1. No category

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
REPUBLIKA SLOVENIJA
www.mop.gov.si, e: [email protected]
Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana
t: 01 478 74 00, f: 01 478 74 22
Številka: 35009-1/2005
Datum: 9. 6. 2010
DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA ČHE NA DRAVI IN DALJNOVODNO POVEZAVO DO
RTP MARIBOR
Stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve predloga državnega prostorskega
načrta
VSEBINA
1
UVOD ............................................................................................................................. 2
2
STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV IZ JAVNE RAZGRNITVE DO DPN........... 5
2.1
2.1.1
2.1.2
2.1.3
2.2
2.2.1
2.2.2
2.3
2.3.1
2.3.2
2.4
2.4.1
2.4.2
2.5
STALIŠČA DO PRIPOMB, KI SO POGOSTO NAVAJANE ................................................... 5
Udeležba javnosti pri odločanju in povezava z določili Aarhuške konvencije 5
Možnosti kabliranja
12
Vplivi EMS na zdravje
14
OBČINA SELNICA OB DRAVI .................................................................................... 16
Pripombe Občine Selnica ob Dravi
16
Pripombe krajanov in zainteresirane javnosti
17
OBČINA PESNICA ................................................................................................... 42
Pripombe Občine Pesnica
42
Pripombe krajanov in zainteresirane javnosti
43
MESTNA OBČINA MARIBOR ..................................................................................... 55
Pripombe občine
55
Pripombe krajanov in zainteresirane javnosti
57
DRUGE PRIPOMBE .................................................................................................. 96
3
STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PO PREDSTAVITVI SPREMENJENIH
REŠITEV................................................................................................................................ 115
3.1
3.2
OBČINA SELNICA OB DRAVI .................................................................................. 115
PRIPOMBE ZAINTERESIRANE JAVNOSTI .................................................................. 116
1
UVOD
Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, ki so povezane z izgradnjo črpalne
hidroelektrarne na Dravi (v nadaljnjem besedilu črpalne hidroelektrarne) in vključitvijo v
elektroenergetsko omrežje. Črpalna hidroelektrarna obsega naslednje objekte in ureditve:
⋅ strojnica črpalne hidroelektrarne na levem bregu reke Drave ob glavni cesti G I-1
Dravograd – Maribor
⋅ vtočno-iztočni objekt in ureditev spodnjega akumulacijskega bazena (akumulacijski
bazen hidroelektrarne Fala)
⋅ podzemni tlačni cevovod dolžine 2386m
⋅ zgornji akumulacijski bazen z volumnom 2,9 milijonov m3 ter štiri trajne deponije viškov
izkopanega materiala skupnega volumna 850.000 m3 na Kolarjevem vrhu
⋅ območje preureditve obstoječih cest za transport materiala na območje zgornjega
akumulacijskega bazena
⋅ območje prilagoditev obstoječega komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja in naprav
⋅ območja sanacij in drugih okoljevarstvenih ukrepov.
Priključni 2 x 400 kV daljnovod dolžine približno 21,8km obsega naslednje objekte in ureditve:
⋅ območja stojnih mest stebrov daljnovoda
⋅ nadzemni vod z ozemljitvami in telekomunikacijskimi povezavami
⋅ območje varovalnega pasu in območje nadzorovanega pasu nadzemnega voda
⋅ območja ureditve dostopnih poti do stebrov za gradnjo in vzdrževanje daljnovoda in
stebrov
⋅ območja križanj in prilagoditev obstoječega komunalnega, energetskega in
telekomunikacijskega omrežja in naprav
⋅ območja rabe, uvrščena v I. območje varovanja, ki se spremenijo v območja rabe,
uvrščena v II. območje varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju
⋅ območja parcel, kjer se poseka gozd ali grmičevje zaradi gradnje in vzdrževanja
nadzemnega voda
⋅ območje nadomestnega habitata za ogrožene gnezdilke grmišč
⋅ območja sanacij in drugih okoljevarstvenih ukrepov.
Dopolnjen osnutek DPN je bil skupaj z okoljskim poročilom in njegovo revizijo ter drugimi
strokovnimi podlagami, na katerih temeljijo rešitve v DPN, javno razgrnjen v občinah, ki jih
območje državnega prostorskega načrta zajema. V času javne razrgnitve, ki je potekala med
20. majem in 23. junijem 2008, so bile izvedene javne obravnave dopolnjenega osnutka DPN:
⋅ 5.6.2008 za Občino Pesnica
⋅ 10.6.2008 za Občino Selnica ob Dravi in
⋅ 11.6.2008 za Mestno občino Maribor.
V času javne razgrnitve so bila podana mnenja in pripombe, tako ustno na javni obravnavi,
pisno na mestih javne razgrnitve – kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ter pisno na
Ministrstvo za okolje in prostor.
Pripombe in predlogi so razdeljeni v pripombe in predloge, ki so jih podale občine ter pripombe
in predloge javnosti. Vse podane pripombe in predlogi so razdeljeni na tematske sklope in po
območjih občin in so smiselno skrčeni. Avtorji pripomb in predlogov so podani z imenom in
priimkom in krajem stalnega prebivališča (če je bilo navedeno).
Stran 2/125
Na sestanku v zvezi z izdelavo državnega prostorskega načrta, ki je potekal na MOP
Direktoratu za prostor dne 17.9.2008 je bilo dogovorjeno, da DEM naročijo izdelavo vseh
strokovnih podlag, ki so potrebne za oblikovanje stališč do pripomb.
Preučitev možnosti vključitve ČHE Kozjak v prenosno omrežje s kablovodom je bila
obravnavana v dveh raziskavah: Možnosti izvedbe različnih vrst povezav črpalne elektrarne
Kozjak v Slovensko elektroenergetsko prenosno omrežje, Univerza v Mariboru, Fakulteta za
elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Laboratorij za energetiko, Maribor, 2008 in Možnosti
in vplivi 400 kV povezave ČHE Kozjak z obstoječim EE prenosnim omrežjem v kabelski izvedbi,
Referat 1944, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, 2008. Prostorsko okoljska sprejemljivost
povezave ČHE Kozjak v prenosno omrežje je bila obdelana v Povzetku strokovnih podlag in
ugotovitve o možnostih vključitve ČHE Kozjak v slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje
(EIMV, referat številka: 2005 Ljubljana, oktober 2009). Zaključne ugotovitve o možnostih
vključitve ČHE Kozjak v slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje so, da kablovod v
resnici ni okoljsko ustreznejša tehnološka rešitev elektroenergetske povezave RTP Maribor in
ČHE Kozjak. Za povezavo RTP Maribor z bodočo ČHE Kozjak je okoljsko sprejemljivejša
rešitev daljnovod, nadaljnje optimizacije trase je smotrno vezati na predlagano severno varianto
DV. Izdelane strokovne podlage so bile zainteresirani javnosti predstavljene dne 9.3.2010.
Javna seznanitev s spremenjenimi rešitvami dopolnjenega osnutka državnega prostorskega
načrta za ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor je bila:
⋅ 6. maja 2010 v Mariboru,
⋅ 10. maja 2010 v Selnici ob Dravi ter
⋅ 11. maja 2010 v Pernici (občina Pesnica).
Predstavitveno gradivo je bilo na vpogled od 29. aprila do 13. maja 2010:
⋅ na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, 1000 Ljubljana;
⋅ v prostorih Občine Selnica ob Dravi, Slovenski trg 4, 2352 Selnica ob Dravi;
⋅ v prostorih Mestne občine Maribor, Urad za komunalo, promet, okolje in prostor, Sektor za
urejanje prostora, Grajska 7, 2000 Maribor;
⋅ v prostorih Občine Pesnica, Pesnica pri Mariboru 39/a, 2211 Pesnica pri Mariboru.
Stališča do pripomb in predlogov na spremenjene rešitve dopolnjenega osnutka državnega
prostorskega načrta za ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor so
predstavljene v posebnem poglavju.
Stran 3/125
Seznam uporabljenih kratic:
ČHE
DPN
dO DPN
DV
EMS
kV
KbV
MG
MOP
OP
RS
RTP
ZPNačrt
ZUreP-1
ZVO-1
ZON
črpalna hidroelektrarna
državni prostorski načrt
dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta
daljnovod
elektromagnetno sevanje
kilo volt
kablovod
Ministrstvo za gospodarstvo
Ministrstvo za okolje in prostor
okoljsko poročilo
Republika Slovenija
razdelilna trafo postaja
Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B in
108/09)
Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002 (8/03 popr.), 58/03-ZZK-1,
33/07-ZPNačrt, 108/09-ZGO-1C
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I51/06-5, 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl.US:
U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09
Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 (31/00-popr.), 110/2002ZGO-1, 119/2002, 22/2003-UPB1, 41/2004, 96/2004-UPB2, 61/2006-ZDru-1,
63/2007 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/2007 Odl.US: U-I-76/07-9,
32/2008 Odl.US: U-I-386/06-32, 8/2010-ZSKZ-B
Stran 4/125
2
STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV IZ JAVNE RAZGRNITVE
dO DPN
Pripombe in predlogi, podani v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka DPN, s strani občin
in krajanov, so razdeljeni na več vsebinskih sklopov, ki se nanašajo na:
− postopek priprave DPN
− potek trase daljnovoda in izvedba
− prometna ureditev in transportne poti
− vplivi na okolje in okoljevarstveni ukrepi,
− premoženjsko-pravne zadeve in
− ostale pripombe.
2.1
Stališča do pripomb, ki so pogosto navajane
.
Glede na to, da se med pripombami večkrat navaja upoštevanje Aarhuške konvencije,
preveritev možnosti kabliranja ter vplivi EMS daljnovoda je pojasnilo in stališče navedeno v
nadaljevanju.
2.1.1 Udeležba javnosti pri odločanju in povezava z določili Aarhuške
konvencije
Cilj Aarhuške konvencije je prispevati k varstvu pravice vsake osebe, sedanjih in prihodnjih
generacij, da živi v okolju, primernem za njeno zdravje in blaginjo, zato zagotavlja pravico do
dostopa do informacij, do udeležbe javnosti pri odločanju in do dostopa do pravnega varstva v
okoljskih zadevah. Pri tem ta mednarodna pogodba ni neposredno izvršljiva, ampak so jo
dolžne države podpisnice prenesti v notranji pravni red. Republika Slovenija je konvencijo
ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri
odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je objavljen v Uradnem listu
RS, št. 62/04. V 6. členu Zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi
javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, je opredeljena
udeležba javnosti pri odločanju za predlagane dejavnosti, ki so neštete v prilogi I: med temi je
pod točko 17. opredeljena tudi gradnja nadzemne električne napeljave z napetostjo 220 kV ali
več in dolžino več kot 15 km. Udeležba javnosti pri odločanju je v naš pravni red prenesena z
ZVO-1 in ZPNačrt.
ZVO-1 določa, da morajo organi v postopku odločanja, ki se vodi po ZVO-1, upoštevati mnenje
javnosti in se do pripomb, ki jih je podala javnost, tudi opredeliti. Načelo javnosti je tudi eno
temeljnih načel prostorskega načrtovanja, ki ga opredeljuje ZPNačrt. Pristojni državni in občinski
organi morajo omogočati izražanje interesov posameznic in posameznikov, skupin prebivalstva
in udeležbo vseh zainteresiranih oseb v postopkih pripravljanja in sprejemanja prostorskih
aktov, vsakdo ima pravico biti obveščen o postopkih priprave prostorskih aktov ter v teh
postopkih sodelovati s pobudami, mnenji, pristojni državni in občinski organi morajo vsakomur
omogočiti vpogled v prostorske akte, njihova strokovna gradiva in v druge dokumente,
povezane s prostorskim načrtovanjem, ter o zadevah prostorskega načrtovanja obveščati
javnost.
Postopek priprave DPN je javen. Vse bistvene faze postopka so objavljene tudi na svetovnem
spletu (na straneh MOP).
Stran 5/125
Postopek priprave DPN se je začel po ZUreP-1, na podlagi dokumentirane pobude Ministrstva
za gospodarstvo (dopisom št. 360-37/2005-7 z dne 24. 11. 2005). Pobuda je utemeljena v
državnih strateških aktih:
⋅ Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
⋅ Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04)
ter v
⋅
koncesijski pogodbi za energetsko izrabo Drave, ki je bila sklenjena na podlagi Uredbe o
koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 26/03,
101/03, 88/04 in 118/05) in Odločbe o določitvi koncesionarja (odločba Vlade RS, št.
329-03/2001-11 z dne 3. 4. 2003).
Dejansko so ideje o izgradnji črpalne hidroelektrarne na območju reke Drave so stare že več kot
štirideset let. Leta 1961 je bila izdelana študija črpalne hidroelektrarne Ožbalt II, ki je
obravnavala možnosti izgradnje in višino instalacije glede na verigo dravskih hidroelektrarn ter
vplive na energetski sistem. Leta 1979 je bila izbrana optimalna lokacija na Kolarjevem vrhu, ki
so jo preimenovali v Črpalno hidroelektrarno Kozjak (v nadaljevanju ČHE Kozjak). Objekt ČHE
Kozjak je bil v času izvajanja raziskovalnih del, študij in projektne dokumentacije uvrščen
elemente za pripravo prostorskega plana republike, v analize razvojnih možnosti, energetsko
bilanco... V letu 1981 bil izdelan Idejni projekt črpalne hidroelektrarne Kozjak (IBE d.d., št. proj.
3134/19). Izgradnja ČE Kozjak z akumulacijo na Kolarjevem vrhu in tlačnim dovodom dravske
vode je bila predvidena do leta 2000 v Dolgoročnem planu Občine Maribor - Ruše za obdobje
1986-2000 (Medobčinski uradni vestnik, št. 6/86), v poglavju 4.8 Energetika je v podpoglavju 2.
Energetska infrastruktura, Elektrogospodarski objekti in omrežje. Tu je bilo navedeno tudi da bo
strojnica locirana 2km severno od HE Fala, iz ČE Kozjak bo zgrajen 40 daljnovod po Kozjaku
do RTP Maribor pri Dogošah. Gradnja črpalne hidroelektrarne Kozjak na Kolarjevem vrhu je bila
navedena tudi v Dolgoročnem planu občine Maribor za obdobje 1986-2000 (Medobčinski uradni
vestnik št. 1/86) v poglavju 4.9 Energetika.
Dne 6. 2. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor sklical 1. prostorsko
konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne
skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave
prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Minister za okolje in prostor je v
soglasju z ministrom za gospodarstvo sprejel Program priprave državnega lokacijskega načrta
za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (Uradni list RS,
št. 45/06). Z uveljavitvijo Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07) je nadaljnja
priprava strokovnih podlag in prostorskega akta potekala po določilih tega zakona.
Zainteresirana javnost je v nadaljnji postopek vključena na način, kot ga določa ZPNačrt v 32.
členu. ZVO-1 določa, da morajo organi v postopku odločanja, ki se vodi po ZVO-1, upoštevati
mnenje javnosti in se do pripomb, ki jih je podala javnost tudi opredeliti. Skladno z 43. členom
ZVO-1 je pripravljavec prostorskega akta v okviru javne razgrnitve omogočil javnosti tudi
seznanitev s planom in z okoljskim poročilom.
Ministrstvo z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva
celotno območje, ki je predmet državnega prostorskega načrta, obvesti javnost o: kraju in času
javne razgrnitve ter o spletnem naslovu, kadar je načrt elektronsko dostopen, kraju in času
javne obravnave, načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti ter roku za njihovo
posredovanje. Ministrstvo obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega
osnutka državnega prostorskega načrta najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve.
Stran 6/125
Javno naznanilo je bilo dne 6.5.2008 posredovano občinam in dne 12.5.2008 objavljeno v
dnevnem časopisu Večer. V dopisu št. 35009-1/2005-TG je pripravljavec občine zaprosil, da
javno naznanilo objavijo tudi na svojih spletnih straneh in na drug krajevno običajen način. MO
Maribor je tako pisno obvestila lastnike zemljišč, na katerih bo potrebna sprememba rabe
objekta in sprememba rabe zemljišč. V okviru javne razgrnitve, ki je potekala med 20. majem in
23. junijem 2008, je imela javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek
državnega prostorskega načrta. Skladno z ZPNačrt Ministrstvo preuči pripombe in predloge
javnosti in do njih zavzame stališče, ki ga objavi v svetovnem spletu.
Na podlagi stališča Ministrstvo pripravi predlog državnega prostorskega načrta ter ga pošlje
nosilcem urejanja prostora za izdajo mnenja k predlogu državnega prostorskega načrta z vidika
njihove pristojnosti. Ker je za državni prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na
okolje, se pristojna ministrstva v mnenju opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov državnega
prostorskega načrta na okolje z vidika svoje pristojnosti, in jih hkrati pošljejo ministrstvu
pristojnemu za varstvo okolja. Ministrstvo na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora zagotovi
uskladitev predloga državnega prostorskega načrta in ga skupaj s stališči do pripombe in
predloge javnosti ter stališči do pripomb in predlogov občin pošlje v sprejem vladi.
Pri tem je potrebno opozoriti, da sprejem Uredbe o DPN še ne pomeni neposrednega
dovoljenja za poseg, temveč pravno podlago za izdajo dovoljenja za poseg, v kateri so določeni
pogoji za izvedbo načrtovanega posega.
Pri posegih, ki lahko pomembno vplivajo na okolje (opredeljeni so v Uredbi o vrstah posegov v
okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, Uradni list RS, št. 78/06, 72/07 in 32/09),
je tudi po sprejemu izvedbenega prostorskega akta predvideno sodelovanje javnosti v okviru
postopka presoje vplivov na okolje, ki je podlaga za izdajo okoljevarstvenega soglasja, kot
enega izmed pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ministrstvo mora v postopku presoje
vplivov na okolje javnosti zagotoviti vpogled v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja,
poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju ter omogočiti
izražanje mnenj in dajanje pripomb. Načrtovana ČHE in DV povezava spadata med posege, za
katero je potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Ob tem zakonsko določenem načinu sodelovanja javnosti so Dravske elektrarne Maribor v času
izdelave državnega prostorskega načrta izvedle še vrsto drugih aktivnosti v smislu obveščanja
in komunikacije z javnostjo, ki obsega:
a. Sporočila za medije
b. Sporočila za lokalne skupnosti ali njihove organe
c. Predstavitve projekta za interesne skupine in lokalne skupnosti
27.1.2006
Povabilo predstavnikom občin (s strani investitorja DEM) na 1. prostorsko
konferenco. (Uradno vabilo so občine prejele tudi s strani Ministrstva za
okolje in prostor.)
februar 2006
3. februar 2006
Prostorska konferenca (ZUrep-1),
dodatno povabilo članom Občinskih svetov s strani investitorja
V okviru projekta ČHE Kozjak in daljnovodna povezava ČHE–RTP Maribor je
bila
vzpostavljena
posebna
spletna
stran:
http://www.dem.si/slo/razvojnemoznostidem/crpalnahenadravi.
Sporočilo za medije: predstavitev projekta javnosti – po prostorski konferenci
marec 2006
DEM pozdravil imenovanje Odbora za spremljanje izgradnje ČHE na Dravi.
junij 2006
Predstavitev projekta s strani investitorja v Selniških novičkah.
od 3.2.2006
Stran 7/125
Marec 2006
Včlanitev DEM v projekt Forum elektromagnetna sevanja (Forum EMS).
28. 4. 2006
Objava Programa priprave v Uradnem listu RS 45/2006-MOP
Od 21. 6. 2006
Vzpostavitev Informacijske pisarne za ČHE Kozjak in daljnovodno
povezavo ČHE–RTP Maribor.
sredina leta 2006
DEM organiziral za Selniške svetnike informativni obisk v občini Kanal na
Soči, kjer se gradi ČHE Avče
oktober 2006
DEM z dopisom obvestil občane o načrtovanem obisku predstavnikov
podjetja Dodoma za dogovor o izvedbi geološko-geomehanskih raziskav na
terenu
november 2006
DEM z dopisom obvestil občane o začetku geološko-geomehanskih raziskav
na terenu
16. 11 2006
DEM je v sodelovanju s Forumom EMS, pod pokroviteljstvom Ministrstva za
zdravje, zainteresirano javnost povabil na strokovni seminar z naslovom
»Elektromagnetna sevanja in zdravje«.
27. 11 2006
Sporočilo za medije: predstavitev nabora variantnih rešitev za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor
december 2006
Vzpostavitev posebne spletne strani s podrobnejšo predstavitvijo projekta ter
najpogostejšimi vprašanji in odgovori nanje
http://www.dem.si/slo/razvojnemoznostidem/crpalnahenadravi
8.12.2006
Sporočilo za medije: seznanitev investitorja z novim županom Selnice ob
Dravi ter delovni sestanek na temo projekta
15.2.2007
Sporočilo za medije: načrti DEM pod novim vodstvom (vključen tudi projekt
ČHE Kozjak in daljnovodna povezava do RTP Maribor)
februar 2007
Obvestilo občanom o izidu Informativne brošure in zgibanke z naslovom
»Elektrika in zdravje« (v sodelovanju s Forumom EMS) ter razpoložljivosti
obeh publikacijah v Informacijski pisarni
Predstavitev izbranih variant poteka DV povezave predstavnikom občin - strokovnim
službam tangiranih občin - MOP
31.5. 2007
1.6.2007
Sporočilo za medije: predstavitev izbranih variant predstavnikom občin
junij 2007
Povabilo občanom na brezplačno ogled predstav Festivala Lent ob 1.
obletnici delovanja Informacijske pisarne (brezplačne biltene so lahko občani
dvignili v Informacijski pisarni)
21.11.2007
Oddaja »Elektrika in magnetna sevanja (EMS)« je bila predvajana gledalcem
regionalne televizije RTS, in sicer v okviru osrednje dnevne informativne
oddaje Kronika (kot tema tedna)
november 2007
Srečanje DEM z gradbenim odborom občine Selnica na temo projekta
december 2007
1. številka Selniške novička –objava predstavitve projekta ČHE
6.12. 2007
DEM je predstavil projekt občinskemu svetu občine Selnica
september 2007 –
januar 2008
DEM v sodelovanju z lokalno televizijsko hišo RTS pripravil 12.
izobraževalno-informativnih oddaj povezanih z energetiko, rekami in
elektromagnetnim sevanjem. Projekt ČHE na Kozjaku in daljnovodna
povezava sta bila kot glavna tema vključena v dve oddaji.
december 2007
Predstavitev projekta s strani investitorja v (prenovljenih) Selniških novicah.
Oddaja »Energetika (ali reka) in lokalno partnerstvo« je bila predvajana
gledalcem regionalne televizije RTS, in sicer v okviru osrednje dnevne
informativne oddaje Kronika (kot tema tedna)
16.1.2008
Stran 8/125
21.1.2008
Na povabilo DEM je v bila v Informacijski pisarni gostja prof. dr. Ana Vovk
Korže (Iz Filozofske fakultete, Univerze v Mariboru), ki je odgovarjala na
vprašanja na temo delavnice v okviru raziskave trajnostnega razvoja občine
Selnica ob Dravi. Napoved gostovanja je bila navedena v Selniških novicah.
4.2.2008
Na povabilo DEM je bil v Informacijski pisarni gost dr. Blaž Valič (Forum
EMS), ki je zainteresiranim odgovarjal na vprašanja na temo
elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na zdravje. Napoved gostovanja
je bila v Selniških novicah ter v obliki letakov na vseh javnih mestih v kraju.
Ob tem pa je bil vsem občinskim svetnikom občine Selnica ob Dravi dodatno
poslan še poseben dopis s povabilom.
marec 2008
Na pobudo DEM o intenzivnejšem sodelovanju je bil v občini Selnica ob Dravi
imenovan razširjen Odbor za spremljanje izgradnje ČHE na Dravi.
april 2008
Predstavitev projekta s strani investitorja v Selniških novicah.
6.5. 2008
Investitor je na povabilo stanje na projektu podrobneje predstavil Odboru za
spremljanje izgradnje ČHE na Dravi -DEM
15.5.2008
Predstavitev projekta na 12. seji OS Selnica - DEM
16.5.2008
Predstavitev izbranih variant poteka DV povezave predstavnikom občin –
MOP
20.5.2008
Sporočilo za medije: predstavitev projekta ČHE Kozjak in daljnovodne
povezave v okviru praznovanja 90. obletnice HE Fala
23.5.2008
Predstavitev projekta KS in Mestnim četrtim MOMaribor - DEM
28.5.2008
Pismo investitorja s posegom cestne trase najbolj prizadetim občanom s
povabilom na srečanje.
2. 6. 2008
Predstavitev projekta civilni iniciativi na Slemenu na povabilo župana občine
Selnica ob Dravi - Predstavitev projekta prebivalcem SLEMEN v občini
Selnica
3.6.2008
Predstavitev projekta: Odbor za okolje prostor varstvo narave MOM - DEM
10.6.2008
Obravnava projekta: Odbor za okolje prostor varstvo narave MOM - DEM
12. 6. 2008
Predstavitev projekta na povabilo Mariborskega urbanističnega sveta - DEM
20. maj do 23.
junij 2008
Javne razgrnitve dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila (ZVO-1 in
ZPNačrt) -MOP
5. junij 2008
Javna razprava v občini Pernica (ZVO-1 in ZPNačrt) -MOP
10. junij 2008
Javna razprava v občini Selnica (ZVO-1 in ZPNačrt) -MOP
11. junij 2008
Javna razprava v občini Maribor (ZVO-1 in ZPNačrt) -MOP
junij 2008
Oglaševanje investitorja v elektronskih in tiskanih mediji – dodatno povabilo k
oddaji pripomb.
julij 2008
Predstavitev projekta s strani investitorja v Selniških novicah.
1.7.2008
Pismo predstavnikom civilnih iniciativ s povabilom k sodelovanju in dialogu s
pobudo za srečanje.
4.7.2008
Informativno srečanje z mediji: predstavitev projekta s strani investitorja.
Novinarska konferenca z odgovori na obtožbe CI.
4.7.2008
Sporočilo za medije: predstavitev projekta ČHE na Dravi z vidika investitorja.
Pisna obrazložitev projekta ter zavračanje navedb peticije.
julij 2008
Dopis za gospoda Holcmana (iz civilne iniciative). Ponovno povabilo k
Stran 9/125
sodelovanju in dodatna obrazložitev stanja na projektu.
julij 2008
Srečanje DEM s predstavniki civilnih iniciativ. Po srečanju - izjave za javnost
julij 2008
Predstavitev projekta s strani investitorja v Selniških novicah.
julij 2008
Intervju za Energetiko
29.07.2008
Sestanek CI pri ministru Vizjaku (MG)
julij – september
2008
Produkcija filmov o ČHE Kozjak in daljnovodnih povezavah. Priprava dveh
informativno - izobraževalnih filmov. Ustavljeno zaradi CI!
25. julij 2008
Pisno pojasnilo in odgovor MOP na vprašanja CI-MOP
8.8.2008
Delovno srečanje DEM s predstavniki civilnih iniciativ.
8.8.2008
Sporočilo za medije: delovno srečanje DEM s predstavniki civilnih iniciativ
18.8.2008
Predstavitev projekta predstavnikom občine Selnica ob Dravi in Odbora za
spremljanje investicije - DEM
18.8.2008
Sporočilo za medije: delovno srečanje DEM s predstavniki občine Selnica ob
Dravi
28. 8. 2008
Pisno pojasnilo in odgovor MOP na vprašanja CI-MOP
Avgust 2008
Pismo DEM prizadetim občanom ob predvideni trasi daljnovoda.
2.9. 2008
Pisni odgovor MOP CI na postavljena vprašanja o postopku priprave
17.9. 2008
Sestanek s civilnimi iniciativami in DEM na MOP –MOP
September 2008
Dodatno, razlagalno, pismo prizadetim občanom ob predvideni trasi
daljnovoda. Po navodilu MOP poslan dopis z opravičilom.
September 2008
Predstavitev projekta v internem časopisu investitorja Dravski val
Oktober 2008
Dopis županu Selnice ob Dravi s pozivom k oddaji pripomb za transportne
poti.
17. 10. 2008
Pisni poziv CI naj v nabor za ponudnike podajo svoje predloge recenzentov
dodatnih str. Podlag-MOP in odgovor na pripombe CI z dne 16. 10. 2008
Oktober 2008
Dopis novoizvoljenim obdravskim poslancem s predstavitvijo projekta ČHE
Kozjak in daljnovodne povezave ter njegovim pomenom za regijo.
november 2008
Ponovni dopis županu Selnice ob Dravi s pozivom k oddaji pripomb za
transportne poti.
24.11.2008
Delovno srečanje DEM in predstavnikov občine Selnica ob Dravi na temo
transportnih poti.
24.11.2008
Sporočilo za medije: ponovno srečanje DEM in predstavnikov občine Selnica
ob Dravi na temo transportnih poti
november 2008
Povabilo novoizvoljenim obdravskim poslancem na predstavitev projekta
ČHE na Dravi in daljnovodne povezave ter njegovega pomenu za regijo
28.11.2008
Predstavitev projekta novo izvoljenim obdravskim poslancem ter njegovega
pomena za regijo
december 2008
Dopis s pisno predstavitvijo projekta novo izvoljenim obdravskim poslancem
ter njegovega pomena za regijo
december 2008
Predstavitev projekta s strani investitorja v Selniških novicah.
december 2008
Predstavitev projekta v internem časopisu investitorja Dravski val.
15. 12. 2008
Pisno obvestilo CI o poteku postopka priprave (odgovor na dopis CI z dne 3.
Stran 10/125
12. 2008)-MOP
29.1.2009
Sestanek predstavnikov MOP, predstavniki MO Maribor, občine Selnica ob
Dravi in Pesnica ter predstavniki civilnih iniciativ za študije EE povezave –
MOP
februar 2009
DEM z dopisom po sestanku z MOP obvesti mariborske poslance o stanju na
projektu.
4. 3.2009
Sporočilo za medije: srečanje ter zaveze med DEM, MOP in CI.
12. 3.2009
Dopis županu Občine Selnica ob Dravi na temo cestnih povezav v okviru
projekta.
marec 2009
Predstavitev projekta v internem časopisu investitorja Dravski val
april 2009
Udeležba na 2. štajerskem gospodarskem forumu. Predstavitev projekta na
forumu.
14. 5. 2009
Predstavitev cestnih variant DEM predstavnikom lokalne skupnosti Selnica
ob Dravi – Odbor za spremljanje investicije DEM
22.6.2009
Predstavitev cestnih povezav do akumulacijskega jezera Odboru za
spremljanje izgradnje ČHE na Dravi občine Selnica - DEM
10.7.2009
Seznanitev Odbora za urejanje prostora in varstvo okolja MO Maribor s
stanjem projekta ČHE - DEM
16.9.2009
Predstavitev cestnih povezav do akumulacijskega jezera Odboru za
spremljanje izgradnje ČHE na Dravi občine Selnica – DEM- 5. Seja odbora
23.9. 2009
Pisni pojasnilo MOP na vprašanja CI ( dopis CI z dne 9.9. 2009) glede
priprave stališč do pripomb-MOP
5. 10 .2009
Pisni odgovor MOP CI o poteku postopka priprave -MOP
4.2.2010
Predstavitev projekta ČHE na Mariborski razvojni agenciji
24.2.2010
MO Maribor – odbor za gospodarstvo, predstavitev projekta ČHE
25.2.2010
Predstavitev ČHE za Območno obrtno-podjetniško zbornico Maribor (OOZ
Maribor)
9.3.2010
Štajerska gospodarska zbornica – Posredovano gradivo za obravnavo
projekta ČHE na organih ŠGZ
9. 3. 2010
Javna predstavitev dodatnih strokovnih podlag v dvorani IZUM v MariboruMOP
18. 3.2010
Predstavitev umestitve ČHE na 6. seji Strokovnega sveta zavoda Energap DEM
15.3.2001
Povabilo medijem na predstavitvena in informativna srečanja med člani in
članicami nevladnih organizacij ter strokovnjaki, ki sodelujejo pri načrtovanju
izgradnje ČHE Kozjak posredovano s strani Regionalnega stičišča nevladnih
organizacij Podravja
15.3.2001
Povabilo NVO-jem s področja okoljevarstva in širše na predstavitvena in
informativna srečanja med člani in članicami nevladnih organizacij ter
strokovnjaki, ki sodelujejo pri načrtovanju izgradnje ČHE Kozjak posredovano
s strani Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja
22.3. 2010
Trajnostni razvoj okolja vplivnega območja ČHE – predstavitev ČHE za NVO
23.3. 2010
Okoljski vplivi objekta in povezave v EES – predstavitev ČHE za NVO
24.3. 2010
Predstavitev predavanja trajnostni razvoj okolja vplivnega območja ČHE na
spletni strani organizatorja srečanja z NVO-ji Podravja:
Stran 11/125
http://nevladna.org/index.php/za-podjetja/641-predstavitev-projekta-he-kozjak
24.3. 2010
Elektromagnetna sevanja – predstavitev ČHE za NVO
25.3.2010
Postopki umestitve projekta v skladu z zakonodajo RS– predstavitev ČHE za
NVO
26.3. 2010
Ranljivost prostora ob umestitvi objekta – predstavitev ČHE za NVO
6. maj 2010
Javna predstavitev spremenjenih rešitev v občini Maribor-MOP
10. maj. 2010
Javna predstavitev spremenjenih rešitev v občini Selnica ob Dravi-MOP
11. maj 2010
Javna predstavitev spremenjenih rešitev v občini Pesnica-MOP
Arhiv sporočil za medije dostopen na:
http://www.dem.si/slo/razvojnemoznostidem/crpalnahenadravi Pod rubriko: sorodne vsebine
Za sodelovanja s civilnimi iniciativami so potekale naslednje aktivnosti za izvedbo mediacije s
Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Zelena mediacija, Ljubljana
26.6.2006
Dopis PIC za DEM – ponudba za pričetek mediacije s CI za ČHE
Kozjak
29.7.2008
Dopis DEM za PIC za sprejem mediacije s CI Kozjak
5.9.2008
PIC obvesti DEM, da je opravil razgovor s CI Kozjak, ki predlagajo da
se z mediacijo naj počaka do zaključka študij o kabliranju.
15.9.2008
Sestanek DEM – PIC, za izvedbo mediacije za ČHE Kozjak
16. 9. 2008
Mail: DEM odgovori PIC: s predlogom, da pričnejo s postopkom
mediacije s CI KOzjak
21.10.2008
Mail: PIC prejel ponovni odgovor od CI Kozjak, da se z mediacijo naj
počaka do zaključka študij o kabliranju.
25.11.2009
Dopis DEM za sprejem mediacije
29.11.2009
PIC sprejema organizacijo in izvedbo mediacije za ČHE KOzjak
18.1.2010
Sporočilo PIC o naporih za vzpostavitev komunikacije s CI
2.1.2 Možnosti kabliranja
Preučevanje različnih variant vključitve ČHE v omrežje sega že v študije izvedljivosti, ki sodijo v
predinvesticijske aktivnosti obravnavanega projekta. Izhodišče za priklop ČHE Kozjak v
slovensko prenosno omrežje določajo zahteve sistemskega operaterja prenosnega omrežja, ki
je določil način priklopa obravnavnega objekta v prenosno omrežje. Skladno s tem sta bili
obdelani dve 400 kV varianti vključitve ČHE Kozjak v omrežje, južna in severna. Z
ocenjevanjem in primerjavo variantnih rešitev po obravnavanih sklopih kriterijev (vidik
prostorskega razvoja, funkcionalni, ekonomski ter varstveni vidiki) je v vseh obravnavanih
vidikih primernejša in tako v skupni oceni kot najustreznejša predlagana severna variantna
Stran 12/125
rešitev daljnovodne navezave. Za to severno variantno rešitev je bil izdelan dopolnjen osnutek
DPN.
V času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka DPN za ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo
do RTP Maribor se je oblikovala pobuda oziroma izrazita zahteva po preučitvi možnosti
vključitve ČHE Kozjak v prenosno omrežje s kablovodom. Tehnično okoljske značilnosti
obravnavane povezave so bile podrobneje obdelane v dveh raziskavah: Možnosti izvedbe
različnih vrst povezav črpalne elektrarne Kozjak v Slovensko elektroenergetsko prenosno
omrežje, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
Laboratorij za energetiko, Maribor, 2008 in Možnosti in vplivi 400 kV povezave ČHE Kozjak z
obstoječim EE prenosnim omrežjem v kabelski izvedbi, Referat 1944, Elektroinštitut Milan
Vidmar, Ljubljana, 2008. Recenzija obeh raziskav je opozorila na dejstvo, da je treba dodatno
obdelati prostorsko okoljsko sprejemljivost povezave ČHE Kozjak v prenosno omrežje v
konkretnem prostoru. Ta analiza je bila izdelana v Povzetku strokovnih podlag in ugotovitve o
možnostih vključitve ČHE Kozjak v slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje (EIMV,
referat številka: 2005 Ljubljana, oktober 2009), katerega zaključki so podani v nadaljevanju.
Na vseh napetostnih nivojih prenosnega EE omrežja predstavljajo DV prevladujočo obliko EE
vodov. V zadnjem desetletju javnost vse pogosteje zahteva njihovo kabliranje, ki bi naj
predstavljajo družbeno sprejemljivo alternativno rešitev. V svetu so KbV v prenosnem omrežju
redko zastopani, daljši odseki 400 kV KbV se uporabljajo v aglomeracijah v veliko gostoto
poselitve.
V tehničnih vidikih so bile obravnavane razlike med KbV in DV s stališča električnih parametrov,
obremenitev, izgub, zanesljivosti, razpoložljivosti, varnostnega vidika, vzdrževanja in življenjske
dobe. Prav v vseh točkah se KbV izkaže kot manj ugodna varianta za vključitev ČHE Kozjak v
omrežje. Kljub večji investiciji predstavlja KbV tehnično bistveno slabšo rešitev, ki bi bila
problematična tudi s stališča upravljanja omrežja in zagotavljanja zanesljivega obratovanja EE
sistema. Iz zaključkov tehničnih vidikov je mogoče ugotoviti, da je primernejša DV izvedba
priključka ČHE Kozjak, kar je izhaja iz fizikalnih omejitev povezanih s 400 kV KbV.
Analiza vplivov na sestavine okolja med gradnjo in obratovanjem je pokazala da je DV
ustreznejši kot KbV. Nekoliko slabša ocena pri bivalnih razmerah in družbeni sprejemljivosti
izhaja predvsem iz vidne percepcije. S stališča vplivov na prostorske, okoljske in naravne prvine
pa se DV izkaže kot ugodnejša rešitev.
Analiza ranljivosti je pokazala, da je prostor na obravnavanem območju podobno ranljiv za KbV
in DV. Na podlagi privlačnosti in ranljivosti prostora je bila preverjena tudi ustreznost prostora za
KbV in DV, ki je pokazala, da obravnavano območje izkazuje nekoliko večjo ustreznost za DV
kot za KbV. Poleg tega so ustrezna območja za oba posega različno razporejena v prostoru:
medtem ko so za KbV izrazito ustrezne ravnine na ožjem obrobju poselitve in se zelo ustrezna
območja izmenjujejo z neustreznimi, so ustrezna območja za DV bolj homogeno razporejena po
celotnem obravnavanem območju, pri čemer pa se kot neustrezna izkazujejo predvsem strnjeno
poseljena območja.
Računsko so bila določena najustreznejša območja za potek tako DV kot tudi KbV; pri tem so
bila upoštevana osnovna izhodišča prostorskega načrtovanja, vključno z vsemi omejitvami, ki
sledijo iz analize ranljivosti. Tudi na teh območjih obstajajo zelo ranljivi deli prostora, ki se jim
linijska infrastruktura zaradi zveznosti poteka ne more izogniti. Zato je bila podrobneje
preverjena stopnja ranljivosti v teh območjih. Izkazalo se je, da sta povprečni oceni ranljivosti v
računsko optimiranih koridorjih DV in KbV zelo podobni (3,15 za DV in 3,05 za KBV). Vendar pa
je pomembna predvsem razlika med njima glede poseganja v najbolj ranljiva območja (ocena
4), ki bi se jim bilo treba v največji možni meri izogniti:
Stran 13/125
− na koridorju, ki se izkaže za najustreznejšega za KbV, je kar 42% površine opredeljene kot
zelo ranljive,
− na koridorju, ki se izkaže za najustreznejšega za DV, pa je kot zelo ranljive opredeljene 16%
površine.
To pomeni, da KbV v resnici ni okoljsko ustreznejša tehnološka rešitev elektroenergetske
povezave RTP Maribor in ČHE Kozjak. Rezultat analize kaže prav nasprotno. Za povezavo RTP
Maribor z ČHE Kozjak je okoljsko sprejemljivejša rešitev DV. Mogoče je napovedati, da bi KbV,
če bi bil zgrajen, povzročil večje škode v okolju, kot bi ga DV, in to tako skupne škode v okolju
kot tudi največje škode, to je tiste, ki jih je mogoče imeti za nesprejemljive in zahtevajo
omilitvene ukrepe (seveda, kjer so možni).
Preverjena je bila tudi stopnja ranljivosti okolja za DV v koridorju severne variante, ki je bila
obravnavana v Študiji variant in na katere osnovi je bil izdelan dopolnjen osnutek DPN.
Pokazala je podobne rezultate kot računsko določeni najustreznejši koridor: na območju
koridorja je kot zelo ranljivo opredeljenih 17% območij. Glede na to, da se severna varianta bolj
odmakne od mesta Maribor in je daljša, je to razumljivo. Iz te ugotovitve hkrati izhaja, da bi bilo
smotrno nadaljnje optimizacije trase vezati na predlagano severno varianto DV.
Študije so na vpogled na tangiranih občinah, na sedežu investitorja DEM d.o.o. v Mariboru in na
sedežu pripravljavca MOP DzP v Ljubljani.
2.1.3 Vplivi EMS na zdravje
Zdravstveni vidiki izpostavljenosti EM sevanjem se obravnavajo pod okriljem Svetovne
zdravstvene organizacije (WHO). V skladu z ustanovno listino WHO je zdravje definirano kot
stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne le odsotnost bolezni ali okvare.
Ocene zdravstvenega tveganja, ki jih podaja ta organizacija predstavljajo konceptualni okvir za
pregled informacij, pomembnih za oceno zdravstvenih oziroma okoljskih rezultatov.
Učinke EM sevanj omrežne frekvence podrobneje obravnava razkisava: Extremely Low
Frequency Fields, Environmental Health Criteria, Monograph No. 238, World Health
Organization, 2007, ki se osredotoča na preučevanje vplivov EM polj na:
a. biofizikalne mehanizme,
b. živčne sisteme,
c. nevroendokrine sisteme,
d. nevrodegenerativne bolezni,
e. bolezni srca in ožilja,
f. imunski in hematološki sistem,
g. reprodukcijo in razvoj,
h. pojavnost karcinoma.
Ugotovitve te raziskave so strnjene v oceno zdravstvenega tveganja za izpostavljenost EM
poljem omrežne frekvence. Glede na potencialne učinke so tveganja združena v akutne in
kronične učinke. Med akutne oziroma takojšnje biološke učinke sodijo vsi učinki, ki bi lahko imeli
takojšne škodljive posledice za zdravje. Te učinke se obvladuje z mejnimi vrednostmi
izpostavljenosti, ki so definirane v Smernicah Mednarodne komisije za varstvo pred
neionizirnimi sevanji (ICNIRP). Skladnost s temi smernicami zagotavlja ustrezno zaščito pred
akutnimi učinki.
Stran 14/125
Med kronične učinke sodijo posledice dolgotrajnega izpostavljanja EM poljem omrežne
frekvence. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje bolezni srca in ožilja oziroma možnost
razvoja pljučnega raka. Znanstveni dokazi kažejo, da med šibkim magnetnim poljem omrežne
frekvence in tveganji za pojav teh bolezni ni vzročne povezave.
Nekateri znanstveni dokazi pa kažejo, da bi vsakodnevna izpostavljenost šibkim magnetnim
poljem (0,4 µT) lahko predstavlja tveganje za pojav levkemije pri otrocih. Ti temeljijo na
epidemioloških študijah, ki kažejo dosleden vzorec povečanega tveganja za pojav levkemije.
Negotovost ocen je namreč prevelika in bi lahko vodila do pristranskih trditev ali napačnih
sklepov. To povezavo zavrnejo praktično vsi laboratorijski in mehanistični dokazi, ki temeljijo na
spremembah bioloških funkcij in stanja bolezni.
Dokazi, ki bi potrdili vzročno povezavo med izpostavljenost šibkim magnetnim poljem omrežne
frekvence in možnostjo pojava levkemije pri otrocih, torej niso ustrezni. Vendar je ocena, da je
tveganje za pojav bolezni povečano, dovolj pomembno za nadaljevanje aktivnosti na tem
področju, na kar opozarja tudi avtor mnogih člankov s tega področja Denis Henshaw. WHO pa
pri tem še posebej priporoča uporabo previdnostnih pristopov, ob opozorilu, da samovoljno
nižanje mejnih vrednosti izpostavljenosti ICNIRP lahko začne spodkopavati znanstvene
podlage, na katerih temelji sistem obvladovanja zdravstvenega tveganja zaradi izpostavljenosti
EM poljem.
V Republiki Sloveniji ureja varovanje pred prekomerno izpostavljenostjo elektromagnetnim
sevanjem Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS
70/96). Čeprav je bil predpis sprejet konec leta 1996 ima vgrajen previdnostni koncept. Tega
predstavljajo znižane mejne vrednosti za nove vire EM polja, ki delujejo z omrežno frekvenco.
Te mejne vrednosti znašajo eno desetino mejnih vrednosti izpostavljenosti iz Smernic ICNIRP.
Omenjen predpis je predstavljal podlago pri ocenjevanju pričakovane obremenitve okolja z EM
sevanjem.
Za naše razmere je značilno, da potrebno oddaljenost bivalnih površin od osi daljnovoda
definira električno polje. Najmanjši potreben odmik daljnovoda od poselitvenega območja
določa oddaljenosti, kjer izračunane vrednosti električne poljske jakosti padejo pod mejno
vrednost 500 V/m. Izračuni izhajajo iz predpostavke, da lahko napetost na priključnem DV 2 x
400 kV znaša 420 kV. Potrebna oddaljenost pri tej napetosti pa znaša 36 m od osi daljnovoda,
če je višina spodnjega vodnika 10 m nad tlemi. Ne glede na rezervo izhodiščnih predpostavkah
izračunov, je upoštevana dodatna 10% rezerva pri določitvi razdalje, s čimer pridemo do 40 m,
ki je torej navzgor zaokrožena potrebna oddaljenost osi daljnovoda od poselitvenih območij. Na
oddaljenosti 40 m od osi daljnovoda znašajo izračunane vrednosti magnetnega polja 2,5 µT, ob
upoštevanju teoretično možne obremenitve, ki se praktično ne pojavijo pri normalnem
obratovanju nadzemnih vodov. Kot informacijo lahko podamo, da magnetno polje pade pod
vrednost 0,4 µT na oddaljenosti 75 m od teoretično maksimalno obremenjenega daljnovoda.
Glede na povedano lahko vidimo, da se z odmikom osi daljnovoda 40 m od poselitvenih
območij zagotavljajo ustrezni kriteriji tudi s stališča zdravstvenega tveganja za izpostavljenost
EM poljem, ki jih priporoča WHO.
Druge omejitve rabe prostora so povezane z varovalnimi pasi linijske infrastrukture. Varovalni
pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v
katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na
obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov
tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega voda poteka na vsako stran od osi
elektroenergetskega voda in za 400 kV daljnovode znaša 40 m. Zahteve po večji oddaljenosti
od 40 m od osi daljnovoda nimajo pravne podlage v pravnem redu Republike Slovenije.
Stran 15/125
2.2 Občina Selnica ob Dravi
2.2.1 Pripombe Občine Selnica ob Dravi
Postopek priprave DPN
1. Občinski svet ne nasprotuje projektu ČHE Kozjak. Iz javnih razprav je razvidno, da trasa
daljnovoda in transportne poti niso sprejemljive, zato naj se vse aktivnosti na tem segmentu
ustavijo. Predlagamo, da se preuči vse možnosti in preveri vse najboljše tehnologije za
proizvodnjo in prenos električne energije in da se v pripravo in odločanje o projektu vključi
vso zainteresirano javnost
Stališče:
Predlog je bil upoštevan. Sestavni del projekta ČHE na Dravi je vključitev v elektroenergetski
sistem ter zaradi obsega transportov tudi ustrezna ureditev transportnih poti. V sklopu
strokovnih podlag so bile preučene številne tehnologije proizvodnje (Idejne rešitve: projekt št.
IBKO-A301/112A, IBE december 2003 – obdelava dveh velikosti bazena in šest velikosti
instalacije), študija »Optimalna velikost zgornjega akumulacijskega bazena (Korona, januar
2005) in prenosa električne energije (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Univerze v Mariboru, maj 2006). Nadalje so bile izdelane še naslednje študije: Možnosti izvedbe
različnih vrst povezav črpalne elektrarne Kozjak v Slovensko elektroenergetsko prenosno
omrežje, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
Laboratorij za energetiko, Maribor, 2008 in Možnosti in vplivi 400 kV povezave ČHE Kozjak z
obstoječim EE prenosnim omrežjem v kabelski izvedbi, Referat 1944, Elektroinštitut Milan
Vidmar, Ljubljana, 2008 in Povzetek strokovnih podlag in ugotovitve o možnostih vključitve ČHE
Kozjak v slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje (Elektroinštitut Milan Vidmar, referat
številka: 2005 Ljubljana, oktober 2009. Cestne povezave do zgornjega akumulacijskega
bazena« (Lineal d.o.o. Maribor, november 2007) in Vrednotenje in primerjava variant cestnih
povezav do zgornjega akumulacijskega bazena (Lineal d.o.o. Maribor, julij 2009 in februar
2010), Usmeritve za optimizacijo trase 400 kV daljnovoda s prostorskega in okoljskega vidika
(Urbis d.o.o. št. 059-SP/2006, in VGB d.d. št. 3172/09 K, december 2009) ter Preveritev
tehnične izvedljivosti predlagane optimizirane trase, IBKO---1P/01, marec 2010.
Vključevanje javnosti v pripravo in sprejemanje DPN poteka skladno z veljavno zakonodajo v
RS (ZPNačrt in ZVO-1). Skladno z 32. členom ZPNačrt in 43. členom ZVO-1 je potekala javna
seznanitev z dopolnjenim osnutkom DPN in okoljskega poročila v okviru javne razgrnitve, ki
mora trajati najmanj 30 dni in v tem času je bila izvedena tudi javna obravnava. Javna razgrnitev
je potekala od 20.5.-23.6.2008, javne obravnave so bile dne 5.6.2008 za Občino Pesnica, dne
10.6.2008 za Občino Selnica ob Dravi in 11.6.2008 za MO Maribor. Ker so bile za vključitev
ČHE v elektroenergetski sistem pripravljene variantne rešitve, so bile v okviru javne razgrnitve
razgrnjene tudi variantne rešitve z obrazložitvijo predloga izbora rešitve (Študija variant, Urbis
d.o.o. Maribor, št. 059-DLN/06-PŠ marec 2007, dopolnjeno maj 2007). Ministrstvo mora z
javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno
območje, ki je predmet DPN, obvestiti javnost o: kraju in času javne razgrnitve ter o spletnem
naslovu, kadar je načrt elektronsko dostopen, kraju in času javne obravnave ter načinu dajanja
pripomb in predlogov javnosti ter roku za njihovo posredovanje. Ministrstvo je dne 6.5.2008
posredovalo občinam javno naznanilo s podatki o kraju in času javne razgrnitve in javne
obravnave ter načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti ter roku za njihovo posredovanje. V
spremnem dopisu št. 35009-1/2005-TG je Ministrstvo občine tudi zaprosilo, da javno naznanilo
objavijo tudi na svojih spletnih straneh in na drug krajevno običajen način. Javno naznanilo je
bilo dne 12.5.2008 objavljeno tudi v dnevnem časopisu Večer.
Stran 16/125
V okviru javne razgrnitve je imela javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen
osnutek državnega prostorskega načrta. Ker je za državni prostorski načrt treba izvesti celovito
presojo vplivov na okolje, je ministrstvo sočasno javnost na enak način seznanilo tudi z
okoljskim poročilom za ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor (VGB Maribor
d.o.o., št. 2857/06, april 2007, dop. januar 2008) in njegovo revizijo.
Preučena je bila možnosti vključitve ČHE Kozjak v prenosno omrežje s kablovodom (Možnosti
izvedbe različnih vrst povezav črpalne elektrarne Kozjak v Slovensko elektroenergetsko
prenosno omrežje, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko, Laboratorij za energetiko, Maribor, 2008 in Možnosti in vplivi 400 kV povezave ČHE
Kozjak z obstoječim EE prenosnim omrežjem v kabelski izvedbi, Referat 1944, Elektroinštitut
Milan Vidmar, Ljubljana, 2008). Prostorsko okoljska sprejemljivost povezave ČHE Kozjak v
prenosno omrežje je bila obdelana v Povzetku strokovnih podlag in ugotovitve o možnostih
vključitve ČHE Kozjak v slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje (EIMV, referat številka:
2005 Ljubljana, oktober 2009). Zaključne ugotovitve o možnostih vključitve ČHE Kozjak v
slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje so, da kablovod v resnici ni okoljsko ustreznejša
tehnološka rešitev elektroenergetske povezave RTP Maribor in ČHE Kozjak. Za povezavo RTP
Maribor z bodočo ČHE Kozjak je okoljsko sprejemljivejša rešitev daljnovod, nadaljnje
optimizacije trase je smotrno vezati na predlagano severno varianto DV. Izdelane strokovne
podlage so bile zainteresirani javnosti predstavljene dne 9.3.2010.
Proučena je bila možnost optimizacije poteka trase z vidika možnosti umeščanja daljnovoda v
večji oddaljenosti ob naseljenih območij, vinskih in turističnih cest, kmečkih turizmov, turističnih
in planinskih poti. Javna seznanitev s spremenjenimi rešitvami dopolnjenega osnutka
državnega prostorskega načrta za ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor je
bila med 6 in 11.5.2010. Predstavitveno gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje in
prostor, Direktoratu za prostor, v prostorih Občine Selnica ob Dravi, Mestne občine Maribor in
Občine Pesnica.
2.2.2 Pripombe krajanov in zainteresirane javnosti
Postopek priprave DPN
1. Zakaj se pred sprejemom pobude ne razpisuje referendum? (neimenovan krajan na javni
obravnavi)
2. Predlagamo posvetovalni referendum. (prisotni občani na javni obravnavi)
3. ČHE bo dolgoročno negativno vplivala na vse občane občine Selnica ob Dravi. Podpiramo
zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma (Tatjana in Danica Kunst, Selnica ob Dravi)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Postopek priprave DPN poteka po ZPNačrt, v okviru programa
priprave (Ur.l. RS, št. 45/06). Vključevanje javnosti v pripravo in sprejemanje DPN poteka
skladno z veljavno zakonodajo v RS, ZPNačrt:
- Ministrstvo mora v postopku priprave DPN javnosti omogočiti seznanitev z dopolnjenim
osnutkom DPN v okviru javne razgrnitve, ki mora trajati najmanj 30 dni in v tem času zagotoviti
tudi njegovo javno obravnavo (javna razgrnitev je potekala od 20.5.-23.6.2008, javne obravnave
so bile dne 5.6.2008 za Občino Pesnica, dne 10.6.2008 za Občino Selnica ob Dravi in
11.6.2008 za MO Maribor). Ker so bile za vključitev v elektroenergetski sistem pripravljene
variantne rešitve, so bile v okviru javne razgrnitve razgrnjene tudi variantne rešitve z
obrazložitvijo predloga izbora rešitve (Študija variant, Urbis d.o.o. Maribor, št. 059-DLN/06-PŠ
marec 2007, dopolnjeno maj 2007)
Stran 17/125
- Ministrstvo mora z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki
pokriva celotno območje, ki je predmet DPN, obvestiti javnost o: kraju in času javne razgrnitve
ter o spletnem naslovu, kadar je načrt elektronsko dostopen, kraju in času javne obravnave ter
načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti ter roku za njihovo posredovanje (Ministrstvo je
dne 6.5.2008 posredovalo občinam javno naznanilo s podatki o kraju in času javne razgrnitve in
javne obravnave ter načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti ter roku za njihovo
posredovanje. V spremnem dopisu št. 35009-1/2005-TG je Ministrstvo občine tudi zaprosilo, da
javno naznanilo objavijo tudi na svojih spletnih straneh in na drug krajevno običajen način.
Javno naznanilo je bilo dne 12.5.2008 objavljeno tudi v dnevnem časopisu Večer)
- V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen
osnutek državnega prostorskega načrta. Ker je za državni prostorski načrt treba izvesti celovito
presojo vplivov na okolje, je ministrstvo sočasno in na enak način javnost seznanilo tudi z
okoljskim poročilom za ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor (VGB Maribor
d.o.o., št. 2857/06, april 2007, dop. januar 2008) in njegovo revizijo.
4. Predlagam ustavitev postopka in vrnitev v proučitev pobude. Postopek naj se ustavi s
23.6.2008 zaradi nedemokratičnosti postopka, premajhne strokovnosti in sumljivega
vodenja v prvotno stanje. (Janez Janko)
5. Protestiram proti lažni in zavajujoči objavi razgrnitve (južni del) na internetni strani občine in
oglasni deski, ker so s tem zelo verjetno zavestno kršene pravice občanov Selnice do
sodelovanja v postopku. Zahtevam, da MOP postopek v tej fazi zavrne in ponovi (Tatjana
Kunst, Selnica ob Dravi)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Postopek priprave DPN se je pričel na podlagi dokumentirane in
utemeljene pobude pristojnega ministrstva. Zakonodaja ne predvideva ustavitev postopka,
razen v primeru, da pristojno ministrstvo umakne pobudo za pripravo DPN. Postopek priprave
DPN se je začel po ZUreP-1, z uveljavitvijo ZPNačrt se nadaljuje po tem zakonu. Skladno z
ZUreP-1, na osnovi katerega se je postopek priprave DPN začel, je bila sklicana 1. prostorska
konferenca, tangirane občine so bile seznanjene s predlogom najustreznejše variantne rešitve
in nadaljevanju postopka z uveljavitvijo ZPNačrt.
V okviru DPN so izdelane ustrezne strokovne podlage, ki so bile revdirane. MOP je dne
17.9.2007 izdal mnenje št. 35409-29/2006 o ustreznosti OP in njegove revizije na osnovi
pridobljenih mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki so pristojni za posamezne zadeve
varstva okolja, varstvo ali rabo naravnih dobrin in varstvo kulturne dediščine (Ministrstvo za
zdravje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kulturo). V smislu
zagotavljanja neodvisnega strokovnega pregleda in ocene gradiva je MOP kot pripravljavec
prostorskega akta zagotovil tudi recenzijo dO DPN.
Skladno z ZPNačrt je bila izvedena javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka
DPN. Postopek umeščanja se nadaljuje s sprejemom stališč do podanih pripomb in predlogov.
6. V osnutku DPN ni pojasnil v zvezi z načinom pridobitve variantnih rešitev, presoje in
medsebojne primerjave variant in utemeljitvijo izbora najustreznejše rešitve transportnih
cest. Dokumenti niso skladni - v dopolnjenem osnutku je navedeno, da je preučeno 7
variant, v okoljskem poročilu 4. Zakaj in na podlagi česa je bila izbrana drugačna varianta,
kot jo predlaga okoljsko poročilo (v okoljskem poročilu je za dovoze predvidena druga
transportna pot). V okoljskem PVO niso celovito obravnavani vplivi na širše okolje – dovozi
materiala bodo potekali večinoma iz smeri Maribora, zato bi bilo potrebno v okoljskem
poročilu obravnavati tudi vzhodni del naselja Selnica in center Selnice ter dalje do
Stran 18/125
gradbišča. Ta del je tudi zavarovan kot kulturna dediščina, na katero lahko vpliva transport
uničujoče. (Tatjana in Danica Kunst, Selnica ob Dravi)
Pojasnilo:
V fazi študije variant so bile obravnavane variante 400 kV daljnovodne navezave za vključitev
ČHE v elektroenergetski sistem. S predhodnimi analizami prostora je namreč ugotovljeno, da je
lokacija akumulacije in strojnice ČHE izvedljiva samo na tej lokaciji, da ni v nasprotju z
varstvenimi zahtevami ter razvojnimi cilji lokalne skupnosti oz. razvojnimi možnostmi drugih
dejavnosti v prostoru. Ugotovljeno je bilo, da je dostop do zgornjega akumulacijskega bazena
možen iz obstoječih cest, ki jih bo potrebno za čas gradnje in po njej ustrezno rekonstruirati. V
fazi študije variant daljnovodne navezave ČHE-RTP Maribor je bilo izdelano Okoljsko poročilo,
kot okoljski vidik primerjave variant. Ta je načrtovani poseg obravnaval celovito, tako obravnava
tudi izgradnjo stojnice, tlačnega cevovoda do akumulacijskega bazena, akumulacijski bazen,
deponije viškov zemeljskega materiala, transportne ceste, potrebno ureditev Drave in izgradnjo
daljnovodne povezave ČHE - RTP Maribor. Posegi obravnavani v okoljskem poročilu so bili
povzeti po strokovnih podlagah za študijo variant: Tehnične rešitve za ČHE na Dravi in DV
ČHE-RTP Maribor; št. Načrta: IBKOZ—1x/01, ki jih je novembra 2006 izdelal IBE, d.d. (št. proj.
IBKOZ—1x/01). Trasa transportne ceste, ki je vključena v dO DPN, je bila obravnavana v
okoljskem poročilu kot varianta S (cesta Selnica - Kolarjev vrh), poimenovana tudi »rezervna
cesta«. V fazi študije variant je bilo ugotovljeno, da je transportna pot mimo osnovne šole v
Selnici lahko problematična, zato je bila predlagana prevera dodatnih možnosti poteka.
V sklopu strokovnih podlag za DPN sta bili izdelani študiji v kateri so bile obravnavane rešitve
možnih cestnih povezav do zgornjega akumulacijskega bazena, ki so bile glede na morfološke
in geološke pogoje ocenjene kot izvedljive in ustrezne namenu: »Cestne povezave do
zgornjega akumulacijskega bazena« (Lineal d.o.o. Maribor, november 2007) Na predlagani
transportni poti, ki je vključena v dO DPN so opredeljene tehnične rešitve, ki zagotavljajo
ustrezno prometno varnost vseh udeležencev v prometu. Vplivi na okolje pa so bili podrobneje
obravnavani v Oceni vplivov na okolje za DPN ČHE Kozjak in daljnovodno povezavo od ČHE
Kozjak do SM 23 (Maribor- Kainachtal) (št. proj 2963/07, VGB Maribor d.o.o.) in ustrezno
povzeti v dO DPN.
V fazi izdelave okoljskega poročila in v fazi izdelave strokovnih podlag za DPN z vidika vplivov
na okolje organizacija in lokacija gradbišč še ni bila natančno opredeljena. Natančna
organizacija in lokacija gradbišč se v skladu z veljavno zakonodajo opredeli šele v fazi izdelave
projekta za izvedbo, se pravi v fazi, ki sledi po sprejemu DPN. V okoljskem poročilu in v
strokovnih podlag za DPN z vidika vplivov na okolje so vplivi med gradnjo ocenjeni na podlagi
predvidevanj o poteku gradnje. Glavnina del in prevozov se bo vršila na območju
obravnavanem v predmetnih strokovnih podlagah. Omilitveni ukrepi v osnutku DPN so
opredeljeni tako, da zagotavljajo ustrezen obseg in stopnjo zmanjšanja vplivov, ki bodo
ponovno in natančneje obravnavani še v nadaljnji dokumentaciji (PVO in okoljevarstveno
soglasje). Hkrati je že v tej fazi opredeljena obveznost spremljanja dejanskih vplivov v času
gradnje in obratovanja in glede na ugotovitve spremljanja stanja obveza po izvedbi dodatnih
omilitvenih ukrepov.
Zaradi številnih pripomb javnosti, da je transportna pot mimo osnovne šole v Selnici lahko
problematična, je bila izdelana študija dodatnih možnosti poteka transportne ceste Vrednotenje in primerjava variant cestnih povezav do zg. akumulacijskega bazena (2007PŠ/103, november 2007 – sprememba julij 2009, februar 2010), ki je bila predstavljena Odboru
za spremljanje investicije, ustanovljenega v občini Selnica ob Dravi. Na podlagi strokovnih
podlag in kriterija družbene sprejemljivosti, izraženim s sklepom tega odbora je sprejeta
odločitev, da bo transportna pot do zgornjega akumulacijskega bazena potekala po Bistriški
grapi navzgor in Selniški grapi navzdol. Tako je skozi naselje Selnica ob Dravi in Spodnja
Stran 19/125
Selnica predviden le enosmerni tovorni promet. V okviru tehničnih rešitev rekonstrukcije ceste
skozi naselje bo posebna skrb posvečena varnosti pešcev. Dostopi do obstoječih objektov ne
bodo onemogočeni oz. bodo v okviru tehničnih rešitev ponovno vzpostavljeni. Pred gradnjo je
predvidena ustrezna ureditev in zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po
končani gradnji pa sanacija poškodb, ki bi nastale v času gradnje.
V OP in DPN so v celoti upoštevane smernice za varstvo kulturne dediščine, ki jih je podalo
Ministrstvo za kulturo.
ČHE in izvedba
1. Zakaj se zanemarja kapaciteta, ki jo nudi reka Drava in elektrarna Fala in se išče neke nove
alternative? Zakaj je sploh bila dana pobuda za ČHE? (Hren, ustno na javni obravnavi)
Pojasnilo:
Hidroelektrarna Fala je pričela obratovati leta 1917. Takraten objekt je rečnega tipa z jezom, ki
ima pet prelivnih polj opremljenih z dvojnimi tablastimi zapornicami. Pretočna zmogljivost jezu je
presegala 5600 m3/s, kar naj bi takrat odgovarjalo najvišji visoki vodi iz leta 1851. Strojnica je
bila zgrajena na levem bregu, v njej pa je bilo nameščenih sedem agregatov z dvojnimi
Francisovimi turbinami. Instaliran pretok je znašal 350 m3/s, skupna instalirana moč 34,7 MW,
letna proizvodnja pa 208 GWh. Kasneje, v 70-tih letih prejšnjega stoletja se je pokazalo, da je
HE Fala šibka točka v dravski verigi, saj so tako gorvodni, kot dolvodni objekti HE instalirani na
višji pretok (450 oz. 500 m3/s). Rekonstrukcija je izvedena z izgradnjo osmega agregata
nameščenega v prvem pretočnem polju, ki je omogočil instaliran pretok objekta 500 m3/s in
omogočil povečanje moči za 18 MW, proizvodnjo pa za 40 GWh. Z dograditvijo osmega
agregata pa ni bil rešen problem dotrajanosti opreme agregatov 1-7, ki so bili takrat stari že več
kot 70 let. V 80-tih letih prejšnjega stoletja se je zato pristopilo k zamenjavi dotrajanih agregatov
1-7 z izgradnjo dveh novih (8 in 9) nameščenimi v novi strojnici na desnem bregu. Skupna
instalacija obeh novih strojev je 350 m3/s, kar odgovarja instalaciji prvih sedmih agregatov.
Rekonstruiran objekt HE Fala ima tako skupni instaliran pretok 500 m3/s, instalirana moč je 58
mW, povprečna letna proizvodnja pa znaša 273 GWh. Zaključek rekonstrukcija hidroelektrarne
Fala v letu 1991 je omogočil nemoteno obratovanje celotne dravske verige HE po principu
pretočne akumulacije, kar omogoča izrabo dnevno izrabo polne moči objekta. HE Fala tako
optimalno izkorišča naravne danosti na svoji lokaciji.
Črpalna hidroelektrarna na Dravi je utemeljena v Resoluciji o Nacionalnem energetskem
programu (ReNEP, Uradni list RS, št. 57/04), ki postavlja cilje in določa mehanizme za prehod
od zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju
prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. V poglavju 3.2.3 Energetska infrastruktura v Republiki
Sloveniji je navedeno, da geografski pogoji (konfiguracija terena), električno omrežje in vodni
režimi omogočajo tudi postavitev črpalnih elektrarn na reki Soči in Dravi. V poglavju 6.1.2
Strategija oskrbe z električno energijo je navedeno, da med potencialne energetske objekte, ki
so v državnem oziroma javnem interesu in ki bi (če bi bili zgrajeni le nekateri) pokrili manjkajoče,
zgoraj omenjene zmogljivosti, sodijo tudi Črpalne HE na Soči in Dravi. V poglavju 7 Cilji in
mehanizmi energetske politike, podpoglavje 7.2.1 Mehanizmi s področja zanesljivosti oskrbe z
energijo je navedeno pod alinejo srednjeročno povečanje deleža hidroelektrarn pri proizvodnji
električne energije. ČHE na Dravi je tehnično nadaljevanje izkoriščanja vodnega potenciala reke
Drave v Sloveniji.
Stran 20/125
2. 6 gospodinjstev se oskrbuje s pitno vodo iz območja pod predvidenim bazenom. Investitor
mora jamčiti, da ob izgradnji in po njej ne bi motena oskrba z vodo (Jože Srnko, Selnica ob
Dravi v imenu skupine krajanov)
3. Kmetija Jugovo ima neposredno v bližini predvidenega zg. akumulacijskega bazena dva
vodna vira za oskrbo s pitno vodo. Zahtevam, da z izgradnjo predvidenega objekta oskrba s
pitno vodo ne bo motena (Ivan Srnko, Selnica ob Dravi).
4. Oskrbujem se s pitno vodo iz izvira ob predvidenem zg. akumulacijskem bazenu. Zahtevam,
da z izgradnjo ČHE ne bo motena oskrba s pitno vodo (Peter Altbaher, Selnica ob Dravi)
5. Opozarjam, da se oskrbujem s pitno vodo iz območja pod predvidenim zg. bazenom in
zahtevam, da oskrba z vodo ne bo morena (Stanko Grizold, Zg. Boč)
6. V primeru, da bi presahnila voda zahtevamo vodo v isti kvaliteti iz našega področja, ki bo
sama tekla, kot sedaj. Objekt ČHE in deponija 3 je zelo blizu našega izvira in na parceli od
koder imamo vodo. Vodovod je narejen na novo (Marija Felič, Zg. Boč)
Stališče:
Pripomba se upošteva. Glede problematike vplivov izgradnje ČHE na vodna zajetja je bila
izdelana študija »Določitev vpliva ČHE Kozjak na podzemne vode - območja akumulacijskega
bazena, tlačnega rova in strojnice (IRGO, IEI; julij-avgust 2008). Iz študije je razvidno da bi
gradnja v določeni meri sicer lahko vplivala na izdatnost in kvaliteto podzemnih vod, vendar bo
dejanske vplive mogoče ovrednotiti šele po vzpostavitvi hidrogeološkega monitoringa, kot
podlago za naslednjo fazo izdelave projektne dokumentacije.
Poleg obveznosti o vzpostavitvi monitoringa in ukrepov, ki jih je potrebno izvesti na podlagi
rezultatov spremljanja stanja je uredbi o DPN navedena tudi obveza investitorja oziroma
izvajalca del, da mora med gradnjo zagotoviti nemoteno oskrbo objektov s pitno vodo.
7. Želim pojasnila glede deponije 3 – natančen posnetek in pregled v naravi in iskanje
morebitne druge rešitve za deponijo. To je edini gozd na naši kmetiji, ki ima najlepšo lego, je
zdrav in bogate sestave. Zaradi deponije bi bila nevarnost drsenja po pobočju kjer se teren
že nagiba, ogrožen bi bil gozd okoli poseka, saj bo izpostavljen vetru, eroziji tal, nevarnosti
lubadarja. Posek mora biti izveden v primernem času (jesen-zima), o tem želimo biti
obveščeni. Zahtevamo, da se v projekt vključi tudi ureditev cest najbližjim okoliškim
kmetijam – asfaltiranje - Kolarjevo, Jugovo, Želodec, Jarc in obvezno povezava cest Sršen –
Krampl in konec deponije 3. (Marija Felič, Zg. Boč)
Stališče:
Pripomba se upošteva. V okviru priprave DPN so bile izdelane analize živega sveta na območju
gradnje ČHE Kozjak (2004; CKFF, VGB Maribor) in strokovne podlage z vidika gozdarstva za
ČHE na Dravi in DV povezavo ČHE - RTP Maribor, (Alojz Kosjek univ. dipl. inž .gozd, marec
2008). Različne variante deponij so obravnavane v okoljskem poročilu (VGB Maribor d.o.o., št.
2857/06, april 2007, dop. januar 2008). Deponije zemeljskega materiala v območju zgornjega
akumulacijskega bazena so bile izbrane na mestih, kjer je njihova izvedba možna brez dodatnih
posegov v prostor (betonski oporni zidovi, prekopi materiala…). Zemeljski material se bo v
deponije vgrajeval v plasteh s sprotnim komprimiranjem, kar bo zagotavljalo primerno stabilnost
vgrajenega zemeljskega materiala. Deponije bodo preko opazovalnih točk vključena v sistem
tehničnega opazovanja s čemer se bo dodatno spremljala njihova varnost.
V uredbi o DPN je opredeljena obveznost investitorja oz. izvajalce, da sprotno obvešča
prizadeto prebivalstvo o vseh aktivnostih, ki zadevajo načrtovane prostorske ureditve in ukrepi
varstva gozdov. Vsi posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena kar najmanjša
škoda na gozdnem rastju in tleh, sečnja gozda mora biti izvedena strokovno po odkazilu sečnje,
ki ga da pristojni predstavnik Zavoda za gozdove, v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje sečnje
Stran 21/125
in ravnanje s sečnimi ostanki, pri sestojih z večjim deležem smreke je predvidena izvedba
dodatnih ukrepov zaradi varstva pred podlubniki.
V sklopu strokovnih podlag za DPN sta bili izdelani študiji v kateri so bile obravnavane rešitve
možnih cestnih povezav, ki so bile glede na morfološke in geološke pogoje ocenjene kot
izvedljive in ustrezne namenu: »Cestne povezave do zgornjega akumulacijskega bazena«
(Lineal d.o.o. Maribor, november 2007) in »Vrednotenje in primerjava variant cestnih povezav
do zgornjega akumulacijskega bazena« (Lineal d.o.o. Maribor, julij 2009 in februar 2010). V
okviru ureditev bodo pred gradnjo po potrebi ustrezno urejene obstoječe ceste, ki se bodo
uporabljale med gradnjo. Po zaključeni gradnji je predvidena sanacija vseh zaradi gradnje
nastalih poškodb.
8. Živimo v neposredni bližini glavnega gradbišča strojnice (100m od žarišča gradnje). Živimo v
mirnem idiličnem okolju, sredi neokrnjene narave. Gradnja ČHE bi pomenila velik stres,
življenje bi se proti naši volji zelo poslabšalo. Že od jeseni 2006 do pomladi 2007, ko so se
izvajale geološke raziskave, smo težko prenašali moteč hrup vrtalnih strojev in agregata, ki
je bil tudi ponoči. Zaskrbljeni smo zaradi grozečega poslabšanja življenjskih razmer in
posledično negativnega vpliva na počutje in zdravje
- hrup lahko resno ogrozi naše zdravje, protihrupni zid ne more ublažiti posledic stresa,
saj smo preblizu gradbišča in glavne ceste
- prah in zrak (prašenje bivalnih prostorov, vrta v času gradnje in onesnažen zrak)
- spodnji bazen s hladilno vodo bo v hribu nad našo hišo (zaskrbljenost zaradi izlitja v
primeru nesreče)
- ob robu parcele teče hudourniški potok, ki je že večkrat »odnesel« dovozno cesto –
posegi lahko povečajo nevarnost zaradi hudourniške vode
- predviden je nov cestni priključek neposredno mimo naše hiše, še bližje kot je današnja
glavna cesta (dodatno poslabšanje kvalitete bivanja)
- predvidevava da se bo na stanovanjskem in drugih objektih poznal vpliv v obliki
poškodb, razpok, posedanja,… zaradi miniranja in gradbenih posegov
- hiša je pod strmim kamnitim pobočjem zato je velika nevarnost padanja kamenja in skal
- imamo svoj zbiralnik pitne vode, ki je speljan ravno po zemljišču, kjer se bo gradil bazen
za hladilno vodo (ogroženost pitne vode zaradi izkopavanja)
- EMS – meniva, da sva preblizu strojnice in razdelilne postaje na najbolj izpostavljenem
mestu – dodatna nevarnost za zdravje
- Razvrednotenje nepremičnin zaradi gradnje (padec cene nepremičnin zaradi ČHE,
akumulacijskega bazena in bazena s hladilno vodo
Takšnega poslabšanja življenjskih pogojev ne sprejemamo, kršene so osnovne človekove
pravice do zdravega bivalnega okolja. Kako bomo več let pod takim stresom zaradi vsega
dogajanja v okolici opravljali vsakodnevna opravila, službene obveznosti, učenje in študij,
urejanje okolja. Bomo po končanih delih živeli bolje, kaj konkretno bomo pridobili zaradi
gradnje? Pripravljeni smo na kompromis, predlagamo, da se čim bolj ublažijo negativne
posledice posega v okolje:
- Sanacija hudourniškega potoka po grapi ob hiši
- Ureditev in asfaltiranje dovozne poti do stanovanjske hiše
- Omogočanje nemotenega dostopa do hiše v času gradnje
- Priključitev na krajevni vodovod
- Povrnitev škode zaradi morebitnih poškodb objektov
- Izvedba ukrepov za čim manjše prašenje (zaščita hiše in okolice)
- Ukrepi za zmanjšanje hrupa, prekinitev del med 22 in 6 uro
- Izgradnja pločnika ob glavni cesti v celotni dolžini kraja
Zaradi vseh ostalih argumentov (prašenje, hrup, stres, psihično trpljenje, nevarnost EMS,
življenje v strahu zaradi vdora vode, rušenja kamenja, slabših bivalnih razmer…) pa
Stran 22/125
zahtevamo primerno odškodnino. Če predlogi niso sprejemljivi, sprejmemo kot skrajno
možnost odkup našega zemljišča in preselitev na primerno, za nas sprejemljivo lokacijo z
enakimi bivalnimi pogoji, kot jih uživamo sedaj (Marija in Jože Srnko, Zg. Boč ter Marijana
in Dušan Srnko, Zg. Boč)
Stališče:
Pripombe se delno upoštevajo. Hrup na lokaciji strojnice bo v času izgradnje precejšen, odvisno
od vrste uporabljene gradbene mehanizacije. Če se bodo dela opravljala tudi ponoči, bi lahko
občasno hrup presegel mejne vrednosti. Najbližja stanovanjska objekta ležita tudi v vplivnem
pasu vibracij, do katerih bo prihajalo v času izvajanja miniranj. Med gradnjo se bo izvajal
monitoring, z namenom spremljanja dejanskega stanja hrupa in vibracij ter po potrebi dodatni
omilitveni ukrepi.
Med gradbenimi deli mora izvajalec ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo emisijske norme pri
gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih ter preprečiti prašenje z gradbišča in s prevoznih
sredstev. Prekomerno prašenje bo preprečeno z ustreznim močenjem transportnih poti in
odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih z viški vode, ki se bo črpala iz gradbenih jam
vtočno - iztočnega objekta, strojnice in zgornje akumulacije. V tej fazi je ocenjeno, da bodo
emisije onesnaževal zunanjega zraka zaradi transporta gradbenega in zemeljskega materiala
nižje od mejnih vrednosti. V kolikor bo monitoring med gradnjo pokazal prekomejne vrednosti se
bodo izvajali dodatni omilitveni ukrepi.
Bazen tehnološke vode je lociran na mestu, kjer ni pričakovati razlitja Pecljevega potoka oz.
poplav. Poleg tega je bazen vkopan v teren in ne vpliva na vodotok v Pecljevem grabnu, ker bo
polnjenje bazena z zajemom dravske vode.
V DPN je opredeljena obveznost investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji, da
zagotavlja varnost in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč, da zagotavlja zaščito ali
prestavitev obstoječe infrastrukture in eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi izvajanja
državnega prostorskega načrta. V času gradnje bo vzpostavljen okoljski monitoring (vibracije,
hrup, prašenje, vpliv na zajetja za lastno oskrbo s pitno vodo,…) vključno s posnetkom
ničelnega stanja objektov v vplivnem območju. Poleg obveznosti o vzpostavitvi monitoringa in
ukrepov, ki jih je potrebno izvesti na podlagi rezultatov spremljanja stanja, je uredbi o DPN
navedena tudi obveza investitorja oziroma izvajalca del, da mora kriti tudi stroške eventualnih
poškodb, ki bi nastale zaradi izvajanja državnega prostorskega načrta. Odškodnino določi
zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin.
Strokovna podlaga za okoljsko poročilo - Poročilo o vplivih elektromagnetnega sevanja na
okolje za ČHE Kozjak, VENO 2105 v grafih B.3 in B.4 kaže, da bodo vrednosti električnega
polja strojnice zunaj ograje objekta nižje od mejne vrednosti za območje poselitve, medtem ko
bodo vrednosti magnetnega polja znašale največ 50% mejne vrednosti tik ob ograji, 10 m od
ograje pa te vrednosti upadejo na 10% mejne vrednosti.
Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo,
da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje ČHE in DV prizadeta in so v ureditvenem območju
DPN predmet odkupa ali cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost.
Nepremičnine izven območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet
odkupa, služnosti in tudi ne cenitve zaradi odškodnine, razen v primeru eventualnih poškodb, ki
bi nastale zaradi izvajanja državnega prostorskega načrta.
Potek trase daljnovoda in izvedba
Stran 23/125
1. Zakaj povezava ni v kablovodni izvedbi? (Mithans)
Pojasnilo:
Zaradi obsežnosti problematike je odgovor podan v posebnem poglavju 2.1.2.
2. Ne strinjam se s posegom zaradi ogrožanja mene, travnikov in gozdov. Ne dovolim
nikakršnega posega na mojem ozemlju (kmetija Lukič, Cvetka Karner, Sp. Slemen).
Stališče:
V okviru izdelane optimizacije trase DV je povečana oddaljenost od stanovanjskih objektov,
tako je stanovanjski objekt z navedeno hišno številko oddaljen 200m od osi DV (prej 86m). Vsi
pričakovani vplivi so v mejah zakonsko določenih in kot taki niso ogrožujoči. Veljavni predpisi s
področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo, da so vsa
zemljišča, ki so zaradi gradnje ČHE in DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN predmet
odkupa, cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Nepremičnine
izven območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet odkupa, služnosti in
tudi ne cenitve zaradi odškodnine, razen v primeru eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi
izvajanja državnega prostorskega načrta.
3. Po projektu daljnovoda bi bil obremenjen z dvema drogovoma 2x400 kV na kmetijskem
zemljišču. V študiji za daljnovod je navedeno, da bodo drogovi vzeli 0,001 ha zemljišča. Ne
strinjam se z gradnjo daljnovoda, saj sta na mojem zemljišču predvidena dva droga in dve
dostopni cesti do stebra, kar vzame 0,5ha kmetijskih zemljišč, zaradi daljnovoda bodo
zemljišča - kmetija tudi razvrednotena (Karel Urbas, Sp. Slemen)
Stališče:
Pripomba se upošteva. V okviru izdelane optimizacije trase DV je v večji meri upoštevana
oddaljenost od stanovanjskih objektov, trasa je v tem delu prestavljena v južno smer.
Stanovanjski objekt z navedeno hišno številko je tako oddaljen 205m od osi DV (prej 55m).
Investitor sporazumno sklene pogodbe o ustanovitvi služnosti z lastniki zemljišč v koridorju
daljnovoda. Odškodnina za zemljišče, na katerem stoji steber (zasedba ca. 100 m2) je
sestavljena iz odškodnine za služnost (velikostni red tržne vrednosti zemljišča, ki dosega
vrednost zemljišča. Za ustanovitev služnosti na trasi DV (območje med stebroma) se sklene
dogovor o vrednosti odškodnine zemljišča. Posebej se dogovori in izplača še odškodnine za
vso povzročeno škodo na kulturi zemljišča (kmetijski pridelki, poškodba opreme na zemljišču
ipd.).
4. Planiran potek daljnovoda predstavlja gospodarsko škodo, uničevanje naših cest, ki smo jih
zgradili sami in speljavo novih cest preko kmetijskih zemljišč in gozdov, daljnovod poteka
prav tako preko prvovrstnih zemljišč in gozdov. Glede na navedeno nasprotujemo izgradnji
daljnovoda (krajani dela naselja Sp. Slemen: Hlade Jože in Veronika, Malec Alojz, Oto in
Ana, Gorjup Darinka, Ivan in Lizika, Grilič Dušan, Podržavnik Jožef in Andrej, Karner Cvetka
in Danilo, Lešnik Ferdo, Oblak Milan, Kaube Jože, Marija in Dušan, Pokeržnik Franc in
Boštjan, Cvilak Danijel, Anka in Mojca, Senekovič Boris, Danilo in Sašo, Stajan Edi, Spodnji
Slemen)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Izvedba daljnovoda je načrtovana tako, da se posegi na kmetijska in
gozdna zemljišča izvajajo le tam, kjer je nujno potrebno. Določitev potrebne širine gozdnih
posek je odvisna od konfiguracije terena oziroma višine vodnikov nad terenom, višine dreves in
Stran 24/125
prečnega profila. Predvideno je, da se pri prečkanju globljih dolin ne bo izvajal montažni posek,
izvajalec bo moral prilagoditi tehniko razvlačenja vodnikov. Na negozdnih površinah pa bo prišlo
do spremembe rabe zemljišč na mestih kjer bi stali posamezni stebri daljnovoda in mestoma na
območjih dostopnih poti, kjer pa je po dogovoru z lastnikom kasneje možna tudi vzpostavitev
prejšnjega stanja. Odškodnina za zemljišče, na katerem stoji steber (zasedba ca. 100 m2) je
sestavljena iz odškodnine za služnost (velikostni red tržne vrednosti zemljišča) ter iz odškodnine
za povzročeno škodo na kulturi zemljišča (kmetijski pridelki, poškodba opreme na zemljišču
ipd.). Za ustanovitev služnosti na trasi DV (območje med stebroma) se sklene dogovor o
vrednosti odškodnine zemljišča. Posebej se dogovori in izplača odškodnine za vso povzročeno
škodo v času gradnje ali vzdrževanja.
Obveznost ureditve vseh cest, ki bodo služile prometu in obvozu med gradnjo pred začetkom
izvedbe del ter sanacija vseh poškodb po končani gradnji je opredeljena v uredbi o DPN.
5. Pri projektu je sporna daljnovodna povezava: preseka Kozjak na pol in uniči celotno do
sedaj neokrnjeno naravo. Ni sprejemljivo, da poteka mimo kmetij (ob samih zgradbah ali v
neposredni bližini) in s tem onemogoča nadaljnji razvoj kmetij (večji del se usmerjajo v
turizem). Približa se šoli Slemen, ki bo v prihodnosti spremenila namembnost (nočitvene
kapacitete). Sramota je, da se dovoli arogantno obnašanje geometrov, ki so delali na trasi in
se brez obvestil in soglasij lastnikov gibali po njihovi zemlji in to celo z vozili. Traso
daljnovoda je treba prestaviti ali najti drugačno rešitev, ki ne bo vplivala na okolje in življenje
ljudi. Ne uničimo še edini neokrnjeni del našega ozemlja. (Janez Urbas)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o.) z dodatkom za varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega
lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP
Maribor (proj. št. 2825/06-A Center za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o.) so skladno z določili ZVO-1 in ZON opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
V Dodatku za varovana območja so obravnavani zgolj vplivi na zavarovana območja narave in
na Območja Natura 2000, v okoljskem poročilu in strokovnih podlag za DPN z vidika vplivov na
okolje pa so pri poglavju narava ovrednoteni tudi vplivi na biotsko raznovrstnost ter habitatne
tipe in na naravne vrednote ter na ekološko pomembna območja. Posledično so opredeljeni tudi
omilitveni ukrepi, ki se navezujejo na ohranjanje celotne biotske raznovrstnosti in ne le na
ohranjanje zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Dejstvo je, da bo prišlo
do negativnega vpliva predvsem na sklenjene gozdne površine (zmanjšanje površine,
fragmentacijo habitata tam živečih živalskih in rastlinskih vrst, občutljiv novonastali gozdni rob,
širjenje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst). Na ostalih naravnih, negozdnih površinah pa bo
zaradi postavitve daljnovoda trajno uničen le manjši del teh površin. V kolikor bodo izvedeni
predlagani omilitveni ukrepi, nobeden od navedenih vplivov ne bo predstavljal bistvenega
poslabšanja ugodnega stanja tovrstnih habitatnih tipov.
Za DPN so bile izdelane tudi posebne strokovne podlage, ki so ovrednotile vpliv na kmetijsko
proizvodnjo in opredelile omilitvene ukrepe (Strokovne podlage za izdelavo DPN ČHE Kozjak in
daljnovodne povezave ČHE-RTP Maribor za kmetijstvo in kmetijska zemljišča, Matej Knapič,
univ.dipl.inž.agr., št. proj.: 03-07/08-03, marec 2008). Povzetki te študije so vključeni tudi v
Stran 25/125
strokovne podlage z vidika vplivov na okolje: Ocena vplivov na okolje za DPN ČHE Kozjak in
daljnovodna povezava od ČHE Kozjak do SM 23 (Maribor- Kainachtal) (VGB Maribor d.o.o., št.
proj 2963/07). Kar se tiče turizma in z njim povezanega vinogradništva, predstavlja daljnovodna
povezava potencialno le vizualno degradacijo, ki pa bo z dodatnimi omilitvenimi ukrepi toliko
omiljena, da DV povezava ne bo bistveno vplivala na razvoj turizma in s tem tudi
vinogradništva.
Glede na podane pripombe in predloge v času javne razgrnitve dO DPN je bila izdelana
optimizacija trase daljnovoda, v območju nekdanje šole na Slemenu je trasa DV prestavljena v
južno smer.
V 5. členu Zakona o gozdovih je navedeno, da mora lastnik gozda dovoliti v svojem gozdu prost
dostop in gibanje drugim osebam. V 5. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih mora lastnik,
zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča na svojih, zakupljenih ali drugače dodeljenih
neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti prosto gibanje drugim osebam po neobdelovalnih
kmetijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči škoda. Povzročitelj škode na zemljišču ali pridelku
je odškodninsko odgovoren lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča
oziroma pridelka. Po 121. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin morajo lastniki oziroma
uporabniki zemljišč in lastniki oziroma uporabniki stavb in delov stavb geodetu, ki se izkaže z
geodetsko izkaznico, kmetijskemu ali gozdarskemu strokovnjaku, ki se izkaže s pooblastilom za
bonitiranje, ocenjevanje in katastrsko klasifikacijo zemljišč, projektantu, uslužbencu geodetske
uprave ali osebi, ki ima pooblastilo geodetske uprave, geodetskega podjetja ali projektanta,
dopustiti dostop na zemljišče in vstop v skupne dele stavbe, če je to potrebno zaradi izvajanja
geodetskih storitev oziroma nalog geodetske službe, oziroma drugih nalog, ki jih določajo
predpisi, ter mu dopustiti izvajanje meritev in opazovanj. Če pri opravljanju del iz prejšnjega
odstavka nastane škoda, ima oškodovana oseba pravico do odškodnine po pravilih civilnega
prava. Po 2. členu Pravilnika o geodetski izkaznici, postopku za njeno izdajo in načinu uporabe
mora geodet, ki izvaja geodetske storitve, na zahtevo stranke pokazati geodetsko izkaznico.
6. Kozjak je eden redkih še neokrnjenih območij. Predlagam premik daljnovoda na južno
varianto in kabliranje daljnovoda (Janez Urbas)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Z ocenjevanjem in primerjavo variantnih rešitev po obravnavanih
sklopih kriterijev (vidik prostorskega razvoja, funkcionalni, ekonomski ter varstveni vidiki) v vseh
obravnavanih vidikih kot primernejša in tako v skupni oceni kot najustreznejša predlagana
severna variantna rešitev daljnovodne navezave. Za to variantno rešitev je bil izdelan dO DPN.
Zaradi obsežnosti problematike o možnosti kabliranja je odgovor podan v posebnem poglavju
2.1.2. Glede na podane pripombe in predloge v času javne razgrnitve dO DPN je bila izdelana
optimizacija trase daljnovoda.
7. Zakaj je južna trasa potekala čez zazidalno traso, ali je še aktualna? (neimenovan občan na
javni obravnavi)
8. Ne strinjamo se z južno varianto poteka daljnovoda, saj poteka v bližini gosto naseljenega
območja in s tem vpliva na izrazito poslabšanje bivalnih pogojev. To območje je že
obremenjeno z EMS, saj daljnovodi stojijo v neposredni bližini stanovanjskih hiš. Občina
Selnica naj poskrbi za zdravje in dobrobit svojih občanov (Ana in Sandra Fras, Selnica ob
Dravi ter Igor Pečlin, Fala)
9. Ne strinjamo se z južno varianto poteka daljnovoda saj poteka blizu naših parcel in s tem
vpliva na izrazito poslabšanje bivalnih pogojev. To območje je že obremenjeno z vsemi
Stran 26/125
mogočimi sevanji. Zakaj se ne bi raje borili za boljšo vodooskrbo na tem območju, saj tu
ljudje nimajo pitne vode (Antonija in Dušan Lešnik ter Tamara Sep, Janževa gora)
10. Nasprotujemo izgradnji daljnovoda po južni varianti, ki poteka v neposredni bližini nove
stanovanjske hiše na parceli 202/2 k.o. Janževa gora (med Bukovnik-Klanfer-Knap). Nikakor
ne bi dovolili izgradnje takšnega daljnovoda v pokrajini, kjer ni napeljane niti osnovne
dobrine, za katero pravijo na občini, da ni denarja – za tak poseg v naravo pa je denar? Že
danes nas je ob vsakem nalivu strah hudournika in plazenja tal – v primeru izbora južne
trase se bom z vsemi močmi borila, da do tega na bo prišlo (Dragica, Andrej in Alojz Lamut,
Janževa gora)
Stališče:
Pripomba je že upoštevana. V študiji variant (Urbis d.o.o. Maribor, št. proj. 059-DLN/06 PŠ,
marec 2007, dopolnjeno po recenziji april 2007) sta bili obravnavani dve variantni rešitvi
daljnovodne povezave od ČHE do RTP Maribor, poimenovani severna in južna varianta. Južna
varianta poteka v delu tudi čez poselitveno območje v Selnici ob Dravi.
Z ocenjevanjem in primerjavo variantnih rešitev po obravnavanih sklopih kriterijev (vidik
prostorskega razvoja, funkcionalni, ekonomski ter varstveni vidiki) je v vseh obravnavanih
vidikih primernejša in tako v skupni oceni kot najustreznejša predlagana severna variantna
rešitev daljnovodne navezave. Dokumenta Študija variant (Urbis d.o.o. Maribor, št. proj. 059DLN/06 PŠ, marec 2007, dopolnjeno po recenziji april 2007) in Okoljsko poročilo za DLN za
črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor, (št. naloge
2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., januar 2007, dopolnjeno po reviziji maj 2007,
dopolnjeno po pripombah MOP in MK, št. 2543/07 januar 2008) sta bila dne 31. 5. 2007
predstavljena predstavnikom tangiranih občin, ki rezultatom študij niso nasprotovali. Za to
severno variantno rešitev je bil izdelan dopolnjen osnutek DPN. Glede na podane pripombe in
predloge v času javne razgrnitve dO DPN je bila izdelana optimizacija trase daljnovoda v
severnem koridorju.
Prometna ureditev in transportne poti
1. Ali bo kakorkoli oviran dostop do objektov? Menim, da je človek premalo upoštevan (Lucija
Čepin)
Pojasnilo:
V DPN je opredeljena obveznost investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji, da
zagotavlja varnost in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč, ustrezen potek motornega
in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti ter ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile
obvozu ali prometu med gradnjo že pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh
poškodb. Vplivi na zdravje in premoženje človeka so obravnavani v Okoljskem poročilu za DLN
za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor, (št. naloge
2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., januar 2007, dopolnjeno po reviziji maj 2007,
dopolnjeno po pripombah MOP in MK, št. 2543/07 januar 2008).
2.
3.
4.
5.
Rešitev ceste skozi Selnico je slaba. (Ljubo Germič)
Izbrana cesta ni primerna. (Janko)
Neprimeren je prevoz mimo šole. (Rafko Krivokapič)
Razširitev obstoječe ceste z krožiščem bi z izgradnjo in povečanim prometom v bližini šole
močno vplivala na varnost, zmanjšalo možnosti izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa
na šolskem igrišču in pouk v učilnici v naravi v parku pred šolo. S posegom krožišča bi se
Stran 27/125
zmanjšala uporabnost igrišča za vzgojno-izobraževalne namene, prostor pa je namenjen
tudi izvajanju drugih športnih in družabnih prireditev v kraju. Sprememba prometa (med
izgradnjo in po njej) bi ogrozila že sedaj problematično prometno ureditev (avtobusna
postaja je na neprimernem mestu, avtobusi ovirajo dostop na šolsko parkirišče in promet
mimo vozečih vozil. Dnevno v šolo in vrtec prihaja okoli 500 otrok, veliko je vozačev, med
izgradnjo ceste in po njej bo cesta bistveno močneje obremenjena. Zato predvidena
prometna ureditev in bistveno povečanje prometa ni primerna (OŠ Selnica ob Dravi)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. Zaradi številnih pripomb, da je transportna pot mimo osnovne šole
v Selnici lahko problematična, je bila izdelana študija dodatnih možnosti poteka transportne
ceste Vrednotenje in primerjava variant cestnih povezav do zg. akumulacijskega bazena (2007PŠ/103, november 2007 – sprememba julij 2009, februar 2010), ki je bila predstavljena Odboru
za spremljanje investicije ustanovljenega v občini Selnica ob Dravi. Na podlagi strokovnih
podlag in kriterija družbene sprejemljivosti, izraženim s sklepom tega odbora je sprejeta
odločitev, da bo transportna pot do zgornjega akumulacijskega bazena potekala po Bistriški
grapi navzgor in Selniški grapi navzdol. Tehnična rešitev bo vključevala ukrepe, ki bodo
zagotavljali varnost vseh udeležencev v prometu.
6. Katere kategorije vozil bodo v času gradnje vozile po tej cesti? Predlaga gondolo namesto
cestnega prometa za namene gradnje, ki bi jo kasneje lahko uporabili tudi za turistične oz.
druge namene. (Valter Part in skupina občanov na javni obravnavi)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Za potrebe izgradnje akumulacijskega bazena se bo dovoz
potrebnega gradbenega materiala predvidoma vršil s težkimi tovornimi vozili brez prikolice,
prevoz delavcev pa z avtobusi, kombiji in osebnimi vozili.
Gradnja žičnice ne bi v celoti rešila problem transporta, saj bi se lahko transportiralo le gradbeni
material, pa še to z dovozom/odvozom do/od postaje žičnice. Precejšen del transportov kot n.pr.
segmenti tlačnega cevovoda, armaturno železo (palice) velik del večjih (težjih) sklopov strojne in
elektro opreme, itd. bi se v vsakem primeru transportiralo po cesti.
7. Zakaj ni bila upoštevana varianta ceste po »grabnu«? (Žiberna)
8. V prvih smernicah je bila predlagana druga cesta – po Šturmovi grabi gor in po drugi dol.
(Vlado Sabolek)
Stališče:
Pripomba se upošteva. V gradivu za pridobitev smernic za načrtovanje je bila predvidena
enosmerna transportna pot – po obstoječi državni cesti R3-707/8801 Sp. Selnica – Duh na
Ostrem vrhu po Bistriški grabi in navzdol po lokalni cesti št. 363020, ki poteka od glavne ceste
G I-1 v Selnici ob Dravi ob osnovni šoli in se pred Sv. Duhom na Ostrem vrhu priključuje na
regionalno cesto R3-707/8801. Pri izdelavi študije variant je bila predlagana prevera še drugih
možnosti ureditve transportne ceste. V sklopu strokovnih podlag za DPN sta bili izdelani študiji v
kateri so bile obravnavane rešitve možnih cestnih povezav, ki so bile glede na morfološke in
geološke pogoje ocenjene kot izvedljive in ustrezne namenu: »»Cestne povezave do zgornjega
akumulacijskega bazena« (Lineal d.o.o. Maribor, november 2007) in »Vrednotenje in primerjava
variant cestnih povezav do zgornjega akumulacijskega bazena« (Lineal d.o.o. Maribor, julij
2009 in februar 2010). Obravnavanih je bilo več variant cestnih povezav, med drugimi tudi potek
po Šturmovi grabi, kjer pa bi zaradi strmega terena lahko potekal promet samo navzdol. Zato bi
bilo potrebno zagotoviti še drugo pot za dovoze do Kolarjevega vrha. Na podlagi strokovnih
podlag in kriterija družbene sprejemljivosti, izraženim s sklepom Odbora za spremljanje
Stran 28/125
investicije ustanovljenega v občini Selnica ob Dravi, je sprejeta odločitev, da bo transportna pot
do zgornjega akumulacijskega bazena potekala po Bistriški grapi navzgor in Selniški grapi
navzdol - torej po trasi, ki je bila v gradivu za pridobitev smernic za načrtovanje.
9. Kje bo potekal dovoz gramoza oz. materiala? Ali je upoštevan tudi dovoz do betonarne? Ali
bo bazen izveden v asfaltni ali betonski obliki? Predlaga monitoring sedanjega stanja
prometa in projekcijo v času gradnje na širšem območju, kjer že stojijo tri gramoznice. (Rudi
Gorenšek)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Pričakovati je, da bo uporabna večja količina gramoza od izkopa
gradbene jame na mestu gradnje strojnice. V kolikor le ta iz kakršnega koli razloga ne bo
ustrezal potrebam vgradnje, se bo lahko dobavljal gramoz iz registriranih gramoznic v širšem
območju.
Dovoz materiala za gradnjo bo potekal po glavni cesti G1 Maribor – Dravograd do gradbišča
stojnice oz. po regionalni cesti R3-707/8801 Sp. Selnica – Duh na Ostrem vrhu po Bistriški grabi
do gradbišča pri zg. akumulacijskem bazenu. Bazen bo izveden iz vodotesne asfaltne obloge,
kot drenažni sloj se bo uporabljal drenažni beton.
V fazi izdelave okoljskega poročila in v fazi izdelave strokovnih podlag za DPN z vidika vplivov
na okolje organizacija in lokacija gradbišč še ni bila natančno opredeljena. Natančna
organizacija in lokacija gradbišč se v skladu z veljavno zakonodajo opredeli šele v fazi izdelave
projekta za izvedbo, se pravi v fazi, ki sledi po sprejemu DPN. V okoljskem poročilu in v
strokovnih podlag za DPN z vidika vplivov na okolje so vplivi med gradnjo ocenjeni na podlagi
predvidevanj o poteku gradnje. Glavnina del in prevozov se bo vršila na območju
obravnavanem v predmetnih strokovnih podlagah. Omilitveni ukrepi v osnutku DPN so
opredeljeni tako, da zagotavljajo ustrezen obseg in stopnjo zmanjšanja vplivov, ki bodo
ponovno in natančneje obravnavani še v nadaljnji dokumentaciji (PVO in okoljevarstveno
soglasje). Hkrati je že v tej fazi opredeljena obveznost spremljanja dejanskih vplivov v času
gradnje in obratovanja in glede na ugotovitve spremljanja stanja obveza po izvedbi dodatnih
omilitvenih ukrepov.
10. Transportna cesta Selnica – Kolarjev vrh – Selnica skozi strnjeno naselje je nepotrebna, saj
obstajata dve državni regionalni cesti in več lokalnih cest. Za transporte naj se izbere druga
varianta, ki bo manj ogrožala prebivalstvo, tudi najmlajše, ki obiskujejo vrtec in šolo.
(Tatjana in Danica Kunst, Selnica ob Dravi)
11. Predlog ceste Selnica - Kolarjev Vrh grobo posega v center Selnice ob Dravi, trasa je
speljana mimo osnovne šole, otroškega vrtca ter poteka skozi gosto naseljen predel vasi in
jo nepopravljivo spreminja. Predlog ni v skladu z smernicami razvoja kraja in ni v skladu z
smernicami razvoja ARSO glede ohranjanja kvalitete bivalnega okolja. Avtocesta seka vas
na dva dela, ogroža zdravje vseh nas in naših otrok. Predlog ceste Selnica - Kolarjev Vrh
napoveduje prometni kaos nepredvidljivih razsežnosti. Že sedanja prometna ureditev je
kaotična in med občani povzroča veliko nervozo (križišče pri osnovni šoli, vrtcu, avtobusno
postajališče ipd..). Celotni prometni zamašek se na obstoječi lokaciji potencira. Predlog
ceste ogroža prometno varnost. Ob predvideni trasi se dnevno giblje veliko število otrok in
ostalih ljudi. Ob tako velikem povečanju prometa se drastično zvišuje nevarnost za
prometne nesreče vseh vrst. Ker nismo pripravljeni tvegati lastnih domov, zdravja sebe in
bližnjih, zahtevamo, da se planirana cesta briše iz seznama mogočih variant in se poišče
nova, ustreznejša varianta (peticija proti izgradnji ceste Selnica – Kolarjev vrh za potrebe
ČHE Kozjak, več sto podpisov)
Stran 29/125
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. Zaradi številnih pripomb, da je transportna pot mimo osnovne šole
v Selnici lahko problematična, je bila izdelana študija dodatnih možnosti poteka transportne
ceste Vrednotenje in primerjava variant cestnih povezav do zg. akumulacijskega bazena (2007PŠ/103, november 2007 – sprememba julij 2009, februar 2010), ki je bila predstavljena Odboru
za spremljanje investicije ustanovljenega v občini Selnica ob Dravi. Na podlagi strokovnih
podlag in kriterija družbene sprejemljivosti, izraženim s sklepom tega odbora je sprejeta
odločitev, da bo transportna pot do zgornjega akumulacijskega bazena potekala po Bistriški
grapi navzgor in Selniški grapi navzdol. Tako je skozi naselje Selnica ob Dravi predviden
enosmerni tovorni promet.
Ne drži pripomba, da gre za novo avtocesto ampak za rekonstrukcijo obstoječe lokalne ceste, ki
že danes v nekem smislu deli posamezne dele naselja Selnica ob Dravi. S predlaganimi
rešitvami se sama cesta ne bi povečala ali spreminjala, ampak bi se predvsem izboljšala
prometna varnost prebivalcev. S ustrezno ureditvijo hodnikov za pešce, ki so fizično ločeni od
cestnih površin, se omogoči varna pot šolarjev tudi ob nekoliko povečanem prometu tovornih
vozil. S predvidenimi ukrepi se nivo prometne varnosti ne bo opazneje znižal.
12. Iz osnutka DPN je razvidno, da se mi podre hiša. Sem samo delni lastnik, polovica je last
mame Terezije Škrabl. Sem proti rušitvi in pričakujem obširnejše informacije zakaj cesta
zavija in ni naravnost (Dušan Škrabl, Selnica ob Dravi)
Stališče:
Pripomba se upošteva. Po optimizaciji transportne ceste je predvidena rekonstrukcija obstoječe
lokalne ceste skozi naselje Selnica ob Dravi. Rušitev stanovanjskega objekta ni potrebna.
13. Zahtevam, da ostane potok ob parcelni št. 446 prehoden za traktor s priklopnikom, sedaj je
to omogočeno z betonskimi kanali (Rajko Lampreht, Zg. Boč)
Stališče:
Pripomba je upoštevana. V DPN je opredeljena obveznost investitorja in izvajalcev v času
gradnje in po izgradnji, da zagotavlja varnost in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč,
ustrezen potek motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti ter ureditev vseh
cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prometu med gradnjo že pred začetkom del, po končani
gradnji pa sanacija vseh poškodb.
14. Smo lastniki parcel 394/12 in 280/58 v Ulici 4. Novembra s pravkar pridobljenim gradbenim
dovoljenjem. Smo proti tej trasi, ki bi vzela kvaliteto življenja. Zakaj je občina to parcelo l.
2007 sploh prodala? (Jožef in Dragica Repolusk)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. V dopolnjenem osnutku DPN je bila predvidena transportna cesta
z dvosmernim tovornim prometom skozi Selnico in s tem tudi širša cesta, zaradi katere so bili
predvideni posegi na navedeni parceli. Po optimizaciji transportne ceste je predvidena
rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste skozi naselje Selnica ob Dravi. Zaradi enosmernega
tovornega prometa bo predvidena rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste zahtevala manj
posegov na parcele, ki ležijo tik ob obstoječi lokalni cesti.
Stran 30/125
15. Na parceli 160 k.o. Zg. Selnica je po projektih prikazan ploščati propust, tu pa je
gospodarski objekt – avtomehanična delavnica (Golja)
Stališče:
Pripomba se upošteva.
16. Cesta vodi mimo objekta – delavnice na parcelnih št. 12/1, 12/2 in 35, kjer je najbolj ozko
grlo. Prikazani posegi niso realni, ob predvideni cesti ne bo možno delo in življenje –
predlagam odkup objekta (Čepe d.o.o., Martina Golja)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Po optimizaciji transportne ceste je predvidena rekonstrukcija
obstoječe lokalne ceste skozi naselje Selnica ob Dravi. Zaradi enosmernega tovornega prometa
bo predvidena rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste zahtevala manj posegov na parcele, ki
ležijo tik ob obstoječi lokalni cesti. Gospodarski objekt – avtomehanična delavnica ni predviden
za rušenje. Pogoji dela in življenja na navedenih parcelah se ne bodo bistveno spremenili. V
DPN je opredeljena obveznost investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji, da
zagotavlja varnost in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč, ustrezen potek motornega
in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti ter ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile
obvozu ali prometu med gradnjo že pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh
poškodb.
17. Na parceli št. 89/1 k.o. Zg. Boč je manjša stanovanjska hiša in vrtna uta z okrasnim vrtom.
Celotna parcela je v območju DPN, ni pa navedeno ali sta objekta predvidena za rušitev, ki
je razvidna iz grafičnega dela. Prosim za popravek oz. uskladitev pisnega in kartografskega
dela DPN (Bogomir Holzl, Selnica ob Dravi)
Stališče:
Pripomba se upošteva. Po optimizaciji transportne ceste je predvidena rekonstrukcija obstoječe
lokalne ceste skozi naselje Selnica ob Dravi. Zaradi enosmernega tovornega prometa bo
predvidena rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste zahtevala manj posegov na parcele, ki ležijo
tik ob obstoječi lokalni cesti. Rušitev stanovanjskega objekta ni potrebna.
18. Na parceli št. 78/2 je predvideno širjenje ceste v parcelo. Zaradi majhnosti parcele
(ravninskega dela) je smiselno povečati radij ceste ali drugače čim manj posegati v parcelo
zaradi kasnejše gradnje. Omogočen mora biti tudi dostop do parcele (Miha Majšter)
19. Na parcelni št. 78/3, je predvideno širjenje ceste v samo eno smer v parcelo. Parcela je
majhna, po njej še vodi cesta na gospodarstvo. Predlagam pomik ceste na parcelo št. 78/4,
ki je med cesto in potokom in bi bila škoda najmanjša. (Rakovič, Zg. Selnica)
Stališče:
Pripomba se upošteva. Po optimizaciji transportne ceste je predvidena rekonstrukcija obstoječe
lokalne ceste skozi naselje Selnica ob Dravi. Zaradi enosmernega tovornega prometa bo
predvidena rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste zahtevala manj posegov na parcele, ki ležijo
tik ob obstoječi lokalni cesti. Dostopi do parcel bodo omogočeni.
20. Na parcelah 431/1, 431/3 in 431/2 k.o. Janževa gora ne dovoliva nikakršnih posegov v zvezi
s transportno cesto za ČHE, ne dovoliva rušitvenih in gradbenih del in transportov, ki bi
funkcionalno in vrednostno uničil najino nepremičnino in škodljivo vplival na bivalno okolje in
zdravje (Danica in Tatjana Kunst, Selnica ob Dravi).
Stran 31/125
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. Po optimizaciji transportne ceste je predvidena rekonstrukcija
obstoječe lokalne ceste skozi naselje Selnica ob Dravi. Zaradi enosmernega tovornega prometa
bo predvidena rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste zahtevala manj posegov na parcele, ki
ležijo tik ob obstoječi lokalni cesti. V DPN je opredeljena obveznost investitorja in izvajalcev v
času gradnje in po izgradnji, da zagotavlja varnost in nemoteno rabo sosednjih objektov in
zemljišč, ustrezen potek motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti ter
ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prometu med gradnjo že pred začetkom del,
po končani gradnji pa sanacija vseh poškodb.
Vplivi na bivalno okolje so obravnavani v okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06,
Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.). Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana
ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih
omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva.
Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo
in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006,
17.9.2007).
Vplivi na okolje in okoljevarstveni ukrepi
1. ČHE bi z objekti in posegi negativno vplivala na poselitev, razvrednotila premoženje vseh
občanov Selnice (živeti pod 3 mio m3 vode), ogrozila vodne vire na Selniški dobravi, s
transporti materiala pa uničujoče vplivala na kvaliteto življenja in zdravje prebivalcev Selnice
(Tatjana in Danica Kunst, Selnica ob Dravi)
Pojasnilo:
Za zgornji akumulacijski bazen je bile okviru strokovnih podlag za DPN izdelana »Geološko
geomehansko poročilo za potrebe izdelave projektne dokumentacije ČHE Kozjak« (IRGO št.: ic
089/07, april 2007). Poročilo povzema tehnične rešitve obdelane v doslej izdelanih strokovnih
podlagah ter obsega tudi stabilitetne izračune brežin in nasipa akumulacijskega bazena.
Rezultati izračunov so pokazali da je že v tej fazi izdelave projektne dokumentacije dosežena
zadovoljiva končna globalna stabilnost. V nadaljevanju poročila pa so podane tudi usmeritve za
še potrebne preiskave za nadaljne faze izdelave projektne dokumentacije.
Vpliv na podzemne vode je bil proučen v študiji Določitev vpliva ČHE Kozjak na podzemne vode
na območju objekta (IRGO, IEI; julij-avgust 2008). V študiji je obravnavan vpliv na podzemne
vode v okolici strojnice, na območju akumulacijskega jezera in tlačnega rova ter na območju
vodonosnika Selniške Dobrave. Glavne ugotovitve študije so, da obratovanje ČHE Kozjak ne bo
vplivalo na kakovostno in količinsko stanje črpališča na Selniški Dobravi.
2. Zaradi neposredne bližine hiše ob predvideni transportni cesti Selnica – Kolarjev vrh –
Selnica, pričakovanega hrupa, vibracij in izpušnih plinov bi bilo možno ogroženo najino
zdravje. (Tatjana in Danica Kunst, Selnica ob Dravi)
Pojasnilo:
Zaradi številnih pripomb, da je transportna pot problematična, je bila izdelana študija dodatnih
možnosti poteka transportne ceste Vrednotenje in primerjava variant cestnih povezav do zg.
akumulacijskega bazena (2007-PŠ/103, november 2007 – sprememba julij 2009, februar 2010),
ki je bila predstavljena Odboru za spremljanje investicije ustanovljenega v občini Selnica ob
Dravi. Na podlagi strokovnih podlag in kriterija družbene sprejemljivosti, izraženim s sklepom
Stran 32/125
tega odbora je sprejeta odločitev, da bo transportna pot do zgornjega akumulacijskega bazena
potekala po Bistriški grapi navzgor in Selniški grapi navzdol. Glede na rešitev v javno
razgrnjenem dO DPN pri kateri dopustne ravni hrupa ne bi bile presežene, bo tako promet mimo
navedenega stanovanjskega objekta še zmanjšan.
Jakost vibracij zaradi prometa je v največji meri odvisna od stanja cestne konstrukcije. Izvajalec
gradbenih del in investitor sta dolžna redno pregledovati stanje cestne konstrukcije. V kolikor ne
bo udarnih jam in večjih neravnin, tudi vibracij, ki bi lahko kvarno vplivale na objekte ni
pričakovati. Med gradnjo se bo vršil monitoring vibracij. Na osnovi njegovih rezultatov oz.
morebitnih poškodb objektov se bo ocenila škoda, ki jo je investitor oz. izvajalec gradbenih del
dolžan tudi povrniti.
Onesnaženje zraka zaradi izpušnih plinov tovornih vozil se bo povečalo glede na obstoječe
stanje, še posebej iz razloga, ker v obstoječem stanju na omenjeni lokalni cesti praktično ni
tovornega prometa. Ocenjeno je, da bodo emisije onesnaževal zunanjega zraka zaradi
transporta gradbenega in zemeljskega materiala nižje od mejnih vrednosti. Omenjeni vplivi
bodo le začasni – v času gradnje. Intenzivnejši transporti bodo potekali le času izvajanja
tesnjenja zg. akumulacijskega bazena, ki bo potekal v zadnji fazi predvidene gradnje zg.
akumulacijskega bazena. Med gradnjo se bo izvajalo spremljanje vplivov (monitoring). V kolikor
bi prišlo do prekomejnih vrednosti, je predvidena izvedba dodatnih omilitvenih ukrepovi.
3. V okoljskem PVO niso celovito obravnavani vplivi na širše okolje – dovozi materiala bodo
potekali večinoma iz smeri Maribora, zato bi bilo potrebno v okoljskem poročilu obravnavati
tudi vzhodni del naselja Selnica in center Selnice ter dalje do gradbišča. Ta del je tudi
zavarovan kot kulturna dediščina, na katero lahko vpliva transport uničujoče. (Tatjana in
Danica Kunst, Selnica ob Dravi)
Pojasnilo:
V okoljskem poročilu in v strokovnih podlag za DPN z vidika vplivov na okolje so vplivi med
gradnjo ocenjeni na podlagi predvidevanj o poteku gradnje. . Natančna organizacija in lokacija
gradbišč se v skladu z veljavno zakonodajo opredeli šele v fazi izdelave Projekta za izvedbo, se
pravi v fazi, ki sledi po sprejemu DPN. Glavnina del in prevozov se bo vršila na območju
obravnavanem v predmetnih strokovnih podlagah. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je
izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter
predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje
sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta
okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št.
35409-29/2006, 17.9.2007).
Omilitveni ukrepi v DPN so opredeljeni tako, da zagotavljajo ustrezno zmanjšanje vplivov, ki
bodo ponovno in natančneje obravnavani v nadaljnji dokumentaciji (PVO in okoljevarstveno
soglasje). Hkrati je že v tej fazi opredeljena obveznost spremljanja dejanskih vplivov v času
gradnje (monitoring onesnaženja zraka in hrupa, vibracije …) in obratovanja in glede na
ugotovitve spremljanja stanja obveza po izvedbi dodatnih omilitvenih ukrepov.
Zaradi številnih pripomb, da je transportna pot lahko problematična, je bila izdelana študija
dodatnih možnosti poteka transportne ceste Vrednotenje in primerjava variant cestnih povezav
do zg. akumulacijskega bazena (2007-PŠ/103, november 2007 – sprememba julij 2009, februar
2010), ki je bila predstavljena Odboru za spremljanje investicije ustanovljenega v občini Selnica
ob Dravi. Na podlagi strokovnih podlag in kriterija družbene sprejemljivosti, izraženim s sklepom
tega odbora je sprejeta odločitev, da bo transportna pot do zgornjega akumulacijskega bazena
Stran 33/125
potekala po Bistriški grapi navzgor in Selniški grapi navzdol. V času gradnje se bo izvajal
ustrezen monitoring vplivov transporta na okolje.
4. Veliko število težkih transportnih sredstev, ki bo vozilo po predvideni cesti, bo celotno
naselje Selnica, še posebej del z otroškim vrtcem in osnovno šolo za daljše obdobje (4-6 let)
zastrupljalo s karcinogenimi izpušnimi plini (NO2, SO2, Pb…). Tveganje za nastanek
različnih oblik karcinoma, bolezni dihal, kardiovaskularnih bolezni in bolezni ostalih vitalnih
organov se bo močno povečalo. Ogrožena bo širša okolica - vrtovi bodo zastrupljeni. Za
izgradnjo ceste bo potrebno rušiti hiše in gospodarske objekte, darovati vrtove ter dopustiti,
da se cesta preveč približa stanovanjskim objektom (veliko število hiš ob planirani cesti je
zgrajenih po stari tehnologiji »štesanje«), ki bodo v prihodnosti, zaradi izpostavljenosti
vibracijam, utrpeli veliko škodo (pokanje sten, zrahljani temelji ipd.). Najbolj bodo ogroženi
tisti, ki jim hiš ne bodo porušili in bodo ostali ob cesti. Predlog ceste onemogoča normalno
življenje zaradi hrupa, moteno bo spanje in delo. V šoli in vrtcu bo moten vzgojno
izobraževalni sistem. Okoljsko poročilo za DLN za ČHE Kozjak se teh problemov dotika le
površno in brez natančnih raziskav oz. kvantitativnih izračunov. Omenjeno cesto omenja le
kot rezervno varianto. Varianta Selnica - Kolarjev vrh je po vseh raziskavah (razen iz
stroškovnega vidika) najmanj primerna! (peticija proti izgradnji ceste Selnica – Kolarjev vrh
za potrebe ČHE Kozjak, več sto podpisov, pisno na MOP)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. Zaradi številnih pripomb, da je transportna pot mimo osnovne šole
v Selnici lahko problematična, je bila izdelana študija dodatnih možnosti poteka transportne
ceste Vrednotenje in primerjava variant cestnih povezav do zg. akumulacijskega bazena (2007PŠ/103, november 2007 – sprememba julij 2009, februar 2010), ki je bila predstavljena Odboru
za spremljanje investicije ustanovljenega v občini Selnica ob Dravi. Na podlagi strokovnih
podlag in kriterija družbene sprejemljivosti, izraženim s sklepom tega odbora je sprejeta
odločitev, da bo transportna pot do zgornjega akumulacijskega bazena potekala po Bistriški
grapi navzgor in Selniški grapi navzdol. S tem se zmanjša število transportov v naselju Selnica
ob Dravi.
Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov,
smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji
plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za
okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe
plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Onesnaženje zraka zaradi izpušnih plinov tovornih vozil se bo povečalo glede na obstoječe
stanje, še posebej iz razloga, ker v obstoječem stanju na omenjeni lokalni cesti mimo šole in
vrtca praktično ni tovornega prometa. V vsakem primeru pa bo onesnaženje zraka bistveno
manjše od onesnaženosti zraka ob glavni cesti Maribor – Dravograd, kjer je že v obstoječem
stanju več tovornega prometa, kot ga bo samo zaradi gradnje po lokalni cesti proti Kolarjevemu
vrhu. Ocenjeno je, da bodo emisije onesnaževal zunanjega zraka zaradi transporta gradbenega
in zemeljskega materiala nižje od mejnih vrednosti. Med gradnjo mora investitor zagotoviti
monitoring onesnaženja zraka in hrupa.
Jakost vibracij zaradi prometa je v največji meri odvisna od stanja cestne konstrukcije. Izvajalec
gradbenih del in investitor sta dolžna redno pregledovati stanje cestne konstrukcije. V kolikor ne
bo udarnih jam in večjih neravnin, tudi vibracij, ki bi lahko kvarno vplivale na objekte, ni
pričakovati. Med gradnjo se bo vršil monitoring vibracij. Na osnovi njegovih rezultatov oz.
morebitnih poškodb objektov se bo ocenila škoda, ki jo je investitor oz. izvajalec gradbenih del
dolžan tudi povrniti.
Stran 34/125
Med gradnjo bo število tovornih vozil na dan omejeno tako, da v času najintenzivnejših
gradbenih del pri najbližjih objektih ne bodo presežene dopustne ravni hrupa. V primerjavi z
obstoječim stanjem je takšna raven hrupa res večja, vendar pod dopustno ravnjo. Vsa hrupna
dela se bodo izvajala samo med 7. in 19. uro. V kolikor bo monitoring med gradnjo pokazal
prekomejne vrednosti, se bodo izvajali dodatni omilitveni ukrepi.
5. Povečane vibracije, hrup, prašni delci in povečana količina izpušnih plinov bi gotovo
negativno oz. ovirali vzgojno izobraževalni proces v šoli in vrtcu in onemogočali pouk v
učilnici v naravi. Navedene dejavnike bi bilo potrebno upoštevati, da se posledice ne bi
čutile na zdravju naših otrok. (OŠ Selnica ob Dravi)
6. Ali so bile proučene emisije dimnih plinov? Vpliv ogljikovih monoksidov in NOx je
nesprejemljiv, ker bi preveč obremenjeval območje šole in ima dolgoročne vplive na
živčevje. Opozarja tudi na obremenitev s svincem, ki je dolgoročna. Zanima ga tudi
obremenitev s prašnimi delci zaradi gradnje. (Valter Part in skupina občanov na javni
obravnavi)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. Zaradi številnih pripomb, da je transportna pot mimo osnovne šole
v Selnici lahko problematična, je bila izdelana študija dodatnih možnosti poteka transportne
ceste Vrednotenje in primerjava variant cestnih povezav do zg. akumulacijskega bazena (2007PŠ/103, november 2007 – sprememba julij 2009, februar 2010), ki je bila predstavljena Odboru
za spremljanje investicije ustanovljenega v občini Selnica ob Dravi. Na podlagi strokovnih
podlag in kriterija družbene sprejemljivosti, izraženim s sklepom tega odbora je sprejeta
odločitev, da bo transportna pot do zgornjega akumulacijskega bazena potekala po Bistriški
grapi navzgor in Selniški grapi navzdol. S tem se zmanjša število transportov v naselju Selnica
ob Dravi.
Jakost vibracij zaradi prometa je v največji meri odvisna od stanja cestne konstrukcije. Izvajalec
gradbenih del in investitor sta dolžna redno pregledovati stanje cestne konstrukcije in
zagotavljat gladkost med gradnjo. V kolikor ne bo udarnih jam in večjih neravnin, tudi vibracij, ki
bi lahko kvarno vplivale na objekte ni pričakovati. Med gradnjo se bo vršil monitoring vibracij. Na
osnovi njegovih rezultatov oz. morebitnih poškodb objektov se bo ocenila škoda, ki jo je
investitor oz. izvajalec gradbenih del dolžan tudi povrniti.
Med gradnjo bo število tovornih vozil na dan omejeno tako, da v času najintenzivnejših
gradbenih del pri najbližjih objektih ne bodo presežene dopustne ravni hrupa. V kolikor bo
monitoring med gradnjo pokazal prekomejne vrednosti hrupa, se bodo izvajali dodatni omilitveni
ukrepi.
Ocenjeno je, da bodo emisije onesnaževal zunanjega zraka zaradi transporta gradbenega in
zemeljskega materiala nižje od mejnih vrednosti. Med gradnjo mora investitor zagotoviti
monitoring onesnaženja zraka in hrupa. Na podlagi monitoringa vzpostavljenega v času gradnje
izvedli vsi potrebni omilitveni ukrepi, ki bodo zagotavljali obstoječo kvaliteto pouka.
7. Ali je bil proučen vpliv na podtalnico? (Mithans)
Pojasnilo:
Glede problematike vplivov izgradnje ČHE na vodna zajetja je bila izdelana študija »Določitev
vpliva ČHE Kozjak na podzemne vode - območja akumulacijskega bazena, tlačnega rova in
strojnice (IRGO, IEI; julij-avgust 2008).
Stran 35/125
Pripomba se upošteva. Glede problematike vplivov izgradnje ČHE na vodna zajetja je bila
izdelana študija »Določitev vpliva ČHE Kozjak na podzemne vode - območja akumulacijskega
bazena, tlačnega rova in strojnice (IRGO, IEI; julij-avgust 2008). Iz študije je razvidno da bi
gradnja v določeni meri sicer lahko vplivala na izdatnost in kvaliteto podzemnih vod, vendar bo
dejanske vplive mogoče ovrednotiti šele po vzpostavitvi hidrogeološkega monitoringa, kot
podlago za naslednjo fazo izdelave projektne dokumentacije.
Poleg obveznosti o vzpostavitvi monitoringa in ukrepov, ki jih je potrebno izvesti na podlagi
rezultatov spremljanja stanja je v uredbi o DPN navedena tudi obveza investitorja oziroma
izvajalca del, da mora med gradnjo zagotoviti nemoteno oskrbo objektov s pitno vodo.
8. Ali se posledice gradnje lahko izkažejo na posledicah pitne vode za občane Selnice?
(Janko)
9. Kakšni bodo vplivi na pitno vodo, vodnjake in vodotoke? (občan Selnice na javni obravnavi)
Pojasnilo:
Vpliv na podzemne vode je bil proučen v študiji Določitev vpliva ČHE Kozjak na podzemne vode
na območju objekta (Institut za ekološki inženiring d.o.o. Maribor v sodelovanju z IRGO
Consulting d.o.o. Ljubljana, julij-avgust 2008). Vplivni območji zgornje akumulacije in tlačnega
rova sta izven napajalnega zaledja vodonosnika Selniške Dobrave zato njuna gradnja nima
vpliva na kakovost pitne vode iz tega vodonosnika. Posredni vpliv lahko ima izgradnja strojnice
preko onesnaženja reke Drave, ki dolvodno od pregrade Fala napaja omenjeni vodonosnik.
Vsako večje obremenjevanje reke Drave gorvodno od Selnice v določeni meri in po določenem
času lahko vpliva na kakovost podzemne vode na območju črpališča Selniška Dobrava, torej na
kakovost pitne vode. Zato se gradnja objektov izvaja po strogih okoljskih standardih, s čimer se
v času gradnje minimizira možnost onesnaženja okolja. V primeru ekoloških nesreč iz
kakršnegakoli naslova pa mora upravljavec vodooskrbe zagotavljati nadzor nad kakovostjo
pitne vode, zato ni bojazni, da bi se morebitno onesnaženje odrazilo tudi na pipah odjemalcev.
Sprememb v izdatnosti črpališča zaradi izgradnje in obratovanja ni pričakovati.
Vplivov na pitno vodo črpališča Selniška Dobrava ob načrtovanem poteku gradnje ne bo. Vplivi
izgradnje akumulacijskega bazena na izdatnost zajetij in kvaliteto podzemnih vod pa bodo pred
pričetkom izgradnje spremljani z vzpostavitvijo ustreznega monitoringa. Poleg obveznosti o
vzpostavitvi monitoringa in ukrepov, ki jih je potrebno izvesti na podlagi rezultatov spremljanja
stanja, je uredbi o DPN navedena tudi obveza investitorja oziroma izvajalca del, da mora med
gradnjo zagotoviti nemoteno oskrbo objektov s pitno vodo.
10. Sem proti izgradnji, zanimajo me varnostni ukrepi v zvezi z akumulacijo? (Jelisava Lovec)
11. Zanima me ogroženost zaradi zajezitve in varnostni ukrepi. Meni, da je prevelik riziko živeti
z jezerom nad glavo. (Hren)
12. Kakšna je stopnja varnosti zaradi jeza - meni, da Slovenija nima izkušenj z gradnjo takšnih
elektrarn in nasutih pregrad. Ponovno bi bilo potrebno preučiti pod kakšnimi pogoji
sprejmemo to elektrarno. (Hugo Šantl)
Pojasnilo:
Varnostni ukrepi pri gradnji zg. akumulacijskega bazena so opisani v strokovnih podlagah DPN.
Za varnost je poskrbljeno med drugim z naslednjimi ukrepi:
− Izbrana je nasuta zemeljska pregrada, katera bo varovana z najsodobnejšimi sistemi
opazovanja in varovanja objekta pred poškodbami - monitoringi,
Stran 36/125
− Celotno področje pod bazenom je prepredeno z drenažnimi cevmi, morebitna precejna
voda se zbira v kontrolnem pohodnem hodniku, kjer se glede na položaj dotoka vode
lahjko določi mesto puščanja bazena
− Vrhnja obloga bazena je iz nepropustnega asfaltnega sloja
− Okoli pregrade so vgrajene opazovalne točke (piezometri, reperji,…), ki v povezavi z
nadzornim sistemom DEM prenašajo podatke o višini podtalnice, njeni kakovosti,
vsebnosti dravske vode v podtalnici, geometrijske podatke točk pregrade,,, do operaterja,
ki je zadolžen za sistem tehničnega opazovanja gradbenih objektov v lasti DEM. Na
opisan način se zbirajo in obdelujejo podatki o stanju na terenu, ki registrirajo možne
nepravilnosti še preden lahko pride do stanja, ki bi konstrukcijo pripeljala do labilnega
stanja.
− Akumulacija nima naravnega dotoka tako da je polnjenje povsem regulirano. V primeru
najmanjše nepravilnosti, ki jo identificira monitoring, se akumulacija lahko takoj izprazni in
ponovno polni šele po odpravo nepravilnosti. Varnost takega akumulacijskega bazena ni
primerljiva z varnostjo akumulacij na vodotokih s prirodnim dotokom.
Za zgornji akumulacijski bazen je bile okviru strokovnih podlag za DPN izdelana »Geološko
geomehansko poročilo za potrebe izdelave projektne dokumentacije ČHE Kozjak« (IRGO št.: ic
089/07, april 2007). Poročilo povzema tehnične rešitve obdelane v doslej izdelanih strokovnih
podlagah ter obsega tudi stabilitetne izračune brežin in nasipa akumulacijskega bazena.
Rezultati izračunov so pokazali da je že v tej fazi izdelave projektne dokumentacije dosežena
zadovoljiva končna globalna stabilnost. V nadaljevanju poročila pa so podane tudi usmeritve za
še potrebne preiskave za nadaljne faze izdelave projektne dokumentacije.
13. Logarjev potok je hudourniški, čeprav so podatki drugačni. Kakšna bo zaščita pred
hudourniki, to so gojitveni potoki, ribiška družina mora biti vključena v postopek (Rafko
Krivokapič)
Pojasnilo:
Vsi posegi v Logarjev potok bodo v vodnogospodarskem smislu ob predvideni rekonstrukciji
ceste ustrezno urejeni. V postopek priprave DPN je z obravnavanega področja vključen Zavod
za ribištvo Slovenije, MOP-ARSO - Sektor za vode in MOP - Sektor za Celovito presojo vplivov
na okolje. Pridobljene smernice za načrtovanje so bile upoštevane pri pripravi strokovnih podlag
in DPN. V okoljskem poročilu so preučeni vplivi in opredeljeni ustrezni omilitveni ukrepi, ki so
vključeni tudi v DPN. Med ukrepi za varstvo voda je predvidena tudi obveznost obveščanja
pristojne ribiške družine in zagotovitve nadzora nad deli. O nadomestnih ukrepih se investitor,
Zavod za ribištvo Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in pristojne ribiške družine dogovorijo s
posebnim sporazumom.
14. Ali so bili izvedeni terenski ogledi? Kozjak je eden redkih še neokrnjenih območij. (Janez
Urbas)
Pojasnilo:
Na obravnavanem območju je bila izvedena inventarizacija živega sveta na podlagi terenskih
raziskav, ki so potekale v vegetacijskih sezonah 2004 in 2005. Rezultati teh raziskav so zbrani v
elaboratih z naslovom: Živi svet na območju gradnje ČHE Kozjak (VGB d.o.o. & sod., št. proj.
2598/04) in Živi svet na območju variant daljnovoda ČHE Kozjak (VGB d.o.o. & sod., št. proj.
2746/05). V omenjenih elaboratih so obdelane naslednje vsebine: habitatni tipi, flora, dnevni
metulji, kačji pastirji, ribe, dvoživke, plazilci in ptiči. V nadaljnjih fazah izdelave Okoljskega
Stran 37/125
poročila so bili opravljeni še večkratni terenski ogledi ob prisotnosti investitorja in projektantov.
Prav tako so bili opravljani terenski ogledi ob izdelavi vseh drugih strokovnih podlag in DPN.
15. Kozjaku grozi ekološka katastrofa. Trasa najmočnejšega visokonapetostnega daljnovoda v
tem delu Evrope naj bi potekala po vrhovih vzhodnega Kozjaka oziroma po samem osrčju
neokrnjenih zelenih gozdov in pašnikov, preko ekoloških kmetij, vinogradov in vinotočev.
Potrebno bo posekati nekaj deset hektarjev gozda. Z izgradnjo infrastrukture (do 50 hrušk
betona za posamezni steber) bi uničili naravne pašnike in travnike. Jakost EMS bi
povzročila pospešeno obolevanje za levkemijo in rakom. Daljnovod bo Kozjak prerezal na
dva dela, posledice EMS bi najbolj občutili naši otroci. (Civilna iniciativa Kozjak)
Pojasnilo:
Zaradi izvedbe načrtovanih posegov obravnavanemu območju ne grozi ekološka katastrofa njegove značilnosti ne bodo spremenjene do take mere, da bi privedle do propada ekosistema,
ker bi bila porušena njegova sposobnost samoobnove. V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06,
Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za varovana območja - Presoja
sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in
daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center za kartografijo favne in
flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili ZVO-1 in ZON opredeljeni,
opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in
geografskih značilnosti območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob
upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih
ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo
za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova
revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Na primerljivem DV 2×400 kV Beričevo – Krško, je povprečna količina betona na stojno mesto
za nosilne stebre 30 m3 oz. 40 m3 za napenjalne stebre. V prvem primeru, ob predpostavki 5
m3 na avtomešalec, je to 6 avtomešalcev, v drugem pa 8 avtomešalcev na stojno mesto.
Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje je podan v uvodnem poglavju 2. 1.2.
16. Skupina občanov nasprotuje investiciji, ne glede na finančne koristi, ker menijo, da bo
prostor preveč degradiran in da se bo povečala ogroženost. (Skupina občanov na javni
obravnavi)
Stališče:
Pobuda, ki jo je podalo Ministrstvo za gospodarstvo, je bila ustrezno dokumentirana in
obrazložena. Investicija je predvidena v strateških dokumentih države (Odloku o strategiji
prostorskega razvoja Slovenije, Uradni list RS, št. 76/04, Uredbi o vrstah prostorskih ureditev
državnega pomena, Uradni list RS, št. 95/07, 102/08 in 26/10 in Resoluciji o nacionalnem
energetskem programu, Uradni list RS, št. 57/04). Skozi postopek umeščanja v prostor pa je
pripravljavec dolžan zagotoviti sprejemljivost posegov v prostor. Pripomba se ne upošteva.
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
Stran 38/125
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Premoženjsko-pravne zadeve
1. Sem proti investiciji, ker se mi ruši hiša. (Škrabl Dušan, Selnica ob Dravi).
Stališče:
Pripomba se upošteva. Zaradi številnih pripomb, da je transportna pot lahko problematična, je
bila izdelana študija dodatnih možnosti poteka transportne ceste Vrednotenje in primerjava
variant cestnih povezav do zg. akumulacijskega bazena (2007-PŠ/103, november 2007 –
sprememba julij 2009, februar 2010), ki je bila predstavljena Odboru za spremljanje investicije
ustanovljenega v občini Selnica ob Dravi. Na podlagi strokovnih podlag in kriterija družbene
sprejemljivosti, izraženim s sklepom tega odbora, je sprejeta odločitev, da bo transportna pot do
zgornjega akumulacijskega bazena potekala po Bistriški grapi navzgor in Selniški grapi navzdol.
Tako je skozi naselje Selnica ob Dravi predviden le enosmerni tovorni promet. Zaradi
enosmernega tovornega prometa bo predvidena rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste
zahtevala manj posegov na parcele, ki ležijo tik ob obstoječi lokalni cesti. Rušitev
stanovanjskega objekta ni potrebna.
2. S cesto Selnica – Kolarjev vrh – Selnica predlagatelj huje posega v najino z ustavo
zajamčeno lastninsko pravico in pravico do življenja v zdravem okolju (bližina ceste kar s
treh strani). Dodatno bi bila funkcionalno in vrednostno razvrednotena najina nepremičnina
(cesta je predvidena preko vrta, sadovnjaka in gospodarskega poslopja). (Tatjana in Dragica
Kunst, Selnica ob Dravi).
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. Zaradi enosmernega tovornega prometa bo predvidena
rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste zahtevala manj posegov na parcele, ki ležijo tik ob
obstoječi lokalni cesti. Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko
pravnih zadev določajo, da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje ČHE in DV prizadeta in so v
ureditvenem območju DPN predmet odkupa, cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh
zemljišč in za služnost. Nepremičnine izven območja, določenega z mejo DPN, v skladu z
zakonom niso predmet odkupa, služnosti in tudi ne cenitve zaradi odškodnine, razen v primeru
eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi izvajanja državnega prostorskega načrta.
Ostale pripombe in predlogi
1. Ali bo energija iz te elektrarne porabljena v Sloveniji? Če je namenjena tudi avstrijskemu
trgu, zakaj ni speljana direktno v Avstrijo? (Janez Urbas).
Pojasnilo:
Slovenija je neto uvoznik električne energije po podatkih za leto 2008. Zato bo energija te
elektrarne zapolnila del vrzeli po konični energiji v energetski bilanci Slovenije. Slovenija kot
članica EU deluje na skupnem odprtem trgu električne energije, zato je možen tudi nakup in
prodaja na druge trge, vse odvisno od trenutnih energetskih potreb v Sloveniji in širšem trgu
EU.
Stran 39/125
2. Od tega objekta bodo dobički, kaj bo imela od tega občina? Koliko % tega dobička se bo
vračalo v občino? (Branko Muc)
Pojasnilo:
Ekonomski učinki izgradnje tega objekta bodo dvojni. In sicer enkratni v času gradnje in trajni v
času eksploatacije. V času gradnje se bodo ti učinki zaradi investicijskega ciklusa odrazili v regiji
občin kjer bo objekt grajen. V času eksploatacije pa bodo učinki v lokalni skupnosti kot
povečanje zaposlenih, prilivov občini za lokacijo objekta in drugi. (Ocena regionalnih in lokalnih
gospodarskih učinkov investicije ČHE Kozjak, E-zavod, januar 2010)
3. Objekt bi moral biti predstavljen tako, da bi bilo razvidno, kaj bodo ljudje od tega imeli.
Imamo pravico zahtevati, da se bivalni pogoji ne bodo poslabšali. Že obstoječi daljnovodi
omejujejo življenje na tem območju Ostali jim bodo vsi tehnološki objekti, vendar jih zanima
ali bodo oni zaradi tega bolje živeli. Če je objekt pomemben za vso Slovenijo ni pravilno, da
bi ceno degradacije plačali samo v Selnici (Ljubo Germič)
Pojasnilo:
Ekonomski učinki izgradnje tega objekta bodo dvojni, in sicer enkratni v času gradnje in trajni v
času eksploatacije. V času gradnje se bodo ti učinki zaradi investicijskega ciklusa odrazili v regiji
občin kjer bo objekt grajen. V času eksploatacije pa bodo učinki v lokalni skupnosti kot
povečanje zaposlenih, prilivov občini za lokacijo objekta in drugi.
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z
določili ZVO-1 in ZON opredeljeni, opisani in ovrednoteni tudi vplivi obravnavanih posegov na
bivalno okolje. Omilitveni ukrepi v DPN so opredeljeni tako, da zagotavljajo ustrezno zmanjšanje
vplivov. Hkrati je že v tej fazi opredeljena obveznost spremljanja dejanskih vplivov v času
gradnje in obratovanja in glede na ugotovitve spremljanja stanja obveza po izvedbi dodatnih
omilitvenih ukrepov. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju
zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v
skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in
prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija
ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
4. Predlaga izboljšavo ceste Maribor – Dravograd (Janko)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. V okviru ureditev bodo obnovljene oz. rekonstruirane tudi
nekatere obstoječe ceste, ki se bodo uporabljale med gradnjo oz. obratovanjem ČHE.
Rekonstrukcija ceste G1/1 Dravograd – Maribor je predvidena v območju strojnice in v območju
priključevanja transportne ceste v Zgornji Selnici. V DPN je opredeljena obveza investitorja
oziroma izvajalca del, da mora sanirati vse morebitne poškodbe, ki bi nastale zaradi izvajanja
državnega prostorskega načrta.
5. Nesprejemljivo je, da v času javne razgrnitve občinskega prostorskega plana ni nikogar s
strani občine, ki bi bil kompetenten za dajanje pojasnil (Porčnik)
Pojasnilo:
Stran 40/125
Pripomba se nanaša na OPPN za stanovanjsko območje v Selnici ob Dravi (MUV, št. 3/09) in ni
predmet DPN.
6. Ugovor k predvideni rabi na parcelah št. 355, 354 in 356: Po ogledu načrta ugotavljam, da je
na mojem delu parcele št. 355 predviden pas, ki se ščiti za morebitno poznejšo cestno
pozidavo, kar pomeni, da na zemljišču ne bo možno graditi, niti je prodati po tržni ceni.
Odločno nasprotujem taki opredelitvi in na njo ne pristanem, saj je iz vloge za spremembo
namembnosti razvidno, da je moj interes gradbena parcela (Irma Porčnik, Zg. Selnica)
Pojasnilo:
Pripomba se nanaša na OPPN za stanovanjsko območje v Selnici ob Dravi (MUV, št. 3/09) in ni
predmet DPN.
Stran 41/125
2.3 Občina Pesnica
2.3.1 Pripombe Občine Pesnica
Postopek priprave DPN
1. Občinski svet odločno nasprotuje umeščanju daljnovodne povezave v prostor na območju
občine Pesnica. Zahteva, da pripravljavec DPN takoj ustavi vse nadaljnje aktivnosti glede
nadaljevanja postopka na severni varianti in poišče drugo ustreznejšo lokacijo, saj je občina
že preobremenjena z državno cestno in komunalno infrastrukturo (daljnovod 110 kV in 400
kV daljnovod, obstoječi in načrtovani plinovod, avtocesta)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Daljnovod je neobhodno potreben za priključitev načrtovane ČHE v
omrežje. Postopek priprave DPN se je pričel na podlagi dokumentirane in utemeljene pobude
pristojnega ministrstva. Zakonodaja ne predvideva ustavitev postopka, razen v primeru, da
pristojno ministrstvo umakne pobudo za pripravo DPN.
V študiji variant (Urbis d.o.o. Maribor, št. proj. 059-DLN/06 PŠ, marec 2007, dopolnjeno po
recenziji april 2007) sta bili obravnavani dve variantni rešitvi daljnovodne povezave od ČHE do
RTP Maribor, poimenovani severna in južna varianta. Z ocenjevanjem in primerjavo variantnih
rešitev po obravnavanih sklopih kriterijev (vidik prostorskega razvoja, funkcionalni, ekonomski
ter varstveni vidiki) je v vseh obravnavanih vidikih primernejša in tako v skupni oceni kot
najustreznejša predlagana severna variantna rešitev daljnovodne navezave.
Dokumenta Študija variant (Urbis d.o.o. Maribor, št. proj. 059-DLN/06 PŠ, marec 2007,
dopolnjeno po recenziji april 2007) in Okoljsko poročilo za DLN za črpalno hidroelektrarno na
Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor, (št. naloge 2825/06, Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o., januar 2007, dopolnjeno po reviziji maj 2007, dopolnjeno po pripombah MOP in
MK, št. 2543/07 januar 2008) sta bila dne 31. 5. 2007 predstavljena predstavnikom vseh
tangiranih občin, ki rezultatom študij niso nasprotovali. Za to severno variantno rešitev je bil
izdelan dopolnjen osnutek DPN. Glede na podane pripombe in predloge v času javne razgrnitve
dO DPN je bila izdelana optimizacija trase daljnovoda v severnem koridorju.
Glede na vrsto načrtovanih prostorskih ureditev je potrebno v postopku priprave DPN izvesti
postopek celovite presoje vplivov na okolje. V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06,
Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za varovana območja - Presoja
sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in
daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center za kartografijo favne in
flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili Zakona o varstvu okolja in
Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na
okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti območja. Skladno z Uredbo o
okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje
(Uradni list RS, št. 73/05) so za vse segmente okolja obravnavani in ocenjeni tudi vplivi z vidika
upoštevanja ostalih posegov - to so tim. kumulativni vplivi. Kumulativen vpliv je prisoten, kadar
ima izvedba plana skupaj z obstoječimi posegi ali s posegi, ki so načrtovani in grajeni na
podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja oz. ima več posegov istega
plana združen vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi.
Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov,
smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji
plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za
Stran 42/125
okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe
plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Prometna ureditev in transportne poti
1. V kolikor bi prišlo do izvedbe daljnovodne povezave na območju občine Pesnica je potrebno
urediti dovozne in dostopne poti do daljnovodnih stebrov z: protiprašno izvedbo javne poti
št. 811201 (Dragučova – Arnuš) v celoti z navezavo preko nekategorizirane poti (na parc. št.
712/1 in 712/2 k.o. Dragučova) do javne poti št. 811182 (Čižič – potok); v celoti protiprašna
izvedba javne poti št. 811191 (Dragučova – Samec); protiprašna izvedba javne poti št.
811181 (Dragučova – Čižič – Švajncer) od km 0+835 do km 1+866; protiprašna izvedba
odseka javne poti št. 811233 (Pernica naselje – Malečnik terase) od km 1+100 do 1+866;
revitalizacija cestišča lokalne ceste št. 310020 (Dragučova – Malečnik) od km 1+580 do km
3+890 in postavitev javne razsvetljave od km 2+600 do km 3+890. Skice cest na DOF so
priložene
Stališče:
Pripomba se upošteva. V DPN so opredeljene potrebne ureditve dostopov do stojnih mest
srebrov. Med pogoji in zahtevami za izvajanje DPN je opredeljena obveznost, da se ceste, ki bi
morebiti služile obvozu ali prometu med gradnjo po potrebi ustrezno uredijo že pred začetkom
del, po končani gradnji pa izvede sanacija vseh poškodb. V ta namen je opredeljena je tudi
obveznost evidentiranja stanja obstoječe infrastrukture, skupaj z upravljavci.
Ostale pripombe in predlogi
1. V kolikor bi prišlo do realizacije postavitve daljnovodne povezave se odpišejo zapadle
vrednosti iz naslova nadomestila uporabe stavbnega zemljišča s strani Elektra Slovenije
d.o.o.
Pojasnilo:
Predlog ni predmet DPN.
2.3.2 Pripombe krajanov in zainteresirane javnosti
Postopek priprave DPN
1. Vse aktivnosti v zvezi s severno varianto trase daljnovoda Kozjak – Hrenca je potrebno
nemudoma prekiniti. Program priprave DLN ni upošteval Zakona o upravnem postopku niti
Aarhuške konvencije, katere sopodpisnica je RS (udeležba javnosti pri odločanju ter dostop
do varstva v okoljskih zadevah). Z vodenjem postopka je bila kršena pravica do zasebne
lastnine in nedotakljivost le-te (nepooblaščeni vstop na zasebno lastnino na trasi).
Pripravljavci gradiva poznajo določbo Aarhuške konvencije, ki opredeljuje udeležbo javnosti
pri odločanju o tovrstnem daljnovodu, kljub temu nihče o nameravani postavitvi ni bil
seznanjen, niti ni imel pravice do same javne razgrnitve o umestitvi odločati. Ni upoštevan
zakon o varstvu okolja, ki nalaga uporabo takšnih tehnologij, ki bi bile okolju prijazne in ne bi
tako drastično posegale v prostor visoke vrednosti. V postopku niso upoštevane smernice
MO Maribor za DLN (kabliranje, najbolje v strugi Drave), ni podatkov o ekonomski
upravičenosti in vplivu na dohodek lokalnega prebivalstva (ekološko kmetijstvo, turistična
Stran 43/125
dejavnost). Lastniki nepremičnin v območju smo bili namerno izključeni kot stranke v
postopku (obvestilo MOM o javni razgrnitvi). S strani MOP smo bili deležni tudi groženj o
možnosti prisilnega vpisa služnostne pravice na zemljiščih v trasi daljnovoda. (Civilna
iniciativa Dragučova, pisno na MOP)
2. Pod krinko države se izvaja pritisk na prizadete ljudi, ki smo bili do zdaj popolnoma
neobveščeni in se nas ob razgrnitvi osnutka DPN postavlja pred izvršeno dejstvo, ker so
tako odločili neodvisni strokovnjaki, plačani s strani DEM. Zaradi nespoštovanja Ustave RS,
zakona o varstvo okolja, zakona o upravnem postopku, zakona o varstvu pri delu in
Aarhuške konvencije se bom trudil za dobro vseh prizadetih ljudi z vsemi pravnimi sredstvi,
do katerih imam pravico in dostop kot državljan članice EU. (Slavko Bračko, Dragučova)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Postopek priprave se je pričel na podlagi dokumentirane in
utemeljene pobude pristojnega ministrstva. Zakonodaja ne predvideva ustavitev postopka,
razen v primeru, da pristojno ministrstvo umakne pobudo za pripravo DPN. Priprava in sprejem
prostorskega akta poteka v skladu z veljavno, zakonodajo, ki določa postopek umeščanja
objekov državnega pomena v prostor in ne gre za upravni postopek. Pojasnilo v zvezi z
upoštevanjem Aarhuške konvencije je podano v uvodnih poglavjih – 2.1.1.
Pojasnilo glede nedotakljivosti lastnine:
V Ustavi RS je v 33. členu opredeljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja, v 36. členu je
opredeljena nedotakljivost stanovanja. Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo
uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati, omejitve uporabe, uživanja in
razpolaganja lahko določi zakon. V 5. členu Zakona o gozdovih je navedeno, da mora lastnik
gozda dovoliti v svojem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam. V 5. členu Zakona o
kmetijskih zemljiščih mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča na svojih,
zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti prosto gibanje
drugim osebam po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči škoda.
Povzročitelj škode na zemljišču ali pridelku je odškodninsko odgovoren lastniku, zakupniku ali
drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča oziroma pridelka. Po 121. členu Zakona o
evidentiranju nepremičnin morajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč in lastniki oziroma
uporabniki stavb in delov stavb geodetu, ki se izkaže z geodetsko izkaznico, kmetijskemu ali
gozdarskemu strokovnjaku, ki se izkaže s pooblastilom za bonitiranje, ocenjevanje in katastrsko
klasifikacijo zemljišč, projektantu, uslužbencu geodetske uprave ali osebi, ki ima pooblastilo
geodetske uprave, geodetskega podjetja ali projektanta, dopustiti dostop na zemljišče in vstop v
skupne dele stavbe, če je to potrebno zaradi izvajanja geodetskih storitev oziroma nalog
geodetske službe, oziroma drugih nalog, ki jih določajo predpisi, ter mu dopustiti izvajanje
meritev in opazovanj. Če pri opravljanju del iz prejšnjega odstavka nastane škoda, ima
oškodovana oseba pravico do odškodnine po pravilih civilnega prava. Po 2. členu Pravilnika o
geodetski izkaznici, postopku za njeno izdajo in načinu uporabe mora geodet, ki izvaja
geodetske storitve, na zahtevo stranke pokazati geodetsko izkaznico.
Pojasnilo glede podane smernice MOM: Skladno z določili ZPNačrt so smernice dokument, v
katerem nosilci urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov s svojega delovnega
področja na območje, ki je predmet načrtovanja in na načrtovane posege v prostor ali
prostorske ureditve. Poleg smernic, ki morajo imeti podlago v določbah veljavnih predpisih,
lahko seveda podajo tudi morebitna priporočila (kot je to v primeru smernic MO Maribor), za
katere menijo, da bi jih bilo pri pripravi državnega prostorskega akta smiselno upoštevati. Teh
priporočil pripravljavec ni dolžan upoštevati, lahko pa jih upošteva pri pripravi strokovnih podlag
in samega državnega prostorskega načrta. Smernice so bile podrobno proučene in so bile
smiselno upoštevane. Predstavnikom lokalnih skupnosti je bil predstavljen nabor variant, ki so
bile v nadaljevanju postopka medsebojno ovrednotene (sestanek na MOP, dne 26.11.2006).
Predlog o kabliranju povezave v strugi Drave je proučen v strokovnih podlagah Možnosti
Stran 44/125
izvedbe različnih vrst povezav črpalne elektrarne Kozjak v Slovensko elektroenergetsko
prenosno omrežje, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko, Laboratorij za energetiko, Maribor, 2008.
Pojasnilo glede ZVO-1 in okolju prijazne tehnologije: Zakonu o varstvu okolja v 7. členu
(načelo preventive) navaja, da mora biti vsak poseg v okolje načrtovan in izveden tako, da
povzroči čim manjše obremenjevanje okolja, za kar se uporabljajo najboljše razpoložljive
tehnike, dostopne na trgu. V istem zakonu je v 15. členu opredeljeno načelo dopustnosti
posegov v okolje - Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve okolja.
Zakon opredeljuje tudi pojem Najboljša razpoložljiva tehnika: je najbolj učinkovita in napredna
razvojna stopnja dejavnosti in z njo povezanih načinov obratovanja, ki kaže praktično
primernost posamezne tehnike, da se na njeni podlagi določajo mejne vrednosti emisije za
preprečevanje, in če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij na splošno in njihovega vpliva na
okolje kot celoto. Načelo uporabe najboljših tehnologij pri daljnovodih je zajeto v 19. členu
Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS 70/96). S
stališča elektromagnetnega sevanja daljnovodov predstavljajo najboljšo tehniko dvosistemski
daljnovodi z optimalnim vpetjem faznih vodnikov na daljnovodnih stebrih. Takšni daljnovodi
znatno nižje obremenjujejo okolje z EMS sevanjem kot enosistemski daljnovodi ali dvosistemski
daljnovodi z neoptimalnem vpetjem vodnikov. Načelo optimalnega vpetja je upoštevano v
predstavljeni prostorski ureditvi vključitve ČHE Kozjak v prenosno omrežje.
Pojasnilo glede ekonomske upravičenosti: Ekonomski učinki izgradnje ČHE Kozjak bodo
dvojni, in sicer enkratni v času gradnje in trajni v času eksploatacije. V času gradnje se bodo ti
učinki zaradi investicijskega ciklusa odrazili v regiji občin kjer bo objekt grajen. V času
eksploatacije pa bodo učinki v lokalni skupnosti kot povečanje zaposlenih, prilivov občini za
lokacijo objekta in drugi. (Ocena regionalnih in lokalnih gospodarskih učinkov investicije ČHE
Kozjak, E-zavod, januar 2010).
Pojasnilo glede vpisa služnostne pravice: Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in
urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo, da so vsa zemljišča, ki so v ureditvenem
območju DPN predmet odkupa ali cenitve odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in
odškodnine za služnost. Poleg tega se povrne tudi vsa povzročena škoda v času izvajanja,
kakor tudi nadomestilo za izpad pridelka v času izvajanja posega. Odškodnino določi
zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin. Na javni obravnavi je bilo
podano pojasnilo, da se za izgradnjo daljnovodov, ki se načrtujejo z DPN, zemljišča praviloma
ne odkupujejo, temveč investitor za zemljišča, ki so zaradi gradnje prizadeta in so v
ureditvenem območju DPN sklepa služnostne pogodbe. Podpis pogodb z lastniki zemljišč in
določitev odškodnin za služnost in omejeno rabo je praviloma sporazumni akt med investitorjem
in lastnikom zemljišča, in ni pogojen s sprejemom Uredbe o DPN. V kolikor do sporazuma ne
pride, določi odškodnino zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin
tudi v primeru, ko gre za institut prisilne služnosti. Šteje se da je javna korist izkazana na
podlagi uveljavitve Uredbe o DPN. Na podlagi določbe 110. člena Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr., 58/03-ZZK-1, 33/07-ZPNačrt) se lahko ustanovi trajna ali
začasna služnost v javno korist oz. se nepremičnina obremeni s trajno ali začasno služnostjo v
javno korist, vendar samo pod določenimi pogoji. Bistveno je, da je javna korist izkazana in da
mora razlastitveni upravičenec izkazati, da ni uspel z lastnikom nepremičnine skleniti pogodbe o
ustanovitvi služnostne pogodbe.
Stran 45/125
Potek trase daljnovoda in izvedba
1. Ali je južni koridor povsem umaknjen iz razprav? Zakaj mora iti iz ČHE 400 kV in ne 110 kV
daljnovod? Zakaj ni 400 kV daljnovod v južnem koridorju? (Robert Šitum)
Pojasnilo:
V študiji variant (Urbis d.o.o. Maribor, št. proj. 059-DLN/06 PŠ, marec 2007, dopolnjeno po
recenziji april 2007) sta bili obravnavani dve variantni rešitvi daljnovodne povezave od ČHE do
RTP Maribor, poimenovani severna in južna varianta. Z ocenjevanjem in primerjavo variantnih
rešitev po obravnavanih sklopih kriterijev (vidik prostorskega razvoja, funkcionalni, ekonomski
ter varstveni vidiki) je v vseh obravnavanih vidikih primernejša in tako v skupni oceni kot
najustreznejša predlagana severna variantna rešitev daljnovodne navezave. Dokumenta Študija
variant (Urbis d.o.o. Maribor, št. proj. 059-DLN/06 PŠ, marec 2007, dopolnjeno po recenziji april
2007) in Okoljsko poročilo za DLN za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo
ČHE–RTP Maribor, (št. naloge 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., januar 2007,
dopolnjeno po reviziji maj 2007, dopolnjeno po pripombah MOP in MK, št. 2543/07 januar 2008)
sta bila dne 31. 5. 2007 predstavljena predstavnikom tangiranih občin, ki rezultatom študij niso
nasprotovali. Za to severno variantno rešitev je bil izdelan dopolnjen osnutek DPN.
Za način vključitve ČHE v elektroenergetski sistem je Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo
in informatiko Univerze v Mariboru je izdelala »Študijo za izvedbo daljnovodne povezave ČHE
Kozjak – RTP Maribor« (maj 2006), v kateri sta obravnavana dva napetostna nivoja: 110 kV in
400 kV in vse mogoče različice te povezave in sicer: možnost povezave z obstoječimi in novimi
110 kV nadzemnimi vodi, dve varianti kabelske povezave ter možnosti nove povezave s 400 kV
nadzemnim vodom (variante: MB, SLO in EU). Vse obravnavane variante na 110 kV nivoju so
se izkazale kot nezadostne glede prenesene moči kot na 400 kV napetostnem nivoju, zato se
povezava med ČHE Kozjak in RTP Maribor načrtuje na 400 kV napetostnem nivoju.
2. Poseg v prostor občine Pesnica je prevelik in ga je treba zavrniti (Peter Kranvogel)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o.) z dodatkom za varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega
lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP
Maribor (proj. št. 2825/06-A Center za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o.) so skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave
opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju
okoljskih ciljev in geografskih značilnosti območja. Skladno z Uredbo o okoljskem poročilu in
podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št.
73/05) so za vse segmente okolja obravnavani in ocenjeni tudi vplivi z vidika upoštevanja
ostalih posegov - to so tim. kumulativni vplivi. Kumulativen vpliv je prisoten, kadar ima izvedba
plana skupaj z obstoječimi posegi ali s posegi, ki so načrtovani in grajeni na podlagi drugih
planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja oz. ima več posegov istega plana združen
vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi. Ugotovitev okoljskega
poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja
prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov
na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje,
da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi
(št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
V okviru izdelane optimizacije trase DV je v večji meri upoštevana oddaljenost od stanovanjskih
objektov.
Stran 46/125
3. Krajani Dragučove, člani Civilne iniciative pod nobenimi pogoji na pristanemo na gradnjo
daljnovoda po začrtani trasi skozi območje Dragučove. Naše okolje je že preveč
obremenjeno z raznimi objekti energetske in prometne infrastrukture, kvaliteta okolja se z že
izvedenimi posegi zelo zmanjšuje, z gradnjo daljnovoda bi se kvaliteta prostora dodatno
poslabšala, poslabšale bi se bivalne razmere, posledično bo še dodatno izničena vrednost
dela in sredstev, ki so bila vložena v razvoj kraja in pogojev za razvoj in življenje. Zaradi
postavitve daljnovoda bo okolje povsem neprivlačno za obiskovalce turističnih kmetij ter
posledično propadanje kmetij. Trasa daljnovoda ne sledi zahtevam za varstvo okolja in
virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter ohranjanja krajinskih značilnosti,
ocenjujemo jo kot neprimerno in jo v celoti zavračamo. Predlagamo, da naročnik poišče
primernejšo traso, pri izbiri pa upošteva navedena načela, kjer bo poseg gradnje in uporabe
daljnovoda povzročil bistveno manjšo škodo na okolju in ne bo povzročil poslabšanja
bivalnih razmer ljudi. (Civilna iniciativa Dragučova, pisno na MOP)
Stališče:
Pripomba se upošteva. V okviru izdelane optimizacije trase DV je predlagana prestavitev trase
DV, s potekom po južnem robu Pesniške doline.
4. Izjavljam, da sem podpisnik peticije proti izgradnji visokonapetostnega daljnovoda Kozjak –
Hrenca. Na svojem posestvu nikoli ne bom dovolil nikakršnih posegov v zvezi z daljnovodno
povezavo: meritve, gradbena dela, potek visokonapetostnih žic. Pooblaščam predsednika
Civilne iniciative Dragučova, g. Bojana Protnerja, da v celoti zastopa moje interese pri
postopkih proti izgradnji visokonapetostnega daljnovoda (Nepreklicna izjava podpisnikov
Peticije proti izgradnji VN 2 x 400 kV DV Kozjak – Hrenca: Šitum Marinka, Čižič Eva,
Rozman Štefka, Radivoj Arnoš, Peter Mogel, Bračko, Božnik Marija, Jažovnik Mojca, Marin
Milena, Borovnik Ivanka, Potočnik, Karo Rudolf in Danilo, Bračko Slavko, Vezjak Srečko,
Felcer Miran, Maček Jakob, Vrabl Olga)
Pojasnilo:
Stališča oz. pojasnila na pripombe in predloge Civilne iniciative Dragučova so podane v
predhodnih in naslednjih poglavjih.
5. Ima hišo pod daljnovodom, to je degradacija prostora, je proti trasi (Ivan Šitum, Dragučova)
Stališče:
Pripomba se upošteva. Po preverjeni možnosti dodatne optimizacije je trasa DV v tem delu
prestavljena severno od trase v dopolnjenem osnutku DPN in poteka po južnem robu Pesniške
doline.
6. Predvidena gradnja daljnovoda je nesprejemljiva. Trajno se uničujoče posega v prostor,
ogroža zdravje velikega števila prebivalcev ob trasi, drastično se zmanjšuje vrednost
nepremičnin, uničuje se delovna mesta v kmetijstvu in turizmu, onemogoča ustvarjanje
dohodka celim družinam in prihodnjim generacijam. Naročnik naj pripravi tako rešitev, ki
upošteva previdnostno načelo, uporabi cenovno sprejemljive in sodobne tehnične rešitve, ki
ne zahtevajo novih posegov v prostor in maksimalno varuje zdravje prizadetih ljudi, delovna
mesta, vrednost premoženja in popolno ohranitev vseh dejavnosti ob trasi daljnovoda.
(Slavko Bračko, Dragučova)
Stran 47/125
Stališče:
Pripomba je delno upoštevana. V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o.) z dodatkom za varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega
lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP
Maribor (proj. št. 2825/06-A Center za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o.) so skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave
opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje. Ugotovitev
okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic
nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in
je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je
podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na
okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007). Po preverjeni možnosti dodatne
optimizacije je trasa DV pred vključitvijo v obstoječ DV Maribor - Kainachtal prestavljena
severno od trase v dopolnjenem osnutku DPN in poteka po južnem robu Pesniške doline.
7. Ne strinjamo se s tem, da bi daljnovod napeljali čez Počehovo in Dolnjo Počehovo, zaradi
sevanja, ker imamo mlajše otroke. (Ivan Žižek, Dolnja Počehova)
Stališče:
Na oddaljenosti 57m od osi daljnovoda magnetno polje ne dosega niti vrednosti 0,4 µT, ki za
WHO predstavlja mejo za opredelitev šibkega magnetnega polja. Podrobnejše pojasnilo o
vplivu na zdravje je v poglavju 2.1.3. Pripomba se ne upošteva.
8. Odločno nasprotujemo predlaganemu posegu v prostor, saj smo oddaljeni le slabih 100m
zračne linije od predvidene trase. Poseg pomeni razvrednotenje kvalitete bivanja in življenja
nas in naših otrok ter zanamcev. Predlagam, da se poišče druga ustreznejša lokacija, ki ne
bo ogrožala zdravja in življenja ljudi (Irena Ribič Hlebec, Dolnja Počehova)
Pojasnilo:
Trditev je napačna, navedeni naslov je oddaljen več kot 750m od osi DV.
9. Absolutno sem proti graditvi daljnovoda čez naše kraje, traso naj gradijo tam, kjer ni
naseljenosti. Zdravje bi se nam še poslabšalo, radi bi živeli v čistem okolju. Radi bi ostali v
našem kraju ne, da bi se morali izseliti. (Ivanka Duh, Dolnja Počehova)
Pojasnilo:
Objekt na navedenem naslovu je 65m oddaljen od osi DV, zato rušitev objekta ali sprememba
namembnosti objekta ni potrebna. Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje je v poglavju
2.1.3.
10. Ne strinjamo se s predvideno umestitvijo daljnovodne povezave v prostor, saj ne temelji na
dejanski situaciji v naravi. Zastarele slike iz zraka ne odražajo dejanskega stanja, tako
poteka trasa direktno čez parkirišče za stranke servisno-trgovskega centra na parceli 263/2
k.o. Počehova in sosednjih zemljiščih. Stranke bi v tem primeru parkirale vozila prav pod DV
povezavo in bile s tem čezmerno izpostavljene EMS. Zaradi elektromagnetnega polja bi
prihajalo do naelektritev avtomobilov, stranke bi zaradi razelektritve avtomobilov redno
»stresalo« ob odhodu iz servisa. Splošno je znano, da je elektromagnetno polje v okolici
400 kV daljnovodov je tako močno, da v neposredni bližini sama po sebi gori žarnica s
tuljavo, zato je umestitev daljnovoda z okoljskega vidika neprimerna, saj poteka preblizu
Stran 48/125
zgradbe servisno-trgovskega centra in delom parkirišča. Novi daljnovodi v evropskih
državah se praviloma gradijo pod zemljo, nadzemni so tudi zaradi varstva pred sevanjem
stvar preteklosti. Najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja na področju
kompleksa Porsche bi lahko dosegli z gradnjo podzemnega voda. Predlagana trasa je v
nasprotju s ZVO in 19. členom Uredbe o EMS (najnižja tehnično dosegljiva obremenitev
okolja zaradi sevanja). Predlagamo, da se trasa v večji meri izogne poslovnemu objektu ali
spelje pod zemljo. (Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji s pooblastilom Porsche
Slovenija d.o.o.)
Pojasnilo:
V okviru izdelane optimizacije trase DV je na tem odseku predlagana prestavitev trase DV.
Osnutek DPN je izdelan na podlagi strokovnih podlag, ki obsegajo tudi geodetski načrt,
posamezni grafični prikazi pa so tudi na digitalnih ortofoto načrtih (GURS, 2007).
Naelektritev avtomobilov je bila pri nas obravnavana že konec sedemdesetih let prejšnjega
stoletja. Dokumentirana je v raziskavi z naslovom: Vpliv električnega polja v visokonapetostnih
postrojih na človeka I. del, Elektroinštitut Milan Vidmar, referat št.: 785/1, Ljubljana, 1980.
Kontaktni tok, ki ga Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.
l. RS 70/1996) ne omenja, je omejen v Smernicah ICNIRP. Te smernice navajajo, da kontaktni
tok, ki nižji od mejnega kontaktnega toka, s čutili človeka ni zaznaven. Najvišji dopustni
kontaktni tok znaša 0,5 mA, izmerjen tok v okviru omenjene raziskave v 400 kV razdelilni
transformatorski postaji pa znaša ravno tako 0,5 mA. Parkirišča se skladno s 3. členom
predmetne uredbe uvrščajo med površine namenjene prometu, zato sodijo v II. območje varstva
pred sevanjem.
Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje in kabliranju je v poglavju 2.1.
11. Ne strinjamo se s potekom daljnovoda po predlagani trasi. Izgradnja daljnovoda bi pomenila
velik poseg v naravo, naselje Počehova je na severu obkoljeno z avtocesto, na vzhodu s
hitro cesto s priključki in železnico, trasa daljnovoda bi potekala po južni in delno zahodni
strani. Tu je razvit kmečki turizem (vinska cesta) ter planinske poti, ki bi bile z gradnjo več
krat prekrižane. Iz širše okolice je danes lep pogled na Urban in Kozjaške griče skoraj iz
vsakega hriba v Slovenskih goricah, kar nato ne bi bil. Takšen potek daljnovoda je za nas
nesprejemljiv. (Civilna iniciativa Dolnja Počehova)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. V okviru izdelane optimizacije trase DV so ob drugih kriterijih v
večji meri upoštevani tudi potenciali za turizem in rekreacijo. Trase obstoječih cest in poti bodo v
celoti ohranjene. Z izvedbo daljnovoda se krajinska podoba vsekakor spremeni, vendar je vplive
pa je možno nekoliko omiliti. Poseki gozdnih površin se bodo izvajali le tam, kjer je nujno
potrebno. Na območju vidne izpostavljenosti stebrov daljnovoda (v bližini stanovanjskih
objektov, cest ipd.) je predvidena dodatna zasaditev vidnih kulis, v skladu z ostalimi
vegetacijskimi elementi v okolici (npr. podaljševanje živic, povezava dveh obstoječih gozdnih
površin v ta namen ipd.).
12. Trasa naj se čim bolj izogne hišam in naseljem v Dragučovi. Predlog bo posredovan v
grafični obliki na MOP. Smatra, da je 160m bolj primerna razdalja DV do bivalnih objektov
(Bračko Slavko).
Stališče:
Predlog trase ni bil posredovan, vendar se pripomba smiselno upošteva - gostota poselitve je
bila eden od kriterijev že v študiji variant in pri optimiranju trase daljnovoda. Obsežnejši odgovor
o vplivu EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
Stran 49/125
Vplivi na okolje in okoljevarstveni ukrepi
1. Zakon o varstvu okolja nalaga pripravljavcem strokovnih podlag, da upoštevajo varstvo
okolja kot temeljni pogoj za zdrav in obstojen razvoj, da negativno ne posegajo v okolje,… V
strokovnih podlagah je ugotovljeno, da gre za kvalitetno in bogato okolje, primerljivo z okolji
vključenimi v Evropsko ekološko omrežje Natura 2000, vendar se je pripravljavec kljub temu
odločil za to varianto, ni pa znal utemeljiti odločitve, niti ni upošteval zakona o varstvu okolja
(uporabo okolju prijaznih tehnologij ki ne bi tako drastično posegale v prostor s tako oceno
vrednosti in bi sledile ciljem prostorskega planiranja v skladu z določili ZPNačrt), niti
Aarhuške konvencije. V dokumentaciji ni primerljive študije vpliva na okolje, čeprav je
potreben nenehen monitoring vplivov na okolje (ni podatkov monitoringa za obstoječi
daljnovod Maribor – Kainachtal), študija ne obravnava vplivov na specifično kmetijsko
proizvodnjo in vplivov na delovno okolje zaposlenih v kmetijski proizvodnji. Navedbe
predstavnikov naročnika so bile zavajujoče, saj naj bi se posekal gozd samo okoli stebrov,
pogled na obstoječi daljnovod Maribor – Kainachtal pa to demantira, saj je ob njem čistina v
vsako smer 45m, kar pomeni za nov daljnovod 21,8km dolg predor v širini 90m, vpliv le-tega
sploh ni ocenjen. Prav tako ni študije o vplivu daljnovoda na zdravje, ki ga dokazujejo ljudje
ob obstoječem daljnovodu (Civilna iniciativa Dragučova)
Pojasnilo:
Trajnostni prostorski razvoj se zagotavlja z usklajevanjem razvojnih potreb z varstvenimi
zahtevami v prostoru. Po Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave DPN ter o načinu
priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave (Uradni list
RS, št. 99/07) se z dopolnjenim osnutkom DPN predlaga izbor variantnih rešitev prostorskih
ureditev. Variantne rešitve se vrednotijo in medsebojno primerjajo s prostorskega, okoljskega,
funkcionalnega in ekonomskega vidika. Če je za DPN treba izvesti postopek celovite presoje
vplivov na okolje, predstavlja okoljsko poročilo po ZVO-1 okoljski vidik vrednotenja. Opredelitev
variantnih rešitev, presoja in medsebojna primerjava variant in utemeljitev izbora najustreznejše
variantne rešitve je celovito obravnavana v študiji variant in povzeta v obrazložitvi dopolnjenega
osnutka DPN (poglavje 5.3).
Vsebina okoljskega poročila in vrednotenje vplivov v Okoljskem poročilu sta opredeljena z
Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov
na okolje (Uradni list RS, 73/05) in s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov
in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list, 130/04, 53/06). Predmetni plan v celoti
upošteva temeljna načela varstva okolja, ki so opredeljena z ZVO-1. Obravnavan plan ne bo
zmanjšal možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjim generacijam ter povzročil nedopustne
spremembe okolja. Ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne bo ogrozil ciljev varstva okolja, ki se
nanašajo na človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter preživetje, varstvo
pred okoljskimi nesrečami in zdravje ter počutje drugih živih organizmov. V postopek priprave
predmetnega DPN je vključeno sodelovanje tako povzročiteljev obremenitve kot izvajalcev
javnih služb varstva okolja, občin in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja ter
javnost. Z izvedbo predmetnega plana mejne vrednosti emisije ne bodo prekoračene in
standardi kakovosti okolja ne bodo ogroženi. S predpisanimi monitoringi bo spremljana
učinkovitost predlaganih omilitvenih ukrepov in v primeru čezmerne obremenitve bodo izvedeni
dodatni omilitveni ukrepi. Povzročitelj obremenitve je odgovoren za odpravo vira čezmernega
obremenjevanja okolja in njegovih posledic ter za preprečevanje in sanacijo okoljske škode tudi
v primeru likvidacije ali stečaja. Z ustrezno zakonodajo je poskrbljeno, da bo povzročitelj
obremenitve kril vse stroške predpisanih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje
onesnaževanja ter tveganja za okolje, rabo okolja ter odpravo posledic obremenjevanja okolja
Stran 50/125
vključno s stroški izvedbe preprečevalnih in sanacijskih ukrepov v primeru okoljske škode. V
skladu z načelom subsidiarnega ukrepanja je tudi država dolžna poskrbeti za odpravo posledic
čezmerne obremenitve okolja in za kritje stroškov odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti
določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti
povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. Obravnavan plan ne
vključuje nedopustnih posegov v okolje ki bi povzročali čezmerne obremenitve. Za posege, ki jih
vključuje plan bo potrebno izpeljati tudi postopke za pridobiti okoljevarstvenega soglasja.
Investitor ima že v okviru obstoječih dejavnosti skladno z določbami zakonov pridobljeno
pravico za rabo vode kot naravne dobrine. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje
je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na
okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Javnost je vključena v postopek sprejemanja predmetnega plana. Pojasnila glede upoštevanje
Aarhuške konvencije so v poglavju 2.1.1.
Za potrebe izdelave DPN so bile izdelane tudi posebne strokovne podlage, ki so ovrednotile
vpliv na kmetijsko proizvodnjo (Strokovne podlage za izdelavo DPN ČHE Kozjak in daljnovodne
povezave ČHE-RTP Maribor za kmetijstvo in kmetijska zemljišča, Matej Knapič,
univ.dipl.inž.agr., št. proj.: 03-07/08-03, marec 2008). Povzetki te študije so vključeni tudi v
strokovne podlage z vidika vplivov na okolje: Ocena vplivov na okolje za DPN ČHE Kozjak in
daljnovodna povezava od ČHE Kozjak do SM 23 (Maribor- Kainachtal) (VGB Maribor d.o.o., št.
proj 2963/07), opredeljeni ukrepi za zmanjšanje vplivov pa v DPN.
Segment človeško zdravje je v okoljskem poročilu obravnavano posredno z ohranjanjem
kakovosti bivalnega okolja, z vplivi elektromagnetnega sevanja, z vplivi na kakovost podzemne
vode (kot vir pitne vode), kakovost zraka, obremenjevanjem s hrupom, zdravim načinom
življenja (rekreacijo).
Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
Prvi obratovalni monitoring obstoječega daljnovoda DV 2 x 400 kV Maribor – Kainachtal je bil
opravljen 2.12.1998 in 3.12.1998. Najvišje izmerjene vrednosti EM polja so znašale 3.954 V/m
za električno in 1,812 µT za magnetno polje. Te vrednosti so bile izmerjene v varovalnem pasu
daljnovoda, dokumentirane pa so v Poročilu o opravljenem obratovalnem monitoringu
elektromagnetnega sevanja za 2 x 400 kV DV Maribor – Avstrija, VENO – 1097, Elektroinštitut
Milan Vidmar, Ljubljana, 1998. Navedene izmerjene vrednosti ne dosegajo mejnih vrednosti, ki
veljajo za obstoječe vire sevanja po Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/1996).
2. Ocenjujemo, da predvidena trasa pomeni nedopusten poseg v prostor bivalnega in
naravnega okolja vrha Dragučova. Tu je za slovenske razmere izjemno razvita dejavnost
turističnih kmetij, urejen in prijeten prostor, ki je temelj za delo in življenje velikega števila
prebivalcev. V gradnji so zahtevni in obsežni objekti avtoceste, ki bo po nekaterih ocenah
najbolj obremenjen odsek slovenskih avtocest. Posledično bo okolje vizualno onesnaženo in
obremenjeno s hrupom in izpušnimi plini. Skozi vas že poteka magistralni plinovod (eden je
še predviden), na območju sta že dva daljnovoda. Izvedba načrtovanega daljnovoda pomeni
izjemno dodatno vizualno onesnaženje prostora, stalno obremenitev prebivalcev v
neposredni bližini s hrupom nizkih frekvenc, za katerega je medicinsko dokazano, da vpliva
na zdravje ljudi. Po strokovnih razpravah varnostni pas zagotavlja predpisani nivo zaščite
pred EMS. Tveganje in ugotovljeni vplivi na zdravstveno stanje ljudi (povečana utrujenost,
razdražljivost, depresije, povečana občutljivost za razvoj različnih bolezni) znanstveno ni
pojasnjeno. Zato naj načrtovalci upoštevajo previdnostno načelo in načelo razumne
Stran 51/125
preventive, ki pri predvideni trasi niso bila upoštevana. Trasa tudi ne varuje naravnih in
ustvarjenih danosti prostora, ne ustvarja največje možne zaščite prebivalstva in bistveno
zmanjšuje vrednost širšega prostora. Os daljnovoda se izjemno približuje določenim
stanovanjskim in turističnim objektom, predvidene so rušitve nekaj objektov, za prebivalce
objektov ob robu varovalnega pasu se bodo življenjske razmere bistveno poslabšale.
Posebej izpostavljeni bodo otroci, starejši krajani in bolniki, ki jim predpisi zaščite pred EMS
namenjajo posebno pozornost. (Civilna iniciativa Dragučova)
3. V študiji vplivov na okolje je popolnoma izpuščeno delovno okolje ljudi, ki na območju
obdelujejo zemljo, kar pomeni izpostavljenost EMS nad dovoljeno mejo za neprofesionalno
delovno silo (analiza vplivov na delovno okolje oz. delovno mesto v skladu z Zakonom o
varnosti in zdravju pri delu). Prav tako je v študiji zanemarjen vidik premoženjske škode na
nepremičninah v bližini daljnovoda (nepremičnine izgubijo na vrednosti od 50-100%, promet
z njimi zaradi vedenja o škodljivosti EMS ni možen). Pri izbiri trase ni upoštevano
previdnostno načelo (osnovno načelo evropske okoljske politike). Po razlagi strokovnjakov
iz EIMV zagotavlja zaščitni 2 x 45m pas popolno varnost pred škodljivimi vplivi EMS,
mednarodne raziskave pa kažejo na višjo stopnjo obolevnosti za levkemijo pri otrocih, ki
živijo v neposredni bližini visokonapetostnih daljnovodov (raziskava NRPB, marec 2004,
objave v British Medical Journal). Prof. D. Henshaw, eden vodilnih strokovnjakov za vplive
EMS, priporoča oddaljenost novih 400 kV daljnovodov vsaj 400m od bivališč. Številne
raziskave kažejo povezavo z določenimi vrstami raka pri odraslih, depresijo, splavi,
nekaterimi nevrološkimi stanji v povezavi z izpostavljenostjo EMS visokonapetostnih
daljnovodov. Ti podatki so znani in ni umestno, da vas laična javnost obvešča o tem. Izjave
predstavnikov naročnika, da odmik 45m od osi omogoča popolno zaščito pred škodljivimi
EMS niso bile utemeljene s predstavitvijo raziskav, ki bi to potrjevale. Bili pa smo priče
bolečim izpovedim oseb, ki živijo ob obstoječem 400 kV Maribor – Kainachtal in ne najdejo
več poti do zdravja. (Slavko Bračko, Dragučova)
4. Sevanje je škodljivo. Občani bi v enem dnevu večkrat prečkali daljnovod (Civilna iniciativa
Dolnja Počehova)
5. Trasa poteka bistveno preblizu objektov servisno-trgovskega centra Porsche Maribor, zaradi
česar bodo zaposleni ter stranke trpeli škodljive zdravstvene posledice zaradi EMS.
Predviden je zgolj 45m pas na obeh straneh DV, kar je premalo glede na dejansko
upoštevane in veljavne standarde v večini držav EU. Varnostni pas, v katerem naj ne bi več
ur dnevno preživel nihče, mora biti v skladu z v Evropi sprejetimi standardi širok 400-500m,
kar zagotavlja, da ljudje v povprečju niso izpostavljeni sevanju, ki presega 0,4 µT. zaposleni
in stranke servisno-trgovskega centra, ki sodi celo v okvir I. stopnje varstva pred sevanjem
po Uredbi o EMS v naravnem in življenjskem okolju, po nepotrebnem trpele škodljive
posledice čezmernega sevanja. (Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji s pooblastilom
Porsche Slovenija d.o.o.)
Pojasnilo:
Vsebina okoljskega poročila in vrednotenje vplivov v Okoljskem poročilu sta opredeljena z
Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov
na okolje (Uradni list RS, 73/05) in s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov
in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list, 130/04, 53/06). Skladno z Uredbo o
okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje
(Uradni list RS, št. 73/05) so za vse segmente okolja obravnavani in ocenjeni tudi vplivi z vidika
upoštevanja ostalih posegov - to so tim. kumulativni vplivi. Kumulativen vpliv je prisoten, kadar
ima izvedba plana skupaj z obstoječimi posegi ali s posegi, ki so načrtovani in grajeni na
podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja oz. ima več posegov istega
plana združen vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi. Ministrstvo
za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova
revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Stran 52/125
V okviru izdelane optimizacije trase DV so v večji meri upoštevani potenciali za turizem in
rekreacijo in oddaljenost od stanovanjskih objektov. Umestitev daljnovodne povezave ČHE
Kozjak – RTP Maribor v prostor je s stališča obremenjevanja okolja z nizkofrekvenčnim
elektromagnetnim sevanjem ob upoštevanju omilitvenih ukrepov možna in sprejemljiva za okolje
ter povsem skladna z veljavno zakonodajo. Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje je v
poglavju 2.1.3.
Delovno okolje ljudi, ki na območju obdelujejo zemljo je v strokovnih podlagah obravnavano
posredno. V okviru načrtovanja DV so bile skladno z veljavno zakonodajo na obravnavanem
območju opredeljene tudi stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ter posledično
opredeljeni omilitveni ukrepi. Delovno okolje ljudi, ki na območju obdelujejo zemljo je glede na
veljavno zakonodajo, ki upošteva občutljivost za učinke elektromagnetnega polja uvrščeno v
območje kjer velja II. stopnja varstva pred sevanjem. Direktiva 2004/40/ES v svojih določilih
navaja, da posebne analize obremenitve delovnega okolja niso potrebne, če je vir EM sevanja
že bil vrednoten s stališča varstva splošne populacije pred elektromagnetnim sevanjem. To
pomeni, da za vsa delovna okolja pod daljnovodi ni potrebnega dodatnih analiz obremenitev
delovnega okolja, ocena tveganja pa temelji na izhodiščih, ki veljajo za ocenjevanje
obremenitve splošne populacije pred elektromagnetnim sevanjem v območju vrednotenja
vplivov na okolje.
Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo,
da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN
predmet cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Nepremičnine
izven območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet odkupa, služnosti in
tudi ne cenitve zaradi odškodnine, razen v primeru eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi
izvajanja državnega prostorskega načrta.
6. Odločno nasprotujem in pod nobenimi pogoji ne bom dovolil izvedbe načrtovanega
daljnovoda. Trasa poteka direktno preko naše kmetije. Daljnovod bi potekal 70m od naših
objektov namenjenih turistični dejavnosti in od naših bivanjskih in gospodarskih prostorov, ki
so v celoti omejena na 100m pas pod ali ob daljnovodu. Na intenzivnih sadovnjakih in
vinogradih je letno okrog 200ur dela po hektarju, to je 1600 ur dela letno izpostavljenega
sevanju, brenčanju in mnogim drugim škodljivim vplivom tako močnega daljnovoda. Kako
naj živim in delam v takšnih razmerah? Kako naj pridobim goste na kmetijo, kjer je škodljivo
in nezdravo okolje? Kako naj razložim sinovom, da nas je država žrtvovala zaradi privatnih
interesov? Kako naj povrnem evropska sredstva v višini 100.000 €, ker ne bom mogel
izvajati dopolnilne dejavnosti? Kako so se lahko odvijale meritve brez naše vednosti? Kako
je možno, da državna uradnica na javni razgrnitvi grozi s prisilnim vpisom služnosti? (Bojan
Protner, Dragučova)
Stališče:
Pripomba se upošteva. V okviru izdelane optimizacije trase DV so v večji meri upoštevani
potenciali za turizem in rekreacijo in oddaljenost od stanovanjskih objektov. Po preverjeni
možnosti dodatne optimizacije je trasa DV v tem delu prestavljena severno od trase v
dopolnjenem osnutku DPN in poteka po južnem robu Pesniške doline.
Pojasnila:
Po 121. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin morajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč in
lastniki oziroma uporabniki stavb in delov stavb geodetu, ki se izkaže z geodetsko izkaznico,
kmetijskemu ali gozdarskemu strokovnjaku, ki se izkaže s pooblastilom za bonitiranje,
ocenjevanje in katastrsko klasifikacijo zemljišč, projektantu, uslužbencu geodetske uprave ali
osebi, ki ima pooblastilo geodetske uprave, geodetskega podjetja ali projektanta, dopustiti
Stran 53/125
dostop na zemljišče in vstop v skupne dele stavbe, če je to potrebno zaradi izvajanja geodetskih
storitev oziroma nalog geodetske službe, oziroma drugih nalog, ki jih določajo predpisi, ter mu
dopustiti izvajanje meritev in opazovanj. Po 2. členu Pravilnika o geodetski izkaznici, postopku
za njeno izdajo in načinu uporabe mora geodet, ki izvaja geodetske storitve, na zahtevo stranke
pokazati geodetsko izkaznico.
Na javni obravnavi je bilo podano pojasnilo, da se za izgradnjo daljnovodov, ki se načrtujejo z
DPN, zemljišča praviloma ne odkupujejo, temveč investitor za zemljišča, ki so zaradi gradnje
prizadeta in so v ureditvenem območju DPN sklepa služnostne pogodbe. Podpis pogodb z
lastniki zemljišč in določitev odškodnin za služnost in omejeno rabo je praviloma sporazumni akt
med investitorjem in lastnikom zemljišča, in ni pogojen s sprejemom Uredbe o DPN. V kolikor
do sporazuma ne pride, določi odškodnino zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za
določitev odškodnin tudi v primeru, ko gre za institut prisilne služnosti. Šteje se da je javna korist
izkazana na podlagi uveljavitve Uredbe o DPN. Na podlagi določbe 110. člena ZUreP-1 se
lahko ustanovi trajna ali začasna služnost v javno korist oz. se nepremičnina obremeni s trajno
ali začasno služnostjo v javno korist, vendar samo pod določenimi pogoji. Bistveno je, da je
javna korist izkazana in da mora razlastitveni upravičenec izkazati, da ni uspel z lastnikom
nepremičnine skleniti pogodbe o ustanovitvi služnostne pogodbe.
7. Ali je predvidena sanacija DV za Avstrijo, na katerega se priključuje ta DV glede hrupa in
EMS? (Broz)
Pojasnilo:
Sanacija obstoječega DV ni predmet DPN.
Premoženjsko-pravne zadeve
1. Vrednost nepremičnin v Dolnji Počehovi je izgubljena že z izgradnjo cest, zdaj bi še dodatno
z daljnovodom. (Civilna iniciativa Dolnja Počehova)
2. Servisno-trgovski center bi utrpel škodo v obliki izgubljenega dobička zaradi zmanjšanega
obsega obiskov strank, ki ne bodo želele kupovati avtomobilov in opravljati servisnih storitev
v neposredni bližini močne 400 kV daljnovodne povezave. Zaradi morebitnega grobega
posega v okolje bi seveda nastala tudi neposredna škoda zaradi zmanjšane vrednosti
nepremičnin. S predlagano traso DV bo tretjim osebam in Porsche Slovenija nastala
nepopravljiva škoda, ki jo bo prisiljena uveljavljati zoper državo in posameznike, kot
odgovorne za povzročitev škode (Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji s pooblastilom
Porsche Slovenija d.o.o.)
Pojasnilo:
Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo,
da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN
predmet cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Odškodnino
določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin. Nepremičnine izven
območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet odkupa, služnosti in tudi
ne cenitve zaradi odškodnine, razen v primeru eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi
izvajanja državnega prostorskega načrta.
Stran 54/125
2.4 Mestna občina Maribor
2.4.1 Pripombe občine
Postopek priprave DPN
1. Mestni svet ugotavlja, da program priprave DLN določa, naj se preverita trasi 400 kV
daljnovoda po severnem koridorju ter po obstoječem 110 kV koridorju, tim. Južnem
koridorju. Iz gradiva, ki ga je MOP posredoval v javno razpravo je razvidno, da trasa južnega
koridorja poteka ob obstoječem 110 kV koridorju, zato odbor meni, da morata investitor in
MOP uskladiti program priprave in gradivo za javno razpravo. (Sklep mestnega sveta MO
Maribor in Stališče odbora za urejanje prometa in varstvo okolja Mestnega sveta MO
Maribor)
Pojasnilo:
V programu priprave je v poglavju II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega
načrta ter okvirno ureditveno območje navedeno, da se bo trasa daljnovodnega priključka iskala
v dveh smereh: severni koridor prek Kozjaka in ob trasi 400 kV-daljnovoda Kainachtal-RTP
Maribor ter južni koridor po dolini Drave do RTP Pekre in RTP Maribor po obstoječem 110 kVkoridorju (približno 24 km).
Definicijo pojma Infrastrukturni koridor opredeljuje Odlok o strategiji prostorskega razvoja
Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) v poglavju 2 Vsebinski pomen uporabljenih pojmov.
Infrastrukturni koridor je območje, kjer so združeni različni infrastrukturni sistemi (prometni,
energetski, telekomunikacijski, komunalni) v eno povezovalno smer. V poglavju III Razvoj
prostorskih sistemov z usmeritvami za razvoj na regionalni in lokalni ravni je v podpoglavju 2
Razvoj gospodarske javne infrastrukture navedeno, da se razvoj gospodarske javne
infrastrukture praviloma usmerja v skupne koridorje, ob upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz
zahtev za ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot, iz zahtev za varstvo naravnih
virov ter varstvo kulturne dediščine. V poglavju elektroenergetski sistem je v podpoglavju 2.3.3.2
Prenos in distribucija med drugim navedeno, da se elektroenergetske koridorje praviloma
združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture.
Trasa južne variante je bila tako skladno z usmeritvami državnega strateškega akta opredeljena
v največji meri v vzporednem poteku z obstoječo traso daljnovodov 2x 110kV Fala – Pekre, 2x
110kV Vuhred - Pekre in 110 kV Ožbalt - Ruše - (Pekre) po njihovi južni strani do RTP Pekre in
dalje proti RTP Maribor vzporedno s traso treh obstoječih 110 kV daljnovodov in DV 2x110 kV
Pekre - Maribor 3,4. Na območju Zg. in Sp. Radvanja ni možno voditi novi DV vzporedno ob
obstoječih, zato je bila predvidena predhodna pokablitev obstoječih daljnovodov DV 110 kV
Pekre - Maribor 1 in DV 110 kV Pekre – Maribor 2 in potek trase novega DV v trasi obstoječih v
dolžini pribl. 2,8km. Naprej do Bohove pa ponovno vzporedno po južni strani ob obstoječih
daljnovodih DV 2 x 110 kV Pekre – Maribor 1,2, DV 2 x 110 kV Pekre – Maribor 3,4, DV 2x110
kV Maribor – Slov. Bistrica in DV 2 x 110 kV Maribor – Cirkovce s potekom do RTP Maribor.
Obravnavane variante so bile predstavljene lokalnim skupnostim, po ozemlju katerih so
načrtovane (1. Prostorska konferenca - 6. 2. 2006, sestanek na katerem je bil predstavljen
nabor variant za vrednotenje v študiji variant 27.11.2006, seznanitev z rezultati študije variant 31.5.2007). Dokumenta Študija variant (Urbis d.o.o. Maribor, št. proj. 059-DLN/06 PŠ, marec
2007, dopolnjeno po recenziji april 2007) in Okoljsko poročilo za DLN za črpalno hidroelektrarno
na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor, (št. naloge 2825/06, Vodnogospodarski
biro Maribor d.o.o., januar 2007, dopolnjeno po reviziji maj 2007, dopolnjeno po pripombah
MOP in MK, št. 2543/07 januar 2008) sta bila dne 31. 5. 2007 predstavljena predstavnikom
vseh tangiranih občin, ki rezultatom študij niso nasprotovali. Za to severno variantno rešitev je
bil izdelan dopolnjen osnutek DPN.
Stran 55/125
2. MO Maribor je v smernicah za DLN podala skupno stališče vseh KS in nosilcev urejanja
prostora »vsi električni visokonapetostni vodi na območju MO Maribor morajo biti izvedeni v
kablu«, razgrnjen DPN je v nasprotju s smernicami (mestni arhitekt, g. Skalicky)
Pojasnilo:
Skladno z določili ZPNačrt so smernice dokument, v katerem nosilci urejanja prostora
konkretizirajo določbe predpisov s svojega delovnega področja na območje, ki je predmet
načrtovanja in na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve. Poleg smernic, ki morajo
imeti podlago v določbah veljavnih predpisih, lahko seveda podajo tudi morebitna priporočila
(kot je to v primeru smernic MO Maribor), za katere menijo, da bi jih bilo pri pripravi državnega
prostorskega akta smiselno upoštevati. Teh priporočil pripravljavec ni dolžan upoštevati, lahko
pa jih upošteva pri pripravi strokovnih podlag in samega državnega prostorskega načrta.
Smernice so bile v postopku priprave podrobno proučene, rezultat pa je izoblikovanje stališča,
da smernice ni možno upoštevati, kar je bilo predstavnikom MO Maribor pojasnjeno na
sestanku na MOP, na katerem je bil lokalnim skupnostim predstavljen nabor variant, ki so bile v
nadaljevanju postopka medsebojno ovrednotene (sestanek na MOP, dne 26.11.2006). Možnost
kabliranja v strugi Drave je proučena tudi v dodatnih strokovnih podlagah Možnosti izvedbe
različnih vrst povezav črpalne elektrarne Kozjak v Slovensko elektroenergetsko prenosno
omrežje, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
Laboratorij za energetiko, Maribor, 2008. Za način vključitve ČHE v elektroenergetski sistem je
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je izdelala »Študijo
za izvedbo daljnovodne povezave ČHE Kozjak – RTP Maribor« (maj 2006), v kateri sta
obravnavana dva napetostna nivoja: 110 kV in 400 kV in vse mogoče različice te povezave in
sicer: možnost povezave z obstoječimi in novimi 110 kV nadzemnimi vodi, dve varianti kabelske
povezave ter možnosti nove povezave s 400 kV nadzemnim vodom (variante: MB, SLO in EU).
Vse obravnavane variante na 110 kV nivoju so se izkazale kot nezadostne glede prenesene
moči kot na 400 kV napetostnem nivoju, zato se povezava med ČHE Kozjak in RTP Maribor
načrtuje na 400 kV napetostnem nivoju. Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja je v poglavju
2.1.2.
3. Izkušnje v Evropi in drugod dokazujejo, da je 2 x 400 kV daljnovod v zemlji mogoče izvesti.
V našem primeru je toliko lažje, saj je Dravska dolina ravna, teren ni skalnat, trasa je že
očiščena in posek narejen, dostopna mesta za vzdrževanje so z manjšimi posegi mogoča,
nevarnosti zemeljskih premikov praktično ni, prečkanja večjih vodnih žil razen reke Drave
tudi ni. Tako je odločitev za izgradnjo nadzemnega daljnovoda čez Kozjak pretežno
ekonomske narave. Nujno je izdelati varianto, ki je usklajena s programom priprave (po
obstoječi tresi) in usklajena s stališči vseh KS in nosilcev urejanja prostora v MO Maribor,
saj je samo racionalna raba prostora ob najnovejši tehnologiji sprejemljiva za prostorske
posege na območju MO Maribor. Ob tem je nujno naročiti vsaj dve neodvisni študiji, ki bosta
naročeni pri projektantih, ki so podzemne visokonapetostne 400 kV kablovode že načrtovali
(mestni arhitekt g. Skalicky)
Stališče:
Pripomba je bila upoštevana, obravnavane variante so skladne s programom priprave.
Obsežnejši odgovor o rezultatih študij kabliranja je v poglavju 2.1.2.
Potek trase daljnovoda in izvedba
1. Mestni svet MO Maribor predlaga, da investitor namesto klasičnega daljnovoda izvede
kabliranje v tla (Sklep Mestnega sveta MO Maribor).
Stran 56/125
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja je v poglavju 2.1.2.
2.
Smiselna rešitev, ki je trend v EU, je vodenje visokonapetostnih kablov v zemlji, v tem
primeru po obstoječi trasi. Na ta način bi lahko sanirali obstoječe nadzemne vode in jih
položili v zemljo. S tem bi Maribor-jug, ki je zaradi nadzemnih vodov razrezan na dvoje in
odrezan od Pohorja sanirali in razbremenili nadzemnih visokonapetostnih vodov. Ob tem se
ponuja izredna priložnost saj na vzhodu sovpada trasa planirane južne obvoznice mesta
Maribor s traso visokonapetostnih vodov, gradnja bi lahko potekala sočasno in bila s tem
racionalna. Predvideti je potrebno racionalno rabo prostora, namesto ekonomskih interesov.
(mestni arhitekt g. Skalicky)
Pojasnilo:
Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja je v poglavju 2. 1.2.
3. Predlagamo, da se pri severnem koridorju prouči možnost premika trase iz urbanih območij
bolj severno na manj poseljeno območje. (Stališče odbora za urejanje prometa in varstvo
okolja Mestnega sveta MO Maribor)
Stališče:
Pripomba se upošteva. V okviru izdelane optimizacije trase DV je v večji meri upoštevana
oddaljenost od urbanih območij.
Vplivi na okolje in okoljevarstveni ukrepi
1. Pravilno položeni in izbrani podzemni kabli ne oddajajo električnega sevanja in magnetno se
izniči. (mestni arhitekt g. Skalicky).
Pojasnilo:
Magnetno polje se ne izniči. S stališča obremenjevanja okolja je magnetno polje kablovodov
bolj izrazito, saj se lahko ljudje bolj približajo aktivnim delom in s tem viru magnetnega polja pri
kablovodih kot pri daljnovodih.
2.4.2 Pripombe krajanov in zainteresirane javnosti
Postopek priprave DPN
1. Predlog in zahteva za ustavitev nadaljnjega postopka sprejemanja DLN – daljnovod ima
dodatne negativne učinke za floro in favno, zainteresirana in prizadeta javnost ni bila
seznanjena z vsemi ugotovitvami okoljevarstvenih spoznanj, ni bila preučena tehnično
izvedljiva varianta kabliranja in posledično možnost dodatnih pojasnil in študij. MO Maribor
je bila s svojimi smernicami popolnoma spregledana, zaradi nepopolnega obveščanja in
vključevanja zainteresirane in prizadete javnosti in zaradi očitnega dopuščanja popolne
podaje smernic in vodenja naročanja strokovnih podlag s strani naročnika predmetnega
DLN (Dravske elektrarne Maribor) je kršena tudi AArhuška konvencija, katere podpisnik je
tudi Republika Slovenija. K vključevanju javnosti in okoljskih nevladnih organizacij v
postopke okoljskega odločanje na lokalnem nivoju pa obvezuje tudi Alborška deklaracija, ki
Stran 57/125
jo je podpisalo več kot 500 mest v Evropski uniji in dve mesti v Sloveniji: Maribor in
Ljubljana. (Civilna iniciativa: zainteresirane in prizadete javnosti (lastniki zemljišč in gozdov),
Iniciativni odbor Kozjak (Ivo Tratnik, Srednje))
2. Kršitve Aarhuške konvencije: zainteresirana in prizadeta javnost je v začetni fazi postopka
bila povabljena k sodelovanju, podala je svoja stališča, mnenja in smernice za predmetni
DLN, v kasnejših fazah ni bila pozvana k sodelovanju, popolnoma je bila izključena iz vsake
informiranosti. Pa ne samo to, njena stališča in smernice so bila povsem in v celoti
ingorirane. Investitor si je sam izbiral smernice in po teh smernicah so bile izdelane študije
in okoljsko poročilo, rezultati odgovarjajo investitorjevim smernicam Zainteresirana in
prizadeta javnost ni v ničemer dobila odgovora, čeprav je izkazala interes in zahteve
organizirano posredovala preko MČ in MO Maribor. Zainteresirana in prizadeta javnost ni
bila obveščena o tem, da so bile njene smernice in pogoji popolnoma spregledani, da se
sploh niso upoštevali in da sploh niso bili predmet obdelave. S takšnim odnosom pa ji je
onemogočena vsaka udeležba, ki bi zagotavljala enakopraven in nediskriminatoren način
sodelovanja v sprejemanju DLN. AArhuška konvencija opredeljuje tudi odgovornost organov
javne oblasti, da ob neposredni nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje zaradi dejavnosti
ljudi ali naravnih vzrokov članom javnosti, ki bi jih to prizadelo, nemudoma sporoči vse
informacije, ki jih ima na razpolago in bi lahko omogočile javnosti, da prepreči ali ublaži
škodo zaradi te nevarnosti. MOP, Direktorat za okolje bi moral v tistem hipu, ko je bil
seznanjen z okoljskim poročilom, ki po našem mnenju jasno izkazuje nesorazmerno
uničenje flora in favne in to celo evropsko pomembni habitatni tip številnih vrst iz habitatne
direktive in ko je zaradi samovoljno vsiljene investitorjeve tehnološke rešitve ogroženo
zdravje ljudi, javnost obvestiti, zahtevati ustavitev nadaljnjega postopka in zahtevati študije,
ki so skladne s smernicami, ki zahtevajo kabelsko izvedbo in ne daljnovodov. MOP
Direktorat za okolje pa je povzetek okoljevarstvenega poročila in Poročila o vplivih
elektromagnetnega sevanja na okolje za dve varianti vključitve ČHE v 400 kV omrežje
poslal že revidirane v javno obravnavo. Glede na navedeno gre za popolno ignoranco
sodelovanja javnosti in ščitenje investitorjevih interesov Zainteresirana in prizadeta javnost
lahko ovrednoti ustreznost predmetne investicije v odnosu do zdravja samo, če bo imela
primerjavo o škodljivih vplivih na zdravje in okolje, če bi se izvedla študije še na zahtevane
smernice – kabelska izvedba v Dravi in/ali pod zemljo. AArhuška konvencija nalaga, da si
na ustrezni stopnji in ko so možnosti še odprte, pogodbenica prizadeva spodbuditi
učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi izvršilnih predpisov, izide udeležbe javnosti je
potrebno čim bolj upoštevati. V danem primeru je bila zainteresirana in prizadeta javnost
pozvana k sodelovanju, vendar le toliko in z namenom, da bi se zadostilo formalnim
pravilom postopka, ki veljajo v slovenski zakonodaji., dejansko pa se vsebina njenega
aktivnega sodelovanja ne upoštevajo in zavržejo brez utemeljitve. V takšnih okoliščinah gre
za zlorabo instituta sodelovanja javnosti in javne obravnave. Zainteresirana in prizadeta
javnost je v predmetni zadevi obravnavana kot statist v postopku na pa kot partner, kar je
eden stebrov Aarhuške konvencije, ki zahteva ne le soudeležbo ampak zlasti soodločanje.
Za dejansko pravico dostopa javnosti do informacij o okolju je ključnega pomena kakovost
informacij. Upravičeno zahtevamo, da se nam omogoči pridobiti popolno, celovito in
kakovostno informacijo in študijo o takšnem posegu (kabelska postavitev), ki bi povzročal
najmanj škode za okolje in ki ne bi ogrožal zdravja ljudi, kvalitete življenja in njihovega
premoženja. Pridobili smo samo enostranske študije in informacije, ki pokrivajo interese in
naročilo investitorja. Kuluarske insinuacije, da je kabelska postavitev dražja, ne morejo biti
razlog, da se segment tehnično in tehnološko predlagane rešitve, ki ga predlaga javnost in
lokalna skupnost, strokovno ne obdela. Eksplicitno poudarjamo, da želimo strokovno
preveritev kabelske postavitve in oceno vplivov na okolje in na zdravje ljudi v odnosu do
kabelske postavitve ((Civilna iniciativa: zainteresirane in prizadete javnosti (lastniki zemljišč
in gozdov), Iniciativni odbor Kozjak (Ivo Tratnik, Srednje)
Stran 58/125
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Postopek priprave DPN se je pričel na podlagi dokumentirane in
utemeljene pobude pristojnega ministrstva. Zakonodaja ne predvideva ustavitev postopka,
razen v primeru, da pristojno ministrstvo umakne pobudo za pripravo DPN.
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili ZVO1 in ZON opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje, ob
upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti območja. Ugotovitev okoljskega poročila
je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora
ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na
okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da
sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi
(št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Pojasnila:
Vključevanje javnosti v pripravo in sprejemanje DPN poteka skladno z veljavno zakonodajo v
RS. Načelo javnosti je eno temeljnih načel ZPNačrt (5. člen) kot tudi ZVO-1 (13. člen). Načelo
javnosti v postopku priprave DPN je podrobneje opredeljeno z 32. členom ZPNačrt:
- Ministrstvo mora v postopku priprave DPN javnosti omogočilo seznanitev z dopolnjenim
osnutkom DPN v okviru javne razgrnitve, ki mora trajati najmanj 30 dni in v tem času zagotoviti
tudi njegovo javno obravnavo (javna razgrnitev je potekala od 20.5.-23.6.2008, javne obravnave
so bile dne 5.6.2008 za Občino Pesnica, dne 10.6.2008 za Občino Selnica ob Dravi in
11.6.2008 za MO Maribor). Ker so bile za vključitev v elektroenergetski sistem pripravljene
variantne rešitve, so bile v okviru javne razgrnitve razgrnjene tudi variantne rešitve z
obrazložitvijo predloga izbora rešitve (Študija variant, Urbis d.o.o. Maribor, št. 059-DLN/06-PŠ
marec 2007, dopolnjeno maj 2007)
- Ministrstvo mora z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki
pokriva celotno območje, ki je predmet DPN, obvestiti javnost o: kraju in času javne razgrnitve
ter o spletnem naslovu, kadar je načrt elektronsko dostopen, kraju in času javne obravnave ter
načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti ter roku za njihovo posredovanje (Ministrstvo je
dne 6.5.2008 posredovalo občinam javno naznanilo s podatki o kraju in času javne razgrnitve in
javne obravnave ter načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti ter roku za njihovo
posredovanje. V spremnem dopisu št. 35009-1/2005-TG je Ministrstvo občine tudi zaprosilo, da
javno naznanilo objavijo tudi na svojih spletnih straneh in na drug krajevno običajen način.
Javno naznanilo je bilo dne 12.5.2008 objavljeno tudi v dnevnem časopisu Večer)
- V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen
osnutek državnega prostorskega načrta. Ker je za državni prostorski načrt treba izvesti celovito
presojo vplivov na okolje, je ministrstvo sočasno javnost seznanilo tudi z okoljskim poročilom za
ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor (VGB Maribor d.o.o., št. 2857/06, april
2007, dop. januar 2008) in njegovo revizijo.
Z ugotovitvami okoljevarstvenih spoznanj se je javnost lahko seznanila v okviru javne razgrnitve
in javnih razprav dopolnjenega osnutka DPN, javno razgrnjeno je bilo tudi okoljsko poročilo in
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v dopolnjenem osnutku DPN.
Aalborška listina zavezuje mesta – podpisnice, da vsem prebivalcem zagotovijo kakovostno
življenje in jim omogočijo sodelovanje na vseh področjih urbanega življenja. Med desetimi
zavezami so dejavnosti na področju mestnega upravljanja in dela lokalne oblasti, naravnih
dobrin, odgovorne potrošnje, trajnostnega prostorskega načrtovanja, trajnostne mobilnosti,
zdravega okolja, trajnostnega lokalnega gospodarstva, socialne enakosti in pravičnosti ter
odgovornost za trajnostni razvoj. Obsežnejši odgovor o Aarhurški konvenciji v povezavi z
udeležbo javnosti pri odločanju je v poglavju 2.1.1.
Stran 59/125
Navedba glede kršenja Aarhuške konvencije v povezavi z odgovornostjo organov javne oblasti,
da ob neposredni nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje nemudoma sporoči vse informacije in
omogoči javnosti, da prepreči ali ublaži škodo zaradi te nevarnosti, ni povsem jasna. Zaradi
uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive se v postopku priprave DPN
izvaja celovita presoja vplivov njegove izvedbe na okolje. V postopku sprejemanja DPN mora
Ministrstvo na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora zagotovi uskladitev predloga državnega
prostorskega načrta in pridobiti potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje, da so vplivi izvedbe
načrtovanih prostorskih ureditev na okolje sprejemljivi. Ob tem preventivnem ukrepu je v ZVO-1
predviden še dodatna obveza -če ministrstvo na podlagi spremljanja stanja okolja ali na drug
način, predviden v okoljskem poročilu, ugotovi, da je zaradi izvajanja prišlo do nepredvidenih
škodljivih vplivov na okolje, mora o tem obvestiti pripravljavca DPN in v skladu s svojimi
pristojnostmi zagotoviti njihovo zmanjšanje ali odpravo.
Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja je v poglavju 2.1.2.
Skladno z določili ZPNačrt so smernice dokument, v katerem nosilci urejanja prostora
konkretizirajo določbe predpisov s svojega delovnega področja na območje, ki je predmet
načrtovanja in na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve. Podane smernice morajo
imeti podlago v določbah veljavnih predpisih. Poleg smernic lahko seveda podajo tudi
morebitna priporočila (kot je to v primeru vseh smernic, ki jih je posredovala MO Maribor), za
katere menijo, da bi jih bilo pri pripravi državnega prostorskega akta smiselno upoštevati.
3. Značilnost površja Pohorja so številna barja z ruševjem, ki so evropsko pomembni habitatni
tipi številnih vrst iz habitatne direktive – to si gotovo zasluži dodatno strokovno študijo in
ugotovitev kompatibilnosti posega in habitatne direktive. (Civilna iniciativa: zainteresirane in
prizadete javnosti (lastniki zemljišč in gozdov), Iniciativni odbor Kozjak (Ivo Tratnik,
Srednje))
Pojasnilo:
DPN ne vključuje posegov na Pohorju. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz živega sveta, ki
so vključevale tudi kartiranje habitatnih tipov na območju predvidenega plana ni z Uredbo o
habitatnih tipih (UL RS št. 112/03 in 36/09) zavarovanih naravnih in naravnim barjem podobnih
visokih barij (FFH 7110*) oz. prehodnih barij (FFH 7140) ter območij, ki so opredeljena kot
habitatni tip ruševje (FFH 4070*), kamor bi lahko uvrstili barja z ruševjem.
4. Postopek sprejemanja predmetnega lokacijskega načrta je nelegalen in nelegitimen zaradi
popolnega spregleda smernic, ki jih je podala zainteresirana in prizadeta javnost v okviru
organizirane razprave v mestnih četrtih MO Maribor kot tudi njene javne službe. Na javni
razgrnitvi dne 10.6 in 11.6.2008 je bila predstavljena varianta, ki jo je predlagal investitor, ni
pa bila predstavljena varianta, ki jo je zahtevala zainteresirana in prizadeta javnost nekatere mestne četrti in MO Maribor, ki je tudi nosilka urejanja prostora po programu
priprave DLN z dne 12.6.2006. Ministrstvo jih sploh ni strokovno preverilo in obdelalo
(Civilna iniciativa: zainteresirane in prizadete javnosti (lastniki zemljišč in gozdov), Iniciativni
odbor Kozjak (Ivo Tratnik, Srednje))
Pojasnilo:
Skladno z določili ZPNačrt so smernice dokument, v katerem nosilci urejanja prostora
konkretizirajo določbe predpisov s svojega delovnega področja na območje, ki je predmet
načrtovanja in na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve. Podane smernice morajo
imeti podlago v določbah veljavnih predpisih. Poleg smernic lahko seveda podajo tudi
morebitna priporočila (kot je to v primeru vseh smernic, ki jih je posredovala MO Maribor), za
Stran 60/125
katere menijo, da bi jih bilo pri pripravi državnega prostorskega akta smiselno upoštevati. Teh
priporočil pripravljavec ni dolžan upoštevati, lahko pa jih upošteva pri pripravi strokovnih podlag
in samega državnega prostorskega načrta.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka DPN je potekala v času od 20.5. – 23.6.2008, dne 10.6.
in 11.6. sta bili javni razpravi za Občino Selnica ob Dravi oz. Mestno občino Maribor. V času
javne razgrnitve so bile poleg osnutka DPN, povzetka za javnost ter okoljskega poročila
razgrnjene tudi vse strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka DPN,
torej tudi študija variant (Urbis d.o.o. Maribor, št. proj. 059-DLN/06 PŠ, marec 2007, dopolnjeno
po recenziji april 2007). Na javni razpravi je bil pojasnjen postopek priprave DPN, podana
pojasnila v zvezi s presojo in medsebojno primerjavo variant ter izborom najustreznejše
variantne rešitve za katero je bil izdelan dopolnjen osnutek DPN, ki je bil natančneje
predstavljen.
5. Lokalno prebivalstvo (kot najbolj prizadeta stranka) je bilo v celoti izločeno iz postopkov
umeščanja trase v prostor. Načrtovalci niso upoštevali temeljnih načel varovanja okolja in
zdravja ljudi, k spoštovanju katerih se je zavezala tudi naša država z vstopom v EU.
Prizadeti prebivalci so postavljeni v položaj, ko naj bi v imenu državnega interesa njihovo
okolje, zdravje in zdravje prihodnjih generacij ter premoženje žrtvovali za najcenejšo,
zastarelo in za okolje škodljivo tehnologijo postavitve daljnovoda. Ne smemo zanemariti
dejstva, da se pripravlja tudi vstop zasebnega kapitala na področje elektrogospodarstva in
da bo danes državni interes že jutri interes zasebnega lastnika. (APD Kozjak)
Pojasnilo:
Javnost je vključena v postopek skladno s prostorsko in okoljsko zakonodajo RS (1. Prostorska
konferenca, javna razgrnitev dopolnjenega osnutka DPN in OP, v nadaljevanju še postopek
PVO). Pri načrtovanju so upoštevana tako temeljna načela varstva okolja in zdravja ljudi,
skladno z ZPNačrt mora prostorski akt temeljiti na strokovnih dognanjih o lastnostih in
zmogljivostih prostora, vse posege v prostor in prostorske ureditve pa treba načrtovati tako, da
se omogoča trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč, kakovostne
bivalne razmere, prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih
dejavnosti v prostoru, ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora, sanacijo degradiranega
prostora, varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave, celostno ohranjanje kulturne
dediščine in zagotavljanje zdravja prebivalstva.
400 kV daljnovod je projektiran skladno z vsemi pravilniki in slovenskimi standardi, ki so
primerljivi evropskim standardom na tem področju. Načrtovani daljnovod je primerljiv s
tovrstnimi objekti v razvitih zahodnoevropskih državah.
Glede bojazni morebitnega vstopa zasebnega kapitala je potrebno poudariti, da je v procesu
lastninskega preoblikovanja podjetij, država za zapolnitev tkzv. »privatizacijske vrzeli« v tistem
času namenila PID-om premoženje ki ga je predstavljal tudi del premoženje energetskih podjetij
in med njimi pa tudi del premoženja Dravskih elektrarn Maribor.
Zaradi pomembnosti proizvodnega sektorja v elektrogospodarstvu je bila v letu 2002
ustanovljena družba HSE (Holding slovenske elektrarne) kot največji proizvajalec in trgovec z
električno energijo na veleprodajnem trgu v Sloveniji, ki je obstoječe hidroelektrarne,
termoelektrarne in premogovnik združil v eno blagovno znamko - skupino HSE. Le-ta je takoj
po svoji ustanovitvi, od PID-ov odkupil delež ki so ga ti pridobili v DEM, ter tako ponovno v celoti
zagotovil državno lastništvo nad premoženjem DEM.
Država namerava tudi v bodoče v celoti obdržati lastništvo v družbah za proizvodnjo električne
energije in še posebej v družbah, ki električno energijo proizvajajo iz OVE
Stran 61/125
Črpalna hidroelektrarna na Dravi bo v slovenskem EE sistemu:
- prispevala k povečanju proizvodnje vršne energije, ki jo potrebuje slovenski EE sistem
- omogočala prilagodljivo obratovanje v različnih scenarijih oskrbe z električno energijo in
pretvarjanju energije nizke tržne vrednosti v energijo visoke tržne vrednosti
- dajala pomembni prispevek na trgu sistemskih storitev znotraj EE sistema, kot so
primarna in sekundarna regulacija in s tem izboljšal obratovanje sistema
- zagotavljala nove rezervne zmogljivosti v slovenskem EE sistemu, ki je v kritičnih
razmerah pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo vse bolj odvisen od zakupa
tovrstnih kapacitet izven RS
- z vgradnjo najmodernejše opreme (asinhroni motor/generator) bo omogočala
fleksibilnejše obratovanje v proizvodnem in obratovalnem smislu
- ustvarjala dodatne proizvodne efekte DEM s povečanjem proizvodnje vršne energije
vseh obstoječih elektrarn dolvodno (Fala, Mariborski otok, Zlatoličje, Formin)
Zgoraj je smiselno vključena izjava mag. Kopača na seznanitvi (državna last, državni interes,
korist v sistemu – preveriti ustreznost na MG
6. Pripomba zaradi prepoznega obvestila o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka DPN.
Priporočena pošta je bila oddana šele 5.7., obvestilo je bilo oddano v nabiralnik 7.7. Javna
obravnava je bila že 5.6. v Pernici (to je na dan, ko je bilo obvestilo oddano na pošto).
Priporočeno pošto sem prevzela šele 14.5. se nisem mogla udeležiti niti obravnave v Selnici
10.6. in Brestrnici 11.6.2008. Če povzamem, da je bil osnutek DPN izdelan že januarja, ter
da je javna razgrnitev potekala že od 20.5. bi bilo prav, da lastnike parcel, ki se nahajajo
znotraj omenjenega pasu daljnovoda obvestijo pravočasno oz. hkrati z začetkom javne
obravnave. (Zdenka Peršin, Maribor)
Pojasnilo:
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor je v skladu z določbami ZPNačrt organiziral
javno razgrnitev dopolnjenega osnutka DPN in okoljskega poročila in njegove revizije v občinah,
ki jih območje DPN zajema. ZPNačrt predpisuje da se javno naznanilo objavi najmanj 7 dni pred
pričetkom javne razgrnitve. Zakon o varstvu okolja pa zahteva da se objavi v lokalnem
časopisu. Temu je bilo zadoščeno, s tem da se občinam prepušča ali in na kakšen način bo še
dodatno obveščale občane. MOP je z dopisom št. 35009-1/2005-TG z dne 6.5.2008 občinam
posredoval javno naznanilo, ki je bilo dne 12.5.2008 objavljano v dnevnem časopisu Večer. V
istem dopisu je pripravljavec občine zaprosil, da javno naznanilo objavijo tudi na spletnih
straneh občin in na drug krajevno običajen način. Tako je posameznim občinam prepuščena
odločitev na kakšen način (poleg tistega, ki ga opredeljuje ZPNačrt) obveščajo občane. MO
Maribor je tako z dopisom neposredno pisno obvestila vse lastnike nepremičnin v ureditvene
območju DPN na območju MO Maribor, za katere je predvidena sprememba rabe objekta ali
sprememba namenske rabe zemljišč.
7. Zainteresirana in prizadeta javnost zahteva od MOP, Direktorata za okolje, da ustavi vse
postopke po programu priprave DLN dokler se ne izdelajo vse strokovne podlage in študije v
skladu z zakoni, za postavitev predmetne investicije v prostor v izvedbi v kablu. Šele ko bo
varianta posega v kablu predložena zainteresirani in prizadeti javnosti bo le-ta lahko
legitimno in legalno s popolno in celovito informacijo sodelovala v postopku. (Vilma Petek,
Medič)
Stališče:
Stran 62/125
Pripomba je upoštevana. Postopek priprave se je pričel na podlagi dokumentirane in utemeljene
pobude pristojnega ministrstva. Zakonodaja ne predvideva ustavitev postopka, razen v primeru,
da pristojno ministrstvo umakne pobudo za pripravo DPN. Obsežnejši odgovor o študiji
kabliranja je v poglavju 2.1.2.
8. V imenu prebivalcev in lastnikov zemljišč ob predvideni trasi daljnovoda nepreklicno
zahtevamo, da se ustavijo vse aktivnosti v zvezi z izgradnjo visokonapetostnega daljnovoda
Kozjak - Hrenca. (APD Kozjak Maribor)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Postopek priprave se je pričel na podlagi dokumentirane in
utemeljene pobude pristojnega ministrstva. Zakonodaja ne predvideva ustavitev postopka,
razen v primeru, da pristojno ministrstvo umakne pobudo za pripravo DPN.
9. Potrebno je uskladiti program priprave in gradiva za javno razpravo. V programu priprave
DLN je predvidena preveritev trase po severnem koridorju in obstoječem 110 kV t.i. južnem
koridorju. (KS Kamnica)
Pojasnilo:
Program priprave DPN je opredeljen na osnovi utemeljene in dokumentirane pobude
pristojnega ministrstva. Konkretne prostorske rešitve se oblikujejo v postopku priprave DPN,
skladno s strokovnimi podlagami in smernicami pristojnih nosilcev urejanja prostora in stališči
do predlogov in pripomb iz javne razgrnitve dO DPN.
Trasa južne variante je bila skladno z usmeritvami državnega strateškega akta opredeljena v
največji meri v vzporednem poteku z obstoječo traso daljnovodov 2x 110kV Fala – Pekre, 2x
110kV Vuhred - Pekre in 110 kV Ožbalt - Ruše - (Pekre) do RTP Pekre in dalje proti RTP
Maribor vzporedno s traso treh obstoječih 110 kV daljnovodov in DV 2x110 kV Pekre - Maribor
3,4.
Po Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave DPN ter o načinu priprave variantnih rešitev
prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave (Uradni list RS, št. 99/07) se z
dopolnjenim osnutkom DPN predlaga izbor najustreznejša variantne rešitve prostorske ureditve,
pri čemer se variantne rešitve vrednotijo in medsebojno primerjajo s prostorskega, okoljskega,
funkcionalnega in ekonomskega vidika. Opredelitev variantnih rešitev, presoja in medsebojna
primerjava variant in utemeljitev izbora najustreznejše variantne rešitve je celovito obravnavana
v študiji variant in povzeta v obrazložitvi dopolnjenega osnutka DPN, oba dokumenta sta bila
javno razgrnjena.
10. Pobuda za zaustavitev ali revizijo postopka priprave DLN, predviden potek daljnovoda je
prevelik poseg v okolje in življenje prebivalcev območja ob trasi. Javnost, predvsem okoliško
prebivalstvo ni bilo ustrezno obveščeno, kršena so bila določila ratificirane Aarhuške
konvencije. (Ana Križman, Počehova)
na javnih razgrnitvah smo od predstavnikov investitorja dobili napačne okoljske
informacije. Postopek izvedbe daljnovoda v kablu je bil predstavljen zavajujoče, kot
nekaj izjemno težkega in neracionalnega, zahteval naj bi izvedbo nadzemnih postaj v
velikosti RTP vsak kilometer (izvajalci navajajo, da se mora taka postaja zgraditi le
vsakih 20km, polaganje kabla je zelo enostavno in hitro)
Stran 63/125
-
-
-
-
investitor je popolnoma spregledal izraženo mnenje javnosti, podano v smernicah MO
Maribor, ki je podala podporo stališčem krajevnih skupnosti in mestnih četrti, tako ne
moremo preučiti dobrih in slabih strani izvedbe v kablu
trditve predstavnikov investitorja o predpisih, vplivih in posledicah sevanja, da ima
Slovenija strožje ukrepe kot so v Evropi, so zavajujoče, saj Slovenija sledi predpisom
ICNIRP, vendar je ogromno evropskih držav, zavedajoč se dolgoročnih posledic EMS,
uvedlo strožje ukrepe in priporočila. Tako se daljnovodne povezave umikajo naseljem in
stanovanjskim gradnjam na 400, 500 ali več metrov. Danska npr. visokonapetostne vode
praviloma polaga v zemljo, s kabli nadomešča tudi obstoječe nadzemne vode.
kršeno je načelo, da mora pristojni organ zagotoviti javnosti možnost sodelovanja dovolj
zgodaj, ko so še vse možnosti odprte. Prva kršitev je, da investitor v študiji primerja
ustreznost dveh variant, ki jih je določil sam, brez sodelovanja in predlogov javnosti.
Druga pa, da se je že pred javno razgrnitvijo odločil, da je izbrana varianta ustreznejša in
je na javni razgrnitvi potekal samo pregled značilnosti severne variante. Predstavniki
ministrstva so dejali, da v tej fazi vračanje na izbiro variant ni predvideno – ljudje pa
sploh niso bili seznanjeni s predlogi
dvomim, da za zadovoljitev potreb vršne energije iz ene elektrarne, ki naj bi delovala 4-5
ur na dan potrebovali 2x400 kV daljnovod. Vsaka od dosedanjih elektrarn zadovoljivo
povezuje in napaja mesto celo z enim 110 kV daljnovodom. Je povezava namenjena
mednarodni izmenjavi energije z Avstrijo?
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Postopek priprave se je pričel na podlagi dokumentirane in
utemeljene pobude pristojnega ministrstva. Zakonodaja ne predvideva ustavitev postopka,
razen v primeru, da pristojno ministrstvo umakne pobudo za pripravo DPN.
Pojasnilo:
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Obsežnejši odgovor o Aarhurški konvenciji je v poglavju 2.1.1. Obsežnejši odgovor o študiji
kabliranja je v poglavju 2.1.2.
Smernice so po določilih ZPNačrt dokument, v katerem nosilci urejanja prostora konkretizirajo
določbe predpisov s svojega delovnega področja na območje, ki je predmet načrtovanja in na
načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve. Poleg smernic, ki morajo imeti podlago v
določbah veljavnih predpisih, lahko seveda podajo tudi morebitna priporočila (kot je to v primeru
smernic MO Maribor), za katere menijo, da bi jih bilo pri pripravi državnega prostorskega akta
smiselno upoštevati.
Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3. Slovenija se uvršča med
države z razmeroma strogimi predpisi s stališča varstva pred sevanjem. Sistem mejnih
vrednosti temelji na omejevanju električnega polja, kar izhaja iz preprostega zmanjšanja mejnih
vrednosti izpostavljenosti iz Smernic ICNIRP.
Stran 64/125
V Evropi se mejne vrednosti, ki so strožje od slovenskih, osredotočajo na omejevanje
magnetnega polja. Veljajo v naslednjih državah:
− Italija: Mejna vrednost 3 µT, kot kvalitativni cilj. Tri regije Veneto, Emilia - Romagna in
Toskana zahtevajo izpolnjevanje meje magnetnega polja 0,2 µT in električnega polja
0,5 kV/m, v bližini vrtcev, šol, bolnic, stanovanjskih objektov in prostora, kjer so ljudje prisotni
več kot 4 ure dnevno. Te vrednosti sicer veljajo, uredba na državni ravni pa preprečuje
nadaljnja posege v mejne vrednosti, saj niso v skladu z načeli WHO.
− Nizozemska: Mejne vrednosti skladne z ICNIRP. Za nove daljnovode se priporoča, da v
stanovanjih, šolah in vrtcih kjer bivajo otroci, povprečna letna vrednost izpostavljenosti naj
nebi presegla 0,4 µT, kjer je to razumno mogoče,
− Švica: 1 µT.
Če bi ovrednotili magnetno polje na oddaljenosti 40 m od osi daljnovoda, bi lahko ugotovili, da
slednje tam dosega 2,5 µT, oziroma 25% mejne vrednosti po Uredbi o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
ČHE je maksimalne instalirane moči 2 x 220 MW = 440 MW, ki jo je potrebno v fazi črpanja
dovesti v fazi turbiniranja pa odvesti po daljnovodu. Po daljnovodu 110 kV tolikšno moč ni
možno prevajati. Visokonapetosni 110 kV daljnovod pri maksimalni izkoriščenosti ne omogoča
prenosa takšnih moči. Zgolj za ilustracijo: Moč vsake od sedanjih elektrarn na zgornji Dravi
predstavlja cca 10% do 15% moči elektrarne Kozjak.
Slovenija je neto uvoznik električne energije po podatkih za leto 2008. Zato bo energija te
elektrarne zapolnila del vrzeli v energetski bilanci Slovenije. Slovenija kot članica EU deluje na
skupnem odprtem trgu električne energije, zato je tudi možna prodaja na druge trge, vse
odvisno od trenutnih potreb energetke porabe v Sloveniji in širšem trgu EU. Izmenjava energije
takšnih moči pa poteka po 400 kV omrežju Evrope.
11. Investitor ni preučil vseh možnosti (izvedbe v kabliranju), tehnologija za prenos pa je
zastarela, ponekod jih že zamenjujejo za kablovod. Pričakujem, da investitor ne bo nabavljal
materialov dokler odločitev ni sprejeta. Sklepa, da v kolikor že ima materiale, so variante
pristranske in je zato tudi odpadla varianta kabliranja. (Ana Križman, Počehova)
Stališče:
Pripomba je upoštevana. Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja je v poglavju 2.1.2.
12. Investicija je v nasprotju s sprejeto strategijo razvoja podeželja (Simona Hauptman)
Pojasnilo:
V Strategiji razvoja podeželja 2007-13 se nobeden od ukrepov in/ali podukrepov ne nanaša na
kmetovanje pod ali v bližini DV. V nobenem od podukrepov tudi ni nikakršnih zahtev ali pogojev,
ki bi se navezovale na kmetovanje pod ali v bližini DV.
13. Daljnovod bo okrnil kulturo kraja. Dvomi v pravilnost rezultata primerjalne študije. V
primerjalni študiji niso upoštevani vinotoči, vinske ceste in ekološke kmetije na območju
severne trase. Meni, da je bil vpliv na vinograde in sadovnjake podcenjen. Južna varianta
bistveno ne prizadene gozdnih površin in poteka po že degradiranem področju, zato rezultat
primerjalne študije ni razumljiv (Bojan Protner).
Pojasnilo:
V študiji variant je varstveni vidik skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave DPN
ter o načinu priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave
Stran 65/125
v celoti povzet po okoljskem poročilu. V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski
biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe
državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo
ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski
biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili ZVO-1 in ZON opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
V okviru izdelane optimizacije trase DV so v večji meri upoštevani potenciali za turizem in
rekreacijo in oddaljenost od stanovanjskih objektov.
14. Rezultati študije variant niso sprejemljivi. Študije, ki jih naroči investitor, ne morejo biti
relevantne. Očita vsebino programa priprave. Civilna iniciativa zahteva vpogled v vse
podane smernice in mnenja. Iz tabele prikaza primernosti za posamezne sestavine prostora
ne razume, kako je možno, da je v skupnem severna varianta bolj primerna od južne.
Sklepa, da je bila izbrana le zato, ker je bilo predvidevano, da je tam manj ljudi, ki bi
nasprotovali. Predlog kabliranja sploh ni bil upoštevan. Predlaga manjšo moč elektrarne, da
se bi lahko vključila v 110 kV omrežje. (Magdalena Medved)
Pojasnilo:
Pri izdelavi strokovnih podlag za DPN so sodelovali različni strokovnjaki, ki imajo za tovrstno
delo ustrezne reference (primerno izobrazbo, znanje in dolgoletne izkušnje). Metodološko in
vsebinsko ustreznost so potrdile tudi opravljene recenzije oz. revizije neodvisnih strokovnjakov
ter mnenja pristojnih ministrstev o ustreznosti študij.
Program priprave DPN je opredeljen na osnovi utemeljene in dokumentirane pobude
pristojnega ministrstva. Konkretne prostorske rešitve se oblikujejo v postopku priprave DPN,
skladno s strokovnimi podlagami in smernicami pristojnih nosilcev urejanja prostora in stališči
do predlogov in pripomb iz javne razgrnitve dO DPN. Pridobljene smernice za načrtovanje in
način njihovega upoštevanja so sestavni del dopolnjenega osnutka DPN, ki je dostopen na
mestih javne razgrnitve dO DPN. Po sprejemu stališč do pripomb bo izdelan predlog DPN h
kateremu se pridobijo mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja je v poglavju 2.1.2.
Moč elektrarne je bila določena na podlagi naravnih danosti v Dravski dolini, ter predstavlja s
tem tehnično nadaljevanje izkoriščanja vodnega potenciala reke Drave v Sloveniji.
Potek trase daljnovoda in izvedba
1. Na svojem posestvu ne bom dovolil nikakršnih posegov v zvezi z daljnovodno povezavo
ČHE Kozjak – RTP Maribor. Nikoli ne bom dovolil, da se na moji zemlji izvajajo kakršnekoli
meritve ali gradbena dela povezana s postavitvijo nosilnih jeklenih stebrov in ne bom dovolil,
da preko moje zemlje potekajo visokonapetostne žice, ki škodljivo vplivajo na naravno okolje
oz. zdravje vseh živih bitij. Za zastopanje v postopkih proti izgradnji visokonapetostnega
daljnovoda na Kozjaku pooblaščam predsednika civilne Iniciative Kozjak, Iva Tratnika.
(nepreklicne izjave podpisnikov peticije proti izgradnji VN DV na Kozjaku: Kos Jakob in
Stran 66/125
Andrej, Rižnar Franc in Irena, Kovač Zmagomir in Brigita, Lešnik Ferdinand, Fike Maks in
Marija, Ledinak Frančišek in Franc, Jurše Jelka, Črnko Marija, Pec Marko, Mitić Ivanka,
namestnik Miroslav, Emil in Albin, Verdonik Jože, Strmšnik darko, Borko Livijana, Vodnik
Branko, Groznik Jožefa, Kozar Frančiška, Navalinski Alojzija, Urbas Karl, Dokša Branko,
Zupan Jožef in Margareta, Radukič Mirjana, Almetovič Hajrudin, Knaževič Kristan, Stosič
Tomislav, Rožman Boris, Laketič Blagoje, Lukič Živan, Hiter Stanislav, Hojnik janez, Planinc
Brigita, Brecl petrovič Magda, Savič Duša, Bračko Jelka, veble Vesna, Mišić Radomir,
Kovačič Marija, Gamser Mira, Svenšek Aljaž in Tadej, Šamec Dragica, Markovič Veronika,
Kmetec Dušan, Curk Boris, Vitka in Stanislav, Kumer Marija, Černec Ksenja, Jereb Sonja,
Knap Milka, Habid Anton in Jožefa, Ledenik Aleksander, Lukavečki Fanika, Ravnjek
Avguštin, Romer Vojko, Karner Cvetka, Poštrak Janez, Hlade Jože, Lupša Franc in Jožica,
Kranjc Bojan, Gradišnik Igor, Perko Mirjana, Crnek Mladen, Kreiger Egon in Karel,
Meumuller Jožica, Kovačič Tadej, Celner Gabrijel in kristina, Tonaj Dragomil, Rudolf Zlatka,
Vais Edeltruda in Simon, Lovrenčič Anica, Dokša Drago, Jereb Sonja, Lukavečki Benjamin,
Verglas Metka)
2. Odločno nasprotujem izvedbi daljnovodne povezave po predlagani severni varianti. Zaradi
neupoštevanja Ustave RS, Zakona o upravnem postopku, zakona o varstvu okolja, EU
Direktive o pticah in Direktive o habitatih, Aarhuške konvencije, smernic lokalnih skupnosti in
namerne izključitve strank v postopku (obvestilo MOM o javni razgrnitvi). Pod nobenimi
pogoji ne bom dovolil izvedbe načrtovanega. Nikoli ne bom dovolil, da se na moji zemlji
izvajajo kakršne koli meritve ali gradbena dela v povezana s postavitvijo nosilnih stebrov in
ne bom dovolil, da preko moje zemlje potekajo visokonapetostne žice, ki škodljivo vplivajo
na naravno okolje oz. zdravje vseh živih bitij. Pripombe in predlogi:
− Vse aktivnosti je treba nemudoma prekiniti
− Odločno nasprotujem izvedbi daljnovodne povezave po predlagani severni varianti, da
se prepreči ekološka in demografska katastrofa v Mariboru, Sloveniji in Evropi
− Predlagam takšno izvedbo povezave ČHE RTP Maribor, kot jo predlaga MOM iz leta 2006
in 2008 – zemeljski kabel (Dogša Drago, Dušan, Branko in Urban, Roman in Carmen
Lobenwein, Fritz Oto in Zdenka, Krištof Nada, Metličar Romana in Benjamin, Krope Danijel
in Marija, Vidovič Primož, Grubin Boris, Gračner Ivan, Šeneker Izidor, Špindler Franc in
Ana, Grašič Jože in Slava, Jereb Sonja, Verglez Metka in Benjamin, Ozvaldič Štefan, Perko
Karolina, Jožefa, Karel, Veronika, Cvetka, Bojan, Darko in Ivana, Tonaj Aleš, Kancler Borut,
Sinica Marija, Bohl Elizabeta, Krejač Jerica in Vekoslav, Ros Marjeta, Šket Metod in
Reneta, Lupša Franc, Muster Dušanka, Savič Dušan, Černec Maja, Planinc Brigita, Knap
Vincenc, Koren Peter, Čep Peček Velimir, Branimir in Marija, Kumer Marija in Peter, Curk
Marija, Darinka, Stane in Mojca, Kovač Jože, Krieger Leon Karel, Hojski Veronika, Grmek,
Hojski Ivan, Trefalt Mirko, Lipovec Janez, Kovačevič Ivo, Posel Mario in Marijan, Gradišnik
Igor in Darja, Dajčman Herman, Vasilij Slobodan, Bratoša Franc in Milena, Klačinski
Ljubica, Letonja, Krajnc Bojan, ostala imena neberljiva)
3. V našem še vedno lepem kraju želi ministrstvo izpeljat veliko nevarno napeljavo - škodljivo
zdravju in okolju. Nikakor ne pride v poštev, da bi dobili privolitev z moje strani. Če bo
potrebno bom interese sebe in mojih članov družine branil tudi z življenjem (krajan Pekla)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Postopek priprave se je pričel na podlagi dokumentirane in
utemeljene pobude pristojnega ministrstva. Zakonodaja ne predvideva ustavitev postopka,
razen v primeru, da pristojno ministrstvo umakne pobudo za pripravo DPN.
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Stran 67/125
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja.
Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov,
smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji
plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za
okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe
plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja je v poglavju 2.1.2.
4. Načrtovani daljnovod ne sme imeti trajnih posledic za naravo in prebivalce republike
Slovenije, zato predlagam, da investitor preuči tudi ostale možnosti za izvedbo projekta,
predvsem kabliranje. Na javni razgrnitvi je predstavnik investitorja izjavil, da drugačna
izvedba daljnovoda kot »severna varianta« ni možna. Posebej je poudaril, da predlagano
vkopavanje kablov ali polaganje kablov v reko Dravo ni tehnično neizvedljivo. V svetu je
vsako leto več projektov kjer se polagajo podzemni kabli 400kv in tudi 500kV (v glavnem
Japonska), predvsem v urbanih delih in bližini naselij. Trenutno naši sosednje gradijo 40km
povezavo podzemnih kablov za »Salzburg ring«. Zapisati da trdirev ni resnična (proučevano
sicer je vendar so se odločili za nadzemno povezavo) Podjetje ABB je za London zgradilo
podzemni tunel dolžine 20km, premera 3m, 30-80m pod zemljo, zračno hlajenega s
položenim 400kV kablom. Predstavništvo tega podjetja imamo tudi v Sloveniji in g.
Petkovšek mi je potrdil in tudi poslal dokumentacijo, da lahko brez problema zgradijo karkoli,
saj vso opremo vključno s 400kV kabli izdelujejo sami v lastni tovarni na Švedskem. Kabli so
lahko v reki Dravi ali vkopani v zemljo ali položeni v tunel globoko pod Mariborom. Možnosti
so omejene samo z denarjem, ki smo ga pripravljeni porabiti za projekt, tehnično je vse
izvedljivo (strošek pa tako gre preko računov za elektriko). Navaja podjetja, ki bi naredila
analizo projekta in predračune za izvedbo daljnovoda v kablu. (Borut Jakovac, Počehova)
5. Investitor naj preuči možnost kabliranja v tla namesto klasičnega daljnovoda. (KS Kamnica)
Stališče:
Pripomba je upoštevana. Izdelane so bile študije možnosti kabliranja. Obsežnejši odgovor o
študiji kabliranja je v poglavju 2.1.2.
6. Projekt daljnovoda posega v neokrnjeno naravo in bivanjske predele, današnje tehnološke
možnosti pa dopuščajo okolju in ljudem prijaznejše rešitve. Kot prizadeta stranka v imenu
najbližjih zahtevam, da se pri umeščanju v okolje izbere okolju in ljudem prijaznejša varianta
– daljnovod v kablih, položen v zemlji. (Sonja Vremec, Počehova)
7. Odločno nasprotujemo severni varianti daljnovodne povezave 2x400 kV ČHE – RTP
Maribor preko Kozjaka. Predlagamo adaptirani, rekonstruirani (kablirani) obstoječi južni
koridor. (Svet krajevne skupnosti Bresternica – Gaj)
8. Nasprotujemo predlagani severni varianti visokonapetostnega daljnovoda 2 x 400 kV. Pri
nadaljnjem načrtovanju se morajo upoštevati takšne tehnične rešitve – kabliranje, ki bodo na
okolje in zdravje tam živečih občanov imele manjši vpliv. (Svet mestne četrti Ivan Cankar)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Obsežnejši odgovor o možnosti kabliranja je v poglavju 2.1.2.
9. Odločno nasprotujemo gradnji daljnovoda po vrhovih Kozjaka nad KS Bresternica – Gaj.
(Supić Damir in Vida)
Stran 68/125
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Z ocenjevanjem in primerjavo variantnih rešitev po obravnavanih
sklopih kriterijev (vidik prostorskega razvoja, funkcionalni, ekonomski ter varstveni vidiki) v vseh
obravnavanih vidikih kot primernejša in tako v skupni oceni kot najustreznejša predlagane
severna variantna rešitev daljnovodne navezave. Za to variantno rešitev je bil izdelan dO DPN.
Glede na podane pripombe in predloge v času javne razgrnitve dO DPN je bila izdelana
optimizacija trase daljnovoda.
10. Nasprotujemo predlagani severni varianti visokonapetostnega daljnovoda. Pri nadaljnjem
načrtovanju morajo upoštevati vse tehnične rešitve, katere bodo na okolje in zdravje ljudi v
neposredni bližini neškodljive. (Svet krajevne skupnosti Malečnik – Ruperče)
Stališče:
Pripomba se upošteva. V okviru izdelane optimizacije trase DV je v večji meri upoštevana
oddaljenost od stanovanjskih objektov. Z opredeljenimi ukrepi varstva okolja je načrtovani DV
sprejemljiv z vidika vplivov na okolje in zdravja ljudi.
11. Severna varianta poteka daljnovoda je zelo sporna, načrtovalci niso upoštevali značilnosti
področja ter načrtov lokalnih skupnosti – poteka skozi urbane predele po nekdanji trasi iz
leta 1972, ki je bila umaknjena iz prostorskih aktov, zaradi česar se je s prostorskim planom
MO Maribor usmerjala nova stanovanjska gradnja tudi v Brestrnico, Počehovo in Rošpoh.
So načrtovalci upoštevali dolgoročne načrte mestnih občin? Proti predvideni trasi so se
izrekli lastniki zemljišč, okoliško prebivalstvo, mestne četrti in krajevne skupnosti, ki
podpirajo izvedbo daljnovodov v zemlji (kabel) ter vse tri občine. MOM je že leta 2006 izdala
uredbo in v svoje akte zapisala sklepe, da naj se vse visokonapetostne povezave na
območju MOM izvedejo v kablu, česar pa načrtovalci ponovno niso upoštevali (Ana
Križman, Počehova)
Pojasnilo:
V fazi določitve variant je bila izdelana analiza stanja in teženj v prostoru, ki analizira naravne in
ustvarjene sestavin prostora, dosedanji razvoj v prostoru, položaj in vlogo obravnavanega
območja v širšem prostoru, pravna stanja, ki določajo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru ter
prikazuje ključne probleme in razvojne težnje v prostoru, v tem sklopu so bili preučeni tudi
veljavni občinski prostorski akti. Izdelana je bila analiza razvojnih možnosti za dejavnosti v
prostoru ter študija ranljivosti prostora, ki je obravnavala vplive na naravno okolje, vplive na
potenciale prostora (gozd, rekreacijski potencial in poselitveni potencial) ter vplive na kakovost
človekovega okolja (bivalno okolje in vidno okolje). Z vidika vplivov na bivalno okolje je ranljivost
opredeljena predvsem z bližino območij poselitve obstoječe in načrtovane poselitve (naselja,
zaselki, razpršena gradnja) ter bližino drugih območij, kjer je mogoče pričakovati večjo
prisotnost ljudi (turistična, rekreacijska območja). Že v fazi opredeljevanja možnih prostorskih
koridorjev je bilo ugotovljeno, da gosta razpršena poselitev širšega območja v tem smislu
pomeni veliko težavo pri umeščanju 400 kV daljnovoda.
Navedba glede uredbe oz. slepa MO Maribor se verjetno nanaša na smernice za načrtovanje, ki
jih je podala MO Maribor. Skladno z določili ZPNačrt so smernice dokument, v katerem nosilci
urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov s svojega delovnega področja na območje, ki
je predmet načrtovanja in na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve. Poleg
smernic, ki morajo imeti podlago v določbah veljavnih predpisih, lahko seveda podajo tudi
morebitna priporočila (kot je to v primeru smernic MO Maribor), za katere menijo, da bi jih bilo
pri pripravi državnega prostorskega akta smiselno upoštevati. Obsežnejši odgovor o študiji
Stran 69/125
kabliranja je v poglavju 2.1.2. V okviru izdelane optimizacije trase DV je upoštevan vidik večje
oddaljenosti od stanovanjskih objektov.
12. Želimo, da ohranite okolje tudi za prihodnje rodove in ne posegate v naseljena območja.
Želim, da je koridor od moje hiše in prostorov, kjer se zadržujemo oddaljen vsaj 400m.
Predlagam, da se daljnovod položi v zemljo po južni trasi. (Marija in Štefan Krajnc)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. V okviru izdelane optimizacije trase DV je v večji meri upoštevana
oddaljenost od stanovanjskih objektov. Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja je v poglavju
2.1.2.
13. Predlagamo, da se trasa prestavi za 100m južno, kjer ni nobene stavbe. (Anderlič Ivan,
Neumuller Jožica, Pekel)
Stališče:
Pripomba se upošteva. V okviru izdelane optimizacije trase DV je na tem odseku predlagana
prestavitev trase DV in sicer v severno smer, s potekom na vzhodni strani železniške proge
Maribor – Šentilj in dalje po južnem robu Pesniške doline.
14. Predvideni daljnovod poteka tik ob hiši na parceli 116/3. Zahtevam, da se daljnovod
premakne za najmanj 50 – 100m od hiše proti severu, ter da se stebri 51, 52, 53
premaknejo na neposeljeno območje. (Svenšek Nada, Maribor).
15. Na parceli št. 121/8 k.o. Počehova nameravam graditi hišo. Predlagam, da se trasa
daljnovoda v območju stebrov 51, 52 in 53 prestavi za 60-100m severno v gozd, da si bom
lahko na svojem zemljišču postavil hišo. (Aljaž Svenšek, Počehova)
16. Na parceli št. 121/9 k.o. Počehova nameravam graditi hišo. V kolikor se stebri električnega
daljnovoda ne prestavijo bolj severno v gozd bom primoran iskati drugo mesto za gradnjo
hiše, saj zaradi EMS in hrupa ne nameravam ogroziti zdravja svoje družine. Predlagam, da
se trasa v območju stebrov 51, 52 in 53 prestavi za 60-100m severno v gozd, saj bi s tem
sevanje in hrup bila prestavljena na območje, kjer je travnik in gozd ter bi tako obšla
omenjeno parcelo, kjer nameravam graditi hišo (Tadej Svenšek Počehova)
17. Izgradnja visokonapetostnega daljnovoda zajema parcele št. 125/1, 124, 121/13, 121/10,
121/11, 121/2, 121/7 ter stanovanjski objekt na parceli 116/3, sinova nameravata graditi na
parcelah 121/8 in 121/9, vse k.o. Počehova. Predlagam, da se trasa daljnovoda v območju
stebrov 51, 52 in 53 prestavi za 60-100m severno v gozd, kjer ni nič naseljeno in ne ogroža
v taki meri z EMS ljudi (Nada Svenšek, Počehova)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. V okviru izdelane optimizacije trase DV je na tem odseku trasa
prestavljena v severno smer v okviru možnosti (na severni strani gozda so tudi obstoječi
objekti). Stojno mesto SM 52 je prestavljeno za pribl. 100m, SM 53 pa 150m v SZ smer, v gozd.
Pričakovana raven hrupa v času za korono ugodnih vremenskih pojavov je bila tudi pri
predlagani trasi na parceli 121/9 k.o. Počehova pod dovoljeno mejno vrednostjo. Korona je
pojav, ko prihaja do razelektritev na površini vodnikov z majhnimi premeri. Jakost korone je
močno odvisna od vremenskim pogojev, predvsem od vlažnosti. Najmočnejša je korona takoj
po dežju, v času močnejšega pršenja in v času sneženja. Korona se začne pojavljati, ko
električno polje preseže vrednost, ki odgovarja prebojni napetosti. Tovrstne razelektritve so
povezane s slišnim visokofrekvenčnim šumenjem. V »mokrem« vremenu lahko pride do
Stran 70/125
povečanja hrupa korone zaradi prisotnosti vodnih kapljic, megle ali snega. V kolikor niso prisotni
za korono ugodni vremenski pogoji (op. 100% relativna vlažnost, močno pršenje, sneženje), se
hrup korone zelo hitro znižuje. Posledično tudi obremenitev okolja zaradi hrupa korone ni trajna,
ampak se v maksimalnem obsegu pojavlja zelo redko. Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na
zdravje je v poglavju 2.1.3.
18. Na zemljišču bi stala stebra 56 in 57 povezana z visokonapetostnimi žicami. Zemljišča
(vinograd, sadovnjak ter stanovanjski objekt na parceli 265/5) bi bila v celoti pod močnim
elektromagnetnim sevanjem, kar bi vplivalo na zdravje vseh, ki živimo in se gibljemo v tem
okolju. Zemljišče z vinogradom, sadovnjakom in obstoječo stavbo pa manj vredno,
razvrednoteno in neprimerno za življenje. Zaradi škodljivega vpliva na zdravje sem proti
izgradnji VN daljnovoda na Kozjaku kakor tudi katerega koli daljnovoda, ki bi potekal preko
mojega zemljišča. (Mira Gamser, Zg. Kungota)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana z vidika
vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo
mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa
sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007). Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje je v
poglavju 2.1.3. Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih
zadev določajo, da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem
območju DPN predmet cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost.
Odškodnino določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin.
Nepremičnine izven območja, določenega z mejo DPN, niso predmet odkupa, služnosti in tudi
ne cenitve zaradi odškodnine.
19. Nekatere raziskave so pokazale, da v bližini energetskih daljnovodov nastaja magnetno
polje, ki je povezano s povišanim tveganjem za nastanek raka. Imamo dovolj opravičljiv
razlog da ne dovolimo nobenega posega v, nad ali pod prostor kjer se zadržujemo in živimo.
Ne dovolimo umestitev 2 x 400 kV daljnovoda, kateri mora upoštevati zakon, da na vsako
stran žic, minimalno 400m, znotraj, ne sme biti nobene hiše. Zahtevamo, da se izbere
boljša, ljudem in okolju prijazna varianta (kabliranje južne trase). (Družina Topolovec,
Maribor)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva, v Sloveniji ne obstaja zakon, po katerem v koridorju 400m ne bi
smelo biti hiše. Potrebno oddaljenost bivalnih površin od osi daljnovoda definira opredeljena
mejna vrednost električnega in magnetnega polja. Druge omejitve rabe prostora so povezane z
varovalnim pasom ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi
objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih
pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu
elektroenergetskega voda poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda in za 400 kV
daljnovode znaša 40 m. Zahteve po večji oddaljenosti od 40 m od osi daljnovoda nimajo pravne
podlage v pravnem redu Republike Slovenije.
Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3, o kabliranju pa v poglavju
2.1.2.
20. Krajani smo legalno zgradili manjše naselje, kot posledica izjave ELES-a iz. L. 2002, da
odstopa od izgradnje daljnovoda in ga umika iz prostorskih aktov MOM. Danes je to naselje
že 80% pozidano, na ostalih parcelah se že pridobivajo gradbena dovoljenja. Načrtovani
Stran 71/125
daljnovod teče ob samem robu gozda in v neposredni bližini hiš, eno bo treba odstraniti, vse
ostale vseljene pa so znotraj 100m. To pomeni 50-70% razvrednotenje objektov in parcel,
močno ogrožanje zdravja ljudi, smrtni udarec naravi in potisk otrok v območje sevanja.
Stroka gleda samo skozi kapital, da bi se pozneje lastninila po svoje in pri tem cilju želi
poteptati del ljudi ter jim razvrednotiti vse kar so ustvarili. Predlagamo, da se predmet
projekta umakne iz tega prostora in izvede v tunelski izvedbi pod zemljo. Tako izveden
projekt bi bil ljudem in okolju sprejemljiv in dolgoročno varen. (Robert Ritlop, Počehova)
21. Ne strinjam se s potekom daljnovoda, ki gre mimo naselja v Počehovi, saj je sevanje
škodljivo. Moja želja je, da se daljnovod kablira pod zemljo že ob obstoječem daljnovodu
proti koroški. (Neimenovan krajan)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja je v poglavju 2.1.2, o vplivih
EMS na zdravje pa v poglavju 2.1.3.
22. Odločno nasprotujemo izgradnji stebra na našem zemljišču, saj je preblizu hiše, kabli
visokonapetostnega daljnovoda bi potekali čez našo celo posest. Območje, ki ga sedaj
redno koristimo za pridelavo hrane in na njem nenehno zadržujemo je v območju EMS (40m
pas) Smatrava, da je zadrževanje na območju EMS zdravju škodljivo in bistveno vpliva na
kakovost življenja. Nasprotujem da bi morali biti izpostavljeni še dodatnemu EMS za
katerega je dokazano, da povzroča težave srca in ožilja (sem srčni bolnik). Predlagana trasa
je z ekološkega vidika sporna, investitor in država sta pravno zavezana, da mora imeti
projekt čim manjše posledice za okolje. Postavitev daljnovoda bi resno ogrozila zdravje ljudi
vzdolž celotne trase, okolje po postavitvi zagotovo ne bi bilo enako kot je sedaj (poleg
običajnih sevanj dodatna izpostavljenost ljudi EMS). Optimalna rešitev je položitev
podzemnih kablov, še posebej na predelih, kjer je oddaljenost do hiš manjša od 200m in za
območja z izrednim ekološkim pomenom. Najprimernejša je južna trasa in položitev kablov v
reko. (Jožica in Franc Lupša, Vinarje)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja in vplivih EMS na zdravje je v
poglavju 2.1.
23. Ne strinjamo se s predlagano traso. Obveščeni smo, da je Slovenija podpisnica dokumenta
(konvencije), ki državo obvezuje k spoštovanju mnenja javnosti. Kot prizadete stranke tako
zahtevamo, da se pri umeščanju v prostor izbere boljša, bolj ljudem in okolju prijazna
varianta. Imamo novo hišo in poslovne prostore. Pod daljnovodi prihaja do velikih sevanj,
zato se počutimo ogroženo v osebnem in poslovnem svetu. Smatramo, da se zadeve dajo
urediti tudi drugače (kabliranje). (Avtomehanika Potočnik d.o.o., Maribor)
Stališče:
Pripomba ne upošteva. Obsežnejši odgovor o Aarhurški konvenciji, vplivih na zdravje in o študiji
kabliranja je v poglavju 2.1.
24. Odločno nasprotujem izvedbi daljnovodne povezave ČHE-RTP Maribor po predlagani
severni varianti daljnovoda, da se prepreči največja ekološka in demografska katastrofa v
Mariboru, Sloveniji in Evropi. Vse aktivnosti je treba nemudoma prekiniti. Pod nobenimi
pogoji ne bomo dovolili izvedbe načrtovanega. Predlagam takšno izvedbo povezave ČHERTP Maribor, kot jo predlaga MOM iz leta 2006 in 2008 in to je prenos električne energije po
zemeljskem kablu. (Saša in Andrej Kos, Rošpoh):
Stran 72/125
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
na razgrnitvi sem podal svoja mnenja, pripombe in vprašanja, odgovorov pravzaprav
nisem dobil, po razgrnitvi sem od nekaterih predlagateljev projekta dobil odgovor – če
boste imeli daljnovod speljan mimo hiše, se raje odselite
s strani civilne iniciative so bile podane pomanjkljivosti in napake projekta
preseneča ga podatek, da je vrednost zemljišč na južni trasi višja kot vsi ti vinogradi in
sadovnjaki, primerjali so jih z drevesnico, ki je ni mogoče primerjati s trajnimi nasadi.
Prav tako je bilo povedano, da južna trasa ni primerna zaradi višine hmeljarske žičnice.
V tem delu nihče ne bo postavljal hmeljnega nasada, prej hiše, to je popolno zavajanje
javnosti
na vprašanje odškodnin je bil odgovor, da se investitor vpiše brezplačno služnost za
investicijsko in vzdrževalno cesto do stebrskih mest, kot tudi območje stebrov. Naš dom
je predmet rušitve, ker je v 45m pasu od osi daljnovoda, dobili bi odškodnino za objekt in
se morali izseliti, ostal bi del nepoškodovanega vinograda (za postavitev stebrov bi
uničili del vinograda in dostop do njega) in površina za vinogradniško obnovo, ki izgubi
vrednost, onemogočena bi bila proizvodnja z vinogradniško infrastrukturo, uničen dom,
družinska sreča in življenjska vizija, ogrožen normalni razvoj otrok, glede na vloženo
vrednost in zadolženost bi bili v primeru izvedbe projekta popolnoma uničeni
poseg v najlepše dele okolice Maribora pomeni grdo kršitev varstva okolja, močno bi bila
okrnjena vinogradniška proizvodnja, ki je kot kmetijska panoga v tem predelu
najmočnejša. Vinogradni predeli so naša destinacija za sprehode, izlete, kolesarjenje. Iz
Urbana se bo videlo jekleno okostje in vse skazilo
pri postavitvi daljnovoda se dokazano pojavi problem s čebelami, ki jih EMS zelo moti in
ne najdejo nazaj v panj. Na tem območju živi okoli 2500 čebeljih družin, še do 600 pa v
času kostanjeve paše
vsi kmetijski pridelki od katerih živi veliko kmetij, tudi ekoloških, bi bili prodajno
degradirani, veliko malih ljubiteljskih pridelovalcev bi opustilo površine zaradi nevarnosti
sevanja – kar bi sprožilo demografsko katastrofo
poseg bi pomenil totalno vizualno izničenje gričevnatega Kozjaka in zgornjega dela Sl.
goric
v neposredni bližini varnostnega pasu EMS je veliko stanovanjskih objektov, vplivi daljše
izpostavljenosti takemu sevanju so postopna oglušelost zaradi brnenja (konstantnih 50
dB v suhem vremenu in 100dB v mokrem), povzročala pa naj bi tudi rakasta obolenja,
posebej levkemijo pri otrocih. Kvaliteta bivanja se drastično poslabša - zakaj mora nekdo
nositi takšno breme, kljub možnim drugim, bolj ekološkim in za zdravje manj nevarnimi
posegi. Očitno investitor sploh ni upošteval predloge in stališča MOM in naredil varianto
in še to brez primerjalne.
Lokalna skupnost, še posebej tista, ki je sedaj stranka v postopku, ni bila obveščena, niti
vključena v začetni fazi projekta, ampak je dobesedno postavljena pred dejstvo, da se
bo to izvajalo in da lahko da pripombe in postavi vprašanja, vendar drugače ne gre – kot
mi je znano je s tem kršena Aarhuška konvencija, katere podpisnica ja RS.
Pripravljavec izhodišč in program priprave DLN nista upoštevala z ustavo zagotovljene
nedotakljivosti zasebne lastnine, nista ravnala skladno z Zakonom o upravnem postopku
ter sta kršena določila Aarhuške konvencije. Imamo dokaze, da so pred 2-3 leti
pripravljavci podlag nepooblaščeno in nedopustno dostopali, nihče se ni izkazal z
izkaznico, predložil pooblastila pripravljavca, lastnikov ni obvestil o nameravanih
aktivnostih in namenu pridobljenih podatkov (priložena je izjava Mojce in Borisa Curk ter
Saše in Andreja Kos o opravljenih geodetskih meritvah na njihovih in sosednjih parcelah
spomladi 2005, in prerezani žičnati ograji)
Kako je mogoče, da se že izvaja javni razpis za izbiro izvajalce za dobavo in montažo
črpalke-turbine in motor-generatorja, nabavljeni naj bi bili že tudi stebri
Nismo proti izgradnji ČHE ampak proti izgradnji predvidenega katastrofalnega
daljnovoda, ki ga lahko zamenja ekološki kabel
Stran 73/125
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Postopek priprave DPN se je pričel na podlagi dokumentirane in
utemeljene pobude pristojnega ministrstva. Zakonodaja ne predvideva ustavitev postopka,
razen v primeru, da pristojno ministrstvo umakne pobudo za pripravo DPN. Postopek priprave
DPN se nadaljuje s sprejemom stališč do pripomb. Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja je v
poglavju 2.1.2.
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Navedba o hmeljarski žičnici je napačna in ni bila navedena na javni obravnavi in tudi ni bila
obravnavana v strokovnih podlagah za DPN. Tudi navedba brezplačni služnosti je napačna in ni
bila podana na javni obravnavi. Na javni obravnavi je bilo podano pojasnilo, da se za izgradnjo
daljnovodov, ki se načrtujejo z DPN, praviloma zemljišča ne odkupujejo, temveč investitor za
zemljišča, ki so zaradi gradnje prizadeta in so v ureditvenem območju DPN sklepa služnostne
pogodbe. Podpis pogodb z lastniki zemljišč in določitev odškodnin za služnost in omejeno rabo
je sporazumni akt med investitorjem in lastnikom zemljišča, in ni pogojen s sprejemom Uredbe o
DPN. Odškodnino določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin
tudi v primeru, ko gre za institut prisilne služnosti, ki jo lahko investitor uporabi na podlagi
uveljavitve Uredbe o DPN.
Zaradi gradnje daljnovoda niso predvidene spremembe rabe zemljišč, sam potek daljnovoda
(razen v območju stojnih mest) ne ovira izvajanja kmetijske dejavnosti, saj je pod daljnovodom
možna nemotena obdelava kmetijskih površin. Dosedanje strokovne študije niso pokazale
negativnih vplivov elektromagnetnega sevanja na rast, donos in kakovost kmetijskih pridelkov
na zemljiščih v neposredni bližini daljnovodov. Zato tudi s tega vidika ni nobenih znanih
omejitev za katero koli kmetijsko pridelavo, tako konvencionalno kot tudi za različne sonaravne
oblike kmetovanja.
Doslejšnje laboratorijske in druge raziskave nakazujejo pojavljanje določenih bioloških učinkov
zaradi izpostavljenosti EM poljem. Za čebele v panjih, ki so v močnem električnem polju se je
izkazala povečana aktivnost, ki času ko ni paše vodi do večje porabe hrane. Nobena od
raziskav, izvajanih laboratorijsko ali v naravi v pogojih izpostavljanja EM poljem pod VN
daljnovodi, ni pokazala tveganja za preživetje in zdravje organizmov oziroma škode za lokalni
življenjski prostor. V raziskavah učinkov EM polj na rastline potrjen učinek pospeševanja
kaljenja in, deloma, zgodnje rasti sadik pri povečanih jakostih električnega kot tudi magnetnega
polja, pozitivni rezultati pa so v glavnem ugotovljeni pri višjih jakostih polja kot pri tistih, ki se
pojavljajo pod daljnovodi. Mehanizmi stimulacijskih učinkov še niso pojasnjeni. Za poročila o
učinkih na rastline, ki obravnavajo učinke polj na rastline v kasnejših stopnjah razvoja, velja da
rezultati niso konsistentni in so včasih kontradiktorni.
Glede vključenosti lokalne skupnosti v projekt je navedba povsem nejasna, saj govori o tem, da
so postavljeni pred dejstvo, da se bo poseg izvajal. Postopek je dejansko v fazi dopolnjenega
Stran 74/125
osnutka DPN, za izvedbo posega pa je potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki lahko
temelji le na sprejetju Uredbe o DPN, izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja, predpisanih soglasjih (tudi okoljevarstveno), dokazilu o pravici graditi
(lastninska ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo
oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini) ter projekt za izvedbo. Obsežnejši odgovor o
Aarhurški konvenciji je v poglavju 2.1.1.
V 33. členu ustave je navedena pravica do zasebne lastnine in dedovanja, v 36. členu je
opredeljena nedotakljivost stanovanja. Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo
uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati, omejitve uporabe, uživanja in
razpolaganja lahko določi zakon. V 5. členu Zakona o gozdovih je navedeno, da mora lastnik
gozda dovoliti v svojem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam. V 5. členu Zakona o
kmetijskih zemljiščih mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča na svojih,
zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti prosto gibanje
drugim osebam po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči škoda.
Povzročitelj škode na zemljišču ali pridelku je odškodninsko odgovoren lastniku, zakupniku ali
drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča oziroma pridelka v skladu s predpisi. Po 121. členu
Zakona o evidentiranju nepremičnin morajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč in lastniki
oziroma uporabniki stavb in delov stavb geodetu, ki se izkaže z geodetsko izkaznico,
kmetijskemu ali gozdarskemu strokovnjaku, ki se izkaže s pooblastilom za bonitiranje,
ocenjevanje in katastrsko klasifikacijo zemljišč, projektantu, uslužbencu geodetske uprave ali
osebi, ki ima pooblastilo geodetske uprave, geodetskega podjetja ali projektanta, dopustiti
dostop na zemljišče in vstop v skupne dele stavbe, če je to potrebno zaradi izvajanja geodetskih
storitev oziroma nalog geodetske službe skladno s tem zakonom, oziroma drugih nalog, ki jih
določajo predpisi, ter mu dopustiti izvajanje meritev in opazovanj. Če pri opravljanju del iz
prejšnjega odstavka nastane škoda, ima oškodovana oseba pravico do odškodnine po pravilih
civilnega prava. Po 2. členu Pravilnika o geodetski izkaznici, postopku za njeno izdajo in načinu
uporabe mora geodet, ki izvaja geodetske storitve, na zahtevo stranke pokazati geodetsko
izkaznico.
Nakup opreme ni pogojen z DPN, pač pa je sprejet DPN pravna podlaga za izdajo dovoljenja za
načrtovani poseg (gradbeno dovoljenje).
25. Odločno nasprotujem izgradnji 2 x 400 kV daljnovoda, kateri bi potekal v bližini moje
parcele, na kateri bom v letošnjem letu pričel z gradnjo enostanovanjske hiše, saj bi
izgradnja takšnega daljnovoda zaradi sevanja negativno vplivala na kvaliteto življenja v
okolici daljnovoda. Umestitev daljnovoda v naseljene predele in v bližino naseljenih predelov
se mi zdi nerazumna in za življenje ljudi in živali v bližini daljnovoda zdravju škodljiva. V
kolikor se bo izvedba daljnovoda realizirala zahtevam, da so žice nameščene minimalno
400m od moje parcele, kot to velevajo trendi v Evropi. Izvedba daljnovoda po kablu v zemlji
bi sigurno manj vplivala na okolje, v mnogih evropskih državah se takšna izvedba že tudi
izvaja. Po mojih informacijah je bila izgradnja navedenega daljnovoda umaknjena iz
prostorskih aktov občine Maribor, zato sem se tudi odločil za gradnjo hiše v Počehovi.
Pričakujem, da se bo upošteval sklep MO Maribor, da bodo vse električne napeljave
nameščene v zemljo. Izvedba takšnega daljnovoda ne spada med neokrnjeno naravo,
takšne predele bi morali pustiti takšne kot so in ne intenzivno posegati v njih (Marcel Šamec,
Počehova)
26. Začrtana trasa je absolutno neprimerna, saj posega v neokrnjeno naravo in onesnažuje
naselja. Ob izgradnji trase bi bilo direktno ogroženo moje zdravje, prav tako zdravje moje
družine, saj vemo, da električno in magnetno sevanje povzroča raka (levkemijo). Razumem,
da je izgradnja potrebna, vendar ne najcenejša varianta na račun ljudi in neokrnjene narave.
Stran 75/125
Zahtevam, da se za traso uporabi napredna tehnologija (kabli), da ne bo ogrožala
prebivalcev in življenja ob njej. (Dragica Šamec, Počehova)
27. Sem odločno proti daljnovodu, prepričan sem, da obstajajo druge rešitve, ki ne bodo tako
zelo okrnile našega življenjskega prostora. Kako se lahko izdajo gradbena dovoljenja za
področje, kjer naj bi umestili 2 x 400 kV daljnovod? Kot sem obveščen naj bi vse električne
napeljave tekle pod zemljo. Vsi prebivalci občin kjer naj bi tekel daljnovod bodo utrpeli
škodo, ne samo, da bi s tem uničili gozdove, tudi naše življenjsko okolje in zdravje bi bilo
uničeno. Želim, da se še podrobneje preučijo vse variante izvedbe daljnovoda in se šele
nato odločite za najustreznejšo izvedbo le tega in se s tem omogoči, da bodo tudi bodoče
generacije lahko živele v neokrnjenem okolju. (Novak Jože, Počehova)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva, v okviru izdelane optimizacije trase DV je v okviru tehničnih
možnosti upoštevana večja oddaljenost od stanovanjskih objektov. Potrebno oddaljenost
bivalnih površin od osi daljnovoda definira opredeljena mejna vrednost električnega in
magnetnega polja. Druge omejitve rabe prostora so povezane z varovalnim pasom ob
elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter
izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni
oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega
voda poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda in za 400 kV daljnovode znaša 40
m. Zahteve po večji oddaljenosti od 40 m od osi daljnovoda nimajo pravne podlage v pravnem
redu Republike Slovenije.
Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3, o kabliranju pa v poglavju
2.1.2.
Navedba sklepa MO Maribor o nameščanju vseh električnih napeljav v zemljo se nanaša na
smernice za načrtovanje, ki jih je podala MO Maribor. Skladno z določili ZPNačrt so smernice
dokument, v katerem nosilci urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov s svojega
delovnega področja na območje, ki je predmet načrtovanja in na načrtovane posege v prostor
ali prostorske ureditve. Poleg smernic, ki morajo imeti podlago v določbah veljavnih predpisih,
lahko seveda podajo tudi morebitna priporočila (kot je to v primeru smernic MO Maribor), za
katere menijo, da bi jih bilo pri pripravi državnega prostorskega akta smiselno upoštevati.
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je skladnost projekta s prostorskim aktom.
Glede na to, da v postopku priprave in sprejemanja DPN za ČHE na Dravi in daljnovodno
povezavo ČHE – RTP Maribor še niso sprejeti začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora,
lahko do sprejema Uredbe o DPN poteka izdaja gradbenih dovoljenj skladno z določili
veljavnega izvedbenega prostorskega akta.
Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov,
smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji
plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor – Direktorat za
okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe
plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
28. Sem lastnica zemljišča na katerem naj bi postavili te v nebo segajoče stebre visoke 60m.
Grozite mi s smrtno nevarno napeljavo daljnovoda nad mojo glavo. Zagotavljam vam, da na
mojem zemljišču ne bo stal nobeden steber stolp daljnovoda take strašne moči. Na mojem
zemljišču že leta stoji daljnovod manjše zmogljivosti, ki teče le 20m vstran od bivalnih
prostorov. Ne dovolim da me strašite in silite v tako nemogočo situacijo. Nihče v naši državi
nima te pravice, da nas lastnike zemljišč na trasi daljnovoda prisili v nasilen odvzem
Stran 76/125
zemljišča. Obstajajo tudi druge možnosti in naj jih preučijo in naj ne ogrožajo zdravja ljudi,
kateri živimo ne tem predelu. (Kovačič Marija, Počehova)
Stališče:
Pripomba se upošteva. v okviru izdelane optimizacije trase DV je v okviru tehničnih možnosti
upoštevana večja oddaljenost od stanovanjskih objektov. Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na
zdravje je v poglavju 2.1.3, o kabliranju pa v poglavju 2.1.2.
Razlastitev in omejitve lastninske pravice opredeljuje ZUreP-1. Lastninska pravica na
nepremičnini se lahko odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi (v nadaljnjem
besedilu: razlastitev) ali omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor tudi obremeni z začasno
ali trajno služnostjo. Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v
javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist
razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Tako se med drugim
nepremičnina lahko razlasti za namen gradnje gospodarske javne infrastrukture. Lastninska
pravica na nepremičnini se lahko začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist (v
nadaljnjem besedilu: služnost). S služnostjo se lastninska pravica na nepremičnini lahko omeji,
če je to nujno potrebno za postavitev omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture in
njihovo nemoteno delovanje. O zahtevi za ustanovitev služnosti odloči upravni organ z odločbo.
Bistveno je, da je javna korist izkazana in da mora razlastitveni upravičenec izkazati, da ni uspel
z lastnikom nepremičnine skleniti pogodbe o ustanovitvi služnostne pogodbe. V primeru
ustanovitve služnosti lastniku pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine
ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček.
29. Iz DPN je vidno, da bi daljnovod potekal blizu mojih parcel, na katerih stoji tudi moja
stanovanjska hiša. Zaradi bližine visokonapetostnih žic bi bila moja hiša v območju sevanja,
kajti hiša ni toliko oddaljena od žic, da sevanja ne bi bilo. Kar se tiče zdravja je vsem jasno
kako vpliva sevanje na zdravje. Obveščam vas, da je Slovenija podpisnica
dokumenta/konvencije, ki državo obvezuje k spoštovanju mnenja javnosti. MO Maribor je
junija leta 2006 sprejela sklep, da bodo vse električne napeljave šle v zemlji v obliki
kablovoda. Sem proti trasi ker poteka mimo ali preko naših zemljišč. (Jožefa Vračko,
Maribor)
Stališče:
Pripomba ne upošteva. Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3. Glede
konvencije, ki obvezuje k spoštovanju mnenja javnosti, je obsežnejši odgovor o Aarhuški
konvenciji je v poglavju 2.1.1.
Glede sklepa MO Maribor gre verjetno za smernice, ki jih je podala MOM za načrtovanje DLN vsi električni visokonapetostni vodi na območju Mestne občine Maribor morajo biti izvedeni v
kablu - najbolje, da je v strugi reke Drave. Skladno z določili ZPNačrt so smernice dokument, v
katerem nosilci urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov s svojega delovnega
področja na območje, ki je predmet načrtovanja in na načrtovane posege v prostor ali
prostorske ureditve. Poleg smernic, ki morajo imeti podlago v določbah veljavnih predpisih,
lahko seveda podajo tudi morebitna priporočila (kot je to v primeru smernic MO Maribor), za
katere menijo, da bi jih bilo pri pripravi državnega prostorskega akta smiselno upoštevati. Teh
priporočil pripravljavec ni dolžan upoštevati, lahko pa jih upošteva pri pripravi strokovnih podlag
in samega državnega prostorskega načrta. Obsežnejši odgovor o študiji kabliranja je v poglavju
2.1.2.
Stran 77/125
30. Odločno nasprotujemo umestitvi daljnovoda na način, ki je predviden v osnutku DPN.
Popolnoma nedoumljivo nam je, da danes, ko se srečujemo s tako velikimi naravnimi
nesrečami, katerih vzrok je prav onesnaženje okolja in poseganje vanj, pri načrtovanju
takšnih projektov, kot je ČHE na Dravi, ne poiščete rešitev, ki bi bila za okolje in zdravje čim
manj škodljiva. Prepričani smo, da so možne druge rešitve – položitev daljnovoda v kablih v
zemljo. Pričakujemo, da boste pri svojih odločitvah upoštevali tudi varstvo okolja in zdravje
ljudi ne samo finančno in gradbeno najustreznejšega projekta. (Pečovnik-Gobec, Maribor)
Pojasnilo:
Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje in kabliranju je v poglavju 2.1.3.
Po Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave DPN ter o načinu priprave variantnih rešitev
prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave (Uradni list RS, št. 99/07) se variantne
rešitve se vrednotijo in medsebojno primerjajo s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in
ekonomskega vidika. Če je za DPN treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje,
predstavlja okoljsko poročilo po ZVO-1 okoljski vidik vrednotenja. Opredelitev variantnih rešitev,
presoja in medsebojna primerjava variant in utemeljitev izbora najustreznejše variantne rešitve
je celovito obravnavana v študiji variant in povzeta v obrazložitvi dopolnjenega osnutka DPN. V
okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Po optimizaciji DV je objekt v meji DPN.
Najmanjši potreben odmik daljnovoda od
poselitvenega območja določa oddaljenosti, kjer izračunane vrednosti električne poljske jakosti
padejo pod mejno vrednost. Potrebna oddaljenost pri tej napetosti pa znaša 36 m od osi
daljnovoda, če je višina spodnjega vodnika 10 m nad tlemi. S tega razloga so v tem pasu vsa
območja rabe, ki se glede na predpise, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in
življenjskem okolju, uvrščajo v I. območje varovanja, spremenijo v območja rabe, uvrščene v II.
območje varovanja. To pomeni da v tem pasu ne bo stanovanjskih objektov, bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega
varstva, …. Glede na zahtevane tehnične odmike pa je načeloma možna industrijska, obrtna ali
drugi podobna proizvodna dejavnost, transportna, skladiščna ali servisna dejavnosti.
Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo,
da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN
predmet cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Odškodnino
določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin.
31. Sva lastnika novo zgrajene stanovanjske hiše v neposredni bližini kjer bi šel visoko
napetostni el. daljnovod. Znano in potrjeno je, da el. smog in el. magnetno sevanje izredno
močno vpliva na zdravje in psihično počutje ljudi. Poleg ostalih vplivov na prostor je to glavni
razlog, da sva odločno proti. Spravite daljnovod v zemljo v obliki kablovoda. To je tudi
stališče naše mestne občine Maribor (Jovan in Hedvika Petkovič)
Stran 78/125
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Obsežnejši odgovor o kabliranju je v poglavju 2.1.2. V okoljskem
poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za varovana
območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007). Obsežnejši odgovor o
vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
32. Sem proti izgradnji severne trase daljnovoda, saj bi zaradi visokonapetostnih vodov, ki bi
potekali v neposredni bližini stavbe, kjer stanujem in sevanja, ki bi nastajalo, bilo ogroženo
moje življenje in zdravstveno stanje (Friderik Ulčnik, Maribor)
Pojasnilo
Pripomba se ne upošteva. Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
Prometna ureditev in transportne poti
1. Na dovoliva poteka ceste čez potekala čez parcele št. 170 (stavbišče hiše in dvorišče),
1083/1 in 1106 sadovnjak, čez naše dvorišče in sadovnjak. (Vilma in Viljem Petek, Medič)
Stališče:
Pripomba se upošteva. Po optimizaciji trase je trasa DV prestavljena v severno smer, tako da je
od objekta oddaljena več kot 620m, prilagojene so tudi dostopne poti do stojnih mest stebrov.
2. Odločno nasprotujeva tudi dovozni poti do stebra 48, ki poteka po našem zemljišču tik ob
hiši (seznanjeni smo, da je za postavitev takega stebra potrebno veliko število kamionov
»hrušk« betona). Zaradi vožnje bi se na hiši, ki je starejše gradnje, pojavile razpoke in
zrahljali bi se temelji, in bi bila primerna za porušitev. (Jožica in Franc Lupša, Vinarje)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Skladno z usmeritvami okoljskega poročila se bo med gradnjo vršil
tudi monitoring vibracij. Na osnovi njegovih rezultatov oz. morebitnih poškodb objektov se bo
ocenila škoda, ki jo je investitor oz. izvajalec gradbenih del dolžan tudi povrniti.
3. Dodatna fizična obremenitev (promet in tovor) v času gradnje bo imela za posledico
poškodovanje oz. uničenje težko izgrajenih krajevnih cest. (KS Kamnica)
Stališče:
Pripomba je upoštevana. V skladu z zakonodajo je v okviru organizacije gradbišča opredeljeno,
da mora investitor oz. izvajalci del pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe
infrastrukture skupaj z upravljavci; med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko
Stran 79/125
oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav ter zagotoviti zaščito ali
prestavitev obstoječe infrastrukture in eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi izvajanja
državnega prostorskega načrta.
Vplivi na okolje in okoljevarstveni ukrepi
1. Po 51. členu ZVO-1 se pri presoji vplivov posegov na okolje upošteva tudi vpliv na krajino, ki
skladno z zakonom ne sme biti prekomeren. V navedeni študiji Presoje posegov na okolje
za novo traso goloseka v širini 100m in dolžini 22 km ne bi mogel biti bolj brezobziren do
tega prostora. Obstoječi koridorji imajo prioriteto pred novimi in ob upoštevanju, da je tako
odločitev po obstoječem koridorju reke Drave v kabelski izvedbi po tleh sprejel mestni svet
MOM za severno traso ni zakonske osnove. (Vilma Petek, Medič)
Pojasnilo:
51. člen ZVO-1 se nanaša na postopek presoje vplivov na okolje, ki se izvede pred začetkom
izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje (v fazi pridobivanja okoljevarstvenega
soglasja pred izdajo dovoljenja za poseg), se pravi v fazi, ki še sledi sprejetemu DPN.
V sklopu celovite presoje vplivov na okolje (40. Člen ZVO-1) in strokovnih podlag z vidika
vplivov na okolje v postopku priprave dopolnjenega osnutka DPN so bili tudi obravnavani vplivi
na krajino. Z izvedbo 400 kV daljnovoda se spremeni krajinska podoba, vplive je možno
nekoliko omiliti. Posegi na gozdnih površinah se bodo izvajali le tam, kjer je nujno potrebno,
posekalo se bo le tisto drevje, ki je v okviru zahtevanih varstvenih odmikov. V neposredni bližini
posegov se bo ohranjalo naravno stanje gozda, preprečilo se bo vsako nepotrebno zasipanje in
odstranjevanje podrasti. Iz okoljskega poročila je jasno razvidno, da je z vidika vplivov na
doseganje okoljskih ciljev za biotsko raznovrstnost in habitatne tipe, za gozdarstvo in gozdni
prostor, za kulturno dediščino in krajino južna varianta DV opredeljena kot primernejša v
primerjavi s severno varianto daljnovoda. Severna varianta je v okoljskem poročilu izbrana kot
ustreznejša varianta zato, ker je v primerjavi z južno varianto primernejša z vidika vplivov na
doseganje okoljskih ciljev za hrup, za podzemne vode, za naravne vrednote in ekološko
pomembna območja, za varovana območja narave, ionizirajoče sevanje ter z vidika vplivov na
doseganje okoljskih ciljev za kakovost bivalnega okolja (prebivalstvo in zdravje).
Glede sklepa MO Maribor gre verjetno za smernice, ki jih je podala MOM za načrtovanje DLN vsi električni visokonapetostni vodi na območju Mestne občine Maribor morajo biti izvedeni v
kablu. Glede trase je najbolje, da je v strugi reke Drave. Skladno z določili ZPNačrt so smernice
dokument, v katerem nosilci urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov s svojega
delovnega področja na območje, ki je predmet načrtovanja in na načrtovane posege v prostor
ali prostorske ureditve. Poleg smernic, ki morajo imeti podlago v določbah veljavnih predpisih,
lahko seveda podajo tudi morebitna priporočila (kot je to v primeru smernic MO Maribor), za
katere menijo, da bi jih bilo pri pripravi državnega prostorskega akta smiselno upoštevati. Teh
priporočil pripravljavec ni dolžan upoštevati, lahko pa jih upošteva pri pripravi strokovnih podlag
in samega državnega prostorskega načrta. Pripravljavec DPN je občine, skladno z določbami
33. člena ZPNačrt pozval, da posredujejo pripombe in predloge v zvezi z dopolnjenim osnutkom
DPN. Mestni svet MO Maribor je tako posredoval svoja stališča, ki jih bo MOP, Direktorat za
prostor v skladu z 33. členom ZPNačrt proučil ter do njih zavzel stališča. Obsežnejši odgovor o
študiji kabliranja je v poglavju 2.1.2.
Priprava predloga in sprejem DPN pa v nadaljevanju poteka po 34. členu ZPNačrt.
2. Neupoštevanje smernic in priporočil Zavoda za varstvo okolja MO Maribor. Na predlaganih
zaščitenih območjih za Naturo 2000 je predvidena trasa nezakonita:
Stran 80/125
Kozjak je predvideno območje Nature 2000 kot strokovni predlog območja pSCI za
ohranjanje metuljev euphydryas aurinia -vel. populacije do 2%, hypodrias maurna -vel.
populacije > 15% in callimorpha quadripunctaria-vel. populacije 2-15%.
− Kamnica je predvideno območje Nature 2000 kot strokovni predlog območja pSCI za
ohranjanje vrst metuljev: eriogaster catax -vel. populacije 2-15%, hypodrias maurna -vel.
populacije do 2%, callimorpha quadripunctaria-vel. populacije do 2%.
Ogrožene vrste med drugim najbolj ogrožajo ravno omenjeni posegi: obsežne sečnje, širjenje
električnega omrežja in izgradnja hidroenergetskih objektov. (vir: Natura 2000 v Slovenijimetulji (lepidoptera), ZRC SAZU 2005 str. 172-173 in 160-161). Ta vidik sploh ni bil upoštevan
pri presoji vplivov posegov na okolje in naravovarstveni študiji in bo imel na omenjene habitate
metuljev škodljiv vpliv, ki so v legitimnem postopku za uvrstitev na Posebna območja ohranitve
(SAC) v EVROPI pod okriljem Nature 2000 in imajo zato poseben pravni status ter strožji
varstveni režim. (Vilma Petek, Medič)
−
Pojasnilo:
V okviru izdelave strokovnih podlag so bile za predmetni DPN izdelane študije - analize živega
sveta, kjer so bile izvedene inventarizacije ter obdelave naslednjih vsebin: habitatni tipi, flora,
dnevni metulji, kačji pastirji, ribe, dvoživke, plazilci in ptiči. Gradnja in obratovanje predmetnega
daljnovoda bo vsekakor pomenila tudi vpliv na živalske in rastlinske vrste, vendar ne v tolikšni
meri, da bi to vplivalo na stanje populacij ogroženih in redkih živalskih ter rastlinskih vrst, ki so
tudi zakonsko zaščitene. Vpliv bo velik, vendar ob upoštevanju določenih omilitvenih ukrepov, z
vidika varstva narave sprejemljiv. V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o.) z dodatkom za varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega
lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP
Maribor (proj. št. 2825/06-A Center za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o.) so skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave
opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju
okoljskih ciljev in geografskih značilnosti območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je
izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter
predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje
sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta
okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št.
35409-29/2006, 17.9.2007).
Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 so nastajala od leta 2001 dalje.
Ker so bila Natura 2000 območja določena na podlagi posameznih konkretnih najdb vrst in na
podlagi ekspertnih ocen primernosti habitatov zanje znotraj predvidenih območij, so bila ta
območja v strokovnih podlagah marsikdaj dosti večja kot pa je habitat za vrsto. Vlada
Republike Slovenije je 29. aprila 2004 določila območja Natura 2000 v Sloveniji z Uredbo o
posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) - UL RS št. 49/04. Uredba je bila
spremenjena in dopolnjena še 11.10. 2004 (UL RS št. 110/04), 4.7.2007 (UL RS št. 59/07) in
5.5. 2008 (UL RS št.43/ 08). Na podlagi omenjene Uredbe sta na območju Kozjaka opredeljeni
2 območji Natura 2000: SCI Potočnikov potok (SI3000007) in SCI Zgornja Drava s pritoki
(SI3000172). Območje predmetnega DPN posega le na slednje. Podrobneje so vplivi na
varstvene cilje za kvalifikacijske vrste in habitatne tipe tega Območja Natura 2000 opredeljeni v
omenjenem Dodatku za varovana območja.
V pripombi omenjen Eriogaster catax je bil na za pSCI Kamnica predlaganem območju najden
na 2 mestih - nad kmetijsko šolo na Kalvariji in pri Vinarjih. Podobno velja za Euphidrias aurinia
na območju Kozjaka - vrsta je izrazito travniška, najsi gre za njeno vlagoljubno ali suholjubno
ekološko obliko, torej je posek gozda sploh ne more prizadeti. Hypodryas maturna je vezana na
z velikim jesenom obrasle potoke in bližnje tople in vlažne gozdne robove z velikim jesenom, ki
Stran 81/125
pa s posegom ne bodo prizadeti. Na mestih poseka iglavcev za potrebe daljnovoda je lahko
vpliv posega nanjo prej pozitiven kot pa ne, saj je mogoče pričakovati izboljšanje njenega
habitata zaradi presvetlitve in sukcesijskega zaraščanja, tudi z velikim jesenom.
Negativen vpliv posega na kvalifikacijske vrste metuljev bi neposredno pričakovali lahko le v
primeru, da bi bili ČHE Kozjak s pripadajočo infrastrukturo in stojna mesta daljnovodnih stebrov
načrtovana neposredno na habitatih teh vrst, kar pa za predmetni DPN ne velja. Za Callimorpha
quadripunctaria je vzpostavljanje dodatnih gozdnih robov in njihovo sukcesijsko zaraščanje s
hranilnimi rastlinami gosenic običajno celo pozitiven dejavnik, ne pa ogrožajoč. Podobno velja
tudi za Eriogaster catax saj se črni trn ali enovrati glog kot hranilni rastlini njegovih gosenic prav
tako sukcesijsko pojavljata ob novonastalih gozdnih robovih in posekah, če so le ostali abiotski
faktorji ustrezni.
3. Načrtovani poseg bi pomenil ogromen in nepopravljiv poseg v okolje – gozdove in habitate
na Kozjaku, urbano okolje in vinorodne predele Slovenskih goric. Južna varianta bi bila z
okoljskega vidika najprimernejša, zahteva le nekaj optimizacij, upošteva pa določila Komisije
evropskih skupnosti po sinergiji obstoječih infrastrukturnih koridorjev. Variant je ogromno (od
kabliranja do vgradnje turbin z manjšo močjo, kar bi omogočalo nižje napetosti), tovrsten
poseg v okolje ni legitimen, dokler niso pretehtane opcije (Ana Križman, Počehova)
Pojasnilo:
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Iz okoljskega poročila je jasno razvidno, da je z vidika vplivov na doseganje okoljskih ciljev za
gozdarstvo in gozdni prostor južna varianta DV opredeljena kot primernejša v primerjavi s
severno varianto daljnovoda. Južna varianta DV je v primerjavi s severno varianto primernejša
tudi z vidika vplivov na doseganje okoljskih ciljev za biotsko raznovrstnost in habitatne tipe ter
za kulturno dediščino in krajino. Severna varianta je v okoljskem poročilu izbrana kot
ustreznejša varianta zato, ker je v primerjavi z južno varianto primernejša z vidika vplivov na
doseganje okoljskih ciljev za hrup, za podzemne vode, za naravne vrednote in ekološko
pomembna območja, za varovana območja narave, ionizirajoče sevanje ter z vidika vplivov na
doseganje okoljskih ciljev za kakovost bivalnega okolja (prebivalstvo in zdravje).
Zaradi obsežnosti problematike o možnosti kabliranja je odgovor podan v posebnem poglavju
2.1.2. Moč elektrarne je bila določena na podlagi naravnih danosti v Dravski dolini in je tehnično
nadaljevanje izkoriščanja vodnega potenciala reke Drave v Sloveniji.
4. Elektromagnetno sevanje daljnovodov tovrstne jakosti ima dolgoročne učinke na zdravje,
dokazana je vzročna povezava s pojavom levkemije za druge vrste rakavih obolenj pa sum.
Večina evropskih držav zaostruje svoje standarde ter umika tehnologijo nadzemnih vodov
kot škodljivo in zastarelo ter jo nadomešča s kabelskimi vodi. Nekateri dokazi o škodljivosti
Stran 82/125
EMS obstajajo, država bi se morala držati načela previdnosti. Nihče tudi ne izpostavlja
hrupa zaradi korone. Kljub zagotovitvam od vlade plačanih strokovnjakov, da hrup ne
presega določenih jakosti, pomeni nedopusten poseg v življenjsko okolje, brenčanje je
konstantno, ob določenih vremenskih razmerah pa postane neznosno in pomeni bistveno
znižanje kvalitete življenja ljudi. Vsak posameznik ima pravico, da ohrani svoje zdravje in da
ga država ne ogroža s svojimi interesi (72. člen Ustave). Institut javnega dobra ne zdrži, v
kolikor obstaja manj agresivna možnost, ki ni ekonomsko nedosegljiva. (Ana Križman,
Počehova)
Pojasnilo:
Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje in kabliranju je v poglavju 2. 1.
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) in drugih
strokovnih podlagah za DPN z vidika vplivov na okolje je hrup korone daljnovoda natančno
obdelan in temelji na konkretnih meritvah primerljivega 400 kV daljnovoda. Meritve hrupa 400
kV daljnovoda so bile opravljene v času za korono ugodnih vremenskih pogojih in sicer na
razdalji 11m med mikrofonom in najbližjim tokovodnikom. Izmerjena raven hrupa s pribitkom K2
zaradi poudarjenih tonov je znašala 50,5 + 4 ≈ 55 dBA. Ko za nastanek korone ugodni
vremenski pogoji prenehajo (op. nasičena relativna vlažnost), tudi raven hrupa korone močno
upade. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
5. Pri presoji vplivov na okolje ni bil upoštevan vpliv na osebno premoženje (padec vrednosti
nepremičnin za več kot 50%, postale pa bi popolnoma tržno nezanimive) in varnost pri delu
(daljnovod prečka kmetijske površine in vinograde ter delovna mesta ljudi, ki se s tem
preživljajo). Na povečano tveganje na delovnem mestu delodajalec ne more vplivati, zato
nepopravljiva škoda zaposlenim neposredno pod daljnovodom in delodajalcem zaradi
neugodnih razmer. (Ana Križman, Počehova)
Pojasnilo:
Vplivno območje obravnavanega DV je v strokovnih podlag za DPN z vidika vplivov na okolje
določeno na podlagi območja načrtovanih prostorskih ureditev in vplivov, ki so povezani s
hrupom in elektromagnetnim sevanjem. Temelji pa na: Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju (Ur.l. RS 105/05), Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (UL RS št. 70/96, 39/06) in Pravilniku o tehničnih normativih za graditev
nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1KV do 400 KV (UL SFRJ
št.65/88). Odškodnine pa so določene s Stvarnopravnim zakonikom (UL RS št. 87/02) in
Obligacijskim zakonikom (UL. RS št. 97/07). Veljavna merila za določitev vplivnega območja, na
katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali
premoženje ljudi, nalaga 54 člen ZVO-1 in opredeljuje 15. člen Uredbe o vsebini poročila o
vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (UL RS št. 36/09)
upoštevajo pričakovano obremenitev okolja kot posledico vplivov posega na okolje.
Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo,
da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN
predmet cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Odškodnino
določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin. Nepremičnine izven
območja, določenega z mejo DPN, niso predmet odkupa, služnosti in tudi ne cenitve zaradi
odškodnine.
Stran 83/125
6. Odločno nasprotujemo izgradnji povezovalnega daljnovoda 2 x 400 kV ČHE-RTP preko
Kozjaka, saj bi kvarno vplival na razvoj kmetijstva, gozdarstva, vinogradništva in turizma, ki
je osnova za nadaljnji razvoj tega predela Kozjaka. Povezovalni daljnovod bi ogrožal zdravje
vseh nas in naših otrok. (Turistično društvo Bresternica-Gaj)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. V okviru izdelane optimizacije trase DV so v večji meri upoštevani
potenciali za turizem in rekreacijo. Na območju trase daljnovoda kmetijska dejavnost ne bo
ovirana, saj je pod daljnovodom možna nemotena obdelava kmetijskih površin. Izgubljene bodo
le površine kjer bodo postavljeni posamezni stebri daljnovoda in mestoma na območju ureditve
ustreznih dostopnih poti. Dosedanje strokovne študije niso pokazale negativnih vplivov
elektromagnetnega sevanja na rast, donos in kakovost kmetijskih pridelkov na zemljiščih v
neposredni bližini daljnovodov. Zato tudi s tega vidika ni nobenih znanih omejitev za katero koli
kmetijsko pridelavo, tako konvencionalno kot tudi za različne sonaravne oblike kmetovanja.
Gozdarstvo kot panoga na obravnavanem območju zaradi izvedbe predvidenega DPN ne bo
pomembneje prizadeto. Dostop do gozdov in gospodarjenje z gozdom bo zagotovljen pod
enakimi pogoji kakor pred načrtovanimi posegi, tako med gradnjo kot po končanih delih.
Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
7. Severna varianta trase daljnovoda na območju KS Kamnica bistveno degradira prostor ter
poslabša bivalne pogoje tako krajanom kot občasnim prebivalcem tega prostora (gostom
kmečkih turizmov, rekreacijskim športnikom, ljubiteljem neokrnjene narave,…) Poteka preko
obstoječih urbanih območij ter območja za katerega je pred kratkim sprejet zazidalni načrt.
(KS Kamnica).
Pojasnilo:
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
8. Ocenjujem, da načrtovalci niso dovolj pozorno oz. dosledno upoštevali naslednjih dejstev –
po moji oceni je južnejša varianta edina sprejemljiva, saj poteka po obstoječem koridorju
daljnovodov, ki so bili locirani v prostor, ko ta še ni bil urbaniziran. Vsa gradnja se je
prilagajala temu koridorju in upoštevala predpisane odmike. Praksa v razvitih državah je, da
skušajo prostor čim bolj racionalno izkoriščati oz. ga maksimalno ohranjati in zaradi tega na
posamezne stebre in zaradi tega na posamezne stebre v obstoječih koridorjih nameščajo
štiri ali celo več daljnovodov. Severna varianta pomeni zelo grob poseg v neokrnjen del
obronkov Kozjaka, ki predstavlja enkratno kuliso SZ dela mesta oz. njene neposredne
okolice in bi bilo z daljnovodom trajno izgubljeno. Mislim, da bi vizualizacija daljnovoda iz
vseh koncev zahodnih vpadnic mesta, kakor tudi stanovanjskih objektov (višjih s področja
Stran 84/125
celotnega mesta) pokazala, da je poseg v to neposredno okolje mesta nesprejemljiv. (Milan
Perko, Kamnica)
Pojasnilo:
Trasa južne variante je bila skladno z usmeritvami državnega strateškega akta po
opredeljevanju novih tras v skupne koridorje, opredeljena v največji meri v vzporednem poteku
z obstoječo traso daljnovodov 2x 110kV Fala – Pekre, 2x 110kV Vuhred - Pekre in 110 kV
Ožbalt - Ruše - (Pekre) in DV 2x110 kV Pekre - Maribor 3,4. Potek trase je bil predviden v
najmanjši tehnično ustrezni oddaljenosti od obstoječih daljnovodov s čimer je zagotovljena
ustrezna varnost elektroenergetskega objekta. S primerjavo in medsebojnim ovrednotenjem
variantnih rešitev po vseh skupinah kriterijev (vidiki prostorskega razvoja, funkcionalni in
ekonomski vidiki ter varstveni vidiki) je ustreznejša severna variantna rešitev.
Z izvedbo načrtovanega daljnovoda bo krajinska podoba spremenjena, vplive je možno nekoliko
omiliti z naslednjimi že predvidenimi ukrepi. Posegi na gozdnih površinah se bodo izvajali le
tam, kjer je nujno potrebno in v vnaprej predvidenem obsegu. Posekalo se bo le tisto drevje, ki
je znotraj zahtevanih varstvenih odmikov. V neposredni bližini posegov se bo ohranjalo naravno
stanje gozda, preprečilo se bo vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti. Na
območju vidne izpostavljenosti stebrov priključnega daljnovoda v bližini stanovanjskih objektov,
cest ipd. je predvidena zasaditev vidnih kulis, v skladu z ostalimi vegetacijskimi elementi v
okolici (npr. podaljševanje živic, povezava dveh obstoječih gozdnih površin v ta namen ipd.),
natančneje bodo vsi ukrepi opredeljeni v nadaljnji projektni dokumentaciji.
9. Seznanjen sem s potekom severne trase 2 x 400 kV daljnovoda v bližini naše hiše. Z
lokacijo se ne strinjam zaradi elektromagnetnega sevanja, ki pri tem nastane in
poškodovanja cestišča, ki ga boste uporabljali za dovoz gradbene mehanizacije za gradnjo
daljnovodnih stebrov. V kolikor bo severna varianta izbrana predlagamo, da se trasa
prestavi tako, da bo manj vplivalo na sevanje na stanovanjske objekte, ki se na tem
področju nahajajo. (Cehner Gabriel Kristina, Kamnica)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
V skladu z zakonodajo je v okviru organizacije gradbišča opredeljeno, da mora investitor oz.
izvajalci del pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z
upravljavci; med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko
obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav ter zagotoviti zaščito ali prestavitev obstoječe
infrastrukture in eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi izvajanja državnega prostorskega
načrta.
10. Izraža popolno nestrinjanje s potekom daljnovoda. Os daljnovoda poteka samo 50m stran
od stanovanjske hiše – po evropskih standardih bi bila predmet rušitve in nadomestila.
Koridor znaša vsega 80m, ta širina se v Evropi uporablja za koridorje 110kV daljnovodov
(Borut Jakovac, Počehova)
− prebivalci nismo bili ustrezno vključeni v postopek, vsak posameznik v oddaljenosti do
500m od predvidene osi daljnovoda bi moral biti posebej obravnavan pri umeščanju
trase
− uporabljajo se zastareli pravilniki iz časov SFRJ, standardi in predpisi oddaljenosti
stanovanjskih objektov so popolnoma zastareli. Standardi in predlogi nekaterih držav
Evrope, kako se 400kV daljnovod umesti v prostor: Avstrija, Italija, Nemčija, Švica,
Anglija, Švedska, Danska, Nizozemska – oddaljenost od stanovanjskih objektov 400m.
Stran 85/125
−
−
−
−
−
Mnogo od teh držav ima tudi prepoved na državni ravni gradnje novih energetskih
koridorjev, ki bi na kakršenkoli način degradirali nove površine »zdravega« okolja. V
kolikor je potrebno zagotoviti dodatne potrebe po električni energiji, recimo za potrebe
mest, se vse nove visoko napetostne povezave gradijo pod zemljo.
trenutni zakon v EU dovoljuje visoke vrednosti tako magnetnega kot električnega
sevanja. Vendar je že v veliki večini držav vložen predlog za strožje omejitve bivanja in
gibanja v pasovih elektromagnetnega sevanja. Investitorji drugih evropskih držav že
upoštevajo mnenja organov, da je maksimalna doza magnetnega sevanja, ki ji sme biti
izpostavljeno telo v celem dnevu 0,4 µT (preverjeno v državah Avstrija, Nemčija, Švica,
Danska, Nizozemska, Italija, Anglija), Švedska in Italija imata dovoljeno magnetno
sevanje 0,2 µT, kar pomeni razdaljo od 400kV daljnovoda 300-500m, odvisno od
razgibanosti terena
V zadnjih 5 letih so bile narejene namenske študije na otrocih, obolelih za levkemijo, kot
tudi študije moških do 40let obolelih za rakom na modih. Dokazano je, da je večja
verjetnost, da oseba zboli za rakom, v kolikor živi v bližini elektromagnetnega sevanja >=
0,4 µT
The Federal Office for Radiation Safety je v Nemčiji izvedla študijo dnevne
izpostavljenosti magnetnemu polju z normalno dnevno dejavnostjo. Izmerjena dnevna
povprečna vrednost je bila 0,10 µT. Slovenija si upa trditi, kljub študijam, ki dokazujejo
nasprotno, da 100x večja magnetna poljska jakost ni škodljiva, saj smo si postavili mejno
vrednost 10µT. Slovenija je obvezana, da se drži načela preventive, kar pomeni, da bi
obvezno morala upoštevati predloge študij in nevladnih organizacij o odmikih
stanovanjskih objektov od 400kV daljnovodov. Na predvideni trasi je več kot 60 družin z
malimi otroci, ki so v pasu kjer bi bilo sevanje večje kot 0,4 µT.
vsi, ki smo bili že kdaj blizu 400kV daljnovoda, vemo kako »brenči« in da se v bližini ne
da živeti
načrtovani poseg vpliva tako na naravo, kot na praktično vse vidike človekovega bivanja
in blaginje: okoljskega, fizičnega in psihičnega (zdravje in počutje), socialnega in
ekonomskega ter tako predstavlja bistven poseg v posameznikovo integriteto in pravice.
Toliko bolj je pri tovrstnih posegih potrebno prisluhniti prebivalstvu, saj gre za trajen in
nepopravljiv poseg v vse omenjeno.
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Postopek umeščanja poteka skladno z veljavno zakonodajo v RS.
Javnost je vključena v postopek skladno z 32. členom ZPNačrt. Ministrstvo je dne 6.5.2008
posredovalo občinam javno naznanilo s podatki o kraju in času javne razgrnitve in javne
obravnave ter načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti ter roku za njihovo posredovanje. V
spremnem dopisu št. 35009-1/2005-TG je Ministrstvo občine tudi zaprosilo, da javno naznanilo
objavijo tudi na svojih spletnih straneh in na drug krajevno običajen način. Javno naznanilo je
bilo dne 12.5.2008 objavljeno tudi v dnevnem časopisu Večer. Ministrstvo je v postopku
priprave DPN javnosti omogočilo seznanitev z dopolnjenim osnutkom DPN v okviru javne
razgrnitve, ki mora trajati najmanj 30 dni in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo
(javna razgrnitev je potekala od 20.5.-23.6.2008, javne obravnave so bile dne 5.6.2008 za
Občino Pesnica, dne 10.6.2008 za Občino Selnica ob Dravi in 11.6.2008 za MO Maribor). Ker je
za državni prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, je ministrstvo sočasno
javnost seznanilo tudi z okoljskim poročilom za ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP
Maribor in njegovo revizijo.
Predviden 400 kV daljnovod je projektiran skladno z vsemi pravilniki in usklajen s slovenskimi
standardi, ki so istovetni evropskim standardom na tem področju. Slovenija se uvršča med
države z razmeroma strogimi predpisi s stališča varstva pred sevanjem. Sistem mejnih
vrednosti temelji na omejevanju električnega polja, kar izhaja iz preprostega zmanjšanja mejnih
Stran 86/125
vrednosti izpostavljenosti iz Smernic ICNIRP. V Evropi se mejne vrednosti, ki so strožje od
slovenskih, osredotočajo na omejevanje magnetnega polja. Veljajo v naslednjih državah:
− Italija: Mejna vrednost 3 µT, kot kvalitativni cilj. Tri regije Veneto, Emilia - Romagna in
Toskana zahtevajo izpolnjevanje meje magnetnega polja 0,2 µT in električnega polja
0,5 kV/m, v bližini vrtcev, šol, bolnic, stanovanjskih objektov in prostora, kjer so ljudje prisotni
več kot 4 ure dnevno. Te vrednosti sicer veljajo, uredba na državni ravni pa preprečuje
nadaljnja posege v mejne vrednosti, saj niso v skladu z načeli WHO.
− Nizozemska: Mejne vrednosti skladne z ICNIRP. Za nove daljnovode se priporoča, da v
stanovanjih, šolah in vrtcih kjer bivajo otroci, povprečna letna vrednost izpostavljenosti naj
nebi presegla 0,4 µT, kjer je to razumno mogoče,
− Švica: 1 µT.
Če bi ovrednotili magnetno polje na oddaljenosti 40 m od osi daljnovoda, bi lahko ugotovili, da
slednje tam dosega 2,5 µT, oziroma 25% mejne vrednosti po Uredbi o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje v poglavju 2.1.3.
Daljnovod DV-2X-400 kV med ČHE Kozjak in DV Kainachtal bo predstavljal vir hrupa v času, ko
se bo pojavljala korona. Korona je pojav, ko prihaja do razelektritev na površini vodnikov z
majhnimi premeri. Jakost korone je močno odvisna od vremenskim pogojev in sicer predvsem
od vlažnosti. Najmočnejša je korona takoj po dežju, v času močnejšega pršenja in pa v času
sneženja. Korona se začne pojavljati, ko električno polje preseže vrednost, ki odgovarja
prebojni napetosti. Tovrstne razelektritve so povezane s slišnim visokofrekvenčnim šumenjem.
V »mokrem« vremenu lahko pride do povečanja hrupa korone zaradi prisotnosti vodnih kapljic,
megle ali snega. Voda poveča prevodnost zraka in s tem stopnjo razelektritve. Koncentracijo
hlapov ob padavinah lahko v neposredni bližini vodnikov občutno povečajo tudi segrete žice,
katerih temperatura lahko doseže do 80°C in kar pospeši izhlapevanje. Svoj prispevek dajo tudi
geometrijske nepravilnosti na vodnikih pa tudi prašni delci, ki jih prenaša veter.
Dejstvo je tudi, da je neugodnih vremenskih razmer, v katerih pride do zelo močnega hrupa
korone po strokovni literaturi cca 1 – 3 % celotnega časa , tako da ni mogoče trditi, da je hrup
trajen moteč faktor v bivalnem okolju. Ker se hrup korone zelo hitro znižuje v kolikor niso
prisotni za korono ugodni vremenski pogoji (op. 100% relativna vlažnost, močno pršenje,
sneženje), tudi obremenitev okolja zaradi hrupa korone ni trajna, ampak se pojavlja v
maksimalnem obsegu zelo redko.
Realna ocena je, da bo v določenih vremenskih pogojih do hrupa korone občasno prihajalo,
prisotna pa bo le krajši čas. Neugodne vremenske razmere lahko omogočajo, da se raven
hrupa korone dvigne na 47 dBA v pasu cca ± 140 m od osi DV.
Ugotovitev okoljskega poročila (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) je, da
je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter
predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje
sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta
okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št.
35409-29/2006, 17.9.2007).
11. Predlagam, da se varovalni pas za divjad izvzame iz parcel št. 255/1 in 255/2 k.o. Pekel in
pomakne na vzhodno in severno stran na parcelo št. 270/2, ki je primernejša (zaraščeno
grmičevjem in odmaknjeno od stanovanjskih stavb). Predlaga, da se tudi pot spelje okoli
omenjenih parcel – priložena skica. (Merčnik Peter, Pekel)
Stališče:
Stran 87/125
Pripomba se upošteva.
12. Predvideni 2 x 400 kV daljnovod bi potekal le nekaj metrov mimo naše hiše na Šentiljski
cesti 175, parcela 191/5 k.o. Počehova,, kamor se bomo vselili jeseni 2008. V primeru
izbora te trase bi celotno družino izpostavili vplivom sevanja, ki segajo močno čez meje
naše uredbe, ne le 40m, po evropskih merilih tudi do 400m. Mislimo, da je tak poseg kršenje
zakonov o varstvu okolja in narave (Marija in Štefan Krajnc)
Pojasnilo:
Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje v poglavju 2.1.3. V okoljskem poročilu (št. nal.
2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili ZVO-1 in ZON opredeljeni,
opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje. Ugotovitev okoljskega poročila
je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora
ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na
okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da
sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi
(št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
13. Nasprotujem postavitvi daljnovoda. Vsi se moramo zavedati negativnih vplivov na okolje in
zdravje ljudi, saj bi bili v primeru postavitve tega daljnovoda izpostavljeni nenehnemu
nevarnemu sevanju. (Martin Dragšič)
14. Odločno sem proti gradnji daljnovoda v neposredni bližini naselja Počehova. Izgradnja 2 x
400 kV je za naše predele neprimerna, zdravju škodljiva za nas in zanamce. (France Snoj)
Stališče:
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z
določili ZVO-1 in ZON opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na
okolje. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).Obsežnejši odgovor o
vplivu EMS na zdravje v poglavju 2.1.3. Pripomba se ne upošteva.
15. Nasprotujem kakršnimkoli posegom na zemljiščih 228, 229, 230, 231/1, 231/2, 224/3, 178/1,
179, 227/3, 227/1, 227/4, 227/5, 235/2, 231/4, 224/4, vse k.o. Pekel zaradi škodljivega
vpliva na naravno okolje oz. zdravje vseh živih bitij. Ne dovolim da se izvajajo meritve,
gradbena dela in ne dovolim, da preko moje zemlje potekajo visokonapetostne žice (Viljem
Vesenjak, Maribor)
Stališče:
Pripomba se upošteva. Na navedenih zemljiščih niso bili predvideni posegi in ureditve v sklopu
dopolnjenega osnutka DPN. Po preverjeni možnosti dodatne optimizacije je trasa DV v tem delu
prestavljena severno od trase v dopolnjenem osnutku DPN in poteka po južnem robu Pesniške
doline.
16. Po njihovem izračunu je moja hiša oddaljena od začrtane trase 45m, ker imam na parceli še
vinograd, ki je bližje od 40m zaradi nasprotujem trasi daljnovoda. (Jančič Franc in Jožefa,
Počehova)
Stran 88/125
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. Navedena parcela je izven ureditvenega območja DPN, ki v
območju načrtovanega daljnovoda obsega tudi območje v nadzorovanem pasu daljnovoda 2 x
40m od osi nadzemnega voda, ki je določeno v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju, v katerem je raba prostora
trajno omejena. Parcela je bila glede na rešitve v dO DPN oddaljena min. 55m od osi DV, po
preverjeni možnosti optimizacije je skrajni SZ rob parcele 86m od osi DV.
17. Kako so upoštevani vplivi na delovno okolje (kmetije), vinogradi. Ali so bile kmetijske
površine upoštevane kot delovno okolje? Meni, da študija tega ni upoštevala in zaradi tega
podatki niso pravilni. (Anton Kunstek)
Pojasnilo:
Direktiva 2004/40/ES v svojih določilih navaja, da posebne analize obremenitve delovnega
okolja niso potrebne, če je vir EM sevanja že bil vrednoten s stališča varstva splošne populacije
pred elektromagnetnim sevanjem. To pomeni, da za vsa delovna okolja pod daljnovodi ni
potrebnega dodatnih analiz obremenitev delovnega okolja, ocena tveganja pa temelji na
izhodiščih, ki veljajo za ocenjevanje obremenitve splošne populacije pred elektromagnetnim
sevanjem v območju vrednotenja vplivov na okolje.
18. V oceni vplivov pogrešamo podrobnejšo gradacijo prvin prostora. Vrednotenje mnogokrat
izbira zgolj med dvema skrajnima možnostima vplivov na okolje. Kot primer navajamo
poglavje Narava, ki obravnava zgolj vplive na zavarovane prvine naravnega okolja, ki so
najbolj ranljiva prvina naravnega okolja. Vrednotenje vplivov bi moralo zajeti tudi
nezavarovane, a obsežne sklenjene biotope, ki jih bo poseg poškodoval oz. uničil. Enake
posplošitve so tudi pri tehtanju vplivov na krajino, obravnavan je zgolj vpliv na izjemne
krajine, ki jih v danem območju ni, čeprav je krajina na območju Kozjaka lokalno pomembna.
Večjo simbolno vrednost krajine Kozjaka kaže tudi buren odziv lokalne skupnosti na izbiro
variante koridorja. Problematična je metodologija vrednotenja, kjer se uporablja princip
prevlade maksimalnih vrednosti, ne pa frekvence in distribucije vplivov, kar teži k gostenju
sredinskih ocen glede in zmanjševanju razlik pri skupnem točkovanju, čeprav je realna
razlika med variantami večja. Tako vpliva na relief ni mogoče vrednotiti v obeh variantah
enako, če poteka ena od variant v celoti po razgibanem reliefu, druga pa zgolj v začetnem
delu. Ocena vplivov ne upošteva soodvisnosti med stopnjo vpliva in velikostjo posega oz.
obsegom spremembe. Model vidnosti, ki obravnava obstoječe stanje ne pa stanja po
posegu, ni sprejemljiv. Gre za večinoma dobro vidne objekte, katerih tehnični pogoji gradnje
in umeščanja v prostor zahtevajo velike posege zlasti v bolj razgibanem terenu, njihov
linijski značaj pa je velikokrat v kontrastu z geomorfološkimi značilnostmi okoliške krajine.
Vrednotenje vplivov je v nekaterih primerih posplošeno (vpliv na relief je obravnavan zgolj v
okviru vrednotenja vplivov na krajino, ne pa tudi kot dejavnik, od katerega je odvisna
stabilnost terena), podcenjen je vpliv na rekreacijski potencial za rekreacijo. V vrednotenju
vplivov in primerjavi variant koridorjev so zanemarjene obstoječe degradacije okolja, čeprav
je splošno pravilo pri načrtovanju objektov pri načrtovanju objektov, ki pomenijo dodatno
degradacijo prostora, da se jih, če je to mogoče umešča prav na območja obstoječih
degradacij. Zaradi naštetih pomanjkljivosti predlagajo, da se analiza dopolni skladno s
pripombami, variantne rešitve pa se ponovno preverijo (Planinsko društvo Maribor Matica)
Pojasnilo:
Vsebina okoljskega poročila in metodologija vrednotenja vplivov v Okoljskem poročilu sta
opredeljena z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov
Stran 89/125
izvedbe planov na okolje, UL. RS, 73/05 in s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov
izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (UL RS, št. 130/04, 53/06). V
okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili ZVO1 in ZON opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje, ob
upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti območja. Ugotovitev okoljskega poročila
je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora
ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na
okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da
sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi
(št. 35409-29/2006, 17.9.2007). Le v Dodatku za varovana območja so obravnavani zgolj vplivi
na zavarovana območja narave in na Območja Natura 2000, kar pa je zahtevano z zakonodajo.
V okoljskem poročilu in strokovnih podlag za DPN z vidika vplivov na okolje pa so pri poglavju
narava ovrednoteni tudi vplivi na biotsko raznovrstnost ter habitatne tipe in na naravne vrednote
ter na ekološko pomembna območja. Posledično so opredeljeni tudi omilitveni ukrepi, ki se
navezujejo na ohranjanje celotne biotske raznovrstnosti in ne le na ohranjanje zavarovanih
rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Gradnja daljnovoda ne bo nedopustno uničila
obsežne in sklenjene biotope. Dejstvo je, da bo prišlo do negativnega vpliva predvsem na
sklenjene gozdne površine (zmanjšanje površine, fragmentacijo habitata tam živečih živalskih in
rastlinskih vrst, občutljiv novonastali gozdni rob, širjenje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst).
Na ostalih naravnih, negozdnih površinah pa bo zaradi postavitve daljnovoda trajno uničen le
manjši del teh površin. V kolikor bodo izvedeni predlagani omilitveni ukrepi, nobeden od
navedenih vplivov ne bo predstavljal bistvenega poslabšanja ugodnega stanja tovrstnih
habitatnih tipov.
Pri tehtanju vplivov na krajino je bilo opredeljenih 10 okoljskih ciljev, ki so zajeti v 5 kazalcih.
Izjemne krajine so le del enega kazalca, kazalca o varovanih območjih. Krajina na območju
Kozjaka ima po izbrani klasifikaciji krajinskih tipov (po Marušiču) dejansko lokalni simbolni
pomen, enako kot Dravska dolina. Vpliv na relief je bil vrednoten na podlagi posebej za to
izdelane strokovne podlage – karte ranljivih reliefnih območij. Vpliv na relief je bil vrednoten po
isti metodologiji in kriterijih za obe varianti, vendar vpliv in s tem ocena vpliva nikakor nista
enaka. Postavili bi sicer lahko izhodišče, da je ranljivost prostora v koridorjih sedanjih
daljnovodov manjša zaradi dejstva, da so kakovosti okolja tu že razvrednotene in bi zato
koridorje sedanjih daljnovodov lahko šteli za manj ranljiv prostor. Seveda pa so tudi razlogi proti
takim popravkom analize ranljivosti prostora, ki se nanašajo na trajna stanja v prostoru.
Daljnovodi se v prostoru pogosto dograjujejo, pogosto tudi premikajo (predvsem v manj ranljiva
območja), kar z vidika analize ranljivosti vidnega okolja pomeni sanacijo razvrednotenih stanj.
Zato je pomembno, da nove daljnovode postavljamo v območja, ki so že v osnovi manj ranljiva.
V nadaljnji fazi izdelave projektne dokumentacije je predvidena tudi celovita obravnava vplivov
na vidno okolje z opredelitvijo konkretnih omilitvenih ukrepov (dodatne zasaditve, manjši
prostorskimi premiki stebrov,…).
Izdelane so dodatne strokovne podlage, ki potrjujejo predhodna vrednotenja. V okviru izdelane
optimizacije trase DV je v okviru tehničnih možnosti upoštevana večja oddaljenost od
stanovanjskih objektov ter potenciali prostora za turizem in rekreacijo v naravnem okolju.
19. Z izgradnjo predvidenega 2 x 400 kV daljnovoda grozi okolju Kozjaka in delu Slovenskih
goric ekološka in demografska katastrofa. Z grobim posegom bi izničili vse vrednote
prostora, ki so jih z velikim naporom ustvarile generacije prebivalcev. Na 22 km dolgi trasi
predvidenega daljnovoda bi bilo posekanega 110 ha gozda, uničeni bi bili stoletni pašniki,
travniki, vinogradi, sadovnjaki, naravno okolje številnih vrst rastlin in živali. Na najbolj
izpostavljenih mestih bi v nebo štrleli preko 60m visoki jekleni stebri, ki bi nedopustno kazili
Stran 90/125
pokrajino Kozjaka in Mariborske vinske ceste od Selnice ob Dravi, Sp. Slemena, Srednjega,
Brestrnice, Rošpoha, Kamnice, Počehove, Pekla, Dragučove in Hrence. Prebivalci teh
krajev so s svojim delom ustvarili materialne osnove za življenje in razvoj svojih družin in
ohranitev kulturne dediščine. Meščani Maribora in širše okolice z veseljem izkoriščajo ta
prostor za rekreacijo, sprostitev in oddih v naravnem okolju. (APD Kozjak)
Pojasnilo:
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) in strokovnih
podlag za DPN z vidika vplivov na okolje so skladno z določili Zakona o varstvu okolja in
Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na
okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti območja. Ugotovitev okoljskega
poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja
prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov
na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje,
da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi
(št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Izvedba 400 kV daljnovoda je načrtovana tako, da se posegi na gozdnih površinah lahko
izvajajo le tam, kjer je nujno potrebno. Določitev potrebne širine gozdnih posek je odvisna od
konfiguracije terena oziroma višine vodnikov nad terenom, višine dreves in prečnega profila.
Zato širine gozdnih posek na trasi niso povsod enake, ampak se spreminjajo glede na
predhodno omenjene pogoje. Predvideno je, da se pri prečkanju globljih dolin ne bo izvajal
montažni posek, tam bo moral izvajalec prilagoditi tehniko razvlačenju vodnikov.
Na negozdnih površinah pa bi bile izgubljene le površine kjer bi stali posamezni stebri
daljnovoda in mestoma na območjih dostopnih poti. Z izvedbo načrtovanega daljnovoda bo
krajinska podoba spremenjena, vplive je možno nekoliko omiliti z naslednjimi že predvidenimi
ukrepi.
V okviru izdelane optimizacije trase DV je v okviru tehničnih možnosti upoštevana večja
oddaljenost od stanovanjskih objektov ter potenciali prostora za turizem in rekreacijo v
naravnem okolju.
20. Stanuje na trasi. Ima novo hišo in želi razširiti vinogradništvo. Šele sedaj so bili obveščeni o
načrtovanem posegu. Trdi, da ima izkušnje z delom pod daljnovodom in da delavci več kot 2
uri zaradi vpliva daljnovoda niso mogli delati. Opozarja na hrup, ki ga daljnovodi povzročajo.
Trdi, da elektromagnetno sevanje povzroča alergijo. Zanima ga, ali obstajajo statistični
podatki o umrljivost in obolevnosti pod in v bližini daljnovodov. (Andrej Kos)
Pojasnilo:
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) in strokovnih
podlag za DPN z vidika vplivov na okolje so skladno z določili Zakona o varstvu okolja in
Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na
okolje. Hrup korone daljnovoda je natančno obdelan in temelji na konkretnih meritvah
primerljivega 400 kV daljnovoda. Meritve hrupa 400 kV daljnovoda so bile opravljene v času za
korono ugodnih vremenskih pogojih in sicer na razdalji 11m med mikrofonom in najbližjim
tokovodnikom. Izmerjena raven hrupa s pribitkom K2 zaradi poudarjenih tonov je znašala 50,5 +
4 ≈ 55 dBA. Ko za nastanek korone ugodni vremenski pogoji prenehajo (op. nasičena relativna
vlažnost), tudi raven hrupa korone močno upade.
Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov,
smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji
Stran 91/125
plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za
okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe
plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
21. 2x400 kV daljnovod je močan vir elektromagnetnih sevanj. Vsem je znano (to danes na svoji
koži občutijo prebivalci ob trasi obstoječega daljnovoda iste jakosti Maribor – Kainachtal), da
dolgotrajna izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem povzroča številne zdravstvene
težave, povečuje se stopnja obolevnosti za srčnimi in rakastimi obolenji. Posebej ogrožene
so starejše osebe, najbolj pa bi posledice sevanja, s povečanim številom obolelih za
levkemijo, občutili naši otroci. (APD Kozjak)
Pojasnilo:
Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
22. Naša hiša je oddaljena od obstoječega daljnovoda 12m. V imenu prebivalcev (zaselka) ob
trasi obstoječega DV Maribor –Avstrija 2 x 400 kV: ob priključitvi DV ČHE v obstoječi
daljnovod ne dovolimo nobenega povečanja obremenitve. Zahtevamo, da se upoštevajo
enaki standardi, pravila in zakoni tudi za novo traso, da se opravijo vse tehnične rešitve za
zmanjšanje obremenitve okolja. Zahtevamo, da na obstoječem daljnovodu naredite ukrep
optimalnega vpetja kot je to prikazano v poročilu VENO 2104 oz. 2105. (Vinko Weinigerl,
Zg. Duplek)
Pojasnilo:
Obstoječi DV ni predmet DPN.
Premoženjsko-pravne zadeve
1. Na hribu nad našo hišo je predviden steber 52, hiša je oddaljena manj kot 100m. Pri
izpostavljenosti vplivom električnega in magnetnega sevanja bo selitev neobhodna,
informacije o vplivih na zdravje so šokantne. Otrok ne želimo načrtno izpostavljati
nevarnostim, ki lahko resno oškodujejo zdravje. Imamo dve dilemi: tu je naš dom, druga pa
tudi če bi se želeli seliti je s postavitvijo daljnovoda tržna vrednost našega doma
prepolovljena če že ne zdesetkana s čimer si ne bi več mogli zagotoviti enakovrednega
statusa. (družina Šisernik Vremec, Počehova)
Stališče:
Potrebno oddaljenost bivalnih površin od osi daljnovoda definira opredeljena mejna vrednost
električnega in magnetnega polja. Druge omejitve rabe prostora so povezane z varovalnim
pasom ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in
naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in
na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu
elektroenergetskega voda poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda in za 400 kV
daljnovode znaša 40 m.
Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo,
da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN
predmet cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Odškodnino
določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin. Nepremičnine izven
Stran 92/125
območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet odkupa, služnosti in tudi
ne cenitve zaradi odškodnine.
2. Vlagam pritožbo na prostorski načrt s katerim se namenska raba zemljišč, parc. št. 195/5 in
191/6 k.o. Počehova bistveno spremeni, tako da na njih ni več možna gradnja
stanovanjskega objekta. (Zdenka Peršin, Maribor)
Pojasnilo:
Namenska raba zemljišč v območju DPN v koridorju daljnovoda se sicer ne spreminja, bo pa
trajno omejena, tako gradnja novih stanovanjskih objektov na navedenih parcelah ne bo možna.
Po veljavnih predpisih s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev
bodo vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje prizadeta in so v ureditvenem območju DPN, predmet
cenitve odškodnine, ki jo določi zapriseženi sodni cenilec skladno s predpisi za določitev
odškodnin.
3. 40m koridor gre tik ob naši parcelni meji, kar pomeni, da neposredno nismo prizadeti in
upravičeni do odškodnine. Kljub temu pa bomo izredno izpostavljeni elektromagnetnemu
sevanju (dovozna cesta), ki sega preko teh meja. Dolgoročni vplivi EMS imajo posledice na
zdravju prebivalstva, sama umestitev pa degradacijo ne le vrednosti nepremičnine temveč
celotnega naselja oz. naselij skozi katere naj bi šel. Daljnovod naj se izvede v kablu,
varianta po zraku je sprejemljiva le, če poteka najmanj 500m od naše nepremičnine, če pa
gre po obstoječi trasi, pa naj se te odkupijo, saj predstavlja daljnovod bistven poseg v naše
pravice, osebno integriteto, premoženje in blagostanje (Ana Križman, Počehova)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Potrebno oddaljenost bivalnih površin od osi daljnovoda definira
opredeljena mejna vrednost električnega in magnetnega polja. Druge omejitve rabe prostora so
povezane z varovalnim pasom ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo
graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob
določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina
varovalnega pasu elektroenergetskega voda poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega
voda in za 400 kV daljnovode znaša 40 m. Zahteve po večji oddaljenosti od 40 m od osi
daljnovoda nimajo pravne podlage v pravnem redu Republike Slovenije.
Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo,
da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN
predmet cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Odškodnino
določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin. Nepremičnine izven
območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet odkupa, služnosti in tudi
ne cenitve zaradi odškodnine.
Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje in o študiji možnosti kabliranja je v poglavju 2.1.
4. Padle bodo tudi vrednosti naših parcel. (Martin Dragšič)
5. Dala bova oceniti hišo in parcelo, ker bo vse to manj vredno če se postavi daljnovod. (Jančič
Franc in Jožefa, Počehova)
6. Zahteval bom cenitev obstoječega objekta sedaj in po izgradnji daljnovoda in zahteval
odškodnino razvrednotenja (neimenovan lastnik Počehove)
7. Če bi bil postavljen daljnovod po predvideni trasi, bo padla vrednost našega zemljišča in
hiše tako, da bi postalo tržno nezanimivo. Bomo finančno oškodovani, saj gre za naš dom,
ki smo ga ustvarjali celo življenje. V primeru, da bo šla trasa po tem koridorju bomo
zahtevali izplačilo razlike tržne vrednosti ali pa celo celotno tokratno tržno vrednost
celotnega imetja. (Marija in Štefan Krajnc)
Stran 93/125
8. Živimo v neposredni bližini predvidene trase daljnovoda. Ob hiši je še zemljišče, kjer sta še
dve gradbeni parceli in kmetijsko zemljišče. Vse to bi ob postavitvi daljnovoda zelo izgubilo
svojo vrednost (Pečovnik-Gobec, Maribor)
9. Vrednost moje parcele in hkrati vseh parcel v okolici postavljenega daljnovoda se bo
drastično znižala in zemljišče ob morebitni prodaji ne bo interesantno za prodajo. Zaradi
znižane vrednosti bom finančno oškodovan (Marcel Šamec, Počehova)
10. V kolikor bi se daljnovod postavil, se bi močno znižala vrednost moje nepremičnine in s tem
bi bil finančno oškodovan (Novak Jože, Počehova)
11. Če bo zgrajen daljnovod bo moje zemljišče in hiša postalo tržno nezanimivo, razvrednoteno.
(France Snoj)
12. Daljnovod bi popolnoma razvrednotil vrednost nepremičnine, če bi jo želeli prodati in se
odseliti iz nevarnega področja. Torej mene in mojo družino daljnovod finančno ogroža.
Jemlje nam vse, kar smo v 40 letih prigarali (Dragica Šamec, Počehova)
13. Če bi postavili daljnovod bi padla vrednost hiše z zemljiščem, bila bi tržno nezanimiva in s
tem bi bila poleg zdravja tudi finančno oškodovana. Tudi če bi kdo želel hišo kupiti je zame
vrednost večja kot je tržna, saj je moj dom, ki sva ga z možem ustvarila (Jožefa Vračko,
Maribor)
14. Če bo zaradi izgradnje daljnovoda cena hiše padla zahtevamo povračilo razlike, vključno s
psihično utesnjenostjo, potrtostjo, ponižanjem in prizadetostjo. (Družina Topolovec, Maribor)
15. Vrednosti zemljišč v območju daljnovodov padejo za 50 do 70 %. (Andrej Kos)
16. V bližini hiše postavljen steber daljnovoda bi drastično zmanjšal vrednost naše
nepremičnine – vrednost bi bila minimalna, s takim posegom bi popolnoma razvrednotili
naše premoženjsko stanje. Nepremičnine ne bi mogli prodati, ker pod daljnovodom ne želi
živeti nihče. (Južica in Franc Lupša, Vinarje)
17. Upoštevati, da se z izgradnjo tega daljnovoda tudi zmanjša vrednost mojega zemljišča in
stanovanjskih objektov, ki s tem izgubijo veliko na vrednosti (Cehner Gabriel (Kristina),
Kamnica)
Pojasnilo:
Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo,
da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN
predmet cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Odškodnino
določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin. Nepremičnine izven
območja, določenega z mejo DPN, niso predmet odkupa, služnosti in tudi ne cenitve zaradi
odškodnine.
18. Po standardih ostalih EU držav je prostor v okviru 2500m od osi daljnovoda degradiran in
kvaliteta življenja je zmanjšana na območju do 500 od osi daljnovoda Vsi vemo, da se
zemlje in zgradb, ki so v bližini daljnovoda ne da več nikoli prodati, ne glede za koliko se
zmanjša cena. (Borut Jakovac, Počehova)
m od osi daljnovoda
0
40
100
200
500
1000
2500
Vrednost zemljišča in objekta v %
0
20
60
80
90
95
100
Pojasnilo:
Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo,
da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN
predmet cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Odškodnino
Stran 94/125
določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin. Nepremičnine izven
območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet odkupa, služnosti in tudi
ne cenitve zaradi odškodnine. V okviru izdelane optimizacije trase DV je v večji meri
upoštevana oddaljenost od stanovanjskih objektov.
19. Sva solastnika zemljišča preko katerega se načrtuje trasa daljnovoda. Z osnutkom se ne
strinjava, saj ja trasa speljana absolutno neprimerno in prekomerno vpliva na neokrnjeno
naravo v predelu Kozjaka. Projekt boste verjetno kljub nasprotovanju speljali, čeprav bodo
potrebni postopki kot je razlastitev, ki je sicer zakonita, a s človeškega vidika zelo sporni in
posegajo v največji meri v naše ustavne pravice. Če boste kljub drugim rešitvam vztrajali,
nama bo nastala trajna škoda in bova uporabila vse pravne možnosti, da boste to škodo
povrnili (Andrej Jejčič, Alenka Ferk, Maribor)
Pojasnilo:
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob
upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih
ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo
za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova
revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo,
da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN
predmet cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Odškodnino
določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin. Nepremičnine izven
območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet odkupa, služnosti in tudi
ne cenitve zaradi odškodnine.
Ostale pripombe in predlogi
1. Predlagam, da se v postopkih priprave tovrstnih projektov že od začetka tesneje sodeluje z
lokalnim prebivalstvom z namenom najti za vse sprejemljivo varianto
2. Investitor naj ažurno obvešča in aktivno vključuje KS Kamnica v nadaljevanju postopka. (KS
Kamnica)
3. Mariborski urbanistični svet pogreša večjo izbiro možnih koridorjev in tehnologij energetskih
transportov ter ustreznejših meril za njihovo vrednotenje. Opozarja na neurejeno
administrativno plat reševanja tovrstnih problemov, kjer bi za ohranjanje prostorskih kvalitet
bilo nujno sodelovanje državnih služb oz. podjetij (ELES, DEM), s čimer bi zagotovili večjo
socialno sprejemljivost in se izognili poglabljanju družbenih konfliktov (Urbanistični svet za
Maribor)
Pojasnilo:
Postopek priprave DPN poteka po ZPNačrt, v okviru programa priprave (Ur.l. RS, št. 45/06).
Investitor pa tudi vlaga velike napore po čim večjem obveščanju in sodelovanju javnosti
(opisano v poglavju 2.1.1.). Opravljena je bila javna predstavitev študije kabliranja (9.3.2010 v
Mariboru,) in optimizacije trase daljnovoda (6.5. v Mariboru, 9.5. v Selnici ob Dravi in 10.5.2010
v Pernici).
Stran 95/125
2.5 Druge pripombe
Postopek priprave DPN
1. Vlado RS pozivam, naj nemudoma ustavi vse aktivnosti pri izgradnji visokonapetostnega
daljnovoda čez Kozjak in Mariborsko vinsko cesto. (Sašo Peče, Poslanska skupina Lipa)
Stališče:
Pripomba se ne upošteva. Postopek priprave DPN se je pričel na podlagi dokumentirane in
utemeljene pobude pristojnega ministrstva. Zakonodaja ne predvideva ustavitev postopka,
razen v primeru, da pristojno ministrstvo umakne pobudo za pripravo DPN.
2. Lokalno prebivalstvo je bilo v celoti izločeno iz postopkov umeščanja trase v prostor.
Izdelana ocena variant je pristranska po meri naročnika. Načrtovalci niso upoštevali
temeljnih načel varovanja okolja in zdravja ljudi, k spoštovanju katerih se je zavezala tudi
naša država z vstopom v EU. Prizadeti prebivalci so postavljeni v položaj, ko naj bi v imenu
državnega interesa njihovo okolje, zdravje in zdravje prihodnjih generacij ter premoženje
žrtvovali za najcenejšo, zastarelo in za okolje škodljivo tehnologijo postavitve daljnovoda.
(Sašo Peče, Poslanska skupina Lipa)
Pojasnilo:
Javnost je vključena v postopek skladno s prostorsko in okoljsko zakonodajo RS (1. Prostorska
konferenca, javna razgrnitev dopolnjenega osnutka DPN in OP, v nadaljevanju še postopek
PVO). Investitor pa tudi vlaga velike napore po čim večjem obveščanju in sodelovanju javnosti
(opisano v poglavju 2.1.1.). Opravljena je bila javna predstavitev študije kabliranja (9.3.2010 v
Mariboru) in optimizacije trase daljnovoda (6.5. v Mariboru, 9.5. v Selnici ob Dravi in 10.5.2010 v
Pernici).
Pri načrtovanju so upoštevana tako temeljna načela varstva okolja in zdravja ljudi, skladno z
ZPNačrt mora prostorski akt temeljiti na strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih
prostora, vse posege v prostor in prostorske ureditve pa treba načrtovati tako, da se omogoča
trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč, kakovostne bivalne
razmere, prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih dejavnosti v
prostoru, ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora, sanacijo degradiranega prostora,
varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave, celostno ohranjanje kulturne dediščine in
zagotavljanje zdravja prebivalstva.
3. V 2. točki Programa priprave niso bili ustrezno preučene zadnje 4 alineje: vpliv na
gospodarjenje z divjadjo, na turizem in možnosti nove turistične rabe na območju
načrtovane naložbe, možnost umeščanja daljnovodne povezave v že obstoječe koridorje,
možnost umeščanja daljnovoda v manj naseljena območja kot pomembno merilo, vpliv na
kmetijsko proizvodnjo. (Sašo Peče, Poslanska skupina Lipa)
Pojasnilo:
Vpliv načrtovanega posega na gospodarjenje z divjadjo je obravnavan v strokovnih podlag za DPN
z vidika vplivov na okolje (Ocena vplivov na okolje za DPN ČHE Kozjak in daljnovodno
povezavo od ČHE Kozjak do SM23 (Maribor – Kainachtal), VGB Maribor d.o.o., št. proj.
2963/07, marec 2008). V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor
d.o.o.) z dodatkom za varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega
lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP
Stran 96/125
Maribor (proj. št. 2825/06-A Center za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o.) so skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave
opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju
okoljskih ciljev in geografskih značilnosti območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je
izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter
predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje
sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta
okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št.
35409-29/2006, 17.9.2007).
Za opredelitev vplivov na turizem in možnosti nove turistične rabe na območju načrtovane
naložbe je bila izdelana Študija trajnostnega razvoja občine Selnica ob Dravi (Univerza v
Mariboru, Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije, februar 2008).
Možnost umeščanja daljnovoda v obstoječe koridorje in možnost umeščanja daljnovoda v manj
naseljena območja je bila preučena v sklopu priprave in vrednotenja variantnih rešitev
daljnovodne povezave do RTP Maribor (Študija variant, Urbis d.o.o. Maribor, št. 059-DLN/06-PŠ
marec 2007, dopolnjeno maj 2007). V okviru izdelane optimizacije trase DV je v večji meri
upoštevana oddaljenost od stanovanjskih objektov ter potenciali za turizem in rekreacijo.
4. Vlado RS sprašujemo, kakšno mnenje so podali nosilci urejanja prostora pod zaporedno
številko IV. 1-11, 12, 14? (Sašo Peče, Poslanska skupina Lipa)
Pojasnilo:
Skladno s prostorsko zakonodajo RS so v fazi javne razgrnitve dopolnjenega osnutka DPN in
okoljskega poročila so pridobljena so samo mnenja k OP, ki jih povzema mnenje o ustreznosti
okoljskega poročila, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje (št.
35409-29/2006, 17.9.2007).
Mnenja k DPN se pridobivajo v fazi predloga DPN, ki upošteva utemeljene pripombe in
predloge iz javne razgrnitve dop. osnutka DPN.
5. V 6. točki programa priprave nas zanima vsebina strokovne podlage pri študiji variant pod
točko VI. 2.,6. alineja. (Sašo Peče, poslanska skupina Lipa)
Pojasnilo:
Pripomba ni povsem jasna, točka VI. 2. 6 alineja se nanaša na strokovne podlage za izdelavo
predloga DLN (to je dopolnjenega osnutka DPN po veljavni prostorski zakonodaji) – idejna
zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in
trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove
habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov je bila opredeljena
na podlagi opredeljenih omilitvenih ukrepov v okoljskem poročilu in je sestavni del idejnega
projekta ČHE Kozjak, IDP, št. proj. IBKO-A 301/120A, IBE Ljubljana, marec 2008. Vsi
opredeljeni ukrepi so ustrezno povzeti v dopolnjenem osnutku DPN.
6. Krajani se počutimo ogrožene, kršene so nam bile človekove pravice, prav tako grozi velika
ekološka in demografska katastrofa. Pri pripravi DPN ni bila upoštevana Ustava RS, Zakon
o upravnem postopku, Zakon o varstvu okolja, temeljna določila Zakona o prostorskem
načrtovanju RS, EU direktive o pticah in EU Direktive o habitatih, Aarhuške konvencije,
lokalnih skupnosti (smernice za DLN za ČHE na Dravi 35005-4/06 0901 ST, z dne
Stran 97/125
12.6.2006). Neupoštevanje sprejetih pravnih podlag, ki pripravljavcu nalagajo postopke pri
sami pripravi projektne dokumentacije, ki zahtevajo soudeležbo pri odločanju v zgodnji fazi
postopkov, namerna izključitev stranke v postopku (lastnikov nepremičnin) – obvestilo
MOM-a o javni razgrnitvi dne 29.5.2008 št. 35005-4/2006 0901 ST »Seznanjamo vas, da
bomo o javni razgrnitvi citiranega DPN pisno obvestili vsa lastnike nepremičnin, kjer bo
potrebna sprememba rabe objekta ali sprememba namenske rabe zemljišč; dodatno
obveščanje lastnikov zemljišč, kjer so načrtovana stojna mesta daljnovodnih stebrov, po
mnenju MOP ni potrebno«. Vsak poseg v okolje kompletne trase je nedopusten, vse
aktivnosti je treba nemudoma prekiniti (Civilna iniciativa Kozjak in Civilna iniciativa
Dragučova
− Ustava v 33. členu zagotavlja pravico do zasebne lastnine in s tem varuje nedotakljivost
le-te. Z vodenjem postopka je bila le-ta kršena, saj so pripravljavci brez vnaprejšnje
najave, brez informiranja in celo z lažnimi navedbami nepooblaščeno vstopali na
zasebno lastnino na predvideni severni varianti daljnovoda;
− Zakon o upravnem postopku nalaga upravnim organom RS, da skrbijo za zavarovanje
javnih koristi in obveznost zavarovati zakonite pravice strank in drugih udeležencev
postopka (7, 143, 144. Člen), hkrati so dolžni poskrbeti, da nevednost in neukost strank
in drugih udeležencev v postopku ni v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu
− S smiselno uporabo Zakona o evidentiranju nepremičnin (10. Člen – stranke v postopku,
121. Člen – dolžnost lastnikov) moramo zaključiti, da so pripravljavci podlag
nepooblaščeno in nedopustno dostopali, saj se nihče ni izkazal z izkaznico, nihče ni
predložil pooblastila pripravljavca, niti lastnikov niso obvestili o nameravanih aktivnostih
niti namenu uporabe pridobljenih podatkov
− Iz projektne dokumentacije je razvidno, da je načrtovan daljnovod z napetostjo 2 x 400
kV in v dolžini 21,8km, kar 4x presega dovoljeno zgornjo mejo in dolžino za 6km.
Pripravljavci so očitno poznali to določbo, kljub temu ni bil nihče od prizadete in
zainteresirane javnosti o nameravani postavitvi seznanjen in mu s tem ni bila pravica do
same javne razgrnitve o umestitvi podati svoja stališča
Pojasnilo:
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Postopek priprave DPN poteka po ZPNačrt, v okviru programa priprave (Ur.l. RS, št. 45/06).
Obsežnejše pojasnilo o udeležba javnosti pri odločanju in povezava z določili aarhuške
konvencije je v poglavju 2.1.1.
V času priprave DPN so se na terenu izvajala tista dela, ki so bila potrebna za pridobitev
podatkov o prostoru – to so geodetske izmere širšega območja lokacije objekta (npr. Lidar
posnetki), ter geološka raziskovala dela na posameznih lokacijah, s katerimi so bili lastniki
seznanjeni. V 33. členu ustave je navedena pravica do zasebne lastnine in dedovanja.
Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši
način ter z njo razpolagati, omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi zakon. V 5.
Stran 98/125
členu Zakona o gozdovih je navedeno, da mora lastnik gozda dovoliti v svojem gozdu prost
dostop in gibanje drugim osebam. V 5. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih mora lastnik,
zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča na svojih, zakupljenih ali drugače dodeljenih
neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti prosto gibanje drugim osebam po neobdelovalnih
kmetijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči škoda. Povzročitelj škode na zemljišču ali pridelku
je odškodninsko odgovoren lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča
oziroma pridelka v skladu s predpisi..
Po 121. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin morajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč in
lastniki oziroma uporabniki stavb in delov stavb geodetu, ki se izkaže z geodetsko izkaznico,
kmetijskemu ali gozdarskemu strokovnjaku, ki se izkaže s pooblastilom za bonitiranje,
ocenjevanje in katastrsko klasifikacijo zemljišč, projektantu, uslužbencu geodetske uprave ali
osebi, ki ima pooblastilo geodetske uprave, geodetskega podjetja ali projektanta, dopustiti
dostop na zemljišče in vstop v skupne dele stavbe, če je to potrebno zaradi izvajanja geodetskih
storitev oziroma nalog geodetske službe skladno s tem zakonom, oziroma drugih nalog, ki jih
določajo predpisi, ter mu dopustiti izvajanje meritev in opazovanj. Če pri opravljanju del iz
prejšnjega odstavka nastane škoda, ima oškodovana oseba pravico do odškodnine po pravilih
civilnega prava. Po 2. členu Pravilnika o geodetski izkaznici, postopku za njeno izdajo in načinu
uporabe mora geodet, ki izvaja geodetske storitve, na zahtevo stranke pokazati geodetsko
izkaznico.
7. Pripravljavci projekta niso pripravili niti posredovali enega samega podatka o ekonomski
upravičenosti projekta in ekonomski upravičenosti izbrane variante trase daljnovoda (Civilna
iniciativa Kozjak in Civilna iniciativa Dragučova)
Stališče:
Po Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave DPN ter o načinu priprave variantnih rešitev
prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave (Uradni list RS, št. 99/07) se z
dopolnjenim osnutkom DPN predlaga izbor najustreznejša variantne rešitve prostorske ureditve,
pri čemer se variantne rešitve vrednotijo in medsebojno primerjajo s prostorskega, okoljskega,
funkcionalnega in ekonomskega vidika. Opredelitev variantnih rešitev, presoja in medsebojna
primerjava variant in utemeljitev izbora najustreznejše variantne rešitve je celovito obravnavana
v študiji variant in povzeta v obrazložitvi dopolnjenega osnutka DPN, oba dokumenta sta bila
javno razgrnjena. V okviru izdelave študije variantnih rešitev daljnovodne navezave je projektant
IBE obdelal tudi stroškovnik (višino investicije za posamezne variante) in ekonomske parametre
upravičenosti projekta in daljnovoda. Za izbor najustreznejše variante ni odločilen zgolj
ekonomski vidik temveč vsi zgoraj navedeni elementi vrednotenja.
Ekonomski učinki izgradnje tega objekta bodo dvojni. In sicer enkratni v času gradnje in trajni v
času eksploatacije. V času gradnje se bodo ti učinki zaradi investicijskega ciklusa odrazili v regiji
občin kjer bo objekt grajen. V času eksploatacije pa bodo učinki v lokalni skupnosti kot
povečanje zaposlenih, prilivov občini za lokacijo objekta in drugi. (Ocena regionalnih in lokalnih
gospodarskih učinkov investicije ČHE Kozjak, E-zavod, januar 2010)
8. Priporočila s 1. prostorske konference niso bila obdelana celovito in popolno, materija ni
podprta s strokovnimi študijami – niso podani popolni, vsestranski in celoviti odgovori glede
vplivov na gospodarjenje z divjadjo, vplivi na turizem in možnosti turistične rabe na območju
načrtovane naložbe ter možnost umeščanja daljnovodne povezave v obstoječe koridorje.
(Civilna iniciativa: zainteresirane in prizadete javnosti (lastniki zemljišč in gozdov), Iniciativni
odbor Kozjak (Ivo Tratnik, Srednje))
Pojasnilo:
Stran 99/125
Vpliv načrtovanega posega na gospodarjenje z divjadjo je obravnavan v strokovnih podlag za DPN
z vidika vplivov na okolje (Ocena vplivov na okolje za DPN ČHE Kozjak in daljnovodno
povezavo od ČHE Kozjak do SM23 (Maribor – Kainachtal), VGB Maribor d.o.o., št. proj.
2963/07, marec 2008). V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor
d.o.o.) z dodatkom za varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega
lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP
Maribor (proj. št. 2825/06-A Center za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o.) so skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave
opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju
okoljskih ciljev in geografskih značilnosti območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je
izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter
predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje
sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta
okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št.
35409-29/2006, 17.9.2007).
Za opredelitev vplivov na turizem in možnosti nove turistične rabe na območju načrtovane
naložbe je bila izdelana Študija trajnostnega razvoja občine Selnica ob Dravi (Univerza v
Mariboru, Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije, februar 2008).
Možnost umeščanja daljnovoda v obstoječe koridorje in možnost umeščanja daljnovoda v manj
naseljena območja je bila preučena v sklopu priprave in vrednotenja variantnih rešitev
daljnovodne povezave do RTP Maribor (Študija variant, Urbis d.o.o. Maribor, št. 059-DLN/06-PŠ
marec 2007, dopolnjeno maj 2007). V okviru izdelane optimizacije trase DV je v večji meri
upoštevana oddaljenost od stanovanjskih objektov ter potenciali za turizem in rekreacijo.
9. Zainteresirani in prizadeti javnosti ni bila dana možnost za preučitev vpliva na gospodarjenje
z divjadjo, predstavljen je bil le povzetek okoljskega poročila, ki se nanaša na izvedbo
daljnovoda in Poročilo o vplivih elektromagnetnega sevanja na okolje za dva varianti
vključitve ČHE Kozjak v 400 kV omrežje (Civilna iniciativa: zainteresirane in prizadete
javnosti (lastniki zemljišč in gozdov), Iniciativni odbor Kozjak (Ivo Tratnik, Srednje))
Pojasnilo:
Na javni razpravi je izdelovalec povzel le bistvene ugotovitve okoljskega poročila. Zainteresirana
javnost pa je imela možnost celovite seznanitve z vplivi na gospodarjenje z divjadjo, saj je bilo v
času javne razgrnitve (20.5.- 23.6.2008) poleg osnutka DPN, javno razgrnjeno tudi celotno
okoljsko poročilo –ter druge strokovne podlage. Med ostalimi tudi strokovne podlage za DPN z
vidika vplivov na okolje (Ocena vplivov na okolje za DPN ČHE Kozjak in daljnovodna povezava
od ČHE Kozjak do SM 23 (Maribor- Kainachtal) (št. proj 2963/07, VGB Maribor d.o.o.), v katerih
je obravnavan vpliv načrtovanega posega na gospodarjenje z divjadjo.
10. Zakaj so se povsem ignorirale smernice MO Maribor in MČ? MO Maribor je posredovala
smernice javnih služb MO Maribor in skupne smernice. Poudariti je treba, da ni upoštevana
temeljna zahteva naj se »pri gradnji in izbiri tehnologije predvideva najboljša razpoložljiva
tehnologija, da se preprečijo vplivi na okolje« (Zavod za varstvo okolja) ter skupne smernice,
ki jih je podala MOM za načrtovanje DLN - vsi električni visokonapetostni vodi na območju
Mestne občine Maribor morajo biti izvedeni v kablu. Glede trase je najbolje, da je v strugi
reke Drave Zainteresirana in prizadeta javnost ni dobila prev nobenega pojasnila poročila
študij,… ničesar glede na postavljene pogoje s strani MO Maribor, šele na javnih razpravah
je spoznala, da se pogoj sploh ni proučil in upošteval. Prizadeta in zainteresirana javnost
izrecno zahteva, da se spoštujejo smernice in pogoj, ki so jih postavile Mestne četrti, Mestna
Stran 100/125
občina Maribor in njene javne službe (Civilna iniciativa: zainteresirane in prizadete javnosti
(lastniki zemljišč in gozdov), Iniciativni odbor Kozjak (Ivo Tratnik, Srednje)).
Pojasnilo:
Skladno z določili ZPNačrt so smernice dokument, v katerem nosilci urejanja prostora
konkretizirajo določbe predpisov s svojega delovnega področja na območje, ki je predmet
načrtovanja in na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve. Poleg smernic, ki morajo
imeti podlago v določbah veljavnih predpisih, lahko seveda podajo tudi morebitna priporočila
(kot je to v primeru vseh smernic, ki jih je posredovala MO Maribor), za katere menijo, da bi jih
bilo pri pripravi državnega prostorskega akta smiselno upoštevati. Tako je to priporočilo bilo
upoštevano pri izdelavi strokovnih podlag za DPN. Obsežnejše pojasnilo o študiji možnosti
kabliranja je v poglavju 2.1.2.
Smernica Zavoda za varstvo okolja v bistvu navaja načelo preventive po Zakonu o varstvu
okolja. (7. člen): vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim
manjše obremenjevanje okolja, za kar se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike, dostopne
na trgu. V istem zakonu je v 15. členu opredeljeno načelo dopustnosti posegov v okolje - Poseg
v okolje je dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve okolja. Zakon opredeljuje tudi
pojem Najboljša razpoložljiva tehnika: je najbolj učinkovita in napredna razvojna stopnja
dejavnosti in z njo povezanih načinov obratovanja, ki kaže praktično primernost posamezne
tehnike, da se na njeni podlagi določajo mejne vrednosti emisije za preprečevanje, in če to ni
izvedljivo, za zmanjševanje emisij na splošno in njihovega vpliva na okolje kot celoto.
Pojasnila o upoštevanju smernic na javnih razpravah niso bila izrecno podana, so pa podana v
dopolnjenem osnutku DPN, ki je bil javno razgrnjen v času od 20.5.-23.6.2008 – stran 23-56,
oz. konkretno za smernice MOM str. 50-51. Pojasnilo je bilo predhodno že podano tudi Mestni
občini Maribor na sestanku, na MOP, kjer je bil predstavnikom lokalnih skupnosti predstavljen
nabor variant, ki se bodo vrednotile v študiji variant (26.11.2006).
11. Pri načrtovanju celotnega projekta ČHE Kozjak in daljnovodne povezave ni bila upoštevana
veljavna zakonodaja:
- Zakon o varstvu okolja (7. člen-načelo preventive; 51. člen-presoja vplivov na okolje, 54.
člen-poročilo o vplivih na okolje; 70. člen – splošne zadeve in vloga za okoljevarstveno
dovoljenje)
- Ustava RS – 33. člen – pravica do zasebne lastnine (vstopanje pripravljalcev podlog za
prostorski načrt na zasebno lastnino ne trasi daljnovoda brez vnaprejšnje najave ali celo
z lažnimi navedbami)
- Zakon o upravnem postopku: zavarovanje zakonite pravice strank in drugih udeležencev
postopka (7., 143. in 144. člen), Upravni organi so dolžni poskrbeti, da nevednost in
neukost strank in drugih udeležencev v postopku ni v škodo pravic, ki jim gredo po
zakonu
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (10. člen- opredelitev strank v postopku in 121
dolžnost lastnikov) Pripravljavci podlag so nepooblaščeno in nedopustno dostopali do
zemljišč, nihče se ni izkazal z izkaznico, predložil pooblastila pripravljavca, prav tako pa
lastnikov niso obvestili o nameravanih aktivnostih in namenu uporabe pridobljenih
podatkov
- Kršena je tudi Aarhuška in Espoo ali je to enako??? konvencija. Ali je Vlada RS povabila
Republiko Avstrijo, da sodeluje v postopku presoje vplivov na okolje (2. člen, 2. točka in
dodatek I, točka 11 in 21)
(Sašo Peče, Poslanska skupina Lipa)
Pojasnilo:
Stran 101/125
Členi 51., 54. in 70. ZVO-1 se nanašajo na presojo vplivov na okolje in okoljevarstveno
soglasje. PVO se izdela in okoljevarstveno soglasje pridobi pred izvedbo posega (se pravi pred
izdajo gradbenega dovoljenja, ki je pogoj za začetek gradnje).
Ugotovitev okoljskega poročila (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) je, da je
izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter
predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje
sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta
okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št.
35409-29/2006, 17.9.2007).
V 33. členu ustave je navedena pravica do zasebne lastnine in dedovanja, v 36. členu je
eksplicitno navedena nedotakljivost stanovanja. V 5. členu Zakona o gozdovih je navedeno, da
mora lastnik gozda dovoliti v svojem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam. V 5. Členu
Zakona o kmetijskih zemljiščih mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča
na svojih, zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti
prosto gibanje drugim osebam po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči
škoda. Povzročitelj škode na zemljišču ali pridelku je odškodninsko odgovoren lastniku,
zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča oziroma pridelka v skladu s predpisi.
Po 2. členu Pravilnika o geodetski izkaznici, postopku za njeno izdajo in načinu uporabe mora
geodet, ki izvaja geodetske storitve, na zahtevo stranke pokazati geodetsko izkaznico.
Postopek priprave DPN poteka po ZPNačrt, v okviru programa priprave (Ur.l. RS, št. 45/06).
Obsežnejše pojasnilo o udeležba javnosti pri odločanju in povezava z določili aarhuške
konvencije je v poglavju 1.2.3.
Konvencija o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo konvencija) ratificirana l. 1998 (Uradni
list RS, MP 11/98) poudarja pomen obveščenosti prizadete države o dejavnosti, ki lahko
povzroči znatne škodljive čezmejne vplive na okolje. Poleg tega pa je potrebno tudi javnosti dati
možnost sodelovanja v ustreznih postopkih presoje vplivov na okolje. Te možnosti morajo biti
enakovredne tako za javnost države izvora kot tudi za javnost prizadete države. V nadaljevanju
je določeno, kako mora država izvora postopati v razmerju do prizadete države: obvestitev
prizadete države o dejavnosti z določitvijo roka za odgovor, odgovor prizadete države o tem, ali
želi sodelovati v postopku, država izvora priskrbi prizadeti državi ustrezne podatke in
dokumentacijo, priprava poročila o vplivu na okolje (sodelovanje javnosti!), posvetovanja
sopogodbenic, končna odločitev, analiza po izvedeni dejavnosti. Pogodbenica izvora mora o
predlagani dejavnosti, ki lahko povzroči znatne škodljive čezmejne vplive na okolje, obvesti
vsako pogodbenico, za katero meni, da bi lahko bila prizadeta pogodbenica, kakor hitro je
mogoče in najkasneje takrat, ko o tej dejavnosti obvesti svojo javnost. Glede na to, da meja
DPN, ki obsega vplivno območje posega, ne posega čez meje RS, Vlada RS ni povabila
Republiko Avstrijo da sodeluje v postopku.
12. Kako je mogoče, da se že izvaja javni razpis za izbiro izvajalca za dobavo in montažo
črpalke-turbine in motor-generatorja, če pa DLN še ni sprejet oz. je šele v fazi javne
razgrnitve in zbiranja pripomb (Sašo Peče, Poslanska skupina Lipa)
13. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter
vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 99/07) določa, da se z državnim
lokacijskim načrtom med drugim določijo lokacijski in tehnični pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo objektov ter določijo drugi pogoji, zahteve in ukrepi za izvedbo
načrtovane prostorske ureditve. Kako se lahko izbira izvajalca za dobavo in montažo
črpalke – turbine in motor-generatorja, ko pa je postopek DLN šele v fazi javne razgrnitve in
zbiranja pripomb (Nino Maletič)
Stran 102/125
Pojasnilo:
Nakup opreme ni pogojen z DPN, pač pa je sprejem DPN skupaj z ostalimi pogoji pogoj za
izdajo dovoljenja za načrtovani poseg (gradbeno dovoljenje).
Z uveljavitvijo Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta ter o
načinu priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave
(Uradni list RS, št. 99/07), ki določa vsebino, obliko in način priprave državnih prostorskih
načrtov ter način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in
primerjave, je navedeni pravilnik prenehal veljati. Skladno z ZPNačrt se v državnem
prostorskem načrtu se za prostorske ureditve državnega pomena določijo prostorski izvedbeni
pogoji, ki določajo zlasti: podrobni pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege,
velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pogoji varovanja zdravja ljudi.
14. Menim, da je pri snovanju ČHE, ki naj bi se nesramno vrinila na ozemlje, poseljeno s
kmetijami, najprej pridobiti mnenje vseh lastnikov kmetij in šele nato pristopiti k izdelavi
finančnega projekta in kasneje tehničnih projektov. HE je objekt, ki se postavi vsaj za 100
let. Kulturna država je zato dolžna najprej proučiti probleme, ki bi nastali z nasilnim
vrinjenjem ČHE v pokrajino, ki ima vse značilnosti krajinskega parka (Janko)
Pojasnilo:
Načrtovanje poteka skladno s prostorsko in okoljsko zakonodajo v RS, kar vključuje tako
pridobivanje smernic za načrtovanje in mnenj lokalnih skupnosti, seznanjanje javnosti,
obravnavo predlogov in pripomb javnosti v postopku priprave in sprejemanja, kakor tudi
izdelavo vseh ustreznih strokovnih podlag za izdelavo DPN.
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
V skladu z Zakonom o ohranjanju narave se Krajinski parki opredelijo in zavarujejo s posebnim
podzakonskim aktom. Na območju DPN ni nobenega z Odlokom o razglasitvi naravnih
znamenitosti na območju občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik občin Dravograd, Maribor,
Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ruše št. 17/92) zavarovanega območja
narave, torej tudi ne krajinskega parka.
Potek trase daljnovoda in izvedba
Stran 103/125
1. HE Fala naj se, razen enega agregata (ki se ohrani kot muzejski primerek), modernizira,
vgradi naj se najsodobnejše turbine z vso opremo. Pri tehnični posodobitvi HE Fala naj se
pridobijo evropska nepovratna finančna sredstva (Janko)
Pojasnilo:
Posodobite HE Fala je bila izvedena v letu 1995. Naslednja posodobite je predvidena v času
zastarelosti opreme, ali ob možni doinštalaciji HE na Dravi.
2. Iz študij, ki so bile na razpolago v tujini smo ugotovili, da je trend izbire kabelskega prenosa
v porastu v večini držav. Iz študij je razvidno, da obstajajo primerjave, vseh parametrov me
klasičnimm (daljnovodnim) in novejšim (kabelskim prenosom) energije, ki so s korist
kabelskemu načinu (Kunstek, član Civilne iniciative) Dopolniti s tem da je to drugi tehnični
(trend porasta je na nižjih nivojih, va višjih nivojih pa tega trenda v evropi ni)
Pojasnilo:
Obsežnejši odgovor o študiji možnosti kabliranja je v poglavju 2.1.2.
Vplivi na okolje in okoljevarstveni ukrepi
1. Zainteresirana in prizadeta javnost je bila zgrožena nad ugotovitvami uničenja favne in flore
– navaja določene ugotovitve iz okoljskega poročila, ki so povzete tudi v dopolnjenem
osnutku DPN. Podanih omilitvenih ukrepov ni možno sprejeti, saj ni podana nobena
garancija, da favna in flora ne bosta utrpeli nepopravljive škode, da zaradi vplivov
elektromagnetnega sevanja na okolje ne bo prizadeto zdravje in kvaliteta življenja in da
zaradi celostne degradacije ne bo prizadeto njihovo premoženje. ((Civilna iniciativa:
zainteresirane in prizadete javnosti (lastniki zemljišč in gozdov), Iniciativni odbor Kozjak (Ivo
Tratnik, Srednje))
Pojasnilo:
Navedbe so izvzete iz celotnega konteksta, saj navaja določene ugotovitve iz povzetka
okoljskega poročila, ne pa tudi ocene pričakovanih vplivov in opredeljenih omilitvenih ukrepov
za zmanjšanje negativnih vplivov. Ugotovitev okoljskega poročila (št. nal. 2825/06,
Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
2. V primeru izvedbe tega projekta bodo lahko sledeče ekološke in demografske posledice
(Civilna iniciativa Kozjak in Civilna iniciativa Dragučova, pisno na MOP):
− možen upad podtalnice na področju Selnice ob Dravi zaradi izgradnje črpalne cevi od
reke Drave v akumulacijsko jezero
− nova 21,8km dolga trasa daljnovoda čez Kozjak in Sl. Gorice ob že obstoječi južni
daljnovodni trasi na desnem bregu reke Drave
− nov vir izpostavljenost ljudi elektromagnetnemu sevanju in s tem posledično večji
verjetnosti pojava rakastih obolenj, še posebej levkemije pri otrocih, saj bodo najbližji
stanovanjski objekti do 45m od osi daljnovoda
Stran 104/125
−
−
−
−
dodatno nepotrebno uničevanje velikega področja z unikatnim rastlinskim in živalskim
habitatom
degradacija intenzivne vinogradniške proizvodnje in uničenje razvite turistične ponudbe
na kmetijah v najlepšem delu zaledja Maribora, kjer živita dve vinsko turistični cesti
po nepotrebnem bi se rušilo kar nekaj novogradenj in domov družin, daj se gradbena
dovoljenja na tem območju še vedno izdajajo
zmanjšanje vrednosti vseh nepremičnin v širokem pasu ob trasi daljnovoda in ustavitev
razvoja podeželja
Pojasnilo:
Vpliv na podzemne vode je bil proučen v študiji Določitev vpliva ČHE Kozjak na podzemne vode
na območju objekta (IRGO, IEI; julij-avgust 2008). V študiji je obravnavan vpliv na podzemne
vode v okolici strojnice, na območju akumulacijskega jezera in tlačnega rova ter na območju
vodonosnika Selniške Dobrave. Glavne ugotovitve študije so: Obratovanje ČHE Kozjak ne bo
vplivalo na kakovostno in količinsko stanje črpališča na Selniški Dobravi.
Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
Domnevamo, da so s pripombo, ki se nanaša na »unikatne rastlinske in živalske habitate«
mišljene redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter njihovo habitati.
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A
Center za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z
določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in
ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in
geografskih značilnosti območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob
upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih
omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva.
Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo
in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006,
17.9.2007).
V okviru izdelane optimizacije trase DV je v večji meri upoštevana oddaljenost od stanovanjskih
objektov ter potenciali za turizem in rekreacijo.
Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo,
da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN
predmet cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Odškodnino
določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin. Nepremičnine izven
območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet odkupa, služnosti in tudi
ne cenitve zaradi odškodnine.
3. V projektni dokumentaciji ni navedene primerljive študije vpliva na okolje, čeprav je potreben
nenehen monitoring vplivov na okolje. Na predstavitvi so predstavili projekt in njegovo
vključitev v obstoječi daljnovod Maribor - Kainachtal, niso pa bili sposobni ponuditi podatkov
monitoringa vplivov na okolje, ki ga ima obstoječi daljnovod. Na področju od Bresternice do
Hrence je visoko intenzivno vinogradniško področje z dvema vinskima cestama, neposredno
ob trasi samo 45m na vsako stran daljnovoda pa živi okoli 2000 ljudi, od tega veliko družin z
malimi otroki. (Civilna iniciativa Kozjak in Civilna iniciativa Dragučova)
Stran 105/125
Pojasnilo:
Monitoring EMS se za obstoječe DV opravlja skladno z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju (Ur . l. RS 70/1996). Rezultate monitoringa morajo zavezanci
dostaviti Agenciji Republike Slovenije za okolje, najkasneje do 31.3. za vse obratovalne
monitoringe, ki so bili opravljeni v preteklem letu. Ker so rezultati monitoringa dostavljeni javni
upravi, so kot taki dostopni tudi javnosti.
V okviru izdelane optimizacije trase DV je v večji meri upoštevana oddaljenost od stanovanjskih
objektov.
4. Izjave so bile zelo zavajujoče, saj se bo na pretežno z gozdnimi površinami poraslem
pobočju posekalo samo območja okoli stebrov, sam pogled na obstoječi daljnovod Maribor –
Kainachtal pa demantira zagotovila, saj je ob njem od osi daljnovoda čistina v vsako smer
45m (tudi do prvih stanovanjskih objektov), kar pomeni, da bo dolžina samega daljnovoda
21,8km dolg predor v širini 90m. Koliko vpliva ima lahko poseka takšnih dimenzij v projektni
dokumentaciji ni podatka. (Civilna iniciativa Kozjak in Civilna iniciativa Dragučova)
Pojasnilo:
Po opredeljenih omilitvenih ukrepih za zmanjšanje vplivov na naravo in gozdarstvo je na celotni
trasi daljnovoda na območju gozdov širina posek omejena na najmanjšo še sprejemljivo širino
glede na zahtevano varnostno višino oziroma odmike od vodnikov (Pravilnik o tehničnih
normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do
400 kV, Ur.l. SFRJ, št. 65/88). Tovrstni obseg del se na podlagi gradbenih načrtov natančno
opredeli že DPN. Določitev potrebne širine gozdnih posekov je odvisna od konfiguracije terena
oziroma višine vodnikov nad terenom, višine dreves in prečnega profila. Širine gozdnih posekov
na trasah niso povsod enake, ampak se spreminjajo glede na predhodno omenjene pogoje.
Predvideno je, da se pri prečkanju globljih dolin ne bo izvajal montažni posek, tam bo moral
izvajalec prilagoditi tehniko razvlačenju vodnikov.
Vplivi so obravnavani v okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor
d.o.o.) z dodatkom za varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega
lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP
Maribor (proj. št. 2825/06-A Center za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o.). Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta
okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št.
35409-29/2006, 17.9.2007).
5. Zaradi predvidene gradnje daljnovoda Kozjak – Hrenca (2x400 kV) grozi okolju Kozjaka in
delu Slovenskih goric ekološka in demografska katastrofa. Trasa naj bi potekala po pobočjih
vzhodnega Kozjaka oz. po samem osrčju neokrnjenih zelenih gozdov in pašnikov, preko
ekoloških kmetij, vinogradov in vinotočev. Za traso bi bilo potrebno posekati na desetine
hektarjev gozda, uničeni bodo stoletni pašniki, travniki, vinogradi, naravno okolje številnih
rastlin in živali. Za postavitev posameznega stebra je potrebno preko pašnikov, vinogradov
in gozdov s težko gradbeno mehanizacijo pripeljati do 50 »hrušk« betona. (Sašo Peče,
poslanec PS Lipa)
6. Daljnovod bo razdelil Kozjak na dva dela in s tem bodo izničene vse vrednote prostora, ki so
jih z velikim naporom ustvarile generacije prebivalcev na tem področju. Na najbolj
izpostavljenih mestih bi v nebo štrleli preko 60m visoki jekleni stebri, ki bi nedopustno kazili
pokrajino Kozjaka in Mariborske vinske ceste. Prebivalci teh krajev so s svojim delom
ustvarili materialne osnove za življenje in razvoj svojih družin in ohranitev kulturne
Stran 106/125
dediščine. Ta prostor pa tudi meščani Maribora in širše okolice z veseljem uporabljajo za
rekreacijo, sprostitev in oddih v naravnem okolju. (Sašo Peče, poslanec PS Lipa)
Pojasnilo:
V okoljskem poročilu in strokovnih podlag za DPN z vidika vplivov na okolje so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob
upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih
ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo
za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova
revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Izvedba daljnovoda je načrtovana tako, da se posegi na gozdnih površinah lahko izvajajo le
tam, kjer je nujno potrebno. Določitev potrebne širine gozdnih posekov je odvisna od
konfiguracije terena oziroma višine vodnikov nad terenom, višine dreves in prečnega profila.
Širine gozdnih posekov na trasah niso povsod enake, ampak se spreminjajo glede na
predhodno omenjene pogoje. Predvideno je, da se pri prečkanju globljih dolin ne bo izvajal
montažni posek, tam bo moral izvajalec prilagoditi tehniko razvlačenju vodnikov. Na negozdnih
površinah pa bo namembnost prostora spremenjena le na stojnih mestih stebrov DV in
mestoma na območjih dostopnih poti.
Na primerljivem DV 2×400 kV Beričevo – Krško, je povprečna količina betona na stojno mesto
za nosilne stebre 30 m3 oz. 40 m3 za napenjalne stebre. V prvem primeru, ob predpostavki 5
m3 na avtomešalec, je to 6 avtomešalcev, v drugem pa 8 avtomešalcev na stojno mesto.
7. 2x400 kV daljnovod je močan vir elektromagnetnih sevanj, kar že danes na svoji koži
občutijo prebivalci ob trasi obstoječega daljnovoda iste jakosti Maribor – Kainachtal.
Dolgotrajna izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem povzroča ljudem, ki živijo v bližini
številne zdravstvene težave, povečuje se stopnja obolevnosti za srčnimi in rakastimi
obolenji. Posebej so ogrožene starejše osebe, najbolj pa posledice s povečanim številom
obolelih za levkemijo, občutijo otroci. V Pravilniku o varovanju zdravja pri delu otrok,
mladostnikov in mladih oseb so jasno opredeljene nevarnosti ionizirajočega sevanja za
zdravje otrok in mladostnikov. (Sašo Peče, poslanec PS Lipa)
Pojasnilo:
Električne naprave in vodi, ki delujejo z omrežno frekvenco, niso vir ionizirajočega sevanja
ampak neionizirajočega elektromagnetnega sevanja oziroma natančneje elektromagnetnega
polja. Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
8. Poročilo o vplivih EMS na okolje za dve varianti poteka nadzemnega voda daje odgovore na
projektno dokumentacijo investitorja, po njihovih smernicah in pogojih in ne po smernicah in
pogojih zainteresirane in prizadete javnosti, mestnih četrti in MO Maribor. Eno od načel
Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju je trajno
zmanjševanje elektromagnetnega sevanja (19. člen uredbe, ki zahteva takšno uporabo
tehničnih rešitev, ki povzročajo najmanjše obremenjevanje okolja s sevanjem. Poseg
graditve 400 kV daljnovoda je nov vir sevanja. Določila 19. člena zahtevajo, da mora
investitor pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja upoštevati takšno tehnično
možno rešitev, ki zagotavlja, da mejne vrednosti niso presežene, hkrati pa omogočajo
najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja. Izbrana rešitev mora s stališča
Energetskega zakona in njegovih podzakonskih aktov predstavljati optimalno rešitev, v
katero bodo ustrezno vključene vse sestavine okoljske zakonodaje. Proučile so se samo
Stran 107/125
prostorske variante in v okviru tehničnih samo variante za daljnovode, ne pa tudi za
kabliranje. Zainteresirana in prizadeta javnost, mestne četrti in MO Maribor so prav zaradi
sevanja predlagali kabliranje, tehnično rešitev, ki ne samo zmanjšuje temveč prepreči
sevanje (Civilna iniciativa Kozjak)
Pojasnilo:
Zaradi obsežnosti problematike o možnosti kabliranja je odgovor podan v posebnem poglavju
2.1.
9. V študiji presoje vplivov na okolje pri osnovni inventarizaciji manjka podrobnejša gradacija
prvin prostora. Vrednotenje se mnogokrat aplicira zgolj na dve skrajni inventarizirani
prostorski kvaliteti – npr. poglavje Narava obravnava zgolj vplive na zavarovane prvine
naravnega okolja, vsekakor pa bi moralo zajeti tudi nezavarovane, a obsežne sklenjene
biotope gozdnih območij, varovalnih gozdov, ki poraščajo strmine, ipd. Enake posplošitve so
tudi pri tehtanju vplivov na krajino, obravnavan je zgolj vpliv na izjemne krajine, ki jih v
danem območju ni, čeprav je krajina na območju Kozjaka lokalno pomembna, večjo
simbolno vrednost krajine Kozjaka kaže tudi buren odziv lokalne skupnosti na izbiro variante
koridorja. Določena težava je v metodologiji vrednotenja, kjer se uporablja princip prevlade
maksimalnih vrednosti, brez frekvenc in distribucij vplivov, kar teži k gostenju sredinskih
ocen glede na posamezne segmente prostora,okolja in družbenega okolja in posledično k
zmanjševanju razlik pri skupnem točkovanju, čeprav je realna razlika na posameznih
področjih med variantami lahko tudi večja. Vrednotenje je pri posameznih segmentih
posplošeno, ocene vplivov ne izpostavljajo narave daljinskih infrastrukturnih koridorjev in ne
prikažejo soodvisnosti med stopnjo vpliva in dolžino posega. Takšen primer je model
vidnosti, ki uvaja determinirano vizualno ranljivost prostora ne izračuna pa vizualne
izpostavljenosti pričakovane degradacije glede na krajinsko urbanistične kvalitete. Podoben
princip je uporabljen tudi v vrednotenju vplivov na relief. Eno od opaznih in problematičnih
stališč je primerjava variant koridorjev, pri južni varianti so zanemarjene že obstoječe
degradacije okolja. V teoretičnih izhodiščih velja splošno previlo, da se objekte, ki pomenijo
dodatno degradacijo prostora po možnosti umešča prav na območja obstoječih degradacij.
(Urbanistični svet Maribor)
Pojasnilo:
Ni povsem jasno na kateri del presoje vplivov se pripomba nanaša.
V fazi določitve variant je bila izdelana študija ranljivosti prostora, katere ugotovitve se v
postopku načrtovanja prostorskih ureditev nanašajo na iskanje prostorskih optimizacij z
iskanjem za okolje najmanj obremenjujočega prostorskega položaja posega oz. v primeru, da
se ranljivemu območju zaradi linijske narave načrtovanega posega ni možno izogniti opozarjajo
na potrebo po posebnih ukrepih za omilitev negativnih vplivov na okolje.
Vsebina okoljskega poročila in metodologija vrednotenja vplivov v Okoljskem poročilu sta
opredeljena z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov
izvedbe planov na okolje (UL. RS št. 73/05) in s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov
izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (UL RS, št. 130/04, 53/06).
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z določili
Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi
obravnavanih posegov na okolje, ob upoštevanju okoljskih ciljev in geografskih značilnosti
Stran 108/125
območja. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih
predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z
okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi
izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Postavili bi sicer lahko izhodišče, da je ranljivost prostora v koridorjih sedanjih daljnovodov
manjša zaradi dejstva, da so kakovosti okolja tu že razvrednotene in bi zato koridorje sedanjih
daljnovodov lahko šteli za manj ranljiv prostor. Seveda pa so tudi razlogi proti takim popravkom
analize ranljivosti prostora, ki se nanašajo na trajna stanja v prostoru. Daljnovodi se v prostoru
pogosto dograjujejo, pogosto tudi premikajo (predvsem v manj ranljiva območja), kar z vidika
analize ranljivosti vidnega okolja pomeni sanacijo razvrednotenih stanj. Zato lahko ob
rekonstrukcijah daljnovod prestavimo v območja, ki so v osnovi manj ranljiva in zato je
pomembno, da tudi nove daljnovode postavljamo v območja, ki so že v osnovi manj ranljiva. V
nadaljnji fazi izdelave projektne dokumentacije je predvidena tudi celovita obravnava vplivov na
vidno okolje z opredelitvijo konkretnih omilitvenih ukrepov (dodatne zasaditve, manjši
prostorskimi premiki stebrov,…).
Izdelane so dodatne strokovne podlage, ki potrjujejo predhodna vrednotenja. V okviru izdelane
optimizacije trase DV je v večji meri upoštevana oddaljenost od stanovanjskih objektov ter
potenciali za turizem in rekreacijo.
10. Tovrstni daljnovodi se ne speljujejo skozi mesta in naselja. V primeru, da bi daljnovod
postavili bi mojo celo družino izpostavili sevanju tako magnetnega kot električnega. O tem,
kakšni so vplivi na zdravje pa naj odločajo zdravniki in ne od države plačani fiziki. Želim, da
ohranite okolje tudi za naslednje rodove in ne posegate v Kozjak. Mislim, da bi bil poseg
kršenje Zakona o varstvu okolja in varstvu narave. Kot prizadeta stranka zahtevam, da se
izbere boljša, ljudem in okolju prijazna varianta. (Marija Kapun).
Pojasnilo:
Trasa ni speljana skozi mesta in naselja, dejansko pa je celotno območje razpršene gradnje.
Vsebina okoljskega poročila in metodologija vrednotenja vplivov v Okoljskem poročilu sta
opredeljena z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov
izvedbe planov na okolje (UL. RS št. 73/05) in s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov
izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (UL RS, št. 130/04, 53/06).
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z
določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in
ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je
izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter
predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje
sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta
okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št.
35409-29/2006, 17.9.2007).
Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje v poglavju 2.1.3, trasa daljnovoda je bila glede na
tehnične možnosti dodatno optimizirana tudi z vidika zagotavljanja večje oddaljenosti od
stanovanjskih objektov.
11. Zveza ekoloških gibanj Slovenije daje pripombe in stališča do dopolnjenega osnutka DPN,
okoljskega poročila in njegove revizije in jo v celoti zavrača. Javno sprašuje Vlado RS,
Stran 109/125
resorni ministrstvi in Eles na osnovi katerih strokovnih podlag in zakonodaje je Vlada in
MOP sprejela ta za okolje in zdravje občanov (že živečimi po daljnovodi) škodljivi sklep, ker
Postopek presoje vplivov na okolje še traja in ni zaključen. Izdelava Poročila o vplivih na
okolje je nastala le na osnovi teoretičnih zamisli strokovnjakov firme Urbis d.o.o. brez
razgovora z interesnimi skupinami prizadetih občanov, predstavniki občin na trasi in
zainteresiranimi okoljskimi društvi in gibanji v priporočeni obliki (Aarhuška konvencija)
»Scopingov« (Zveza ekoloških gibanj Slovenije)
Pojasnilo:
Črpalna hidroelektrarna na Dravi je utemeljena v Resoluciji o Nacionalnem energetskem
programu, ki jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 5. aprila 2004 (Uradni
list RS, št. 57/04) in predstavlja slovensko vizijo ravnanja z energijo v širšem pomenu. Vlada RS
je v zvezi z izgradnjo ČHE sprejela le Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje
2007–2023 (92. redna seja Vlade RS dne 12.10.2006), ki projekt izgradnje ČHE uvršča med
nacionalne razvojne projekte.
Postopek priprave DPN poteka po ZPNačrt, v okviru programa priprave (Ur.l. RS, št. 45/06).
Obsežnejše pojasnilo o udeležba javnosti pri odločanju in povezava z določili aarhuške
konvencije je v poglavju 2.1.1.
Ugotovitev ZEG, da postopek presoje še ni zaključen je pravilna. Poročilo o vplivih na okolje še
ni bilo izdelano, saj se skladno z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo PVO ne izdeluje v
fazi izdelave in sprejemanja DPN, temveč opredeljenem obsegu in vsebini v fazi pridobivanja
dovoljenja za poseg (gradbenega dovoljenja). V tej fazi je skladno z ZPNačrt in ZVO-1 izdelano
okoljsko poročilo (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) z dodatkom za
varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno
hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06-A Center
za kartografijo favne in flore in Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.).
Navedba ELES je nejasna, saj ta sodeluje v postopku priprave DPN kot nosilec urejanja
prostora, investitor ČHE in DV povezave so Dravske elektrarne Maribor.
12. ZEG opozarja, da pri določitvi izgradnje trase ni bila dosledno upoštevana okoljska
zakonodaja in Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter
Pravilnik o prvih meritvah, ki opredeljuje 1. Območje stopnje varstva pred neioniziranimi
sevanji. V nobenem primeru ne bomo pristali na vsiljeno traso, kjer ne bi bila upoštevana
priporočljiva minimalna oddaljenost, večja kot 100-150m na eno stran. Te standarde že
upoštevajo in uporabljajo v okoljsko razvitih in ozaveščenih članicah EU. V Sloveniji pa na
tem področju, ohlapna in zastarela zakonodaja, ki jo zagovarja »lobi« in Forum EMS
dovoljuje že 25-36m razdalje od VND. Vpliv elektromagnetnih polj visokonapetostnih
napeljav je tem večji, čim bliže smo viru. Številne neodvisne raziskave že kažejo, da pri
oddaljenosti znotraj mejnih vrednosti nastajajo zdravstvene težave, medtem ko bolezenskih
znakov pri ljudeh, ki bivajo na primerni oddaljenosti od vodnikov, zunaj dosega EMS polj, ni
(Zveza ekoloških gibanj Slovenije).
Pojasnilo:
Vsebina okoljskega poročila in metodologija vrednotenja vplivov v Okoljskem poročilu sta
opredeljena z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov
izvedbe planov na okolje (UL. RS št. 73/05) in s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov
izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (UL RS, št. 130/04, 53/06).
V okoljskem poročilu (št. nal. 2825/06, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.) so skladno z
določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave opredeljeni, opisani in
Stran 110/125
ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov na okolje. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je
izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter
predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje
sprejemljiva. Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta
okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št.
35409-29/2006, 17.9.2007).
Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje v poglavju 2.1.3.
13. Problematični bodo tudi grobi posegi v prostor, kjer bodo dodatni cca sto metrski široki
goloseki vidni na zavarovanih, vinogradniško-turističnih območjih. Trasa naj bi potekala po
vrhovih vzhodnega Kozjaka, oz. po samem osrčju neokrnjenih gozdov in pašnikov, preko
ekološko-turističnih kmetij, ki s tem ne bodo več zanimivi za opravljanje prvobitne
dejavnosti. (Zveza ekoloških gibanj Slovenije)
Pojasnilo:
Na območju obravnavanega DPN ni zavarovanih vinogradniško - turističnih območij. Izvedba
400 kV daljnovoda je v DPN načrtovana tako, da se posegi na gozdnih površinah lahko izvajajo
le tam, kjer je nujno potrebno. Določitev potrebne širine gozdnih posekov je odvisna od
konfiguracije terena oziroma višine vodnikov nad terenom, višine dreves in prečnega profila.
Širine gozdnih posekov na trasah niso povsod enake, ampak se spreminjajo glede na
predhodno omenjene pogoje in niso nikjer širši od ureditvenega območja, ki je v območju DV 2
x 40m od osi DV. Predvideno je, da se pri prečkanju globljih dolin ne bo izvajal montažni posek,
tam bo moral izvajalec prilagoditi tehniko razvlačenju vodnikov.
V okviru izdelane optimizacije trase DV je v večji meri upoštevana oddaljenost od stanovanjskih
objektov ter potenciali za turizem in rekreacijo.
14. ČHE ima v svojih planskih dokumentih predvideno količino 3 mio m3 vode v enem črpanju
za polnjenje akumulacije. Predvidevamo, da bo nihanje vode v bazenu med HE Fala in
Mariborski otok še večje. Kot upravljavci ribiškega okoliša morajo zaradi neprehodnosti
preko HE določene količine posameznih vrst rib vlagati v reko Dravo. Z nihanjem vode je v
naravi onemogočena naravna populacija ribjih vrst, zato je vlaganje v reko Dravo
neobhodno potrebno. (Ribiška družina Ruše)
15. Črpališče in vodovarstveno območje je zavarovano z Uredbo vlade, stalno nihanje gladine
vode Drave lahko vpliva na črpališče – je gradnja ČHE sploh možna – pridobiti mnenje več
neodvisnih strokovnjakov z referencami. Ob izkopu strojnice lahko vpliva na kvaliteto in
zmogljivost črpališča na Selniški dobravi. Zaradi izkopa ob gradnji tlačnega cevovoda in
cevovoda za dovajanje vode iz bazena Kozjak v turbino bo na mnogih mestih presekana
podtalnica, kar bo povzročilo marsikatero izginitev zajema vode na kmetijah z lastnim
zajetjem pitne vode. (Janko)
Pojasnilo:
Črpanje vode v akumulacijski bazen se načrtuje v okviru obstoječe koncesijske pogodbe in v
okviru obstoječih nihanj gladine reke Drave v višini 1,20m. Zaradi obratovanja ČHE tako ne bo
prihajalo do sprememb hidrološkega režima v strugi Drave, ki ga pogojuje delovanje verige HE.
Obratovanje ČHE ne bo imelo vpliva na amplitudo nihanja pretokov in gladin v strugi Drave na
območju verige HE, razen lokalno na časovno razporeditev nihanja.
Vpliv na podzemne vode je bil proučen v študiji Določitev vpliva ČHE Kozjak na podzemne vode
na območju objekta (IRGO, IEI; julij-avgust 2008). V študiji je obravnavan vpliv na podzemne
vode v okolici strojnice, na območju akumulacijskega jezera in tlačnega rova ter na območju
Stran 111/125
vodonosnika Selniške Dobrave. Glavne ugotovitve študije so: Obratovanje ČHE Kozjak ne bo
vplivalo na kakovostno in količinsko stanje črpališča na Selniški Dobravi.
16. Transportna cesta bo potekala v vsakem primeru ob enem od gojitvenih potokov, v katerih
gojimo vložene mladice potočnih postrvi. Pred pričetkom gradbenih del oz. sanacij ceste ob
katerem bodo sanirana tudi obrežja potoka nas mora izvajalec oz. investitor pravočasno
obvestiti za elektro odlov rib. Prav tako je potrebno ob eventuelni regulaciji potoka vnesti v
projekt ureditev pragov (Ribiška družina Ruše)
Stališče:
Pripomba je upoštevana. Med ukrepi za varstvo voda je predvidena obveznost obveščanja
pristojne ribiške družine in zagotovitve nadzora nad deli. O nadomestnih ukrepih se investitor,
Zavod za ribištvo Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in pristojne ribiške družine dogovorijo s
posebnim sporazumom. Med ukrepi za ohranjanje narave je opredeljeno, da se pri posegih v
vodotok vzpostavi čim bolj naravno stanje, ki omogoča življenje na vodo vezanim organizmom,
dela se načrtuje in izvaja tako, da se ne prekine migracijskih poti vodnih organizmov, za
stabilizacijo se v največji možni meri uporabljajo naravni materiali, novo oblikovano obrežje se v
čim večji možni meri zasadi z avtohtono vegetacijo. Podrobnejše projektne rešitve se opredeli v
skladu z usmeritvami v naslednjih fazah izdelanega Poročila o vplivih na okolje.
Zaradi številnih pripomb, da je transportna pot lahko problematična, je bila izdelana študija
dodatnih možnosti poteka transportne ceste Vrednotenje in primerjava variant cestnih povezav
do zg. akumulacijskega bazena (2007-PŠ/103, november 2007 – sprememba julij 2009, februar
2010), ki je bila predstavljena Odboru za spremljanje investicije ustanovljenega v občini Selnica
ob Dravi. Na podlagi strokovnih podlag in kriterija družbene sprejemljivosti, izraženim s sklepom
tega odbora je sprejeta odločitev, da bo transportna pot do zgornjega akumulacijskega bazena
potekala po Bistriški grapi navzgor in Selniški grapi navzdol, kar zahteva manj gradbenih
posegov.
17. Gradnja ČHE je vezana na ogromno število prevozov težkih tovornjakov nosilnosti do 30
ton. Zaradi ogromnega onesnaženja v času 4-ih let bi bili zaradi odlaganja svinca in izpušnih
plinov vrtovi vseh okoliških hiš dokončno neuporabni. Zrak v vrtcu in osnovni šoli bi bil
prekomerno zastrupljen, hrup bi presegal dovoljene normative. Pouk v selniški osnovni šoli
bi bil nemogoč (Jenko)
Stališče:
Zaradi številnih pripomb, da je transportna pot mimo osnovne šole v Selnici lahko
problematična, je bila izdelana študija dodatnih možnosti poteka transportne ceste Vrednotenje
in primerjava variant cestnih povezav do zg. akumulacijskega bazena (2007-PŠ/103, november
2007 – sprememba julij 2009, februar 2010), ki je bila predstavljena Odboru za spremljanje
investicije ustanovljenega v občini Selnica ob Dravi. Na podlagi strokovnih podlag in kriterija
družbene sprejemljivosti, izraženim s sklepom tega odbora je sprejeta odločitev, da bo
transportna pot do zgornjega akumulacijskega bazena potekala po Bistriški grapi navzgor in
Selniški grapi navzdol. Tako je skozi naselje Selnica in Spodnja Selnica predviden le enosmerni
tovorni promet. Ocenjeno je, da bodo emisije onesnaževal zunanjega zraka in obremenitev s
hrupom zaradi transporta gradbenega in zemeljskega materiala nižje od mejnih vrednosti. V
kolikor bo monitoring med gradnjo pokazal prekomejne vrednosti se bodo izvajali dodatni
omilitveni ukrepi.
Stran 112/125
18. Investitor je v projektni dokumentaciji v celoti izpustil oz. ni opravil vpliva obstoječega
objekta na delovno okolje vzdolž celotne trase načrtovanega daljnovoda. Iz analize trase
razvidno da trasa poteka tudi čez pašnike, travnike in obdelovalne površine. Investitor ni
upošteval dejstva, da na trasi ne živi samo več kot 2000 ljudi, ampak da tu ljudje opravljajo
svoje poklicno delo, ki se po ocenitvi delovnih površin po katerih bi potekal daljnovod meri v
stotinah delovnih ur, kar pomeni izpostavljenost el. magnetnemu sevanju nad dovoljenimi
vrednostmi za neprofesionalno delovno silo. V zvezi s tem ni izvedene analize vpliva na
delovno okolje (oz. delovna mesta po zakonu o varnosti in zdravju pri delu) ljudi na tem
območju. Po tem zakonu, ki je usklajen z določbami direktive 89/391/EEC ima delavec
(kmet in pri njem zaposleni) pravico do delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje
pri delu, investitor pa z nameravanim posegom v njihovo delovno okolje vsili delovne
razmere na katere sami ne morejo vplivati in se: 1. ne morejo izogniti tveganjem zaradi
izpostavljenosti EMS na površinah pod daljnovodom, 2. ne morejo obvladovati tveganj pri
njihovem viru, 3. ne morejo vplivati na varno delo pod daljnovodi z oblikovanjem delovnega
mesta in delovnega okolja, ker jim to onemogoča vsiljeno delovno okolje s strani investitorja
daljnovoda, 4. Pri delu pod daljnovodi ne morejo zagotavljati zase in zaposlene (tudi
mladostnike) ukrepov za ohranjanje in krepitev zdravja na delovnem mestu, 5. Ne morejo
izvajati ukrepov varstva pri delu tehničnemu napredku (vsiljena jim je stara in za delovno
območje izredno nevarna tehnologija), 6. Sami ne morejo nadomeščati nevarnega z
nenevarnim ali manj nevarnim (razmere na delovnem mestu jim vsili investitor), 7 ne morejo
razvijati celovite varnostne politike za svoje delo z upoštevanjem delovnih pogojev.
Predlagam, da se pripravi nova študija, ki zajema vsa temeljna načela varnega in zdravega
dela s tem, da investitor preuči in se odloči za izbiro novejših tehnologij prenosa el. energije
(kabliranje) na južni trasi in na ta način poskrbi za varno delovno okolje, ne samo bivalno
okolje, tudi za prebivalce južne trase. (G. Kunstek, član Civilne iniciative)
Pojasnilo:
Vsebina okoljskega poročila in vrednotenje vplivov v okoljskem poročilu sta opredeljena z
Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov
na okolje, (UL. RS št. 73/05 in s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in
posegov v naravo na varovana območja (UL RS, št. 130/04, 53/06). Ministrstvo za okolje in
prostor - Direktorat za okolje je podalo mnenje, da sta okoljsko poročilo in njegova revizija
ustrezni, vplivi izvedbe plana na okolje pa sprejemljivi (št. 35409-29/2006, 17.9.2007).
Umestitev predmetne daljnovodne povezave ČHE Kozjak – RTP Maribor v prostor, s stališča
obremenjevanja okolja z nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem je ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov možna in sprejemljiva za okolje ter povsem skladna z veljavno zakonodajo.
V okviru načrtovanja DV so bile skladno z veljavno zakonodajo na obravnavanem območju
opredeljene tudi stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ter posledično opredeljeni
omilitveni ukrepi. Delovno okolje ljudi, ki na območju obdelujejo zemljo je glede na veljavno
zakonodajo, ki upošteva občutljivost za učinke elektromagnetnega polja uvrščeno v območje
kjer velja II. stopnja. varstva pred sevanjem. Direktiva 2004/40/ES v svojih določilih navaja, da
posebne analize obremenitve delovnega okolja niso potrebne, če je vir EM sevanja že bil
vrednoten s stališča varstva splošne populacije pred elektromagnetnim sevanjem. To pomeni,
da za vsa delovna okolja pod daljnovodi ni potrebnega dodatnih analiz obremenitev delovnega
okolja, ocena tveganja pa temelji na izhodiščih, ki veljajo za ocenjevanje obremenitve splošne
populacije pred elektromagnetnim sevanjem v območju vrednotenja vplivov na okolje.
Obsežnejši odgovor o vplivu EMS na zdravje v poglavju 1.2.2.
Ostale pripombe in predlogi
Stran 113/125
1. Ali bo daljnovod 2x400kV grajen samo zaradi potreb ČHE Kozjak ali bo kasneje trasa
nadaljevala tudi po Dravski dolini (do Dravograda in naprej v Avstrijo) zaradi mednarodne
povezave elektroenergetskega omrežja. Kot je znano se daljnovodi z močjo 400 kV in več
uporabljajo predvsem za mednarodne izmenjave električne energije (Sašo Peče, Poslanska
skupina Lipa)
Pojasnilo:
Z DPN se načrtuje vključitev ČHE v elektroenergetsko omrežje, v pobudi za začetek priprave
DPN je bila opredeljena daljnovodna navezava za vključitev v RTP Maribor. V strokovnih
podlagah je bilo ugotovljeno, da je možna vključitev v obstoječi 2 x 400 kV daljnovod Maribor –
Kainachtal, s čimer pri severni varianti daljnovodne navezave na odseku od Hrence do RTP
Maribor ni potrebna izgradnja novega z obstoječim vzporedno potekajočega 400 kV daljnovoda
za vključitev v RTP Maribor.
2. Predlaga izboljšavo ceste Maribor – Dravograd. Pričakuje pomoč države pri pridobivanju
nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmečkega turizma, ureditev kolesarskih poti,
vzdrževanje starih in zaščitenih kmetij. Visokonapetostni električni kabli na drogovih naj se
kablirajo. Pričakuje popravek srednjeročnega plana za ceste, takojšnjo izvedbo obvoznic za
Selnico ob Dravi in Radlje ob Dravi. Vzhodni del magistralne ceste od cerkve v Selnici proti
Mariboru še nima pločnikov za pešce – vprašanje prometne varnosti. (Janez Jenko)
Stališče:
Pripomba se delno upošteva. V okviru ureditev bodo obnovljene oz. rekonstruirane tudi
nekatere obstoječe ceste, ki se bodo uporabljale med gradnjo oz. obratovanjem ČHE.
Rekonstrukcija ceste G1/1 Dravograd – Maribor je predvidena v območju strojnice in v območju
priključevanja transportne ceste v Zgornji Selnici. V DPN je opredeljena obveza investitorja
oziroma izvajalca del, da mora sanirati vse morebitne poškodbe, ki bi nastale zaradi izvajanja
državnega prostorskega načrta. Ostale pobude, predlogi in ugotovitve niso predmet DPN.
3. Zainteresirana in prizadeta javnost ne pristaja na takšno daljnovodno povezavo, ki zahteva
takšne omilitvene ukrepe, kot so podani v predmetnem poročilu o vplivih elektromagnetnega
sevanja in ne pristaja to, da bi se delala sprememba namembnosti zemljišč, da bi se
zadostilo predpisom in se tako prikrilo škodno sevanje. Projekti morajo ustrezati zahtevam
zakona, vsakršno drugačno ravnanje predstavlja obid zakona in s tem kršitev veljavnega
prava.
Pojasnilo:
V ureditvenem območju DPN je v območju nadzorovanega pasu daljnovoda 2 x 40 m od osi
nadzemnega voda trajno omejena raba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju. Za zemljišča v območju
nadzorovanega pasu nadzemnega voda, ki so z občinskimi prostorskimi akti opredeljena kot I.
območje varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v
naravnem in življenjskem okolju se namenska raba zemljišč v primerih preseganja mejnih
vrednosti spremeni tako, da je na njih mogoče izvajati le dejavnosti, ki so razvrščene v II.
območje varovanja pred elektromagnetnim sevanjem.
4. ZEG v celoti podpira aktivnosti in peticijo Civilne iniciative Kozjaka in prizadetih krajanov
prosti izgradnji VND na Kozjaku (Zveza ekoloških gibanj Slovenije)
Pojasnilo:
Stališča oz. pojasnila na pripombe in predloge CI Kozjak so podane v predhodnih poglavjih.
Stran 114/125
3
STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PO PREDSTAVITVI
SPREMENJENIH REŠITEV
3.1 Občina Selnica ob Dravi
1. Predlog umešča DN drogove v prostor turističnega območja na Sp. Slemenu, kjer so
največji potenciali za nadaljnji razvoj občine na področju turizma in ekološkega kmetovanja.
Projektantu in investitorju priporočamo, da se na podlagi planirane trase daljnovodne
povezave glede mikrolokacij samih stebrov uskladijo z lastniki zemljišč, neposredno na
terenu. Prav tako je lastnikom potrebno predstaviti tako negativne kot pozitivne posledice
(odškodnine, dostopi, odmiki, višine, čas trajanja del na terenu...). Pripombe na izgradnjo
bazena - pričakujemo preučitev varstvene ocene bazena na Kolarjevem Vrhu, ki bo
umeščen v prostor na veliki višini, na področju poroznih kamnin in prelomnic, katere bodo
močno vplivale na trdnost in varnost objekta. Pričakujemo popolne strokovne analize in
vpogled v vso dokumentacijo, ter predstavitev javnosti. Strojnica - želimo imeti detajlno
študijo vpliva na pitno vodo, zaradi izgradnje strojnice in zagotovilo, da do onesnaženja ne
bo prišlo. Ureditev prometa – pričakujemo ureditev prometa tako, da bo vožnja potekala
ločeno ob obstoječi cestni ureditvi (ograja – fizično ločeno) (Občina Selnica ob Dravi, Jurij
Lep, župan)
Pojasnilo:
Skladno s pripombami in predlogi, ki so bili podani v času javne razgrnitve dopolnjenega
osnutka DPN je bila izdelana optimizacija trase daljnovoda z vidika možnosti umeščanja
daljnovoda v večji oddaljenosti ob naseljenih območij, vinskih in turističnih cest, kmečkih
turizmov, turističnih in planinskih poti. Tako je bila trasa na območju nekdanje šole na Slemenu,
prestavljena v južno smer.
Varnostni ukrepi pri gradnji zg. akumulacijskega bazena so opisani v strokovnih podlagah DPN.
Za varnost je poskrbljeno med drugim z naslednjimi ukrepi:
− Izbrana je nasuta zemeljska pregrada, ki je varnejša od betonske konstrukcije,
− Celotno področje pod bazenom je prepredeno z drenažnimi cevmi, morebitna precejna
voda se zbira v kontrolnem pohodnem hodniku, kjer se glede na položaj dotoka vode
lahko določi mesto morebitnega puščanja bazena
− Vrhnja obloga bazena je iz nepropustnega asfaltnega sloja
− Okoli pregrade so vgrajene opazovalne točke (piezometri, reperji,…), ki v povezavi z
nadzornim sistemom DEM prenašajo podatke o višini podtalnice, njeni kakovosti,
vsebnosti dravske vode v podtalnici, geometrijske podatke točk pregrade,,, do operaterja,
ki je zadolžen za sistem tehničnega opazovanja gradbenih objektov v lasti DEM. Na
opisan način se zbirajo in obdelujejo podatki o stanju na terenu, ki registrirajo možne
nepravilnosti še preden lahko pride do stanja, ki bi konstrukcijo pripeljala do labilnega
stanja.
− Akumulacija nima naravnega dotoka tako da je polnjenje povsem regulirano. V primeru
najmanjše nepravilnosti, ki jo identificira monitoring, se akumulacija lahko takoj izprazni in
ponovno polni šele po odpravo nepravilnosti. Varnost takega akumulacijskega bazena ni
primerljiva z varnostjo akumulacij na vodotokih s prirodnim dotokom.
Za zgornji akumulacijski bazen je bile okviru strokovnih podlag za DPN izdelana »Geološko
geomehansko poročilo za potrebe izdelave projektne dokumentacije ČHE Kozjak« (IRGO št.: ic
089/07, april 2007). Poročilo povzema tehnične rešitve obdelane v doslej izdelanih strokovnih
podlagah ter obsega tudi stabilitetne izračune brežin in nasipa akumulacijskega bazena.
Rezultati izračunov so pokazali da je že v tej fazi izdelave projektne dokumentacije dosežena
Stran 115/125
zadovoljiva končna globalna stabilnost. V nadaljevanju poročila pa so podane tudi usmeritve za
še potrebne preiskave za nadaljne faze izdelave projektne dokumentacije.
Vpliv na podzemne vode je bil proučen v študiji Določitev vpliva ČHE Kozjak na podzemne vode
na območju objekta (Institut za ekološki inženiring d.o.o. Maribor v sodelovanju z IRGO
Consulting d.o.o. Ljubljana, julij-avgust 2008). Vplivni območji zgornje akumulacije in tlačnega
rova sta izven napajalnega zaledja vodonosnika Selniške Dobrave zato njuna gradnja nima
vpliva na kakovost pitne vode iz tega vodonosnika. Posredni vpliv lahko ima izgradnja strojnice
preko onesnaženja reke Drave, ki dolvodno od pregrade Fala napaja omenjeni vodonosnik.
Vsako večje obremenjevanje reke Drave gorvodno od Selnice v določeni meri in po določenem
času lahko vpliva na kakovost podzemne vode na območju črpališča Selniška Dobrava, torej na
kakovost pitne vode. Zato se gradnja objektov izvaja po strogih okoljskih standardih, s čimer se
v času gradnje minimizira možnost onesnaženja okolja. V primeru ekoloških nesreč iz
kakršnegakoli naslova pa mora upravljavec vodooskrbe zagotavljati nadzor nad kakovostjo
pitne vode, zato ni bojazni, da bi se morebitno onesnaženje odrazilo tudi na pipah odjemalcev.
Sprememb v izdatnosti črpališča zaradi izgradnje in obratovanja ni pričakovati. Vplivov na pitno
vodo črpališča Selniška Dobrava ob načrtovanem poteku gradnje ne bo. Vplivi izgradnje
akumulacijskega bazena na izdatnost zajetij in kvaliteto podzemnih vod pa bodo pred pričetkom
izgradnje spremljani z vzpostavitvijo ustreznega monitoringa. Poleg obveznosti o vzpostavitvi
monitoringa in ukrepov, ki jih je potrebno izvesti na podlagi rezultatov spremljanja stanja, je
uredbi o DPN navedena tudi obveza investitorja oziroma izvajalca del, da mora med gradnjo
zagotoviti nemoteno oskrbo objektov s pitno vodo.
Zaradi številnih pripomb, da je transportna pot mimo osnovne šole v Selnici lahko
problematična, je bila izdelana študija dodatnih možnosti poteka transportne ceste Vrednotenje
in primerjava variant cestnih povezav do zg. akumulacijskega bazena (2007-PŠ/103, november
2007 – sprememba julij 2009, februar 2010), ki je bila predstavljena Odboru za spremljanje
investicije ustanovljenega v občini Selnica ob Dravi. Na podlagi strokovnih podlag in kriterija
družbene sprejemljivosti, izraženim s sklepom tega odbora je sprejeta odločitev, da bo
transportna pot do zgornjega akumulacijskega bazena potekala po Bistriški grapi navzgor in
Selniški grapi navzdol. Tako je skozi naselje Selnica ob Dravi predviden enosmerni tovorni
promet. Ob tem je predvideno, da bosta ob rekonstrukcije omenjene ceste v poteku mimo šole,
izvedena dodatno dva pasova za ustavljanje vozil (dovoz otrok v šolo, šolski avtobus) izven
cestišča.
3.2 Pripombe zainteresirane javnosti
1. Na vseh predstavitvah optimizacije je prizadeta, ogrožena in zainteresirana javnost izrazila
nestrinjanje s predlaganim objektom in optimizacijo. Očita nepravilno in nepopolno
obveščanje, čas obveščanja in postavljene roke, za katere je bilo potrebno prositi. Civilne
iniciative in EDKD so trdno proti umestitvi projekta. Še enkrat predlaga, da se projekt ustavi
oziroma v nasprotnem primeru napovedujemo uporabo vseh legalnih in legitimnih sredstev
za dosego cilja (Ekološko društvo Kozjak – Dragučova, Maribor).
Pojasnilo:
Stališča oz. pojasnila na pripombe in predlog so podane v predhodnih poglavjih.
Stran 116/125
2. Da bi nam lahko odgovorili na pripombe podane pred dvema letoma (v času javne
razgrnitve) ste naredili študije, iz vseh teh študij ste naredili povzetek, povzetek po meri
investitorja in nikakor ne povzetek, ki bi realno in utemeljeno opravičil izgradnjo daljnovoda
na Kozjaku. V eni izmed študij, kjer se je obravnavala možnost kabliranja 400kV povezave
od ČHE Kozjak - RTP Maribor je zapisano, da se takšno povezavo da naredit, da smo jo
sposobni sami načrtovat in izvest skoraj v celoti z domačim znanjem. Na predstavitvi je bilo
v povzetku vse skupaj tako predstavljeno, da je takšna povezava tehnično neizvedljiva (g.
Voršič). Dokler obstaja tehnično možna varianta, ki bi lahko izkoristila obstoječi elektro
energetski koridor v dolini, odpade vsak poseg na Kozjaku! Nikoli niso bile predelane
naslednje variante za umestitev 400kV daljnovoda ali kablovoda v obstoječ koridor:
400kV daljnovod do RTP Pekre, od RTP Pekre tunel do RTP Dogoše in kablovod v njem
400kV daljnovod v celoti v obstoječem koridorju kjer so že 110kV daljnovodi, kjer je
problem zaradi obstoječih (na 3 mestih) se 110kV daljnovodi kablirajo in s tem se pridobi
prostor za postavitev 400kV daljnovoda
vkop 400kV kablovoda v južno Mariborsko obvoznico
kombinacija vseh treh in izluščenje najoptimalnejše rešitve.
Obstoječi koridor se po mnenju strokovnjakov da izkoristiti, sicer z večjimi stroški, kar bi pa
moralo biti precej nepomembno v tem primeru, ko govorimo o takšni megalomanski degradaciji
Kozjaka. Investitor mi je zatrdil da je 40m od osi daljnovoda življenje enako kot če daljnovoda
sploh ni, da sem lahko popolnoma miren in da takšen daljnovod ne predstavlja nobene
nevarnosti za zdravje in počutje. Popolnoma nesprejemljivo in popolnoma v nasprotju z
Aarhuško konvencijo za tak tip objekta. Koliko je sedaj vreden stanovanjski objekt s pripadajočo
gradbeno parcelo, če 50m od meje poteka predlog za traso 2x400kV daljnovoda?
Ministrstvo za okolje in prostor kot pripravljalec DPN za ČHE Kozjak pri pripravi prostorskega
akta mora upoštevati mnenje Ministrstva za zdravje o vplivu posega v prostor na zdravje ljudi,
prebivalci pa imamo pravico biti seznanjeni z mnenjem in strokovnimi podlagami tega mnenja.
Menimo, da Ministrstvo za okolje mnenja Ministrstva za zdravje ni upoštevalo, saj bi sicer
koridor daljnovoda temu ustrezno prilagodila. V kolikor pa je mnenje Ministrstva za zdravje
glede poteka optimirane trase pozitivno, pa je potrebno izrazit dvom v vse strokovne
kompetence piscev mnenja in podpisnikov. Študija, ki jo kot referenčno navaja investitor, zaradi
navzkrižja interesov ne more biti objektivna strokovna podlaga prostorskega akta, prav tako je
Ministrstvo za okolje in prostor posledično ne more upoštevati kot neodvisen dokument, na
podlagi katerega lahko sklepa o vplivnem območju na zdravje ljudi. Za takšno mnenje je
pristojno Ministrstvo za zdravje RS, ki nosi tudi odgovornost za svoje odločitve.
Trenutno investitorji drugih evropskih držav že upoštevajo mnenja organov kot so ministrstva za
okolje in prostor, organov za zaščito pred elektromagnetnim sevanjem, državnih zdravstvenih
organizacij za neionizirano sevanje, ministrstva za zdravje…, da je maksimalna doza
magnetnega sevanja, ki ji sme biti izpostavljeno telo v celem dnevu 0,2 µT. V zadnjih 10 letih so
bile narejene namenske študije na otrocih, obolelih za levkemijo. Dokazano je, da je večja
verjetnost, da oseba zboli za rakom, v kolikor živi v bližini elektromagnetnega sevanja >= 0,2
µT. (Borut Jakovac, Počehova)
Pojasnilo:
Pojasnila glede sodelovanja javnosti v postopkih priprave državnega prostorskega načrta v
povezavi z Aarthuško konvencijo so v poglavju 2.1.1, odgovor glede študije kabliranja je v
poglavju 2.1.2, odgovor o vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
Ministrstvo za zdravje je dne 11.7.2007 (št 31-38/2007- 4) na podlagi strokovnega mnenja, ki ga
je pripravil Inštitut RS zavarovanje zdravja republike Slovenije (št. 310-352-41/07, dne 9.7.2007)
izdalo mnenje, da je okoljsko poročilo in njegova revizija ustrezna oziroma, da obravnavan plan
ne predstavlja nevarnosti za človeško zdravje in oskrbo s pitno vodo. Tudi dopolnjeno okoljsko
poročilo bo posredovano v mnenje Ministrstvu za zdravje.
Stran 117/125
3. Občina Selnica ob Dravi, s tem pa tudi področje akumulacijskega jezera, tlačnega
cevovoda, strojnice in daljnovodne povezave do meje z MOM, leži na področju katerega
ščiti mednarodno zavezujoča Alpska konvencija. V protokolih je točno navedeno izvajanje,
ukrepi in obveznosti članic podpisnic. Z izgradnjo ČHE in daljnovodne povezave bo kršena
Alpska konvencija in z njo vsi podpisani protokoli:
o Hribovsko kmetijstvo: Z izgradnjo ČHE in daljnovodne povezave bo onemogočen
razvoj hribovskega kmetijstva, zmanjšane bodo že tako minimalne možne dejavnosti
kmetijstva. Protokol med drugim navaja, da se vsi podpisniki zavezujejo, da na
hribovskih območjih upoštevajo posebne razmere pri urejanju prostora, namenski rabi
tal, urejanju in izboljševanju zemljišč ob upoštevanju naravne in kulturne krajine. Pri tem
je treba skrbeti za ohranjan je oz. obnavljanje tradicionalnih prvin kulturne krajine
(gozdov, gozdnih robov, grmičevja, močvirnih, suhih in prostih travnikov). Vse navedeno
se z izgradnjo ČHE ne upošteva.
o Urejanje prostora in trajnostni razvoj
o Varstvo narave in urejanje krajine: Gorski gozd: Z daljnovodno povezavo se bo
posekalo veliko gozdnih površin, presekale se bodo vodne žile, preusmerili izviri pitnih
voda, pričela se bo erozija zemlje. Sonce bo imelo še večjo moč, gozdni škodljivci se
bodo še hitreje razvijali in imeli vedno večjo moč preostanek gozda kmet ne bo mogel
obranit in Kobansko hribovje bo ostalo brez gozdov. Posledično brez pitne vode, brez
osnovnih pogojev za življenje in tu je začetek konca.
o Turizem: Neokrnjena narava je glavni vir, naravne danosti pa osnova vseh
gospodarskih dejavnosti.
o Varstvo tal
o Deklaracija prebivalstvo in kultura
o Deklaracija podnebne spremembe: ne bo vpliv samo na podnebne spremembe na
območju Kobanskega temveč širše (tudi na sosednjo Avstrijo, zato jih bo potrebno
obvestit kaj jim grozi, čeprav bo ta energija namenjena pred vsem njim in kot vse kaže
tudi del kapitalskega vložka prihaja od tam)
Bazen ČHE na Kolarjevem vrhu: o samem zajetju oz. bazenu na Kolarjevem vrhu so vse
študije dvomljive.
o na globini cca 20 m je porozna kamnina, Kdo garantira, da se na teh prelomnicah pod
težo vode nebo zgodil zdrs?
o Ali imajo ti strokovnjaki dovolj izkušenj pri takšnih gradnjah? Ali so samo teoretiki in se
učijo?
o Vrtin je očitno premalo, da bi lahko podali popolno analizo vsega, kar se dogaja v
razgibanem Kobanskem terenu. Kaj je s pitno vodo?
o Kakšne bodo podnebne spremembe in vplivi na okolje, zaradi ogromne količine vode?
o Kaj bo z tukaj živečimi živalmi? Z veliko količino vode bo posredno prišlo do razvoja
novih živalskih vrst oziroma priselitev le teh v okolje, kjer niso avtohtone. Vpliv le teh na
avtohtone ni znan ali je? S spremembo v naravi, bo prišlo posledično tudi do
spremembe pri ljudeh. Pojavili se bodo vplivi, kateri bodo bistveno vplivali na zdravje
ljudi. Ali je v vaši študiji to upoštevano? Kakšni so rezultati tega?
Tlačni cevovod:
o Koliko vodnih žil bo presekal?
o Kaj se bo zgodilo v primero, da pride do zdrsa ali posedanja tal? (Apokalipsa)
Strojnica ČHE: globina strojnice je zaskrbljujoča. Z pričetkom vrtanja je pričela padati kvaliteta
pitne vode in je v vplivalo tudi na njeno čistost.
o Kakšni so rezultati analiz pitne vode?
o Kakšna je kamnina na območju strojnice? (zelo pomemben podatek)
o Hrup in njegov vpliv na okolje?
Stran 118/125
o
Kakšen je vpliv na floro in favno reke Drave in njene brežine?
Daljnovodna povezava ČHE na Dravi – RTP MB: vsekakor najbolj sporen del celotnega
projekta, kateri bo Kobansko prerezal na dvoje vse do Slovenskih goric in še dalje.
o Poteka po z Alpsko konvencijo zaščitenem področju
o Poteka preblizu hiš in razpolavlja kmetije
o Na samem Sp. Slemenu, kjer je se razvija občinsko središče turističnega in ekološkega
kmetovanja in potrebno bi bila dodatna proučitev možnosti za izogib tega področja, saj je
to bistvenega pomena za nadaljnji razvoj samega kraja in občine, ter bistvenega
pomena za preživetje ljudi na tem območju in širše.
o Kje so detajlne analize vpliva na okolje in ljudi v bližine samega daljnovoda in zaradi
posegov v prostor zaradi izgradnje daljnovoda.
o Kakšen bo vpliv na zaščitene in ogrožene živalske vrste? V kolikor bi bili na terenu, bi
videli, da živi na tem območju, kar nekaj zaščitenih in ogroženih živalskih vrst.
o Zaradi razgibanosti terena, bodo nekateri živeli pod daljnovodom, drugi nad njim. Kako
je s sevanjem v teh dveh primerih in kakšen je vpliv na ljudi in živali?
o Hrup, ki ga povzroča daljnovod, bo vplival na vsa živa bitja. Kako s tem in kakšen bo?
o Koliko gozda se bo posekalo na območju celotne občine Selnica ob Dravi in koliko na
samem Slemenu?
Sporočam v imenu vseh lastnikov zemljišč en odločen ne (podpise od vseh ste že prejeli).
(Janez Urbas, podžupan občine Selnica, v svojem in v imenu občanov dela Selnice in Sp.
Slemena)
Pojasnilo:
Stališča oz. pojasnila na pripombe in predloge so podane v predhodnih poglavjih.
Alpska konvencija predstavlja načelno obvezo za podporo politiki zaščite in povečanju
sodelovanja na dvanajstih prednostnih področjih: prebivalstvo in kultura, prostorsko
načrtovanje, ohranjanje čistega zraka, varstvo tal, vodno gospodarstvo, varstvo narave in
urejanje krajine, hribovsko kmetijstvo, gorski gozd, turizem in prosti čas, promet, energija ter
gospodarjenje z odpadki. Poleg tega pomeni tudi zavezo za tesnejše sodelovanje na
znanstvenem, ekonomskem in tehničnem področju, ter zavezo k skupni politiki na področju
raziskovanja in opazovanja.
S podpisom konvencije so alpske države pogodbenice pristopile k oblikovanju skupne čezmejne
politike z enotnim konceptom trajnostnega razvoja gorskega in sosednjih območij. Pogodba je
sestavljena iz okvirne konvencije in osmih izvedbenih protokolov. Okvirna konvencija določa
osnovna načela vseh dejavnosti Alpske konvencije in vsebuje splošne ukrepe za uveljavljanje
trajnostnega razvoja na območju Alp. Izvedbeni protokoli vsebujejo podrobnejše predpise za
posamezna vsebinska področja. Okvirna konvencija je z ratifikacijo v Državnem zboru
Republike Slovenije postala del slovenskega pravnega reda (zakon) leta 1995. Slovenija je leta
2003 postala četrta alpska država, ki je uzakonila tudi osem izvedbenih protokolov, med
katerimi je tudi protokol Energija. Ta v 1. členu (Cilji) navaja, da se pogodbenice zavezujejo da
bodo na območju izvajanja Alpske konvencije ustvarjale okvirne razmere in sprejemale
konkretne ukrepe za varčevanje z energijo za njeno proizvodnjo, prenos, distribucijo in rabo, da
bi ustvarile energetske razmere za trajnostni razvoj v skladu z obremenitvami, ki so sprejemljive
za alpski prostor; s tem bodo pogodbenice pomembno prispevale k varstvu prebivalstva in
okolja, ter varovanju virov in podnebja. V skladu s tem protokolom si pogodbenice prizadevajo
zlasti za:
- usklajevanje načrtovanja v energetiki s splošnim prostorskim planiranjem v alpskem
prostoru,
- usmerjanje sistemov za proizvodnjo, prenos in distribucijo energije v splošno optimiranje
celotnega infrastrukturnega sistema v alpskem prostoru ob upoštevanju zahtev varstva
okolja,
Stran 119/125
zmanjševanje obremenitev okolja, ki so energetskega izvora, z optimiranjem energetskih
storitev
- omejevanje negativnih vplivov energetskih infrastruktur na okolje in krajino, vključno z
ravnanjem z njihovimi odpadki, in sicer z uvajanjem preventivnih ukrepov pri novih in po
potrebi z uvajanjem sanacijskih ukrepov na obstoječih objektih in napravah
Pogodbenice pri gradnji velikih novih energetskih infrastruktur ter obsežnejših širitvah obstoječih
poskrbijo v okviru veljavne ureditve za presojo njihove prilagojenosti alpskemu okolju in za
analizo vplivov ter za oceno njihovih prostorskih in socioekonomskih učinkov, vključno s pravico,
da izrazijo svoje mnenje na mednarodni ravni, kadar lahko pride do čezmejnih učinkov (2. Člen).
V 7. Členu (Vodna energija) je navedeno, da lahko Pogodbenice ob spoštovanju svojih
varnostnih in okoljskih predpisov uvedejo ukrepe za krepitev konkurenčnosti obstoječih
hidroelektrarn. V 10. Členu (Prenos in distribucija) je navedeno, da pogodbenice tudi pri
električnih vodih in pripadajočih objektih, ki pomembno vplivajo na okolje, sprejmejo vse
potrebne ukrepe, da bi zmanjšale obremenitev prebivalstva in okolja, pri čemer je po možnosti
treba upoštevati obstoječe objekte in trase. Pogodbenice pri energetskih vodih posebej
upoštevajo pomen zavarovanih območij, pripadajočih varovanih, mirnih in tamponskih ter
krajinsko in naravno ohranjenih območij kot tudi ptic. V 12. Členu je navedeno, da Pogodbenice
pri projektiranju energetskogospodarskih naprav kot tudi pri pomembnejših spremembah teh
objektov in naprav, predhodno izdelajo presojo vplivov na okolje v skladu z veljavno notranjo
zakonodajo ter mednarodnimi konvencijami in dogovori. Pogodbenice soglašajo, da je treba čim
bolj uporabljati najboljše razpoložljive tehnologije za odpravljanje ali zmanjševanje obremenitev
okolja, pri čemer se predvideva kot možna alternativa tudi morebitna odstranitev objektov in
naprav, ki se ne uporabljajo in niso okoljsko primerne.
-
Načrtovanje prostorskih ureditev na območju Alpske konvencije v Sloveniji se izvaja skladno z
našo prostorsko in okoljsko zakonodajo, ki upošteva vsa navedena splošna izhodišča. Skladno
s pripombami in predlogi, ki so bili podani v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka DPN je
bila izdelana optimizacija trase daljnovoda z vidika možnosti umeščanja daljnovoda v večji
oddaljenosti ob naseljenih območij, vinskih in turističnih cest, kmečkih turizmov, turističnih in
planinskih poti. Kot je navedeno že v prejšnjih poglavjih je izvedba daljnovoda načrtovana tako,
da se posegi na gozdna zemljišča izvajajo le tam, kjer je nujno potrebno. Temeljenje
posameznih stebrov daljnovoda bo izvedeno na mestih in globinah, kjer ni vodnih žil, tako da do
preusmeritev izvirov pitnih voda zaradi postavitve predmetnega DV ne bo prišlo. Za
preprečevanje erozijskih procesov bodo izvedi ustrezni ukrepi. Izvedena bo ustrezna sanacija
novo nastalega gozdnega roba. Pri sestojih z večjim deležem smreke bodo izvedeni dodatne
preprečevalno – zatiralni ukrepi zaradi varstva pred podlubniki (postavitev pasti, kontrolnolovnih dreves, opazovanje,…).
Področje analize predstavlja ploskev pod daljnovodom, ki sledi topologiji terena na višini 1 m
nad tlemi. To področje je definirano v Uredbi in Pravilniku kot referenčno področje za
ocenjevanje vplivov EM sevanja. V preteklosti so se izračunane vrednosti EM sevanja podajale
zgolj izračunane vrednosti na premici, pravokotni na os daljnovoda in od tal oddaljeni 1 m. Na ta
način podana slika električnega oziroma magnetnega polja se ni izkazala kot zadostna. Z
namenom čim bolj nedvoumne in natančne ocene se EM sevanja obravnava tridimenzionalno.
Ker takšen prikaz z orodji za izračun EM sevanj ni mogoč, je narejen na dveh pravokotnih si
ravninah in sicer na ravnini, pravokotni na os daljnovoda in na ravnini vzporedni s tlemi.
Ker postopek priprave prostorskih aktov temelji na tlorisni predstavitvi nameravanega posega v
prostor, se prikaz vplivov EM sevanja naredi s pomočjo elektromagnetnih koridorjev. Ta koridor
je tlorisni pas področja vzdolž osi linijskega objekta. Njegova širina se določi na podlagi
računskega postopka vrednotenja izračunanih vrednosti, glede na mejne vrednosti za območje
povečane stopnje varstva pred sevanjem. V praski so izračunane vrednosti EM sevanja vedno
znotraj EM koridorja s čimer je zagotovljeno ustrezno varstvo pred EM sevanjem.
Stran 120/125
Ob izvedbi optimizirane trase daljnovoda bo na območju občine Selnica prišlo do spremembe
rabe na 17,9 ha gozdnih zemljišč, od tega na območju Slemena, 5,9 ha.
Geološko – geomehanska raziskovalna dela polprostora na lokacijah objektov ČHE na Dravi so
izvedena do nivoja potrebnega za projektiranje – idejni projekt. Dokončne in detajlne geološko –
geomehanske raziskave in pregledi bodo izvedeni po zaključenem DPN, ko bo možen dostop
do zemljišč. Pridobljeni podatki bodo osnova za nadaljnje projektiranje objektov ČHE in DV ter
določitve obsega monitoringa ( tehnično opazovanje) objektov.
4. Vse vaše študije in prezentacije premalo upoštevajo človeka torej ljudi, manjka "Psihološko sociološka študija. Nikoli ni bil predstavljen konkreten sistem odškodnin. Od Lucijnega brega
preko Rošpoha, Vinarij in Počehove do prečenja Mariborske obvoznice je ostala trasa
enaka, češ da se je ne da več "optimizirati" kar mislim da ne drži. Z optimizacijo v tem
predelu bi se izognili največ ljudem in s tem dokazali, da resno mislite! Ta del bi lahko
položili v zemljo ... (Boris Črnec, Rošpoh)
Pojasnilo:
Stališča oz. pojasnila na pripombe in predlog so podane v predhodnih poglavjih. Veljavni
predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo, da so
vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN predmet
cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Odškodnino določi
zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin. Nepremičnine izven
območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet odkupa, služnosti in tudi
ne cenitve zaradi odškodnine, razen v primeru eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi
izvajanja državnega prostorskega načrta. Zemljišča za potrebe izgradnje ČHE na Dravi in
daljnovodne povezave morajo izkazovati pravico grajenja za investitorja v času pridobivanja
gradbenega dovoljenja, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko
ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma
izvajanje del na takšni nepremičnini.
Pojasnilo o možnosti kabliranja je v poglavju 2.1.2.
5. Del trase, ki poteka do vrha gričevja Kozjaka, gre tudi nad poseljenim delom Kamnice. V
predstavitvi omenjenega daljnovoda nas niste seznanili s tem, kje bi bile postavljene
transformatorske postaje, koliko so velike in koliko so oddaljene med seboj, kako blizu se je
»varno« približati postaji. Predvidevam, da na kmetiji tudi kmetijski stroji ne bodo smeli stati
v bližini daljnovoda. Komu bo potrebna ČHE Kozjak in načrtovana trasa visokonapetostnega
daljnovoda, če nam tovarne propadajo. Menim da v primeru, da traso vendarle postavite,
življenje v Kamnici ne bo več tako prijetno kot je bilo — dan za dnem bomo krajani
izpostavljeni škodljivemu sevanju; verjetno se bo ustavila tudi prodaja stanovanj in zazidljivih
zemljišč. Vsekakor sem, tako kot večina sokrajanov, proti uresničitvi tega projekta (Darinka
Kunstec, Kamnica)
Pojasnilo:
Daljnovodna povezava se prične v strojnici ČHE na Dravi, od koder neprekinjeno poteka
daljnovod do mesta vključitve v daljnovod Maribor - Keinachtal. Na celotni dolžini ni nikakršnih
dodatnih objektov (transformatorskih postaj).
Obsežnejši odgovor o vplivih EMS na zdravje je v poglavju 2.1.3.
6. Na delu trase, ki poteka čez mariborsko območje, še posebej pa na območju Kamnica,
Rošpoh, Vinarje, ki je gosto naseljeno, ni spremenilo nič. Želiva, da temu predelu posvetite
Stran 121/125
večjo pozornost. Glede na to, da trasa poteka mestoma neposredno ob stanovanjskih hišah,
kar zagotovo bistveno vpliva na kvaliteto življenja in kvari izgled kraja, bi bilo odgovorno, da
poleg strokovnjakov elektrotehnične stroke, ki predstavljajo projekt, naročnik in načrtovalec
vključita še:
- strokovnjake medicinske stroke (ki bodo natančno predstavili vplive elektromagnetnega
sevanja na stanje zdravja in varnost ljudi),
- strokovnjake nepremičninske stroke (ki bodo natančno predstavili vpliv na izgubo
premoženja zaradi neposredne bližine daljnovoda in stebra),
- strokovnjake s področja ekologije, ki bodo predstavili vpliv daljnovodne povezave na
okolje.
(Franc Lupša, Vinarje)
Pojasnilo:
Skladno s pripombami in predlogi, ki so bili podani v času javne razgrnitve dopolnjenega
osnutka DPN je bila izdelana optimizacija trase daljnovoda z vidika možnosti umeščanja
daljnovoda v večji oddaljenosti ob naseljenih območij, vinskih in turističnih cest, kmečkih
turizmov, turističnih in planinskih poti.
Postopek umeščanja poteka skladno s prostorsko in okoljsko zakonodajo RS in obsega tudi
izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag, tudi z vidika celovite presoje vplivov na okolje, kar
obsega tudi varstvo zdravja in varnosti ljudi.
7. Ta trasa se ni veliko spremenila Spremenjena je le v Selniškem in Pesniškem delu, del
Kamnice, Rošpoha, Vinarja in Počehove pa ostaja nespremenjen. Če projekt poseže v
gosto naseljeno področje in s tem ogroža ljudi, nikakor ne moremo govoriti o optimizaciji in
najboljši možni izbiri lokacije, po kateri naj bi tekla omenjena povezava. Eden vaših
argumentov glede kabliranja je bil tudi ta, da je kabliranje veliko dražje kot daljnovodna
povezava in tudi zato ni izvedljivo. Pokazali pa ste tudi apetite po nadaljevanju daljnovodne
povezave na planirano novo ČHE Vuhred in povezavo s TESem, pa seveda selitvijo
prenosa iz južne trase na severno. Na predstaviti je bilo poudarjeno, da je trasa dovolj
odmaknjena od mariborskega mestnega parka. Zelo naju moti tudi dejstvo, da trasa
vključuje »le« 53 stanovanjskih hiš, ki so v pasu do 45 m. Kako lahko posegate na zasebno
lastnino človeka, ki nam je po ustavi dana (33. člen)? Zakaj so se nemoteno izdajala
gradbena dovoljenja, ko pa je bilo že predvideno, kaj se bo na teh mestih delalo?
Pripravljalci prostorskega načrta so nepooblaščeno vstopali na zasebno lastnino! Ali ni to
kršitev? Kako opravičujete to? Trasa je speljana čez kmetije oz. kmetijske površine,kmetje
bodo še bolj izpostavljeni sevanju kot ostali. Cene objektov in zemljišč na območjih z
daljnovodi pade za 50 - 70 % oz. niso več predmet trgovanja. Zakaj še nismo dobili pisnega
odgovora na pripombe iz prve predstavitve? Država mora po ustavi ščititi zdravje in lastnino
VSEH ljudi. Velikokrat ste se izgovarjali, da je na južni trasi več tisoč ljudi, na severni pa
manj. Iz vseh teh razlogov in argumentov zahtevava, da se ta sramotni postopek ustavi
(Saša in Andrej Kos, Rošpoh)
Pojasnilo:
Pojasnilo o možnosti kabliranja je v poglavju 2.1.2. Skladno s pripombami in predlogi, ki so bili
podani v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka DPN je bila izdelana optimizacija trase
daljnovoda z vidika možnosti umeščanja daljnovoda v večji oddaljenosti ob naseljenih območij,
vinskih in turističnih cest, kmečkih turizmov, turističnih in planinskih poti.
Na seznanitvi javnosti z optimizirano traso DV je bilo predstavljeno, da so v oddaljenosti od 0 do
100 m od optimizirane trase 3 objekti kulturne dediščine manj v primerjavi s traso d.O. DPN. Ob
trasi d.O. DPN so v oddaljenosti od 0 do 100 m štirje objekti kulturne dediščine, ob optimizirani
trasi pa je v tej oddaljenosti (0 - 100 m) 1 sam objekt kulturne dediščine. Površina območij
naravnih vrednot (NV) v 80 m pasu pod osjo optimizirane trase znaša 9.8 ha, kar je za 0.3 ha
Stran 122/125
manj kot površina NV pod traso d.O. DPN. Mariborski mestni park kot naravna vrednota ali kot
območje kulturne dediščine ni bil posebej obravnavan, je pa prikazan na grafičnih prilogah, ki
prikazujejo režime varovanja prostora v obravnavanem območju.
Iz predstavljenih grafov je bilo prav tako razvidno, da je v razredu oddaljenosti od 0 do 100 m od
optimizirane trase kar 47 stanovanjskih objektov manj v primerjavi s traso d.O. DPN. Ob trasi
d.O. DPN je v oddaljenosti od 0 do 100 m 100 stanovanjskih objektov, ob optimizirani trasi je v
oddaljenosti od 0 do100 m 53 stanovanjskih objektov.
Glede dostopanja na parcele je odgovor na pripombe, ki so bila podane v času javne razgrnitve
dO DPN v točki 24 poglavja Potek trase DV in izvedba, poglavja 2.4.2 Pripombe krajanov in
zainteresirane javnosti.
8. Moja glavna pripomba v zvezi z »optimizirano« traso daljnovodne povezave je ta, da se mi
le-ta sploh ne zdi optimizirana. V pretežno gozdnatem zahodnem delu ste opravili manjše
kozmetične popravke v smislu, ali naj gre trasa levo ali desno od orjaške smreke. A tam,
kjer trasa pri Kamnici trči na gosteje naseljeno področje, ste zakopali glave v pesek, češ:
»Eh, tu se pa itak ne da nič narediti«. A prav to, da se tu ne da nič narediti, bi vam moralo
dati jasno sporočilo, da daljnovod na Kozjak nikakor ne sodi. Pripomba na razpoložljiv čas
za pripombe v katerem ni mogoče preštudirati gradivo. Verodostojnost študije FERI je
vprašljiva. Na predstavitvi v Mariboru je bilo povedano, da optimizirana severna trasa
vključuje »le« 53 stanovanjskih hiš v pasu do 45 metrov, pa tudi število hiš v nekaj širši (a še
vedno zelo moteni) okolici naj bi se z optimizacijo pomembno zmanjšalo. A pri tem ste šteli
le objekte s hišnimi številkami. Kako pa je z vsemi novogradnjami, ki še nimajo hišnih
številk? Pripombe na Usmeritve za optimizacijo iz prostorskega in okoljskega vidika podjetja
Urbis d.o.o., predvsem na poglavje o poselitvi in navajanju, da je optimizirana trasa dovolj
daleč od mariborskega mestnega parka. (Andreja Savič, Rošpoh)
Pojasnilo:
Predstavitev spremenjenih rešitev ni ponovna javna razgrnitev dopolnjenega osnutka. V maju
2010 so bile javnosti predstavljene spremenjene rešitve dopolnjenega osnutka DPN za ČHE na
Dravi, gradiva pa so bila na vpogled od 29. aprila 2010. Na pobudo CI in občine Pesnice je bila
predstavitev opravljena na treh lokacijah, ne le eni kot je bilo sprva predvideno. Skladno s
premaknjenim terminom zadnje predstavitve in na pobudo občine Selnica ter kasneje tudi CI, je
bil rok za podajo pripomb podaljšan za dodatnih 11 dni, to je do 24. maja 2010.
Glede navajanja napačnih dejstev o optimizirani trasi je pojasnilo v prejšnji točki (7).
9. Pri spremembi prostorskega načrta za ČHE Kozjak na parcelah, katere lastnice sem
(navedene s parc. št.) v bistvu sploh niste upoštevali saj ni videti nobenih sprememb pri
mojih parcelah. Daljnovod bo meni in mojim vnukom noč in dan kalil dostojanstveno življenje
in mir. Sem mnenja, da si dejanskega stanja na terenu sploh niste pobliže ogledali, saj ste
spregledali večje število mladih družin v novih hišah, gradnjo in nove hiše. Zadevo ponovno
preučite in nam omogočite mirno življenje brez sevanj in nepotrebnih stresov (Nada
Svenšek, Rošpoh)
Pojasnilo:
Odgovor na pripombe, ki so bila podane v času javne razgrnitve dO DPN so v točki 14 in 17
poglavja Potek trase DV in izvedba, poglavja 2.4.2 Pripombe krajanov in zainteresirane javnosti.
10. Pripravljalec »Načrta cestnih povezav »(Lineal d.o.o.) zagotavlja, da se s pločnikom
priključijo na rob oz. ograjo najine parcele, tako da ni posegov na najine parcele, kar pa iz
predstavitvenega gradiva in javne seznanitve ni mogoče zanesljivo zaključiti, saj je bilo
predstavljeno gradivo zelo splošno. Pričakujeva nedvoumne odgovore na že pred dvema
Stran 123/125
letoma podane pripombe in da vztrajava pri notarsko overjeni izjavi, ki vam je bila poslana
16.6.2008, da na svojih parcelah nikoli ne bova dovolili nikakršnih posegov v zvezi s
transportno cesto za potrebe izgradnje ČHE na Dravi. (Tatjana in Danica Kunst, Selnica ob
Dravi)
Pojasnilo:
Odgovor na pripombe, ki so bila podane v času javne razgrnitve dO DPN so v točki 20 poglavja
Prometna ureditev in transportne poti poglavja 2.2.2 Pripombe krajanov in zainteresirane
javnosti.
11. Sva lastnika gradbene parcele 121/2 k.o. Počehova, sva v fazi pridobivanja gradbenega
dovoljenja za enodružinsko hišo. Najina parcela oz. bodoča hiša s hišno številko od osi
daljnovoda oddaljena le 47m. Prav tako so gradbene tudi vse sosednje parcele, kjer so v
načrtu nove hiše, ki bodo na maksimalni oddaljenosti 70 m od osi daljnovoda. Pritožba se
nanaša na način projektiranja in na podatke, katere ste uporabili pri izbiri nove
(spremenjene) trase, saj ste pri projektiranju zajeli le število hiš, katere že imajo hišne
številke in ne števila gradbenih parcel, na katerih bodo v bodoče stale hiše ali pa so te že v
gradnji in prav tako še nimajo hišne številke. V resnici pa je cel hrib razdeljen na gradbene
parcele, kjer že in tudi bo v naslednjih nekaj letih stalo kar nekaj hiš. Pritožujeva se nad
izračunom števila prizadetih ob daljnovodu in želiva, da pri projektiranju trase upoštevate
število vseh gradbenih parcel, ki ležijo v neposredni bližini daljnovoda. Poleg tega se vnovič
pritožujeva nad mačehovskim odnosom občine in države do tamkajšnjih prebivalcev, ki brez
slabe vesti načrtujeta izgradnjo daljnovoda, ne da bi pri tem pomislili na ljudi, ki so, tako je iz
tega razvidno, drugotnega pomena (Domen Gradišnik in Barbara Zajšek, Orehova vas)
Pojasnilo:
Pri usmeritvah za optimizacijo trase DV so bili uporabljeni podatki iz uradnih evidenc (evidenca
hišnih številk). V DPN pa bodo obravnavana vsa zemljišča, ki so v območju DPN. Veljavni
predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo, da so
vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN predmet
cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Odškodnino določi
zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin. Nepremičnine izven
območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet odkupa, služnosti in tudi
ne cenitve zaradi odškodnine, razen v primeru eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi
izvajanja državnega prostorskega načrta.
12. Sem lastnik parcele št. 121/9 k.o Počehova, ki je v neposredni bližini načrtovane trase
daljnovoda (leži v 75 m pasu). Pri spremembi in dopolnitvi načrta za izgradnjo ČHE Kozjak
in daljnovodne povezave povezane z ČHE Kozjak, ste namreč upoštevali le hišne številke,
kar pomeni, da ste nas, ki smo na tem področju praktično na koncu gradnje, vendar še brez
hišne številke in tiste, ki tukaj še nameravajo graditi, enostavno izbrisali. Svojo odločitev, da
bi živeli bližje naravi in čistemu ter zdravemu okolju, bomo plačali ravno s svojim zdravjem in
zdravjem naših otrok, ki so naše največje bogastvo. Ali ste kdaj poslali načrtovalce na teren,
kjer bi si dejansko situacijo ogledali in jo tudi poslikali. Se zdi, da vse skupaj temelji na nekih
predpostavkah izpred ne vem koliko let, da je tukaj neposeljeno območje z redkimi starimi
kmetijami. Območje je ravno zaradi svojih pozitivnih lastnosti krepko razvito in se še razvija.
Naprošam, da vso zadevo ponovno proučite in pošljete koga od svojih izvedencev na teren,
kjer si lahko dejansko situacijo ogleda in se prepriča o usodi moje družine in ljudi, ki tukaj že
živijo in želijo živeti še naprej. S tem bi omogočili mirno in dostojno življenje (Tadej Svenšek,
Počehova)
Stran 124/125
Pojasnilo:
Glede navajanja napačnih dejstev o podatkih za optimizacijo trase daljnovoda je pojasnilo v
prejšnji točki (11). Odgovor na pripombe, ki so bila podane v času javne razgrnitve dO DPN so v
točki 16 poglavja Potek trase DV in izvedba, poglavja 2.4.2 Pripombe krajanov in zainteresirane
javnosti.
dr. Mitja PAVLIHA
GENERALNI DIREKTOR
DIREKTORATA ZA PROSTOR
Stran 125/125