1. No category

LETNO POROČILO
2011
LETNO POROČILO
2011
KAZALO
POSLOVNO POROČILO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
KLJUČNI PODATKI IZ POSLOVANJA HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
POROČILO UPRAVE HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
POROČILO NADZORNEGA SVETA HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
NAJPOMEMBNEJŠI PODATKI IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
NAJPOMEMBNEJŠI PODATKI IZ IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
PREDSTAVITEV HRANILNICE IN NJENEGA OKOLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
KRATKA PREDSTAVITEV HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
DEJAVNOST HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
OSEBNA IZKAZNICA HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2011 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
POROČILO O POSLOVANJU HRANILNICE V LETU 2011 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
POSLOVNE IN RAZVOJNE USMERITVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
PREGLED POSLOVANJA HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Poslovanje s pravnimi osebami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Medbančno poslovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Poslovanje s prebivalstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Zunajbilančno poslovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Ostali posli in storitve plačilnega prometa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
DELNIŠKI KAPITAL HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
RAZVOJ HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Poslovna mreža . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
Informacijski in tehnološki razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
Načrti za razvoj in vzdrževanje informacijske podpore v letu 2012 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Investicijska vlaganja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Zaposleni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
DRUŽBENA ODGOVORNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
DELOVANJE NOTRANJE REVIZIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
UPRAVLJANJE HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
NOTRANJA ORGANIZACIJA HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
ORGANIZACIJSKA SHEMA DELAVSKE HRANILNICE d.d. LJUBLJANA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
SKUPINA POVEZANIH DRUŽB . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
OBVLADOVANJE TVEGANJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kreditno tveganje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Tržna tveganja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Operativno tveganje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Druga tveganja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Sistem prejemkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
41
43
44
46
46
47
51
51
51
52
52
52
RAČUNOVODSKO POROČILO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57
1. RAČUNOVODSKI IZKAZI HRANILNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
1.1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31.12.2011 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
1.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V OBDOBJU 01.01.2011 DO 31.12.2011 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
1.3 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE 01.01.2011 DO 31.12.2011 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
1.4 IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 01.01.2011 DO 31.12.2011 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
1.5 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 01.01.2011 DO 31.12.2011 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
58
59
59
60
61
2. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
2.1 IZHODIŠČA ZA PREDSTAVITEV RAČUNOVODSKIH IZKAZOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
2.2 RAČUNOVODSKE USMERITVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
2.3 POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
2.3.1 Sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
2.3.2 Obveznosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
2.4 POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
IZPOSTAVLJENOST RAZLIČNIM VRSTAM TVEGANJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kreditno tveganje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Tržna tveganja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Likvidnostno tveganje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Obrestno tveganje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kapital in kapitalska ustreznost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Poštene vrednosti finančnih instrumentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
63
65
69
69
75
80
85
85
89
91
94
94
95
3. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
4. DOGODKI PO DATUMU BILANCE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100
4
Letno poročilo 2011
POSLOVNO POROČILO
5
Letno poročilo 2011
KLJUČNI PODATKI IZ POSLOVANJA HRANILNICE
Vsebina
31.12.2011
31.12.2010
31.12.2009
znesek
znesek
znesek
Bilančna vsota
280.401
255.925
227.433
b) prebivalstva
191.236
168.106
147.186
b) prebivalstvu
138.126
123.741
103.333
4.616
3.769
2.685
I. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA
Skupni znesek vlog nebančnega sektorja
238.160
a) pravnih in drugih oseb
46.924
Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju
172.985
a) pravnim in drugim osebam
34.859
Celotni kapital
Oslabitev finan.sred.,merj.po odplačni vred.,in rezervacije
Obseg zunajbilančnega poslovanja
II. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Čiste obresti
Čisti neobrestni prihodki
14.554
3.499
Oslabitve in rezervacije
Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustav.posl.
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega in ustav.posl.
III. ŠTEVILO ZAPOSLENIH
IV. DELNICE
Število delničarjev
Nominalna vrednost delnic (v EUR)
a) Kapital
kapital (znesek)
kapitalska ustreznost
b) Kvaliteta aktive
Oslabitev fin. sred. po odp. vred. in rezervacije za
prevzete obvez./razvrščene aktivne bil. in zunajbil. post.
c) Profitabilnost
Obrestna marža
1.031
523
1.113
236
140
Pov.likvidna sred./ pov.kratk.vloge nebančnega sektorja
Povprečna likvidna sredstva / povprečna aktiva
6
958
787
1.048
224
128
241
6.094
888
967
597
129
114
237
v%
v%
v%
41,73
102,79
41,73
98,42
17.739
13.019
14.148
1,31
1,27
1,09
2,5
2,35
2,08
8,52
10,03
6,12
3,14
3,21
10,95
6,71
e) Likvidnost
6.778
4.101
106.691
Donos na kapital po obdavčitvi
Operativni stroški / povprečna aktiva
3.895
106.691
0,42
d) Stroški poslovanja
2.066
146.691
3,75
Donos na kapital pred obdavčitvijo
10.202
4.242
Marža finančnega posredništva
Donos na aktivo pred obdavčitvijo
2.982
30.325
znesek
100,95
V. IZBOR KAZALCEV
10.754
133.658
5.676
41,73
Knjigovodska vrednost delnic (v EUR)
23.029
39.652
znesek
282
Število delnic
146.770
186.838
6.642
7.306
Amortizacija
48.953
znesek
3.331
Stroški dela, splošni in administrativni stroški
217.059
12,82
6,38
Letno poročilo 2011
8,60
3,97
0,44
7,89
10,24
5,26
11,05
4,19
0,29
4,81
3,42
12,63
6,49
POROČILO UPRAVE HRANILNICE
Za nami je 21 let uspešnega poslovanja. Da, tudi v razmerah finančne in gospodarske krize in ponovne
recesije je Delavska hranilnica poslovala uspešno, leto 2011 pa je bilo v zgodovini hranilnice najbolj
uspešno poslovno leto. V tem pogledu hranilnica celo odstopa od poslovanja bančnega okolja, predvsem
od bank v državni lasti, pa tudi po velikosti njej primerljivih bank. Prav krizne razmere so dokaz, kako
pomembne za bančno okolje so majhne banke. Izhajamo iz dejstva, da Delavska hranilnica po svojem
organizacijskem ustroju in ponudbi bančnih in drugih finančnih storitev deluje kot majhna banka, ki je
sposobna konkurenčnega boja na bančnem trgu, je izjemno prilagodljiva in odzivna na krizne razmere
ter na potrebe prebivalstva in gospodarstva. Hranilnica nima nasedlih nepremičninskih naložb, nima
naložb povezanih s prevzemi podjetij in nima negativnih zgodb na kapitalskih trgih. Hranilnica je v vsej
svoji zgodovini odvisna od domačih virov, to so sredstva prebivalstva, javnega sektorja in gospodarstva.
Od tujih virov je hranilnica udeležena samo pri sredstvih ECB, do depozitov države pa doslej ni imela
dostopa. Prav tako doslej ni imela dostopa do depozitov Mestne občine Ljubljana, kjer ima svoj sedež.
Hranilnica tudi v pogledu likvidnosti odstopa od bančnega okolja, saj se sooča z izjemno presežno
likvidnostjo. Hranilnica ne pozna kreditnega krča, saj v skladu s svojim poslovnim načrtom presega
poslovne cilje kreditiranja gospodarstva in prebivalstva.
Seveda pa hranilnica ni imuna na probleme kreditojemalcev, ki so izgubili delo. Dnevno se sooča z
reprogramiranjem, predvsem dolgoročnih kreditov, kar po vsebini predstavlja kratkoročni odlog
odplačevanja, zmanjšanja mesečnih anuitet in podaljšanja ročnosti kreditov.
Na področju drobnega gospodarstva in podjetništva, poleg pridobivanja novih komitentov, hranilnica
mnogokrat rešuje podjetnike, ki jim je bila v poslovnih bankah finančna pomoč zavrnjena. Podjetniki
imajo dobršen del premoženja zastavljenega, reprograme iz kratkoročnih v dolgoročne kredite oz. iz
srednjeročnih v dolgoročne kredite jim banke ne omogočajo, novih kreditov na daljše ročnosti jim
banke praviloma ne odobrijo. Ugotavljamo, da imajo podjetniki v teh primerih eno samo pot, to je
pot v stečaj. Podjetništvo deluje v razmerah totalne finančne nediscipline in posledično v razmerah
več mesečnega zamujanja plačil, največkrat pa ostanejo brez plačila. Če k temu dodamo še neurejeno
pravno varnost podjetnikov v verigi podizvajalcev, brez zavezujočih pogodb, ki bi zagotavljale direktna
plačila podizvajalcem, je slika stanja razmer, še posebej v storitvenih dejavnostih, resnično porazna.
Hranilnica se nemalokrat sooča z dilemo, kako se v danih situacijah vključevati v probleme in razvoj
drobnega gospodarstva. Kar naenkrat podjetniku, ki ga je več let podpiralo celo več bank, ostane kot
rešilna bilka samo še Delavska hranilnica. V reševanje teh primerov vključujemo tiste podjetnike
in gospodarske subjekte, za katere ugotovimo, da imajo razvojne možnosti, ustrezno tehnologijo,
kadrovske resurse, trg za svoje proizvode in storitve ter realno načrtovan denarni tok, na podlagi
sklenjenih pogodb s poslovnimi partnerji, pri čemer je poudarek na ustrezni obliki zavarovanja.
V teh razmerah hranilnica uspešno obvladuje vsa bančna tveganja. Posebno pozornost hranilnica
posveča kreditnemu tveganju. Produkt kriznih razmer, zlasti problemov brezposelnosti in nelikvidnosti
v gospodarstvu, so oslabitve kreditov, ki znižujejo tekoči dobiček hranilnice. V upravljanje bančnih
tveganj je dnevno vključena uprava hranilnice, sektor za upravljanje z naložbami, odbor za tveganja,
služba za upravljanje s tveganji in celotna poslovna mreža hranilnice. Samo v tako široko zastavljenem
konceptu je mogoče, v teh kriznih razmerah, uspešno obvladovati kreditno tveganje v hranilnici. Na ta
način smo v preteklem letu oblikovali nove oslabitve, na srečo manj od načrtovanih in sicer v znesku
441 tisoč eurov.
Preteklo, četrto krizno leto, je bilo za hranilnico leto vzpodbudne rasti obsega poslovanja, saj je
hranilnica bilančno vsoto povečala iz 255,92 na 280,40 milijonov eurov, nominalno za 24,5 milijonov
eurov oziroma za 9,6 %.
7
Letno poročilo 2011
Hranilnica je dosegla največji dobiček prav v enaindvajsetem letu poslovanja s tem, ko je dosegla 1
milijon in 113 tisoč eurov bruto dobička, oziroma 877 tisoč eurov neto dobička. Dobiček je hranilnica,
primerljivo z letom 2010, povečala za 6 %. Planirani dobiček je bil dosežen v višini 77 %.
Obrestne prihodke je hranilnica povečala za 14 %, prihodke iz naslova provizij pa samo za 6 %,
administrativni stroški in amortizacija pa so se povečali za 8 %.
Delničarjem hranilnice je tako na osnovi dobrih poslovnih rezultatov v preteklem letu omogočena
delitev dividend v višini 5 eurov na delnico.
Hranilnica beleži 8,52 % donos na kapital pred obdavčitvijo in 6,71 % donos na kapital po obdavčitvi.
Donos na aktivo pred obdavčitvijo se je v primerjavi z letom 2010 zmanjšal iz 0,44 % na 0,42 %.
Hranilnica je obseg kratkoročnih kreditov povečala za 5 %, dolgoročnih pa za 18 %. Plan obsega
odobrenih kreditov fizičnim osebam je bil dosežen v višini 92 %, plan obsega odobrenih kreditov
pravnim osebam pa je bil presežen za 162 %. V strukturi kreditov imajo še vedno krediti fizičnih oseb
76,8 % delež, gospodarstvo 6,7 % delež in samostojni podjetniki 4,4 % delež.
V preteklem letu je hranilnica izvršila dodatne nakupe vrednostnih papirjev (obveznice in zakladne
menice), stanje vrednostnih papirjev v strukturi naložb hranilnice predstavlja 26,8 % delež.
V letu 2011 so se vloge fizičnih oseb znova močno povečale in sicer za 14 %. Najvišja rast je opažena
na rentnih varčevanjih in pri sredstvih na osebnih računih. Zelo pomemben je trend hitrejše rasti
dolgoročnega varčevanja, v primerjavi s kratkoročnim.
Manj uspešni pa smo bili pri pridobivanju vlog pravnih oseb, kjer so se te znižale za 4 %. Upad vlog gre
na račun vezanih depozitov pokojninskih družb in sindikatov, ki so se vključevali v dokapitalizacijo
hranilnice.
Hranilnica je v prvih mesecih leta 2011 uspešno izvršila dokapitalizacijo v višini 4 mio eurov in tako
znaša skupaj kapital hranilnice 17,7 mio eurov. Kapitalska ustreznost hranilnice znaša 10,95 %,
delnica hranilnice pa je knjigovodsko ovrednotena na 100,95 eura.
Hranilnica je v preteklem letu beležila 35 % rast osebnih računov in 44 % rast poslovnih računov.
Povezano s transakcijskimi računi beležimo 46 % rast uporabnikov spletne banke DH-Plus za fizične
osebe in 59 % rast uporabnikov spletne banke DH-Net za pravne osebe.
V 18 poslovalnicah hranilnice je bilo v letu 2011, zaradi najnižje obračunanih provizij, obdelanih 4,3
mio položnic.
V preteklem letu je hranilnica odprla nove poslovne prostore v Novem mestu in bistveno izboljšala
pogoje dela za poslovanje s fizičnimi in pravnimi osebami. Podobna prostorska posodobitev je bila s
pridobitvijo dodatnih poslovnih prostorov izvršena v Trbovljah, v Hrastniku pa je bila na novo odprta
agencija hranilnice. S svojo poslovno mrežo 18. poslovalnic hranilnica v večini regijskih in v treh
občinskih središčih opravlja vse bančne posle in druge finančne storitve za fizične in pravne osebe,
primerljive in konkurenčne bančnemu okolju. V času krize ugotavljamo, da hranilnica še bolj pridobiva
na prepoznavnosti, zaupanju in ugledu.
Poslovanje hranilnice temelji na stabilni politiki konkurenčnih varčevalnih in kreditnih obrestnih mer
in na najugodnejših stroških plačilnega prometa, tako za fizične kot za pravne osebe. Konkurenčnost
hranilnice dokazujejo tudi neodvisne raziskave, saj je bila Delavska hranilnica že nekajkrat, s strani revij
Moje finance, Finance in potrošniške organizacije predstavljena kot najugodnejša bančna institucija na
slovenskem bančnem trgu.
Prizadevanja za poslovno učinkovitost, donosnost in varnost poslovanja so bistvena tudi za ohranjanje
stabilne dividendne politike. Zavedamo se pričakovanj delničarjev, da mora vrednost dividende na
8
Letno poročilo 2011
delnico presegati donose, ki jih je možno doseči z dolgoročnimi oblikami bančnega varčevanja, saj
le tako naložba v delnice hranilnice lahko pomeni eno od možnih stabilnih in donosnih naložb, ki
zagotavlja pravni ali fizični osebi stabilen in načrtovan letni prihodek. Pri tem pa je pomembno tudi
dejstvo, da je delnica hranilnice likvidna in jo je omogočeno delničarju odsvojiti v zelo kratkem času, v
primeru nujnih finančnih potreb.
Z uspešnostjo poslovanja hranilnice so povezane vsakodnevne aktivnosti za obvladovanje vseh vrst
bančnih tveganj. Trudimo se, da smo tudi na teh nalogah maksimalno uspešni.
Udejanjamo trditev, da so krizne razmere izziv, da z več dela in z večjimi napori lahko dosegamo in
presegamo s poslovno strategijo načrtovane poslovne cilje. Trendi v letu 2012 to ponovno potrjujejo.
Hranilnica bo v največji meri gradila povečanje obsega poslovanja na rasti domačega varčevanja
prebivalstva in na večanju obsega poslovanja z osebnimi in poslovnimi računi komitentov, na ugodnem
kreditiranju prebivalstva, podjetnikov in gospodarstva. Od vlade RS pričakujemo, da bo pokojninsko
varčevanje v bankah in hranilnicah, s ciljem pridobitve dodatne pokojnine, dobilo podporo v predlaganih
davčnih olajšavah, ki bo pomenilo vzpostavitev stabilnega tretjega stebra v pokojninskem sistemu.
Leto ponovne recesije prinaša nove naloge za upravo hranilnice, kot za vse zaposlene v njej. Biti uspešen
v težkih družbenih in gospodarskih razmerah pomeni za upravo hranilnice ponovno priložnost, da kot
bančna institucija kar največ pripomoremo k izhodu iz sedanjih kriznih razmer.
Sedanji poslovni uspehi so bili rezultat vseh, ki ste zaposlenim v hranilnici stali ob strani, zato se
komitentom in delničarjem hranilnice zahvaljujemo za zvestobo in zaupanje, članom nadzornega
sveta pa za podporo pri razvoju hranilnice.
Jasna Mesić, članica uprave
9
Jože Stegne, predsednik uprave
Letno poročilo 2011
POROČILO NADZORNEGA SVETA HRANILNICE
Nadzorni svet je v poslovnem letu 2011 deloval na podlagi Zakona o bančništvu, Zakona o
gospodarskih družbah, Statuta hranilnice in Poslovnika o delu nadzornega sveta.
Deloval je v sestavi sedmih članov, ki jih je imenovala Skupščina Delavske hranilnice na svoji 9. seji
junija 2008. V mesecu decembru 2011 je en član nadzornega sveta iz osebnih razlogov odstopil.
Ker Statut DH določa, da šteje nadzorni svet najmanj pet in največ sedem članov in ker se izteka v
mesecu juniju 2012 mandat nadzornemu svetu, delujemo sedaj v sestavi šestih članov, do naslednje
seje skupščine.
Za vse seje nadzornega sveta je uprava hranilnice, v dogovoru s predsednikom nadzornega sveta,
pripravila ustrezno pisno gradivo za obravnavo na seji in ga praviloma najmanj pet dni pred sklicano
sejo posredovala, kar je omogočalo članom nadzornega sveta temeljito in skrbno pripravo na sejo
in sprejem ustreznih odločitev.
Člani nadzornega sveta so se sej redno udeleževali in aktivno sodelovali pri obravnavi predlaganih
vsebin. V nekaj primerih so posamezni člani nadzornega sveta dali upravi hranilnice tudi predloge
za pripravo gradiva, za naslednjo sejo nadzornega sveta.
Nadzorni svet je imel v letu 2011 štiri redne seje, na katerih je obravnaval naslednje vsebine:
• letno in medletna poročila o poslovanju Delavske hranilnice,
• seznanitev z letnim in medletnim poslovanjem podružnic,
• poročilo neodvisnega revizorja lastnikom Delavske hranilnice d.d. Ljubljana,
• posamezna poročila o notranjem revidiranju, tako v celoti kot po posameznih funkcijah, skupaj s planom dela notranje revizije,
• poročilo o izvajanju priporočil službe notranje revizije,
• poročilo o izvedbi dokapitalizacije hranilnice,
• profil tveganosti hranilnice,
• vsebino in sklic 12. seje Skupščine Delavske hranilnice,
• spremembe Statuta – uskladitev z ZGD-1C,
• ugotovitev in predlog uporabe bilančnega dobička za poslovno leto 2010, s predlogom
razrešnice upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2010,
• pismo Banke Slovenije upravi in nadzornemu svetu DH z opozorili in priporočili,
• pismo Banke Slovenije upravi in nadzornemu svetu Delavske hranilnice d.d. Ljubljana,
• poročilo uprave Delavske hranilnice o izvajanju sklepov nadzornega sveta in o izvajanju
aktivnosti za odpravo opozoril in priporočil Banke Slovenije,
• razrešitev predsednice revizijske komisije ga. Sonje Anadolli,
• imenovanje predsednice revizijske komisije ga. Mateje Mramor Hrovat,
• poslovni načrt Delavske hranilnice za leto 2012,
• politika prejemkov Delavske hranilnice d.d. Ljubljana,
• okvirni načrt dela službe notranjega revidiranja za leto 2012,
• nakup in prodaja v/iz sklada lastnih delnic,
• stališča in priporočila revizijske komisije nadzornega sveta,
• krediti povezanih oseb,
• plan dela nadzornega sveta za leto 2012.
10
Letno poročilo 2011
Na sejah je bila vedno prisotna uprava hranilnice, notranja revizorka ter predsednica revizijske
komisije, ki sta nadzorni svet sproti obveščali o ugotovitvah, priporočilih in pobudah. Po potrebi so
na sejah sodelovali tudi drugi strokovni delavci hranilnice.
Delavska hranilnica je prepoznavna kot ena najbolj konkurenčnih finančnih institucij. Ohranitev
tega položaja je bistvena za njen nadaljnji razvoj. V nadzornem svetu podpiramo takšno usmeritev
in politiko vodenja uprave, saj očitno prinaša dobre rezultate. So pa s tem posledično povezana tudi
tveganja, še zlasti obrestna, operativna in kreditna tveganja ter tveganja donosa.
Posledice gospodarske krize se še vedno čuti, tudi pri poslovanju hranilnice, saj je veliko komitentov
Delavske hranilnice, ki so zaposleni v propadajočih gospodarskih družbah, ali pa so že brezposelni.
Zato še posebej skrbno in odgovorno spremljamo politike obvladovanj vseh vrst tveganj.
Novo odprte poslovne enote, v zadnjih letih, kažejo na upravičenost širitve poslovne mreže
hranilnice. Postala je še bolj prepoznavna in prisotna med ljudmi v vseh večjih slovenskih krajih.
Delavska hranilnica utrjuje svoj položaj v slovenskem bančnem prostoru. Nove poslovne enote so
prispevale k pridobitvi večjega števila komitentov, k rasti števila osebnih in poslovnih računov ter
k večjemu obsegu zbranih bančnih vlog občanov.
Nadzorni svet pozorno spremlja doseganje postavljenih ciljev in uspešnost poslovanja poslovnih
enot. Odločitev, da se širjenje poslovne mreže veže tudi na uspešnosti poslovanja in doseganja
postavljenih ciljev poslovnih enot, je bila pravilna. Nalogo, da vse poslovne enote čim prej dosežejo
zastavljene cilje in pozitivno poslovanje, zelo dobro uresničujemo.
Delavska hranilnica v nobenem relevantnem kriteriju ne zaostaja za bankami. V nadzornem svetu
smo tej temi posvetili številne razprave, da bi zagotovili, da po vseh merilih varnosti, ki veljajo v
sodobnem bančništvu, Delavska hranilnica ostaja pri vrhu med konkurenco.
V nadzornem svetu ugotavljamo, da je Delavska hranilnica v letu 2011 poslovala v skladu s standardi
bančnega okolja ter povsem izpolnila mnoga pričakovanja vedno širšega kroga komitentov.
Ocenjujemo tudi, da je doseženi čisti dobiček Delavske hranilnice v letu 2011, kljub kriznim
gospodarskim in finančnim razmeram, relativno dober, ki sicer zaostaja za načrtovanim, je pa za
6% presegel doseženi dobiček iz leta 2010.
Vsekakor pa si bo nadzorni svet tudi v bodoče prizadeval, da bo poslovanje Delavske hranilnice
uspešno in da bo delničarjem zagotovljen primeren donos in izplačilo dividend.
Nadzorni svet meni, da je uprava Delavske hranilnice svoje delo opravila skrbno ter profesionalno,
zato potrjuje letno poročilo uprave in letno poročilo notranjega revidiranja za poslovno leto 2011.
Predsednik nadzornega sveta
Ivan Sotošek
11
Letno poročilo 2011
NAJPOMEMBNEJŠI PODATKI IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
31.12.2009
1. FINANČNI IN POSLOVNI PRIHODKI IN ODHODKI
9.973
9.571
8.557
2. Čiste obresti
6.642
5.676
4.242
4. Čiste opravnine (provizije)
3.423
3.322
4.101
3
60
41
3. Prihodki iz dividend
0
5. Realizirani dob/izg iz fin. sr. in obv., ki niso merjeni po pošt.
vr. skozi IPI
6. Čisti dob / izg iz fin.sr. in obv.
7
4
298
0
77
7. Čisti dob / izg iz tečaj. razlik
-4
11
9. Drugi čisti poslovni dob / izg
10. SKUPAJ ODHODKI
-94
-8.860
118
-8.523
-7.960
11. Administrativni stroški
-7.306
-6.778
-6.094
-82
-65
-11
8. Čisti dob / izg iz odprave pripoz. sr. brez nekr. sr. v posesti za
prodajo
12. Amortizacija
-4
-1.031
13. Rezervacije
14. Oslabitve
15. DOBIČEK / IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
-441
16. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
17. Čisti dobiček / izguba iz rednega poslovanja
18. ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
82
-958
108
-888
-967
-224
-129
824
468
1.048
877
824
877
-13
-722
1.113
-236
1
597
468
Hranilnica je v letu 2011 dosegla bruto dobiček (dobiček pred obdavčitvijo) v višini 1.113 tisoč
EUR. Ustvarjen rezultat je bil za 6,2 % višji kot v letu 2010.
Čisti poslovni izid je znašal 877 tisoč EUR in je bil v primerjavi z letom 2010 višji za 6,4 %.
Čiste obresti so bile dosežene v višini 6.642 tisoč EUR, kar je 17 % oziroma za 966 tisoč EUR več
kot v letu 2010. Od tega so se prihodki od obresti povišali za 14 %, odhodki od obresti pa za 11 %.
Čiste opravnine so bile dosežene v višini 3.423 tisoč EUR, kar je za 3 % oziroma za 101 tisoč EUR
več kot v letu 2010.
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida, so bili realizirani v višini 7 tisoč EUR, kar je hranilnica ustvarila pri
trgovanju z dolžniškimi vrednostnimi papirji.
Administrativni stroški vključujejo stroške dela ter splošne in administrativne stroške (stroške
materiala in storitev). V letu 2011 so bili realizirani v višini 7.306 tisoč EUR, od tega so znašali
stroški dela 5.001 tisoč EUR, splošni in administrativni stroški pa 2.305 tisoč EUR. Administrativni
stroški so bili v letu 2011 višji za 8 % v primerjavi z letom 2010.
Strošek amortizacije je bil, v primerjavi z letom 2010, višji za 8 %.
Iz naslova rezervacij in oslabitev je hranilnica realizirala neto odhodke v višini 441 tisoč EUR, kar
je za 39 % manj kot v letu 2010.
12
Letno poročilo 2011
NAJPOMEMBNEJŠI PODATKI IZ IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA
Opis
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
31.12.2009
1. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
10.413
6.672
9.567
3. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
13.534
20.998
19.180
2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju
519
164
690
4. Krediti
180.051
155.850
152.272
- krediti strankam, ki niso banke
172.985
146.770
133.658
14.116
12.940
11.662
9
9
9
- krediti bankam
7.066
5. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
61.197
6. Opredmetena osnovna sredstva
7. Neopredmetena sredstva
8. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb
9. Terjatve za odložene davke
10. Druga sredstva
11. SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 10)
12. Finančne obveznosti do centralne banke
260
95
9.080
58.323
264
79
18.614
33.566
263
30
207
280.401
626
194
255.925
227.433
20.008
15.012
19.056
13. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
244.072
227.005
197.510
- vloge strank, ki niso banke
238.160
217.059
186.838
418
1.092
1.452
- vloge bank
- krediti bank
107
0
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
14. Rezervacije
15. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- obveznosti za davek
- odložene obveznosti za davek
17. SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 12 do 16)
18. Osnovni kapital
2.917
5.387
6.454
6.303
73
215
39
252
38
35
16. Druge obveznosti
2.400
172
119
109
17
507
106
22
1.442
265.847
2.767
245.171
217.231
6.121
4.452
4.452
19. Kapitalske rezerve
5.540
3.209
3.209
21. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)
2.408
2.274
2.332
845
14.554
824
10.754
468
10.202
280.401
255.925
227.433
20. Presežek iz prevrednotenja
22. Lastne delnice
23. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta
24. SKUPAJ KAPITAL (od 18 do 23)
25. SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (17 + 24)
13
-109
-251
Letno poročilo 2011
212
-217
74
-333
Bilančna vsota je na dan 31.12.2011 znašala 280.401 tisoč EUR in je za 9,6 % oziroma nominalno za
24.476 tisoč EUR višja od bilančne vsote konec leta 2010.
V strukturi aktive se je povišalo stanje sredstev v blagajni za 56 % oziroma nominalno za 3.741
tisoč EUR, prav tako so se povišala finančna sredstva namenjena trgovanju za 217 % oziroma
nominalno za 355 tisoč EUR.
Stanje kreditov je bilo konec leta 2011 180.051 tisoč EUR in se je v letu 2011 povečalo za 15,5 %
oziroma nominalno za 24.201 tisoč EUR.
Naložbe v finančna sredstva v posesti do zapadlosti so se v letu 2011 povečale za 4,9 % oziroma
nominalno za 2.874 tisoč EUR.
V strukturi pasive se je v letu 2011 povišalo stanje finančne obveznosti do centralne banke za 33 %
oziroma nominalno za 4.996 tisoč EUR.
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, so se v primerjavi z letom 2010 povečale za
7,5 % oziroma nominalno za 17.067 tisoč EUR, predvsem na račun povečanja stanja vlog strank, ki
niso banke.
V letu 2011 so se povečale rezervacije v višini 80 tisoč EUR, predvsem kot posledica oblikovanja
rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev.
Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb se je v letu 2011 znižala nominalno za 142 tisoč EUR.
Obseg drugih obveznosti se je v letu 2011 znižal za 48 %, pri čemer je večji del znižanja posledica
prejetih vplačil za dokapitalizacijo konec leta 2010.
PREDSTAVITEV HRANILNICE IN NJENEGA OKOLJA
KRATKA PREDSTAVITEV HRANILNICE
Od ustanovitve Delavske hranilnice je minilo 21 let. Novembra 1990 jo je ustanovilo 27 ustanoviteljev
kot družbo z omejeno odgovornostjo: ZSSS in sindikati ZSSS, nekaj samostojnih sindikatov, Zveza
upokojencev Slovenije in Zveza invalidov Slovenije. S svojim delovanjem je pričela 1. februarja
1991. Letos vstopa Delavska hranilnica v 22. leto poslovanja.
Od skromnih začetkov, z minimalnim kapitalom, ko je hranilnica ponujala le nekaj klasičnih bančnih
storitev, danes hranilnica ponuja celovito paleto bančnih in finančnih storitev. Do preobrazbe
hranilnice leta 2000 v delniško družbo hranilnica ni nudila tekočih računov za fizične osebe in
žiro računov za pravne osebe. Z uvedbo transakcijskih računov v bančno poslovanje je hranilnica
pridobila dovoljenje za opravljanje plačilnega prometa in s tem pričela pridobivati prve komitente
na osebnih in poslovnih računih. To je bil izjemen mejnik v razvoju hranilnice.
Hranilnica iz leta v leto povečuje obseg poslovanja ter skrbi za pestrost in konkurenčnost ponudbe
bančnih in drugih finančnih storitev.
Hranilnica tudi uspešno uresničuje ob ustanovitvi hranilnice zastavljen cilj, da bo v vlogi finančne
institucije sindikatov skrbela za ohranjanje realne vrednosti njihovih sredstev, združevala tokove
sindikalne članarine iz vseh nivojev sindikalne organiziranosti in da bo, v sodelovanju s sindikati,
cenovno ugoden finančni servis za njihovo sindikalno članstvo. Hranilnica ima z večino sindikatov
14
Letno poročilo 2011
sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju, na osnovi katerih so sindikalnemu članstvu omogočene
cenejše storitve hranilnice.
Leta 2000 je hranilnica pripojila Mariborsko hranilnico in posojilnico. Leta 2002 je bila odprta
podružnica hranilnice v Novem mestu, leta 2003 podružnica hranilnice v Kopru in leta 2005
podružnica hranilnice v Velenju. Leta 2006 so bile odprte podružnice v Kranju, Novi Gorici,
Trbovljah, Slovenski Bistrici in na Ptuju. Leta 2007 sta bili odprti podružnici v Celju in na Jesenicah.
Leta 2008 je bila odprta podružnica hranilnice v Murski Soboti in leta 2010 podružnica hranilnice
v Slovenj Gradcu in Agencija Stožice v Ljubljani. Leta 2011 je bila odprta Agencija Hrastnik v
Hrastniku. S hitrim razvojem in posodobitvijo poslovne mreže v zadnjih šestih letih in cenovno
ugodno ponudbo svojih storitev je hranilnica postala prepoznavna v širšem slovenskem prostoru
in povsem enakopraven bančni partner na slovenskem bančnem trgu.
Z rastjo obsega poslovanja in razvojem poslovnih funkcij hranilnica permanentno krepi podporne
funkcije, še posebej na področju informacijskega sistema, zato ji aplikativne podpore omogočajo
kakovostne in masovne bančne posle.
Kaj so prednosti bančnih in drugih finančnih storitev hranilnice? Odgovore na to vprašanje beremo
iz knjig graj in pohval po podružnicah hranilnice: »ste prijazni«, »vzamete si čas za stranke in
komitente«, »radi prihajamo k vam«, »storitve so strokovne in kvalitetne«, «znate svetovati«, »vaše
storitve so že vrsto let najcenejše«, »zaupamo vam«. To je le nekaj najbolj pogostih pohval. Zagotovo
lahko trdimo, da se pripadnost komitentov hranilnici odraža v uspešnem poslovanju hranilnice, v
stalni rasti števila varčevalcev in kreditojemalcev, v večanju števila imetnikov osebnih in poslovnih
računov in v povpraševanju po vseh preostalih storitvah hranilnice.
Ekonomsko krizo čutimo bolj kot smo pričakovali, še posebej na področju poslovanja s prebivalstvom.
Finančne stiske občanov so velike in vodijo v pogosta neodplačevanja kreditnih obveznosti. Kritične
primere rešujemo individualno in dogovorno s komitenti, največkrat reprogramiramo kreditne
obveznosti.
Velike napore vlagamo v skrb za uspešno in varno poslovanje in v učinkovito obvladovanje kreditnih
tveganj hranilnice, tudi z vidika zagotavljanja ustreznih zavarovanj kreditnih poslov. V skladu s
sprejeto metodologijo mesečno oblikujemo potrebne oslabitve za slabo odplačevane kredite.
Potrebno je poudariti, da v strukturi vseh kreditov predstavljajo krediti prebivalstva več kot 70
odstotkov. Prednost tega kreditnega portfelja pa je zagotovo v njegovi veliki razpršenosti.
Naložbe pravnim osebam je hranilnica bistveno povečala v zadnjih dveh letih, primere težav z
odplačevanjem kreditov hranilnica obvladuje in tako te doslej niso imele večjega vpliva na obseg
oblikovanih oslabitev.
Pomemben je podatek, da je hranilnica vseh 21 let poslovala uspešno, delničarji pa so bili, od kar je
hranilnica delniška družba, razen leta 2008, vedno deležni dividend.
Hranilnica skladno s Strategijo razvoja hranilnice dolgoročno ostaja samostojna finančna institucija,
z razpršenim lastništvom sindikatov in prebivalstva.
Ključna med politikami hranilnice je dividendna politika, ki mora zagotavljati delničarjem hranilnice
večji donos kot ga prinašajo dolgoročno vezane bančne vloge na bančnem trgu. To je pogoj, da
bo hranilnica tudi v bodoče lahko pridobivala prebivalce med lastnike hranilnice in zagotavljala
ustrezno kapitalsko ustreznost.
15
Letno poročilo 2011
DEJAVNOST HRANILNICE
Hranilnica na podlagi dovoljenja Banke Slovenije in uskladitve z Zban-1 opravlja naslednje vzajemno
priznane finančne storitve iz 10. člena Zban-1 :
1. sprejemanje depozitov;
2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
- potrošniške kredite,
- hipotekarne kredite;
3. financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa
z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim
instrumentom (forfeitig);
4. storitve plačilnega prometa po (ZPlaSS), razen storitev upravljanja plačilnih sistemov;
5. izdajanje in upravljanje plačilnih instrumentov (na primer kreditnih kartic in potovalnih čekov);
6. izdajanje garancij in drugih jamstev;
7. trgovanje za svoj račun in za račun strank:
- s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli;
8. trgovanje za svoj račun:
- z instrumenti denarnega trga;
9. trgovanje za svoj račun:
- s prenosljivimi vrednostnimi papirji.
Hranilnica lahko opravlja naslednje dodatne finančne storitve po 11. členu ZBan-1:
1. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
OSEBNA IZKAZNICA HRANILNICE
Ime firme: Delavska hranilnica d.d. Ljubljana
Sedež: Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/3000-200 (221)
Telefaks: 01/3000-220, 01/3000-230
Elektronska pošta: [email protected]
Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si
Ustanovitev: 1990
Pričetek delovanja: 1.2.1991
Številka reg. vpisa pri Okrožnem sodišču v Ljubljani: 200107572
Matična številka: 5448557
Davčna številka: 47523638
Identifikacijska številka za DDV: SI 47523638
Šifra dejavnosti: 64.190
Osnovni kapital: 6.121.306,96 EUR
Številka poravnalnega računa: 01000-0006100025
IBAN: SI56 01000-0006100025
SWIFT/BIC koda: HDELSI22
Število podružnic: 14
Število poslovalnic: 18
Število zaposlenih: 140
16
Letno poročilo 2011
POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2011
marec
-
uspešno izvedena dokapitalizacija v višini 4 milijone EUR;
-
uspešna izvedba skupščine hranilnice,
-
zaključek projekta prehoda na lastno IP telefonijo;
maj
-
preselitev podružnice Novo Mesto v nove poslovne prostore,
junij
-
postavitev prvega dislociranega bankomata v Rogaški Slatini;
-
vzpostavitev lastnega sistema za poslovno poročanje;
-
otvoritev dodatnih poslovnih prostorov podružnice Trbovlje,
-
podpora procesiranju e-računov;
september
oktober
-
nadgradnja spletne banke za fizične osebe z varnostnimi mehanizmi, ki zagotavljajo še višji
nivo varnosti spletnega poslovanja ter uvedba novih funkcionalnosti,
november
-
nadgradnja bankomatov, da poleg obstoječih BA Maestro kartic sprejemajo tudi MasterCard,
Maestro (tuje) in Diners Club kartice,
-
prehod vseh domačih plačil na univerzalni plačilni nalog;
-
uvedba domačih SEPA direktnih bremenitev,
december
-
otvoritev agencije Hrastnik in postavitev 15. bankomata,
-
prenova strojne in programske opreme za plačilni sistem Swift.
-
nadgradnja kartičnega poslovanja za storitev 3D Secure,
17
Letno poročilo 2011
GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE
Gospodarsko okolje
Mednarodno makroekonomsko okolje
Preteklo leto je zaznamovalo okrevanje svetovnega gospodarstva v prvi polovici leta ter ponovno
ohlajanje v drugi polovici leta. Gospodarska rast evroobmočja je po prvih ocenah v letu 2011 znašala
1,5 %, potem ko je bil v zadnjem četrtletju zabeležen upad v višini 0,3 %.
Zadnja napoved IMF za leto 2012 v evrskem območju predvideva 0,5 % krčenje gospodarske
aktivnosti, evropska komisija pa napoveduje krčenje gospodarstva evrskega območja za 0,3 % ter
stagnacijo v celotni EU.
Na drugi strani je rast gospodarstva v ZDA v letu 2011 znašala 1,7 %, za leto 2012 pa Consensus
napoveduje 2,2 % rast.
Na področju cenovnih gibanj je medletna inflacija, merjena z indeksom HICP, po prvih ocenah
januarja 2012 znašala 2,7 %. Glavni razlog za povišano rast je v višjih cenah energentov ter nekaterih
drugih primarnih surovin. V prihodnjih mesecih se pričakuje vztrajanje inflacije nad 2 %, nato pa
naj bi se spustila pod omenjeno raven.
Ključne obrestne mere ECB so se v letu 2011, za razliko od leta 2010, gibale precej dinamično. V
aprilu in juliju se je obrestna mera v operacijah glavnega refinanciranja zvišala iz 1,00 % na 1,25 %
in 1,50 %, z dvema znižanjema v novembru in decembru pa se je znova znižala na 1,00 %. Obrestna
mera mejnega posojila se je tekom leta iz 1,75 % zvišala na 2,25 % in nato upadla nazaj na začetno
vrednost, obrestna mera mejnega depozita pa je iz 0,25 % narasla na 0,75 % in nato upadla nazaj
na 0,25 %.
Medletna stopnja rasti denarnega agregata M3 se je v decembru 2011 znižala na 1,6 %, kar kaže na
ohlajanje denarne dinamike konec leta. Prav tako se je znižala medletna stopnja rasti posojil, ki je
decembra 2011 za nefinančne družbe znašala 1,2 %, za gospodinjstva pa 1,9 %.
Makroekonomsko okolje v Sloveniji
V drugem četrtletju 2011 se je pričela gospodarska rast upočasnjevati in se v drugem polletju prevesila
v upadanje. V letu 2011 se je BDP po prvih ocenah realno skrčil za 0,2 %.
Zunanje povpraševanje je v letu 2011 pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, vendar pa je proti koncu
leta že postajalo šibkejše. Izvoz blaga in storitev je v letu 2011 naraščal, vendar se je stopnja rasti izvoza
v drugem polletju pričela zniževati. Domača potrošnja se je v letu 2011 znižala – znižali so se tako
izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo, kot tudi izdatki države za končno potrošnjo, najvišji pa je bil
upad investicijske porabe.
V prvih desetih mesecih 2011 so javnofinančni prihodki znašali 12,26 mrd EUR, odhodki 13,64 mrd
EUR, primanjkljaj pa 1,38 mrd EUR.
Brezposelnost se je v letu 2011 še povečala. Decembra je bilo v Sloveniji 112.754 registriranih
brezposelnih.
Povprečna nominalna bruto plača se je v novembru 2011, glede na november 2010, povišala za 1,1 % in
sicer kot posledica rasti bruto plače v zasebnem sektorju (1,4 %).
18
Letno poročilo 2011
Inflacija je v letu 2011 znašala 2,1 %. Glavni razlog za višanje cen so bile višje cene energentov ter
tudi hrane ter prenos teh podražitev v cene preostalega blaga in storitev. Zaradi šibkejše domače
gospodarske aktivnosti je bila inflacija pri nas nižja kot v EU.
Bančno okolje
Bilančna vsota slovenskih bank se je v letu 2011 skrčila za 1,508 mrd EUR. Decembra 2011 je medletna
stopnja rasti bilančne vsote znašala -3,0 %. Še naprej se je nadaljevalo zmanjševanje dolga do tujih
bank, ki se je v letu 2011 znižal za 2,092 mrd EUR. Na drugi strani so se obveznosti do Evrosistema
povišale za 1,122 mrd EUR.
Medletna stopnja rasti posojil nebančnemu sektorju je decembra 2011 znašala -4,2 %. Medletna
stopnja rasti posojil gospodinjstvom je konec leta 2011 znašala 2,2 %, medtem, ko se je obseg posojil
nefinančnim družbam znižal za 5,7 %.
Rast vlog nebančnega sektorja je v letu 2011 znašala 681 mio EUR, oz. 2,9 %. Medletna rast vlog
gospodinjstev je decembra 2011 znašala 1,7 %, medtem ko so se vloge nefinančnih družb znižale za 0,1 %.
Vloge države so se povišale za 8,5 %.
V letu 2011 so se neto obresti v bančnem sistemu znižale za 2,0 %, kot posledica višje rasti obrestnih
odhodkov. Neto neobrestni prihodki so se znižali za 2,1 %, operativni stroški pa so se znižali za 0,5 %.
Glavni razlogi za izgubo v bančnem sistemu v letu 2011 so bili visoki stroški oslabitev in rezervacij.
Celotni stroški oslabitev in rezervacij bančnega sistema, ki odražajo povečanje kreditnega tveganja, so
znašali 1,096 mrd EUR in so za dobro tretjino presegli stroške oslabitev iz leta 2010.
19
Letno poročilo 2011
20
Letno poročilo 2011
POROČILO O POSLOVANJU HRANILNICE V LETU 2011
POSLOVNE IN RAZVOJNE USMERITVE
Poslovni in finančni načrt Delavske hranilnice je zasnovan na Strategiji razvoja hranilnice za obdobje
2011 do 2015. V svojem 21-letnem delovanju na bančnem trgu si je hranilnica postavila dobre
temelje za njen nadaljnji uspešen razvoj. Delujemo v spoznanju, da so za hranilnico, ne oziraje se na
sedanjo krizo, viri iz tujine skoraj, razen virov ECB, nedosegljivi. Enako pa bodo, kot že doslej, za
hranilnico nedosegljivi tudi domači proračunski viri. Realni viri za hranilnico so nebančne vloge na
slovenskem bančnem trgu, torej vloge prebivalstva in pravnih oseb.
Kvaliteto poslovanja hranilnice potrjuje varnost poslovanja, visoka likvidnost in primerna
dobičkonosnost.
Poslovna politika hranilnice je grajena na njenem samostojnem razvoju in na lastniški strukturi, ki
jo lahko zagotavljajo sindikati, društva, delavci in upokojenci. Hranilnica ne potrebuje strateškega
lastništva, ker ji normalen razvoj in kapitalske potrebe lahko zagotavlja množica majhnih delničarjev.
Hranilnica mora ostati v večinskem lastništvu sindikatov, v preostalem delu pa v lasti občanov, to
ostaja dolgoročni cilj lastniške strukture hranilnice.
Hranilnica bo dolgoročno poslovala kot vsaka univerzalna banka, kot konkurenčen finančni servis
za prebivalstvo, sindikate, društva, kmete, obrtnike in samostojne podjetnike, majhne pravne osebe
in druge organizacije. Preverjeno je hranilnica na tem segmentu sposobna obvladovati vsa bančna
tveganja, zagotavljati varno poslovanje in dosegati ustrezno kakovost poslovanja.
Visoke rasti bančnih vlog prebivalstva, števila transakcijskih računov fizičnih in pravnih oseb in
cenovno najbolj ugodne storitve na področju plačilnega prometa, zmerne rasti kreditov, vse to
potrjuje, da ima hranilnica vedno večji ugled in da zanesljivo uživa kot finančna institucija veliko
zaupanje na slovenskem bančnem trgu. To zaupanje in pripadnost hranilnico zavezujeta, da bo
svojim strankam tudi v prihodnje ponujala najkakovostnejše storitve in po konkurenčnih cenah.
Zato pa bo potrebno še poglobiti odnose s komitenti. Zadovoljevanje potreb in želja komitentov
mora ostati motivacijski cilj vseh zaposlenih hranilnice.
Za doseganje teh ciljev bo hranilnica, z veliko mero obvladovanja stroškovne učinkovitosti,
nadaljevala z razvojem svoje poslovne mreže. Izkušnje žal kažejo, da internetne in elektronske
poti komuniciranja ne bodo nikoli nadomestile vrednote živega stika, žive besede med občanom in
bančnikom.
Hranilnica bo svojim delničarjem dolgoročno zagotavljala primeren dobiček, ki bo povečeval
vrednost delnice in hkrati omogočal stabilno in donosno dividendno politiko hranilnice, kar je
predpogoj za pridobivanje novih majhnih delničarjev.
Bistvene vrednote, ki jih bo hranilnica pri svojem poslovanju zasledovala, so:
• kakovost storitev,
• varnost in stabilnost poslovanja in
• poslovna etičnost.
21
Letno poročilo 2011
Prednostni cilji poslovne politike Delavske hranilnice v letu 2012 ostajajo:
• zadržati zmerno rast obsega poslovanja,
• ohranjati konkurenčnost storitev hranilnice,
• povečati učinkovitost tržnih poti,
• zagotoviti varno poslovanje in celovito obvladovanje vseh bančnih tveganj,
• povečati ekonomičnost in učinkovitost poslovanja,
• izboljšati učinkovitost poslovanja novo odprtih poslovnih enot,
• povečati obseg kreditne dejavnosti pravnih oseb in prebivalstva,
• povečati število osebnih in poslovnih računov,
• doseganje donosnosti najmanj na ravni povprečja bančnega sektorja,
• zagotoviti 5 odstotni dividendni donos hranilnice,
• nadaljevati razvoj informacijskega sistema in izboljšanje tehnološke podpore,
• razvijati kadrovsko in organizacijsko strukturo skladno z rastjo poslovne mreže,
• prilagajati poslovanje zakonodaji in zagotavljati skladnost s predpisi.
Za doseganje ciljev nosi odgovornost uprava hranilnice in višji management hranilnice, v vse
poslovne aktivnosti pa so vpeti vsi zaposleni hranilnice.
Poslovni in finančni načrt hranilnice za leto 2012 je potrdil nadzorni svet hranilnice v decembru
2011. Vse aktivnosti hranilnice so v tem obdobju usmerjene v uresničevanje poslovnih in finančnih
ciljev.
V letu 2012 hranilnica načrtuje povečanje bilančne vsote za 10 %.
Hranilnica načrtuje 10 % rast vlog prebivalstva. Nujno je povečanje števila osebnih računov fizičnih
oseb, ki neposredno povečuje stanje vlog. Večji poudarek bo dan oblikam obročnega varčevanja, še
posebej pa pokojninskemu varčevanju prebivalstva.
12 % rast vlog pravnih oseb hranilnica gradi na pridobitvi novih poslovnih računov pravnih oseb.
Večji poudarek pri pridobivanju vezanih vlog pravnih oseb bo dan pokojninskim družbam in
zavarovalnicam.
Povečanje kreditov prebivalstvu za 7 % in kreditov pravnim osebam za 13 % je utemeljeno na
povečani in konkurenčni kreditni aktivnosti, namenjeni fizičnim in pravnim osebam ter zlasti na
povečani tržni funkciji podružnic hranilnice.
Uresničitev napovedanih ciljev je odvisna od negotovosti oziroma razsežnosti posledic nadaljevanja
finančne in ekonomske krize, zato hranilnica načrtuje le 4 odstotno povečanje neto dobička.
22
Letno poročilo 2011
PREGLED POSLOVANJA HRANILNICE
Poslovanje s pravnimi osebami
Hranilnica v skladu s poslovno politiko odobrava kredite samo komitentom. Med kreditojemalci
hranilnice se nahajajo: sindikati, društva, občine, samostojni podjetniki, male gospodarske družbe
in izjemoma srednje ali velike gospodarske družbe. Kredite pravnim osebam na predlog direktorjev
podružnic, ocene bonitetne službe in soglasja uprave hranilnice odobrava centralna kreditna
komisija hranilnice.
Hranilnica je tudi v letu 2011 odobravala kratkoročne in dolgoročne kredite za različne namene.
Dolgoročni krediti so bili namenjeni za potrebe financiranja naložb v osnovna sredstva, t.j. za nakup,
modernizacijo in adaptacijo osnovnih sredstev. Kratkoročni krediti pa so bili namenjeni financiranju
tekočega poslovanja: nabavi blaga, financiranju zalog, terjatev ter vzdrževanju likvidnosti. Tudi v
letu 2011 je hranilnica za potrebe tekoče likvidnosti komitentov odobravala limite na transakcijskih
računih pravnih oseb, v nekaj primerih pa tudi bančne garancije.
Pri vseh odobrenih kreditih je hranilnica posvečala veliko pozornosti varnosti posamezne naložbe,
s pridobivanjem ustreznih oblik zavarovanj za odobrene kredite.
Pri odobravanju kreditov je hranilnica sledila načelu razpršenosti naložb na temelju presoje:
• bonitete komitentov, ki se ugotavlja na osnovi kreditne in poslovne preteklosti kreditojemalca,
podatkov iz računovodskih izkazov in poročil ter poslovnih načrtov kreditojemalcev,
• kvalitete in stabilnosti denarnega toka kreditojemalca,
• kvalitete zavarovanja z vezano vlogo, poroštveno izjavo, hipoteko ali kakšno drugo obliko
kvalitetnega zavarovanja.
Ob koncu leta je znašala izhodiščna nominalna letna obrestna mera za kratkoročne kredite 6,00 %,
za dolgoročne kredite pa 6,70 %.
Krediti pravnim in drugim osebam
Aktivnosti na področju kreditiranja pravnih oseb so bile usmerjene v sindikate, malo gospodarstvo
in društva.
Kratkoročni krediti
Dolgoročni krediti
SKUPAJ
v tisoč EUR
31.12.2011
Struktura v %
31.12.2010
Struktura v %
Indeks
2011/2010
15.582
44,7
14.074
61,1
111
100,0
23.029
100,0
151
19.277
34.859
55,3
8.955
38,9
215
Obseg kratkoročnih kreditov se je v letu 2011 povišal za 11 % oziroma nominalno za 1.508 tisoč
EUR, dolgoročni krediti pa so se povečali za 115 % oziroma nominalno za 10.322 tisoč EUR, kar
je posledica povečane kreditne dejavnosti v letu 2011. Krediti pravnim osebam so konec leta
2011 predstavljali 12,4 % celotne aktive. V strukturi kreditov imajo kratkoročni krediti 45 % in
dolgoročni krediti 55 % delež.
23
Letno poročilo 2011
Vloge pravnih in drugih oseb
Kratkoročne vloge
Dolgoročne vloge
SKUPAJ
v tisoč EUR
31.12.2011
Struktura v %
31.12.2010
Struktura v %
Indeks
2011/2010
29.173
62,2
30.255
61,8
96
17.751
37,8
46.924
18.698
100,0
38,2
48.953
100,0
95
96
Vloge pravnih in drugih oseb so se v letu 2011 znižale za 4 % oziroma nominalno za 2.029 tisoč
EUR. Kratkoročne vloge so se v letu 2011 znižale za 4 % oziroma nominalno za 1.082 tisoč EUR,
medtem ko so se dolgoročne vloge znižale za 5 % oziroma nominalno za 947 tisoč EUR.
Vloge pravnih oseb so konec leta 2011 predstavljale 16,7 % celotne pasive.
Potrdila o vlogah in podrejene obveznosti
Potrdila o vlogah
Podrejene obveznosti
31.12.2011
31.12.2010
Indeks 2011/2010
418
1.092
38
5.387
SKUPAJ
v tisoč EUR
6.454
5.805
83
7.546
77
V letu 2011 se je znižal obseg potrdil o vlogah zaradi zapadlosti potrdil o vlogah izdanih leta 2008.
V letu 2011 je hranilnica izdala za 410 tisoč EUR novih potrdil o vlogah.
Obseg podrejenih obveznosti se je v letu 2011 znižal zaradi prenosa dela sredstev v osnovni kapital.
Medbančno poslovanje
Hranilnica je tudi v letu 2011 aktivno sodelovala na domačem medbančnem trgu ter v omejenem
obsegu tudi na tujem medbančnem trgu.
Dani krediti bankam
v tisoč EUR
31.12.2011
Struktura v %
31.12.2010
Struktura v %
Indeks
2011/2010
Kratkoročni krediti
7.066
100
9.080
100
78
SKUPAJ
7.066
100
9.080
100
78
Dolgoročni krediti
0
0
0
0
V letu 2011 so se krediti bankam znižali za 22 %, predvsem zaradi prenosa dela presežnih finančnih
sredstev iz medbančnega trga v naložbe v obveznice.
24
Letno poročilo 2011
Prejeti krediti bank
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
Indeks 2011/2010
Kratkoročni krediti
0
2.400
0
SKUPAJ
0
2.400
0
Dolgoročni krediti
0
0
0
Konec leta 2011 hranilnica ni imela kreditov bank.
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Obveznice RS
Obveznice Slovenske
odškodninske družbe
Obveznice bank in potrdila
o vlogah
Podjetniške obveznice
SKUPAJ
v tisoč EUR
31.12.2011
Struktura v %
31.12.2010
Struktura v %
Indeks
2011/2010
20.382
33,3
10.576
18,1
193
38.832
63,4
44.631
76,5
87
61.197
100,0
58.323
100,0
105
1.883
3,1
100
0,2
2.216
900
3,8
1,6
85
11
Obveznice Republike Slovenije, obveznice slovenskih bank in druga finančna sredstva v posesti do
zapadlosti predstavljajo na dan 31.12.2011 21,8 % celotne aktive.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Obveznice R. Slovenije in
SOS
Obveznice in potrdila o
vlogah bank
Delnice Pok.družba “A”
31.12.2011
Struktura v %
31.12.2010
Struktura v %
Indeks
2011/2010
5.580
41,3
2.737
13,1
204
6
0,0
6
0,0
100
0,1
0
7.921
Delnice nef.družb
1
Delnice KD ID
Vzajemni skladi
SKUPAJ
v tisoč EUR
0
26
13.534
58,5
17.976
0,0
1
0,0
0,2
100,0
25
253
20.998
85,6
0,0
1,2
100,0
44
100
10
64
Glavnina finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, je bila konec leta 2011 v obveznicah in
potrdilih o vlogah slovenskih bank.
Hranilnica je imela konec leta 2011 kapitalske deleže v Pokojninski družbi »A« d.d. (124 delnic),
Tovarni nogavic Polzela d.d. (222 delnic) in družbi Segrap d.o.o. (0,23 % delež). Hranilnica je imela
konec leta 2011 v portfelju razpoložljivem za prodajo tudi za 26 tisoč EUR investicijskih kuponov
vzajemnega sklada KD delniški dohodkovni. Hranilnica je v decembru soustanovila Kreditni biro
SISBON d.o.o. z osnovnim vložkom 115,48 EUR.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, predstavljajo na dan 31.12.2011 4,8 % celotne aktive.
25
Letno poročilo 2011
Finančna sredstva namenjena trgovanju
v tisoč EUR
31.12.2011
Struktura v %
31.12.2010
Struktura v %
Indeks
2011/2010
Dolžniški vrednosti papirji
150
28,9
160
97,6
94
SKUPAJ
519
100,0
164
100,0
Delnice in deleži
369
71,1
4
2,4
9225
316
Med dolžniškimi vrednostnimi papirji izkazuje hranilnica naložbo v obveznice Abanke Vipe d.d.,
med deleži pa naložbo v investicijske kupone vzajemnih skladov KD delniški dohodkovni (64 tisoč
EUR), NFD1 delniški (301 tisoč EUR) in NLB globalni delniški sklad (3 tisoč EUR).
Finančna sredstva namenjena trgovanju predstavljajo na dan 31.12.2011 0,2 % celotne aktive.
Poslovanje s prebivalstvom
Krediti prebivalstvu
Kratkoročni krediti
Dolgoročni krediti
SKUPAJ
v tisoč EUR
31.12.2011
Struktura v %
31.12.2010
Struktura v %
Indeks
2011/2010
6.531
4,7
4.602
3,7
142
100,0
112
131.595
138.126
95,3
100,0
119.139
123.741
96,3
110
Krediti prebivalstvu so se v letu 2011 nominalno povečali za 14.385 tisoč EUR na 138.126 tisoč EUR,
kar predstavlja 11,6 % povečanje. Kratkoročni krediti so se povečali za 1.929 tisoč EUR oziroma za
41,9 %, dolgoročni krediti pa so se povečali za 12.456 tisoč EUR oziroma za 10,5 %.
V strukturi aktive predstavljajo krediti prebivalstvu 49,3 % delež (v letu 2010 48,3 %).
Vloge prebivalstva
v tisoč EUR
31.12.2011
Struktura v %
31.12.2010
Struktura v %
Indeks
2011/2010
Kratkoročne vloge
106.070
55,5
99.328
59,1
107
SKUPAJ
191.236
Dolgoročne vloge
85.166
44,5
100,0
68.778
168.106
40,9
100,0
124
114
Sredstva prebivalstva so se, v primerjavi s predhodnim letom, povečala za 14 %. Kratkoročne vloge
so se povečale za 6,8 % oziroma za 6.742 tisoč EUR, dolgoročne vloge pa za 23,8 % oziroma za 16.388
tisoč EUR. Povečanje vlog gre pripisati politiki ugodnih obrestnih mer ter vse večji prepoznavnosti
hranilnice, ob hkratnem povečanju zaupanja javnosti.
V strukturi celotne pasive predstavljajo viri prebivalstva 68,2 %.
26
Letno poročilo 2011
Zunajbilančno poslovanje
Jamstva in sredstva dana v
zastavo za obvezn. strank
Prevzete finan. obveznosti
Deponenti in druga evidenca
vrednost. papirjev
Druge zunajbil. obveznosti
SKUPAJ
v tisoč EUR
31.12.2011
Struktura v %
31.12.2010
Struktura v %
Indeks
2011/2010
476
0,1
802
0,3
59
4.140
0,9
11.899
2,7
426.888
96,3
443.403
100,0
2.967
8.109
287.753
299.631
1,0
140
2,7
147
100,0
148
96,0
148
V okviru prevzetih finančnih obveznosti so izkazani odobreni in neizkoriščeni limiti ter okvirni
krediti.
Depo in druga evidenca vrednostnih papirjev izkazuje obveznice, ki so v funkciji zavarovanja pri
Banki Slovenije.
V okviru drugih zunajbilančnih terjatev so izkazana prejeta jamstva (različne oblike zavarovanj) –
prikazana je ocenjena vrednost prejetih zavarovanj (npr. hipotek, lastnega zavarovanja, depozitov,
ipd.).
Ostali posli in storitve plačilnega prometa
Kartično in elektronsko poslovanje
Hranilnica vse kartice BA-Maestro ter MasterCard izdaja v čip tehnologiji.
Konec leta 2011 je bilo aktivnih 22.082 kartic BA Maestro za fizične osebe (v letu 2010 15.448),
1.791 poslovnih kartic Maestro (v letu 2010 250), 1.687 kartic MasterCard za fizične osebe (v letu
2010 1.110) ter 392 kartic MasterCard za pravne osebe (v letu 2010 253). Procesiranje kartičnega
poslovanja za hranilnico opravlja družba Bankart.
Pri elektronskem poslovanju ponuja hranilnica za opravljanje storitev domačega plačilnega prometa
pravnim osebam DH-Net, imetnikom osebnih računov pa DH-Plus.
V letu 2011 se je število uporabnikov DH-Net povečalo za 933 na 2.408 uporabnikov (v letu 2010 za
628), število uporabnikov DH-Plus pa za 575 na 2.318 (v letu 2010 za 578).
Plačilni promet
V okviru dejavnosti plačilnega prometa hranilnica opravlja naslednje storitve:
• opravljanje domačega, čezmejnega in mednarodnega plačilnega prometa,
• vodenje poravnalnega računa,
• opravljanje gotovinskega in negotovinskega plačilnega prometa,
• poslovanje s trajnimi nalogi in novimi plačilnimi instrumenti,
• razporejanje viškov sredstev na depozitne račune,
• ažurno obveščanje o podatkih in izdaja potrdil, ki jih želi komitent.
27
Letno poročilo 2011
V hranilnici je imelo na dan 31.12.2011 odprte transakcijske račune 4.183 pravnih oseb (konec
leta 2010 2.875) ter 23.079 fizičnih oseb (konec leta 2010 18.205). V letu 2011 je hranilnica odprla
1.263 poslovnih računov (predvsem sindikatom, malim družbam in društvom) in 4.874 osebnih
računov.
Skupaj je bilo opravljenega prometa za 368,6 milijona EUR – od tega domača mala plačila 223,9
milijona EUR, velika in nujna plačila 123 milijona EUR, devizna plačila 1,336 milijona EUR in
čezmejna plačila 19,381 milijona EUR. Število transakcij se je povišalo na 4.334.739 - od tega domača
mala plačila 4.323.631, velika in nujna plačila 1.535, devizna plačila 775 in čezmejna plačila 8.798.
Promet se je glede na leto 2010 povišal za 1,05 %, število transakcij pa se je povišalo za 1,00 %.
DELNIŠKI KAPITAL HRANILNICE
Knjigovodski kapital hranilnice je znašal na dan 31.12.2011 14.554 tisoč EUR in se je v primerjavi
s stanjem konca leta 2010 povečal za 3.800 tisoč EUR. Knjigovodska vrednost delnice je na dan
31.12.2011 znašala 100,95 EUR.
Hranilnica je v lasti 282 delničarjev. Večinski, 66,58 % lastniki hranilnice, so različni slovenski
sindikati.
Stanje na dan 31.12.2011
Število delnic
Delež v
delniškem kapitalu
Delež v
lastniškem kapitalu
SIN. KEMIČNE, NEKOVINSKE IN GUMARSKE
11.366
7,75%
7,75%
SINDIKAT DRŽAVNIH ORGANOV SLOVENIJE
10.766
7,34%
7,34%
NAZIV DELNIČARJA
SKEI KONFERENCA PS GORENJE
SFOS
SVIZ SLOVENIJE
10.780
9.199
6.341
SINDIKAT ZSV
SIND. DELAVCEV DEJAVNOSTI ENERGETIKE
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.
SINDIKAT TEKSTILNE IN USN.– PREDEL.IND.
SINDIKAT KC LJUBLJANA
Skupaj 10 največjih delničarjev
6.203
4.883
4.801
4.441
4.361
73.141
Ostali delničarji
73.550
SKUPAJ
146.691
7,35%
6,27%
4,32%
4,23%
3,33%
3,27%
3,03%
2,97%
49,86%
50,14%
100,00%
7,35%
6,27%
4,32%
4,23%
3,33%
3,27%
3,03%
2,97%
49,86%
50,14%
100,00%
Delež članov uprave v delniškem kapitalu hranilnice znaša 0,62 %. Delež zaposlenih hranilnice v
delniškem kapitalu hranilnice znaša 8,59 %.
28
Letno poročilo 2011
Lastne delnice
Delavska hranilnica je v letu 2011 v sklad lastnih delnic odkupila delnice 15 delničarjev po ceni od 89,45
evrov do 111,55 evrov. Hranilnica je odkupila 5628 delnic, kar predstavlja 3,8 % kapitala hranilnice.
Povprečna ponderirana nakupna cena je znašala 99,80 EUR.
V letu 2011 je bilo iz sklada lastnih delnic prodanih 5.185 delnic 33 delničarjem po povprečni ceni
101,75 evrov. Prodajna cena se je oblikovala na podlagi povprečne cene delnic v skladu lastnih delnic.
29
Letno poročilo 2011
RAZVOJ HRANILNICE
V preteklih 21 letih je bilo za hranilnico pomembnih nekaj ključnih poslovnih in razvojnih odločitev,
ki so jo ohranile kot enakopraven bančni subjekt na bančnem trgu. Te so:
• uvedba plačilnega prometa, ki je za hranilnico pomenila neodvisnost hranilnice od poslovnih
bank, odprtje lastnega poravnalnega računa in vključitev le-tega v račun Banke Slovenije,
• vključitev hranilnice v plačilni sistem TARGET,
• vključitev hranilnice v sistem kartičnega poslovanja z Bankartom,
• pridobitev dovoljenja za poslovanje s tujino in plačilni promet s tujino,
• migracija kreditnih plačil in direktnih obremenitev v SEPA skladno infrastrukturo,
• hitrejši razvoj poslovne mreže,
• postavitev lastne bankomatske mreže.
Strategija razvoja Delavske hranilnice d.d. Ljubljana za obdobje od 2011 do konca leta 2015
temelji na spoznanju, da lahko vsaka gospodarska družba dosega uspehe le ob jasno postavljenih
usmeritvah poslovnih aktivnosti, dobri strategiji družbe in učinkovitem uresničevanju sprejetih
poslovnih načrtov.
Uveljavljamo prakso, da strateško načrtovanje ni le naloga uprave ali ožjega vodstva, temveč
mora prevzemati celotno organizacijo. Strategija razvoja temelji na spoznanju, da zaposleni
najbolje uresničujejo tisto, kar so si sami zastavili kot cilj, oziroma so pri določanju le-tega aktivno
sodelovali. Zato je pri pripravi strategije sodelovalo več zaposlenih, predvsem pa vodilni kadri.
Strateško vodenje je proces, v katerem vodstveni delavci hranilnice določajo večletne poslovne
usmeritve, specifične cilje uspešnosti, razvijajo sredstva za doseganje teh ciljev, upoštevaje pri
tem ekonomske in druge pogoje poslovanja.
Razvojna strategija hranilnice je osredotočena na bodoče aktivnosti, projekte in naloge z jasnimi
zahtevami po rasti donosa hranilnice, kvaliteti in varnosti poslovanja ter čim večji stroškovni
učinkovitosti. Strategija izhaja tudi iz usmeritev, opredeljenih v Strategiji razvoja hranilnice in
poslovnem načrt za obdobje 2007 do 2010. Zato njen namen ni bil izdelati popolnoma vsebinsko
in oblikovno drugačen strateški načrt kot izhaja iz strategije za obdobje 2007 – 2010, ampak
smo tega nadgradili in vanj vgradili aktivnosti, ki bodo zagotavljale večjo učinkovitost in kvaliteto
izpeljave posameznih novih in starih nalog ter projektov.
Uresničitev strategije razvoja hranilnice bo zagotovo odvisna tudi od posledic kriznih razmer.
Zato bo potrebno sprejete strateške cilje 2011 do 2015 prilagajali razmeram. Ker je kriza tudi
priložnost in izziv, načrtujemo vsaj 10 odstotno rast obsega poslovanja letno.
Krizne gospodarske razmere in nepredvidljiva brezposelnost nas zavezujeta k povečani skrbi za
obvladovanje ključnih tveganj: obrestnih, kreditnih in operativnih. Prednostna skrb bo namenjena
zagotavljanju kakovosti naložb in upravljanja z njimi, saj je od teh učinkov odvisna donosnost
poslovanja hranilnice.
Potrjeno je, da so krizne razmere tudi priložnost za pridobivanje novih komitentov, priložnost za
izboljšanje kvalitete storitev in učinkovita pot za večanje tržnega deleža.
30
Letno poročilo 2011
Poslovna mreža
Poslovno mrežo hranilnice je v letu 2011 predstavljalo 14 podružnic, 2 agenciji in 2 ekspozituri.
Podružnice hranilnice so v: Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Kopru, Novi Gorici, Velenju, Kranju,
Trbovljah, Slovenski Bistrici, Ptuju, Celju, Murski Soboti, Jesenicah in v Slovenj Gradcu. Večina
podružnic je bilo odprtih v obdobju 2006 do 2008. V letu 2011 so bili dokupljeni prostori za
podružnico Trbovlje in za podružnico v Novem mestu, konec leta pa je bila odprta nova agencija
Hrastnik. Hranilnica regijsko ne pokriva Notranjske in Posavja.
V letu 2012 načrtuje hranilnica odprtje nove poslovalnice v Brežicah, dodatne nove poslovalnice pa
se bodo odpirale le ob pogoju, da bodo obstoječe poslovne enote poslovale uspešno, z dobičkom in
v skladu s sprejetim poslovnim načrtom.
Vseh 18 poslovalnic opravlja bančne in druge finančne storitve za fizične in pravne osebe. Vsem
komitentom je omogočena uporaba stabilnih, varnih in učinkovitih elektronskih bank DH-Plus in
DH-Net.
Ob poslovalnicah ima hranilnica nameščenih 15 bankomatov, ki so povezani v lastno bankomatsko
omrežje. Svojim komitentom hranilnica ne zaračunava provizije za dvig gotovine v Sloveniji in v
državah evro območja.
Poslovno mrežo hranilnice sestavljajo:
Uprava in skupne službe:
Delavska hranilnica d.d. Ljubljana, Miklošičeva 5, Ljubljana
Telefon: 01 3000 200 (201)
Telefaks: 01 3000 220
e. pošta: [email protected]
spletna stran: www. delavska-hranilnica.si
Podružnica Ljubljana
Miklošičeva 5, Ljubljana
Telefon: 01 3000 211 (217)
Telefaks: 01 3000 230
Podružnica Ljubljana
Ekspozitura Dalmatinova
Dalmatinova 4, Ljubljana
Telefon: 01 3000 204
Podružnica Ljubljana
Agencija Stožice
Dunajska cesta 185
Telefon: 01 3002 070
Telefaks: 01 3002 079
31
Letno poročilo 2011
Podružnica Maribor
Glavni trg 25
Telefon: 02 620 93 30
Telefaks: 02 620 93 39
Podružnica Maribor
Ekspozitura Gosposka
Gosposka ulica 24
Telefon: 02 620 93 45
Podružnica Nova Gorica
Ulica tolminskih puntarjev 4
Telefon: 05 620 34 10
Telefaks: 05 620 34 19
Podružnica Velenje
Šaleška cesta 20
Telefon: 03 620 93 90
Telefaks: 03 620 93 99
Podružnica Novo mesto
Glavni trg 22
Telefon: 07 337 67 67
Telefaks: 07 337 67 66
Podružnica Koper
Gortanov trg 1
Telefon: 05 620 34 00
Telefaks: 05 620 34 09
Podružnica Kranj
Koroška cesta 19
Telefon: 04 281 53 00
Telefaks: 04 281 53 10
Podružnica Slovenska Bistrica
Trg Svobode 22
Telefon: 02 620 93 50
Telefaks: 02 620 93 59
Podružnica Jesenice
Cesta Maršala Tita 63
Telefon: 04 281 53 20
Telefaks: 04 281 53 29
Podružnica Celje
Miklošičeva 4
Telefon: 03 620 93 80
Telefaks: 03 620 93 89
Podružnica Ptuj
Čučkova ulica 1
Telefon: 02 787 70 06
Telefaks: 02 787 70 09
Podružnica Slovenj Gradec
Glavni trg 26
Telefon: 02 881 23 80
Telefaks: 02 881 23 84
Podružnica Trbovlje
Agencija Hrastnik
Ulica prvoborcev 1a
Telefon: 03 620 94 61
Telefaks: 03 620 94 69
Podružnica Trbovlje
Trg revolucije 6a
Telefon: 03 620 94 20
Telefaks: 03 620 94 29
Podružnica Murska Sobota
Lendavska ulica 3
Telefon: 02 620 93 70
Telefaks: 02 620 93 79
32
Letno poročilo 2011
Informacijski in tehnološki razvoj
Razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov
Hranilnica je vzdrževala informacijski sistem po sprejetem načrtu za leto 2011. Pri tem je nadaljevala
z vlaganji v razvoj informacijske podpore storitvam in produktom hranilnice s primarnim ciljem
zagotavljanja visokega nivoja varnosti, zanesljivosti in razpoložljivosti informacijskih sistemov
ter podatkov. Hranilnica je izvedla večino načrtovanih nadgradenj, nekatere nedokončane pa bo
dokončala v letu 2012.
a področju kritičnih informacijskih sistemov je hranilnica pripravila prenovo visoko razpoložljivega
N
sistema strežnikov bančne aplikacije, ki se bo predvidoma končala v februarju 2012 ter izvedla
prenovo strojne in programske opreme za plačilni sistem Swift. Hranilnica je nadaljevala z
razvojem bančnega informacijskega sistema Hibis. Glavne pridobitve razvoja, poleg prilagajanja
informacijske podpore zakonskim spremembam, so podpora procesiranju e-računov, uvedba
domačih SEPA direktnih bremenitev, prehod vseh domačih plačil na univerzalni plačilni nalog ter
vzpostavitev lastnega sistema za poslovno poročanje.
V skladu z letnim načrtom je hranilnica zamenjala dotrajano računalniško strojno in programsko
opremo ter dokupila ustrezno število licenc za uporabo različne programske opreme. V vseh
poslovnih enotah je uvedla in poenotila sistem za shranjevanje uporabniških dokumentov ter
nadgradila intranet portal. Ob koncu leta je hranilnica predala v delovanje še popolnoma prenovljen
spletni portal. V tem letu je hranilnica dokončala prenovo komunikacijskih povezav na bolj zanesljive
in zmogljive optične povezave ter posledično izvedla tudi prehod vseh enot na lastno IP telefonijo.
Z namenom krepitve in širitve poslovne mreže je hranilnica v maju 2011 izvedla preselitev podružnice
Novo Mesto v nove poslovne prostore, kjer je vzpostavila informacijsko-komunikacijsko opremo za
devet delovnih mest ter uvedla bankomatsko poslovanje. V mesecu oktobru je hranilnica opremila
dodatno kupljeni poslovni prostor podružnice Trbovlje, kjer je opremila 4 nova delovna mesta. V
mesecu decembru je hranilnica odprla novo agencijo v Hrastniku, kjer je opremila 5 delovnih mest
ter vzpostavila bankomatsko poslovanje.
Informacijski sistem in upravljanje operativnega tveganja v hranilnici je bilo tudi v letu 2011
predmet pregledov zunanjih revizorjev Banke Slovenije in pooblaščenih revizorjev družbe Deloitte.
Hranilnica je priporočila in ugotovitve zunanjih revizorjev upoštevala na način, da nadaljuje z
uvajanjem dobrih praks ter izboljšav v informacijski sistem.
Razvoj sodobnih plačilnih instrumentov
Na področju kartičnega poslovanja je hranilnica izvedla nadgradnjo za storitev 3D Secure, ki bo
uvedena do marca 2012. Sistem 3D Secure omogoča bolj varno plačevanje s kreditnim karticami
MasterCard na internetu. Na področju bankomatskega poslovanja je hranilnica nadgradila
bankomate, da poleg obstoječih BA Maestro kartic sprejemajo tudi MasterCard, Maestro in Diners
Club kartice. V letu 2011 so bili nameščeni trije novi bankomati, in sicer v podružnici Novo Mesto,
prvi dislociran bankomat v Rogaški Slatini ter bankomat v agenciji Hrastnik.
Na področju spletnega bančništva je hranilnica nadgradila aplikacijo Dh-Plus za fizične osebe z
varnostnimi mehanizmi, ki zagotavljajo še višji nivo varnosti spletnega poslovanja. Hkrati je uvedla
tudi nove funkcionalnosti kot so: pregled rentnih in obročnih varčevanj, pregled trajnih nalogov,
sprejem in obdelavo e-računov, posredovanje SMS obvestil, vpogledno prijavo z enkratnim SMS
žetonom, itd.
33
Letno poročilo 2011
Izboljšanje sistemov varovanja hranilnice
V sklopu preselitve in dograditve poslovnih enot je hranilnica v letu 2011 vzpostavila tri nove
tehnološko napredno opremljene sisteme tehničnega varovanja in sicer: v novih poslovnih enotah
v Novem Mestu in Hrastniku ter dodatnem poslovnem prostoru v Trbovljah. Izvajanje zasebnega
varovanja v poslovnih enotah hranilnice je bilo tudi v letu 2011 predmet pregledov zunanjega
preglednika. Hranilnica je priporočila in ugotovitve upoštevala na način, da nadaljuje z izboljšavami
postopkov in sistemov varovanja.
Načrti za razvoj in vzdrževanje informacijske podpore v letu 2012
Strategija razvoja in vzdrževanja informacijskih sistemov
Hranilnica bo v letu 2012 nadaljevala z razvojem informacijskih sistemov v skladu s sprejeto
Strategijo razvoja IT za obdobje od 2011 do 2015 tako, da bo vlagala sredstva v razvoj in vzdrževanje
informacijske podpore. Največ razvojnih aktivnosti v letu 2012 bo hranilnica namenila razvoju in
testiranju bančnega informacijskega sistema Hibis ter prenovi spletne banke Dh-Net za pravne
osebe. Skladno z rastjo poslovne mreže hranilnica načrtuje tudi povečanje števila poslovnih enot in
uporabnikov informacijskih sistemov ter ustrezno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.
Najpomembnejši cilj informatike tako kot zadnja leta še naprej ostaja zagotavljanje visokega
nivoja varnosti, zanesljivosti in razpoložljivosti informacijskih sistemov ter varovanje podatkov
komitentov. Hranilnica bo ta cilj dosegla z načrtnim vlaganjem v napredne informacijske tehnologije
ter postopno izgradnjo in posodabljanjem lastnega informacijskega sistema. Hranilnica bo pri
uvajanju sprememb in vzdrževanju informacijskega sistema zagotavljala skladnost z zahtevami
mednarodnih standardov za upravljanje varnosti ISO/IEC 27001 in BS17799, standarda za
neprekinjeno poslovanje BS 25999, standarda za upravljanje informacijskih sistemov ISO 20001 in
najboljših praks ITIL ter standarda za varnost kartičnih sistemov PCI DSS.
Na področju razvoja in vzdrževanja programske opreme bo hranilnica nadaljevala tehnološki razvoj
informacijske podpore za bančno poslovanje. Pri tem bo upoštevala zakonske predpise, zahteve
Banke Slovenije in Evropske centralne banke. Za leto 2012 hranilnica načrtuje dograditev modula
za zavarovanje bančnih poslov, nadaljnje prilagajanje plačilnih sistemov enotni evropski platformi
SEPA ter nadgraditev že vzpostavljenega lastnega sistema za poslovno poročanje.
Na področju vzdrževanja kritične strojne opreme hranilnica v letu 2012 načrtuje zaključiti že
začeto zamenjavo strežnikov bančne aplikacije, ki bo omogočala povečanje števila uporabnikov ter
uvajanje novih produktov in storitev. Hranilnica bo za potrebe shranjevanja podatkov nadgradila
diskovno polje ter zaradi povečanega obsega uporabe zamenjala strežnika za spletno bančništvo.
V nadaljevanju hranilnica načrtuje vzpostavitev novega testnega okolja bančne aplikacije, ki
bo namenjena testiranju novih tehnologij, za kar bo hranilnica ob prehodu v produkcijo morala
dokupiti ustrezne licence za programsko opremo Oracle.
Na področju vzdrževanja delovnih postaj in strežnikov hranilnica poleg rednega vzdrževanja
računalniške opreme načrtuje tudi zamenjavo dotrajane računalniške opreme. Pri tem bo zamenjala
pripadajočo strojno opremo ter kupila ustrezno licenčno programsko opremo. S postopno uvedbo
operacijskega sistema Windows 7 na delovne postaje hranilnica načrtuje nadgraditi sistem
domenskih strežnikov. Po končani prenovi komunikacijskih povezav poslovnih enot namerava
hranilnica v letu 2012 nadgraditi komunikacijsko opremo za povezavo v omrežje Swift in dograditi
sistem centralne mrežne naprave.
Hranilnica v letu 2012 načrtuje vzpostavitev informacijske podpore za odprtje ene do dveh novih
poslovnih enot, ki bosta še dodatno okrepile ponudbo hranilnice. Ob širitvi dejavnosti bo hranilnica
povečala tudi prostore služb in sektorjev hranilnice v Ljubljani.
34
Letno poročilo 2011
Strategija razvoja sodobnih plačilnih instrumentov
Po končani prenovi spletne banke Dh-Plus za fizične osebe načrtuje hranilnica na področju
razvoja elektronskega bančništva obsežno prenovo spletne banke Dh-Net za pravne osebe.
Hranilnica namerava posodobiti uporabniški vmesnik ter dograditi varnostne mehanizme in nove
funkcionalnosti, ki bodo uporabnikom omogočale pregled nad uporabo poslovnih kartic, uvažanje
posamičnih in množičnih plačil v novih formatih, prejem in obdelavo e-računov ter možnost
naprednega SMS obveščanja uporabnikov. Tudi za leto 2012 hranilnica pričakuje, da se bo nadaljeval
trend hitrega povečanja števila uporabnikov spletnih bank Dh-Plus za fizične osebe, kot tudi Dh-Net
za pravne osebe.
Na področju kartičnega poslovanja hranilnica izdaja že sedem tipov debetnih kartic Maestro in tri
tipe kreditnih kartic MasterCard. Vse kartice so izdelane na DDA čip tehnologiji, ki zagotavlja visok
nivo varnosti. Večina zlorab, ki se zgodijo, so posledica zlorabe magnetne steze, ki pa jo MasterCard
zaradi različne razvitosti terminalske mreže in drugačnih standardov po svetu še vedno zahteva.
V letu 2012 hranilnica načrtuje v dogovoru s sistemom MasterCard omogočiti internet plačila po
sistemu 3D Secure še za debetne kartice Maestro.
Na področju bankomatskega poslovanja ima hranilnica v svoji mreži 15 bankomatov. Za leto 2012
hranilnica načrtuje nadgraditi vse bankomate v skladu z zahtevami kartičnega standarda PCI DSS
in hkrati predvideva, da bo namestila 3 nove bankomate.
Strategija izboljšanja sistemov varovanja hranilnice
Hranilnica bo tudi v letu 2012 nadaljevala z nadzori zasebnega varovanja poslovnih enot. Tako bo
postopoma še izboljševala postopke zaposlenih in nadgrajevala sisteme tehnične varnosti v skladu s
priporočili nadzora ter novih standardov na tem področju. Hranilnica bo še naprej ozaveščala vodje
poslovnih enot in ostale zaposlene glede upoštevanja sprejete varnostne politike ter obvladovanja
operativnega tveganja v enotah hranilnice. V skladu s širitvijo poslovne mreže namerava hranilnica
v letu 2012 vzpostaviti dva nova sistema tehničnega varovanja.
Investicijska vlaganja
Hranilnica je v letu 2011 izvedla naslednje investicijske aktivnosti:
• Izvršena je bila investicija v nove poslovne prostore za poslovanje podružnice v Novem Mestu;
• Dokupljeni in opremljeni so bili dodatni prostori za poslovanje podružnice v Trbovljah;
• V sklopu širitve poslovanja je bila izvršena investicija v nove poslovne prostore za poslovanje
agencije Hrastnik;
• Postavljeni so bili trije novi bankomati hranilnice, skupaj ima hranilnica sedaj petnajst
bankomatov;
• V skladu z načrtom IT so bile opravljene različne posodobitve strojne in programske opreme
hranilnice;
• S posodobitvijo telefonskega sistema v zadnjih štirih enotah je bil končan projekt prehoda na
lastno IP telefonijo;
• Opravljalo se je tekoče vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev.
35
Letno poročilo 2011
Hranilnica bo v letu 2012 izvajala naslednje investicije:
• Ureditev novih poslovnih prostorov in nakup potrebne opreme za potrebe služb in sektorjev
hranilnice v Ljubljani;
• S strani lastnikov bo predlagan odkup obstoječih poslovnih prostorov hranilnice v Mariboru in
na Ptuju;
• Nakup in ureditev novih poslovnih prostorov ter potrebne opreme za novo 15. podružnico v
Brežicah ter potencialni nakup poslovnih prostorov za novo agencijo;
• Načrtuje se postavitev treh novih bankomatov hranilnice;
• Skladno z načrtom IT bodo opravljene različne posodobitve strojne in programske opreme
hranilnice;
• Opravljalo se bo tekoče vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev.
Zaposleni
Na dan 31.12.2011 je bilo v hranilnici 140 zaposlenih, kar je 12 več kot v letu 2010. Izobrazbena
struktura je zelo dobra in se iz leta v leto izboljšuje. Najmanj visoko šolsko izobrazbo ima 67 zaposlenih
oziroma 48 %, višje šolsko izobrazbo ima 14 zaposlenih oziroma 10 % in srednje šolsko izobrazbo 59
zaposlenih oziroma 42 %.
Štirje zaposleni imajo znanstveni magisterij, 6 jih je vključenih v magisterski študij, 7 jih pridobiva
visoko in 2 višje šolsko izobrazbo. Med zaposlenimi je 55 moških (39 %) in 85 žensk (61 %). Povprečna
starost zaposlenih je 35,7 let.
Starostna struktura:
Do 30 let
Od 30 do 40 let
Št. zaposlenih
Odstotek
43
30,7%
55
Od 40 do 50 let
Od 50 do 60 let
29
20,7%
2
1,4%
11
Nad 60 let
SKUPAJ
39,3%
140
7,9%
100,0%
Hranilnica bo vodila politiko polne zaposlenosti na delovnem mestu in usposobljenosti enega delavca
za opravljanje več del in nalog.
Vsak delavec hranilnice je pomemben člen v njeni rasti in razvoju, saj s svojim znanjem, izkušnjami in
strokovnim delom prispeva k zastavljenim poslovnim in finančnim ciljem.
Hranilnica bo zaposlenim zagotavljala dobre pogoje dela in strokovnega usposabljanja. Omogočala jim
bo izobraževanja za potrebe dela v hranilnici.
Zaposlene bo stimulirala s sistemom nagrajevanja in napredovanja ter mesečnim ocenjevanjem
delovne in poslovne uspešnosti.
Skladno z razvojem hranilnice se predvideva v podružnicah, sektorjih in službah hranilnice v letu 2012
dodatna zaposlitev 7 novih delavcev, kar pomeni povečanje zaposlenih na 147.
36
Letno poročilo 2011
Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
Pranje denarja je kaznivo dejanje in pomeni katero koli ravnanje, s katerim se prikriva izvor denarja
ali drugega premoženja. Financiranje terorizma je kaznivo dejanje in pomeni zagotavljanje ali zbiranje
oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega premoženja, zakonitega ali nezakonitega
izvora, z namenom, da bo uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja, ali da ga bo uporabil terorist
ali teroristična organizacija.
Za potrebe odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma hranilnica pri
opravljanju svoje dejavnosti izvaja naloge, določene z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in
financiranja terorizma in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Pri izvajanju zakona upošteva tudi
Smernice izdane s strani Banke Slovenije in priporočila Združenja bank Slovenije.
V hranilnici je prisotno zavedanje, da nespoštovanje določil zakona ne pomeni samo izpostavljanja
hranilnice visokim denarnim kaznim, predpisanim v zakonu, temveč tudi kršitev Direktiv EU. Posledice
kršitve zakona in s tem mednarodnih predpisov so lahko za hranilnico zelo hude, od tveganja dobrega
imena hranilnice, izgube zaupanja delničarjev in komitentov hranilnice, do izgube licence.
Poglavitne naloge in obveznosti, ki jih je hranilnica izvajala v letu 2011:
• izvajanje ukrepov za poznavanje stranke - pregled stranke;
• segmentacija strank se izvaja v skladu s sprejeto analizo tveganosti. Razvrščanje strank v ustrezno
kategorijo tveganosti se opravlja ob sklenitvi poslovnega razmerja in ob rednem skrbnem
spremljanju poslovnih aktivnosti stranke;
• sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije Uradu za
preprečevanje pranja denarja;
• ugotavljanje in sporočanje transakcij ali strank, v zvezi s katerimi so obstajali razlogi za sum pranja
denarja ali financiranje terorizma, z uporabo seznamov indikatorjev za prepoznavanje strank in
transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma,
izdanih s strani Združenja bank Slovenije;
• izvedeno je bilo obvezno letno izobraževanje vseh zaposlenih na temo preprečevanja pranja
denarja in financiranja terorizma;
• pooblaščenka za pranje denarja se je udeležila posveta o odkrivanju in preprečevanju pranja
denarja, organiziranega s strani Združenja bank Slovenije;
• pooblaščenka se redno udeležuje sej odborov Združenja bank Slovenije za preprečevanje pranja
denarja in z vsemi novostmi seznanja sodelavce;
• vzpostavljen je sistem notranje kontrole, v katerem sodelujejo referenti na blagajnah podružnic,
direktorji podružnic, vodje služb in pooblaščenka in njeni namestniki na sedežu hranilnice ter
služba notranje revizije;
• služba notranje revizije je v letu 2011 pregledala izvajanje preprečevanja pranja denarja v
podružnicah in preverjala izvajanje predhodno izdanih priporočil;
• opravljena je dograditev programske podpore za elektronsko sporočanje transakcij Uradu za
preprečevanje pranja denarja v skladu z Zakonom o dopolnitvah zakona o preprečevanju pranja
denarja in financiranju terorizma ZPPDFT-B;
• hranilnica skrbi za ustrezno hrambo podatkov in pripadajoče dokumentacije, pridobljene na
podlagi zakona in skrbi za upravljanje predpisanih evidenc.
37
Letno poročilo 2011
Navedene aktivnosti se bodo z enako skrbnostjo izvajale tudi v letu 2012, poseben poudarek pa bo
namenjen zlasti:
• celovitemu izvajanju vseh predpisov s področja preprečevanja pranja denarja,
• izvajanju ustreznih in učinkovitih notranjih kontrol,
• razvoju programske podpore z namenom lažjega in učinkovitejšega odkrivanja sumljivega
poslovanja strank,
• dobremu poznavanju strank, s ciljem kvalitetnega izvajanja skrbnega pregleda strank,
• zagotavljanju in povečevanju zavedanja vseh zaposlenih o pomenu učinkovitega preprečevanja
pranja denarja za hranilnico.
DRUŽBENA ODGOVORNOST
Hranilnica se zaveda svoje vloge in odgovornosti do okolja, v katerem deluje, kar izhaja tudi
iz poslovne strategije hranilnice. Hranilnica deluje družbeno odgovorno do ožjega in širšega
družbenega okolja, komitentov, lastnikov, zaposlenih in do naravnega okolja.
Odnos do družbenega okolja
Hranilnica se vključuje v donatorske in sponzorske aktivnosti organizacij, ki imajo svoje poslovanje
urejeno preko poslovnega računa v hranilnici. Pri humanitarnih pomočeh hranilnica ne pogojuje
odprtje poslovnega računa.
Skoraj redno hranilnica sponzorira aktivnosti sindikatov, lastnikov in komitentov hranilnice, tako
ob prvomajskih prireditvah in drugih, predvsem športnih aktivnostih sindikatov.
Odnos do naravnega okolja
V hranilnici je prisotno zavedanje skrbi za naravno okolje. To potrjuje ravnanje ločenega zbiranja
praznih originalnih kartuš in tonerjev in ločenega zbiranja odpadnega materiala. Pomemben je tudi
podatek, da papirno poslovanje vedno bolj nadomešča elektronska oblika poslovanja.
Odnos do zaposlenih
Skrb za socialen vidik in socialno varnost je sestavni del poslovne politike hranilnice. V izjemni
življenjski in materialni stiski je delavec hranilnice lahko deležen socialne pomoči.
Nagrajevanje zaposlenih, zlasti stimulativnega dela, je predmet nenehnega dograjevanja s ciljem
še večje pripadnosti in učinkovitosti zaposlenih. Ko gre za človeški odnos, velja pravilo enak med
enakimi, ni razlike med spoloma, gojimo vrednoto medsebojnega spoštovanja.
Zaposlenim je omogočeno izobraževanje ob delu in iz dela, pri čemer izobraževanja, ki so v interesu
hranilnice, hranilnica tudi materialno podpira.
Hranilnica ima s sindikatom hranilnice podpisano kolektivno pogodbo, kar potrjuje zavedanje o
socialnem partnerstvu.
38
Letno poročilo 2011
Druženje zaposlenih je pomembna skrb poslovodstva hranilnice. Ocenjujemo, da zaposleni
medsebojna srečanja potrebujejo in da ta prispevajo k medsebojni povezanosti zaposlenih, k še bolj
iskrenim prijateljskim odnosom in k še večji pripadnosti kolektivu. Praviloma družabna srečanja
hranilnica organizira dvakrat letno, enkrat povezano z obveznim izobraževanjem in drugič ob
priliki pričakovanja novega leta. Poskrbljeno je za odnose z upokojenimi sodelavci, ki se jih redno
vabi na prednovoletna srečanja.
Komuniciranje
O vseh tekočih informacijah, o aktih hranilnice in o vsem kar zaposleni potrebujejo za svoje
uspešno delo, so zaposleni seznanjeni preko intraneta hranilnice. O trenutnih aktualnih dogodkih
so zaposleni dnevno informirani preko elektronske pošte.
Lastniki hranilnice in druga zainteresirana strokovna javnost lahko dobijo večino podatkov o
poslovanju hranilnice na spletni strani hranilnice.
Hranilnica ima urejene komunikacije in odnose z mediji, pri čemer pa zahtevamo korektnost in
profesionalnost z medijske strani. Zavedamo se pomena medijske podobe o hranilnici.
Komunikacije z obstoječimi komitenti hranilnice so običajno na mesečni ravni, potencialne
komitente pa hranilnica nagovarja preko različnih tržnih poti, medijev in pisnih reklam v poštne
nabiralnike. Kvalitetno vsebinsko komunikacijo s komitenti in potencialnimi komitenti omogoča
tudi spletna banka hranilnice.
DELOVANJE NOTRANJE REVIZIJE
Hranilnica ima organizirano službo notranje revizije skladno z zahtevo Zakona o bančništvu, kot
samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi ter funkcionalno in organizacijsko
ločen od drugih organizacijskih delov hranilnice. Služba notranje revizije deluje kot orodje
nadzornega sveta in uprave za zagotavljanje ustreznosti notranjih kontrol. Namen, pomen in
naloge službe notranje revizije - izboljšanje ustreznosti in učinkovitosti izvajanja organizacijskih in
postopkovnih kontrol, so določene v soglasju z upravo, potrjuje pa jih revizijska komisija in nadzorni
svet. Delovanje notranje revizije določajo Zakon o revidiranju, Mednarodni standardi strokovnega
ravnanja pri notranjem revidiranju in Kodeks načel in poklicne etike notranjih revizorjev ter
Listina o delovanju službe v hranilnici. Banka Slovenije v svojih rednih pregledih ocenjuje rednost,
neodvisnost, kvaliteto in učinkovitost dela službe notranje revizije.
Delo službe notranje revizije je v letu 2011 potekalo v skladu s sprejetim letnim načrtom dela. Služba
je pri revidiranju zasledovala cilje, ki jih določa Zakon o bančništvu za sistem notranjih kontrol
in poročanja, upravljanja s tveganji in notranjem kapitalu, skladnost z zakonodajo in internimi
predpisi. Pri revidiranju poslovanja hranilnice služba ni naletela na tveganja, ki bi lahko ogrozila
obstoj hranilnice. Redno poročanje službe je namenjeno predvsem upravi, ki se seznani s cilji in
ugotovitvami ter priporočili revizije. Polletno in letno poročanje o delu službe poteka po zahtevah
Zakona o bančništvu in je namenjeno upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu ter skupščini.
Izvajanje priporočil se spremlja obdobno.
39
Letno poročilo 2011
40
Letno poročilo 2011
UPRAVLJANJE HRANILNICE
SKUPŠČINA DELNIČARJEV
228 delničarjev
NADZORNI SVET
REVIZIJSKA KOMISIJA
Ivan Sotošek
Predsednik
Cvetka Gliha
Podpredsednica
Ladislav Kaluža
Član
Sonja Kos
Članica
Drago Ščernjavič
Član
Bojan Zupančič
Član
Marjan Ferčec
Član do 14.12.2011
Sonja Anadolli
Predsednica - do 15.9.2011
Mateja Mramor Hrovat
Predsednica - od 16.9.2011
Cvetka Gliha
Članica
Sonja Kos
Članica
UPRAVA
Jože Stegne
Predsednik uprave
Jasna Mesić
Članica uprave
Nadzorni svet ima mandat do 30. junija 2012 in deluje v skladu z ZGD, ZBan-1, Statutom hranilnice in
poslovnikom o delu nadzornega sveta.
Revizijska komisija je organ nadzornega sveta, ki ima mandat do 24.12.2013 in deluje v skladu z
poslovnikom o delu revizijske komisije.
Uprava hranilnice ima mandat do 14.4.2015. Uprava deluje v skladu z ZGD, ZBan-1, Statutom hranilnice
in sklepom nadzornega sveta o delitvi dela uprave hranilnice, z dne 26.9.2007.
Drugi organi
1. Strokovni kolegij sestavljajo uprava, svetovalca uprave, pooblaščenka za preprečevanje pranja
denarja, direktorji sektorjev in vodje posameznih služb.
2. Kreditni odbor
Sašo Ignjatovič - predsednik
Nuša Slabe Pegan - članica
Andrej Rigler - član
Karel Rek – namestnik predsednika
Andrej Pivčevič - nadomestni član
Matija Stare - nadomestni član
41
Letno poročilo 2011
3. Likvidnostna komisija
4. Odbor za tveganja
Jasna Mesić - predsednica
Jasna Mesić - predsednica
Matija Stare – član
Karmen Godec - članica
Andrej Rigler – namestnik predsednika
Karel Rek – nadomestni član
Andrej Pivčevič – nadomestni član
Nina Žohar – nadomestna članica
42
Anela Softić - članica
Nuša Slabe Pegan - članica
Andrej Rigler - član
Žan Wostner - član
Sašo Ignjatovič - član
Renato Založnik - član
Borut Rešek - član
Letno poročilo 2011
NOTRANJA ORGANIZACIJA HRANILNICE
Notranja organizacija hranilnice je grajena na naslednjih izhodiščih:
• hranilnica pokriva s 18 poslovalnicami ves slovenski prostor,
• hranilnica deluje kot univerzalna banka s celovito ponudbo za fizične in pravne osebe,
• iz meseca v mesec se povečuje število imetnikov osebnih in poslovnih računov,
• rasti transakcijskih računov sledi obseg večjega poslovanja s karticami,
• izredno hitro se povečuje število uporabnikov spletnih bank DH-Plus in DH-Net,
• povečuje se število deponentov in drugih varčevalcev ter kreditojemalcev,
• hranilnica je bistveno povečala poslovno mrežo.
Hranilnica je bila ob koncu leta 2011 organizirana kot sledi:
Uprava hranilnice s službami:
• dva svetovalca uprave,
• pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja,
• služba notranje revizije,
Poslovni sektorji:
• sektor poslovanja s prebivalstvom,
• sektor poslovanja s pravnimi osebami,
• sektor računovodstva in poročanja,
• sektor zaledja,
• sektor plačilnega prometa in obračunski center,
• sektor upravljanja z naložbami,
• sektor informacijske tehnologije in organizacije.
Strokovno podporne službe:
• služba za obračun osebnih prejemkov,
• služba pravnih, kadrovskih in splošnih zadev,
• služba marketinga in odnosov z javnostmi,
• služba zakladništva,
• služba kontrolinga, plana in analize,
• služba bonitete,
• služba upravljanja s tveganji.
43
Letno poročilo 2011
ORGANIZACIJSKA SHEMA DELAVSKE HRANILNICE d.d. LJUBLJANA
PREDSEDNIK UPRAVE
Jože Stegne
ČLANICA UPRAVE
Jasna Mesić
TAJNIŠTVO UPRAVE
SVETOVALCA UPRAVE
POOBLAŠČENKA ZA PREPREČEVANJE
PRANJA DENARJA
SLUŽBA NOTRANJE REVIZIJE
SLUŽBE
POSLOVNE ENOTE
SEKTORJI
BONITETE
POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM:
- ODDELEK RAZVOJA IN SPREMLJANJA PROJEKTOV IN
BANČNIH PRODUKTOV
- ODDELEK KARTIČNEGA IN BANKOMATSKEGA POSLOVANJA
- ODDELEK ZA KONTROLO KREDITOV FIZIČNIH OSEB
- ODDELEK ZA KONTROLO OSEBNIH RAČUNOV
UPRAVLJANJE S TVEGANJI
OBRAČUN OSEBNIH PREJEMKOV
POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI:
ZAKLADNIŠTVO
- ODDELEK ZA KONTROLO POSLOVNIH RAČUNOV
- ODDELEK ZA KONTROLO KREDITOV PRAVNIH OSEB
PRAVNE, KADROVSKE IN SPLOŠNE
PLAČILNI PROMET IN OBRAČUNSKI CENTER:
ZADEVE
- ODDELEK ZA PLAČILNI PROMET
- ODDELEK OBRAČUNSKEGA CENTRA
MARKETING IN ODNOSI Z JAVNOSTMI
ZALEDJE:
KONTROLING, PLAN IN ANALIZE
- ODDELEK PODPORE ZAKLADNIŠTVU IN OSEBNIM RAČUNOM
- ODDELEK PODPORE KREDITNEMU POSLOVANJU
- ODDELEK SPREMLJANJA SODNIH IN DAVČNIH IZVRŽB
UPRAVLJANJE Z NALOŽBAMI:
- ODDELEK ZA IZTERJAVO
INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA IN
ORGANIZACIJA:
- ODDELEK SISTEMSKE PODPORE
- ODDELEK ZA ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
- ODDELEK ZA ORGANIZACIJO IN VARNOST
RAČUNOVODSTVO IN POROČANJE :
- ODDELEK POROČANJA
- ODDELEK KNJIGOVODSTVA
44
Letno poročilo 2011
LJUBLJANA
- AGENCIJA STOŽICE
- EKSPOZITURA DALMATINOVA
MARIBOR
- EKSPOZITURA GOSPOSKA
NOVO MESTO
KOPER
VELENJE
NOVA GORICA
KRANJ
TRBOVLJE
- AGENCIJA HRASTNIK
SLOVENSKA BISTRICA
CELJE
PTUJ
MURSKA SOBOTA
JESENICE
SLOVENJ GRADEC
45
Letno poročilo 2011
SKUPINA POVEZANIH DRUŽB
Skupino povezanih družb sestavljata Delavska hranilnica d.d. Ljubljana in hčerinska družba DHSTORITVE d.o.o., ki je v 100 odstotni lasti hranilnice. Odvisna družba DH-STORITVE d.o.o. je v letu
2011 ustanovila podrejeno družbo DH Solar d.o.o., ki je v 100 odstotni lasti DH-STORITVE d.o.o.
Osnovna dejavnost družbe DH STORITVE d.o.o. je opravljanje računovodskih storitev zunanjim
strankam ter od leta 2011 odkupi terjatev, osnovna dejavnost družbe DH Solar d.o.o. pa je druga
proizvodnja električne energije.
Kapital družbe DH-STORITVE d.o.o. je na dan 31.12.2011 znašal 21 tisoč EUR (na dan 31.12.2010
22 tisoč EUR), bilančna vsota 157 tisoč EUR (na dan 31.12.2010 23 tisoč EUR), čisti dobiček tekočega
leta 428 EUR (v letu 2010 246 EUR) in bilančni dobiček 11,6 tisoč EUR (v letu 2010 12,6 tisoč EUR).
Kapital družbe DH Solar d.o.o. je na dan 31.12.2011 znašal 7,5 tisoč EUR, bilančna vsota 129,5 tisoč
EUR ter čista izguba tekočega leta 3,5 tisoč EUR.
Direktorja obeh odvisnih družb sta Sašo Ignjatovič in Andrej Pivčevič, ki sta zaposlena v Delavski
hranilnici d.d. Ljubljana. Družbi nimata zaposlenih.
Skupščino obeh družb predstavlja uprava Delavske hranilnice d.d. Ljubljana.
OBVLADOVANJE TVEGANJ
Hranilnica ima postavljen celovit okvir za obvladovanje tveganj, ki med drugim vključuje tudi
definiranje metodologij za merjenje vseh za hranilnico relevantnih tveganj, njihovo vključitev v
interne politike in druge akte, potrditev internih politik in aktov ali njihovih tekočih sprememb s
strani uprave in nadzornega sveta hranilnice, delovanje Odbora za tveganje kot organa, ki sprejema
usmeritve na področju prevzemanja tveganj hranilnice, določitev frekvence in oblike poročanja o
tveganjih ter vzpostavitev informacijske podpore za merjenje in poročanje o tveganjih.
Tudi v letu 2011 je hranilnica sprejela Strategijo prevzemanja tveganj in upravljanja s kapitalom
Delavske hranilnice d.d. Ljubljana v letu 2011, ki dopolnjuje poslovno strategijo in sicer tako,
da vrednostno prikazuje nagnjenost hranilnice k posamezni vrsti tveganja v obliki interno
ocenjenih kapitalskih potreb za posamično vrsto tveganj, na drugi strani pa prikazuje tudi gibanje
razpoložljivega interno ocenjenega kapitala. Kontrolno okolje pa je bolj podrobno prikazala v
dokumentu Profil tveganosti Delavske hranilnice d.d. Ljubljana za leto 2011. Oba dokumenta je
potrdil tudi nadzorni svet hranilnice.
Pristopi glede merjenja, ocenjevanja in upravljanja posameznega tveganja ter izvajanja procesa
ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala pa so zapisani v naslednjih politikah, ki predstavljajo
podlago za izvajanje strategije prevzemanja tveganj:
• Politika upravljanja kreditnega tveganja,
• Politika primernih kreditnih zavarovanj,
• Politika upravljanja tržnih tveganj,
• Politika upravljanja operativnega tveganja,
• Politika upravljanja obrestnega tveganja,
• Politika upravljanja likvidnostnega tveganja,
46
Letno poročilo 2011
• Politika upravljanja drugih tveganj (strateško tveganje, tveganje ugleda, tveganje
dobičkonosnosti, kapitalsko tveganje),
• Politika na področju upravljanja tveganj in izvajanja procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala.
V bančni poslovni praksi oziroma v njeni kreditni dejavnosti razumemo boniteto predvsem kot
oceno kreditne sposobnosti, ki »lahko« daje signal, da je kreditojemalec zanesljiv dolžnik in
komitent. Poznavanje bonitete stranke pomeni za hranilnico osnovo za ohranjanje in navezovanje
novih poslovnih razmerij s stranko. Glede na tveganost posameznega komitenta in v primeru
dokazov o oslabitvah hranilnica oceni ustrezne oslabitve finančnih instrumentov. Področje merjenja
in upravljanja kreditnega tveganja tako dodatno dopolnjuje tudi Metodologija za oceno oslabitev
finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah po MSRP.
Merjenje izpostavljenosti tveganjem je programsko podprto, poročanje o izpostavljenosti tveganjem
izvaja služba Upravljanje s tveganji mesečno. Poročila obravnava Odbor za tveganja, ki sprejema
usmeritve in priporočila za upravljanje s tveganji.
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje še naprej ostaja največje tveganje, ki mu je hranilnica izpostavljena s svojim
poslovanjem, zato mu posveča tudi največjo pozornost. Za merjenje kapitalskih zahtev na področju
kreditnega tveganja hranilnica uporablja standardiziran pristop, vsebino tega pristopa pa je za
interne potrebe dopolnila in nadgradila v sklopu interne metodologije merjenja.
Služba Upravljanje s tveganji mesečno izdela pisno analizo kreditnega portfelja, v katero po potrebi
vključi tudi oceno prihodnjih trendov na podlagi simulacij in stresnih scenarijev. Poseben poudarek
pri analizi kreditnega portfelja je namenjen problematičnim področjem izpostavljenosti. Rezultate
analiz služba predstavi v sklopu skupnega poročila o izpostavljenosti hranilnice vsem tveganjem.
V analizo so zajeta gibanja (primerjava s prejšnjim poročilom, primerjava glede na plan) vsaj
naslednjih postavk:
• delež posamezne kategorije izpostavljenosti,
• znesek potrebnega kapitala za posamezno kategorijo izpostavljenosti,
• obseg izpostavljenosti, zavarovanih s posameznimi vrstami kreditnih in drugih zavarovanj,
• vpliv kreditnih zavarovanj na znižanje kapitalskih zahtev,
• neizkoriščen potencial kreditnih zavarovanj zaradi neizpolnjevanja minimalnih zahtev,
• delež zamudnih postavk,
• na katero kategorijo izpostavljenosti se nanašajo zamude,
• delež regulatorno visoko tveganih postavk,
• znesek oslabitev in rezervacij po MSRP,
• znesek dodatno potrebnega kapitala kot posledice prehoda iz primarne kategorije
izpostavljenosti (izpostavljenosti do podjetij, izpostavljenosti iz naslova bančništva na
drobno,…) v kategorije izpostavljenosti, za katere je potrebno rezervirati dodaten kapital
(zamudne postavke, regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti).
47
Letno poročilo 2011
Po interni metodologiji oslabitev, ki je skladna z določili MSRP, je hranilnica po stanju na dan
31.12.2011 oblikovala 3.261 tisoč EUR oslabitev finančnih sredstev in rezervacij za zunajbilančne
postavke, od tega za zapadle izpostavljenosti in regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti v višini
2.267 tisoč EUR in sicer v višini 2.241 tisoč EUR kot posledico posamičnih oslabitev, preostali del
pa kot posledico skupinskih oslabitev. Celotna izpostavljenost, na podlagi katere je hranilnica
oblikovala oslabitve, znaša 160.338 tisoč EUR in se nanaša na vse skupine kreditov, dane tako
fizičnim kot pravnim osebam in na limite na osebnih računih.
KATEGORIJE
IZPOSTAVLJENOSTI
Enote centralne
ravni države ali
centralne banke
Enote regionalne ali lokalne
ravni držav
Osebe javnega
sektorja
Multilateralne
razvojne banke
Mednarodne
organizacije
Institucije
Podjetja
Bančništvo na
drobno
Zavarovano z
nepremičninami
Zapadle
postavke
Regulatorno
zelo tvegane
izpostavljenosti
Krite obveznice
Kratkoročne
terjatve do
institucij in
podjetij
Naložbe v
investicijske
sklade
Ostale
izpostavljenosti
SKUPAJ
Originalna
vrednost
izpostavljenosti na dan
31.12.2011
Neto vrednost
bilančnih
izpostavljenosti na dan
31.12.2011
Neto vrednost
zunajbilančnih
izpostavljenosti na dan
31.12.2011
Povprečna
vrednost neto
izpostavljenosti v letu 2011
v tisoč EUR
Neto izpostaKapitalske
Neto vrednost bilančnih izposta- vljenost na dan
zahteve za
vljenosti na dan 31.12.2011
31.12.2011 po kreditno tvegapo preostali zapadlosti
upoštevanju
nje na dan
CRM
31.12.2011
do 1 leta
nad 1 letom
25.892
25.892
0
14.681
4.208
21.684
30.670
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2.369
2.368
0
2.593
300
2.068
2.368
95
0
0
0
0
0
0
0
0
67.392
67.392
0
77.696
52.182
15.210
67.392
1.742
135.627
130.645
4.040
128.231
9.457
121.188
130.088
7.578
24.082
23.991
44
21.496
416
23.575
24.035
713
2.865
956
0
963
869
87
802
72
455
97
0
52
75
22
93
11
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
395
29.539
395
24.935
0
0
338
23.143
0
0
395
24.935
395
24.935
31
1.162
292.869
280.401
4.603
273.341
67.851
212.550
285.004
11.731
0
4.253
0
0
3.730
518
48
0
4.147
0
344
Letno poročilo 2011
0
3.386
0
4.226
0
327
Za potrebe izračuna kapitalskih zahtev hranilnica vse izpostavljenosti deli na kategorije
izpostavljenosti, od katerih po obsegu prednjači kategorija bančništvo na drobno, znotraj nje pa
kategorija krediti fizičnim osebam. V procesu izračuna kapitalskih zahtev upošteva hranilnica za
zniževanje kreditne izpostavljenosti tudi zavarovanja v obliki finančnega premoženja in osebnih
jamstev (vezani depoziti ter 100 % državno jamstvo), ki so po stanju na dan 31.12.2011 znašali
4.778 tisoč EUR. Poleg finančnega premoženja upošteva hranilnica za zniževanje kreditne
izpostavljenosti tudi zavarovanja ustreznih hipotek, ki jih hranilnica v procesu izračuna kapitalskih
zahtev za kreditno tveganje tehta z nižjo utežjo tveganja.
Pogoj za priznanje učinkov kreditnega zavarovanja pri izračunu kapitalske ustreznosti je obstoj
trdne pravne podlage, na kateri temelji zavarovanje. Pravni mehanizem mora hranilnici omogočati,
da ima v primeru neplačila s strani dolžnika, njegovega stečaja ali drugega kreditnega dogodka,
pravico do poplačila iz naslova zavarovanja. Hkrati pa mora zagotoviti, da so dogovori o kreditnih
zavarovanjih pravno veljavni in prisilno izvršljivi v vseh zadevnih pravnih redih. Dodatno hranilnica
za priznanje učinkov zavarovanja izpolnjuje tudi operativne zahteve glede postopkov in politik,
ki zagotavljajo učinkovitost zavarovanja ter upravljanje in kontroliranje tveganj, ki izhajajo iz teh
zavarovanj. Za uporabo zavarovanj ima hranilnica opredeljeno jasno in ustrezno strategijo, ki je
skladna z njeno celotno strategijo. Politike in procesi, ki se nanašajo na kreditna zavarovanja (vrste
zavarovanj, minimalne zahteve in standardi v zvezi z dokumentacijo, unovčevanje zavarovanj,
vrednotenje) so natančno definirani in ustrezno podprti s sistemi za spremljavo zavarovanj.
Kot zavarovanje s premoženjem so za hranilnico sprejemljiva in tudi najbolj pomembna zavarovanja
s finančnim premoženjem, zavarovanja z nepremičninami in premičninami ter zavarovanja s potrdili
o vlogah bank. Poleg omenjenih zavarovanj s premoženjem sprejema hranilnica še druga osebna
in stvarna zavarovanja. Služba Upravljanje s tveganji izvaja spremljavo vrednosti posameznega
kreditnega zavarovanja in o obsegu posamezne vrste zavarovanj tudi poroča.
Hranilnica spremljavo vrednosti po metodi knjigovodske vrednosti uporablja za kreditna
zavarovanja, ki jih ima zavedena v lastnih knjigovodskih evidencah, bodisi bilančnih, bodisi
zunajbilančnih evidencah. Poleg omenjene metode se spremljava vrednosti zavarovanja vrši tudi
po metodi tržne vrednosti ter po metodi določanja lastne ocene vrednosti. Hranilnica lastne ocene
vrednosti uporablja za vse tiste vrste zavarovanj, za katere nima na razpolago knjigovodske ali
tržne vrednosti. Vrednost zavarovanj s premoženjem se upošteva tudi v sklopu izračuna oslabitev
in sicer tako, da se poleg izpolnjenih vseh pravnih določb upošteva njihova vrednost, ki je določena
po prej omenjenih metodah vrednotenja.
Prevladujoča vrsta dajalcev osebnih jamstev in nasprotnih strank v hranilnici so poroštva tretjih
fizičnih oseb. Gre za vrsto zmanjševanja kreditnega tveganja, pri kateri je kreditno tveganje,
povezano z izpostavljenostjo hranilnice, zmanjšano zato, ker se je tretja oseba zavezala, da bo
plačala dolgovani znesek v primeru neizpolnitve nasprotne pogodbene stranke (kreditojemalca)
ali ob nastopu drugih pogodbeno določenih dogodkov, povezanih z nasprotno stranko. Primernost
osebnih kreditnih zavarovanj se presoja po kreditni boniteti njihovih dajalcev.
49
Letno poročilo 2011
Naslednja tabela prikazuje sprejeta zavarovanja, izražena v odstotkih glede na skupno
izpostavljenosti kreditnih poslov:
delež zavarovanja v celotnem
portfelju pri kreditih danih
fizičnim osebam
delež zavarovanja v celotnem
portfelju pri kreditih danih
pravnim osebam
depoziti sindikatov
7,85%
0,83%
rentno varčevanje
1,05%
0,00%
vezani depoziti
0,81%
0,54%
hipoteke
23,00%
45,77%
poroštvo
12,37%
10,80%
lastno zavarovanje
48,76%
0,00%
jamstvena shema
0,16%
vrednostni papirji
0,00%
0,02%
zavarovalnica
0,07%
5,85%
brez zavarovanja
0,79%
0,12%
menično zavarovanje
1,43%
0,01%
zastava premičnin
2,43%
0,00%
potrdila o vlogah bank
asignacija
0,25%
0,00%
35,95%
0,00%
0,10%
0,00%
garancije
odstop terjatve
0,34%
0,00%
rezervni sklad stanovanjskega objekta
0,62%
0,00%
0,08%
Hranilnica mesečno spremlja deset najpomembnejših kreditnih izpostavljnosti, kar je na dan
31.12.2011 prikazano v spodnji tabeli:
v tisoč EUR
znesek
izpostavljenosti
pomembne kreditne
izpostavljenosti
pravnih oseb
pomembne kreditne
izpostavljenosti
fizičnih oseb
SKUPAJ
znesek zapadle
izpostavljenosti
znesek oslabljenih
izpostavljenosti
znesek neto
ukinjenih/oblikovanih
popravkov vrednosti zaradi
oslabitev in rezervacij
18.213
0
4.807
9
2.988
0
2.988
4
21.201
50
0
7.795
Letno poročilo 2011
13
Tržna tveganja
Hranilnica je konec leta 2011 beležila valutno neto dolgo pozicijo v višini 71 tisoč EUR. Zaradi nizke
neto odprte pozicije hranilnica ni dolžna izračunavati kapitalskih zahtev za valutno tveganje, vendar
pa le to upošteva pri izračunu interno ocenjenih kapitalskih potreb. Za pokrivanje potencialnih
izgub iz naslova valutnega tveganja je hranilnica na dan 31.12.2011 rezervirala 6 tisoč EUR interno
ocenjenega kapitala. Minimalno valutno tveganje v hranilnici potrjuje tudi stresni scenarij, ki
upošteva 10 % padec tečajev tujih valut v primerjavi z EUR in konec leta 2011 prav tako izkazuje
potencialno izgubo v višini 6 tisoč EUR.
Konec leta 2011 je imela hranilnica minimalen obseg trgovalnega portfelja – le 519 tisoč EUR – zato
je tudi regulatorne kapitalske zahteve za te pozicije obravnavala v sklopu kreditnega tveganja. Za
interno oceno kapitalskih potreb pa hranilnica mesečno izvede tudi stresni scenarij padca tržnih
cen, katerega rezultat primerja s tekočim dobičkom, s planiranim letnim dobičkom in s kapitalom
hranilnice, za izračunan rezultat v obliki potencialne izgube, ki je konec leta 2011 znašala 75 tisoč
EUR, pa je rezervirala interno ocenjen kapital v tej višini.
Operativno tveganje
Sistem upravljanja z operativnim tveganjem v hranilnici določa okolje in okvir upravljanja
(identifikacija, ocenjevanje, spremljanje in obvladovanje) ter sistem kontroliranja operativnega
tveganja v hranilnici. Strategija upravljanja operativnega tveganja v hranilnici pa definira
zagotavljanje stabilnosti in varnosti poslovanja s sprejemanjem ukrepov za obvladovanje tveganj
povezanih s kadri, postopki, sistemom in vplivi iz okolja. Hranilnica se je v skladu s sprejeto strategijo
odločila, da bo za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporabljala enostavni pristop,
rezultat interno ocenjenih kapitalskih potreb pa je konec leta 2011 znašal 1.227 tisoč EUR.
V sklopu operativnega tveganja je bilo v letu 2011 poročanih 212 dogodkov, ki so bili tudi obravnavani
s strani Odbora za tveganja. Dejanska škoda, ki je bila zabeležena v okviru poročanih dogodkov, je v
letu 2011 znašala 3 tisoč EUR. Poleg dejanske škode meri hranilnica v sklopu poročanih dogodkov
tudi potencialno škodo, ki predstavlja nabor stresnih scenarijev v obliki potencialne ocenjene škode,
ki je za leto 2011 znašala 415 tisoč EUR. Do realizacije omenjene škode bi lahko prišlo, če hranilnica
ne bi sprejela ukrepov za preprečitev te škode.
Za leto 2011 je hranilnica na podlagi triletnega rednega poročanja dogodkov operativnega tveganja
določila nove limite posameznih kazalnikov glede na obseg in finančno škodo poročanih operativnih
dogodkov. S spremljavo limitov hranilnica izvaja dodatno kontrolo ponavljajočih se dogodkov, z
namenom pravočasnega ukrepanja in zmanjševanja tako dejanske kot tudi potencialne škode.
Druga tveganja
Hranilnica v sklopu drugih tveganj ocenjuje tveganje dobičkonosnosti, kapitalsko tveganje,
tveganje ugleda in strateško tveganje. V letu 2011 je hranilnica poenostavila metodo ocenjevanja
izpostavljenosti drugim tveganjem na način, da jo izračunava v določenem odstotku od minimalnih
kapitalskih zahtev. Povečevanje oziroma zniževanje izpostavljenosti drugim tveganjem je namreč
premo sorazmerno gibanju izpostavljenosti hranilnice do osnovnih tveganj. Hranilnica je konec leta
2011 ocenila interno kapitalsko potrebo za druga tveganja v višini 1.037 tisoč EUR.
51
Letno poročilo 2011
Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala
Tudi v letu 2011 je hranilnica v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala uporabila
metodo dodajanja in sicer tako, da je pri interni oceni kapitala regulatorno izračunanemu kapitalu
dodala še del tekočega dobička, ki je predviden za razporeditev v rezerve. Metodo dodajanja
upošteva hranilnica tudi pri interni oceni kapitalskih potreb na način, da regulatorno izračunanim
zahtevam doda še zahteve, izračunane po lastnih metodologijah za obrestno, likvidnostno in druga
tveganja ter rezultate relevantnih stresnih scenarijev. Interni količnik kapitalske ustreznosti pa
služi za omejitev razmerja med obema kategorijama v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala. Potrebe za ocenjevanje ustreznosti notranjega kapitala z vidika načrtovanih dejavnosti
hranilnice se določajo s strategijo upravljanja s kapitalom za prihodnje štiriletno obdobje.
Po stanju na dan 31.12.2011 je hranilnica razpolagala z interno ocenjenim kapitalom v višini 17.783
tisoč EUR, na isti dan znašajo interno ocenjene kapitalske potrebe 15.368 tisoč EUR, kar rezultira v
9,55 % višini internega količnika kapitalske ustreznosti hranilnice.
Naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo
Lastniške vrednostne papirje bančne knjige sestavljajo naložbe, ki jih namerava hranilnica
posedovati nedoločeno časovno obdobje. Del teh naložb je hranilnica pridobila na račun zasega
vrednostnih papirjev, ki so bili dani v zavarovanje za kreditne posle. Celotni znesek naložb v
lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo, je na dan 31.12.2011 znašal 33
tisoč evrov.
Hranilnica v letu 2011 ni spreminjala računovodskih usmeritev glede obravnave lastniških
vrednostnih papirjev. Z vidika knjigovodske obravnave je ves portfelj razvrščen v skupino finančnih
sredstev razpoložljivih za prodajo, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti skozi kapital. V primeru
odtujitve naložb se učinki vrednotenja prenesejo iz kapitala v izkaz poslovnega izida. Knjigovodska
vrednost naložb je enaka pošteni vrednosti teh naložb. V primeru, da vrednostni papir kotira na
organiziranem trgu, je poštena vrednost enaka tržni ceni. V kolikor vrednostni papir ne kotira na
organiziranem trgu, je poštena vrednost enaka knjigovodski vrednosti vrednostnega papirja. Na
dan 31.12.2011 znaša znesek vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, 33 tisoč
evrov.
Hranilnica iz naslova lastniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi beleži 2 tisoč EUR neto
nerealiziranih dobičkov, ki so na dan 31.12.2011 prikazani kot prevrednotovalni popravek kapitala.
Hranilnica je v letu 2011 prodala za 222 tisoč EUR lastniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi.
V skladu s predpisi se 80 % pozitivnih efektov prevrednotenja lastniških vrednostnih papirjev
v bančni knjigi vključuje v dodatni kapital I, kar pomeni, da nerealizirani dobički pri lastniških
vrednostnih papirjih v bančni knjigi povečujejo dodatni kapital I hranilnice za manj kot 2 tisoč EUR.
Sistem prejemkov
Sistem prejemkov hranilnice sestoji iz politike prejemkov in prakse prejemkov. Hranilnica ima
izdelano politiko prejemkov na podlagi velikosti in notranje organiziranosti, obsega in zapletenosti
poslov, ki jih hranilnica opravlja in se nanaša na plačevanje in nagrajevanje članov nadzornega
sveta in plačevanje in nagrajevanje članov uprave. Hranilnica ne izvaja politike prejemkov na
ravni zaposlenih s posebno naravo dela, saj ocenjuje, da imajo ti zaposleni manjši vpliv na profil
tveganosti hranilnice, prav tako pa se hranilnica ne ukvarja z zapletenimi posli, ki bi vplivali na
povečanje tveganj.
Cilj politike prejemkov je zagotoviti preglednost prejemkov, nadzor delničarjev nad politiko
prejemkov in predvsem oblikovati strukturo prejemkov članov organov vodenja, ki spodbuja
52
Letno poročilo 2011
dolgoročni razvoj hranilnice in zagotavlja, da prejemki temeljijo na rezultatih. Politiko prejemkov
je na predlog uprave sprejel nadzorni svet hranilnice.
Politika prejemkov vključuje primerno ravnovesje med fiksnim in variabilnim delom prejemkov
in je skladna s procesom upravljanja tveganj v hranilnici. Variabilno nagrajevanje članov uprave
je vezano na doseganje neto dobička hranilnice, pri čemer se polovica nagrade izplača v denarju,
druga polovica pa v delnicah hranilnice, ki jih član uprave ne more odtujiti pred potekom mandata,
v katerem je prejel delnice. Pri oblikovanju mase za variabilne prejemke hranilnica upošteva tudi
trenutni likvidnostni položaj in potrebe po kapitalu, pri čemer bi se v primeru slabšega položaja na
teh področjih omejil variabilni del prejemkov.
53
Letno poročilo 2011
54
Letno poročilo 2011
RAČUNOVODSKO POROČILO
55
Letno poročilo 2011
56
Letno poročilo 2011
IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE
Izjava uprave o računovodskih izkazih
Uprava hranilnice potrjuje računovodske izkaze po stanju na dan 31.12.2011 in pojasnila k
računovodskim izkazom ter letno poročilo. Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila, tako
da ta predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov poslovanja za leto
2011. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile
ocene pri pripravi računovodskih izkazov izdelane v skladu s pravično vrednostjo.
Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke
o nadaljnjem poslovanju hranilnice ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU. Poslovodstvo je tudi odgovorno za ustrezno vodenje
računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in
odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti in nezakonitosti.
Uprava hranilnice je odobrila računovodske izkaze in letno poročilo dne 28.02.2012
57
UPRAVA DELAVSKE HRANILNICE d.d. LJUBLJANA
Jasna Mesić
članica uprave
Letno poročilo 2011
Jože Stegne
predsednik uprave
1. RAČUNOVODSKI IZKAZI HRANILNICE
1.1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31.12.2011
Opis
v tisoč EUR
Pojasnilo
31.12.2011
31.12.2010
1
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
2.3.1.1
10.413
6.672
3
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
2.3.1.3
13.534
20.998
2
4
5
6
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Krediti
2.3.1.2
2.3.1.4
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
155.850
172.985
146.770
2.3.1.6
14.116
12.940
2.3.1.7
9
9
7
Neopredmetena sredstva
2.3.1.6
9
Terjatve za odložene davke
2.3.1.8
8
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb
164
180.051
2.3.1.5
Opredmetena osnovna sredstva
519
7.066
61.197
260
9.080
58.323
264
95
79
10
11
Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 10)
2.3.1.9
207
280.401
255.925
12
Finančne obveznosti do centralne banke
2.3.2.1
20.008
15.012
13
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
2.3.2.2
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
14
15
16
244.072
227.005
238.160
217.059
418
1.092
252
172
107
0
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- obveznosti za davek
- odložene obveznosti za davek
2.3.2.3
2.3.2.4
626
5.387
0
2.400
6.454
73
215
35
106
38
109
17
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 12 do 16)
2.3.2.5
1.442
265.847
245.171
18
Osnovni kapital
2.3.2.6
6.121
4.452
20
Presežek iz prevrednotenja
2.3.2.8
-109
212
19
21
22
23
Kapitalske rezerve
2.3.2.7
Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)
Lastne delnice
24
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta
25
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (17 + 24)
SKUPAJ KAPITAL (od 18 do 23)
5.540
2.767
3.209
2.3.2.9
2.408
2.274
2.3.2.11
845
14.554
824
10.754
280.401
255.925
2.3.2.10
-251
-217
Računovodske usmeritve in pojasnila na straneh 69 do 79 so sestavni del računovodskih izkazov.
58
Letno poročilo 2011
1.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V OBDOBJU 01.01.2011 DO 31.12.2011
Opis
1
Pojasnilo
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
2011
13.225
2010
11.586
2
3
Odhodki za obresti in podobni odhodki
Čiste obresti (1 - 2)
2.4.1
6.642
5.676
4
Prihodki iz dividend
2.4.2
0
4
5
Prihodki iz opravnin (provizij)
4.230
7
Čiste opravnine (provizije) (5 - 6)
2.4.3
807
4.000
3.423
3.322
Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
2.4.4
7
298
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik
2.4.5
2.4.6
3
60
-4
82
6
8
9
10
11
Odhodki za opravnine (provizije)
Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
6.583
v tisoč EUR
5.910
678
-4
2.4.7
12
Drugi čisti poslovni dobički/izgube
14
Amortizacija
2.4.10
17
Oslabitve
DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
(3 + 4 + 7 + 8 + 9 + 10 + 11 + 12 - 13 – 14 – 15 - 16)
2.4.12
441
1.113
1.048
18
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
2.4.13
236
224
20
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA
877
824
13
15
16
19
Administrativni stroški
Rezervacije
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA (17 - 18)
2.4.8
-94
11
118
2.4.9
7.306
6.778
2.4.11
82
65
1.031
958
722
877
824
Računovodske usmeritve in pojasnila na straneh 80 do 84 so sestavni del računovodskih izkazov.
1.3 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE 01.01.2011 DO 31.12.2011
Opis
1
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI
4
Odloženi davki
3
5
Poslovnega leta
Prejšnjega leta
877
824
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
2
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v
zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI
59
v tisoč EUR
Letno poročilo 2011
-321
-401
80
556
138
172
-34
962
1.4 IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 01.01.2011 DO 31.12.2011
(PO POSREDNI METODI OZIROMA RAZLIČICI II.)
A
a)
v tisoč EUR
Opis
Poslovnega leta Prejšnjega leta
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo
Amortizacija
Oslabitve opredmetenih osn.sred., nal.nepr., neop.sred.in drugih sredstev
Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik
Neto (dobički)/izgube pri prodaji opr. osnovnih sred. in naložb. nepr.
Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo
Denarni tokovi pri poslovanju pred sprem.posl.sredstev in obveznosti
b)
(Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
c)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev
Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti
č)
Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c)
d)
(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb
e)
Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d)
B
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a)
Prejemki pri naložbenju
b)
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in nal. neprem.
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
c)
Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b)
C
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a)
Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti
b)
Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov
1.113
1.048
0
-11
1.031
438
4
79
958
744
-82
64
2.665
2.721
-16.491
-8.811
-355
526
7.143
420
-1.093
21.805
27.560
4.996
18.808
-4.044
-1.325
29.704
7.979
21.470
-323
-97
7.656
21.373
50.889
28.411
1
437
-23.699
-674
-7.811
-433
-360
2.260
-55.971
50.888
-55.922
27.974
-2.158
-51
-2.539
-53
-53.762
-5.082
-27.511
4.866
356
338
151
4.000
528
-53.330
0
Prejemki od prodaje lastnih delnic
-2.688
-613
(Odplačila podrejenih obveznosti)
-721
-1.405
-562
-524
2.178
-257
3
-11
4.752
-6.395
10.161
16.567
14.916
10.161
Izdatki pri financiranju
(Plačane dividende)
(Izplačila za nakup lastnih delnic)
c)
Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b)
D
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike
E
Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc)
F
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
G
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja
60
(D+E+F)
Letno poročilo 2011
205
0
-89
DENARNI USTREZNIKI
v tisoč EUR
Poslovnega leta
Prejšnjega leta
Denar v blagajni in na računih pri centralni banki
10.416
6.661
Skupaj denarni ustrezniki
14.916
10.161
Kratkoročni krediti (kratkoročne vloge pri bankah do 90 dni)
4.500
3.500
1.5 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 01.01.2011 DO 31.12.2011
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM
OBDOBJU 1.1.2011
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
4.452
3.209
212
1.463
1.635
-217
10.754
0
0
-321
0
877
0
556
0
0
0
0
-34
0
0
157
-157
0
-109
1.620
1.669
2.331
0
0
0
Razporeditev čistega dobička v
rezerve iz dobička
KONČNO STANJE V POSLOVNEM
OBDOBJU 31.12.2011
v tisoč EUR
Osnovni
kapital
Izplačilo (obračun) dividend
Prenos neizplačanih dividend
Zadržani
dobiček/izguba
(vključno s čistim
dobičkom/izgubo
posl. leta)
0
0
6.121
0
5.540
Rezerve iz
dobička
0
0
0
0
-723
0
1
0
Bilančni dobiček poslovnega leta
0
1.633
Lastne
delnice
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
Rezerve iz
dobička
Zadržani
dobiček/izguba
(vključno s čistim
dobičkom/izgubo
posl. leta)
0
4.000
0
-723
0
1
-251
846
Osnovni
kapital
Skupaj
kapital
Lastne
delnice
-34
0
14.554
v tisoč EUR
Skupaj
kapital
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM
OBDOBJU 1.1.2010
4.452
3.209
74
1.204
1.596
-333
10.202
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi
0
0
138
0
824
0
962
0
0
0
0
-526
0
-526
4.452
3.209
212
1.463
1.635
-217
10.754
Čisti nakup/prodaja lastnih
delnic
0
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička v
rezerve iz dobička
KONČNO STANJE V POSLOVNEM
OBDOBJU 31.12.2010
0
0
0
0
0
0
259
Bilančni dobiček poslovnega leta
0
116
-259
0
848
61
Letno poročilo 2011
116
0
Bilančni dobiček je sestavljen iz čistega poslovnega izida obračunskega obdobja, prenesenega
dobička oziroma izgube in povečanja ali zmanjšanja rezerv iz dobička. Bilančni dobiček znaša 846
tisoč EUR in sestoji iz čistega dobička poslovnega leta 2011 v znesku 845 tisoč EUR ter zadržanega
dobička v znesku tisoč EUR. Uprava in nadzorni svet bosta predlagala skupščini Delavske hranilnice
d.d. Ljubljana izplačilo dividend v višini 5,00 EUR bruto na delnico. O razporeditvi bilančnega
dobička bo odločala skupščina delničarjev.
62
Letno poročilo 2011
2. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
2.1 IZHODIŠČA ZA PREDSTAVITEV RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Delavska hranilnica d.d. Ljubljana je računovodske izkaze za poslovno leto 2011 sestavila na podlagi
Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), mednarodnih standardov računovodskega poročanja
(MSRP), veljavnih v EU, predpisov Banke Slovenije in drugih zakonskih predpisov.
V trenutnem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za
mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU:
• Spremembe MRS 24 »Razkrivanje povezanih strank«, v veljavi od 1. januarja 2011,
• Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje«, v veljavi od 1. februarja 2010,
• Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja«, v
veljavi od 1. julija 2010 ,
• Spremembe različnih standardov in pojasnil »Izboljšave MSRP (2010) in sicer: MSRP 1, MSRP
3, MSRP 7, MRS 1, MRS 27, MRS 34, OPMSRP 13«, v veljavi od 1. julija 2010 oziroma 1. januarja
2011,
• Spremembe OPMSRP 14 »MRS 19 – Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede
minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti«, v veljavi od 1. januarja 2011,
• OPMSRP 19 »Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti«, v veljavi od 1. julija
2010,
Sprejetje teh sprememb ni privedlo do sprememb računovodskih usmeritev.
Razkritja, ki jih zahteva MRS 8.30: v zvezi z že objavljenimi standardi, ki bodo stopili v veljavo na
poznejši datum in jih hranilnica ne uporablja v svojih računovodskih izkazih.
V postopku izdaje so še naslednji standardi, popravki in pojasnila, ki jih je sprejela EU, a še niso
stopili v veljavo:
• Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja – prenosi finančnih sredstev«, ki ga je
sprejela EU dne 22. novembra 2011
Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela:
• MSRP 9 Finančni instrumenti (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali kasneje),
• MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja
2013 ali kasneje),
• MSRP 11 Skupne ureditve (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),
• MSRP 12 Razkritja vplivanja na ostala podjetja (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja
2013 ali kasneje),
63
Letno poročilo 2011
• MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali
kasneje),
• MRS 27 (spremenjen leta 2011) Ločeni računovodski izkazi (velja za letna obdobja, ki se pričnejo
1. januarja 2013 ali kasneje),
• MRS 28 (spremenjen leta 2011) Naložbe v pridružena podjetja in skupni podvigi (velja za letna
obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),
• Spremembe MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, Visoka
hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP
(veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje),
• Spremembe MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti
(velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),
• Spremembe MSRP 9 Finančni instrumenti in MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja – Obvezni
datum uveljavitve in razkritja prehodov,
• Spremembe MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov – Predstavljanje postavk drugega
obsežnega dohodka (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija 2012 ali kasneje),
• Spremembe MRS 12 Davek iz dobička - Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev (velja za
letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2012 ali kasneje),
• Spremembe MRS 19 Zaslužki zaposlencev -Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov
(velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),
• Spremembe MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje – Pobotanje finančnih sredstev in
obveznosti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje),
• OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča (velja za letna
obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje).
Hranilnica ocenjuje, da zgoraj naštete spremembe, popravki in pojasnila ne bodo imeli bistvenega
vpliva na prikaz in vrednotenje računovodskih kategorij.
Hranilnica ni javna delniška družba in z delnicami ne trguje na organiziranem trgu kapitala.
Za opravljanje revizije letnega obračuna za poslovno leto 2011 je bila na 12. skupščini hranilnice,
dne 31. maja 2011, izbrana revizijska družba Deloitte Revizija d.o.o.
Delavska hranilnica je 100,00 % lastnica odvisne družbe DH-STORITVE d.o.o. Bilančna vsota odvisne
družbe znaša 157 tisoč EUR, kar predstavlja 0,06 % bilančne vsote hranilnice. Hranilnica ni izdelala
konsolidiranih računovodskih izkazov, ker vključitev odvisne družbe ni pomembna na resničen in
pošten prikaz finančnega položaja in poslovnega izida hranilnice.
64
Letno poročilo 2011
Pomembnejši podatki iz bilance stanja družbe DH – STORITVE d.o.o.:
2011
v tisoč EUR
2010
SREDSTVA
157
23
Dolgoročna sredstva
123
2
Kratkoročna sredstva
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Kapital
Dolgoročne finančne obveznosti
32
2
19
157
23
22
22
20
1
115
Kratkoročne obveznosti
2
0
Odvisna družba DH-STORITVE d.o.o. je kot edini družbenik v letu 2011 ustanovila družbo DH-SOLAR
d.o.o. Osnovni kapital družbe znaša 7,5 tisoč EUR, pretežni del dejavnosti se bo izvajal na področju
proizvodnje električne energije. Bilančna vsota družbe konec leta 2011 znaša 129 tisoč EUR.
2.2 RAČUNOVODSKE USMERITVE
Uporabljene so bile temeljne računovodske predpostavke:
• upoštevanje časovne neomejenosti delovanja,
• upoštevanje dosledne stanovitnosti,
• upoštevanje nastanka poslovnega dogodka,
• upoštevanje poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamičnih cen in
skladnosti z MSRP.
Računovodske usmeritve se lahko spremenijo le v primeru, da bi bila sprememba obvezna po
standardu ali pojasnilu standarda. Računovodske usmeritve se lahko spremenijo tudi v primeru,
da so spremembe standardov take, da računovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše
informacije.
Hranilnica je pri pripravi računovodskih izkazov uporabila ocene in presoje na področju izgub zaradi
oslabitev kreditov in oblikovanju rezervacij za zunajbilančne obveznosti za odobreni nečrpani del
limitov, pri oblikovanju rezervacij za obveznosti do zaposlencev, pri izračunu odloženih davkov in
pri določitvi amortizacijske dobe opredmetenih in neopredmetenih sredstev. Ocene temeljijo na
dobrem poznavanju zadevnih področij, vendar se kljub temu lahko dejanski rezultati razlikujejo od
ocen.
Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč EUR, razen če ni drugače
navedeno.
65
Letno poročilo 2011
Uporabljene so bile naslednje pomembnejše računovodske usmeritve:
2.2.1 Denarna sredstva
Denarna sredstva se izkazujejo po začetni nominalni vrednosti. Denarna sredstva v tuji valuti
se preračunajo v evrsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije. Tečajne razlike, ki
nastanejo, so izkazane v izkazu poslovnega izida v postavki čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik.
Med denarnimi sredstvi so izkazani denar v trezorjih, bankomatih in blagajnah ter obvezne vloge
pri centralni banki. V izkazu denarnega toka so kot denarni ustrezniki opredeljeni denar v blagajni
in na računu pri centralni banki ter kratkoročne vloge pri bankah z originalno zapadlostjo do treh
mesecev.
2.2.2 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo se merijo po pošteni vrednosti. Razlike iz prevrednotenja
se pripoznajo v kapitalu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida ob odtujitvi. Začetno merjenje
finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo je po pošteni vrednosti, ki vključuje še morebitne
transakcijske stroške. Pripoznanje v poslovnih knjigah hranilnice je na datum sklenitve posla.
Pripoznanje se odpravi, ko potečejo pogodbene pravice, ali pa finančno sredstvo izpolnjuje kriterije
za odpravo.
Med finančna sredstva razpoložljiva za prodajo so uvrščeni lastniški in dolžniški vrednostni papirji.
V kolikor pride do pomembnejšega in dolgoročnega padca cen vrednostnih papirjev, hranilnica
naredi oslabitev preko izkaza poslovnega izida.
2.2.3 Krediti
V izkazu finančnega položaja so v postavki krediti vključeni dani krediti in vloge bankam in krediti
strankam, ki niso banke. Izkazani so po metodi odplačne vrednosti v višini začetne vrednosti glavnice,
zmanjšane za odplačila in povečane za pripisane obresti in provizije. V izkazu finančnega položaja so
krediti zmanjšani še za oslabitve in preostali razmejeni del stroškov odobritve ter ostalih stroškov,
nastalih pri odobritvi kreditov, ki jih hranilnica razmejuje po efektivni obrestni meri, razen če je
razlika nepomembna z vidika resnične in poštene vrednosti predstavitve računovodskih izkazov.
2.2.3.1 Oslabitve kreditov
Hranilnica je v letu 2011 uporabljala sprejeto metodologijo za oceno oslabitev finančnih sredstev
in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki je bila uveljavljena v letu 2009. Upoštevaje
Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja, hranilnica vse izpostavljenosti do dolžnikov, ki so
večje od 0,5% kapitala, izvzame iz skupine in jih ocenjuje posamično.
Med posamično oslabljena finančna sredstva so razvrščeni krediti dani bankam in tisti krediti
pravnim in fizičnim osebam, za katere obstajajo nepristranski dokazi oslabitve. Posamično
se oslabijo vsi krediti fizičnih in pravnih oseb, ki so v zamudi nad 180 dni. Hranilnica mesečno
ocenjuje, ali obstajajo nepristranski dokazi za oslabitev. Upošteva tudi prvovrstna in primerna
zavarovanja glede na Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. V primeru
nepristranskega dokaza oslabitve hranilnica, upoštevaje zavarovanja, oceni nadomestljivo vrednost.
Oslabitve se izkazujejo preko izkaza poslovnega izida.
V kolikor krediti niso oslabljeni posamično, so uvrščeni nazaj v skupine in se skupinsko oslabijo.
Skupinske oslabitve veljajo za izpostavljenosti z zamudami do 180 dni oziroma za tiste kjer niso
ugotovljeni mehki dejavniki (stečaj, prisilna poravnava, kršenje kreditne pogodbe, finančne težave
dolžnika in drugi mehki dejavniki, ki kažejo na zmanjšanje pričakovanih denarnih tokov skupine
finančnih sredstev od pričakovanih ob začetku pripoznavanja teh sredstev). Ko hranilnica oceni, da
66
Letno poročilo 2011
nepristranski dokazi o oslabitvi finančnega sredstva obstajajo, se dolžnik s celotno izpostavljenostjo
prenese v individualno testiranje (tudi če ne presega mejo 180 dni).
2.2.4 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Med finančna sredstva v posesti do zapadlosti so uvrščeni dolžniški vrednostni papirji in sicer
dolgoročne naložbe v obveznice Republike Slovenije in dolgoročni vrednostni papirji bank in
hranilnic. Merijo se po metodi odplačne vrednosti. Finančno sredstvo se uvrsti v skupino finančnih
sredstev v posesti do zapadlosti ob nakupu. Začetno pripoznanje sredstva je na datum sklenitve
posla.
Znesek izgube zaradi oslabitve se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo
vrednostjo bodočih denarnih tokov, diskontirano po efektivni obrestni meri.
2.2.5 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Ob začetnem
pripoznanju opredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti. Nabavno
vrednost sestavljajo nakupna cena in stroški, ki jih je moč pripisati neposredno njihovi usposobitvi
za uporabo. Kasneje nastali stroški v povezavi z njimi se izkažejo kot stroški vzdrževanja, ali kot
povečanje nabavne vrednosti, če njihova vrednost porabe povečuje bodoče gospodarske koristi
opredmetenega osnovnega sredstva. V izkazu finančnega položaja so torej izkazana po nabavni
vrednosti zmanjšani za amortizacijski popravek.
Amortizacija se prične obračunavati prvi dan naslednjega meseca, ko je opredmeteno osnovno
sredstvo usposobljeno za uporabo, z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, po
naslednjih stopnjah:
Leto
Gradbeni objekti
Pohištvo in oprema
2011
2010
2,0-5,0%
2,0-5,0%
10,0-20,0%
Računalniška oprema
20,0%
10,0-20,0%
20,0%
Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in kadar od njega ni več moč
pričakovati bodočih gospodarskih koristi. V primeru, da bi knjigovodska vrednost opredmetenega
osnovnega sredstva presegala njegovo nadomestljivo vrednost, bi se oslabila. Izguba bi se pripoznala
v izkazu poslovnega izida kot odhodek. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za
stroške, ki bi nastali ob prodaji ali vrednost v uporabi.
2.2.6 Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva vključujejo dolgoročne premoženjske pravice in dolgoročno odložene
stroške razvijanja. Neopredmetena sredstva izkazujemo po začetnem pripoznanju po modelu
nabavne vrednosti in zmanjšana za nabran amortizacijski popravek. Amortizacija se obračunava
po metodi enakomernega časovnega amortiziranja po stopnji med 10 % in 20 %, prične pa se
obračunavati v naslednjem mesecu, ko je neopredmeteno sredstvo usposobljeno za uporabo. V
primeru, da bi knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva presegala njegovo nadomestljivo
vrednost, bi se oslabila. Izguba bi se pripoznala v izkazu poslovnega izida kot odhodek. Nadomestljiva
vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške, ki bi nastali ob prodaji ali vrednost v uporabi.
67
Letno poročilo 2011
2.2.7 Naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb
Naložba v kapital odvisne družbe je vrednotena po nabavni vrednosti. Hranilnica letno preverja
knjigovodsko vrednost naložbe. Če bi obstajali objektivni dokazi o oslabitvi naložbe zaradi
posameznih dogodkov, bi hranilnica pripoznala v izkazu poslovnega izida izgubo zaradi oslabitve.
2.2.8 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
Med finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti sodijo prejete vloge in krediti od bank ter
strank, ki niso banke. Finančne obveznosti se merijo po odplačni vrednosti, ki jo predstavlja začetna
vrednost glavnice, zmanjšana za odplačila in povečana za obračunane obresti obdobja , do katerega
je bil na osnovi pogodbe pripis opravljen.
2.2.9 Rezervacije
Hranilnica med rezervacijami izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in za odpravnine ob
upokojitvi ter rezervacije za zunajbilančne obveznosti. Izračun rezervacij za jubilejne nagrade in
za odpravnine ob upokojitvi je narejen v skladu z metodiko aktuarske matematike, ki ga je izdelal
neodvisni aktuar. Rezervacije so izračunane kot sedanja vrednost bodočih denarnih tokov, pri
čemer so vsi dobički oziroma izgube pripoznani v izkazu poslovnega izida.
2.2.10 Kapital
Kapital hranilnice sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, presežek iz prevrednotenja,
rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom), odkupljene lastne delnice in čisti dobiček
poslovnega leta.
Osnovni (delniški) kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vpisali oziroma vplačali njegovi
lastniki, v obliki navadnih delnic.
Kapitalske rezerve sestavljajo vplačani presežek kapitala in kapitalske rezerve, ki so nastale iz
splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.
Presežek iz prevrednotenja vključuje posebni prevrednotovalni popravek kapitala iz prevrednotenja
v zvezi s finančnimi instrumenti razpoložljivimi za prodajo in v zvezi s kapitalskimi naložbami za
stranke v skupini.
Rezerve iz dobička vključujejo zakonske, statutarne in rezerve za lastne delnice ter druge rezerve iz
dobička in zadržani dobiček iz prehoda na MSRP.
2.2.11 Zunajbilančne terjatve in obveznosti
Med zunajbilančnimi terjatvami oziroma obveznostmi hranilnica izkazuje izdane garancije,
nečrpane odobrene kredite, nečrpane odobrene limite, najete kreditne linije, evidence za jamstva s
hipoteko in druga jamstva ter zastavljene vrednostne papirje.
2.2.12 Prihodki in odhodki iz obresti ter nadomestil in opravnin
Obresti se obračunavajo in plačujejo v skladu z zakonskimi predpisi in določili pogodb, sklenjenimi
z upniki in dolžniki. Pripisujejo se h glavnici, če je tako predvideno s pogodbo. Prejete opravnine
v glavnem sestavljajo prihodki od kreditnih poslov, vodenja plačilnega prometa in prihodki za
opravljanje administrativnih storitev.
Prihodki od opravnin od kreditnih poslov se razmejujejo z uporabo metode efektivne obrestne
mere na način, ki je opisan v točki 2.2.3.
68
Letno poročilo 2011
2.2.13 Davek od dohodka
Davek od dohodka pravnih oseb se obračunava na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v
izkaz poslovnega izida, v skladu z veljavno zakonodajo. Davek od dohodka pravnih oseb se je za leto
2011 obračunal po stopnji 20,0 % od davčne osnove. Odloženi davek je izkazan po metodi obveznosti
bilance stanja za začasne razlike, ki nastanejo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev
in obveznosti. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan bilance
stanja, oziroma za katere se pričakuje, da bodo uporabljene ob realizaciji.
2.2.14 Spremembe deviznih tečajev
Poslovni dogodek v tuji valuti se ob nastanku evidentira v tuji valuti in v evrih, preračunano po dnevni
tečajnici – referenčnem tečaju ECB. Na vsak datum bilančnega preseka se zneski preračunajo po
končnem tečaju. Tako nastale tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
2.2.15 Opredelitev pomembnosti v računovodskih izkazih
Hranilnica opredeljuje kot pomembno postavko v izkazu finančnega položaja 0,25 odstotkov bilančne
vsote na dan 31.12.2011 in v izkazu poslovnega izida 0,125 odstotkov bilančne vsote na dan 31.12.2011.
2.3 POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA
2.3.1 Sredstva
2.3.1.1 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
Gotovina v blagajni
3.438
2.771
- poravnalni račun
2.515
Vloge pri centralni banki
6.975
- druge vloge pri centralni banki
4.460
Skupaj
10.413
3.901
3.572
329
6.672
Izračunana obvezna rezerva v obdobju izpolnjevanja od 14.12.2011 do 17.01.2012 znaša 3.588 tisoč
EUR. Hranilnica je v tem obdobju izpolnjevala obvezno rezervo dnevno v povprečju 3.847 tisoč EUR.
Obvezna rezerva se je izračunavala v višini 2 % dnevnega povprečja od vlog in repo poslov z ročnostjo do
dveh let in v višini 0 % od vlog in repo poslov z rokom zapadlosti nad dve leti, upoštevaje enotno olajšavo
v znesku 100 tisoč EUR. Obvezne rezerve se obrestujejo po povprečni obrestni meri, ki velja za operacije
glavnega refinanciranja v obdobju držanja rezerv.
2.3.1.2 Finančna sredstva, namenjena trgovanju
a) vrste finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju
31.12.2011
31.12.2010
150
160
Dolžniški vrednostni papirji
Vzajemni skladi
369
Skupaj
519
69
v tisoč EUR
Letno poročilo 2011
4
164
b) gibanje finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju
2011
Stanje 1. januarja
164
Povečanja
481
Zmanjšanja
-126
Stanje 31. decembra
519
v tisoč EUR
2010
690
122
-648
164
Po stanju na dan 31.12.2011 ima hranilnica med finančnimi sredstvi, namenjenih trgovanju za 150
tisoč EUR dolžniških vrednostnih papirjev bank (v letu 2010 160 tisoč EUR) in investicijske kupone
vzajemnih skladov v znesku 369 tisoč EUR ( v letu 2010 4 tisoč EUR).
Finančna sredstva namenjena trgovanju so bila obrestovana po trimesečnem Euriborju z 1,9 odstotnim
pribitkom, kot tudi v letu 2010.
Finančna sredstva namenjena trgovanju ne kotirajo na organiziranem trgu.
Med finančnimi sredstvi namenjenih trgovanju ni zastavljenih vrednostnih papirjev.
2.3.1.3 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
a) vrste finančnih sredstev RZP – v domači valuti
31.12.2011
Delnice in deleži
33
Dolžniški vrednostni papirji izdani od države
5.580
Dolžniški vrednostni papirji izdani od bank
7.921
Skupaj
13.534
b) gibanje finančnih sredstev RZP
2011
Stanje 1. januarja
20.998
Povečanja
2.652
Zmanjšanja
-10.116
Stanje 31. decembra
13.534
v tisoč EUR
31.12.2010
285
2.737
17.976
20.998
v tisoč EUR
2010
19.180
18.017
-16.199
20.998
Obrestna mera za leto 2011 se je gibala med 2,43 % do 6,95 % (v letu 2010 med 2,43 % in 6,62 %), oziroma
po obrestni meri trimesečnega Euriborja z 1,2 do 1,9 odstotnim pribitkom (v letu 2010 po obrestni meri
trimesečnega Euriborja z 1,0 do 1,6 odstotnim pribitkom).
Med finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo je v skladu primernega finančnega premoženja
za zavarovanje terjatev zastavljenih 46.225 lotov obveznice RS21 v znesku 0,7 mio EUR in 2.500 lotov
obveznice RS63 v znesku 2,2 mio EUR.
V letu 2011 je hranilnica reklasificirala vrednostna papirja BCE13 v znesku 4,2 mio EUR in BCE15 v
znesku 3,1 mio EUR iz portfelja razpoložljivih za prodajo v portfelj v posesti do zapadlosti. Hranilnica ni
popravljala računovodskih izkazov za leto 2010 in otvoritvenih postavk za leto 2011, ker je popravek z
vidika predstavitve računovodskih izkazov nepomemben.
2.3.1.4 Krediti
Krediti bankam
a) analiza po zapadlosti in valuti
31.12.2011
Vloge na vpogled v domači valuti
16
Kratkoročni krediti v domači valuti
7.050
Dolgoročni krediti v domači valuti
Skupaj
0
7.066
Krediti bankam so odobreni samo bankam na teritoriju Slovenije.
70
Letno poročilo 2011
v tisoč EUR
31.12.2010
46
9.034
0
9.080
b) gibanje kreditov bankam
v tisoč EUR
2011
Stanje 1. januarja
2010
9.080
Povečanja – novi krediti
18.614
158.641
Zmanjšanja – odplačani krediti
36.793
-160.655
Stanje 31. decembra
-46.327
7.066
9.080
Krediti bankam in hranilnicam so bili v letu 2011 obrestovani od 0,29 do 3,50 odstotni nominalni
obrestni meri ( v letu 2010 od 0,25 do 3,50 odstotni obrestni meri).
Krediti strankam, ki niso banke
a) razčlenitev po sektorjih,
zapadlosti in valuti
Nefinančne družbe
31.12.2011
Kratkoročni
31.12.2011
Dolgoročni
398
1.041
1.101
Neprofitni izvajalci storitev gospod.
Druge finančne organizacije
13.406
Gospodinjstva
- samostojni podjetniki
Skupaj
1.263
0
9.762
0
22.380
153.852
18.903
130.677
7.206
531
134.392
4.723
-2.980
-228
150.872
18.675
172.985
4.177
121.650
-2.582
128.095
146.770
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
176.232
149.580
Krediti
Popravek vrednosti
-3.247
Skupaj
172.985
c) analiza po sektorjih in valutah
3.587
125.827
22.113
b) razčlenitev po vrstah finančnih
instrumentov
99
3.788
5.254
-267
Skupaj v domači valuti
31.12.2010
Dolgoročni
141.598
6.659
Popravek vrednosti
31.12.2010
Kratkoročni
7.475
816
- prebivalstvo
11.213
v tisoč EUR
-2.810
146.770
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
12.314
7.375
Nefinančne družbe
Neprofitni izvajalci storitev gospod.
1.439
Druge finančne organizacije
13.406
Samostojni podjetniki
8.022
1.362
9.762
4.708
Prebivalstvo
141.051
126.373
Skupaj v domači valuti
172.985
146.770
Skupaj
176.232
Popravek vrednosti
-3.247
d) gibanje kreditov
2011
Stanje 1. januarja
146.770
Povečanja
346.562
Zmanjšanja
-320.347
Stanje 31. decembra
172.985
71
Letno poročilo 2011
149.580
-2.810
v tisoč EUR
2010
133.658
345.698
-332.586
146.770
e) gibanje popravkov
v tisoč EUR
31.12.2010
Povečanja
Zmanjšanja
31.12.2011
2.810
1.373
936
3.247
2.546
1.131
678
2.999
Popravki kreditov merjenih po
odplačni vrednosti
od tega – skupinske oslabitve
264
od tega – posamične oslabitve
242
258
248
Krediti strankam, ki niso banke, so bili v letu 2011 obrestovani od 0,0 do 10,4 odstotni nominalni obrestni meri, trimesečnim Euriborjem z 3,1 do 3,9 odstotnim pribitkom, šestmesečnim Euriborjem z 0,56
do 6,85 odstotnim pribitkom, ali dvanajstmesečnim Euriborjem z 1,0 odstotnim pribitkom.
V letu 2010 so bili obrestovani od 0,0 do 10,4 odstotni nominalni obrestni meri, trimesečnim Euriborjem z 3,0 do 3,9 odstotnim pribitkom, šestmesečnim Euriborjem z 0,56 do 6,85 odstotnim pribitkom,
ali dvanajstmesečnim Euriborjem z 1,0 odstotnim pribitkom.
f) restrukturirane terjatve
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
1.398
669
Krediti zavarovani s hipoteko
Krediti zavarovani z depoziti
149
Krediti zavarovani s poroštvi
Krediti zavarovani z menicami
215
198
2.504
1.573
24
Krediti s premijo lastnega zavarovanja-nezavarovani
718
Skupaj
51
0
655
Hranilnica je v letu 2011 restrukturirala dane kredite fizičnim in pravnim osebam in sicer podaljšala je
dobo odplačevanja, odložila je plačilo, znižala anuiteto, ali je spremenila obrestno mero.
2.3.1.5 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
a) razčlenitev po vrstah vrednostnih papirjev
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
20.382
10.576
Obveznice Republike Slovenije
Potrdila o vlogi bank in hranilnic
13.962
Obveznice bank
24.870
Obveznice Slovenske odškodninske družbe
1.883
Obveznice nefinančnih družb
100
Skupaj
61.197
b) gibanje vrednostnih papirjev
2011
Stanje 1. januarja
58.323
Povečanja
53.762
Zmanjšanja
-50.888
Stanje 31. decembra
61.197
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti.
17.434
27.197
2.216
900
58.323
v tisoč EUR
2010
33.566
52.731
-27.974
58.323
Obrestna mera za leto 2011 se je gibala med 2,22 % do 6,36 %, v letu 2010 med 2,36 % in 6,63 %, oziroma po obrestni meri trimesečnega Euriborja z 0,6 do 1,4 odstotnim pribitkom, kot tudi v letu 2010.
Vse naložbe, razen naložbe v potrdila o vlogi bank, so uvrščene na borzo.
72
Letno poročilo 2011
V skladu primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev pri Banki Slovenije so zastavljene
državne obveznice RS29, RS48, RS50, RS59, RS62, RS63, RS67 in RS69, obveznice banke NLB15 ter obveznice Slovenske odškodninske družbe SOS2E. Vrednost sklada je na dan 31.12.2011 znašala 30.142
tisoč EUR, od tega znaša vrednost neizkoriščenega premoženja 9.784 tisoč EUR.
2.3.1.6 Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva
2011
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.2011
Zemljišča in
gradbeni
objekti
Oprema in
druga opred.
OS
OS v pripravi Neopredmetena
OS v pripravi
sredstva
opredmetena neopredmetena
10.720
4.980
(0)
12.157
(95)
717
5.602
(2.154)
(51)
Stanje 1.1.2011
Zmanjšanja
1.150
1.462
(90)
0
Stanje 31.12.2011
(0)
2.271
2.845
(0)
1.1.2011
9.570
2.709
Povečanja
Prenos iz OS v pripravi
Zmanjšanja
Stanje 31.12.2011
POPRAVEK VREDNOSTI
Amortizacija
Sedanja vrednost
Sedanja vrednost
31.12.2011
0
1.437
312
10.695
2010
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.2010
Povečanja
Prenos iz OS v pripravi
Zmanjšanja
Stanje 31.12.2010
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.2010
Amortizacija
Zemljišča in
gradbeni
objekti
0
664
2.757
Oprema in
druga opred.
OS
661
512
16.873
(0)
0
(7)
556
(102)
18.980
0
0
(7)
3.669
0
(0)
248
296
4.603
661
0
264
13.204
51
(0)
665
0
0
665
OS v pripravi
opredmetena
0
OS v pripravi
neopredmetena
4.397
(577)
10.720
(111)
694
4.980
(1.919)
(53)
1.087
1.761
0
1.225
289
0
618
Skupaj
0
2.158
10.072
0
v tisoč EUR
41
2.539
(0)
661
0
0
51
55
260
Neopredmetena sredstva
2.209
0
1.031
(97)
14.377
v tisoč EUR
Skupaj
0
537
15.047
(0)
0
(78)
512
(766)
16.873
0
274
3.122
53
0
0
53
52
2.592
0
959
Zmanjšanja
1.150
(226)
2.271
(108)
(0)
0
(0)
0
(78)
248
3.669
1.1.2010
8.985
2.636
41
0
263
11.925
Stanje 31.12.2010
Sedanja vrednost
Sedanja vrednost
31.12.2010
9.570
2.709
661
0
264
(412)
13.204
Za vsa opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva hranilnica ocenjuje, da njihova vrednost glede na preostalo dobo uporabnosti odraža dejansko vrednost. Povečanje opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja predvsem otvoritev novih poslovnih prostorov poslovalnice v Hrastniku, raz-
73
Letno poročilo 2011
širitev podružnice v Trbovljah in preselitev podružnice Novo mesto na novo lokacijo. Po stanju na dan
31.12.2011 je imela hranilnica evidentirane investicije v teku za poslovne prostore na Dalmatinovi
ulici v Ljubljani. Vse zapadle obveznosti iz tega naslova so tudi bile poravnane do konca leta. Hranilnica
nima zastavljenih opredmetenih in neopredmetenih sredstev.
2.3.1.7 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb
31.12.2011
Stanje v tisoč EUR
DH - Storitve d.o.o.
9
31.12.2010
% udeležbe
100,00
Stanje v tisoč EUR
9
Kapitalska naložba v navedeno podjetje je izkazana po nabavni ceni.
2.3.1.8 Terjatve za odložene davke
% udeležbe
100,00
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
95
79
Odloženi davek
Odloženi davek je izkazan za začasne razlike med davčnimi vrednostmi in knjigovodskimi vrednostmi
v računovodskih izkazih. Hranilnica je za leto 2011 obračunala odloženi davek z uporabo 20 % davka
od dohodka v višini 95 tisoč EUR, za leto 2010 pa 79 tisoč EUR.
v tisoč EUR
Prikaz obračuna odloženega davka
Obdavčljive začasne
razlike
Davčna stopnja
Terjatve za odloženi
davek
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob
upokojitvi
132
20,0%
26
Vrednostni papirji razpoložljivi za prodajo
313
20,0%
63
2011
Razlike med poslovnimi in davčno priznanimi
odhodki amortizacije
31
Skupaj
20,0%
476
2.3.1.9 D
ruga sredstva
a) razčlenitev po vrstah
95
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
136
101
Zaloge
Plemenite kovine
1
Terjatve do kupcev
Druge terjatve
Usredstvene časovne razmejitve
176
207
626
5
Skupaj
b) gibanje popravkov vrednosti terjatev do kupcev
Stanje 1. januarja
2011
0
Povečanja
0
Zmanjšanja
0
Stanje 31. decembra
0
Letno poročilo 2011
1
18
47
74
6
337
11
v tisoč EUR
2010
22
0
-22
0
2.3.2. Obveznosti
2.3.2.1 Finančne obveznosti do centralne banke
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
4.004
15.012
Kratkoročne obveznosti
Dolgoročne obveznosti
16.004
Skupaj
0
20.008
15.012
Hranilnica ima najete kredite v višini 20.008 tisoč EUR iz naslova avkcij dolgoročnega refinanciranja
pri ECB po 1,0 odstotni obrestni meri, ki je veljala tudi v letu 2010.
2.3.2.2 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
Vloge bank
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
107
0
Dolgoročne obveznosti
Skupaj
107
0
Dolgoročna vloga banke je obrestovana po 4,4 odstotni obrestni meri.
Vloge strank, ki niso banke
a) razčlenitev po vrstah, ročnosti
vlog in valuti
Nefinančne družbe
Država
31.12.2011
Dolgoročni
31.12.2010
Kratkoročni
10.649
3.812
8.114
3.900
0
1.610
1.472
1.752
12.240
12.156
14.814
12.869
2.820
Druge finančne organizacije
Odvisne družbe
12
Neprofitni izvajalci storitev
gospodinjstvom
32
2.861
0
6
Gospodinjstva
109.522
85.307
102.316
Skupaj v domači valuti
135.243
102.917
129.583
1. samostojni podjetniki
3.452
2. prebivalstvo
106.070
141
2.988
85.166
99.328
238.160
b) gibanje vlog
2011
Stanje 1. januarja
217.059
Povečanja
835.698
Zmanjšanja
-814.597
Stanje 31. decembra
v tisoč EUR
31.12.2011
Kratkoročni
238.160
31.12.2010
Dolgoročni
0
0
68.955
177
68.778
87.476
217.059
v tisoč EUR
2010
186.838
732.421
-702.200
217.059
Vloge strank, ki niso banke so bile v letu 2011 obrestovane po 0,2 do 6,1 odstotni nominalni obrestni meri. V letu 2010 so bile obrestovane z 0,5 do 6,5 odstotno nominalno obrestno mero.
75
Letno poročilo 2011
Krediti bank
a) analiza po zapadlosti in valutah
31.12.2010
0
2.400
V domači valuti
Kratkoročne obveznosti
Skupaj
0
b) gibanje kreditov
2011
Stanje 1. januarja
2.400
Povečanja
3
Zmanjšanja
-2.403
Stanje 31. decembra
v tisoč EUR
31.12.2011
0
2.400
v tisoč EUR
2010
2.917
5.038
-5.555
2.400
Krediti bank so bili v letu 2011 obrestovani po 1,75 odstotni obrestni meri, v letu 2010 po 0,29 do
2,50 odstotni obrestni meri.
Dolžniški vrednostni papirji
a) analiza po zapadlosti in valutah
31.12.2011
31.12.2010
418
1.092
V domači valuti
Dolgoročne obveznosti
Skupaj
418
b) analiza po vrstah finančnih instrumentov
31.12.2010
1.092
418
c) gibanje dolžniških vrednostnih papirjev
2011
Stanje 1. januarja
1.092
428
-1.102
Stanje 31. decembra
v tisoč EUR
418
Skupaj
Zmanjšanja
1.092
31.12.2011
Potrdila o vlogi
Povečanja
v tisoč EUR
418
1.092
v tisoč EUR
2010
1.452
63
-423
1.092
V letu 2011 so bila potrdila o vlogi obrestovana od 4,2 do 5,9 odstotni obrestni meri. V letu 2010 so
bila obrestovana od 5,8 do 5,9 odstotni obrestni meri. Obresti se izplačujejo polletno in ob zapadlosti.
Podrejene obveznosti
a) razčlenitev po sektorjih
Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom
Zavarovalnice in pokojninski skladi
Skupaj
76
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
3.397
4.563
1.990
5.387
Letno poročilo 2011
1.891
6.454
b) razčlenitev po zapadlosti
Podrejeni dolg in hibridni instrumenti v tisoč EUR
v tisoč EUR
Zapadlost
Obrestna mera v %
723
28.02.2013
5,30 – 5,50
1.267
16.01.2018
6,15
503
245
704
1.945
5.387
01.07.2015
02.06.2017
17.05.2018
brez zapadlosti
6,50
6,00
6,10
5,80 – 6,80
Podrejene obveznosti, ki na dan 31.12.2011 znašajo 5.387 tisoč EUR, predstavljajo dolgoročne depozite,
ki se lahko vključujejo kot dodatni kapital v izračun kapitala hranilnice. Iz naslova podrejenega dolga
in hibridnih instrumentov je hranilnica v letu 2011 zabeležila 338 tisoč EUR obrestnih odhodkov. V
letu 2011 hranilnica ni imela sklenjenih novih pogodb iz tega naslova.
2.3.2.3 Rezervacije
a) razčlenitev po vrstah rezervacij
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
238
165
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti
14
Skupaj
252
b) gibanje rezervacij
2011
Stanje 1. januarja
172
Povečanja
376
Zmanjšanja
-296
Stanje 31. decembra
252
7
172
v tisoč EUR
2010
119
178
-125
172
Hranilnica je v letu 2011 oblikovala dodatnih 76 tisoč EUR rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine
ob upokojitvi za zaposlene delavce, izplačil je bilo za 3 tisoč EUR.
V letu 2011 je hranilnica oblikovala tudi rezervacije za zunajbilančne obveznosti iz naslova odobrenih
limitov v višini 300 tisoč EUR in jih ukinila v znesku 293 tisoč EUR.
Proti hranilnici ni vloženih tožb.
2.3.2.4 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
38
109
Obveznost za davek od dohodka
Obveznost za odložene davke
35
Skupaj
73
106
215
Hranilnica je obračunala davek od dohodkov pravnih oseb na podlagi prihodkov in odhodkov, ki so
vključeni v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno zakonodajo. Davek od dohodka pravnih oseb
za leto 2011 je obračunala v višini 243 tisoč EUR po stopnji 20% od davčne osnove. Oblikovala je
tudi dolgoročne odložene davke iz naslova pozitivnih učinkov prevrednotenja dolžniških vrednostnih
papirjev Republike Slovenije in bank, ki so razpoložljivi za prodajo. Prikaz davčnega obračuna je
prikazan pri pojasnilih k izkazu poslovnega izida pod točko 2.4.13.
77
Letno poročilo 2011
2.3.2.5 Druge obveznosti
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
Druge obveznosti
1.341
2.665
- ostalo
1.061
- vplačila za dokapitalizacijo
0
- obveznosti do dobaviteljev
Udolgovane časovne razmejitve – vnaprej vračunani stroški
Skupaj
280
101
1.442
2.062
181
422
102
2.767
Med ostalimi obveznostmi se izkazujejo obveznosti iz naslova kartičnega in bankomatskega
poslovanja ter obveznosti za neizvršena plačila.
Med vnaprej vračunanimi stroški izkazuje hranilnica stroške revizije, stroške nadzora bančnega
poslovanja in druge stroške, ki se nanašajo na poslovno leto 2011.
2.3.2.6 Osnovni kapital
Osnovni kapital
Skupaj
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
6.121
4.452
6.121
4.452
Hranilnica je v letu 2011 izvedla dokapitalizacijo za 40.000 novih delnic v znesku 4.000 tisoč EUR,
od tega se je za 1.669 tisoč EUR povečal osnovni kapital. Osnovni kapital je razdeljen na 146.691
navadnih delnic (v letu 2010 na 106.691 navadnih delnic).
2.3.2.7 Kapitalske rezerve
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
Vplačani presežek kapitala
5.218
2.887
Skupaj
5.540
Kapitalske rezerve nastale iz splošnega prevrednotovalnega
popravka kapitala
322
322
3.209
Vplačani presežek kapitala se je povečal za znesek 2.331 tisoč EUR iz naslova dokapitalizacije v letu
2011.
2.3.2.8 Presežek iz prevrednotenja
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
-109
212
Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva RZP
Skupaj
-109
212
Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva razpoložljiva za prodajo vsebuje učinke prevrednotenja
finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo na pošteno vrednost. Vsebuje tudi odloženi davek, ki znaša
28 tisoč EUR.
78
Letno poročilo 2011
2.3.2.9 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)
31.12.2010
1.620
1.463
Rezerve iz dobička
- zakonske rezerve
458
- rezerve za lastne delnice
251
- statutarne rezerve
804
- druge rezerve iz dobička
107
Zadržani dobiček
1
Zadržani dobiček iz prehoda na MSRP
787
Skupaj
2.408
2.3.2.10 Lastne delnice
v tisoč EUR
31.12.2011
458
217
681
107
24
787
2.274
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
-251
-217
Odkupljene lastne delnice - navadne
Skupaj
-251
-217
Po stanju na dan 31.12.2011 ima hranilnica v portfelju 2.512 odkupljenih lastnih delnic (v letu 2010
2.069), katerih povprečna cena znaša 99,97 EUR ( v letu 2010 104,90 EUR).
2.3.2.11 Čisti dobiček poslovnega leta
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
845
824
Čisti dobiček poslovnega leta
Skupaj
845
824
Čisti dobiček leta 2011 znaša 845 tisoč EUR. Bilančni dobiček, ki sestoji iz čistega dobička leta
2011 in zadržanega dobička, znaša 846 tisoč EUR. O njegovi razporeditvi bodo odločali delničarji na
skupščini hranilnice. Čisti dobiček na delnico znaša 5,76 EUR, pri čemer je upoštevan čisti dobiček
v znesku 845 tisoč EUR in 146.691 delnic.
2.3.2.12 Zunajbilančno poslovanje
31.12.2011
31.12.2010
476
802
Dolžniki za izdane garancije
Odobreni krediti in limiti
Depo in druga evidenca vrednostnih papirjev
Druge zunajbilančne postavke
Najete kreditne linije
Skupaj
v tisoč EUR
4.140
11.899
426.888
0
443.403
2.967
8.109
283.753
4.000
299.631
Med drugimi zunajbilančnimi postavkami hranilnica izkazuje evidenco prejetih zavarovanj v znesku
315.513 tisoč EUR, evidenco po drugih netveganih poslih v znesku 90.447 tisoč EUR in finančna
sredstva za zavarovanje v Banki Slovenije v znesku 20.928 tisoč EUR, kar skupaj znaša 426.888
tisoč EUR.
79
Letno poročilo 2011
Vrednostni papirji so zastavljeni v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije. Gre za prosto
finančno premoženje primerno za zavarovanje terjatev Banke Slovenije.
2.3.2.13 Sredstva zastavljena za zavarovanje virov sredstev
Za zavarovanje virov sredstev hranilnica nima zastavljenih sredstev.
2.4 POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA
2.4.1 Čiste obresti
a) analiza obresti glede na vrsto sredstev in
ustreznih virov
v tisoč EUR
2011
Prihodki
2010
13.225
obresti od vlog pri centralni banki
11.586
51
obresti iz finančnih sredstev namenjenih trgovanju
29
8
obresti iz finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
35
741
obresti iz danih kreditov in vlog
902
10.510
obresti iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
8.989
1.915
Odhodki
1.631
-6.583
-5.910
obresti, dane drugim strankam
-6.036
-5.161
obresti za druge obveznosti
6.642
-1
5.676
obresti za finančne obveznosti do centralne banke
-182
obresti, dane bankam in hranilnicam
obresti, dane za potrdila o vlogi, podrejene obveznosti
in hibridne instrumente
-151
-356
Skupaj
2011
b) analiza glede na vrsto
prihodkov in odhodkov
-182
-8
-416
0
2010
v tisoč EUR
Prihodki
Odhodki
Prihodki
Odhodki
Redne obresti
13.084
-6.583
11.503
-5.910
Skupaj
13.225
-6.583
11.586
-5.910
Zamudne obresti
141
0
83
6.642
0
5.676
2.4.2 Prihodki iz dividend
2011
Prihodki iz lastniških vrednostnih papirjev (delnic), namenjenih trgovanju
Skupaj
80
Letno poročilo 2011
0
0
v tisoč EUR
2010
4
4
2.4.3 Čiste opravnine (provizije)
2011
Prejete opravnine
4.230
opravnine od danih jamstev
v tisoč EUR
2010
4.000
7
opravnine od plačilnega prometa v državi
4
396
opravnine od plačilnega prometa s tujino
opravnine od kreditnih poslov
opravnine za opravljene administrativne storitve
Dane opravnine
opravnine za bančne storitve v državi
opravnine za bančne storitve v tujini
opravnine za opravlj. posredniških in komis.poslov
opravnine za opravljene borzne posle
Skupaj
276
32
22
591
466
3.204
3.232
-29
-0
-807
-678
-746
-633
-1
-1
-31
-44
3.423
3.322
2.4.4 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
2011
Dobički iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
Izgube iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
Izgube iz kreditov
Skupaj
35
v tisoč EUR
2010
299
-27
0
-1
-1
7
298
2.4.5 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju
2011
Čisti dobički/izgube iz trgovanja z delnicami in deleži
Čisti dobički/izgube iz trgovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji
Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut
Skupaj
-2
-5
10
3
v tisoč EUR
2010
1
46
13
60
2.4.6 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik
2011
Dobički
13
Izgube
-17
Skupaj
-4
v tisoč EUR
2010
24
-13
11
2.4.7 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v
posesti za prodajo
2011
Dobički
0
Izgube
-4
Skupaj
-4
81
Letno poročilo 2011
v tisoč EUR
2010
83
1
82
2.4.8 Drugi čisti poslovni dobički/izgube
2011
Drugi poslovni prihodki
23
Davki in druge dajatve iz prihodka
-43
Skupaj
-94
Članarine
-53
Drugi poslovni odhodki
-21
v tisoč EUR
2010
228
-41
-53
-16
118
2.4.9 Administrativni stroški
2011
Stroški dela
5.001
bruto plače
dajatve za socialno zavarovanje
2010
4.510
3.823
3.449
568
517
2.038
6.778
275
dajatve za pokojninsko zavarovanje
v tisoč EUR
335
245
299
drugi stroški dela
2.305
2.268
stroški storitev
267
7.306
278
Stroški materiala in storitev
stroški materiala
Skupaj
1.990
2.4.10 Amortizacija
2011
Opredmetena osnovna sredstva
976
Neopredmetena sredstva
55
Skupaj
1.031
v tisoč EUR
2010
907
51
958
2.4.11 Rezervacije
2011
Oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob
upokojitvi
76
Oblikovane rezervacije za zunajbilančne obveznosti
300
Ukinjene rezervacije za zunajbilančne obveznosti
-294
Skupaj
82
v tisoč EUR
2010
60
118
-113
65
2.4.12 Oslabitve
2011
Oblikovanje oslabitev kreditov
1.371
Odprava oslabitev kreditov
-930
Odprava oslabitev terjatev
0
Skupaj
441
82
Letno poročilo 2011
v tisoč EUR
2010
1.538
-794
-22
722
2.4.13 Davek iz dohodka pravnih oseb
2011
Davek iz dohodka pravnih oseb
243
Skupaj
236
Odloženi davek iz rednega poslovanja
Prihodki iz odloženega davka iz rednega poslovanja
Odložene terjatve in obveznosti po postavkah
izkaza finančnega položaja
Odložene terjatve za davke
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Začasne razlike med poslovnimi in davčno
priznanimi odhodki
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
Odložene obveznosti za davek
0
-7
2011
Skupaj
106
35
106
2011
-7
0
2011
razlika med prihodki in odhodki po računovodskih predpisih
1.113
zmanjšanje davčne osnove
0
135
-35
davčna osnova
obveznost za davek
plačane akontacije
obveznost za doplačilo davka
v tisoč EUR
2010
-4
3
-1
v tisoč EUR
2010
1.048
-26
148
-52
877
824
21,17
21,40
224
19
efektivna davčna stopnja v %
-53
1.118
-7
čisti dobiček po obdavčitvi
53
106
1.213
243
odloženi davek
6
35
Prikaz davčnega obračuna
popravek odhodkov na raven davčno priznanih
2010
53
-7
popravek prihodkov na raven davčno priznanih
v tisoč EUR
63
6
-63
Začasne razlike med poslovnimi in davčno
priznanimi odhodki amortizacije
224
20
Finančna sredstva RZP – negativni učinki
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
1
0
79
35
Odloženi davki, vključeni v izkaz poslovnega izida
223
26
-28
Finančna sredstva RZP – pozitivni učinki
2010
95
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
Odloženi davek izkazan v presežku iz prevrednotenja
v tisoč EUR
224
1
125
98
Davek od dohodka pravnih oseb je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo poravnati po predpisani
davčni stopnji, ki za leto 2011 znaša 20,00% in je veljala tudi v letu 2010. Hranilnica je za leto
2011 obračunala 243 tisoč EUR davka od dohodka in ga mora, upoštevaje plačane akontacije za leto
2011 , v tridesetih dneh po oddaji davčnega obračuna doplačati 19 tisoč EUR. Za izračun odloženih
davkov je bila uporabljena znana davčna stopnja v višini 20,00%, za katero hranilnica ocenjuje, da
je najboljši približek uporabe davčne stopnje ob realizaciji terjatev za odloženi davek.
83
Letno poročilo 2011
Efektivna davčna stopnja, ki odraža razmerje med dobičkom poslovnega leta po obdavčitvi in
dobičkom poslovnega leta pred obdavčitvijo, znaša 21,17 %, pri čemer je upoštevan čisti dobiček
877 tisoč EUR in dobiček pred obdavčitvijo v znesku 1.113 tisoč EUR.
Hranilnica nima zapadlih in neplačanih davkov ali drugih dajatev.
84
Letno poročilo 2011
IZPOSTAVLJENOST RAZLIČNIM VRSTAM TVEGANJ
V letu 2011 je hranilnica obvladovala tveganja na podlagi sprejetih politik in metodologij iz leta
2008, ki jih je v letih 2009 – 2011 dopolnila z zakonskimi in internimi spremembami.
Kreditno tveganje
Tako kot v predhodnem obdobju je tudi v letu 2011 skupina kreditov strankam, ki niso banke,
predstavljala glavnino kategorije finančnih sredstev »posojila in terjatve«, kateri hranilnica pri
mesečnih analizah kreditnega tveganja posveča največjo pozornost. Kategorija finančnih sredstev
»posojila in terjatve« se je konec leta 2011 v primerjavi z letom 2010 povečala za 15,53 % in je tako
v letu 2011 znašala 180.051 tisoč EUR.
Od tega znaša izpostavljenost iz naslova kreditiranja fizičnih oseb 138.126 tisoč EUR, krediti
pravnim osebam pa predstavljajo 34.859 tisoč EUR. Ostalih 7.066 tisoč EUR v tej skupini finančnih
instrumentov je hranilnica plasirala v kredite bankam.
Celoten portfelj finančnih instrumentov
31.12.2010
519
164
61.197
58.323
180.051
155.850
160.338
132.564
a) finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi IPI
b) finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo
c) posojila in terjatve
-- od tega: znesek oslabljenih izpostavljenosti
-- znesek prevrednotenj in rezervacij
* povečanje v poročevalskem obdobju
3.261
1.673
* zmanjšanje v poročevalskem obdobju
1.229
-- od tega: znesek zapadlih izpostavljenosti
3.320
-- znesek prevrednotenj in rezervacij
d) za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
-- znesek prevrednotenj in rezervacij
SKUPAJ
* povečanje v poročevalskem obdobju
* zmanjšanje v poročevalskem obdobju
v tisoč EUR
31.12.2011
2.817
1.538
816
2.841
13.534
2.267
20.998
109
479
-212
365
158
255.301
1.875
503
235.335
Od 180.051 tisoč EUR posojil in terjatev jih je 160.338 tisoč EUR oslabljenih izpostavljenosti,
podrobnejše informacije o njih so predstavljene v tabeli zgoraj. Ostalih 19.713 tisoč EUR predstavljajo
posojila in terjatve, ki niso niti zapadle niti oslabljene.
Prav tako niso niti zapadla niti oslabljena finančna sredstva, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti
skozi IPI v višini 519 tisoč EUR in finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo v višini 61.197
tisoč EUR.
85
Letno poročilo 2011
V nadaljevanju so prikazani krediti glede na zamude ter oblikovane oslabitve, ki veljajo za
posamezno prikazano skupino. Popravki vrednosti so razvrščeni glede na skupinske oziroma
posamične oslabitve.
Krediti prebivalstvu
Popravek vrednosti
Krediti pravnim
osebam in samostojnim
podjetnikom
v tisoč EUR
Popravek vrednosti
Skupinsko oslabljeni
Zamude od 0 do 30 dni
129.708
341
32.633
77
Zapadli od 91 do 180 dni
Posamično oslabljeni
1.598
39
385
5
Zapadli nad 180 dni
4.369
141.051
2.532
1.170
35.181
237
Popravki vrednosti
138.126
2.925
34.859
322
depoziti sindikatov
11.419
rentno varčevanje
1.531
Zapadli od 31 do 90 dni
5.376
Bruto krediti
Neto krediti
vezani depoziti
13
993
308
1.177
203
hipoteke
33.459
17.067
poroštvo
17.999
4.029
8.516
296
jamstvena shema
228
vrednostni papirji
22
zavarovalnica
potrdila o vlogah bank
0
Poštena vrednost zavarovanj
74.351
3
0
0
25
13.406
35.334
Hranilnica spremlja koncentracijo kreditnega tveganja po gospodarskih panogah in po drugih
skupinah komitentov, ki so prikazani v naslednji tabeli.
86
Letno poročilo 2011
1. KRATKOROČNI KREDITI
Bankam
Gospodinjstvom
Drugim finančnim organizacijam
Državi
31.12.2010
Rast 2011
Načrt 2011
29.179
27.755
5%
33.350
-13%
7.066
9.080
-22%
11.700
-40%
991
3.703
-73%
4.100
-76%
0
0%
10
-100%
Samostojnim podjetnikom
620
27%
2. DOLGOROČNI KREDITI
Bankam
Gospodinjstvom
Nefinančnim družbam
9.762
397
Državi
Samostojnim podjetnikom
SKUPAJ
788
305%
150.872
128.095
54%
120
18%
136.903
10%
0
0
0%
0
0%
3.840
220%
0
0%
510
131.595
119.139
0
0
10%
127.643
0%
0
3.557
246%
0
0%
-13%
0
0
0%
30
0%
4.140
44%
155.850
16%
4.200
170.253
42%
6%
v tisoč EUR
Krediti prebivalstvu
Krediti podjetjem
127.444
31.283
3.524
52
2.925
Skupaj
0%
1.190
302
Oslabitve
3%
-18%
10.380
Zapadli neoslabljeni krediti
231%
1.259
V nadaljevanju je prikazan znesek kreditov glede na zapadlost in oblikovane oslabitve.
Zapadli krediti in oslabljeni
12%
1.038
180.051
Nezapadli krediti
36%
98
5.948
Odvisni družbi
4.800
12.000
0
Neprofit. izvajalcem storitev g.
42%
37%
12.291
Drugim finančnim organizacijam
4.602
13.406
0
Neprofit. izvajalcem storitev g.
Realizacija/
Načrt 2011
31.12.2011
6.531
Nefinančnim družbam
v tisoč EUR
322
141.051
35.181
ZAPADLI IN OSLABLJENI KREDITI
v tisoč EUR
Krediti prebivalstvu
Krediti podjetjem
1.922
1.251
1.545
Zapadli krediti do 30 dni
Zapadli krediti od 30 do 90 dni
5.360
Zapadli krediti od 90 do 180 dni
1.553
Zapadli krediti nad 180 dni
986
378
909
Skupaj
10.380
3.524
Poštena vrednost zavarovanj
29.568
16.514
Hranilnica je konec leta 2011 zabeležila 10.380 tisoč EUR izpostavljenosti zapadlih oslabljenih
kreditov danih prebivalstvu in 302 tisoč EUR zapadlih neoslabljenih kreditov. Zapadle in oslabljene
terjatve pravnih oseb so konec leta 2011 znašale 3.551 EUR. Neoslabljeni del zapadlega portfelja
pravnih oseb znaša 52 tisoč EUR.
87
Letno poročilo 2011
V spodnji tabeli je prikazana starost finančnih sredstev, ki so konec leta 2011 prekoračila zapadlost v
plačilo in niso bila oslabljena.
v tisoč EUR
ZAPADLI IN NEOSLABLJENI KREDITI
ZAPADLI IN NEOSLABLJENI KREDITI
Krediti prebivalstvu
Krediti podjetjem
1
22
292
24
Zapadli krediti do 30 dni
Zapadli krediti od 30 do 90 dni
3
Zapadli krediti od 90 do 180 dni
4
6
Zapadli krediti nad 180 dni
2
Skupaj
302
52
Poštena vrednost zavarovanj
304
0
Koncentracija kreditnega tveganja po gospodarskih panogah po stanju na dan 31.12.2011
Dejavnosti po SKD
v tisoč EUR
v%
101
0,06%
6
0,00%
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
Predelovalne dejavnosti
4.431
Gradbeništvo
2.271
Gostinstvo
2.037
Oskrba z električno energijo, plinom in paro
913
Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil
5.801
Promet in skladiščenje
1.017
Informacijske in komunikacijske dejavnosti
125
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
Poslovanje z nepremičninami
Izobraževanje
356
Druge dejavnosti
2.169
Prebivalstvo
138.126
Skupaj
0,57%
1,13%
0,07%
0,25%
493
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
3,22%
451
68
Zdravstvo in socialno varstvo
1,26%
11,49%
884
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
0,51%
20.694
108
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
2,46%
180.051
0,06%
0,49%
0,04%
0,27%
0,20%
1,20%
76,72%
100,00%
Razčlenitve izpostavljenosti po pomembnih geografskih področjih hranilnica ne izkazuje, saj njena
celotna izpostavljenost zajema samo področje Republike Slovenije. Koncentracijo kreditnega tveganja
spremlja poleg službe Upravljanje s tveganji tudi uprava ter nadzorni svet hranilnice v sklopu rednih sej.
poštena vrednost zavarovanj
31.12.2011
31.12.2010
Krediti zavarovani s hipoteko
150.296
72.084
Krediti zavarovani z menicami
17.949
9.524
Krediti zavarovani s poroštvi
96.980
Krediti zavarovani z vrednostnimi papirji
Krediti in limiti zavarovani pri zavarovalnici
Krediti zavarovani z depoziti in rentnimi vlogami
Krediti zavarovani z zastavo blaga, premičnin
Krediti zavarovani z odstopom terjatev
Krediti zavarovani s poslovnimi deleži
Krediti zavarovani z garancijami
Krediti zavarovani z drugimi oblikami zavarovanj
Skupaj
88
26.095
9.456
8.506
1.632
1.643
188
134
2.634
315.513
Letno poročilo 2011
50.647
23.184
3.772
8.863
108
0
109
0
6.327
174.618
Tržna tveganja
Postavke sredstev in obveznosti po tujih valutah na dan 31.12.2011
Zap.
Skupaj
31.12.2011
Vsebina
V domači
valuti
V tuji valuti
1
Denar v blagajni in stanje na računih pri centr.banki
10.413
10.342
71
3
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
13.534
13.534
0
2
4
5
6
7
8
9
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
180.051
180.051
- krediti strankam, ki niso banke
172.985
172.985
Opredmetena osnovna sredstva
14.116
14.116
9
9
- krediti bankam
7.066
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
61.197
Neopredmetena sredstva
260
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih,
pridruženih in skupaj obvladovanih družb
Terjatve za odloženi davek od dohodkov
pravnih oseb
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 10)
12
Finančne obveznosti do centralne banke
13
95
Druga sredstva
17
7.066
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
280.401
280.330
0
71
0
7
0
1
63
20.008
20.008
0
0
0
0
0
- vloge strank, ki niso banke
238.160
238.160
0
0
0
0
0
0
5.387
5.387
0
0
0
0
73
73
107
- vloge bank
0
418
- podrejene obveznosti
Rezervacije
252
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- obveznosti za davek
38
- odložene obveznosti za davek
35
Druge obveznosti
1.442
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 12 do 16)
0
0
0
0
0
0
418
38
35
1.442
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta
845
845
SKUPAJ KAPITAL (od 19 do 24)
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (17 + 24)
89
-251
14.554
280.401
0
252
23
Lastni deleži
-109
0
0
2.408
Presežek iz prevrednotenja
0
0
2.408
6.121
0
0
Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)
Osnovni kapital
0
107
21
25
0
0
0
0
207
5.540
24
0
0
63
207
5.540
22
0
95
Kapitalske rezerve
20
0
260
265.847
19
0
61.197
265.847
18
0
0
1
244.072
- dolžniški vrednostni papirji
16
0
7
Ostalo
244.072
- krediti strank, ki niso banke
15
0
CHF
Finančne obveznosti, merjene po odplačni
vrednosti
- krediti bank
14
519
Krediti
10
11
519
USD
v tisoč EUR
6.121
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-109
0
0
0
0
-251
0
0
0
0
14.554
280.401
Letno poročilo 2011
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Postavke sredstev in obveznosti po tujih valutah na dan 31.12.2010
Zap.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Skupaj
31.12.2010
Vsebina
Denar v blagajni in stanje na računih pri centr.banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
19
20
21
22
23
24
25
0
0
9
9
Terjatve za odloženi davek od dohodkov
pravnih oseb
Druga sredstva
Finančne obveznosti, merjene po odplačni
vrednosti
- vloge strank, ki niso banke
58.323
264
79
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih
oseb
- obveznosti za davek
- odložene obveznosti za davek
79
0
0
0
71
15.012
15.012
0
0
0
0
227.005
227.005
217.059
217.059
0
0
2.400
1.092
6.454
6.454
215
215
172
109
172
109
106
2.767
Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim
dobičkom)
2.274
2.274
824
824
90
0
0
0
52
3.209
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (17 + 24)
0
0
0
0
52
3.209
SKUPAJ KAPITAL (od 18 do 23)
0
0
0
0
175
Kapitalske rezerve
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta
0
0
0
0
255.750
4.452
Lastni deleži
0
0
0
0
255.925
245.171
Presežek iz prevrednotenja
0
0
0
0
0
245.171
Osnovni kapital
0
0
0
0
0
2.767
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 12 do 16)
264
0
0
0
0
106
Druge obveznosti
58.323
0
0
626
1.092
- podrejene obveznosti
9.080
0
626
2.400
- dolžniški vrednostni papirji
18
0
12.940
- krediti strank, ki niso banke
17
0
12.940
- krediti bank
16
20.998
164
Opredmetena osnovna sredstva
Finančne obveznosti do centralne banke
15
20.998
164
146.770
12
14
71
146.770
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 10)
13
52
- krediti strankam, ki niso banke
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih,
pridruženih in skupaj obvladovanih družb
Ostalo
52
9.080
Neopredmetena sredstva
CHF
175
155.850
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
USD
6.497
155.850
- krediti bankam
V tuji valuti
6.672
Krediti
10
11
V domači
valuti
v tisoč EUR
212
-217
10.754
255.925
4.452
212
-217
10.754
255.925
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Letno poročilo 2011
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Likvidnostno tveganje
Hranilnica je v letu 2011 nadaljevala z enakim postopkom merjenja in upravljanja likvidnostnega
tveganja kot v prejšnjem letu in sicer operativnega likvidnostnega tveganja na dnevni ravni ter
strukturnega likvidnostnega tveganja na mesečni ravni.
Operativno likvidnostno tveganje hranilnica meri na dnevni ravni, upravlja pa jo s planiranjem
dnevnih pritokov in odtokov, pri čemer se poslužuje primarne, sekundarne in terciarne likvidnostne
rezerve. V sklopu upravljanja operativnega likvidnostnega tveganja izračunava tudi zakonsko
pogojeni minimalni likvidnostni količnik prvega razreda (za lastne potrebe pa tudi drugega razreda),
ki v letu 2011 ni bil nikoli presežen, gibal pa se je v mejah med minimalno vrednostjo 1,00, ki jo je
zabeležila v juniju in juliju 2011 in maksimalno vrednostjo 1,36, ki jo je zabeležila v decembru 2011.
Merjenje, poročanje in upravljanje strukturnega likvidnostnega tveganja se izvaja na mesečni
ravni z aktivnim upravljanjem naložb in virov hranilnice. Merjenje se izvaja na podlagi bodočih
denarnih tokov in sicer z večih vidikov. V spodnjem grafu so prikazani štirje vidiki po stanju na dan
31.12.2011.
v tisoč EUR
Prvi vidik predstavlja osnovno merjenje strukturnega likvidnostnega tveganja, ki se izvaja izključno
na podlagi pogodbeno določenih bodočih denarnih tokov. Če k temu dodamo še potencialne bodoče
denarne tokove iz naslova zunajbilančnih postavk, dobimo količnike drugega reda, ki se od prejšnjega
količnika ne razlikujejo preveč, saj je obseg zunajbilančnih postavk hranilnice majhen. Ker ima
hranilnica tudi precejšen obseg likvidne aktive (naložbe v visoko likvidne vrednostne papirje, ki jih je
bilo po stanju na dan 31.12.2011 za 85.641 tisoč EUR, kar je za 22,18 % več kot v predhodnem letu), v
tretji fazi upošteva tudi te. Najbolj realen odsev likvidnostne situacije hranilnice v normalnih razmerah
pa predstavlja četrti prikaz, kjer hranilnica upošteva tudi predpostavko o stabilnosti vpoglednih vlog
v obdobju petih let. Po tem prikazu lahko vidimo, da hranilnica na dan 31.12.2011 beleži likvidnostne
presežke, na kar kaže tudi njen visok likvidnostni količnik na ta dan, ki je znašal 1,34.
Na podlagi podatkov o izpostavljenosti strukturnemu likvidnostnemu tveganju hranilca izvaja tudi
merjenje učinkov štirih stresnih scenarijev, pri katerih simulira učinke morebitnega nevračanja
kreditov določeno obdobje, odliv določenega obsega stabilnih depozitov, odliva največjih depozitnih
pogodb in kombinacije omenjenih predpostavk. Simulacija scenarijev se je v celem letu 2011 odrazila
v pozitivnih likvidnostnih vrzelih, zato hranilnica zaradi tega tudi ni rezervirala notranjega kapitala
za likvidnostno tveganje. Tudi noben od postavljenih limitov na dovoljeno višino likvidnostnih vrzeli
v letu 2011 ni bil presežen. Za primere morebitnih likvidnostnih kriz ima hranilnica definirane
indikatorje zgodnjega ugotavljanja kriznih razmer ter izdelan krizni načrt z naborom ukrepov za
dostop do razpoložljivih in potencialnih virov likvidnosti.
91
Letno poročilo 2011
Postavke sredstev po preostali zapadlosti na dan 31.12.2011
Zap.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Skupaj
31.12.2011
Vsebina
10.413
10.413
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
13.534
0
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
23.955
- krediti strankam, ki niso banke
172.985
19.455
Opredmetena osnovna sredstva
14.116
0
- krediti bankam
7.066
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih,
pridruženih in skupaj obvladovanih družb
Terjatve za odloženi davek od dohodkov
pravnih oseb
Finančne obveznosti do centralne banke
Druga sredstva
18
19
20
21
22
23
24
25
9
95
1.174
0
4.120
Več kot 5
let
0
0
4.518
150
3.722
7.503
21.469
70.451
56.673
5.003
21.448
70.406
56.673
2.500
21
45
1.698
4.600
24.039
19.096
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
11.764
0
14.116
0
0
9
0
260
207
0
36.642
0
95
280.401
207
0
0
13.277
0
49.723
0
94.065
86.694
20.008
0
4.002
0
16.006
0
0
104.654
34.836
68.125
27.472
8.985
- vloge strank, ki niso banke
238.160
104.654
34.834
68.008
25.874
4.790
0
0
0
0
0
0
0
1.192
4.195
73
0
0
- vloge bank
107
0
- dolžniški vrednostni papirji
17
260
0
0
Več kot 1
do 5 let
244.072
- krediti strank, ki niso banke
16
61.197
4.500
0
Več kot 3m.
do 1 l.
Finančne obveznosti, merjene po odplačni
vrednosti
- krediti bank
15
369
180.051
12
14
519
Krediti
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 10)
13
Več kot 1
do 3 mes.
Denar v blagajni in stanje na računih pri centr.banki
10
11
Do 1
meseca
v tisoč EUR
- podrejene obveznosti
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih
oseb
- obveznosti za davek
- odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
0
107
0
0
2
10
252
0
0
0
0
0
0
73
0
35
0
38
1.442
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 12 do 16)
0
0
418
5.387
Rezervacije
0
1.442
0
0
38
0
35
0
0
0
0
406
252
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
265.847
106.096
38.838
68.198
43.730
Kapitalske rezerve
5.540
0
0
0
0
5.540
Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim
dobičkom)
2.408
0
2.408
0
845
Osnovni kapital
6.121
Presežek iz prevrednotenja
Lastni deleži
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta
-109
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (17 + 24)
92
0
0
-251
0
14.554
0
845
SKUPAJ KAPITAL (od 18 do 23)
0
280.401
0
106.096
0
0
0
0
0
0
38.838
Letno poročilo 2011
0
0
0
0
0
0
68.198
0
0
0
0
43.730
8.985
6.121
-109
-251
14.554
23.539
Postavke sredstev po preostali zapadlosti na dan 31.12.2010
Zap.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Skupaj
31.12.2010
Vsebina
Denar v blagajni in stanje na računih pri centr.banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
18
20
21
22
23
24
25
5.501
3.557
17.759
Opredmetena osnovna sredstva
12.940
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih,
pridruženih in skupaj obvladovanih družb
Terjatve za odloženi davek od dohodkov
pravnih oseb
Druga sredstva
Finančne obveznosti, merjene po odplačni
vrednosti
- vloge strank, ki niso banke
58.323
264
9
79
- podrejene obveznosti
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih
oseb
- obveznosti za davek
- odložene obveznosti za davek
6
0
0
Več kot 1
do 5 let
Več kot 5
let
0
0
154
64.805
40.052
64.805
40.052
0
12.940
0
0
9
5.430
10.491
21
0
8.110
19.623
4.553
19.602
3.682
7.277
27.124
17.997
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2.243
264
626
255.925
626
34.844
0
79
19.847
0
52.256
0
93.293
55.685
15.012
3.000
12.012
0
0
0
227.005
98.595
30.010
62.747
0
23
0
27.197
0
0
8.456
217.059
95.084
29.965
62.261
24.561
5.188
0
0
0
0
0
0
2.400
1.092
1.092
172
0
6.454
Rezervacije
0
Več kot 3m.
do 1 l.
0
2.400
- dolžniški vrednostni papirji
19
4.454
4
146.771
- krediti strank, ki niso banke
17
600
9.079
- krediti bank
16
20.998
164
- krediti strankam, ki niso banke
- krediti bankam
Finančne obveznosti do centralne banke
15
6.672
23.260
12
14
6.672
155.850
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 10)
13
Več kot 1
do 3 mes.
Krediti
10
11
Do 1
meseca
v tisoč EUR
215
109
106
0
0
0
0
0
0
0
0
19
45
486
2.636
3.268
0
0
215
0
0
0
0
0
0
109
172
0
0
0
0
0
0
0
106
245.171
104.362
42.022
62.962
27.369
Kapitalske rezerve
3.209
0
0
0
0
3.209
Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim
dobičkom)
2.274
0
2.274
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 12 do 16)
Osnovni kapital
Presežek iz prevrednotenja
Lastni deleži
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta
SKUPAJ KAPITAL (od 18 do 23)
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (17 + 24)
2.767
4.452
212
-217
824
10.754
255.925
2.767
0
0
0
0
0
0
104.362
0
0
0
0
0
0
0
42.022
0
0
0
0
0
0
0
62.962
0
0
0
0
0
0
27.369
0
8.456
4.452
212
-217
824
10.754
19.210
Podlaga za izdelavo tabel je izkaz finančnega položaja in analitične evidence ter poročilo
likvidnostnega tveganja.
93
Letno poročilo 2011
Izvenbilanca po preostali zapadlosti na dan 31.12.2011
Zap.
1
2
Vsebina
Skupaj
Dolžniki za izdane garancije
476
Odobreni krediti in limiti
4.410
SKUPAJ
4.616
Do 1
meseca
25
2.986
3.011
Več kot 1
do 3 mes.
Več kot 3m.
do 1 l.
25
148
173
Več kot 1
do 5 let
298
115
936
134
638
19
v tisoč EUR
Več kot 5
let
13
349
362
Podlaga za izdelavo zgornje tabele je bilanca stanja ter podatki iz obrazca CR-SA.
Obrestno tveganje
Tudi v letu 2011 je hranilnica za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju uporabljala lastno
metodologijo, pri kateri upošteva bodoče denarne tokove iz naslova obrestno občutljivih aktivnih
in pasivnih bilančnih postavk. Obrestno občutljive postavke razvršča po načelu krajše izmed
preostale zapadlosti oz. obdobja ponovne določitve obrestne mere v časovne košarice zapadlosti,
katerih širina je prilagojena pričakovanim denarnim tokovom v prihodnosti.
Na tako dobljene neto denarne tokove simulira scenarij spremembe splošne ravni obrestnih mer za
200 bazičnih točk in dobljeno vrednost primerja s kapitalom. Pri scenariju se izvede simulacija brez
upoštevanja predpostavk ali pa z uporabo predpostavke o stabilnosti vpoglednih vlog v obdobju
petih let. Na podlagi rezultatov stresnega scenarija je konec leta 2011 ocenila vpliv na ekonomsko
vrednost kapitala v višini 824 tisoč EUR in vpliv na neto obrestne prihodke v obdobju enega leta v
višini 640 tisoč EUR.
Kapital in kapitalska ustreznost
Celotni kapital hranilnice po bilanci stanja ob koncu leta 2011 znaša 14.554 tisoč EUR in je za 3.800
tisoč EUR višji kot konec leta 2010. Glavnina sprememb se nanaša na povečanje osnovnega kapitala
in kapitalskih rezerv ter na zmanjšanje presežkov iz prevrednotenj. Celotni kapital hranilnice
predstavlja 5,19 % vseh virov sredstev.
31.12.2011
31.12.2010
Osnovni kapital
6.121
4.452
Rezerve iz dobička
2.408
2.274
Kapitalske rezerve
5.540
Presežek iz prevrednotenja
-109
Lastni deleži
-251
Čisti dobiček poslovnega leta
845
Skupaj
14.554
3.209
212
-217
824
10.754
v tisoč EUR
Povečanje
1.669
2.331
-321
134
-34
21
3.800
Jamstveni kapital hranilnice, izračunan po metodologiji Banke Slovenije, znaša 17.739 tisoč EUR
in je za 4.720 tisoč EUR večji kot konec leta 2010. Povečanje je predvsem posledica povišanja
temeljnega kapitala, v manjšem delu pa tudi posledica znižanja odbitnih postavk od temeljnega in
dodatnega kapitala. V letu 2011 je hranilnica izplačala 723 tisoč EUR dividend.
94
Letno poročilo 2011
v tisoč EUR
31.12.2011
31.12.2010
13.709
9.587
Temeljni kapital
vplačani osnovni kapital
6.121
lastne delnice
4.452
-251
kapitalske rezereve
-217
5.540
rezerve in zadržani dobiček in prev. pop. kapitala
3.209
2.299
Odbitne postavke od temeljnega kapitala
2.143
-261
neopredmetena dolgoročna sredstva
-264
-260
prevrednotovalni popravek v zvezi s finančnimi sredstvi
razpoložljivimi za prodajo
-264
-1
Dodatni kapital I
0
4.300
Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala
4.179
-9
Skupaj kapital
Kapitalske zahteve za kreditno tveganje
-483
17.739
13.019
10,95
8,60
11.731
Kapitalske zahteve za operativno tveganje
11.042
1.227
Količnik kapitalske ustreznosti
1.064
Na podlagi Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic hranilnica redno
poroča v predpisanih rokih Banki Slovenije o višini kapitala in kapitalskih zahtevah za posamezna
tveganja na predpisanih obrazcih: CA – Izračun kapitala in kapitalske zahteve, CR SA – Izračun
kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi
časovne neusklajenosti plačila in izročitve po standardiziranem pristopu, MKR SA FX – Izračun
kapitalske zahteve za valutno tveganje po standardiziranem pristopu, CR SETT – Izračun kapitalske
zahteve za tveganje poravnave in OPR – Izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje. Hranilnica
dosega predpisano višino količnika kapitalske ustreznosti.
Znesek interno ocenjenega kapitala po stanju na dan 31.12.2011 znaša 17.783 tisoč EUR, kar je enako
znesku jamstvenega kapitala, povečanega za znesek predvidenega povečanja rezerv iz dobička leta
2011. Interno ocenjene kapitalske potrebe znašajo 15.368 tisoč EUR, kar je za 2.410 tisoč EUR več kot
znašajo minimalne kapitalske zahteve. Interno ocenjen količnik kapitalskih potreb tako znaša 9,55 %.
Hranilnica je na podlagi Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic
zavezana k izračunavanju količnika kapitalske ustreznosti. Predpisano razmerje med kapitalom in
kapitalskimi zahtevami redno in v celoti izpolnjuje.
Poštene vrednosti finančnih instrumentov
2011
Knjigovodska
vrednost
Denar v blagajni in stanje na računu pri centralni banki
Finančnih sredstva, namenjena trgovanju
Krediti bankam
Krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Vloge bank
Vloge strank, ki niso banke
Krediti bank
Dolžniški vrednostni papirji
Podrejene obveznosti
95
10.413
519
7.066
172.985
61.197
107
238.160
0
418
5.387
2010
Poštena Knjigovodska
vrednost
vrednost
10.413
519
7.066
176.020
59.654
107
238.160
0
418
5.387
Letno poročilo 2011
6.672
164
9.080
146.770
58.323
0
217.059
2.400
1.092
6.454
v tisoč EUR
Poštena
vrednost
6.672
164
9.080
149.370
58.892
0
217.059
2.400
1.092
6.454
Predpostavlja se, da je ocenjena poštena vrednost kratkoročnih kreditov z zapadlostjo manj kot 90 dni
približno enaka njihovi knjigovodski vrednosti. Ta predpostavka velja tudi za denar v blagajni in stanje
na računih pri centralni banki, vloge na vpogled ali odpoklic in za vse depozite vezane po variabilni
obrestni meri. Poštena vrednost ostalih kreditov je ocenjena na podlagi diskontiranja denarnih tokov
z uporabo obrestnih mer za podobne finančne instrumente s podobnimi pogoji. Poštena vrednost
finančnih sredstev v posesti do zapadlosti je določena na podlagi tržne cene.
96
Letno poročilo 2011
3. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI
Transakcije med povezanimi osebami so opravljene v skladu s pravili poslovanja hranilnice in po
tržnih pogojih.
a)Obseg transakcij s povezanimi osebami
Zaposleni na podlagi
individualne
pogodbe *
Vrsta povezave
v tisoč EUR
Člani nadzornega
sveta
Odvisna družba
2011
2010
2011
2010
108
117
382
346
88
108
24
29
2011
2010
Dani krediti
Stanje 1. januarja
Novi krediti
33
Odplačila
-53
Stanje 31. decembra
Prejete obresti
4
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja
Novi depoziti
40
Izplačila
Stanje 31. decembra
72
-4
-600
1
1
-199
5
8
13
21
137
84
52
99
-67
1
1
2
24
382
52
-26
0
264
-221
233
0
235
-59
-19
45
Dane obresti
50
260
0
6
15
12
6
3
12
2
0
-88
600
-6
0
-9
0
* Individualno pogodbo imata sklenjeno člana uprave.
Dani krediti so bili odobreni pod običajnimi pogoji. Zavarovani so z depoziti, rentnimi vlogami, manjši
del je zavarovan s premijo lastnega zavarovanja, ki se šteje kot nezavarovano. Odplačila kreditov so
skladna z amortizacijskimi načrti. Povezanim osebam hranilnica ni izdala garancij.
b)Prejemki članov uprave
Jože Stegne, predsednik uprave
Plača in regres
Nagrade
Boniteta
0
25
0
180
Jasna Mesić, članica uprave
122
Žan Wostner, član uprave do 30.9.2010
Skupaj
302
97
33
6
64
Letno poročilo 2011
4
3
7
v tisoč EUR
Skupaj
217
131
25
373
c)Prejemki članov nadzornega sveta
Ivan Sotošek, predsednik
Sejnine in stroški
Nagrade
1,0
4,0
2,0
Cvetka Gliha, namestnica predsednika
1,8
Marjan Ferčec, član
Ladislav Kaluža, član
1,0
Sonja Kos, članica
Drago Ščernjavič, član
4,0
9,6
29,5
1,0
Skupaj
4,0
1,8
1,0
Bojan Zupančič, član
5,0
4,5
4,0
4,0
v tisoč EUR
Skupaj
7,0
6,3
5,0
5,0
5,8
5,0
5,0
39,1
4. DOGODKI PO DATUMU BILANCE
V obdobju po datumu bilance stanja ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na računovodske
izkaze leta 2011.
98
Letno poročilo 2011
99
Letno poročilo 2011
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
100
Letno poročilo 2011
101
Letno poročilo 2011