Les kot razvojna priložnost v Regionalnem razvojnem programu Notranjsko - kraške regije 2014-2020 Spodbujanje trajnostnega upravljanja z gozdovi med lastniki gozdov Jože Prah, [email protected] 041 657 560 Zavod za gozdove Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije Kaj je gozd gozd je drevje, hlad, tišina … gozd je jurček, jagoda, malina … gozd je gnezdo, brlog, duplina … gozd je zajček, srnica, milina gozd je mrak, skrivnost, globina … Trajnostni razvoj Trije stebri: • Okoljski • Socialni • Ekonomski Trajnostni razvoj ni dokončno dejstvo, ampak je iskanje razvoja vsakodnevnega življenja in razvoja skupnosti v smeri, ki bo v dobro večini ljudi danes in jutri in bo hkrati zmanjšala naš škodljivi vpliv na naravo. (Marentič Požarnik, 2008) V smeri razmišljanja o trajnostnem razvoju vemo, da lahko ena sama misel v človeku prebudi zavest, da mora naravo ohranjati za naslednje rodove. POTREBE PODREJENE naravnim ZMOŽNOSTIM koncept TRAJNOSTI EKOSISTEM DRUŽBENI SISTEM Procesi razvoja Vzorci potreb in struktur naravnih sistemi vrednot sistemov Cilj trajnostnega razvoja  Da bi naša civilizacija izvedla kvalitativni preskok v družbo, v kateri bi bilo merilo blagostanja stopnja dialoga človeka z naravo. Primer uspešnega uvajanje koncepta trajnosti??? SLOVENSKI GOZDNI PROSTOR Osnovni okviri uveljavljanja koncepta trajnosti v SLOVENSKEM GOZDU - načrtovanje za vse gozdove - usklajeno lovnogojitveno načrtovanje - zakonitosti rastišča so vodilo načrtovanja - mreža gozdnih rezervatov - vzpostavljen sistem izobraževanja in raziskovanja - sonaravno gospodarjenje, ki zagotavlja celostno, mnogonamesko in trajnostno rabo gozdnih funkcij Kako razumemo trajnostni razvoj • Trajnostni razvoj razumemo predvsem kot okvir za razmislek o sistemih, v katerih živimo, problemih in iskanju novih poti glede na meje, ki jih predstavlja omejenost virov in glede na MOŽNOSTI, KI JIH PREDSTAVLJA PROŽNOST SISTEMOV. Trajnostno gospodarjenje z gozdom Solčavsko, pov. 10.000 ha Ali je gozda preveč ? 12,3 ha/pr. 4,9 ha/pr. Ali je ljudi premalo ? je življenjska šola trajnostnega razvoja. Povzeto po dr. Medvedu Podnebne spremembe Simulacija leta 2070 V SLOVENIJI RASTE 71 DREVSESNIH VRST LASTNIŠTVO GOZDOV Struktura zasebnih lastnikov, njihovih posesti in gozdnih površin 400.000 gozdnih posestnikov (2,8 ha/lastnika), 1,5 mil parcel Velikostna kategorija gozdne posesti Zasebni lastniki (%) Zasebne posesti (%) Površina gozda (%) < 1 ha 68 58 9 = 1 in < 5 ha 23 29 27 = 5 in < 15 ha 6 10 31 =15 in < 30 ha 2 2 16 = 30 ha ali več 1 1 17 100 100 100 Skupaj (%) Državni gozdovi in gozdovi lokalnih skupnosti: 27% Zasebni gozdovi: 73% ALI SMO DANES PRIČA ROPANJU GOZDA ALI SMO DANES PRIPRAVLJENI KAJ VRAČATI V GOZD BIOLOŠKA MORTIZACIJA V letu 2012 1.370.000 € , v letu 2011 pa 2.083.269 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana KLJUČ DO USPEHA JE AKTIVIRANJE LASTNIKOV GOZDOV IN IZBOLJŠANJE TRŽENJA Vir: Pöyry Forest Industry Consulting GmbH; Schulungsunterlagen zur Mobilisierung der Waldbesitzer; Perspektiven für eine verbesserte Rohholzbereitstellung; Bonn 2008 Predlog ciljev gospodarjenja z zasebno gozdno posestjo • promocija rabe lesa kot naravnega vira • razvoj svetovalno pospeševalnih pristopov • mobilizacija možnih sečenj na zasebni gozdni posesti • vspodbujanje tehnološkega razvoja in razvoja človeških virov • primeri dobrih praks različnih območij in regij • promocija dodatnih, inovativnih rab lesa • dodana vrednost na osnovi lokalne in regionalne predelave lesa • promocija na gozdarstvu temelječega razvoja in podjetništva • inovativni pristopi rabe lesa, vzpodbujeni na ravni neposrednih uporabnikov in pridelovalcev • trajni razvoj na gozdarstvu temelječega podjetništva in dejavnosti Kompleksen pristop  motivirati čim več deležnikov gozdnega prostora – na čelu z lastniki gozdov  vključiti je potrebno tudi potencialne partnerje subjekte v verigi od proizvodnje, predelave do porabe lesa, da bodo kot deležniki znali oceniti pomen potenciala za njihov prispevek k dodani vrednosti vseh vrst dobrin iz gozda (proizvodnih, ekoloških in socialnih).  Posameznik informiran v smeri skupnega cilja bo bolj motiviran za aktivni lastni prispevek na poti do ciljev (verigi dodane vrednosti lesu). Kako do ciljev • Koordinirana akcija s primerom dobrih praks (S primeri dobrih praks ustvarjamo pogoje za t.i. efekt snežne kepe – začeti je treba na vrhu in s konkretnimi, v začetku majhnimi koraki vzpodbuditi proces večanja dodane vrednosti proizvodom iz gozda.) • Vlaganje je treba pospešiti v prave aplikativne projekte in sicer tako, da se vložek veže na zaključek vseh faz projekta (teoretičnega in praktičnega, izvedba v praksi). • V razvejanem razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (za boljše koriščenje potencialov iz gozdov družinskih kmetij) • Pospeševanje razvoja malih in srednjih podjetij Kako do ciljev  Koordinirana akcija s primerom dobrih praks (S primeri dobrih praks ustvarjamo pogoje za t.i. efekt snežne kepe – začeti je treba na vrhu in s konkretnimi, v začetku majhnimi koraki vzpodbuditi proces večanja dodane vrednosti proizvodom iz gozda.)  Vlaganje je treba pospešiti v prave aplikativne projekte, in sicer tako, da se vložek veže na zaključek vseh faz projekta (teoretičnega in praktičnega, izvedba v praksi).  V razvejanem razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (za boljše koriščenje potencialov iz gozdov družinskih kmetij)  pospeševanje razvoja malih in srednjih podjetij Povezovanje lastnikov gozdov Formalno  zadruge,  skupine proizvajalcev,  agrarne skupnosti,  društva,  strojni krožki  GIZ…). Neformalno  medsosedska pomoč,  študijski krožki,  klubi,  skupine lastnikov gozdov za npr. gradnjo ceste  itd., Združevanje lastnikov gozdov  za namen skupnega gospodarjenja z gozdom lahko izboljša stanje v zasebnih gozdovih.  Pri pogledih vnaprej se kombinirajo že uveljavljene oblike povezovanja, ki so že v preteklosti pokazale svoje dobre strani z novimi spoznanji, tehnologijami in družbenimi razmerami. Glavni cilji povezovanja lastnikov gozdov pri gospodarjenju so:  boljši ekonomski rezultat (donos) gospodarjenja z gozdom (višja realizacija možnega poseka, izvedba načrtovanih gojitvenih in varstvenih del)  boljša konkurenca na trgu gozdnih lesnih sortimentov,  gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic,  možnost uvajanja strojne sečnje,  manj poškodb pri delu v gozdu  skupna nabava materiala (npr. sadike gozdnega drevja, material za varstvo gozdov pred divjadjo – ograje ipd.)  ekosistemske storitve Prednosti skupnega trženja lesa so za lastnike gozdov lahko naslednje:  svetovanje lastnikom gozdov,  zastopanje interesov lastnikov gozdov preko predsednika oziroma posebnih odborov,  skupno trženje lesa, zbiranje večjih količin lesa,  okrepitev položaja na trgu in enakopraven položaj z lesno industrijo,  ponudba storitev za lastnike gozdov:  pogodbe za nego gozdov,  pogodbe za storitve sečnje in spravila,  skupen najem strojev za delo v gozdu (najem strojev za sečnjo in spravilo lesa, najem sekalnikov, …) Kako do ciljev  Potrebno je povezati upravljavski in izvajalski del proizvodnih procesov v gozdarstvu – in ne samo ožje na gozdarstvu – pač pa na vsej verigi dodajanja vrednosti in njene porabe.  Poudariti, da lokalno (regionalno) dodajanje vrednosti lesu pomeni prednost  Permanentno vlaganje v tehnološko posodabljanje in inovacije ter njihov prenos v prakso VSAK IZMED NAS SE MORA SAM ZNATI VPRAŠATI IN JASNO ODGOVORITI Zakaj? Kdo? Kaj? Za koga? Kaj so cilji? Ali imamo motivacijo, znanje, smo informirani, znamo selekcionirati delovanje… ZNANJE LASTNIKA GOZDA Če želi lastnik gozda pridobiti iz gozda določen dohodek mora znati v svoje proizvode vtkati ogromno znanja, na kar jih mora potem znati še čim bolje prodati na trgu. Mora ga zanimati njegov gozd in splet tako proizvodnih kot okoljskih in socialnih funkcij oz. vlog gozda. Mora jih dodobra spoznati in se znati umestiti v širši prostor. ZNANJE LASTNIKA GOZDA Danes ni več glavno kako hitro izdelati hlod in ga dobro prodati, temveč kako bo znal svoje posebno drevo, stezo skozi gozd, poseben razgled, izvir vode ali tišino in šelestenje listov vtkati v razvojne cilje okoljskih, podeželskih programov. Vedeti je potrebno, da le eno posebno drevo, ali ena posebna steza ne more roditi nove dodane vrednosti. Posameznik je premalo. Najti moramo skupne rešitve, takšne, ki bodo sprejemljive vsem lastnikom določenega prostora. Primeri dobrih praks Akcijski načrt: LES JE LEP Akcijski načrt je operativni dokument za povečanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne vrednostne verige. Dokument opredeljuje les kot strateško surovino Slovenije. Akcijski načrt na podlagi analize stanja določa cilje, ukrepe, kazalnike in roke za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi ter za oživitev in razvoj predelave lesa in energetske uporabe njegovih ostankov. Ključni cilji akcijskega načrta so: • ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve; • povečanje poseka in negovanosti gozdov, skladno z načrti za gospodarjenje z gozdovi; • povečanje količine in predelave lesa na višjih zahtevnostnih stopnjah z novimi tehnologijami; • nova delovna mesta in • rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesnopredelovalni panogi. Primeri dobrih praks Javna gozdarska služba Sestavlja jo: Zavod za gozdove Slovenije KGZ GIS Slovenije Fakulteta za gozdarstvo MOK Primeri dobrih praks LPC Šentrupert -ŽAGA -PELETIRNICA -KOGENERACIJA -PROIZVODNJA -POSLOVNI OBJEKT Primeri dobrih praks Območje r=12km možnosti potencialne lesne mase v okviru GG načrtov Primeri dobrih praks Ideja o ustanovitvi gozdarske zadruge s strani Društva lastnikov gozdov Mirnske doline in Sopota-Laško Ideja o ustanovitvi gozdarske zadruge s strani Društva lastnikov gozdov Mirnske doline in Sopota-Laško Primeri dobrih praks Študijski krožki Študijski krožek je brezplačna splošnoizobraževalna oblika prostovoljnega učenja odraslih, ki poteka nehierarhično in se zaključi z akcijo. Skupino tvori 512 ljudi, ki se vsaj petkrat srečajo, da bi se načrtno učili vsaj 25 ur. Delo poteka načrtno in po načelih. Udeleženci različnih znanj, starosti in hotenj vzpostavijo odnos enakopravnosti, sproščenosti in pogosto tudi prijateljstva. Delo je tipično za neformalno izobraževanje – svobodno, a načrtovano in spremljano, neformalizirano in zato ustvarjalno, sodelovalno. Primeri dobrih praks Splavarjenje na Savi Primeri dobrih praks Vodeni sprehodi skozi gozd Primeri dobrih praks Živa hiša Namen projekta je na inovativen način potencialnim kupcem, poslovnim partnerjem in tržnikom skozi izkustvo bivanja približati pasivno ali nizkoenergetsko hišo, opremljeno z najsodobnejšimi, okolju prijaznimi tehnologijami. Vse skupaj pa v čudovitem okolju obogateno z aktivnostmi za doživeto preživljanje prostega časa. Izkušnje procesa bomo predstavljali kot model za razvoj podeželja in ga prenesli tudi v druga območja države in po svetu. Primeri dobrih praks Oglarska dežela Pomen na: • na okolje • na lastnika Primeri dobrih praks DOLINA SOPOTA, KJER SI GOZD, VODA IN ČLOVEK PODAJO ROKO Srečanja, druženja, sestanki in posveti so dali novo pozitivno energijo tako inštitucijam, kot posameznikom v dolini Sopote, kot tudi širše. Spoznali smo, da moto v povezovanju, združevanju kot spoštovanju je lahko ena pravih poti za trajnostni razvoj. Podpisali smo peticijo za hitrejšo obnovo ceste in pobrali več kot 2000 podpisov v podporo ter resolucijo za obstoj podružničnih šol in se dogovorili: da se vsako leto srečajo trije župani (Litija, Zagorje in Radeče) pri izviru Sopote, da bo vsakoletno srečanje podružničnih šol, v letu 2012 na Podkumu da bo vsakoletno srečanje doline Sopote ob svetovnem dnevu turizma (27. Septembra) na Magolniku . Primeri dobrih praks Primeri dobrih praks Gozd izobražuje, lastnik gozda je pedagog in učitelj Primeri dobrih praks Mednarodno leto gozdov Teden slovenskih gozdov Svetovni dan gozda Mediji Lobiranja Razvoj podeželja Uspeh razvoja podeželja je, če je del zgodbe … oz. razvoja širše paradigme trajnostnega razvoja (interdisciplinaren pristop, zavedanje identitete). Razmišljaj globalno, deluj lokalno.  Razvoj naj dopolnjuje tradicionalen način življenja ljudi.  Lokalno pobudo je potrebno “obogatiti z državo”.  Ključno je delo z ljudmi.  Pomembno je izobraževanje podeželanov. Važne različne oblike povezovanja, tako formalne kot neformalne . POVEZOVANJE PRENOS ZNANJA INOVACIJE FLEKSIBILNOST Hvala za pozornost! BODIMO PONOSNI, DA SMO GOZDNI NAROD ! Viri: VŽU KOT POVEZOVELEC IN VZPODBUJEVALEC TRAJNOSTNEGA RAZVOJA PODEŽELJA, IUFRO Bled, Jože Prah in Marija Imperl LASTNIKI GOZDOV IN TURIZEM V GOZDNEM PROSTORU Jezersko 15. 3. 2012 Jože Prah Povezovanje lastnikov gozdov za skupno trženje lesa Veronika Valentar17, Model primernosti območij za povezovanje Špela Pezdevšek Malovrh6, Lidija Zadnik Stirn7, Janez Krč8, Analiza delovanja gozdarskih študijskih krožkov – kako naprej? Špela Pezdevšek Malovrh10, Janez Krč11, Jože Prah12, Analiza in možnosti za izboljšanje organiziranosti gospodarjenja z zasebno gozdno posestjo v Sloveniji J.KRČ, Š. MALOVRH, M.MEDVED