PROGRAM SPOPOLNJEVANJA REŠEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ V UČNIH IN SVETOVALNIH SITUACIJAH ODRASLIH UDELEŽENCEV ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE ZBIRKA PROGRAMOV ANDRAGOŠKEGA USPOSABLJANJA IN SPOPOLNJEVANJA ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Program: REŠEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ V UČNIH IN SVETOVALNIH SITUACIJAH ODRASLIH UDELEŽENCEV Leto nastanka programa: 2010 Leto zadnje revizije programa: 2011 Leto prenehanja programa: program se še izvaja Jezikovni pregled: Vlasta Kunej DTP: Ksenija Konvalinka Objava: http://izobrazevanje.acs.si/programoteka_as/ Pripravo revizije programa in objavo na spletu sta financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Projekt se izvaja v sklopu Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja in prednostne usmeritve Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. SPLOŠNI DEL 1.IME PROGRAMA Reševanje konfliktnih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev 2.Utemeljenost PROGRAMA Program omogoča izobraževalcem in svetovalcem v izobraževanju odraslih, da si pridobijo znanje in spretnosti za uspešno obvladovanje in reševanje konfliktnih situacij z udeleženci, na katere lahko naletijo med svojim delom. Izobraževanje odraslih je področje, pri katerem se tisti, ki se z njim ukvarjajo, srečujejo z zelo različnimi posamezniki. Znano je, da imajo odrasli udeleženci svoje značilnosti in posebnosti; ker so izpostavljeni nenehnim spremembam v osebnem in delovnem okolju, se morajo prilagajati in učiti, da se lahko prilagodijo tem spremembam, pri tem pa morajo biti zelo dejavni. Družbene, tehnične in kulturne spremembe, ki lahko popolnoma spremenijo način življenja, se porajajo v čedalje krajših obdobjih. S tem se spreminjajo tudi odnosi, družbene in življenjske razmere ter vrednote. Spreminjajo se tudi organizacija življenja in dela, razmerja delovnega in prostega časa, duševnih in telesnih dejavnosti, življenjska in poklicna pot ... Razvoj ne prinaša samo prednosti, temveč tudi negativne pojave in težave, ki otežujejo človekovo življenje in bivanje, kot so na primer revščina, socialne razlike. Spreminja se tudi vloga posameznika v družbi, to pa lahko povzroči negotovost in strah. Potrebe po izobraževanju in učenju hitro naraščajo. Vse več je ljudi, ki se nameravajo udeležiti izobraževanja ali pa so v njem že udeleženi. Udeleženci so iz različnih skupin prebivalstva, imajo različne izobraževalne in učne potrebe ... Vsega tega se morajo izobraževalci in svetovalci zavedati ter se nenehno usposabljati, da znajo prepoznati različne potrebe in težave udeležencev in svetovancev in zanje poiskati primerne možnosti, da so potrebe lahko zadovoljene in težave odpravljene. Izobraževalci in svetovalci odraslih morajo biti pozorni na: XX XX XX XX XX XX XX položaj udeleženca pred izobraževanjem, med njim ali po njem, prejšnje izkušnje z izobraževanjem in učenjem, samopodobo glede šolske uspešnosti, motivacijo posameznika za izobraževanje ali svetovanje, raven temeljnega znanja in spretnosti, raven pismenosti in obvladovanja računalnika, obvladovanje slovenskega jezika pri slovensko in drugače govorečih posameznikih, raven spoznavnih sposobnosti, pomembnih za učenje in izobraževanje, specifične učne, psihosocialne težave, odvisnost, XX družinske razmere – podpiranje ali oviranje XX in drugo. Vsi ti dejavniki lahko vplivajo na to, kako se bo udeleženec odzval in kakšne dosežke bo pokazal med izobraževalnim ali svetovalnim procesom. Ker je posameznikov položaj pogosto zelo zapleten, mora biti izobraževalec ali svetovalec odlično usposobljen, da zna udeleženca primerno obravnavati. Tako v izobraževalnem ali svetovalnem procesu ni dovolj, da damo ◊ ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, stran 3 od10 udeležencu informacije, znanje in spretnosti. Razviti mora tudi sposobnost prilagajanja na spremembe, sposobnost samostojne presoje, odgovornost in prilagodljivost pri pridobivanju novega znanja in spretnosti ter sposobnost povezovanja starega znanja z novimi izkušnjami. S prenosom osebne odgovornosti za lastni razvoj in učenje je povezana tudi sposobnost osamosvajanja pri raziskovanju lastnih želja in interesov. Poskrbeti je treba za oblike poučevanja in svetovanja, ki udeležencem pomagajo do čim samostojnejših razmišljanj o lastnih željah in namenih, ter da jih ti postopki vodijo k motivaciji za odgovorno in dejavno ukrepanje, ko se znajdejo v okoliščinah, ki jih silijo v spremembe in iskanje novih rešitev. Kako uspešno bo udeleženec reševal izzive, na katere naleti v življenju, je odvisno od več dejavnikov, na primer osebnostnih značilnosti, izobrazbe, zahtevnosti delovnega mesta, družinskega položaja idr. Tudi težave, s katerimi se odrasli srečujejo, so zelo različne, večina pa jih je povezana z vsakdanjimi ovirami, ki otežujejo doseganje ciljev. Dobri odnosi in razumevanje so še posebno pomembni, ker so odrasli ob ponovnem vstopu v izobraževanje negotovi. Odrasli dvomijo o svojih učnih sposobnostih, možnostih za uspeh, sposobnostih učenja in reševanja težav, na katere bi lahko naleteli. Ta negotovost naj bi izvirala iz dejstva, da so udeleženci že dlje časa izločeni iz izobraževanja, s tem pa so izgubili zaupanje vase in v spretnosti, potrebne za uspešen študij. Ena od nalog svetovalcev je, da te ovire udeležencem pomagajo odpravljati, hkrati pa tudi izobraževalci odraslih niso samo učitelji, temveč morajo udeležencem tudi pomagati, jih spodbujati, usposabljati itn. Podoben odnos kot med svetovalcem in svetovancem se razvije tudi med izobraževalcem odraslih in udeležencem izobraževanja. Poglavitni cilj izobraževalcev in svetovalcev je, da udeležencu pomagajo pri uspešni izpeljavi izobraževanja in učenja. Ta temeljni, splošni cilj pa lahko pomeni pomoč pri: XX XX XX XX XX XX XX XX uresničevanju posameznikovih ciljev, motivov, vrednot, krepitvi motivacije, zaupanja vase pri izobraževanju in učenju, izbiri ustreznih možnosti za izobraževanje, organizaciji izobraževanja in učenja, uspešnem in učinkovitem učenju, razvijanju in krepitvi sposobnosti za učenje, uporabi pridobljenega znanja in drugo. Poudariti moramo, da je za učinkovito učenje zelo pomembno, da se udeleženci med izobraževanjem počutijo udobno in sprejeto, čeprav je določena mera neugodja neizogibna in potrebna. Ne smejo se bati neuspeha ali izmenjave svojih mnenj in zamisli. Izobraževalci jih morajo spodbujati, da sprašujejo, če so v dvomih, in da pojasnijo, kako so razmišljali, da so prišli do neke zamisli. Za mnoge udeležence je to težko, zato morajo izobraževalci poskrbeti, da imajo vsi občutek, da so pomembni. Spodbujati morajo sodelovanje vseh udeležencev in od njih zahtevati, da razložijo svoje mnenje, četudi je napačno. Ker udeleženci dejavno sodelujejo v izobraževalnem ali svetovalnem procesu, je več možnosti za križanje mnenj, stališč, želja itn. Vsakdo od njih ima svojo vlogo, a pri tem lahko nastanejo nesporazumi ali nerazumevanje. Tako se porodi konflikt, ki ga je treba ustrezno razrešiti. Konflikti so vsakdanji pojavi, ki pa zelo stresno vplivajo na naše zasebno in delovno življenje. Skoraj nemogoče se jim je izogniti, ljudje pa lahko razvijemo svoje ◊ ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, stran 4 od10 sposobnosti obvladovanja konfliktov in prepričanje, da je razreševanje mogoče. Potrebna sta torej zavedanje in miselnost, da je vsak konflikt mogoče rešiti, ne glede na to, kje je nastal, med kom poteka ter kako intenziven je. Reševanje konflikta je proces, na katerega se je treba dobro pripraviti. Za mnoge je konflikt enako kot nasilje. V resnici pa je lahko nasilje samo eden od številnih odzivov na konflikt. Spretnosti za nenasilno reševanje konfliktov se lahko naučimo in jih uporabimo na ravni posameznikov ali skupine. Vsak ima priljubljeno ali priljubljene strategije reševanja konfliktov. V konfliktnem položaju se lahko ljudje umaknemo, skušamo prilagoditi drugim ljudem, lahko sklepamo kompromise, skušamo vsiliti svoje poglede in rešitve ali pa sodelujemo pri oblikovanju skupnih rešitev. Thomas Gordon govori o reševanju konfliktov na različne načine: da zmagam jaz, da zmaga drugi ali pa rešimo konflikt brez poraženca. Ljudje potrebujejo, da se reševanje konfliktov lahko začne, določeno miselnost in spretnosti, kot so: XX biti pripravljen poslušati druga mnenja o položaju in opustiti mnenje, da obstaja samo en pogled na zadevo; XX biti zmožen zaznavati občutke in potrebe nekoga iz besed, še posebno, če so te besede nesramne, žaljive in očitajoče; XX biti zmožen biti v stiku z lastnimi občutki in potrebami tako, da jih slišijo in razumejo vsi; XX dati vsem priložnost, da povedo svoje mnenje in spoštovati prispevek vsakega, čeprav je to dolgotrajen proces; XX verjeti, da je poslušati vse strani koristen proces, saj se ljudje sčasoma naučijo teh procesov sami. Za uspešno reševanje konfliktov so potrebni naslednji koraki: XX XX XX XX XX XX konflikt opredelimo, zberemo vse možne rešitve (možganska nevihta), rešitve preverimo, izberemo najboljšo rešitev, naredimo načrt (kdo, kdaj, kako bomo izpeljali dejavnosti), načrt uresničimo, evalviramo celoten proces (je problem izginil, je stanje enako kot prej, se je položaj poslabšal). Ko nastane konflikt, se je treba odzvati, pogosto pa tudi spremeniti. Kot smo že povedali, na konflikte ne smemo gledati kot na nevarnost, ampak kot na priložnost za razvoj posameznikov, odnosov z drugimi in skupnosti. Od udeleženih v konfliktu pa je odvisno, ali ga uporabijo za ustvarjanje ali uničevanje. Pozitivne posledice razrešenih konfliktov so: XX XX XX XX XX XX pripomorejo, da ozavestimo probleme in zanje poiščemo ustrezne rešitve, spodbujajo spremembe in razbijajo monotonijo, spodbujajo ustvarjalnost, saj potrebujemo za razrešitev nove zamisli, mobilizirajo energijo, izboljšajo ozračje in odnose, omogočajo intenzivnejše sodelovanje, ◊ ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, stran 5 od10 XX omogočajo, da bolje spoznamo sebe in drugega ter poglobimo in obogatimo odnos, XX prispevajo k širjenju znanja in poglabljanju razumevanja sveta in življenja, XX prinašajo višjo raven kulture v interakciji. Posledice nerazrešenih konfliktov pa so lahko: XX XX XX XX XX poslabšanje ozračja, upad komunikacije in slabitev odnosa, prenehanje sodelovanja, naraščanje nasilja v odnosu, nastanek duševnih in psihosomatskih motenj (mobing) in drugo. Četudi je na splošno najboljše konflikte razrešiti, pa to ni vedno smiselno. Če smo pod časovnim pritiskom, lahko izberemo kompromis ali prevlado oziroma podreditev, odvisno pač od tega, koliko se nam zdi zadevna stvar pomembna. Včasih popustimo, da olajšamo rešitev. Pomembno pa je, da pri stvareh, ki so za nas bistvene, ne popuščamo in da popuščanje ne postane vsakokratni odziv na konflikte. Ker je reševanje konfliktov posebna vrsta reševanja problemov, sta potrebni skrb zase in za soudeležene v konfliktu. Konflikt je treba poskusiti rešiti tako, da odpravimo nasprotja, nesoglasja, ne pa da poskušamo doseči zmago za vsako ceno. Vsaka rešitev, ki jo dosežemo pri reševanju konfliktov, zmeraj povzroči spremembe, nanje pa se ljudje različno odzivajo. Nekateri se jim poskušajo izogniti, zato se izogibajo tudi konfliktov. A če človek ni pripravljen na spremembe, konflikta ni mogoče rešiti. Najsprejemljivejša rešitev je taka, ki vsem udeleženim prinese enako velike spremembe. Konflikt lahko nastanejo tudi v učnih in svetovalnih položajih med udeleženci samimi pa tudi med udeleženci in izobraževalci ali svetovalci. Izobraževanje je vpeto v širše družbeno in ekonomsko okolje, zato je izpostavljeno vplivom in posledicam dogajanja v njem. Pri odraslih udeležencih se porajajo frustracije, ko posamezniki zaidejo v denarne, zaposlitvene, osebne težave, se znajdejo v negotovosti, na dojemanje in vedenje ljudi pa prav gotovo pomembno vplivajo tudi zaostrene gospodarske razmere. Zaradi gospodarske krize so mnogi odrasli izpostavljeni stresu in pritiskom na delovnem mestu, ki se lahko stopnjujejo z izgubo delovnega mesta. Te frustracije se potem lahko pokažejo v izobraževanju ali svetovanja. Zato je pomembno, da znajo strokovni delavci tovrstne konflikte prepoznati, se nanje odzvati in jih ustrezno razrešiti. Pomembno je, da izobraževalce in svetovalce usposobimo za ustrezno odzivanje na konflikte, saj tako preprečimo tudi stres in frustracije, ki pri njih nastanejo zaradi tega, ker se na konflikt ne znajo odzvati ali pa je njihov odziv neustrezen in se tega tudi zavedajo. Če konflikte razumemo, dobimo s tem tudi priložnost za učenje in ustvarjanje. Pri konfliktu je izziv uporabiti načela ustvarjalnega sodelovanja v človeških odnosih. 3.CILJNA SKUPINA Ciljno skupino predstavljajo vsi, ki se v izobraževalni in drugih organizacijah ter podjetjih srečujejo z različnimi ciljnimi skupinami odraslih udeležencev. To so predvsem: XX strokovni delavci v organizacijah za izobraževanje odraslih, XX svetovalci v svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih in drugih izobraževalnih organizacijah, ◊ ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, stran 6 od10 XX strokovni delavci v skladih dela, XX strokovni delavci zavodov za zaposlovanje, XX drugi strokovni delavci v različnih organizacijah, ki se ukvarjajo s svetovanjem v izobraževanju odraslih. Glede na delovni položaj je mogoče pričakovati, da so to osebe, ki imajo: XX večinoma univerzitetno izobrazbo različnih smeri, XX različne izkušnje z izobraževanjem odraslih (od zelo izkušenih do začetnikov). 4.CILJI/KOMPETENCE Udeleženci programa bodo dobili priložnost, da: XX XX XX XX spoznajo teoretska ozadja nastanka konfliktov, spoznajo dejavnike, ki vplivajo na nastajanje konfliktnih učnih in svetovalnih situacij, spoznajo načela komunikacije v konfliktnih učnih in svetovalnih situacij, spoznajo možnosti učitelja in svetovalca pri odpravljanju vzrokov za nastajanje konfliktnih učnih in svetovalnih situacij, XX ovrednotijo konfliktne učne in svetovalne situacije, v katerih so se že znašli, in svoje ravnanje pri tem, XX razmišljajo o tem, kako izoblikovati lastne strategije ravnanja v konfliktnih učnih in svetovalnih situacijah. 5.TRAJANJE PROGRAMA Program traja 16 pedagoških ur. 6.POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM, PRIZNAVANJE ŽE PRIDOBLJENEGA ZNANJA, POGOJI ZA NAPREDOVANJE, POGOJI ZA DOKONČANJE PROGRAMA Pogoji za vključitev Posebnih pogojev za vključitev ni. Priznavanje že pridobljenega znanja Priznavanje že pridobljenega znanja v tem programu ni mogoče. Pogoji za napredovanje Program ne predvideva pogojev za napredovanje. ◊ ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, stran 7 od10 Pogoji za dokončanje Pogoji za dokončanje programa so: XX osemdesetodstotna udeležba pri organiziranem usposabljanju, XX dejavno sodelovanje med potekom usposabljanja pri pripravi gradiva in opravil. 7.OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA Znanje se preverja: XX s spremljanjem dejavne udeležbe in sodelovanja posameznika med potekom programa. ◊ ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, stran 8 od10 POSEBNI DEL 8.organizacija izobraževanja Organizacija programa Reševanje konfliktnih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev predvideva skupino do 20 udeležencev. Program je sestavljen iz posameznih zaokroženih tem, ki se izpeljejo v obliki dvodnevne delavnice. Pri izpeljavi programa so predvideni naslednji učni pripomočki: projektor, prenosni računalnik za predavatelja, prenosni računalniki za skupino (udeležence), dostop do interneta, flip chart, bela tabla, plakatni listi različna barvna pisala (flomastri). Za samo izpeljavo programa morajo biti zagotovljeni tudi prostorski pogoji: učilnica, prirejena za izobraževanje odraslih, priključki za računalnike in mize, ki jih je mogoče poljubno sestavljati. 9.SKLOPI/PREDMETNA PODROČJA/PREDMETNIK/TEME Program sestavljajo naslednje teme: TRAJANJE v pedagoških urah 2 2 2 4 4 TEMA Teoretsko ozadje konfliktov Opredelitev konfliktov in kako jih prepoznamo Konflikti v izobraževalnih in svetovalnih situacijah Stili in tehnike odzivanja na konflikte Komunikacija v konfliktnih situacijah Evalvacija in načrtovanje odziva na konfliktne situacije v priho 2 dnje SKUPAJ 16 10.LISTINA Udeleženci po koncu programa ob izpolnjevanju pogojev, ki jih predvideva, prejmejo potrdilo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport o profesionalnem usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. V njem so navedeni: ime in sedež izvajalca, naziv potrdila, številka potrdila, podatki o prejemniku potrdila (ime in priimek, datum rojstva), čas izpeljave programa, vrsta programa, ime programa, trajanje programa, število pridobljenih točk, podpis odgovorne osebe, kraj in datum izdaje potrdila, žig ACS. Udeleženci poleg potrdila Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pridobijo tudi prilogo ACS k potrdilu Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport o profesionalnem usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Priloga ima naslednje podatke: naziv potrdila/priloge, številka potrdila/priloge, podatki o prejemniku potrdila/priloge (ime in priimek, datum in kraj rojstva), ime programa, vsebina programa, trajanje programa v celoti, trajanje delov programa, podatek, da je kandidat izpolnil pogoje za dokončanje programa, vrsta in vsebine preverjanja znanja, ime in priimek ◊ ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, stran 9 od10 ter podpis vodje programa usposabljanja ali spopolnjevanja, ime in priimek ter podpis direktorja ACS, kraj in datum izdaje potrdila/priloge, žig ACS. Če zaradi posebne narave učne skupine ne izdamo potrdila Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport o profesionalnem usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki so uspešno dokončali program, izdamo potrdilo ACS o uspešno zaključenem usposabljanju oz. spopolnjevanju, ki vsebuje iste podatke, kot so v prejšnjem odstavku navedeni za Prilogo. 11.SESTAVLJAVCI PROGRAMA Program sta sestavili mag. Tanja Vilič Klenovšek in Jerca Rupert, ACS. Pri pripravi posameznih vsebin programa je sodelovala Sandra Bohinec Gorjak, zunanja sodelavka ACS. ◊ ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, stran 10 od10