stopnje šahovskega spopolnjevanja
Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane STOPNJE ŠAHOVSKEGA SPOPOLNJEVANJA – CILJI IN PROGRAMI POSAMEZNIH STOPENJ TER LITERATURA A. IZOBRAŽEVALNA PIRAMIDA ŠAHISTOVEGA RAZVOJA Izobraževalna piramida šahistovega razvoja: tri stopnje in deset ravni – preglednica Mojstrstvo: zgradba iz petih razredov šahistovih znanj – preglednica Pet razredov šahistovih znanj. Viri. Učinkoviti načini spopolnjevanja – preglednica Kje ali kako pridobiva obetavni šahist znanja in veščine? Shema krožnega izkustvenega učenja iz kriznih partij B. CILJI IN PROGRAMI POSAMEZNIH STOPENJ ŠAHOVSKEGA SPOPOLNJEVANJA 1. PRVA STOPNJA: izbirni predmet in krožek v osnovni šoli oziroma v klubu (a) Šah v osnovni šoli kot izbirni predmet in kot interesna dejavnost. (b) Izbirni predmet šah v osnovni šoli: i. splošni cilji ii. standardi znanja 2. DRUGA STOPNJA: srednje šahovske šole (a) Vzgojno-izobraževalna zamisel (b) Vzgojno-izobraževalni smotri (c) Okvirni učni načrt (d) Meta-učni načrt (e) Sredstva, metode in prijemi za doseganje višjih vzgojno-izobraževalnih smotrov (f) Vzporedni tekmovalni sistem 3. TRETJA STOPNJA: višja šahovska šola in dodatna izobraževanja: (a) Višja šahovska šola (povzetek iz neobjavljenega razpisa za leto 2003) (b) Projekt dodatnega izobraževanja (c) Šahovsko šolanje, treniranje in nastopanje na turnirjih so tri komplementarne, vendar različne in organizacijsko ločene oblike šahistovega spopolnjevanja (d) Učinki šahovskega šolanja na posameznikovo praktično šahovsko moč ne pridejo v zadostni meri do izraza, če šolanje ni podkrepljeno z načrtnim individualnim trenerskim delom, ustreznimi tekmovanji in samospopolnjevanjem 4. OSNOVNA UČNA GRADIVA ZA POSAMEZNE STOPNJE ŠOLANJA IN SPOPOLNJEVANJA C. LETNI INDIVIDUALNI PROGRAMI SPOPOLNJEVANJA – LIPS Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 1 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane IZOBRAŽEVALNA PIRAMIDA ŠAHISTOVEGA RAZVOJA: TRI STOPNJE IN DESET RAVNI – PREGLEDNICA ŠAHOVSKA UNIVERZA KASPAROVA: 10. Mojstrstvo stopnja 9. Študij in metode treniranja C 8 Strategija, končnice – višja raven 7. Otvoritve – višja raven stopnja B 6. Pozicijske zamisli, preproste končnice 5. Razvoj, igra s kmeti, teorija kombinacij 4. Opažanje groženj, dvo-potezne kombinacije stopnja A 3. Preprosta taktika: vezave, vilice, mati v ena 2. »Viseče« figure, izguba dame, osnovni mati 1. Skrb za izvajanje potez v skladu s pravili NACIONALNI ŠAHOVSKI PROGRAM: 10. 10. Triletna Letni višja Individualni 9. 9. šahovska programi 8. Triletna šola šahovskega srednja 7. spopolnjevanja, Triletni šahovska 6. treniranja in šola izbirni 5. tekmovanj predmet 4. 4. (s pomočjo ŠAH in 3. 3. mentorja oz. šahovski 2. 2. trenerja) krožek 1. 1. MOJSTRSTVO: ZGRADBA IZ PETIH RAZREDOV ŠAHISTOVIH ZNANJ – PREGLEDNICA: 5. 4. 3. 2. 1. Znanja, metode, tehnike, veščine in navade učinkovitega šahovskega samospopolnjevanja Opažanja in znanja o šahistovih individualnih šahovsko-psiholoških značilnostih in posebnostih Šahovsko-psihološka znanja o metodah sprejemanja odločitev in vodenja borbe v značilnih položajih Zakonitosti, pravila, ideje, zamisli in prijemi v značilnih šahovskih pozicijah ter ocene teh pozicij Posameznostna, točna znanja o stvarnih šahovskih pozicijah Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 2 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane PREGLEDNICA: PET RAZREDOV ŠAHISTOVIH ZNANJ. VIRI. UČINKOVITI NAČINI SPOPOLNJEVANJA RAZREDI ZNANJ (opis in ocenjeni odstotki porabe časa za učenje) 1. Konkretna, posameznostna: točne 50 ocene in variante oz. analitični % izsledki različnih pozicij in partijskih nadaljevanj 2. Abstraktna, s posplošitveno močjo: 15 teoretska načela; pravila; tipične % pozicije (prijemi, ocene) 3. O metodah vodenja borbe in 15 sprejemanja odločitev v značilnih % situacijah VRSTA ZNANJ Šahovska 4. O svojih in o nasprotnikovih 10 individualnih značilnostih % Šahovskopsihološka 5. O samo-spopolnjevanju: 10 načrtovanje, izvajanje in % vrednotenje individualnega programa (vključno z duševnotelesnim športnim režimom)1 Metodična samotrenirna Šahovska Šahovskopsihološka VIRI ZNANJ NAČINI DELA - enciklopedije, - informatorji - lastne analize Študij, analitično preverjanje, ustvarjanje lastnega sistema znanj - učbeniki - komentirane partije velikih mojstrov - komentirane partije velikih mojstrov - šahovske in šah.psihološke analize lastnih kriznih partij - Opazovanje; - Šahovske in šah.psihološke analize kriznih partij; - Izidi šahovskih, šah.psiholoških testiranj - Znanja trenerske stroke, izobraževalne tehnologije (tudi iz uporabe računalnika), pedagoške psihologije Študij, kritično preverjanje, Krožno ustvarjanje hierarhije znanj izkustveno Individualizacija metod in postopkov; trening oz. usvajanje metod, veščin in optimalnih navad UČINKOVITO UČENJE Krožno izkustveno S TRENERJEM /SAMOSTOJNO Krožno izkustveno, psihomotorično Krožno Diagnostika: ugotavljanje izkustveno izhodiščnega stanja šahistove pripravljenosti in njegovih značilnosti Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje programov samo-spopolnjevanja; usvajanje metod, veščin, tehnik in navad Krožno izkustveno, psihomotorično 1 Dodatno mora šahist najmanj 8 ur tedensko, porazdeljeno v najmanj tri dni, posvetiti tudi telesno-gibalnim športnim aktivnostim, vzdrževanju ustrezne duševno-telesne vzdržljivosti in odpornosti. Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 3 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane KJE ALI KAKO PRIDOBIVA OBETAVNI ŠAHIST ZNANJA IN VEŠČINE? 9 S samostojnim študijem, analiziranjem, kritičnim preverjanjem šahovske teorije in prakse (študij učbenikov, enciklopedij, informatorjev, komentiranih partij velikih mojstrov – zlasti za pridobivanje prvih dveh razredov znanj) ter lastnih partij. 9 Prek reševanja diagramov in praktičnih razigravanj učno-trenirnih pozicij ter prek trenirnih in turnirskih partij. 9 S pripravljanjem, izvajanjem in vrednotenjem osebnega programa šahovskega študija, spopolnjevanja, usvajanja veščin in navad, treniranja in tekmovanj. 9 V šahovskih šolah (v osnovni in v srednji šahovski šoli je poudarek na pridobivanju znanj, veščin in navad prvih dveh razredov iz preglednice, v triletni višji šahovski šoli pa iz zadnjih treh razredov). 9 Prek trenerske, specialistične in sekundantske pomoči.2 SHEMA KROŽNEGA IZKUSTVENEGA UČENJA IZ KRIZNIH PARTIJ: 1 KONKRETNA IZKUŠNJA Krizna partija: pomembna partija, v kateri smo imeli težave, nismo česa razumeli, so prišle do izraza naše šibke točke … → 2 RAZMIŠLJUJOČE OPAZOVANJE na osnovi - poteka misli in doživljanja med partijo, ki ga zapišemo takoj po končani igri; - kronometrične analize (sprotno zapisovanje porabljenega časa za posamezne partijske poteze). ↑ ↓ 4 3 AKTIVNO EKSPERIMENTIRANJE v trenirnih ali manj pomembnih partijah preizkušamo nove ugotovitve, spoznanja, zamisli, veščine in navade, do katerih smo prišli v prejšnjih fazah učenja. ← TEORETSKO OSMIŠLJANJE na osnovi podatkov - iz šahovske in šahovsko-psihološke analize krizne partije, ki jo opravimo po končanem turnirju; - iz učbeniških, enciklopedičnih in drugih virov pozitivnih znanj. 2 Ta je potrebna zlasti pri uvajanju v šahovsko spopolnjevanje in pri usvajanju profesionalnih navad ter veščin. Eden glavnih ciljev trenerske pomoči je, da se šahist usposobi za samostojno spopolnjevanje in postaja od nje vse manj odvisen. Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 4 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane 1. PRVA STOPNJA: IZBIRNI PREDMET IN KROŽEK V OSNOVNI ŠOLI OZIROMA V KLUBU (a) ŠAH KOT IZBIRNI PREDMET IN KOT INTERESNA DEJAVNOST Dolgoletna praksa osnovnošolskih šahovskih krožkov oziroma šahovske ID je pokazala, da se učenci naučijo formalnih pravil igre, dobijo nekaj osnovnih znanj in praktičnih napotkov, nato pa predvsem igrajo in tekmujejo. Prevladuje učenje iz igre učencev med seboj, ki je še najbolj podobno učenju po sistemu »poskusov in napak«. Za bolj načrtno in kvalitetno učenje vsebin in zakonitosti šahovske igre iz teoretsko osmišljene tisočletne prakse velikih mojstrov ni v okviru ID ne časa ne drugih pogojev. V duhu našega časa je tudi šahovska ID vse bolj usmerjena predvsem tekmovalno in selekcijsko: določiti je potrebno šolske prvake in ekipe za medšolska prvenstva. V zadnjih desetletjih potekajo šolska tekmovanja v močno pospešenem tempu, ki ne dovoljuje poglobljenega analitičnega razmišljanja. Nasprotno: razmišljanje je pogosto kaznovano s padcem zastavice na šahovski uri, ki pomeni izgubo partije. Takšen način dela, ki ga je v realnih pogojih ID težko organizirati drugače, ima to pomanjkljivost, da odvrne od šaha ne le tiste učence, ki so nekoliko manj sposobni in tekmovalno manj uspešni, ampak tudi znaten delež tistih najbolj nadarjenih, ki jim je vsebina igre zanimivejša od »hitrosti pritiskanja na gumb šahovske ure«. V praksi zadnjega obdobja gradi šahovska ID pretežno na zunanjih motivacijskih sredstvih in s tem potiska v ozadje razvijanje motiviranosti za vsebino šahovske igre in klasične šahovske kulture. Mnoge vzgojnooblikovalne odlike šahovske igre zato ne pridejo do takšnega izraza kot bi lahko. Šahovska ID potrebuje dopolnilo v IP ŠAH, pri katerem izobraževanje ne bo potekalo prek proste igre, ampak prek sistema analitično in teoretično osvetljenih tematskih učnih zgledov največjih mojstrov sedanjosti in preteklosti. Gre za bistveno drugačen, kakovosten način šahovskega izobraževanja, ki ga v okviru ID ni mogoče organizirati. Predlagani učni načrt IP ŠAH obsega tri enoletne 30-urne učne programe, v okviru katerih učenci usvojijo temeljne vsebine in zakonitosti šahovske igre. Pri vajah se učijo pravilnega postopka izbiranja poteze, smotrne izrabe razpoložljivega časa za razmišljanje in drugih pomembnih tehničnih veščin. Svoje zamisli in poteze lahko primerjajo s pravilnimi rešitvami, zapisanimi v učbeniku oz. delovnemu zvezku in z računalniškim šahovskim analizatorjem, ki jim poda pravilen odgovor in oceno za vsako njihovo potezo. Delo poteka prek preverjenih in strokovno komentiranih učnih zgledov ter kratkih odlomkov iz partij velikih mojstrov. V okviru razpoložljivih učnih ur seveda ni časa za igranje celih partij. Učni načrt za redni ali izbirni šahovski predmet, ki ga je priporočila svetovna šahovska organizacija, obsega kar štiri 90-urne enoletne učne programe za učence osnovne šole od 3. do 6. razreda. Omenjeni učni načrt predvideva tudi igranje celih partij. Pripravljalci slovenskega učnega načrta za IP ŠAH menimo, da igranje celih partij ni nujno izvajati v okviru pouka. V ta namen imamo v slovenskih šolah že dobro organizirano šahovsko ID. To ne pomeni, da bi šahovska ID morala biti formalni pogoj, da neka šola lahko ponudi IP ŠAH.3 Menimo, da je logično pričakovati, da bo šola, ki ponuja IP ŠAH, ohranila šahovsko ID, saj se obe obliki vsebinsko dopolnjujeta. Iz priložene preglednice4 je razvidno, da sta šahovska ID in IP ŠAH v devetletni osnovni šoli 3 Učenci, ki morda ne bodo imeli možnost (ali želje), da bi znanja pridobljena pri IP ŠAH, preizkušali v šoli, bodo to počeli v šahovskem klubu, na lokalnih turnirjih, na simultankah ali doma, z vrstniki ali z odraslimi, z prijatelji ali z neznanci z druge strani zemeljske oble (prek medmrežja ali prek dopisnih turnirjev) ali z računalniškim igralnim programom … 4 PREGLEDNICA: MEDSEBOJNO DOPOLNJEVANJE IZBIRNEGA PREDMETA ŠAH IN ŠAHOVSKE INTERESNE DEJAVNOSTI. PRIMERJAVA NJUNIH ODLIK (+): Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 5 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane komplementarni obliki šahovskega izobraževanja in imata obe dobro opredeljeno funkcijo. Zato je pričakovati njun sinergijski učinek. Razširjenost, tradicija in ugodne izkušnje šahovske ID nas dodatno prepričujejo v utemeljenost uvedbe IP ŠAH. (b) IZBIRNI PREDMET ŠAH V OSNOVNI ŠOLI: i. SPLOŠNI CILJI PREDMETA Spoznavanje, razumevanje, uporabljanje in vrednotenje: - temeljnih vsebin šahovske igre in osnov šahovske teorije; - šahovskega jezika in osnovnih znanj, veščin, postopkov ter navad šahovskega igranja in spopolnjevanja; - osnovnih znanj za estetsko in vsebinsko vrednotenje šahovskih partijskih ter analitičnih stvaritev in komponiranih šahovskih skladb; - osnov in vrednot kraljevske igre ter klasične šahovske kulture, njene etike, vključno z etiko tekmovalnih sistemov. ŠAHOVSKA INTERESNA DEJAVNOST – ID IZBIRNI PREDMET ŠAH – IP Sistematično in načrtno učenje vsebin ter zakonitosti šahovske igre Učenci se prek učnih zgledov iz partij in analiz velikih mojstrov preteklosti in sedanjosti seznanijo s klasično šahovsko kulturo in razvojem šahovskih idej, slogov, šol. Pri IP so učenci že dosegli stopnjo abstraktno-logičnega mišljenja v svojem spoznavnem razvoju, zato je učenje možno organizirati bolj ekonomično in na višji ravni kot pri ID, ki zajema vse starostne skupine v OŠ (starostno heterogene skupine). Način dela pri IP spodbuja razvijanje analitičnega mišljenja in premišljenega spoznavnega sloga. Pri ID imajo učenci običajno premalo časa za razmišljanje, da bi te vzgojne odlike šahovske igre prišle do izraza. Koncept dela pri IP temelji na razvijanju notranje motivacije za vsebino šahovske igre (lepota kombinacij, iskanje resnice …), organiziranost ID posega bolj po zunanjih motivacijskih sredstvih + (tekmovalni rezultati). + Pri ID so v ospredju športni rezultati, pri IP pa je organiziranost tekmovanj taka, - da v ospredju niso športni (zmaga, poraz), ampak predvsem izobraževalni in ustvarjalni izidi (pravilnost potez, zamisli, postopkov) - da igrajo med seboj enakovredni nasprotniki, s približno enakimi možnostmi na uspeh. + Organiziranost ID je športno-tekmovalna, selekcijska, zato v njej mnogi učenci ne najdejo potrditve, pri izbirnem predmetu pa jo najdejo praktično vsi, ki se potrudijo. Pri IP imajo učenci za vsako potezo ali zamisel na razpolago pravilno sprotno vrnitveno sporočilo, zato lahko stalno spopolnjujejo svojo strategijo in si razvijajo pozicijski, strateški in taktični občutek. Pri ID + učenec pogosto ne dobiva drugih vrnitvenih sporočil, razen tistih, ki jih prinašajo nasprotnikove poteze. Koncept dela pri IP spodbuja višje oblike učenja (učenje z reševanjem problemov in krožno izkušenjsko učenje), ki pride pri ID manj do izraza zaradi prekratkega časa za razmišljanje in zaradi pomanjkanja pravilnih vrnitvenih sporočil. + Pri ID se učenci šahovsko opismenijo in igrajo šah že v prvih dveh triadah, medtem ko nastopi IP šele v zadnji, tretji triadi 9-letne OŠ. Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura + + + + + + + + + + + 6 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane Razvijanje: - veščin in navad šahovskega analitičnega dela, strokovnega komuniciranja in timskega dela pri šahovskem igranju in spopolnjevanju; - občutka za lepoto šahovskih stvaritev; - ustvarjalnosti in odlik spoznavnega sloga, posebej neodvisnega, kritičnega mišljenja, prek šahovskega igranja in spopolnjevanja; - samozaupanja in občutka lastne vrednosti ter uspešnosti pri šahu, ki opogumlja tudi za druga področja; - duševne trdnosti in pripravljenosti za čustveno neobremenjeno iskanje optimalnih rešitev tudi v zapletenih, skrajnih položajih, oziroma v pogojih časovne stiske; - volje do zmage in sprejemanje porazov kot dobrodošlih uvidov v trenutne pomanjkljivosti, ki bodo pomagali pri nadaljnjem spopolnjevanju; - vrednot trdega dela, zbranosti, pazljivosti in sprejemanja odgovornosti ter posledic za svoja dejanja pri šahovskem igranju in spopolnjevanju; - zanimanja, radovednosti, interesov in motivacije: o za šahovsko igro in učenje; o za šahovska tekmovanja in spopolnjevanje; o za šah kot kulturni pojav in dediščino človeške civilizacije. Uvid: da ukvarjanje s šahom zahteva zdrav način življenja, dobro telesno pripravljenost, redno športno-gibalno dejavnost. ii. STANDARDI ZNANJA Šah – 1 Minimalna znanja: - odigrajo partijo, jo zapišejo (notirajo) in uporabijo klasično šahovsko uro; - izračunajo in uporabijo menjalne vrednosti ter izračunajo materialno prednost; - matirajo golega kralja (a) z damo, (b) s trdnjavo. Temeljna znanja: - poznajo zemljepis šahovnice in določijo barvo posameznih polj na njej; - uporabijo pravila načrtne igre; - poznajo osnovna pravila odprtih iger (načelo aktivnosti, hiter in skladen razvoj, nadzor nad središčem) in jih uporabijo v praksi; - rešijo preproste taktične naloge v eni, dveh ali treh potezah; - vodijo kmeta v damo in pri tem uporabijo pravilo kvadrata in opozicije; - kaznujejo začetniške napake v odprtih igrah; - poznajo glavne zvrsti šahovske igre: klasični, problemski, dopisni, slepi, računalniški, hitropotezni, pospešeni, polpospešeni šah ter šah prek svetovnega spleta. Šah – 2 Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 7 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane Minimalna znanja: - razlikujejo osnovne kombinacijske prvine (udar, varovanje, odmik, delovanje na polja, uničenje, odvlek, zavlek, zapolnitev in izpraznitev polja, ustavitev in izpustitev kmeta, odprtje, podaljšanje in presekanje linije) in jih prepoznajo na praktičnih primerih; - opišejo in uporabijo načelo aktivnosti; - izračunajo stopnjo prisile in velikost žrtve. Temeljna znanja: - poznajo in razlikujejo pojme menjave, kombinacije, žrtve ter jih prepoznajo na praktičnih primerih; - poznajo in razlikujejo kombinacijske figurne sestave (vezave in baterije) ter jih prepoznajo na praktičnih primerih; - rešijo preproste kombinacije iz osnovnih in posebnih kombinacijskih prvin (rošada, vzetje kmeta pri prehodu, pat, večni šah, ponavljanje potez) ter sestavljenih (vezave, baterije); - uporabijo osnovna pravila igre v odprtih otvoritvah; - izračunajo tempe v odprtih otvoritvah; - znajo pravilne uvodne obrambne poteze proti vsaj eni gambitni otvoritvi belega in jih utemeljijo s pravili odprtih otvoritev (načelo aktivnosti, hiter in skladen razvoj, nadzor nad središčem, stremljenje k ohranjanju oz. prevzemu pobude); - znajo končnice kralja in kmeta proti kralju in v njih uporabijo metode: opozicija, boj za ključna polja, igra na pat, pravilo kvadrata. Šah – 3 Minimalna znanja: - uporabijo osnovne prijeme pri napadu na neroširanega kralja (odpiranje pozicije, preprečevanje rošade, kombinacijsko izkoriščanje žarišča f7); - uporabijo načelo obrambne ekonomičnosti ter pravili za obrambo pred rošadnim napadom; - opišejo in uporabijo načelo ravnotežja in zgodovinsko načelo. Temeljna znanja: - izkoristijo kmetske slabitve v rošadni postavitvi za napad z odpiranjem linij; - pri rošadnem napadu pravilno namestijo figure za boj proti žariščem f7, g7 in h7; - rešijo preproste kombinacije proti žariščem f7, g7 in h7; - poznajo in razumejo lastnosti, prednosti in pomanjkljivosti različnih vrst kmetskih struktur (falanga, veriga; vezana in dvojna kmeta; prost, osamljen, zaostal kmet); - znajo igrati vsaj eno izmed variant odprte otvoritve in uvodne poteze utemeljijo s pravili dobre igre v odprtih otvoritvah; uporabijo osnovna pravila dobre igre v trdnjavskih končnicah: centralizirajo kralja, igrajo aktivno; podpirajo svojega prostega kmeta raje s kraljem kot s trdnjavo; branijo ali podpirajo svojega osamljenega kmeta tako, da ohrani trdnjava čim več možnosti za prosto manevriranje. Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 8 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane 2. DRUGA STOPNJA: SREDNJE ŠAHOVSKE ŠOLE (a) VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ZAMISEL SŠŠ Osnovna zamisel pedagoškega koncepta SŠŠ je, da se najboljšim mladim šahistom, ki že imajo temeljna šahovska znanja in izkušnje iz šolskih šahovskih krožkov in tekmovanj ter so že dosegli razvojno stopnjo formalno logičnega mišljenja v svojem spoznavnem razvoju5, omogoči sistematičen in poglobljen šahovski pouk pod vodstvom šahovskih mojstrov. Vendar SŠŠ ni namenjena samo bodočim vrhunskim igralcem kot priprava za nadaljnje šahovsko šolanje in izpopolnjevanje, ampak tudi vsem tistim nadarjenim šahistom, ki želijo pridobiti splošno šahovsko izobrazbo in omikanost, čeprav njihove želje niso nujno vezane na doseganje vrhunskih tekmovalnih izidov. Gre za številne vsestransko nadarjene mlade šahiste, ki se vzporedno uveljavljajo tudi na drugih področjih, kot so npr. matematika, naravoslovje, jeziki, glasba, šport, ipd. S svojo splošno šahovsko omikanostjo bodo nekoč kot strokovnjaki na drugih področjih dragoceni poslaniki šahovske kulture. Absolventi SŠŠ imajo tudi temeljna znanja za vodenje osnovnošolskih šahovskih krožkov. (b) VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI SMOTRI SŠŠ V tradicionalnem smislu so ti smotri, ki jih podpira učni načrt, naslednji: 1. Usvojitev osnovnih znanj iz splošne šahovske teorije in kulture (poudarek na turnirskem šahu). 2. Usvojitev osnovnih znanj iz teorije in prakse turnirskega šaha. 3. Uvajanje v samostojen študij strokovne šahovske literature ter v samostojno šahovsko izpopolnjevanje. Zlasti t.i. meta-učni načrt podpira tudi doseganje višjih smotrov, tako na spoznavni (kognitivni) kot na voljni (konativni, afektivni) ravni:6 - na spoznavni ravni ne le usvajanje, razumevanje, uporaba in analiza znanj, ampak tudi razvijanje sposobnosti njihove sinteze, ovrednotenja in osmišljanja; - na voljni ravni ne le doseganje pozornosti, odzivanja in odnosa do vrednot, ampak tudi organizacija vrednot. 5 Stopnja formalno logičnega mišljena v spoznavnem razvoju (po Piagetovi klasifikaciji) se v povprečju doseže med 11. in 12. letom starosti, kar je tudi običajna vpisna starost v SŠŠ. 6 V nadaljevanju se sklicujem na t.i. Bloomovo taksonomijo (razvrstitev) vzgojnoizobraževalnih smotrov. Primerjaj npr. članek Ladislava Bognarja: Holistično pojmovanje človeka išče temeljite spremembe v dosedanji didaktiki. V: Vzgoja in izobraževanje, št. 3/1993, str. 6-10. Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 9 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane Razvijanje psihomotoričnih šahovskih veščin in spretnosti je seveda v ospredju pri procesih treniranja in tekmovanj, ki dopolnjujejo šahovsko šolo, in ne pri pouku samem. (c) OKVIRNI UČNI NAČRT SŠŠ nadgrajujejo učne načrte najboljših osnovnošolskih šahovskih krožkov in dajejo splošno teoretsko znanje šahovske igre, ki je pogoj za vpis v republiško VŠŠ. Triletni program SŠŠ daje naslednja temeljna znanja: I. Uvod v splošno šahovsko teorijo - Teorija kombinacij - Strategija napada in obrambe Razumevanje otvoritvenega repertoarja s kombinacijsko vsebino. II. Teoretske končnice - Teorija pozicijske igre - Razumevanje odprtih in polodprtih iger. III. Praktične končnice - Razumevanje polzaprtih in zaprtih iger. Vzporedno ali v okviru posebne teme ob koncu tretjega letnika se obravnava tudi zgodovinski razvoj šahovskih idej in pomen šahovske kulture. Poseben poudarek je tudi na usvojitvi slovenske strokovne šahovske terminologije (pouk poteka v slovenskem jeziku, uporablja in razvija se slovensko strokovno izrazje). (d) META-UČNI NAČRT Poleg učnega načrta, ki omogoča sistematično usvojitev temeljnih šahovskih znanj, obstoji tudi t.i. meta-učni načrt, ki naj bi pripomogel k lažjemu uresničevanju višjih vzgojnoizobraževalnih smotrov, zlasti pa k razvijanju posameznikove šahovske inteligence, t.i. šahistove možganske opreme.7 "Meta-učni načrt" je učni načrt na višji ravni, ki se ukvarja z učinkovitimi vzorci razmišljanja o splošnem ali o posameznih področjih.8 7 Gre seveda za spodbujanje takoimenovane razmišljujoče inteligence, ki ni niti prirojena (genetsko določena) niti izkušenjsko pridobljena v posameznikovem zgodnjem ali kasnejšem starostnem obdobju, ampak se jo da razvijati z razmišljanjem o učinkovitih strategijah šahovske mentalne organizacije. Glej npr. članek Davida Perkinsa: "Možganska oprema" in meta-učni načrt. V: Vzgoja in izobraževanje, št. 3/1993, str. 3-5. 8 Kljub temu, da mora učitelj SŠŠ ob izvajanju učnega načrta stalno vključevati tudi "metaučni načrt", je v možnostih njegovega izvajanja na tej stopnji še omejen s premajhnim znanjem in izkušenostjo šahistov. Na višji stopnji, v višji šahovski šoli, kjer so šahisti zaradi nakopičenega sistematičnega šahovskega znanja, ki so ga prinesli iz srednje šahovske šole in turnirskih izkušenj, šahovsko in razvojno zrelejši, pa naj bi bilo v ospredju učenje učinkovitih vzorcev razmišljanja o splošnih in posameznih problemih, ter različne oblike problemskega in izkušenjskega učenja iz analize praktičnih primerov. Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 10 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane V šahovski šoli vključuje poglobljena razmišljanja - o osnovnih načelih splošne šahovske teorije (npr. pri reševanju praktičnih šahovskih problemov), - o razvijanju učinkovitejših strategij šahovskega mišljenja, - o razvijanju učinkovitejših šahovskih učnih tehnik, veščin in strategij, - o praktičnih psiholoških prijemih v različnih turnirskih situacijah... Spodbuja zlasti samostojno preučevanje šahovske literature ter samostojnost in neodvisnost mišljenja. (e) SREDSTVA, METODE IN PRIJEMI ZA DOSEGANJE VIŠJIH VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH SMOTROV: - metoda predavanja je izvedena na najmanjši obseg, prevladuje metoda demonstracije zgledov s skupnim reševanjem problemov, teoretskimi posplošitvami ter osmišljanjem (problemsko učenje); - prevladovanje izkustvenega učenja, stalne izmenjave mnenj in problemskih diskusij; - stremljenje k problemsko naravnanim vprašanjem ter analitičnemu preverjanje trditev s posplošitvenim osmišljanjem rešitev; - redne domače naloge so problemske narave, njihova zahtevnost je individualizirana; rešitve demonstrirajo in osmišljajo učenci v sodelovanju z učiteljem; - individualizacija, ki pride do izraza zlasti v okviru rednih govorilnih ur; - polni učinek je mogoče doseči le v skupini, ki ne presega 12 učencev in ni preveč neizenačena; - demokratični, socialno integrativni vzgojni stil, ki predpostavlja razumsko utemeljeno učiteljevo strokovno in osebnostno avtoriteto ter pripomore k ustvarjalnejšemu učnemu ozračju. (f) VZPOREDNI TEKMOVALNI PROGRAM sestoji v manjši meri tudi iz igre v okviru rednih učnih ur (ki je včasih posvečena tudi določenim učnim temam - izkušenjsko učenje!), v večji pa iz obsežnega turnirskega tekmovalnega programa, ki ga v bližnjem šahovskem središču zagotavljajo nosilne šahovske organizacije s svojo redno dejavnostjo (pomembni so zlasti kategorniški turnirji, ker so na njih nasprotniki po moči bolj izenačeni). Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 11 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane 3. TRETJA STOPNJA - VIŠJA ŠAHOVSKA ŠOLA: (c) VIŠJA ŠAHOVSKA ŠOLA: i. POVZETEK IZ ZADNJEGA RAZPISA 1. Šolanje v VŠŠ poteka: a. prek pouka – šest 5- do 6-urnih sobotnih skupinskih učnih srečanj b. prek vsakodnevnega obveznega domačega dela, pri katerem je poudarek na samostojnem analitičnem delu in izdelavi ustreznih pisnih izdelkov – te predstavijo študenti na učnih srečanjih in jih oddajo v analitično in strokovno ovrednotenje učitelju; c. prek individualnih mentorskih srečanj z učiteljem (najmanj eno srečanje letno), ki so posvečena priporočilom glede sredstev in načrtov študentovega nadaljnjega spopolnjevanja, na osnovi ugotovljenega izhodiščnega stanja njegovih šahovskih znanj, odlik in pomanjkljivosti. 2. Študent VŠŠ pripravi za vsako leto, skupaj z osebnim trenerjem ali mentorjem, v sodelovanju s svojim klubom/društvom, letni individualni program spopolnjevanja (LIPS), tj. letni program šahovskega študija, analitičnega dela, treniranja in tekmovanj. 3. Program VŠŠ predpostavlja, da ima študent: a. pri načrtovanju in izvajanju LIPS-a v triletnem študijskem obdobju na razpolago redno pomoč osebnega trenerja oziroma mentorja; b. zagotovljen optimalni tekmovalni program (med drugim: letno najmanj 50 turnirskih partij v normalnem tempu, z dovolj kvalitetnimi nasprotniki); c. zagotovljene ustrezne študijske pripomočke: - strokovno literaturo: učbeniki, zborniki komentiranih partij velikih mojstrov, itd. V elektronski obliki je priporočljivo imeti zlasti komplet Enciklopedije šahovskih otvoritev in novejših Šahovskih informatorjev in učbenike končnic; - obvezne učbenike za pripravljanje pisnih domačih nalog: Gary Kasparov: My Great Chess Predecessors (oziroma slovenski prevod, ki se pripravlja) - računalniško strojno opremo, s priključki za dostop do spletne mreže (za dostop do ustreznih šahovskih spletnih strani in za komuniciranje z učiteljem prek elektronske pošte); računalnik naj bo dovolj zmogljiv za učinkovito uporabo šahovskega analizatorja (Fritz), če je le mogoče, naj bo prenosni (za priprave na turnirjih); - računalniško šahovsko programsko opremo: programa ChessBase in Fritz, po možnosti novejši različici ( 8.0 ali vsaj 7.0)9. 4. Komunikacija: Medsebojno pisno obveščanje med učiteljem in študenti, posredovanje učnih gradiv in opravljenih domačih nalog, poteka prek elektronske pošte. Obveščanje staršev, klubov in javnosti o delovanju šole zagotavlja njen vodja prek spletne strani ŠZS. Programa je mogoče naročiti tudi prek slovenskega zastopnika podjetja ChessBase, v poslovenjeni različici: spletna stran: http://www.tekos.si/ . 9 Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 12 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane ii. DODATEK K RAZPISU: OSNOVNI PODATKI O VIŠJI ŠAHOVSKI ŠOLI 1. Triletna republiška VŠŠ je temeljni sestavni del 3. stopnje VITOŠ (vzgojnoizobraževalno-trenerski sistem za obetavne šahiste) ŠZS in nadgrajuje učni program triletnih srednjih šahovskih šol (2. stopnja VITOŠ). Teoretična izhodišča pedagoške zamisli VŠŠ so objavljena v revijah Telesna kultura, št. 3-4/1988 in Šahovska misel, letniki 1991 do 1993. Načrt VŠŠ je sestavni del Projekta kakovosti šaha v Sloveniji (Občni zbor ŠZS, 1989) in Nacionalnega programa šahovske kulture v Republiki Sloveniji (1991; dokument, na katerega se sklicuje statut ŠZS). VŠŠ je začela z eksperimentalnim delovanjem leta 1986. Redno deluje od leta 1990. 2. Drugi sestavni del 3. stopnje VITOŠ so letni individualni programi šahovskega spopolnjevanja (študija, analitičnega dela, treniranja in tekmovanj) – LIPS, ki jih študenti VŠŠ in drugi obetavni šahisti načrtujejo in izvajajo v okviru svojega kluba in ob pomoči osebnega trenerja/mentorja oziroma trenerskega tima. Prek VŠŠ je v študentov trenerski tim vključen tudi njen vodja. 3. VŠŠ se je leta 1998 - v skladu s tedanjimi sklepi UO ŠZS, preoblikovala v poudarjeno selekcijsko šolo: zaostrila je vpisne ter študijske pogoje, bistveno povečala obseg obveznega domačega dela in poudarila učiteljev individualni pristop, vključno z analitično obdelavo študentovih šolskih rezultatov. 4. Vzgojnoizobraževalno-trenerski smotri (splošni cilji) VŠŠ so izvedeni iz priporočil šol Botvinika-Kasparova in Dvoreckega ter moskovske univerzitetne šahovske katedre in so naslednji: a. Razvijanje šahovskih analitičnih in raziskovalnih sposobnosti ter samostojnosti in neodvisnosti mišljenja. b. Usvajanje osnovnih načel, metod, tehnik, prijemov in navad: - vodenja turnirske borbe; - šahovskega samoizobraževanja, samospopolnjevanja in samotreniranja. c. Usposabljanje za prepoznavanje značilnosti in močnih ter šibkih točk: - v svojem šahovskem znanju, veščinah, navadah in lastnostih; - v svojih, za šahovsko rast pomembnih, osebnostnih lastnosti. d. Usvajanje osnovnih znanj in razvijanje sposobnosti za odpravljanje šahovskih in tistih osebnostnih pomanjkljivosti, ki zavirajo pri šahovskem razvoju. e. Poglabljanje znanj o šahovski otvoritvi, središčnici in končnici. 5. Pregled triletnega učnega programa: Program predpostavlja, da študent sistematično šahovsko izobrazbo, pridobljeno v SŠŠ, poglablja samostojno oz. ob pomoči osebnega trenerja, zato obsega učni program le njene značilne izseke, ki jih obravnava na ravni višjih znanj in veščin turnirskega igralca. Metode dela so izbrane tako, da spodbujajo tako imenovano krožno izkustveno učenje. (5a) Skupne vsebine v vseh treh letnikih – programih A, B in C: Načrtovanje tekočega LIPS. Analitično komentiranje krizne partije. Samostojno preučevanje komentiranih partij klasikov. Pregledi otvoritev. Reševanje nalog iz središčnice (kombiniranje, pozicijska igra, strategija). Testne vaje iz študijskih končnic za turnirske igralce. Sprotno analitično vrednotenje šolskega in obveznega domačega dela. Zaključno skupinsko in individualno ovrednotenje celoletnih izidov praktičnega dela in LIPS. Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 13 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane (5b) Posebne vsebine v posameznih programih/letnikih: Program/letnik „A“: Splošni model LIPS-a. Metodika treniranja glede na razvrstitev šahovskih znanj in podatkov. Psihološki in fiziološki dejavniki šahovskega treniranja. Baterija testov za ugotavljanje močnih in šibkih strani v šahistovi igri. Dinamika šahistovega mišljenja: pozicijske slike. Program/letnik „B“: Metodika razigravanj in praktična razigravanja z in brez vizualne opore (slepa razigravanja). Psihološke tehnike šahistovega spopolnjevanja in praktična uporaba trenerskih pedagoško-psiholoških vprašalnikov (vrednotenje vprašalniških izidov). Uporaba pridobljenih znanj in podatkov za ugotavljanje posameznikovega šahovskega in šahovskopsihološkega izhodiščnega stanja ter za načrtno odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti. Program/letnik „C“: Zakaj in kako vrednotimo svoje partijske stvaritve? Tehnika izbiranja poteze. Praktične vaje iz postopka izbiranja poteze (vključno s kvantitativnimi in kvalitativnimi ovrednotenji rezultatov praktičnih vaj in vsakokratnih domačih analiz). Izbrana poglavja iz splošne šahovske teorije: izpeljava formule aktivnosti in integralne aktivnosti figur. Vaje iz uganjevanja potez. (5c) Razmerje med programi A, B in C V posameznem šolskem letu izvaja VŠŠ le enega izmed treh enoletnih učnih programov: „A“, „B“ ali „C“, vendar je triletni študij v njej mogoče začeti katerokoli leto, ker se letni učni programi med seboj ne razlikujejo po zahtevnosti, ampak po vsebini in niso vezani na predznanje predhodnega letnika. (5d) Vprašalniki, testiranja in učiteljeva vrnitvena sporočila - V toku triletnega šolanja opravljajo študenti tudi različne šahovske teste in odgovarjali na različne trenerske vprašalnike, tudi pedagoško psihološke. Vrednotenje testnih in vprašalniških izidov je namenjeno šahistovemu boljšemu spoznavanju svoje šahovske pripravljenosti in svojih šahovskih ter za šahovsko napredovanje pomembnih osebnostnih odlik in pomanjkljivosti. Poznavanje teh je potreben pogoj za kakovostno načrtovanje in izvajanje LIPS-a. - O izidih vseh oblik študentovega domačega in šolskega dela zagotavlja vodja VŠŠ tekoča trenerska vrnitvena sporočila prek analitično ovrednotenih izdelkov in statističnih preglednic, z individualnimi in skupinskimi izidi, ki omogočajo medsebojne, včasih tudi medgeneracijske primerjave. Zasebnejše trenerske podatke in priporočila, na osnovi analitične obdelave študentovih šolskih in domačih izdelkov ter drugih učiteljevih opažanj, prejemajo študenti prek individualnih trenerskih listov (ITL), v zalepljenih ovojnicah – za tajnost zasebnejših podatkov jamči vodja VŠŠ. 5. Individualno trenersko delo VŠŠ: (6a) Obvezni program, s katerim se vodja VŠŠ vključuje v študentov trenerski tim, obsega 1-6 ur letno na študenta. Vsebina: pregled predloženega pisnega LIPS-a; pregled individualnih trenerskih listov: izidi analitične diagnostične metode dela v VŠŠ; pregled otvoritvenega repertoarja; priporočila in napotki za nadaljnje spopolnjevanje. (6b) Razširjeni program individualnega trenerskega dela z najbolj obetavnimi študenti sodi v njen neobvezni program. Njegov obseg je odvisen od števila študentov in od Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 14 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane prednostne lestvice delovnih nalog, ki jih republiškemu trenerju poveri vodstvo ŠZS. Strokovna merila za izvajanje razširjenega programa so: kakovost in obetavnost študentovega LIPS-a ter prekrivanje osebnih otvoritvenih repertoarjev in šahovskih slogov. 7. Seminar za trenerje študentov VŠŠ in za trenerje drugih obetavnih šahistov sodi v širši okvir VŠŠ in usposablja trenerje za načrtovanje, izvajanje in ovrednotenje celoletnega individualnega programa po metodologiji VŠŠ. (d) PROJEKTI DODATNEGA IZOBRAŽEVANJA Projekte dodatnega izobraževanja za najbolj obetavne šahiste in šahistke izvaja ŠZS od leta 1999 dalje. Namenjeni so konkretnim tekmovalnim ciljem (ekipni reprezentančni uspehi, osvajanje višjih naslovov). (e) ŠAHOVSKO ŠOLANJE, TRENIRANJE IN NASTOPANJE NA TURNIRJIH SO TRI KOMPLEMENTARNE, VENDAR RAZLIČNE IN ORGANIZACIJSKO LOČENE OBLIKE ŠAHISTOVEGA SPOPOLNJEVANJA Zakaj tolikšen poudarek tej samoumevni ugotovitvi? Zato, ker se v praksi pogosto srečamo z nerazumevanjem komplementarnosti vseh treh oblik šahistovega izpopolnjevanja, v tem smislu, da se poveličujeta samo dve ali celo samo ena izmed njih, medtem ko se za preostalo oz. preostali smatra, da nista nujno potrebni. Dejansko je za sistemski razvoj vrhunskih šahistov potrebno zagotoviti vse tri navedene komplementarne oblike kakovostnega šahovskega izpopolnjevanja. Za posameznikovo optimalno šahovsko rast mora biti kakovostno izpeljan tako proces šahovskega šolanja, kot tudi procesa treniranja (vodenega samoizpopolnjevanja) in izvajanja optimalnega tekmovalnega programa. Ti trije učni procesi so tem uspešnejši čimbolj so naravnani na spodbujanje razvoja posameznikove šahovske "možganske opreme", tj. na samostojen študij in osmišljanje svoje šahovske dejavnosti, tako na notranjem vsebinskem šahovskem področju kot tudi v odnosu do drugih področij svoje dejavnosti, do osebnostne rasti v vseh njenih razsežnostih.10 (f) UČINKI ŠAHOVSKEGA ŠOLANJA NA POSAMEZNIKOVO PRAKTIČNO ŠAHOVSKO MOČ NE PRIDEJO V ZADOSTNI MERI DO IZRAZA, ČE ŠOLANJE NI PODKREPLJENO Z NAČRTNIM INDIVIDUALNIM TRENERSKIM DELOM, USTREZNIMI TEKMOVANJI IN SAMOSPOPOLNJEVANJEM 10 Družbeno okolje, ki želi vzpostaviti sistemske pogoje za razvoj vrhunskih šahistov, jim mora torej nuditi vse tri navedene temeljne oblike kakovostnega šahovskega izpopolnjevanja, poleg tega pa omogočiti ustrezno družbeno potrditev in veljavo njihovih šahovskih uspehov. Gre za to, da je posameznikova šahovska rast odvisna tudi od usklajenosti in podpore vseh razsežnosti (dimenzij) njegove osebnosti: telesne (fizične), čustvene (emocionalne), duševne (mentalne), duhovne (spiritualne) in poklicne (profesionalne). Primerjaj članek, ki je naveden v opombi št. 7. Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 15 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane Kakovostno šahovsko šolanje opremi šahista z znanji in razumevanjem splošne šahovske teorije ter sposobnostjo njenega osmišljanja, kar je potrebni pogoj, da bo proces izpopolnjevanja učinkovit. Vendar ne smemo pozabiti, da šolanje v obliki skupinskega pouka, ki je vsestransko ustrezno za pridobivanje splošne šahovske izobrazbe, ne daje in ne more dati posebnih (specialnih) znanj, niti glede otvoritvenega repertoarja niti glede vrste drugih področij šahistovega izpopolnjevanja. Kaj šele, da bi nadomestilo priprave na konkretna tekmovanja! Lahko sklenemo, da je sistematično šolanje v skupini (SŠŠ, VŠŠ) sicer temelj vsemu nadaljnjemu šahovskemu izpopolnjevanju, vendar ne more nadomestiti kakovostne pomoči osebnega trenerja, ki usmerja proces šahistovega treniranja in samoizpopolnjevanja, ter se tega procesa v določeni meri tudi sam udeležuje, zlasti pri načrtovanju programa treniranja, spremljanju njegovega uresničevanja, preverjanju in zaključnem vrednotenju. 4. UČNA GRADIVA ZA POSAMEZNE STOPNJE ŠOLANJA IN SPOPOLNJEVANJA PRVA STOPNJA: izbirni predmet šah in krožek v osnovni šoli oziroma v klubu - Učni načrt za izbirni predmet šah. Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport 2002 - Seminarska gradiva za stalno strokovno spopolnjevanje učiteljev izbirnega predmeta šah (ur. Iztok Jelen) - VIDMAR, Milan (1946): Razgovori o šahu z začetnikom. DZS. Ljubljana. - VUKOVIĆ, Vladimir (1973): Uvod u šah na osnovi opće šahovske teorije. Šahovska naklada. Zagreb. - Računalniški program: CHESS SCHOOL FOR NETWORKS, Convekta Ltd 200211 - Računalniški program: ADVANCED CHESS SCHOOL, Convekta Ltd 2002 - Računalniški programi: STRATEGY, ENCYCLOPEDIA OF CHESS BLUNDERS in CT-ART 3.0. 1984 (ne v celoti – izbor na nižji zahtevnostni ravni), Convekta Ltd 2002 DRUGA STOPNJA: srednja šahovska šola - Seminarska gradiva za stalno strokovno spopolnjevanje učiteljev SŠŠ (ur. Iztok Jelen) Splošna šahovska teorija: - VUKOVIĆ, VLADIMIR: Uvod u šah,"Šahovska naklada", Zagreb 1990 (teoretsko najbolj poglobljena in najboljša šahovska začetnica) - VUKOVIĆ, VLADIMIR: Škola kombiniranja, "Šahovska naklada", Zagreb 1978 (najboljši učbenik iz teorije kombiniranja) Drugi in tretji letnik - pozicijska igra in strategija: - MAROVIĆ, DRAŽEN: Temelji strategije i taktike, "Šahovska naklada", Zagreb 1988 (ali prva izdaja 1977, z naslovom: Teorija šaha na temeljima prakse); samo drugi del: Temelji pozicione borbe (v celoti). - VUKOVIĆ, VLADIMIR: Umijeće šahovskog napada, "Šahovska naklada", Zagreb 1974 (najboljši učbenik iz tega področja, ki uporaben tudi v VŠŠ) - NIMCOVIČ, AARON: Moj sistem u praksi, Biblioteka šahovski klasiki, Beograd NIMCOVIČ, AARON: Moj sistem & Blokada, Biblioteka šahovski klasiki, Beograd (pri obeh Nimcovičevih knjigah so za SŠŠ pomembna samo izbrana poglavja iz osnov pozicijske igre in strategije) Drugi in tretji letnik - končnice: Programe podjetja Convekta Ltd. je mogoče nabaviti prek spletne trgovine http://www.convekta.com/. 11 Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 16 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane - AVERBACH, YURI: Chess Endings: Essental Knowledge, Cadogan Chess, London. (najkrajši pregledni učbenik, ki pokriva teoretske končnice) - AVERBAH, J.L, KOTOV, A.A., JUDOVIČ, M.M.: Put ka majstorstvu, Centar za unapredjivanje šaha, Beograd 1977 (samo poglavje o končnicah), ali bolj poglobljeno delo: - KERES, PAUL: Praktične konačnice, "Šahovska naklada", Zagreb 1984 (pregledni učbenik, ki poleg teoretskih pokriva tudi najbolj pomembne praktične končnice – primeren tudi za VŠŠ – za SŠŠ so pomembni samo tisti deli učbenika, ki pokrivajo teoretske končnice) Drugi in tretji letnik - otvoritve: - FINE, REUBEN (1989): The ideas behind Chess Openings. Mc Kay Chess Library (idejni pregled šahovskih otvoritev) - MAROVIĆ, SUŠIĆ: Moderna teorija otvaranja (pregledno) Računalniški programi in učna gradiva: - TOTAL CHESS TRAINING (paket petih programov: STRATEGY, ENCYCLOPEDIA OF CHESS BLUNDERS, CT-ART 3.0., ENCYCLOPEDIA OF MIDDLEGAMES, STUDIES), Convekta Ltd 2002 - FRITZ 8.0 (analizator in igralni program – preveden v slovenščino), Chessbase Ghmb 2002 - THEORY AND PRACTICE OF CHESS ENDINGS (Aleksander Pančenko), Convekta Ltd., 2002 (ne v celoti – izbor na nižji zahtevnostni ravni – poglobljeno za VŠŠ) TRETJA STOPNJA: višja šahovska šola - Učna gradiva višje šahovske šole (nekatera so dostopna na spletni strani ŠZS, rubrika Republiški trener, razdelek Višja šola – pripravil Iztok Jelen) Splošna šahovska teorija: - DIDIŠKO, V.I. (1989): Logika sovremenih šahmat. Polymja. Minsk. (eno najpomembnejših del s področja splošne šahovske teorije) Analiza partij velikih mojstrov: - KASPAROV, GARY: My Great Chess Predecessors, Batsford (1. del je že preveden v slovenščino - Šahohlačnik 2004; obvezni učbenik za VŠŠ!) - VUKOVIĆ, VLADIMIR: Razvoj šahovskih ideja, "Šahovska naklada", Zagreb - STUPICA, JANEZ: Šah skozi stoletja, Ljubljana Središčnica: - VUKOVIĆ, VLADIMIR: Šahovska žrtva, "Šahovska naklada", Zagreb 1970 - LISICIN, G.,M.: Strategija i taktika (trije deli oziroma tri knjige), "Šahovska naklada", Zagreb Otvoritve: - Enciklopedija šahovskih otvoritev, Šahovski informator, Beograd (priporočljivo v elektronski obliki12; najbolj sistematičen in poglobljen otvoritveni priročnik – osnovni vir podatkov za analizo otvoritvenih sistemov v VŠŠ) - Šahovski informator (izhaja trikrat letno – priporočljivo v elektronski obliki, PGN format; komentirane partije sistematično izbranih teoretsko pomembnih partij, ki pokriva vse pomembne šahovske turnirje – osnovni dopolnilni vir podatkov za analizo otvoritvenih sistemov v VŠŠ) Revije: Elektronske knjige lahko skupaj z ustreznim programskih orodjem Chess Informant Expert 4.1 enostavno naročite npr. prek spletne strani: http://www.sahovski.com/ 12 Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 17 Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A Pravice pridržane - »64« - šahmatnoe obozrenie, Moskva (12 številk letno – revija, ki prinaša poglobljene analize velemojstrskih partij in komentarje šahovskih dogajanj) - New in Chess, Alkmaar (8 številk letno – revija, ki prinaša poglobljene analize partij iz zadnjih vrhunskih turnirjev) Programi, učna gradiva v elektronski obliki: - CHESSBASE, Hamburg: splošni program za delo z računalniškimi skladišči šahovskih podatkov – skupaj z ogromnim skladiščem komentiranih partij in s tekočimi otvoritvenimi ter drugimi novostmi na zgoščenkah; program tvori učinkovito celoto z analizatorjem FRITZ 8.0 in elektronsko revijo tekočih teoretsko pomembnih partij: - CHESSBASE MAGAZIN (6 številk letno, multimedijske predstavitve) - COMPREHENSIVE CHESS ENDINGS (Jurij Averbah; najbolj temeljiti učbenik končnic), Convekta Ltd., 2003 - CHESS ENDGAME TRAINING (Aleksander Alpert; treniranje v obliki reševanja nalog in testov iz končnic), Convekta Ltd., 2003 DODATNA STROKOVNA ŠAHOVSKA LITERATURA ZA TRENERJE: - Temeljno zbirko petih učbenikov o učinkoviti metodiki in praksi samostojnega šahovskega izpopolnjevanja, z množico odličnih praktičnih primerov, sta napisala Mark Dvorecki in Artur Jusupov. Naslovi posameznih knjig: 1. Training for the Tournament Player. 2. Opening preparation 3. Technique for the Tournament Player 4. Positional Play 5. Attack and Defence Vse knjige so angleški prevodi in izdane pri londonski založbi B. T. Batsford Ltd. Knjige se dobi tudi v ruskem originalu, z naslednjimi naslovi: 1. Škola buduščih čempionov 2. Sekrety debjutnoj podgotovki 3. Tehnika v šahmatnoj igre 4. Pozicionnaja igra 5. Razvitie tvorčeskogo myšlenija šahmatista - Druga, enakovredna, podobna zbirka, katere avtor je Mark Dvorecki sam, sestoji iz štirih delov, v ruskem originalu so naslovi naslednji: 1. Škola vysšego masterstva: Endšpil'. Kombinnacionnaja igra 2. Škola vysšego masterstva: Strategija 3. Škola vysšego masterstva: Složnye partii Naslovi teh knjig v angleškem prevodu, ki so prav tako izdane v že omenjeni londonski založbi: 1. Secrets of Chess Training 2. Secrets of Chess Tactics 3. …? 4. …? - SUETIN: Laboratorija šahiste, Sportska knjiga, Beograd - SUETIN: Usavršavanje u šahu, Sportska knjiga, Beograd - KROGIUS, Nikolai (1986): Psychologie im Schach. Sportverlag Berlin. - KOTOV, ALEKSANDAR: Kako razmišlja velemajstor, "Šahovska naklada", Zagreb 1989 - ROHLIN, J.G., STEGIĆ, L.: Metodika, plan i program (priročnik za poučevanje šaha v šolah in sekcijah), Centar za unapredjivanje šaha, Beograd 1982 - AVNI, Amatzia (2001): Practical Chess Psychology. Understanding the Human Factor. B.T. Batsford Ltd, London. Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura 18
© Copyright 2024