1. No category

STANJE GOZDOV IN DIVJADI TER GOZDARSTVA IN LOVSTVA NA PROJEKTNEM
OBMOČJU POHORJE
Predstavitev strokovne študije in SWOT analiza
POROČILO
Datum: četrtek, 17. 6. 2010
čas: 09:00 – 14:00
Kraj: Koča Cojzarica, Pohorje, Slovenija
Udeleženci: Lista udeležencev je sestavni del tega poročila
MEETING AGENDA
08.45 – 09.20
09.20 – 09.30
09.30 – 09.40
09.40 – 10.40
11.00 – 12.30
12.45 – 13.30
1.
Zbor udeležencev
Pozdravni govor; Gregor Danev, vodja projekta NATREG, mag. Jožef Mrakič,
ZGS, OE Maribor
Cilji projekta NATREG in postopek izdelave predloga načrta upravljanja za
projektno območje Pohorje; dr. Jurij Gulič, lokalni koordinator projekta NATREG,
ZRSVN OE Maribor
Stanje gozdov in divjadi ter gozdarstva in lovstva na projektnem območju
Pohorje; mag. Ljuban Cenčič, ZGS, OE Maribor
Delo v skupinah – SWOT analiza gozdarstva in lovstva;
Predstavitev rezultatov in analiza
Raziskava: indikatorji trajnostnega razvoja gozdarstva na projektnem območju
Pogorje; mag. Tanja lešnik Štuhec, samostojna raziskovalka
Cilji projekta NATREG in postopek izdelave predloga načrta upravljanja za projektno
območje Pohorja
Varovana in zavarovana območja so pomembno orodje varstva biotske raznovrstnosti ter imajo
velik socialni in gospodarski razvojni potencial, ki se ga niti (še) ne zavedamo oziroma ga (še) ne
znamo izkoristiti; predvsem pa še nismo dovolj uspešni pri povezovanju varstva narave z razvojem
posameznega območja.
S projektom NATREG smo se lotili prav tega izziva; njegov glavni namen je prepoznati in
spodbujati potenciale naravnih bogastev in (za)varovanih območij kot gonilno silo trajnostnega
razvoja ter razširjati razumevanje ohranjene narave in okolja kot vrednote.
Kot pilotna projektna območja smo v Sloveniji izbrali območje Pohorja. Druga projektna območja
so še v Avstriji Kamniško-Savinjske Alpe z Belsko Kočno, Štajerska regija, predlagani Regijski park
Mura-Drava na Hrvaškem, rečne lagune reke Pad pri Benetkah in Delibatsko puščavo v Vojvodini.
V sklopu projekta NATREG, ki se je začel spomladi 2009 in bo trajal 28 mesecev do julija 2011,
bomo ključne deležnike regionalnega razvoja, prostorskega načrtovanja, varovanja narave in
Jointly for our common future
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)1 2309-500 • Fax: +386 (0)1 2309-540
E-mail: [email protected] • www.zrsvn.si
drugih sektorjev z različnimi delavnicami spodbudili k sodelovanju pri pripravi integriranih načrtov
upravljanja. Spletli bomo transnacionalne in medsektorske mreže ter med drugim izdelali tudi
Skupno strategijo za integrirano upravljanje z varovanimi območji.
Pohorje predstavlja geografsko, krajinsko in ekološko celoto, ki se uvršča v del jugovzhodne
alpske regije. Razprostira se na 840 km2 v severovzhodnem delu Slovenije, južno od reke Drave
med mesti Dravograd, Maribor in Slovenske Konjice.
Vpliv človeka na Pohorje sega daleč v zgodovino. Srednjeveško krčenje in spreminjanje gozdov v
obširne planinske pašnike se je nadaljevalo tudi v obdobju industrijske revolucije (fužinarstvo,
rudarstvo, oglarstvo, golosečno gospodarjenje), ko je človek s svojimi posegi močno spremenil
podobo naravne pokrajine. Razvil se je poseben tip kulturne krajine z značilnimi samotnimi
kmetijami – celki, gručastimi vasmi in travišči – planjami v višjih legah. Gospodarski razvoj Pohorja
je bil in je še danes tesno povezan z izrabo gozdov, kmetijstvom in turizmom.
Območje ima ugodne prometne povezave in bogato ponudbo turistično-športnih objektov. Zaradi
bližine večjih mest je Pohorje zelo priljubljeno rekreacijsko središče; v poletnih mesecih sta v
ospredju pohodništvo in kolesarjenje, v zimskem času pa alpsko smučanje tek na smučeh in drugi
zimski športi. Pohorje prečka tudi Slovenska planinska pot, ob kateri si pohodniki lahko ogledajo
mnoge naravne znamenitosti. Tu najdemo veliko planinskih koč, vse bolj pa se uveljavlja tudi
turizem na kmetijah.
Prizadevanja za ohranitev narave Pohorja segajo že v leto 1922. Kot južni del Centralnih Alp je
varovano pod okriljem Alpske konvencije, od leta 2004 pa je velik del Pohorja razglašen za
območje Natura 2000. V Operativnem programu – Programu upravljanja območij Natura 2000 za
obdobje 2007– 2013 je eden izmed ciljev ukrepov varstva narave tudi zavarovanje Pohorja kot
regijskega parka.
Ključna vprašanja in izzivi pri upravljanju varovanega območja
V zadnjem času je Pohorje preobremenjeno z negativnimi vplivi; njihov skupni učinek močno
ogroža obstoj celotnega sistema in vrednosti območja. Velik del konfliktov izvira iz administrativne
razdrobljenosti območja, ki botruje pomanjkanju skupnega upravljanja. Območje je namreč
razdeljeno med 16 občin, 3 regionalne razvojne agencije, 4 pomembna turistična podjetja in 2 enoti
Zavoda za varstvo narave. Različni sektorji odgovornosti prelagajo drug na drugega. Zato je
osnovni namen doseči skladen civilizacijski in kulturni razvoj celotnega območja Pohorja.
Projektni cilji na tem območju
• Spodbujati trajnostni razvoj na celotnem Pohorju.
• Prepoznati ohranjeno naravo kot razvojni potencial.
• V pripravo upravljavskih načrtov vključiti nevladne organizacije in širšo javnost.
• Pripraviti integrirani načrt upravljanja za območja Natura 2000.
• Zasnovati nove projekte, ki bodo razvojne potenciale še oplemenitili
• Začeti postopek ustanavljanja Regionalnega parka Pohorje.
Načrtovani rezultati
V okviru projekta bomo skladno z načrtom upravljanja uskladili delovanje ključnih sektorjev. V
sodelovanju s širšo strokovno in laično javnostjo bomo po načelih vključevanja deležnikov v
pripravo podrobnejšega integralnega načrta dosegli konsenz o razvoju in o ukrepih varstva narave.
Z različnimi dejavnostmi bomo izboljšali ozaveščenost lokalnega prebivalstva o smernica
nadaljnjega razvoja Pohorja – širše območje je namenjeno trajni in začasni poselitvi ter ustrezni
gospodarski rabi prostora in varstvu značilne krajine, osrednje varovano območje pa predvsem
ohranitvi narave, varstva okolja z ohranitvijo vodnih virov in usmerjenemu trajnostnemu turizmu.
Jointly for our common future
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)1 2309-500 • Fax: +386 (0)1 2309-540
E-mail: [email protected] • www.zrsvn.si
Sodelovanje lokalnih javnosti v procesu priprave osnutka Načrta upravljanja pilotnega
območja Pohorje
Pohorje je v zadnjem času preobremenjeno z negativnimi vplivi; njihov skupni učinek močno
ogroža obstoj celotnega sistema in vrednosti območja. Velik del težav izvira predvsem iz
administrativne razdrobljenosti območja, ki botruje pomanjkanju skupnega upravljanja.
Prav zato smo si v okviru projekta NATREG, katerega glavni namen je spodbujati potenciale
(za)varovanih območij, kot enega izmed ključnih ciljev zastavili tudi pripravo osnutka Načrta
upravljanja pilotnega območja Pohorje.
Tudi v prihodnje bomo organizirali več različnih posvetovanj, delavnic, izobraževanj in
individualnih sestankov, na katerih bomo skupaj z Vami obravnavali ključne izzive, specifične
potrebe in probleme območja ter oblikovali vizijo, strateške cilje in prednostne ukrepe akcijskih
načrtov.
Predlog procesa izdelave osnutka načrta upravljanja, skupaj z načrtom vključevanja javnosti,
najdete na spletni strani Zavoda RS na varstvo narave
http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2010/NATREG_Procesni_nacrt_izdelave_pod_nacrta_upr_Poh
orje_lekt_1949.pdf
Osnutek načrta upravljanja bo pripravljen predvidoma maja 2011.
Shema vključevanja javnosti:
Jointly for our common future
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)1 2309-500 • Fax: +386 (0)1 2309-540
E-mail: [email protected] • www.zrsvn.si
Ker cenimo vaše mnenje, Vas vljudno prosimo, da izpolnite spletno anketo
https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dEZWdUdyLWdXWmh6bmpzVnVEb1ZJNnc6
MQ, ter Vas vabimo, da se tudi v prihodnosti udeležujete dogodkov, o katerih vas bomo sproti
obveščali, ter sooblikujete prihodnost pilotnega območja Pohorje.
Lokalni koordinator:
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
dr. Jurij Gulič, [email protected]
tel: 02/333-13-74; 041-731-976
2.
Stanje gozdov in divjadi ter gozdarstva in lovstva na projektnem območju Pohorje
Pohorski gozdovi, ki obsegajo 4,8 % površine vseh gozdov Slovenije, pomembno prispevajo
k ekološkemu, socialnemu in surovinskemu bogastvu slovenskih gozdov. Geološka
pripadnost k Centralnim Alpam, ki oblikujejo svojstven tip krajine še povečuje za Slovenijo
edinstveno podobo pokrajine. Značilnost Pohorja je velika gozdnatost (70,4 %) in prevladujoč
delež iglastih gozdov. Na najvišjih pohorskih slemenih in uravnavah se gozdovi prepletajo s
planjami in barji. Vršna pobočja pohorskega pogorja so pokrita z velikimi kompleksi strnjenih
gozdov, nato pa sledi pas celkov, ki se spušča do podnožja. Vzhodni in južni del pogorja pa
je namenjen predvsem kmetijski rabi. Gozd je tako bistvena prvina in sooblikovalec okolja na
Pohorju, ekološki in socialni pomen za vse ljudi pa postaja čedalje večji.
Gozdarstvo je v Sloveniji eno redkih dejavnosti, ki organsko povezuje varstvo okolja in
gospodarsko dejavnost, zavedajoč se, da uspešne prihodnosti ne more biti brez
kakovostnega lesa in zdravega okolja. Sočasnost in soodvisnost gospodarskih in splošno
koristnih nalog gozdov sodi med temeljne značilnosti gospodarjenja z gozdovi. Proizvodnjo
lesa načrtujemo in uresničujemo skladno z naravovarstvenimi načeli gospodarjenja z
okoljem. Gozdovi opravljajo razen lesno proizvodne še številne druge funkcije, ki postajajo
zaradi družbenega in gospodarskega razvoja vse bolj pomembne. Zaradi izpolnjevanja
gospodarskih in socialnih funkcij gozdov je v širšem interesu tudi dobro vzdrževanje in
odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami ter usmerjanje prometa na gozdnih cestah. Tudi
razvoj populacij prosto živečih živali, katerih razvoj je mogoče usmerjati z ukrepi v
populacijah ali v njihovem življenjskem okolju, zahteva posebno podrobno obravnavo pri
gospodarjenju z gozdovi in živalskimi populacijami.
Pohorje je eno od najbolj naravnih območij Slovenije in tudi Srednje Evrope. Kot edino
silikatno gorovje v Sloveniji je pomembno kot izjemno v geomorfološkem, hidrološkem,
biološkem ter kulturno – krajinskem pogledu. Na nepropustni kameninski podlagi je nastalo
najgostejše omrežje površinskih voda v Sloveniji ter edinstvena pohorska barja z jezeri.
Posebnost Pohorja v ekološkem in krajinskem pogledu so travnata slemena – planje in šotna
barja, ki so edinstvena vrednota kulturne in naravne krajine ter življenjski prostor redkih in
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V favni Pohorja so mnoge vrste, ki opozarjajo s svojo
navzočnostjo na specifične razmere v ekosistemu pohorskega masiva.
Zaradi ostrih naravnih pogojev je osrednji del Pohorja skoraj neposeljen, tako da je gozd
osnovni element krajine zaradi velike gozdnatosti in prevladujočega vpliva v ekosistemu. V
gozdovih je izločenih 870 ha gozdov s posebnim namenom, ki so prepuščeni nemotenemu
naravnemu razvoju. Gozdovi kot eden redkih obnovljivih naravnih virov opravljajo hkrati
proizvodno funkcijo in so obenem nepogrešljivi sestavni del okolja. Gospodarjenje s
pohorskimi gozdovi po načelu trajnosti ter zahteva po ohranitvi in krepitvi vseh funkcij gozdov
narekuje usklajene ukrepe s cilji varovanega območja narave.
Jointly for our common future
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)1 2309-500 • Fax: +386 (0)1 2309-540
E-mail: [email protected] • www.zrsvn.si
Pohorje je razdeljeno med tri gozdnogospodarska območja: mariborsko, slovenjgraško in
celjsko gozdnogospodarsko območje. Za vsa tri območja predstavljajo pohorski gozdovi le manjši
del njihovega teritorija. Več kot polovica Pohorskih gozdov leži v mariborskem GGO.
Dejavnost javne gozdarske službe opravlja Zavod za gozdove Slovenije, ki je na območju
Pohorja organiziran v treh območnih enotah: Maribor, Slovenj Gradec in Celje. Zavod za gozdove
Slovenije tudi usmerja razvoj populacij prosto živečih živali, katerih razvoj je mogoče usmerjati z
ukrepi v populacijah ali v njihovem življenjskem okolju. Na območju Pohorja je 23 lovišč, ki so v
upravljanju lovskih družin in lovišče s posebnim namenom (LPN) Pohorje, s katerim upravlja Zavod
za gozdove Slovenije OE Maribor.
Pričujoča študija je že tretji prispevek gozdarstva k celovitemu vrednotenju Pohorja zaradi
zaščite in ustreznega razvoja tega območja Slovenije.
Celotna študija je dostopna na spletni strani ZRSVN oz. na:
http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2010/NATREG_gozdarstvo_small_1956.pdf
3.
Delo v skupinah – SWOT analiza
SWOT analiza je analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj. V bistvu gre za
metodo, ki le strukturira to, kar sicer običajno sami že intuitivno počnemo - preverjamo, kje smo
dobri, slabi, kaj lahko naredimo in kaj nam grozi.
Prednosti se nanašajo na notranje dejavnike, ki vplivajo pozitivno za dosego določenega cilja. Del
našega delovanja, kjer se počutimo močne, smo boljši od konkurence in predstavljajo našo
pomembno strateško prednost. Iz teh funkcij lahko izhajajo na drugi strani tudi slabosti.
V SWOT analizi so bile izpostavljene naslednje prednosti:
1. Zaokroženost območja
2. Potencial gozdnih fondov (lesna zaloga, kvaliteta lesne zaloge, tržna vrednost)
3. Dobra odprtost gozdov
4. Dobra organiziranost gozdarstva in lovstva in dobra (dolga) tradicija
5. Velik delež državnih gozdov
6. Velika gozdna posest in navezanost lastnikov na gozd
7. Potencial vodnih virov
8. Državno lovišče
9. Uvajanje novih tehnologij
10. Ohranjenost specifičnih biotopov in prisotnost številnih vrst
11. Bližina urbanih centrov
12. Identiteta (prepoznavnost) območja
13. Velika poudarjenost socialnih in ekoloških funkcij
14. Razpoložljivost podatkov o gozdu in divjadi
15. Ohranjenost in uravnoteženost populacij parklarjev
16. Majhna pozidanost
17. Ugoden, razgiban relief
V rangiranju rezultatov smo kot pomembnejše prednostni določili:
- Potencial gozdnih fondov (lesna zaloga, kvaliteta lesne zaloge, tržna vrednost) (31 točk)
- Dobra organiziranost gozdarstva in lovstva in dobra (dolga) tradicija (22 točk)
- Zaokroženost območja (14 točk)
Jointly for our common future
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)1 2309-500 • Fax: +386 (0)1 2309-540
E-mail: [email protected] • www.zrsvn.si
-
Velik delež državnih gozdov (10 točk)
Uvajanje novih tehnologij (9 točk)
Slabosti (pomanjkljivosti) na drugi strani predstavljajo našo šibkosti, področja kjer bi se morali
izboljšati ter področja, kjer smo resnično ranljivi.
V SWOT analizi so bile izpostavljene naslednje slabosti (pomanjkljivosti):
1. Spremenjena in revna drevesna in grmovna sestava
2. Nefunkcioniranje trga gozdnih lesnih proizvodov
3. Majhen delež odmrle biomase
4. Zaraščanje travišč
5. Porušeno razmerje razvojnih faz
6. Za javnost preveč odprta gozdna infrastruktura
7. Premajhen nadzor
8. Omejitve naravovarstva pri gospodarjenju z gozdovi
9. Neprimerno (in nanačrtovano) uvajanje novih tehnologij
10. Škode po divjadi
11. Veliko notranjih ureditvenih meja
12. Slaba promocija gozdarstva - trženje
V rangiranju rezultatov smo kot pomembnejše slabosti določili:
- Za javnost preveč odprta gozdna infrastruktura (25 točk)
- Spremenjena in revna drevesna in grmovna sestava (22 točk)
- Zaraščanje travišč (20 točk)
- Nefunkcioniranje trga gozdnih lesnih proizvodov (8 točk)
- Porušeno razmerje razvojnih faz (6 točk)
Priložnosti so tisti del analize, ki se nanašajo na elemente izven našega vpliva, vendar pozitivno
vplivajo na naše delovanje ali bodo v zunanjem okolju nastopili v bližnji prihodnosti. To so na
primer novi tržni trendi (eko, bio, naravno, je moderno).
Nanašajo se predvsem na politične, ekonomske, socialne, okoljske, demografske, tehnološke,
vladne, zakonske in konkurenčne trende. Seveda so vse to lahko tudi nevarnosti. Priložnosti nam
omogočajo, da še hitreje izkoristimo svoje prednosti in delujejo kot vzvod.
V SWOT analizi so bile izpostavljene naslednje priložnosti:
1. Razvoj turizma
2. Razvoj inovativnih proizvodov
3. Moda »zelenega«
4. Sistem subvencij in sofinanciranja
5. Identiteta pohorskega lesa (in mesa)
6. Organizacija trga
7. Moda športa in rekreacije v naravnem okolju
8. Ponudba projektov (raziskovalni in razvojni)
9. Vzpostavljene gozdne učne poti (in njihovo trženje)
10. Medsektorsko sodelovanje
11. Potrebe po klimatskem zdravljenju
12. Potrebe po klimatskem zdravljenju
13. Začetek uvajanja nadzora
14. Moda »fotolova«
Jointly for our common future
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)1 2309-500 • Fax: +386 (0)1 2309-540
E-mail: [email protected] • www.zrsvn.si
V rangiranju rezultatov smo kot pomembnejše priložnosti izpostavili:
- Razvoj turizma (20 točk)
- Moda zelenega (20 točk)
- Medsektorsko sodelovanje (17 točk)
- Identiteta pohorskega lesa (14 točk)
- Moda športa in rekreacije v naravnem okolju (10 točk)
- Razvoj inovativnih proizvodov (9 točk)
Nevarnosti so nazadnje tista najbolj pereča zadeva v analizi, ki predstavlja potencialni negativni
vplivi, na katerega enostavno nimamo vpliva.
Izjemno pomembno je, da identificiramo nevarnosti ter izdelamo strategijo, kako bomo reagirali, če
se določena nevarnost uresniči. (recesija, spremenjena zakonodaja).
V SWOT analizi so bile izpostavljene naslednje nevarnosti:
1. Množični turizem
2. Prevlada interesnih skupin
3. Urbanizacija in arhitektura
4. Prekomerno nabiralništvo
5. Nepovezanost sektorjev
6. Pomanjkanje nadzora zunanjih služb (tudi prometa)
7. Staranje populacije
8. Klimatske spremembe
9. Divji lov
10. Zavarovanje območja z zakonom
11. Petelinjenje oblastnikov
12. Pojav žičnih ograj
13. Nevarnost pomnožitve konfliktnih vrst živali
14. Pomanjkanje EU sredstev – II. steber PRP
15. »Mega« projekti v naravnem okolju in njihovo povezovanje
16. Pojav invazivnih vrst
17. Izkoriščanje mineralnih surovin
18. Nenačrtovano krmljenje divjadi
19. Izginjanje vrst
V rangiranju rezultatov smo kot pomembnejše nevarnosti izpostavili:
- Množični turizem (41 točk)
- Prevlada interesnih skupin (15 točk)
- »Mega projekti« (13 točk)
- Nepovezanost sektorjev (13 točk)
- Petelinjenje oblastnikov (5 točk)
- Urbanizacija in arhitektura (5 točk)
Jointly for our common future
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)1 2309-500 • Fax: +386 (0)1 2309-540
E-mail: [email protected] • www.zrsvn.si
Če povzamemo: udeleženci delavnice so prepoznali visoke in kvalitetne lesne zaloge,
zaokroženost območja in velik delež gozdov v državni lasti kot ključne prednosti Pohorja. Poleg
tega pa tudi dobro organiziranost gozdarstva in lovstva ter dolgoletno tradicijo, kot pomembna
dejavnika, ki prispeva k večji uspešnosti sektorja. Kot problematične so se izkazali predvsem revna
grmovna in drevesna sestave ter spreminjanje le te, porušeno ravnovesje razvojnih faz ter
zaraščanje travišč. Opozarjajo, da je nefunkcionalen tudi trg lesnih proizvodov. Nevarnost
predstavljajo vse bolj množičen turizem in veliki, nekoordinirani projekti, saj so sektorji pogosto
med seboj neusklajeni, različne interesne skupine pa v s ciljem realizirati svoje projekte ne
sodelujejo z ostalimi deležniki v prostoru. V prihodnosti se je potrebno povezati z drugimi sektorji,
predvsem poiskati sinergije s turizmom, razvijati inovativne proizvode s poudarkom na identiteti
pohorskega lesa.
4.
Raziskava: indikatorji trajnostnega razvoja gozdarstva na projektnem območju
Pohorje
V sklopu izdelave študije Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina)
na projektnem območju Pohorje (PO Pohorje) (NATREG, WP 5.3) smo na delavnici z gozdarji
ovrednotili indikatorje trajnosti razvoja ekoloških, ekonomskih in socialno kulturnih ciljev v
gozdarstvu in tako proučili mnenje respondentov o pomenu in vplivih trajnostnega razvoja
gozdarstva na PO Pohorje. Ugotovitve indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev razvoja gozdarstva na
PO Pohorje so prikazane v Prilogi 1.
Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v gozdarstvu na PO Pohorje
Respondenti se zelo zavedajo koristi trajnostni gozda in gozdnega prostora v obravnavanem
območju na okolje (A1), ohranjanja čistosti podtalnice in zadrževanja vode v tleh (A4) ter trajnostne
rabe obnovljivih gozdnih virov – lesnoproizvodne funkcije (A7). Zelo jih skrbi »nesprejemljiv«
promet na gozdni prostor (A18), zavedajo pa se tudi vpliva infrastrukturnih vodov (A12) in
stanovanjskih zgradb (A11) ter odlagališč (A10) na gozdni ekosistem. Pomembno je, da so bili vsi
indikatorji ocenjeni s kategorijama pomembno in zelo pomembno.
Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v gozdarstvu na PO Pohorje
Gozdarstva in lesarstva v PO Pohorje se ne smatra za ekonomsko učinkoviti dejavnosti (B1, B2) in
poslovni priložnosti (B4), saj so koristi iz gozdnega prostora ocenjene precej slabo tako za lastnike
in zakupnike zemljišč kot koncesionarje, nizko pa je ocenjen tudi pomen zaposljivosti lokalnega
prebivalstva v gozdarstvu in lesnoproizvodni funkciji (B3). Zaskrbljujoče je dejstvo, da gozdarji
izobraževalne funkcije v gozdnem prostoru ne smatrajo kot pomembne pridobitne dejavnosti (B11),
kar velja tudi za rekreacijsko funkcijo (B12) in lovstvo (B14), ki so bile ocenjene kot nepomembne
(negativne). Respondenti tudi menijo, da gozdarstvo ni konkurenčno v primerjavi z drugimi
ekonomskimi dejavnostmi v območju (B10). Pozitivno ocenjujem dejstvo, da noben indikator ni bil
ocenjen s kategorijo zelo nepomembno.
Indikatorji trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v gozdarstvu na PO Pohorje
Ugotavljam, da se še veliko premalo zavedamo socialnega in kulturnega pomena gozdnega
prostora kar velja tako za lastnike zemljišč (C1), za obiskovalce (C3) in lokalne prebivalce (C2).
Zaskrbljujoče je dejstvo, da je najnižjo povprečno oceno pomembnosti dobil pomen ohranjanja
gozdne krajine za doživljanje gozdnega prostora (C9). Kot manj pomembne pa se smatrajo tudi
Jointly for our common future
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)1 2309-500 • Fax: +386 (0)1 2309-540
E-mail: [email protected] • www.zrsvn.si
pomen kakovosti gozdnega prostora za izobraževanje in doživljanje narave – gozdne učne poti in
tabori (C5), pomen ohranjanja kulturne dediščine v gozdnem prostoru (C10) ter skrb in usmerjanje
interesov lokalnih skupnosti za koriščenje gozdnega prostora (C11). Pozitivno ocenjujem dejstvo,
da noben indikator ni bil ocenjen s kategorijo nepomembno in zelo nepomembno.
Skupne ugotovitve
Respondenti menijo, da trajnostni razvoj gozdarstva ugodno vpliva na ohranjanje PO Pohorje.
Največji pomen vidijo na področjih ohranjanja biodiverzitete in čistosti podtalnice ter trajnostne
rabe obnovljivih gozdnih virov – lesnoproizvodne funkcije. Gozdarstva in lesarstva ne smatrajo za
ekonomsko učinkoviti poslovni priložnosti na PO Pohorje. Očitno je, da se premalo zavedamo
socialnega in kulturnega pomena ohranjanja gozdnega prostora, saj izobraževanju in doživljanju
narave ter kulturne dediščine v gozdnem prostoru posvečamo premalo pozornosti. Glede na
dejstvo, da so respondenti državni uslužbenci z nadpovprečno izobrazbo in da je gozdarstvo ena
najbolj sistematično organiziranih dejavnosti s tradicijo načrtnega urejanja gozdnega prostora,
lahko pričakujemo upoštevanje ugotovljenega in še več aktivnosti na področju izobraževanja o
pomenu gozdnega prostora tako v obliki formalnega kot vseživljenjskega izobraževanja ter večji
poudarek interaktivnem doživljanju gozdnega prostora. S primernimi spodbudami, bi lahko po
vzoru primerov dobrih praks, dosegli tudi premik na področju poslovnih priložnosti v lesarstvu.
Poročilo pripravili: Mateja Nose Marolt, mag. Tanja Lešnik Štuhec
Jointly for our common future
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)1 2309-500 • Fax: +386 (0)1 2309-540
E-mail: [email protected] • www.zrsvn.si