za obveznosti družbe le družba s svojim premoženjem, • pri osebnih družbah družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim (tudi osebnim) premoženjem. Pravno je med obema oblikama bistvena razlika v odgovornosti družbenikov ! Kapitalske družbe so : • družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), • delniška družba (d.d.), • komanditna delniška družba (k.d.d.). 2 Osebne družbe so : • družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), • komanditna družba (k.d.), • dvojna družba, • tiha družba (t.d.). ZNAČILNOSTI • vse gospodarske družbe (razen tihe družbe), so pravne osebe, so lastnice nepremičnin in premičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo in so tožene, zlasti družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. VRSTE POSLOVNIH SISTEMOV (1) • • • • • • • • Državni poslovni sistemi Zasebni poslovni sistemi Zadruge Samostojni podjetnik Domači poslovni sistemi Tuji poslovni sistemi Mešani poslovni sistemu Osebni poslovni sistemi 3 KRITERIJI VELIKOSTI DRUŽB (ZGD-1) • • • mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov in – vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov majhna družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 evrov in – vrednost aktive ne presega 4.400.000 evrov srednja družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 evrov in – vrednost aktive ne presega 17.500.000 evrov. Samostojni podjetnik (1) • je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost (izključno dejavnost) in jo opravlja trajno, samostojno in z namenom ustvarjanja dobička. Ni pravna oseba. • Za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Nima predpisanega najnižjega zneska kapitala. V bilanci stanja sta »lastnikov kapital« oziroma »terjatve do lastnika« kot negativni kapital, samostojni podjetnik pravnoformalno nima kapitala. Samostojni podjetnik (2) Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov je predpisano za vse podjetnike, ki ne izpolnjujejo meril za pavšaliste. Podjetniki, ki presegajo merila za majhne gospodarske družbe, se morajo obvezno ravnati po predpisih za računovodenje, ki veljajo za gospodarske družbe. 4 Samostojni podjetnik (3) • Slovenski računovodski standard 39, ki določa računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih, medtem ko za srednje velike in velike podjetnike veljajo določbe SRS 1 do SRS 30. Samostojni podjetnik (3a) • Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, določa za podjetnike, ki prijavijo način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, vodenje naslednjih evidenc : • evidenco prejetih in izdanih knjigovodskih listin, • evidenco osnovnih sredstev. Samostojni podjetnik (4) • Pravna podlaga, ki jo moramo upoštevati pri računovodenju s.p. Zakon o dohodnini, ki med drugim napotuje na uporabo nekaterih določb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (npr. glede transfernih cen, davčno priznanih odhodkov, idr.). Pa seveda vsi izvedbeni predpisi obeh zakonov. 5 Samostojni podjetnik (4a) • tisti, ki izberejo sistem enostavnega knjigovodstva, uporabljajo vsebinsko predpisane postavke Knjige prihodkov in odhodkov, vodijo Knjigo drugih terjatev in obveznosti, Evidenco pretokov sredstev med podjetjem in gospodinjstvom ter Register osnovnih sredstev. • (npr. trgovci, gostinci, slaščičarji) pa morajo voditi še predpisane posebne evidence Samostojni podjetnik (5) • Samostojni podjetniki, ki izberejo sistem dvostavnega knjigovodstva, uporabljajo predpisani Kontni načrt za male samostojne podjetnike posameznike. Samostojni podjetnik (5a) • (npr. zdravniki, odvetniki, notarji, samostojni novinarji, samostojni kulturni ali športni delavci, samostojni raziskovalci idr.) so vpisani v posebne registre zasebnikov, ki opravljajo dejavnosti, pri pristojnih ministrstvih. • vodenje poslovnih knjig in davčnih evidenc je enako kot pri samostojnih podjetnikih. 6 Pravna ureditev pri zavodih (1) • so organizacije, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Pravna ureditev pri zavodih (1a) • Javne zavode ustanovijo republika, občine ali lokalne skupnosti za opravljanje javnih služb. Ostale fizične ali pravne osebe lahko ustanovijo (zasebni) zavod, medtem ko so pri javnih zavodih lahko le soustanovitelji. Pravna ureditev pri zavodih (2) • Če zavod s poslovanjem ustvari dobiček, ga ne sme razdeliti oziroma izplačati, ampak ga lahko porabi samo za opravljanje dejavnosti (npr. za razširitev materialne osnove dela ipd.). • SRS 35 7 Pravna ureditev pri pravnih osebah zasebnega prava • • • • Pravne osebe zasebnega prava vodijo poslovne knjige in sestavljajo letna poročila v skladu z Zakonom o računovodstvu in Slovenskimi računovodskimi standardi. Z vidika strokovnih podlag za računovodenje jih tako delimo na : društva, invalidske organizacije, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava. DRUŠTVA (1) • je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu z Zakonom o društvih (Zdru). Društvo je pravna oseba zasebnega prava. DRUŠTVA (1a) Sredstva za svoje delovanje lahko pridobiva : • s članarino, • iz naslova materialnih pravic in delovanja društva, • z darili in volili, • s prispevki donatorjev, • iz javnih sredstev, • iz drugih virov. 8 DRUŠTVA (2) • Če pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Ne ugotavljajo poslovnega izida v obliki dobička ali izgube, ampak le presežek prihodkov (odhodkov) nad odhodki (prihodki), ki ju prenašajo kumulativno v bilanci stanja v postavki “Društveni sklad” • SRS 33 INVALIDSKE ORGANIZACIJE • so društva oziroma zveze društev, ki so na podlagi odločbe ministra, pristojnega za invalidsko varstvo, pridobile status invalidske organizacije. Pravna ureditev pri pravnih osebah javnega prava (1) so uporabnice enotnega kontnega načrta in se delijo v: • druge uporabnike enotnega kontnega načrta, državni in občinski organi in organizacije, ožji deli lokalnih skupnosti, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javni skladi, ki so jih ustanovile občine ali država in 9 Pravna ureditev pri pravnih osebah javnega prava (2) • določene uporabnike enotnega kontnega načrta (so pravne osebe javnega prava, ki opravljajo javne službe in za katere Zakon o računovodstvu.To so organizacije, ki opravljajo javno službo tako, da poleg proračunskih virov pridobivajo prihodke iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter iz drugih neproračunskih virov (javna podjetja, SRS 35). Pravna ureditev pri zadrugah • Zadruga združuje člane, njen namen je pospeševanje gospodarskih koristi svojih članov. Članstvo v njej temelji na prostovoljnem pristopu in svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Pravna podlaga za ustanovitev je Zakon o zadrugah. • SRS 34 - Računovodske rešitve v zadrugah Pravna ureditev pri bankah (1) • so specializirane organizacije za opravljanje denarnih poslov, so pomembne za gospodarstvo, saj zbirajo prosta finančna sredstva in jih plasirajo tja, kjer je povpraševanje po njih. • Pravno podlago za organiziranje predstavlja Zakon o bančništvu MRS 30 standard velja za: banke,hranilnice,hranilno-kreditne službe, • VZAJEMNI SKLADI kot posebna oblika finančnih organizacij, uporabljajo SRS 38. 10 Pravna ureditev pri zavarovalnicah • so oblika opravljanja zavarovalniških poslov. Zakon o zavarovalništvu določa pravila za višino začetnega varstvenega sklada v trenutku ustanovitve, posebne organizacije na področju zavarovalstva, upravljanje zavarovalnih organizacij, njihovo poslovanje ter nadzor nad njihovim poslovanjem. • SRS 32 velja za zavarovalnice,pozavarovalnice, podružnice zavarovalnic s sedežem v tujini. ZBORNICE (1) • so oblike združevanja pravnih oseb, so osebe javnega prava, ki so samostojne, strokovno poslovne organizacije, ki delujejo na območju Slovenije. Poznamo : Gospodarska zbornica Slovenije: • zastopa in ščiti interese članstva pri sprejemanju odločitev, povezanih z vprašanji gospodarskega sistema in gospodarske politike, ZBORNICE (1a) • opravlja za svoje člane različne storitve (poslovno informiranje, gospodarsko promocijo, • svetovanje, izobraževanje, stalno arbitražo in častno sodišče), • izvaja javna pooblastila. 11 Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (2) • • • • izdaja in odvzema obrtna dovoljenja, naloge s področja poklicnega izobraževanja, nadzor nad strokovno usposobljenostjo nosilcev obrtnih dejavnosti in oseb, ki izvajajo poklicno izobraževanje ter izvajajo pregled nad primernostjo obratovalnic, v katerih se izvaja poklicno izobraževanje učencev, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (3) cilji so : • varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva, • svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost, • pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva. GIZ (1) • so strokovna združenja v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. GIZ lahko ustanovita dve ali več fizičnih ali pravnih oseb. Cilj združenja je : • olajšati in pospeševati pridobitno dejavnost svojih članov, • izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti, 12 GIZ (2) • cilj ni ustvarjanje dobička GIZ. • Dejavnost GIZ je povezana z gospodarskimi dejavnostmi članstva in ima v razmerju do teh dejavnosti le pomožen značaj. POSLOVNE FUNKCIJE (1) KADROVSKA FINANCE TEMELJNE POSLOVNE FUNKCIJE TEHNIČNA PROIZVODNJA KOMERCIALA (nabava in prodaja) POSLOVNE FUNKCIJE (2) ODLOČEVALNE POSLOVNE FUNKCIJE NAČRTOVANJE IZVAJANJE NADZIRANJE 13 POJMI V RAČUNOVODSTVU (1) • RAČUNOVODSKI PODATKI • RAČUNOVODSKE INFORMACIJE (so nepristransko izražanje dejstva). (so problemsko usmerjene in so podlaga za odločanje). RAČUNOVODSKE INFORMACIJE • so kvantitativne informacije, ki se od ostalih poslovnih informacij razlikujejo po tem, da so praviloma izražene vrednostno, obravnava podatke • o preteklosti - knjigovodstvo • o prihodnosti - računovodsko predračunavanje • nadziranje podatkov - računovodski nadziranje • analiziranje podatkov - računovodsko analiziranje Omejitve računovodskih informacij (1) • Prva omejitev, računovodske informacije so del potrebnih informacij za uspešno odločanje • značilna slabost računovodskih izkazov, da prikazujejo le vrednostno stran poslovanja, ne vrednotijo in prikažejo pa ostalih pomembnih potencialov podjetja : kadrovskega potenciala, tehnološkega potenciala, dobrega imena podjetja, perspektivnega proizvodnega programa, odličnega tržišča ipd. 14 Omejitve računovodskih informacij (2) • Druga omejitev je, da računovodstvo ni znanstveno natančna veda, saj računovodske informacije velikokrat temeljijo na ocenah, sodbah in podobno, včasih je natančnost omejena zaradi veljavnih predpisov. Omejitve računovodskih informacij (3) • Tretja omejitev izhaja iz temeljne lastnosti, da so računovodske informacije izražene vrednostno (v denarni merski enoti), kar pomeni, da je pri njihovem presojanju potrebno upoštevati tudi količinske vrednosti Omejitve računovodskih informacij (4) • Četrta omejitev je, da so podlaga za odločitve, ki neugodno vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja. Omejitev pride še posebej do izraza v primeru, da podjetje ugotavlja uspešnost poslovanja poslovnoizidnih enot in nanj veže variabilni del plače, • težko je določiti primerne transferne cene, saj lahko posamezne enote sprejemajo ukrepe za izboljšanje lastnega poslovanja na račun poslabšanja skupnega poslovanja podjetja. 15 POJMI V RAČUNOVODSTVU (2) • ANALIZA • NADZOR • PRIHODNOST • PRETEKLOST BONITETA FUNKCIJA RAČUNOVODSTVA RAČUNOVODSTVO KNJIGOVODSTVO RAČUNOVODSKO PREDRAČUNAVANJE RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE NADZOR KONTROLA REVIZIJA INŠPEKCIJA RAČUNOVODSKI NADZOR • Kontrola – sprotna, računovodski delavci • Revizija (notranja in zunanja) – naknadna, revizorji • Inšpekcija – pregled poslovanja 16 ORGANIZACIJA RAČUNOVODSTVA • FINANČNO RAČUNOVODSTVO (predpisano, zunanje, sintetično, računovodski izkazi) • STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO (ni predpisano, notranje, analitično, analitična poročila, evidence in pregledi) DELITEV FINANČNEGA RAČUNOVODSTVA • • • • • glavno računovodstvo računovodstvo terjatev in obveznosti računovodstvo denarnih sredstev računovodstvo za davčne potrebe DELITEV STROŠKOVNEGA RAČUNOVODSTVA • računovodstvo sredstev in prvin • računovodstvo ustvarjanja poslovnih učinkov oz. proizvodnje • računovodstvo gotovih učinkov in prodaje • računovodstvo notranje poslovne uspešnosti 17 POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO • po obsegu je usmerjeno k potrebam po informacijah pri poslovnem odločanju, nastalo je iz finančnega in stroškovnega računovodstva in je namenjeno in prirejeno zahtevam notranjih uporabnikov informacij (poslovodstvu). NI PREDPISANO. RAČUNOVODSKA NAČELA • so pojmovanje računovodenja, saj podajajo temeljne značilnosti in ustvarjalno podlago za računovodske standarde. Ukvarjajo se računovodsko vsebino ekonomskih kategorij, njihovim izkazovanjem in pojasnjevanjem. TEMELJNA RAČUNOVODSKA NAČELA • načelo upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov • načelo upoštevanja časovne neomejenosti delovanja • načelo resnične in poštene predstavitve • načelo razumljivosti • načelo ustreznosti • načelo zanesljivosti • načelo primerljivosti 18 NAMENI RAČUNOVODSKIH NAČEL (1) • pomoč strokovnjakom, ki opravljajo računovodsko delo, • prenos teoretičnih dosežkov računovodenja v prakso, • strokovna podlaga za oblikovanje računovodskih standardov in usmeritev v posameznem podjetju, NAMENI RAČUNOVODSKIH NAČEL (2) • listina, ki jo je mogoče primerjati s splošno sprejetimi računovodskimi načeli v drugih državah, • olajšajo se stiki v mednarodnih ekonomskih odnosih in • podlaga za razvoj stroke doma in v tujini. STANDARDI S PODROČJA RAČUNOVODENJA (SRS1) • SRS podrobneje obdelujejo računovodska načela v pogledu metod zajemanja in obdelovanja računovodskih podatkov, računovodskih informacij ter izkazovanja in shranjevanja računovodskih podatkov in informacij • SRS je štirideset, prvih trideset imajo splošen značaj, nadaljnji veljajo za posamezne vrste organizacij. 19 STANDARDI S PODROČJA RAČUNOVODENJA (SRS2) • SRS temeljijo na domačem kodeksu računovodskih načel, ki je širše od področja, ki ga obravnavajo MRS. SRS izhajajo iz zaporedja, po katerem so obravnavana računovodska načela. MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI (MRS) • Družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziranih trgih VP v državah članicah EU in so zavezane k konsolidaciji, morajo sestaviti letno poročilo v skladu z MRS. • MRS so namenjeni mednarodnemu poenotenju finančnoračunovodskih rešitev. Računovodske informacije morajo biti prilagojeni različnim uporabnikom računovodskih informacij. • MRS so namenjeni doseganju mednarodnega poenotenja računovodskih rešitev, ki ima lahko pozitivne in negativne učinke. DOBRE STRANI MRS • povečanje primerljivosti računovodskih informacij med državami • olajšano je proučevanje tujih poslovnih sistemov • nižji stroški poslovnih sistemov v zvezi s pripravo vzporednih računovodskih izkazov. • dvig ravni računovodstva v razvoju v mnogih državah. 20 SLABE STRANI MRS • poenotenje bi bilo smiselno, če bi bile informacijske potrebe uporabnikov podobne, vendar se potrebe razlikujejo. • MRS predstavljaj uspešen poskus mednarodnega poenotenja računovodskih rešitev, • vedeti je treba, da doseganje cilja povezano z omejitvami ni nedosegljiv cilj tudi takrat, ko gre za države, ki so tesno gospodarsko povezane ETIKA RAČUNOVODSKIH DELAVCEV • Kodeks poklicne etike računovodje je zapis pravil po katerih se ravnajo računovodje pri opravljanju svojih strokovnih nalog. Računovodja se mora popolno posvetiti svojemu delu in skrbeti za njegovo kakovost. Načela obnašanja računovodje in varovanje skrivnosti • strokovnost in odgovornost • zaupnost • poštenost • resničnost • prizadevnost 21 Zakonodaja • • • • • ZGD SRS Slovenski zakonik Zakon o DDV Pravilnik o računovodenju oz. sklepi podjetnika • Zakon o dohodnini • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb • Zakon o davčni službi • Zakon o davčnem postopku in • podzakonski akti RAČUNOVODSKE LISTINE (1) • Računovodska listina je pisno pričevanje o nastanku poslovnega dogodka ter služi kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in za kontroliranje prikazanega poslovnega dogodka. • Računovodska listina se sestavi za vsak poslovni dogodek takoj ob nastanku in kraju v podjetju ali pri drugih poslovnih osebah. RAČUNOVODSKE LISTINE (2) • Na podlagi verodostojnih in pravilno izpolnjenih računovodskih listin se smejo knjižiti poslovni dogodki in poslovne spremembe, ki vplivajo na spremembe sredstev, virov sredstev, na prihodke, na stroške in odhodke. 22 VRSTE RAČUNOVODSKIH LISTIN RAČUNOVODSKE LISTINE IZVIRNE (notranje, zunanje; takoj ob nastanku dogodka) 5, 10, 20 let IZPELJANE (notranje, v računovodstvu, 8 dni po nastanku dogodka) 5 let PRIMERI IZVIRNIH RAČUNOVODSKIH LISTIN • • • • • • • prejeti račun izdan račun gradbena situacija blagajniški prejemek blagajniški izdatek prevzemnica, izdajnica ipd. • Ali je potni nalog, predračun, pogodba, naročilnica izvirna knjigovodska listina ? PRIMERI IZPELJANIH RAČUNOVODSKIH LISTIN • TEMELJNICA!!!!! • RAZDELILNIK ALI ZBIRNIK STROŠKOV NASTANEJO ZGOLJ V KNJIGOVODSTVU!!!! 23 POSLOVNE KNJIGE (1) • so evidenca, s katerimi se zagotavljajo podatki za pridobivanje informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti do virov sredstev, odhodkih, prihodkih, stroških in poslovnem izidu • vodijo se po sistemu dvostavnega knjigovodstva, (vsak poslovni dogodek je knjižen na dveh mestih), POSLOVNE KNJIGE (2) • vsaki vknjižbi ustreza proti vknjižba in • računovodske listine se evidentirajo v poslovnih knjigah s pomočjo računalniškega informacijskega sistema. VRSTE POSLOVNIH KNJIG POSLOVNE KNJIGE TEMELJNE (glavna knjiga in dnevnik) 10 let POMOŽNE (register OS, blagajniški dnevnik, Evidence plač, dolgov, terjatev, DI, proizvodnje, ipd.) 5 let 24 TEHNIKA VODENJA RAČUNOVODSTVA • prenosna tehnika – • kopirno zapisovanje knjigovodstvo • mehanska tehnika se ne uporablja - Bachova in Rufovo • elektronska tehnika RAČUNOVODSKI SISTEMI (1) popisnik, ki vsebuje pregled vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev. Kapital ugotavljamo kot razliko med vsemi sredstvi in dolgovi. Poslovni izid izračunamo kot razliko, med stanjem kapitala v končnem in začetnem popisniku). S.P. (mali) ENOSTAVNO RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODSKI SISTEMI (2) zapis podatkov o poslovnem dogodku izvedemo vsaj na dveh različnih sintetičnih kontih v glavni knjigi – tj. DVOSTAVNO RAČUNOVODSTVO PRAVNE OSEBE, S.P.(večji) 25 KRITERIJI RAČUNOVODSKIH SISTEMOV ENOSTAVNO RAČUNOVODSTVO • 3 zaposleni • 42.000 eurov prihodkov • Aktiva 25.000 eurov Izpolnjevati dva od treh kriterijev, nad temi vrednostmi DVOSTAVNO RAČUNOVODSTVO!!! KONTI • so knjigovodski računi. Vsak konto ima svoje ime glede na to, kaj zajema. Levo stran označujemo kot debet (breme) in desno kot kredit (dobro). Zapisovanje podatkov na kontih označujemo kot knjiženje, o zapisanem podatku govorimo kot o vknjižbi. Vrste kontov stanja in kontov uspeha Vrste kontov Konti sredstev Konti obveznosti do virov sredstev Konti prihodkov Konti odhodkov 26 KONTNI NAČRT IN KONTNI OKVIR KONTNI NAČRT (ima večštevilčno oznako kontov skladno z njegovimi potrebami, vendar tako, da so začetne številke v oznaki usklajene s kontnimi oznakami kontnega okvirja, ki ga oblikuje Slovenski inštitut za revizijo. Npr. 310 zaloga materiala 310001 zaloga vijakov KONTNI OKVIR (je evidenca zbranih in oštevilčenih kontov po posameznih razredih, ki jih morajo uporabniki upoštevati pri vodenju svojih poslovnih knjig). Npr. razred 3 - zaloga materiala in DI NAPAKE IN NJIHOVO ODPRAVLJANJE • OBLIKOVNE • VSEBINSKE • DENARNE Kako popraviti napako? Prečrtavnje Črni storno Rdeči storno PREVARA je definirana, kot namerna, napačna predstavitev računovodskih informacij. Obsega lahko naslednje postavke: – prikazovanje, ponarejanje ali spreminjanje evidenc oziroma dokumentov, – nezakonito prisvajanje sredstev, – prikrivanje ali opuščanje učinkov poslovnih dogodkov v evidencah in knjigovodskih listinah, – evidentiranje poslovnih dogodkov, ki se niso zgodili in – napačna uporaba računovodskih pravil. 27 KAJ JE NAPAKA? o njej govorimo, kadar gre za: – nenamerne pomote, ki se pojavljajo v računovodskih izkazih, – matematične ali pisarniške napake v evidencah in računovodskih podatkih in – spregled ali napačno razumevanje pravil. POROČILA VRSTE POROČIL RAČUNOVODSKO POROČILO (računovodski izkazi) POSLOVNO POROČILO (rač. poročilo s pojasnili) LETNO POROČILO (v skladu z ZGD) KAJ VSEBUJE RAČUNOVODSKO POROČILO ? • • • • BILANCO STANJA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ DENARNIH TOKOV IZKAZ GIBANJA KAPITALA 28 EKONOMSKE KATEGORIJE Vrste kategorij STATIČNE (sredstva in obveznosti do virov sredstev) DINAMIČNE (prihodki, stroški, odhodki, poslovni izid) BILANCA STANJA • Bilanca stanja nam pokaže na določen dan obračunskega obdobja premoženjsko sliko podjetja. • Aktiva predstavlja sredstva (premoženje) s katerimi podjetje posluje. • Pasiva predstavlja obveznosti do virov sredstev, ki so lastni viri (kapital) in tuji viri (dolgovi). • Bilančno ravnotežje - vrednost aktive je enaka vrednosti pasive, kar pomeni, da ima vsako sredstvo svoj vir financiranja, ki je lahko lastni (kapital) ali tuj vir. DOLGOROČNA SREDSTVA Delitev dolgoročnih sredstev Neopredmetena sredstva (patenti, licence, dobro ime, Vlaganja v tuia OOS, ipd.) Opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe, oprema, biološka sredstva) NALOŽBENE NEPREMIČNINE) 29 SREDSTVA – opredelitev vrednosti • knjigovodska vrednost je izkazana v računovodskih razvidih • izvirna oziroma nabavna vrednost • dnevna vrednost, ki bi jih bilo treba plačati, če bi sredstvo kupili • iztržljiva vrednost, ki bi jih pridobili s prodajo sredstev • sedanja – diskontirana vrednost presežka prihodnjih prejemkov nad izdatki • tržna -nadomestitvena vrednost AMORTIZACIJA • amortizacija je zmanjšanje vrednosti OOS in NOS zaradi njihove obrabe • prenašanje vrednosti OOS in NOS na proizvedene poslovne učinke in • zbiranje denarja za nadomestitev vrednosti obrabljenih OOS. NAČINI AMORTIZACIJ ČASOVNA FUNKCIONALNA METODE AMORTIZIRANJA VRSTE METOD AMORTIZIRANJA Enakomerno časovno amortiziranje Padajoče časovno amortiziranje Funkcionalno amortiziranje 30 PREVREDNOTENJE SREDSTEV IN DOLGOV VRSTE PREVREDNOTENJ POSEBNO SPLOŠNO (oslabitev, okrepitev sredstev in dolgov) (ga ni več) KRATKOROČNA SREDSTVA • so stvari, pravice in denar, ki se v poslovnem procesu porabijo, prehajajo iz ene pojavne oblike v drugo in se vračajo v prvotno obliko v času, ki je krajše od leta dni. Vrste kratkoročnih sredstev Stvarna (zaloge mat., GI, DI, blaga) Pravice (terjatve, AČR) Denar (TRR, blagajna, odprti akreditivi) Metode vrednotenja zalog materiala • Fifo metoda (prve nabavne cene) • Drseče povprečne cene • Tehtane povprečne cene 31 FINANČNE NALOŽBE VRSTE FINANČNIH NALOŽB DANA POSOJILA (kratkoročna, dolgoročna ) DELNICE ali DELEŽI OBVEZNICE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Vrste obveznosti do virov sredstev LASTNI VIRI (kapital) TUJI VIRI (kratkoročne in dolgoročne poslovne in finančne obveznosti, PČR) IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA • je temeljni računovodski izkaz, prikazuje, koliko prihodkov in odhodkov je poslovni sistem ustvaril v enem obračunskem obdobju. Med prihodke in odhodke prištevamo vse poslovne dogodke ob njihovem nastanku in ne ob njihovem plačilu. • Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju in je lahko pozitivna (dobiček) ali negativna (izguba). 32 PRIHODKI Vrste prihodkov Poslovni prihodki (prodani gotovi izdelki, storitve, trgovsko blago, subvencije, prodaja OOS, ipd.) Finančni prihodki (zaračunane obresti, Prejete dividende, pozitivna prodaja finančnih naložb, ipd.) Drugi prihodki (prejete kazni, odškodnine, tožbe, plačane odpisane terjatve, ipd.) ODHODKI Vrste odhodkov Poslovni odhodki (prodani gotovi izdelki in nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga) Finančni odhodki (prejete obresti, oslabitve, negativna prodaja finančnih naložb, ipd.) Drugi odhodki (izgubljene denarne kazni, odškodnine, oslabitve kapitala, kritje izgub, ipd.) STROŠKI Vrste Potrošek Strošek Odhodek Izdatek 33 DEJAVNOST TRGOVINE • trgovina na debelo (ukvarja se z nakupovanjem blaga, ki ga naprej prodaja trgovcem, predelovalcem in velikim potrošnikom), • trgovina na drobno (ukvarja se z nakupovanjem blaga, ki ga prodaja končnim potrošnikom) in • trgovinske storitve (skladiščenje blaga, nadzor kakovosti in količine blaga, špedicijske storitve, storitve zavarovanja blaga, ekonomska propaganda, ipd.). Vrednotenje in evidentiranje trgovskega blaga • po nabavni vrednosti (upoštevamo nakupno (fakturno) ceno dobavitelja in neposredne stroške nakupa) • po prodajni vrednosti (oblikovane so in nabavne vrednosti in trgovinske razlike v ceni (marže) in • po prodajni vrednosti z vračunanim davkom na dodano vrednost (trgovci na drobno morajo voditi zaloge po prodajni ceni skupaj z vračunanim davkom na dodano vrednost). POSLOVNI IZID DOBIČEK IZGUBA • BRUTO (KOSMATI) • NETO (ČISTI) 34 IZKAZ DENARNIH TOKOV • je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje, kako prejemki in izdatki vplivajo na spremembe stanja denarnih sredstev v obdobju. Pomembni so naslednji pojmi: • investiranje • dezinvestiranje • financiranje • definanciranje IZKAZ GIBANJA KAPITALA • • • • • • • • je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za poslovno leto ali medletna obdobja. bilančni dobiček ugotovimo po naslednjem postopku: poslovni izid poslovnega leta + prenesene čisti dobiček/izguba + zmanjšanje rezerv iz dobička - povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave (zakonske, statutarne, lastne deleže) - povečanje rezerv iz dobička po odločitvi uprave in nadzornega sveta (druge rezerve) =bilančni dobiček UPORABNIKI RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ Vrste uporabnikov računovodskih informacij NOTRANJI ZUNANJI vodstvo, zaposleni, lastniki, stanovske organizacije Lastniki, banke, država, poslovni partnerji, javnost, ipd. 35 KORISTNI SPLETNI NASLOVI • • • • • www.si-revizija.si www.rfr.si www.racunovodja.com www.uradni-list.si www.gov.si ZAKLJUČEK HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN POTRPLENJE NAŠI BODOČI RAČUNOVODJE 36