1. No category

Inštitut za ekonomska raziskovanja
Institute for Economic Research
EKONOMSKI VIDIK PROSTORSKIH VREDNOT_ _
V PROCESU USKLAJEVANJA RAZVOJNIH_ _
INTERESOV IN VARSTVENIH ZAHTEV_ _
Aplikacija metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot _ _
na primeru območja krajinske zasnove Volčji Potok _ _
Miroslav Verbič_ _
Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani __
Renata Slabe Erker_ _
Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani __
Ljubljana, september 2005_ _
Miroslav Verbič: Ekonomski vidik prostorskih vrednot v procesu usklajevanja razvojnih interesov
in varstvenih zahtev: Aplikacija metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih
vrednot na primeru območja krajinske zasnove Volčji Potok
Recenzenta:
prof. dr. Peter Stanovnik
dr. Boris Majcen
Publikacija je bila financirana s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport; Ministrstva za
okolje, prostor in energijo – Urada RS za prostorsko planiranje ter Ministrstva za kulturo po
pogodbi št. 3311–03–828842 o izvajanju in financiranju raziskovalnega projekta št. V5–0842
in aneksu št. 1 k pogodbi št. 3311–03–828842 v okviru Ciljnega raziskovalnega programa
„Konkurenčnost Slovenije 2001 – 2006“.
Pri konstrukciji scenarijev razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok je sodelovala tudi mag.
Marta Vahtar z Inštituta za celostni razvoj in okolje, ki je zanje izdelala grafične predstavitve.
Natisnjeno in založeno na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani v 200 izvodih.
ISBN 961 – 6543 – 14 – 8
Copyright © 2004 – 2005 by Inštitut za ekonomska raziskovanja.
Vse pravice pridržane. Nobenega dela tega gradiva se brez predhodnega privoljenja lastnikov
avtorskih pravic ne sme reproducirati, shranjevati ali prepisovati v katerikoli obliki oziroma na
katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače.
1
K A Z A L O
1 UVOD
4
2 PREDSTAVITEV OBMOČJA KRAJINSKE ZASNOVE VOLČJI POTOK
6
2.1 Krajinska zasnova v sistemu prostorskega planiranja
6
2.2 Opis območja in razlogi za izdelavo krajinske zasnove Volčji Potok
7
2.3 Najpomembnejše vrednote območja krajinske zasnove Volčji Potok
9
2.4 Percepcija vrednot na območju krajinske zasnove Volčji Potok
16
2.5 Percepcija izzivov na območju krajinske zasnove Volčji Potok
17
3 VPOGLED V METODE KONTINGENČNEGA VREDNOTENJA
20
3.1 Klasično kontingenčno vrednotenje
20
3.1.1
3.1.2
3.1.3
3.1.4
21
22
24
25
Priprava podatkovne podlage
Ugotavljanje vrednosti meril koristnosti
Ocenjevanje vrednosti meril koristnosti
Ugotavljanje veljavnosti postopka
3.2 Kontingenčno vrednotenje diskretne izbire
29
3.2.1
3.2.2
3.2.3
3.2.4
30
31
33
34
Opredelitev zneskov pripravljenosti na plačilo
Modeliranje kontingenčnega vrednotenja diskretne izbire
Ocenjevanje vrednosti meril koristnosti
Preferenčna negotovost in možne nadgraditve metode
3.3 Obvladovanje učinkov pristranskosti
36
3.4 Učinki umestitve, substitucije in dohodka
40
4 APLIKACIJA METOD KONTINGENČNEGA VREDNOTENJA
44
4.1 Konstrukcija scenarijev območja krajinske zasnove Volčji Potok
45
4.1.1
4.1.2
4.1.3
4.1.4
46
52
54
57
Zasnova scenarijev
Določitev oblike plačila
Predhodno testiranje v ciljni skupini
Dokončno oblikovanje scenarijev
4.2 Opredelitev metode kontingenčnega vrednotenja in oblikovanje
anketnega vprašalnika
62
4.2.1 Izbira oblike metode kontingenčnega vrednotenja
4.2.2 Zasnova anketnega vprašalnika
4.2.3 Testno anketiranje
62
64
68
2
4.2.4 Opredelitev načina anketiranja
4.2.5 Dokončno oblikovanje anketnega vprašalnika
71
72
4.3 Izvedba anektiranja na obravnavanem območju
74
5 ANALIZA REZULTATOV EKONOMSKEGA VREDNOTENJA
PROSTORSKIH VREDNOT
76
5.1 Statistična analiza rezultatov
76
5.1.1
5.1.2
5.1.3
5.1.4
77
79
82
86
Družbenoekonomske značilnosti anketirancev
Odnos do naravne in kulturne dediščine
Poznavanje in percepcija širšega območja Volčji Potok
Izvedba kontingenčnega vrednotenja
5.2 Analiza izražene pripravljenosti na plačilo
87
5.2.1 Analiza dejavnikov izražene pripravljenosti na plačilo
5.2.2 Obvladovanje učinkov pristranskosti
88
91
5.3 Analiza prave pripravljenosti na plačilo
92
5.3.1 Opredelitev modela in izbira dejavnikov prave pripravljenosti na plačilo
5.3.2 Ocenjevanje modela prave pripravljenosti na plačilo
93
96
5.4 Ugotavljanje agregatne vrednosti pripravljenosti na plačilo
102
6 SKLEP
104
SEZNAM LITERATURE
106
SEZNAM VIROV
112
PRILOGE
114
Priloga 1: Predstavitev kulturnih in naravnih vrednot na območju
krajinske zasnove Volčji Potok
114
Priloga 2: Vprašalnik za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot na
območju krajinske zasnove Volčji Potok
122
3
1 UVOD
Tradicionalno varovanje prostora in v njem utelešene naravne in kulturne dediščine ima
v praksi pogosto precejšnje težave z nadgradnjo, tj. z razvojnim aktiviranjem virov,
storitev in prostorskih struktur. Gotovo je treba okolje in prostor varovati, vendar le
pred netrajnostno rabo, ne pa pred katerokoli rabo. Dejstvo je, da je prostor eno
najeminentnejših večnamenskih ekonomskih bogastev in je kot takšen večuporabno
bogastvo. V Sloveniji se ta večuporabnostna funkcija v večini primerov podreja
gospodarski funkciji, v primerih, kjer so se ti interesi uskladili, pa participacija lokalne
skupnosti, udeležencev in zainteresirane javnosti v procesih odločanja ni bila zadostna,
v kolikor je sploh prihajalo do izražanja interesov konkurenčnih uporabnikov
večfunkcionalnega ekonomskega bogastva (prostora, biotske raznovrstnosti in kulturne
dediščine v njem). Upravljanje takšnega ekonomskega bogastva namreč nujno zahteva
pluralno obravnavo alternativnih rab in funkcij (okoljske, socialne in gospodarske), pri
tem pa se vpliv javnih politik na določanje razvojnih prioritet zmanjšuje.
Pogosto se zgodi, da okoljski oziroma prostorski projekt ali politiko tudi sicer namesto
analize stroškov in koristi spremlja le analiza stroškov in operativnih koristi. Pri tem so
izraženi v denarju operativni stroški in koristi, prostorski učinki pa so bodisi količinsko
izraženi bodisi zgolj opisani, zaradi česar so v intuitivnem odločitvenem procesu lahko
podcenjeni ali precenjeni. Odločevalec je tako v nezavidljivem položaju, ko mora
presoditi, ali bodo pozitivni učinki na blaginjo ljudi odtehtali posledično prostorsko
degradacijo. Da bi dali prostorskim učinkom ustrezno težo v odločitvenem procesu, je
torej izjemnega pomena njihovo denarno ovrednotenje. Če obstaja za prostorsko
dobrino dovolj konkurenčen trg, proučujemo ekonomske spremembe s tržnimi cenami.
Ker to pogosto ni mogoče, uporabimo eno izmed specifičnih metod za ekonomsko
vrednotenje prostorskih vrednot (cf. Verbič, 2004; Verbič in Slabe Erker, 2004).
Ugotavljamo, da postopki načrtovanja prostorskih ureditev v Sloveniji ne vključujejo
ekonomskega vrednotenja prostorskih vrednot, kakršnega poznajo v mnogih ostalih
razvitih državah v svetu. Prav tako ti postopki v svoji začetni fazi ne predvidevajo
načrtovanja variantnih prostorskih ureditev in izbiranja med njimi, kar omejuje uporabo
metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot; predvsem uporabo pristopa
izraženih preferenc, ki temelji prav na različnih scenarijih razvoja (Verbič, 2005). Za
primere vrednotenja širšega prostora, ki je hkrati bogat z raznovrstnimi naravnimi in
kulturnimi sestavinami, pa so najprimernejše prav metode kontingenčnega vrednotenja
in diskretne izbire (cf. Verbič, 2004). Namen našega prispevka je zato izvesti testno
4
aplikacijo tovrstnih metod na konkretno območje v Sloveniji, bogato s prostorskimi
vrednotami ter naravno in kulturno dediščino.
Za tovrsten testni projekt smo skupaj s strokovnjaki med številnimi potencialnimi izzivi
izbrali območje krajinske zasnove Volčji Potok, ki je bilo izbrano že kot projekt
testiranja nove prostorske zakonodaje. Širše območje krajinske zasnove Volčji Potok je
v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004, str. 56) opredeljeno kot krajinsko
območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ustrezen
primer za aplikacijo metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot je tudi zaradi
tega, ker se je v pripravo krajinske zasnove vključevala javnost, kar predstavlja dobro
podlago za naše delo. Občina Domžale je med drugim za svoje delo pri pripravi zasnove
prejela nagrado za usklajenost z usmeritvami EU na področju varstva okolja.
Naša analiza bo namenjena ocenjevanju celotne vrednosti prostorskih dobrin in v njih
utelešene naravne in kulturne dediščine na obravnavanem območju za prebivalce in
obiskovalce, ki jo delimo na uporabno vrednost in vrednost neuporabe. Vrednost
območja lahko namreč izrazimo kot vrednost lesa, pridelkov, količine vode, stavb in
stavbnih zemljišč na območju, kar so nekatere od neposrednih uporabnih vrednosti.
Težje pa je dati ceno mirnosti, estetski podobi krajine, ohranjanju duhovnih vrednot in
prispevku k zdravju posameznikov zaradi možnosti rekreacije v zdravem okolju, česar
zato navadno denarno ne ovrednotimo. Nekatere metode za ekonomsko vrednotenje
prostorskih vrednot omogočajo hkratno ocenjevanje obojega (Verbič, 2004). Takšen
integralni pristop je potreben pri usklajevanju razvojnih interesov in varstvenih zahtev
na območju, saj je pomembno, čemu ljudje dajo prednost in koliko so za to pripravljeni
plačati. Ni namreč samo po sebi razumljivo, da se bodo prostorske kvalitete naravne in
kulturne dediščine ohranjale brez usmerjenega razvoja in aktivnih ukrepov.
V našem prispevku bomo zato najprej podrobneje predstavili območje krajinske
zasnove Volčji Potok, ki je predmet testne aplikacije metod za ekonomsko vrednotenje
prostorskih vrednot. V tretjem poglavju bomo nato predstavili metode kontingenčnega
vrednotenja, ki lahko najbolje zajamejo celotno vrednost prostorskih dobrin in v njih
utelešene naravne in kulturne dediščine na obravnavanem območju za prebivalce in
obiskovalce. V četrtem poglavju bomo predstavili aplikacijo metod kontingenčnega
vrednotenja, pri čemer bomo posebno pozornost posvetili zasnovi scenarijev razvoja na
območju ter oblikovanju anketnega vprašalnika. Zatem bomo v petem poglavju
predstavili analizo rezultatov ekonomskega vrednotenja prostorskih vrednot, naše delo
pa zaključujemo z nekaterimi ključnimi ugotovitvami v šestem poglavju.
5
2 PREDSTAVITEV OBMOČJA KRAJINSKE ZASNOVE VOLČJI POTOK
V neposredni bližini slovenske prestolnice se razprostira razsežno območje neokrnjene
narave s številnimi mokrišči ter redkimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. To je hkrati
območje z izjemno kulturno krajino s številnimi gradovi in drugimi spomeniki kulturne
dediščine ter majhnimi naselji z dobro ohranjenim vaškim značajem. Kljub temu, da
leži skoraj neposredno pred našimi očmi, so lepote in zanimivosti za mnoge še vedno
skrite, hkrati pa je območje prav zaradi izjemne dostopnosti in bližine poselitve
izpostavljeno velikim razvojnim pritiskom (Občina Domžale, 2003, str. 5).
Območje krajinske zasnove nosi ime po najbolj znanem spomeniku oblikovane narave v
tem delu Slovenije – Arboretumu Volčji Potok. Ker je celotno območje izredno
občutljivo in združuje izjemne naravne in kulturne krajinske prvine, je potrebno bodoči
razvoj pazljivo načrtovati in usmerjati. To je eden ključnih razlogov za načrtovanje
izdelave prostorskega akta, imenovanega krajinska zasnova, ki bo del občinskih
strategij prostorskega razvoja za občine Domžale, Kamnik in Lukovica. Upoštevano
razširjeno območje krajinske zasnove Volčji Potok se razprostira med Homškim hribom
in sega prek Češeniških gmajn, Blat in Mlak v občini Domžale do Prevojskih gmajn in
Prevojskih ribnikov, gradu Brdo ter naselij Dupeljne in Straža v občini Lukovica. V
občini Kamnik sega območje krajinske zasnove od Arboretuma Volčji Potok do Starega
gradu nad Kamnikom in Tuhinjske doline.
V nadaljevanju se bomo najprej seznanili s konceptom krajinske zasnove v sistemu
prostorskega planiranja, nato pa bomo podrobneje predstavili območje in navedli
razloge za izdelavo krajinske zasnove Volčji Potok. Sledi še kratka predstavitev vrednot
in izzivov, kot jih dojemajo prebivalci na območju krajinske zasnove Volčji Potok.
2.1 KRAJINSKA ZASNOVA V SISTEMU PROSTORSKEGA PLANIRANJA
Krajinska zasnova je prostorski dokument, ki ni nov v sistemu urejanja prostora.
Poznala ga je tudi dosedanja zakonodaja, vendar se je v praksi manj pogosto izdeloval
kot sorodna urbanistična zasnova. Nova prostorska zakonodaja uvaja krajinsko zasnovo
kot del strategije prostorskega razvoja. Namen krajinske zasnove je določiti strategijo
prostorskega razvoja krajine ter uskladiti in podrobneje določiti načine prostorskega
urejanja v krajini. Krajinska zasnova se praviloma pripravi za območja, v katerih so
predvidene prostorske ureditve, ki bi lahko znatneje vplivale na krajino, kulturno
6
dediščino, ohranjanje narave ali na trajnostno rabo naravnih dobrin, kakor tudi za
območja navzkrižnih interesov v zvezi z rabo prostora in za degradirana območja zunaj
poselitvenih območij.
Krajinska zasnova je namenjena podrobnejšemu načrtovanju krajine, presoji razvojnih
potencialov, razvojnih potreb v krajini ter vključevanju varstvenih zahtev do prostora
kot celote ali njegovih posameznih delov. Na osnovi take presoje se s krajinsko zasnovo
pripravijo predlogi za urejanje prostora, predlogi namembnosti posameznih zemljišč,
predlogi za določitev oblik delovanja in upravljanja krajine, vključno z režimi varovanja
prostora in/ali njegovih posameznih sestavin. Krajinska zasnova tako določa podrobno
zasnovo namenske rabe prostora, usmeritve za razvoj dejavnosti in njihovo prostorsko
organizacijo ter usmeritve in pogoje za urejanje prostora.
Novi Zakon o urejanju prostora (UL RS 110/2002) predvideva izdelavo podzakonskega
akta – pravilnika, ki bo opredelil podrobnejšo vsebino in predpisal način izdelave
krajinske zasnove kot sestavine zasnov prostorskega razvoja občin. Pred sprejemom
pravilnika je za praktični preizkus osnutka Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
predvidelo izdelavo dveh testnih primerov območij, za kateri naj bi se izdelala krajinska
zasnova po novi zakonodaji. Enega izmed dveh testnih primerov je predstavljala tudi
izdelava krajinske zasnove Volčji Potok.
2.2 OPIS OBMOČJA IN RAZLOGI ZA IZDELAVO KRAJINSKE ZASNOVE VOLČJI POTOK
Večji del razširjenega območja, za katerega je predvidena izdelava krajinske zasnove
Volčji Potok (glej sliko 1), leži v domžalski občini. Razprostira se med Homškim
hribom in sega prek Češeniških gmajn, Blat in Mlak v občini Domžale, do Prevojskih
gmajn in Prevojskih ribnikov, gradu Brdo ter naselij Dupeljne in Straža v občini
Lukovica (črtkano označene meje območja na sliki 2). Vključuje komplekse in parke
gradov Češenik, Črnelo in Kolovec, v občino Kamnik pa sega z območjem od
Arboretuma Volčji Potok do Starega gradu nad Kamnikom in Tuhinjske doline.
Območje krajinske zasnove Volčji Potok predstavlja kompleksno varstvo kulturne in
naravne dediščine z majhnimi naselji, majhnim številom prebivalstva, ohranjenim
vaškim značajem ter raznoliko kulturno in naravno krajino. Njegovo jedro predstavljajo
Blata, Mlake, Češeniške in Prevojske gmajne, kjer so rastišča zavarovanih rastlin ter
vrste ptic, ki sodijo pod okrilje evropske habitatne in ptičje direktive. Zato je ta del
7
območja predviden za zavarovanje. Sicer pa je celotno območje pod močnimi pritiski
razvoja, za katerega želimo, da bi sledil trajnostnim načelom in upošteval varstvena
izhodišča.
Slika 1: Predstavitev območja krajinske zasnove Volčji Potok
Vir: Krajinska zasnova Volčji Potok (Občina Domžale, 2003, str. 12).
Koncept krajinske zasnove temelji na sorazmerno velikih rekreacijskih in izletniškoturističnih potencialih območja. Občine Domžale, Kamnik in Lukovica si prizadevajo,
da bi poleg arboretuma in golfa postali tudi doslej manj poznani rekreacijsko-izletniški
potenciali območja prepoznani kot pomembni nosilci bodočega razvoja in tako dobili
večji pomen za lokalno prebivalstvo. Hkrati pa si prizadevajo, da bi ti potenciali postali
bolj prepoznavni in poznani tudi prebivalcem širše ljubljanske regije. Območje
krajinske zasnove se na zahodu priključuje na Rekreacijsko os ob Kamniški Bistrici in
tako omogoča dobro povezavo območja krajinske zasnove Volčji Potok s kolesarskimi
in peš potmi ob Kamniški Bistrici v smeri proti jugu skozi Radomlje, Domžale in druga
naselja ob vodotoku vse do Ljubljane, ali pa v smeri proti severu skozi Kamnik in
Stranje v dolino Kamniške Bistrice vse do njenega izvira v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Strokovne podlage krajinske zasnove opredeljujejo splošne varstvene režime za
naslednje tipe dediščine: arheološko, stavbno, memorialno, vrtnoarhitekturno dediščino,
drevorede, dendrološko dediščino, naselbinsko dediščino, dediščinsko kulturno krajino
ter območja kulturne krajine. V naslednjem razdelku bomo elemente območja krajinske
zasnove Volčji potok, ki sestavljajo navedene tipe dediščine, predstavili podrobneje.
8
Slika 2: Izhodišča za koncept območja krajinske zasnove Volčji Potok
Vir: Krajinska zasnova Volčji Potok (Občina Domžale, 2003, str. 24-25).
2.3 NAJPOMEMBNEJŠE VREDNOTE OBMOČJA KRAJINSKE ZASNOVE VOLČJI POTOK
Območje krajinske zasnove v sebi združuje vrsto naravnih in kulturnih kvalitet, ki so jih
tako stroka kot prebivalci in uporabniki območja izpostavili kot ključne vrednote (glej
materiale v prilogi 1; cf. Občina Domžale, 2002). Te vrednote je potrebno ohranjati,
nadaljnji razvoj območja pa prilagajati njihovim varstvenim potrebam.
Poleg ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot je torej treba usmerjati razvoj območja
ob primernem ohranjanju biotske raznolikosti. Pestrost habitatov, živalskih in
rastlinskih vrst ter ohranjanje mozaika gozdnih, kmetijskih in urbanih površin so osnova
za ohranjanje sedanjega stanja raznolikosti. Pomembno je ohranjati in vzdrževati
manjše ali večje naravne ali sekundarne strukture (Locus, 2002): (1) ohranjanje in
vzdrževanje gozdnih robov z vsemi potrebnimi sloji (zeliščnimi, grmovnimi in
drevesnimi); (2) vzdrževanje zelenih pasov ob vodotokih, kanalih, ohranjanje živic,
mejic in posamičnih gozdnih ostankov v bližini naselij – kanali in vegetacija ob njih se
9
čistijo enostransko, drevesna vegetacija ob vodotokih se vzgaja, ne le reže (rezanje le
pospešuje rast in oblikuje metlasto grmovno obliko dreves, ki še bolj zaustavlja tok
vode); (3) izvajati agromelioracije na sonaraven način z ustvarjanjem sekundarnih
mikrohabitatov (kamenje se npr. deponira na robove parcel, živice se sekajo, ne
odstranjujejo s koreninami vred ipd.) ter (4) ohranjajo naj se tudi manjše močvirne
površine, vlažni travniki, skupine dreves kot pomembna pribežališča za manjše živali.
Velja omeniti, da se naštete strukture raztreseno pojavljajo po celotni obravnavani
površini, ki jo prikazujemo tudi na slikah v okviru priloge 1.
V nadaljevanju zato nekoliko podrobneje predstavljamo ključne elemente krajinske
zasnove Volčji Potok, med katere nedvomno sodijo: (1) Arboretum Volčji Potok, (2)
Blata, Mlake, Čemšeniške in Prevojske gmajne, (3) Homški hrib, (4) Kamniška Bistrica
z mlinščicami, mlini in žagami, (5) nižinski gradovi ter (6) vodni viri na območju.
Arboretum Volčji Potok
Arboretum je v osnovi nasad raznovrstnega drevja in grmovja, ki služi v prvi vrsti
raziskovanju in poučevanju. Večina arboretumov opravlja raziskave, ki so povezane z
gospodarsko vrednostjo lesnatih rastlin. Posebno vlogo imajo pri okrasni drevnini.
Vsako sorto, bodisi na novo vzgojeno bodisi uvoženo, je potrebno najprej preizkusiti in
če se obnese, predstaviti javnosti. Ugotoviti je treba, ali je primerna za dane podnebne
razmere, kakšna tla so ji po godu, koliko svetlobe in vlage potrebuje in kako jo najbolje
oskrbimo. Vloga arboretumov je nenadomestljiva pri razširjenju strokovnih in poljudnih
informacij in pri izobraževanju. Z zgledom lahko pomembno vplivajo na vrtnokulturni
okus javnosti.
Arboretum Volčji Potok tako predstavlja največjo zbirko lesnatih rastlin v Sloveniji.
Nastal je ob dvorcu Volčji Potok, ki ga omenja že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske.
Dvorec je leta 1882 kupil Ferdinand Souvan in ga leta 1885 preuredil. Žal se dvorec ni
ohranil, ohranjeni pa so čudoviti vrtovi, ki tvorijo osrednji del danes širom po Sloveniji
dobro poznanega kompleksa Arboretum Volčji Potok. Parku je sodobno zasnovo in
današnjo podobo dal Ferdinandov sin Leon Souvan, ki je bil velik svetovljan ter ljubitelj
in strastni zbiratelj rastlin.
Osrednji del parka je zasnoval osno kot „francoski“ park z monumentalnim parterjem.
Os parka je preko striženega nizkega parterja in stopnišča vodila na teraso pred dvorcem
10
in se končala z dvorcem. Žal je dvorec skupaj z obsežno zbirko umetniških slik med
drugo svetovno vojno uničil požar. Preostali del parka je zasnoval kot „angleški“ park s
številnimi eksotičnimi lesnatimi rastlinami. Njegovo delo je po vojni nadaljeval prof.
Jeglič, ki je s sodelavci obnovil nekatera zapuščena območja arboretuma, med njimi
Jezero bele magnolije.
Zbirka lesnatih rastlin predstavlja živo drevje in druge lesnate rastline kot individuume
in kot del raznih zasaditev. Tu lahko spoznamo številne vrste iz podobnih klimatskih
razmer severne poloble, spoznamo njihova imena, značilnosti in njihovo estetsko
vrednost. Nudi idealen prostor za izobraževanje študentov naravoslovnih smeri,
srednješolcev in tudi osnovnošolskih otrok. Ima dobre možnosti za širjenje zbirk in
znanja o drevesnih in grmovnih vrstah in novih kultivarjih. Poleg lesnatih rastlin pa v
zadnjih letih vključuje tudi razne zasaditve trajnic ter enoletnic in s tem privablja širši
krog obiskovalcev.
Arboretum je zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena in se razprostira na
80 hektarih površine. Tu uspeva okoli 4.000 različnih rastlinskih vrst iz celega sveta.
Privlačen je skozi vse leto in odprt vse dni v tednu. Arboretum sodi med
najpomembnejšo vrtno dediščino v Sloveniji. Preoblikovanje nekdanjega grajskega
kompleksa z vključitvijo ohranjenih grajenih prvin v parkovno zasnovo v krajinskem
slogu, uporaba drevnine, zelnatih trajnic in vodnih motivov ter sožitje z naravnimi
lastnostmi območja označujejo enkratnost Arboretuma. Tematsko zasnovane enote so
likovno in ekološko uravnotežene ter med seboj povezane kot različna krajinska
prizorišča. Posebna vrednota je vključitev vidnih prostorskih kvalitet bližnje (grič
Holmec s cerkvijo) in daljne okolice (Kamniške Alpe) v koncept zasnove.
Zaradi velike raznolikosti rastlinskega materiala, zbranega v Arboretumu, je ta
pomemben tudi v biotskem in genetskem pogledu. Tako je bilo leta 1991 v okviru
Arboretuma Volčji Potok prenovljeno poslopje, v katerem je našel mesto Center za
biotehnologijo. Na dendrološkem področju, tj. na področju vede o drevesih in grmih, se
je izraziteje premaknilo v letih 1996 in 1997, ko so posadili več sto mladih rastlin.
Večina izmed njih je v Volčjem Potoku novih. Razen od drevesničarstva in trgovine
danes Arboretum živi od načrtovanja, zasajanja in vzdrževanja zasebnih vrtov in drugih
zelenih površin. Dopolnilno dejavnost predstavljata še cvetličarstvo in vzgoja
nelestnatih rastlin. K finančni uspešnosti pripomorejo tudi cvetlične razstave. V
Arboretumu je danes zaposlenih približno šestdeset ljudi.
11
Blata, Mlake, Čemšeniške in Prevojske gmajne
Blata in Mlake ter Češeniške in Prevojske gmajne tvorijo jedro krajinske zasnove in
predstavljajo ekološko in hidrološko pomembno območje, sestavljeno iz treh dokaj
različnih, vendar naravovarstveno pomembnih območij oziroma naravnih vrednot.
Območje se razprostira od severovzhodnega dela občine Domžale z glinokopom Rova,
prek Blat in Mlak, ki predstavljajo razlivno območje potoka Rovščica, prek
Čemšeniških gmajn s prehodnimi šotnimi barji, do občine Lukovica, kjer se zaključi s
Prevojskimi gmajnami. Celotno območje predstavlja naravno vrednoto, predlagano za
zavarovanje kot ekološko pomembno območje. V njem so rastišča zavarovanih rastlin
ter vrste ptic, ki sodijo pod okrilje evropske habitatne in ptičje direktive 1.
Tabela 1: Sestavine ekološko in hidrološko pomembnega območja Volčji Potok
Češeniške gmajne (s Prevojskimi gmajnami) s šotnimi barji v borovem gozdu z jelenovo praprotjo:
– šest prehodnih barij, ki so izredno redek in ogrožen habitatni tip;
– edino znano rastišče navadne barjevke (lat. Hammarbya paludosa) v Sloveniji;
– rastišče sedmih redkih in ogroženih rastlin: barjevka (lat. Hammarbya paludosa), močvirska grezulja
(lat. Scheuchzeria palustris), barjanski blatec (lat. Lycopodiela inundata), močvirska krpača (lat.
Thelypteris palustris), dlakava mahovnica (lat. Oxycoccus palustris), okroglolistna rosika (lat.
Drosera rotundifolia), barjanska vijolica (lat. Viola uliginosa), bela kljunka (lat. Rynchospora alba).
Blata (Mlake), razlivno oziroma poplavno območje potoka Rovščice z značilnimi jelševimi,
vrbovimi in hrastovimi logi:
– večje, skoraj nedostopno poplavno območje potoka Rovščica, pomembno predvsem
zaradi ptičjih vrst;
– rastišče močvirske krpače (lat. Thelipteris palustris), barjanske vijolice (lat. Viola uliginosa),
navadne peruše, ki predstavlja redko vrsto praproti (lat. Matteucia struthiopteris), črnordeče ostrice
(lat. Cyperus fuscus), rumenkaste ostrice (lat. Cyperus flavescens) in rumenega blatnika (lat. Nuphar
luteum);
– pomembno ornitološko območje.
Glinokop Rova, sekundarni habitat z bujno obvodno vegetacijo in pomembnimi rastlinskimi in
živalskimi vrstami:
– območje pojavljanja 23 vrst kačjih pastirjev – populacija dristavičnega spreletavca (lat. Leucorrhinia
pectoralis) je trenutno edina v Sloveniji, za katero obstaja potrditev razvoja;
– rastišče okroglolistne rosike (lat. Drosera rotundifolia), kranjske site (lat. Eleocharis carniolica),
shuttleworthovega rogoza (lat. Typha schuttleworthii), okroglolistne rosike (lat. Drosera
intermedia), navadnega malčka (lat. Centunculus minimus), barjanskega blatca (lat. Lycopodiella
inundata), južne mešinke (lat. Utricularia australis), ki je edino znano rastišče v Sloveniji.
Vir podatkov: Krajinska zasnova Volčji Potok (Občina Domžale, 2003, str. 15-17).
Na tem območju so bile najdene še nekatere redke in ogrožene rastline, ki so uvrščene
na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, pa tudi druge, ki so v
zadnjih letih zaradi intenzivnega uničevanja habitatov vse redkejše, v sosednjih deželah
1
Habitatna direktiva vsebuje splošen seznam habitatnih tipov, ptičja direktiva pa seznam ptičjih vrst, ki
so pomembne v širšem evropskem merilu in jih je zato potrebno varovati z ustanavljanjem zavarovanih
območij, ki tvorijo omrežje, imenovano Natura 2000.
12
pa so večinoma uvrščene na rdeče sezname kot ranljive, prizadete ali nezadostno
poznane (glej tabelo 1). Poleg zelo pomembne ekološke funkcije ima osrednje območje
krajinske zasnove pomembno hidrološko funkcijo, saj gre za razsežna mokrišča, to so
barja, močvirni travniki, bajerji in poplavna oziroma razlivna območja vodotokov.
Celotno območje mokrišč in gozdov ima namreč veliko kapaciteto zadrževanja
padavinskih voda, kar pripomore k zmanjševanju visokovodnih konic in bogatenju
nizkih pretokov v sušnih obdobjih.
Homški hrib
Homški hrib je izrazit in markanten osamelec ali holm z nadmorsko višino 395 metrov,
ki se za dobrih 50 metrov strmo in simetrično dviguje nad Kamniško-bistriško ravnino
in predstavlja izrazito dominanto v prostoru. Po njem nosi ime tudi naselje pod njim –
Homec. Na vrhu hriba stoji župnijska baročna cerkev Marijinega rojstva, ki je bila
zgrajena po potresu leta 1895, njen obstoj pa se omenja že v 15. in 16. stoletju. Oltarne
slike so delo Leopolda Layerja, cerkev pa hrani tudi Koželjeve freske.
Na sedlu stoji historična zidana kapela zaprtega tipa s kupolo (1900), na poti do cerkve
pa zidana neogotska kapelica s trikotnim tlorisom, postavljena v spomin stoletnice
homške fare (1885). Pod cerkvijo stoji Pirnatova vila, zgrajena po Plečnikovih načrtih.
Delo je po delno spremenjenem načrtu dokončal arhitekt A. Bitenc. Območje
Homškega hriba je nahajališče domnevne prazgodovinske naselbine. Na njegovih
pobočjih je bila najdena prazgodovinska lončenina in kameni artefakti. Do leta 1996 sta
bili pred vhodom v cerkev, levo in desno, dve lipi izjemnega obsega. Leta 1996 je bila
lipa na zahodni strani odstranjena zaradi sušenja.
Kamniška Bistrica z mlinščicami, mlini in žagami
Reka Kamniška Bistrica predstavlja s svojim povirjem v Kamniških Alpah do sotočja s
Črno, kjer jo onesnažuje separacija kaolina, eno najbolj ohranjenih alpskih rek pri nas.
Ekološko in krajinsko pomemben odsek vodotoka se pojavi še med Šmarco in
Radomljami. To je odsek vodotoka, ki je vključen v območje predvidene krajinske
zasnove Volčji Potok in je po naravovarstvenem vrednotenju v drugem in drugem do
tretjem kakovostnem razredu, kar pomeni, da sta tako vodni kot obvodni prostor
vodotoka še dokaj dobro ohranjena. Sicer pa je to edini odsek nižinskega dela vodotoka
13
Kamniške Bistrice, ki še ni reguliran in kanaliziran. Vodotok v tem delu najbolj
utesnjuje urbanizacija desnega brega, kjer obvodnega zelenega pasu – razen v območju
Homškega hriba – praktično ni več.
Značilnost Kamniške Bistrice so številne mlinščice. Zaradi ugodnega padca reke so
mlinščice v preteklih stoletjih dobesedno prepletle nižinski del pokrajine ob Kamniški
Bistrici. Na njih so nastali prvi mlini, žage, fužine in kasneje elektrarne. Mlinščice so za
območje nedvomno pomenile začetek ekonomskega razvoja in osnovo za razvoj
industrije na Kamniško-domžalskodolskem območju, saj so prav na lokacijah nekdanjih
manjših gospodarskih objektov na mlinščicah in pritokih Kamniške Bistrice nastali prvi
pomembni industrijski obrati. Danes je ob Kamniški Bistrici delujočih še 11 mlinščic.
Dve najdaljši v sistemu sta Homška in Radomeljska mlinščica. Slednja, to je
Radomeljska mlinščica, je najstarejša v sistemu in po zgodovinskih pisnih virih stara
vsaj 500 let. Obe imata svoj začetek na območju krajinske zasnove Volčji Potok.
Radomeljska mlinščica se od reke odcepi v višini domžalsko-kamniške občinske meje
in teče ob levem bregu reke ter se izliva v Račo. Na Homcu pri homškem jezu pa se od
reke odcepi Homška mlinščica, ki teče po desnem bregu vse do Male Loke.
Prvi zapiski o mlinih na mlinščicah ob Kamniški Bistrici so znani že iz začetka 15.
stoletja. Sicer pa o pravi starosti mlinščic lahko le ugibamo. Z gotovostjo lahko trdimo
le, da v Sloveniji ni vodotoka, ki bi se po številu in dolžini mlinščic lahko meril s
Kamniško Bistrico. Po nekaterih virih naj bi se ob Kamniški Bistrici v preteklih stoletjih
zgradilo preko 200 km mlinščic in najrazličnejših dovodno-odvodnih kanalov.
Mlinščice so se namreč skozi zgodovino gradile, se opuščale in spreminjale svoj potek
glede na trenutne potrebe. Točnih podatkov o nastanku vseh teh vodnih naprav in zajetij
zaenkrat še nimamo, pa tudi malo je verjetnosti, da bi jih kdaj v celoti imeli.
Radomeljska mlinščica ima na območju krajinske zasnove značaj povsem naravnega
vodotoka tako po videzu kot po ekološki oceni. Sicer pa sta ob Radomeljski mlinščici
na območju krajinske zasnove Volčji Potok še zadnja dva mlina na kamen ob Kamniški
Bistrici. Oba sta bila nekoč velika mlina in sta imela žagi venecijanki. To sta Jašovčev
mlin in Kovačkova žaga v Radomljah. Ti objekti na vodni pogon so danes med najbolj
ogroženimi spomeniki tehnične dediščine in ogroženimi spomeniki kmečke arhitekture
na Slovenskem. Oba objekta sta v precej slabem stanju, a bi ju bilo do neke mere še
moč obnoviti ter ohranjati za kasnejše rodove.
14
Nižinski gradovi
Za območje krajinske zasnove Volčji Potok je značilna izjemna kakovost nekaterih
delov kulturne krajine, ki se ponašajo z visoko vidno privlačnostjo. Takšni so na primer
območje Rova – Žiče – Dolenje in druga, še posebno pa območja z močnim
zgodovinskim značajem kulturne krajine, ki ji dajejo poseben značaj številni ravninski
gradovi z grajskimi parki. Tako gradovi kot grajski parki so trenutno večinoma v dokaj
slabem stanju, imajo pa nedvomno velike potenciale za revitalizacijo v smislu turistične
ponudbe območja, saj predstavljajo del sorazmerno bogate kulturno – zgodovinske in
arhitekturno-krajinske dediščine območja, ki bi se jo z nekaj truda dalo na primeren
način predstaviti širši javnosti.
Grad Češenik – renesančni dvorec, ki je bil v prvi polovici 18. stoletja barokiziran. V
njem je grajska kapela domnevno poslikana z Jelovškovimi freskami. Severno od gradu
je grajski park (arboretum) z zbirko domačih in eksotičnih grmovnih ter drevesnih vrst.
Grad Kolovec in grajski park – renesančni grad, ki je bil leta 1943 požgan in kasneje
povsem odstranjen. V grajskem parku je še ohranjena kapela, dva vrtna paviljona, nekaj
vegetacije in ostanki ribnikov. O njegovi prvotni podobi lahko sklepamo zgolj iz starih
upodobitev in fotografij.
Turnše – grad Črnelo je barokiziran renesančni dvorec, ki je bil po 2. svetovni vojni
predelan v stanovanja, tako da današnja grajska stavba komaj še spominja na nekdanjo
renesančno poslopje. Njegovo ime se v srednjeveških virih omenja že v 13. stoletju. Ob
gradu je bil urejen grajski park z baročno zasnovo, o katerem pa ni več sledov. Zahodno
od dvorca stoji grajska kapela, ki je opremljena s freskami Franceta Jelovška.
Turnše – razvaline srednjeveškega gradu se nahajajo nekoliko severneje od gradu
Črnelo. To je bil nekdaj mogočen srednjeveški grad, imenovan Rotenbuchel. Od
nekdanjega gradu so ostale le antropogene terase in razvaline.
Volčji Potok – Stari grad je ruševina, od katere so vidni le ostanki oziroma razvaline.
Ivan Stopar predpostavlja, da je bil domnevni srednjeveški grad samostojna renesančna
utrdba, ki glede na svojo tlorisno zasnovo ne kaže, da bi nastala na mestu nekdanjega
dvora. Povsem možno pa je, da je bila utrdba zatočišče pred Turki.
15
Grad Brdo pri Lukovici leži na terasi severno od ceste skozi Črni graben. Grad so sredi
16. stoletja postavili plemiči Lambergi. Pod vplivom turških vpadov in kmečkih uporov
je iz gradu zrasla utrjena graščina. Zanjo je značilna kvadratna tlorisna zasnova s štirimi
trakti. V vogalih je okrepljena s klinasto oblikovanimi stolpi. Kasneje je grad doživel
baročno preoblikovanje, postopoma pa se je ob graščini oblikoval park z ribnikom ter
kostanjevim in gabrovim drevoredom. V gradu se je leta 1852 rodil in tudi ustvarjal
pisatelj Janko Kersnik. V letu 1943 je bil grad požgan, obnovitvena dela pa še potekajo.
Vodni viri
Območje Kolovca je največji vodonosnik na območju krajinske zasnove. Gre za pred
onesnaženjem sorazmerno dobro zaščiten, z gozdom porasel razpoklinski vodonosnik v
apnenčastih in dolomitnih skladih z zelo kakovostno pitno vodo, ki sodi med najboljše v
Sloveniji. Javno komunalno podjetje Prodnik ima na Kolovcu štiri vrtine, od koder s
pitno vodo oskrbuje pretežni del območja krajinske zasnove in sicer širše območje
Prevoj, Radomelj, Homca, Šmarce, Preserij in Rov. Ker gre za izjemno kakovosten
vodni vir, ga je potrebno maksimalno varovati in poskrbeti, da bo v prihodnosti takšen
tudi ostal in predstavljal enega pomembnih razvojnih potencialov območja.
2.4 PERCEPCIJA VREDNOT NA OBMOČJU KRAJINSKE ZASNOVE VOLČJI POTOK
Vse tri občine (Domžale, Kamnik ter Lukovica) so v preteklosti izrazile težnjo po
participativnem planiranju, kar pomeni aktivno vključevanje javnosti že v fazi priprave
osnutka prostorskega akta. Z željo, da bi prebivalci območja bodoče krajinske zasnove
Volčji Potok in uporabniki prostora sami povedali, kaj si na tem območju želijo, kakšne
so njihove potrebe in s kakšnimi vrednotami in problemi se srečujejo, so bili zato v letih
2002-2003 povabljeni k sodelovanju v okviru dveh delavnic. Pri tem se je izhajalo iz
dejstva, da ljudje, ki živijo na območju bodoče krajinske zasnove, to območje tudi
najbolje poznajo in so zato dragocen vir informacij. Nastala je vizija razvoja tega
območja, ki jo prikazujemo v tabeli 2. Tako dobljeni predlogi in rezultati predstavljajo
koristen vir podatkov tudi za našo raziskavo.
16
Tabela 2: Vizija območja krajinske zasnove Volčji Potok
SKUPNA VIZIJA
Območje Volčjega Potoka ohranja naravne in kulturne vrednote.
Na območju se podpira ekološko gospodarstvo in
trajnostni razvoj.
Območje ima vzpostavljeno mrežo poti za
rekreacijo, izobraževanje in sproščanje.
Zgledno je urejen javni prevoz ter komunalna in
informacijska infrastruktura.
Spodbuja se izobraževanje in osveščanje
prebivalcev ter obiskovalcev območja in njihovo
sodelovanje pri načrtovanju razvoja.
Vir podatkov: Krajinska zasnova Volčji Potok (Občina Domžale, 2003, str. 37).
Prebivalci območja krajinske zasnove Volčji Potok so kot pomembne izpostavili
predvsem naslednje vrednote (Občina Domžale, 2003, str. 37-38): (1) ohranjenost in
čistost vodnih virov, vodotokov, mlinščic ter bajerjev in ribnikov, kot vodozbirno
območje virov pitne vode pa tudi Kolovških gozdov; (2) z vidika naravne dediščine in
biološke pestrosti ter rekreacije imajo velik pomen ribniki Črnelo, Prevojski ribniki,
bajer Želodnik ter Blata in Mlake; (3) obravnavano območje odlikuje dobro ohranjeno
naravno okolje in naravne značilnosti, pestra reliefna izoblikovanost in velika krajinska
pestrost – ohranjenost kulturne krajine in ohranjenost gozdov se kaže v Češeniških in
Prevojskih gmajnah in kraji med Rovami, Dolenjem ter Rafolčami; (4) prisotnost
nižinskih gradov v smislu kulturne dediščine: Brdo pri Lukovici, Kolovec, Črnelo,
Turnše, Češenik; (5) Arboretum Volčji Potok predstavlja kulturno dediščino in biser
vrtnarske kulture. Dobro je poznan tako pri nas kot v tujini ter (6) Homški hrib, ki
predstavlja markantno točko v prostoru.
2.5 PERCEPCIJA IZZIVOV NA OBMOČJU KRAJINSKE ZASNOVE VOLČJI POTOK
V okviru aktivnega vključevanje javnosti so bili v fazi priprave osnutka prostorskega
akta krajinske zasnove izpostavljeni tudi nekateri problemi ali – bolje rečeno – izzivi, s
katerimi so se občine deloma že spopadle ali pa se še bodo. Na prvi delavnici so bile
izpostavljene predvsem naslednje ugotovitve (Občina Domžale, 2003, str. 38-39): (1)
območje, ki naj bi ga pokrivala predvidena krajinska zasnova Volčji Potok, je
premajhno, zato je bila predlagana širitev meje območja na sever in vzhod ter
sprememba imena zasnove v krajinska zasnova Volčji Potok – Brdo; (2) za samo
območje je značilna razmeroma redka poselitev, vendar območje leži na robu zelo
urbaniziranega prostora, tako da so pritiski na naravno okolje in krajino precejšnji –
udeleženci so izrazili nestrinjanje s širitvijo stanovanjske pozidave v Turnšah in Novih
17
Rovah, z gradnjo predvidene državne povezovalne ceste Želodnik – Vodice, s
predvideno ureditvijo odlagališča komunalnih odpadkov v Prevojskih gmajnah ter s
predvideno gradnjo industrijske cone Želodnik; (3) udeležence moti neurejenost
kamnolomov in peskokopov, saj bi bila ponekod potrebna sanacija – izpostavljeni so
bili predvsem kamnolomi Lukovica, Hrastar, Bišče in Kolovec; (4) na celotnem
območju bodoče krajinske zasnove je pomanjkljiva in ponekod neurejena komunalna
oprema in infrastruktura ter (5) objekti kulturne dediščine, ki jih predstavljajo gradovi
Kolovec, Brdo pri Lukovici, Črnelo, Turnše in Češenik, so večinoma zanemarjeni in
propadajo.
Za območje so opredelili tudi priložnosti za razvoj in nevarnosti v prostoru (Občina
Domžale, 2003, str. 39-40). Kot priložnosti, ki bi lahko izhajale iz regije, države,
Evrope ali sveta in bi jih lahko izkoristili za uresničevanje vizije razvoja in varovanja
območja krajinske zasnove, so udeleženci predlagali možnosti vzpostavitve
zavarovanega območja z zaledjem ter pridobivanje finančnih sredstev iz mednarodnih
finančnih skladov. Razvoj bi moral biti skladen s trajnostnim razvojem. Priložnost se
kaže tudi v ustanovitvi študijsko raziskovalnega centra ter v razvoju turizma in
kmetijstva, kar mora biti podprto z ustrezno komunalno in prometno infrastrukturo.
Glavne nevarnosti, ki lahko ogrožajo uresničevanje vizije razvoja in varovanja območja,
izhajajo iz prevelikega pritiska na območje z vidika poselitve in prometa, ki ga
predstavlja priseljevanje neavtohtonega prebivalstva.
V drugi razpravi se je zaradi problemov, ki po večini predstavljajo pritiske na naravno
okolje in krajino ter so bili identificirani že na prvi delavnici, odprlo vprašanje: „Kako
reševati probleme neusklajenosti na samem območju?“ (Občina Domžale, 2003, str. 4041). Zopet so bili izpostavljeni najbolj pereči problemi, ki so se nanašali na
neusklajenost rabe prostora. Z vidika poselitve se je pritisk zlasti povečal po gradnji
avtoceste Šentjakob – Blagovica, ki je naredila območje lahko dostopno. Zaradi dobre
povezanosti z Ljubljano in drugimi zaposlitvenimi centri ter ohranjenosti naravnega
okolja je območje Rov in Radomelj postalo zanimivo za poselitev. Formiranju novih
poselitvenih območij, ki posega v zelene površine in gozdne komplekse, nasprotuje
lokalno prebivalstvo in naravovarstvena s stroka. V Češeniških in Prevojskih gmajnah
prihaja zaradi predvidenega vodnega zadrževalnika Želodnik do neskladnosti
vodovarstvenih zahtev in zahtev varstva narave.
Udeleženci so se spraševali tudi o smiselnosti gradnje hitre ceste Želodnik – Vodice.
Predvidena trasa ceste bo potekala po samem robu bodoče krajinske zasnove. Postavilo
18
se je vprašanje o iskanju drugih variantnih rešitev. V vzhodnem delu območja prihaja
do konfliktov med predvidenim razvojem območja in ohranjanjem Prevojskih gmajn.
Del Prevojskih gmajn je bil namreč opredeljen kot možna lokacija odlagališča
komunalnih odpadkov, na Želodniku pa je južno od območja predvidena ureditev
industrijske cone. V območju je tudi nekaj peskokopov in kamnolomov, ki bi bili
potrebni sanacije. Delo ostalih treh delovnih skupin je izhajalo iz vizije, ki je bila
izoblikovana na prvi delavnici: na območju se ohranja naravne in kulturne vrednote,
podpira ekološko gospodarstvo in trajnostni razvoj ter vzpostavi mrežo poti za
rekreacijo, izobraževanje in sproščanje.
19
3 VPOGLED V METODE KONTINGENČNEGA VREDNOTENJA
Kontingenčno vrednotenje je pomembno orodje za ekonomsko vrednotenje prostorskih
vrednot, saj z razkrivanjem preferenc oziroma obnašanja posameznikov na trgu ne
moremo vrednotiti vseh prostorskih dobrin (Verbič, 2004a; 2005; Verbič in Slabe Erker,
2004). Predvsem na ta način ne moremo vrednotiti vrednosti neuporabe, saj za obstoj
prostorske dobrine per se ne obstajajo povezane tržne dobrine (substituti, komplementi
oziroma v proizvodnji uporabljeni proizvodni dejavniki). Za vrednotenje prostorskih
vrednot, kot so biotska raznovrstnost, krajinski izgled, ohranjanje kulturno-umetniških
in knjižnih zbirk, artefaktov in različnih spomenikov ter značilnosti starih mest in vasi,
lahko potemtakem uporabimo le metode izraženih preferenc (Garrod in Willis, 1999,
str. 125-126; cf. Nunes et al, 2003, str. 94-95).
Poglaviten smoter metod kontingenčnega vrednotenja je v modeliranju odzivov
posameznikov v smislu njihovih akcij ob nastopu konkretne hipotetične situacije, pri
čemer posameznike oziroma podjetja soočimo s podobnimi vprašanji, kot bi nastopila v
primeru zasebne tržne dobrine. Če gre za ex ante analizo, se v primeru prostorskega
vrednotenja vprašanja nanašajo na največji znesek, ki ga je posameznik (podjetje)
pripravljen plačati za spremembo (izboljšavo ali nakup) v ravni prostorske dobrine
(pripravljenost plačila; angl. willingness to pay – WTP), če pa gre za ex post analizo, se
vprašanja nanašajo na najmanjši znesek, ki ga je posameznik (podjetje) pripravljen
sprejeti kot kompenzacijo za posledice sprememb (poslabšanj ali izgube) v ravni
prostorske dobrine (pripravljenost sprejetja kompenzacije; angl. willingness to accept –
WTA). Po specifičnem postopku vrednotenja, ki ga izvedemo s postavljanjem vprašanj o
hipotetičnih situacijah na hipotetičnih trgih, so dobile metode kontingenčnega oziroma
pogojnega vrednotenja tudi svoje ime.
V nadaljevanju si bomo najprej pogledali klasično kontingenčno vrednotenje
prostorskih vrednot, nato pa še kontingenčno vrednotenje diskretne izbire. Ob tem bomo
proučevali tudi obvladovanje pristranskosti pri kontingenčnem vrednotenju prostorskih
vrednot ter učinke umestitve, substitucije in dohodka.
3.1 KLASIČNO KONTINGENČNO VREDNOTENJE
Postopek klasičnega kontingenčnega vrednotenja prostorskih vrednot poteka v štirih
fazah: (1) priprava podatkovne podlage; (2) ugotavljanje vrednosti meril koristnosti; (3)
20
ocenjevanje vrednosti meril koristnosti ter (4) ugotavljanje veljavnosti postopka.
Podrobneje jih predstavljamo v nadaljevanju.
3.1.1 Priprava podatkovne podlage
Prva faza postopka kontingenčnega vrednotenja prostorskih vrednot se nanaša na
oblikovanje hipotetičnega trga za prostorsko dobrino, ki je predmet analize (cf. Garrod
in Willis, 1999, str. 132). V ta namen podrobno opredelimo splet vrednosti prostorske
dobrine lokalnega ali mestnega okolja (angl. local / urban amenities), pri čemer se
posebej osredotočimo na vrednosti neuporabe. Hkrati določimo raven rivalitete v
potrošnji za opredeljene prostorske dobrine. Opredeliti moramo tudi predmet prostorske
regulacije oziroma njihov splet, če gre za kompleksno prostorsko varstvo oziroma za
analizo kompleksnega posega v prostor. Na osnovi tega zasnujemo scenarije, kjer poleg
osnovnega scenarija (izhodiščnega stanja) oblikujemo vsaj še eno možno usmeritev
prostorskega razvoja na obravnavanem območju (Mourato in Mazzanti, 2002, str. 5556). Tako oblikovane scenarije po možnosti tudi grafično predstavimo z ročnimi
risbami oziroma slikami ali pa s fotomontažo obstoječega fotografskega materiala.
Ko opredelimo predmete prostorskih sprememb in njihovo raven, ki predstavljajo vzrok
za potencialno plačilo, moramo določiti verodostojno obliko plačila (angl. bid vehicle),
s čimer bo mogoče zbrati potrebna sredstva. V ta namen obstajajo različne oblike
plačila, kot so davek od dohodka fizičnih oseb, davek na dodano vrednost, davek na
premoženje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter različne vstopnine, vendar
pa niso vse oblike primerne za zbiranje sredstev pripravljenosti na plačilo v vseh
primerih (cf. Garrod in Willis, 1999, str. 132-133; Moons, 2003, str. 13). Izbrana oblika
plačila mora imeti verodostojno povezavo s prostorsko dobrino, ki je predmet
vrednotenja, ljudje pa jo morajo dojemati kot „pošteno“ in „pravično“ v svoji incidenci
ter do tistih, ki bodo uporabljali koristi od prostorske spremembe. Ljudje imajo namreč
različno raven sprejemljivosti do posameznih oblik obdavčenja, poleg tega pa različne
oblike plačil omogočajo različne priložnosti zastonjkarstva (Bateman et al., 2002, str.
131-135). Turisti se bodo zelo verjetno na tovrstna vprašanja odzivali drugače od
lokalnih prebivalcev, ki permanentno živijo v okolju, ki je predmet prostorske
spremembe, zato moramo to upoštevati tudi pri določanju oblike plačila.
Sledi predhodno testiranje aplikacije kontingenčnega vrednotenja v ciljni skupini, ki
ima namen vpogleda v verjetno razumevanje prostorske spremembe s strani
21
anketirancev in v njihov odnos do predlagane prostorske spremembe (cf. Bateman et al.,
2002, str. 151-156). V ta namen iz preseka populacije, ki bo prišla v poštev za kasnejšo
analizo, vnaprej izberemo eno ali več ciljnih skupin z največ deset udeleženci (Moons,
2003, str. 12). Ciljne skupine so lahko stratificirane po družbenih razredih. Udeleženci
ciljne skupine razpravljajo o kontekstu, v katerega je umeščena prostorska dobrina; o
dobrini per se in o njenih vrednostih; o tem, kdo bi jo moral priskrbeti in kako naj se
financira ter o tem, ali bi bili pripravljeni prispevati za to dobrino in v kakšnem znesku.
Tovrstni intervjuji v ciljnih skupinah, ki trajajo nekako do dveh ur, so lahko pomemben
vir informacij pri oblikovanju anketnega vprašalnika in konkretne aplikacije
kontingenčnega vrednotenja, vendar pa so lahko odzivi sodelujočih tudi pristranski in
lahko vsebujejo vrednostne sodbe (cf. Garrod in Willis, 1997). Vzroki pristranskosti
odzivov so lahko v usmerjanju moderatorja, različni ravni razpoložljivosti informacij ter
v učinkih skupine v primerjavi s kasnejšimi individualnimi anketami. Odzive ciljnih
skupin moramo zato kljub njihovi uporabnosti pri aplikaciji kontingenčnega vrednotenja
jemati z zadostno mero previdnosti.
3.1.2 Ugotavljanje vrednosti meril koristnosti
Druga faza postopka kontingenčnega vrednotenja prostorskih vrednot je pridobitev
vrednosti meril koristnosti prostorske dobrine, tj. pripravljenosti plačila ali
pripravljenosti sprejetja. To dosežemo z anketnimi vprašalniki, v katerih apliciramo
konkretno obliko metode kontingenčnega vrednotenja (angl. bid elicitation format).
Tako poznamo pet različic metode kontingenčnega vrednotenja, ki jih nekateri okoljski
ekonomisti pojmujejo tudi kot posamezne metode kontingenčnega vrednotenja (Garrod
in Willis, 1999, str. 134-136; Moons, 2003, str. 13-14; Bateman et al., 2002, str. 135142): (1) odprta različica, (2) zaprta različica, (3) dvojna izbira, (4) izklicni pristop in
(5) uporaba seznama plačil. Pri odprti različica kontingenčnega vrednotenja (angl. openended question – OE) povprašamo posameznike, koliko so največ pripravljeni
prispevati za rešitev nekega konkretnega prostorskega problema oziroma za izpeljavo
konkretnega prostorskega projekta. Takšna oblika je primerna, kadar imajo posamezniki
izkušnje pri nakupu podobnih dobrin, ni pa posebno priporočljiva za pridobivanje
vrednosti meril koristnosti prostorskih dobrin, pri katerih prevladujeta vrednost pasivne
uporabe (vrednost neuporabe) oziroma kjer ne obstajajo trgi za tovrstne ali podobne
dobrine (Arrow et al., 1993). V takšnih primerih uporabljamo zaprto različico
kontingenčnega vrednotenja (angl. closed-ended question – CE), pri kateri opredelimo
razpon vrednosti, anketirani pa izbere eno izmed njih. Takšna oblika omejuje
22
posameznika pri izražanju vrednosti meril koristnosti prostorske dobrine, zato je
primerna za projekte, kjer se razpon vrednosti lahko vnaprej ugotovi na osnovi izvedene
analize podobnih prostorskih dobrin.
Pri aplikaciji vprašanja dvojne izbire (angl. dichotomous choice question) se predloži
anketirancu ena sama vrednost merila koristnosti prostorske dobrine, anketirani pa to
vrednost sprejme ali pa zavrne. Pri tej različici kontingenčnega vrednotenja se mora
določiti razpon vrednosti merila koristnosti vnaprej s pomočjo odprte oblike
kontingenčnega vrednotenja, poleg tega pa oblika metode, katere rezultat je neprava
odvisna spremenljivka, ki zavzame le dve vrednosti, pri kasnejšem ekonometričnem
ocenjevanju povprečne vrednosti merila koristnosti implicira uporabo ustreznega
modela kvalitativnega odziva (angl. qualitative response model – QR). Pri izklicnem
pristopu (angl. iterative bidding game) se postavi niz vprašanj dvojne izbire, pri čemer
je vrednost v vsakem nadaljnjem vprašanju odvisna od predhodnega odgovora.
Natančno vrednost merila koristnosti prostorske dobrine ugotovimo z izvedbo iteracij
med vrednostjo, ki jo je posameznik še pripravljen plačati oziroma sprejeti in
vrednostjo, ki je ni več pripravljen plačati oziroma sprejeti. Velja omeniti, da je tovrsten
pristop podvržen začetni pristranskosti (cf. Herriges in Shogren, 1996). Omenimo še
pristop seznama potencialnih plačil (angl. payment card format), kjer posamezniki iz
seznama med nič in neko zgornjo mejo izberejo znesek, ki so ga pripravljeni prispevati
za rešitev konkretnega prostorskega problema. Prednost tega pristopa je v vizualni
informaciji, ki jo dobijo anketiranci, kadar takšni seznami vsebujejo tudi informacije o
že obstoječih plačilih za druge dobrine ter podatke o dohodkovnih razredih in davčnih
obremenitvah. Pri tej različici kontingenčnega vrednotenja pogosto nastopi t.i.
problematika sidranja (Garrod in Willis, 1999, str. 190).
Ko smo oblikovali hipotetični scenarij oziroma več scenarijev ter opredelili konkretno
obliko metode kontingenčnega vrednotenja, se lahko lotimo oblikovanja anketnega
vprašalnika in izvedbe ankete. Vprašalniki pri kontingenčnem vrednotenju navadno
sprašujejo po treh vrstah podatkov (Garrod in Willis, 1999, str. 136; Moons, 2003, str.
12; Bateman et al., 2002, str. 180): (1) odnos do prostorskih dobrin v splošnem in
preference do konkretne obravnavane dobrine nasproti drugim dobrinam, kot so
zavedanje obstoja substitutov, uporaba dobrine in zavedanje vrednosti neuporabe
dobrine; (2) vrednosti pripravljenosti plačila oziroma pripravljenosti sprejetja za
dobrino z dodatnimi vprašanji o vzrokih za izbiro konkretne vrednosti in vprašanji za
iskanje protislovij v odgovorih, kar pride prav pri kasnejšem izločanju nelegitimnih
odzivov ter (3) družbenoekonomski podatki o anketirancu in njegovem gospodinjstvu.
23
Slednji se zbirajo z namenom ugotavljanja reprezentativnosti vzorca in teoretične
veljavnosti vrednosti meril koristnosti prostorske dobrine.
Anketa je lahko izvedena na različne načine, pri čemer izstopajo osebni intervjuji,
vprašalniki za samostojno izpolnjevanje, telefonski intervjuji in vprašalniki, poslani po
pošti (Bateman et al., 2002, str. 101-107). Osebni intervjuji so najpogostejša in
ponavadi najučinkovitejša, a tudi najdražja oblika anketiranja. Vprašalniki za
samostojno izpolnjevanje, ki jih pustimo na krajih za rekreacijo, da jih obiskovalci
izpolnijo, so najcenejša oblika anketiranja, ki pa ima nizke odzivne stopnje. Vprašalniki,
poslani po pošti, pridejo v poštev v primeru lahko razumljivega potencialnega trga
prostorske dobrine. Zelo uporabna in učinkovita možnost anketiranja so v primeru,
kadar imajo anketiranci ekspertno znanje o prostorski dobrini in interes za prostorsko
spremembo ali kadar so že plačali določen znesek za izvedbo te ali sorodne prostorske
spremembe. Vprašalniki za samostojno izpolnjevanje in vprašalniki, poslani po pošti, so
omejeni na enostavna vprašanja in so lahko predmet potencialne pristranskosti, ki izvira
iz nezmožnosti izpuščanja določenega dela vprašalnika, ki za konkretnega anketiranca
ne pride v poštev. Slabosti telefonskih intervjujev so v nezmožnosti uporabe vizualnih
namigov in težavah pri vzdrževanju pozornosti anketiranca, vendar pa je lahko ta način
v kombinaciji z vprašalniki, poslanimi po pošti stroškovno učinkovit in doseže višje
odzivne stopnje od samih vprašalnikov, poslanih po pošti.
Pomembna je velikost vzorca, saj je od tega odvisna natančnost ocen statistik
populacijskih parametrov. Optimalno velikost vzorca je težko ugotoviti, pri čemer pa
seveda velja, da povečevanje velikosti vzorca zmanjšuje variabilnost povprečne
pripravljenosti na plačilo, kar se kaže v nižjih standardnih odklonih in ožjih intervalih
zaupanja. Velja omeniti še problematiko pristranskosti izbire kraja (Carson et al., 1996),
ki se nanaša na neproporcionalno vzorčenje pogostih obiskovalcev, kar je sicer pogost
problem pri analizi po metodi potnih stroškov. To lahko pripelje do podcenjene celotne
potrošniške vrednosti, ki je posledica dejstva, da bodo pogosti obiskovalci navedli nižjo
pripravljenost plačila, ki je posledica njihovega mejnega obiska v primerjavi z
znotrajmejnimi in enkratnimi opazovanji (obiskovalci).
3.1.3 Ocenjevanje vrednosti meril koristnosti
Tretja faza postopka kontingenčnega vrednotenja prostorskih vrednot se nanaša na
ocenjevanje povprečnih vrednosti meril koristnosti prostorskih dobrin (pripravljenosti
24
plačila ali pripravljenosti sprejetja). Na voljo imamo različne statistične mere povprečne
vrednosti, kot so aritmetična sredina, mediana, modus, omejena in prilagojena cenilka,
standardni odklon in druge mere razpršenosti. Najprimernejše so mere, ki temeljijo na
aritmetični sredini, saj v ekonomski teoriji predstavljajo kardinalno merilo koristnosti,
ki jo posameznik izvede iz dobrine (Garrod in Willis, 1999, str. 139). Vendar ima tudi
mediana svoje prednosti, saj za razliko od aritmetične sredine ni pod vplivom visokih
zneskov meril koristnosti v zgornjem delu porazdelitve in odraža znesek, ki bi bil v
sistemu injektivnega odnosa med številom posameznikov in glasov porabljen za nakup
javne dobrine ali za aplikacijo ekonomske politike. Kljub temu, da mediana odraža
vrednost t.i. medianskega volivca, v primeru, da aritmetična sredina in mediana ne
sovpadata, slednja podceni koristnost, ki jo posameznik izvede iz dobrine.
Ko smo oblikovali povprečne vrednosti meril koristnosti prostorskih dobrin, sledi
njihovo agregiranje po celotni populaciji, kar nam da celotno vrednost merila koristnosti
prostorske dobrine (Bateman et al., 2002, str. 344-345, 347). Dostopnost in zanesljivost
podatkov o celotni populaciji, ki se nanaša na obravnavano prostorsko dobrino, je zelo
različna. Kadar je dostop do prostorske dobrine neomejen oziroma prost, je velikost
populacije težko ugotoviti. Takšna populacija je tudi sestavljena iz različnih skupin, ki
imajo zelo različne vrednosti meril koristnosti prostorske dobrine. Velikost populacije,
ki stalno prebiva na obravnavanem območju, je na drugi strani relativno lahko ugotoviti
iz popisnih podatkov, vendar se pojavlja vprašanje o tem, kolikšen del te populacije je
relevanten pri analizi konkretne prostorske dobrine. Čeprav so ocene pripravljenosti na
plačilo za vrednosti neuporabe prostorske dobrine ponavadi majhne, je zaradi velikosti
populacije celotna vrednost pripravljenosti plačila lahko zelo velika (Garrod in Willis,
1999, str. 141). To utegne biti zelo pomembno pri vrednotenju posledic delovnih nesreč
ogromnih prostorskih razsežnosti in določanju odškodnin, ki jih morajo plačati
korporacije ob dogodkih, kot je razlitje nafte pri transportu, saj vrednosti neuporabe
lahko krepko presegajo vsoto pripravljenosti na plačilo za izogib izgube uporabne
vrednosti zemljišč ter pripravljenosti na plačilo za izogib škode za ribištvo in turizem.
3.1.4 Ugotavljanje veljavnosti postopka
Četrti in s tem tudi zadnji korak postopka kontingenčnega vrednotenja prostorskih
vrednot se nanaša na ugotavljanje veljavnosti postopka vrednotenja. Dokončen preizkus
natančnosti metod kontingenčnega vrednotenja in njihove uporabnosti pri merjenju
koristi v analizi koristi in stroškov (angl. cost-benefit analysis) je v ugotavljanju, ali
25
bodo posamezniki dejansko plačali znesek, za katerega so v anketi navedli, da so ga
pripravljeni plačati. Pri tem ločimo tri vrste veljavnosti postopka, ki so prikazane tudi na
sliki 3 (Garrod in Willis, 1999, str. 141-153; World Bank, 1998, str. 9): (1) vsebinska
veljavnost se nanaša na ustrezno oblikovanje raziskave in postavljena vprašanja v zvezi
z vrednoteno dobrino; (2) kriterijalna veljavnost se nanaša na primerjavo ocen
kontingenčnega vrednotenja z eksperimenti na dejanskih ali zgolj simuliranih trgih; (3)
konstrukcijska veljavnost pa se nanaša na skladnost ali konvergenco med merili
kontingenčnega vrednotenja in merili, pridobljenimi pri vrednotenju iste dobrine z
drugimi metodami krivulje povpraševanja za ekonomsko vrednotenje prostorskih
vrednot ter na raven konsistentnosti rezultatov s teoretičnimi pričakovanji.
Konstrukcijsko veljavnost torej lahko naprej delimo na konvergenčno veljavnost in
teoretično veljavnost. Poglejmo si jih nekoliko podrobneje.
V E L J A V N O S T
VSEBINSKA
P O S T O P K A
KRITERIJALNA
KONSTRUKCIJSKA
Konvergenčna
Začetna
Strateška
KONTINGENČNO
VREDNOTENJE
Teoretična
Kontekstualna
KONCEPTUALNA
RAZPOLOŽLJIVOSTNA
PREDSTAVNOSTNA
INFORMACIJSKA
P R I S T R A N S K O S T
Slika 3: Vrste veljavnosti postopka in pristranskosti pri kontingenčnem vrednotenju
Prirejeno po Garrodu in Willisu (1999, str. 141-163) ter Batemanu et al. (2002, str. 296-334, 302-303).
Vsebinska veljavnost postopka vrednotenja je odvisna od intuitivne presoje in izkušenj
osebe, ki revidira raziskavo in jo je kot tako težko oceniti (Garrod in Willis, 1999, str.
142-143). Nanaša se na nedvoumnost in podrobnost opisa vrednotene dobrine,
zmožnost razumevanja dobrine in predlaganih sprememb v ravni dobrine, realnost in
izvedljivost oblike plačila, časovno razpoložljivost posameznikov pri odgovarjanju na
vprašanja o merilih koristnosti prostorske dobrine in ocenjevanju dosegljivosti
substitutov ter posledic danih odgovorov za proračun njihovega gospodinjstva, pa tudi
na naslavljanje substitucijskih možnosti in učinkov umestitve ter vrednotenje
kompleksnih prostorskih programov (cf. Bateman et al., 2002, str. 305-312; Mourato in
Mazzanti, 2002, str. 56-57).
26
Kriterijalna veljavnost postopka vrednotenja je povezana z dejstvom, da hipotetična
vprašanja na osnovi hipotetičnih trgov pri kontingenčnem vrednotenju posamezniku ne
ponujajo zadostnih spodbud, da bi v odločanje vložil toliko napora, kot v primerih
dejanskih trgov, kjer se napačne odločitve kaznujejo (Garrod in Willis, 1999, str. 143).
Primerjava vrednosti kontingenčnega vrednotenja in tržnih vrednosti, ki bi bila ustrezno
merilo kriterijalne veljavnosti, je težko izvedljiva, saj so tržne cene le redko dosegljive
za javne dobrine. Dosegljive pa so za zasebne dobrine, za katere veljajo tudi
Fishbeinovi in Ajzenovi (1975) pogoji natančnosti in zanesljivosti ocen pripravljenosti
na plačilo, po katerih bo natančnost največja, kadar obstaja: (1) skladnost med
postavljenimi vprašanji in sklepi, ki sledijo iz odgovorov; (2) tesna povezava med fazo
anketiranja in fazo vedenjskega (realiziranega) namena anketirancev ter (3)
seznanjenost s posledicami sprememb v količini in kakovosti obravnavane dobrine. Če
vrednosti kontingenčnega vrednotenja niso v skladu s tržnimi vrednostmi za zasebne
dobrine, potem je še toliko manj verjetno, da bo to veljalo za javne dobrine, ki še manj
zadovoljujejo Fishbein-Ajzenove (1975) pogoje.
In res se je s primerjavo rezultatov simuliranih in hipotetičnih trgov pokazalo, da so
rezultati kontingenčnega vrednotenja dokaj pristranski, pri čemer pripravljenost plačila
podceni potrošniški presežek, pripravljenost sprejetja pa ga preceni v primerjavi z
rezultati simuliranega trga (Bishop et al., 1983, str. 620). Bishop in Heberlein (1986)
ugotavljata, da je s hipotetičnimi trgi mogoče z „razumno“ natančnostjo vrednotiti javne
dobrine, ki so dobro definirane in poznane anketirancem, če vzamemo cene iz
simuliranih trgov za merilo uspešnosti (angl. benchmark). Willis in Powe (1998) pa sta
ugotovila, da se precejšen delež izražene pripravljenosti na plačilo pri kontingenčnem
vrednotenju ne prevede v dejanske nakupe oziroma obveze niti, ko primerjamo fazo
anketiranja s fazo vedenjskega namena. To gre med drugim pripisati dejstvu, da metode
kontingenčnega vrednotenja štejejo kot veljavne tudi odzive tistih anketirancev, ki
imajo sicer namen „kupiti“ prostorsko dobrino, vendar se v danem primeru za „nakup“
iz različnih razlogov ne odločijo, zaradi česar je agregatna vrednost prostorskih dobrin
precenjena. Metode kontingenčnega vrednotenja bi po njunem mnenju morale uporabiti
bolj stroga merila resničnosti in legitimnosti odzivov pripravljenosti plačila.
Konstrukcijsko veljavnost postopka vrednotenja pa delimo, kot že rečeno, na
konvergenčno in teoretično veljavnost. V zvezi s konvergenčno veljavnostjo postopka
vrednotenja velja povedati, da so metoda potnih stroškov, metoda hedonističnih cen in
metoda kontingenčnega vrednotenja konstrukti istega merila uporabne vrednosti koristi,
27
izvedenih iz konkretne dobrine, zato ne moremo pričakovati konvergence med njimi pri
dobrinah, v katerih sta združeni uporabna vrednost in vrednost neuporabe (Garrod in
Willis, 1999, str. 150; Bateman et al., 2002, str. 313-316). Kljub temu je Willig (1976)
opisal pogoje, pod katerimi se Hicksove (1942) kompenzirajoče in ekvivalentne mere
variabilnosti približujejo Marshallovim merilom potrošniškega presežka in ki hkrati
pomenijo, če so izpolnjeni, da bi morale dajati vse tri metode podobne ocene. Izkazalo
se je (cf. Carson et al., 1996), da je divergenca med ocenami razkrivanja preferenc in
ocenami kontingenčnega vrednotenja pogosto večja od ravni napake, ki jo sugerira
Willig (1976), kar je deloma moč pripisati neustreznemu oblikovanju študij, napakam
pri vzorčenju ter prilagajanju modelov podatkom.
Preverjanje teoretične veljavnosti postopka vrednotenja je, na drugi strani, dokaj
pogosto pri aplikaciji kontingenčnega vrednotenja, saj je relativno enostavno izvesti
regresijo merila koristnosti prostorske dobrine anketiranca glede na pojasnjevalne
spremenljivke, za katere menimo, da so teoretično podprti dejavniki tega merila (cf.
Garrod in Willis, 1999, str. 152-153; Bateman et al., 2002, str. 318-322). O teoretični
veljavnosti sodimo na podlagi predznaka in velikosti ocenjenih koeficientov, ki morajo
biti konsistentni s teoretičnimi pričakovanji. Nizka vrednost determinacijskega
koeficienta (multiple) regresije je sicer določeno merilo nezanesljivosti, ni pa nujno
kazalec teoretične nekonsistentnosti, saj lahko odraža zgolj večjo razpršenost opazovanj
okoli regresijske premice oziroma znake dominantnosti stohastične variabilnosti v
podatkih nad sistematično komponento, ki je pri ocenjevanju vrednosti neuporabe
prostorskih dobrin prej pravilo, kot pa izjema.
Mitchell in Carson (1989) tako menita, da znaša spodnja še sprejemljiva meja
determinacijskega koeficienta 0,15. Avtorja dodajata, da lahko vrednosti multiplega
determinacijskega koeficienta za regresije pripravljenosti plačila glede na potrošnjo
dobrine, dosegljivost substitutov, preference in družbenoekonomske lastnosti
anketiranca izjemno nihajo. Nizke vrednosti so ob statistično neznačilnih regresijskih
koeficientih pogosto povezane z dobrinami, za katere se izklicujejo nizke vrednosti
pripravljenosti na plačilo. Willis in Garrod (1995) ter Garrod in Willis (1999) menita, da
bosta vrednost determinacijskega koeficienta in statistična značilnost regresijskih
koeficientov višji: (1) za dobrine, ki predstavljajo pomembnejši del dohodka; (2) v
primeru generičnega svežnja dobrin glede na posamezno dobrino, ki je sicer del tega
svežnja ter (3) za dobrine, ki jih aktivno trošimo v primerjavi s pasivno potrošnjo. Velja
dodati, da so referendumski modeli pripravljenosti plačila, o katerih bo še govora,
navadno dosti bolj uspešni z vidika vrednosti determinacijskega koeficienta, vendar pa
28
glavnino pojasnjevalne moči pri tovrstnih (navadno) logit ali probit modelih predstavlja
cena, medtem ko so druge pojasnjevalne spremenljivke, vključno z dohodkom,
kvečjemu šibko statistično značilne (Garrod in Willis, 1999, str. 153). Pojasnjevati in
napovedovati količino s pomočjo cene pa ni enako kot pojasnjevati maksimalno
pripravljenost plačila anketiranca pri dani količini z njegovim dohodkom.
3.2 KONTINGENČNO VREDNOTENJE DISKRETNE IZBIRE
Metodo kontingenčnega vrednotenja diskretne izbire (angl. discrete choice contingent
valuation method), ki ji pravimo tudi referendumska metoda kontingenčnega
vrednotenja (angl. referendum contingent valuation method), sta uvedla Bishop in
Heberlein (1979) in je postala do sredine devetdesetih let 20. stoletja prevladujoča
metoda za kontingenčno vrednotenje prostorskih vrednot v svetu. Pri aplikaciji te
metode postavimo anketirancu vprašanja, s katerimi skušamo ugotoviti, ali je
pripravljen plačati določen znesek za konkretno prostorsko izboljšavo (Verbič, 2004;
2005). Gre torej za pristop, ki je analogen prvi fazi izklicnega pristopa pri
konvencionalnem kontingenčnem vrednotenju, le da se postopek tukaj konča z
zabeleženim pritrdilnim oziroma odklonilnim odgovorom anketiranca ter zneskom, na
katerega se je vprašanje nanašalo (cf. Garrod in Willis, 1999, str. 188-189).
Ker sta na vprašanje možna le dva odgovora, tovrstna vprašanja imenujemo vprašanja
dvojne izbire, ki smo jih že spoznali. Četudi je anketirancu ponujena možnost, da ne
odgovori oziroma da ne ve odgovora, se tovrstna opazovanja izločijo iz nadaljnje
analize. Če znesek pripravljenosti plačila sistematično spreminjamo v dovolj velikem
vzorcu, dobimo množico pritrdilnih oziroma odklonilnih odgovorov, s pomočjo katerih
lahko ocenimo ustrezno merilo blaginje, kot je aritmetična sredina ali pa mediana
pripravljenosti na plačilo prostorske spremembe. To dosežemo z ocenjevanjem
verjetnosti, da bo posameznik odgovoril pritrdilno na vprašanja o različnih ponujenih
zneskih. Merila maksimalne pripravljenosti na plačilo, konsistentna z ekonomsko
teorijo, dobimo z modeliranjem verjetnosti z ustreznim ekonometričnim modelom.
Obstajali naj bi vsaj dve prednosti tovrstnega modela diskretne izbire (Garrod in Willis,
1999, str. 189): (1) vprašanja dvojne izbire naj bi bila zaradi svoje enostavnosti lažje
razumljiva posameznikom, saj so bližje njihovim dejanskim vsakodnevnim odločitvam
ter (2) zaradi narave vprašanj dvojne izbire naj bi posamezniki težje razpoznali namen
anketiranja in se posledično tudi težje pristransko odzivali.
29
Po začetni konceptualni seznanitvi z metodo kontingenčnega vrednotenja diskretne
izbire se bomo v nadaljevanju tega razdelka podrobneje posvetili problematiki
opredelitve zneskov pripravljenosti plačila, modeliranju podatkov referendumske
metode kontingenčnega vrednotenja, ocenjevanju pripravljenosti na plačilo ter
problematiki preferenčne negotovosti in možnostim nadgraditve referendumske metode
kontingenčnega vrednotenja.
3.2.1 Opredelitev zneskov pripravljenosti na plačilo
Opredelitev denarnih zneskov pripravljenosti plačila je zelo pomembno opravilo pri
aplikaciji metode kontingenčnega vrednotenja diskretne izbire, saj sta Cooper in Loomis
(1992) pokazala, da so ocene blaginje zelo občutljive na specifikacijo zneskov plačila.
Podobno kot pri konvencionalnih metodah kontingenčnega vrednotenja, so tudi tukaj
pomembni učinki sidranja oziroma začetne pristranskosti, poleg tega pa ima pomembno
vlogo še izbira največjega zneska. Kljub temu raziskovalci zelo različno pristopajo k
opredelitvi zneskov pripravljenosti na plačilo. Nekateri jih določijo dokaj poljubno,
drugi pa v ta namen uporabljajo velike testne študije in kompleksne prijeme.
Boyle at al. (1988) so razvili pristop, ki temelji na testni študiji z uporabo odprte
različice metode kontingenčnega vrednotenja. S pomočjo odzivov na vprašanja
odprtega tipa se konstruira porazdelitev pripravljenosti na plačilo, iz katere se nato
generira zneske pripravljenosti plačila (dvostopenjski pristop). Albertinijeva (1995) pa
je uporabila simulacijski pristop za proučevanje optimalnih oblik pripravljenosti na
plačilo in ob predpostavki logaritemsko normalne porazdelitve pripravljenosti na plačilo
izvedla ustrezne oblike tako za konvencionalna vprašanja dvojne izbire, kot tudi za
nadgrajeno različico z nadaljnjimi vprašanji, o kateri bomo več povedali ob koncu tega
razdelka. S konvencionalno različico metode je bilo mogoče dobiti robustne ocene
medianske pripravljenosti na plačilo, slabše pa se je ta različica metode odrezala pri
aritmetični sredini ocen pripravljenosti na plačilo. Nadgrajena različica se je odrezala
enako dobro v obeh primerih. Kljub očitnim potencialom tega pristopa velja dodati, da
je računsko zahteven in zahteva podatke o porazdelitvi pripravljenosti plačila in
določeno količino vnaprejšnjih informacij o parametrih porazdelitve.
Hanemann in Kanninen (1999) ugotavljata, da je opredelitev zneskov pripravljenosti
plačila, ki temelji na sistematični analizi testnih študij, primernejša od vrednosti, ki so
pridobljene na osnovi analize generiranih podatkov ali celo zgolj na ad hoc osnovi.
30
Najbolje se v smislu minimalizacije pristranskosti in vrednosti variance posameznih
parametrov ter meril blaginje obnesejo pristopi, pri katerih so zneski plačil specificirani
relativno blizu dejanske vrednosti medianske pripravljenosti plačila, najslabše pa se
obnesejo tisti pristopi, pri katerih so zneski plačil znajdejo v „repih“ porazdelitve
pripravljenosti na plačilo. Poleg tega povečevanje vzorca bistveno zmanjšuje
pristranskosti v ocenah parametrov in merilih blaginje. Hanemann in Kanninen (1999)
skleneta, da ima pristop k opredelitvi denarnih zneskov pripravljenosti plačila le majhen
učinek na točkovno oceno meril koristnosti, a hkrati znaten učinek na njihovo varianco,
v kolikor je model verjetnosti seveda pravilno specificiran. Avtorja priporočata
izogibanje zneskom plačil v „repih“ porazdelitve ocenjene pripravljenosti na plačilo.
Priporočljivo je torej s pomočjo testne študije z uporabo odprte različice metode
kontingenčnega vrednotenja konstruirati porazdelitev pripravljenosti na plačilo, iz
katere se nato generira zneske pripravljenosti plačila, pri čemer se uporabi le osrednji
del porazdelitve. Optimalna opredelitev zneskov pripravljenosti plačila namreč v večini
primerov zahteva le nekaj zneskov (Hanemann in Kanninen, 1999; Garrod in Willis,
1999, str. 192).
Ko na dani vzorec apliciramo vprašanja dvojne izbire, analiziramo odzive na različne
zneske pripravljenosti plačila. Veljavnost odzivov lahko preverimo z dodatnimi
vprašanji, ki se nanašajo na vzroke pozitivnih (pritrdilnih) oziroma negativnih
(odklonilnih) odgovorov na vprašanja. Dodatna vprašanja lahko imajo obliko zaprtega
seznama odgovorov, izmed katerih anketiranci izbirajo vzroke svojih odgovorov
(odzivov), lahko pa so tudi odprte narave. Odzive, za katere ugotovimo, da ne odražajo
pristne pripravljenosti plačila, lahko iz vzorca odstranimo in na ta način zmanjšamo
pristranskost. Odzive anketirancev, ki niso mogli ali niso želeli odgovarjati,
obravnavamo posebej (cf. Garrod in Willis, 1999, str. 193). Modeliranje podatkov
referendumske metode kontingenčnega vrednotenja lahko sedaj izvedemo na preostalih
opazovanjih.
3.2.2 Modeliranje kontingenčnega vrednotenja diskretne izbire
V splošnem anketiranec pri vprašanjih referendumske metode kontingenčnega
vrednotenja izbira med dvema alternativama. Funkcija koristnosti alternative i ima
obliko (cf. Garrod in Willis, 1999, str. 193; Bateman et al., 2002, str. 182-184):
Ui = Vi + ui ,
31
(1)
kjer je Ui neopazovana skupna koristnost; Vi opazovana objektivna ali deterministična
komponenta koristnosti in ui stohastična oziroma slučajnostna komponenta koristnosti
ter predpostavimo, da posameznik maksimira svojo koristnost, dobimo verjetnost, da bo
izbral alternativo i pred alternativo j (Garrod in Willis, 1999, str. 193; cf. Bateman et al.,
2002, str. 184-188):
pi = P [Ui > U 1 > U 2 > ... > Ui − 1 > Ui + 1 > ... > Uj ] ,
(2)
ki jo lahko ob upoštevanju izraza (1) preuredimo v naslednjo obliko (cf. Navrud in
Ready, 2002, str. 161):
pi = P [ (u1 − ui ) < (Vi − V 1),..., (uj − ui ) < (Vi − Vj ) ] .
(3)
Ob predpostavki neodvisne in enakomerno porazdeljene slučajne komponente z
Weibullovo funkcijo gostote verjetnosti lahko verjetnost (3) zapišemo v obliki različice
McFadenovega univerzalnega logit (angl. mother logit – MOL) modela (McFadden,
1974; cf. Garrod in Willis, 1999, str. 193-194; Bateman et al., 2002, str. 280):
pi =
eVi
.
∑ eVj
(4)
Kadar se za slučajnostno komponento predpostavlja normalna porazdeljenost, lahko
verjetnost izrazimo v obliki že obravnavanega probit modela, ki ima v bivariatnem
primeru obliko razlike v koristnostih med alternativama i in j:
pi =
1
1 + eVj −Vi
(5)
oziroma
pi ( yi = 1) =
1
,
1 + e f (X)
(6)
kjer je f (X) funkcijska specifikacija razlike v koristnostih (cf. Hanemann, 1984;
Bateman et al., 2002, str. 190), ki vsebuje znesek pripravljenosti plačila ter različne
32
spremenljivke obnašanja in preferenc anketiranca. Če izraz (6) preuredimo in
predpostavimo logistično porazdelitev slučajne komponente koristnosti, dobimo še logit
model referendumske metode kontingenčnega vrednotenja:
log
1 − pi ( yi = 1)
= f ( X) .
pi ( yi = 1)
(7)
Različne funkcijske specifikacije dajejo tudi pri tej metodi zelo različne ocene blaginje,
zato velja, da morajo biti v primeru, ko ni jasnih teoretičnih in statističnih osnov za
preferiranje določene specifikacije, z različnimi funkcijskimi operacionalizacijami
dobljena merila blaginje med seboj podobna po vrednostih.
V zvezi z modeliranjem podatkov referendumske metode kontingenčnega vrednotenja
so Ozuna et al. (1993) konstruirali teste ugotavljanja napačne specifikacije v primeru
izpuščenih pojasnjevalnih spremenljivk, heteroskedastičnosti in napačne specifikacije
pripadajoče verjetnostne porazdelitve, saj lahko v tovrstnih primerih pride do
pristranskosti v ocenah cenilke največjega verjetja, nekonsistentnosti v ocenah
parametrov in nepravilno ocenjenih meril blaginje. Velja pripomniti, da poleg najbolj
razširjene osnovne metode največjega verjetja obstajajo še druge cenilke, ki so bolj
robustne pri ocenjevanju parametrov posredne koristnosti, vendar so programsko slabše
podprte oziroma sploh niso podprte. V splošnem pri tovrstnem ocenjevanju preferiramo
ocene verjetnosti z manj omejitvami, kar nas vodi k semiparametričnim in
neparametričnim pristopom, ki imajo še to prednost, da z njimi lažje obvladujemo
problematiko cenzuriranja vzorca in razvrščanja podatkov v skupine (Garrod in Willis,
1999, str. 195-196). Slabost takšnih cenilk je v slabi statistični učinkovitosti ter močni
odvisnosti od velikosti vzorca in specifikacije zneskov plačila.
3.2.3 Ocenjevanje vrednosti meril koristnosti
Ko smo oblikovali ustrezen model referendumske metode kontingenčnega vrednotenja,
moramo izračunati oziroma oceniti vrednost merila koristnosti, pri čemer bomo v
nadaljevanju govorili predvsem o pripravljenosti na plačilo. Že navedeni logit model
izraža verjetnost, da se bo anketiranec strinjal s plačilom določenega zneska za nakup
oziroma izboljšanje ravni dane prostorske dobrine. Ko vse pojasnjevalne spremenljivke,
razen zneska plačila, zamenjamo z njihovimi dejanskimi vrednostmi in upoštevamo
zalogo funkcijskih vrednosti, dobimo namesto večrazsežnega prostora verjetnosti
33
enostavno (dvorazsežno) pozitivno polravnino verjetnosti, v kateri se oblikuje logistična
krivulja verjetnosti v odvisnosti od zneska plačila. Pojasnjevalne spremenljivke
zamenjamo z njihovimi vrednostmi na osnovi celotnega vzorca, za kar uporabimo
ustrezno povprečno vrednost (Garrod in Willis, 1999, str. 196). Posledična krivulja
verjetnosti zato predstavlja verjetnost, da bo naključno izbrani posameznik iz vzorca
sprejel dan znesek plačila.
Na osnovi logit modela lahko izračunamo aritmetično sredino pripravljenosti na plačilo
E(WTP) kot razliko med največjo vrednostjo pripravljenosti plačila Xmax ter določenim
integralom verjetnosti plačila P(X) med nič in največjo vrednostjo pripravljenosti
plačila (cf. Duffield in Patterson, 1991):
E (WTP) = X max − ∫
X max
0
P( X )dX .
(8)
Verjetnost plačila je pri tem določena kot razlika med ena in kumulativno funkcijo
porazdelitve, ki ustreza verjetnostni porazdelitvi pozitivnega (pritrdilnega) odgovora
pripravljenosti plačila, P(X) = 1 – G(X). Mediano pripravljenosti na plačilo pa dobimo s
pomočjo logit modela tako, da določimo verjetnost negativnega (odklonilnega)
odgovora pripravljenosti plačila pri 0,5 in rešimo model, tako da dobimo vrednosti
plačila pri aritmetičnih sredinah vseh ostalih pojasnjevalnih spremenljivk (cf.
Hanemann, 1984). Pri tem velja opozoriti na ugotovitev Haaba in McConnella (1996),
da so zaradi uporabe parametrične specifikacije kumulativne funkcije verjetnosti
sprejetih zneskov pripravljenosti plačila merila blaginje lahko umetno zvišana. Do tega
pride zaradi velike gostote verjetnosti v „repih“ porazdelitve ocenjene pripravljenosti na
plačilo, ko opazovana verjetnost sprejetja visokega zneska plačila ne gre proti nič.
3.2.4 Preferenčna negotovost in možne nadgraditve metode
Kot smo navedli na začetku razdelka 3.2, naj bi bila ena izmed prednosti
kontingenčnega vrednotenja diskretne izbire v težjem razpoznavanju namena
anketiranja in posledičnem manj verjetnem pristranskem odzivanju anketirancev. Fisher
(1996) ugotavlja, da je takšno razmišljanje na precej trhli osnovi, v kolikor ni
kredibilnega načina plačila zneskov, za katere anketiranci zatrdijo, da so jih pripravljeni
plačati. Tako kot lahko anketiranec preceni dejansko pripravljenost plačila pri odprti
različici konvencionalnega kontingenčnega vrednotenja, lahko pritrdilno odgovori tudi
34
na vprašanje dvojne izbire, ki se nanaša na znesek, ki je nad njegovo dejansko
pripravljenostjo plačila (Pagiola, 1996, str. 9). Tovrstno odzivanje ni nujno posledica
strateškega obnašanja, ampak lahko gre za t.i. preferenčno negotovost (Garrod in Willis,
1999, str. 198-200). Kadar je pripravljenost plačila posameznika pozitivna, vendar nižja
od zneska, ki ga (edinega) ponuja vprašanje dvojne izbire, lahko namreč anketiranec
kljub vsemu na vprašanje odgovori pritrdilno, še posebej če je znesek blizu njegovi
dejanski pripravljenosti plačila.
Takšno, s striktnega ekonomskega stališča nelogično vedenje, izhaja iz posameznikove
negotovosti glede velikosti njegovega pravega zneska pripravljenosti na plačilo
obravnavane netržne dobrine. Lahko ga pojasnimo bodisi z neizkušenostjo in slabo
seznanjenostjo z obravnavano prostorsko dobrino bodisi z ambivalenco na strani
anketirancev med ceno in kakovostjo prostorske dobrine. V prvem primeru bi lahko
preferenčno negotovost zmanjšali s ponavljanjem vprašanj dvojne izbire, česar pa
konvencionalna referendumska metoda kontingenčnega vrednotenja ne vključuje, zato
lahko sklepamo, da odzivi anketirancev sistematično precenijo pripravljenost plačila
(Schulze et al., 1996). V drugem primeru so Ready et al. (1995) s primerjavo rezultatov
vprašanj dvojne izbire in vprašanj multiple izbire (angl. polychotomous choice
questions) ugotovili, da zaradi narave referendumske metode kontingenčnega
vrednotenja (dvojne izbire kot edine možnosti odziva) anketiranci konzervativno
(odklonilno) reagirajo na predlagane odklone od obstoječe ravni prostorske kakovosti.
Ker se je izkazalo, da so povprečja pripravljenosti plačila pri referendumski metodi
kontingenčnega vrednotenja nekajkrat višja od povprečij pri odprti različici
kontingenčnega vrednotenja (Garrod in Willis, 1999, str. 200) ter da so vrednosti
pripravljenosti plačila, ki temeljijo na hipotetičnih situacijah bistveno višje od tistih, ki
temeljijo na dejanskih ekonomskih zavezah (Garrod in Willis, 1999, str. 200-201), so
okoljski ekonomisti iskali možne nadgraditve referendumske metode kontingenčnega
vrednotenja, ki bi pripeljale do manjše pristranskosti in večje statistične učinkovitosti
tradicionalnega pristopa. Cameronova in James (1987) sta predlagala različico
referendumske metode kontingenčnega vrednotenja z nadaljnjimi vprašanji (angl.
follow-up questions), pri čemer je vrednost v vsakem nadaljnjem vprašanju odvisna od
predhodnega odgovora; pritrdilen odgovor na predlagani znesek pripravljenosti na
plačilo vodi v naslednjem vprašanju k višji predlagani vrednosti, odklonilen odgovor pa
k nižji vrednosti pripravljenosti plačila (World Bank, 1998, str. 9; Moons, 2003, str. 14;
Navrud in Ready, 2002, str. 23). Pri tem predpostavljamo, da tako začetno kot tudi vsa
nadaljnja vprašanja implicirajo enako verjetnostno porazdelitev vrednosti.
35
Odzivi na uvajanje tovrstnega večkratno omejenega pristopa h kontingenčnem
vrednotenju (angl. multiple bounded contingent valuation method) so nekoliko
dvoumni. Albertinijeva (1995) je ugotovila, da pristop zmanjša statistično učinkovitost
ocenjevanja mediane pripravljenosti na plačilo, vendar izboljšana raven informacij o
obliki porazdelitve pripravljenosti plačila ta učinek kompenzira. Cameronova in
Quiggin (1994) pa navajata, da so tovrstna vprašanja nekonsistentna, saj le še povečajo
začetno napako (podcenitev oziroma precenitev) pripravljenosti na plačilo. Kakorkoli
že, Albertinijeva et al. (1997) ugotavljajo, da je treba razviti splošen teoretični okvir,
znotraj katerega bo mogoče v kar največji meri razumeti, kako posamezniki vrednotijo
izbire ter kako razpoložljive informacije in dane spodbude vplivajo na njihovo
odločanje, nikakor pa ne moremo zgolj vsiliti ekonometričnih rešitev, ki ne temeljijo na
razumevanju oblikovanja pripadajočih vrednosti in preferenc.
3.3 OBVLADOVANJE UČINKOV PRISTRANSKOSTI
Kot smo ugotovili tekom naše obravnave metod kontingenčnega vrednotenja, obstaja
pri konkretni aplikaciji pristopa kar nekaj različnih virov pristranskosti. V nadaljevanju
tega razdelka bomo osvetlili vsebinsko problematiko v zvezi z naslednjimi koncepti
teorije odločanja: (1) konceptualna pristranskost, (2) informacijska pristranskost, (3)
predstavnostna pristranskost in (4) razpoložljivostna pristranskost. Obravnavane
pristranskosti so prikazane tudi na sliki 3.
Konceptualna pristranskost (angl. design bias) spada med psihološke pristranskosti in se
odraža v obliki učinkov strateške pristranskosti, začetne pristranskosti, kontekstualne
pristranskosti, pristranskosti zaradi oblike plačila ter v obliki učinkov obsega in razpona
(cf. Garrod in Willis, 1999, str. 153-159; Rai, 1999). Osrednje mesto pripada v okviru
konceptualne pristranskosti učinkom strateške pristranskosti, ki so tudi sicer v središču
pozornosti ekonomistov (Moons, 2003, str. 14; Mourato in Mazzanti, 2002, str. 57). V
okoljski ekonomiki se to kaže pri odzivih na vprašanja v zvezi s pripravljenostjo plačila.
Če anketiranci menijo, da bodo njihovi zneski pripravljenosti na plačilo dejansko
realizirani oziroma jih bodo morali plačati, bodo verjetno podcenili resnično
pripravljenost plačila za prostorsko dobrino, za katero načeloma velja neizključljivost iz
potrošnje (Pagiola, 1996, str. 10). Gre torej za klasični primer zastonjkarstva. Če na
drugi strani anketiranci menijo, da so njihovi zneski pripravljenosti na plačilo (sedaj)
zgolj hipotetični in ne bodo pobrani, lahko precenijo svojo dejansko pripravljenost na
plačilo prostorske dobrine ali prostorske politike, saj se s tem poveča verjetnost, da bo
36
(kasneje ali kje drugje) uvedena in jo bo plačal nekdo drug (cf. Pagiola, 1996, str. 9).
Strateško pristranskost je pri kontingenčnem vrednotenju sicer zelo težko ugotoviti,
vendar laboratorijski poskusi iz behavioralne oziroma eksperimentalne ekonomike
kažejo, da njeni učinki niso zelo pomembni, saj ljudje zagotavljajo ponudbo javnih
dobrin tudi iz povsem neekonomskih razlogov (cf. Smith, 1980).
Potencialni kazalec strateške pristranskosti je bimodalna porazdelitev pripravljenosti na
plačilo, vendar ni tudi zadosten pogoj, saj lahko zgolj odraža realnost. Možnost
strateške pristranskosti bomo zmanjšali (Garrod in Willis, 1999, str. 153-154): (1) če
bomo odstranili „osamelce“, o katerih smo govorili v zvezi z omejeno cenilko; (2) če
bomo v anketo vnesli dodatna vprašanja za ugotavljanje vzrokov za izbiro konkretne
vrednosti in iskanje protislovij v odgovorih; (3) s poudarjanjem pomembnosti poštenih
odgovorov in zagotovilom plačila s strani drugih posameznikov, v kolikor bo do
realizacije prišlo; (4) s pogojevanjem prostorske spremembe z višino pripravljenosti na
plačilo; (5) s prikrivanjem odgovorov drugih udeležencev, kar je splošna praksa pri
kontingenčnem vrednotenju ter (6) z aplikacijo referendumske oblike (vprašanja dvojne
izbire oziroma izklicni pristop) namesto odprte različice metode kontingenčnega
vrednotenja. Izločanju nizkih „zastonjkarskih“ in visokih „strateških“ zneskov
pripravljenosti na plačilo lahko služi tudi mediana pri ugotavljanju povprečne vrednosti
pripravljenosti plačila, vendar medianske vrednosti ne merijo resnične družbene
koristnosti prostorskih dobrin in lahko vodijo v neoptimalno ponudbo dobrine (cf.
Navrud in Ready, 2002, str. 24). Optimalno ponudbo in učinkovito alokacijo sicer
zagotavlja Lindahlovo ravnovesje (cf. Nicholson, 2002), vendar je njegova zamisel le
konceptualna in ne ponuja konkretnih aplikativnih rešitev.
Začetna pristranskost se nanaša na zaprto različico ter izklicni pristop h kontingenčnem
vrednotenju in vpliva preko razpoložljivega razpona zneskov pripravljenosti na plačilo
na končno vrednost pripravljenosti plačila prostorske dobrine, saj ljudje verjamejo, da je
začetna vrednost njihovo vodilo (cf. Garrod in Willis, 1999, str. 155). Učinki začetne
pristranskosti so tesno povezani s problematiko sidranja. Boyle et al. (1985) so tako
ugotovili, da je končna vrednost pogosto statistično značilno korelirana z začetno
vrednostjo pripravljenosti na plačilo in da je mogoče z manipulacijo začetne vrednosti
relativno močno vplivati na anketirančev končni znesek pripravljenosti plačila. Žal je
začetno vrednost težko optimalno izbrati, saj nobena ne ustreza vsem anketirancem.
Učinki kontekstualne pristranskosti (angl. framing effects) se nanašajo na kontekst, v
katerega je umeščena prostorska dobrina. Do njih pride v primeru, ko sta dva nabora
37
izbir objektivno identična, pa vendar sprememba opisa izidov obeh naborov pomakne
prototipsko izbiro od obnašanja, ki je nenaklonjeno tveganju k obnašanju, ki je tveganju
naklonjeno (Rai, 1999). Nujen pogoj teorije izbire v razmerah negotovosti von
Neumanna in Morgensterna (1947) je namreč načelo nespremenljivosti, po katerem naj
bi različne predstavitve istega problema izbire dajala enake preference. To načelo je v
zgornjem primeru kršeno, vendar učinki kontekstualne pristranskosti niso neizogibni.
Izognemo se jim namreč lahko z oblikovanjem nevtralnega konteksta, ki omogoča
nepristranske sodbe; najlažje tako, da vključimo oba nabora opisov – tako tistega, ki
vodi do obnašanja, ki je nenaklonjeno tveganju, kot tudi tistega, ki vodi do obnašanja, ki
je tveganju naklonjeno. Raziskava Berglanda (1993) je še pokazala, da je kontekstualna
pristranskost šibkejša pri posameznikih z jasno artikuliranim stališčem in močnejša pri
posameznikih, ki nimajo oblikovanega trdnega stališča o predmetu proučevanja.
Oblika plačila je lahko vzrok pristranskosti, kadar imajo posamezniki odklonilen odnos
do določenih oblik davkov ali prispevkov, kot je glavarina. Tako se je izkazalo, da
ljudje raje prispevajo za okoljske in druge prostorske dobrine, kadar imajo občutek, da
prispevajo v ta namen vsi tisti, ki imajo od tega tudi koristi. Takšnega občutka gotovo ni
pri vstopnini kot obliki plačila. Po drugi strani ljudje pogosto preferirajo davek od
dohodka fizičnih oseb napram prispevkom skrbniškim fondom za konzervacijo, saj
slednjim pogosto ne zaupajo; še posebej, kadar so neučinkoviti in se namensko porabi le
majhen delež sredstev. Izbrani način plačila naj bo torej v čim tesnejši povezavi z
dejanskih zbiranjem sredstev (Garrod in Willis, 1999, str. 157).
Informacijska pristranskost izvira iz dejstva, da ne obstaja eksogen kriterij, ki bi določal
konkretno količino informacij in natančen kontekst, v katerem naj se vrednotenje
prostorske dobrine predstavi anketirancem. Priskrbljene informacije, ki vplivajo bodisi
na mejno stopnjo substitucije bodisi na mejno učinkovitost investicij, bodo zato
učinkovale tudi na vrednost pripravljenosti na plačilo (Garrod in Willis, 1999, str. 159).
Prav tako morajo biti odzivi kontingenčnega vrednotenja umeščeni v konkreten
kontekst, o čemer smo že govorili pri učinkih kontekstualne pristranskosti. Tržne cene
so namreč v svojem jedru pogojne narave, saj so odvisne od inštitucij, informacij,
pogojev ponudbe in povpraševanja ter od pričakovanj vseh teh dejavnikov. Po hipotezi
racionalnih pričakovanj tržna cena v vsakem trenutku odraža takrat razpoložljive
informacije (Fama, 1970). Pa tudi vrednosti kontingenčnega vrednotenja so pogojne
narave, saj so odvisne vsaj od razpoložljivih informacij, oblike vprašanj in vključenosti
naborov izbir. Če informacijske in kontekstualne spremembe ne bi vplivale na razlike v
38
cenah in na prodajo, bi bila s tem nenazadnje kršena že omenjena Lancastrova teorija
potrošniškega obnašanja (cf. Garrod in Willis, 1999, str. 160).
Predstavnostna pristranskost (angl. representativeness bias) se nanaša na neobčutljivost
vnaprejšnje verjetnosti dogodkov, neobčutljivost velikosti vzorca, napačno predstavo
naključja, neobčutljivost napovedljivosti, iluzijo veljavnosti in napačne predstave
regresije (Garrod in Willis, 1999, str. 160-162). Navedene vrste predstavnostne
pristranskosti vplivajo na presojo v razmerah negotovosti in s tem na posameznikovo
percepcijo prostorskih dobrin in njihovih vrednosti (Rai, 1999). Neobčutljivost
vnaprejšnje verjetnosti dogodkov, ki je najpomembnejša med njimi, pomeni
nezmožnost razmišljanja v Bayesovem smislu, ko posameznik pri določanju verjetnosti
dogodka zanemari začetno stanje in ne izračunava pogojne verjetnosti kot produkta
verjetnosti začetnega stanja in verjetnosti dodatnih dogodkov. Poleg neobčutljivosti
vnaprejšnje verjetnosti dogodkov, ki je splošno zaznan pojav pri analizi odločanja,
imata pomembno mesto tudi pretirana samozavest pri presojanju (cf. Einhorn, 1980) in
nezmožnost sprejemanja napak, da bi v prihodnje delali manj napak (cf. Einhorn, 1986).
Kljub temu, da se posledica tovrstnega obnašanja kažejo v nezmožnosti pravilnega
ocenjevanja kovariabilnosti, pa do sedaj v okoljski ekonomiki ni bilo opravljenih
konkretnih študij, ki bi proučile pomembnost različnih oblik predstavnostne
pristranskosti.
Razpoložljivostna pristranskost (angl. availability bias), ki jo v našem prispevku
omenjamo kot zadnjo obliko pristranskosti pri kontingenčnem vrednotenju, pa se nanaša
na položaje, v katerih ljudje ocenjujejo pogostost razvrstitve ali verjetnost dogodka
tako, kot se jih spomnijo (Rai, 1999; Garrod in Willis, 1999, str. 162-163). Tako je
pogostost nekaterih dogodkov v zavesti ljudi (močno) precenjena, nekaterih drugih pa
(močno) podcenjena. Vzroki pristranskosti dojetih tveganj glede na dejanska tveganja
so dokaj različni. Ljudje namreč še posebej ne marajo (Slovic et al., 1980): (1) vsiljenih
tveganj napram prostovoljno sprejetim tveganjem; (2) katastrofičnih tveganj napram
kroničnim tveganjem; (3) tveganj, nad katerimi nimajo nobenega nadzora; (4) tveganj,
pred katerimi obstajata splošna nelagodnost in strah ter (5) tveganj, ki imajo hude in
resne posledice. Razpoložljivost informacij je pri percepciji prostorskih tveganj in
razumevanju pripravljenosti na plačilo ključnega pomena, zato čudi tako majhna
pozornost proučevanju razlik med dojetimi in dejanskimi tveganji oziroma med
dejansko pripravljenostjo plačila posameznikov in potrebno pripravljenostjo plačila
družbe ob realizaciji prostorskih tveganj.
39
3.4 UČINKI UMESTITVE, SUBSTITUCIJE IN DOHODKA
V zvezi s kontingenčnim vrednotenjem se pojavljajo še trije ekonomski koncepti, ki so
pomembni za razumevanje vrednosti meril koristnosti prostorskih dobrin. Gre za učinke
umestitve, substitucije in dohodka, ki pridejo še posebno do izraza pri kompleksnih
prostorskih projektih, zato si jih bomo v nadaljevanju podrobneje pogledali.
Učinki umestitve (angl. embedding effects) se nanašajo na spremembe v dveh ali več
argumentih multivariatne funkcije koristnosti (Bateman et al., 2002, str. 392-397;
Mourato in Mazzanti, 2002, str. 57-58). Kadar preusmerimo našo pozornost od
obravnave prostorskega projekta, ki služi ohranjanju konkretne prostorske dobrine k
obravnavi prostorskega projekta, ki služi poleg ohranjanja prejšnje še ohranjanju
dodatne prostorske dobrine, lahko rečemo, da je prvi projekt v celoti vključen v
slednjega. Do omenjenih učinkov pride, kadar je isti dobrini dodeljena nižja vrednost
pripravljenosti plačila, če je izvedena iz pripravljenosti plačila za širšo (generično)
dobrino, kot pa če je ocenjena samostojno (Garrod in Willis, 1999, str. 163).
Interpretiramo jih lahko bodisi kot posledico napak v zasnovi analize kontingenčnega
vrednotenja (Smith, 1992) bodisi kot posledico napak v metodi kontingenčnega
vrednotenja per se ter nekonsistentnosti v aksiomih teorije potrošnje (Kahneman in
Knetsch, 1992).
Arrow et al. (1993) so sprejeli stališče, po katerem so učinki umestitve rezultat
nepremišljenega oblikovanja vprašalnika in dejstva, da različne ravni preskrbe
prostorske dobrine pogosto niso ustrezno pojasnjene anketirancem. Več informacij in
bolj natančna specifikacija konteksta bi po njihovem mnenju zmanjšali učinke
umestitve. Po drugi strani pa bi koncept kontingenčnega vrednotenja lahko imel
pomanjkljivosti že na teoretični ravni, pred samo aplikacijo, in sicer pri obravnavi
koncepta substitucije ter proračunskih omejitev. Randall in Hoehn (1996) ter Navrud in
Ready (2002, str. 23) s tem v zvezi menijo, da ekonomska teorija predvideva učinke
umestitve, ne opredeljuje pa pričakovane velikosti teh učinkov, zato ni mogoče reči, ali
so opazovani učinki umestitve v danem primeru približno pravilni ali pa so „napihnjeni“
zaradi napak v praktični operacionalizaciji. Pomembna pa je tudi prisotnost ali vsaj
dojeta prisotnost substitutov, saj dodajanje substitutov v množico izbora zmanjšuje
vrednost vsake posamezne komponente (Garrod in Willis, 1999, str. 165). Učinki
umestitve so potemtakem natanko tisto, kar predvideva teorija potrošnje; povečanje
števila substitutov namreč zmanjšuje potrošniški presežek posamezne dobrine.
40
Učinki umestitve se pojavljajo pri tržnih in netržnih dobrinah. Randall in Hoehn (1996)
sta namreč proučevala učinke umestitve pri tržnih dobrinah s skupnim in neodvisnim
vrednotenjem niza cenovnih sprememb in ugotovila, da je bila vrednost skupnega
vrednotenja v smislu Hicksovih (1942) kompenzirajočih mer variabilnosti ob danem
znižanju cene vedno manjša kot pri neodvisnem vrednotenju, pri čemer je razlika
naraščala z naraščanjem cenovne spremembe. Učinki na blaginjo zaradi spremembe v
ceni dobrine so se zmanjšali tudi, če je bila dobrina sekvenčno vrednotena kasneje, kar
kaže na odvisnost vrednotenja od poti (angl. path dependence).
Specifične probleme pa pri kontingenčnem vrednotenju povzroča prostorska politika, ki
simultano spreminja raven večih prostorskih dobrin, ki jih gospodinjstva pojmujejo kot
substitucijske ali komplementarne dobrine. Kot smo že ugotovili, je Hicksova (1942)
kompenzirajoča mera variabilnosti največji (najmanjši) znesek, ki ga lahko odvzamemo
(damo) posamezniku in je le-ta indiferenten med ex ante in ex post stanjem prostorske
dobrine (cf. Lette in de Boo, 2002, str. 64; Nunes et al, 2003, str. 52). Konvencionalni
postopki kontingenčnega vrednotenja vrednotijo posamezen element prostorske politike
ob predpostavki ceteris paribus za ostale elemente prostorskega programa. Randall in
Hoehn (1996) sta pokazala, da takšnih neodvisno vrednotenih elementov ni mogoče
agregirati brez posledične pristranskosti. Z naraščanjem števila prostorskih programov
oziroma politik namreč naraščajo substitucijski učinki, zato neodvisno vrednotenje in
agregiranje (angl. independent valuation and summation – IVS) preceni potrošniški
presežek in napačno opredeli škodljive politike za potencialno koristne.
Rešitev je bodisi v simultanem bodisi v sekvenčnem vrednotenju elementov prostorskih
programov (Garrod in Willis, 1999, str. 167-169). Pri že omenjenem sekvenčnem
vrednotenju vrstni red vrednotenja elementov vpliva na vrednosti, ki so pripisane tem
elementom. Prej vrednoteni elementi prostorskega programa so zaradi odvisnosti
vrednotenja od poti vrednoteni višje od kasneje vrednotenih elementov. Pri simultanem
vrednotenju, ki oceni diferencialni kvocient izdatkovne funkcije med ex ante in ex post
stanjem prostorskega programa, pa sta agregatno in komponentno vrednotenje
identična. Anketiranci namreč vrednotijo program kot celoto in razdelijo vrednost
merila koristnosti na posamezne elemente prostorskega programa. Pomembno je
poudariti, da je v primerih, ko ekonomsko vrednotimo prostorske vrednote za analizo
koristi in stroškov z namenom izbire optimalne kombinacije prostorskih programov v
okviru kompleksne prostorske politike, potrebno sekvenčno in ne simultano
vrednotenje, saj lahko le tako vrednotimo posamezne dodatke k prostorskem programu.
41
Za konec naše obravnave metod kontingenčnega vrednotenja pa se bomo dotaknili še
koncepta elastičnosti prostorskih dobrin. Pogosto namreč opazimo, da je
konvencionalno ocenjena dohodkovna elastičnost prostorskih dobrin manjša od ena, kar
ni v skladu s pričakovanji in našo dosedanjo obravnavo prostorskih dobrin (cf. Garrod
in Willis, 1999, str. 169-170). Do tega pride, kadar elastičnost računamo z odvajanjem
iz konvencionalne funkcije povpraševanja, v kateri je količina odvisna spremenljivka,
cena in dohodek pa sta pojasnjevalni spremenljivki. Ker je prostorska dobrina
(načeloma) nekonkurenčna v potrošnji, je njena količina dana, skupna cena pa je
seštevek posameznih cen, plačanih s strani posameznikov in ne obratno, kot pri zasebni
dobrini. Zato moramo odvajati obratno funkcijo, v kateri je cena odvisna spremenljivka,
količina in dohodek pa sta pojasnjevalni spremenljivki.
Dobimo t.i. raven dohodkovne fleksibilnosti, ki predstavlja dohodkovne učinke oziroma
proporcionalno spremembo v pripravljenosti plačila (ceni) glede na proporcionalno
spremembo v dohodku. Njena vrednost je večja od ena, ne glede na vrednost
konvencionalne dohodkovne elastičnosti, če je le pripadajoča cenovna elastičnost v
absolutnem smislu manjša od konvencionalne dohodkovne elastičnosti. K temu velja
dodati, da se dolgoročne elastičnosti navadno razlikujejo od kratkoročnih; kratkoročno
povpraševanje po prostorskih dobrinah je relativno neelastično, sčasoma pa potrošniki
svoje „nakupe“ prilagodijo ceni.
42
43
4 APLIKACIJA METOD KONTINGENČNEGA VREDNOTENJA
V pričujoče poglavju želimo preiti od teoretične zasnove metod za ekonomsko
vrednotenje prostorskih metod, ki je bila podana v Verbič (2004; 2004a; 2005) in je
povzeta v tretjem poglavju tega prispevka, k aplikaciji tovrstnih metod na konkretno
območje s prostorskimi vrednotami ter naravno in kulturno dediščino v Sloveniji. Za
tovrsten testni projekt smo skupaj s strokovnjaki Ministrstva za okolje, prostor in
energijo, Urada za prostorski razvoj, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za šolstvo,
znanost in šport ter Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije med številnimi potencialnimi izzivi izbrali območje krajinske zasnove Volčji
Potok 2, ki je predstavljeno v drugem poglavju tega prispevka.
Območje krajinske zasnove Volčji Potok je bilo v primerjavi z drugimi podobnimi
območji izbrano predvsem zaradi svojih prednosti in priložnosti, ki se odražajo
predvsem v: (1) obstoju obsežne podatkovne podlage v obliki številnih materialov in
dokumentov, (2) prisotnosti številnih prostorskih vrednot z elementi naravne in kulturne
dediščine, (3) posledično možni kar najširši uporabi pristopov in metod za ekonomsko
vrednotenje prostorskih vrednot ter (4) obstoju številnih možnosti za uresničitev
različnih scenarijev in alternativ. V dodatno pomoč pri zaključni fazi izbora območja za
testno aplikacijo metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot so nam bili
strokovnjaki iz relevantnih občinskih uprav, ki so večinoma sodelovali že pri pripravi
krajinske zasnove Volčji Potok in njenem razvoju.
Okvirna izbira pristopa za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot ter naravne in
kulturne dediščine je bila v našem primeru opravljena takoj po konstrukciji, analizi in
evalvaciji metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot (Verbič, 2004). To je
bilo mogoče predvsem zaradi testnega značaja tovrstne aplikacije v Sloveniji, ki zahteva
kar najširši prikaz metod za ekonomske vrednotenje prostorskih vrednot na konkretnem
primeru območja naravne in kulturne dediščine. Pristop izraženih preferenc za
ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot, ki obsega metode kontingenčnega
vrednotenja in diskretne izbire ter omogoča vrednotenje kar največjega in najbolj
raznolikega nabora okoljskih in prostorskih dobrin, je bil zato skupaj s strokovnjaki s
področja naravne in kulturne dediščine ocenjen kot najprimernejši metodološki okvir za
testno aplikacijo ekonomskega vrednotenja prostorskih vrednot.
2
Med potencialnimi testnimi območji za aplikacijo metod ekonomskega vrednotenja prostorskih vrednot
so bila tudi območja Hajdine, Lipice in Štanjela.
44
V okviru pristopa izraženih preferenc pa je bila zaradi istih razlogov predlagana okvirna
uporaba metod kontingenčnega vrednotenja, ki se uporabljajo tako za ocenjevanje
uporabnih vrednosti, kot tudi vrednosti neuporabe, s katerimi se na območjih s
prostorskimi vrednotami ter naravno in kulturno dediščino nujno srečujemo. Kot smo
prikazali že v tretjem poglavju tega prispevka, se aplikacija metod kontingenčnega
vrednotenja izvede v obliki vprašalnika, v katerem se posameznike za razliko od
postopkov razkrivanja preferenc neposredno vpraša, koliko so pripravljeni plačati za
določeno prostorsko dobrino oziroma za njeno izboljšanje v specifični hipotetični
situaciji, včasih pa tudi, koliko so pri konkretnih hipotetičnih pogojih pripravljeni
sprejeti kot kompenzacijo za odrekanje dani prostorski dobrini. Problem odsotnosti
trgov za prostorske dobrine tako zaobidemo s predstavitvijo hipotetičnega trga
potrošnikom prostorske dobrine. Konkretne oblike metode bodo seveda izbrane v
samem postopku aplikacije metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot.
Aplikacija metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot, ki smo jih v našem
primeru omejili na pristop kontingenčnega vrednotenja, bo potekala v treh korakih.
Najprej se bomo lotili konstrukcije scenarijev razvoja na območju krajinske zasnove
Volčji Potok, nato bomo opredelili izbor konkretnih metod kontingenčnega vrednotenja
in oblikovali anketni vprašalnik, našo aplikacijo pa bomo zaključili z izvedbo samega
anektiranja na območju krajinske zasnove Volčji Potok in primarne obdelave rezultatov.
Vsebino in potek navedenih treh korakov podrobneje podajamo v nadaljevanju.
4.1 KONSTRUKCIJA SCENARIJEV OBMOČJA KRAJINSKE ZASNOVE VOLČJI POTOK
Pri konstrukciji scenarijev območja krajinske zasnove Volčji potok se srečujemo z
različnimi izzivi. Najprej je potrebna zasnova samih scenarijev razvoja, za kar
potrebujemo podlago v številnih materialih in utemeljitvah za to usposobljenih
strokovnjakov. Pri tem si pomagamo s spoznanji O’Riordana et al. (1993), ki so
podobne scenarije z vsemi spremljajočimi aktivnostmi organizirali za nacionalni park
Yorkshire Dales v severni Angliji. Sledi določitev oblike plačila, kar je pomembno za
realnejšo predstavitev projekta anketirancu in posledično zmanjšanje pristranskosti v
njegovem odzivanju. Pomembno je tudi predhodno testiranje začetnih oziroma
izhodiščnih različic scenarijev v ciljnih skupinah, kjer se prvič seznanimo s percepcijo
ustreznosti pripravljenih scenarijev v očeh dejanskih uporabnikov potencialnega
projekta. Ko imamo enkrat vse te informacije, lahko dokončno oblikujemo scenarije.
Poglejmo si sedaj vse te postopke nekoliko podrobneje.
45
4.1.1 Zasnova scenarijev
Pri oblikovanju scenarijev smo izhajali iz rezultatov dveh delavnic, ki sta bili izvedeni
na območju krajinske zasnove Volčji Potok in so podrobneje predstavljeni v razdelkih
2.4 in 2.5. V tem delu velja najprej ponovno izpostaviti predvsem vrednote in izzive, ki
se zdijo prebivalcem območja najpomembnejši.
Med vrednotami so bile izpostavljene predvsem: (1) ohranjenost in čistost vodnih virov,
vodotokov, mlinščic ter bajerjev in ribnikov; (2) dobro ohranjeno naravno okolje in
naravne značilnosti, pestra reliefna izoblikovanost in velika krajinska pestrost; (3)
prisotnost nižinskih gradov v smislu kulturne dediščine; (4) Arboretum Volčji Potok kot
poglavitna kulturna dediščina in biser vrtnarske kulture ter (5) Homški hrib kot
markantna točka v prostoru. Med izzivi pa so bili največkrat izpostavljeni: (1)
premajhen obseg, ki naj bi ga pokrivala krajinska zasnova Volčji Potok; (2) pritiski na
naravno okolje in krajino z vidika širitve stanovanjske pozidave na tradicionalno in
relativno redko poseljeno območja, ki pa leži na robu zelo urbaniziranega prostora; (3)
neurejenost kamnolomov in peskokopov, kjer bi bila potrebna sanacija; (4)
pomanjkljiva in ponekod neurejena komunalna oprema in infrastruktura ter (5)
zanemarjenost in propadanje objektov kulturne dediščine na območju.
Za potrebe tega projekta je bila že upoštevana razširitev območja, ki je razvidna iz slike
2 in se odraža tudi na slikah v prilogi 1. Za območje so bile opredeljene tudi priložnosti
za razvoj in nevarnosti v prostoru. Med potencialnimi priložnosti so bili izpostavljeni:
(1) vzpostavitev zavarovanega območja z zaledjem ter pridobivanje finančnih sredstev
iz mednarodnih finančnih skladov; (2) ustanovitev študijsko raziskovalnega centra ter
(3) razvoj turizma in kmetijstva, ki mora biti podprt z ustrezno komunalno in prometno
infrastrukturo. Razvoj in varovanje območja naj bi bila v skladu z vizijo, ki je
predstavljena v tabeli 2 in jo lahko na kratko povzamemo kot ohranjanje naravnih in
kulturnih vrednot, podpora ekološkemu gospodarstvu in trajnostnemu razvoju ter
vzpostavitev mreže poti za rekreacijo, izobraževanje in sproščanje. Glavne nevarnosti,
ki lahko ogrožajo uresničevanje vizije razvoja in varovanja območja, torej izhajajo iz
prevelikega pritiska na območje z vidika poselitve in posledičnega prometa, ki ga
povzroča priseljevanje neavtohtonega prebivalstva.
Na podlagi rezultatov obeh delavnic smo opredelili tri možne osnovne scenarije razvoja
dejavnosti v okviru območja krajinske zasnove, ki izhajajo predvsem iz opredelitve
območja kot območja z izjemno kulturno in naravno dediščino, ki jo je potrebno
46
varovati in razvoj ustrezno usmerjati (cf. Vahtar et al., 2005). Vsi trije scenariji so hkrati
razvojno in varovalno naravnani, glavne razlike med njimi pa so predvsem v tem, v
kolikšni meri se razvoj usmerja s pomočjo pasivnih ukrepov (odlokov, predpisov ali
smernic) oziroma aktivnih ukrepov (finančne stimulacije) ter razvoju katere dejavnosti
se daje večji poudarek (kmetijstvu, turizmu ali individualnim pobudam). Poimenovali
smo jih: (1) kmetijski scenarij – scenarij usmeritve v ekološko kmetijstvo; (2) turistični
scenarij – scenarij usmeritve v razvoj različnih oblik alternativnega turizma ter (3)
scenarij zasebne iniciative – scenarij maksimalne podpore individualnih pobud.
Vsakega od možnih scenarijev smo tudi analizirali in skušali predvideti tako pozitivne
kot negativne posledice takšne usmeritve razvoja 3. Na podlagi teh analiz smo za potrebe
našega dela oblikovali dva uravnovešena scenarija: (1) scenarij maksimalne podpore
zasebni iniciativi, kjer se razvoj sicer generalno usmerja tako s pasivnimi kot z
aktivnimi ukrepi v smeri ekološkega kmetijstva in turizma, vendar se v okviru
generalnih razvojnih usmeritev daje maksimalen poudarek podpori zasebne iniciative
ter (2) scenarij usmerjanja varovanja tradicionalne kulturne krajine, kjer se tako s
pasivnimi kot z aktivnimi ukrepi razvoj maksimalno usmerja v takšne dejavnosti, ki
pozitivno vplivajo na varovanje tradicionalne podobe kulturne krajine, razvoj
tradicionalne arhitekturne identitete grajenega prostora in maksimalno varovanje
naravnih vrednot. Prvi scenarij, ki ga bomo v nadaljevanju označevali tudi kot „scenarij
A“, lahko pojmujemo kot scenarij nenačrtnega razvoja oziroma scenarij sodobne
krajine, medtem ko lahko drugi scenarij, ki bo označen tudi kot „scenarij B“,
pojmujemo kot scenarij usmerjenega razvoja oziroma scenarij tradicionalne krajine.
Scenariji pri predstavitvi anketirancem zaradi potencialnih sugestij seveda niso bili
poimenovani, temveč zgolj opisani. Pri scenariju nenačrtnega razvoja moramo kot
pomembno lastnost že na tem mestu izpostaviti, da imata dopuščanje in podpora razvoju
gospodarskih dejavnosti na območju krajinske zasnove Volčji Potok nujno tudi
neželene posledice z vidika varovanja tradicionalne kulturne krajine. Poleg tega pa tudi
posledično zvišanje standarda obstoječega prebivalstva na območju povzroča pritiske na
poselitev in spreminjanje obstoječe krajine, tako s strani obstoječega prebivalstva, kot
tudi s strani verjetnih novih priseljencev. V nadaljevanju zato podajamo nekoliko
podrobnejši opis obeh alternativnih scenarijev.
3
Podrobnejših utemeljitev in analiz v tem prispevku ne navajamo, kljub temu, da so pomemben del
priprave scenarijev. Osnovni razlog je v naravi projekta, ki ima namen predstavitve možnih aplikacij
metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot, zaradi česar prispevek ne bi prenesel dodatnega
obremenjevanja s planskimi in razvojnimi dokumenti. Najdemo jih lahko v Vahtar et al. (2005).
47
Slika 4: Izhodiščni scenarij nenačrtnega razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok
48
Slika 5: Izhodiščni scenarij usmerjenega razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok
49
Scenarij nenačrtnega razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok
Pri scenariju maksimalne podpore zasebne iniciative razvojna usmeritev izhaja iz
generalne strateške usmeritve v ekološko kmetijstvo in turizem, ki se ju z vrsto pasivnih
in aktivnih ukrepov sicer do določene mere usmerja, hkrati pa se v danih okvirih daje
maksimalno podporo raznolikim pobudam zasebne iniciative po načelu „za vsakogar
nekaj“. Splošna lastnost scenarija je zato nenačrtnost oziroma neorganiziranost razvoja,
ki se prilagaja povpraševanju po projektih na območju. Izhodiščna grafična predstavitev
tega scenarija je podana na sliki 4.
V skladu z nacionalno strategijo razvoja kmetijstva se izvaja postopno prestrukturiranje
kmetijstva v ekološko kmetijstvo, ekološko sadjarstvo in živinorejo, temelječo na prosti
paši. Nekatere kmetije se specializirajo in predvsem z najemanjem in delno kupovanjem
dodatnih kmetijskih zemljišč postajajo gospodarsko močnejše in vitalnejše.
Specializacije so predvsem v smeri sadjarstva, živinoreje, temelječe na prosti paši ter
pridelovanja zelenjave, pa tudi ribogojništva (v bajerjih) in delno gozdarstva (na višjih
legah na območjih nezavarovanih gozdov). Takšen razvoj spreminja podobo krajine, saj
se izgublja drobna parcelacija, v prostor pa se vnašajo novi krajinski vzorci (rastlinjaki,
kulturne terase s sadovnjaki ipd.). Sočasno se razvija kmečki turizem kot dopolnilna
dejavnost na kmetijah. V povezavi s kmetijami in nekaterimi turističnimi točkami se
razvijajo tudi druge turistične dejavnosti, povezane predvsem z rekreacijo (pohodništvo,
kolesarjenje, jahanje, golf ipd.) in izobraževanjem (Arboretum, učne poti, muzejske hiše
ipd.). Večji del kmetij gospodarsko kljub temu stagnira in sčasoma propada.
Obnova oziroma revitalizacija posameznih stavb kulturne dediščine je prepuščena
iznajdljivosti lastnikov in interesom posameznih naključnih investitorjev. Tako se
posamezne manjše stavbe (kmečke hiše in kašče) pogosto spreminjajo v počitniške
hišice ali pa propadajo, medtem ko gradovi še naprej nimajo ustrezne funkcije. Vanje se
v najboljšem primeru naseljujejo različne poslovne in družbene dejavnosti, kar sicer
pomaga vzdrževati objekte v sorazmerno dobrem materialnem stanju, nikakor pa
dvorcem ne morejo povrniti nekdanjega blišča.
Na zavarovanem območju Češeniške gmajne – Mlake – Blata – Glinokopi se organizira
krajinski park in uredi sprehajalne in učne poti ter poskrbi za ustrezno upravljanje s tem
območjem. Zaradi bližine zaposlitvenih centrov in sorazmerno dobrih cestnih povezav
območje ostaja privlačno za gradnjo enodružinskih hiš, ki vse bolj spreminjajo
tradicionalno podobo kulturne krajine ter v območje vnašajo nove arhitekturne vzorce in
50
tako počasi degradirajo kakovostne elemente identitete tradicionalnega prostora. Kjer ni
močnejših kmetij ali drugih dejavnosti, vezanih na razvoj turizma, se območje bodisi
zarašča bodisi urbanizira. Rova sicer prevzamejo vlogo kmetijskega centra v smislu
osnovne oskrbe in storitev, vezanih na razvoj ekološkega kmetijstva ter hkrati
turističnega centra celotnega območja krajinske zasnove, toda bolj kot kmetijski in
turistični center delujejo kot pomembnejši lokalni center za nova poselitvena območja.
Scenarij usmerjenega razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok
Pri scenariju usmerjanja varovanja tradicionalne kulturne krajine razvojna usmeritev
izhaja iz maksimiranja varovanja naravne in kulturne dediščine ter optimiranja aktivnih
ukrepov v smislu takšnega gospodarskega in prostorskega razvoja območja, da se
kakovostni elementi kulturne identitete prostora nadgrajujejo in kakovostno
izboljšujejo, naravna ohranjenost prostora pa se kar najbolj vzpodbuja. Po tem scenariju
je prisotna zelo močna osnovna strateška usmeritev v zgolj določene tipe ekološkega
kmetijstva in nekatere alternativne oblike turizma. Izhodiščna grafična predstavitev
scenarija je podana na sliki 5.
Kakovost kulturne krajine se ohranja z usmeritvijo kmetijstva v določene tipe
ekološkega kmetijstva (ekološka pridelava poljščin na bolj uravnanih legah, ekološko
sadjarstvo na strmejših legah, živinoreja, temelječa na prosti paši ipd.). Določi se
območja spodbujanja posameznih tipov ekološkega kmetijstva. Spodbuja se vzgojo
avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ter kmetijskih rastlin. Zaradi
ohranjanja tradicionalne kulturne krajine se spodbuja razvoj travniških sadovnjakov v
kombinaciji z živinorejo. Spodbuja se tudi ekološko pridelavo rib v ribnikih (krapovci)
ter ekološko pridelavo medu. Na nivoju celotnega območja se oblikuje nova zaščitna
znamka ekoloških pridelkov ter se jih organizirano trži v bližnjih poselitvenih centrih,
hkrati pa se spodbuja prodajo kmetijskih izdelkov na domu v okviru dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah.
Sočasno se razvija kmečki turizem kot eno pomembnejših dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah (kmetije odprtih vrat, izletniške točke z gostinskim in manjšim nastanitvenim
programom, „muzejske hiše“ in deli starih kmečkih hiš, preurejenih v smislu
prezentacije arhitekturne, etnografske in zgodovinske dediščine območja ipd.). Poleg
turizma na kmetijah se intenzivno usmerja tudi druge oblike alternativnega turizma in
razvoj velikega števila turističnih produktov. Organizira se različne turistične programe,
51
namenjene ogledu naravnih vrednot z organizacijo izobraževalnega turizma (učne poti
in delavnice), programe namenjene prezentaciji kulturne in etnološke dediščine prostora
(prezentacija dediščine, prireditve, turistični spominki, obrti) ter programe, namenjene
rekreaciji (pohodništvo, kolesarjenje in jahanje). Različne oblike turizma generirajo
nova delovna mesta; tako neposredno v turizmu (trženje in promocija turističnih
produktov, vodiči, nastanitev in gostinstvo), kakor tudi posredno pri proizvodnji hrane
in storitvah. Razvoj turizma torej hkrati pomeni tudi razvoj poselitve za potrebe novih
servisnih dejavnosti, turistične nastanitve in stanovanj.
Razvoj poselitve se usmerja v večja naselja na robu območja, medtem ko se nadaljnjo
poselitev območja omejuje in tako ohranja kmečki značaj naselij. Dovoljuje se le širitev
kmetij v smislu posodabljanja kmetijske proizvodnje. Ostanke gradov, podeželskih
dvorcev in njim pripadajočih vrtov se varuje in revitalizira v kontekstu nove, načeloma
poslovne dejavnosti s poudarkom na turistični dejavnosti (hotelirstvo).
Na zavarovanem območju Češeniške gmajne – Mlake – Blata – Glinokopi se organizira
krajinski park in uredi sprehajalne in učne poti ter poskrbi za ustrezno upravljanje s tem
območjem v okviru raziskovalnega in izobraževalnega centra. Rova se razvijajo v
smislu kmetijskega centra (osnovno oskrba in storitve, vezane na razvoj kmetijstva;
semena, zaščitni pripravki, izobraževanje ipd.) in postanejo tudi glavno izhodišče
oziroma osrednja informacijska točka za promocijo turističnih programov, vezanih na
pasivno rekreacijo (npr. parkirna ploščad z možnostjo izposoje koles), ekološkega in
izobraževalnega turizma (izhodišče za obisk učnih poti, vezanih na park, najemanje
vodičev ipd.) ter kmečki turizem (semnji dan, informacijski center ter izhodišče za
obisk učne poti po kmetijah). Obnovi se staro vaško jedro, ki dobi turistično-kmetijski
karakter s turističnim informacijskim centrom in ponudbo turističnih izdelkov,
vzpostavi pa se lahko tudi tržnica z ekološko pridelanimi kmetijskimi proizvodi.
4.1.2 Določitev oblike plačila
Ko smo vsebinsko in grafično opredelili scenarije razvoja območja krajinske zasnove
Volčji Potok, moramo določiti verodostojno obliko plačila, s čimer bo mogoče zbrati
potrebna sredstva. Kot smo navedli že v razdelku 3.1.1, obstajajo različne oblike plačila,
ki pa niso primerne za zbiranje sredstev pripravljenosti na plačilo v vseh primerih.
Izbrana oblika plačila mora namreč imeti verodostojno povezavo s prostorskimi
dobrinami, ki so predmet vrednotenja, ljudje pa jo morajo dojemati kot „pošteno“ in
52
„pravično“ v svoji incidenci ter do tistih, ki bodo uporabljali koristi od sprememb v
prostoru. Ljudje imajo namreč različno raven sprejemljivosti do posameznih oblik
obdavčenja, poleg tega pa različne oblike plačil omogočajo različne priložnosti
zastonjkarstva. Takšna teoretična načela izbire konkretne oblike plačila je pri aplikaciji
metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot seveda težko zadovoljiti hkrati ali
pa so sploh normativne narave, zato moramo pri tem iskati kompromise.
V našem primeru smo glede na območje prostorskih vrednot, na katerega se aplicirajo
metode za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot, glede na same prostorske
vrednote, ki so na tem območju utelešene v obstoječi naravni in kulturni dediščini ter
glede na populacijo prebivalcev in obiskovalcev na tem območju po posvetovanju s
strokovnjaki z relevantnih občinskih uprav, ki so sodelovali že pri oblikovanju krajinske
zasnove Volčji Potok, kot obliko plačila za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja
izbrali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Če smo natančnejši, gre za dodatek
k obstoječemu nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki bi se v primeru pozitivne
odločitve o izvajanju scenarija usmerjenega razvoja območja krajinske zasnove Volčji
Potok povečalo za vse zavezance.
Seveda se takoj zastavi vprašanje baze zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča. Do uvedbe dodatka k nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
pride, kot smo že ugotovili, v kolikor se sprejme administrativna odločitev o izvajanju
scenarija, ki mora biti seveda v skladu z interesi in željami populacije, vendar pa je
treba slednjo natančneje opredeliti. Vsekakor gre za prebivalce območja krajinske
zasnove Volčji Potok, ki jih razvoj tega območja najbolj neposredno zadeva. Gre tudi za
ostale prebivalce občin Domžale, Kamnik in Lukovica, saj bi bili tudi oni deležni
pozitivnih oziroma negativnih vplivov razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok
na proračune teh treh občin. Širše pa v geografskem smislu populacije prebivalcev ne bi
imelo smisla opredeliti, saj so posredni vplivi razvoja območja krajinske zasnove Volčji
Potok na njihovo blaginjo že dosti manjši, neposredni pa pridejo do izraza le v primeru
obiska območja krajinske zasnove.
Tako pridemo do vprašanja opredelitve populacije obiskovalcev, ki se na vprašanja
kontingenčnega vrednotenja pogosto odzivajo drugače od lokalnih prebivalcev, ki
permanentno živijo v okolju, ki je predmet prostorskih sprememb. Skupaj s strokovnjaki
za področje javnih financ smo ocenili, da izbrane oblike plačila v našem primeru ne bi
imelo smisla aplicirati na populacijo obiskovalcev, ki nimajo stalnega prebivališča na
območju občin Domžale, Kamnik ali Lukovica, saj so vplivi razvoja območja krajinske
53
zasnove Volčji Potok na njihovo blaginjo premajhni. Njihovi odzivi na vprašanje o
plačilu dodatka k nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v njihovih občinah bi bili
večinoma negativni, kar je seveda razumljivo. V primeru tujih obiskovalcev pa je takšna
oblika plačila sploh neizvedljiva.
Zaradi vsega navedenega smo se odločili, da kot prebivalce, ki bodo predmet
anketiranja, opredelimo zgolj prebivalce območja krajinske zasnove Volčji Potok, kot
obiskovalce, ki bodo predmet anketiranja, pa ostale prebivalce s stalnim prebivališčem
na območju občin Domžale, Kamnik in Lukovica, ki so v času anketiranja obiskali
območje krajinske zasnove Volčji Potok. V primeru pozitivne odločitve o izvajanju
scenarija usmerjenega razvoja tega območja bi dodatek k nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča plačevali vsi prebivalci s stalnim prebivališčem na območju občin
Domžale, Kamnik in Lukovica. Prebivalci s stalnim prebivališčem v katerikoli drugi
slovenski občini ter tuji obiskovalci ne morejo biti niti anketirani, niti ne zapadejo pod
režim obveznega plačevanja dodatka k nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Za
razvoj območja krajinske zasnove Volčji Potok lahko prispevajo prostovoljno.
4.1.3 Predhodno testiranje v ciljni skupini
Ko smo opredelili scenarije razvoja in izbrali obliko plačila, je priporočljivo
pripravljene scenarije razvoja predhodno testirati v ciljni skupini, ki ima namen
vpogleda v verjetno razumevanje prostorskih sprememb s strani anketirancev in v
njihov odnos do predlaganih prostorskih sprememb. Našo ciljno skupino so sestavljali
strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi krajinske zasnove Volčji Potok, anketarji, ki
so nato sodelovali pri izvajanju našega testnega projekta ekonomskega vrednotenja
prostorskih vrednot ter predvsem prebivalci z območja krajinske zasnove Volčji Potok.
V okviru ciljne skupine so bili s strani sodelujočih izpostavljeni predvsem naslednji
štirje vsebinski vidiki: (1) ohranjanje naravne in kulturne dediščine v prostoru, skupaj z
njegovo biodiverziteto in značajem krajine; (2) kmetijstvo v funkciji ohranjanja
kakovosti kulturne krajine; (3) turizem v funkciji razvijanja kakovosti kulturne krajine
ter (4) problematika urbanizacije prostora. Scenarij nenačrtnega razvoja je bil v teh
okvirih prepoznan kot nadaljevanje obstoječega stanja in uresničevanje obstoječih
razvojnih teženj, predvsem v smislu specializacije in intenziviranja kmetijstva brez
strateške usmeritve ter nenadzorovanega razvoja urbanizacije. Scenarij usmerjenega
razvoja pa je bil prepoznan kot optimiranje varovanja naravne in kulturne dediščine in
54
izvajanje aktivnih ukrepov za dosego tega cilja, pri čemer gospodarski in prostorski
razvoj bazirata na nadgradnji kakovostnih elementov kulturne identitete prostora ob
hkratni maksimalni ravni ohranjenosti prostora.
Z vidika ohranjanja naravne in kulturne dediščine v prostoru se smatra kot smiselno, da
se v obeh scenarijih na zavarovanem območju Češeniške gmajne – Mlake – Blata –
Glinokopi organizira krajinski park in uredi sprehajalne in učne poti ter poskrbi za
ustrezno upravljanje s tem območjem v okviru raziskovalnega in izobraževalnega
centra. V okviru scenarija nenačrtnega razvoja je obnova kulturne dediščine prepuščena
iznajdljivosti lastnikov in interesom naključnih investitorjev, kar ima za posledico
spreminjanje identitete kulturne dediščine v smislu krajinskih elementov in
funkcionalnih enot. Predvsem gre za: (1) neustrezno funkcijo gradov, v katerih nastajajo
(socialna) stanovanja; (2) neustrezno funkcijo drugih objektov kulturne dediščine, ki se
uporabljajo kot vikendi ter (3) slabo stanje in propadanje objektov kulturne dediščine.
Z vidika kmetijstva v funkciji ohranjanja kakovosti kulturne krajine se pri scenariju
usmerjenega razvoja smatra kot ključno spodbujanje ekološkega kmetovanja s
poudarkom na avtohtonih sortah in pasmah ter določitev območij za spodbujanje
določenih tipov ekološkega kmetovanja, kot so: (1) spodbujanje razvoja travniških
sadovnjakov v kombinaciji z živinorejo; (2) ekološka pridelava rib in (3) ekološka
pridelava medu. Pri tem pa ne smemo pozabiti na zaščitno znamko ekoloških pridelkov
in organizirano trženje v bližnjih poselitvenih centrih. Rova s tem postanejo glavni
zbirni in distribucijski center ekoloških pridelkov in oskrbni center kmetij. Pri scenariju
nenačrtnega razvoja je bilo nasprotno poudarjeno prestrukturiranje ekološkega
kmetijstva glede na finančne zmožnosti sedanjih lastnikov, kupovanje dodatnih
kmetijskih zemljišč in nastajanje gospodarsko močnejših in vitalnejših kmetij ter
specializacija nekaterih kmetij v smeri ribogojništva ali gozdarstva. Posledice takšnega
razvoja se kažejo predvsem v spreminjanju podobe krajine v smislu: (1) izgube drobne
parcelacije; (2) vnosa novih krajinskih vzorcev, kot so rastlinjaki ali kulturne terase ter
(3) stagnaciji in propadu večjega števila kmetij.
Z vidika turizma v funkciji razvijanja kakovosti kulturne krajine so bili izpostavljeni
predvsem razvoj kmečkega turizma, rekreacijskih dejavnosti in izobraževalnih
dejavnosti. Kmečki turizem je pri scenariju usmerjenega razvoja razumljen kot
dopolnilna dejavnost t.i. izletniških kmetij, muzejskih kmetij in kmetij odprtih vrat. Pri
rekreacijskih dejavnostih je bil izpostavljen pomen pohodništva, kolesarjenja, jahanja in
golfa, doživljajski in izobraževalni turizem pa bi morala temeljiti na podlagi naravne in
55
kulturne dediščine oziroma ohranjenega naravnega okolja in krajine. Osrednje mesto
gre Arboretumu Volčji Potok, učnim potem in muzejskim hišam. Turistični razvoj bi se
pri scenariju usmerjenega razvoja usmerjal v večja naselja na robu območja, poselitev
na samem območju pa bi se omejevala, s čimer bi se ohranjal kmečki značaj naselij.
Potrebna bi bila tudi revitalizacija gradov z različnimi poslovnimi dejavnostmi; še zlasti
s turističnimi. Rova s tem postanejo osrednja informacijska točka za promocijo
turističnih programov, vezanih na pasivno rekreacijo ter izobraževalni in kmečki
turizem. Kot pomembni sta bili prepoznani obnova starega vaškega jedra in oblikovanje
turistično-kmetijskega značaja.
Z vidika urbanizacije prostora ter komunalne in prometne ureditve je bilo izpostavljeno,
da v primeru scenarija nenačrtnega razvoja pretirano razvejana in nezadostno
prilagojena prometna infrastruktura povzroča drobljenje naravnih habitatov. Z vidika
obstoječega pritiska na naravno okolje in krajino velja poudariti predvideno odlagališče
v Prevojskih gmajnah in gradnjo ceste ter urbanizacijo Turnš in Novih Rov. Nasploh se
na različnih delih območja krajinske zasnove Volčji Potok v tem scenariju, ki je
dejansko precejšnja ekstrapolacija sedanjega stanja v prihodnost, srečujemo z dvema
nasprotujočima si fenomenoma; zaraščanjem in urbanizacijo. Pritisk na poselitev
(predvsem) v obliki enodružinskih hiš stimulirajo dobre prometne povezave in bližina
zaposlitvenih centrov. Takšen pritisk postaja zato obremenjujoč za prostor in je pri
avtohtonem prebivalstvu dojet kot moteč. Vendar pa se je treba zavedati, kot je bilo
izpostavljeno v ciljni skupini, da je tudi pri scenariju usmerjenega razvoja določena
stopnja urbanizacije nujna.
Nenazadnje pa je treba poudariti, da predhodno testiranje v ciljni skupini vsekakor
predstavlja pomemben vir informacij pri oblikovanju anketnega vprašalnika in
konkretne aplikacije kontingenčnega vrednotenja, vendar se moramo zavedati, da so bili
odzivi sodelujočih do določene mere pristranski in so vsebovali tudi vrednostne sodbe.
Vzroke pristranskosti odzivov gre iskati predvsem v usmerjanju moderatorja, različni
ravni razpoložljivosti informacij med strokovnjaki in običajnimi prebivalci, ki bodo
kasneje tudi anketirani ter v učinkih skupine v primerjavi s kasnejšimi individualnimi
anketami. Odzive ciljne skupine moramo zato kljub njihovi veliki uporabnosti pri
nadaljnji aplikaciji kontingenčnega vrednotenja jemati z zadostno mero previdnosti.
56
4.1.4 Dokončno oblikovanje scenarijev
Po končani seznanitvi s percepcijo ustreznosti pripravljenih scenarijev v očeh
potencialnih uporabnikov našega projekta lahko sklenemo, da je scenarij nenačrtnega
razvoja dokaj dobra ekstrapolacija sedanjega stanja na območju krajinske zasnove
Volčji Potok v prihodnost, medtem ko scenarij usmerjenega razvoja relativno dobro
ustreza pričakovanjem večine prebivalstva na tem območju glede potencialno
najboljšega mogočega sonaravnega razvoja. Kljub temu pa velja sedaj nekatere izsledke
predhodnega testiranja v ciljni skupini pri dokončnem oblikovanju scenarijev upoštevati
in se posvetiti še nekaterim drugim vidikom scenarijske zasnove.
Ugotovljeno je namreč bilo, da bo veljalo pri predstavitvi scenarijev anketirancem bolj
poudariti razliko med aktivnimi in pasivnimi ukrepi pri obeh scenarijih razvoja na
območju krajinske zasnove. Določen odpor se je pokazal do ustanavljanja novih
inštitucij, ki bi bile namenjene izvajanju scenarija usmerjenega razvoja na tem območju,
kar je razumljivo, saj lahko imajo tovrstne inštitucije dokaj velike lastne administrativne
stroške in niso nujno zelo učinkovito, zato ima smisel poudariti, da bodo morebitno
izvajanje scenarija prevzele obstoječe inštitucije oziroma v skrajnem primeru nova
regionalna agencija, v kolikor bo pravočasno ustanovljena. Prav tako same razlike med
scenarijema niso zelo izrazite, kar utegne potencialnim anketirancem otežiti odločanje.
Razlike med scenarijema bo sicer mogoče nekoliko poudariti pri samem anketiranju,
težko pa jih je narediti bolj izrazite per se, saj je razvoj območja krajinske zasnove
Volčji Potok dokaj omejen z obstoječimi prostorskimi in razvojnimi planskimi akti.
Pri scenariju nenačrtnega razvoja velja na grafični predstavitvi poudariti degradacijo
zasnove parka in vodnega motiva. V upodobljenem podeželskem dvorcu namesto
socialnih stanovanj nastajajo male poslovne enote, vendar se fasada transformira,
prostor pa je podvržen degradaciji navzven in navznoter. Vrtna struktura postaja
neprepoznavna, kar se kaže v nastalem otroškem igrišču, „podivjanih“ pušpanih in
ostankih v prostoru. Vodni motiv zaradi ekološkega ribištva zaznamuje vedno večja
površina bajerja, okrog katerega nastajajo turistični elementi. Razvoj turizma je
prepuščen zasebni iniciativi, aktivnost pa je v tem delu nasploh zelo frekventna. Višje
ležeče kmetije s kaščami se preoblikujejo v spalna naselja in vikende, nižje ležeče pa se
v veliki meri preoblikujejo v stanovanjske stavbe. Mnoge od njih propadejo. Rova se
transformirajo v večje naselje. Gradnja je razpršena, a najeda tudi rob hriba, ki je sicer
zaščiten zaradi vedute. Pokrajino zaznamujejo še turistične poti.
57
Slika 6: Končni scenarij nenačrtnega razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok
58
Slika 7: Končni scenarij usmerjenega razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok
59
Pri scenariju usmerjenega razvoja pa velja na grafični predstavitvi poudariti videz
tradicionalne kulturne krajine z naborom turističnih proizvodov, kjer se organizirajo in
povezujejo turistične kmetije in ekološke kmetijstvo, kar skupaj s sredstvi iz evropskih
skladov zagotavlja dohodek kmetom. Pri turističnih proizvodih gre izpostaviti predvsem
dogodke z rokovnjači, kosila z rokovnjaškim golažem ter prevoz s kočijami med
gradovi in/ali kmetijami. Rob območja predstavljajo gradovi in je intenzivno turističen.
Poudarek je na izletnikih, dopustnikih in poslovnem turizmu, pri čemer velja izpostaviti
golf, ki je na tem območju povezan z gradnjo hotelov. Kmetijstvo predstavljajo
predvsem živinoreja na prosti paši, gojenje tradicionalnih poljščin, gojenje sadnih vrst
na travniških sadovnjakih ter vrtne strukture v osni zasnovi. Kašče se ohranjajo z vso
tehnologijo, kar je značilno za tuhinjsko dolino in ima muzejsko vrednost. Za prostor so
značilne vasice z ne preveč intenzivno obdelanimi travniki in pašniki, ključni robovi pa
ostajajo nespremenjeni. Pokrajina se ohrani, skupaj z drobno parcelacijo, vzpostavijo pa
se tematske poti, kjer se uporabi vse bogastvo prostora.
Sedaj je treba poskrbeti še za časovno konkretizacijo oblike plačila. Že opisani dodatek
k nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča bi se v primeru pozitivne odločitve o
izvajanju scenarija usmerjenega razvoja na območju krajinske zasnove Volčji Potok
uvedel s 1. januarjem 2006, in sicer za obdobje petih let. Informativni prikaz zneskov bo
anketirancem sicer podan na mesečni in letni ravni, čeprav se nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča dejansko plačuje dvakrat letno. Gre torej za 60 mesečnih zneskov
dodatka k nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki bi bili v primeru pozitivne
odločitve o izvajanju scenarija usmerjenega razvoja na obravnavanem območju v
obdobju 2006-2010 dejansko plačani v desetih obrokih.
Tako smo dobili končno obliko scenarijev, ki jih povzemamo v nadaljevanju. Njihova
dokončna grafična predstavitev je pri tem podana na slikah 6 in 7, ki jih je v akvarelni
tehniki izdelala mag. Marta Vahtar z Inštituta za celostni razvoj in okolje. Za boljšo
ponazoritev smo izdelali tudi plakate z obema grafičnima predstavitvama v formatu A0.
Povzetek scenarija nenačrtnega razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok
Območje predstavlja sodobno podobo agrarne krajine z učinkovito organiziranimi
ekološkimi kmetijami, ki so večje in bolj specializirane v smeri sadjarstva,
zelenjadarstva, živinoreje in ribogojništva. Sočasno pa se razvijajo tudi dopolnilne
turistične dejavnosti v smislu turističnih kmetij, predstavitve dediščine ipd. Kmetijske
60
površine na strmejših legah, kjer je kmetijska dejavnost ekonomsko manj učinkovita, se
opuščajo in zaraščajo z gozdom. Naselja spreminjajo svoj vaški karakter, saj se objekti
opuščenih kmetij spreminjajo v stanovanjske ali počitniške hiše, na robovih večjih
naselij pa se širijo spalna naselja; delno kot luksuzna naselja individualnih hiš, delno pa
kot organizirana večstanovanjska gradnja.
Na območju so organizirane oblike izletniškega, izobraževalnega in rekreativnega
turizma, ki je vezan predvsem na obsežna območja neokrnjene narave. Celostna
prenova podeželskih gradov še naprej ostaja nerešen problem in predmet nadaljnje
degradacije z neprimerno rabo v smislu socialnih stanovanj, manjših poslovnih in
družbenih dejavnosti ipd. Tudi prenova arhitekturne dediščine kmečkih stavb ostaja
predmet zasebne iniciative. Podpira se različne zasebne razvojne iniciative, zato se v
prostoru pojavljajo številne nove dejavnosti, kot so obrtne delavnice ali servisi, pa tudi
razširitve obstoječih dejavnosti, kot so kamnolomi.
Povzetek scenarija usmerjenega razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok
Za območje je značilna tradicionalna podoba agrarne krajine z ohranjenimi starimi
vaškimi naselji, kar daje vtis podobe krajine iz konca 19. stoletja. Kmetje dobivajo
subvencije za ekološko pridelavo na tradicionalen način v smislu pašniških sadovnjakov
s starimi sadnimi sortami in avtohtonimi pasmami živine ter starimi vrstami poljščin,
kar ohranja in razvija kakovostne elemente tradicionalne kulturne krajine. Na voljo so
tudi različne finančne stimulacije za ohranjanje tradicionalne arhitekturne identitete
posameznih stavb.
Tradicionalna podoba kulturne krajine pa poleg ohranjenosti naravne krajine ter
oživljanja kulturne dediščine predstavlja eno pomembnejših atraktivnosti za razvoj
kulturnega turizma, saj omogoča, da s pomočjo različnih turističnih programov, vezanih
na zgodovino območja „odpotujemo“ v čas rokovnjačev, furmanov in zlate dobe
podeželskih gradov s prireditvami in dogodki, kot so semnji dan, rokovnjaški izlet s
konji, gosposki izlet s kočijo ali rokovnjaški golaž. Na kmetijah so dobro razvite
dopolnilne dejavnosti, povezane s turizmom. Dobro pa so organizirane tudi druge oblike
izletniškega, izobraževalnega in rekreativnega turizma, ki je vezan zlasti na obsežna
območja neokrnjene narave. Stacionarni turizem se usmerja predvsem v revitalizirane
podeželske gradove. Nadaljnjo poselitev območja se preprečuje in usmerja na rob
območja, izven osrednjega dela območja krajinske zasnove.
61
4.2 OPREDELITEV METODE KONTINGENČNEGA VREDNOTENJA IN OBLIKOVANJE
ANKETNEGA VPRAŠALNIKA
Pri drugem koraku postopka aplikacije metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih
vrednot na osnovi že oblikovanih scenarijev in ciljev našega raziskovalnega dela najprej
opredelimo obliko metode kontingenčnega vrednotenja. Nato lahko oblikujemo zasnovo
vprašalnika, pri čemer moramo seveda vključiti tudi mehanizme za obvladovanje
pristranskosti anketirancev. Sledi testno anketiranje, katerega namen je ugotoviti
kvaliteto vprašalnika in morebitne potrebe po njegovi razširitvi in izboljšavah. Testno
anketiranje pa je zelo koristno tudi pri določitvi optimalnega načina anketiranja.
Končno lahko oblikujemo vprašalnik, s katerim bo mogoče zajeti kar največ odzivov
anketirancev s čim manj pristranskosti.
4.2.1 Izbira oblike metode kontingenčnega vrednotenja
Izbira metode za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot je odvisna od različnih
dejavnikov, med katerimi velja izpostaviti namen raziskave, vrsto ekonomskih vrednosti
prostorskih dobrin, sprejemljivost konkretnih predpostavk obravnavanih metod,
pomembnost konkretnih statističnih napak in kognitivnih pristranskosti posameznih
metod, skladnost konkretne aplikacije metode z ekonomsko teorijo, robustnost
dobljenih ocen koristnosti, časovno umestitev vrednotenja v proces izvajanja projekta
oziroma politike ter sposobnost dovolj natančne identifikacije relevantne populacije in
zmožnost agregiranja ocen koristnosti (Verbič, 2004, str. 76-83).
Kadar so pomembne vrednosti neuporabe prostorske dobrine, nam že v izhodiščnem
položaju ne preostane drugega, kot uporaba metod izraženih preferenc. Metode
izraženih preferenc tudi edine omogočajo natančno analizo vedenja in motivov, saj
lahko z njihovo uporabo spreminjamo informacijsko raven z aplikacijo podvzorcev. Kot
smo v našem prispevku že podrobno prikazali, se izmed metod izraženih preferenc
najpogosteje uporabljajo metode kontingenčnega vrednotenja, ki so se do sedaj izkazale
kot uspešne, za vrednotenje posameznih lastnosti dobrine pa lahko uporabimo tudi
metode diskretne izbire; predvsem odločitvene eksperimente, v kolikor lastnosti seveda
niso premočno medsebojno korelirane in v kolikor predlagane spremembe predstavljajo
kompromis med njimi. Metode kontingenčnega vrednotenja namreč niso sposobne
obvladovati toliko lastnosti, kot odločitveni eksperimenti.
62
V našem primeru smo se zaradi že opisanih razlogov v okviru metod izraženih
preferenc odločili kombinirati metode kontingenčnega vrednotenja z metodami
diskretne izbire. Če smo natančnejši, bomo kombinirali klasično kontingenčno
vrednotenje, predstavljeno v razdelku 3.1, s kontingenčnim vrednotenjem diskretne
izbire, ki je bilo predstavljeno v razdelku 3.2. S tem bomo pridobili zelo veliko raven
fleksibilnosti, kar nam bo omogočilo vrednotenje večjega in bolj raznolikega nabora
prostorskih dobrin, kot bi bilo to mogoče s katerokoli posamezno metodo za ekonomsko
vrednotenje prostorskih vrednot.
V okviru klasičnega pristopa kontingenčnega vrednotenja bomo najprej v fazi testnega
anketiranja uporabili odprto različice te metode, nato pa se bomo glede na dobljene
rezultate odločili za končno različico, ki bo uporabljena pri anketiranju. Pri tem imamo
poleg zaprte različice metode, kjer posameznike dejansko povprašamo, koliko so
pripravljeni prispevati v obliki javnofinančnih sredstev za izpeljavo konkretnega
prostorskega projekta, na voljo še druge pristope. Posameznika lahko namreč vprašamo,
ali je pripravljen prispevati določen (vnaprej določen) enkratni znesek za izpeljavo
prostorskega projekta, uporabljata pa se tudi iterativno spraševanje posameznikov o
pripravljenosti prispevati za konkretne prostorske projekte ter seznam potencialnih
plačil, iz katerega posamezniki izberejo znesek, ki so ga pripravljeni prispevati za
rešitev konkretnega prostorskega problema.
V okviru kontingenčnega vrednotenja diskretne izbire pa bomo aplicirali vprašanje
dvojne izbire, kjer se predloži anketirancu ena sama vrednost merila koristnosti
prostorske dobrine, ki jo sprejme ali pa zavrne. Pri tej metodi kontingenčnega
vrednotenja se mora razpon vrednosti merila koristnosti seveda določiti vnaprej s
pomočjo odprte oblike klasičnega kontingenčnega vrednotenja, zato pride v poštev šele
v končni fazi anketiranja. Da bi zmanjšali pristranskost in povečali statistično
učinkovitost metode kontingenčnega vrednotenja diskretne izbire, bomo pri tej t.i.
referendumski metodi kontingenčnega vrednotenja uporabili nadaljnja vprašanja (cf.
Hadker et al., 1997; Cicia in Scarpa, 2000), kjer je vrednost v vsakem nadaljnjem
vprašanju odvisna od predhodnega odgovora; pritrdilen odgovor na predlagani znesek
pripravljenosti na plačilo vodi v naslednjem vprašanju k višji predlagani vrednosti,
odklonilen odgovor pa k nižji vrednosti pripravljenosti na plačilo. Pri tem pristopu, ki
sta ga najprej predlagala Cameronova in James (1987), bomo predpostavili, da tako
začetno kot tudi vsa nadaljnja vprašanja implicirajo enako verjetnostno porazdelitev
vrednosti.
63
4.2.2 Zasnova anketnega vprašalnika
Ko smo izbrali začetno obliko metode kontingenčnega vrednotenja, moramo zasnovati
začetni anketni vprašalnik za testno anketiranje, medtem ko bo dokončno oblikovanje
vprašalnika seveda mogoče šele po pridobitvi izsledkov testnega anketiranja.
Vprašalnik smo v tej fazi zasnovali v štirih sklopih vprašanj, ki so v celoti namenjena
anketirancu. Gre za naslednje sklope: (1) družbenoekonomske značilnosti anketirancev;
(2) odnos do naravne in kulturne dediščine; (3) poznavanje in percepcija širšega
območja Volčji Potok ter (4) izvedba kontingenčnega vrednotenja. Sestavni del
vprašalnika so tudi naslednje štiri priloge: (1) lestvica dohodkov anketiranca in
njegovega gospodinjstva s pripadajočimi vrednostmi pripravljenosti na plačilo, ki jo
bomo predstavili v nadaljevanju; (2) predstavitev kvalitet na širšem območju Volčji
Potok z verbalnim in grafičnim opisom naravne in kulturne dediščine ter problemov v
prostoru, ki temelji na gradivu Krajinska zasnova Volčji Potok: Združimo ideje (Občina
Domžale, 2003); (3) opisna in grafična predstavitev scenarija „A“ na širšem območju
Volčji Potok, ki sta bili podani v razdelku 4.1 ter (4) opisna in grafična predstavitev
scenarija „B“ na širšem območju Volčji Potok, ki sta bili prav tako podani v razdelku
4.1. Poglejmo si sedaj posamezne sklope vprašanj bolj podrobno.
Pri metodah kontingenčnega vrednotenja je pogosto problematično (pre)veliko
kognitivno breme, ki mu je podvržen anketiranec, kar sicer postavlja pred poseben izziv
prav vse metode izraženih preferenc. Zaradi tega je treba biti toliko bolj pozoren pri
oblikovanju vprašalnika in vanj umestiti vprašanja, ki bodo omogočala ugotavljanje
prisotnosti pristranskosti in po možnosti tudi ugotavljanje njihovih velikosti in njihovo
odpravljanje. Na tovrstne mehanizme bomo pri pojasnjevanju posameznih sklopov
vprašanj in analizi rezultatov v našem prispevku še večkrat posebej opozorili. Gre
predvsem za pristranskosti, ki smo jih že podrobneje obravnavali v razdelku 3.3.
Prvi sklop vprašanj je namenjen vzpostavitvi korespondenčnega odnosa z anketirancem
in ugotavljanju njegovih družbenih, ekonomskih in demografskih značilnosti. Anketar
se predstavi anketirancu in mu pojasni namen in potek anketiranja. Zagotovi mu, da so
njegovi odgovori zaupni in bodo uporabljeni zgolj v raziskovalne namene. Na ta način
skuša odpraviti potencialno pristranskost anketiranca z vidika podajanja odgovorov, ki
bi bili skladni z stališči sovrstnikov in družbe (angl. social- and peer-desirability bias).
Nato postavi vprašanja o letnici rojstva anketiranca, spolu anketiranca, njegovem
formalnem statusu in doseženi stopnji njegove izobrazbe, pa tudi o njegovem neto
mesečnem dohodku ter neto mesečnem dohodku njegovega gospodinjstva. Dohodkovni
64
kategoriji sta pri tem zelo pomembni, saj služita po eni strani opredelitvi zneska
pripravljenosti na plačilo, s katerim bo anketiranec soočen v četrtem sklopu vprašanj
(izvedba kontingenčnega vrednotenja), po drugi strani pa sodita tudi med ključne
pojasnjevalne spremenljivke pri pojasnjevanju dinamike izraženih vrednosti
pripravljenosti na plačilo. Prednost sicer dajemo kategoriji neto mesečnega dohodka
anketirančevega gospodinjstva. Če gre za prebivalca območja krajinske zasnove Volčji
Potok, nas zanima tudi dolžina njegovega bivanja na obravnavanem območju.
Drugi sklop vprašalnika služi ugotavljanju anketirančevega odnosa do kategorij
ekonomskega razvoja na eni strani ter ohranjanja prostorskih vrednot in še posebej
naravne in kulturne dediščine na drugi strani. Na osnovi anketirančevih odzivov na
trditve je mogoče oblikovati t.i. razvojne profile anketirancev in vsakega izmed njih
umestiti v enega izmed kreiranih profilov. Predpostavlja se namreč, da je anketirančeva
pripravljenost na plačilo povezana z razvojnim profilom, v katerega se uvršča. Hadker
et al. (1997, str. 108) so na takšen način oblikovali tri profile, ki so bili sestavljeni iz:
(1) ekstremno „zeleno usmerjenih“ posameznikov, ki naj bi imeli višjo pripravljenost na
plačilo za ohranjanje prostorskih vrednot ter naravne in kulturne dediščine; (2)
ekstremno pro-razvojno usmerjenih posameznikov, ki bi se odločili za programe, ki
prinašajo čim višji materialni življenjski standard, ne glede na spremljajoče stroške za
prostor in okolje ter (3) posameznike, ki se nahajajo med obema ekstremoma in bi
potrebovali analizo stroškov in koristi, preden bi se lahko odločili o sprejetju oziroma
zavrnitvi razvojne politike, ki bi vplivala na okolje in prostor.
Podatek o profilu anketiranca je lahko po eni strani uporabljen kot pojasnjevalna
spremenljivka pri pojasnjevanju dinamike pripravljenosti na plačilo, lahko pa je tudi
mehanizem za ugotavljanje resnične vrednosti neuporabe za anketiranca ter njegovega
pravega odnosa do okolja in prostora ter z njim povezane naravne in kulturne dediščine,
kar nam lahko kasneje pomaga pri ugotavljanju verodostojnosti anketirančeve
pripravljenosti na plačilo. Anketirancu se ponudi pet ravni (ne)strinjanja s podanimi
izjavami („močno nestrinjanje“, „nestrinjanje“, „neopredeljenost“, „strinjanje“ in
„močno strinjanje“), pri čemer anketar pozorno spremlja anketirančev odziv na vsako
od trditev in ga šele nato uvrsti v eno izmed petih kategorij.
Tretji sklop vprašanj je namenjen odkrivanju anketirančevega poznavanja območja
krajinske zasnove Volčji Potok in ugotavljanju njegove percepcije objektivno
ugotovljenih problemov na območju. Najprej se z improvizacijo izvede predstavitev
kvalitet v prostoru v interakciji z anketirancem, pri čemer se poleg opisa naravne in
65
kulturne dediščine ter problemov v prostoru uporabi tudi grafični material. Kljub
improvizaciji anketar teži k čim bolj uniformnemu pristopu k vsakemu od anketirancev.
Pri predstavitvi širšega območja Volčji Potok s poudarkom na razvojnih vprašanjih
naravne in kulturne dediščine na območju se uporabi predvsem gradivo Krajinska
zasnova Volčji Potok: Združimo ideje (Občina Domžale, 2003).
Anketiranca nato vprašamo, kako nove so zanj informacije o prostorskih in okoljskih
problemih na območju. Vprašamo ga tudi, katere prostorske vrednote na območju
krajinske zasnove Volčji Potok zanj predstavljajo vrednost. To dosežemo z
ugotavljanjem frekventnosti obiskovanja posameznih prostorskih vrednot, pri čemer
moramo paziti, da so enakomerno zastopane uporabne vrednosti in vrednosti neuporabe.
Nato ga vprašamo še eksplicitno po vrstah vrednosti, ki so zanj pomembne in
ugotavljamo razlike med rezultati posrednega in neposrednega pristopa k ugotavljanju
vrednosti za anketirance. Predpostavljamo namreč, da večja zaznana vrednost območja
krajinske zasnove Volčji Potok s strani anketiranca implicira večjo pripravljenost na
plačilo za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja. Kasneje bomo ta podatek lahko
uporabili tudi za analizo učinkov umestitve.
Na tem mestu anketar predstavi anketirancu grafično predstavitev scenarija nenačrtnega
razvoja na območju krajinske zasnove Volčji Potok in mu poda ustrezen opis scenarija.
Pojasni mu, da bi nadaljevanje današnjih trendov na širšem območju Volčji Potok
sčasoma pripeljalo do stanja, ki je predstavljeno v tem scenariju. Če scenarija „A“ tukaj
ne bi predstavili, bi se lahko v sklopu kontingenčnega vrednotenja pojavil resnejši
problem nezaupanja v realnost scenarijev, kar bi lahko izraziteje vplivalo na
pripravljenost anketirancev na plačilo za uresničitev scenarija „B“. Anketiranca zato
povprašamo po tem vidiku scenarija nenačrtnega razvoja. Najprej ga vprašamo, ali v
prihodnost ekstrapolirano dogajanje na območju krajinske zasnove Volčji Potok po
njegovem mnenju predstavlja razlog za zaskrbljenost, nato pa ga vprašamo še po
velikosti škode, ki po njegovem mnenju lahko nastane zaradi tega.
Četrti sklop vprašanj nas končno pripelje do same izvedbe kontingenčnega vrednotenja.
Anketar najprej predstavi anketirancu grafično predstavitev scenarija usmerjenega
razvoja na območju krajinske zasnove Volčji Potok in mu poda ustrezen opis scenarija.
Pojasni mu, da bi izvajanje prevzela zaupanja vredna že obstoječa lokalna inštitucija, s
čimer skušamo vzpostaviti zaupanje pri anketirancu in se izogniti protestnim odzivom.
Gre za organe v sestavi občinskih oblasti oziroma v skrajnem primeru za organe nove
regionalne agencije, v kolikor bo seveda pravočasno ustanovljena. V nobenem primeru
66
pa ne gre za ustanavljanje inštitucije posebej za namen izvajanja scenarijev na območju
občin Domžale, Kamnik in Lukovica. Prav tako želimo pridobiti izključno vrednost
pripravljenosti na plačilo za izvedbo scenarija usmerjenega razvoja na območju
krajinske zasnove Volčji Potok in ne vrednost pripravljenosti na plačilo, ki bi se
nanašala na vse tovrstne projekte.
Anketirancu se tudi pojasni, da bi bilo treba stroške izvajanja scenarija s strani takšne
inštitucije, ki bi skrbela za vzdrževanje in izboljševanje krajine, ustrezno financirati,
zato se bodo vprašanja v tem sklopu vprašalnika nanašala na financiranje inštitucije za
obdobje 2006-2010, čeprav je varovanje pravzaprav potrebno ves čas. S poudarkom, da
ne gre za enkratno plačilo, želimo pri anketirancih vzbuditi zavedanje, da je za dosego
cilja varovanja prostorskih vrednot ter naravne in kulturne dediščine potrebna zaveza,
hkrati pa želimo simulirati situacijo, ki bo čim bolj realna. Kot je bilo že opredeljeno v
razdelku 4.1.2, bi bila plačila izvedena v obliki dodatka k nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča. Občutek realnosti finančne izvedbe scenarija poudari konkretna
opredelitev časovne dinamike plačevanja dodatka k nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v naslednjih petih letih.
Da bi čim bolj zmanjšali potencialne pristranskosti, se anketiranca vzpodbudi, da resno
premisli o svojih resničnih preferencah, preden začne odgovarjati na vprašanja v tem
sklopu vprašalnika. Opozori se ga, da je problem ohranjanja dediščine samo eden od
izzivov, s katerimi se soočajo občine na tem območju ter da je širše območje Volčji
Potok zgolj eno od mnogih pomembnih krajinsko-kvalitetnih območij v Sloveniji.
Nadalje se ga opomni, da je njegov dohodek omejen in ga lahko uporabi v številne
druge namene. Naprosi se ga tudi, da se osredotoči zgolj na območje, ki mu je bilo
pokazano na zemljevidu, kljub temu, da obstaja v Sloveniji veliko okoljskih in
prostorskih problemov, ki so lahko zelo pomembni. S tem naslovimo koncepte
posameznikovih proračunskih omejitev, učinkov umestitve (angl. embedding effects),
pristranskosti, ki izvira iz razmerja med celoto in njenimi deli, pristranskosti, ki izvira iz
simbolne vrednosti ter zadovoljstva, ki izvira iz altruizma (angl. warm-glow effect; cf.
Nunes in Schokkaert, 2001; Osberg, 2005).
Ker je začetni vprašalnik namenjen testnemu anketiranju, sedaj postavimo anketirancu
samo vprašanje klasičnega kontingenčnega vrednotenja odprtega tipa. Vprašamo ga,
koliko mesečnega dohodka njegovega gospodinjstva je v naslednjih petih letih, začenši
z januarjem 2006, največ pripravljen plačati za uresničitev scenarija usmerjenega
razvoja na območju krajinske zasnove Volčji Potok. Če je izraženi znesek pozitiven, ga
67
vprašamo še, kateri so njegovi najpomembnejši razlogi za plačilo prispevka za
uresničitev scenarija usmerjenega varovanja tradicionalne krajine. S tem anketar
intervju tudi zaključi; anketirancu se zahvali za sodelovanje in še enkrat poudari
pomembnost njegovih odgovorov za razvoj in ohranitev obravnavanega območja.
4.2.3 Testno anketiranje
Oblikovanje anketnega vprašalnika nam omogoča izvedbo testnega anketiranja. Slednje
je bilo izvedeno v skladu z že navedenimi smernicami za tovrstno vrednotenje, ki smo
jih oblikovali pri tem projektu (Verbič in Slabe Erker, 2004). Anketirali smo prebivalce
in obiskovalce območja krajinske zasnove Volčji Potok. Oboji so bili anketirani v obliki
osebnih intervjujev, ki so v primeru prebivalcev potekali na njihovem domu, v primeru
obiskovalcev pa na območju samem. Pri testnem anketiranju ni bilo vnaprejšnjih najav;
šlo je za prvi stik med anketarjem in anketirancem. Anketarji so bili izbrani večinoma
že v fazi testiranja scenarijev v ciljni skupini in so strokovnjaki s področja varovanja
okolja ter naravne in kulturne dediščine. S to problematiko se večinoma ukvarjajo
poklicno, zato so območje krajinske zasnove Volčji Potok ter oba scenarija lažje
predstavili anketirancem. Kljub njihovemu ekspertnemu znanju so bili na delavnicah, ki
so bile s strani članov projektne skupine pripravljene posebej zanje, seznanjeni z večino
pasti takšnega anketiranja, ki lahko vodijo do pristranskosti odzivov anketirancev.
Velikost vzorca za testno anketiranje smo želeli opredeliti v odstotkih od velikosti
vzorca za končno anketiranje, zato je bilo treba najprej opredeliti slednjo. Velikost
vzorca je pomembna, saj je od tega odvisna natančnost ocen statistik populacijskih
parametrov, vendar pa je optimalno velikost vzorca težko ugotoviti; povečevanje
velikosti vzorca sicer zmanjšuje variabilnost povprečne pripravljenosti na plačilo, kar se
kaže v nižjih standardnih odklonih in ožjih intervalih zaupanja, vendar povečuje stroške
anketiranja. Glede na namen projekta in njegove finančne zmožnosti smo se zaradi tega
odločili, da bo vzorec za končno anketiranje obsegal 500 anketirancev, od katerih bo
250 prebivalcev in 250 obiskovalcev. Vzorec za testno anketiranje pa bo obsegal deset
odstotkov končnega vzorca; od 50 anketirancev bo 25 prebivalcev in 25 obiskovalcev
območja krajinske zasnove Volčji Potok. Vzorčenje prebivalcev iz „prečiščene“
populacije obravnavanega območja temelji na aplikaciji naključnih števil, medtem ko so
bili pri „vzorčenju“ obiskovalcev anketarji opozorjeni na problematiko pristranskosti
izbire kraja, o kateri smo govorili v razdelku 3.1.2.
68
Izvedba testnega anketiranja nam omogoča analizo rezultatov, oblikovanje ustreznih
mehanizmov, ki nam za končno anketiranje še manjkajo ter oblikovanje potencialnih
predlogov za izboljšanje anketiranja. Najprej moramo izpostaviti, da smo poleg
striktnega upoštevanja meril za prebivalce in obiskovalce že vnaprej izločili iz analize
vse vprašalnike, ki niso vsebovali bodisi neto mesečnega dohodka anketiranca bodisi
neto mesečnega dohodka njegovega gospodinjstva, saj je to pomembno za postavitev
diskretnih vrednosti pripravljenosti na plačilo. Prav tako smo izločili vprašalnike, pri
katerih anketiranci niso želeli podati maksimalne pripravljenosti na plačilo ali kako
drugače niso želeli sodelovati. Ob upoštevanju teh dejstev lahko ugotovimo, da je bila
stopnja odzivnosti pri testnem anketiranju 40-odstotna 4, kar je relativno ugodno za to
fazo anketiranja, vendar moramo upoštevati, da gre za osebne intervjuje in da so
potencialni anketiranci že izrazili veliko zanimanje za dogajanja na tem območju na
dveh delavnicah, katerih izsledke smo predstavili v drugem poglavju.
Težave so se pojavile predvsem pri anketiranju prebivalcev; ne samo, da je bila stopnja
odzivnosti pri njih manjša, ampak so bile predvsem pri ruralnem delu prebivalstva
težave tudi z razumevanjem nekaterih delov vprašalnika in z interesom za razvoj
območja. To je impliciralo dodatno delo pri oblikovanju vprašalnika in terjalo dodaten
razmislek o pristopu k anketiranju. Manjše težave so bile tudi pri obliki plačila, kjer je
bilo precej protestnih odzivov, pa tudi nekaj težav z razumevanjem. Najbolj resne
težave pa so se pojavile pri vprašanjih o neto mesečnem dohodku anketiranca in
njegovega gospodinjstva, kjer je bilo kar nekaj odklonilnih odzivov. Ker sta ti dve
vprašanji zelo pomembni, smo se odločili absolutni zneske dohodka obakrat nadomestiti
z dohodkovnimi razredi, s čimer smo želeli povečati stopnjo odzivnosti in raven
verodostojnosti odzivov, kljub njihovi nižji informacijski vrednosti.
Verodostojnost odgovorov o dohodku anketiranca in njegovega gospodinjstva je tako
pomembna zaradi tega, ker ti odgovori predstavljajo osnovo za oblikovanje lestvice
dohodkov anketiranca in njegovega gospodinjstva s pripadajočimi vrednostmi
pripravljenosti na plačilo, na kateri temelji kontingenčno vrednotenje diskretne izbire.
Zaradi relativno majhne velikosti vzorca smo namreč predpostavili, da je anketirančeva
pripravljenost na plačilo sorazmerna njegovemu dohodku oziroma dohodku njegovega
gospodinjstva. Znesek pripravljenosti na plačilo, ki ga bo anketar pri končnem
anketiranju ponudil anketirancu, torej ne bo naključen, temveč bo vezan na njegov
4
Zanimivo je, da je bila stopnja odzivnosti višja pri obiskovalcih (48%), kot pa pri prebivalcih (32%). To
je dokaj razumljivo, saj je za obiskovalca območja večja verjetnost, da bo zainteresiran za dogajanje na
območju, kot pa za prebivalca ene izmed občin, v katerih se to območje (deloma) nahaja.
69
dohodek oziroma na dohodek njegovega gospodinjstva. Na osnovi izsledkov testnega
anketiranja smo oblikovali dve lestvici dohodkov s pripadajočimi vrednostmi
pripravljenosti na plačilo, ki ju predstavljamo v tabelah 3 in 4.
Tabela 3: Lestvica dohodka anketirančevega gospodinjstva s pripadajočimi vrednostmi
pripravljenosti na plačilo za uresničitev scenarija „B“
Neto mesečni dohodek gospodinjstva
manj kot 100.000 SIT
od 100.000 SIT do manj kot 200.000 SIT
od 200.000 SIT do manj kot 400.000 SIT
od 400.000 SIT do manj kot 700.000 SIT
od 700.000 SIT do manj kot 1.500.000 SIT
več kot 1.500.000 SIT
Vrednost pripravljenosti na plačilo
300 SIT
300 SIT
600 SIT
1.000 SIT
1.000 SIT
1.000 SIT
Tabela 4: Lestvica dohodka anketiranca s pripadajočimi vrednostmi pripravljenosti
na plačilo za uresničitev scenarija „B“
Neto mesečni dohodek anketiranca
manj kot 50.000 SIT
od 50.000 SIT do manj kot 100.000 SIT
od 100.000 SIT do manj kot 150.000 SIT
od 150.000 SIT do manj kot 250.000 SIT
od 250.000 SIT do manj kot 400.000 SIT
več kot 400.000 SIT
Vrednost pripravljenosti na plačilo
300 SIT
300 SIT
300 SIT
600 SIT
1.000 SIT
1.000 SIT
Anketar načeloma uporabi lestvico za neto mesečni dohodek gospodinjstva, saj bi tudi
dodatek k nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v primeru pozitivne odločitve o
izvajanju scenarija usmerjenega razvoja na območju krajinske zasnove Volčji Potok
plačevali le zavezanci za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Dodatno velja
izpostaviti, da v okviru gospodinjstva (z več člani) obstajajo ekonomije obsega. V
kolikor anketiranec ne navede neto mesečnega dohodka gospodinjstva, navede pa svoj
neto mesečni dohodek, se uporabi lestvica za neto mesečni dohodek posameznika.
Razumevanje tega anketnega mehanizma nam hkrati da tudi vedeti, zakaj vprašanja o
dohodku anketiranca in njegovega gospodinjstva ne moremo dati na konec anketnega
vprašalnika, kot je bilo v fazi testnega anketiranja predlagano s strani nekaterih
anketirancev. V tem primeru bi lahko posameznim anketirancem pri aplikaciji
kontingenčnega vrednotenja diskretne izbire, ki jo bomo opisali v nadaljevanju,
ponudili zgolj naključni znesek pripravljenosti na plačilo, kar je ob izpolnjevanju že
navedene predpostavke informacijsko slabša varianta. Zaradi tega tudi preostalih
vprašanj iz sklopa družbenoekonomskih značilnosti anketiranca ni imelo smisla dajati
na konec anketnega vprašalnika, kot se to sicer pogosto počne.
70
4.2.4 Opredelitev načina anketiranja
Kot smo v našem prispevku že nakazali, bomo za naše potrebe ekonomskega
vrednotenja prostorskih vrednot na območju krajinske zasnove Volčji Potok ločeno
anketirali prebivalce in obiskovalce. Tako bomo lahko ugotavljali morebitne razlike
med stališči obeh skupin in njihovim odzivanjem. Zaradi izzivov, s katerimi smo se
srečevali pri določitvi oblike plačila, smo se odločili, da za prebivalce, ki bodo predmet
anketiranja, opredelimo zgolj prebivalce območja krajinske zasnove Volčji Potok, kot
obiskovalce, ki bodo predmet anketiranja, pa ostale prebivalce s stalnim prebivališčem
na območju občin Domžale, Kamnik in Lukovica, ki so v času anketiranja obiskali
območje krajinske zasnove Volčji Potok. Kot smo opredelili v prejšnjem razdelku, je
vzorec sestavljen iz 250 prebivalcev in 250 obiskovalcev, kar skupaj znese 500
anketirancev. Anketiranec mora biti polnoleten in po možnosti nosilec gospodinjstva5,
kar pomeni, da relativno največ prispeva k dohodku gospodinjstva.
Kot smo ugotovili že v razdelku 3.1.2, je lahko anketa izvedena na različne načine, pri
čemer izstopajo osebni intervjuji, vprašalniki za samostojno izpolnjevanje, telefonski
intervjuji ter vprašalniki, poslani po pošti. Osebni intervjuji so najpogostejša in
ponavadi najučinkovitejša, a tudi najdražja oblika anketiranja. Običajno je stopnja
odzivnosti pri takšnem načinu anketiranja najvišja. Vprašalniki za samostojno
izpolnjevanje, ki jih pustimo na območju, ki je predmet anketiranja, da jih obiskovalci
izpolnijo, so najcenejša oblika anketiranja, ki pa ima nizke odzivne stopnje. Vprašalniki,
poslani po pošti, pridejo v poštev v primeru lahko razumljivega potencialnega trga
prostorske dobrine. Zelo uporabna in učinkovita možnost anketiranja so v primeru,
kadar imajo anketiranci ekspertno znanje o prostorski dobrini in interes za prostorsko
spremembo ali kadar so že plačali določen znesek za izvedbo te ali sorodne prostorske
spremembe. Vprašalniki za samostojno izpolnjevanje in vprašalniki, poslani po pošti, so
omejeni na enostavna vprašanja in so lahko predmet potencialne pristranskosti, ki izvira
iz nezmožnosti izpuščanja določenega dela vprašalnika, ki za konkretnega anketiranca
ne pride v poštev. Slabosti telefonskih intervjujev so v nezmožnosti uporabe vizualnih
namigov in težavah pri vzdrževanju pozornosti anketiranca, vendar pa je lahko ta način
v kombinaciji z vprašalniki, poslanimi po pošti stroškovno učinkovit in doseže višje
odzivne stopnje od samih vprašalnikov, poslanih po pošti.
5
To je nekoliko težje zagotoviti pri anketiranju obiskovalcev; v kolikor je potencialni anketiranec edini
obiskovalec, je to lahko zgolj naključno, kadar pa anketar pristopi skupini obiskovalcev, skuša izbrati
nosilca gospodinjstva, v kolikor dotični obiskovalci živijo v skupnem gospodinjstvu.
71
V našem primeru smo se odločili za anketiranje v obliki osebnih intervjujev, ki je bilo
uporabljeno že v testni fazi anketiranja. Za to imamo več razlogov. Prvi in
najpomembnejši je dokazana učinkovitost tega pristopa, ki se jo da z dodatnimi ukrepi
še izboljšati. Tako bomo teden dni pred predvidenim anketiranjem vsakega prebivalca
iz vzorca o nameravanem obisku pisno obvestili v obliki dopisa, ki bo na jedrnat način
vseboval vse relevantne vidike našega projekta. Dan pred nameravanim obiskom bo
anketar potencialnega anketiranca poklical po telefonu in se z njim dogovoril za
intervju, v kolikor bo anketiranec nanj pristal. Izboljšati pa bomo skušali tudi pristop
anketarjev k anketiranju obiskovalcev območja krajinske zasnove Volčji Potok, ki je
bilo sicer že pri testnem anketiranju dosti učinkovitejše. Ker je povprečni strošek
osebnega intervjuja najvišji, lahko pri danih sredstvih seveda opravimo relativno
najmanj anket. Ker gre za relativno kompleksen splet prostorskih dobrin in ne ravno
enostavno anketiranje, za katerega potrebujemo izkušene anketarje z ekspertnim
znanjem, vprašalniki za samostojno izpolnjevanje in vprašalniki, poslani po pošti
seveda odpadejo. Ker uporabljamo vizualne pripomočke in potrebujemo pozornost
anketiranca na konstantno visokem nivoju, za kar je potrebna dobršna mera animiranja s
strani anketarja, odpadejo tudi telefonski intervjuji.
4.2.5 Dokončno oblikovanje anketnega vprašalnika
Ko smo izvedli testno anketiranje in opredelili način anketiranja, lahko oblikujemo
končno različico anketnega vprašalnika, pri čemer upoštevamo nekatere predloge za
izboljšanje anketiranja, ki so bili oblikovani v fazi testnega anketiranja. Tako vprašanje
po absolutnem znesku neto mesečnega dohodka anketiranca in njegovega gospodinjstva
nadomestimo z ustreznimi dohodninskimi razredi, ki so razvidni iz tabel 3 in 4. Trditve
iz sklopa o odnosu anketiranca do naravne in kulturne dediščine nekoliko poenostavimo
in jih naredimo bolj jasne z anketirančevega vidika dojemanja okolja, prostora in v njem
utelešene naravne in kulturne dediščine. Zaradi lažjega razumevanja smo te trditve
predstavili tudi na posebnih karticah, ki so jih anketarji v tej fazi anketiranja ponudili
anketirancem za lažje odločanje. Pri predstavitvi scenarija usmerjenega razvoja anketar
podrobneje pojasni značaj inštitucije, ki bo skrbela za uresničitev tega scenarija.
Upoštevamo pa tudi nekatere druge že omenjene popravke, s čimer želimo izboljšati
pristop k anketiranju in posledično dobiti boljše rezultate anketiranja.
Največjih modifikacij je deležen četrti sklop vprašanj, kjer sedaj uvedemo mehanizme
referendumske metode kontingenčnega vrednotenja. Po začetni predstavitvi scenarija
72
usmerjenega razvoja in seznanitvi anketiranca z dejstvi o predmetu anketiranja sledi
dvoje vprašanj dvojne izbire, ki se nanašata na pripravljenost na plačilo za uresničitev
scenarija usmerjenega razvoja. Anketiranca najprej vprašamo, ali je pripravljen plačati
začetni znesek dohodka njegovega gospodinjstva na leto, v naslednjih petih letih,
začenši z januarjem 2006, za uresničitev tega scenarija. Začetni znesek pripravljenosti
na plačilo anketar določi s pomočjo lestvice dohodkov anketiranca in njegovega
gospodinjstva s pripadajočimi vrednostmi pripravljenosti na plačilo, ki je prikazana v
tabelah 3 in 4. Anketar anketirancu navede tako mesečni kot tudi letni znesek
pripravljenosti na plačilo, da bi s tem zmanjšal verjetnost zmot v percepciji tega zneska
s strani anketiranca. Anketiranec lahko znesek sprejme ali zavrne, lahko pa tudi ne
odgovori, s čimer se anketiranje zaključi, anketa pa se smatra za neveljavno.
Anketiranca nato vprašamo, ali je pripravljen plačati nadaljnji znesek dohodka
njegovega gospodinjstva na leto, v naslednjih petih letih, začenši z januarjem 2006, za
uresničitev scenarija usmerjenega razvoja na območju krajinske zasnove Volčji Potok.
Nadaljnji znesek je dvakratnik začetnega zneska, v kolikor je anketiranec na prejšnje
vprašanje odgovoril pritrdilno oziroma je osnovni znesek sprejel ter polovična vrednost
začetnega zneska, v kolikor je anketiranec na prejšnje vprašanje odgovoril nikalno
oziroma je potencialno plačilo osnovnega zneska zavrnil. Anketar zabeleži tudi razloge
za pozitivne oziroma negativne odgovore. Ugotavljanje razlogov za negativne odgovore
služi iskanju protestnih odzivov. Sledi še vprašanje o največjem mesečnem dohodku
gospodinjstva, ki ga je anketiranec v naslednjih petih letih, začenši z januarjem 2006,
pripravljen plačati za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja. To vprašanje, ki je bilo
postavljeno že pri testnem anketiranju, bo imelo v nadaljevanju dodatno funkcijo
ugotavljanja učinkov razpona in sidranja.
V končno različico vprašalnika pa smo uvedli še dodatni sklop vprašanj, ki so
namenjena anketarju. Le-ta v petem sklopu opredeli, kako dobro je po njegovem
mnenju anketiranec razumel vprašanja o širšem območju Volčjega Potoka in koliko je
prepričan v iskrenost njegovih odgovorov. V kolikor anketar meni, da anketiranec ni
razumel vprašanj oziroma sploh ni prepričan v iskrenost njegovih odgovorov, se takšen
vprašalnik smatra za neveljavnega in se izloči iz nadaljnje analize. Anketar na koncu
zabeleži še svoje ime in priimek ter kraj, datum in čas anketiranja. Dokončna različica
anketnega vprašalnika se nahaja v prilogi 2.
73
4.3 IZVEDBA ANEKTIRANJA NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU
Podobno, kot pri testnem anketiranju, je vzorčenje prebivalcev iz „prečiščene“
populacije obravnavanega območja, iz katere izločimo preminule in preseljene
prebivalce, temeljilo na aplikaciji naključnih števil, medtem ko so bili pri „vzorčenju“
obiskovalcev anketarji opozorjeni na že predstavljeno problematiko pristranskosti izbire
kraja. Končno anketiranje je s pomočjo anketarjev, ki smo jih dokončno izbrali v fazi
testnega anketiranja, potekalo od 29.05.2005 do 30.06.2005.
Ko je bilo anketiranje zaključeno in vprašalniki zbrani, smo poleg striktnega
upoštevanja meril za prebivalce in obiskovalce izločili iz analize vprašalnike: (1) ki niso
vsebovali bodisi neto mesečnega dohodka anketiranca bodisi neto mesečnega dohodka
njegovega gospodinjstva; (2) pri katerih anketiranci niso odgovorili na začetno
vprašanje dvojne izbire pri aplikaciji referendumske metode kontingenčnega
vrednotenja; (3) pri katerih anketiranci niso želeli podati maksimalne pripravljenosti na
plačilo ter (4) pri katerih je anketar menil, da anketiranci niso razumeli vprašanj
oziroma sploh ni bil prepričan v iskrenost njihovih odgovorov. Anketiranje je bilo
seveda prekinjeno že v fazi poteka, v kolikor anketiranec kako drugače ni želel ali
mogel sodelovati po privolitvi v intervju.
Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejstev lahko ugotovimo, da je bila stopnja odzivnosti
pri končnem anketiranju 62,4-odstotna; ponovno je bila višja pri obiskovalcih (65,2%),
kot pri prebivalcih (59,6%). Imamo torej 312 veljavnih opazovanj, pri čemer gre za 149
prebivalcev in 163 obiskovalcev. Podamo lahko tri ugotovitve: (1) skupna stopnja
odzivnosti je porasla za 56 odstotkov, kar lahko smatramo kot zelo ugodno v primerjavi
z drugimi podobnimi anketami, ki so bile do sedaj izvedene v svetu; (2) ukrepi, ki smo
jih izvedli po testnem anketiranju za izboljšanje odzivnosti pri prebivalcih, so bili
relativno učinkoviti, saj je stopnja odzivnosti pri anketiranju prebivalcev porasla kar za
86 odstotkov ter (3) stopnja odzivnosti je še vedno nekoliko višja v primeru anketiranja
obiskovalcev, kot v primeru anketiranja prebivalcev, kar implicira večjo verjetnost za
obiskovalca, da bo zainteresiran za dogajanje na območju, kot pa za naključnega
prebivalca ene izmed občin, v katerih se to območje nahaja.
Izpostaviti moramo, da je bila stopnja odzivnosti tako pri testnem kot pri končnem
anketiranju izračunana na način, da so bili iz sodelujočih anketirancev izključeni vsi
tisti, ki so zapadli pod enega izmed zgoraj naštetih kriterijev. Če bi stopnjo odzivnosti
računali na konvencionalen način, kar pomeni, da bi upoštevali vse anketirance, ki so se
74
odzvali naši prošnji za intervju, bi bila stopnja odzivnosti še dosti višja, vendar tako
definirana stopnja odzivnosti v našem primeru ne bi bila smiselna, saj so na kakršenkoli
način pomanjkljivi vprašalniki za nas neuporabni.
Šele na tem mestu smo lahko oblikovali podatkovno bazo z vsemi kategorijami, ki so
bile sestavni del vprašalnika. Organizirali smo jo po sklopih vprašanj, kjer je vsako
vprašanje oziroma vsaka izjava ena spremenljivka, ki ji je treba opredeliti ime, vrsto,
dolžino, opis, vrednosti in mero. S povpraševanji (angl. queries) je nato mogoče
oblikovati takšne vhodne podatke, kot jih bomo v nadaljevanju potrebovali za konkretne
statistične in ekonometrične vrste analize v za to primernih uporabniških programih. V
glavnem gre za analizo opisnih statistik, preverjanje hipotez, klasične regresijske
metode z uporabo cenilke najmanjših kvadratov (angl. least-squares estimator – LSE)
ter modele kvalitativnega odziva z uporabe cenilke največjega verjetja (angl. maximumlikelihood estimator – MLE), o katerih bomo obširneje spregovorili v nadaljevanju.
75
5 ANALIZA REZULTATOV EKONOMSKEGA VREDNOTENJA
PROSTORSKIH VREDNOT
V sklopu tega poglavja bomo izvedli tri ravni analize rezultatov ekonomskega
vrednotenja prostorskih vrednot na območju krajinske zasnove Volčji Potok, ki smo jih
dobili s pomočjo postopkov, ki so bili podrobno opisani v prejšnjem poglavju. Najprej
gre za statistično analizo, kjer bomo podali opisne statistike vseh relevantnih
dejavnikov, ki smo jih ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika ter njihove
statistične porazdelitve. Sledi analiza izražene pripravljenosti na plačilo, ki jo bomo
izvedli s pomočjo ustrezne regresijske metode. Skušali bomo ugotoviti tudi velikost
nekaterih pristranskosti in jih odpraviti iz vrednosti pripravljenosti na plačilo. Nato
bomo analizirali pravo pripravljenost na plačilo, kar bomo izvedli s pomočjo modelov
kvalitativnega odziva z uporabo najbolj ustrezne cenilke. Ugotavljali bomo dejavnike
pripravljenosti na plačilo in skušali oceniti „pravo“ vrednost pripravljenosti na plačilo.
Analizo rezultatov ekonomskega vrednotenja prostorskih vrednot pa zaključujemo z
ugotavljanjem agregatne vrednosti pripravljenosti na plačilo.
V nadaljevanju prikazujemo rezultate vseh treh ravni analize rezultatov ekonomskega
vrednotenja prostorskih vrednot na območju krajinske zasnove Volčji Potok, pri čemer
se osredotočamo predvsem na tiste vidike ekonomskega vrednotenja prostorskih
vrednot, ki so pomembni za testni značaj našega projekta.
5.1 STATISTIČNA ANALIZA REZULTATOV
Statistična analiza je pri ekonomskem vrednotenju prostorskih vrednot in v njih
utelešene naravne in kulturne dediščine namenjena ugotavljanju t.i. predhodnih
rezultatov (angl. preliminary findings). Izvedli jo bomo v štirih delih, ki obsegajo štiri
sklope anketnega vprašalnika: (1) družbenoekonomske značilnosti anketirancev; (2)
odnos do naravne in kulturne dediščine; (3) poznavanje in percepcija širšega območja
Volčji Potok ter (4) izvedba kontingenčnega vrednotenja. Peti sklop anketnega
vprašalnika (vprašanja za anketarja) je bil namenjen zgolj selekciji opazovanj pri
oblikovanju podatkovne baze in nima posebne vloge pri analizi rezultatov ekonomskega
vrednotenja prostorskih vrednot. Opisne statistike nekaterih ključnih spremenljivk
prikazujemo že sedaj v tabeli 5 in jih bomo podrobneje komentirali v nadaljevanju.
76
Tabela 5: Opisne statistike ključnih spremenljivk (n = 312)
Spremenljivka
Starost anketiranca
Leta šolanja
Neto mesečni dohodek
anketiranca v SIT
Število članov gospodinjstva
Neto mesečni dohodek
gospodinjstva v SIT
Neto mesečni dohodek na člana
gospodinjstva v SIT
Zadnja vrednost pripravljenosti
na plačilo v SIT
Največja vrednost pripravljenosti
na plačilo v SIT
Aritmetična
sredina
46,8
12,5
Standardni
odklon
14,8
2,6
Najmanjša
vrednost
18
0
Največja
vrednost
87
18
153.045
3,5
85.840
1,5
25.000
1
480.000
9
379.006
219.800
50.000
1.800.000
54.084
40.870
3.125
325.000
388
537
0
2.000
475
1.119
0
10.000
5.1.1 Družbenoekonomske značilnosti anketirancev
Kot smo navedli že v razdelku 4.3, imamo v podatkovni bazi (v nadaljevanju: vzorec)
na voljo 312 veljavnih opazovanj, pri čemer gre za 149 prebivalcev in 163
obiskovalcev. Povprečna starost anketiranca iz vzorca znaša 46,8 let, pri čemer starost
anketiranca variira med 18 in 87 leti (glej tabelo 5). Če si pogledamo starostno
porazdelitev anketirancev, ki je podana v tabeli 6, lahko vidimo, da je bilo zgolj 6,4
odstotkov anketirancev starih med 18 in 24 leti, kar 11,9 odstotkov anketirancev pa je
bilo starih 65 let in več. Približno 54,8 odstotkov anketirancev iz vzorca je moškega
spola. Gospodinjstvo anketiranca ima v povprečju 3,46 člana, pri čemer število članov
gospodinjstva variira med 1 in 9. Prebivalci območja krajinske zasnove Volčji Potok v
povprečju živijo na območju približno 36,8 let.
Tabela 6: Starostna porazdelitev anketirancev
Razred
od 18 do 24 let
od 25 do 34 let
od 35 do 44 let
od 45 do 54 let
od 55 do 64 let
65 let in več
Skupaj
Frekvenca
20
47
74
74
60
37
312
Odstotek
6,4
15,1
23,7
23,7
19,2
11,9
100,0
Kumulativni odstotek
6,4
21,5
45,2
68,9
88,1
100,0
Iz porazdelitve anketirancev glede na njihov formalni status, ki jo podajamo v tabeli 7,
je razvidno, da je več kot polovica anketirancev zaposlenih (52,6 odstotkov) oziroma
samozaposlenih (5,4 odstotki), kar 25 odstotkov pa je upokojencev. Specifična stopnja
77
brezposelnosti, ki smo jo ugotovili s pomočjo našega vprašalnika, in bi ji lahko rekli
„anketna stopnja brezposelnosti“, znaša na območju krajinske zasnove Volčji potok
zgolj 3,5 odstotkov. Učencev, dijakov oziroma študentov je bilo v našem vzorcu 7,7
odstotkov, kar se ujema z že ugotovljenim deležem mladih v vzorcu. Kmetov in s
kmetijsko dejavnostjo povezanih posameznikov je bilo na območju 5,8 odstotkov.
Tabela 7: Porazdelitev anketirancev glede na njihov formalni status
Formalni status
zaposlen
samozaposlen
kmet, gospodinja ali pomagajoči
družinski član
brezposeln
upokojenec
učenec, dijak ali študent
Skupaj
Frekvenca
164
17
Odstotek
52,6
5,4
Kumulativni odstotek
52,6
58,0
18
11
78
24
312
5,8
3,5
25,0
7,7
100,0
63,8
67,3
92,3
100,0
Če si sedaj pogledamo porazdelitev anketirancev glede na njihovo doseženo stopnjo
izobrazbe, ki je prikazana v tabeli 8, lahko ugotovimo, da je zgolj 1,0 odstotek brez
formalne izobrazbe ali pa ima nedokončano osnovno šolo. Približno 10,6 odstotkov
anketirancev ima končano osnovno šolo, 55,4 odstotkov anketirancev ima srednjo
izobrazbo, 29,8 odstotkov anketirancev ima višjo oziroma visoko izobrazbo, kar 3,2
odstotka pa jih je pridobilo specializacijo, magisterij ali doktorat. Povprečna dolžina
šolanja znaša v našem vzorcu približno 12,5 let (glej tabelo 5).
Tabela 8: Porazdelitev anketirancev glede na njihovo doseženo stopnjo izobrazbe
Izobrazba
nedokončana osnovna šola
osnovna šola
poklicna šola
srednja šola
višja šola, višja strokovna šola
ali visoka strokovna šola
visoka šola
(univerzitetni program)
specializacija, magisterij ali
doktorat
Skupaj
Frekvenca
3
33
51
122
Odstotek
1,0
10,6
16,3
39,1
Kumulativni odstotek
1,0
11,5
27,9
67,0
45
14,4
81,4
48
15,4
96,8
10
312
3,2
100,0
100,0
Povprečni mesečni dohodek anketiranca je znašal 153.045 SIT (glej tabelo 5), kar je
sicer nekoliko manj od slovenskega povprečja, vendar moramo upoštevati tudi
pristranskost, ki izvira iz posameznikove nepripravljenosti podati resnično višino svojih
prihodkov (angl. under-reporting bias). Tovrstna pristranskost se navadno nanaša na
78
bojazen pred višjo obdavčitvijo in ima lahko za posledico precejšnjo podcenitev
dohodka anketiranca (cf. Van der Laan in van Tuinen, 1996). V kolikor bi bilo
vprašanje o velikosti dohodka postavljeno na konec anketnega vprašalnika, bi imeli pri
tej vrsti pristranskosti poleg splošne bojazni pred višjimi davki opraviti tudi z averzijo
do specifične obdavčitve v obliki višjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Neto mesečni dohodek anketirančevega gospodinjstva je posledično znašal 379.006
SIT, neto mesečni dohodek na člana gospodinjstva pa zgolj 54.084 SIT.
5.1.2 Odnos do naravne in kulturne dediščine
Velika večina anketirancev se je strinjala (45,5 odstotkov) oziroma močno strinjala
(35,3 odstotka), da država ne bi smela podpirati razvoja, če je le-ta škodljiv za okolje, in
sicer ne glede na velikost škode (glej tabelo 9). Približno 7,1 odstotkov anketirancev je
bilo do tega neopredeljenih, medtem ko je le nekaj več kot 12 odstotkov anketirancev
menilo, da država sme podpirati razvoj, četudi je le-ta škodljiv za okolje. Iz tega lahko
sklepamo, da je ozaveščenost ljudi na območju občin Domžale, Kamnik in Lukovica o
negativnih vplivih gospodarskega razvoja na okolje in prostor precejšnja.
Tabela 9: Država ne bi smela podpirati razvoja, če je le-ta škodljiv za okolje, in sicer ne
glede na velikost škode
se močno ne strinjam
se ne strinjam
sem neopredeljen
se strinjam
se močno strinjam
Skupaj
Frekvenca
5
33
22
142
110
312
Odstotek
1,6
10,6
7,1
45,5
35,3
100,0
Kumulativni odstotek
1,6
12,2
19,2
64,7
100,0
Tabela 10: Ni prav, da investiramo v naravno in kulturno dediščino, ker s tem
žrtvujemo svoj dohodek, zato da bodo koristi uživali zanamci
se močno ne strinjam
se ne strinjam
sem neopredeljen
se strinjam
se močno strinjam
Skupaj
Frekvenca
103
135
29
40
5
312
Odstotek
33,0
43,3
9,3
12,8
1,6
100,0
Kumulativni odstotek
33,0
76,3
85,6
98,4
100,0
Po drugi strani se je zgolj nekaj več kot 14 odstotkov anketirancev strinjalo, da ne bi
smeli investirati v naravno in kulturno dediščino, ker s tem žrtvujemo svoj dohodek,
79
zato da bodo koristi uživali zanamci (glej tabelo 10). Približno 9,3 odstotkov
anketirancev je bilo do tega neopredeljeno, medtem ko velika večina meni, da je prav
žrtvovati določen del svojega dohodka z namenom investirati v naravno in kulturno
dediščino, zato da bodo koristi uživali zanamci; 43,3 odstotka anketirancev se je namreč
s tem strinjalo, 33,0 odstotkov pa se je s tem močno strinjalo.
Nekoliko bolj dvoumni so odzivi na trditev, po kateri naj Slovenija izkoristi svoje
naravne vire danes, da bi povečala zaposlenost in življenjski standard, ne glede na
posledice za okolje (glej tabelo 11). Približno 36,5 odstotkov anketirancev se s tem ni
strinjalo, približno 25,3 odstotka anketirancev pa se je z izjavo strinjalo. Približno 15,1
odstotkov anketirancev je bilo neopredeljenih, medtem ko odstotek močnega
nestrinjanja ter močnega strinjanja znaša 14,1 oziroma 9,0. Porazdelitev kaže
presenetljivo raven simetričnosti, kar nasprotuje ugotovitvi o ozaveščenosti ljudi na
območju obravnavanih treh občin, ki je bila postavljena na osnovi rezultatov iz tabele 9.
Tabela 11: Slovenija naj izkoristi svoje naravne vire danes, da bi povečala zaposlenost
in življenjski standard, ne glede na posledice za okolje
se močno ne strinjam
se ne strinjam
sem neopredeljen
se strinjam
se močno strinjam
Skupaj
Frekvenca
44
114
47
79
28
312
Odstotek
14,1
36,5
15,1
25,3
9,0
100,0
Kumulativni odstotek
14,1
50,6
65,7
91,0
100,0
Tabela 12: Kulturno in naravno dediščino na nacionalno pomembnih krajinskih
območjih je treba varovati
se močno ne strinjam
se ne strinjam
sem neopredeljen
se strinjam
se močno strinjam
Skupaj
Frekvenca
3
6
5
139
159
312
Odstotek
1,0
1,9
1,6
44,6
51,0
100,0
Kumulativni odstotek
1,0
2,9
4,5
49,0
100,0
Z izjavo, da je treba kulturno in naravno dediščino na nacionalno pomembnih krajinskih
območjih varovati, se strinja oziroma močno strinja kar 44,6 oziroma 51,0 odstotkov
anketirancev (glej tabelo 12). Le približno 4,5 odstotkov anketirancev je do tega
neopredeljenih ali pa meni, da kulturna in naravna dediščina na nacionalno pomembnih
krajinskih območjih ni potrebna varstva. Porazdelitev odgovorov se nanaša na zelo
splošno postavljeno trditev, zato ni zelo presenetljiva. Kaže na ozaveščenost ljudi na
80
območju občin Domžale, Kamnik in Lukovica o potrebi po ohranjanju prostorskih
vrednot in v njih utelešene naravne in kulturne dediščine. Hkrati implicira pripravljenost
na plačilo za tovrstno ohranjanje. Zanimivo pa bo v nadaljevanju pogledati, v kakšnem
razmerju so odgovori na to vprašanje v primerjavi z odgovori na nekatera druga
podobna, a bolj konkretna vprašanja.
Da vrednost krajine ni odvisna od obstoja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, meni
približno 22,7 odstotka anketirancev; 18,9 odstotkov anketirancev se s to izjavo strinja,
3,8 odstotkov anketirancev pa se z izjavo močno strinja (glej tabelo 13). Približno 17,3
odstotka je do tega neopredeljenih. Na drugi strani pa kar 59,9 odstotkov anketirancev
meni, da je vrednost krajine odvisna od obstoja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Četudi so imeli anketiranci pri odgovarjanju na to vprašanje v mislih samo vrednost
nepremičnin na območju krajinske zasnove Volčji Potok, bi se to moralo odražati na
vrednosti njihove pripravljenosti na plačilo.
Tabela 13: Vrednost krajine ni odvisna od obstoja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst
se močno ne strinjam
se ne strinjam
sem neopredeljen
se strinjam
se močno strinjam
Skupaj
Frekvenca
53
134
54
59
12
312
Odstotek
17,0
42,9
17,3
18,9
3,8
100,0
Kumulativni odstotek
17,0
59,9
77,2
96,2
100,0
Tabela 14: Za naravna in kulturna območja, ki jih ne obiskujem, mi ni treba prispevati
se močno ne strinjam
se ne strinjam
sem neopredeljen
se strinjam
se močno strinjam
Skupaj
Frekvenca
42
117
57
78
18
312
Odstotek
13,5
37,5
18,3
25,0
5,8
100,0
Kumulativni odstotek
13,5
51,0
69,2
94,2
100,0
Poglejmo si še odzive anketirancev na izjavo, da jim za naravna in kulturna območja, ki
jih ne obiskujejo, mi treba prispevati. Približno 25,0 odstotkov anketirancev se s to
izjavo strinja, približno 37,5 odstotkov anketirancev pa se s tem ne strinja (glej tabelo
14). Neopredeljenih je bilo 18,3 odstotka anketirancev. V repih porazdelitve je 19,0
odstotkov anketirancev; približno 13,5 odstotkov se jih z izjavo močno ne strinja,
medtem ko približno 5,8 odstotkov anketirancev izkazuje močno strinjanje z izjavo.
Zanimiva je primerjava odzivov na to izjavo z odzivi na izjavo, da je kulturno in
naravno dediščino na nacionalno pomembnih krajinskih območjih treba varovati;
81
sklepamo namreč lahko, da ljudje na območju občin Domžale, Kamnik in Lukovica
menijo, da je nacionalno pomembna krajinska območja sicer treba varovati, vendar so
pripravljeni prispevati le za ohranitev tistih, od katerih imajo neposredne koristi.
Na osnovi anketirančevih odzivov na zgornjih šest trditev smo oblikovali razvojne
profile anketirancev in vsakega izmed njih umestili v enega izmed kreiranih profilov.
To smo dosegli z multivariatnim postopkom razvrščanja v skupine (angl. clustering).
Uporabili smo nehierarhično metodo razvrščanja v skupine k-means z iterativnim
postopkom in opredelili naslednje tri profile: (1) ozaveščene posameznike, ki dajejo
prednost ohranjanju naravne in kulturne dediščine za sedanje in prihodnje rodove
napram svojemu trenutnemu življenjskemu standardu; (2) materialistične posameznike,
ki preferirajo izboljšanje svojega današnjega standarda ne glede na stanje prostorskih
vrednot v prihodnosti in so pripravljeni prispevati za naravno in kulturno dediščino
samo v zameno za takojšnjo neposredno koristnost ter (3) racionalne posameznike, ki
tehtajo med intertemporalnimi stroški in koristmi prostorskih vrednot in v njih utelešene
naravne in kulturne dediščine. V nadaljevanju bomo ta podatek lahko uporabili bodisi
kot pojasnjevalno spremenljivka pri pojasnjevanju dinamike pripravljenosti na plačilo
bodisi kot mehanizem za ugotavljanje resnične vrednosti neuporabe za anketiranca.
5.1.3 Poznavanje in percepcija širšega območja Volčji Potok
Informacije o okoljskih in prostorskih problemih na širšem območju Volčji Potok so
bile popolnoma nove za približno 17,0 odstotkov anketirancev, vsaj delno nove pa za
59,9 odstotkov anketirancev. Približno 23,1 odstotkom anketirancev je bila v celoti
poznana vsa predstavljena problematika na območju krajinske zasnove Volčji Potok,
kar potrjuje relativno visoko raven seznanjenosti ljudi z dogajanji na območju, ki izvira
iz aktivnosti, ki so bile v ta namen organizirane na območju občin Domžale, Kamnik in
Lukovica (glej razdelka 2.4 in 2.5) in je bila predpostavljena tudi pri naši aplikaciji
metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot.
Anketiranca smo nato vprašali, katere prostorske vrednote na območju krajinske
zasnove Volčji Potok zanj predstavljajo vrednost. To smo izvedli najprej posredno, in
sicer z ugotavljanjem frekventnosti obiskovanja posameznih prostorskih vrednot: (1)
ribnikov z okolico; (2) vodotokov, mlinščic, mlinov in žag; (3) gradov s parki; (4)
gozdov Kolovca; (5) Arboretuma Volčji Potok ter (6) vaških naselij in kmetijske
krajine. Poglejmo si tovrstne rezultate nekoliko podrobneje.
82
Na podlagi tabele 15 lahko ugotovimo, da kar 46,5 odstotkov obiskovalcev na območju
krajinske zasnove Volčji Potok obišče ribnike z okolico enkrat letno ali redkeje (redki
obiskovalci), 32,5 odstotkov anketirancev obišče ribnike z okolico večkrat letno (zmerni
obiskovalci), medtem ko je pogostih obiskovalcev, ki obiščejo to prostorsko dobrino
vsaj enkrat mesečno, zgolj 20,8 odstotkov. Tudi frekventnost obiskovanja vodotokov,
mlinščic, mlinov in žag na eni strani ter gradov s parki na drugi strani na območju
krajinske zasnove ni bistveno drugačna (glej tabeli 16 in 17). Vodotoke, mlinščice,
mline in žage redko obiskuje približno 44,2 odstotka anketirancev, zmernih
obiskovalcev je 27,2 odstotka, pogostih obiskovalcev pa 28,5 odstotkov. Gradove s
parki pa redko obiskuje približno 59,0 odstotkov, medtem ko je zmernih in pogostih
obiskovalcev v našem vzorcu približno 29,2 oziroma 11,8 odstotkov.
Tabela 15: Pogostost obiskovanja ribnikov z okolico
manj kot enkrat letno
enkrat letno
večkrat letno
vsak mesec
vsak teden
vsak dan
Skupaj
Frekvenca
103
42
102
31
30
4
312
Odstotek
33,0
13,5
32,7
9,9
9,6
1,3
100,0
Kumulativni odstotek
33,0
46,5
79,2
89,1
98,7
100,0
Tabela 16: Pogostost obiskovanja vodotokov, mlinščic, mlinov in žag
manj kot enkrat letno
enkrat letno
večkrat letno
vsak mesec
vsak teden
vsak dan
Skupaj
Frekvenca
99
39
85
52
25
12
312
Odstotek
31,7
12,5
27,2
16,7
8,0
3,8
100,0
Kumulativni odstotek
31,7
44,2
71,5
88,1
96,2
100,0
Odstotek
27,6
31,4
29,2
6,1
3,8
1,9
100,0
Kumulativni odstotek
27,6
59,0
88,1
94,2
98,1
100,0
Tabela 17: Pogostost obiskovanja gradov s parki
manj kot enkrat letno
enkrat letno
večkrat letno
vsak mesec
vsak teden
vsak dan
Skupaj
Frekvenca
86
98
91
19
12
6
312
83
Na podlagi tabele 18 lahko nadalje ugotovimo, da gozdove Kolovca redko obišče 40,7
odstotkov anketirancev, zmernih obiskovalcev je približno 31,1 odstotkov, pogostih
obiskovalcev pa je 28,2 odstotka. Nekoliko drugače je s pogostostjo obiskovanja
Arboretuma Volčji Potok (glej tabelo 19), kjer je redkih in zmernih obiskovalcev
približno enako (42,9 oziroma 42,3 odstotkov), redkih obiskovalcev pa je zgolj
približno 14,8 odstotkov. Arboretum Volčji Potok je med prebivalci in obiskovalci
občin Domžale, Kamnik in Lukovica (pa tudi med preostalimi Slovenci in tujci)
prepoznan objekt oblikovane narave, zato je takšna struktura obiskov pričakovana.
Tabela 18: Pogostost obiskovanja gozdov Kolovca
manj kot enkrat letno
enkrat letno
večkrat letno
vsak mesec
vsak teden
vsak dan
Skupaj
Frekvenca
69
58
97
48
31
9
312
Odstotek
22,1
18,6
31,1
15,4
9,9
2,9
100,0
Kumulativni odstotek
22,1
40,7
71,8
87,2
97,1
100,0
Tabela 19: Pogostost obiskovanja Arboretuma Volčji Potok
manj kot enkrat letno
enkrat letno
večkrat letno
vsak mesec
vsak teden
vsak dan
Skupaj
Frekvenca
43
91
132
28
15
3
312
Odstotek
13,8
29,2
42,3
9,0
4,8
1,0
100,0
Kumulativni odstotek
13,8
42,9
85,3
94,2
99,0
100,0
Izstopata predvsem porazdelitvi frekventnosti obiskovanja vaških naselij in kmetijske
krajine ter Homškega hriba, ki ju predstavljamo v tabelah 20 in 21. Redkih
obiskovalcev vaških naselij in kmetijske krajine je namreč zgolj 9,3 odstotke, zmernih
obiskovalcev je 15,1, pogostih obiskovalcev pa je kar 75,6 odstotkov. To je razumljivo,
saj je velik delež anketirancev prebivalcev območja krajinske zasnove Volčji Potok, ki v
teh naseljih živijo in so s kmetijsko krajino ves čas v stiku. Pri frekventnosti
obiskovanja Homškega hriba je situacija seveda obratna; kar 74,4 odstotkov je redkih
obiskovalcev, medtem ko je zmernih in pogostih obiskovalcev v povprečju zgolj 17,9
oziroma 7,8 odstotkov. Homški hrib je namreč redkeje poseljen, pa tudi prebivalci občin
Domžale, Kamnik in Lukovica v splošnem ne pridejo toliko v stik z njim.
84
Tabela 20: Pogostost obiskovanja vaških naselij in kmetijske krajine
manj kot enkrat letno
enkrat letno
večkrat letno
vsak mesec
vsak teden
vsak dan
Skupaj
Frekvenca
17
12
47
45
57
134
312
Odstotek
5,4
3,8
15,1
14,4
18,3
42,9
100,0
Kumulativni odstotek
5,4
9,3
24,4
38,8
57,1
100,0
Odstotek
46,2
28,2
17,9
4,2
2,6
1,0
100,0
Kumulativni odstotek
46,2
74,4
92,3
96,5
99,0
100,0
Tabela 21: Pogostost obiskovanja Homškega hriba
manj kot enkrat letno
enkrat letno
večkrat letno
vsak mesec
vsak teden
vsak dan
Skupaj
Frekvenca
144
88
56
13
8
3
312
Nato smo anketiranca vprašali še eksplicitno (neposredno) po vrstah vrednosti na
območju krajinske zasnove Volčji Potok, ki so zanj pomembne in ugotovili, da je bila
zaščitna pitne vode za okoliške prebivalce izpostavljena kot pomembna pri 82,7
odstotkih anketirancev, pestrost krajine ter rastlinskih in živalskih vrst je bila
izpostavljena pri 63,5 odstotkih anketirancev, redka in tradicionalna poselitev je bila
izpostavljena pri 31,4 odstotkih anketirancev, „pribežališče“ za prihodnje generacije je
bilo kot pomembna vrednost za anketiranca izpostavljeno v zgolj 11,2 odstotkih
opazovanj, zgodovinska in izobraževalna vrednost pa je bila izpostavljena kot
pomembna pri 18,3 odstotkih anketirancev.
Ko je bil anketirancem predstavljen scenarij nenačrtnega razvoja, ki je dejansko
ekstrapolacija sedanjega stanja v prihodnost oziroma odraža nadaljevanje sedanjih
aktivnosti (angl. business-as-usual) na območju krajinske zasnove Volčji Potok, je bilo
približno 45,2 odstotka anketirancev zaskrbljenih nad dogajanji, ki jih predstavlja
scenarij nenačrtnega razvoja, 49,7 odstotkov jih je bilo nekoliko zaskrbljenih, zgolj 5,1
odstotkov anketirancev pa nad pričakovanimi prihodnjimi dogajanji na območju ni bilo
zaskrbljenih. Ko so bili anketiranci povprašani po velikosti verjetne škoda, ki bi na
širšem območju Volčji Potok nastala zaradi uresničitve scenarija nenačrtnega razvoja,
so je le-ta zdela 39,7 odstotkom anketirancev zelo velika, 52,6 odstotkom anketirancev
velika in samo 7,7 odstotkom anketirancev majhna ali pa zelo majhna.
85
5.1.4 Izvedba kontingenčnega vrednotenja
Kontingenčno vrednotenje v našem primeru aplikacije metod za ekonomsko
vrednotenje prostorskih vrednot temelji na spraševanju anketiranca, ali je pripravljen
plačati določen znesek dohodka njegovega gospodinjstva na leto, v naslednjih petih
letih, začenši z januarjem 2006, za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja.
Ugotovimo lahko, da je bilo 36,2 odstotka anketirancev pripravljenih sprejeti plačilo
osnovnega zneska za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja, 63,8 odstotkov
anketirancev pa je potencialno plačilo začetnega zneska zavrnilo. Anketirancem, ki so
potencialno plačilo osnovnega zneska zavrnili, je bil ponujen nov, nižji znesek; 19,6
odstotkov teh anketirancev je plačilo novega zneska sprejelo, 80,4 odstotkov
anketirancev pa je tudi potencialno plačilo nižjega zneska zavrnilo. Anketirancem, ki so
potencialno plačilo osnovnega zneska sprejeli, je bil nasprotno ponujen višji znesek;
33,6 odstotkov teh anketirancev je plačilo novega zneska sprejelo, 66,4 odstotkov
anketirancev pa je potencialno plačilo višjega zneska zavrnilo. Kot je bilo prikazano že
v tabeli 5, znaša povprečna zadnja vrednost pripravljenosti na plačilo6 388 SIT,
povprečna najvišja vrednost pripravljenosti na plačilo pa 475 SIT.
Bilo je kar nekaj protestnih odzivov anketirancev. Tako je kar 34,9 odstotkov
anketirancev menilo, da bi morala izvajanje scenarija usmerjenega razvoja na območju
krajinske zasnove Volčji Potok plačati država, 19,9 odstotkov jih je menilo, da bi
morala izvajanje scenarija financirati občina in druge javne inštitucije (različni skladi ter
inštitucije naravne in kulturne dediščine), 9,9 odstotkov anketirancev pa je menilo, da bi
morali izvajanje scenarija financirati predvsem uporabniki, ki imajo oziroma bi imeli
neposredne koristi na območju krajinske zasnove Volčji Potok. Treba je seveda
pripomniti, da je posameznik lahko navedel več razlogov, v kolikor se ni odločil za
potencialno plačilo za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja, zato so različne
protestne odzive v veliki meri izrazili isti anketiranci. Približno 9,3 odstotkov
anketirancev je izrazilo nezmožnost plačila zaradi omejujoče proračunske omejitve
lastnega gospodinjstva (premajhen dohodek).
Posameznike, ki so bili pripravljeni prispevati določen del dohodka svojega
gospodinjstva za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja, smo povprašali po vzrokih
za takšno ravnanje. Približno 20,5 odstotkov anketirancev je kot razlog pripravljenosti
6
Gre za pripravljenost na plačilo pri zadnjem vprašanju, na katerega je anketiranec odgovoril pritrdilno;
torej bodisi pri začetnem bodisi pri nadaljnjem vprašanju. V primeru, da anketiranec na nobeno od obeh
vprašanj ni odgovoril pritrdilno, je tako oblikovana vrednost pripravljenosti na plačilo enaka nič.
86
na plačilo navedlo mir in tišino na območju, 17,6 odstotkov pa jih je izpostavilo lepote
območja. Približno 30,4 odstotkov anketirancev je poudarilo različne vidike ohranitve
območja, kot so ohranitev njegove naravne in kulturne dediščine, gozdov, rastlinskih in
živalskih vrst, okolja ter nasploh ohranitev krajine za zanamce. Okrog 8,3 odstotkov
anketirancev je izpostavilo različne funkcionalne lastnosti območja, kot so uporaba
kolesarskih stez in pešpoti, uporaba dokaj neokrnjene pitne vode, izvajanje različnih
turističnih aktivnosti in nenazadnje povečevanje vrednosti nepremičnin na območju.
Približno 7,1 odstotkov anketirancev pa je osvetlilo problematiko poseljevanja območja;
izpostavili so predvsem zaustavitev gradnje objektov stanovanjske in obrtne dejavnosti
ter ohranitev redke in tradicionalne poselitve.
5.2 ANALIZA IZRAŽENE PRIPRAVLJENOSTI NA PLAČILO
V tem razdelku bomo analizirali pripravljenost na plačilo, ki so jo anketiranci
neposredno izrazili (angl. stated willingness-to-pay – SWTP). Ker gre pri tem za zvezno
spremenljivko, pride v poštev za analizo vprašanje iz sklopa vprašanj, ki so namenjena
izvedbi kontingenčnega vrednotenja in sprašuje po največjem znesku mesečnega
dohodka anketirančevega gospodinjstva, ki ga je anketiranec v naslednjih petih letih,
začenši z januarjem 2006, pripravljeni plačati za uresničitev scenarija usmerjenega
razvoja na območju krajinske zasnove Volčji Potok. Uporabili bomo linearni regresijski
model in vrednosti regresijskih koeficientov ocenili z metodo najmanjših kvadratov. V
kolikor bomo v modelu ugotovili pojav heteroskedastičnosti, bomo skušali veljavnost
predpostavke homoskedastičnosti zagotoviti z ustrezno prilagoditvijo cenilke.
Analiza izražene pripravljenosti na plačilo nam bo omogočila preveriti, ali
pričakovanja, ki so podana v skladu z ekonomsko teorijo, držijo. Hkrati pa nam bo
omogočila proučiti tudi vsebinsko in kontekstualno veljavnost postopka kontingenčnega
vrednotenja (cf. Hadker et al., 1997, str. 112-114). Preverili bomo lahko, če so bila
vprašanja ustrezno zastavljena anketirancem, ali so se anketiranci ustrezno odzvali na
zastavljena vprašanja ter ali njihovi odgovori ustrezajo pričakovanjem standardne
ekonomske teorije, ki je bila v veliki meri predstavljena v tretjem poglavju. V
nadaljevanju bomo tako najprej ocenili dejavnike izražene pripravljenosti na plačilo,
nato pa se bomo lotili še ugotavljanja in odpravljanja pristranskosti v modelu; analizirali
bomo predvsem pristranskost začetne vrednosti ter učinke umestitve.
87
5.2.1 Analiza dejavnikov izražene pripravljenosti na plačilo
Kot smo ugotavljali že pri konstrukciji, analizi in evalvaciji metod za ekonomsko
vrednotenje prostorskih vrednot (Verbič, 2004), so se pri kontingenčnem vrednotenju v
preteklosti v številnih raziskavah nekatere spremenljivke izkazale kot statistično
značilni dejavniki pripravljenosti na plačilo. Med njimi izstopajo anketirančev dohodek,
raven obiskovanja prostorske vrednote, ki je predmet kontingenčnega vrednotenja (angl.
visitation rate), članstvo anketiranca v raznih „okoljskih“ združenjih, z okoljem in
prostorom povezane preference anketiranca ter njegov odnos do prostorskih vrednot (cf.
Bateman et al., 1993; Hoovenagel, 1994). Spremenljivke, ki odražajo dejavnike
izražene pripravljenosti na plačilo, bomo sicer proučili v nadaljevanju.
Starost anketiranca se je v modelu izkazala kot statistično neznačilen dejavnik
pripravljenosti na plačilo pri še sprejemljivi stopnji zaupanja. Če pa prevzamemo
tveganje in obravnavamo starost kot samostojen dejavnik pripravljenosti na plačilo,
lahko sklepamo, da je povezava med spremenljivkama negativna. Tudi spol in status
anketiranca nista bila statistično značilno korelirana s pripravljenostjo na plačilo. To
pomeni, da na osnovi našega vzorca ne moremo sklepati, da se obiskovalci območja
krajinske zasnove Volčji Potok obnašajo drugače od prebivalcev na območju oziroma
da drugače dojemajo prostorske vrednote in v njih utelešeno naravno in kulturno
dediščino 7. Drugače je pri izobrazbi anketiranca, kjer ugotavljamo, da dodatno leto
šolanja pozitivno vpliva na anketirančevo pripravljenost na plačilo.
Velikost anketirančevega gospodinjstva se v modelu sicer ni izkazala za statistično
značilno spremenljivko pripravljenosti na plačilo pri še sprejemljivi stopnji zaupanja,
lahko pa sklepamo na obstoj njenega pozitivnega samostojnega vpliva na pripravljenost
na plačilo, kar lahko razložimo z obstojem ekonomij obsega znotraj gospodinjstva. Tudi
aktivnost anketiranca je bila korelirana z njegovo pripravljenostjo na plačilo, a le kot
samostojni dejavnik; zaposleni in samozaposleni so v našem vzorcu izražali večjo
vrednost pripravljenosti na plačilo v primerjavi s povprečjem, kmetje in upokojenci pa
manjšo vrednost pripravljenosti na plačilo.
Edini dejavnik pripravljenosti na plačilo iz sklopa družbenoekonomskih značilnosti
anketiranca, ki je bil dovolj statistično značilen za vključitev v naš model, je bil neto
mesečni dohodek, kar je v skladu z že obravnavano ekonomsko teorijo. Največjo
7
Zaradi tega ni bilo smiselno vključiti v model niti spremenljivke dolžine bivanja prebivalcev na
območju krajinske zasnove Volčji Potok, ki tudi sicer ni bila statistično značilna.
88
pojasnjevalno moč smo dosegli z vključitvijo spremenljivke neto mesečnega dohodka
anketiranca (INCOME), ki smo jo oblikovali na osnovi uporabljenih dohodkovnih
razredov. Izkazalo se je (glej tabelo 22), da vsakih tisoč tolarjev anketirančevega
dohodka v povprečju, ceteris paribus, poveča vrednost pripravljenosti na plačilo za 3,02
tolarja. Tudi uporaba neto mesečnega dohodka anketirančevega gospodinjstva in neto
mesečnega dohodka na člana gospodinjstva po korekciji zaradi velikosti gospodinjstva
dajeta v povprečju podobne rezultate, a pri nekoliko nižji stopnji statistične značilnosti.
Ker je bil anketirančev dohodek dokaj močno pozitivno koreliran z njegovo izobrazbo,
slednje nismo vključili v model.
Tabela 22: Rezultati ocenjevanja modela izražene pripravljenosti na plačilo
Odvisna spremenljivka
n
se
R2adj.
F (7, 304)
Pojasnjevalna spremenljivka
konstantni člen
INCOME
CONSC
DAMAGE
HERITAGE
FUNCT
VALSCL
PROTEST
SWTP
312
899,70
0,420
24,65
p (F)
0,000
bi
–275,20
3,021
569,83
238,48
518,03
657,50
154,89
–204,99
t
–1,54
4,87
3,67
2,09
3,60
3,01
2,26
–2,42
p (t)
0,125
0,000
0,000
0,037
0,000
0,003
0,025
0,016
Ozaveščeni anketiranci, ki dajejo prednost ohranjanju naravne in kulturne dediščine za
sedanje in prihodnje rodove napram svojemu trenutnemu življenjskemu standardu
(neprava spremenljivka CONSC), so izražali višjo pripravljenost na plačilo v primerjavi
s povprečjem. Tako lahko na osnovi rezultatov v tabeli 22 sklepamo, da bo ozaveščen
posameznik v povprečju, ceteris paribus, za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja
na območju krajinske zasnove Volčji Potok pripravljen plačati kar 569,8 tolarjev več od
ostalih anketirancev. Tako raven zaskrbljenosti anketiranca nad nenačrtnim razvojem na
območju kot tudi percepcija verjetne škode na območju zaradi nenačrtnega razvoja
pozitivno vplivata na anketirančevo pripravljenost na plačilo, a sta tudi medsebojno
korelirani. Izbrali smo slednji dejavnik (DAMAGE) in ga kvantificirali v obliki neprave
spremenljivke, ki zavzame vrednost ena v kolikor posameznik dojema velikost škode na
območju zaradi nenačrtnega razvoja kot zelo veliko in nič v ostalih dveh primerih.
Sklepamo lahko, da so takšni anketiranci v povprečju, ceteris paribus, za uresničitev
scenarija usmerjenega razvoja na območju pripravljeni plačati 238,5 tolarjev več od
ostalih anketirancev (glej tabelo 22).
89
Opredelili smo še dve skupini posameznikov, ki so imeli višjo pripravljenost na plačilo
od povprečja pri dovolj veliki stopnji značilnosti (glej rezultate v tabeli 22).
Anketiranci, ki so na območju krajinske zasnove Volčji Potok višje vrednotili njegovo
naravno in kulturno dediščino, gozdove, rastlinske in živalske vrste ter okolje (neprava
spremenljivka HERITAGE), so bili v povprečju, ceteris paribus, za uresničitev scenarija
usmerjenega razvoja pripravljeni plačati 518,0 tolarjev več od ostalih anketirancev.
Anketiranci, ki so na območju krajinske zasnove Volčji Potok višje vrednotili njegove
funkcionalne lastnosti, kot so uporaba kolesarskih stez in pešpoti, neokrnjena pitna voda
ter različne turistične aktivnosti (neprava spremenljivka FUNCT), pa so bili v
povprečju, ceteris paribus, za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja pripravljeni
plačati kar 657,5 tolarjev več od ostalih anketirancev.
Oblikovali smo še spremenljivko, ki je odražala število vrednosti, utelešenih v
prostorskih vrednotah območja krajinske zasnove Volčji Potok, ki so se zdele
posameznemu anketirancu pomembne (VALSCL). Izkazalo se je, da je ta spremenljivka
pomemben statistično značilen dejavnik anketirančeve pripravljenosti na plačilo (glej
tabelo 22). Izkazalo se je namreč, da vsaka dodatna vrednost, ki jo anketiranec na
območju krajinske zasnove Volčji Potok dojema kot pomembno, v povprečju, ceteris
paribus, poveča vrednost njegove pripravljenosti na plačilo za 154,9 tolarjev. Ne
smemo pa pozabiti niti na protestne odzive anketirancev. Posameznik, ki je menil, da bi
moral izvajanje scenarija usmerjenega razvoja financirati nekdo drug (neprava
spremenljivka PROTEST), je bil namreč v povprečju, ceteris paribus, za uresničitev
tega scenarija na območju krajinske zasnove Volčji Potok pripravljen plačati 205,0
tolarjev manj od ostalih anketirancev, kar je v skladu z ekonomsko teorijo.
Ko smo vključili opisanih sedem pojasnjevalnih spremenljivk, vrednost konstantnega
člena ni bila več statistično značilno različna od nič. Vrednost determinacijskega
koeficienta multiple regresije ter vrednost F-statistike sta sprejemljiva, saj vzorec
vsebuje merske napake, ki so povezane z zbiranjem primarnih podatkov s tako
zahtevnim anketiranjem in smo jih opisali pri oblikovanju scenarijev in anketnega
vprašalnika v četrtem poglavju. Treba je poudariti, da tudi pri drugih tovrstnih modelih
kontingenčnega vrednotenja ta dva statistična kazalca nista dosegla bistveno višjih
vrednosti. Čeprav spremenljivka pripravljenosti na plačilo ne more zavzeti negativnih
vrednosti, se ocenjena porazdelitev pripravljenosti na plačilo razteza med negativno in
pozitivno neskončnostjo. Ocenjena vrednost pripravljenosti na plačilo pri povprečnih
vrednostih pojasnjevalnih spremenljivk znaša 474,80 tolarjev.
90
5.2.2 Obvladovanje učinkov pristranskosti
Pristranskosti lahko ekonometrično obvladujemo (z ekonometričnimi postopki
ugotovimo in odpravimo), v kolikor jih lahko zajamemo z približnimi (angl. proxy)
spremenljivkami. V tem razdelku se bomo lotili pristranskosti začetne vrednosti (angl.
starting point bias; poimenovane tudi začetna pristranskost) ter učinkov umestitve
(angl. embedding effects; poimenovanih tudi učinki vključenosti ali sestave).
Vrednost pristranskosti začetne vrednosti lahko v našem primeru izmerimo s pomočjo
zneska pripravljenosti na plačilo, ki je bil za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja
na območju krajinske zasnove Volčji Potok ponujen posameznemu anketirancu.
Spremenljivko, ki ponazarja tako opredeljen znesek pripravljenosti na plačilo (BID), bi
sicer morali vključiti v model izražene pripravljenosti na plačilo, vendar to v našem
primeru zaradi pojava multikolinearnosti žal ni bilo mogoče. Vrednost zneska
pripravljenosti na plačilo je bila namreč izbrana glede na dohodek anketirančevega
gospodinjstva, kar je ponazorjeno v tabelah 3 in 4. Ustrezen regresijski koeficient vpliva
ponujenega zneska pripravljenosti na plačo na izraženo pripravljenost na plačilo
anketiranca smo zato ocenili v prirejenem modelu in dobili vrednost 0,461.
Spremenljivka BID je v našem primeru visoko statistično značilen dejavnik izražene
pripravljenosti na plačilo, kar načeloma implicira slabo seznanjenost anketiranca s
procesom vrednotenja prostorskih vrednot in v njih utelešene naravne in kulturne
dediščine. Učinkom, ki jih generira pristranskost začetne vrednosti, pravimo tudi učinki
sidranja. Da bi odpravili pristranskost začetne vrednosti, moramo sedaj postaviti znesek
ponujene pripravljenosti na plačilo na vrednost nič, s čimer dobimo dejansko izraženo
vrednost pripravljenosti na plačilo. V našem primeru le-ta znaša 241,64 tolarjev.
Do učinkov umestitve pa na drugi strani pride povsod tam, kjer anketiranci v resnici ne
vrednotijo le analizirane prostorske vrednote oziroma spleta vrednot, temveč bolj
prostor kot celoto. Generira jih pristranskost, ki izvira iz razmerja med celoto in njenimi
deli (angl. part-whole bias). V kolikor je naš vzorec podvržen učinkom umestitve, se
izražena vrednost pripravljenosti na plačilo ne nanaša zgolj na uresničitev scenarija
usmerjenega razvoja na območju krajinske zasnove Volčji Potok, ampak tudi na druge
okoljske in prostorske dobrine, aktivnosti ter njihove posledice. Vrednost te
pristranskosti izmerimo s pomočjo prostorskih vrednot območja krajinske zasnove
Volčji Potok, ki so se zdele pomembne posameznemu anketirancu.
91
Spremenljivko, ki odraža število vrednosti, utelešenih v prostorskih dobrinah območja
krajinske zasnove Volčji Potok, ki so se zdele anketirancem pomembne (VALSCL), zato
sedaj postavimo na vrednost nič, s čimer zajamemo anketirance, ki so bili pripravljeni
plačati za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja na območju krajinske zasnove
Volčji Potok, čeprav niso pripisali vrednosti nobeni od prostorskih vrednot tega
območja. Ko to storimo, dobimo novo vrednost pripravljenosti na plačilo, ki je od
začetne nižja za 130,07 tolarjev in torej znaša 344,73 tolarjev.
Ugotavljanje učinkov pristranskosti ima pri modeliranju izražene pripravljenosti na
plačilo prav gotovo pomembno vlogo za razumevanje obnašanja posameznikov. Vendar
pa se moramo na tem mestu vprašati, v kolikšni meri ima tovrstne pristranskosti pri
poročanju vrednosti pripravljenosti na plačilo sploh smisel odstranjevati iz izražene
pripravljenosti na plačilo. Pristranskost, ki izvira iz razmerja med celoto in njenimi deli,
je nedvomno primer, pri katerem je lahko splet prostorskih vrednot, ki vplivajo na
posameznikovo odločanje o potencialnem plačilu za uresničitev scenarija konkretne
prostorske spremembe, resničen dejavnik njegove pripravljenosti na plačilo. Pri
odločanju o odstranjevanju učinkov pristranskosti pri analizi pripravljenosti na plačilo
moramo torej imeti v mislih konkretno situacijo, v kateri se posameznik odloča.
5.3 ANALIZA PRAVE PRIPRAVLJENOSTI NA PLAČILO
Analiza podatkov kontingenčnega vrednotenja v našem prispevku je namenjena
ocenjevanju meril blaginje usmerjenega razvoja na območju krajinske zasnove Volčji
Potok in preverjanju konstrukcijske veljavnosti. Metode ocenjevanja, ki jih pri tem
uporabljamo, so odvisne od namena analize in vrste zbranih podatkov. Kot smo
ugotovili v tretjem poglavju, obstajajo tri različne metode postavitve vprašanja
vrednotenja anketirancu: (1) vprašanja odprtega tipa, kjer pozovemo anketiranca, da
sam navede znesek; (2) zaporedne ponudbe (angl. sequential bids), kjer anketiranci
dobivajo vprašanja s konkretnim višjim (nižjim) ponujenim zneskom, vse dokler
določenega zneska ne zavrnejo (sprejmejo) ter (3) vprašanja zaprtega tipa, kjer
pozovemo anketiranca, da sprejme ali zavrne vnaprej določen znesek.
Vprašanja odprtega tipa so pogosto predmet kritike, saj naj bi dajala nezanesljive odzive
zaradi slabe seznanjenosti anketirancev z vprašanji kontingenčnega vrednotenja ter
nezmožnosti obvladovanja strateškega obnašanja s strani anketirancev. Vprašanja
zaprtega tipa dajejo anketirancem informacijo, ki jo lažje ovrednotijo, hkrati pa sam
92
značaj takšnega anketnega vprašanja, ki dopušča zgolj sprejetje ali zavrnitev zneska,
onemogoča strateško obnašanje s strani anketiranca. Tako pridobljeni posredni
(neopazovani) vrednosti merila blaginje oziroma koristnosti v literaturi pogosto pravijo
„prava“ vrednost pripravljenosti na plačilo (angl. true willingness-to-pay – TWTP). Pri
vprašanjih odprtega tipa je pojasnjena spremenljivka, tj. pripravljenost na plačilo,
zvezna in neposredno opazovana, zato jo je lažje analizirati. Pri vprašanjih zaprtega tipa
pa lahko opazujemo zgolj kvalitativno spremenljivko dvojne izbire, ki je približek
pripravljenosti na plačilo, kar pri analizi pogojuje uporabo modelov kvalitativnega
odziva oziroma kvalitativne izbire (angl. qualitative response / choice models).
V nadaljevanju bomo tako najprej opredelili model neopazovane pripravljenosti na
plačilo, nato pa izbrali dejavnike, ki bodo uporabljeni pri ocenjevanju našega
(neposredno opazovanega) približka pripravljenosti na plačilo. Analizo rezultatov
ekonomskega vrednotenja prostorskih vrednot bomo v tem razdelku zaključili z
rezultati ocenjevanja modela prave pripravljenosti na plačilo.
5.3.1 Opredelitev modela in izbira dejavnikov prave pripravljenosti na plačilo
Bishop in Heberlein (1979) sta za analizo podatkov uporabila zaprto različico
kontingenčnega vrednotenja in logit regresijski model. Hanemann (1984) je raziskal
podobnosti med podatki zaprte različice kontingenčnega vrednotenja in modeli
kvalitativnega odziva ter oblikoval interpretacijo anketirančevih odločitev, ki temelji na
koristnosti in okvir za izpeljavo merila blaginje. Anketiranec vrednoti koristnost v dveh
položajih, tj. pred plačilom zneska in po njem; če ugotovi, da koristnost pred plačilom
zneska presega koristnost po njem, bo plačilo zavrnil, kadar pa meni, da bo koristnost
pred plačilom zneska manjša od koristnost po njem, bo plačilo sprejel.
Hanemannova (1984) formulacija ne omogoča ocenjevanja absolutnih parametrov
funkcije prave pripravljenosti na plačilo, saj so parametri ocenjene enačbe verjetnosti
anketirančevega sprejetja oziroma zavrnitve zneska pripravljenosti na plačilo (Cameron,
1988; cf. Hadker et al., 1997). Funkcijo pripravljenosti na plačilo lahko dobimo s
pomočjo naslednjega integrala:
Xm
E (WTP) = ∫ b ⋅ g (b)db = ∫
0
Xm
0
93
(1 − G (b) ) db ,
(9)
kjer sta g(b) in G(b) ustrezni funkciji gostote verjetnosti oziroma kumulativne
porazdelitve verjetnosti spremenljivke, ki predstavlja znesek pripravljenosti na plačilo.
Funkcija kumulativne porazdelitve je enakovredna ocenjeni funkciji porazdelitve
dvojne izbire, G(b) ≡ F( τ | x, I):
E (WTP) = ∫
Xm
0
(1 − F (τ
x, I ) ) db .
(10)
Za obliko enačbe E(WTP) bi morala obstajati zaprta rešitev integrala, kar predstavlja
problem pri ocenjevanju intervala zaupanja. Cameronova in James (1987) ter
Cameronova (1988) sta zato podala alternativno formulacijo, ki izkorišča več vzorčne
variabilnosti v zneskih pripravljenosti na plačilo. Predpostavila sta, da je neopazovana
zvezna odvisna spremenljivka prava pripravljenost na plačilo prostorske dobrine.
Vrednost pripravljenosti na plačilo je potem površina pod funkcijo kompenziranega
povpraševanja med bazno ceno in ceno saturacije. Ocenimo lahko absolutne vrednosti
parametrov enačbe in jih interpretiramo na enak način kot parametre linearne
regresijske funkcije, ocenjene z metodo najmanjših kvadratov. McConell (1990) je
pokazal, da pristop Cameronove temelji na funkcijah izdatkov, Hanemannov pa na
funkcijah koristnosti, zato sta le medsebojni zrcalni sliki.
V našem primeru bomo uporabili dvojno omejeni pristop h kontingenčnem vrednotenju
dvojne izbire (angl. double bounded dichotomous choice – DBDC), ki je bolj
informacijsko intenziven ter asimptotsko bolj učinkovit od zgolj enostransko omejenega
pristopa (cf. Hanemann et al., 1991). Pripadajoča vrednostna funkcija je funkcija prave
pripravljenosti na plačilo s strani anketiranca. Slednji s pomočjo takšne vrednostne
funkcije ocenjuje oba zneska pripravljenosti na plačilo, ki mu jih ponudimo v
zaporedju. Njegov odziv v osnovi ponazarja funkcijska oblika TWTP = x’β + e. Drugi
znesek pripravljenosti na plačilo je odvisen od anketirančevega odziva na prvi znesek
pripravljenosti na plačilo, ki mu je bil ponujen (bm); v kolikor prvi znesek zavrne, je
drugi znesek zgolj polovica prvega (bl), v kolikor pa prvi znesek sprejme, drugi znesek
podvojimo (bu). Verjetnost, da bo anketiranec sprejel ponujeni znesek pripravljenosti na
plačilo, ima potemtakem naslednjo obliko (cf. Hadker et al., 1997, str. 115):
TWTP
≤ TWTP ) ⋅ P(bu ≤ TWTP ),
bu
Pyy = P(bu ≤ TWTP ) = P(bu ≤ x ' β + e) = P(e ≥ bu − x ' β ),
1
1
Pyy = P ( z ≥ (bu − x ' β )) = 1 − Φ ( (bu − x ' β ));
Pyy = P(bm ≤ TWTP in bu ≤ TWTP ) = P (bm ≤
σ
σ
94
(11)
Pyn = P(bm ≤ TWTP in bu ≥ TWTP ) = P(bm ≤ TWTP ≤ bu ),
Pyn = P(bm ≤ x ' β + e ≤ bu ) = P(bm − x ' β ≤ e ≤ bu − x ' β ),
(12)
1
1
1
1
Pyn = P( (bm − x ' β ) ≤ z ≤ (bu − x ' β )) = Φ ( (bu − x ' β )) − Φ ( (bm − x ' β ));
σ
σ
σ
σ
Pny = P(bl ≤ TWTP in bm ≥ TWTP ) = P (bl ≤ TWTP ≤ bm),
Pny = P(bl ≤ x ' β + e ≤ bm) = P(bl − x ' β ≤ e ≤ bm − x ' β ),
(13)
1
1
1
1
Pny = P( (bl − x ' β ) ≤ z ≤ (bm − x ' β )) = Φ ( (bm − x ' β )) − Φ ( (bl − x ' β ));
σ
σ
σ
σ
TWTP
≥ TWTP ) ⋅ P(bl ≥ TWTP ),
bl
Pnn = P(bl ≥ TWTP ) = P(bl ≥ x ' β + e) = P(e ≤ bl − x ' β ),
1
1
Pnn = P ( z ≤ (bl − x ' β )) = Φ ( (bl − x ' β ));
Pnn = P(bm ≥ TWTP in bl ≥ TWTP ) = P(bm ≥
σ
(14)
σ
pri čemer indeks yy predstavlja situacijo, ko anketiranec sprejme oba zneska
pripravljenosti na plačilo; yn situacijo, ko prvi znesek sprejme, drugega pa zavrne; ny
situacijo, ko prvi znesek zavrne, drugega pa sprejme ter nn situacijo, ko oba zneska
pripravljenosti na plačilo zavrne. Končno maksimiramo naslednjo funkcijo verjetja:
L = Π Pnn ⋅ Π Pny ⋅ Π Pyn ⋅ Π Pyy .
(15)
Ker pri ocenjevanju prave pripravljenosti na plačilo opazujemo kvalitativno (diskretno)
spremenljivko dvojne izbire, ki je približek pripravljenosti na plačilo, pridejo v poštev
za analizo vprašanja iz sklopa vprašanj, ki so namenjena izvedbi kontingenčnega
vrednotenja in sprašujejo anketiranca, ali je pripravljen plačati določen znesek
mesečnega dohodka njegovega gospodinjstva v naslednjih petih letih, začenši z
januarjem 2006, za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja na območju krajinske
zasnove Volčji Potok. Gre za tri takšna vprašanja, ki predstavljajo dva zaporedna
zneska pripravljenosti na plačilo, s katerima je bil soočen vsak anketiranec v našem
vzorcu. S pomočjo odzivov na ta tri vprašanja smo oblikovali dve binomni diskretni
spremenljivki, ki imata pri naši analizi značaj odvisne spremenljivke.
Pri pojasnjevanju anketirančeve „prave“ pripravljenosti na plačilo bomo v nadaljevanju
uporabili ustrezno različico bivariatnega probit regresijskega modela, saj menimo, da
sta obe odločitvi med seboj povezani, slučajni napaki pa medsebojno korelirani, zato
bomo s tem pridobili na računski učinkovitosti, in to navkljub ocenjevanju dodatnega
95
parametra, ki meri korelacijo med slučajnima napakama obeh regresijskih enačb (ρ).
Vrednosti regresijskih koeficientov bomo ocenili z metodo največjega verjetja, ki
maksimira vrednost izraza (15).
Obe odvisni spremenljivki bosta v bivariatnem probit regresijskem modelu predstavljala
odziva anketirancev na začetni (RESP) in nadaljnji znesek pripravljenosti na plačilo
(RESP1). Gre za binarni spremenljivki, ki zavzameta vrednost nič, v kolikor je
anketiranec znesek sprejel in ena v nasprotnem primeru. Med dejavnike prave
pripravljenosti na plačilo (pojasnjevalne spremenljivke) pa lahko uvrstimo: (1) neto
mesečni dohodek anketiranca (INCOME); (2) raven obiskovanja prostorskih vrednot na
območju (VRATE); (3) ozaveščenost anketirancev (CONSC); (4) raven zaskrbljenosti
anketirancev nad nenačrtnim razvojem na območju (CONCERN); (5) percepcija
verjetne škode na območju zaradi nenačrtnega razvoja (DAMAGE); (6) vrednosti, ki so
jih anketiranci na območju višje vrednotili (PCALM, HERITAGE in FUNCT) ter (7)
število vrednosti, utelešenih v prostorskih vrednotah območja, ki so se anketirancem
zdele pomembne (VALSC). Poglejmo si v nadaljevanju rezultate ocenjevanja modela
prave pripravljenosti na plačilo nekoliko podrobneje.
5.3.2 Ocenjevanje modela prave pripravljenosti na plačilo
Da bi lahko analizirali avtentično pripravljenost na plačilo, smo pred ocenjevanjem t.i.
prave pripravljenosti na plačilo iz vzorca odstranili vse protestne odzive, pri čemer so
nam ostala še 203 opazovanja. Opisne statistike nekaterih ključnih spremenljivk
prikazujemo v tabeli 23 in jih bomo tudi na kratko komentirali. Če primerjamo rezultate
iz tabele 23 z rezultati iz tabele 5, lahko ugotovimo, da je povprečna starost anketiranca
v novem vzorcu nekoliko nižja, anketiranci pa so v povprečju tudi nekoliko bolj
izobraženi (povprečno število let šolanja znaša 12,9). Povprečni neto mesečni dohodek
anketiranca je višji in bližje statističnemu povprečju v Republiki Sloveniji za to leto,
podobno pa velja tudi za povprečni neto mesečni dohodek gospodinjstva ter povprečni
neto mesečni dohodek na člana gospodinjstva ob približno enaki povprečni velikosti
gospodinjstva. Občuten porast pa je zaznati pri povprečni največji vrednosti
pripravljenosti na plačilo, ki je porasla za 52,6 odstotkov ter pri povprečni zadnji
vrednosti pripravljenosti na plačilo, ki je porasla kar za 53,9 odstotkov.
96
Tabela 23: Opisne statistike ključnih spremenljivk (n = 203)
Spremenljivka
Starost anketiranca
Leta šolanja
Neto mesečni dohodek
anketiranca v SIT
Število članov gospodinjstva
Neto mesečni dohodek
gospodinjstva v SIT
Neto mesečni dohodek na člana
gospodinjstva v SIT
Zadnja vrednost pripravljenosti
na plačilo v SIT
Največja vrednost pripravljenosti
na plačilo v SIT
Aritmetična
sredina
46,4
12,9
Standardni
odklon
15,2
2,5
Najmanjša
vrednost
18
8
Največja
vrednost
87
18
160.837
3,4
90.294
1,4
25.000
1
480.000
8
389.901
232.046
50.000
1.800.000
56.212
39.115
3.125
325.000
597
564
0
2.000
725
1.322
0
10.000
Povprečno vrednost „prave“ pripravljenosti na plačilo (μTWTP) bomo sedaj izračunali na
naslednji način (Haab in McConnell, 2002):
μ TWTP = −
β0
,
β1
(16)
kjer je β0 vrednost regresijske konstante, β1 pa vrednost regresijskega koeficienta pri
spremenljivki ponujenega zneska pripravljenosti na plačilo v bivariatnem probit
regresijskem modelu, katerega rezultate ocenjevanja predstavljamo v tabeli 24.
Pojasnjevalni spremenljivki sta začetni (BID) in nadaljnji znesek pripravljenosti na
plačilo (BID1), ki sta bila pri anketiranju ponujena anketirancem
Tabela 24: Ugotavljanje povprečne vrednosti pripravljenosti na plačilo
Odvisna spremenljivka
Pojasnjevalna spremenljivka
konstantni člen
BID
RESP
bi
0,3002
–0,00083
z
1,46
–2,35
p (z)
0,144
0,019
Odvisna spremenljivka
RESP1
Pojasnjevalna spremenljivka
konstantni člen
BID1
bi
0,3276
–0,00078
z
2,33
–2,10
p (z)
0,020
0,037
ρ (1, 2)
–0,3451
–2,59
0,009
n
LogL
203
–268,52
97
S pomočjo rezultatov iz tabele 24 lahko izračunamo, da znaša „prava“ vrednost
pripravljenosti na plačilo pri začetnem ponujenem znesku 359,48 tolarjev, pri
nadaljnjem ponujenem znesku pa 419,67 tolarjev. Če primerjamo dobljene rezultate z
rezultati ocenjevanja izražene pripravljenosti na plačilo, ugotovimo, da sta novi
vrednosti sicer nekoliko nižji od nepopravljene izražene vrednosti pripravljenosti na
plačilo, ki je znašala 474,80 tolarjev, vendar višji od popravljenih vrednosti 8.
Ugotovimo lahko še, da je koeficient korelacije med slučajnima napakama obeh
regresijskih enačb znaten (–0,35) in statistično značilno različen od nič, kar nakazuje, da
smo z ocenjevanjem bivariatnega probit modela pridobili na računski učinkovitosti. To
smo potrdili tudi s primerjavo rezultatov iz tabele 24 z ločenim ocenjevanjem dveh
probit regresijskih modelov. Izkazalo se je, da smo pridobili predvsem pri ocenjevanju
nadaljnjega odziva anketiranca, kjer sta se standardna napaka ocene regresijske
konstante in regresijskega koeficienta močno znižali.
Poglejmo si sedaj še vplive spremenljivk, ki smo jih navedli v prejšnjem razdelku, na
verjetnost, da bo anketiranec sprejel ponujeni znesek pripravljenosti na plačilo, ki jo
ponazarjajo izrazi (11) – (14). Rezultati ocenjevanja bivariatnega probit modela
verjetnosti so predstavljeni v tabeli 25. Ponovno lahko ugotovimo, da je vrednost
koeficienta korelacije med slučajnima napakama obeh regresijskih enačb relativno
visoka (–0,64) in statistično značilno različna od nič, kar nakazuje, da smo z
ocenjevanjem bivariatnega probit modela pridobili na računski učinkovitosti.
Če si sedaj pogledamo rezultate ocenjevanja modela prave pripravljenosti na plačilo v
tabeli 25, lahko najprej ugotovimo, da ima neto mesečni dohodek (INCOME) statistično
značilen pozitiven vpliv tako na začetno kot tudi nadaljnjo odločitev posameznika o
prispevanju za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja na območju krajinske zasnove
Volčji Potok. Regresijski koeficient namreč znaša pri začetnem odzivu anketiranca –
0,0024, pri nadaljnjem odzivu pa –0,0031, kar pomeni, da se z višjim dohodkom
zmanjša verjetnost, da bo anketiranec ponujeni znesek pripravljenosti na plačilo zavrnil.
Mejni učinek vpliva dohodka na odločitev posameznika, ki ga sicer ne navajamo v
tabeli 25, znaša –0,00094, kar konkretno pomeni, da vsakih tisoč tolarjev
anketirančevega neto mesečnega dohodka v povprečju, pri povprečnih vrednostih vseh
ostalih spremenljivk, poveča verjetnost sprejetja ponujenega zneska pripravljenosti na
plačilo s strani anketiranca za 0,09 odstotne točke.
8
Kot smo ugotovili v razdelku 5.2.2, je za učinke sidranja popravljena vrednost pripravljenosti na plačilo
znašala 241,64 tolarjev, za učinke umestitve popravljena vrednost pa je znašala 344,73 tolarjev.
98
Raven obiskovanja prostorskih vrednot na območju krajinske zasnove Volčji Potok
(VRATE) pozitivno vpliva na nadaljnjo posameznikovo odločitev o pripravljenosti na
prispevanje za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja, medtem ko vpliv na začetno
odločitev posameznika ni bil ugotovljen pri zadovoljivi stopnji zaupanja. Vrednost
ustreznega regresijskega koeficienta namreč znaša –0,4991, vrednost ustreznega
mejnega učinka pa –0,00026, kar pomeni, da dodaten obisk posameznika katere od
prostorskih vrednot na območju krajinske zasnove Volčji Potok v povprečju, pri
povprečnih vrednostih vseh ostalih spremenljivk, poveča verjetnost sprejetja
nadaljnjega ponujenega zneska pripravljenosti na plačilo s strani anketiranca za 0,03
odstotne točke. Vrednost mejnega učinka se zdi nizka, vendar moramo upoštevati, da je
povprečen obisk prostorskih vrednot na območju, ki ga predstavlja spremenljivka
VRATE, izračunan kot netehtano povprečje obiska posameznih prostorskih vrednot, pri
čemer je zajet tudi tranzit prebivalcev območja čez nekatere dele krajinske zasnove, kot
so vaška naselja in kmetijska krajina.
Tabela 25: Rezultati ocenjevanja modela prave pripravljenosti na plačilo
Odvisna spremenljivka
RESP
Pojasnjevalna spremenljivka
konstantni člen
INCOME
CONCERN
DAMAGE
PCALM
HERITAGE
FUNCT
VALSC
bi
0,7009
–0,0024
–0,4858
–0,5481
–0,5552
–1,2077
–0,6654
–0,6258
z
3,07
–2,26
–2,20
–3,06
–2,38
–5,71
–2,13
–3,98
p (z)
0,021
0,025
0,028
0,022
0,018
0,000
0,033
0,000
Odvisna spremenljivka
RESP1
Pojasnjevalna spremenljivka
konstantni člen
INCOME
VRATE
CONSC
PCALM
HERITAGE
FUNCT
VALSC
bi
0,9765
–0,0031
–0,4991
–0,3868
–0,5290
–0,6735
–0,4653
–0,3943
z
4,34
–2,79
–2,27
–1,72
–2,30
–3,50
–2,01
–3,21
p (z)
0,000
0,005
0,023
0,086
0,022
0,001
0,049
0,001
ρ (1, 2)
–0,6394
–5,12
0,000
n
LogL
203
–251,30
Tudi ozaveščenost anketirancev, da dajejo prednost ohranjanju naravne in kulturne
dediščine za sedanje in prihodnje rodove napram svojemu trenutnemu življenjskemu
99
standardu (CONSC), se je izkazala kot statistično značilen dejavnik le pri nadaljnji
odločitvi posameznika o pripravljenosti na prispevanje za uresničitev scenarija
usmerjenega razvoja. Regresijski koeficient znaša –0,3868, kar pomeni, da se v primeru
takšnega ozaveščenega anketiranca v primerjavi z ostalimi anketiranci zmanjša
verjetnost zavrnitve nadaljnjega ponujenega zneska pripravljenosti na plačilo. Mejni
učinek znaša –0,0208, kar pomeni, da se verjetnost sprejetja nadaljnjega ponujenega
zneska pripravljenosti na plačilo s strani ozaveščenega anketiranca v povprečju, pri
povprečnih vrednostih vseh ostalih spremenljivk, poveča za 2,08 odstotne točke.
Raven zaskrbljenosti anketiranca nad nenačrtnim razvojem na območju (CONCERN) pa
se je za razliko od prejšnjih dveh spremenljivk izkazala kot statistično značilen dejavnik
le pri začetni odločitvi posameznika o pripravljenosti na prispevanje za uresničitev
scenarija usmerjenega razvoja. Regresijski koeficient znaša –0,4858, kar pomeni, da se
v primeru zelo zaskrbljenega posameznika nad dogajanji na območju v primerjavi z
ostalimi anketiranci zmanjša verjetnost, da bo anketiranec začetni ponujeni znesek
pripravljenosti na plačilo zavrnil. Mejni učinek znaša –0,1867, kar pomeni, da se
verjetnost sprejetja začetnega ponujenega zneska pripravljenosti na plačilo s strani
zaskrbljenega anketiranca v povprečju, pri povprečnih vrednostih vseh ostalih
spremenljivk, poveča za 18,7 odstotne točke.
Tudi percepcija verjetne škode na območju zaradi nenačrtnega razvoja (DAMAGE) se je
izkazala kot statistično značilen dejavnik le pri začetni odločitvi posameznika o
pripravljenosti na prispevanje za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja. Regresijski
koeficient znaša –0,5481, kar pomeni, da se v primeru anketirančevega dojemanja
škode na območju zaradi nenačrtnega razvoja kot zelo velike v primerjavi s percepcijo
ostalih anketirancev zmanjša verjetnost, da bo anketiranec začetni ponujeni znesek
pripravljenosti na plačilo zavrnil. Mejni učinek znaša –0,2090, kar pomeni, da se
verjetnost sprejetja začetnega ponujenega zneska pripravljenosti na plačilo s strani
takšnega anketiranca v povprečju, pri povprečnih vrednostih vseh ostalih spremenljivk,
poveča za 20,9 odstotne točke.
Anketiranci, ki so na območju krajinske zasnove Volčji Potok višje vrednotili mir in
tišino (PCALM), so statistično značilno bolj verjetno sprejeli tako začetni kot tudi
nadaljnji znesek pripravljenosti na plačilo za uresničitev scenarija usmerjenega razvoja
na območju krajinske zasnove Volčji Potok. Regresijski koeficient namreč znaša pri
začetnem odzivu anketiranca –0,5552, pri nadaljnjem odzivu pa –0,5290, kar pomeni,
da se pri takšnih posameznikih zmanjša verjetnost, da bo anketiranec ponujeni znesek
100
pripravljenosti na plačilo zavrnil. Mejni učinek znaša –0,2333, kar konkretno pomeni,
da se verjetnost sprejetja ponujenega zneska pripravljenosti na plačilo v povprečju, pri
povprečnih vrednostih vseh ostalih spremenljivk, poveča za 23,3 odstotne točke.
Anketiranci, ki so na območju krajinske zasnove Volčji Potok višje vrednotili njegovo
naravno in kulturno dediščino, gozdove, rastlinske in živalske vrste ter okolje
(HERITAGE), so prav tako statistično značilno bolj verjetno sprejeli začetni in nadaljnji
znesek pripravljenosti na plačilo. Regresijski koeficient namreč znaša pri začetnem
odzivu anketiranca –1,2077, pri nadaljnjem odzivu pa –0,6735, kar pomeni, da se pri
takšnih posameznikih zmanjša verjetnost, da bo anketiranec ponujeni znesek
pripravljenosti na plačilo zavrnil. Mejni učinek znaša –0,4792, kar konkretno pomeni,
da se verjetnost sprejetja ponujenega zneska pripravljenosti na plačilo v povprečju, pri
povprečnih vrednostih vseh ostalih spremenljivk, poveča kar za 47,9 odstotne točke.
Treba je dodati, da je bilo takšnih anketirancev v našem vzorcu skoraj polovica.
Tudi anketiranci, ki so na območju krajinske zasnove Volčji Potok višje vrednotili
njegove funkcionalne lastnosti, kot so uporaba kolesarskih stez in pešpoti, neokrnjena
pitna voda ter različne turistične aktivnosti (FUNCT), so statistično značilno bolj
verjetno sprejeli začetni in nadaljnji znesek pripravljenosti na plačilo. Regresijski
koeficient namreč znaša pri začetnem odzivu anketiranca –0,6654, pri nadaljnjem
odzivu pa –0,4653, kar pomeni, da se pri takšnih posameznikih zmanjša verjetnost, da
bo anketiranec ponujeni znesek pripravljenosti na plačilo zavrnil. Mejni učinek znaša –
0,2323, kar konkretno pomeni, da se verjetnost sprejetja ponujenega zneska
pripravljenosti na plačilo v povprečju, pri povprečnih vrednostih vseh ostalih
spremenljivk, poveča za 23,2 odstotne točke.
Če si sedaj pogledamo še vpliv števila vrednosti, utelešenih v prostorskih vrednotah
območja krajinske zasnove Volčji Potok, ki so se zdele posameznemu anketirancu
pomembne (VALSC) na odločitev posameznika o prispevanju za uresničitev scenarija
usmerjenega razvoja, lahko ugotovimo, da je ta vpliv pozitiven in statistično značilen.
Regresijski koeficient namreč znaša pri začetnem odzivu anketiranca –0,6258, pri
nadaljnjem odzivu pa –0,3943, kar pomeni, da več dojetih vrednosti s strani anketiranca
zmanjša verjetnost, da bo le-ta ponujeni znesek pripravljenosti na plačilo zavrnil. Mejni
učinek vpliva dohodka na odločitev posameznika znaša –0,2930, kar pomeni, da vsaka
dodatna dojeta vrednost s strani anketiranec v povprečju, pri povprečnih vrednostih
vseh ostalih spremenljivk, poveča verjetnost sprejetja ponujenega zneska pripravljenosti
na plačilo s strani anketiranca za 29,3 odstotne točke.
101
5.4 UGOTAVLJANJE AGREGATNE VREDNOSTI PRIPRAVLJENOSTI NA PLAČILO
Kadar gre pri agregiranju vrednosti pripravljenosti na plačilo za ekstrapolacijo vrednosti
iz vzorca na večje območje, moramo upoštevati značilnosti vzorca in pripadajoče
omejitve. Če v vzorcu obstaja pristranskost, bodo tudi projekcije agregatne
pripravljenosti na plačilo vsebovale to pristranskost. Ker bomo v našem primeru pri
agregiranju upoštevali območje občin Domžale, Lukovica in Kamnik, v katerem leži
krajinska zasnova Volčji Potok in je bilo v celoti uporabljeno tudi pri vzorčenju, v
našem primeru ne gre za ekstrapolacijo vrednosti, zato je naše delo s tem bistveno
poenostavljeno. Ni nam namreč treba zagotavljati skladnost vzorčnih lastnosti z
lastnostmi območja za agregiranje vrednosti, saj so te lastnosti enake per se.
Kot povprečni individualni znesek pripravljenosti na plačilo, ki bo uporabljen pri
agregiranju, bomo uporabili pravo vrednost pripravljenosti na plačilo, kjer smo iz
vzorca vnaprej odstranili protestne odzive. V razdelku 5.3.2 smo izračunali dve takšni
vrednosti pripravljenosti na plačilo; pri začetnem ponujenem znesku smo dobili 359,48
tolarjev, pri nadaljnjem ponujenem znesku pa 419,67 tolarjev. Ker je situacija, pri kateri
je anketiranec bodisi sprejel bodisi zavrnil oba zneska pripravljenosti na plačilo,
nastopila kar v 63,5 odstotkih primerov, lahko sklepamo, da je nadaljnji znesek
pripravljenosti na plačilo bližje neopazovani pravi vrednosti pripravljenosti na plačilo.
Naš sklep dodatno potrdi dejstvo, da ima tudi pri mešanih odzivih anketirancev vsak od
obeh zneskov pripravljenosti na plačilo enako verjetnost, da je bližje neopazovani pravi
vrednosti pripravljenosti na plačilo. Zaradi vsega navedenega bomo pri agregiranju v
nadaljevanju upoštevali individualni znesek pripravljenosti na plačilo, ki smo ga
izračunali iz nadaljnjega odziva anketirancev in torej znaša 419,67 tolarjev.
Baza za agregiranje vrednosti pripravljenosti na plačilo je v našem primeru v veliki meri
določena že z izbiro oblike plačila za potencialno uresničitev scenarija usmerjenega
razvoja. Ker gre za dodatek k nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, pridejo v
poštev vsi zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občinah
Domžale, Kamnik in Lukovica. Ker je zavezanec lahko plačnik po odločbi tako za
zazidano kot nezazidano stavbno zemljišče, smo morali ustrezno korigirati (zmanjšati)
podatek o številu zavezancev, ki smo ga dobili iz relevantnih občinskih uprav. Ker
podatka o prekrivanju plačnikov za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča nismo
dobili za vse tri občine, smo ga morali delno oceniti. Ocenjeno skupno število
zavezancev za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča tako znaša 19.332. Rezultati
agregiranja vrednosti pripravljenosti na plačilo so podani v tabeli 26.
102
Tabela 26: Ugotavljanje agregatne vrednosti pripravljenosti na plačilo
Nediskontiran znesek, r = 0%
na mesec
Povprečni prispevek
420 SIT
Skupni prispevek na območju
8.113.060 SIT
Sedanja vrednost v januarju 2006, r = 1% na letni ravni
januar 2006
Povprečni prispevek
420 SIT
Skupni prispevek na območju
8.113.060 SIT
Sedanja vrednost v januarju 2006, r = 2% na letni ravni
januar 2006
Povprečni prispevek
420 SIT
Skupni prispevek na območju
8.113.060 SIT
Sedanja vrednost v januarju 2006, r = 3% na letni ravni
januar 2006
Povprečni prispevek
420 SIT
Skupni prispevek na območju
8.113.060 SIT
Sedanja vrednost v januarju 2006, r = 4% na letni ravni
januar 2006
Povprečni prispevek
420 SIT
Skupni prispevek na območju
8.113.060 SIT
Sedanja vrednost v januarju 2006, r = 5% na letni ravni
januar 2006
Povprečni prispevek
420 SIT
Skupni prispevek na območju
8.113.060 SIT
na leto
5.036 SIT
97.356.725 SIT
v petih letih
25.180 SIT
486.783.626 SIT
2006
5.013 SIT
96.914.131 SIT
2006-2010
24.480 SIT
473.248.071 SIT
2006
4.991 SIT
96.478.659 SIT
2006-2010
23.832 SIT
460.723.981 SIT
2006
4.968 SIT
96.050.124 SIT
2006-2010
23.228 SIT
449.043.969 SIT
2006
4.947 SIT
95.628.348 SIT
2006-2010
22.661 SIT
438.080.813 SIT
2006
4.925 SIT
95.213.158 SIT
2006-2010
22.126 SIT
427.736.627 SIT
Opomba: V celotnem petletnem obdobju je uporabljeno konformno mesečno diskontiranje.
Če privzamemo, da je vrednost, ki so jo prebivalci in obiskovalci območja krajinske
zasnove Volčji Potok pripravljeni prispevati za uresničitev scenarija usmerjenega
razvoja enaka njihovi percepciji vrednosti tega območja, potem lahko na podlagi
rezultatov agregiranja iz tabele 26 ugotovimo, da znaša vrednost območja krajinske
zasnove Volčji Potok za prebivalce in obiskovalce približno 8,1 mio tolarjev na mesec,
97,4 mio tolarjev letno oziroma 486,8 mio tolarjev v celotnem predvidenem obdobju,
2006-2010. Če sedaj predpostavimo 3-odstotno letno diskontno stopnjo, potem znaša
sedanja vrednost območja krajinske zasnove Volčji Potok za prebivalce in obiskovalce
v januarju 2006, ko je bil za potrebe ekonomskega vrednotenja prostorskih vrednot
predviden začetek uresničevanja scenarija usmerjenega razvoja, približno 96,1 mio
tolarjev za prvo leto in 449,0 mio tolarjev za celotno obdobje 2006-2010.
103
6 SKLEP
Kadar obstaja za določeno dobrino dovolj konkurenčen trg, proučujemo ekonomske
spremembe s tržnimi cenami. Ker to pri prostorskih dobrinah in v njih utelešeni naravni
in kulturni dediščini pogosto ni mogoče, uporabimo eno izmed metod za ekonomsko
vrednotenje prostorskih vrednot. Pričujoče delo zato v slovenski prostor kot pionirski
prispevek uvaja aplikacijo metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot, od
katerih se nekatere v svetu uporabljajo že več kot tri desetletja. Za tovrstno aplikacijo
smo izbrali območje krajinske zasnove Volčji Potok, ki je na nacionalni ravni
pomembno krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi. Za ekonomsko
vrednotenje prostorskih vrednot na območju krajinske zasnove Volčji Potok smo
uporabili pristop izraženih preferenc, v okviru tega pristopa pa smo izbrali metode
kontingenčnega vrednotenja.
Metode kontingenčnega vrednotenja spadajo med najpogosteje uporabljene metode za
ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot. So zelo fleksibilne in omogočajo
vrednotenje večjega in bolj raznolikega nabora prostorskih dobrin, kot katerakoli druga
metoda za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot. Uporabljajo se tako za
ocenjevanje uporabnih vrednosti kot tudi vrednosti neuporabe. Njihova aplikacija se
izvede v obliki vprašalnika, v katerem se posameznike neposredno vpraša, ali so
pripravljeni prispevati za določeno prostorsko dobrino oziroma za njeno izboljšanje v
specifični hipotetični situaciji oziroma koliko so v ta namen pripravljeni plačati.
Problem odsotnosti trgov za prostorske dobrine tako zaobidemo s predstavitvijo
hipotetičnega trga potrošnikom prostorske dobrine.
V okviru našega prispevka smo opravili statistično analizo podatkov, ekonometrično
analizo izražene pripravljenosti na plačilo, ekonometrično analizo prave pripravljenosti
na plačilo ter agregiranje zneska pripravljenosti na plačilo. Rezultati statistične analize
kažejo na relativno visoko ozaveščenost ljudi na območju krajinske zasnove Volčji
Potok o potencialnih negativnih vplivih gospodarskega razvoja na okolje in prostor.
Sklepamo pa lahko tudi o relativno dobri seznanjenosti ljudi z dogajanji na območju,
kar je povezano z aktivnostmi, ki so bile v ta namen organizirane predvsem v občini
Domžale. Prebivalci in obiskovalci so med prostorskimi vrednotami območja izpostavili
predvsem pestrost krajine ter rastlinskih in živalskih vrst, redko in tradicionalno
poselitev ter relativno neokrnjeno pitno vodo. Skoraj polovica anketirancev je zelo
zaskrbljena nad dogajanji, ki jih na to območje prinaša nenačrten razvoj, približno
štiridesetim odstotkom anketirancev pa se je zdela posledična škoda zelo velika.
104
Če se sedaj vprašamo, ali so ljudje pripravljeni prispevati za ohranitev območja
krajinske zasnove Volčji Potok, potem lahko na osnovi ekonometrične analize
pripravljenosti na plačilo ugotovimo, da je odgovor značilno pozitiven. Raziskava je
bila pri anketirancih v glavnem zelo ugodno sprejeta, saj so bili le-ti pripravljeni
predstaviti tako svoja pozitivna kot tudi negativna mnenja in stališča o dogajanjih na
obravnavanem območju, prostorskih vrednotah in v njih utelešeni naravni in kulturni
dediščini ter problemih, ki jih v zvezi s tem pestijo. Na osnovi opaženega zanimanja
anketirancev lahko sklepamo na relativno uspešnost potencialne prostorske politike.
Ugotovili smo, da znaša vrednost območja krajinske zasnove Volčji Potok za prebivalce
in obiskovalce, kakor smo jo opredelili v pričujočem delu, približno 8,1 mio tolarjev na
mesec, 97,4 mio tolarjev letno oziroma 486,8 mio tolarjev v obdobju 2006-2010.
Ustrezno diskontirana vrednost je seveda nekoliko nižja, vendar dobljeni znesek po
našem mnenju dokaj dobro ponazarja percepcijo ekonomske vrednosti uporabnih
vrednosti in predvsem vrednosti neuporabe tega območja s strani njegovih prebivalcev
in obiskovalcev. Z vidika potencialne prihodnje prostorske politike na tem območju ima
seveda smisel primerjati dobljeno vrednost območja s sedanjimi skupnimi izdatki, ki so
namenjeni območju krajinske zasnove Volčji Potok.
Da bi lahko ugotovili vrednost pripravljenosti na plačilo, ki bi bila čim bližje
(ekonometrično neopazovani) resnični pripravljenosti na plačilo, smo pri aplikaciji
metod kontingenčnega vrednotenja skušali obvladovati (ugotoviti in odpraviti) čim več
pristranskosti, ki se pri tem pojavljajo. Glavnino dela smo skušali opraviti že pri zasnovi
anketnega vprašalnika, kjer smo anketirance opozorili na čim več vidikov, ki bi bili
lahko potencialno zavajajoči, hkrati pa smo vnesli tudi vprašanja za ugotavljanje
morebitnih preostalih pristranskosti. Stopnja odzivnosti je bila relativno visoka, zato
smo lahko kar najbolje izkoristili sicer relativno majhen vzorec. Pri analizi smo se
posebej posvetili pristranskosti začetne vrednosti, pristranskosti, ki izvira iz razmerja
med celoto in njenimi deli ter pristranskosti, ki jo v analizo vnašajo protestni odzivi.
Ugotavljali smo tudi dejavnike maksimalne pripravljenosti na plačilo ter pripravljenosti
posameznikov na plačilo določenega zneska, ki je približek prave pripravljenosti na
plačilo. Pri tem smo uporabili dvojno omejeni pristop h kontingenčnem vrednotenju
dvojne izbire, ki smo ga modelirali z bivariatnimi probit modeli, s čimer smo hkrati
maksimirali informacijsko vrednost in računsko učinkovitost. Menimo, da bi takšen
pristop moral predstavljati zadostno osnovo in hkrati spodbudo za nadaljnjo aplikacijo
metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot pri nas.
105
SEZNAM LITERATURE
Albertini A.: Optimal Designs for Discrete Choice Contingent Valuation Surveys:
Single-Bound, Double-Bound and Bivariate Models. Journal of Environmental
Economics and Management, 28(1995), str. 287-306.
Albertini A., Kanninen B., Carson R. T.: Modelling Response Incentive Effects in
Dichotomous Choice Contingent Valuation Data. Land Economics, 73(1997), str. 309324.
Arrow K. J., Solow R., Portney P. R., Leamer E. E., Radner R., Schuman H.: Report on
the National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA) Panel on Contingent
Valuation. Federal Register, 58(1993), 10, str. 4601-4614.
Bateman I., Langford I. H., Willis K. G., Turner R. K., Garrod G. D.: The Impacts of
Changing Willingness to Pay. Question Format in Contingent Valuation Studies: An
Analysis of Open-ended Iterative Bidding and Dichotomous Choice Formats. Norwich :
Centre for Social and Economic Research on the Global Environment; University of
East Anglia & University College London, CSERGE Working Paper, GEC, 5, 1993.
Bateman I., Carson R., Day B., Hanemann M., Hanley N., Hett T., Jones-Lee M.,
Loomes G., Mourato S., Özdemiroglu E., Pearce D. W., Sugden R., Swanson J.:
Economic Valuation with Stated Preference Techniques: A Manual. Cheltenham :
Edward Elgar, 2002. 458 str.
Bergland O.: Framing Effects in CVM Experiments: Old-Growth Forests Preservation
in the Pacific North-West. Ås : Agricultural University of Norway, Department of
Economics and Social Sciences, Discussion Paper, 3, 1993.
Bishop R. C., Heberlein T. A.: Measuring Values of Extra-Market Goods: Are Indirect
Measures Biased? American Journal of Agricultural Economics, 61(1979), str. 926-930.
Bishop R. C., Heberlein T. A., Kealy M. J.: Hypothetical Bias in Contingent Valuation:
Results From a Simulated Market. Natural Resources Journal, 23(1983), str. 619-633.
Bishop R. C., Heberlein T. A.: Does Contingent Valuation Work? V: Cummings R. G.,
Brookshire D. S., Schulze W. D. (ur.): Valuing Environmental Goods: A State of the
Arts Assessment of the Contingent Valuation Method. Totowa, NJ : Rowman &
Allanheld, 1986, str. 123-147.
Boyle K. J., Bishop R. C., Welsh M. P.: Starting Point Bias in Contingent Valuation
Bidding Games. Land Economics, 61(1985), str. 188-194.
Boyle K. J., Welsh M. P., Bishop R. C.: Validation of Empirical Measures of Welfare
Change. Land Economics, 64(1988), str. 94-98.
106
Cameron T. A., James M. D.: Efficient Estimation Methods for Closed-Ended
Contingent Valuation Survey Data. Review of Economics and Statistics, 69(1987), str.
269-276.
Cameron T. A.: A New Paradigm for Valuing Non-market Goods Using Referendum
Data: Maximum Likelihood Estimation by Censored Logistic Regression. Journal of
Environmental Economics and Management, 15(1988), str. 355-379.
Cameron T. A., Quiggin J.: Estimation Using Contingent Valuation Data for a
‘Dichotomous Choice with Follow-up’ Questionnaire. Journal of Environmental
Economics and Management, 27(1994), str. 218-234.
Carson R. T., Flores N. E., Martin K. M., Wright J. L.: Contingent Valuation and
Revealed Preference Methodologies: Comparing the Estimates for Quasi-Public Goods.
Land Economics, 72(1996), str. 80-99.
Cicia G., Scarpa R.: Willingness to Pay for Rural Landscape Preservation: A Case
Study in Mediterranean Agriculture. Milano : Fondazione Eni Enrico Mattei, Nota di
lavoro, 59, 2000. 20 str.
Cooper J. C., Loomis J.: Sensitivity of Willingness-to-Pay Estimates to Bid Design in
Dichotomous Choice Contingent Valuation Models. Land Economics, 68(1992), str.
211-224.
Duffield J. W., Patterson D. A.: Field Testing Existence Values: An Instream Flow
Trust Fund for Montana Rivers. New Orleans : Annual Meeting of the American
Economic Association, 1991.
Einhorn H. J.: Overconfidence in Judgement. New Directions for Methodology of Social
and Behavioural Science, 4(1980), str. 1-16.
Einhorn H. J.: Accepting Error to Make Less Error. Journal of Personality Assessment,
50(1986), str. 387-395.
Fama E. F.: Efficient Capital Markets: A Review of Theory and Empirical Work.
Journal of Finance, 22(1970), str. 383-417.
Fishbein M., Ajzen I.: Belief, Attitude, Intention and Behavior: An Introduction to
Theory and Research. Reading, MA : Addison-Wesley, 1975. 578 str.
Fisher A. C.: The Conceptual Underpinnings of the Contingent Valuation Method. V:
Bjornstad D. J., Kahn J. R. (ur.): The Contingent Valuation of Environmental
Resources. Cheltenham : Edward Elgar, 1996. 305 str.
Garrod G. D., Willis K. G.: Economic Valuation of the Environment: Methods and Case
Studies. Cheltenham : Edward Elgar, 1999. 384 str.
107
Haab T. C., McConnell K. E.: Referendum Models and Negative WTP: Alternative
Solutions. Journal of Environmental Economics and Management, 32(1996), str. 251270.
Haab T. C., McConnell K. E.: Valuing Environmental and Natural Resources: The
Econometrics of Non-market Valuation. Cheltenham : Edward Elgar Publishing, 2002.
326 str.
Hadker N., Sharma S., David A., Muraleedharan T. R.: Willingness-to-pay for Borivli
National Park: Evidence from a Contingent Valuation. Ecological Economics,
21(1997), 2, str. 105-122.
Hanemann W. M.: Welfare Evaluations in Contingent Valuation Experiments with
Discrete Responses. American Journal of Agricultural Economics, 66(1984), str.
332-341.
Hanemann W. M., Loomis J., Kanninen B. J.: Statistical Efficiency of Double Bounded
Dichotomous Choice Contingent Valuation. American Journal of Agricultural
Economics, 73(1991), str. 1255-1263.
Hanemann W. M., Kanninen B. J.: The Statistical Analysis of Discrete-Response
Contingent Valuation Data. V: Bateman I. J., Willis K. G. (ur.): Contingent Valuation of
Environmental Preferences: Assessing Theory and Practice in the USA, Europe and
Developing Countries. Oxford : Oxford University Press, 1999. 645 str.
Herriges J. A., Shogren J. F.: Starting Point Bias in Dichotomous Choice Valuation with
Follow-up Questioning. Journal of Environmental Economics and Management,
30(1996), str. 112-131.
Hicks J. R.: Consumers’ Surplus and Index Numbers. Review of Economic Studies,
9(1942), 2, str. 126-137.
Hoovenagel R.: The CV Method: Scope and Validity. Amsterdam : Vrije Universiteit.
Kahneman D., Knetsch J. L.: Valuing Public Goods: The Purchase of Moral
Satisfaction. Journal of Environmental Economics and Management, 22(1992), str.
57-70.
Lette H., de Boo H.: Economic Valuation of Forests and Nature: A Support Tool for
Effective Decision-making. Ede : EC-LNV, Theme Study, 6, 2002. 69 str.
McConell K. E.: Models for Referendum Data: The Structure for Discrete Models for
Contingent Valuation. Journal of Environmental Economics and Management,
18(1990), str. 19-34.
McFadden D.: On Conditional Logit Model of Qualitative Choice Bahavior. V:
Zarembka P. (ur.): Frontiers of Econometrics. New York : Academic Press, 1974. 252
str.
108
Mitchell R. C., Carson R. T.: Using Surveys to Value Public Goods: The Contingent
Valuation Method. Washington, DC : Resources for the Future, 1989. 488 str.
Moons E.: The Development and Application of Economic Valuation Techniques and
Their Use in Environmental Policy – A Survey. Leuven : Faculty of Economics and
Applied Economic Sciences, Working Paper, 7, 2003. 34 str.
Mourato S., Mazzanti M.: Economic Valuation of Cultural Heritage. V: De la Torre M.
(ur.): Assessing the Values of Cultural Heritage. Research Report. Los Angeles : The
Getty Conservation Institute, 2002, str. 51-76.
Navrud S., Ready R. C.: Valuing Cultural Heritage. Applying Environmental
Evaluation Techniques to Historic Buildings, Monuments and Artefacts. Cheltenham :
Edward Elgar, 2002. 280 str.
Nicholson W.: Microeconomic Theory: Basic Principles and Extensions. Eighth
Edition. London : South-Western/Thomson Learning, 2002. 748 str.
Nunes P. A. L. D., Schokkaert E.: Warm Glow and Embedding in Contingent
Valuation. Milano : Fondazione Eni Enrico Mattei, Nota di lavoro, 73, 2001. 27 str.
Nunes P. A. L. D., van den Bergh J. C. J. M., Nijkamp P.: The Ecological Economics of
Biodiversity: Methods and Policy Applications. Northampton : Edward Elgar, 2003.
165 str.
O’Riordan T., Wood C., Shadrake A.: Landscapes for Tomorrow. Journal of
Environmental Planning and Management, 36(1993), 2, str. 123-147.
Osberg L.: Why a ‘Warm Glow’ is Not Enough. The Halifax Herald Limited,
(05.07.2005).
Ozuna T., Jang K. Y., Stoll J. R.: Testing for Misspecification in the Referendum
Contingent Valuation Approach. American Journal of Agricultural Economics,
75(1993), str. 332-338.
Pagiola S.: Economic Analysis of Investments in Cultural Heritage: Insights from
Environmental Economics. Washington, DC : World Bank, 1996. 13 str.
Randall A., Hoehn J. P.: Embedding and Market Demand Systems. Journal of
Environmental Economics and Management, 30(1996), str. 369-380.
Ready R. C., Whitehead J. C., Blomquist J. C.: Contingent Valuation when
Respondents are Ambivalent. Journal of Environmental Economics and Management,
29(1995), str. 181-196.
109
Schulze W. D., McClelland G., Waldman D.: Sources of Bias in Contingent Valuation.
V: Bjornstad D. J., Kahn J. R. (ur.): The Contingent Valuation of Environmental
Resources. Cheltenham : Edward Elgar, 1996. 305 str.
Slovic P. B., Fischoff B., Lichtenstein S.: Facts and Fears: Understanding Perceived
Risk. V: Schwing R. C., Albers W. A. (ur.): Societal Risk Assessment: How Safe is Safe
Enough? New York : Plenum Press, 1980, str. 181-216.
Smith V. L.: Experiments with a Decentralised Mechanism for Public Good Decisions.
American Economic Review, 70(1980), str. 584-499.
Smith V. K.: Arbitrary Values, Good Causes, and Premature Verdicts: Comment.
Journal of Environmental Economics and Management, 22(1992), str. 71-89.
Van der Laan P., van Tuinen H. K.: Increasing the Relevance of Income Statistics:
Experiences and Plans in the Netherlands. Paper presented at the Expert Group on
Household Income Statistics. Canberra : Luxembourg Income Study, 1996.
Verbič M.: Ekonomski vidik prostorskih vrednot v procesu usklajevanja razvojnih
interesov in varstvenih zahtev: Konstrukcija, analiza in evalvacija metod za ekonomsko
vrednotenje prostorskih vrednot. Ljubljana : Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2004.
100 str.
Verbič M.: Razkrivanje preferenc kot pristop k ekonomskemu vrednotenju okoljskih
vrednot ter naravne in kulturne dediščine: Analiza predpostavk in uporaba
ekonometričnih tehnik. IB revija, 38(2004a), 4, str. 84-97.
Verbič M., Slabe Erker R.: Smernice za ekonomsko vrednotenje naravne in kulturne
dediščine. Ljubljana : Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2004. 62 str.
Verbič M.: Analiza izraženih preferenc kot pristop k ekonomskem vrednotenju
okoljskih vrednot ter naravne in kulturne dediščine. IB revija, 39(2005), 3, v tisku.
Von Neumann J., Morgenstern O.: Theory of Games and Economic Behaviour.
Princeton : Princeton University Press, 1947. 641 str.
Willig R. G.: Consumer’s Surplus Without Apology. American Economic Review,
66(1976), str. 589-597.
Willis K. G., Garrod G. D.: The Benefits of Alleviating Low Flows in Rivers. Water
Resources Development, 11(1995), str. 243-260.
Willis K. G., Powe N. A.: Contingent Valuation and Real Economic Commitments: A
Private Good Experiment. Journal of Environmental Planning and Management,
41(1998), str. 611-619.
110
111
SEZNAM VIROV
Aktivnosti za pripravo načrta upravljanja za Mlake. Domžale : Oikos, 2001. 13 str. + 25
str. pril.
Greene W. H.: LIMDEP 7.0 User's Manual. Revised Edition. Bellport, NY :
Econometric Software Inc, 1998.
Interaktivni naravovarstveni atlas. Ljubljana : Agencija RS za okolje. [URL:
http://kremen.arso.gov.si/nvatlas], 25.04.2005.
Izdelava krajinske zasnove Volčji Potok. Ljubljana : Umanotera, 2003. 60 str. + pril.
Izhodišča za izdelavo krajinske zasnove Volčjega Potoka. Domžale : Locus, 2002. 66
str. + pril.
Krajinska zasnova Volčji Potok: Združimo ideje. Domžale : Občina Domžale, 2003.
48 str.
Osnutek načrta upravljanja za predvideno zavarovano območje Mlak, Blat in
Češeniških gmajn. Domžale : Oikos, 2003. 48 str. + pril.
Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ljubljana :
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, 2001. 224 str.
Preveritev sonaravnih možnosti zagotavljanja večje poplavne varnosti na vodotoku
Kamniška Bistrica. Ljubljana : Vodnogospodarski inštitut, 2000. 53 str.
Rai A.: Decision-Making Biases: Implications for the Design of Support Systems.
Atlanta, GA : Georgia State University. [URL: http://www.gsu.edu/~dscaar/notes_8473/
biases.ppt], 20.03.1999.
Razvojni program občine Domžale 2001 – 2005. Domžale : Občina Domžale, 2001. 44
str. + pril.
Register nepremične kulturne dediščine. Ljubljana : Ministrstvo za kulturo. [URL:
http://rkd.situla.org/?uid=2375], 25.04.2005.
SAS/STAT User’s Guide. Version 8. Carry, NC : SAS Institute Inc., 1999.
Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ljubljana : Ministrstvo za
okolje in prostor, 2002. 78 str.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana : Ministrstvo za okolje, prostor in
energijo, 2004. 75 str.
Strokovne podlage širšega območja Češeniških gmajn, Blat in Mlak. Domžale : Oikos,
2003. 76 str + pril.
112
The Council Directive on the Conservation of Wild Birds –“The Bird Directive”,
79/409/EEC, 1979.
The Council Directive on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and
Flora – “The Habitat Directive”, 92/43/EEC, 1992.
Uredba o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 (Uradni list RS, št.
110-5386/2002).
Ureditev ekološke turistične poti na območju Mlak. Domžale : Oikos, 1999. 16 str. +
pril.
Vahtar M. et al.: Krajinska zasnova Volčji Potok: Predlog krajinske zasnove, ki bo del
občinskih strategij prostorskega razvoja za občine Domžale, Kamnik in Lukovica.
Domžale : Locus, 2005.
World Bank: Economic Analysis and Environmental Assessment. Washington, DC :
World Bank, Environment Department, Environmental Assessment Sourcebook Update,
23, 1998. 14 str.
Zaščita podtalnice na Kamniško-Domžalskem polju. Domžale : Oikos, 2000. 56 str. +
pril.
Zakon o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110-5386/2002).
113
PRILOGE
PRILOGA 1: PREDSTAVITEV KULTURNIH IN NARAVNIH VREDNOT NA OBMOČJU
KRAJINSKE ZASNOVE VOLČJI POTOK
Tabela P1: Seznam območij in enot kulturne dediščine v krajinski zasnovi Volčji Potok
Območje kompleksnega varstva kulturne dediščine Volčji Potok s svojim širšim (Volčji Potok – Turnše –
Konjski graben) ter ožjim območjem (Volčji Potok), ki predstavlja največjo arboretumsko zbirko lesnatih
rastlin pri nas. V širšem območju so naselja ohranila vaški značaj ter pripadajočo tradicionalno kulturno
krajino. Poleg območja kompleksnega varstva ločimo še spodnje elemente kulturne dediščine.
V občini Domžale:
– Češenik – Grad
– Češenik – Park gradu Češenik
– Češenik – Vas
– Dolenje – Rojstna hiša Jerneja Andrejke – Livnograjskega
– Dolenje – Spomenik žrtvam nacističnega nasilja
– Dolenje – Spominska plošča Jerneju Andrejki – Livnograjskemu
– Homec – Cerkev Marijinega rojstva
– Homec – Grob Jožeta Gostiča
– Homec – Kapela na sedlu
– Homec – Kapelica ob poti do cerkve
– Homec – Kenotaf padlim borcem v NOB
– Homec – Območje prazgodovinske naselbine
– Homec – Pirnatova vila
– Homec – Pokopališče
– Homec – Spomenik padlima borcema pri jezu na KB
– Homec – Spominska plošča padlim v prvi svetovni vojni
– Hudo pri Radomljah – Doamčija Mlinarska 3
– Hudo pri Radomljah – Staroslovansko grobišče
– Hudo pri Radomljah– Kapelica ob cesti
– Jasen – Razpelo
– Kolovec – Kapela in vrtna paviljona v parku gradu Kolovec
– Kolovec – Lokacija porušenega gradu Kolovec
– Kolovec – Park gradu Kolovec
– Kolovec – Razpelo ob odcepu k gradu Kolovec
– Kolovec – Razvaline srednjeveškega gradu
– Kolovec – Spomenik bolnišnici Triglav na Kolovcu
– Kolovec – Spomenik žrtvam nacističnega nasilja
– Kolovec – Spominsko znamenje Radomeljski četi na Velikem vrhu
– Kolovec – Znamenje ob odcepu k dvorcu Kolovec
– Kolovec – Znamenje pri Čehu
– Radomlje – Arheološko najdišče
– Radomlje – Domačija Prešernova 40
– Radomlje – Radomeljska mlinščica
– Radomlje – Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja
– Radomlje – Vas
– Rova – Cerkev Sv. Katarine
– Rova – Domačija Hrastičje 9
– Rova – Gostilna Pri Pircu
– Rova – Grobišče narodnih mučencev
– Rova – Grobnica rodbine Andrejka
– Rova – Hiša Pot ob Rovščici 6
– Rova – Kapelica ob hiši Hrastičje 9
114
– Rova – Kapelica Srca Jezusovega
– Rova – Kapelica v vzhodnem delu vasi
– Rova – Pokopališče
– Rova – Spominski plošči padlim v prvi svetovni vojni
– Rova – Vas
– Rova – Znamenje ob cesti
– Turnše – Dvorec Črnelo
– Turnše – Park dvorca Črnelo
– Turnše – Razvaline gradu Črnelo
– Zagorica pri Rovah – Hiša Zagorica pri Rovah 2
– Zagorica pri Rovah – Hiša Zagorica pri Rovah 3
– Zagorica pri Rovah – Kapelica
– Žiče pri Rovah – Domačija Žiče 2
– Žiče pri Rovah – Hiša Žiče 1
– Žiče pri Rovah – Kapelica ob cesti Žiče – Rova
– Žiče pri Rovah – Kapelica sredi vasi
– Žiče pri Rovah – Razpelo v vzhodnem delu vasi
– Žiče pri Rovah – Hiša Žiče 13
V občini Kamnik:
– Kamnik – Arheološko območje Stari grad
– Kamnik – Naselbina na Veliki špici
– Kamnik – Prazgodovinska naselbina Kratna
– Spodnje Palovče – Domačija Spodnje Palovče 1
– Spodnje Palovče – Domačija Spodnje Palovče 2
– Spodnje Palovče – Domačija Spodnje Palovče 23
– Spodnje Palovče – Kapelica pri Dovčar
– Spodnje Palovče – Kapelica Sv. Urha
– Naselbina na Rebri
– Spodnje Palovče – Spominska plošča na hiši Spodnje Palovče 6
– Spodnje Palovče – Znamenje pri hiši Spodnje Palovče 4
– Spodnje Palovče – Znamenje vzhodno od vasi
– Nožice
– Rudnik pri Radomljah – Bunker iz 2. svetovne vojne
– Rudnik pri Radomljah – Kapelica pri Hrastarju
– Rudnik pri Radomljah – Spomenik NOB
– Trebelno pri Palovčah – Kapelica
– Velika Lašna – Grobišče borcev NOB
– Velika Lašna – Kapelica
– Velika Lašna – Spominska plošča novi kamniški četi
– Velika Lašna – Znamenje
– Volčji Potok – Arboretum
– Volčji Potok – Cerkev Sv. Ožbolta
– Volčji Potok – Gorjančeva kapelica
– Volčji Potok – Gorjančevo slopno znamenje
– Volčji Potok – Kuštrovo znamenje
– Volčji Potok – Stari grad
– Vranja Peč – Cerkev Sv. Urha
– Vranja Peč – Domačija Vranja Peč 1
– Vranja Peč – Spomenik bojem med NOB
– Vranja Peč – Kapelica
– Vranja Peč – Spominska plošča padlim v NOB
– Vranja Peč – Spominska plošča padlim v prvi svetovni vojni
– Zgornje Palovče – Domačija Zgorne Palovče 5
– Zgornje Palovče – Domačija Zgornje Palovče 6
– Zgornje Palovče – Domačija Zgornje Palovče 8
– Zgornje Palovče – Kajža Zgornje Palovče 2
– Zgornji Rudnik – Naselbina Grdavov hrib
115
V občini Lukovica:
– Brdo pri Lukovici – Cerkev Marijinega vnebovzetja
– Brdo pri Lukovici – Grad Brdo
– Brdo pri Lukovici – Gabrov drevored
– Brdo pri Lukovici – Grob in nagrobnik pisatelja Janka Kersnika
– Brdo pri Lukovici – Grobišče borcev NOB
– Brdo pri Lukovici – Park gradu Brdo
– Brdo pri Lukovici – Pokopališče
– Brdo pri Lukovici – Spomenik povojnim žrtvam
– Brdo pri Lukovici – Spominkska plošča pisatelju Janku Kersniku
– Brdo pri Lukovici – Slopno znamenje
– Brdo pri Lukovici – Slopno znamenje Marijinega vnebovzetja
– Brdo pri Lukovici – Kostanjev drevored
– Dupeljne – Betinčevo znamenje
– Dupeljne – Hiša Dupeljne 1
– Dupeljne – Kapelica Srca Jezusovega
– Dupeljne – Znamenje sredi vasi
– Dupeljne – Znamenje pod Straškim vrhom
– Dupeljne – Spominsko znamenje borbi Radomeljske čete na Velikem vrhu
– Rafolče – Cerkev Sv. Katarine
– Rafolče – Dolenjčevo znamenje
– Rafolče – Fajdihova hiša
– Rafolče – Hiša Rafolče 21
– Rafolče – Kapelica
– Rafolče – Spomenik padlim v 1. svetovni vojni
– Rafolče – Znamenje v zahodnem delu vasi
– Rafolče – Znamenje v JV delu vasi
– Rafolče – Pokopališče
– Straža pri Dupeljnah – Domačija Straža 1
– Straža pri Dupeljnah – Hiša Straža 2
– Straža pri Dupeljnah – Znamenje
– Šentvid pri Lukovici – Pokopališče
– Vrhovlje – Spomenik ustreljenim političnim delavcem
– Vrhovlje – Znamenje pri hiši Vrhovlje 1
– Vrhovlje – Znamenje sredi vasi
– Vrhovlje – Marijina Kapelica
Vir podatkov: Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, marec 2005.
116
Slika P1: Prikaz območij in enot kulturne dediščine v krajinski zasnovi Volčji Potok
117
Tabela P2: Seznam naravnih vrednot na območju krajinske zasnove Volčji Potok
Ime naravne vrednote
V občini Domžale:
Grajski park ob
Čemšeniku
Lipi na Homcu
Homški Hrib
Zalit glinokop na
Rovah (Radomlje)
Barja v Češeniških
gmajnah
Park ob gradu Črnelo
pri Dobu
Gozdni rezervat
Zagoriški hrib
Gozdni rezervat
Eržiša – Veliki vrh
Kratek opis naravne vrednote
Kraj
Varstveni status
Severno od gradu je manjši park skoraj kvadratne oblike, ki je nastal v sredini 19.
stoletja. Kvadratna površina je razdeljena s potmi na štiri dele, v križišču poti pa je
postavljen šesterokoten vrtni paviljon. V parku uspeva več starejših dreves, med
katerimi je nekaj eksot, zaključuje pa ga gabrova živa meja.
Ob cerkvi na Homcu uspevata na robu pokopališča dve lipi. Eno so leta 1997
posekali, ker se je posušila.
Čemšenik
Naravna vrednota
Predlog za oblikovano
naravno dediščino
Homec
Osamel hrib iz permakarbonskih skrilavcev in konglomerata, ki se dviga 58 m nad
prodnato nasipino Kamniške Bistrice. Z vzhodne strani ga obkroža Kamniška
Bistica, z zahodne pa naselje Homec.
Pod tovarno Plastenka je zalit glinokop (več kotanj), kjer so se razvili enkratni habitati
rastlinskega in živalskega sveta, saj je obala zamočvirjena. Rastlinske vrste: rastišče
Drosera rotundifolia (V), Eleocharis carniolica (Bernska konvencija), Typha
schuttleworthii (Bernska konvencija), Drosera intermedia (E), Centunculus minimus
(K), Lycopodiella inundata (V), Utricularia australis (edino znano rastišče v RS).
Živalske vrste: 23 vrst kačjih pastirjev. Populacija dristavičnega spreletavca (lat.
Leucorrhinia pectoralis) je trenutno edina v Sloveniji, za katero obstaja potrditev
razvoja. Ključni problemi: urbanizacija, povozi dvoživk, neznana ihtiofavna.
Izredno zanimiva barja z redko barjansko floro: dlakava mahovnica, navadna
rožmarinka, okroglolistna rosika, mrzličnik itd. Edino znano rastišče navadne barjevke
v Sloveniji. Gre za večje gozdno območje borovega gozda z orlovo praprotjo, kjer so v
manjših depresijah in dolinicah nastala šotna barja, ki jih danes ogrožajo številni
predvideni posegi.
V 19. stoletju je imel štiridelno parterno zasnovo, ki se ni ohranila. Danes na njegovi
površini gojijo zelenjavo.
Nahaja se 5 km jugovzhodno od Kamnika oziroma 600 m jugovzhodno od gradu
Kolovec.
Rezervat se nahaja 6 km jugovzhodno od Kamnika oziroma 2 km vzhodno od gradu
Kolovec.
Homec
Predlog naravnega spomenika
za drevesno naravno
dediščino
Naravna vrednota
118
Rova
Predlog naravnega spomenika
Predlog ekološko
pomembnega območja
Čemšeniška gmajna Predlog naravnega spomenika
Predlog ekološko
pomembnega območja
Črnelo
Naravna vrednota
Rova
Naravna vrednota
Rova
Naravna vrednota
Ime naravne vrednote
Ribnik pri Turnšah
Potok Rovščica in
območje Mlak
Kolovec – rastišče
Hladnikove bunike
Konjski graben –
rastišče peruše
V občini Kamnik:
Arboretum Volčji
potok, Wolfsbach,
Souvanov park
Močvirna dolina
Kužna pri Volčjem
Potoku
Mlaka v Veliki Lašni
Oreh na Starem gradu
Pobočje – Vranja Peč
Kratek opis naravne vrednote
Umetno nastal ribnik brez posebne ekološke vrednosti.
Rovščica izvira v gozdovih nad gradom Kolovec. Po treh izvirnih krakih se v dolini pod
Kolovcem združi v enoten potok. V tem predelu sta dvoje pomembnih botaničnih
lokalitet. Sicer pa je celotna dolina zelo zamočvirjena. Skozi vas Rova priteče kot
hudournik, ki se južneje umiri. Na večjih mestih ob visokih vodah prestopi bregove in
se razlije po okoliškem jelševju in vrbovju. Naravovarstveno (ornitološko in botanično)
je zelo pomembno prav razlivno območje pod Rovami, zaradi ohranjenosti in
krajinskega vidika pa tudi celoten tok potoka. Poplavno jevševje pod Rovami je slabo
dostopno, nekdaj letno košeni travniki pa se zaraščajo.
Scopolia carniolica f. hladnikiana (R, elc) – hladnikova bunika. Rastišče je ob potoku v
dolini pod starim gradom Kolovec, precej obsežno. Ob njem teče utrjena gozdna cesta,
na nasprotni strani pa Rovščica. Pozornost mora biti usmerjena v gospodarjenje z
gozdom (prevladuje smreka).
Rastišče praproti peruša ob Rovščici v dolini pod Kolovcem
Kraj
Turnše
več krajev
Varstveni status
Naravna vrednota
Naravna vrednota
(predlog za zavarovanje v
okviru krajinskega parka
Čemšeniške gmajne)
Kolovec
Naravna vrednota
Kolovec
Naravna vrednota
Arboretum Volčji potok predstavlja največjo arboretumsko zbirko lesnatih rastlin v
Sloveniji. Kljub temu, da se je park ob dvorcu pojavil skoraj istočasno, pa je današnja
zasnova posledica načrtnega zbiranja rastlin in urejanja „francoskega“ in „angleškega“
parka, ki ju je začel prejšnji lastnik Souvan konec 19. stoletja, njegovo delo pa je po
vojni nadeljeval prof. Jeglič.
Biotop; v dolino priteka voda, ki na ravnem delu zastaja v barju, podobnem
Češeniškim gmajnam. Rastejo šotno mahovi, mahovnic ni. Leta 1996 je bilo
območje v veliki meri uničeno z golfom.
V kotanji sredi vasi Velika Lašna je mlaka, vanjo priteka manjši potoček. Obrasla
je s trstičjem in vrbami, kjer se zadržujejo mlakarice. Biotsko pestro območje.
Ogroža ga odtekanje gnojnic z bližjih gnojišč, zasipavanje in odlaganje smeti.
Ob kmetiji na Starem gradu (Novi trg 5) raste oreh, ki je potreben sanacije. Obseg debla
znaša 250 cm.
Apnenčasto pobočje s skalnimi stenami, skalami in meliščem severno od Vranje Peči
(geomorf).
Volčji potok
Spomenik oblikovane
narave
Volčji Potok
Naravna vrednota
Velika Lašna
Lokalni
Stari grad
Naravna vrednota
Vranja Peč
Naravna vrednota
119
Ime naravne vrednote
V občini Lukovica:
Drevoreda in park
pri graščini Brdo
pri Lukovici
Lipovec
Ribniki v Prevojah
Kratek opis naravne vrednote
Kraj
Varstveni status
V drugi polovici 19. stoletja je nastal ob gradu park z oblikovnimi prvinami
krajinskega sloga. Zasnovo parka sestavljajo štirivrstni in več dvovrstnih kostanjevih
in lipovih drevoredov, med katerimi so jase s skupinami drevja. Tik ob gradu sta
umetni jezerci, v bližini pa več izvirov Malega Obrha. Grad, njegov parkovni del in
izvir so zavarovani znotraj krajinskega parka grad Snežnik.
Lipovec sredi sadovnjaka na Brdu pri Lukovici.
Brdo pri Lukovici
Spomenik oblikovane narave
Varstveni režim za
oblikovano naravno vrednoto
in za drevorede
Brdo pri Lukovici
Lokalni
Pri Prevojah so trije ribolovni ribniki. Med njimi je trstišče in jelševje. Ribniki so precej Prevoje
obljudeni, obiskovalci teptajo rastlinje. Pomembni so kot vodni biotop.
Naravna vrednota
Varstveni režim za
hidrološko, botanično in
zoološko naravno vrednoto
Vir podatkov: Naravovarstveni atlas, UVNRS, marec 2005.
Tabela P3: Seznam območij naravne dediščine v krajinski zasnovi Volčji Potok
Ime območja
Čemšeniške in
prevojske gmajne
Prevoje
Kratka oznaka območja
Območje glinokopa v Rovi, Mlake in Čemšeniške gmajne s Prevojskimi gmajnami
Tip območja
Ekološko pomembno območje
Potencialno območje Natura 2000, imenovano tudi Prevojske ali Češeniške gmajne.
Klasifikacijske vrste: kranjska sita (lat. Eleocharis carniolica) in črtasti medvedek (lat.
Callimorpha quadripunctaria).
Potencialno območje Natura 2000
Vir podatkov: Naravovarstveni atlas, UVNRS, marec 2005; Uredba o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000, UL RS 49/2004.
120
Slika P2: Prikaz območij in enot naravne dediščine v krajinski zasnovi Volčji Potok
121
Inštitut za ekonomska raziskovanja
Institute for Economic Research
PRILOGA 2: VPRAŠALNIK ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE PROSTORSKIH VREDNOT
NA OBMOČJU KRAJINSKE ZASNOVE VOLČJI POTOK
Inštitut za ekonomska raziskovanja pripravlja raziskavo z naslovom „Ekonomski vidik prostorskih
vrednot v procesu usklajevanja razvojnih interesov in varstvenih zahtev: Aplikacija metod za
ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot na primeru območja krajinske zasnove Volčji Potok“,
katere namen je oceniti vrednost širšega območja Volčji Potok za prebivalce in obiskovalce.
Empirični del raziskave temelji na pričujočem vprašalniku, s pomočjo katerega želimo izmeriti
povpraševanje po prostorskih vrednotah preko proučevanja izraženih preferenc posameznikov, tj.
prebivalcev in obiskovalcev širšega območja Volčji Potok.
Anketiranje poteka v obliki osebnega intervjuja med anketarjem in slučajno vzorčenim
anketirancem, pri čemer je slednji vnaprej obveščen o anketiranju oziroma nanj vnaprej pristane.
Anketiranec je bodisi obiskovalec bodisi prebivalec, v vsakem primeru pa naj bo polnoleten.
Vprašalnik je sestavljen iz petih sklopov vprašanj, od katerih so prvi štirje sklopi namenjeni
anketirancu, zadnji pa anketarju. Sestavni del vprašalnika so tudi spodnje štiri priloge.
1. Lestvica dohodkov anketiranca in njegovega gospodinjstva s pripadajočimi vrednostmi
pripravljenosti na plačilo.
2. Predstavitev kvalitet na širšem območju Volčji Potok z verbalnim in grafičnim opisom naravne
in kulturne dediščine ter problemov v prostoru.
3. Opisna in grafična predstavitev scenarija „A“ na širšem območju Volčji Potok.
4. Opisna in grafična predstavitev scenarija „B“ na širšem območju Volčji Potok.
Prilogo 1 anketar uporabi v četrtem sklopu vprašanj pri opredelitvi zneska pripravljenosti na plačilo
konkretnega anketiranca glede na dohodek, izražen v odgovorih na vprašanji 1.6 in 1.7. Priloga 2
služi predstavitvi širšega območja Volčji Potok na začetku tretjega sklopa vprašanj. Prilogi 3 in 4 pa
služita predstavitvi obeh scenarijev v tretjem oziroma četrtem sklopu vprašanj.
Odgovorni osebi za izvedbo tega projekta s strani Inštituta za ekonomska raziskovanja, pri katerih
je mogoče dobiti vsa nadaljnja pojasnila in odgovore, sta Miroslav Verbič (telefon: 01 53 03 842) in
Renata Slabe Erker (telefon: 01 53 03 850).
Status anketiranca (vpišite ustrezno črkovno oznako):
P prebivalec
O obiskovalec
..............
122
PREDSTAVITEV
Dober dan. Moje ime je [ime anketarja]. Izvajam raziskavo Inštituta za ekonomska raziskovanja, katere cilj
je oceniti vrednost prostora in njegovih tradicionalnih vrednost na več kot 2000 hektarih območja, ki se
razprostira proti vzhodu od Arboretuma Volčji Potok (širše območje Volčji Potok). Če bi bili pripravljeni
sodelovati, bi vam želel(a) zastaviti nekaj vprašanj o odnosu do naravnih in kulturnih dobrin, vaši odgovori
pa bi bili uporabljeni izključno za raziskovalne namene.
1 DRUŽBENOEKONOMSKE ZNAČILNOSTI ANKETIRANCA
1.1 Prosimo, navedite letnico vašega rojstva:
.....................
1.2 Spol anketiranca:
‰ moški
‰ ženski
1.3 Koliko članov šteje vaše gospodinjstvo?
.....................
1.4 Kakšen je vaš formalni status (izberite eno možnost)?
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
zaposlen
samozaposlen
kmet
pomagajoči družinski član (pomoč na družinski kmetiji, v družinskem podjetju)
druge oblike dela (po avtorski pogodbi, po pogodbi o delu, za neposredno plačilo)
brezposeln
upokojenec
učenec, dijak ali študent
gospodinja
nezmožen za delo
drugo, kaj? ..............................................................................................................
1.5 Kakšna je dosežena stopnja vaše izobrazbe (izberite eno možnost)?
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
brez šolske izobrazbe
nedokončana osnovna šola
osnovna šola
poklicna šola
srednja šola
višja šola ali višja strokovna šola
visoka strokovna šola
visoka šola (univerzitetni program)
specializacija, magisterij ali doktorat
1.6 Kako dolgo bivate na obravnavanem območju?
V primeru obiskovalca anketar vnese vrednost 0 let in 0 mesecev.
..................... let in ..................... mesecev
123
1.7 Prosimo, navedite katera kategorija najbolje ustreza vašemu neto mesečnemu dohodku:
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
manj kot 50.000 SIT
od 50.000 SIT do manj kot 100.000 SIT
od 100.000 SIT do manj kot 150.000 SIT
od 150.000 SIT do manj kot 250.000 SIT
od 250.000 SIT do manj kot 400.000 SIT
več kot 400.000 SIT
(anketiranec ne ve ali ne želi odgovoriti)
1.8 Prosimo, navedite katera kategorija najbolje ustreza neto mesečnemu dohodku vašega gospodinjstva:
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
manj kot 100.000 SIT
od 100.000 SIT do manj kot 200.000 SIT
od 200.000 SIT do manj kot 400.000 SIT
od 400.000 SIT do manj kot 700.000 SIT
od 700.000 SIT do manj kot 1.500.000 SIT
več kot 1.500.000 SIT
(anketiranec ne ve ali ne želi odgovoriti)
Če anketiranec ni odgovoril na nobeno od vprašanj 1.7 oziroma 1.8, je intervju zaključen. V kolikor pa je
anketiranec odgovoril na eno izmed teh dveh vprašanj, prehajamo na drugi sklop vprašanj.
2 ODNOS DO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
2.4
2.5
2.6
124
5 – se močno strinjam
2.3
4 – se strinjam
2.2
Država ne bi smela podpirati razvoja, če je le-ta škodljiv za okolje, in sicer
ne glede na velikost škode.
Ni prav, da investiramo v naravno in kulturno dediščino, ker s tem
žrtvujemo svoj dohodek, zato da bodo koristi uživali zanamci.
Slovenija naj izkoristi svoje naravne vire danes, da bi povečala zaposlenost
in življenjski standard, ne glede na posledice za okolje.
Kulturno in naravno dediščino na nacionalno pomembnih krajinskih
območjih je treba varovati.
Vrednost krajine ni odvisna od obstoja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Za naravna in kulturna območja, ki jih ne obiskujem, mi ni treba prispevati.
3 – sem neopredeljen
2.1
2 – se ne strinjam
Izjava o odnosu do naravne in kulturne dediščine
1 – se močno ne strinjam
Prebral(a) vam bom nekaj izjav. Prosim vas, da se iskreno opredelite do njih. Vedite, da ni pravih in
napačnih odgovorov. So samo različna stališča do naravne in kulturne dediščine.
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
3 POZNAVANJE IN PERCEPCIJA ŠIRŠEGA OBMOČJA VOLČJI POTOK
Sedaj vam bom na kratko predstavil(a) kvalitete širšega območja Volčji Potok s poudarkom na razvojnih
vprašanjih naravne in kulturne dediščine na območju.
Z improvizacijo se izvede predstavitev kvalitet v prostoru v interakciji z anketirancem, pri čemer se poleg opisa naravne
in kulturne dediščine ter problemov v prostoru uporabi tudi grafični material.
3.1 V kolikšni meri so za vas informacije o okoljskih in prostorskih problemih na širšem območju Volčji
Potok nove?
‰ popolnoma novo
‰ deloma novo
‰ vse to že poznam
4 – vsak mesec
5 – vsak teden
6 – vsak dan
Ribniki z okolico
Vodotoki, mlinščice, mlini in žage
Gradovi s parki
Gozdovi Kolovca
Arboretum Volčji Potok
Vaška naselja in kmetijska krajina
Homški hrib
3 – večkrat letno
3.2a
3.2b
3.2c
3.2d
3.2e
3.2f
3.2g
2 – enkrat letno
Naravne in kulturne vrednote na širšem območju Volčji Potok
1 – manj kot enkrat letno
3.2 Katere od naslednjih naravnih in kulturnih vrednot na širšem območju Volčji Potok obiskujete in
kako pogosto?
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
‰
3.3 Kateri izmed naslednjih vidikov širšega območja Volčji Potok se vam zdijo pomembni
(izberete lahko do tri možnosti)?
‰
‰
‰
‰
‰
‰
mirnost
zaščita pitne vode za okoliške prebivalce
pestrost krajine ter rastlinskih in živalskih vrst
redka in tradicionalna poselitev
„pribežališče“ za prihodnje generacije
zgodovinska in izobraževalna vrednost
Nadaljevanje današnjih trendov bi na širšem območju Volčji Potok sčasoma pripeljalo do stanja, ki je
predstavljeno v scenariju „A“.
Anketar predstavi anketirancu grafično predstavitev scenarija „A“ in mu poda ustrezen opis scenarija.
125
3.4 V kolikšni meri ste zaskrbljeni nad dogajanji, ki jih predstavlja scenarij „A“?
‰ sem zelo zaskrbljen(a)
‰ sem nekoliko zaskrbljen(a)
‰ sploh nisem zaskrbljen(a)
3.5 Kako velika se vam zdi verjetna škoda, ki bi na širšem območju Volčji Potok nastala zaradi
uresničitve scenarija „A“?
‰
‰
‰
‰
zelo velika
velika
majhna
zelo majhna
4 IZVEDBA KONTINGENČNEGA VREDNOTENJA
Prehajava na zadnji sklop vprašanj. Vzemimo, da bi nalogo ohranjanja širšega območja Volčji Potok
prevzela zaupanja vredna lokalna institucija, tako da bo uresničen scenarij „B“.
Anketar predstavi anketirancu grafično predstavitev scenarija „B“ in mu poda ustrezen opis scenarija.
Delo takšne inštitutcije, ki bi skrbela za vzdrževanje in izboljševanje krajine, bi bilo treba ustrezno
financirati. Naslednja vprašanja se zato nanašajo na financiranje te institucije za obdobje naslednjih petih let,
čeprav je varovanje pravzaprav potrebno ves čas. Plačila bi bila izvedena v obliki dodatka k nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča. Preden začneva s vprašanji, pa bi vas želel(a) opozoriti na nekaj stvari.
(a) Problem ohranjanja dediščine je samo eden od izzivov, s katerimi se soočajo občine na tem območju
(Domžale, Kamnik in Lukovica).
(b) Širše območje Volčji Potok je zgolj eno od mnogih pomembnih krajinsko-kvalitetnih območij v Sloveniji.
(c) Vaš dohodek je omejen in ga lahko uporabite v številne druge namene.
(d) V Sloveniji imamo veliko okoljskih in prostorskih problemov, ki so lahko zelo pomembni, toda prosimo,
da se osredotočite zgolj na območje, ki je bilo pokazano na zemljevidu.
4.1 Ali ste pripravljeni plačati [osnovni mesečni znesek] SIT mesečnega dohodka vašega gospodinjstva
oziroma [osnovni letni znesek] SIT na leto, v naslednjih petih letih, začenši z januarjem 2006, za
uresničitev scenarija „B“? V kolikor anketiranec ne odgovori, je intervju zaključen.
‰ da Sledi prehod na vprašanje 4.2c.
‰ ne
‰ (anketiranec ne ve ali ne želi odgovoriti)
4.2a Ali ste pripravljeni plačati [nižji mesečni znesek] SIT mesečnega dohodka vašega gospodinjstva
oziroma [nižji letni znesek] SIT na leto, v naslednjih petih letih, začenši z januarjem 2006, za
uresničitev scenarija „B“?
‰ da Sledi prehod na vprašanje 4.3.
‰ ne
4.2b Zakaj ne želite prispevati navedenega zneska k uresničitvi scenarija „B“?
Sledi prehod na vprašanje 4.3.
‰
‰
‰
‰
plača naj država
plačajo naj uporabniki
nimam dovolj denarja
drugo, kaj? .....................................................................................................................................................
126
4.2c Ali ste pripravljeni plačati [višji mesečni znesek] SIT mesečnega dohodka vašega gospodinjstva
oziroma [višji letni znesek] SIT na leto, v naslednjih petih letih, začenši z januarjem 2006, za
uresničitev scenarija „B“?
‰ da
‰ ne
4.3 Koliko mesečnega dohodka vašega gospodinjstva ste v naslednjih petih letih, začenši z januarjem 2006,
največ pripravljeni plačati za uresničitev scenarija „B“?
..................... SIT
Če je izraženi znesek pri vprašanju 4.3 pozitiven, sledi spodnje vprašanje, drugače je intervju zaključen.
4.4 Kateri so vaši najpomembnejši razlogi za plačilo prispevka za uresničitev scenarija „B“?
...............................................................................................................................................................................
S tem zaključujeva intervju. Najlepša hvala, ker ste nam podarili vaš čas in bili pripravljeni sodelovati, saj so
vaši odgovori za nas izjemno pomembni.
5 VPRAŠANJA ZA ANKETARJA
5.1 Kako dobro je po vašem mnenju anketiranec razumel vprašanja o širšem območju Volčji Potok?
‰ dobro
‰ ne preveč dobro
‰ ni jih razumel
5.2 Koliko ste prepričani v iskrenost anketirančevih odgovorov?
‰ prepričan(a) sem
‰ nisem preveč prepričan(a)
‰ sploh nisem prepričan(a)
Ime in priimek anketarja: .....................................................................................................................................
Kraj anketiranja: ...................................................................................................................................................
Datum in čas anketiranja: .....................................................................................................................................
127
128