1. No category

34. KOTNIKOVI DNEVI 2013, 21. in 22. marec 2013, Radenci
ČIŠČENJE TRANSFORMATORSKIH POSTAJ IN KABELSKIH
PROSTOROV POD NAPETOSTJO
mag. Viktor Lovrenčič, univ.dipl.inž.el.
C&G d.o.o. Ljubljana
Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana
E-mail: [email protected], tel. 01 236 4240
mag. Damjan Seme, univ. dipl. inž. el.
C&G d.o.o. Ljubljana
Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana
E-mail: [email protected], 01 236 4240
Matjaž Lušin, dipl. inž. el.
C&G d.o.o. Ljubljana
Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana
E-mail: [email protected], 01 236 4240
POVZETEK
Periodično čiščenje transformatorskih postaj je vzdrževalna zahteva predpisov in nujnost v
primeru zelo zaprašenega okolja ali v primeru poplav. Čiščenje je tehnološko nezahtevna
aktivnost, ko gre za TP, ki smo jo popolnoma izklopili iz omrežja torej ko se delo opravlja v
breznapetostnem stanju. Postopek čiščenja postane s stališča varnosti in zdravja pri delu
zahtevna naloga, ko TP ni mogoče izklopiti zaradi pomembnosti napajalne točke za
odjemalce. Zahteve po neprekinjenem napajanju v industrijskih obratih ali posebnih odjemih
kot so bolnišnice, tuneli in drugi infrastrukturni objekti ali ustanove so vse bolj pogoste. Tudi
drugi odjem kot je gospodinjski si želi čim manj moteno dobavo električne energije. V tem
primeru je edina razpoložljiva metoda dela, delo pod napetostjo na nizki in srednji oz. visoki
napetosti (DPN na NN in SN). Delo pod napetostjo nad 50 V izmenične napetosti in 120 V
enosmerne napetosti je dovoljeno v izjemnih primerih in po kriterijih, ki morajo biti opredeljeni in
utemeljeni ter podrobno obdelani v posebnem navodilu za varno delo pod napetostjo na terenu.
Posebno navodilo za varno delo pod napetostjo na terenu mora obvezno vsebovati podrobna
določila, kjer so vključene minimalne predpisane zahteve, da so delavci, ki dela opravljajo,
strokovnjaki elektrotehnične stroke in glede na vrsto del ter obseg nevarnosti, še posebej
1
usposobljeni, da mora biti izbrani sistem dela pod napetostjo in delovni postopek v naprej določen in
preverjen, da morajo delavci glede na zbrani način dela pod napetostjo uporabljati ustrezna izolirna
orodja, sredstva in opremo za osebno varstvo ter druga varnostna sredstva in opremo ter da morajo
biti izdelana pisna navodila za vsako vrsto dela posebej. Torej, le usposobljeni električarji s primernim
orodjem in osebno varovalno opremo smejo izvajati čiščenje NN in SN naprav. Ko se izvaja DPN na
NN se uporabljata metodi dela »v dotiku« in »na oddaljenosti«. Slednja je edina dovoljena metoda
čiščenja SN opreme. Odpira se vprašanje čiščenje kabelskih prostorov s SN kabli, ki so poplavljeni in
so kabli še pod vodo oz prekriti z muljem. Pri tem delu je potrebno zagotoviti varno delo izvajalcem
čiščenja in izdelati natančno navodilo za vse faze čiščenja. Stroka je negotova pri predpisovanju
varnih pogojev dela pri čiščenju SN kablov pod napetostjo, saj ni jasne ločnice ali gre za delo v
breznapetostnem stanju ali za delo pod napetostjo.
1. NEKAJ UVODNIH VPRAŠANJ
Praksa odpira vprašanja, ki jih ni možno enoznačno odgovoriti s pomočjo predpisov in standardov še
posebej ko gre za vzdrževanje električnih inštalacij, ki so lahko tudi kompleksna in zahtevna dela, pa
tudi za tako na videz enostavna dela kot so čiščenje transformatorskih postaj.
Poglejmo nekaj na videz enostavnih vprašanj, ki jih odpiramo električarji na terenu ob izvajanju svojih
vzdrževalnih aktivnostih ob čiščenju TP:
- Kako predpisi urejajo periodiko čiščenja TP?
- Ali je čiščenje TP elektrotehnično ali neelektrotehnično delo?
- Kdo lahko čisti TP?
- Ali se lahko TP čisti z metodo dela pod napetostjo?
- Ali je dovoljeno čistiti SN kabel pod obremenitvijo oz. pod napetostjo?
- Ali je potrebno narediti oceno tveganja za ta dela – čiščenje TP in SN kabla?
- Kakšna je predpisana osebna varovalna oprema za ta dela - čiščenje TP in SN kabla?
2. NEKATERI POJMI
Pojmi določeni v predpisih in standardih vsem udeležencem pri vzdrževanju, omogočajo pravilno
razumevanje problematike, ki jo rešujemo in o kateri razpravljamo (OPOMBA: Tolmačenje predpisov
je pristojnost izdajatelja npr. ministrstva oz. MDDSZ).
Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, Ur.l. RS, št. 29/1992.:
2) Delovišča so delovni kraji v delovnih prostorih in izven njih, kjer se opravlja delo začasnega značaja. Po
končanju del se vsa sredstva za delo iz delovišča odstranijo.
3) Elektroenergetski objekt je gradbeno-elektrostrojno montažna celota, v katerem se proizvaja, prenaša,
pretvarja, razdeljuje in uporablja električna energija.
4) Elektroenergetski postroj je skupek električnih naprav in električne opreme, ki so namenjene za
proizvodnjo, prenos, pretvarjanje, razdelitev in uporabo električne energije.
2
6) Dela na elektroenergetskih objektih, elektroenergetskih postrojih, električnih napravah, električni opremi
in električnih instalacijah obsegajo: vzdrževanje, rekonstrukcijo, razširitev, preizkušanje in zagone.
7) Električna naprava in električna oprema je sestav različnih delov, ki se uporabljajo za proizvodnjo,
pretvarjanje, prenos ali uporabo električne energije, kot so električni stroji, transformatorji, aparati, merilni
instrumenti, zaščitne naprave, oprema za polaganje kablov in vodnikov ter porabniki.
9) Električna obratovališča so prostori v zgradbah ali na prostem, določeni predvsem za namestitev in
obratovanje elektroenergetskih postrojev, v katerih se smejo zadrževati samo tisti, ki take postroje
vzdržujejo ali z njimi ravnajo. Drugim osebam je dovoljen dostop v take prostore le pod strokovnim
nadzorstvom.
21) Varstvo pred električnim tokom obsega varstvene ukrepe, ki preprečujejo nevarnosti zaradi električnega
udara, električnega obloka, eksplozije, požara in drugo.
34) Strokovna oseba elektrotehniške stroke je oseba, ki na osnovi strokovne izobrazbe, znanja in izkušenj
poznavanja tehničnih predpisov in standardov s področja svojega dela, kot tudi predpisov s področja
varstva pri delu lahko predvidi nevarnosti in tudi varstvene ukrepe, ki te nevarnosti omejijo in preprečijo.
35) Elektrotehniško poučen delavec je delavec, ki ga oseba elektrotehniške stroke pouči o možnih
nevarnostih, do katerih lahko pride pri neustreznem ravnanju ob izvajanju določenih nalog oziroma del.
Prav tako mora biti poučen o uporabi sredstev in opreme za osebno varstvo, kakor tudi o varstvenih
ukrepih, ki te nevarnosti omejijo ali preprečijo.
Slovenski standard SIST EN 50110-1:2007 Obratovanje električnih inštalacij:
3.4.1 delo - vsaka oblika elektrotehničnega ali neelektrotehničnega dela, kjer obstaja možnost električne
ogroženosti.
3.4.2 elektrotehnično delo - delo na električnih inštalacijah ali z njimi ali v njihovi bližini, npr. preskušanje in
merjenje, popravljanje, zamenjava, spreminjanje, razširjanje, postavitev, vzdrževanje in preverjanje.
3.4.3 neelektrotehnično delo - delo v bližini električnih inštalacij, npr. gradnja, zemeljska dela, čiščenje,
pleskanje itd.
3.4.4 delo pod napetostjo - vsako delo, pri katerem se delavec z deli telesa ali z orodjem, opremo ali napravami
zavestno dotakne delov pod napetostjo ali zaide v območje dela pod napetostjo.
3. UVOD
Osnovni namen tega prispevka je seznaniti strokovnjake elektrotehniške stroke z enim vidikom
čiščenja TP in sicer z metodo dela pod napetostjo. Slovenska distribucija je začela s postopkom
uvajanja DPN na SN (čiščenje) po tem ko je uspešno začela izvajati DPN na NN.
Ob uvajanju metode dela DPN na SN – čiščenje TP se je pojavila zahteva čiščenja SN kablov pod
obremenitvijo oz. pod napetostjo v RTP 110/20 kV, ki je bila poplavljena in so kabli bili vlažni in
prekriti z muljem. Zaradi pomembnosti odjemalcev ni bilo mogoče zagotoviti breznapetostnega
stanja in ob teh zahtevah so se odprla uvodoma predstavljena vprašanja na katera stroka ni našla
enoznačnih odgovorov.
Prispevek ima namen, da s pomočjo pojmov iz predpisov in standardov opredeli okvir racionalnega
tehnološkega postopka čiščenja RTP ali TP z upoštevanjem varnosti osebja, ki izvaja dela ter varnosti
in zanesljivosti opreme, ki jo čistimo. Ne nazadnje odpiramo razpravo okrog ocene tveganja in
elementov varnosti in zdravja pri izvajanj teh del.
3
Ko pristopamo k vzdrževanju električnih inštalacijah je na prvem mestu, varnost ljudi. Varnost in
zanesljivost opreme oz. električnih postrojev, kot tudi čim daljša življenjska doba električne opreme,
nalagajo redno periodično vzdrževanje elektroenergetskih (EE) objektov.
Periodika tovrstnih posegov je zahteva predpisov in nujnost v primeru zelo zaprašenega okolja, kakor
tudi v primeru izrednih razmer, kot so tudi pri nas vse pogostejše poplave, katerih ne moremo
predvideti.
Ob ne upoštevanju periodike vzdrževanje še posebej objektov, ki so podvrženi obratovanju v težkih
pogojih kakor tudi vzdrževanja in saniranja objektov npr. po poplavah, lahko pride do pospešenega
staranja električnih materialov iz katerih je proizvedena oprema (nižanje npr. dielektrične trdnosti
izolacije kablov, parcialna praznjenja, …) ter posledično do električnih prebojev in uničenja opreme in
nevarnosti za uporabnika oz. posluževalca/vzdrževalca.
V prvem delu prispevka obravnavamo delo pod napetostjo oz. čiščenje SN elektroenergetskih
postrojev (TP) kot novost v slovenski distribuciji in v drugem delu odpiramo razpravo o varnem
čiščenju SN kablov pod obremenitvijo oz. pod napetostjo upoštevajoč predpise, ki zahtevajo
zagotavljanje periodičnega čiščenja in vzdrževanje kabelskih kanalov in hodnikov v urejenem in
čistem stanju.
4. DELO POD NAPETOSTJO – ČIŠČENJE TP Z METODO DPN NA SN
Letos je stota obletnica zabeleženega začetka dela pod napetostjo na srednji napetosti (DPN na SN).
Strokovni referati govorijo o začetkih v posameznih državah vendar so si vsi enotni, da se je DPN na
SN začelo v zvezni državi Ohio v ZDA leta 1913 z doma narejeno predimenzionirano leseno palico za
ločevanje »disconnect sticks« [1,2].
Slovenski strokovnjaki so se začeli aktivno zanimati za DPN že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja
v sodelovanju z Jugoslovanskimi strokovnjaki (JUGEL). Tako je bil že v zgodnih osemdesetih letih
sprejet JUGEL-ov panožni standard št. GSE – 40/81 »Pravila in ukrepi za varstvo pri delu v
elektroenergetskih objektih« [3].
Inštitut EIMV je izdela študijo v kateri je naredil pregled zakonskih in tehničnih določil v zvezi z delom
pod napetostjo [4]. Pomembna ugotovitev je bila, da ni zakonskih povojev za uvajanje DPN saj
takratni jugoslovanski predpisi tega niso predvidevali do leta 1992, ko je bil sprejet še danes veljaven
slovenski predpis Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka [5].
Koncem leta 2005 je obnovljena diskusija o uvajanju DPN v Sloveniji ko je prišlo do prvih razgovorov
med C&G in HEP NOC, ki je to leto začel z usposabljanjem monterjev v HEP-u. Sledila sta promocijska
predavanja za slovensko industrijo in distribucijo v Kidričevem in Ljubljani leta 2006 [6,7] o uvajanju
DPN.
Po ustanovitvi Konzorcija DPN in SIST TC/DPN v letu 2007 je prišlo do pospešenih priprav ter
prevzema sistemskih priročnikov DPN na NN [8,9,10] po pogodbi o sodelovanju in prenosa znanja
med C&G in HEP NOC. S strokovnimi razpravami med elektro energetiki na CIGRE - CIRED [11,12,13]
4
in Kotnikovih dnevih [14] je dana podpora projektu uvajanja DPN na NN, kar je bilo potrjeno s prvim
uspešnim usposabljanjem leta 2008 na hrvaškem v HEP NOC. Začetkom leta 2009 je NEK kot prva
slovenska pravna oseba začela izvajati DPN na NN, ki so se ji kasneje istega leta pridružile še SEL
[15,16,17].
Ko je EIMV [18] izdelal analizo uvajanja vzdrževalnih del pod napetostjo v slovenskih distribucijskih
podjetjih, se je začel proces uvajanja DPN tudi v distribucijah, ki se je aktiviral leta 2011, ko so izdelani
sistemski priročniki [19,20,21] in ko so prvi slovenski distributerji uspešno zaključili usposabljanje in
pridobili pooblastila ter začeli z DPN na NN na omrežju [22,23,24,25].
Koncem leta 2012 se je začel proces uvajanja DPN na SN v slovenski distribuciji z usposabljanjem
monterjev in koordinatorjev v HEP NOC za čiščenje TP, kar se nadaljuje z izdelavo sistemskih
priročnikov za DPN na SN za čiščenje TP [26,27] in elaboratov za uvajanje DPN na SN [28,29,30].
Novembra 2012, ko so poplave zajele območje distribucije Elektro Celje, smo izvedli čiščenje
kabelskih prostorov RTP 110/20 kV Velenje in RTP 110/20 kV Podlog. Odprlo se je vprašanje varnega
čiščenja kabelskih prostorov s SN kabli, ki so poplavljeni in ko so kabli še pod vodo oz prekriti z
muljem ter obremenjeni oz. pod napetostjo. Po oceni tveganja je izdelano natančno navodilo za vse
faze čiščenja. Namen članka je odpreti diskusijo o varnostnih ukrepih, ki so nujni pri izvedbi tovrstnih
del.
5. DOSEDANJE SLOVENSKE IZKUŠNJE PRI IZVAJANJU DPN
V slovenskem prostoru so je v proces izvajanja DPN vključilo petnajst (15) podjetij in večje število
monterjev in koordinatorjev (Preglednica 1).
Preglednica 1. Slovenska podjetja, ki izvajajo DPN na NN
Podjetje
NEK
ELMONT
SEL
Papirnica Vevče
ELES
Papirnica Goričane
Energomont
SENG
TETOL
EM
EL
EG
EC
KRKA
TEB
Začetek
DPN
2009
2009
2009
2010
2011
2010
2011
2010
2011
2011
2011
2011
2012
2011
2013
Usposabljanje
M/K
11/9
7/3
4/2
4/1
5/7
2/2
4/1
2/1
4/2
19/22
10/8
4/13
4/5
3/3
2/1
Pooblastilo
M/K
10/7
7/3
4/1
4/1
5/6
2/2
3/1
0/0
4/2
19/22
10/4
4/2
4/2
3/3
2/1
Opomba
Montažer (NEK)
montažer
Ne izvajajo DPN
februar 2013
5
SKUPAJ
85/80
81/57
OPOMBA: Navedene so letnice začetka izvajanja DPN na NN (npr. NEK, ELMONT in SEL so usposabljali že leta
2008). M/K pomeni monter/koordinator. Našteti so vsi, ki so zaključili usposabljanje (M/K) in tisti, ki danes še
vedno imajo veljavno pooblastilo (M/K).
V preglednici 2 so predstavljena podjetja, ki so v usposabljanje vključili le svoje inženirje oz.
koordinatorje DPN na NN.
Preglednica 2. Usposabljanje koordinatorjev DPN na NN
Podjetje
Leto
Koordinator
Opomba
C&G
2008
2
Usposabljanje za DPN
Elektroservisi
2010
1
Iskraemeco
2011
2
DPN v R&R
EP
2011
2
DEM
2011
4
Samo informativno
SKUPAJ
11
Koncem leta 2012 je začet proces teoretičnega in praktičnega usposabljanja slovenskih distributerjev
po programu DPN na SN – čiščenje TP (Preglednica 3.). Celoten postopek bo zaključen do polletja
2013, ko bo opravljena praksa na lastnih objektih.
Preglednica 3. Usposabljanje koordinatorjev in monterjev DPN na SN (čiščenje TP)
Podjetje
Leto
Koordinator
Monter
Opomba
C&G
2012
2
0
Usposabljanje za DPN
EG
2012
2
4
Nezaključeno
EL
2012
1
2
Nezaključeno
EM
2012
2
4
Nezaključeno
SKUPAJ
7
10
OPOMBA: EG – Elektro Gorenjska d.d., EL – Elektro Ljubljana d.d., EM – Elektro Maribor d.d.
5.1.DPN na SN – čiščenje TP prvi korak uvajanja DPN na SN
Delo na električnih inštalacijah se lahko izvaja na več načinov (metode dela):
- delo v breznapetostnem stanju (de-energized work),
- delo v bližini delov pod napetostjo,
- delo pod napetostjo (live work, live line work, energized work).
DPN po mestu izvajanja:
- na nadzemnih vodih,
- na kabelskih vodih,
- na notranjih inštalacijah (razdelilci),
- v TP, RP in RTP.
6
DPN se v Sloveniji deli glede na napetost:
- na NN (do 1000 V),
- na SN (1 kV do 35 kV),
- na VN (110 kV do 400 kV).
OPOMBA: UVN (ultra VN od 500 kV do 750 kV) – zunaj Slovenije.
DPN se po metodi izvajanja deli na (Slika 1):
- delo na potencialu (bare-hand),
- delo na oddaljenosti (hot sticks),
- delo v dotiku (samo NN in SN).
POSEBNOSTI: DPN iz avto platforme in helikopterja na potencialu in s pomočjo robota.
Slika 1: Delitev DPN glede na metodo izvajanja (Vir: C&G)
Distribucije v svetu in Evropi imajo zelo bogat nabor DPN na SN, ki je odvisen od stopnje razvitosti
DPN v konkretnem delovnem okolju oz. od usposobljenosti monterjev oz. ekip za DPN na SN ter
opremljenosti le-teh za izvajanje DPN na SN (orodje, izolacijski elementi, avtoplatforma z izolacijskim
vložkom, …).
Posamezne distribucije, predvsem tiste, ki na novo uvajajo DPN na SN, skrbno preučujejo različne
tehnologije (francoska, nemška, angleška oz. škotska, madžarska, …). Večinoma distribucije izberejo
tisto tehnologijo, ki je najbližja po filozofiji oz. kulturi dela in organizaciji v domačem okolju ter
tehnološki opremi postrojev v lastnem omrežju.
Slovenska distribucija se je opredelila za francosko tehnologijo DPN na SN (prej EDF SERECT – danes
RTE SERECT) ter v sodelovanju s C&G in HEP NOC le to prenaša v lastno okolje.
7
Seznam možnih del se bo s pridobivanjem izkušenj razširil. Okvir, ki ga nudita C&G in HEP NOC, je
izhodišče za dogovarjanje z izvajalcem praktičnega usposabljanja na poligonu za DPN na SN in sicer s
HEP NOC.
Odlična popotnica za uspešno uvajanje DPN na SN, je aktivno delo slovenskih distributerjev pri
dejanskem izvajanju DPN na NN, ki so ga začeli izvajati koncem leta 2011.
Oktobra 2012 je izvedeno teoretično (C&G - 1 dan v Kranju) in teoretično-praktično usposabljanje na
poligonu (HEP NOC – 6 dni na Hrvaškem) za DPN na SN.
C&G je v sodelovanju s HEP NOC pripravil prilagojen program usposabljanja za DPN na SN za
slovensko distribucijo upoštevajoč pogoj, da se prvega usposabljanja udeležijo monterji, ki že imajo
pooblastilo za DPN na NN.
Izhajali smo iz osnovnega 10-dnevnega programa usposabljanja, ki je bil izveden koncem leta 2011 za
monterje največje hrvaške distribucije Elektra Zagreb. Dobre izkušnje tega usposabljanja so bile
vodilo za slovenski program.
Sočasno je C&G prevzel obvezo, da pripravi dokumente, sistemska priročnika in elaborat:
- Priročnik, Pogoji za izvajanje del pod napetostjo – Čiščenje na srednji napetosti (PID – SN C),
- Priročnik, Tehnični opis opreme in orodja za čiščenje pod napetostjo na srednji napetosti
(TOOO – SN C),
- Elaborat, Uvajanje dela pod napetostjo na srednji napetosti.
Pri izdelavi teh dokumentov za DPN na SN je potrebno upoštevati osnovne že pripravljene
dokumente za DPN na NN, ki jih izvajamo v praksi [19-25]:
- SPID – NN DISTRIBUCIJE,
- PID – NN DISTRIBUCIJE,
- TOOO – NN DISTRIBUCIJE,
- Elaborat, Uvajanje DPN na NN.
Zavedati sem moramo, da je uvajanje DPN na SN – Čiščenje na SN le prvi korak k kompleksnem
tehnološkem izvajanju DPN na SN oz. vseh treh metod DPN na SN (kombinirana metoda - Slika 1):
- delo na potencialu (bare-hand),
- delo na oddaljenosti (hot sticks),
- delo v dotiku.
DPN na SN – Čiščenje na SN je dejansko najenostavnejše delo na SN in ga v večini distribucij v svetu in
Evropi uporabljajo na začetku, saj je najbolj množično uporabljano delo pri čiščenju distribucijskih
elektroenergetskih (DEE) objektov na SN nivoju.
Zahtevnost procesa uvajanja DPN na SN in zahtevnost ter obseg dela pri izvedbi projekta je
narekovala več korakov in sicer:
- Prvi korak – Izdelava elaborata in sistemskega priročnika (konec 2012),
8
-
Drugi korak – Razprava (januar 2013),
Tretji korak - Izdelava elaborata - dokumenti varnega dela (februar –marec 2013).
Pri izdelavi elaborata so tesno sodelovali strokovnjaki C&G in HEP NOC s strokovnjaki iz slovenskih
distribucij (EG, EL in EM). Elaborat je osnova vodstvu oz. strokovni skupini distribucije za oblikovanje
usmeritev na področju uvajanja DPN na SN.
Elaborat upošteva sprejeto politiko varnosti in zdravja pri delu ter analizira in predlaga optimalne
rešitve ter z zaključki daje odločne strokovne usmeritve pri uvajanju DPN na SN.
Elaborat izraža realno stališče, da je mogoče uveljaviti DPN na SN z izdajo pooblastil osebju do
polletja 2013 glede na to, da je potrebno še naročiti orodje za DPN na SN in zaključiti praktično
usposabljanje na lastnih SN postrojih.
5.2.
Pogoji za izvajanje DPN na SN
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) daje splošne okvire za uveljavljanje in zagotavljanje
varnosti in zdravja pri delu, natančneje pa so obveznosti in zahteve glede DPN opredeljene v
Pravilniku o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Pravilnik [5]). Slovenski standard
SIST EN 50110-1:2007 Obratovanje električnih inštalacij kot priporočilo daje odličen strokovni okvir za
uvajanje in izvajanje DPN na SN.
OBVEZNA UPORABA
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur.l. RS, št. 43/2011,
- Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, Ur.l. RS, št. 29/1992.
PRIPOROČILO
- Slovenski standard SIST EN 50110-1:2007, januar 2007, Obratovanje električnih inštalacij
(istoveten EN 50110-1:2004 Operation of electrical installations, CENELEC, november 2004) –
prevod december 2010 (terminološka uskladitev)
Izpolnitev zahtev iz 54. člena Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, Ur.l.
RS, št. 29/1992:
delavci, ki taka dela izvajajo, morajo biti strokovnjaki elektrotehniške stroke in glede na vrsto del ter
obseg nevarnosti še posebej usposobljeni,
delavci morajo biti zdravstveno pregledani in morajo biti zdravstveno sposobni za takšna dela,
izbrani sistem dela pod napetostjo in delovni postopek mora biti vnaprej določen in preverjen,
delavci morajo glede na izbran način dela pod napetostjo uporabljati ustrezna izolirna orodja, sredstva
in opremo za osebno varstvo ter druga zaščitna sredstva in opremo,
izdelana morajo biti pisna navodila za vsako vrsto dela posebej,
na mestu dela mora biti zagotovljeno reševanje in prva pomoč v primeru poškodbe delavca z
električnim tokom,
določeni morajo biti dokumenti za varno delo pod napetostjo, njihova vsebina in oblika ter postopek
izdajanja.
9
5.3.
Dokumenti za varno izvajanje DPN na SN
Zahtevani dokumenti za DPN NA SN (glej Sliko 2 in Preglednico 4.):
1. Naročilo za delo pod napetostjo na srednji napetosti,
2. Priprava za delo pod napetostjo na srednji napetosti,
3. Nalog za delo pod napetostjo na srednji napetosti,
4. Zahtevek za izdajo dovoljenja za delo pod napetostjo na srednji napetosti,
5. Dovoljenje za delo pod napetostjo na srednji napetosti,
6. Pooblastilo.
Načrtovanje dela pod
napetostjo na SN
Obrazec. št. 1 – Naročilo za
delo pod napetostjo na srednji
napetosti
Obrazec. št. 2 – Priprava za
delo pod napetostjo na srednji
napetosti
Obrazec. št. 3 – Nalog za
delo pod napetostjo na
srednji napetosti
Obrazec. št. 4 – Zahtevek za
izdajo dovoljenja za delo pod
napetostjo na srednji napetosti
Obrazec. št. 5 – Dovoljenje
za delo pod napetostjo na
srednji napetosti
Izvedba dela pod
napetostjo na srednji
napetosti
Slika 2. Diagram poteka delovnih dokumentov za DPN na SN (Vir: C&G)
10
Preglednica 4. Delovni dokumenti za delo pod napetostjo - podpisniki:
Obrazec DPN SN št.
Izpolnjuje
Predaja
1
Vodji del (2. izvod
Koordinator
Naročilo za DPN SN
ostane v bloku)
2
Vodja del
Koordinatorju
Priprava za DPN SN
3
Koordinator
Vodji del
Nalog za DPN SN
4
Oddelku za vodenje
Zahtevek za izdajo
Koordinator
postroja (Vodja KN,
dovoljenja za DPN SN
dispečer)
5
Vodja KN
Vodji del
Dovoljenje za DPN SN
Koordinator
6
Pooblastilo za DPN
5.4.
Vodja VZD
Koordinatorju, Vodji
del in monterju
Opomba
Na osnovi zahteve, plana…
Priprava DPN SN je priloga
Nalogu za DPN SN
Skupaj s Pripravo za DPN SN
tvorita celoto
Zahtevo sprejme vodja del
Odobri Vodja KN/dispečer
Izkaznica se izda ob uspešno
zaključenem (preizkusu)
usposabljanju za DPN na SN C
Primeri izvajanja DPN na SN – čiščenje TP
V elaboratih uvajanja DPN na SN – čiščenje TP [28,29,30] so predstavljena dela s fotografijami tujih
(Slika 4) in naših slovenskih monterjev kot ilustracija načina izvedbe.
Naši monterji so v okvirju šestdnevnega usposabljanja opravljali čiščenje TP na poligonu HEP NOC in
na bližnji industrijski zelo zaprašeni TP v lasti kamnoloma (Slika 5-7).
Slika 3. Komplet opreme, orodja in OVO za čiščenje TP z metodo DPN na SN (Vir: C&G)
11
Slika 4. Primer pregleda opreme (ogledalo) opreme pred čiščenjem – monterji E-on (Vir: C&G)
Slika 5. Čiščenje TP na poligonu v HEP NOC – monter Elektro Maribor d.d. (usposabljanje)
(Vir: C&G)
12
Slika 6. Čiščenje TP v lasti kamnoloma Velika – slovenski monter (usposabljanje) (Vir: C&G)
Slika 7. Čiščenje TP v lasti kamnoloma Velika – slovenski monterji
(nazor inštruktorja HEP NOC - usposabljanje) (Vir: C&G)
13
6. ČIŠČENJE SN KABLOV POD OBREMENITVIJO OZ. POD NAPETOSTJO
S pravilnim, strokovnim ter tehnološko dovršenim postopkom čiščenja omogočimo izvajalcu varen
način odstranitve umazanije in nečistoč (mulja, trdih delcev, vode, …) iz objektov, kjer so prisotne
kabelske povezave pod napetostjo – NN, SN in VN.
V nadaljevanju prispevka je predstavljeno, kdaj gre v smislu in s stališča varnosti in zdravja pri delu za
električno gledano nenevaren postopek ter kdaj postane postopek s tega stališča zahtevna naloga oz.
lahko tudi nevarna za izvajalca.
Na praktičnemu primeru je predstavljen, postopek čiščenja SN kabelskih povezav in kabelskih
prostorov v razdelilnih transformatorskih postajah, ki so pod napetostjo.
Aktivnosti vzdrževanja in tovrstnih posegov so dovoljene le ustrezno usposobljenemu osebju ob
upoštevanju vseh pogojev, skladno z zakonodajo, ki ureja to področje.
Vsekakor lahko poudarimo, da je iz praktičnih primerov mogoče povzeti, da v določenih segmentih
predstavljenih postopkov strokovnega tehničnega čiščenja, prihaja do negotovosti stroke v smislu
predpisovanja varnih delovnih pogojev, pri čiščenju SN kablov pod napetostjo zaradi nejasnosti za
kakšno vrsto del pri tem vzdrževanju sploh gre.
Ne moremo mimo dejstva, da potrebujemo tehnično in strokovno dovršen delovni postopek ter
način strokovnega tehničnega čiščenja EE prostorov v objektih ob prisotnih SN kabelskih povezavah
pod napetostjo, še posebej ko gre za napajanje strateških EE objektov (bolnice, tuneli, premogovniki,
…, NEK) ali procesne industrije oz. proizvodnje (papirja, zdravil, …), ki mora imeti zagotovljen
neprekinjen način napajanja.
6.1.
Zahteve predpisov
Upravljavec oz. lastnik elektroenergetskega objekta mora v skladu z zakonodajo zagotoviti varno in
zanesljivo obratovanje. Zahteve so zapisane v naslednjih predpisih:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-E), Ur. l. RS, št. 10/2012,
Energetski zakon (EZ-NPB 5 - neuradno prečiščeno besedilo),
Zakon o graditvi objektov (uradno prečiščeno besedilo) (ZGO-1-UPB1), Ur. l. RS, št. 102/04,
14/05, 120/06 Odl.US: U-I-286/04-46, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34,
Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev
(znan kot TP 8), Ur. l. SFRJ, št. 19/1968.
Zanesljivost objektov se zagotavlja s projektiranjem, v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, z gradnjo
oziroma izvajanjem del, v postopku izdaje uporabnih dovoljenj ter z vzdrževanjem objektov (ZGO-1).
Za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti obratovanja energetskih naprav ter učinkovite rabe energije
morajo delavci, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, biti strokovno
usposobljeni (EZ).
Prastar in že zelo zastarel Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje
elektroenergetskih postrojev (TP8) [32] je še vedno zakonsko vodilo vzdrževalcem.
14
Pravilnik [32] zahteva periodične preglede in vzdrževanje obratovalnih prostorov (toč. 1.8) oz. njihovo
čiščenje in urejanje, po poplavah pa je potrebno pregledati odprte dele kabelskih tras, kanale in jaške
(toč. 5.506) ob zahtevi, da je potrebno le te vzdrževati v brezhibnem in čistem stanju (toč. 508) ter
kontrolirati odtok iz kanalov še posebej ob nalivih (toč. 5.615). Pravilnik [32] predpisuje, da morajo
biti za vsak energetski objekt izdelani podrobni interni predpisi za manipulacijo, delo in varnost pri
delu v postroju, kakor tudi za vzdrževanje in kontrolo postroja ter evidenca o tem (toč. 1.5) oz.
morajo obstajati podrobna pisna navodila za obratovanje, vzdrževanje in varnost za vsak važnejši
postroj in napravo (npr. energetski kabelski vod).
Pri pripravah na čiščenje SN kabelskih prostorov v RTP 110/20 kV Velenje in RTP 110/20 kV Podlog
smo morali ob navedenih predpisih o zagotavljanju zanesljivosti in varnosti ter vzdrževanju preučiti
še predpise, ki urejajo VZD:
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur. l. RS, št. 43/2011,
Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, Ur.l. RS, št. 29/1992,
SIST EN50110-1:2007 Obratovanje električnih inštalacij,
in interne akte naročnika del, Elektro Celje d.d., lastnika in upravljavca obeh RTP:
Varnostna pravila za delo na elektroenergetskih postrojih, Projektna skupina v sklopu
Delovne skupine za splošne zadeve, varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost GIZ
distribucije električne energije, Ljubljana, 2008,
Varnostna pravila za gradbeno montažna dela, Projektna skupina v sklopu Delovne skupine za
splošne zadeve, varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost GIZ distribucije električne
energije, Ljubljana, 2006,
Prva pomoč v elektrogospodarstvu, Delovna skupine za splošne zadeve, varnost in zdravje pri
delu ter požarno varnost GIZ distribucije električne energije, Ljubljana, 2008.
Varnostna pravila [38,39] so popolnoma usklajena z zakonodajo oz. pravilniki [5,32] in so obvezujoča
za naročnika Elektro Celje d.d.
Varnostna pravila za delo na elektroenergetskih postrojih [39] v poglavju 9. Delo na kabelskih vodih,
tako kot pravilnik [5] zahteva, da se delo na kabelskih vodih izvaja v breznapetostnem stanju (9.1.) ter
da mora biti pred pričetkom del kabelski vod razelektren, ozemljen in kratkostično povezan na vseh
mestih ločitve od napetosti, kot tudi na mestu dela (9.2.).
Če so preneseni potenciali na kablih (9.9.) večji od dovoljenih napetosti dotika izven postrojev visoke
napetosti, je potrebno na mestu dela izvesti zaščito pred previsoko napetostjo dotika in sicer s:
popolnim izenačevanjem potencialov med stojiščem delavca, tujih vodljivih delov, plašča
kabla in vodnikov kabla, ali
popolnim izoliranjem vodnikov kabla od telesa delavca z uporabo izolirnih sredstev, kot so
izolirne prevleke, izolirne rokavice ali orodje z izolirnimi ročkami in podobno.
Pri fizičnih prestavitvah kabelskih vodov moramo kable, ki jih bomo prestavljali, obojestransko
izklopiti, ozemljiti in kratkostičiti (9.10.).
Varnostna pravila za gradbeno montažna dela [39] zahtevajo, da mora pri delu v kabelskih kanalih ali
jaških odgovorna oseba poskrbeti za varne pogoje dela glede ventilacije, razsvetljave, čiščenja jaška,
15
da ugotovi prisotnost strupenih in eksplozivnih plinov oz. pomanjkanje kisika s specialnimi aparati plinskimi detektorji. Dela lahko opravljajo le polnoletni, zdravstveno sposobni in strokovno
usposobljeni delavci, ki so bili predhodno poučeni o nevarnostih in ukrepih za varno delo. Vsa dela v
kanalih in jaških se lahko opravljajo samo pod neposrednim nadzorom vodje del (9.3.3.).
V primerih polaganja dodatnih kablov v kabelske prostore je potrebno obstoječe kable pod
napetostjo zaradi mehanskih poškodb ustrezno zaščiti z deskami, izolacijskimi prekrivali ali mivko.
Hoja po kablih pod napetostjo ni dovoljena (9.3.11.). Pri montažnih delih na kablu, ko poteka v bližini
več kablov je potrebno upoštevati pet varnostnih pravil (9.4.2.).
Pri novogradnjah, delu v kabelskih jaških in podobno, se večkrat, zaradi povečane nevarnosti,
uporablja malo napetost, ločilni transformator ali pa lasten vir napetosti (agregat). Za dela s
povečano električno nevarnostjo se štejejo (12.1.1.):
utesnjena delovna mesta s prevodnimi stenami in omejeno možnostjo gibanja,
izrazita mokra ali izrazito vroča delovna mesta.
Za uporabo električnega orodja na mestih s povečano električno nevarnostjo je dovoljena samo
(12.1.2.):
zaščitna mala napetost,
zaščitna ločitev.
Zaščitno izoliranje (dvojna izolacija) ne zadostuje, zato je dovoljena uporaba 220 V električnih ročnih
orodij samo v primeru, da so priključena na ločilni transformator.
Na zaščitni ločilni transformator lahko priključimo samo enega uporabnika (npr. vrtalni stroj), ki pa
mora biti dvojno električno izoliran. Če opravljamo delo v električno nevarnem okolju, npr.
kabelskem kanalu ali jašku, mora biti zaščitni ločilni transformator nameščen zunaj nevarnega okolja
(12.2.3.).
Torej, ko skrbno preučimo vse predpise, ki govorijo o zahtevah varnosti in zdravja pri delu (VZD) na
SN kablih pridemo do zaključka, da vzdrževanje oz. čiščenje SN kablov predstavlja »delo« in za seboj
zahtevo po izklopu SN kablovoda oz. zahteva delo v breznapetostnem stanju.
Kaj pa če se uporabi metoda dela pod napetostjo, ki je opisana v prvem delu prispevka?
6.2.
Predstavitev problematike – čiščenje SN kabelskih prostorov v RTP
Že v uvodnem delu prispevka je bilo povedano, da je za izvajalca postopek tehnološko nezahteven in
električno gledano nenevaren postopek, ko gre za čiščenje in posege v transformatorsko postajo - TP,
ki je popolnoma izključena iz vira napajanja oziroma je v brez napetostnem stanju skladno ukrepi
varstva pri delu za varno delo v brez napetostnem stanju, ki jih podrobno opisuje Pravilnik [5].
Postopek čiščenja in izvajanja del pa postane s stališča varnosti in zdravja pri delu zahtevna naloga, ko
le te ni mogoče izklopiti (neprekinjeno napajanje) zaradi pomembnosti električnega vozlišča oziroma
napajalne točke za strateško pomembne objekte državnega pomena. V takšnih primerih je edina
razpoložljiva metoda dela, delo pod napetostjo na nizki in srednji oziroma viski napetosti, skladno s
posebnimi navodili za varno delo na terenu, saj je potrebno predvideti nastanek nezaželjenih situacij
ter zagotoviti najvišjo raven varnosti pri izvajanju tovrstnih del.
16
Še posebno pozornost gre nameniti, kadar je opisan postopek čiščenja izveden na električnih
kabelskih povezavah, ko sta med seboj povezana dva različna električna sistema v smislu ozemljitve
posameznega sistema in nadalje delovanja električnih zaščit in njihove selektivnosti.
V ta namen se je potrebno pred predvidenimi posegi in aktivnostmi dobro seznaniti z izolacijskim
stanjem in ozemljitvami EE sistema (ozemljilni sistem, stanje zaščit, stanje stikalnih naprav, starost in
stanje SN kablov, …) ter z rezultati potrebnih in z zakonsko predpisanih periodičnih pregledov in
meritev elektro opreme, ter naprav.
V nadaljevanju bo na praktičnem primeru predstavljen delovni postopek izvedbe procesa, čiščenja
kabelskih prostorov oziroma kabelskih povezav, ki so pod napetostjo, od uvedbe v delo in
seznanitvijo izvajalcev z objektom, izvedbe čiščenja in potrebnih posegov, uporabe OVO, seznanitvijo
z ukrepi varstva pri delu, do zaključka procesa čiščenja in dokončanja del na objektu.
Slika 8. Prikaz kabelskega kanala po poplavah – SN, NN, kablovod TEŠ – Premogovnik Velenje, d.d.
(vir: arhiv Premogovnik Velenje, d.d., 2013)
Pred začetkom vsakršnih del in posegov v transformatorski postaji oz. v konkretni RTP je treba
opraviti aktivnosti, ki so skladne z zahtevami VZD na elektroenergetskem objektu in sicer:
Pred pričetkom predvidenih del strokovnega tehničnega čiščenja, sledi koordinacija z uvedbo
v delo, kjer se udeleženci seznanijo z vsebino dela in elementi s področja varstva in zdravja
pri delu (VZD).
Izvajalce del je potrebno poučiti o tveganjih, deležni pa so tudi podrobnih navodil za izvajanje
aktivnosti. Izvajalci del s svojim podpisom potrdijo pripravljenost za delo skladno z navodili za
delo, pisnim sporazumom oz. izjavo o izvajanju skupnih ukrepov iz varnosti in zdravja pri
delu.
Sledi izdaja dovoljena za delo s strani pooblaščene osebe naročnika in seznanitev z internimi
pravilniki naročnika. Dela, ki se izvajajo, so v skladu z zahtevami zakonov, predpisov in
standardov na tem področju ter sistemskimi priročniki za izvajanje del pod napetostjo (izdal
C&G d.o.o. Ljubljana) [19,20,21,26,27].
Za izvajanje vodenja del, varnostnih ukrepov ter nadzora na delovišču, so imenovane
odgovorne osebe s strani naročnika in izvajalca.
Aktivnosti potekajo brez stikalnih manipulacij in izklopov posameznih delov EE postroja.
Po zaključku del se izda depeša oziroma obvestilo o prenehanju in zaključku dela.
17
V našem primeru je bil kot krovni dokument, s katerim so se pred pričetkom del seznanili vsi
udeleženci, pripravljen Pisni sporazum; št.: DEV-16/2012; Elektro Celje, Arhiv VZD ter PV; November
2012 [41]. S pisnim sporazumom [41] so seznanjeni vsi udeleženi, nadalje pa so imenovane tudi
odgovorne osebe tako s strani nalogodajalca kot tudi iz strani izvajalca del. V nadaljevanju so detajlno
predstavljena vsa zahtevana poglavja in vsebine pisnega sporazuma.
Slika 9. Prikaz kabelskega prostora v RTP Velenje po poplavah – pred sanacijo
(vir: C&G, 2012)
Pisni sporazum med izvajalci del
Pisni sporazum [41] o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, je
pripravljen v skladu z določili 39. člena ZVZD-1 [33] na določenem elektroenergetskem objektu, kjer
se bodo izvajala predvidena dela. Sporazum o izvajanju del je sklenjen med posameznimi izvajalci del.
Namen sporazuma
Zahteve pisnega sporazuma se izvajajo na osnovi določil ZVZD-1 [33], Uredbe o zagotavljanju varnosti
in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. list RS št. 83/2005) [37], Pravilnika [5] in
drugih predpisov.
Pisni sporazum določa:
Pravice in obveznosti delavcev, ki jim je naložena skrb za zagotavljanje varnega delovnega
okolja in varnih delovnih razmer na skupnem delovišču,
Pooblaščene osebe za zagotavljanje usklajevanje izvajanje varnostnih ukrepov,
Splošne skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču ter
končne določbe.
Pravice in obveznosti delavcev ter imenovanja odgovornih oseb
Pravice in obveznosti delavcev, ki jim je naložena skrb za zagotavljanje varnega delovnega okolja in
varnih delovnih razmer na skupnem delovišču so določene v skladu z določili Pravilnika [5].
18
Prav tako morajo delavci, ki izvajajo, vodijo ali nadzorujejo dela ter ostale osebe, ki so kakor koli
povezane z opravljanjem del in nalog na navedenem elektro energetskem objektu, izvajati
predpisane varnostne ukrepe in zagotoviti varne delovne razmere skladno z določili tega pravilnika
[5].
V nadaljevanju je imenovana odgovorna oseba nalogodajalca za izvedbo del, predajo varnostnega
načrta in poučitev delavcev izvajalca z t. i. Varnostnimi navodili za začasno zaposlene osebe v EE
postrojih za naveden elektroenergetski objekt.
Sledi imenovanje osebe s strani nalogodajalca za izvedbo del za uvedbo knjige ukrepov za varno delo
v skladu z zahtevami 4. člena Uredbe [37]. Imenuje se koordinator v fazi izvajanja del.
Prav tako mora biti imenovana odgovorna oseba za zagotovitev dokumentov za varno delo v sladu z
določili Varnostnih pravil za delo na EE postrojih za naveden EE objekt [38].
Imenovan mora biti predstavnik izvajalca del, ki je odgovoren za vodenje del na delovišču. Izvajalec
del, ki izvaja dela s podizvajalci je odgovoren za izvajanje predpisanih varnostnih ukrepov in
zagotavljanja varnega delovnega okolja za delavce. Odgovorne osebe izvajalcev del morajo po
potrebi poskrbeti za izvedbo posebnih varnostnih ukrepov za svoje področje dela, ki ga upravljajo.
Neposreden nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov s strani nalogodajalca za naveden
elektroenergetski objekt in izvedbo predpisanih varnostnih ukrepov izvaja imenovani nadzornik
izvajanja skupnih ukrepov.
Za izvedbo del s strani izvajalca so imenovani vodje delovnih skupin in njihovi namestniki. Vodja del
posamezne delovne skupine je zadolžen za izvedbo splošnih ter posebnih varnostnih ukrepov, ki so
potrebni za izvajanje varnega dela skupine.
Dokument, Dovoljenje za delo vedno prejme vodja delovne skupine pred pričetkom vseh predvidenih
del. Po končanih delih pa vodja delovne skupine preda pisno Obvestilo o prenehanju dela.
Pooblaščene osebe za zagotavljanje usklajenega izvajanja varnostnih ukrepov
Za izvajanje občasnega nadzora nad izvajanjem varnostnih in drugih ukrepov, ki zagotavljajo varno
delo na skupnem delovišču je imenovana pooblaščena oseba s strani nalogodajalca in s strani
izvajalca del.
V primeru neizvajanja predhodno predvidenih ukrepov, mora pooblaščena oseba delo ustaviti in
prepovedati nadaljnje opravljanje dela, dokler se ti ukrepi ne izvedejo. O vsaki ustavitvi dela mora
pooblaščena oseba obvestiti predstavnike vseh udeležencev tega dogovora oziroma sporazuma.
Skupni ukrepi za zagotavljanje varnosti pri delu na skupnem delovišču
Splošni skupni ukrepi za zagotavljanje varnosti pri delu na skupnem delovišču veljajo za vse izvajalce
del in vse udeležene. Varnostna pravila in navodila ter posebni skupni ukrepi so določeni v
varnostnem načrtu.
Vsakršna stikalna manipulacija na elektroenergetskih postrojih in eventualna vzpostavitev
potrebnega brez napetostnega stanja naprav lahko izvaja pooblaščena oseba s strani podjetja
nalogodajalca, ki je določena v dokumentih za varno delo in internih pravilnikih.
19
Če se dela izvajajo v elektroenergetskem postroju ali objektih visoke napetosti, mora biti delovišče
označeno in zavarovano z opozorilno vrvico in opozorilnimi tablami. Ograditev delovišča se izvede na
vseh krajih, kjer se dela izvajajo v bližini naprav, ki so pod napetostjo (Slika 10).
Slika 10. Prikaz kabelskega prostora v RTP Velenje po poplavah – ograditev in
označitev prostora z opozorilno vrvico (vir: C&G, 2012)
Pomembno je poudariti, da morajo biti pri vseh delih v bližini elektroenergetskih naprav, ki so pod
napetostjo, biti vsi izvajalci predhodno dobro poučeni o nevarnostih in da morajo biti seznanjeni z
izvlečkom varnostnih pravil za delo na elektroenergetskih postrojih. Prav tako je predstavnik
nalogodajalca v navedenem elektroenergetskem objektu dolžan z izvlečkom varnostnih pravil
seznaniti odgovorne vodje delovnih skupin izvajalca del. Le ti, seznanjenost vseh udeležencev z
vsebino navedenih pravil, potrdijo s podpisom pisnih izjav.
V primerih, da pri potrebnih aktivnostih in delu nehoten dotik delov naprav, ki so pod napetostjo, ni
mogoče preprečiti, je potrebno predhodno obvestiti odgovorno osebo podjetja nalogodajalca za
izvedbo navedenih del, da mora zagotoviti vzpostavitev brez napetostnega stanja teh naprav.
Kadar se izvajajo dela pod neposrednim nadzorom osebe izvajalca del in prisotnosti odgovorne osebe
za neposreden nadzor se lahko ta dela na skupnem delovišču izvajajo v bližini naprav, ki so pod
napetostjo tudi z mehaniziranimi delovnimi napravami. Te naprave morajo biti pri delih postavljene
tako, da z nobenim možnim manevrom ne morejo deli naprave oziroma stroja priti v bližino naprav,
ki so pod napetostjo na razdaljo, ki je manjša od varnostne razdalje.
Delavci, ki so med delom izpostavljeni posameznim nevarnostim in škodljivostim, morajo imeti na
razpolago ter pravilno in namensko uporabljati ustrezno osebno varovalno opremo ter zaščitna
sredstva in opremo za varno delo. Ta oprema varuje delavca pri delu pred udarom električnega toka,
pred delovanjem električnega obloka in pred produkti gorenja.
Zaščitna sredstva so: izolacijske palice (manipulacijske, merilne, palice za ozemljevanje), izolirne
klešče (za varovalke in za električne meritve), prenosne naprave za ozemljitev in kratkostično
povezavo, izolirne lestve, izolirne platforme, izolirne prevleke, izolirne pregrade in okrovi, izolirne
preproge, izolirna pokrivala in izolirni podstavki, izolirna sredstva za delo pod napetostjo in elektro
20
montersko orodje z izolacijskimi držali – ročkami ali orodja iz izolacijskega materiala, sredstva za
ograditev in izoliranje od delov pod napetostjo ter znaki za opozorila in prepovedi,).
Osebna varovalna oprema (OVO) so: delovna obleka, zaščitna čelada z vizirjem ali čelada in zaščitna
očala, izolirne rokavice, škornji, čevlji, galoše, usnjene rokavice, varnostni pas, varovalne vrvi in
drugo.
Pravilna uporaba navedenih zaščitnih sredstev in OVO je prikazana na Sliki 11.
Slika 11. Prikaz kabelskega prostora v RTP Podlog po poplavah – čiščenje 20 kV kabelskega prostora
(vir: C&G, 2012)
6.3.
Ocena tveganja pri čiščenju SN kabelskih prostorov v RTP
Delodajalec mora pisno oceniti tveganja (ZVZD-1, 17. člen), katerim so delavci izpostavljeni ali bi
lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega identifikacijo oz. odkrivanje nevarnosti.
Narediti mora oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu in resnost
njihovih posledic ter sprejeti odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo in odločitev o uvedbi
ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.
Predno smo pristopili k oceni tveganja in potrebnih ukrepov za varno čiščenje SN kabelskih prostorov
v RTP smo opravili vrsto razgovorov in konzultacij s strokovnjaki, ki so opravljali podobna dela.
Ugotovili smo, da je veliko pristopov k ocenjevanju oz. identifikacije nivojev nevarnosti, in sicer:
Ni nevarnosti, saj je kabel polno izoliran in ima ozemljen plašč – ob okvari bo tako in tako
delovala zaščita,
Obstaja nevarnost napetosti dotika ob okvari osnovne izolacije, ob slabem stanju ozemljitev
in je potrebna OVO,
Nevarnost obloka ob premikanju kablov ob porušitvi izolacije in je posledica preboj na kablu
oz. kratek stik, ki povzroči nastanek obloka in mehanske premike kabla zaradi sil kratkega
stika. Preboj poškoduje plašč kabla (sledi produktov gorenja izolacije in taljenja kovine).
Mehanske sile premikajo kabel po kabelskem prostoru (lahko celo pade s police). Posebej biti
pozoren pri starih kablih (npr. vodno drevo v izolaciji) in starih zaščitah. Potrebna je OVO.
21
Pri naši oceni tveganja smo izhajali iz ugotovitve, da ni možno zagotoviti breznapetostnega stanja in
da je edina dovoljena metoda dela pri čiščenju SN kablovodov delo pod napetostjo ter smo zahtevali:
 Dela opravljajo strokovne osebe elektrotehniške stroke,
 Delavci morajo biti seznanjeni z nevarnostmi pri delu,
 Delavci morajo biti seznanjeni z metodo izvajanja dela (DPN na SN na oddaljenosti), postopki
in orodji ter obvezno uporabo OVO,
 Delavci morajo ves čas uporabljati predpisano OVO (delovna obleka, zaščitna čelada z
vizirjem, izolirne rokavice (20 kV), škornji (20 kV)).
Prepovedali smo:
premikanje SN kablov pod napetostjo,
hojo po SN kablih.
Ostaja dilema ali je ob neizogibnem premikanju SN kablov pod napetostjo nujno treba dvigniti nivo
osebnega varovanja izvajalcev z OVO za varovanje pred oblokom (Slika 12). To vprašanje presega
obseg prispevka, saj bo potrebno preučiti tujo prakso in več standardov kot so:
OSHA 29 ‐ Code of Federal Regulations (CFR) Part 1910 Subpart S,
NFPA 70‐2002 ‐ National Electrical Code,
NFPA 70E‐2000 ‐ Standard for Electrical Safety Requirements for Employee Workplaces,
IEEE Standard 1584‐2002 ‐ Guide for Performing Arc Flash Hazard Calculations.
Slika 12. Primer OVO za varovanje pred oblokom (Arc Flash Hazard)
22
7. ZAKLJUČEK
Predstavili smo uvajanje DPN na SN v slovenski distribuciji, ki bo zaključeno v treh korakih do sredi
letošnjega leta. Kot začetni postopek je izbrano najenostavnejše delo, DPN na SN in sicer čiščenje TP.
V nadaljevanju je predstavljen praktičen primer čiščenja SN kablov pod obremenitvijo, kanalov in
jaškov po poplavah. Odprta so vprašanja ocene tveganja in določitve postopka in potrebne OVO, ki
naj bi varovala izvajalce del. Menimo, da je potrebno razpravljati o tej temi, ker smo v razgovorih
spoznali, da so v praksi primeri premikov, dviganja in čiščenja SN kablov pod napetostjo brez
kakršnekoli uporabe OVO oz. obstaja mnenje da pri tem delu ni nevarnosti.
V primeru, da se s postopki in določili, ki so opisani na konkretnem primeru oz. v pisnem sporazumu
ne more doseči popolnega varnega izvajanja del z vidika varnosti in zdravja pri delu, je treba za
posamezne primere izdelati posebne varnostne ukrepe v sodelovanju s službo za varnost in zdravje
pri delu ter požarno varnost v določenem podjetju.
Izvajalci del s svojim podpisom potrdijo pripravljenost za delo skladno z posebnimi navodili za delo,
pisnim sporazumom oz. izjavo o izvajanju skupnih ukrepov iz varnosti in zdravja pri delu.
Pri izklopljeni TP oz. RTP, kjer se tako lahko čisti z uporabo metode dela v breznapetostnem stanju, je
potrebno izvesti predpisane ukrepe za to vrsto del. Ni nobenih posebnosti razen, da je potrebno
zaščititi kable pred mehanskimi poškodbami (ni dovoljeno hoditi po kablih).
Ko se izvaja delo pod napetostjo na nizki napetosti, se uporabljata metodi dela »v dotiku« in »na
oddaljenosti«. Slednja je edina dovoljena metoda čiščenja srednje napetostne opreme.
Zavedati se moramo, da je potrebno pred vsakim delom na elektro opremi, definirati vsa tveganja oz.
rizike, kateri lahko vodijo v poškodbe ne samo na opremi temveč tudi izvajalcev del, ter načine za
odpravo teh tveganj.
V primeru izvajanja čiščenja v TP in kabelskih prostorih RTP, kjer je nameščena starejša elektro
oprema in kabli, je potrebno upoštevati dejstvo, da se z daljšo življenjsko dobo kablov oz. opreme,
poslabšajo tudi dielektrične lastnosti izolacije. Zaradi tega dejstva je potrebno predvideti možne
poškodbe izolacije, ki lahko privedejo tudi do preboja, in do katerih lahko pride med premikanjem
kablov kot tudi zaradi čiščenja le teh. To zahteva v postopku vzdrževanja dodatne vizualne preglede
in meritve stanja izolacije električnega sistema oz. kabelskih povezav.
Menimo, da je najvarnejša metoda pri čiščenju SN kablov pod obremenitvijo metoda dela pod
napetostjo. Posebno pozornost moramo posvetiti izvajanju čiščenja SN kablov v starejših postrojih,
ob upoštevanju in zadovoljitvi vseh pogojev za varno izvajanje del pod napetostjo.
Ne moremo mimo vprašanja, na kakšen način in kako natančno oceniti vsa tveganja pri izvedbi
čiščenja postrojev in naprav, upoštevajoč dejstvo, da električne lastnosti postrojev, naprav in kablov
niso vedno v odličnem obratovalnem stanju oz. nimamo vedno na razpolago meritve in zapisnike o
pregledu opreme.
V takšnih primerih je določitev pravilne ocena tveganja izziv za stroko, kako zagotoviti še varnejše
delo in posledično znižanje stroškov vzdrževanja elektroenergetskih objektov in naprav.
23
LITERATURA
[1]
[2]
[3]
[4]
[5]
[6]
[7]
[8]
[9]
[10]
[11]
[12]
[13]
[14]
[15]
[16]
[17]
[18]
[19]
[20]
Live Work Guide for Substations, št. 1008746, EPRI, Palo Alto, CA, ZDA, 2004
J. S. T. Looms, Live working on high-voltage lines, IEEPROC, Vol. 128, Pt. A, No. 2, March 1981
Panožni standard št. GSE – 40/81, Pravila in ukrepi za varstvo pri delu v elektroenergetskih
objektih, JUGEL, Beograd, 1981
M. Babuder, P. Kotar, Pregled zakonskih in tehničnih določil v zvezi z delom pod napetostjo,
EIMV, Ref. št.: 8921, Ljubljana, oktober 1985
Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, Ur.l. RS, št. 29/1992
V. Lovrenčič, Delo pod napetostjo, Predavanje, Razvojna delavnica C&G d.o.o. Ljubljana,
Kidričevo, 15.06.2006
V. Lovrenčič, B. Ružič, Delo pod napetostjo, Predpisi, Predstavitev Konzorcija in HEP NOC,
Delavnica C&G d.o.o. Ljubljana, Ljubljana, 05.10.2006
Splošni pogoji za izvajanje del pod napetostjo na nizki napetosti (SPID-NN), Priročnik, C&G
d.o.o. Ljubljana, oktober 2007
Pogoji izvajanja del pod napetostjo – delovni postopki na nizki napetosti (PID-NN), Priročnik,
C&G d.o.o. Ljubljana, oktober 2007
Tehnični opis orodja za delo pod napetostjo na nizki napetosti (TOO-NN), Priročnik, C&G
d.o.o. Ljubljana, oktober 2007
V. Lovrenčič, B. Ružič, M. Kern, Splošni pogoji izvedbe dela pod napetostjo in standard SIST
EN 50110, CIGRE - CIRED, Čatež, maj 2007
Z. Miletić, V. Lovrenčič, Usposabljanje delavcev po treh izobraževalnih programih za uporabo
tehnilogije dela pod napetostjo na nizki napetosti v HEP – NOC, CIGRE - CIRED, Čatež, maj
2007
V. Caha, Z. Miletić, V. Lovrenčič, Upravičenost in izplačljivost dela pod napetostjo na
postrojenih srednje napetosti, CIGRE - CIRED, Čatež, maj 2007
V. Lovrenčič, B. Ružič, M. Kern, M. Lušin, Uvajanje dela pod napetostjo (DPN) v slovensko
elektroenergetsko okolje, 29. posvetovanje o Močnostni elektroenergetiki in sodobnih
električnih inštalacijah »Kotnikovi dnevi«, Radenci, marec 2008
V. Lovrenčič, M. Gerkšič Lah, SIST EN 50110-1:2007, Upravljanje z električnimi inštalacijami,
30. posvetovanje o Močnostni elektroenergetiki in sodobnih električnih inštalacijah
»Kotnikovi dnevi«, Radenci, 19.-20.03.2009
V. Lovrenčič, V. Caha, Uvođenje tehnologije rada pod naponom u nuklearnu elektranu Krško
na niskonaponskim postrojenjima, 9. konferenca HRO CIGRE, Cavtat, 8.-12.11. 2009
V. Lovrenčič, M. Pirc, M. Javeršek, M. Lušin, Enoletne izkušnje dela pod napetostjo na nizki
napetosti v NEK in SEL, 31. posvetovanje o močnostni elektroenergetiki in sodobnih
električnih inštalacijah »Kotnikovi dnevi«, Radenci, 25.-26.03.2010
D. Matvoz, D. Bokal, G. Omahen, M. Maksić, M. Kernjak, V. Lovrenčič, Analiza uvajanja
vzdrževalnih del pod napetostjo v slovenskih distribucijskih podjetjih, EIMV, Študija št. 1861,
Ljubljana, februar 2009
Splošni pogoji izvajanja del pod napetostjo na nizki napetosti za distribucijo, SPID – NN
DISTRIBUCIJE, Priročnik, C&G d.o.o. Ljubljana, marec 2011, 94/VL/11
Pogoji za izvajanje del pod napetostjo – delovni postopki na nizki napetosti za distribucijo, PID
– NN DISTRIBUCIJE, Priročnik, C&G d.o.o. Ljubljana, marec 2011, 95/VL/11
24
[21]
[22]
[23]
[24]
[25]
[26]
[27]
[28]
[29]
[30]
[31]
[32]
[33]
[34]
[35]
[36]
Tehnični opis opreme in orodja za delo pod napetostjo na nizki napetosti za distribucijo,
TOOO – NN DISTRIBUCIJE, Priročnik, C&G d.o.o. Ljubljana, marec 2011, 96/VL/11
V. Lovrenčič, M. Lušin, Uvajanje dela pod napetostjo na nizki napetosti v Elektro Maribor d.d.,
Elaborat št. 84/VL/10, C&G d.o.o. Ljubljana, december 2010
V. Lovrenčič, M. Lušin, Uvajanje dela pod napetostjo na nizki napetosti v Elektro Gorenjska
d.d., Elaborat št. 85/VL/11, C&G d.o.o. Ljubljana, marec 2011
V. Lovrenčič, M. Lušin, M. Debeljak, Uvajanje dela pod napetostjo na nizki napetosti v Elektro
Ljubljana d.d., Elaborat št. 97/VL/11, C&G d.o.o. Ljubljana, oktober 2011
V. Lovrenčič, M. Lušin, Uvajanje dela pod napetostjo na nizki napetosti v Elektro Celje d.d.,
Elaborat št. 99/VL/11, C&G d.o.o. Ljubljana, marec 2012
Pogoji za izvajanje del pod napetostjo – čiščenje na srednji napetosti (PID – SN C), Priročnik
104/VL/12, C&G d.o.o. Ljubljana, februar 2013
Tehnični opis opreme in orodja za delo pod napetostjo – čiščenje na srednji napetosti (TOOO
– SN C), Priročnik 105/VL/12, C&G d.o.o. Ljubljana, februar 2013
V. Lovrenčič, M. Lušin, G. Kariž, Uvajanje dela pod napetostjo na srednji napetosti v ELEKTRO
LJUBLJANA d.d., Izvajanje del pod napetostjo – čiščenje na srednji napetosti, Elaborat št.
101/VL/12, C&G d.o.o. Ljubljana, februar 2013
V. Lovrenčič, M. Lušin, G. Kariž, Uvajanje dela pod napetostjo na srednji napetosti v ELEKTRO
MARIBOR d.d., Izvajanje del pod napetostjo – čiščenje na srednji napetosti, Elaborat št.
102/VL/12, C&G d.o.o. Ljubljana, februar 2013
V. Lovrenčič, M. Lušin, G. Kariž, Uvajanje dela pod napetostjo na srednji napetosti v ELEKTRO
GORENJSKA d.d., Izvajanje del pod napetostjo – čiščenje na srednji napetosti, Elaborat št.
103/VL/12, C&G d.o.o. Ljubljana, februar 2013
SIST EN 50110-1:2007 Obratovanje električnih inštalacij
Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev
(znan kot TP 8), Ur. l. SFRJ, št. 19/1968
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur. l. RS, št. 43/2011
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-E), Ur. l. RS, št. 10/2012
Energetski zakon (EZ-NPB 5 - neuradno prečiščeno besedilo)
Zakon o graditvi objektov (uradno prečiščeno besedilo) (ZGO-1-UPB1), Ur. l. RS, št. 102/04,
14/05, 120/06 Odl.US: U-I-286/04-46, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34
[37]
[38]
[39]
[40]
[41]
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Ur. l.
RS št. 83/2005
Varnostna pravila za delo na elektroenergetskih postrojih, Projektna skupina v sklopu
Delovne skupine za splošne zadeve, varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost GIZ
distribucije električne energije, Ljubljana, 2008
Varnostna pravila za gradbeno montažna dela, Projektna skupina v sklopu Delovne skupine za
splošne zadeve, varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost GIZ distribucije električne
energije, Ljubljana, 2006
Prva pomoč v elektrogospodarstvu, Delovna skupine za splošne zadeve, varnost in zdravje pri
delu ter požarno varnost GIZ distribucije električne energije, Ljubljana, 2008
Pisni sporazum; št.: DEV-16/2012; Elektro Celje, Arhiv VZD ter PV; November 2012
25