letnem poročilu - Hranilnica Lon
LETNO POROČILO 2012 Lepe zgodbe naj se nadaljujejo in nikdar ne končajo. Hranilnica LON ostaja še naprej ponosen mecen Velikega simfoničnega orkestra Gimnazije Kranj. Fotografije iz Velikega božičnega koncerta, 18. december 2012 v Cankarjevem domu v Ljubljani. LETNO POROČILO 2012 Vsebina Uvod 1. 2. Poročilo uprave za poslovno leto 2012 Poročilo o delu nadzornega sveta in preveritvi letnega poročila za leto 2012 9 11 Poslovno poročilo 1. 2. 3. 3.1. 3.2. 3.3. 3.4. 3.5. 3.6. 3.7. 3.8. 3.9. 4. 5. 6. 7. Predstavitev hranilnice in njenega okolja Poslovno leto 2012 v številkah Upravljanje s tveganji Kreditno tveganje Likvidnostno tveganje Obrestno tveganje Operativno tveganje Valutno tveganje Druga bančna tveganja Upravljanje s kapitalom Upravljanje s kapitalom Politika prejemkov Pomembni poslovni dogodki, nastali po datumu izkaza finančnega položaja Splošno gospodarsko okolje v letu 2012 Družbena odgovornost Komuniciranje z javnostmi 17 22 27 27 30 31 32 32 32 32 32 36 38 39 41 42 Poročilo neodvisnega revizorja delničarjem Hranilnice LON d.d., Kranj 45 Računovodsko poročilo 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Izjava odgovornosti uprave Izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2012 in 31.12.2011 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012 Izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012 Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012 Izkaz sprememb lastniškega kapitala v poslovnem letu 2012 in 2011 Pojasnila k računovodskim izkazom 51 52 54 56 57 60 62 Upravljanje s tveganji 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Kreditno tveganje Likvidnostno tveganje Obrestno tveganje Operativno tveganje Tveganje dobičkonosnosti Valutno tveganje Druga bančna tveganja 104 110 114 118 119 120 121 UVOD 1 Poročilo uprave za poslovno leto 2012 Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Leto 2012 je bilo zaznamovano z vplivom dolžniške krize evrskega območja in špekulacijami o bankrotu največjih evrskih dolžnikov. Države evrskega območja so se soočale z izgubo bonitetnih ocen in posledično še višjimi stroški zadolževanja. Razmere so se umirile šele ob koncu leta, kar se je odrazilo na močnem znižanju donosov do dospetja dolžniških vrednostnih papirjev “problematičnih držav”. V Republiki Sloveniji je gospodarska kriza povezana tudi s politično krizo, ki dodatno slabi mednarodni ekonomski položaj države in močno vpliva tudi na položaj bančnega sistema. Ne glede na to hranilnica, kot majhna kreditna institucija zaradi majhnega tržnega deleža in velikih težav večjega dela bančnega sistema, lahko ohranja manjšo in stabilno rast tudi v prihodnje ter posledično povečuje svoj tržni delež v slovenskem bančnem prostoru. Leto 2012 hranilnica ocenjuje kot poslovno uspešno leto. Večino ciljev poslovanja je hranilnica uresničila. Bilančna vsota, ki se je povišala na 202.809 tisoč EUR, in kapitalska ustreznost v višini 11,80 % omogočata nadaljnje kvalitetno poslovanje hranilnice. Poslovni izid je dober, še posebej ob upoštevanju težavnih razmer, v katerih je bil ustvarjen. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 1.434 tisoč EUR, dobiček po obdavčitvi pa 1.176 tisoč EUR, kar zagotavlja ustrezen donos delničarjem hranilnice. Skupščini delničarjev hranilnice bo predlagano izplačilo dividend v višini 12,50 EUR bruto na delnico. V hranilnici je bilo konec leta 2012 zaposlenih 74 oseb, katerih produktivnost, merjena z bilančno vsoto na zaposlenega, znaša 2,74 mio EUR. Hranilnica v prihodnje načrtuje rast bilančne vsote za 10,00 % in razporejanje približno polovice čistega dobička poslovnega leta v rezerve, kar posledično pomeni krepitev kapitalske trdnosti. 9 LETNO POROČILO 2012 Zbrani depoziti in hranilne vloge občanov se vedno bolj predstavljajo kot eden izmed najkakovostnejših virov financiranja hranilnice. Usmeritev v zbiranje depozitov se je pokazala kot pravilna, saj je v razmerah finančne krize pridobivanje virov z zadolževanjem, razen zadolževanja pri Evropski centralni banki, skoraj povsem zaustavljeno. Področje zbiranja sredstev prebivalstva in gospodarstva je bilo posebej pomembno, saj virov v tujini ni bilo mogoče pridobivati. Banke, ki delujejo v Sloveniji, so zato še agresivneje tržile bančne produkte in s takim pristopom povzročile zviševanje pasivnih obrestnih mer. Posledično to pomeni, da z namenom ohranjanja minimalne obrestne marže tudi aktivne obrestne mere ostajajo na ravni, ki je višja od ravni v evroobmočju. Hranilnica mora tako na aktivni še bolj pa na pasivni strani usklajevati obrestne mere s ponudbo na slovenskem trgu. Kjlub oteženim razmeram je hranilnici uspelo ohraniti obrestno maržo. Hranilnici je uspelo povišati tudi obseg depozitov za 10,5 mio EUR, od tega je velik delež dolgoročnih depozitov gospodinjstev. 3 mio EUR pa predstavlja povišanje vpoglednih virov hranilnice. V prihodnje namerava hranilnica vse aktivnosti usmeriti v odpiranje novih računov tako pravnih oseb kot gospodinjstev, saj bo le z vpoglednimi viri lahko dosegala ustrezen rezultat. Eden izmed ciljev v prihodnosti je tudi ponoven zagon kreditiranja gospodinjstev, ki ostaja področje, na katerem vsi cilji v letu 2012 niso bili uresničeni. Glavnino rasti sicer predstavlja kreditiranje nefinančnega sektorja oziroma malega gospodarstva. Da bi tudi na področju poslovanja s pravnimi osebami postala še bolj konkurenčna, je hranilnica odprla novo poslovno enoto v Domžalah, ki predstavljajo pomembno središče malega gospodarstva. V hranilnici se v težavnih razmerah še posebej zavedamo pomena zagotavljanja varnosti vlog varčevalcev in obvladovanja vseh vrst tveganj, ki so pogoj za dolgoročno uspešno poslovanje. Težavne gospodarske razmere, zahteve regulatorja in povišanje obsega poslovanja s pravnimi osebami povečujejo potrebo hranilnice po učinkovitem obvladovanju tveganj, čemur hranilnica stalno namenja veliko pozornost. Aktivnosti v letu 2013 bodo prvenstveno usmerjene na obvladovanje kreditnega in strateškega tveganja ter tveganja dobičkonosnosti. Srednjeročno pa so aktivnosti usmerjene tudi v zagotavljanje regulatornih zahtev glede strukture kapitala in sprememb pri zagotavljanju ustrezne likvidnostne pozicije. V prihodnost zremo optimistično, saj se nam navkljub zahtevnejšemu poslovnemu okolju vedno znova odpirajo nove priložnosti. Prepoznavnost hranilnice raste, saj vsakodnevno pridobivamo nove komitente. Posledično še vedno načrtujemo rast obsega poslovanja, vendar previdno in s ciljem kakovostnega obvladovanja tveganj in dolgoročne donosnosti poslovanja. Kljub temu, da so razmere na finančnih trgih še vedno negotove, smo prepričani, da bomo uspešni tudi v prihodnje. Še naprej bomo stremeli k višji kvaliteti naših storitev, z vso skrbnostjo presojali tveganja in s komitenti gradili dolgoročne partnerske odnose. Vsem, ki ste nam izkazali svoje zaupanje in prispevali k uspešnemu poslovanju v letu 2012, se iskreno zahvaljujemo. Bojan Mandič, član uprave 10 Teodor Žepič, predsednik uprave 2 Poročilo o delu nadzornega sveta in preveritvi letnega poročila za leto 2012 Nadzorni svet je v letu 2012 skladno s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi ter pooblastili nadziral in spremljal poslovanje hranilnice ter delo uprave. Okvir za delovanje nadzornega sveta opredeljujejo zakonodaja (Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic), interni akti hranilnice (Poslovnik o delu nadzornega sveta, Poslovnik o delu revizijske komisije) in ostali pravilniki, ki se nanašajo na poslovanje hranilnice. V letu 2012 se je nadzorni svet sestal na 9 rednih in 2 korespondenčnih sejah in obravnaval: - poslovno strategijo in politike, poslovni načrt, investicijske odločitve, rezultate poslovanja in stroškovno učinkovitost, kvaliteto kreditnega portfelja, poročila službe notranje revizije, službe upravljanja s tveganji in varnostnega foruma, rezultate pregledov s strani zunanjih inštitucij, zahteve regulatorja, naložbe, za katere se je zaradi izpostavljenosti zahtevalo soglasje Nadzornega sveta. Nadzorni svet meni, da je poslovanje hranilnice, izkazano v letnem poročilu, primerna podlaga za prihodnji razvoj hranilnice ter ugotavlja, da je uprava vodila hranilnico uspešno in v skladu z Zakonom o bančništvu, Zakonom o gospodarskih družbah, pooblastili in sklepi nadzornega sveta hranilnice ter skupščine hranilnice. Hranilnica uspešno usklajuje ročnost naložb glede na ročnost razpoložljivih virov, pri naložbah pa je upoštevala določila veljavnih zakonov in drugih predpisov ter navodila Banke Slovenije. Revizijska komisija, katere pristojnost je, da daje mnenje k letnemu poročilu hranilnice, k predlogu imenovanja neodvisnega revizorja za revidiranje finančnih izkazov in k letnemu poročilu službe notranje revizije, se je v letu 2012 sestala na treh sejah. Nadzorni svet je na podlagi gradiv in poročil strokovnih služb odgovorno spremljal poslovanje ter nadziral vodenje hranilnice. Nadzorni svet je nadzoroval izvrševanje sprejetih sklepov na sejah nadzornega sveta, obravnaval in sprejel poročila službe notranje revizije in službe upravljanja s tveganji ter poročila uprave o poslovanju hranilnice. Na podlagi obsega opravljenih aktivnosti v letu 2012 in na podlagi dejstva, da je nadzorni svet na svojih sejah deloval v polni sestavi, predsednik in člani nadzornega sveta ocenjujejo, da je bilo delo nadzornega sveta v letu 2012 izvedeno strokovno in korektno ter da ni prihajalo do odstopanj od dobre prakse. Vodenje računovodstva, računovodske izkaze in poslovno poročilo je preverila revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.. Postopke notranjih kontrol je preverjala služba notranje revizije v skladu s Standardi notranjega revidiranja in Pravilnikom o delovanju notranje revizijske službe. Hranilnica je računovodske izkaze izdelala v skladu z veljavno zakonodajo in predpisanim računovodskim okvirom, zato ji je bilo izdano revizijsko mnenje brez pridržkov. 11 LETNO POROČILO 2012 Nadzorni svet je preveril revidirano letno poročilo hranilnice za leto 2012 z računovodskimi izkazi hranilnice in meni, da sta uprava hranilnice in nadzorni svet izpolnila vse zakonske zahteve v poslovnem letu 2012 in ugotavlja, da je hranilnica v letu 2012 poslovala uspešno in dosegla zastavljene cilje. Nadzorni svet ugotavlja, da je upravljanje s tveganji v hranilnici ustrezno. Nadzorni svet ugotavlja tudi, da so bile makroekonomske razmere v letu 2012 izrazito slabe, hranilnica pa je v letu 2012 zagotovila varno in stabilno ter stroškovno učinkovito poslovanje. Glede na zgoraj navedeno nadzorni svet hranilnice izraža pozitivno mnenje k letnemu poročilu za leto 2012. Slavko Erzar, predsednik nadzornega sveta 12 POSLOVNO POROČILO Predstavitev hranilnice in njenega okolja 1 1.1. Osebna izkaznica hranilnice Firma Hranilnica LON d.d., Kranj Kraj in datum vpisa v sodni register Okrožno sodišče v Kranju, 6.7.1992 Številka registrskega vložka 1/03560/00 Osnovni kapital 2.953.125,00 EUR Matična številka hranilnice 5624908 Davčna številka hranilnice SI40451372 Organi upravljanja uprava, nadzorni svet in skupščina Uprava hranilnice Uprava ima dva člana. Od 11. septembra 2006 dalje je predsednik uprave Teodor Žepič, član uprave pa Bojan Mandič. Nadzorni svet Nadzorni svet sestavljajo trije člani, izvoljeni za obdobje 5 let. Predsednik nadzornega sveta je Slavko Erzar, namestnik predsednika Darko Prezelj in član Igor Mihelj. Dejavnosti hranilnice: Na podlagi sklepov Sveta Banke Slovenije in uskladitve izdanih dovoljenj z določbami ZBan-1 hranilnica lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve iz 10. člena: 1. Sprejemanje depozitov, 2. Dajanje kreditov, ki vključuje tudi: - potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting), 4. Plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja, 5. Izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic), v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz 4. točke tega člena, 6. Izdajanje garancij in drugih jamstev, 17 LETNO POROČILO 2012 7. Trgovanje za svoj račun ali za račun strank: - s tujimi plačilnimi sredstvi v okviru menjalniškega poslovanja; trgovanje za svoj račun, z instrumenti denarnega trga, 13. Kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb, 14. Oddajanje sefov, in dodatne finančne storitve po 11. členu: 6. Kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih. Hranilnica lahko posluje le v evrih, razen v okviru menjalniškega poslovanja. Poslovno leto hranilnice je enako koledarskemu letu. 1.2. Razvojna pot Hranilnice LON d.d., Kranj Hranilnica LON d.d., Kranj je bila ustanovljena 26. januarja 1992, poslovati pa je začela 12. julija istega leta. Sprva je s strani Banke Slovenije pridobila dovoljenje za poslovanje le v okviru svoje regije, po pripojitvi Hranilnice Magro d.d. Grosuplje leta 1995, pa je poslovanje razširila na celotno državo. V letu 2010 je hranilnica v svojo poslovno mrežo vključila poslovno enoto Škofja Loka, v letu 2012 pa zaključila večino aktivnosti za odprtje dvanajste poslovne enote v Domžalah, ki je odprla svoja vrata v januarju 2013. Hranilnica danes posluje poleg enote na sedežu hranilnice še v enajstih poslovnih enotah po vsej državi ter vse bolj postaja vseslovenska hranilnica. Temelj poslovanja hranilnice predstavlja zbiranje depozitov prebivalstva in gospodarstva, ki predstavljajo pomemben del pasivne strani izkaza finančnega položaja hranilnice. Hranilnica je v primerjavi s celotnim bančnim sektorjem pri zbiranju vlog in depozitov nadpovprečno uspešna, kar se je izkazalo za pravilno usmeritev v časih, ko je pridobivanje drugih virov oteženo. Zbrane hranilne vloge hranilnica primarno vlaga v kreditiranje potrošnikov in malega gospodarstva. 1.3. Poslovna usmeritev in strategija Hranilnice LON d.d., Kranj Hranilnica je v letu 2012 uresničila večino zastavljenih ciljev: - dosegla ustrezen poslovni rezultat in donosnost kapitala pred obdačitvijo nad 17,90 %, s konkurenčno politiko obrestnih mer pridobila nove varčevalce, povečala obseg kreditiranja s pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki, uvedla nove produkte, izboljšala sistem upravljanja s tveganji. Hranilnica načrtuje, da bo tudi v prihodnje krepila status na trgu s povečevanjem tržnega deleža, razvijanjem in uveljavljanjem novih produktov ter povečevanjem zadovoljstva komitentov. V prihodnje želi še izboljšati finančno poslovanje s povečanjem stroškovne učinkovitosti, izboljševanjem organizacijskoprocesnega vidika poslovanja z optimizacijo poslovnih procesov, z zagotavljanjem ustreznega tehnološkega napredka IT sistemov ter kadrovskimi okrepitvami. Zaradi visokih obrestnih mer na pasivni strani planirana rast bilančne vsote zavestno ni bila dosežena. Strategija hranilnice bo tudi v letu 2013 usmerjena v takšno politiko obrestnih mer, ki bo spodbujala k dolgoročnejšemu varčevanju, kar bo posledično izboljšalo strukturo bilance hranilnice. Kratkoročno varčevanje bo spodbujala v primeru, ko bo to vplivalo na doseganje ustrezne obrestne marže. 18 Področje, na katerem hranilnica ni dosegla vseh načrtovanih ciljev, ostaja kreditiranje prebivalstva. V prihajajočem letu namerava hranilnica največji poudarek dati pridobivanju osebnih računov komitentov. Novi osebni računi namreč predstavljajo podlago za pospeševanje potrošniškega kreditiranja. Hranilnica bo nadaljevala tudi z aktivnim trženjem stanovanjskih kreditov. Dodaten zagon kreditiranju bo povzročilo lastno procesiranje hitrih kreditov na trgovskih mestih, ki bo hranilnici omogočilo, da ta segment kreditiranja izkoristi v celoti. Poslovanje z malimi in srednje velikimi podjetji ter samostojnimi podjetniki namerava hranilnica okrepiti z individualno ponudbo glede na specifičnost posameznega komitenta in odprtjem nove poslovne enote. Zastoj v kreditiranju gospodarstva hranilnici omogoča tudi povečevanje kreditiranja srednje velikih in velikih pravnih oseb ustrezne bonitete, ki do tega trenutka hranilnici niso bile dostopne. Hranilnica vidi priložnost na tem področju tudi v prihodnje. Z namenom zmanjševanja tveganj bo kreditni portfelj skušala čimbolj razpršiti. Uprava načrtuje, da bo hranilnica v letu 2013: - obseg poslovanja povečala za več kot 10,00 %, kar pomeni da bo bilančna vsota hranilnice ob koncu leta 2012 znašala vsaj 223 mio EUR, ustvarila dobiček po obdavčitvi, ki bo znašal 1.311 tisoč EUR (dobiček iz rednega poslovanja 1.608 tisoč EUR), odprla novo poslovno enoto v osrednjem delu Slovenije, povišala obseg kreditiranja pravnih oseb 65,00 % ter samostojnih podjetnikov za več kot 40,00 %, povišala obseg kreditiranja na področju kreditiranja potrošnikov. Na področju novih produktov in storitev bo hranilnica: - uvedla varčevanje “Zlata renta”, uvedla paketne račune za fizične osebe, dokončno uvedla SMS obveščanje spremljanja porabe po plačilnih karticah, dokončala uvedbo limita z redukcijo za fizične osebe. Na področju kadrov in organizacije hranilnice uprava načrtuje, da bo: - izvajala izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, spodbujala tržne aktivnosti ter nadaljevala z vzpostavitvijo srednje ravni odločanja, odprla novo poslovno enoto v Domžalah, namenjeno servisiranju malega gospodarstva, uvedla novo organizacijsko shemo, vzpostavila pravno službo in službo zagotavljanja skladnosti, kadrovsko okrepila službo upravljanja s tveganji, vzpostavila koordinacijo poslovne mreže. Na področju informacijske tehnologije in varnosti bo hranilnica: - stalno dograjevala in posodabljala tehnološko podporo poslovanju v smislu optimiziranja poslovnih procesov in izrabe virov, nadaljevala projekt popisa in informatizacije poslovnih procesov, zamenjala neustrezne UPS naprave, nadgradila Oracle bazo, na kateri je nameščena HIBIS aplikacija, nadaljevala projekt virtualizacije strežnikov in konsolidacije podatkovnih baz, nadgradila podatkovne baze na Oracle 11g, dogradila in prenovila elektronsko banko za fizične in pravne osebe z vključitvijo e-računov in SEPA DD, nadgradila informacijski sistem HIBIS s spletnim okoljem. Na področju upravljanja s tveganji, kapitala in kapitalske ustreznosti bo hranilnica: - v okviru I. stebra kapitalske ureditve zagotavljala kapitalsko ustreznost nad 11,00 %, zagotavljala ustrezno višino kapitala za tveganja v okviru II. stebra kapitalske ureditve, 19 LETNO POROČILO 2012 - zagotavljala količnik kapitalske ustreznosti TIER 1 na ravni 80,00 % temeljnega kapitala, vzdrževala razmerje med interno oceno kapitalskih potreb in kapitalsko zahtevo na ravni 136,00 %, vzdrževala ustrezno likvidnostno pozicijo in zagotavljala količnik prvega likvidnostnega razreda 10,00 % nad predpisano višino, izvajala prilagoditve regulatornim zahtevam, poslovala skladno s postavljenim limitnim sistemom po posameznih vrstah tveganj, stalno preverjala plan neprekinjenega poslovanja, zniževala operativno tveganje z zagotavljanjem skladnosti poslovanja, izvajala ustrezne stres teste. 1.4. Poslovna mreža hranilnice 20 SEDEŽ HRANILNICE KRANJ Hranilnica LON d.d., Kranj Bleiweisova cesta 2, 4000 KRANJ T: 04 28 00 777, F: 04 20 11 337 E-pošta: [email protected], internet: www.lon.si SWIFT BIC: HLONSI22, IBAN: SI56 0100 0000 6000 018 PE KRANJ Bleiweisova cesta 2, 4000 KRANJ T: 04 28 00 714, F: 04 20 11 337 PE GROSUPLJE Kolodvorska 3, 1290 GROSUPLJE T: 01 32 05 510, F: 01 32 05 516 PE POSTOJNA Titov trg 3, 6230 POSTOJNA T: 05 62 05 560, F: 05 62 05 566 PE LJUBLJANA Breg 22, 1000 LJUBLJANA T: 01 32 05 500, F: 01 32 05 506 PE CELJE Krekov trg 7, 3000 CELJE T: 03 62 05 530, F: 03 62 05 536 PE NOVO MESTO Rozmanova ulica 10, 8000 NOVO MESTO T: 07 62 02 580, F: 07 62 02 586 PE VELENJE Trg mladosti 6, 3320 VELENJE T: 03 62 05 540, F: 03 62 05 546 PE NOVA GORICA Tolminskih puntarjev 8, 5000 NOVA GORICA T: 05 62 05 550, F: 05 62 05 556 PE MARIBOR Prešernova 1, 2000 MARIBOR T: 02 62 00 520, F: 02 62 00 526 PE BREŽICE Cesta 1. borcev 21, 8250 BREŽICE T: 07 62 02 570, F: 07 62 02 576 PE ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 2, 4220 ŠKOFJA LOKA T: 04 28 00 791, F: 04 28 00 796 PE DOMŽALE Ljubljanska cesta 81, 1230 DOMŽALE T: 01 32 09 590, F: 01 32 09 596 ZALEDNE SLUŽBE SLUŽBA MARKETINGA IN KOMUNICIRANJA SLUŽBA ZA SPLOŠNE, PRAVNE IN KADROVSKE ZADEVE SLUŽBA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE SLUŽBA NOTRANJE REVIZIJE POSLOVNA MREŽA (12 POSLOVNIH ENOT) SLUŽBA RAČUNOVODSTVA SLUŽBA UPRAVLJANJA S TVEGANJI POOBLAŠČENCA UPRAVE UPRAVA HRANILNICE SLUŽBA ZAKLADNIŠTVA SLUŽBA PLAČILNEGA PROMETA 1.5. Organizacijska shema hranilnice 21 LETNO POROČILO 2012 Poslovno leto 2012 v številkah 2 Hranilnica je poslovno leto 2012 zaključila z bilančno vsoto 202,8 mio EUR, kar predstavlja 9,30 % rast v primerjavi z letom 2011. Prikaz rasti bilančne vsote v letih 2008–2012 v 1000 EUR 200.000 180.000 160.000 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 Leto 2008 2009 2010 2011 2012 Skupni delež kreditov, odobrenih nebančnemu sektorju, dosega 42,20 % bilančne aktive in je glede na leto 2011 nižji za 2,70 odstotnih točk. Skupni delež kreditov nebančnemu sektorju je nižji zaradi upada povpraševanja potrošnikov po kreditiranju. Na pasivni strani predstavljajo največji delež vloge nebančnega sektorja. Skupni delež zbranih depozitov in hranilnih vlog nebančnega sektorja znaša 75,20 % bilančne pasive in je v primerjavi z letom 2011 nižji za 3,2 odstotne točke. Celoten znesek vlog nebančnega sektorja znaša 152,5 mio EUR in je nominalno višji za 6 mio EUR. Podatek kaže, da je hranilnici tudi v zelo konkurenčnem okolju uspelo ohraniti zaupanje varčevalcev, tako prebivalstva kot tudi samostojnih podjetnikov in pravnih oseb. V primerjavi s preteklim letom se je obseg kreditiranja nebančnemu sektorju nominalno povišal za 3,57 %. Obseg kreditov prebivalstvu se je znižal za 2,00 %, obseg kreditov pravnim osebam pa povišal za 30,00 %. 22 2.1. Finančni rezultat hranilnice Finančni rezultat hranilnice je podrobneje predstavljen v izkazu poslovnega izida. Hranilnica je tudi v letu 2012 dokazala, da je sposobna donosno poslovati v konkurenčnem bančnem okolju. V letu 2012 je tako realizirala 1.434 tisoč EUR dobička pred obdavčitvijo oziroma 1.176 tisoč EUR čistega dobička po obdavčitvi. Dobiček pred obdavčitvijo v 1000 EUR 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 Leto 2008 2009 20010 2011 2012 Čisti dobiček na delnico za poslovno leto 2012 znaša 29,87 EUR, predlog uprave hranilnice skupščini delničarjev je, da se izplača dividenda v višini 12,50 EUR bruto na delnico. Del čistega dobička se po sklepu uprave in nadzornega sveta v skladu s statutom razporedi v rezerve hranilnice, skupščina pa bo odločala o izplačilu dividend in razporeditvi preostanka bilančnega dobička. 2.2. Finančni položaj hranilnice Finančni položaj hranilnice ob koncu leta 2012 je predstavljen v izkazu finančnega položaja. Položaj hranilnice na dan 31.12.2012 lahko opišemo z naslednjimi parametri, ki zbirno predstavljajo hranilnico in njen finančni položaj konec leta v primerjavi s predhodnim letom: - hranilnica je v letu 2012 povečala bilančno vsoto za 9,30 %, skupaj z realiziranim čistim dobičkom poslovnega leta 2011 znaša bilančni kapital hranilnice 10.875 tisoč EUR, knjigovodska vrednost delnice znaša 216,24 EUR, porasli so predvsem dolgoročni viri sredstev, v hranilnici trenutno dosegamo povprečje bilančne vsote 2,74 mio EUR na zaposlenega, hranilnica je realizirala obrestno maržo v višini 2,03 %. 23 LETNO POROČILO 2012 2.3. Pomembnejši podatki o poslovanju in nekateri kazalniki poslovanja Hranilnice LON v 1000 EUR Pomembnejši podatki 31.12.2012 31.12.2011 Bilančna vsota 202.809 185.529 Skupni obseg depozitov nebančnega sektorja 152.501 146.441 34.538 40.769 117.963 105.672 Skupni obseg danih kreditov nebančnemu sektorju 86.596 83.611 - pravnih in drugih oseb 18.821 14.457 - prebivalstva 67.775 69.154 Celotni kapital hranilnice 8.380 9.006 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije 4.280 4.285 19.874 21.000 Čiste obresti 4.025 3.449 Čisti neobrestni prihodki 2.827 2.653 Stroški dela, splošni in administrativni stroški 4.545 4.124 Amortizacija 342 333 Oslabitve in rezervacije 531 316 1.434 1.329 258 270 Število zaposlenih 74 64 Število delničarjev 394 406 39.375 39.375 75 75 216,24 229,74 - pravnih in drugih oseb - prebivalstva Obseg zunajbilančnega poslovanja Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja Število delnic Nominalna vrednost delnic (v EUR) Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 24 v 1000 EUR Kazalnik 31.12.2012 31.12.2011 Kapitalska ustreznost (v %) 11,8 10,7 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije za prevzete obveznosti / razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke 1,27 1,60 Obrestna marža 2,03 2,05 Marža finančnega posredništva 3,46 3,63 Donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,72 0,79 Donos na kapital pred obdavčitvijo 17,91 14,23 Donos na kapital po obdavčitvi 14,69 11,34 2,47 2,65 Likvidna sredstva / kratkoročne vloge do nebančnega sektorja 42,66 26,94 Likvidna sredstva / povprečna aktiva 16,78 11,70 Operativni stroški / povprečna aktiva 2.4. Aktivnosti na področju tehnologije in informatike V letu 2012 je hranilnica nadaljevala s strategijo vlaganj v razvoj informacijske podpore storitvam, ki jih nudi svojim komitentom. V mesecu aprilu je popolnoma prenovila elektronsko bančništvo tako za pravne kot fizične osebe. S prenovo se je povečal nivo zanesljivosti, varnosti in razpoložljivosti spletne banke. Posodobili smo uporabniški vmesnik in dogradili varnostne mehanizme ter nove funkcionalnosti, ki uporabnikom omogočajo pregled nad porabo na poslovni plačilni kartici, vpogled v promet najetih kreditov v hranilnici ter možnost priprave informativnega amortizacijskega načrta. V mesecu juniju se je pričel projekt konsolidacije Oracle podatkovnih zbirk. Produkcijski strežnik z bančno aplikacijo se je nadomestil z gručo strežnikov. Do konca leta so bile preseljene skoraj vse podatkovne zbirke na novi strežnik. S tem se je bistveno povečala razpoložljivost, zanesljivost in varnost bančne aplikacije. Nadaljeval se je razvoj bančnih aplikacij. Poleg prilagajanja programske opreme zakonskim spremembam so bile ob koncu leta dokončno uvedene domače SEPA direktne bremenitve, saj je Bankart z 31.12.2012 ukinil zbirni center. Sprotno se je menjavala dotrajana računalniška strojna in programska oprema z novejšo. Na področju varovanja hranilnice so bili prenovljeni sistemi tehničnega varovanja v poslovnih enotah Maribor, Celje in Velenje. V vseh ostalih poslovalnicah pa so se nadaljevale aktivnosti, povezane z realizacijo priporočil zunanjega svetovalca za varnost. V mesecu septembru je začel projekt prehoda komunikacije s centralnim računalnikom iz SNA protokola na TCP/IP protokol vseh bankomatov v lasti hranilnice, kar je bilo uspešno zaključeno v mesecu decembru 2012. 2.5. Poročilo službe notranje revizije Hranilnica ima v skladu z zakonom o bančništvu organizirano službo notranje revizije, ki je organizacijsko in funkcionalno ločena od drugih segmentov delovanja hranilnice. Služba deluje v skladu z zakonom o bančništvu, zakonom o revidiranju, mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom načel in poklicne etike ter Listino o ustanovitvi službe notranje revizije v Hranilnici LON d.d., Kranj. 25 LETNO POROČILO 2012 Služba je usmerjena k sistematičnemu in strokovnemu pristopu pri ocenjevanju upravljanja s tveganji in delovanja kontrolnega sistema. Odgovorna je za opravljanje vseh vrst revizij poslovnih enot in posameznih poslovnih funkcij. Poudarek pri delu je predvsem na presoji ugotavljanja ustreznosti postopkov, vgrajenih za obvladovanje tveganj, ugotavljanje dejanskega stanja, kakovost vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi pravili ter možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov v smeri povečanja kakovosti delovanja hranilnice. Služba notranje revizije seznanja upravo o ugotovitvah posameznih reviziji s poročili, polletno pa poroča tudi nadzornemu svetu ter revizijski komisiji. V službi je naloge revidiranja v letu 2012 opravljala ena zaposlena, ki ima strokovni naziv revizor ter univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri. Izobraževanje s področja notranjih revizij v bankah, s področja računovodstva ter računalniških znanj je bilo kot vselej tudi v letu 2012 stalna naloga. V letu 2012 je služba opravila 16 rednih in izrednih revizijskih pregledov na različnih področjih poslovanja hranilnice. Služba notranje revizije je za obdobje od 31. julija 2010 do 31. julija 2012 v letošnjem letu pridobila zunanjo presojo o kakovosti izvajanja notranjerevizijskih aktivnosti, skladnosti delovanja z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju ter Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in Kodeksom notranjerevizijskih načel. Iz zunanje ocene izhaja skladnost delovanje službe s standardi v vseh pomembnejših vidikih. Na podlagi ugotovitev in priporočil pa bo služba še naprej izvajala aktivnosti za nadgraditev kvalitete delovanja. 26 3 Upravljanje s tveganji Hranilnica obravnava upravljanje s tveganji kot stalen proces v okviru rednega delovnega procesa. Upravljanje s tveganji se nanaša na ugotavljanje, merjenje in obvladovanje tveganj, ki se pojavljajo pri poslovanju. V tem procesu aktivno sodelujejo uprava hranilnice, služba upravljanja s tveganji, služba notranjega revidiranja in vse strokovne službe. Za spremljanje tveganj je v hranilnici ustanovljena služba upravljanja s tveganji, ki pripravlja mesečna poročila o izpostavljenosti hranilnice posameznim tveganjem in jih posreduje v obravnavo Odboru za tveganja, katerega člana sta tudi oba člana uprave. Odbor za tveganja se praviloma sestaja mesečno. Njegova naloga je pregled strukture izkaza finančnega položaja, kapitalske ustreznosti, likvidnostnega tveganja, izpostavljenosti obrestnemu tveganju, kreditnemu tveganju, operativnemu tveganju, analizi in simulacijam uspešnosti poslovanja ter dobičkonosnosti. V primeru, da služba upravljanja s tveganji ugotovi povečano izpostavljenost kreditnemu, obrestnemu ali likvidnostnemu tveganju, o tem takoj neposredno poroča upravi. Uprava sprejme ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in jih posreduje strokovnim službam, ki so jih dolžne realizirati. Hranilnica zagotavlja ustrezno višino kapitala glede na specifične lastnosti poslov, ki jih opravlja. Kapitalsko ustreznost izračunava v skladu z metodologijo, ki jo s Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic predpisuje Banka Slovenije. Količnik kapitalske ustreznosti, ki ga hranilnica spremlja najmanj trimesečno, je na dan 31.12. 2012 znašal 11,80, na dan 31.12. 2011 pa 10,70. 3.1. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila zapadlih dolgov s strani dolžnikov. Temeljni cilji upravljanja s kreditnim tveganjem so maksimiranje dobička, zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja ter doseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja. 3.1.1. Merjenje kreditnega tveganja Hranilnica meri kreditno tveganje skladno z izdelano interno metodologijo pregleda in ocenjevanja kreditnega portfelja, ki je poenotena z zahtevami MSRP. Z metodologijo so določena podrobnejša merila ocenjevanja in oslabitve finančnih sredstev, sklep pa zavezuje odgovorne ves čas pravnega razmerja k spremljavi poslovanja dolžnika in kvalitete zavarovanja terjatve ter ustreznemu vodenju kreditne mape. O posamičnih oslabitvah finančnih naložb odloča kreditni odbor. Hranilnica finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrsti v skupine po vrstah dolžnika in značilnostih produkta, oceni višino izgub iz kreditnega tveganja ter oblikuje ustrezne oslabitve in rezervacije glede na tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih poslov. Dodatno hranilnica izvaja poglobljene analize kreditnega portfelja. 27 LETNO POROČILO 2012 3.1.2. Kreditna politika in postopki a) Priprava kreditnega predloga Kreditno sposobnost fizičnih oseb ugotavlja kreditni referent ob pripravi kreditnega predloga, kreditno sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov pa bonitetna služba. Hranilnica pri upravljanju s kreditnimi tveganji upošteva z ZBan-1 in s Sklepom o veliki izpostavljenosti predpisano zgornjo raven izpostavljenosti do enega komitenta. b) Odobritev kreditov in limitov Pri odobravanju kreditov hranilnica upošteva vse zakonske omejitve. V skladu z ZBan-1 izpostavljenost iz naslova odobrenih kreditov, garancij in drugih terjatev do enega kreditojemalca ali skupine povezanih oseb ne sme presegati 25,00 % kapitala hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb preseže 10,00 % kapitala hranilnice, je potrebno soglasje nadzornega sveta. Soglasje je potrebno tudi v primeru odobritve kredita osebi ali skupini povezanih oseb, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju s hranilnico, če izpostavljenost hranilnice do te osebe ali skupine povezanih oseb presega ali bo na podlagi tega posla presegla 100 tisoč EUR. V hranilnici sta oblikovana dva organa, ki imata pristojnosti odobravanja naložb (kreditov, limitov, idr.). Kreditne komisije imajo omejen obseg pristojnosti orientirane izključno na določene potrošniške kredite, pri katerih izpostavljenost do kreditojemalca skupaj z obravnavano naložbo ne presega 10 tisoč EUR in so zavarovani pri zavarovalnici. Vse ostale naložbe odobrava kreditni odbor. c) Spremljanje in izterjava kreditov Spremljanje kreditov zagotavlja zaledna služba na sedežu hranilnice, ki zagotavlja tudi izterjavo kreditov. Njena naloga je: - - priprava obračunov obresti, razmejevanja stroškov odobritve in obračunavanje stroškov vodenja, spremljanje ustreznosti zavarovanj, aktiviranje trajnikov za poplačila kreditov v breme transakcijskih računov, odprtih v hranilnici (trajniki), spremljanje odplačevanja in opominjanje v primeru ugotovljene zamude, vodenje postopka izterjave in priprava odškodninskega zahtevka zavarovalnici ali unovčenje drugih oblik zavarovanja, kot je poplačilo iz naslova depozita, vodenje postopka izterjave poroka oziroma predaja primera pravni službi, v primeru drugih oblik zavarovanja, spremljanje in analiziranje škodnih zahtevkov. Zaledna služba je podrejena neposredno upravi. Tedensko poroča Komisiji za rizične terjatve (KRT) o uspešnosti izterjave, škodnih dogodkih in unovčenjih zavarovanj. Komisija za rizične terjatve se sestaja tedensko in odloča o postopkih izterjave, predlogih za prestrukturiranje kreditov in predlogih za odpis neizterljivih terjatev. 3.1.3. Kreditna zavarovanja Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih. Potrošniški krediti in krediti, odobreni osebam, ki opravljajo dejavnost, so večinoma zavarovani pri zavarovalnici, z zastavno pravico na nepremičnini, s poroki ali s premijo za lastno zavarovanje. Krediti, odobreni pravnim osebam, so zavarovani večinoma z oblikami, kot so: vpis hipoteke, poroštva drugih pravnih ali fizičnih oseb, menice z menično izjavo in cesijske pogodbe. Pregled zavarovanih kreditov je razviden iz tabele v poglavju Upravljanje s tveganji tč. 1.1. 3.1.4. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS 39 in interno metodologijo. V bilančni postavki “Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo” izkazuje terjatve do države (obveznice RS) oz. terjatve, za katerih izplačilo jamči država (SOS2E) za katere ne 28 oblikuje oslabitev oziroma rezervacij. Med finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, izkazuje tudi obveznice poslovnih bank in ene nefinančne družbe, za katere na dan 31.12.2012 ni oblikovala oslabitev. Finančna sredstva, razvrščena v to skupino kreditov, hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s tk. 7.2.b. Pojasnila k računovodskim izkazom. V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno, vendar hranilnica ocenjuje, da oslabitev ni potrebna. Med finančnimi sredstvi v posesti do zapadlosti so prav tako obveznice RS, zakladne menice, obveznice bank in drugih za katerih izplačilo jamči država Slovenija, druge obveznice bank in nefinančne družbe, za katere je hranilnica sprejela sklep, da jih namerava in zmore držati do zapadlosti. Hranilnica je v letu 2012 obračunala neto 467 tisoč EUR popravkov vrednosti zaradi oslabitve kreditov. Pregled zapadlih terjatev je razviden iz tabel v poglavju Upravljanje s tveganji tč. 1.3.. Pregled kreditov po deležu zapadlih terjatev na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Stanje terjatev Zapadle terjatve 1.008 539 (117) 891 178 174 (99) 79 Drugi 95.870 579 (1.990) 93.880 Skupaj 97.056 1.292 (2.206) 94.850 10 največjih pravnih oseb in s.p. 10 največjih fizičnih oseb Popravek Neto vrednosti zpostavljenost Pregled kreditov nefinančnim družbam po gospodarskih panogah v 1000 EUR Znesek popravka Neto vrednosti izpostavljenost (oslabitev) Znesek bilančne izpostavljenosti Znesek zapadlih terjatev 911 110 (61) 850 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 4.270 257 (70) 4.200 Promet in skladiščenje 1.485 123 (53) 1.432 Gostinstvo 1.216 3 (47) 1.169 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 123 5 (8) 115 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 138 2 (8) 130 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.093 6 (21) 1.072 Predelovalne dejavnosti 4.150 89 (140) 4.010 Drugi 2.546 (112) 2.434 (520) 15.412 Panoga Gradbeništvo Skupaj 15.932 595 3.1.5. Upravljanje kreditnega tveganja Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju predvsem preko kreditnega portfelja, manj preko portfelja vrednostnih papirjev, garancij in drugih bilančnih ter izvenbilančnih postavk. 29 LETNO POROČILO 2012 Upravljanje s kreditnim tveganjem izvaja v okviru procesa odobravanja kreditov ali drugih naložb, in sicer: - bonitetna služba ocenjuje zgornjo mejo zadolževanja na kratek in dolgi rok za posamezno podjetje ali samostojnega podjetnika kot zgornji limit zadolžitve, zgornjo mejo zadolževanja za fizične osebe izračunajo kreditni referenti v skladu s poslovno politiko hranilnice, v postopku priprave kreditnega predloga, z uporabo sistema SISBON, odobritev kreditnega zahtevka gre skozi proces odobravanja kreditnih komisij ali kreditnega odbora na podlagi internih navodil in pravilnikov, ki določajo poslovno politiko in postopke pri odločanju, z vodenjem registra skupin povezanih oseb, preko razvrščanja naložb in oblikovanja rezervacij, preko izvajanja sklepa o veliki izpostavljenosti, z uporabo instrumentov zavarovanja, preko limitnega sistema višine izpostavljenosti sklenjenih poslov preko kreditnih posrednikov in izpostavljenosti do posameznih skupin kreditojemalcev, z rednimi portfeljskimi analizami. 3.2. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh dospelih obveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od običajnih. Likvidnost je sposobnost hranilnice vzdržati zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in povečevati likvidna sredstva. Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti sredstev in virov. 3.2.1. Potek upravljanja likvidnostnega tveganja V hranilnici poteka upravljanje z likvidnostnim tveganjem skladno z zapisano politiko. Izvajanje politike spremljata in nadzorujeta odbor za tveganja ter likvidnostna komisija. Za uravnavanje likvidnosti je zadolžen oddelek zakladništva, ki dnevno pripravlja likvidnostno poročilo in poročilo o izračunu likvidnostnega količnika in ga predstavi likvidnostni komisiji. Hranilnica upravlja likvidnostno tveganje s/z: - spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami, spremljanjem višine likvidnih sredstev, usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti, spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic, spremljanjem višine naložb v vrednostne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive, spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni, dinamično analizo vrzeli, stresnimi testi. 3.2.2. Pristop k financiranju Likvidnostne vire dnevno pregleduje oddelek zakladništva, ki skrbi za uravnavanje dnevne, tedenske, mesečne in letne likvidnosti. Hranilnica dnevno likvidnost uravnava na medbančnem trgu, kjer je večinoma neto ponudnik sredstev. Dolgoročno za obdobje 3 let pa se je v letu 2011 zadolžila na primarnem trgu (ECB). Hranilnica dosledno izpolnjuje obveznost izločanja obvezne rezerve ter redno izračunava predpisane količnike likvidnosti. Hranilnica v okviru vodenja likvidnosti razporeja likvidnostne presežke v kratkoročne depozite pri bankah in tako vsak trenutek zagotavlja ustrezno likvidnostno pozicijo za vračilo vlog oz. izpolnitev svojih obveznosti v skladu s pogodbami. Hranilnica zmanjšuje likvidnostno tveganje na dolgi rok z aktivno politiko pridobivanja dolgoročnih virov. Velik delež naložb ima v vrednostnih papirjih razporejenih kot razpoložljive za prodajo, ki jih v primeru poslabšane likvidnostne situacije lahko odproda ali zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita. 30 3.3. Obrestno tveganje Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto obrestnih prihodkov (bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj hranilnice. Izhaja iz strukture obrestne mere za neusklajenost zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob upoštevanju zapadlosti ponovne določitve obrestne mere. 3.3.1. Potek upravljanja obrestnega tveganja Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za hranilnico obrestno tveganje. Možne izgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk izkaza finančnega položaja na spremembe obrestnih mer. Hranilnica redno spremlja dogajanje na področju obrestovanja sredstev in naložb ter skladno s trendi na trgu usklajuje Sklep o višini obrestnih mer Hranilnice LON d.d., Kranj. Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za hranilnico obrestno tveganje. Možne izgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk izkaza finančnega položaja na spremembe obrestnih mer. Uprava hranilnice spremlja izpostavljenost hranilnice obrestnemu tveganju in obrestne mere prilagaja razmeram na trgu. Za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju hranilnica uporablja metodo obrestnih vrzeli, v katerih ugotavlja obrestni razmik po posameznih dospelostnih razredih. Kot dodatno meritev hranilnica ugotavlja vpliv spremembe obrestnih mer na obrestne prihodke in vpliv spremembe obrestnih mer na kapital hranilnice. Hranilnica omejuje velikost obrestnih vrzeli, njihovega vpliva na obrestne prihodke in kapital hranilnice z ustreznim limitnim sistemom. Za omejevanje obrestnega tveganja se hranilnica poslužuje izvedenih finančnih instrumentov (plain vanilla swap) in referenčnih obrestnih mer. 3.3.2. Pregled obrestnih vrzeli Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno občutljive postavke v skupine po preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne mere. Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s spremenljivo in tiste z nespremenljivo obrestno mero) ter vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero, ki se jim v tem obdobju ponovno določi obrestna mera (t.i. repricing). Izpostavljenost obrestnemu tveganju predstavljajo vrednosti razlik med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi obrestne mere. 3.3.3. Občutljivost neto obrestnih prihodkov Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane spremembe tržne krivulje donosnosti na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi metode ocenimo, za koliko se spremenijo neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice. 3.3.4. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe krivulje donosnosti. Višino tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo ekonomske vrednosti kapitala. Test, ki omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala, se izdeluje po priporočilu baselskega dokumenta na paralelni premik obrestnih mer za 200 bazičnih točk. 31 LETNO POROČILO 2012 3.4. Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin: - neustrezno ali nepravilno izvajanje notranjih procesov, druga nepravilna ravnanja ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, neustrezno ali nepravilno delovanje sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, zunanji dogodki ali dejanja. Hranilnica ima vzpostavljen sistem spremljanja operativnega tveganja na nivoju poslovnih procesov in na nivoju hranilnice z ustreznim sistemom spremljanja, analiziranja izgub ter ocenjevanja izpostavljenosti operativnemu tveganju. Hranilnica je vzpostavila sistem zbiranja škodnih dogodkov, vzpostavila rezervno lokacijo in ima pripravljen načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga redno testira. 3.5. Tveganje dobičkonosnosti Tveganje dobičkonosnosti predstavlja predvsem neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali nesposobnost hranilnice, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti. Svet Banke Slovenije je na seji dne 28.02.2012 sprejel sklep o obveznosti oblikovanja višjih kapitalskih potreb v bankah in hranilnicah zaradi splošno viskih pasivnih obrestnih mer. Te so razlog za povečanje tveganja dobičkonosnosti, saj vplivajo na zniževanje obrestne marže, ki je eden od pokazateljev dobičkonosnosti. Znesek kapitalske zahteve predstavlja potencialna izguba hranilnice, ki je izračunana kot zmnožek novih poslov, kjer hranilnica presega zgornje meje obrestnih mer, določenih s strani Banke Slovenije za posamezne ročnosti, s povprečnim skupnim odklonom od zgornje meje obrestnih mer. Kapitalska potreba iz naslova tveganja dobičkonosnosti na dan 31.12.2012 znaša 1.180 tisoč EUR. 3.6. Valutno tveganje Hranilnica razen menjalniških poslov ne opravlja deviznega poslovanja, zato se v devizni podbilanci nahaja le tuja gotovina v menjalnici. Stanje devizne blagajne na 31.12.2012 je 39 tisoč EUR. Izpostavljenost valutnemu tveganju je minimalna. 3.7. Druga bančna tveganja Za poslovanje hranilnice so najpomembnejša tveganja: kreditno, likvidnostno, obrestno in operativno tveganje, Za vsa navedena tveganja ima hranilnica vzpostavljene postopke identifikacije, merjenja in obvladovanja. Menimo, da hranilnica glede na kriterije, ki izhajajo iz ZBan-1, ni izpostavljena drugim večjim tveganjem. 3.8. Upravljanje s kapitalom 3.8.1. Kapital in kapitalska ustreznost Hranilnica izračunava kapital v skladu s predpisi Banke Slovenije. Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic (sklep o kapitalu) določa sestavine in lastnosti, razmerja in omejitve ter odbitne postavke pri izračunu kapitala, opredeljuje pa tudi minimalni obseg kapitala. Kapital hranilnice mora znašati toliko kot znaša seštevek vseh kapitalskih zahtev glede na posle, ki jih opravlja hranilnica oziroma najmanj 1 mio EUR. Glede na lastnosti in zahtevane pogoje je kapital hranilnice razdeljen v dve kategoriji: - 32 temeljni kapital in dodatni kapital I. v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Temeljni kapital 9.851 9.220 Dodatni kapital I 2.263 1.941 12.114 11.161 Skupaj kapital Hranilnica izračunava kapital najmanj kvartalno, ko mora o tem poročati tudi Banki Slovenije, za interne potrebe pa praviloma mesečno. Za izračun je zadolženo računovodstvo hranilnice, ki mora pripraviti izračun najkasneje do 20. v mesecu za pretekli kvartal ob koncu leta pa do 20. februarja in o tem poročati odboru za tveganja. Po obravnavi na odboru se podatek o višini kapitala posreduje vsem, ki podatek potrebujejo pri odločanju. 3.8.1.1. Temeljni kapital v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve 5.918 5.916 - vpisane delnice 2.861 2.861 - kapitalske rezerve 3.057 3.055 Rezerve iz dobička in zadržani dobiček 4.116 3.428 79 79 4.037 3.349 0 0 92 92 Odbitne postavke -188 -84 - lastne delnice -133 -33 - neopredmetena osnovna sredstva -55 -51 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala -87 -132 - naložbe v kreditne ali fin. institucije ter družbe za upravljanje -87 -132 9.851 9.220 - zakonske rezerve - druge rezerve iz dobička - zadržani dobiček Hibridni instrumenti temeljnega kapitala* Skupaj temeljni kapital *prednostne delnice hranilnice se vključujejo med hibridne instrumente temeljnega kapitala 3.8.1.2. Dodatni kapital I Dodatni kapital v hranilnici vključuje: - presežke iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami, podrejeni dolg. 33 LETNO POROČILO 2012 v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 0 0 2.350 2.073 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala -87 -132 - naložbe v kreditne ali fin. institucije ter družbe za upravljanje -87 -132 2.263 1.941 Presežek iz prevrednotenja Podrejeni dolg Skupaj dodatni kapital I Odbitna postavka od temeljnega in dodatnega kapitala se nanaša na preseganje naložb v kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki skupaj presegajo več kot 10,00 % kapitala hranilnice. Znesek, ki presega 10,00 % kapitala, je v višini 50,00 % odbitna postavka od temeljnega kapitala in enako od dodatnega kapitala. 3.8.1.3. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje Hranilnica izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice. Pri izračunu hranilnica upošteva tveganjem prilagojen znesek za vsako posamezno izpostavljenost. Od razvrstitve izpostavljenosti v določeno kategorijo je odvisen izračun kapitalske zahteve in uporaba uteži tveganja. a) Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu v 1000 EUR Kategorija izpostavljenosti Enote centralne ravni države in centralne banke Bilančne Zunajbilančne terjatve terjatve Kapitalska zahteva 52.795 0 0 96 1 4 8.848 0 0 Institucije 44.516 600 1.056 Podjetja 19.146 3.565 1.534 Bančništvo na drobno 72.748 2.243 4.260 0 0 0 1.999 0 192 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 34 0 1 Naložbe v investicijske sklade 15 0 1 7.397 5 304 207.594 6.414 7.352 Enote regionalne in lokalne ravni držav Osebe javnega sektorja Zavarovano z nepremičninami Zapadle postavke Ostale izpostavljenosti Skupaj 3.8.1.4. Kapitalska zahteva za operativno tveganje Kapitalsko zahtevo za operativno tveganje hranilnica izračunava po enostavnem pristopu. Izračun temelji na podatkih o triletnem povprečju vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. 34 3.8.1.5. Kapitalska ustreznost in količnik kapitalske ustreznosti Hranilnica mora zagotavljati ustrezno višino kapitala za pokrivanje vseh tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena. V okviru prvega stebra kapitalske ureditve Basel 2 zagotavlja kapital za pokrivanje kreditnega in operativnega tveganja kot to predpisuje sklep Banke Slovenije. Hranilnica ne opravlja poslov trgovanja in opravlja posle izključno v domači valuti, razen menjalniških poslov. Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in kapitalskimi zahtevami v okviru 1. stebra kapitalske ureditve Basel 2 in na dan 31.12.2012 znaša 11,80. 3.8.2. Proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala (ICAAP) Kapitalski sporazum imenovan Basel 2 sestavljajo trije med seboj dopolnjujoči stebri. Vsak posamezen steber je namenjen krepitvi varnega in preglednega poslovanja. Minimalne kapitalske zahteve so zajete v prvi steber in se nanašajo na kapitalsko zahtevo za kreditno, tržno in operativno tveganje ter z novo metodologijo izračuna odražajo dejansko realno izpostavljenost omenjenim tveganjem. Drugi steber je namenjen izračunu notranjega kapitala finančne institucije imenovanega ICAAP in regulativnemu nadzoru. Regulator na podlagi drugega stebra kapitalske ureditve izvaja nadzor procesa ocenjevanja notranjega kapitala v finančnih institucijah, kapitalske ustreznosti in upravljanja s tveganji. Tretji steber kapitalske ureditve je namenjen javnim razkritjem, ki prispevajo k boljši obveščenosti uporabnikov računovodskih informacij. Hranilnica zagotavlja ustrezni notranji kapital v okviru prvega stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz naslova: - kreditnega tveganja po standardiziranem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje, operativnega tveganja po enostavnem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje, in v okviru drugega stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz naslova: - obrestnega tveganja v višini odstotka dejanske izpostavljenosti glede na regulatorno vrednost kapitala, likvidnostnega tveganja glede na dejansko izpostavljenost likvidnostnemu tveganju, ki je opredeljena z velikostjo količnikov likvidnosti prvega in drugega razreda ter velikostjo likvidnostne vrzeli do 1 leta, tveganja dobičkonosnosti glede na izračunano vrednost po metodologiji regulatorja, tveganja koncentracije v višini izračuna glede na izmerjeno tveganje koncentracije po HerfindahlHirschmannovem indeksu, iz naslova stres testov na podlagi prevrednotenja državnih vrednostnih papirjev, iz naslova kvalitete notranjega upravljanja. V okviru zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala hranilnica zasleduje dolgoročni cilj varnosti z vidika nemotenega poslovanja hranilnice in z vidika tržnih udeležencev. Poglavitni cilj hranilnice je vzpostaviti vez med profilom tveganja hranilnice, upravljanja s tveganji in sistemom za zmanjševanje tveganj ter notranjim kapitalom hranilnice. Hranilnica preverja proces ocenjevanja notranjega kapitala in izdela oceno ustreznega notranjega kapitala. Profil tveganja hranilnice je prva stopnja v oceni notranjega kapitala, ki ga hranilnica pripravlja enkrat letno. Celoten proces ocene notranjega kapitala se izdela za tekoče leto v mesecu aprilu. Na podlagi ocene se pripravljajo izračuni notranjega kapitala in kapitalske zahteve najmanj trimesečno. 35 LETNO POROČILO 2012 3.8.2.1. Interna ocena kapitala na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Znesek Kapital hranilnice Kapitalska zahteva za kreditno tveganja Kapitalska zahteva za operativno tveganje Kapitalska zahteva prvega stebra 12.114 7.352 862 8.214 Kapitalska zahteva za obrestno tveganje iz bančne knjige 569 Kapitalska zahteva za tveganje koncentracije 100 Kapitalska zahteva za tveganje dobičkonosnosti Kapitalska zahteva za likvidnostno tveganje Kapitalska zahteva iz naslova zunanjih dejavnikov (procikličnost) Kapitalska zahteva za kvaliteto notranjega upravljanja Kapitalska zahteva drugega stebra Interna ocena kapitalskih potreb Presežek kapitala 1.180 303 1.446 118 3.716 11.930 184 3.9. Politika prejemkov V skladu s 75. členom ZBan-1 hranilnica nima ustanovljene komisije za prejemke. Politiko prejemkov so pripravile strokovne službe hranilnice, sprejela jo je uprava hranilnice in potrdil nadzorni svet. Politika obravnava sistem prejemkov vseh zaposlenih po posameznih kategorijah: - - zaposleni s posebno naravo dela: - uprava, - vodje funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij (pooblaščenci uprave, vodje službe notranje revizije, službe upravljanja s tveganji), kadrovske in pravne službe ter funkcija zagotavljanja skladnosti, neposredni prevzemniki tveganj v primeru, da v okviru svojih pristojnosti lahko sklepajo posle, ki vplivajo na profil tveganosti hranilnice (vodje poslovnih enot, zakladnik), drugi zaposleni, ki v okviru svojih pristojnosti ne sklepajo poslov, ki bi vplivali na profil tveganosti hranilnice. Politika prejemkov določa oblike neposrednih in posrednih finančnih plačil in ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb s hranilnico. Pogodbo s članoma uprave sklene nadzorni svet in v njenj opredeli fiksni in variabilni del prejemka ter druge ugodnosti opredeljene v politiki. Variabilni del prejemka (nagrada) je odvisen od rasti bilančne vsote in dobička hranilnice z upoštevanjem uspešnosti obvladovanja kreditnega, likvidnostnega in kapitalskega tveganja. Slednji se ocenjujejo na podlagi kvalitete aktive, količnika kapitalske ustreznosti in količnika prvega razreda likvidnostne lestvice ter so v določenih primerih izključujoči. Izplačilo nagrade potrdi skupščina delničarjev ob obravnavi poslovnih rezultatov za preteklo poslovno leto in se delno izvrši v obliki delnic. Del nagrade se izplača v roku enega meseca po skupščini oziroma po zagotovitvi lastnih delnic za izplačilo, drugi del pa v okviru tri letnega obdobja odložitve. Izplačani prejemki članom uprave za leto 2012 (vključena nagrada za poslovno leto 2011 izplačana v letu 2012) so razvidni v Računovodskem delu poročila tč. 7.9.3. 36 Vodje funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij so neposredno podrejeni upravi, zaposleni pa so dolžni tekoče poročati upravi oziroma pristojnim odborom, kar zmanjšuje profil tveganosti hranilnice. Upravičeni so do prejemkov v skladu s Kolektivno pogodbo za banke in hranilnice in drugimi internimi akti hranilnice, kot veljajo tudi za druge zaposlene. Enako velja za vodje enot, kot neposredne prevzemnike tveganj, ki so pri prevzemanju tveganj omejeni z limiti. 3.9.1. Pregled prejemkov po posameznih kategorijah Plača in regres za LD Nagrada izplačana v denarju Nagrada izplačana v delnicah Bonitete Skupaj Uprava 374.167 37.850 37.850 21.320 471.187 Pooblaščenci uprave 179.432 0 0 4.420 183.852 89.254 0 0 170 89.424 642.853 37.850 37.850 25.910 744.463 Kategorija zaposlenih Vodje služb notranje revizije in upravljanja s tveganji Skupaj 37 LETNO POROČILO 2012 4 Pomembni poslovni dogodki nastali po datumu izkaza finančnega položaja Hranilnica je v mesecu januarju odprla poslovno enoto v Domžalah, ki bo mogočala servisiranje predvsem malega gospodarstva v tem delu Slovenije. V bankomatsko mrežo sta bila vključena dva bankomata hranilnice, in sicer bankomat v poslovni enoti Domžale in bankomat v Kranju na lokaciji Zdravstvenega doma. 38 5 Splošno gospodarsko okolje v letu 2012 Po dveh letih skromne gospodarske rasti se je okrevanje gospodarske aktivnosti v letu 2012 prekinilo. Ocene za 2012 kažejo na več kot 2,00 % padec BDP-ja. Slovenija je na začetku krize precej zdrsnila glede na svoje aktivnosti, hkrati pa so se močno poslabšale razmere na trgu dela. V primerjavi z ostalimi članicami evrskega območja in EU, je bil padec aktivnosti v Sloveniji med največjimi. Povprečna letna inflacija, merjena s HICP, je v letu 2012 znašala 2,70 %, kar je za 0,7 odstotne točke več kot leto prej. K skupni inflaciji so lani ponovno največ prispevale cene energentov in hrane ter rast cen storitev, večinoma zaradi posledic nekaterih ukrepov fiskalne konsolidacije. Visok prispevek dviganja trošarin k inflaciji je omogočil sicer šibko rast proračunskih prihodkov. Gospodarske razmere so bile ob koncu lanskega leta neugodne v večini največjih trgovinskih partneric Slovenije. Ob visoki stopnji brezposelnosti ostajajo obeti za okrevanje povpraševanja v evrskem območju še naprej slabi. Šibko tuje povpraševanje in vse manjše domače trošenje kažeta na dodatno znižanje gospodarske aktivnosti v Sloveniji v lanskem zadnjem četrtletju. V novembru so se posledično močno poslabšale tudi razmere v industriji. Recesija se čedalje močneje odraža na trgu dela, kjer je registrirana stopnja brezposelnosti presegla 13,00 %, število prostih delovnih mest pa se znižuje. Medletno manjšanje števila delovno aktivnih presega 2,00 %. Konec leta 2012 je bilo v državi registriranih skoraj 125.000 brezposelnih. Bančni sistem je tudi v letu 2012 posloval slabo. Čista izguba bank je znašala 598 mio EUR. Glavni krivec za izgubo ostaja slab posojilni portfelj; stroški novih neto oslabitev in rezervacij so lani medletno zrasli za skoraj 30 odstotkov, na 1,474 milijarde evrov. Konec novembra 2012 je bilo z oslabitvami pokritih 8,19 odstotka vseh razvrščenih terjatev bank (teh je za 49,2 milijarde evrov); konec leta 2011 je bila ta pokritost 6,57odstotna. Bilančna vsota bančnega sistema se je lani zmanjšala za 3,1 mrd EUR. Medletno zmanjšanje je konec leta doseglo 6,30 %. Proces krčenja bilančne vsote je bil prisoten v večini mesecev lanskega leta z izjemo marca, ko so se banke zadolžile pri ECB v višini 2,2 mrd EUR. K nižji bilančni vsoti je decembra prispevalo zmanjšanje vlog nebančnega sektorja, zmanjšanje kapitala v bančnem sistemu zaradi realizirane izgube bank in odplačilo podrejenega dolga. Čisti obrestni prihodki na ravni sistema so v letu 2012 upadli za 12,93 %, na 876,4 mio EUR. Nadaljuje se proces zniževanja kreditiranja nebančnega sektorja in razdolževanja bank do tujine. V letu 2012 do meseca novembra so se banke pri tujih bankah in na podlagi poplačila obveznic skupaj razdolžile za 3,5 mrd EUR. Znižanje virov se je kljub delni nadomestitvi virov pri Evrosistemu močno odrazilo na zniževanju posojil nebančnemu sektorju, predvsem nefinančnim družbam. Medletno znižanje posojil nefinančnim družbam je doseglo 10,50 %. Vzrok za znižanje posojil nefinančnim družbam pa ni samo v težavah bančnega sektorja, temveč tudi v visoki zadolženosti podjetij, ki je eden najpomembnejših omejitvenih dejavnikov za novo financiranje pri bankah. Z razmerjem med dolžniškim in lastniškim financiranjem v višini 144,00 % ostajajo podjetja prezadolžena. Visok finančni vzvod sicer ni le odraz visoke zadolženosti, temveč tudi razvrednotenja kapitala podjetij, h kateremu prispevajo tudi splošne neugodne gospodarske razmere in gibanja na finančnih trgih. Dolžniški kapital podjetij se znižuje četrto leto zapored, vendar se to ne odraža bistveno na razmerju med dolžniškim in lastniškim financiranjem. 39 LETNO POROČILO 2012 Nadaljuje se upadanje financiranja gospodinjstev s potrošniškimi posojili, kar je odraz poslabševanja njihovega ekonomskega položaja in zmanjšane nagnjenosti k porabi. Obrestna marža je konec novembra 2012 znašala 1,98 %, leto prej pa 2,14 %. Potrebno je dodati, da so aktivne obrestne mere bistveno višje kot v evro območju. Za posojila podjetjem nad milijon evrov je povprečna obrestna mera naših bank 4,7-odstotna, bank evrskega območja pa v povprečju “le” 2,2-odstotna. Ob koncu leta 2012 so se politične razmere v državi zaostrile. Zaradi politične negotovosti obstajajo nevarnosti za gospodarstvo in položaj Slovenije na finančnih trgih. Glede na težke politične razmere grozi Sloveniji znižanje bonitetne ocene, dvig pribitka na slovenske državne obveznice in nasploh zvišanje cene kapitala za državo. ECB je ključno obrestno letno mero za likvidnostno zadolževanje bank v letu 2012 znižala na vrednosti 0,75 %. Referenčna obrestna mera 6 mesečni EURIBOR na dan 31.12.2012 znaša 0,319 % (za primerjavo najvišji 6 mesečni EURIBOR v letu 2008 je znašal 5,448 %). 40 6 Družbena odgovornost Ogledalo organizacije predstavlja tudi pripravljenost za podpiranje družbeno odgovornih projektov in organizacij. Hkrati je ravno socialno – družbena komponenta v delovanju organizacije tista, ki doda zadnji delček v mozaik poslovnega uspeha. V Hranilnici LON z donacijami in sponzorstvi podpiramo različne projekte na kulturnem, športnem in humanitarnem področju. Tradicionalno smo pokrovitelj treh večjih dogodkov, iz katerih se je razvilo dolgoletno medsebojno sodelovanje in predvsem prijateljstvo, hkrati pa vsako leto poskušamo izbrati še nekaj projektov, v katere se vključujemo po naših zmožnostih. Dejstvo je, da vseh projektov, prošenj in želja ne moremo izpolniti, a ves čas poskušamo ostati zavezani preprosti filozofiji sožitja z ožjim in širšim okoljem, v katerem tako delujemo z vzajemnimi koristmi vseh partnerjev. Z več manjšimi posameznimi donacijami želimo razpršiti sredstva in tako pomagati večjemu številu organizacij oziroma posameznikov. 41 LETNO POROČILO 2012 7 Komuniciranje z javnostmi Temeljna naloga službe marketinga in komuniciranja je predvsem v strokovno primernem podajanju informacij o hranilnici, njeni ponudbi in poslovanju medijem oz. ostalim javnostim. Komuniciranje je korektno, pozitivno in mora hkrati vedno predstavljati resnično sliko trenutne situacije ali obravnavane tematike. Ves čas stremimo k poštenim in kakovostnim odnosom z mediji, za katere se zavedamo, da so pomemben člen med hranilnico in našimi uporabniki. Prav njihovo pravilno informiranje nato pomaga pri ohranjanju pozitivne in predvsem resničnostne podobe hranilnice njenim uporabnikom. 42 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA DELNIČARJEM HRANILNICE LON d.d., KRANJ RAČUNOVODSKO POROČILO 1 Izjava odgovornosti uprave Uprava potrjuje računovodske izkaze in poslovno poročilo za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012 na straneh od 52 do 61 ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 62 do 98 tega letnega poročila. Uprava je odgovorna, da je letno poročilo pripravljeno tako, da predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja hranilnice in izidov njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2012. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju hranilnice ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih od dneva, ko je bilo treba obračunati davek, preverijo poslovanje hranilnice, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodka pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava hranilnice ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Kranj, 15. marec 2013 Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave 51 LETNO POROČILO 2012 Izkaz finančnega položaja 2 na dan 31.12.2012 in 31.12.2011 v 1000 EUR Vsebina Pojasnilo 31.12.2012 31.12.2011 1 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 7.3.1. 8.981 3.056 2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 7.3.2. 22.845 36.444 3 Krediti 7.3.3. 95.053 103.192 8.254 19.131 86.596 83.611 203 476 - krediti bankam - krediti strankam, ki niso banke - druga finančna sredstva 4 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 7.3.4. 71.673 38.604 5 Opredmetena osnovna sredstva 7.3.5. 3.751 3.848 6 Neopredmetena dolgoročna sredstva 7.3.6. 55 51 7 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 7.3.7. 407 250 0 0 407 250 44 38 0 20 202.809 185.529 7.3.9. 30.250 18.016 12 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 7.3.10. 399 372 obveznosti, merjene po odplačni 13 Finančne vrednosti 7.3.11. 161.556 156.164 770 253 152.501 146.441 - krediti bank 1.675 2.196 - dolžniški vrednostni papirji 3.280 2.504 - podrejene obveznosti 2.570 3.656 760 1.114 - terjatve za davek - odložene terjatve za davek 8 Druga sredstva 9 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 7.3.8. 10 SKUPAJ SREDSTVA 11 Finančne obveznosti do centralne banke - vloge bank - vloge strank, ki niso banke - druge finančne obveznosti 52 v 1000 EUR Vsebina Pojasnilo 31.12.2012 31.12.2011 7.3.12. 2.021 1.535 15 Rezervacije 7.3.13. 184 122 16 Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb 7.3.14. 6 66 6 66 13 248 194.429 176.523 finančni instrumenti, namenjeni 14 Izvedeni varovanju - obveznosti za davek 17 Druge obveznosti 7.3.15. 18 SKUPAJ OBVEZNOSTI 19 Osnovni kapital 7.3.16. 2.953 2.953 20 Kapitalske rezerve 7.3.17. 3.057 3.055 21 Presežek iz prevrednotenja 7.3.18. (2.150) (913) iz dobička (vključno z zadržanim 22 Rezerve dobičkom) 7.3.19. 4.116 3.428 23 Lastne delnice 7.3.20. (133) (33) 24 Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 7.3.21. 537 516 8.380 9.006 202.809 185.529 25 SKUPAJ KAPITAL 26 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2013, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 53 LETNO POROČILO 2012 3 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012 v 1000 EUR Vsebina Pojasnilo 2012 2011 1 Prihodki iz obresti 7.4.1. 10.098 8.849 2 Odhodki za obresti 7.4.2. (6.073) (5.400) 3 Prihodki od dividend 7.4.3. 53 36 4 Čiste obresti 4.025 3.449 5 Prihodki iz opravnin ( provizij ) 7.4.4. 2.832 2.949 6 Odhodki za opravnine ( provizije ) 7.4.5. (304) (248) 7 Čiste opravnine (provizije) 2.528 2.701 8 Realizirani dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 7.4.6. 110 1 9 Čisti dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 7.4.7. (15) (42) poštene vrednosti pri obračunavanju 10 Sprememba varovanje pred tveganji 7.4.8. 207 19 0 (1) 7.4.9. (4) (9) 13 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 7.4.10. (53) (52) 14 Administrativni stroški 7.4.11. (4.545) (4.124) 15 Amortizacija 7.4.12. (342) (333) 16 Rezervacije 7.4.13. (64) (13) 10 Ćisti dobiček/izgube iz tečajnih razlik Čisti dobiček/ izgube iz odprave pripoznanja 12 sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 54 v 1000 EUR Vsebina 17 Oslabitve Pojasnilo 2012 2011 7.4.14. (467) (303) 1 0 1.434 1.329 (258) (270) 1.176 1.059 0 0 1.176 1.059 Čisti dobički/izgube iz nekrattkoročnih sredstev v 18 posesti za prodajo in z njimi poveznimi obveznostmi 19 DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA iz dohodkov pravnih oseb iz rednega 20 Davek poslovanja 7.4.15. DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA 21 ČISTI POSLOVANJA dobiček/izgube po obdavčitvi iz 22 Čisti ustavljenega poslovanja 23 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA 7.3.21. Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2013, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 55 LETNO POROČILO 2012 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 4 za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012 v 1000 EUR Vsebina Pojasnilo 2012 2011 7.3.21. 1.176 1.059 30 64 (1.427) (1.090) 160 206 1 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi 2 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja) 3 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo 4 Odloženi davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 5 Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi (1.237) (820) 6 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi (61) 239 Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2013, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 56 5 Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012 v 1000 EUR Vsebina 2012 2011 1.434 1.329 342 333 3 9 458 833 2.237 2.504 (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) 23.197 (8.230) Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 0 0 Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 12.893 1.296 Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov 10.285 (9.619) 19 93 Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti 18.546 30.183 Čisto povečanje (zmanjšanje) obveznosti do centralne banke 12.234 11.515 27 57 5.702 21.183 776 (2.509) 12 (348) (205) 285 43.980 24.457 (475) (450) 43.505 24.007 A) Denarni tokovi pri poslovanju a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo Amortizacija Neto (dobički)/ izgube pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti b) Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev c) Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških VP, merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti č) Denarni odtoki pri poslovanju (a+b+c) d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) 57 LETNO POROČILO 2012 v 1000 EUR Vsebina 2012 2011 27 25 7 25 20 0 (32.334) (31.623) (243) (2.168) (16) (25) (Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznsoti v posesti za prodajo 0 (20) (Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (32.075) (29.410) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) (32.307) (31.598) C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju 17 13 2 3 15 10 (1.668) (743) (467) (345) (1.086) (361) (115) (37) (1.651) (730) B) Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju Prejemki pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo b) Izdatki pri naložbenju (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov Prejemki od prodaje lastnih delnic b) Izdatki pri financiranju (Plačane dividende) (Odplačila podrejenih obveznosti) (Izplačila za nakup lastnih delnic) c) 58 Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) v 1000 EUR Vsebina 2012 2011 D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 0 0 E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) 9.547 (8.321) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja (pojasnilo tč. 7.5) 3.056 11.377 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 12.603 3.056 Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2013, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 59 LETNO POROČILO 2012 6 Izkaz sprememb lastniškega kapitala v poslovnem letu 2012 in 2011 Zap. Leto 2012 št. Pojasnilo Osnovni kapital Kapitalske rezerve 2.953 3.055 1 Začetno stanje v poslovnem obdobju 2 Vseobsegajoč donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 4 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 2 5 Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v obliki delnic 0 0 7 Izplačilo ( obračun ) dividend 0 0 8 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 11 Končno stanje v poslovnem obdobju 2.953 3.057 12 Bilančni dobiček poslovnega leta 7.3.22. 0 0 Pojasnilo Osnovni kapital Kapitalske rezerve 2.953 3.052 Zap. Leto 2011 št. 7.3.19. 7.3.22. 1 Začetno stanje v poslovnem obdobju 2 Vseobsegajoč donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 4 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 3 5 Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v obliki delnic 0 0 7 Izplačilo ( obračun ) dividend 0 0 8 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 11 Končno stanje v poslovnem obdobju 2.953 3.055 12 Bilančni dobiček poslovnega leta 0 0 7.3.19. 7.3.22. 7.3.22. Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2013, v njenem imenu sta jih podpisala: 60 v 1000 EUR Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček/izguba(vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta) Lastni deleži (odbitna postavka od kapitala) Skupaj kapital (913) 3.428 516 (33) 9.006 (1.237) 0 1.176 0 (61) 0 0 0 (115) (113) 0 0 0 15 15 0 0 (467) 0 (467) 0 688 (688) 0 0 (2.150) 4.116 537 (133) 8.380 0 0 0 0 537 v 1000 EUR Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček/izguba(vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta) Lastni deleži (odbitna postavka od kapitala) Skupaj kapital (93) 2.793 437 (6) 9.136 (820) 0 1.059 0 239 0 0 0 (37) (34) 0 0 0 10 10 0 0 (345) 0 (345) 0 635 (635) 0 0 (913) 3.428 516 (33) 9.006 0 0 0 0 516 Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave 61 LETNO POROČILO 2012 7 Pojasnila k računovodskim izkazom 7.1. Uvod Računovodski izkazi za leto 2012 so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, veljavnimi v EU, predpisi Banke Slovenije in drugimi veljavnimi zakonskimi predpisi. Hranilnica v pojasnilih k računovodskim izkazom smiselno zagotavlja informacije, ki jih predpisuje ZGD-1, kot tudi druga razkritja, ki jih zahtevajo MSRP. 7.2. Povzetek računovodskih usmeritev in predpostavk Pri izdelavi računovodskih izkazov so upoštevane temeljne računovodske predpostavke upoštevanja nastanka poslovnega dogodka in časovne neomejenosti delovanja ter druge kakovostne značilnosti kot so razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost računovodskih informacij, kar daje resnične in poštene informacije uporabnikom računovodskih izkazov. V skladu z MSRP se uporablja pojem pripoznavanja sestavin računovodskih izkazov, kot postopek vključevanja postavk v izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa in pojem merjenja sestavin računovodskih izkazov, kot ugotavljanje denarno izraženih količin, s katerimi se pripoznajo prvine v izkazu finančnega položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega donosa. Vsi podatki v pojasnilih k računovodskih izkazom so prikazani v tisoč evrih, razen če je drugače navedeno. Podatki se zaokrožujejo na cele vrednosti po matematičnem pravilu. Uporaba ocen in presoj Najpomembnejše presoje se nanašajo na razporejanje finančnih instrumentov, to je na delitev med portfeljem do zapadlosti in portfeljem razpoložljivim za prodajo ter na popravke vrednosti kreditov. Ocene se uporabijo za izgube zaradi oslabitve kreditov strankam, za rezervacije za zunajbilančna tveganja, za življenjsko dobo opredmetenih in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke in za rezervacije za obveznosti do zaposlenih. Povzetek pomembnejših računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih postavk uporablja družba, je naslednji: a) Finančna sredstva in obveznosti (pripoznavanje, merjenje in odprava rezervacij) Hranilnica razvršča finančna sredstva v naslednje skupine: finančna sredstva razpoložljiva za prodajo, finančna sredstva v posesti do zapadlosti ter posojila in terjatve. - Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, razporejena v to kategorijo, se merijo po pošteni vrednosti. Vsa finančna sredstva se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti (običajno nabavni), stroški posla pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Pri kasnejšem merjenju finančnih instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti, se pošteno vrednost določa na podlagi nakupne (bid) cene. Če tržne cene niso na voljo, se poštena vrednost 62 določi s primerjavo s podobnimi finančnimi instrumenti, za katere obstaja trg in imajo podobne bistvene značilnosti ali z metodo diskontiranja bodočih denarnih tokov. Povečanje ali zmanjšanje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo se pripozna v kapitalu (prevrednotovalni popravek kapitala), oslabitve finančnega sredstva, ki so posledica poslabšanja kreditne sposobnosti izdajatelja pa skozi izkaz poslovnega izida. - Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Hranilnica razvršča v skupino v posesti do zapadlosti finančna sredstva z določenimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo kot so krediti in vloge, ter finančna sredstva, jih namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Vrednost teh sredstev se v računovodskih izkazih meri po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere. Razlika med nakupno in odplačno vrednostjo dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju, letno zmanjšuje ali povečuje prihodke iz financiranja. - Posojila in terjatve Hranilnica posojila in terjatve pripozna na dan poravnave po pošteni vrednosti ugotovljeni po metodi odplačne vrednosti, ki jo razumemo kot sedanjo vrednost posojenega zneska, izračunano po pogojih iz sklenjene posojilne pogodbe. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere (efektivna obrestna mera), zmanjšane za ustrezne popravke vrednosti v skladu z metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja hranilnice. b) Oslabitev finančnih sredstev - Posojila in terjatve Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev se slabi na podlagi dogodka ali skupine dogodkov, ki se zgodijo po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na oceno bodočih denarnih tokov finančnega sredstva ali skupine sredstev. Pri opredeljevanju stvarnega dokaza, ki nakazuje na oslabitev finančnega sredstva ali skupine sredstev, hranilnica upošteva sledeče kriterije: - zamude pri plačilih glavnice ali obresti, neugoden denarni tok kreditojemalca, občutno poslabšanje kreditne kvalitete dolžnika ali terjatve, obravnava terjatve kot nedonosne, začetek stečajnega postopka, sprememba kreditojemalčevega konkurenčnega položaja na trgu, sprememba vrednosti zavarovanja. Hranilnica oceni ali obstajajo objektivni individualni dokazi oslabitve za finančna sredstva, ki so posamično pomembna ter ali obstajajo individualni ali skupinski dokazi za finančna sredstva, ki posamično niso pomembna. Če hranilnica oceni, da objektivni dokazi o oslabitvi sredstev, ki se slabijo posamično, ne obstajajo, potem ta sredstva prerazporedi v skupimo finančnih sredstev s podobnim kreditnim tveganjem, in jih slabi skupinsko. Sredstva, ki se slabijo individualno, se ne vključujejo v skupinsko slabljenje. Vrednost slabitve se meri kot razlika med vrednostjo sredstva na dan presoje slabitve in vrednostjo pričakovanih bodočih denarnih tokov (ki ne vključujejo prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih z uporabo pogodbene obrestne mere. Vrednost sredstva na dan presoje se zmanjšuje z oblikovanjem popravka vrednosti in se pripozna v izkazu poslovnega izida. 63 LETNO POROČILO 2012 Izračun sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža denarni tok, kot posledico unovčenega zavarovanja. Za potrebe skupinskega slabljenja finančnih sredstev, so le-ta razvrščena v skupine na podlagi podobnih značilnosti kreditnega tveganja, ki ga predstavljajo za hranilnico (npr. hranilnica pri ugotavljanju pričakovanih izgub upošteva tip kreditojemalca, vrsto zavarovanja, pretekle izkušnje in druge pomembne dejavnike). Značilnosti so pomembne pri ocenjevanju bodočih denarnih tokov za skupino, saj nakazujejo na kreditojemalčevo zmožnost poplačila kredita skladno s pogodbeno dogovorjenimi pogoji. Krediti, katerih preostala vrednost je enaka ali presega 25.000 EUR in krediti, pri katerih kreditojemalci zamujajo s plačili nad 30 dni najmanj 100 EUR se slabijo individualno. Krediti, katerih vrednost ne dosega opredeljenih kriterijev, se smatrajo kot individualno nepomembni in se vključujejo v skupinsko slabljenje. Za individualno nepomembne zneske so odstotki slabitev, izračunani na podlagi zgodovinskih podatkov hranilnice za podobno gospodarsko okolje. Prihodnji denarni tokovi skupine finančnih sredstev, ki so vključeni v skupinsko slabljenje, so ocenjeni na podlagi pogodbeno dogovorjenih denarnih tokov sredstev in izgub, za katere hranilnica pričakuje, da bodo nastale zaradi zgodovinski dejstev ugotovljenih na sredstvih s podobnim kreditnim tveganjem. Izgube zaradi zgodovinskih dejstev so izdelane na podlagi tekočih opazovanih podatkov, ki odražajo učinek tekočih pogojev in niso imele vpliva na obdobje, na podlagi katerega so oblikovane zgodovinske predpostavke. Ocene sprememb bodočih denarnih tokov za skupino sredstev morajo odražati in biti skladne s spremembami opazovanih podatkov za posamezno obdobje (npr. sprememba stopnje brezposelnosti, vrednosti nepremičnin in drugi dejavniki, ki nakazujejo na spremembo verjetnosti izgube hranilnice). Hranilnica uporabljeno metodologijo in predpostavke, na podlagi katerih se izdelujejo ocene bodočih denarnih tokov, redno pregleduje z namenom zmanjševanja morebitnih razlik med ocenami in dejansko realiziranimi izgubami. Če se v prihodnjih obdobjih izkaže, da se znesek oblikovane slabitve zmanjšuje in je to zmanjšanje možno povezati z dogodkom, ki se je zgodil po opravljeni slabitvi (npr. bistveno izboljšanje kreditojemalčeve kreditne sposobnosti), se oblikovana slabitev popravi preko izkaza poslovnega izida (sprememba slabitev zaradi kreditnih izgub). Ko dejstva nakazujejo na nezmožnost izterjave kredita, se le ta odpiše iz bilančnih evidenc. Terjatev se do zaključka sodnih postopkov vodi v zunajbilančni evidenci. Dokončni odpis se opravi, ko so zaključeni vsi postopki izterjave in ko je možno oceniti vrednost izgube. - Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Dokazi, ki nakazujejo na zmanjšanje vrednosti sredstva, ki je razporejeno v skupino razpoložljivo za prodajo, se izkazujejo kot bistveno ali dolgoročno zmanjševanje poštene vrednosti finančnega sredstva (vrednostnega papirja) glede na nabavno vrednost tega sredstva. V primeru obstoja dokazov, ki nakazujejo na potrebo po oslabitvi sredstva razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, se izguba, izražena kot razlika med nakupno vrednostjo (stroški nakupa) in trenutno pošteno vrednostjo zmanjšano za morebitne oslabitve oblikovane v preteklih obdobjih, prenese iz kapitala in se izkaže v izkazu poslovnega izida. Če se v nadaljnjih obdobjih poštena vrednost sredstva, razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, poveča in je to povečanje posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju slabitvi v izkazu poslovnega izida, se odprava oslabitve pripozna v izkazu poslovnega izida. c) Obračunavanje obresti Obresti se obračunavajo skladno z zakonskimi predpisi ter na podlagi dogovora med upnikom in dolžnikom. Hranilnica pripozna obresti po metodi efektivnih obresti in jih razporeja med prihodke oziroma odhodke iz obresti v ustreznem obdobju. 64 č) Opravnine Pripadajoča nadomestila za odobritev posla hranilnica razmejuje linearno glede na pričakovano obdobje odplačevanja finančnega sredstva in jih mesečno prenaša v obrestne prihodke. Uprava ocenjuje, da je linearno razmejevanje opravnin zadovoljiv približek vrednosti, izračunane po metodi veljavnih obrestnih mer in ne pričakuje pomembnih razlik. Hranilnica terjatve in obveznosti za opravnine, ki se nanašajo na določeno finančno sredstvo ali obveznost v izkazu finančnega položaja izkazuje skupaj s finančnim sredstvom oziroma obveznostjo, na katero se terjatve oziroma obveznosti nanašajo. d) Prihodki in odhodki Obrestni prihodki in odhodki vseh obrestovanih postavk se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo gospodarske koristi pritekale in da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Metoda veljavnih obrestnih mer je metoda izračunavanja amortizirljivega zneska finančnega sredstva ali obveznosti ter razporejanje obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov skozi relevantno razdobje. Veljavna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno diskontira pričakovani tok bodočih denarnih tokov skozi pričakovano zapadlost finančnega inštrumenta. Pri izračunavanju veljavne obrestne mere, banka upošteva pogodbeno dogovorjene denarne tokove. Metoda ne vključuje morebitnih prihodnjih izgub iz finančnega sredstva. V izračun so vključene pogodbeno dogovorjene provizije, prejete ali plačane premije in diskonti, ki povečujejo oziroma zmanjšujejo dogovorjeno glavnico. Po opravljeni oslabitvi finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, se obrestni prihodki, za potrebe merjenja izgube zaradi oslabitve, pripoznavajo z uporabo obrestne mere, uporabljene za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov. Obresti in prihodki iz obračunanih opravnin od 100,00 % oslabljenih finančnih sredstev hranilnica izključuje, obrestne prihodke in prihodke iz opravnin pripozna v izkazu poslovnega izida šele ob plačilu. e) Prihodki in odhodki od opravnin Med prihodke od opravnin so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitev v skladu s tarifo nadomestil ali po pogodbenih določilih med hranilnico in stranko. Med odhodke za opravnine so vključeni zneski, plačani za storitve drugih, v skladu s pogodbami med hranilnico in upnikom. Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma takrat, ko je storitev opravljena. f) Tuja valuta Pri preračunih bilančnih vrednosti, izraženih v tujih valutah, je hranilnica uporabila ustrezne referenčne tečaje Evropske centralne banke (ECB), veljavne na dan 31.12.2012. g) Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri opravljanju storitev ter se bo po pričakovanjih uporabljajo v več kot enem obračunskem obdobju. Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice ter dolgoročno odložene stroške. Amortizirljiva vrednost neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi neodpisani vrednosti. Amortizacija se obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je bilo osnovno sredstvo na volja za uporabo. Pri obračunu amortizacije se upoštevajo sledeče amortizacijske stopnje, ki se v letu 2012, v primerjavi s preteklim letom, niso spremenile: 65 LETNO POROČILO 2012 Vrsta sredstva Amortizacijska stopnja Nepremičnine od 3 do 5 % Deli gradbenih objektov Pisarniška oprema, adaptacije tujih osnovnih sredstev 6% do 10 % do 20 % Računalniški programi 20 % Računalniška oprema od 25 % do 33 % Osebni avtomobili od 12,5 % do 20 % Drobni inventar od 50 % do 100 % Opredmetena osnovna sredstva se preverja zaradi oslabitve, kadar zaradi dogodkov ali sprememb v okoliščinah, knjigovodske vrednosti ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Če je ocenjena nadomestljiva vrednost nižja od njene knjigovodske vrednosti, je treba knjigovodsko vrednost sredstva znižati na njegovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja. h) Denar in denarni ustrezniki Kot denarna sredstva se zajemajo sredstva v domači in tuji valuti v blagajni, na računih pri centralni banki in sredstva na poti. Med denarna sredstva spadajo tudi ustrezniki gotovine: denarna sredstva na računih na odpoklic in sredstva z rokom zapadlosti do 90 dni, vrednostni papirji v posesti za trgovanje, vrednostni papirji razpoložljivi za prodajo in vrednostni papirji v posesti do zapadlosti z rokom zapadlosti do 90 dni. i) Rezervacije Hranilnica med rezervacijami izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi v skladu z zakonodajo. Tovrstne rezervacije hranilnica oblikuje na podlagi aktuarskih izračunov neodvisnih aktuarjev. j) Osnovni kapital in rezerve Kapital hranilnice sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, presežek iz prevrednotenja, rezerve iz dobička, odkupljene lastne delnice in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni (delniški) kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vpisali ter vplačali njegovi lastniki. Kapitalske rezerve sestavljajo vplačani presežek kapitala ter kapitalske rezerve, ki so nastale iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Presežek iz prevrednotenja vključuje posebni prevrednotovalni popravek kapitala iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi inštrumenti, razpoložljivimi za prodajo. k) Davek od dohodkov pravnih oseb Davek od dohodkov pravnih oseb se obračunava na podlagi prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega izida in drugih povečanj ali zmanjšanj davčne osnove. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2012 je 18,00 % od davčne osnove. Odloženi davek je izkazan po metodi obveznosti izkaza finančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj, za katere se pričakuje, da bodo uporabljene ob realizaciji. l) Obračunavanje varovanja pred tveganji S pojmom obračunavanja varovanja pred tveganjem (hedge accounting) razumemo pripoznanje razmerja varovanja med inštrumentom za varovanje in varovano postavko z namenom, da se v izkazu poslovnega 66 izida medsebojno nevtralizirajo učinki merjenja obeh inštrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istočasno. Vsi dobički in izgube povezani s prevrednotenjem instrumentov za zavarovanje pred tveganjem poštene vrednosti so takoj pripoznani v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube, ki so nastali zaradi prevrednotenja varovane postavke in se nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postavki, so obračuni v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da je varovana postavka sredstvo/obveznost, na katero se obračunavajo obresti, se pripisani učinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti. Pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem se dobički in izgube od instrumenta za varovanje pred tveganjem pripoznajo, za učinkoviti del varovanja, v kapitalu. Učinki neučinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da zavarovana čvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinančnega sredstva, se v trenutku pripoznanja sredstva temu pripiše učinek varovanja, ki je bil predhodno knjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiček ali izguba od instrumenta za varovanje pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz poslovnega izida in pobota vpliv spremembe vrednosti varovane postavke v poslovnem izidu. Učinki iz prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za računovodsko varovanje pred tveganjem, so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem se prekine, ko finančni instrument za varovanje pred tveganjem poteče ali se proda oziroma ne izpolnjuje več zahtev za računovodsko obravnavanje varovanja pred tveganjem. Dobički in izgube, nabrani pri izpeljanih finančnih instrumentih, ki jih družba Helios TBLUS pripozna v kapitalu, se zadržijo v kapitalu, dokler se ne zgodi predvidena transakcija. V primeru, da se ne pričakuje več, da se bo zgodila predvidena transakcija, se nabrani dobički in izgube pripoznani v kapitalu prenesejo v izkaz poslovnega izida v tekočem letu. Ob nastanku računovodskega varovanja pred tveganjem družba dokumentira odnos med varovano postavko in instrumentom za varovanje, skupaj z vzpostavitvijo politike ter strategije upravljanja s tveganji različnih transakcij varovanja ter tveganji. Ob samem nastanku in tudi redno v času trajanja varovanja družba preverja učinkovitost varovanja ter tveganj. Hranilnica je z dnem 01.07.2008 sprejela odločitev, da bo uporabila poseben način obračunavanja pred tveganjem v skladu z MRS 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označila, in sicer je opredelila varovane postavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumente za varovanje ter opredelila tveganje, pred katerim se varuje. Hranilnica je s testom ugotovila, da se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem v vseh obdobjih poročanja, ki ga je mogoče zanesljivo izmeriti. Hranilnica varuje: - pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (obveznice RS), denarne tokove v primeru varovanja najetega kredita ali depozita. V vseh primerih je hranilnica pridobila inštrument za varovanje, s katerim je zamenjala fiksno obrestno mero za spremenljivo. m) Zunajbilančne terjatve in obveznosti Med zunajbilančnimi terjatvami oziroma obveznostmi hranilnica izkazuje izdane garancije, nečrpane odobrene kredite, nečrpane odobrene limite, jamstva s hipoteko in druga jamstva ter zastavljene vrednostne papirje. n) Novi standardi in pojasnila, ki so stopila v veljavo V trenutnem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde in sprejela EU: 67 LETNO POROČILO 2012 - Spremembe MSRP 7 “Finančni instrumenti: razkritja” – Prenosi finančnih sredstev, ki ga je EU sprejela 22. novembra 2011 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje). Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih usmeritvah hranilnice. Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, a še niso v veljavi Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednji standardi, popravki in pojasnila, ki jih je sprejela EU, bili izdani, vendar še niso stopili v veljavo: - MSRP 10 “Konsolidirani računovodski izkazi”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - MSRP 11 “Skupne ureditve”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - MSRP 12 “Razkritje deležev v drugih družbah”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - MSRP 13 “Merjenje poštene vrednosti”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), - MRS 27 (spremenjen leta 2011) “Ločeni računovodski izkazi”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje), - MRS 28 (spremenjen leta 2011) “Naložbe v pridružena podjetja in skupna vlaganja”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje), - Spremembe MSRP 1 “Prva uporaba MSRP” – Visoka hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), - Spremembe MSRP 7 “Finančni instrumenti: razkritja” - Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti, ki ga je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), - Spremembe MRS 1 “Predstavljanje računovodskih izkazov” – Predstavljanje postavk drugega vseobsegajočega donosa, ki ga je EU sprejela 5. junija 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija 2012 ali pozneje), - Spremembe MRS 12 “Davek iz dobička” – Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2013 ali pozneje). - Spremembe MRS 19 “Zaslužki zaposlencev” – Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov, ki ga je EU sprejela 5. junija 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), - Spremembe MRS 32 “Finančni instrumenti: predstavitev” – Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti, ki ga je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - OPMSRP 20 “Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje). Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil, ki na dan objave računovodskih izkazov niso bili potrjeni za uporabo: 68 - MSRP 9 “Finančni instrumenti” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali kasneje), - Spremembe MSRP 1 “Prva uporaba MSRP” – Vladna posojila (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), - Spremembe MSRP 9 “Finančni instrumenti” in MSRP 7 “Finančni instrumenti: razkritja” – Obvezni datum uveljavitve in razkritja prehodov, - Spremembe MSRP 10 “Konsolidirani računovodski izkazi”, MSRP 11 “Skupne ureditve” in MSRP 12 “Razkritje deležev v drugih družbah” – Napotki za prehod (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), - Spremembe MSRP 10 “Konsolidirani računovodski izkazi”, MSRP 12 “Razkritje deležev v drugih družbah” in MRS 27 “Ločeni računovodski izkazi” – Naložbena podjetja (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - Spremembe različnih standardov “Izboljšave MSRP (2012)”, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP, objavljenega 17. maja 2012 (MSRP 1, MRS 1, MRS 16, MRS 32, MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje). Hranilnica predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe. Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano. Hranilnica ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti v skladu z zahtevami MRS 39: “Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje” ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze hranilnice, če bi bila uporabljena na datum bilance stanja. 7.3. Dodatna razkritja k postavkam izkaza finančnega položaja 7.3.1. Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 919 815 74 29 Gotovina v blagajni skupaj 993 844 Poravnalni račun hranilnice pri Banki Slovenije 813 2.086 Druge vloge pri centralni banki 7.175 126 Skupaj denarna sredstva na računih 7.988 2.212 Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki 8.981 3.056 Gotovina v blagajni v evrih Gotovina v blagajni v tujih valutah Hranilnica izkazuje domačo in tujo gotovino v blagajnah po stanju na dan 31.12.2012 v enajstih poslovalnicah in sedmih bankomatih. Denar na poravnalnem računu pri Banki Slovenije, so likvidna sredstva, ki jih hranilnica potrebuje za zagotavljanje dnevne likvidnosti in opravljanje plačilnega prometa. Druge vloge pri centralni banki predstavljajo izločena sredstva za jamstveno shemo za poravnave plačil v okviru SEPA plačil in depozit z ročnostjo 02.01.2013 v znesku 7 mio EUR. 69 LETNO POROČILO 2012 7.3.2. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo a) Razčlenitev finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo, po pošteni vrednosti v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Knjigovod. vrednost Presežek iz prevredn. Knjigovod. vrednost Presežek iz prevredn. Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 45 0 45 0 Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 1.269 0 990 0 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 21.531 (469) 35.409 831 - Izdani od države in centralne banke 13.973 (465) 18.579 834 - Izdani od bank in hranilnic 1.454 (145) 9.871 42 - Izdani od drugih izdajateljev 6.104 49 6.959 163 0 92 0 (208) 22.845 (469) 36.444 831 Osnovna razčlenitev - Odloženi davek Skupaj Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti se nanašajo na kapitalske naložbe v vzajemni sklad in na delnice s katerimi se trguje na organiziranem trgu in so vrednotene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Dve delnici, s katerima se ne trguje na organiziranem trgu, sta izkazani po nabavni vrednosti. Dolžniški vrednostni papriji izdani od države in centralne banke se nanašajo na obveznice RS, dolžniški vrednostni papirji izdani od bank pa na obveznice treh bank. Dolžniški vrednotni paprji drugih izdajateljev so obveznice SOS2E in obveznice ene delniške družbe, s katerimi se trguje na organiziranem trgu. b) Gibanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo v 1000 EUR Stanje 31.12.2011 Povečanje Zmanjšanje Stanje 31.12.2012 Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 45 0 0 45 Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 990 279 0 1269 0 279 0 279 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 35.409 5.444 19.322 21.531 - Izdani od države in centralne banke 18.579 3.217 7.823 13.973 - Nove nabave in prodaje 0 2.335 6.000 3.665 - Sprememba poštene vrednosti 0 882 1.823 941 9.871 1.463 9.880 1.454 - Nove nabave in prodaje 0 1.016 9.275 8.259 - Sprememba poštene vrednosti 0 447 605 158 Osnovna razčlenitev - Nove nabave in prodaje - Izdani od bank in hranilnic 70 v 1000 EUR Stanje 31.12.2011 Povečanje Zmanjšanje Stanje 31.12.2012 6.959 764 1.619 6.104 - Nove nabave in prodaje 0 0 1.207 1.207 - Sprememba poštene vrednosti 0 764 412 352 36.444 5.723 19.322 22.845 Osnovna razčlenitev - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj Hranilnica ni oblikovala popravkov vrednosti finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo. Gibanje presežka oz. prevrednotenja v zvezi s finančnimi instrumenti razpoložljivimi za prodajo je razvidno iz točke 7.8. d). c) Pregled po uvrščenosti na borzni trg v 1000 EUR 31.12.2012 VP uvrščeni na borzni trg 31.12.2011 VP neuvrščeni na borzni trg VP uvrščeni na borzni trg VP neuvrščeni na borzni trg Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 45 0 45 0 Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 0 1.269 0 990 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 21.531 0 35.409 0 - Izdani od države in centralne banke 13.973 0 18.579 0 - Izdani od bank in hranilnic 1.454 0 9.871 0 - Izdani od drugih izdajateljev 6.104 0 6.959 0 21.576 1.269 35.454 990 Skupaj dolžniški VP Ena od obveznic RS je uvrščena v trgovanje na tuji borzi (Munchen, Frankfurt in Berlin), prav tako tudi obveznica banke (Frankfurt, Berlin), z ostalimi vrednostnimi papirji pa se trguje na Ljubljanski borzi. 7.3.3. Krediti v 1000 EUR Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti 31.12.2012 31.12.2011 8.254 19.131 86.596 83.611 203 476 95.053 103.218 71 LETNO POROČILO 2012 a) Razčlenitev kreditov po sektorjih in ročnosti v 1000 EUR Kratkoročni Dolgoročni Skupaj Banke 0 8.254 8.254 6.506 9.125 15.631 Hranilnice 0 0 0 3.500 0 3.500 Skupaj banke in hranilnice 0 8.254 8.254 10.006 9.125 19.131 Nefinančne družbe 6.136 9.796 15.932 6.428 5.445 11.873 Popravek vrednosti (133) (387) (520) (630) (109) (739) 6.003 9.409 15.412 5.798 5.336 11.134 165 0 165 2 295 297 Popravek vrednosti (1) 0 (1) 0 (1) (1) Skupaj javni sektor 164 0 164 2 294 296 Druge finančne organizacije 1.227 405 1.632 803 501 1.304 Popravek vrednosti (170) (40) (210) (55) (50) (105) Skupaj javni sektor 1.057 365 1.422 748 451 1.199 Gospodinjstva * 6.631 64.440 71.071 7.099 65.294 72.393 (95) (1.378) (1.473) (140) (1.271) (1.411) 6.536 63.062 69.598 6.959 64.023 70.982 0 0 203 0 0 450 13.760 81.090 95.053 23.513 79.229 103.192 Kratkoročni Skupaj 21.12.2011 Dolgoročni 31.12.2012 Skupaj nefinančne družbe Javni sektor Popravek vrednosti Skupaj gospodinjstva Druga finančna sredstva Skupaj *vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki ter drugi izvajalci gospodinjstvom b) Razčlenitev gibanja popravka vrednosti kreditov v 1000 EUR 31.12.2011 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2012 739 703 922 520 Odpisi predhodno oslabljenih kreditov 0 0 (316) 0 Državni sektor 0 5 4 1 Nefinančne družbe 72 v 1000 EUR Druge finančne organizacije Gospodinjstva 31.12.2011 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2012 105 353 248 210 1.411 1.329 1.277 1.463 0 0 (171) 0 2.255 2.390 2.451 2.194 0 0 (487) 0 Odpisi predhodno oslabljenih kreditov Skupaj Skupaj odpisi predhodno oslabljenih kreditov Hranilnica je odpisala za 502 tisoč EUR terjatev iz naslova kreditov, ki so bili predhodno oslabljeni za 487 tisoč EUR in izključila za 41 tisoč prihodkov od obresti in opravnin. c) Pregled stanja kreditov glede na preostalo zapadlost* v 1000 EUR Do 1 meseca Banke Nefinančne družbe Javni sektor Druge finančne organizacije Gospodinjstva Druga finančna sredstva Skupaj Od 3 Od 1 do 3 mesecev mesecev do 1 leta Od 1 leta Nad 5 let do 5 let Skupaj 2.627 0 5.627 0 0 8.254 524 3.589 1.927 3.680 5.692 15.412 0 0 164 0 0 164 38 335 685 364 0 1.422 5.614 353 1.863 20.700 41.068 69.598 203 0 0 0 0 203 9.006 4.277 10.266 24.744 46.760 95.053 * glede na končno zapadlost kredita č) Druga finančna sredstva v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Terjatve za provizije 21 263 Terjatve v obračunu 128 182 2.080 2.058 (2.026) (2.027) 203 476 Druge terjatve Popravki vrednosti drugih finančnih sredstecv Krediti V drugih terjatvah je zajeta terjatev do fizične osebe v vrednosti 2.015 tisoč EUR, ki je v celoti oslabljena. d) Ostala razkritja v zvezi s krediti in danimi vlogami Po stanju na dan 31.12.2012 izkazuje hranilnica naložena sredstva in dane kredite pri bankah in hranilnicah v višini 8.254 tisoč EUR. Obrestne mere za vloge v bankah se gibljejo med 3,90 % in 4,80 % za ročnosti za ročnosti daljše od enega leta. Glede na dobo vezave so obrestne mere z bankami in hranilnicami pogodbeno dogovorjene in so nespremenljive. V poslovnih knjigah izkazane vrednosti so enake odplačnim vrednostnim danih kreditov. 73 LETNO POROČILO 2012 Obrestne mere danih kreditov nefinančnim družbam in gospodinjstvom se obračunavajo skladno s pogodbo oziroma veljavnim internim sklepom o obrestnih merah na dan sklenitve pogodbe. Na dan izkaza finančnega položaja so bile obrestne mere med 8,60 % in 9,00 % za kratkoročne ter od 8,90 % do 9,00 % oziroma 6 mesečni EURIBOR s pribitkom od 3,00 % do 6,50 % za dolgoročne kredite nefinančnim družbam. Obrestna mera pri gospodinjstvih se giblje med 5,50 % in 8,75 % za kratkoročne kredite in limite na osebnih računih in med 6,80 % in 8,25 % oziroma 6 mesečni EURIBOR s pribitkom med 2,70 % in 5,70 % za dolgoročne in stanovanjske kredite. 7.3.4. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti a) Razčlenitev finančnih sredstev v posesti do zapadlosti v 1000 EUR Osnovna razčlenitev 31.12.2012 31.12.2011 - Izdani od države in centralne banke 30.356 5.811 - Izdani od bank in hranilnic 33.535 27.037 7.782 5.756 71.673 38.604 Dolžniški vrednostni papirji - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj b) Pregled po uvrščenosti na borzni trg v 1000 EUR 31.12.2012 VP uvrščeni na borzni trg 31.12.2011 VP neuvrščeni na borzni trg VP neuvrščeni na borzni trg VP uvrščeni na borzni trg Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti - Izdani od države in centralne banke 30.356 0 2.030 0 - Izdani od bank in hranilnic 19.659 13.876 6.032 21.005 7.782 0 5.756 0 57.797 13.876 17.599 21.005 - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj dolžniški VP c) Pregled stanja finančnih sredstev v posesti do zapadlosti glede na preostalo zapadlost v 1000 EUR Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti - Izdani od države in centralne banke 74 Od 1 - 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj 994 8.867 18.622 1.873 30.356 - Izdani od bank in hranilnic 1.042 10.771 21.722 0 33.535 - Izdani od drugih izdajateljev 1.070 1.495 5.217 0 7.782 Skupaj 3.106 21.133 45.561 1.873 71.673 č) Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti Osnovna razčlenitev v 1000 EUR Stanje 31.12.2012 Stanje 31.12.2011 Povečanje Zmanjšanje 5.811 26.060 1.515 30.356 27.037 30.002 23.504 33.535 5.756 5.104 3.078 7.782 38.604 61.166 28.097 71.673 Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti - Izdani od države in centralne banke - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj Zmanjšanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti se nanaša na zapadlo obveznico RS, zapadla potrdila o vlogi izdana od bank in na zapadle kupone po obveznicah izdanih s strani drugih izdajateljev ter zapadel komercialni zapis nefinančne družbe. 7.3.5. Opredmetena osnovna sredstva a) Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2012 v 1000 EUR Zemljišča in gradbeni objekti Oprema in drobni inventar Skupaj 4.180 2.036 6.216 Povečanje 16 227 243 Zmanjšanja 0 (102) (102) 4.196 2.161 6.357 Stanje 31.12.2011 (994) (1.374) (2.368) Amortizacija tekočega leta (115) (216) (330) Povečanja 0 (10) (10) Zmanjšanja 0 102 102 (1.109) (1.498) (2.606) Stanje 31.12.2011 3.186 662 3.848 Stanje 31.12.2012 3.087 663 3.751 leto 2012 Nabavna vrednost Stanje 31.12.2011 Stanje 31.12.2012 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2012 Neodpisana vrednost 75 LETNO POROČILO 2012 b) Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2011 v 1000 EUR Zemljišča in gradbeni objekti Oprema in drobni inventar Skupaj Stanje 31.12.2010 1.444 1.865 3.309 Povečanje 1.857 311 2.168 0 (140) (140) 879 0 879 4.180 2.036 6.216 Stanje 31.12.2010 428 1.272 1.700 Amortizacija tekočega leta 115 208 323 Povečanja 0 34 34 Zmanjšanja 0 (140) (140) Prenos 451 0 451 Stanje 31.12.2011 994 1.374 2.368 Stanje 31.12.2010 1.016 593 1.609 Stanje 31.12.2011 3.186 662 3.848 leto 2011 Nabavna vrednost Zmanjšanja Prenos Stanje 31.12.2011 Popravek vrednosti Neodpisana vrednost Nove nabave v letu 2012 se nanašajo predvsem na posodobitev računalniške opreme in druge pisarniške opreme. Na nepremičninah družbe, po stanju na dan 31.12.2012 ni vpisanih hipotek in drugih bremenitev. Družba na 31.12.2012 ter 31.12.2011 nima obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev. Na 31.12.2012 ne obstajajo znaki slabitev opredemetnih osnovnih sredstev. 7.3.6. Neopredmetena dolgoročna sredstva a) Spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2012 v 1000 EUR Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2011 76 179 Povečanje 16 Zmanjšanja (15) Stanje 31.12.2012 180 v 1000 EUR Skupaj Popravek vrednosti Stanje 31.12.2011 Amortizacija tekočega leta (128) (12) Povečanja 15 Zmanjšanja 0 Stanje 31.12.2012 (125) Neodpisana vrednost Stanje 31.12.2011 51 Stanje 31.12.2012 55 b) Spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2011 v 1000 EUR Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2010 1.048 Povečanje 25 Zmanjšanja (15) Prenos Stanje 31.12.2011 (879) 179 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2010 Amortizacija tekočega leta Povečanja Zmanjšanja Prenos Stanje 31.12.2011 584 10 0 (15) (451) 128 Neodpisana vrednost Stanje 31.12.2010 464 Stanje 31.12.2011 51 77 LETNO POROČILO 2012 7.3.7. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Odložene terjatve za davek 407 250 Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 407 250 Terjatve za davek a) Odloženi davki po vrstah v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 19 22 Dolgoročno odložene terjatve iz presežka iz prevrednotenja 388 228 Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 407 250 Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkaza finančnega položaja Odloženi davek iz postavk finančnega položaja se nanaša na davek od dolgoročno oblikovanih rezervacij za zaposlence in od amortizacije, ki je presegala davčno priznano amortizacijo. Dolgoročno odložene terjatve za davek iz presežka iz prevrednotenja so obračunane od presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo in v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja), po stopnji 15,00 %. b) Gibanje odloženih davkov v 1000 EUR Osnovna razčlenitev Stanje 31.12.2011 Povečanje Zmanjšanje Stanje 31.12.2012 Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkaza finančnega položaja 22 0 3 19 Dolgoročno odložene terjatve iz presežka iz prevrednotenja 228 160 0 388 Skupaj 250 160 3 407 Sprememba odloženih terjatev za davek iz postavk izkaza finančnega položaja je pripoznana v izkazu finančnega izida, sprememba dolgoročno odloženih terjatev za davek iz presežka iz prevrednotenja je vsebovana v presežku iz prevrednotenja. 7.3.8. Druga sredstva v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Terjatve za dane predujme 6 2 Druge terjatve 1 3 Nevračunani stroški poslovanja 37 33 Skupaj druga sredstva 44 38 Nevračunane stroške poslovanja v pretežni meri predstavlja vrednost vnaprej plačanih stroškov zavarovalnih premij. 78 7.3.9. Finančne obveznosti do centralne banke Hranilnica je imela na dan 31.12.2012 obveznost do centralne banke iz naslova operacij glavnega refinanciranja v znesku 30.250 tisoč EUR in se nanaša na dva kredita. Obveznost zapade v plačilo 29.01.2015 in se obrestuje po 0,75 % nominalni obrestni meri. Za te obveznosti je hranilnica zastavila del sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije (glej točko 7.3.23). a) Gibanje finančnih obveznosti do centralne banke v letu 2012 v 1000 EUR 31.12.2011 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2012 Kratkoročne obveznosti 2.012 2 2.014 0 Dolgoročne obveznosti 16.004 14.246 0 30.250 Skupaj pop. vred. terjatev 18.016 14.248 2.014 30.250 7.3.10. Finančne obveznosti namenjene trgovanju V tej postavki je izkazana poštena vrednost dveh izvedenih finančnih instrumentov, ki ju hranilnica ne obračunava po pravilih varovanja pred tveganjem. Njuna poštena vrednost na dan 31.12.2012 znaša 399 tisoč. V obeh primerih gre za izvedeni finančni instrument, ki ga je hranilnica pridobila z namenom varovanja pred obrestnim tveganjem v bančni knjigi in se eden nanaša na skupino kreditov, drugi pa na obveznice, ki jih je izdala ena od slovenskih bank. 7.3.11. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti a) Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po vrsti obveznosti v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 153.271 146.694 Krediti 1.675 2.196 Dolžniški vrednostni papirji 3.280 2.504 Podrejene obveznosti 2.570 3.656 760 1.114 161.556 156.164 Vloge Druge finančne obveznosti Skupaj finančne obveznosti po odplačni vrednosti V bilančni postavki finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti so zajete obveznosti iz naslova vlog in depozitov, najetih kreditov, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in pridobljenih podrejenih obveznosti v smislu MSRP in predpisov Banke Slovenije ter druge finančne obveznosti. b) Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po ročnosti v 1000 EUR 31.12.2012 Kratkoročni Dolgoročni Vloge Krediti Dolžniški vrednostni papirji 31.12.2011 Skupaj Kratkoročni Dolgoročni Skupaj 75.491 77.780 153.271 75.484 71.210 146.694 0 1.675 1.675 0 2.196 2.193 493 2.787 3.280 0 2.504 2.504 79 LETNO POROČILO 2012 v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Kratkoročni Dolgoročni Podrejene obveznosti Druge fin. bveznosti Skupaj c) Skupaj Kratkoročni Dolgoročni Skupaj 0 2.570 2.570 0 3.656 3.656 760 0 760 1.114 0 1.114 84.812 161.556 76.598 75.984 79.566 156.164 Razčlenitev finančnih obveznosti po vrstah vlog in sektorjih na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Dolžniški Podrejene VP obveznosti Vloge Krediti 770 1.675 1.002 1.642 5.089 1.688 0 1.114 0 2.802 Nefinančne družbe 15.731 0 1.164 0 16.895 Državni sektor 14.065 0 0 0 14.065 Gospodinjstva* 119.173 0 0 928 120.101 Drugi izvajalci gospodinjstev 1.844 0 0 0 1.844 Skupaj finančne obveznosti 153.271 1.675 3.280 2.570 160.796 Banke in hranilnice Druge finančne družbe Skupaj * vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki Vloge bank in hranilnic predstavljajo dve dolgoročni depozitni pogodbi, sklenjeni z bankama z zapadlostjo v letu 2013. Obračun obresti je linearen, letna obrestna mera je fiksna 4,00 % in 4,35 %. Vloge drugih komitentov so sklenjene po obrestnih merah, kot izhajajo iz vsakokrat veljavnega Sklepa o višini obrestnih mer Hranilnice LON d.d., Kranj in se v času trajanja razmerja ne spreminjajo. Hranilnica ima aktivna dva dolgoročna kredita pridobljena v letu 2007 in 2011, oba z zapadlostjo v letu 2016. Kredita se odplačujeta s 3 mesečnimi obroki. Obresti se obračunavajo linearno po spremenljivi obrestni meri EURIBOR s pribitkom 2,35 % oziroma 2,40 %. V letu 2012 so zapadla v plačilo potrdila o vlogah v vrednosti 1.404 tisoč EUR, hranilnica pa je izdala za 1.661 EUR dolgoročnih in za 427 tisoč EUR kratkoročnih potrdil o vlogah in pripisala za 92 tisoč EUR obresti. Pred letom 2012 vpisana potrdila o vlogah se obrestujejo linearno s polletnim izplačilom obresti po fiksni letni obrestni meri 6,50 %. V letu 2012 vpisana kratkoročna potrdila o vlogi se obrestujejo linearno po fiksni letni obrestni meri 3,35 % in 3,65 %, dolgoročna pa po letni obrestni meri od 4,20 % do 4,70 % za ročnost nad 1 letom in po 4,90 % za potrdila z ročnostjo nad dve leti, vse pa z izplačilom obresti ob zapadlosti. č) Druge finančne obeznosti v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Obveznosti do dobaviteljev 217 206 Obveznosti v obračunu 242 285 Vnaprej vračunani stroški 231 476 70 147 760 1.114 Druge obveznosti Skupaj finančne obveznosti po odplačni vrednosti 80 Obveznosti do dobaviteljev na dan 31.12.2012 še niso zapadle v plačilo. Obveznosti v obračunu se nanašajo predvsem na obveznosti iz naslova poravnav po plačilnih karticah. Vnaprej vračunani so stroški neizkoriščenega letnega dopusta na dan 31.12.2012, nagrade uprave za poslovno leto 2012, ki jo mora potrditi skupščina hranilnice in drugi stroški za katere hranilnica še ni prejela računa, se pa nanašajo na poslovno leto 2012 (revizija računovodskih izkazov in letnega poročila, aktuarski izračun rezervacij za zaposlene po MRS 19, stroški nadzora Banke Slovenije). Druge obveznosti se nanašajo na neizplačane dividende zaradi pomanjkljivih podatkov o delničarju, obveznosti do drugih bank za opravnine in drugo. d) Pregled podrejenih obveznosti Stanje obveznosti, ki predstavljajo podrejeni dolg hranilnice, se je v letu 2012 zmanjšalo za izplačilo podrejenih vlog, ki so zapadle v plačilo, v znesku 1.173 tisoč EUR in izplačane obresti v znesku 401 tisoč EUR, povečalo pa se je za novo podrejeno vlogo v znesku 277 tisoč EUR in pripisane obresti v višini 211 tisoč EUR. Vse štiri pogodbe aktivne na dan 31.12.2012 v skupni nominalni vrednosti 2.350 tisoč EUR nimajo določenega datuma zapadlosti, odpoklic pa je možen po obdobju petih oziroma desetih let od sklenitve pogodbe v skladu s Sklepom Banke Slovenije. Noben finančni instrument, ki ga hranilnica vodi kot podrejeni dolg, ne vsebuje določb za konverzijo v kapital ali katero drugo obveznost. Podrejene vloge se obrestujejo po fiksni obrestni meri od 6,80 % do 8,75 %. Hranilnica je v letu 2012 skupaj obračunala 211 tisoč EUR obresti od podrejenih vlog, izplačala pa jih je 401 tisoč EUR. 7.3.12. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 1.944 1.438 77 97 2.021 1.535 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje posameznih finančnih instrumentov in drugih postavk: - varovanje poštene vrednosti - varovanje denarnih tokov Obresti za finančne obveznosti Vrednost postavke izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju se nanaša na štiri posle obrestne zamenjave, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem v skladu z MSRP 39 (glej pojasnila pod točko 7.8.). 7.3.13. Rezervacije v 1000 EUR Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Skupaj rezervacije 31.12.2012 31.12.2011 152 121 32 1 184 122 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev se nanašajo na rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade zaposlenih v skladu z MRS 19. Rezervacije za zunajbilančne obveznosti hranilnica oblikuje za prevzete finančne obveznosti v skladu z MSRP 39 in sklepi Banke Slovenije. 81 LETNO POROČILO 2012 a) Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 132 103 20 18 152 121 Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi Rezervacije za jubilejne nagrade Skupaj rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev b) Gibanje rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev v letu 2012 v 1000 EUR Rezervacije za Rezervacije za odpravnine jubilejne nagrade Stanje 01.01.2012 103 18 121 29 4 33 0 2 2 132 20 152 Povečanje Poraba Stanje 31.12.2012 Skupaj Hranilnica je v letu 2012 štirim zaposlenim izplačala jubilejno nagrado v skladu s Kolektivno pogodbo bank in hranilnic. Dne 31.12.2012 je na podlagi aktuarskega izračuna oblikovala dodatne rezervacije v skupnem znesku 33 tisoč EUR. 7.3.14. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 6 66 Dolgoročne odložene obveznosti za davke 0 0 Skupaj obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 6 66 Izračun obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb je razviden iz točke 7.4.14. Obračunana obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2012 za 6 tisoč EUR presega plačane akontacije davka v letu 2012. 7.3.15. Druge obveznosti v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Prejeti predujmi 5 3 Kratkoročno odloženi prihodki 8 245 13 248 Skupaj druge obveznosti Hranilnica je kratkoročno odložene prihodke iz naslova opravnin za izvševanje sodnih in davčnih sklepov, v letu 2012 prenesla v breme transakcijskih računov. 7.3.16. Osnovni kapital Osnovni kapital družbe je razdeljen na 39.375 delnic v nominalni vrednosti 75 EUR, in sicer: - 82 1.225 prednostnih imenskih delnic razreda A, ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščini hranilnice, prednostna pravica do izplačila dividende v višini 2,00 % od nominalne vrednosti delnice pred izplačilom kakršnihkoli dividend, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1, dajejo ob stečaju ali likvidaciji hranilnice prednostno pravico do poplačila v višini nominalne vrednosti delnice iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase ter - 38.150 navadnih delnic razreda B, od tega 1.594 delnic prve izdaje (I.B), 5.335 delnic druge izdaje (II.B), 1.400 delnic tretje izdaje (III.B), 780 delnic četrte izdaje (IV.B), 2.400 delnic pete izdaje (V.B), 3.334 delnic šeste izdaje (VI.B), 4.000 delnic sedme izdaje (VII.B), 5.000 delnic osme izdaje (VIII.B), 8.000 delnic devete izdaje (IX.B) in 6.307 delnic desete izdaje (X.B), ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščini hranilnice, sorazmerno pravico do dividende, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1. Vse delnice so vpisane in vplačane. Število vseh vpisanih delnic hranilnice v KDD d.d. na dan 31.12.2012 je 39.276, za 99 delnic ima hranilnica izkazane t.i. delne pravice iz delnic (manj kot 1 delnica). Uprava je na podlagi skupščinskega sklepa in po predhodnem soglasju nadzornega sveta pooblaščena, da v roku 5 let po vpisu sprememb statuta v sodni register (07.06.2011) sprejme sklep, da se osnovni kapital poveča do polovice kapitala, do zneska 1.476.562,50 EUR (odobreni kapital) z denarnimi vložki ter za povečani kapital izda nove navadne imenske delnice razreda B. a) Pregled največjih delničarjev hranilnice po stanju na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Število delnic % v skupnih delnicah Skupaj 4 fizične osebe, ki se uvrščajo med 10 največjih delničarjev 6.053 15,37 Goldinar d.o.o. 2.053 5,21 Flamin holding, d.o.o 1.815 4,61 Zlata moneta II d.d. 1.660 4,22 Arx Laurus d.o.o. 1.655 4,20 Varsi d.o.o. 1.600 4,06 Medaljon d.d. 1.499 3,81 Skupaj 10 največjih delničarjev 16.335 41,49 Ostali delničarji 23.040 58,51 Skupaj 39.375 100 Hranilnica ima po stanju delniške knjige na dan 31.12.2012 skupaj 393 delničarjev, večina je fizičnih oseb. Delnice hranilnice so izdane v nematerializirani obliki, delniško knjigo pa skladno z zakonodajo vodi Klirinško depotna družba Ljubljana (KDD). 7.3.17. Kapitalske rezerve Kapitalske rezerve so nastale iz naslova več vplačanega kapitala, t.j. razlike med prodajno in nominalno vrednostjo nove emisije delnic. 7.3.18. Presežek iz prevrednotenja Hranilnica med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo razvršča vrednostne papirje, ki jih ne namerava držati v posesti do zapadlosti. V letu 2012 je v to postavko dodatno razvrstila samo obveznice RS v vrednosti 2.335 tisoč EUR obveznice banke v znesku 1.016 tisoč EUR in naložbo v delnice oz deleže drugih finančnih družb v znesku 277 tisoč EUR. Sicer pa v postavki vodi obveznice bank, nefinančnih organizacij, obveznice Republike Slovenije in drugih finančnih družb. Vnovčenih je bilo za 6.000 tisoč EUR obveznic RS, 8.818 tisoč EUR obveznic bank, glavnica v kuponu druge finančne organizacije v višini 933 tisoč EUR in prodane 83 LETNO POROČILO 2012 obveznice banke v znesku 457 tisoč EUR. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo izkazuje po pošteni vrednosti, spremembo poštene vrednosti pa do prodaje izkazuje v kapitalu (presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo). Glej pojasnilo pod točko 7.8. 7.3.19. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 79 79 Rezerve za lastne delnice 134 33 Druge rezerve iz dobička 3.903 3.316 Skupaj rezerve iz dobička 4.116 3.428 Zakonske rezerve Hranilnica je v letu 2012 evidentirala spremembe rezerv iz naslednjih podlag: - povečanje za 538 tisoč EUR po sklepu uprave hranilnice (na podlagi ZGD-1 in statuta hranilnice) z dne 31.01.2013 v povezavi z razporeditvijo čistega dobička poslovnega leta 2012, - povečanje rezerv za lastne delnice za 101 tisoč EUR na podlagi razporeditve čistega dobička poslovnega leta 2012, - prenos nerazporejenega dobička leta 2011 v znesku 49 tisoč EUR v druge rezerve iz dobička po sklepu skupščine dne 31.05.2012. 7.3.20. Lastne delnice V začetku leta 2012 je hranilnica razpolagala z 175 lastnimi delnicami. V letu 2012 jih je dodatno odkupila 526, 77 jih je namenila za izplačilo nagrade upravi po sklepu skupščine z dne 31.05.2012. Na dan 31.12.2012 tako razpolaga s 624 lastnimi navadnimi delnicami. Pri odsvojitvi lastnih delnic je hranilnica realizirala za 2 tisoč EUR kapitalskih rezerv. 7.3.21. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta Postavka izkazuje nerazporejeni čisti dobiček poslovnega leta oziroma bilančni dobiček. Bilančni dobiček poslovnega leta Bilančni dobiček je tisti del čistega dobička, o razporeditvi katerega odloča skupščina hranilnice. v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Čisti dobiček poslovnega leta 1.176 1.059 Razporeditev uprave in nadzornega sveta (639) (543) povečanje rezerv po sklepu uprave v dobro drugih rezerv (538) (516) povečanje rezerv za lastne delnice (101) (27) 537 516 Skupaj bilančni dobiček poslovnega leta Uprava in nadzorni svet hranilnice sta na podlagi ZGD-1 in statuta hranilnice del čistega dobička poslovnega leta 2012, v višini 538 tisoč EUR, razporedila v druge rezerve oblikovane iz dobička, 101 tisoč EUR pa v rezerve za lastne delnice. Po stanju na dan 31.12.2012 znaša bilančni dobiček hranilnice 537 tisoč EUR. 84 7.3.22. Bilančni dobiček Predlagana delitev bilančnega dobička za leto 2012 in zadržanega dobička: v 1000 EUR Bilančni dobiček 537 Dividende 483 Rezerve iz dobička 54 Nadzorni svet hranilnice je na predlog uprave na svoji 13. redni seji 5. sklica, dne 05.02.2013 potrdil predlog delitve bilančnega dobička, o kateri bo odločala skupščina hranilnice predvidoma v mesecu maju 2013. Skupščini je predlagana delitev bilančnega dobička v obliki dividend, in sicer 12,50 EUR na delnico. Ker se predvideva, da 95 delnicam, sestavljenim iz delnih pravic, dividenda ne bo izplačana, ter ker hranilnica razpolaga z 624 lastnimi delnicami, ki niso upravičene do dividend, je za izplačilo dividend predvideno 483 tisoč EUR (386.656 upravičenih delnic). 7.3.23. Pogojne obveznosti in pogojna sredstva v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 79.100 33.018 Pogojne obveznosti iz naslova danih jamstev, akreditivov in drugih pogojnih obveznosti (vključno z zastav. sredstvi za obveznosti stranke) 3.144 649 Odobreni krediti, limiti in kreditne linije ter druge prevzete obveznosti 2.669 5.019 Pogodbene (nazivne) vrednosti izvedenih finančnih instrumentov 14.061 15.332 Finančna sredstva banke zastavljena za obveznosti banke in finančna sredstva v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije 59.226 12.018 Pogojna sredstva 98,179 81.419 Prejeta zavarovanja 98.179 81.419 177.279 114.437 Pogojne obveznosti Skupaj pogojne postavke Stanje izdanih garancij in zavezujočih izjav o izdaji garancij je 3.144 tisoč EUR, od tega 16 tisoč EUR za resnost ponudbe, 1.209 tisoč EUR za dobro izvedbo del, 1.767 tisoč EUR za odpravo napak v garancijskem roku, za 152 tisoč EUR pa je finančnih garancij. Prevzete finančne obveznosti iz naslova odobrenih kreditov, limitov in kreditnih linij sestavlja stanje odobrenih nekoriščenih limitov po transakcijskih računih prebivalstva v višini 1.002 tisoč EUR, odobreni limiti po plačilni kartici MasterCard v znesku 301 tisoč EUR in odobreni limiti na transakcijskih računih pravnih oseb v znesku 496 tisoč EUR, okvirni kredit v višini 658 tisoč EUR ter odobreni neizplačani krediti v višini 212 tisoč EUR. Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v višini 14.061 tisoč EUR predstavljajo pogodbeni zneski obrestnih zamenjav, ki so osnova za obračun fiksne obrestne mere, ki je obveznost hranilnice do drugih bank iz naslova obrestnih zamenjav. Odprti posli izhajajo iz leta 2008 in so bili pridobljeni z namenom varovanja obrestnega tveganja v bančni knjigi. Prejeta zavarovanja so zavarovanja dana s strani kreditojemalcev za pridobitev kreditov in za dana jamstva in garancije. Gre za zavarovanja s hipotekami, vrednostnimi papirji, vlogami, premičnim premoženjem in poroštvom, ki jih hranilnica ne more zastaviti za zavarovanje svojih obveznosti do tretjih strank. Največji delež se nanaša na zavarovanja pri zavarovalnicah in na hipoteke na stanovanjskih nepremičninah. Sklad finančnega premoženja je oblikovan v skladu s Sklepom o splošnih pravilih izvajanja denarne politike in z Zahtevami glede jamstva za primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema. Sklad 85 LETNO POROČILO 2012 je sestavljen iz dolgoročnih vrednostnih papirjev RS (obveznice). Hranilnica v primeru potreb po zagotavljanju kratkoročne ali dolgoročne likvidnosti lahko sodeluje v operacijah odprtega trga Eurosistema (operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in operacije finega uravnavanja) v višini oblikovanega sklada finančnega premoženja. Na dan 31.12.2012 je bilo stanje neizkoriščenega dela sklada finančnega premoženja 25.247 tisoč EUR. Del sklada v znesku 30.250 tisoč EUR je bil zastavljen za najeta dolgoročna kredita pri ECB, hranilnica ima na dan 31.12.2012 zastavljene tudi vrednostne papirje v višini 200 tisoč EUR za obveznosti v sistemu SEPA in 3.529 tisoč EUR vrednostnih papirjev za sistem zajamčenih vlog. 7.4. Razkritja k izkazu poslovnega izida 7.4.1. Prihodki iz obresti Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah prihodkov iz obresti v 1000 EUR Skupaj Redne obresti 21.12.2011 Skupaj Zamudne obresti Redne obresti 31.12.2012 Zamudne obresti a) Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 11 0 11 27 0 27 Finančna sredstva namenjena trgovanju 25 0 25 38 0 38 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 67 0 67 119 0 119 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1.073 0 1.073 1.292 0 1.292 Krediti 6.270 87 6.357 6.412 118 6.530 443 0 443 305 0 305 - krediti strankam, ki niso banke 5.827 87 5.914 6.107 118 6.225 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 2.565 0 2.565 843 0 843 10.011 87 10.098 8.731 118 8.849 - krediti in vloge bankah Skupaj 7.4.2. Odhodki za obresti Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah odhodkov iz obresti v 1000 EUR 86 Skupaj Redne obresti 21.12.2011 Skupaj Zamudne obresti Redne obresti 31.12.2012 Zamudne obresti a) Finančne obveznosti do centralne banke 248 0 248 111 0 111 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 157 0 157 154 0 154 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 419 0 419 455 0 455 v 1000 EUR Skupaj Zamudne obresti Redne obresti 21.12.2011 Skupaj Zamudne obresti Redne obresti 31.12.2012 Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti 5.249 0 5.249 4.680 0 4.680 - vloge 4.881 0 4.881 4.059 0 4.059 - krediti 66 0 66 227 0 227 - dolžniški vrednostni papirji 91 0 91 164 0 164 211 0 211 230 0 230 6.073 0 6.073 5.400 0 5.400 - podrejene obveznosti Skupaj b) Odhodki, ki jih je hranilnica plačala iz naslova podrejenih obveznosti Iz naslova podrejenih obveznosti je hranilnica v letu 2012 obračunala za 211 tisoč EUR obresti, v obdobju od 1.1.2012 do 31.12.2012 pa jih je izplačala 401 tisoč EUR. 7.4.3. Prihodki iz dividend Dividende se nanašajo na finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Hranilnica je v leti 2012 prejela 34 tisoč EUR dividend iz naložb v druge finančne organizacije, 18 tisoč EUR iz naložb v druge banke oziroma hranilnice in 1 tisoč EUR iz naložb v nefinančne družbe. 7.4.4. Prihodki iz opravnin (provizije) v 1000 EUR Provizije od danih jamstev Provizije od plačilnega prometa v državi Provizije od kreditnih poslov Provizije za administrativne in druge storitve Provizije od drugih storitev Skupaj prihodki iz opravnin (provizije) 2012 2011 34 7 773 725 1.324 1.645 700 570 1 2 2.832 2.949 7.4.5. Odhodki za opravnine (provizije) v 1000 EUR 2012 2011 193 194 Provizije za opravljanje menjalniških in posredniških poslov 3 4 Provizije za opravljanje borznih poslov in druge posle z VP 66 14 Provizije za opravljanje plačilnega prometa 42 36 Skupaj odhodki za opravnine (provizije) 304 248 Provizije za bančne storitve v državi 87 LETNO POROČILO 2012 7.4.6. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Razčlenitev po vrstah poslov in sredstev v 1000 EUR 2012 2011 Realizirani dobički od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 106 0 Izterjane odpisane terjatve iz kreditov (tudi iz finančnega najema) 14 2 5 12 Skupaj izterjane odpisane terjatve 125 14 Odpisi iz kreditov (tudi iz finančnega najema) (14) (10) (1) (3) Skupaj odpisi (15) (13) Skupaj realizirani dobički in izgube 110 1 Izterjane odpisane terjatve iz drugih finančnih sredstev in obveznosti, Odpisi iz drugih finančnih sredstev in obveznosti Realizirani dobički od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se nanašajo na prodajo obveznic poslovne bake. 7.4.7. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju v 1000 EUR 2012 2011 6 7 Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov (21) (49) Čisti dobički/izgube iz fin. sred. in obvez., namenjenih trgovanju (15) (42) Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut se nanašajo na poslovanje s tujimi plačilnimi sredstvi v menjalnicah v poslovnih enotah hranilnice. Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov se nanašajo na vrednotenje treh izvedenih finančnih instrumentov, ki jih ima hranilnica za varovanje pred izgubami iz naslova obrestnega tveganja in jih ne obračunava po pravilih varovanja pred tveganji po MSRP 39. 7.4.8. Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji v 1000 EUR 2012 2011 (513) (355) Čisti izid iz varovanih postavk 720 374 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 207 19 Čisti izid iz izvedenih finančnih inštrumentov namenjenih varovanju Pojasnilo pod točko 7.8. 88 7.4.9. Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo Realizirani dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo se nanašajo na dobičke in izgube realizirane pri odpravi pripoznanja in prodaji osnovnih sredstev. 7.4.10. Drugi čisti poslovni dobički/izgube Drugi poslovni dobički se nanašajo na plačane odškodnine od sodnih izterjav in druge dobičke, ki se ne zajemajo v drugih postavkah, izgube pa na plačane prispevke za stavbno zemljišče, članarine in podobno. 7.4.11. Administrativni stroški v 1000 EUR 2012 2011 Stroški dela 2.627 2.330 Splošni administrativni stroški 1.918 1.794 Skupaj administrativni stroški 4.545 4.124 a) Stroški dela v 1000 EUR 2012 2011 2.023 1.795 Dajatve za socialno zavarovanje 130 112 Dajatve za pokojninsko zavarovanje 175 151 Druge dajatve odvisne od bruto plač 14 12 285 260 - nadomestilo za prevoz na (iz) dela 58 52 - nadomestilo za prehrano med delom 88 81 139 127 2.627 2.330 Bruto plače Drugi stroški dela - drugi stroški dela, regres Skupaj stroški dela b) Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo 2012 2011 V. 32 33 VI. 9 7 VII. 25 21 VIII. 3 2 69 63 Skupaj 89 LETNO POROČILO 2012 c) Splošni in administrativni stroški v 1000 EUR 2012 2011 Stroški materiala 100 76 Stroški energije 59 52 Stroški strokovne literature 11 11 Drugi stroški 19 20 189 159 1.034 959 Odhodki za nepremičnine, vzete v poslovni najem 182 160 Stroški reklame 123 139 Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 141 137 Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve 54 59 Reprezentanca 51 33 Šolnine, štipendije in drugi stroški za izobraževanje 28 29 Stroški zavarovanj 37 36 Stroški za službena potovanja 21 31 Drugi upravni stroški 58 52 Skupaj stroški storitev 1.729 1.635 Skupaj splošni in administrativni stroški 1.918 1.794 Skupaj stroški materiala Storitve drugih, vključno s poslovnim najemom programske opreme Vrednost pogodbe za revizijo računovodskih izkazov in letnega poročila leta 2012, ki je bila sklenjena septembra 2012, je 21 tisoč EUR brez DDV in se plačuje v skladu z izvedenimi deli. V mesecu aprilu je bila sklenjena pogodba za 1 tisoč EUR brez DDV za dajanje zagotovila glede ustreznosti pogodbe za vpis podrejenega dolga. V aprilu je hranilnica podpisala tudi pogodbo za izvedbo storitev davčnega svetovanja v znesku 5 tisoč EUR brez DDV. 7.4.12. Amortizacija v 1000 EUR Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev Skupaj amortizacija 90 2012 2011 330 323 12 10 342 333 7.4.13. Rezervacije v 1000 EUR 2012 2011 28 8 4 4 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 32 1 Skupaj rezervacije 64 13 Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi Rezervacije za jubilejne nagrade Hranilnica je obračunala dodatne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v skladu z MRS 19 na podlagi aktuarskega izračuna. Pri izračunu so uporabljene naslednje predpostavke: - Rast povprečne plače v RS je predpostavljena v višini: - 0,90 % letno v letu 2013 - 1,70 % letno v letu 2014 - 3,50 % letno v nadaljnjih letih kar predstavlja ocenjeno dolgoročno rast plač. - V izračunu je upoštevana rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, v višini, kot je v prejšnji alineji predpostavljeno za rast povprečne plače v Republiki Sloveniji. - Izračun obveznosti za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega zaposlenca. - Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,60 % letno kolikor je konec novembra 2012 znašala donosnost 10 letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evro območju, povečana za pribitek za lokalno tveganje. Pojasnilo vsebine rezervacij za zunajbilančne obveznosti je podano v razkritju 7.3.13. 7.4.14. Oslabitve v 1000 EUR 2012 2011 2.309 2.438 0 5 (1.842) (2.140) 467 303 Oslabitve fin. sred. v posesti do zapadlosti merjenih po odplačni vred. - oslabitve - oslabitve drugih sredstev - odprava oslabitev Skupaj oslabitve Oslabitve se nanašajo na oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti (krediti in druge terjatve) in odpravo oslabitev, ki so razkrite v pojasnilu 7.3.3. in 7.3.8. V tej postavki je izkazan neto rezultat oblikovanja popravkov vrednosti kreditov in pripadajočih terjatev ter drugih terjatev. Skladno z MSRP in lastno metodologijo hranilnica redno pregleduje finančna sredstva in oblikuje ustrezne popravke vrednosti, ki jih v izkazu poslovnega izida izkaže kot oslabitve, v primeru poplačil takšnih terjatev s strani dolžnikov, pa hranilnica odpravi popravke vrednosti za te terjatve ter jih v svojih izkazih pripozna kot prihodke iz naslova odprave oslabitev. V izkazu poslovnega izida se prikaže pobotana vrednost, ki prikaže presežek novih oslabitev nad odpravo oslabitev. 91 LETNO POROČILO 2012 7.4.15. Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja v 1000 EUR Celotni dobiček 2012 2011 1.434 1.330 Neobdavčljivi prihodki - 55 0 Obdavčljivi odhodki/ Popravek odhodkov na raven davčno priznanih + 178 125 Druga zmanjšanja/povečanja davčne osnove + 1 (1) Davčne olajšave - 144 98 Davčna osnova = 1.414 1.356 Davčna stopnja x 18 20 Davek iz dobička = 255 271 Odložene terjatve za davek + 3 (1) 258 270 Davek od dohodkov pravnih oseb Efektivna davčna stopnja znaša 17,99 %. Davek od dohodka pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa v 1000 EUR Osnova Davek 30 (10) Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi – razpoložljivimi za prodajo (1.427) 170 Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa (1.397) 160 Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa je preračunan na davčno stpnjo, ki bo veljala v letu, ko je predvideno unovčenje finančnih sredstev na katere se davek nanaša. Efektivna davčna stopnja v letu 2012 je nižja zaradi preračuna davka iz 20,00 % v letu 2011 na 15,00 % davčno stopnjo, ki bo veljala v letu unovčitve finančnega sredstva. 7.5. Denar in denarni ustrezniki v 1000 EUR Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (pojasnilo 7.3.1.) Zakladne menice Krediti bankam z zapadlostjo do 90 dni Skupaj denar in denarni ustrezniki 31.12.2012 31.12.2011 8.981 3.056 994 0 2.628 0 12.603 3.056 7.6. Razčlenitev izkaza finančnega položaja po valuti Hranilnica posluje samo v EUR. V tujih valutah ima izkazano le tujo gotovino v menjalnicah in v trezorju pri NLB v protivrednosti 74 tisoč EUR, vrednoteno po referenčnem tečaju ECB. 92 7.7. Razkritje poštene vrednosti v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Knjigovod. vrednost Poštena vrednost Knjigovod. vrednost Poštena vrednost 8.981 8.981 3.056 3.056 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 22.845 22.845 36.444 36.444 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 71.673 71.257 38.604 38.698 Krediti 95.053 96.526 103.192 121.236 44 44 64 64 30.250 30.250 18.016 18.016 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 399 399 372 372 Finančne obveznosti po odplačni vrednosti 161.556 157.840 156.164 156.164 Izvedeni fin. instrum. namenjeni varovanju 2.021 2.021 1.535 1.535 13 13 248 248 Osnovna razčlenitev Sredstva Denar v blagajni Druga sredstva Obveznosti Finančne obveznosti do CB Druge obveznosti Hranilnica pošteno vrednost izračunava za postavke, ki se vodijo po odplačni ali nabavni vrednosti. Poštena vrednost se izračunava s pomočjo diskontiranega denarnega toka posamezne postavke po tržnih obrestnih merah na dan bilance. a) Sredstva Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti sredstev je bila upoštevana obrestna mera, po kateri je hranilnica sklepala istovrstne posle na dan izkaza finančnega položaja. Denar v blagajni in na računih pri CB Za denar v blagajni in na računih pri centralni banki se predpostavlja, da je njihova poštena vrednost enaka knjigovodski vrednosti. Finančna sredstva namenjena trgovanju in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo hierarhično po nivojih vrednotenja 31.12.2012 Kotirane cene na delujočih trgih (1.nivo) Poštena vrednost ne temelji na kotiranih cenah (3.nivo) Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 45 0 Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 0 1.269 93 LETNO POROČILO 2012 31.12.2012 Kotirane cene na delujočih trgih (1.nivo) Poštena vrednost ne temelji na kotiranih cenah (3.nivo) Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 20.967 564 - Izdani od države in centralne banke 13.973 0 890 564 6.104 0 21.012 1.833 - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj dolžniški VP Poštena vrednost finančnih sredstev, namenjenih trgovanju in finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo se določa na podlagi tržne cene. Če ta ni na razpolago, se poštena vrednost določa na podlagi tržnih cen podobnih instrumentov oziroma na podlagi uporabe modelov vrednotenja. Hranilnica v postavki finančna sredstva, razpložljiva za prodajo izkazuje dolžniške vrednostne papirje (obveznice RS, obveznice bank in druge obveznice) in delnice druge finančne organizacije in delnice druge hranilnice. Pošteno vrednost obveznic države, bank in drugih obveznic hranilnica določa na podlagi borzne cene. Tako določena poštena vrednost finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo je enaka knjigovodski vrednosti. Delnice druge finančne organizacije in delnice hranilnice so vrednotene po nabavni vrednosti, ker zanje ne obstaja delujoči trg. Po nabavni vrednosti so vrednotene tudi obveznice banke, ker na trgu na katerega so uvrščene ni bilo sklenjenih poslov. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 31.12.2012 Kotirane cene na delujočih trgih (1.nivo) Poštena vrednost ne temelji na kotiranih cenah (3.nivo) Prilagojene kotirane cene (2.nivo) Dolžniški vrednostni papirji - Izdani od države in centralne banke 25.422 4.934 0 - Izdani od bank in hranilnic 19.659 0 0 19.659 0 0 0 0 13.876 7.287 495 0 52.368 5.429 13.876 - obveznice - certificirani depoziti - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj dolžniški VP V drugi nivo so vključeni kratkoročna finančna sredstva (zakladne menice, komercialni zapisi) s katerimi ni bilo opravljenih poslov na trgu na katerem kotirajo, finančna sredstva v tretjem nivoju so certificirani depoziti, ki se vodijo po odplačni vrednosti. b) Obveznosti Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti finančnih obveznosti je veljavna obrestna mera na dan bilance, ki bi jo hranilnica plačala, če bi pridobila finančne obveznosti z enako ročnostjo, kot je preostala zapadlost obveznosti. 94 Finančne obveznosti namenjene trgovanju in finančne obveznosti namenjene varovanju Poštena vrednost finančnih obveznosti namenjenih trgovanju in poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov namenjenih varovanju je enaka njihovi knjigovodski vrednosti. Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti Poštena vrednost finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti je izračunana na podlagi tržne obrestne mere na dan bilance stanja. 7.8. Obračunavanje varovanja pred tveganji Hranilnica je z dnem 01.07.2008 sprejela odločitev, da bo uporabila poseben način obračunavanja pred tveganjem v skladu z MSRP 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označila in opredelila varovane postavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumente za varovanje ter opredelila tveganje pred katerim se varuje. Hranilnica varuje: - pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (obveznice RS) z zapadlostjo v marcu 2017 in februarju 2019. Pri varovanju poštene vrednosti pred tveganjem gre za preoblikovanje fiksne obrestne mere v spremenljivo, s čimer dosežemo prilagoditev značilnosti svojih obveznosti značilnostim sredstev v aktivi. Z uporabo IFI varujemo sredstvo ali del sredstva oziroma obveznost ali del obveznosti, ki je izpostavljeno tveganju spremembe obrestne mere v prihodnosti in bo vplivalo na dobiček hranilnice. - denarne tokove, ki se pojavljajo po spremenljivi obrestni meri od osnove 2.422 tisoč EUR, ki se amortizira četrtletno do januarja 2016. Skupni znesek varovanih denarnih tokov znaša 43 tisoč EUR. Pri varovanju denarnega toka z instrumentom obrestne zamenjave preoblikujemo spremenljivo obrestno mero v fiksno in s tem spremenimo obrestne značilnosti denarnih tokov iz poslovanja. S tem varujemo denarni tok pripoznanega sredstva ali obveznosti do virov sredstev pred tveganjem, ki bi lahko v prihodnosti vplivalo na dobiček. Hranilnica z obrestnimi zamenjavami varuje obrestno tveganje, ki izhaja iz fiksne obrestne mere vrednostnih papirjev, kjer sicer je zamenjala fiksno obrestno mero za spremenljivo, in spremenljive obrestne mere najetega posojila, ko je z obrestno zemenjavo zamenjala spremenljivo obrestno mero za fiksno. a) Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, ki se varujejo Postavke, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem spremembe poštene vrednosti, so od 01.07.2008 razporejene v skupino finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo in se vrednotijo po pošteni vrednosti. Sprememba poštene vrednosti varovanih postavk je izkazana v PPK in se ob izključitvi kreditnega in likvidnostnega tveganja prenaša v izkaz poslovnega izida. V letu 2012 je v izkazu poslovnega izida evidentirana sprememba poštene vrednosti varovanih postavk v znesku 721 tisoč EUR. b) Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih sredstev za varovanje Hranilnica je iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje (obrestna zamenjava), opredeljenih za varovanje poštene vrednosti v letu 2012 obračunala zmanjšanje poštene vrednosti v znesku 504 tisoč EUR. Iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje denarnih tokov je obračunala za 30 tisoč EUR odhodkov, ki se nanašajo na uspešni del varovanja in jih hranilnica izkazuje v presežkih iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov, medtem ko je neuspešni del v višini 10 tisoč EUR izkazan v poslovnem izidu kot sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji. Uspešni del varovanja denarnih tokov se bo do 04.01.2016 preko obračuna obrestnih prihodkov in odhodkov prenesel v izkaze poslovnega izida. 95 LETNO POROČILO 2012 v 1000 EUR Znesek Varovanje pred spremembo poštene vrednosti Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja (504) Sprememba poštene vrednosti varovane postavke 721 Skupaj v izkazu poslovnega izida 217 Varovanje denarnih tokov Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja Uspešni del varovanja (40) 30 Neuspešni del varovanja (10) Skupaj v izkazu poslovnega izida (10) c) Pregled stanja presežka iz prevrednotenja v 1000 EUR Znesek Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – varovanih postavk Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – nevarovanih postavk Presežek iz prevrednotenja varovanih postavk, ki se prenaša v poslovni izid Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja Skupaj (489) (72) (1.905) 378 (2.088) Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov Uspešni del varovanja Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja Skupaj Skupaj stanje presežka iz prevrednotenja d) 11 (62) (2.150) Tabela gibanja presežka iz prevrednotenja Stanje 31.12.2011 (913) Povečanje presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi RZP (706) Zmanjšanje presežka iz prevrednotenja zaradi prenosa v izkaz poslovnega izida (721) Povečanje presežka iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov Sprememba obračuna odloženega davka od dohodka v presežku iz prevrednotenja Stanje 31.12.2012 96 (73) 30 160 (2.150) Hranilnica je obračunala odložene davke od dohodkov pravnih oseb od stanja presežka iz prevrednotenja v višini 15,00 %. 7.9. Posli s povezanimi osebami 7.9.1. Razčlenitev terjatev po povezavah s hranilnico Povezane osebe** Delničarji* Člana uprave Člani nadzornega sveta Skupaj 31.12.2012 31.12.2011 13 286 3.587 3.065 62 47 0 165 3.662 3.563 * zajeti tudi člani uprave in nadzornega sveta s povezanimi osebami, če so istočasno delničarji ** povezane osebe z organi vodenja in nadzora v skladu z ZBan-1 a) Podatki o predujmih in kreditih, ki jih je banka odobrila članom uprave, drugim delavcem banke, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe in članom nadzornega sveta, ter poroštva banke za obveznosti teh oseb Članom uprave je bilo v stanju na dan 31.12.2012 odobreno več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje na osebnih računih, dolgoročni krediti in limit na plačilni kartici MasterCard v skupnem znesku 70 tisoč EUR po obrestnih merah 4,40 % na dovoljeno negativno stanje na osebnem računu in po 5,10 % oziroma po referenčni obrestni meri s pribitkom 2,75 % za dolgoročne kredite. Kredit v višini 50 tisoč EUR, po referenčni obrestni meri EURIBOR s pribitkom 2,75 % je bil odobren v letu 2012, za dobo 10 let in je zavarovan pri zavarovalnici. Dovoljeno negativno stanje na dan 31.12.2012 ni bilo koriščeno. Članom nadzornega sveta je bilo na dan 31.12.2012 odobreno dovoljeno negativno stanje na osebnih računih in limit na plačilni kartici MasterCard v skupni višini 7 tisoč EUR po obrestni meri 9,00 % za limit na osebnem računu, ki je bil na dan 31.12.2012 koriščen v višini 0,3 tisoč EUR. Članom nadzornega sveta v letu 2012 ni bilo odobrenih kreditov. 7.9.2. Razčlenitev obveznosti po povezavah s hranilnico Povezane osebe* Delničarji** Člana uprave* Člani nadzornega sveta* Skupaj 31.12.2012 31.12.2011 320 825 9.499 9.379 59 90 136 453 10.014 10.747 * skupaj z neizkoriščenimi limiti ** vključno s člani uprave in NS s povezanimi osebami, ki so delničarji, skupaj z neizkoriščenimi limiti 97 LETNO POROČILO 2012 7.9.3. Razkritje zaslužkov in deležev v dobičku članov uprave in drugih organov, ki jim zaslužki pripadajo v EUR Plača in regres za LD Nagrada Bonitete Skupaj Predsednik uprave 209.108 50.467 11.240 270.815 Član uprave 165.059 25.233 10.080 200.372 4.335 93.862 25.655 565.049 Drugi zaposleni po individualni pogodbi Skupaj 89.527 463.694 75.700 Nagrada upravi predstavlja variabilni del plače. Izplačilo je odobrila skupščina skupaj z razrešnico za poslovno leto 2011, dne 31.05.2012. V marcu 2012 je bila sklenjena individualna pogodba o zaposlitvi z enim zaposlenim. Člana uprave sta imela na dan 31.12.2012 v lasti 246 navadnih in 33 prednostnih delnic hranilnice, skupaj 0,71 % osnovnega kapitala. v EUR Plačilo za opravljanje funkcije in sejnine Predsednik nadzornega sveta 26.681 Član in namestnik predsednika 13.050 Član nadzornega sveta 13.050 Član revizijske komisije 2.100 Skupaj 54.881 Člani nadzornega sveta, so imeli na dan 31.12.2012 v lasti 1.284 navadnih in 307 prednostnih delnic, skupaj 4,04 % osnovnega kapitala. 7.9.4. Razkritje pomembnih poslovnih stikov V letu 2012 je hranilnica izplačala donacijo v višini 2,5 tisoč EUR društvu Golf & country klub Kranj, katerega zastopnik je predsednik nadzornega sveta hranilnice. Hranilnici niso poznane druge informacije o neposrednih in posrednih pomembnih poslovnih stikih med člani uprave oziroma nadzornega sveta ali njihovimi ožjimi družinskimi člani in hranilnico, ki bi jih bila dolžna razkrivati v skladu s 23. c. členom Sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic. 7.9.5. Dogodki po datumu bilance stanja Decembra je bil v uradnem listu objavljen Zakon na finančne storitve, ki je stopil v veljavo 25. decembra 2012. V skladu z zakonom se ustanovam, ki opravljajo finančne storitve od tretjega meseca po uveljavitivi dalje nalaga plačilo davka ob obračunanih in plačanih opravnin v višini 6,50 %. Uvedba davka na finančne storitve bo po vsej verjetnosti vplivala na zvišanje bančnih provizij v letu 2013. Poslovodstvo ocenjuje, da ne obstajajo drugi dogodki po datumu bilance stanja, ki bi pomembneje vplivali na poslovanje hranilnice. 98 UPRAVLJANJE S TVEGANJI Upravljanje s tveganji Glavne kategorije tveganja povezane s poslovanjem hranilnice so kreditno, likvidnostno, obrestno, operativno, tveganje koncentracije in tveganje dobičkonosnosti. Cilj upravljanja tveganj je zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja hranilnice ter ohranjanje visoke kvalitete naložb. Aktivnosti, ki jih pri upravljanju s tveganji zasleduje hranilnica, so usmerjene v: - opredelitev načina identifikacije, merjenja, analiziranja, spremljave, obvladovanja in zniževanja vseh vrst tveganj, dokumentiranja poslovnih procesov, razvoj in implementacija tehnik merjenja tveganj, postavitev limitov in nadzor nad postavljenimi limiti za tveganja, dokumentiranje postopkov upravljanja s tveganji v pisni obliki, opredelitev načina sodelovanja, komunikacije in izmenjave podatkov med posameznimi službami, ki so vključene v nadzor in upravljanje tveganj, vzpostavitev primernega in pravočasnega poročanja o vrsti in višini tveganja, doseganje omejitev izpostavljenosti tveganjem določenih z ZBan-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov, izračun notranjega kapitala hranilnice (ICAAP), vzpostavitev sistema poročanja, spremljanje zahtev nadzornih institucij. 103 LETNO POROČILO 2012 1 Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila zapadlih dolgov s strani dolžnikov. Povezano je z nesposobnostjo ali z nepripravljenostjo dolžnika, da v pogodbenem času izpolni svojo obveznost. Temeljni cilji upravljanja s kreditnim tveganjem so maksimiranje dobička, zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja ter doseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja. Hranilnica mora v postopku odobravanja kredita oceniti kakšna je možnost, da bo dolžnik sposoben vrniti denar v pogodbenem roku in pod pogoji navedenimi v pogodbi. Upravljanje kreditnega tveganja pomeni spremljanje dolžnikov in preverjanje verjetnosti, da dolžnik ne bo izpolnil pogodbene obveznosti. Hranilnica odobrava kredite le kreditno sposobnim osebam ob ustreznem zavarovanju. Kreditno sposobnost preveri kreditni referent ob pripravi predloga. Predlog za odobritev kredita skupaj s predlogom za zavarovanje kredita posreduje kreditni komisiji oziroma kreditnemu odboru, ki odloča o odobritvi kredita. Za spremljanje kredita, spremljanje ustreznosti zavarovanj in izterjavo skrbi zaledna služba. 1.1. Kreditna zavarovanja Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih. Potrošniški krediti in krediti osebam, ki opravljajo dejavnost, so večinoma zavarovani pri zavarovalnici ali z vpisom hipoteke (potrošniški hipotekarni) in s poroki, stanovanjski krediti pretežno z vpisom hipoteke, krediti pravnim osebam pa z drugimi oblikami, kot so: vpis hipoteke, poroštva drugih pravnih ali fizičnih oseb, menice z menično izjavo in cesijske pogodbe. v 1000 EUR 31.12.2012 31.12.2011 Vrednost terjatev Vrednost zavarovanj Vrednost terjatev Vrednost zavarovanj 1.108 4.088 1.374 2.334 Terjatve zavarovane z zastavo nepremičnin 17.671 41.165 5.278 12.061 Terjatve zavarovane z zavarovalno polico 46.581 48.994 56.660 58.976 62 38 746 459 1.605 4.246 2.844 3.486 Vsebina Terjatve zavarovane z bančnimi vlogami Terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Ostale oblike zavarovanja Nezavarovano 27.823 Skupaj 94.850 35.840 98.350 102.742 77.316 Skupna vrednost terjatev predstavlja izpostavljenost iz naslova kreditov in obresti zamanjšano za slabitve in plačane stroške odobritve, ki še niso prenešni v prihodke (kot so izkazane v bilanci stanja v skladu s predpisi). Zavarovanja so vrednotena po pošteni vrednosti, kar predstavlja stanje vloge, cenitev sodno zapriseženega cenilca oziroma preizkušenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin (licenca Slovenskega inštituta za revizijo) 104 ali pogodbeno vrednost, če gre za nakup nepremičnine. Tudi tržno vrednost ugotovljeno v postopku množičnega vrednotenja nepremičnin hranilnica upošteva kot ustrezno, če v obdobju od vrednotenja do sprejema nepremičnine v zavarovanje ni prišlo do večjih sprememb, ki bi vplivale na ocenjeno vrednost. Tržno vrednost vrednostnih papirjev ugotavlja glede na dosežen tečaj vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi. Le v primeru, ko se z vrednostnim papirjem ne trguje na organiziranem trgu, vrednost zavarovanja predstavlja ocenjeno vrednost hranilnice po lastni metodologiji. Ostale oblike zavarovanja so predvsem poroštva kreditno sposobnih porokov, cesijske in asignacijske pogodbe sklenjene s partnerji z bonitetno oceno A ali B in se upoštevajo le v primeru, ko terjatev ni zavarovana z eno od pred tem naštetih zavarovanj, kljub temu, da so evidentirane v zunajbilančni evidenci. Nezavarovane so predvsem terjatve do bank (na dan 31.12.2012 je teh terjatev 8.254 tisoč EUR), kot take pa se obravnavajo tudi terjatve zavarovane z menico, s solidarnim porokom, ki ni kreditno sposoben, z vpisom hipoteke na nepremični, katere vrednost ni ocenjena s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin ali sodnega cenilca oziroma hranilnica nima kupoprodajne pogodbe, ki ni starejša od enega leta in tržna vrednost ocenjena na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin ni ustrezna oziroma ne obstaja. Hranilnica ima v Pravilniku o zavarovanjih določene uteži za določitev razmerja med višino naložbo in tržno vrednostjo zavarovanja. Kakovost zavarovanja preverja kreditna komisija oziroma kreditni odbor ob odobritvi kredita kasneje pa se zavarovanja evidentirajo v posebni aplikaciji in razknjižujejo v zunajbilančni evidenci. Zavarovanja se povezujejo z naložbami za zavarovanje katerih so pridobljena. Tržna vrednost zavarovanj se mesečno preverja, in sicer se tržna vrednost zavarovanj z vrednostnimi papirji prilagaja tržni vrednosti vrednostnega papirja, tržna vrednost zavarovanj z bančnimi vlogami se prilagajajo stanju vlog, vrednost zavarovanja s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici se prilagaja stanju kredita, tržna vrednost nepremičnin prejetih v zavarovanje pa se preverja najmanj letno za poslovne nepremičnine in triletno za stanovanjske nepremičnine oziroma ob večji spremembi vrednosti nepremičnin na trgu. Hranilnica ima 49,00 % vseh terjatev (potrošniški krediti in krediti samostojnim podjetnikom) zavarovanih pri zavarovalnici, kar se od leta 2010 nanaša na dve zavarovalnici. 1.2. Pregled kreditov po načinu slabljenja a) Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Skupinsko Individualno Skupaj Banke in hranilnice 0 8.254 8.254 Nefinančne družbe 14.376 1.556 15.932 (319) (201) (520) Javni sektor 165 0 165 - oslabitve (1) 0 (1) Druge finančne organizacije 488 1.144 1.632 - oslabitve (44) (166) (210) Gospodinjstva* 69.995 1.076 71.071 - oslabitve (1.184) (289) (1.473) Skupaj terjatve 85.024 12.030 97.054 Skupaj oslabitve (1.548) (656) (2.204) Skupaj 83.476 11.374 94.850 oslabitve * vključno s samostojnimi podjetniki in drugimi izvajalci storitev gospodinjstvom 105 LETNO POROČILO 2012 b) Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2011 v 1000 EUR Skupinsko Individualno Skupaj Banke in hranilnice 0 19.131 19.131 Nefinančne družbe 9.496 2.377 11.873 - oslabitve (99) (641) (739) Javni sektor 297 0 297 - oslabitve (1) 0 (1) 111 1.193 1.304 (4) (101) (105) 70.487 1.906 72.393 (759) (652) (1.411) 80.391 24.607 104.998 (863) (1.394) (2.257) 79.528 23.213 102.742 Druge finančne organizacije - oslabitve Gospodinjstva* oslabitve Skupaj terjatve Skupaj oslabitve Skupaj 1.3. Neplačana zapadla posojila in obresti po sektorjih Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS 39 in interno metodologijo. Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s tč. 7.2.b. V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno, vendar hranilnica ocenjuje, da oslabitev ni potrebna. a) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po sektorjih v 1000 EUR Skupaj Nezapadli del Zapadli del Banke in hranilnice 8.254 8.254 0 Nefinančne družbe 15.412 14.817 595 164 164 0 1.422 1.422 0 Gospodinjstva* 69.598 68.901 697 Skupaj 94.850 93.558 1.292 Javni sektor Druge finančne organizacije * skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom b) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zamudah in sektorjih do 30 dni od 30 do 90 dni v 1000 EUR od 91 do 180 dni od 181 do 365 dni Nefinančne družbe 25 28 126 395 21 Gospodinjstva* 192 86 121 82 216 Skupaj 217 114 247 477 237 * skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom 106 nad 365 dni c) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zavarovanjih v 1000 EUR Oblika zavarovanja Znesek zapadle terjatve Znesek Znesek oslabitev zavarovanj in rezervacij Bančne vloge 10 201 (5) Zavarovalnica 342 7.593 (260) Hipoteke 318 3.024 (72) Drugo 102 294 (39) Nezavarovano 520 694 (361) 1.292 11.806 (737) Skupaj č) Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto v 1000 EUR Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom Prebivalstvo Skupaj A 11.264 63.219 74.483 B 12.176 734 12.910 C 4.211 235 4.446 D 934 75 1.009 E 28 1.974 2.002 28.613 66.237 94.850 Oznaka skupine Skupaj Kreditno kvaliteto nefinančnih družb določa bonitetna služba na podlagi računovodskih izkazov in drugih finančnih in nefinančnih podatkov, medtem ko se kreditna kvaliteta za prebivalstvo določa na podlagi zmožnosti dolžnika, da redno odplačuje svoje obveznosti. Dolžniki iz naslova izpostavljenosti do prebivalstva, s katerimi je bil sklenjen dogovor o spremembi kreditnih pogojev (moratorij, podaljšanje odplačilne dobe, …), so zajeti v skupini E. d) Pregled finančnih sredstev, v zvezi s katerimi je bil dosežen nov dogovor Stanje potrošniških kreditov, ki so že prekoračili zapadlost v plačilo in je bil v zvezi z njimi v letu 2012 dosežen dogovor o spremembi pogojev plačila je 1.115 tisoč EUR in se nanaša na 158 partij. Stanje vseh kreditov, pri katerih je bil kadarkoli v času odplačevanja dosežen dogovor o spremembi pogojev je 2.852 tisoč EUR in se nanaša na 309 partij, zanje pa so oblikovane oslabitve v višini 548 tisoč EUR. Krediti so pretežno zavarovani pri zavarovalnici, dogovorjen pa je nekaj mesečni moratorij na odplačilo, začasno znižan obrok ali podaljšana doba odplačila. Za odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu po zapadlosti limita je hranilnica sklenila dogovor o obročnem odplačevanju s 178 dolžniki v skupnem znesku 183 tisoč EUR. Stanje kreditov za obročno odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu na dan 31.12.2012 znaša 141 tisoč, nanaša se na 158 dolžnikov, za terjatve pa so oblikovane oslabitve v znesku 61 tisoč EUR. Pri poslovanju z nefinančnimi družbami obstaja 18 partij, pri katerih je v letu 2012 prišlo do reprogramiranja terjatev v skupnem zanesku 981 tisoč EUR. 107 LETNO POROČILO 2012 1.4. Koncentracija kreditnega tveganja Osrednje Slovenska Skupaj % kred. portfelja v 1000 EUR Krediti gospodinjstv om Krediti drugim finančnim organizacijam Krediti javnemu sektorju Krediti bankam Krediti nefinančnim družbam Pregled stanja kreditov po statističnih geografskih regijah Regija* a) 4.169 10.151 71 1.129 17.002 32.522 34,29 Podravje 0 283 0 293 15.766 16.342 17,23 Savinjska 0 1.092 0 0 11.216 12.308 12,98 4.085 2.930 0 0 10.484 17.499 18,45 Goriška 0 4 94 0 1.859 1.957 2,06 Primorska 0 119 0 0 2.254 2.373 2,50 Dolenjska 0 693 0 0 9.459 10.152 10,70 Pomurje 0 140 0 0 1.557 1.697 1,79 8.254 15.412 165 1.422 69.597 94.850 100 Gorenjska Skupaj * glede na sedež oziroma stalno bivališče kreditojemalca b) Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi Znesek bilančne izpostavljenosti Znesek popravka vrednosti (oslabitev) Neto izpostavljenost 1.468 (13) 1.455 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 114 (6) 108 Gradbeništvo 911 (61) 850 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 4.270 (70) 4.200 Promet in skladiščenje 1485 (53) 1.432 Gostinstvo 1.216 (47) 1.169 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 123 (8) 115 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 572 (74) 498 Poslovanje z nepremičninami 326 (15) 311 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 138 (8) 130 Panoga Oskrba z električno energijo 108 v 1000 EUR v 1000 EUR Znesek bilančne izpostavljenosti Znesek popravka vrednosti (oslabitev) Neto izpostavljenost Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.093 (21) 1.072 Predelovalne dejavnosti 4.150 (140) 4.010 66 (4) 62 15.932 (520) 15.412 Panoga Drugo Skupaj Hranilnica odobrava kredite v skladu z Zakonom o bančništvu in Sklepom o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic. Izpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziroma skupine med seboj povezanih kreditojemalcev je omejena na največ 25,00 % kapitala hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziroma do skupine med seboj povezanih oseb preseže 10,00 % kapitala, mora hranilnica pridobiti soglasje nadzornega sveta za odobritev izpostavljenosti. Izpostavljenosti do države, centralne banke in bank se za namen velike izpostavljenosti preračunavajo v skladu z 2. poglavjem Sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic. Hranilnica ima na dan 31.12.2012 izpostavljenosti do RS, Banke Slovenije, osmih bank in petih družb, ki nominalno skupaj dosegajo 115 mio EUR oziroma 951,00 % kapitala, preračunano v skladu z omenjenim sklepom pa 315,00 % kapitala hranilnice. 109 LETNO POROČILO 2012 2 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh dospelih obveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od običajnih. Likvidnost je sposobnost hranilnice vzdržati zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in povečevati likvidna sredstva. Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti sredstev in virov. Hranilnica upravlja likvidnostna tveganja s/z: - spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami, spremljanjem višine likvidnih sredstev, usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti, spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic, spremljanjem višine naložb v vrednotne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive, spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni, analizo likvidnostnih vrzeli, spremljanjem doseganja postavljenih limitov, spremljanjem koncentracije vlog – izpostavljenost do 30 največjih deponentov, indikatorji likvidnostnega tveganja, likvidnostnimi stres testi, dinamično analizo likvidnostnih vrzeli. 2.1. Pregled likvidnostnih vrzeli a) Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2012 Do 1 meseca v 1000 EUR Od 1 Od 3 1 leta Nad 5 let do 3 mesecev Od mesecev do 1 leta do 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni 8.981 0 0 0 0 8.981 14 476 1.495 14.205 9.565 25.755 11.552 7.858 22.877 48.893 21.034 112.214 146 3.117 23.034 49.352 2.248 77.897 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 3.751 3.751 Neopredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 55 55 Terjatve za davek od doh. pravnih oseb 0 0 407 0 0 407 44 0 0 0 0 44 20.737 11.451 47.813 112.450 36.653 229.104 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Druga sredstva Skupaj sredstva 110 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 Od 3 1 leta Nad 5 let do 3 mesecev Od do 5 let mesecev do 1 leta Skupaj Obveznosti Finančne obveznosti do CB 0 0 0 30.250 0 30.250 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 0 0 0 399 0 399 50.738 32.487 51.957 28.270 1.054 164.506 2.021 0 0 0 0 2.021 Rezervacije 0 0 0 0 184 184 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 6 0 0 0 6 13 0 0 0 0 13 Osn. kapital in kapitalske rezerve 0 0 0 0 6.010 6.010 Presežek iz prevrednotenja 0 0 0 (2.150) 0 (2.150) Rezerve in zadržani dobiček 0 0 0 0 4.116 4.116 Lastne delnice 0 0 (11) (122) 0 (133) Bilančni dobiček 0 0 537 0 0 537 52.772 32.493 52.483 56.647 11.364 205.759 Vrzel po ročnostih (32.035) (21.042) (4.670) 55.803 25.289 0 Čista neusklajenost (32.035) (53.077) (57.747) (1.944)) 23.345 0 Finančne obveznosti po odpl. vred. Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju Druge obveznosti Skupaj obveznosti in kapital b) Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2011 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 Od 3 1 leta Nad 5 let do 3 mesecev Od mesecev do 1 leta do 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni 3.056 0 0 0 0 3.056 14 6.649 10.328 12.045 9.881 38.917 19.112 7.391 24.624 52.507 20.724 124.358 2.084 0 20.563 18.583 0 41.230 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 3.848 3.848 Neopredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 51 51 Terjatve za davek od doh. pravnih oseb 0 0 122 0 0 0 Druga sredstva 0 0 0 0 38 0 24.266 14.040 55.637 83.135 34.542 211.620 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj sredstva 111 LETNO POROČILO 2012 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 Od 3 1 leta Nad 5 let do 3 mesecev Od do 5 let mesecev do 1 leta Skupaj Obveznosti Finančne obveznosti do CB 0 2.012 0 16.004 0 18.016 372 0 0 0 0 372 52.261 29.883 50.320 26.111 930 159.505 1.535 0 0 0 0 1.535 Rezervacije 0 0 0 0 122 122 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 66 0 0 0 66 248 0 0 0 0 248 Osn. kapital in kapitalske rezerve 0 0 0 0 6.008 6.008 Presežek iz prevrednotenja 0 0 0 (373) 0 (373) Rezerve in zadržani dobiček 0 0 0 0 3.428 3.428 Lastne delnice 0 0 (33) 0 0 (33) Bilančni dobiček 0 0 516 0 0 516 54.416 31.961 50.803 41.742 10.488 189.410 Vrzel po ročnostih (30.150) (17.921) 4.834 41.393 24.054 0 Čista neusklajenost (30.150) (48.071) (43.237) (1.844) 22.210 0 Finančne obveznosti namenjene trgovanju Finančne obveznosti po odpl. vred. Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju Druge obveznosti Skupaj obveznosti in kapital Hranilnica zmanjšuje likvidnostno tveganje na dolgi rok z aktivno politiko pridobivanja dolgoročnih virov. Manjši delež naložb ima v vrednostnih papirjih kvalificiranih kot razpoložljive za prodajo, ki jih v primeru poslabšane likvidnostne situacije lahko odproda, večji delež naložb pa namerava in zmore držati do zapadlosti ter so kvalificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti, oboje pa lahko zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita. 2.2. Likvidnostni količniki Likvidnostni količnik je opredeljen kot razmerje med višino sredstev in višino obveznosti s preostalo ročnostjo do 30 dni za prvi razred in s preostalo ročnostjo do 180 dni za drugi razred. Banka Slovenije predpisuje metodologijo za izračun količnikov likvidnosti, pri čemer se vpogledna sredstva nefinančnih družb in gospodinjstev vključujejo v izračun količnika prvega razreda s ponderjem 40,00 %, za izračun drugega razreda pa s ponderjem 30,00 %. V izračun količnikov likvidnosti se vključujejo samo dobri krediti, ki so razvrščeni v skupino A in B. Hranilnica je dolžna zagotavljati višino količnika prvega dospelostnega razreda nad 1, izračun količnika drugega razreda pa je zgolj informativne narave. Na dan 31.12.2012 je hranilnica dosegala količnik prvega razreda v višini 2,08. 112 2.3. Koncentracija depozitov Koncentracija depozitov je pomemben element upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Je pokazatelj razpršenosti depozitov glede velikosti in ročnosti. Pregled koncentracije vlog strank, ki niso banke v 1000 EUR Vloge prebivalstva Vloge pravnih oseb* znesek znesek v% v% 30 največjih deponentov pravnih oseb znesek Skupaj v% znesek 2011 106.481 73 40.212 27 28.152 70 146.693 2012 121.017 79 31.484 21 22.517 71 152.501 * vloge pravnih oseb, ne glede na obliko organiziranosti (nefinančne družbe, druge finančne organizacije, osebe javnega sektorja, …). 113 LETNO POROČILO 2012 3 Obrestno tveganje Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto obrestnih prihodkov (bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj hranilnice. Izhaja iz strukture obrestne mere za neusklajenost zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob upoštevanju zapadlosti ponovne določitve obrestne mere. 3.1. Pregled obrestnih vrzeli Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno občutljive postavke v skupine po preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne mere. Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s spremenljivo in tiste z nespremenljivo obrestno mero), in vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero, ki se jim v tem obdobju ponovno določi obrestna mera (t.i. repricing). Izpostavljenost obrestnemu tveganju predstavljajo vrednosti razlik med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi obrestne mere. Metoda obrestnih vrzeli je pripravljena na podlagi podatkov o predvidenih denarnih tokovih posameznih finančnih instrumentov, tako iz naslova glavnic kot pripadajočih obresti, diskontiranih na dan priprave poročila. Poročila praviloma trimesečno pripravi služba upravljanja s tveganji in jih predstavi odboru za tveganja. a) Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2012 Do 1 meseca v 1000 EUR Od 1 Od 3 1 leta Nad 5 let do 3 mesecev Od mesecev do 1 leta do 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni 8.981 0 0 0 0 8.981 14 476 1.495 14.205 9.565 25.755 84.293 5.425 12.916 9.381 199 112.214 146 4.172 23.034 48.297 2.248 77.897 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 3.751 3.751 Neopredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 55 55 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 407 0 0 407 44 0 0 0 0 44 93.478 10.073 37.852 71.883 15.818 229.104 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Druga sredstva Skupaj sredstva 114 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 Od 3 1 leta Nad 5 let do 3 mesecev Od do 5 let mesecev do 1 leta Skupaj Obveznosti Finančne obveznosti do CB 0 0 0 30.250 0 30.250 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 0 0 0 399 0 399 53.757 32.487 51.852 25.505 905 164.506 2.021 0 0 0 0 2.021 Rezervacije 0 0 0 0 184 184 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 6 0 0 0 6 13 0 0 0 0 13 Osn. kapital in kapitalske rezerve 0 0 0 0 6.010 6.010 Presežek iz prevrednotenja 0 0 0 (2.150) Rezerve in zadržani dobiček 0 0 0 0 4.116 4.116 Lastne delnice 0 0 (11) (122) 0 (133) Bilančni dobiček 0 0 537 0 0 537 Skupaj obveznosti in kapital 55.791 32.493 52.378 53.882 11.215 205.759 Vrzel po ročnostih 37.687 (22.420) (14.526) 18.001 4.603 0 Čista neusklajenost 37.687 15.267 741 18.742 23.345 0 Finančne obveznosti po odpl. vred. Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju Druge obveznosti b) (2.150) Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2011 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 Od 3 1 leta Nad 5 let do 3 mesecev Od mesecev do 1 leta do 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni 3.056 0 0 0 0 3.056 14 13.497 3.480 12.045 9.881 38.917 87.131 4.923 15.121 14.893 2.290 124.358 2.084 1.107 20.563 17.476 0 41.230 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 3.848 3.848 Neopredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 51 51 Terjatve za davek od doh. pravnih oseb 0 0 122 0 0 122 Druga sredstva 0 0 0 0 38 38 92.285 19.527 39.286 44.414 16.108 211.620 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj sredstva 115 LETNO POROČILO 2012 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 Od 3 1 leta Nad 5 let do 3 mesecev Od do 5 let mesecev do 1 leta Skupaj Obveznosti Finančne obveznosti do CB 0 2.012 0 16.004 0 18.016 372 0 0 0 0 372 57.306 29.889 49.121 22.314 875 159.505 1.535 0 0 0 0 1.535 Rezervacije 0 0 0 0 122 122 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 66 0 0 0 66 248 0 0 0 0 248 Osnovni kapital in kapitalske rezerve 0 0 0 0 6.008 6.008 Presežek iz prevrednotenja 0 0 0 (373) 0 (373) Rezerve in zadržani dobiček 0 0 0 0 3.428 3.428 Lastne delnice 0 0 (33) 0 0 (33) Bilančni dobiček 0 0 516 0 0 516 Skupaj obveznosti in kapital 59.461 31.967 49.604 37.945 10.433 189.410 Vrzel po ročnostih 32.824 (12.440) (10.318) 6.469 5.675 0 Čista neusklajenost 32.824 20.384 10.066 16.535 22.210 0 Finančne obveznosti namenjene trgovanju Finančne obveznosti po odpl. vred. Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju Druge obveznosti Hranilnica obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju z obrestnimi zamenjavami. Posle je realizirala v letih 2008 in 2009, s katerimi je zaščitila pošteno vrednost vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero. Trenutno ima v porftelju naslednje obrestne zamenjave: - v znesku 4,7 mio EUR, in sicer za referenčno obrestno mero 3 mesečni EURIBOR, za 2 mio EUR kreditov s fiksno obrestno mero, z zamenjavo za 1 mesečni EURIBOR, 1 mio EUR vrednostnih papirjev, kjer je prav tako zamenjala fiksno obrestno mero za 3 mesečni EURIBOR, obrestno zamenjavo v znesku 5 mio EUR, kjer je fiksno obrestno mero na portfelju potrošniških kreditov zamenjala za 3 mesečni EURIBOR. ter bodoče denarne tokove: - v znesku 2,42 mio EUR, kjer je referenčno obrestno mero zamenjala za fiksno. V letu 2012 hranilnica ni sklepala poslov obrestnih zamenjav. 116 3.2. Občutljivost neto obrestnih prihodkov Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane spremembe tržne krivulje donosnosti na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi metode ocenimo, za koliko se spremenijo neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice. Za oceno vpliva spremembe obrestnih na prihodke se uporabi paralelen premik krivulje donosnosti za 200 b.t.. Prouči se vpliv spremembe na prihodke v naslednjih razredih: do 1 meseca, od 1 do 3 mesecev, od 3 do 6 mesecev, od 6 do 12 mesecev. Seštevek vrednosti nam da kumulativen vpliv na obrestne prihodke v obdobju 1 leta, ki na dan 31.12.2012 znaša 916 tisoč EUR, medtem ko je 31.12.2011 znašal 749 tisoč EUR. Za proučevanje spremembe naklona krivulje donosnosti hranilnica preuči vpliv spremembe obrestne mere samo na aktivni ali samo na pasivni strani. Podobno preuči vpliv spremembe referenčnih obrestnih mer. 3.3. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe krivulje donosnosti. Višino tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo ekonomske vrednosti kapitala. Test, ki omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala se izdeluje po priporočilu baselskega dokumenta na paralelni premik obrestnih mer za 200 b.t.. Osnova za ugotavljanje je poročilo o vrzelih iz katerega je razvidna obrestna izpostavljenost po posameznih dospelostnih razredih. Vpliv spremembe obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala se ugotavlja z metodo modificiranega trajanja in se določi kot zmnožek obrestnih uteži in vrzeli po posameznih dospelostnih razredih. Skupna izpostavljenost je enaka seštevku in na dan 31.12.2012 zanaša 4,70 % regulatorne vrednosti kapitala. 117 LETNO POROČILO 2012 4 Operativno tveganje Hranilnica ima vzpostavljen sistem identifikacije in zbiranja škodnih dogodkov. Vodje poslovnih enot in posameznih oddelkov (lastniki tveganj) so zadolženi za redno in pravočasno poročanje. Služba upravljanja s tveganji zbira škodne dogodke, jih analizira in pripravlja poročila odboru za tveganja. V primeru identifikacije večjega škodnega dogodka lastniki tveganj istočasno s poročanjem službi upravljanja s tveganji, poročajo tudi neposredno upravi. Analiza škodnih dogodkov in na tej podlagi pripravljeni predlogi za ukrepanje so usmerjeni v nenehno izboljševanje kontrolnega okolja hranilnice in samih poslovnih procesov. Dodatno hranilnica z vprašalniki ugotavlja ključne indikatorje tveganja v hranilnici. V okviru upravljanja z operativnim tveganjem je hranilnica tudi v letu 2012 izvedla delni test načrta neprekinjenega poslovanja. Hranilnica bo tudi v bodoče izvajala aktivno politiko upravljanja z operativnim tveganjem in s tem zagotavljala varnost poslovanja ter krepila zaupanje svojih komitentov. 118 5 Tveganje dobičkonosnosti Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost banke oziroma hranilnice, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti (na primer zaradi neprimernega razmerja med stroški in prihodki). Dobičkonosnost je pomemben pokazatelj finančnega stanja in zgodnji pokazatelj problematičnosti družbe. Na dobičkonosnost hranilnice vplivajo notranji in zunanji faktorji. Notranji faktorji, na katere hranilnica lahko vpliva, so struktura bilance, obseg in struktura poslovnih aktivnosti, ki posledično vpliva na realizacijo prihodkov (obrestna marža, neobrestni prihodki), kvaliteta naložb in stroški. Hranilnica ne more vplivati na splošni nivo obrestnih mer, ekonomske razmere in konkurenčno okolje v okolju, v katerem posluje. Najpomemnejši elementi tveganja dobičkonosnosti so: - obrestna marža, stroškovna učinkovitost, kvaliteta prihodkov. Čiste obresti predstavljajo največji delež vseh prihodkov hranilnice. Kazalec čistih obresti je obrestna marža, to je razmerje med čistimi obrestmi in povprečno obrestovano aktivo. Na stroške poslovanja imajo najpomembnejši vpliv operativni stroški, na katere ima hranilnica neposredni vpliv. Stroškovno učinkovitost ugotavlja s pomočjo kazalnika, ki predstavlja razmerje med operativnimi stroški in povprečno aktivo. Kvaliteta prihodkov pomeni sposobnost hranilnice, da bo tudi v prihodnosti lahko vzdrževala obstoječi nivo prihodkov in dobičkonosnosti. To pomeni, da tudi spremenjene razmere poslovanja ne bodo bistveno vplivale na spremembo obrestne marže, obseg in kvaliteto kreditnega portfelja. Hranilnica upravlja s tveganjem dobičkonosnosnosti tako, da: - spremlja gibanje in stabilnost obrestne marže, aktivno upravlja z operativnimi stroški poslovanja, pripravlja stresne scenarije, ki vključujejo tudi izračun vpliva na dobičkonosnost. Hranilnica ugotavlja obseg tveganja dobičkonosnosti na način, kot ga je predpisala Banka Slovenije in ga je sprejel Svet Banke Slovenije na seji, dne 28.02.2012 ter na dan 31.12.2012 znaša 1.180 tisoč EUR. Znesek predstavlja potencialne izgube hranilnice zaradi višine pasivnih obrestnih mer, po katerih se sklepajo novi posli, ki presegajo zgornje obrestne mere, določene v metodologiji Banke Slovenije za posamezne razrede ročnosti. 119 LETNO POROČILO 2012 6 Valutno tveganje Hranilnica ne opravlja deviznega poslovanja, zato se v devizni podbilanci nahaja le tuja gotovina v menjalnici in v trezorju pri NLB. Stanje devizne gotovine v menjalnici in v trezorju pri NLB na 31.12.2012 je 74 tisoč EUR. Izpostavljenost valutnemu tveganju je minimalna. 120 7 Druga bančna tveganja V času finančne krize se povišuje stopnja brezposelnosti, beležimo posledice zloma cen vrednostnih papirjev in nepremičnin; posledice pa so nezmožnost odplačevanja posojil prebivalstva in prezadolženost podjetij. Med krizo so se pokazale številne slabosti in pomanjkljivosti Basla II, njegova nadgradnja, ki naj bi te pomanjkljivosti odpravila, pa je še v fazi usklajevanja. Banke so nagnjene k cikličnosti oblikovanja rezervacij za kreditno tveganje, vzpostavitev posebnih rezervacij za namen procilkičnosti pa neželene učinke bistveno omeji. S tem namenom je oblikovana kapitalska zahteva iz naslova procikličnosti, ki je posledica rezultatov stresnega scenarija, kateri predvideva dodaten padec bruto družbenga proizvoda, padec cen vrednostnih papirjev in posledično zmanjšanje zmožnosti odplačevanja posojil. Kapitalska zahteva je izračunana v višini 1.446 tisoč EUR. Menimo, da hranilnica glede na izpolnjevanje kriterijev, ki izhajajo iz ZBan-1, ni izpostavljena drugim večjim tveganjem. Za tveganja, kot so tveganje ugleda, koncentracije, pravna tveganja in strateško tveganje, hranilnica nima vzpostavljenih postopkov identifikacije, merjenja in upravljanja. Kapitalske potrebe ima oblikovane za pokrivanje tveganja koncentracije v višini 100 tisoč EUR in za tveganja, ki izhajajo iz kvalitete notranjega upravljanja, v višini 118 tisoč EUR. Hranilnica nima odprtih pomembnih tožb, v katerih bi sama nastopala kot tožena stranka. 121 Hranilnica LON d.d., Kranj zanjo Teodor Žepič Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj Telefon Telefaks 04 28 00 777 04 20 11 337 E-pošta Spletni naslov [email protected] www.lon.si Produkcija Kreativna zasnova Oblikovanje Hranilnica LON Služba marketinga in komuniciranja Hranilnice LON in MAJ DIZAJN MAJ DIZAJN Radovljica Fotografije Ksaver Šinkar, Gorazd Kavčič Tisk Tiskarna Uzar Tržič
© Copyright 2024