Vzgojno-izobraževalna ponudba licejev P.Trubarja in S.Gregorčiča je
UVOD Vzgojno-izobraževalna ponudba licejev P.Trubarja in S.Gregorčiča je »osebna izkaznica šole«; temeljni dokument šole, v katerem so prikazani in razčlenjeni načini in oblike, s katerimi namerava šola v tekočem šolskem letu uresničiti zastavljene cilje in obogatiti osnovno vzgojno-izobraževalno dejavnost. Predstavlja tudi operativno izhodišče, ki ga udeleženci v učno-vzgojnem procesu med letom udejanjajo, preverjajo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. Nastal je ob upoštevanju značilnosti in ciljev ter dejanskih možnosti izobraževalnega zavoda kot celote in posameznih študijskih smeri, na osnovi izkušenj iz preteklih šolskih let ter ob upoštevanju potreb dijakov, njihovih družin in širšega okolja. Dokument je oblikoval profesorski zbor na sejah za načrtovanje na začetku šolskega leta in ga dokončno sestavil na plenarni seji dne 16. oktobra 2014. Zavodni svet ga je odobril na seji dne 23. oktobra 2014 . 1 SPLOŠNE SMERNICE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE PONUDBE Splošne smernice, ki so vodile profesorski zbor pri oblikovanju vzgojno-izobraževalne ponudbe za šol.leto 2014/2015, so naslednje: - zagotavljanje pogojev za učno uspešnost dijakov in za preprečevanje neuspešnosti; usklajevanje pobud, usmerjenih v spodbujanje kulturne rasti in zdravega psihosocialnega razvoja dijakov; oblikovanje pogojev za razvoj individualnih zmožnosti, nagnjenj in interesov dijakov; celostno vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v šolsko skupnost; razvijanje in ohranjanje identitete posameznih študijskih smeri ob ohranjanju enotne vzgojno-izobraževalne usmerjenosti; načrtovanje in krepitev povezav med šolo in okoljem; ovrednotenje kulturne, jezikovne in etnične raznolikosti; ovrednotenje sodelovalnih pristopov pri učenju; dokumentacija in evalvacija vzgojno-izobraževalnih ciljev, postopkov in rezultatov. SOCIALNO-EKONOMSKE IN KULTURNE ZNAČILNOSTI OKOLJA Med pomembnimi značilnostmi okolja, v katerem delujeta liceja P.Trubarja in S.Gregorčiča, lahko omenimo zlasti: - prisotnost različnih etničnih skupnosti, različnih kultur in jezikov; - veliko število in raznolikost različnih institucij, organizacij in združenj, v katerih se srečujejo, delujejo in doraščajo mladi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem; - možnost pogostih in plodnih vsestranskih stikov in izmenjav z bližnjo Republiko Slovenijo; - prisotnost pomembnih raziskovalnih, kulturnih in gospodarskih ustanov, ki se odpirajo v srednjeevropski in vzhodnoevropski prostor; - omejene možnosti zaposlovanja na področju industrije, sorazmerno dobro razvito področje storitev na različnih področjih (terciarni sektor); - razvejane možnosti univerzitetnega študija; zlasti bližina dveh deželnih univerz, ki nudita vedno več študijskih možnosti tudi v sami Gorici in pa bližina slovenskih univerz, ki nudijo ugodne možnost za nadaljevanje študija na univerzah v RS; - različne možnosti krajšega podiplomskega izobraževanja, namenjega poklicnemu usposabljanju, v slovenskih in italijanskih ustanovah. 2 ORGANIZACIJA ŠOLSKIH DEJAVNOSTI ŠOLSKI KOLEDAR V šolskem letu 2014/2015 se je pouk na naši šoli začel 15. septembra 2014, zaključil pa se bo 11. junija 2015. Prva pisna naloga zaključnega državnega izpita bo na vrsti 17. junija 2015. Pouka prosti dnevi, ki jih določa državni šolski koledar, so sledeči: DATUM OBRAZLOŽITEV 1. november praznik vseh svetih 8. december praznik brezmadežnega spočetja 25. in 26. december Božič in sveti Štefan 1. januar Novo leto 6. januar sveti trije kralji 6. april velikonočni ponedeljek 25. april praznik osvoboditve 1. maj praznik dela 2. junij praznik republike Deželni šolski koledar določa, da so pouka prosti tudi 16.,17. in 18. februar 2015, 2. maj 2015 in 1. junij 2015. Božične počitnice bodo trajale od 24.12.2014 do 5.1.2015, velikonočne počitnice pa od 2.4.2015 do 7.4.2015. Pouka prosto bo še 16.3.2015 na dan goriškega zavetnika. OCENJEVALNA OBDOBJA Profesorski zbor se je odločil za razdelitev šolskega leta na dve ocenjevalni obdobji, ker taka delitev omogoča bolj zanesljivo preverjanje usvojenih znanj in zmožnosti kot delitev na tri tromesečja. Dijaki imajo več časa za utrjevanje in poglabljanje, profesorji pa po potrebi laže organizirajo dopolnilni pouk in se tudi bolj prilagajajo ritmu učenja posameznih dijakov. V vsakem ocenjevalnem obdobju bodo dijaki pisali tri pisne naloge pri predmetih, ki predvidevajo tudi pisne preizkuse znanja, in imeli primerno število ustnih preverjanj znanja. Zaradi številnejših preverjanj je vmesna in končna slika o dijakovi uspešnosti jasnejša, bolj zanesljiva in bolj objektivna. Prvo ocenjevalno obdobje se bo zaključilo 31.januarja 2015, drugo pa 11. junija 2015. 3 ŠOLSKI URNIK Tedenski in dnevni urnik; trajanje učne ure Pouk je tedensko razporejen v šestih dnevih z učno uro, ki traja 60 minut. Začetek in konec pouka je usklajen z urniki javnih prevoznih sredstev. URA TRAJANJE 1. 8,10 – 9,05 2. 9,05 – 10,00 1. odmor 10,00 – 10,15 3. 10,15 – 11,10 4. 11,10 – 12,05 2. odmor 12,05 – 12,15 5. 12,15 – 13,05 6. 13.05 – 14,00 3. odmor 14,00 – 14,20 7. 14,20 – 15,15 8. 15,15 – 16,10 Dijaki vstopijo v učilnice ob 8,05. Dijaki, ki prihajajo zaradi prevoznih sredstev v šolo pred to uro, lahko prosijo za vstop v šolo od 7,45 dalje. Zavodni svet, upoštevajoč mnenje profesorskega zbora, ki je opozarjalo na probleme avtobusnih urnikov za dijake vozače in potem ko je preveril urnike avtobusnega podjetja APT, je na seji dne 23.10.2014 sklenil (Sklep št. 71), da 6 učna ura traja zaradi višje sile 55 minut. Popoldanske dejavnosti v šolskih prostorih Šola je v ponedeljek, torek, sredo in petek odprta za različne organizirane dejavnosti dijakov in profesorjev tudi popoldne do 17,15. V tem času se odvijajo različni tečaji, podporni pouk, občasno poglabljanje, priprave na državni izpit in drugo. PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA Šolski prostori in oprema Šola razpolaga s 15 učilnicami, pomemben del učnega procesa pa poteka tudi v laboratorijih, opremljenih za specifične potrebe posameznih predmetov. Na šoli imamo: - 1 laboratorij naravoslovnih ved, biologije in kemije - 1 laboratorij za fiziko - 1 laboratorij za informatiko - 1 risalnico 4 - 1 knjižnico 2 multimedijski sobi Nekateri razredi imajo svoje razredne knjižnice, na šoli pa je tudi bogata profesorska knjižnica. Pouk telesne vzgoje poteka v telovadnici, ki je sestavni del centra slovenskih višjih šol in ki jo naši dijaki delijo z drugimi šolami slovenskega šolskega središča in z nekaterimi italijanskimi šolami. Za različne prireditve, srečanja in zborovanja imajo dijaki na razpolago šolski avditorij. Pouk v izvenšolskem okolju Učni proces se občasno odvija tudi v različnih izvenšolskih situacijah, skladno z letnim učnim načrtovanjem profesorskega zbora, posameznih razrednih svetov in predmetnih profesorjev. V ta sklop sodijo: – v bližnjem okolju: obiski gledaliških predstav in drugih kulturnih prireditev, obiski razstav, obiski različnih ustanov, spremljanje družbenega in športnega dogajanja, uporaba razpoložljivih športnih objektov itd. – izven ožjega okolja: enodnevne ekskurzije in večdnevna poučna potovanja, jezikovni staži in staži, vezani na značilnosti posameznih licejskih smeri Spletne učilnice Šola razpolaga z razvejano informatsko infrastrukturo namenjeno spodbujanju procesa učenja tudi preko spleta. V tem okviru gre omeniti, da šola razpolaga s paketom Google Educational, kar ji omogoča ponuditi vsakemu dijaku osebni šolski e-mail in vse z njim povezane storitve paketa okolja Google. Za spodbujanje učnega procesa imajo dijaki in profesorji na voljo orodje Google Classroom. Šola razpolaga tudi z informatskim učnim okoljem Moodle, ki ga lahko profesorji uporabljajo kot virtualno učilnico. Končno elektronsko gradivo lahko profesorji posredujejo dijakom tudi preko storitve e-dnevnika. OSEBJE Z ORGANIZACIJSKIMI IN UPRAVNIMI NALOGAMI Ravnateljica Podravnatelj Upravni vodja Tajnice dr. Elisabetta KOVIC prof. Peter Černic Lucia MARUSIC Adriana BUKOVEC Nadja SFILIGOJ Elvia MARUSIC David DEVETAK URNIK TAJNIŠTVA ZA STRANKE Vsak dan od 10,00 do 12,15 RAVNATELJICA Ravnateljica je na razpolago za informacije in razgovor vsak dopoldan po vnaprejšnjem dogovoru. Po vnaprejšnjem dogovoru so možna tudi srečanja v popoldanskem času. 5 TEHNIKI Tehnik Edi LUTMAN Salvko TOMSIC POMOŽNO OSEBJE Pomožno osebje Susanna ANTONI Carmen CUMARI Nadia NANUT Lidia PERSOLJA Elena VIZINTIN FINANČNI VIRI ŠOLE Šola črpa finančna sredstva za svoje dejavnosti iz sledečih virov: 1. šolski sklad; 2. prispevki dijakov, raznih ustanov ter Fundacije CA.RI.GO; 3. prispevki pokrajine in dežele; VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST UVOD Celosten okvir in usmeritev vzgojno-izobraževalnih dejavnosti izoblikuje celoten profesorski zbor pri sestavljanju letne vzgojno-izobraževalne ponudbe. Vsaka smer ima tudi svoj večletni vzgojno izobraževalni načrt, na osnovi katerega dopolnjuje ministrske učne načrte z organizacijo specifični učnih pobud, ki jih v petletnem ciklu šolanja ponuja svojim dijakom. SPLOŠNA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA PONUDBA ZNANSTVENEGA LICEJA GREGORČIČ Znanstveni licej omogoča pridobitev kulturne izobrazbe, pri kateri sta humanistična in znanstvena komponenta harmonično zliti. Dijakom nudi sredstva za učinkovito soočanje z zahtevami spreminjajoče se družbe, da bodo lahko kos njenim izzivom tako s profesionalnega kot kulturnega vidika. Obenem nudi možnost pridobivanja kritičnega in samostojnega mišljenja, ki je vsekakor potrebno za plodno vključevanje v čedalje bolj kompleksno in tehnološko obarvano družbo. Nenehno prepletanje teoretičnega in laboratorijskega pristopa daje pouku informatike, fizike, kemije, naravoslovja in risanja novo kvaliteto, saj spodbuja dijakove interakcije znotraj delovnih skupin, omogoča izvajanje kritične analize pojavov ter sinteze zaključkov in rezultatov. Izkustvena metoda ter laboratorijsko in terensko delo se ob kurikularnih programih ustrezno dopolnjujeta z dodatno ponudbo, ki je v skladu s splošnimi smernicami zavoda in prispeva k bogatenju dijakovih kompetenc. Dodatna ponudba se razvija skozi vseh pet let šolanja. V prvem bieniju predvideva večdnevne izlete v Italijo, ki predstavlja, zaradi svoje arheološke in kulturno umetniške dediščine, primerno izhodišče za spoznavanje umetniških smeri in zgodovinskih obdobij, ki se obravnavajo v prvem in drugem razredu. Izbira poteka izmenično med severno in 6 srednjo ali južno Italijo (npr. Lombardija, Piemont ali Ligurija/Toskana, Umbrija, Rim ali Kampanija). Ekskurzije, obiski in ogledi so v tej fazi šolanja bolj splošne narave, saj je prvi bienij propedevtičen za nadaljnji študij v naslednjem triletju, ko bodo dijaki pridobili zadostno znanje in sposobnosti za plodno sprejemanje zahtevnejših izzivov. Za prvi bienij so zato predvidene poldnevne ali celodnevne ekskurzije, ki bodo dijakom omogočile spoznavanje bližnje okolice; izvajali se bodo obiski struktur, ki skrbijo za okolje, ogledi razstav, gledaliških predstav ter pobude v okviru zdravstvene vzgoje, ki bodo pripomogle k preprečevanju odvisnosti, k oblikovanju zdravega odnosa do hrane ter ekološke naravnanosti do okolja. V drugem bieniju in v petem razredu se izvajajo večdnevni izleti v tujino, ki v teku triletnega obdobja omogočajo spoznavanje zahodno-, srednje- in vzhodno-evropskega prostora (Praga ali Budimpešta / Dunaj, Muenchen ali Berlin /Pariz, Bruselj ali Barcelona). Poleg transverzalnih in medpredmetnih ekskurzij, spadajo k predlaganim pobudam še obiski visoko specializiranih tehnoloških obratov (soških elektrarn, informatskih in elektronskih podjetij, simpozijev z naravoslovno, fizikalno in tehnološko vsebino, ki jih prirejajo univerze in znanstveni laboratoriji) ter udeležba na predavanjih, delavnicah in naravoslovnih dnevih v organizaciji Univerze v Novi Gorici. Za peti razred so poleg zgoraj navedenih dejavnosti predvidene še specifične pobude v sklopu usmerjanja, ki bodo dijakom osvetlile možnosti, ki jih nudijo univerze v Gorici, Trstu, Vidmu in v Sloveniji. SPLOŠNA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA PONUDBA HUMANISIČNEGA LICEJA - GREGORČIČ Vzgojno – izobraževalni proces na humanističnem liceju spodbuja vsestransko intelektualno in kulturno rast dijakov. Razvija sposobnost poglobljenega razumevanja stvarnosti in spodbuja kritični pristop kot pogoj in jamstvo za učinkovit odgovor izzivom sodobne družbe. Humanistični licej omogoča globlje spoznanje samega sebe, drugih in širšega družbenega dogajanja, kar ob posledičnem povečanju družbene občutljivosti pripomore k razvoju osebnosti kot celote. V teku petletnega šolanja se bodo dijaki naučili analizirati družbene pojave in oceniti vlogo posameznika v njih. Dijaki v skladu z osebnimi nagnjenji in izbirami usvojijo znanja in razvijejo zmožnosti, ki so potrebne za uspešno nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji, za vključitev v svet dela in v družbeno življenje. Učne vsebine posameznih predmetov določajo ministrski kurikularni programi. Dijaki bodo deležni dodatne vzgojno - izobraževalne ponudbe, preko katere bodo ojačili pridobljeno znanje v razredu s konkretnimi izkušnjami in tako razširili miselna obzorja. Pri izbiri raznih pobud npr. krajše in daljše ekskurzije, predavanja, ogledi razstav, gledaliških predstav se upošteva splošne smernice humanističnega liceja. V letošnjem šolskem letu bomo v prvem bieniju uvedli kot del kurikularnega programa ogled dveh stalnih razstav Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Dijaki 1. razreda si bodo ogledali razstavo o človeku in njegovem umeščanju v svet Jaz, mi in drugi. Dijak 2. razreda pa si bodo ogledali razstavo o slovenski in zunajevropski kulturni dediščini iz zakladnice SEM Med naravo in kulturo. Dijakom prvega bienija so namenjene tudi predavanja in delavnice zdravstvene vzgoje. Tematike so: preprečevanje raznih oblik odvisnosti, zdrava prehrana in zdrav odnos do hrane ter spolna vzgoja. Dijaki 1. in 2. razreda se bodo udeležili večdnevne poučne ekskurzije v eno izmed dežel italijanskega polotoka. Dve utečeni destinaciji sta Kampanija in Ligurija, kjer dijaki spoznavajo kulturno – zgodovinske zanimivosti in ob tem odkrivajo naravne lepote. 7 V drugem bieniju in v petem razredu se bodo dijaki udležili večdnevnega izleta v tujino, ki v teku triletnega obdobja omogoča spoznavanje zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Destinacije so Praga, Budimpešta, Dunaj, Muenchen, Berlin, Pariz. Tudi pri slednjih bo pozornost namenjena "prostorom", ustanovam in gradivu, ki ustreza specifičnosti tega liceja. V ospredje stopa razumevanje socio-antropološkega vidika obiskanih objektov. Konkretno udejanjanje pridobljenih sposobnosti bo možno v obliki stažev za dijake 4. razreda v raznih ustanovah, kjer bodo dijaki lahko, tudi na podlagi osebnih dispozicij, preverjali učinkovitost doseženih kompetenc. Za peti razred so poleg zgoraj navedenih dejavnosti predvidene še specifične pobude v sklopu usmerjanja pri izbiri ustreznega univerzitetnega študija. Dijaki se bodo udeležili srečanj, ki jih prirejajo univerze v Gorici, Trstu, Vidmu in v Sloveniji. 8 SPLOŠNA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA PONUDBA KLASIČNEGA LICEJA TRUBAR Klasični licej seznanja mlade z izročilom antike, na katerem temeljita moderna evropska civilizacija in humanistična kultura. S poglobljeno jezikovno, zgodovinsko in filozofsko pripravo, ki se celovito zliva z znanstvenimi znanji, predmetnik klasičnega liceja izostri čut za zakonitosti jezika, za estetiko ter privzgoji vesten in metodičen pristop do dela. Povezovanje med humanističnimi vrednotami izročila in izzivi sedanjosti ter zavest, da se vsa znanja med seboj prepletajo, spodbudita medpredmetni in celostni pristop do učnih vsebin, privzgajata kompetenco samostojnega reševanja kompleksnih problemov, kritično presojo in miselno odprtost do vsakega vedenja ali kulture. Program klasičnega liceja predvideva v prvem dvoletju usvajanje osnove obravnavanih predmetov in njim primerne učne metode, ki temeljijo na privzgoji in razvoju spretnosti logičnega sklepanja, utrjevanju jezikovnih kompetenc in sistematizaciji znanja. V naslednjem dvoletju dijaki poglobijo problemsko obravnavo in razširijo kulturno obzorje z novimi predmeti in znanji. Postopoma izgrajujejo samostojnost v učenju in sposobnost kritične presoje, ki temelji na poglabljanju predelanih vsebin. Nadgrajevanje znanja je v zadnjem letniku usmerjeno v pripravo na zaključni državni izpit in v izbiro nadaljnje študijske ali življenjske poti. Ob tradicionalnem predmetnem pouku so nepogrešljiv del učno-vzgojnega procesa predavanja, kulturni dogodki, izleti in ekskurzije, ki dijakom nudijo priložnost za interdisciplinarno uporabo pridobljenih znanj, predvsem pa jim omogočijo, da spoznajo kulturno okolje in prostor iz katerega izhajajo in v katerem živijo. Del večletnega učnega programa postavlja v ospredje tudi spoznavanje in vrednotenje prostora, kateremu šola pripada. Zaradi tega dijaki v prvih treh letih obiščejo vsaj tri kulturno zgodovinsko pomembna prizorišča v bližnji okolici, in sicer: Oglej in Gradež, Vipavsko dolino, Soško dolino, Trst, Kras, Čedad in Benečijo. V četrtem in petem letniku pa klasični licej namenja pozornost spoznavanju osrednjega slovenskega prostora. V luči spoznavanja svetovno pomembnih umetniških in kulturnih središč klasični licej nudi možnost, da si dijaki v petletju na večdnevnih izletih ogledajo dve kulturno in umetniško pomembni italijanski mesti ali deželi, eno srednjeevropsko prestolnico, eno zahodno evropsko prestolnico. En izlet pa je posvečen antiki. Letno si dijaki ogledajo tudi odmevnejšo razstavo v naši ali bližnjih deželah in umetniško razstavo v mestu. POTEK UČNE DEJAVNOSTI PRI POSAMEZNIH PREDMETIH Učna dejavnost je vsestransko načrtovana in opredeljena v osebnih letnih učnih načrtih, ki jih profesorji izdelajo na začetku šolskega leta na osnovi uradnih učnih načrtov študijske smeri, predlogov in odločitev profesorskega zbora in ob upoštevanju značilnosti in potreb konkretnih razrednih skupnosti. V osebnih učnih načrtih so operativno razčlenjeni izhodiščno stanje, vzgojni in izobraževalni cilji, vsebine in metode dela v posameznih razredih, načini preverjanja in kriteriji vrednotenja doseženih rezultatov. Učne vsebine in zastavljeni potek dela pri posameznih predmetih bodo objavljeni na šolski spletni strani, osebni učni načrti vseh profesorjev pa so zbrani na ravnateljstvu in so na vpogled vsem, ki za to zaprosijo. 9 Ob koncu šolskega leta izdelajo profesorji zaključno poročilo, v katerem ovrednotijo potek dela med šolskim letom in dosežene rezultate glede na zastavljene cilje ter poročajo o posameznih značilnostih vzgojnega procesa. MEDPREDMETNE POVEZAVE Medpredmetne povezave načrtujejo in odobrijo profesorji na ravni razrednih svetov. Uporaba te metode didaktičnega načrtovanja omogoča tranzverzalno razvijanje kompetenc dijakov in jih pripravlja na predvideno preverjanje kompetenc ob koncu prvega in drugega bienija, kakor določa zakon. LETNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI NAČRT ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2014/15 Letni vzgojno izobraževalni načrt nastane na osnovi ugotovljenih potreb in razpoložljivih možnosti, na podlagi predlogov in načrtov profesorjev, ki delujejo na istem oziroma sorodnih disciplinskih področjih ali delujejo v različnih šolskih projektih in dejavnostih (npr. vzgoja za zdravje, jezikovni, športni, kulturni, znanstveni projekti), na podlagi predlogov razrednih svetov in posameznih profesorjev. Profesorski zbor skupaj načrtuje različne dejavnosti, ki so namenjene dijakom iz več razredov ali vsem dijakom na šoli. Te dejavnosti dopolnjujejo in bogatijo ponudbo šole, omogočajo medpredmetno povezovanje in plodno vključevanje šole v možnosti, ki jih nudi ožje in širše naravno, socialno in kulturno okolje. SPECIFIČNA PONUDBA ZNANSTVENEGA LICEJA ZA ŠOLSKO LETO 2014/15 Med poglavitne cilje Znanstvenega liceja uvrščamo promocijo znanstvene kulture in ovrednotenje njene vloge v današnji, čedalje bolj tehnološko predznačeni družbi. Tečaj robotike V ta namen smo za šolsko leto 2014/15 organizirali 10-urni tečaj robotike, ki se bo na šoli odvijal v popoldanskih urah, predvidoma marca ali aprila 2015. Namenjen je dijakom drugega bienija in petega razreda Znanstvenega liceja (glede na to, da za izvajanje tečaja predznanje ni potrebno, bomo v primeru razpoložljivosti prostih mest razširili ponudbo tudi na 2. razred prvega bienija). Dijaki se bodo naučili osnov programiranja (c++), senzorike (ultrazvočni senzor, senzor upogiba, senzor svetlobe), osnovnih algoritmov v robotiki (izogibanje oviram, iskanje robov površin) in mehatronike (aktuatorji). Spoznali bodo način delovanja robotov ter si iz komponent sestavili svojega. Ob pomoči voditelja ga bodo sprogramirali za različne namene. Eden od teh je izmikanje oviram (tako izmikanje uporablja npr. sesalnik ROOMBA). Robote bodo sprogramirali s t.i. SUMO BORBO ROBOTOV, kjer robota drug drugega skušata izriniti iz kroga. Na zabaven način bodo torej zaobjeli temeljne algoritme, ki se uporabljajo v robotiki in se hkrati seznanili s senzorji in programiranjem v c++ programskem jeziku. 10 Formativni staž Za omogočanje neposrednega stika z delovnim okoljem ter z namenom, da bi dijakom olajšali izbiro univerzitetnega študija in bodočega poklica, je za četrti razred Znanstvenega liceja predvidena organizacija vzgojno-usmerjevalnega enotedenskega staža, ki se bo odvijal v mejah razpoložljivosti gostujočih podjetij in bo v sklopu izobraževalnega procesa udejanjal izmenjavo obdobij pouka in dela. Delovna praksa se bo predvidoma odvijala v prvem tednu februarja 2015. Podjetja, ki bodo gostila naše dijake, so tržaška zdravstvena ustanova s sedežem pri Sv. Ivanu, podjetje Mipot Hi-Tech Company S.p.A. iz Krmina ter center COBIK iz Ajdovščine (Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo). Specifične pobude V mesecu decembru se bodo vsi dijaki Znanstvenega liceja udeležili vodenih ogledov deželne meteorološke postaje OSMER F.V.G. ter koncentracijskega taborišča v Viscu. Spremljevalci: prof. Bregant, prof. Cijak, prof. Černic. Dijaki drugega bienija in petega razreda Znanstvenega liceja se bodo v letošnjem šolskem letu udeležili predavanj, delavnic in naravoslovnih dni v organizaciji Univerze v Novi Gorici. Nekatere tematike, ki so jih dijaki višjih razredov izbrali, zadevajo npr. nanotehnologije, protivirusne proteine kot povzročitelje mutacij v človeškem genomu ter energijske pretvorbe in skrb za okolje. Datume dejavnosti bomo prilagodili razpoložljivosti organizatorja. Predavanja se bodo po dogovoru odvijala predvidoma v šolskem centru ali v prostorih Univerze v Novi Gorici. Za letošnje šolsko leto imamo na programu še obisk inštituta za fiziko na Univerzi v Trstu, ki se ga bodo udeležili dijaki 4. in 5. razreda Znanstvenega liceja. Datum obiska bo prilagojen razpoložljivosti gostitelja. Spremljevalci: prof. Petejan, prof. Čač. SPECIFIČNA PONUDBA HUMANISTIČNEGA LICEJA ZA ŠOLSKO LETO 2014/15 SPECIFIČNE POBUDE ZA HUMANISTIČNI LICEJ Odpri si okno v svet! Vzgojno – izobraževalni proces spodbuja intelektualno rast dijakov, ter razvija poglobljeno razumevanja stvarnosti in kritični pristop k izzivom sodobne družbe. - Ogled dveh stalnih razstav Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) Dijaki iz prvega bienija si bodo ogledali dve stalni razstavi. Dijakom prvega razreda je namenjena razstava Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta (razstava o človeku in njegovem umeščanju v svet), dijakom drugega razreda pa razstava Med naravo in kulturo (razstava o slovenski in zunajevropski kulturni dediščini iz zakladnice SEM). Ogled bo postala stalnica za prve in druge razrede, saj vsebina obeh tematskih razstav je popolnoma v skladu z učnimi vsebinami iz predmeta humanističnih ved. Oba ogleda bosta vodena tako, da bodo dijaki imeli »pouk v muzeju« namesto v razredu. - Predavanja in srečanja s strokovnjaki Ob priliki bodo imeli dijaki predavanja iz različnih družboslovnih ved (npr. iz antropologie, psihologije in sociologije). Preko tovrstnih predavanj bodo dijaki poglabljali učno snov in obenem širili intelektualna obzorja. Pridobili bodo instrumente za širše razumevanje družbene stvarnosti. 11 SPECIFIČNA PONUDBA KLASIČNEGA LICEJA ZA ŠOLSKO LETO 2014/15 Spoznavanje samega sebe in sveta, ki nas obdaja, v tesnem dialogu s kulturami, ki so časovno lahko tudi oddaljene, a so v ospredje postavile vrednote humanizma, je gotovo velik izziv za mladega človeka, ki se vsestransko razvija. Ponudba klasičnega liceja se zato osredotoča na dejavnosti, ki naj bi mlademu človeku dodatno spodbudile aktivno željo soočanja z neminljivimi vrednotami kulture. Ogled razstav K doseganju tega cilja veliko pripomore estetsko doživetje, ki ga še posebno navdihuje pojmovanje lepote v antičnem svetu. V ta namen si bodo dijaki bienija ogledali med letošnjim šolskim letom dve razstavi. Na prvi, v tržaškem mestnem muzeju, bodo odkrivali umetnost grških vaz, mitoloških podob in prišli v neposreden stik z grško kulturo. Druga razstava, ki je nameščena v Trevisu, bo dijakom razkrila nekatere skrivnosti in umetnosti dežele vzhajajočega sonca – Japonske. Sodelovanje z novogoriško univerzo Spekter utečenih učnih dejavnosti bomo dodatno razširili s predavanjem o antični temi v sodelovanju z novogoriško univerzo. Vodiči FAI Dijaki prvega in drugega klasičnega liceja bodo sodelovali pri pobudi »Giornate FAI di primavera.« Zato se bodo usposabljali kot vodiči, ki bodo obiskovalce spremljali po kulturnih znamenitostih Goriške. Delavnice v odkrivanju korenin Goriške Dijaki trienija bodo v sklopu obletnice velike vojne poglobili vojno tematiko v širši barvni paleti. Za dijake tretjih razredov bo prof. Černic organiziral delavnice na temo: Obujanje spomina na prvo svetovno vojno. Predviden je tudi izlet v Debrecen ter Oradeo in to v sklopu projekta »La guerra degli altri«. Dijaki zadnjega letnika pa so vključeni v mednarodni projekt poučevati Veliko vojno, pri katerem prihaja v ospredje soočanje različnih dojemanj prve svetovne vojne. V sklopu tega projekta so se dijaki udeležili izleta v Koetschach in simpozija o prvi svetovni vojni v Vidmu. Izlet Samosvoj in za dijake izjemen pomen ima večdnevni izlet, ki se ga že po dolgoletni šolski tradiciji udeležijo dijaki vseh razredov klasičnega liceja. Letos sta bila dana v pretres dva predloga: odkrivanje zahodnega evropskega kulturnega prostora (nekdanje Tostranske in Onostranske Galije) ali spoznavanje antičnih kulturnih znamenitosti in objektov v Grčiji. Tega izleta naj bi se udeležili dijaki prvih štirih razredov. Dijaki zadnjega letnika pa naj bi se skupaj z vrstniki ogledali sedeže evropskih inštitucij v Bruslju in Strasbourgu. V primeru, da izlet ne bo izvedljiv, si bodo ogledali Berlin. 12 SKUPNE POBUDE ZA ŠOLSKO LETO 2014/15 SODELOVANJE Z OKOLJEM - SPOZNAVANJE IN POVEZOVANJE Dejavnosti, ki se odvijajo v sodelovanju z različnimi šolami ter med šolo in širšim okoljem: - omogočajo povezovanje šolskih vsebin s širšo zunanjo stvarnostjo, - dopolnjevanje notranjih šolskih virov z zunanjimi znanji in izvedenci, - spodbujajo poglabljanje aktualnih vprašanj in problemov. Te izkušnje so pomembne tako s širšega kulturnega in specifičnega didaktičnega vidika, dragocene pa so tudi za osebnostno rast udeležencev. Profesorski zbor in razredni sveti se odločajo pri načrtovanju in sprejemanju različnih pobud za tiste, ki v največji meri omogočajo obogatitev, kontinuiteto in nadgrajevanje učno-vzgojnega procesa, zastavljenega v šoli. Vrednotijo jih predvsem z vidika dolgoročne formativne vrednosti, ki jo imajo za dijake. ODKRIVANJE OKOLJA OKOLI NAS DOPOLDANSKE IN ENODNEVNE EKSKURZIJE ZA VSE SMERI V luči spoznavanja kulturnih in zgodovinskih značilnosti okolja, ki nas obdaja je profesorski zbor sprejel sledeče pobude: Didaktični cilj Pobuda Spoznavanje slovenskega kulturnega prostora Spoznavanje slovenskega kulturnega prostora Spoznavanje okolja Izlet v Slovenijo Dolenjska Izlet Celje in okolica ožjega Izlet v Gradež Ciljna dijakov skupina 4. razred Sara Semec 5. razredi vse smeri 3.4. humanistični Poglabljanje učne Ogled stalne razstave 1. bienij snovi in spoznavanje zbirk grških vaz v smeri teritorija muzeju pri sv. Justu ter ogled Trsta Spoznavanje okolja ožjega Ogled Trsta in slovenskih ustanov v mestu Poglabljanje snovi učne Obisk etnografskega muzeaj v Ljubljani Referent 30. septembra Neva Klanjšček 1. oktobra Daniela Klančič 4. oktober Nadja Rebec 16. decembra 1. bienij znanstvene smeri Bruna Cijak 16. december Izlet za bienij humanistični Sara Semec 27. novembra 13 klasične Obdobje SPOZNAVANJE EVROPSKE KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE: VEČDNEVNA POUČNA POTOVANJA Z večdnevnimi poučnimi potovanji vsaka smer želi nudi možnost dijakom, da spoznajo evropsko kulturno in naravno dediščino. Da bi ta cilj dosegli je profesorski zbor odobril izlete v sledeče destinacije: Didaktični cilj Pobuda Odkrivanje zahodno evropskega kulturnega prostora na prehodu med padsko nižino in dolino reke Rone. Ciljna dijakov Izlet v dolino reke Rone skupina Referent Obdobje 1. in 2. bienij Peter Černic klasičnega liceja Spremljevalci Rebec, Marinčič (r) Od 23 do 28. marca Alternativni predlog Poglabljanje učne snovi odkrivanje antičnega sveta - Izlet v Grčijo Soočanje z evropskimi Izlet v Strassbourg institucijami in Bruselj Alternativni predlog Odkrivanje Berlinske kulturne Izlet v Berlin dediščine ob 25 obletnici padca berlinskega zidu Vsi 5. razredi vseh Gergolet V. Od 23 do 28. smeri Spremljevalci Bresciani marca K., Klanjšček, Devetak Odkrivanje naravnih in kulturnih Južna Italija znamenitosti 1.bienij hum. in Marta Vižintin Od 23 do 28. znan. liceja Spremljevalci: Semec, marca Devetak, Ruzzier Odkrivanje naravnih in kulturnih Praga alternativa znamenitosti Barcelona 2.bienij hum. in Marta Lombardi znan. liceja Radinja, Valentinčič (r). Od 23 do 28 marca PROMOCIJA ZNANSTVENE KULTURE Didaktični cilj Pobuda Ciljna skupina dijakov Referent Poglabljanje snovi učne Voden ogled Štivanskega vodovoda, izvira Timave, cerkvice in Mitrove jame 4 in 5 razredi znanstveni, humanistični in klasični Poglabljanje snovi učne Ogled Solkanskega jezu in mostu 3.4.5. znanstveni 4. in Igor Petejan 5. razredi klasičnega Januar Poglabljanje snovi učne Ogled strukture za kompostiranje in biostabilizacijo v Moraru Dijaki bienija Harjet Dornik znanstveni in klasični April Poglabljanje snovi učne Obisk inštituta za fiziko na univerzi v Trstu 4. in 5. razredi znanstvenega liceja Igor Petejan April, maj Poglabljanje snovi učne Voden ogled deželne meteorološke postaje OSMER F.V.G. ter koncentracijskega taborišča v Viscu. Vsi dijaki znanstvenega liceja Spremljevalci: prof. Bregant, prof. Cijak, prof. Černic. December 14 Harjet Dornik Obdobje April MEDNARODNI IN MEDDRŽAVNI PROJEKTI PROJEKT KEPASS – KNOWLEDGE EXCHANGE PROGRAM FOR THE ADRIATIC SCHOOL SYSTEM V šolskem letu 2014/2015 smo vključeni v mednarodni projekt KEPASS. Cilj projekta je povezovanje šolskih sistemov v državah jadranskega območja ter ustvariti možnost za mobilnost dijakov preko vzajemnega priznavanja višješolskih programov. Države, ki so vključene v projekt so: Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Črna Gora in Slovenija. Projekt poteka od 15. sept. do 6.dec. 2014. V š.l. 2014/2015 obiskujeta 4.r humanističnega liceja dva dijaka iz Bosne in Hercegovine. Ena dijakinja iz humanistične smeri in en dijak iz klasičnega liceja obiskujeta gimnazijo v Rovijnu – Srednja Škola Zvane Črnje ter ena dijakinja iz znanstvene smeri obiskuje Mednarodni college v Mostarju (United World College Mostar). Referent prof. Sara Semec. MEDNARODNI PROJEKT - POUČEVATI VELIKO VOJNO Šola aktivno sodeluje tudi v sklopu mednarodnega projekta POUČEVATI VELIKO VOJNO. Projekt, ki ga vodi licej Uccellis iz Vidma in na katerem sodelujejo ob drugih italijanskih zavodih v deželi tudi zavodi iz Republike Slovenije in iz Republike Avstrije predvideva poglobitev teme prve svetovne vojne in iskanje novih didaktičnih oprijemov, da bi temo prve svetovne vojne posredovali dijakom. V sklopu projekta so predvidene sledeče pobude: Didaktični cilj Pobuda Spoznavanje prve Izlet v Koetschach svetovne vojne skozi oči avstrijskega zgodovinopisja Ciljna dijakov skupina Referent Dijaki 3. klasičnega Peter Černic liceja Odkrivanje sledov Orienteering na Vrhu Vsi dijaki 5. razredov Peter Černic in Marta prve svetovne vojne sv. Mihaela slovenskega šolskega Vižintin na kraškem ozemlju z centra in pa reševanjem predstavništvo dijakov kompleksnih vseh šol, ki sodeluje v multidisciplinarnih projektu nalog. Soočanje na temo Simpozij o Veliki Vsi peti razredi vseh miru in vojne. Graditi vojni v Vidmu smeri kulturo miru Referent: Peter Černic 15 Obdobje 26. september. 2. oktober Peter Černic, Pahor 17. oktober Adrijan LA GUERRA DEGLI ALTRI Šola sodeluje v mednarodnem projektu LA GUERRA DEGLI ALTRI, ki ga vodi društvo Quarantasette ventiquattro. Projekt želi obeležiti 100 letnico prve svetovne vojne in to v povezavi z madžarsko šolo v Debrecenu in pa z romunsko šolo v Oradei. Projekt bo potekal v dveh delih. Najprej se bodo soočili z obujanjem zgodovinskega spomina o prvi svetovni vojni v domačem okolju, sledilo bo srečanje z madžarskimi vrstniki in izlet na Madžarsko. Didaktični cilj Spoznavanje svetovne vojne Pobuda Ciljna dijakov skupina Referent Obdobje prve Delavnice na temo Dijaki 3. razredov obujanje spomina prva svetovna vojna Peter Černic November - december. Odkrivanje Izlet v Debrecen in Dijaki 3. razredov doživljanja prve Oradeo svetovne vojne na Madžarskem in Romuniji Peter Černic April Referent: Peter Černic IZMENJAVA DIJAKOV Z GIMNAZIJO NOVA GORICA V sklop meddržavnih projektov spada tudi pobuda dvodnevne IZMENJAVE DIJAKOV Z GIMANAZIJO NOVA GORICA. Pobuda je namenjena dijakom tretjih razredov vseh smeri. Ti se bodo za dve jutri pomaknili v klopi novogoriške gimnazije. Istočasno pa bomo na šoli gostili dijake gimnazije Nova Gorica. Referent prof. Mirjam Bratina AVTOBUS SPOMINA Šola sodeluje v projektu Avtobus spomina, v sklopu katerega se manjše število uspešnejših dijakov četrtih razredov vseh smeri udeleži vodenega ogleda uničevalnih koncentracijskih taborišč v Auschwitzu in Birkenau. Tu se dijaki srečajo z živečimi pričevalci. Referent: prof. Nadia Marinčič v sodelovanju s prof. Sussijem – Zavod Cakar – Zois - Vega 16 REDNI PROJEKTI OKUSIMO LEPOTO Šola skrbi za privzgajanje občutka za lepo in to tudi z rednim obiskom razstav in drugih umetniških dogodkov. V sklopu večletnega načrtovanja didaktične dejavnosti profesorji umetnostne zgodovine in risanja predlagajo, da bi si dijaki vseh smeri zadnjih dveh letnikov izmenično ogledali muzej moderne umetnosti Guggenheim in Biennale sodobne umetnosti v Benetkah. Obenem profesorji predlagajo tudi, da naj bi dijaki zadnjih treh letnikov obiskali po eno pomembnejšo razstavo, ki jo prirejajo kulturne ustanove v širši okolici in pa eno razstavo v organizaciji goriških kulturnih ustanov. Letošnji predlog skupen vsem trem smerem je zato sledeč: Didaktični cilj Odkrivanje umetnosti Pobuda Ciljna dijakov skupina Referent goriške Ogled razstave Vsi dijaki drugega Ivan Žerjal in Marta Rudolfa Sakside bienija in zadnjega Lombardi letnika klasičnega in humanističnega liceja ter vsi dijaki znanstvenega liceja Srečanje s sodobno Ogled umetnostjo Guggenheim Benetkah Obdobje 4.,7. in 8. oktober. muzeja Vsi 4. in 5. razredi Ivan Žerjal in Marta Marec v vseh smeri Lombardi Srečanje s sodobno Ogled razstave umetnostjo Man Ray v Villi Manin Zadnji tri letniki vseh Ivan Žerjal in Marta Decembra pred smeri Lombardi božičnimi počitnicami Spoznavanje različnih Ogled razstave o kultur japonski umetnosti Prvi bieniji vseh treh smeri Rebec Nadja Februar Referenta: prof. Ivan Žerjal in prof. Marta Lombardi ŠOLSKI ČASOPIS Dijaki načrtujejo dva šolska časopisa: enega bodo oblikovali dijaki liceja Trubar, drugega pa dijaki liceja Gregorčič. Šolska časopisa bosta objavljena tudi na šolski spletni strani (»avtentična naloga«). Referenta: Adrijan Pahor in Nadja Rebec 17 SPODBUJANE BRANJA DNEVNEGA TISKA PROJEKT »DNEVNIK V RAZREDU« Šola že dolga leta spodbuja med dijaki redno branje časopisov. Zaradi tega sodeluje na vsedržavnem projektu »Časopis v razredu«. V pobudo so vključeni vsi razredi, projekt pa predvideva uvajanje v branje dnevnega tiska in posredovanje dijakom vseh potrebnih kulturnih orodij, da se dijaki lažje lotijo branja dnevnega časopisja. Zato imajo na razpolago tako italijanske dnevnike, ki prihajajo na šolo v sklopu projekta, kot tudi Primorski dnevnik in drugi zamejski tisk. Referent: Viljem Gergolet PODROČJE TUJIH JEZIKOV. Za poglabljanje znanja angleščine bodo organizirana občasna srečanja z lektorico. GLEDALIŠKA DELAVNICA – V ANGLEŠČINI V okviru projekta Vzgoja za gledališče, bo v šolskem letu 2014/15 stekla tudi izvenkurikularna gledališka delavnica v organizaciji prof. Tjaše Ruzzier. Delavnica bo potekala v angleškem jeziku. Dijaki bodo zaigrali Aristofanovo komedijo Lizistrata. Predstava Lizistrata Ciljna skupina dijakov Mešana skupina Referent Tjaša Ruzzier Datum vaj Torki meseca oktobra in novembra Predvidena je zaključna predstava v sredo 3. decembra v jutranjih urah za dijake zvečer pa za starše. Referent: Tjaša Ruzzier CLIL Za pete razrede je predvidena obravnava krajših učnih enot po metodologiji CLIL Metodologije se bodo posluževali profesorji . Lombardi Marta, Černic Peter in Simonič Igor in prof. Sara Semec. Metodologijo bodo profesorji poskusno uvedli tudi v druge razrede. GLEDALIŠKA VZGOJA Dijaki bodo v teku šolskega leta obiskovali gledališke predstave v slovenščini, italijanščini in angleščini v jutranjih in večernih urah. Za predstave v slovenskem jeziku bodo imeli abonma petih predstav, tri v jutranjem in dve v večernem času v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta. 18 Predstava Trst, mesto v vojni Ciljna skupina dijakov Gledališče Datum Vsi dijaki Kulturni dom 25.11.2014 zjutraj Kar tako mimogrede Vsi dijaki Kulturni dom 15.12.2014 zvečer Nora Gregor – skriti Vsi dijaki kontinent spomina Gledališče Versi 27.03.2015 zvečer Hlapci Vsi dijaki KC L. Bratuž 21.04.2015 zjutraj Obiski Vsi dijaki KC L. Bratuž 26.05.2015 zjutraj Dijaki si bodo ogledali eno predstavo v angleškem jeziku in sicer: Predstava Frankenstein Bratuž Ciljna skupina dijakov Referent Datum in kraj 1.2.3. razred Tjaša Ruzzier 20. november – KC Bratuž An ideal husband – v 4. in 5. razredi Vidmu Tjaša Ruzzier 26. novembra Avditorij Zanon Videm Nekateri razredi se bodo udeležili pobud, v sklopu prireditve Altre espressività. Predstava MATTO GRADIMENTO in BELA DAMA DEVINSKA Ciljna skupina dijakov Referent Vsi dijaki Klančič Daniela humanistični licej in dijaki prvih štirih razredov klasičnega in znanstvenega liceja Datum Drugo štirimesečje 28.11.2014 Dijaki si bodo ogledali eno predstavo v italijanskem jeziku. Predstava Predstava s seznama Ciljna skupina dijakov Referent Vse dijake vseh smeri Irma Bandiera Referent: Neva Klanjšček 19 Datum Drugo štirimesečje GLASBENA VZGOJA Čeprav pouk glasbe ni predviden v licejskem kurikulu, je profesorski zbor bil mnenja, da naj bi si dijaki tretjih razredov ogledali vsaj en koncert klasične oz. jazz glasbe. Predstava Ciljna skupina dijakov Trieste Early Orchestra Jazz Tretji razredi smeri Referent Datum vseh Igor Simonič 21. november Referent: Igor Simonič BRALNA VZGOJA IN SPODBUJANJE LITERARNEGA IZRAŽANJA Za spodbujanje branja in literarnega izražanja so v šolskem letu 2014/15 predvidene številne pobude. Didaktični cilj Spodbujati branje spoznati slovensko ustanovo mestu Pobuda Ciljna dijakov skupina Obisk Feiglove Prvi bienij vseh in knjižnice v smeri sklopu projekta Rastem s knjigo v Projekt RS Stopiti v stik s Obisk knjižnega 3. razredi vseh knjižnim trgom in sejma v smeri spoznati knjižne Ljubljani novosti Spodbuditi umetniško izražanje dijakov Slavica Radinja za Slavica Radinja, Adrijan Pahor Sodelovanje na Dekletom vseh natečaju Glas smeri žensk (Voci di donna) Neva Klanjšček 20 Obdobje Slavica Radinja, Začetek Erika novembra Valentinčič, Karen Cossutta, Bruna Cijak Sodelovanje na Vsi dijakih vseh Damjana literarnem, razredov in vseh Devetak likovnem in smeri fotografskem natečaju ob 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela. Spodbujanje Tekmovanje pisanja in gojenje Cankarjevo uspešnosti priznanje Spodbujanje izražanja Referent 27. novembra 9. februar PRIREDITVE IN PREDAVANJA Šola skrbi zato, da bi čim bolj približala dijakom kulturo. To opravlja tudi z organizacijo krajših predavanj in prireditev, na katerih se dijaki srečajo z avtorji. V sklopu tega so za leto 2014/15 predvidena sledeča srečanja z avtorji: 27.1 - dan spomina – srečanje z zgodovinarko Alessandro Kersevan 9..2 – obeležitev praznika slovenske kulture Niz predavanj – v sklopu projekta Povabimo besedo, ki poteka v sklopu ponudbe slovenskega Pen Kluba. Decembra – srečanje s filozofom Edvardom Kovačem, ki bo predaval o postmoderni etiki PROJEKT ZDRAVSTVENA VZGOJA Dijakom bodo omogočena individualna in skupinska srečanja s psihologom. Na osnovi ugotovljenih potreb in predlogov bo med letom v sklopu vzgoje za zdravje organizirano še več drugih pobud. Dijaki se bodo preko aktivnega pristopa seznanili z različnimi tematikami s področja zdravstvene vzgoje, pridobili spretnosti za prepoznavanje zdravstvenih problematik in usvojili strategije za reševanje le –teh. Nekateri razredi bodo poglobili vprašanje zasvojenosti ( tobak, droge, alkohol, zasvojenost z računalnikom..) in zdrave prehrane ( pomen zdrave prehrane za dobro počutje in razvoj mladostnika, debelost, anoreksija, bulimija), drugi pa bodo posvetili več pozornosti področju spolne vzgoje, prve pomoči in skrbi za psihosomatsko zdravje (samoopazovanje, zdrav način reševanja konfliktov, skrb za mentalno zdravje, premagovanje stresa…) Referent: Mirjam Bratina. ŠPORTNE DEJAVNOSTI Različne športne dejavnosti v kurikularnem in izvenkurikularnem času potekajo v okviru šolskega športnega centra, ki je bil ustanovljen in deluje na šoli. Didaktični cilj Pobuda Ciljna dijakov skupina Socializacija Športna srečanja Vsi dijaki dijakov znotraj med šolami v šolskega centra slovenskem šolskem središču v sklopu medrazrednih zborovanj Spoznavanje plesa Plesni tečaj med Dijaki petih 21 Referent Marta Vižintin Andrej Vremec Marta Vižintin Obdobje December januar, februar, razredov vseh urami telesne vzgoje za dijake smeri zadnjega letnika Odkrivanje Ogled športne discipline smučarskih Prvi bienij vseh smeri Andrej Vremec marec. Marta Vižintin Andrej Vremec sredina marca; Marta Vižintin, Andrej Vremec prve dni maja skokov v Planici in pohod v dolino Tamar Atletsko tekmovanje na stadionu na Rojcah - - Memorial Jožice Vsi dijaki vseh smeri Mikulus izvenkurikularne dejavnosti v organizaciji športnega urada na šolskem skrbništvu: selekcije dijakov se bodo udeležile tekem v jutranjih in/ali popoldanskih urah, ki jih bo predlagal urad za šport. Šahovska delavnica – odgovoren prof. Pahor Referenta: Marta Vižintin in Andrej Vremec SPREJEM PRVOŠOLCEV Razredni sveti ob začetku šolskega leta organizirajo dejavnosti za sprejem prvošolcev, ki so tako razporejene: - sprejem in pozdrav ravnatelja ali ravnateljevega sodelavca; - ogled šolskih prostorov in razlaga šolskega pravilnika (koordinatorji smeri); - enourno srečanje z dijaki zadnjih razredov; - delavnica s skupinskimi igrami (koordinatorji smeri); - ogled mesta Gorice, ki ga vodi zunanji izvedenec; - športne igre v telovadnici, ki jih organizirajo profesorji športne vzgoje. 22 INFORMATSKO OPISMENJEVANJE - TEČAJ ECDL ECDL (European Computer Driving Licence) je mednarodna izobraževalna iniciativa, namenjena širjenju oz. poglabljanju računalniške pismenosti in spretnosti. Šola že vrsto let nudi dijakom možnost izobraževanja na tem področju. ECDL se namreč uvaja povsod v Evropi in po svetu pod istimi pogoji in na enak način in se je v tej vlogi razvila v mednarodni standard. Šola v izven kurikularnem času nudi dijakom možnost, da opravijo začetni tečaj ECDL, ki obsega 7 obveznih modulov in je namenjen uporabnikom računalnika, ki želijo osvojiti poznavanje osnovnih konceptov informacijske tehnologije, kompetentno uporabljati računalnik za upravljanje z datotekami, urejanje besedil, elektronske preglednice, podatkovne baze, predstavitve ter komuniciranje znotraj informacijskih mrež. Kdor opravi izpite v vseh predvidenih modulih, pridobi spričevalo (patent ECDL), ki potrjuje dosežene računalniške veščine. Te upošteva tako univerza v nadaljevanju izobraževalne poti kot tudi svet dela, ko se bodo dijaki lotili iskati zaposlitve. Celotni osnovni tečaj zahteva približno 80 ur in je zato razdeljen na dva zaporedna letna tečaja po 40 ur. Prvo leto obravnavamo tiste module, ki predstavljajo za študente takojšnjo koristnost in možnost uporabe, to je: - Modul 2 – Uporaba računalnika in upravljanje datotek (Windows) - Modul 3 – Obdelava besedil (Word 2007) - Modul 4 – Preglednice (Excel 2007) - Modul 7 – Spletno brskanje in komunikacije (Internet Explorer & Mail). V drugem letu utrdimo in poglobimo snov prvega ter obravnavamo še preostale 3 module, to je: - Modul 1 – Koncepti informacijske in komunikacijske tehnologije (teorija ICT) - Modul 5 – Uporaba podatkovnih baz (Access) - Modul 6 – Predstavitve (PowerPoint) Tečaj bi se vršil enkrat tedensko po zaključku rednega pouka (in ustreznem odmoru), vsaka lekcija pa bi trajala predvidoma 2 uri in pol. Referent: Igor Simonič 23 PREVERJANJE IN VREDNOTENJE V zvezi s preverjanjem in vrednotenjem učnih dosežkov veljajo naslednja skupna določila: - preverjanja znanja morajo biti dovolj pogosta in številna, da lahko nudijo jasno podobo dijakovega učenja, napredovanja in morebitnih učnih težav; - profesorji uporabljajo različne ustne, pisne in praktične oblike preverjanja znanja. Načini in oblike preverjanja učnih dosežkov so določeni v skladu z načrtovanjem posameznih predmetnih profesorjev in zavisijo od tega, katera znanja in zmožnosti so predmet preverjanja in kakšne so značilnosti posameznih predmetnih področij; - pri predmetih, ki predvidevajo pisno oceno, pišejo dijaki vsaj tri šolske naloge na štirimesečje; - pisna preverjanja znanja (kontrolke) ne smejo nadomestiti ustnih preverjanj; - preverjanje in vrednotenje ne potekata samo ob zaključku posameznih učnih enot oziroma modulov, ampak tudi sproti, saj imata tudi formativno vrednost oziroma nalogo; - ocenjevanje po preverjanju znanja je takojšnje in javno; - kriteriji ocenjevanja so zajeti v učnih načrtih posameznih profesorjev; dijaki so s splošnimi kriteriji seznanjeni na začetku šolskega leta, s specifičnimi kriteriji pa pred posameznim preverjanjem. KRITERIJI ZA ZAKLJUČNO VREDNOTENJE Razredni sveti pri zaključnem vrednotenju v skladu z veljavno zakonodajo upoštevajo naslednje elemente: 1. srednja ocena pri posameznih predmetih, 2. redno obiskovanje pouka, 3. zanimanje in aktivno sodelovanje v vzgojnem dialogu, 4. redno delo in prizadevnost pri domačem utrjevanju in predelavi učne snovi, 5. napredek, ki ga je dijak dosegel pri določenem predmetu med šolskim letom. 24 Kriteriji za dodeljevanje šolskega in formativnega kredita Kriteriji so sestavljeni z ozirom na obstoječo zakonodajo. Dodeljevanje šolskega kredita Šolski kredit se dodeljuje dijakom trienija ob zaključnem ocenjevanju. 1. Osnova za določanje števila točk šolskega kredita je dijakova srednja ocena iz vseh predmetov, vključno z oceno iz vedenja. Na osnovi te ocene je uvrščen v določen razpon, ki je razviden iz sledeče razpredelnice: Dodeljevanje točk šolskega kredita v šol.l. 2014/2015 SREDNJA OCENA Povprečje = 6 6 <Povprečje < 7 7 <Povprečje < 8 8 <Povprečje < 9 9<Povprečje < 10 ŠTEVILO TOČK ŠOLSKEGA KREDITA 3. razred 4. razred 5. razred 3 – 4 točke 3 – 4 točke 4 – 5 točk 4 – 5 točk 4 – 5 točk 5 – 6 točk 5 – 6 točk 5 – 6 točk 6 – 7 točk 6 – 7 točk 6 – 7 točk 7 – 8 točk 7 – 8 točk 7 – 8 točk 8 – 9 točk 2. Pri določanju dokončnega števila točk znotraj tega razpona razredni svet upošteva še: - redno obiskovanje pouka - zanimanje, sodelovanje, prizadevnost in konstruktiven odnos v šolski skupnosti - sodelovanje pri dodatnih in integrativnih dejavnostih, ki jih organizira šola - morebiten formativni kredit, ki se dodeli na osnovi dijakovih izvenšolskih dejavnosti v tistem šolskem letu. Pri določanju formativnega kredita razredni svet upošteva določila 2. člena M.O. št. 34 z dne 10/2/1999, ki poudarja, da morajo biti predstavljene izkušnje kvalitetne tudi z vidika osebne in družbene rasti dijakov. Izkušnje ne smejo biti priložnostne, ampak morajo trajati daljši čas. Tudi formativni kredit lahko omogoči dvig skupnega kredita na višjo mejo intervala. Izkušnje, ki tvorijo formativni kredit, morajo: 1. nastati izven šole 2. soditi na področje kulturnih, umetniških, športnih dejavnosti, dejavnosti s področja prostovoljnega dela, varstva okolja… 3. biti dokumentirane. Če dijak izdela razred s formativnim dolgom, mu razredni svet dodeli število točk na nižji meji razpona, v katerega sodi glede na svojo srednjo oceno. 25 PREPREČEVANJE NELAGODJA IN ŠOLSKE NEUSPEŠNOSTI V procesu vzgojno - didaktičnega načrtovanja profesorskega zbora in posameznih razrednih svetov se oblikujejo različni predlogi in rešitve za čimboljše izkoriščanje razpoložljivih virov, premoščanje težav, ovrednotenje interesov, nagnjenj in zmožnosti dijakov in splošno doseganje zastavljenih učno-vzgojnih ciljev. Mnogo teh zamisli udejanjajo posamezni profesorji pri pouku svojih predmetov, mnogo pa jih presega predmetne okvire in se obrača do dijakov kot do celovitih osebnosti s celostnim doživljanjem, razmišljanjem in čustvovanjem. Skrb za preprečevanje in odpravljanje nelagodja mladostnikov se kaže: - v pozornosti, ki jo namenjajo profesorji razrednega sveta vsakemu posameznemu dijaku, - v vlogi razrednikov pri beleženju težav posameznih dijakov ali skupin, pri opozarjanju pristojnih referentov oziroma vodstva šole in pri usklajevanju posegov, namenjenih reševanju težav, - v sodelovanju pri iskanju ustreznih rešitev skupaj z dijakom in starši, - v organizaciji psihološke službe, ki ni namenjena samo posameznim dijakom, ampak tudi skupinskemu reševanju problemov in razgovorom o odprtih vprašanjih v razredu. V okviru možnosti je psiholog na razpolago tudi staršem in profesorjem za pogovor in svetovanje v zvezi z njihovimi otroki oziroma dijaki. DEJAVNOSTI, NAMENJENE SPODBUJANJU IN DOSEGANJU UČNE USPEŠNOSTI Dejavnosti za preprečevanje in odpravljanje učne neuspešnosti predstavljajo organski del šolske vzgojno izobraževalne ponudbe. Potekajo lahko: o skozi celo šolsko leto med rednim poukom – ponavljanje, utrjevanje, dodatna razlaga, pojasnila, prilagojene naloge ( za posamezne predmete ali predmetne povezave), o kot vodeno individualno delo dijakov (samostojno dodatno učenje po dodatnih individualiziranih navodilih predmetnih profesorjev), o kot podporni pouk v izvenkurikularnem času, o ob diferenciaciji didaktičnega dela pri pouku. Na trajanje posegov, ki lahko potekajo neprekinjeno ali v več medsebojno povezanih sklopih, vpliva število dijakov, narava njihovih težav/potreb, izbrana oblika podpornega pouka in sredstva, ki jih ima šola na razpolago Dijaki morajo odpraviti učne težave/vrzeli pred začetkom naslednjega šolskega leta, kot določata min. odl. št. 80/2007 in min. odredba št. 92/2007. Za nekatere dijake, ki ob koncu pouka niso dosegli pozitivne ocene pri vseh predmetih, je zaključno ocenjevanje lahko odloženo na konec šolskega leta (t.j. na zadnje dni avgusta), potem ko jim je šola v obdobju po koncu pouka nudila podporni pouk in/ali navodila za dodatno samostojno učenje. Kriterije za potek končnega ocenjevanja določi profesorski zbor. 26 Profesorski zbor Izobraževalnega zavoda Gregorčič – Trubar je določil sledeče kriterije za odložitev končnega ocenjevanja: končno ocenjevanje bo odloženo na konec šolskega leta v primerih, ko bodo dijaki – glede na predlagane ocene pri posameznih predmetih – ob koncu pouka dosegli največ 3 negativne točke (t.j. predlagana ocena 5 pri treh predmetih ali predlagana ocena 4 pri enem predmetu in 5 pri drugem predmetu ali predlagana ocena 3 pri enem samem predmetu) O odložitvi zaključnega ocenjevanja sklepajo posamezni razredni sveti na osnovi presoje o možnosti dijakov, da z dodatnim študijem med poletjem odpravijo obstoječe vrzeli pri enem ali pri več predmetih, pri katerih ob koncu pouka niso dosegli zadostne ocene (5. člen Min.odloka o odpravljanju učnih dolgov št. 80 z dne 03.10.2007). Podporni pouk bo potekal od 22. junija do 11. julija 2015. Dopolnilno preverjanje znanja v šol.letu 2014/2015 bo potekalo od srede, 26.08. 2015, do ponedeljka, 31. 08. 2015. Skrb za dijake s posebnimi vzgojnimi potrebami Šola skrbi za celostno vključitev dijakov s posebnimi vzgojnimi potrebami v šolsko skupnost. Pri tem ves čas sodelujejo, v skladu s svojimi pristojnostmi, vse šolske komponente: razredni profesorji, pomožni profesor, ravnatelj in neučno osebje. Pomembno vlogo imajo redni stiki s starši in strokovnimi službami na teritoriju. Namen skupnih prizadevanj je oblikovanje takih življenjskih in učnih pogojev, ki bodo dijakom s posebnimi vzgojnimi potrebami omogočili najvišjo možno stopnjo vsestranskega razvoja in dosežkov z ozirom na njihove zmožnosti in potrebe. V skladu z zakonodajo bomo na šoli izdelali letni načrt za delo na področju posebnih vzgojnih potreb. 27 USMERJANJE Šola tudi posveča vso potrebno pozornost procesu usmerjanja na vseh ravneh. V ta proces se na različne načine vključujejo vsi profesorji : - pred vpisom: - - predstavitev posameznih študijskih smeri učencem nižjih srednjih šol in njihovim staršem, laboratorijske dejavnosti z učenci tretjih razredov nižjih srednjih šol, dan odprte šole; v prvih dveh letih šolanja: pomoč pri premoščanju težav ob srečanju z drugačnim načinom študija, monitoraža učnih težav, organizacija podpornega pouka, pomoč pri samospoznavanju in pri preverjanju ustreznosti izbire višješolskega študija; svetovanje, sodelovanje z družinami, po potrebi preusmerjanje; ob zaključevanju šolanja: bogato informativno gradivo o različnih možnostih za nadaljnji študij oziroma zaposlitev, srečanja z različnimi smermi študija, predstavitve univerz v Italiji in Sloveniji; po želji organizacija srečanj z bivšimi dijaki, ki študirajo na smereh, o katerih bi radi več informacij; možnosti za individualno preverjanje nagnjenj in zmožnosti za dijake predzadnjih in zadnjih razredov; Projekt SORPRENDO (poklicni interesi). Pri tem šola sodeluje z različnimi institucijami, zlasti z univerzami in z deželnimi ustanovami, pa tudi z ministrstvom za šolstvo RS. 28 PREDMETNIKI IN RAZREDNI SVETI V Š.L. 2014/2015 Slovenski jezik Italijanski jezik Latinščina Grščina Angleščina Zgodovina zemlj. Zgodovina Filozofija Matematika Fizika Naravoslovje Zgodovina um. Telesna vzgoja Verouk/alternativne Slovenski jezik Italijanski jezik Angleščina Nemščina Latinščina Zgodovina zemlj. Zgodovina Filozofija Humanistične vede Pravo in ekonomija Matematika Fizika Naravoslovje Zgodovina um. Telesna vzgoja Verouk/alternativne Slovenski jezik Italijanski jezik Angleščina Zgodovina zemlj. Zgodovina Filozofija Matematika Fizika 1 4 Cossutta 4 Klanjšček 5 Cossutta 4 Rebec 3 Lipičar 3 Cossutta 3 Simonic 2 Dornik 2 Vižintin 1Bratina 31 1 4. Radinja 4 Klancic 3 3 Devetak D. 3Radinja KLASIČNI LICEJ 2 3 4 Cossutta 4 Devetak D 4 4 Klanjšček 5 Rebec 4 Marincic 4 Rebec 3 Rebec 3 Lipičar 3 Lipičar 3 Rebec 3 Černic 3 Černic 3 Simonic 2 Simonic 2 Simonic 2 Dornik 2 Dornik 2 Žerjal 2 Vremec 2 Vižintin 1 Bratina 1 Bratina 31 35 HUMANISTIČNI LICEJ 2 3 4 Radinja 4 Radinja 4 Klancic 4 Klancic 3 Ruzzier 3 Bresciani 3 Devetak D. 3 Radinja 4 Semec 2 Frandolič 3 Gergolet M. 4 Semec 2 Frandolič 3 Gergolet M. 2 Klanjšček T. 2 Dornik 2Vižintin 1 Bratina 31 2 Vižintin 1 Bratina 31 1 4 Cijak 4 3 Ruzzier 3 Cijak 5 Grusovin. 2 Petejan 2 Codermaz 3 Gergolet V. 4 Semec 3 Grusovin 2 Petejan 2 Dornik 2 Žerjal 2 Vižintin 1 Bratina 34 3 Petejan 29 5 4 Devetak D. 4 Klanjšček 4Marincic 3Marincic 3 Lipičar 3 Černic 3 Černic 2 Simonic 2 Simonic 2 Dornik 2 Žerjal 2 Vremec 1 Bratina 35 3 Černic 3 Černic 2 Simonic 2 Simonic 2 Dornik 2 Žerjal 2 Vremec 1 Bratina 35 4 4 Pahor 4 Klancic 3 Ruzzier 3 Marini 5 4 Pahor 4 3 Ruzzier 3 Vicman 2 Pahor 2 Gergolet V. 4 Semec 2 Frandolič 3 Grusovin 2 Pahor 2 Gergolet V. 2 Petejan 2 Petejan 2 Žerjal 2 Vižintin 1 Bratina 34 2 Žerjal 2 Vižintin 1 Bratina 34 2 Cossutta ZNANSTVENI LICEJ 2 3 4 Valentinčič 4 Cijak 4 Srebotnjak 4 Srebotnjak 3Ruzzier 3 Bresciani 3 Cijak 2 Valentinčič 2 Gergolet V. 4 Gergolet 4 Gergolet M. M. 2 Petejan 4 4 Devetak D. 4 Klanjšček 4 Marincic 3 Marincic 3 Lipičar 4 Gergolet V. 2 Frandolič 3 Grusovin. 4 4 Pahor. 4 Srebotnjak 3 Ruzzier 5 4 Pahor 4 Srebotnjak 3 Bresciani 2 Valentinčič 2 Gergolet V. 4 Gergolet M. 2 Černic 3 Gergolet V. 3 Petejan 3 Petejan 4 Grusovin Naravoslovje Informatika Ris/zgodovina um. 3 Bregant 2 Čač 2 4 Dornik 2 Čač 2 Lombardi 5 Bregant 2 Čač 2 Lombardi 5 Bregant 2 Čač 2 Lombardi 5 Bregant 2 Čač 2 Lombardi Telesna vzgoja Verouk/alternativne Lombardi 2Vižintin 1 Bratina 31 2 Vižintin 1 Bratina 31 2 Vižintin 1 Bratina 34 2 Vižintin 1 Bratina 34 2 Vižintin 1 Bratina 34 NOSILCI ZADOLŽITEV V ZVEZI Z IZVAJANJEM VZGOJNOIZOBRAŽEVALNE PONUDBE Razredniki v šol.l. 2014/15 RAZRED 1.r.humanist.l. 2.r.humanist.l. 2. r.humanist.l. 4. r.humanist.l. 5. r.humanist.l. 1.r.znanst.l. 2.r.znanst.l. 3.r.znanst.l. 4. r.znanst.l. 5. r.znanst.l.. IV.gimnazija V. gimnazija I.kl.licej II.kl.licej III.kl.licej RAZREDNIK prof. RADINJA prof. Sara SEMEC prof. KLANCIC prof. RUZZIER prof. Viljem GERGOLET prof. CIJAK prof. Erika VALENTIČIČ prof. Martina GERGOLET prof. Marko PETEJAN prof. Nadja GRUSOVIN prof. Karen COSSUTTA prof. Nadja REBEC prof. Neva KLANJŠČEK prof. Nadja MARINCIC prof. Damiana DEVETAK Zapisnikar sej profesorskega zbora: prof. Černic Peter Zapisnikar sej zavodnega sveta: prof. Černic Peter CILJNE FUNKCIJE V Š.L. 2014/2015 Ciljna funkcija za kontinuiteto med stopnjami. Skrb za promocijo šole Prof. Sara SEMEC Funkcija za formativno in poklicno usmerjanje: zdravstvena vzgoja, vzgoja za aktivno državljanstvo, counselling, life skills Prof. BRATINA MIRJAM 30 REFERENTI, DELOVNE SKUPINE V ŠOL.L. 2014/15 Podravnatelj Koordinatorka klasičnega liceja Koordinator znanstvenega liceja Koordinatorka humanističnega liceja Koordinator za podporni pouk Referent za disleksijo Ekskurzije in večdnevna potovanja prof. Peter ČERNIC prof. Karen COSSUTTA prof. Dania BREGANT prof. Sara SEMEC prof. Marta VIŽINTIN prof. Daniela KLANCIC vodja vsake ekskurzije/potovanja, ki izdela načrt in pripravi zaključno poročilo prof. Nadja REBEC prof. Adrijan PAHOR prof. Neva KLANJŠČEK prof. Damijana DEVETAK prof. Marta VIŽINTIN prof. Sara SEMEC prof.Dania BREGANT prof.Harjet DORNIK Prof. Adrijan PAHOR, prof. Slavica RADINJA prof. Adrijan PAHOR Referent za šolski časopis na liceju Trubar Referent za šolski časopis na liceju Gregorčič Referenta za gledališče in nakupe knjig za dijaško knjižnico Referent za športni odsek in športno vzgojo ReferentI za staž Referent za Cankarjevo tekmovanje Referent za šahovski krožek Referent za projekt KEPASS Referent za INVALSI Referent za ECDL Referent za projekt “Dnevnik v razredu” Referent za natečaj “Voci di donna” Delovna skupina za posebne vzgojne potrebe prof. Sara SEMEC prof. Nadja MARINČIČ prof. Igor SIMONIČ prof. Viljem GERGOLET prof. Neva KLANJŠČEK prof. Karen COSSUTTA prof. Marco PETEJAN prof. Sara SEMEC prof. Daniela KLANCIC prof. Nadja MARINČIČ prof. Viljem GERGOLET prof. Martina GERGOLET (suplent) prof. Viljem GERGOLET prof. Neva KLANJŠČEK prof. Peter ČERNIC prof. Renzo FRANDOLIČ (suplent) prof. Mirjam BRATINA (redni član) prof. Mirjam BRATINA prof. Danja BREGANT g. Adriana BUKOVEC prof. Dania BREGANT prof. Martina GERGOLET prof. Nadja REBEC tehnik Edi LUTMAN Odbor za vrednotenje Komisija za pravilnik Jamstveni organ Volilna komisija Komisija za nakupe in tehnično preverjanje nakupov Varuhi laboratorijev in specializiranih učilnic Laboratorij za informatiko v pritličju Laboratorij za kemijo Fizikalni laboratorij prof. Martina GERGOLET prof. Dania BREGANT prof. Igor SIMONIČ, prof. Marko PETEJAN 31 Risalnica prof. Marta LOMBARDI Profesorska knjižnica in razredne knjižnice Trubar Dijaška knjižnica prof. Nadja REBEC Multimedijski sobi tehnik Slavko Tomsic prof. Neva KLANJŠČEK prof. Slavica RADINJA STIKI S STARŠI V mesecu oktobru potekajo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. To je običajno prvo srečanje staršev s šolo v tekočem šolskem letu, ko dobijo glavne informacije v zvezi z organizacijo šolskega leta in z načrtovanimi šolskimi dejavnostmi. Izvoljeni predstavniki staršev v zbornih organih predstavljajo vezni člen med šolo in med družinami dijakov, njihovimi pričakovanji, predlogi in pripombami Za večino staršev pa potekajo kasnejši stiki s šolo v sklopu skupnih roditeljskih sestankov in individualnih govorilnih ur. Elektronski dnevnik. Starši lahko stalno spremljajo uspehe svojega otroka preko elektronskega dnevnika, ki jamči najbolj neposredno prenašanje informaciji med šolo in družino. Starši namreč dobijo svoj račun in geslo, s katerim dobijo direktni dostop do razrednega dnevnika in pa do ocen svojih ortok. Roditeljski sestanki. Profesorski zbor Izobraževalnega zavoda Trubar – Gregorčič je določil, da bosta v šol.letu 2014/15 tri popoldanski roditeljski sestanki in sicer v sledečih datumih: 26.11.2014,10.2.2015, 27.4. 2015. Govorilne ure. Vsi profesorji bodo določili uro, med katero bodo na razpolago za individualne pogovore s starši. Starši bodo obvestili profesorja o svojem prihodu dan pred govorilno uro s sporočilom v dijaški knjižici ali s telefonskim obvestilom na tajništvo šole. Druge oblike komunikacije med šolo in starši. Medsebojno obveščanje med šolo in starši bo še naprej potekalo tudi preko pisnega sporočanja z okrožnicami, dopisi in sporočili v dijaških knjižicah. Od šol.l. 2011/2012 na šoli deluje tudi odbor staršev kot sogovornik in pobudnik v učno-vzgojnem procesu. 32 STALNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE PROFESORJEV Spopolnjevanje je pravica in dolžnost vsakega profesorja. Profesorski zbor se kot celota lahko udeleži oblik spopolnjevanja, ki jih organizira Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije na začetku šolskega leta za slovenske šolnike v Italiji. V tem šolskem letu in v naslednjih šolskih letih bo posebna pozornost posvečena spopolnjevanju na področjih, povezanih z uspešnim udejanjanjem šolske reforme (področje razvijanja in vrednotenja kompetenc in avtentičnega preverjanja znanja) v mrežah z drugimi slovenskimi in italijanskimi šolami v goriški in tržaški pokrajini Šola bo poskrbela tudi za nadaljevanje obveznega izobraževanja s področja varnosti. Vsi profesorji imajo tudi možnost, da se udeležujejo spopolnjevalnih tečajev za svoja predmetna področja ali za področje splošnih didaktičnih in psihopedagoških vprašanj, ki jih organizirajo priznana strokovna združenja in izobraževalne organizacije v Italiji in v Sloveniji. V letošnjem šolskem letu bodo profesorji posamezno opravili vsaj 12 ur izobraževanja, tudi v sklopu projekta izobraževanja, ki ga prireja Zavod za šolstvo republike Slovenije. 33 User-Defined Index UVOD...................................................................................................................................................1 SPLOŠNE SMERNICE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE PONUDBE..............................................2 SOCIALNO-EKONOMSKE IN KULTURNE ZNAČILNOSTI OKOLJA........................................2 ORGANIZACIJA ŠOLSKIH DEJAVNOSTI......................................................................................3 Šolski koledar..................................................................................................................................3 Ocenjevalna obdobja........................................................................................................................3 Šolski urnik......................................................................................................................................4 Tedenski in dnevni urnik; trajanje učne ure................................................................................4 Popoldanske dejavnosti v šolskih prostorih................................................................................4 Prostorska organizacija pouka.........................................................................................................4 Šolski prostori in oprema............................................................................................................4 Pouk v izvenšolskem okolju........................................................................................................5 Spletne učilnice...........................................................................................................................5 OSEBJE Z ORGANIZACIJSKIMI IN UPRAVNIMI NALOGAMI...................................................5 Urnik tajništva za stranke:...............................................................................................................5 Ravnateljica.....................................................................................................................................5 Tehniki.............................................................................................................................................6 Pomožno osebje...............................................................................................................................6 FINANČNI VIRI ŠOLE.......................................................................................................................6 VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST..................................................................................6 Uvod.................................................................................................................................................6 SPLOŠNA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA PONUDBA..............................................................6 ZNANSTVENEGA LICEJA GREGORČIČ...................................................................................6 SPLOŠNA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA PONUDBA..............................................................7 HUMANISIČNEGA LICEJA - GREGORČIČ..............................................................................7 SPLOŠNA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA PONUDBA..............................................................9 KLASIČNEGA LICEJA tRUBAR.................................................................................................9 Potek učne dejavnosti pri posameznih predmetih............................................................................9 MEDPREDMETNE POVEZAVE.................................................................................................10 LETNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI NAČRT ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2014/15...................10 SPECIFIČNA PONUDBA ZNANSTVENEGA LICEJA.............................................................10 ZA ŠOLSKO LETO 2014/15........................................................................................................10 Tečaj robotike............................................................................................................................10 Formativni staž..........................................................................................................................11 Specifične pobude.....................................................................................................................11 SPECIFIČNA PONUDBA HUMANISTIČNEGA LICEJA.........................................................11 ZA ŠOLSKO LETO 2014/15........................................................................................................11 SPECIFIČNA PONUDBA KLASIČNEGA LICEJA....................................................................12 ZA ŠOLSKO LETO 2014/15........................................................................................................12 Ogled razstav.............................................................................................................................12 Sodelovanje z novogoriško univerzo........................................................................................12 Vodiči FAI.................................................................................................................................12 Delavnice v odkrivanju korenin Goriške..................................................................................12 Izlet............................................................................................................................................12 skupne pobude za šolsko leto 2014/15..........................................................................................13 SODELOVANJE Z OKOLJEM - SPOZNAVANJE IN POVEZOVANJE....................................13 ODKRIVANJE OKOLJA OKOLI NAS........................................................................................13 DOPOLDANSKE in ENODNEVNE EKSKURZIJE ZA VSE SMERI........................................13 SPOZNAVANJE EVROPSKe KULTURNe in naravne dediščIne:...............................................14 34 VEČDNEVNA POUČNA POTOVANJA......................................................................................14 promocijA znanstvene kulture.......................................................................................................14 MEDNARODNI IN MEDDRŽAVNI PROJEKTI........................................................................15 Projekt KEPASS – Knowledge exchange program for the adriatic school system.......................15 Mednarodni projekt - Poučevati veliko vojno...............................................................................15 LA GUERRA DEGLI ALTRI........................................................................................................16 IZMENJAVA DIJAKOV Z GIMNAZIJO NOVA GORICA.........................................................16 AVTOBUS SPOMINA..................................................................................................................16 REDNI projekti..............................................................................................................................17 OKUSIMO LEPOTO.....................................................................................................................17 ŠOLSKI ČASOPIS.......................................................................................................................17 SPODBUJANE BRANJA DNEVNEGA TISKA -........................................................................18 PROJEKT »DNEVNIK V RAZREDU«.......................................................................................18 PODROČJE TUJIH JEZIKOV......................................................................................................18 GLEDALIŠKA DELAVNICA – V ANGLEŠČINI.......................................................................18 CLIL...............................................................................................................................................18 GLEDALIŠKA VZGOJA..............................................................................................................18 GLASBENA VZGOJA..................................................................................................................20 BRALNA VZGOJA IN SPODBUJANJE LITERARNEGA IZRAŽANJA..................................20 PRIREDITVE IN PREDAVANJA.................................................................................................21 Projekt ZDRAVSTVENA VZGOJA..............................................................................................21 ŠPORTNE DEJAVNOSTI.............................................................................................................21 Referenta: Marta Vižintin in Andrej Vremec............................................................................22 SPREJEM PRVOŠOLCEV...........................................................................................................22 INFORMATSKO OPISMENJEVANJE - TEČAJ ECDL..............................................................23 Preverjanje in vrednotenje..................................................................................................................24 Kriteriji za zaključno vrednotenje..................................................................................................24 Kriteriji za dodeljevanje šolskega in formativnega kredita.......................................................25 Dodeljevanje šolskega kredita...................................................................................................25 Preprečevanje nelagodja in šolske neuspešnosti................................................................................26 Dejavnosti, namenjene spodbujanju in doseganju učne uspešnosti...................................................26 Usmerjanje..........................................................................................................................................28 PREDMETNIKI IN RAZREDNI SVETI v š.l. 2014/2015................................................................29 Nosilci zadolžitev v zvezi z izvajanjem vzgojno-izobraževalne ponudbe.........................................30 Razredniki v šol.l. 2014/15.......................................................................................................30 CILJNE FUNKCIJE v š.l. 2014/2015...........................................................................................30 Referenti, delovne skupine v šol.l. 2014/15...................................................................................31 STIKI S STARŠI................................................................................................................................32 STALNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE PROFESORJEV....................................................33 35
© Copyright 2024