1. No category

LETNO POROČILO 2012
Lepe zgodbe naj se nadaljujejo
in nikdar ne končajo.
Hranilnica LON ostaja še naprej ponosen mecen
Velikega simfoničnega orkestra Gimnazije Kranj.
Fotografije iz Velikega božičnega koncerta,
18. december 2012 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
LETNO POROČILO 2012
Vsebina
Uvod
1.
2.
Poročilo uprave za poslovno leto 2012
Poročilo o delu nadzornega sveta in preveritvi letnega poročila za leto 2012
9
11
Poslovno poročilo
1.
2.
3.
3.1.
3.2.
3.3.
3.4.
3.5.
3.6.
3.7.
3.8.
3.9.
4.
5.
6.
7.
Predstavitev hranilnice in njenega okolja
Poslovno leto 2012 v številkah
Upravljanje s tveganji
Kreditno tveganje
Likvidnostno tveganje
Obrestno tveganje
Operativno tveganje
Valutno tveganje
Druga bančna tveganja
Upravljanje s kapitalom
Upravljanje s kapitalom
Politika prejemkov
Pomembni poslovni dogodki, nastali po datumu izkaza finančnega položaja
Splošno gospodarsko okolje v letu 2012
Družbena odgovornost
Komuniciranje z javnostmi
17
22
27
27
30
31
32
32
32
32
32
36
38
39
41
42
Poročilo neodvisnega revizorja delničarjem Hranilnice LON d.d., Kranj
45
Računovodsko poročilo
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Izjava odgovornosti uprave
Izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2012 in 31.12.2011
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012
Izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012
Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012
Izkaz sprememb lastniškega kapitala v poslovnem letu 2012 in 2011
Pojasnila k računovodskim izkazom
51
52
54
56
57
60
62
Upravljanje s tveganji
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Kreditno tveganje
Likvidnostno tveganje
Obrestno tveganje
Operativno tveganje
Tveganje dobičkonosnosti
Valutno tveganje
Druga bančna tveganja
104
110
114
118
119
120
121
UVOD
1
Poročilo uprave
za poslovno leto 2012
Bojan Mandič, član uprave
Teodor Žepič, predsednik uprave
Leto 2012 je bilo zaznamovano z vplivom dolžniške krize evrskega območja in špekulacijami o bankrotu
največjih evrskih dolžnikov. Države evrskega območja so se soočale z izgubo bonitetnih ocen in posledično
še višjimi stroški zadolževanja. Razmere so se umirile šele ob koncu leta, kar se je odrazilo na močnem
znižanju donosov do dospetja dolžniških vrednostnih papirjev “problematičnih držav”. V Republiki Sloveniji
je gospodarska kriza povezana tudi s politično krizo, ki dodatno slabi mednarodni ekonomski položaj države
in močno vpliva tudi na položaj bančnega sistema. Ne glede na to hranilnica, kot majhna kreditna institucija
zaradi majhnega tržnega deleža in velikih težav večjega dela bančnega sistema, lahko ohranja manjšo in
stabilno rast tudi v prihodnje ter posledično povečuje svoj tržni delež v slovenskem bančnem prostoru.
Leto 2012 hranilnica ocenjuje kot poslovno uspešno leto. Večino ciljev poslovanja je hranilnica uresničila.
Bilančna vsota, ki se je povišala na 202.809 tisoč EUR, in kapitalska ustreznost v višini 11,80 % omogočata
nadaljnje kvalitetno poslovanje hranilnice. Poslovni izid je dober, še posebej ob upoštevanju težavnih
razmer, v katerih je bil ustvarjen. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 1.434 tisoč EUR, dobiček po obdavčitvi
pa 1.176 tisoč EUR, kar zagotavlja ustrezen donos delničarjem hranilnice. Skupščini delničarjev hranilnice
bo predlagano izplačilo dividend v višini 12,50 EUR bruto na delnico.
V hranilnici je bilo konec leta 2012 zaposlenih 74 oseb, katerih produktivnost, merjena z bilančno vsoto na
zaposlenega, znaša 2,74 mio EUR. Hranilnica v prihodnje načrtuje rast bilančne vsote za 10,00 % in
razporejanje približno polovice čistega dobička poslovnega leta v rezerve, kar posledično pomeni krepitev
kapitalske trdnosti.
9
LETNO POROČILO 2012
Zbrani depoziti in hranilne vloge občanov se vedno bolj predstavljajo kot eden izmed najkakovostnejših
virov financiranja hranilnice. Usmeritev v zbiranje depozitov se je pokazala kot pravilna, saj je v razmerah
finančne krize pridobivanje virov z zadolževanjem, razen zadolževanja pri Evropski centralni banki, skoraj
povsem zaustavljeno. Področje zbiranja sredstev prebivalstva in gospodarstva je bilo posebej pomembno,
saj virov v tujini ni bilo mogoče pridobivati. Banke, ki delujejo v Sloveniji, so zato še agresivneje tržile bančne
produkte in s takim pristopom povzročile zviševanje pasivnih obrestnih mer. Posledično to pomeni, da z
namenom ohranjanja minimalne obrestne marže tudi aktivne obrestne mere ostajajo na ravni, ki je višja od
ravni v evroobmočju. Hranilnica mora tako na aktivni še bolj pa na pasivni strani usklajevati obrestne mere
s ponudbo na slovenskem trgu. Kjlub oteženim razmeram je hranilnici uspelo ohraniti obrestno maržo.
Hranilnici je uspelo povišati tudi obseg depozitov za 10,5 mio EUR, od tega je velik delež dolgoročnih
depozitov gospodinjstev. 3 mio EUR pa predstavlja povišanje vpoglednih virov hranilnice. V prihodnje
namerava hranilnica vse aktivnosti usmeriti v odpiranje novih računov tako pravnih oseb kot gospodinjstev,
saj bo le z vpoglednimi viri lahko dosegala ustrezen rezultat.
Eden izmed ciljev v prihodnosti je tudi ponoven zagon kreditiranja gospodinjstev, ki ostaja področje, na
katerem vsi cilji v letu 2012 niso bili uresničeni. Glavnino rasti sicer predstavlja kreditiranje nefinančnega
sektorja oziroma malega gospodarstva. Da bi tudi na področju poslovanja s pravnimi osebami postala še
bolj konkurenčna, je hranilnica odprla novo poslovno enoto v Domžalah, ki predstavljajo pomembno
središče malega gospodarstva.
V hranilnici se v težavnih razmerah še posebej zavedamo pomena zagotavljanja varnosti vlog varčevalcev
in obvladovanja vseh vrst tveganj, ki so pogoj za dolgoročno uspešno poslovanje. Težavne gospodarske
razmere, zahteve regulatorja in povišanje obsega poslovanja s pravnimi osebami povečujejo potrebo
hranilnice po učinkovitem obvladovanju tveganj, čemur hranilnica stalno namenja veliko pozornost.
Aktivnosti v letu 2013 bodo prvenstveno usmerjene na obvladovanje kreditnega in strateškega tveganja
ter tveganja dobičkonosnosti. Srednjeročno pa so aktivnosti usmerjene tudi v zagotavljanje regulatornih
zahtev glede strukture kapitala in sprememb pri zagotavljanju ustrezne likvidnostne pozicije.
V prihodnost zremo optimistično, saj se nam navkljub zahtevnejšemu poslovnemu okolju vedno znova
odpirajo nove priložnosti. Prepoznavnost hranilnice raste, saj vsakodnevno pridobivamo nove komitente.
Posledično še vedno načrtujemo rast obsega poslovanja, vendar previdno in s ciljem kakovostnega
obvladovanja tveganj in dolgoročne donosnosti poslovanja.
Kljub temu, da so razmere na finančnih trgih še vedno negotove, smo prepričani, da bomo uspešni tudi v
prihodnje. Še naprej bomo stremeli k višji kvaliteti naših storitev, z vso skrbnostjo presojali tveganja in s
komitenti gradili dolgoročne partnerske odnose.
Vsem, ki ste nam izkazali svoje zaupanje in prispevali k uspešnemu poslovanju v letu 2012, se iskreno
zahvaljujemo.
Bojan Mandič, član uprave
10
Teodor Žepič, predsednik uprave
2
Poročilo o delu nadzornega
sveta in preveritvi letnega
poročila za leto 2012
Nadzorni svet je v letu 2012 skladno s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi ter pooblastili
nadziral in spremljal poslovanje hranilnice ter delo uprave. Okvir za delovanje nadzornega sveta
opredeljujejo zakonodaja (Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o skrbnosti članov
uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic), interni akti hranilnice (Poslovnik o delu nadzornega
sveta, Poslovnik o delu revizijske komisije) in ostali pravilniki, ki se nanašajo na poslovanje hranilnice.
V letu 2012 se je nadzorni svet sestal na 9 rednih in 2 korespondenčnih sejah in obravnaval:
-
poslovno strategijo in politike,
poslovni načrt,
investicijske odločitve,
rezultate poslovanja in stroškovno učinkovitost,
kvaliteto kreditnega portfelja,
poročila službe notranje revizije, službe upravljanja s tveganji in varnostnega foruma,
rezultate pregledov s strani zunanjih inštitucij,
zahteve regulatorja,
naložbe, za katere se je zaradi izpostavljenosti zahtevalo soglasje Nadzornega sveta.
Nadzorni svet meni, da je poslovanje hranilnice, izkazano v letnem poročilu, primerna podlaga za prihodnji
razvoj hranilnice ter ugotavlja, da je uprava vodila hranilnico uspešno in v skladu z Zakonom o bančništvu,
Zakonom o gospodarskih družbah, pooblastili in sklepi nadzornega sveta hranilnice ter skupščine
hranilnice. Hranilnica uspešno usklajuje ročnost naložb glede na ročnost razpoložljivih virov, pri naložbah
pa je upoštevala določila veljavnih zakonov in drugih predpisov ter navodila Banke Slovenije.
Revizijska komisija, katere pristojnost je, da daje mnenje k letnemu poročilu hranilnice, k predlogu
imenovanja neodvisnega revizorja za revidiranje finančnih izkazov in k letnemu poročilu službe notranje
revizije, se je v letu 2012 sestala na treh sejah.
Nadzorni svet je na podlagi gradiv in poročil strokovnih služb odgovorno spremljal poslovanje ter nadziral
vodenje hranilnice. Nadzorni svet je nadzoroval izvrševanje sprejetih sklepov na sejah nadzornega sveta,
obravnaval in sprejel poročila službe notranje revizije in službe upravljanja s tveganji ter poročila uprave o
poslovanju hranilnice. Na podlagi obsega opravljenih aktivnosti v letu 2012 in na podlagi dejstva, da je
nadzorni svet na svojih sejah deloval v polni sestavi, predsednik in člani nadzornega sveta ocenjujejo, da je
bilo delo nadzornega sveta v letu 2012 izvedeno strokovno in korektno ter da ni prihajalo do odstopanj od
dobre prakse.
Vodenje računovodstva, računovodske izkaze in poslovno poročilo je preverila revizijska družba Deloitte
revizija d.o.o.. Postopke notranjih kontrol je preverjala služba notranje revizije v skladu s Standardi
notranjega revidiranja in Pravilnikom o delovanju notranje revizijske službe. Hranilnica je računovodske
izkaze izdelala v skladu z veljavno zakonodajo in predpisanim računovodskim okvirom, zato ji je bilo izdano
revizijsko mnenje brez pridržkov.
11
LETNO POROČILO 2012
Nadzorni svet je preveril revidirano letno poročilo hranilnice za leto 2012 z računovodskimi izkazi hranilnice
in meni, da sta uprava hranilnice in nadzorni svet izpolnila vse zakonske zahteve v poslovnem letu 2012 in
ugotavlja, da je hranilnica v letu 2012 poslovala uspešno in dosegla zastavljene cilje. Nadzorni svet ugotavlja,
da je upravljanje s tveganji v hranilnici ustrezno. Nadzorni svet ugotavlja tudi, da so bile makroekonomske
razmere v letu 2012 izrazito slabe, hranilnica pa je v letu 2012 zagotovila varno in stabilno ter stroškovno
učinkovito poslovanje. Glede na zgoraj navedeno nadzorni svet hranilnice izraža pozitivno mnenje k
letnemu poročilu za leto 2012.
Slavko Erzar, predsednik nadzornega sveta
12
POSLOVNO POROČILO
Predstavitev hranilnice
in njenega okolja
1
1.1. Osebna izkaznica hranilnice
Firma
Hranilnica LON d.d., Kranj
Kraj in datum vpisa v sodni register
Okrožno sodišče v Kranju, 6.7.1992
Številka registrskega vložka
1/03560/00
Osnovni kapital
2.953.125,00 EUR
Matična številka hranilnice
5624908
Davčna številka hranilnice
SI40451372
Organi upravljanja
uprava, nadzorni svet in skupščina
Uprava hranilnice
Uprava ima dva člana. Od 11. septembra 2006 dalje je
predsednik uprave Teodor Žepič, član uprave pa Bojan Mandič.
Nadzorni svet
Nadzorni svet sestavljajo trije člani, izvoljeni za obdobje 5 let.
Predsednik nadzornega sveta je Slavko Erzar, namestnik
predsednika Darko Prezelj in član Igor Mihelj.
Dejavnosti hranilnice:
Na podlagi sklepov Sveta Banke Slovenije in uskladitve izdanih dovoljenj z določbami ZBan-1 hranilnica
lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve iz 10. člena:
1.
Sprejemanje depozitov,
2.
Dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
-
potrošniške kredite,
hipotekarne kredite,
odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring),
financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom
in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting),
4.
Plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja,
5.
Izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic),
v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz 4. točke tega člena,
6.
Izdajanje garancij in drugih jamstev,
17
LETNO POROČILO 2012
7.
Trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
-
s tujimi plačilnimi sredstvi v okviru menjalniškega poslovanja; trgovanje za svoj račun,
z instrumenti denarnega trga,
13. Kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih
oseb,
14. Oddajanje sefov,
in dodatne finančne storitve po 11. členu:
6.
Kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih.
Hranilnica lahko posluje le v evrih, razen v okviru menjalniškega poslovanja.
Poslovno leto hranilnice je enako koledarskemu letu.
1.2. Razvojna pot Hranilnice LON d.d., Kranj
Hranilnica LON d.d., Kranj je bila ustanovljena 26. januarja 1992, poslovati pa je začela 12. julija istega leta.
Sprva je s strani Banke Slovenije pridobila dovoljenje za poslovanje le v okviru svoje regije, po pripojitvi
Hranilnice Magro d.d. Grosuplje leta 1995, pa je poslovanje razširila na celotno državo. V letu 2010 je
hranilnica v svojo poslovno mrežo vključila poslovno enoto Škofja Loka, v letu 2012 pa zaključila večino
aktivnosti za odprtje dvanajste poslovne enote v Domžalah, ki je odprla svoja vrata v januarju 2013.
Hranilnica danes posluje poleg enote na sedežu hranilnice še v enajstih poslovnih enotah po vsej državi ter
vse bolj postaja vseslovenska hranilnica.
Temelj poslovanja hranilnice predstavlja zbiranje depozitov prebivalstva in gospodarstva, ki predstavljajo
pomemben del pasivne strani izkaza finančnega položaja hranilnice. Hranilnica je v primerjavi s celotnim
bančnim sektorjem pri zbiranju vlog in depozitov nadpovprečno uspešna, kar se je izkazalo za pravilno
usmeritev v časih, ko je pridobivanje drugih virov oteženo. Zbrane hranilne vloge hranilnica primarno vlaga
v kreditiranje potrošnikov in malega gospodarstva.
1.3. Poslovna usmeritev in strategija Hranilnice LON d.d., Kranj
Hranilnica je v letu 2012 uresničila večino zastavljenih ciljev:
-
dosegla ustrezen poslovni rezultat in donosnost kapitala pred obdačitvijo nad 17,90 %,
s konkurenčno politiko obrestnih mer pridobila nove varčevalce,
povečala obseg kreditiranja s pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki,
uvedla nove produkte,
izboljšala sistem upravljanja s tveganji.
Hranilnica načrtuje, da bo tudi v prihodnje krepila status na trgu s povečevanjem tržnega deleža,
razvijanjem in uveljavljanjem novih produktov ter povečevanjem zadovoljstva komitentov. V prihodnje želi
še izboljšati finančno poslovanje s povečanjem stroškovne učinkovitosti, izboljševanjem organizacijskoprocesnega vidika poslovanja z optimizacijo poslovnih procesov, z zagotavljanjem ustreznega tehnološkega
napredka IT sistemov ter kadrovskimi okrepitvami.
Zaradi visokih obrestnih mer na pasivni strani planirana rast bilančne vsote zavestno ni bila dosežena.
Strategija hranilnice bo tudi v letu 2013 usmerjena v takšno politiko obrestnih mer, ki bo spodbujala k
dolgoročnejšemu varčevanju, kar bo posledično izboljšalo strukturo bilance hranilnice. Kratkoročno
varčevanje bo spodbujala v primeru, ko bo to vplivalo na doseganje ustrezne obrestne marže.
18
Področje, na katerem hranilnica ni dosegla vseh načrtovanih ciljev, ostaja kreditiranje prebivalstva. V
prihajajočem letu namerava hranilnica največji poudarek dati pridobivanju osebnih računov komitentov.
Novi osebni računi namreč predstavljajo podlago za pospeševanje potrošniškega kreditiranja. Hranilnica bo
nadaljevala tudi z aktivnim trženjem stanovanjskih kreditov. Dodaten zagon kreditiranju bo povzročilo
lastno procesiranje hitrih kreditov na trgovskih mestih, ki bo hranilnici omogočilo, da ta segment kreditiranja
izkoristi v celoti.
Poslovanje z malimi in srednje velikimi podjetji ter samostojnimi podjetniki namerava hranilnica okrepiti z
individualno ponudbo glede na specifičnost posameznega komitenta in odprtjem nove poslovne enote.
Zastoj v kreditiranju gospodarstva hranilnici omogoča tudi povečevanje kreditiranja srednje velikih in velikih
pravnih oseb ustrezne bonitete, ki do tega trenutka hranilnici niso bile dostopne. Hranilnica vidi priložnost na
tem področju tudi v prihodnje. Z namenom zmanjševanja tveganj bo kreditni portfelj skušala čimbolj razpršiti.
Uprava načrtuje, da bo hranilnica v letu 2013:
-
obseg poslovanja povečala za več kot 10,00 %, kar pomeni da bo bilančna vsota hranilnice ob koncu
leta 2012 znašala vsaj 223 mio EUR,
ustvarila dobiček po obdavčitvi, ki bo znašal 1.311 tisoč EUR (dobiček iz rednega poslovanja
1.608 tisoč EUR),
odprla novo poslovno enoto v osrednjem delu Slovenije,
povišala obseg kreditiranja pravnih oseb 65,00 % ter samostojnih podjetnikov za več kot 40,00 %,
povišala obseg kreditiranja na področju kreditiranja potrošnikov.
Na področju novih produktov in storitev bo hranilnica:
-
uvedla varčevanje “Zlata renta”,
uvedla paketne račune za fizične osebe,
dokončno uvedla SMS obveščanje spremljanja porabe po plačilnih karticah,
dokončala uvedbo limita z redukcijo za fizične osebe.
Na področju kadrov in organizacije hranilnice uprava načrtuje, da bo:
-
izvajala izobraževanje in usposabljanje zaposlenih,
spodbujala tržne aktivnosti ter nadaljevala z vzpostavitvijo srednje ravni odločanja,
odprla novo poslovno enoto v Domžalah, namenjeno servisiranju malega gospodarstva,
uvedla novo organizacijsko shemo,
vzpostavila pravno službo in službo zagotavljanja skladnosti,
kadrovsko okrepila službo upravljanja s tveganji,
vzpostavila koordinacijo poslovne mreže.
Na področju informacijske tehnologije in varnosti bo hranilnica:
-
stalno dograjevala in posodabljala tehnološko podporo poslovanju v smislu optimiziranja poslovnih
procesov in izrabe virov,
nadaljevala projekt popisa in informatizacije poslovnih procesov,
zamenjala neustrezne UPS naprave,
nadgradila Oracle bazo, na kateri je nameščena HIBIS aplikacija,
nadaljevala projekt virtualizacije strežnikov in konsolidacije podatkovnih baz,
nadgradila podatkovne baze na Oracle 11g,
dogradila in prenovila elektronsko banko za fizične in pravne osebe z vključitvijo e-računov in
SEPA DD,
nadgradila informacijski sistem HIBIS s spletnim okoljem.
Na področju upravljanja s tveganji, kapitala in kapitalske ustreznosti bo hranilnica:
-
v okviru I. stebra kapitalske ureditve zagotavljala kapitalsko ustreznost nad 11,00 %,
zagotavljala ustrezno višino kapitala za tveganja v okviru II. stebra kapitalske ureditve,
19
LETNO POROČILO 2012
-
zagotavljala količnik kapitalske ustreznosti TIER 1 na ravni 80,00 % temeljnega kapitala,
vzdrževala razmerje med interno oceno kapitalskih potreb in kapitalsko zahtevo na ravni 136,00 %,
vzdrževala ustrezno likvidnostno pozicijo in zagotavljala količnik prvega likvidnostnega razreda
10,00 % nad predpisano višino,
izvajala prilagoditve regulatornim zahtevam,
poslovala skladno s postavljenim limitnim sistemom po posameznih vrstah tveganj,
stalno preverjala plan neprekinjenega poslovanja,
zniževala operativno tveganje z zagotavljanjem skladnosti poslovanja,
izvajala ustrezne stres teste.
1.4. Poslovna mreža hranilnice
20
SEDEŽ HRANILNICE KRANJ
Hranilnica LON d.d., Kranj
Bleiweisova cesta 2, 4000 KRANJ
T: 04 28 00 777, F: 04 20 11 337
E-pošta: [email protected], internet: www.lon.si
SWIFT BIC: HLONSI22, IBAN: SI56 0100 0000 6000 018
PE KRANJ
Bleiweisova cesta 2, 4000 KRANJ
T: 04 28 00 714, F: 04 20 11 337
PE GROSUPLJE
Kolodvorska 3, 1290 GROSUPLJE
T: 01 32 05 510, F: 01 32 05 516
PE POSTOJNA
Titov trg 3, 6230 POSTOJNA
T: 05 62 05 560, F: 05 62 05 566
PE LJUBLJANA
Breg 22, 1000 LJUBLJANA
T: 01 32 05 500, F: 01 32 05 506
PE CELJE
Krekov trg 7, 3000 CELJE
T: 03 62 05 530, F: 03 62 05 536
PE NOVO MESTO
Rozmanova ulica 10, 8000 NOVO MESTO
T: 07 62 02 580, F: 07 62 02 586
PE VELENJE
Trg mladosti 6, 3320 VELENJE
T: 03 62 05 540, F: 03 62 05 546
PE NOVA GORICA
Tolminskih puntarjev 8, 5000 NOVA GORICA
T: 05 62 05 550, F: 05 62 05 556
PE MARIBOR
Prešernova 1, 2000 MARIBOR
T: 02 62 00 520, F: 02 62 00 526
PE BREŽICE
Cesta 1. borcev 21, 8250 BREŽICE
T: 07 62 02 570, F: 07 62 02 576
PE ŠKOFJA LOKA
Kapucinski trg 2, 4220 ŠKOFJA LOKA
T: 04 28 00 791, F: 04 28 00 796
PE DOMŽALE
Ljubljanska cesta 81, 1230 DOMŽALE
T: 01 32 09 590, F: 01 32 09 596
ZALEDNE
SLUŽBE
SLUŽBA
MARKETINGA IN
KOMUNICIRANJA
SLUŽBA ZA
SPLOŠNE, PRAVNE
IN KADROVSKE
ZADEVE
SLUŽBA
INFORMACIJSKE
TEHNOLOGIJE
SLUŽBA
NOTRANJE REVIZIJE
POSLOVNA MREŽA
(12 POSLOVNIH ENOT)
SLUŽBA
RAČUNOVODSTVA
SLUŽBA
UPRAVLJANJA
S TVEGANJI
POOBLAŠČENCA
UPRAVE
UPRAVA HRANILNICE
SLUŽBA
ZAKLADNIŠTVA
SLUŽBA
PLAČILNEGA
PROMETA
1.5. Organizacijska shema hranilnice
21
LETNO POROČILO 2012
Poslovno leto 2012
v številkah
2
Hranilnica je poslovno leto 2012 zaključila z bilančno vsoto 202,8 mio EUR, kar predstavlja 9,30 % rast v
primerjavi z letom 2011.
Prikaz rasti bilančne vsote v letih 2008–2012
v 1000 EUR
200.000
180.000
160.000
140.000
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
Leto
2008
2009
2010
2011
2012
Skupni delež kreditov, odobrenih nebančnemu sektorju, dosega 42,20 % bilančne aktive in je glede na leto
2011 nižji za 2,70 odstotnih točk. Skupni delež kreditov nebančnemu sektorju je nižji zaradi upada
povpraševanja potrošnikov po kreditiranju. Na pasivni strani predstavljajo največji delež vloge nebančnega
sektorja. Skupni delež zbranih depozitov in hranilnih vlog nebančnega sektorja znaša 75,20 % bilančne
pasive in je v primerjavi z letom 2011 nižji za 3,2 odstotne točke. Celoten znesek vlog nebančnega sektorja
znaša 152,5 mio EUR in je nominalno višji za 6 mio EUR. Podatek kaže, da je hranilnici tudi v zelo
konkurenčnem okolju uspelo ohraniti zaupanje varčevalcev, tako prebivalstva kot tudi samostojnih
podjetnikov in pravnih oseb.
V primerjavi s preteklim letom se je obseg kreditiranja nebančnemu sektorju nominalno povišal za
3,57 %. Obseg kreditov prebivalstvu se je znižal za 2,00 %, obseg kreditov pravnim osebam pa povišal za
30,00 %.
22
2.1. Finančni rezultat hranilnice
Finančni rezultat hranilnice je podrobneje predstavljen v izkazu poslovnega izida. Hranilnica je tudi v letu
2012 dokazala, da je sposobna donosno poslovati v konkurenčnem bančnem okolju. V letu 2012 je tako
realizirala 1.434 tisoč EUR dobička pred obdavčitvijo oziroma 1.176 tisoč EUR čistega dobička po obdavčitvi.
Dobiček pred obdavčitvijo
v 1000 EUR
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
Leto
2008
2009
20010
2011
2012
Čisti dobiček na delnico za poslovno leto 2012 znaša 29,87 EUR, predlog uprave hranilnice skupščini
delničarjev je, da se izplača dividenda v višini 12,50 EUR bruto na delnico. Del čistega dobička se po sklepu
uprave in nadzornega sveta v skladu s statutom razporedi v rezerve hranilnice, skupščina pa bo odločala o
izplačilu dividend in razporeditvi preostanka bilančnega dobička.
2.2. Finančni položaj hranilnice
Finančni položaj hranilnice ob koncu leta 2012 je predstavljen v izkazu finančnega položaja.
Položaj hranilnice na dan 31.12.2012 lahko opišemo z naslednjimi parametri, ki zbirno predstavljajo
hranilnico in njen finančni položaj konec leta v primerjavi s predhodnim letom:
-
hranilnica je v letu 2012 povečala bilančno vsoto za 9,30 %,
skupaj z realiziranim čistim dobičkom poslovnega leta 2011 znaša bilančni kapital hranilnice
10.875 tisoč EUR, knjigovodska vrednost delnice znaša 216,24 EUR,
porasli so predvsem dolgoročni viri sredstev,
v hranilnici trenutno dosegamo povprečje bilančne vsote 2,74 mio EUR na zaposlenega,
hranilnica je realizirala obrestno maržo v višini 2,03 %.
23
LETNO POROČILO 2012
2.3. Pomembnejši podatki o poslovanju in nekateri kazalniki poslovanja
Hranilnice LON
v 1000 EUR
Pomembnejši podatki
31.12.2012
31.12.2011
Bilančna vsota
202.809
185.529
Skupni obseg depozitov nebančnega sektorja
152.501
146.441
34.538
40.769
117.963
105.672
Skupni obseg danih kreditov nebančnemu sektorju
86.596
83.611
- pravnih in drugih oseb
18.821
14.457
- prebivalstva
67.775
69.154
Celotni kapital hranilnice
8.380
9.006
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in
rezervacije
4.280
4.285
19.874
21.000
Čiste obresti
4.025
3.449
Čisti neobrestni prihodki
2.827
2.653
Stroški dela, splošni in administrativni stroški
4.545
4.124
Amortizacija
342
333
Oslabitve in rezervacije
531
316
1.434
1.329
258
270
Število zaposlenih
74
64
Število delničarjev
394
406
39.375
39.375
75
75
216,24
229,74
- pravnih in drugih oseb
- prebivalstva
Obseg zunajbilančnega poslovanja
Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja
Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja
Število delnic
Nominalna vrednost delnic (v EUR)
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)
24
v 1000 EUR
Kazalnik
31.12.2012
31.12.2011
Kapitalska ustreznost (v %)
11,8
10,7
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in
rezervacije za prevzete obveznosti / razvrščene aktivne bilančne in
razvrščene zunajbilančne postavke
1,27
1,60
Obrestna marža
2,03
2,05
Marža finančnega posredništva
3,46
3,63
Donos na aktivo pred obdavčitvijo
0,72
0,79
Donos na kapital pred obdavčitvijo
17,91
14,23
Donos na kapital po obdavčitvi
14,69
11,34
2,47
2,65
Likvidna sredstva / kratkoročne vloge do nebančnega sektorja
42,66
26,94
Likvidna sredstva / povprečna aktiva
16,78
11,70
Operativni stroški / povprečna aktiva
2.4. Aktivnosti na področju tehnologije in informatike
V letu 2012 je hranilnica nadaljevala s strategijo vlaganj v razvoj informacijske podpore storitvam, ki jih
nudi svojim komitentom. V mesecu aprilu je popolnoma prenovila elektronsko bančništvo tako za pravne
kot fizične osebe. S prenovo se je povečal nivo zanesljivosti, varnosti in razpoložljivosti spletne banke.
Posodobili smo uporabniški vmesnik in dogradili varnostne mehanizme ter nove funkcionalnosti, ki
uporabnikom omogočajo pregled nad porabo na poslovni plačilni kartici, vpogled v promet najetih kreditov
v hranilnici ter možnost priprave informativnega amortizacijskega načrta.
V mesecu juniju se je pričel projekt konsolidacije Oracle podatkovnih zbirk. Produkcijski strežnik z bančno
aplikacijo se je nadomestil z gručo strežnikov. Do konca leta so bile preseljene skoraj vse podatkovne zbirke
na novi strežnik. S tem se je bistveno povečala razpoložljivost, zanesljivost in varnost bančne aplikacije.
Nadaljeval se je razvoj bančnih aplikacij. Poleg prilagajanja programske opreme zakonskim spremembam
so bile ob koncu leta dokončno uvedene domače SEPA direktne bremenitve, saj je Bankart z 31.12.2012
ukinil zbirni center.
Sprotno se je menjavala dotrajana računalniška strojna in programska oprema z novejšo. Na področju
varovanja hranilnice so bili prenovljeni sistemi tehničnega varovanja v poslovnih enotah Maribor, Celje in
Velenje. V vseh ostalih poslovalnicah pa so se nadaljevale aktivnosti, povezane z realizacijo priporočil
zunanjega svetovalca za varnost.
V mesecu septembru je začel projekt prehoda komunikacije s centralnim računalnikom iz SNA protokola na
TCP/IP protokol vseh bankomatov v lasti hranilnice, kar je bilo uspešno zaključeno v mesecu decembru 2012.
2.5. Poročilo službe notranje revizije
Hranilnica ima v skladu z zakonom o bančništvu organizirano službo notranje revizije, ki je organizacijsko
in funkcionalno ločena od drugih segmentov delovanja hranilnice.
Služba deluje v skladu z zakonom o bančništvu, zakonom o revidiranju, mednarodnimi standardi
strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom načel in poklicne etike ter Listino o ustanovitvi
službe notranje revizije v Hranilnici LON d.d., Kranj.
25
LETNO POROČILO 2012
Služba je usmerjena k sistematičnemu in strokovnemu pristopu pri ocenjevanju upravljanja s tveganji in
delovanja kontrolnega sistema. Odgovorna je za opravljanje vseh vrst revizij poslovnih enot in posameznih
poslovnih funkcij. Poudarek pri delu je predvsem na presoji ugotavljanja ustreznosti postopkov, vgrajenih
za obvladovanje tveganj, ugotavljanje dejanskega stanja, kakovost vzpostavljenih sistemov notranjih
kontrol, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi pravili ter možnosti za izboljšanje obstoječih
postopkov v smeri povečanja kakovosti delovanja hranilnice. Služba notranje revizije seznanja upravo o
ugotovitvah posameznih reviziji s poročili, polletno pa poroča tudi nadzornemu svetu ter revizijski komisiji.
V službi je naloge revidiranja v letu 2012 opravljala ena zaposlena, ki ima strokovni naziv revizor ter
univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri. Izobraževanje s področja notranjih revizij v bankah, s področja
računovodstva ter računalniških znanj je bilo kot vselej tudi v letu 2012 stalna naloga.
V letu 2012 je služba opravila 16 rednih in izrednih revizijskih pregledov na različnih področjih poslovanja
hranilnice.
Služba notranje revizije je za obdobje od 31. julija 2010 do 31. julija 2012 v letošnjem letu pridobila zunanjo
presojo o kakovosti izvajanja notranjerevizijskih aktivnosti, skladnosti delovanja z Mednarodnimi standardi
strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju ter Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in
Kodeksom notranjerevizijskih načel. Iz zunanje ocene izhaja skladnost delovanje službe s standardi v vseh
pomembnejših vidikih. Na podlagi ugotovitev in priporočil pa bo služba še naprej izvajala aktivnosti za
nadgraditev kvalitete delovanja.
26
3
Upravljanje s tveganji
Hranilnica obravnava upravljanje s tveganji kot stalen proces v okviru rednega delovnega procesa.
Upravljanje s tveganji se nanaša na ugotavljanje, merjenje in obvladovanje tveganj, ki se pojavljajo pri
poslovanju. V tem procesu aktivno sodelujejo uprava hranilnice, služba upravljanja s tveganji, služba
notranjega revidiranja in vse strokovne službe.
Za spremljanje tveganj je v hranilnici ustanovljena služba upravljanja s tveganji, ki pripravlja mesečna
poročila o izpostavljenosti hranilnice posameznim tveganjem in jih posreduje v obravnavo Odboru za
tveganja, katerega člana sta tudi oba člana uprave. Odbor za tveganja se praviloma sestaja mesečno.
Njegova naloga je pregled strukture izkaza finančnega položaja, kapitalske ustreznosti, likvidnostnega
tveganja, izpostavljenosti obrestnemu tveganju, kreditnemu tveganju, operativnemu tveganju, analizi
in simulacijam uspešnosti poslovanja ter dobičkonosnosti.
V primeru, da služba upravljanja s tveganji ugotovi povečano izpostavljenost kreditnemu, obrestnemu ali
likvidnostnemu tveganju, o tem takoj neposredno poroča upravi. Uprava sprejme ukrepe za zmanjšanje
izpostavljenosti in jih posreduje strokovnim službam, ki so jih dolžne realizirati.
Hranilnica zagotavlja ustrezno višino kapitala glede na specifične lastnosti poslov, ki jih opravlja. Kapitalsko
ustreznost izračunava v skladu z metodologijo, ki jo s Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic
predpisuje Banka Slovenije. Količnik kapitalske ustreznosti, ki ga hranilnica spremlja najmanj trimesečno,
je na dan 31.12. 2012 znašal 11,80, na dan 31.12. 2011 pa 10,70.
3.1. Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila zapadlih dolgov s strani
dolžnikov. Temeljni cilji upravljanja s kreditnim tveganjem so maksimiranje dobička, zagotavljanje
stabilnega in varnega poslovanja ter doseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega
portfelja.
3.1.1. Merjenje kreditnega tveganja
Hranilnica meri kreditno tveganje skladno z izdelano interno metodologijo pregleda in ocenjevanja
kreditnega portfelja, ki je poenotena z zahtevami MSRP. Z metodologijo so določena podrobnejša merila
ocenjevanja in oslabitve finančnih sredstev, sklep pa zavezuje odgovorne ves čas pravnega razmerja k
spremljavi poslovanja dolžnika in kvalitete zavarovanja terjatve ter ustreznemu vodenju kreditne mape. O
posamičnih oslabitvah finančnih naložb odloča kreditni odbor.
Hranilnica finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrsti v skupine po
vrstah dolžnika in značilnostih produkta, oceni višino izgub iz kreditnega tveganja ter oblikuje ustrezne
oslabitve in rezervacije glede na tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih
poslov.
Dodatno hranilnica izvaja poglobljene analize kreditnega portfelja.
27
LETNO POROČILO 2012
3.1.2. Kreditna politika in postopki
a)
Priprava kreditnega predloga
Kreditno sposobnost fizičnih oseb ugotavlja kreditni referent ob pripravi kreditnega predloga, kreditno
sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov pa bonitetna služba. Hranilnica pri upravljanju s
kreditnimi tveganji upošteva z ZBan-1 in s Sklepom o veliki izpostavljenosti predpisano zgornjo raven
izpostavljenosti do enega komitenta.
b)
Odobritev kreditov in limitov
Pri odobravanju kreditov hranilnica upošteva vse zakonske omejitve. V skladu z ZBan-1 izpostavljenost iz
naslova odobrenih kreditov, garancij in drugih terjatev do enega kreditojemalca ali skupine povezanih oseb
ne sme presegati 25,00 % kapitala hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine
povezanih oseb preseže 10,00 % kapitala hranilnice, je potrebno soglasje nadzornega sveta. Soglasje je
potrebno tudi v primeru odobritve kredita osebi ali skupini povezanih oseb, ki ima položaj osebe v
posebnem razmerju s hranilnico, če izpostavljenost hranilnice do te osebe ali skupine povezanih oseb
presega ali bo na podlagi tega posla presegla 100 tisoč EUR.
V hranilnici sta oblikovana dva organa, ki imata pristojnosti odobravanja naložb (kreditov, limitov, idr.).
Kreditne komisije imajo omejen obseg pristojnosti orientirane izključno na določene potrošniške kredite,
pri katerih izpostavljenost do kreditojemalca skupaj z obravnavano naložbo ne presega 10 tisoč EUR in so
zavarovani pri zavarovalnici. Vse ostale naložbe odobrava kreditni odbor.
c)
Spremljanje in izterjava kreditov
Spremljanje kreditov zagotavlja zaledna služba na sedežu hranilnice, ki zagotavlja tudi izterjavo kreditov.
Njena naloga je:
-
-
priprava obračunov obresti, razmejevanja stroškov odobritve in obračunavanje stroškov vodenja,
spremljanje ustreznosti zavarovanj,
aktiviranje trajnikov za poplačila kreditov v breme transakcijskih računov, odprtih v hranilnici (trajniki),
spremljanje odplačevanja in opominjanje v primeru ugotovljene zamude,
vodenje postopka izterjave in priprava odškodninskega zahtevka zavarovalnici ali unovčenje drugih
oblik zavarovanja, kot je poplačilo iz naslova depozita, vodenje postopka izterjave poroka oziroma
predaja primera pravni službi, v primeru drugih oblik zavarovanja,
spremljanje in analiziranje škodnih zahtevkov.
Zaledna služba je podrejena neposredno upravi. Tedensko poroča Komisiji za rizične terjatve (KRT) o
uspešnosti izterjave, škodnih dogodkih in unovčenjih zavarovanj. Komisija za rizične terjatve se sestaja
tedensko in odloča o postopkih izterjave, predlogih za prestrukturiranje kreditov in predlogih za odpis
neizterljivih terjatev.
3.1.3. Kreditna zavarovanja
Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih. Potrošniški krediti in krediti, odobreni
osebam, ki opravljajo dejavnost, so večinoma zavarovani pri zavarovalnici, z zastavno pravico na
nepremičnini, s poroki ali s premijo za lastno zavarovanje. Krediti, odobreni pravnim osebam, so zavarovani
večinoma z oblikami, kot so: vpis hipoteke, poroštva drugih pravnih ali fizičnih oseb, menice z menično
izjavo in cesijske pogodbe. Pregled zavarovanih kreditov je razviden iz tabele v poglavju Upravljanje s
tveganji tč. 1.1.
3.1.4. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij
Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS
39 in interno metodologijo. V bilančni postavki “Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo” izkazuje
terjatve do države (obveznice RS) oz. terjatve, za katerih izplačilo jamči država (SOS2E) za katere ne
28
oblikuje oslabitev oziroma rezervacij. Med finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, izkazuje tudi
obveznice poslovnih bank in ene nefinančne družbe, za katere na dan 31.12.2012 ni oblikovala oslabitev.
Finančna sredstva, razvrščena v to skupino kreditov, hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s tk. 7.2.b.
Pojasnila k računovodskim izkazom. V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se
ocenjujejo individualno, vendar hranilnica ocenjuje, da oslabitev ni potrebna. Med finančnimi sredstvi v
posesti do zapadlosti so prav tako obveznice RS, zakladne menice, obveznice bank in drugih za katerih
izplačilo jamči država Slovenija, druge obveznice bank in nefinančne družbe, za katere je hranilnica
sprejela sklep, da jih namerava in zmore držati do zapadlosti.
Hranilnica je v letu 2012 obračunala neto 467 tisoč EUR popravkov vrednosti zaradi oslabitve kreditov.
Pregled zapadlih terjatev je razviden iz tabel v poglavju Upravljanje s tveganji tč. 1.3..
Pregled kreditov po deležu zapadlih terjatev na dan 31.12.2012
v 1000 EUR
Stanje
terjatev
Zapadle
terjatve
1.008
539
(117)
891
178
174
(99)
79
Drugi
95.870
579
(1.990)
93.880
Skupaj
97.056
1.292
(2.206)
94.850
10 največjih pravnih oseb in s.p.
10 največjih fizičnih oseb
Popravek
Neto
vrednosti zpostavljenost
Pregled kreditov nefinančnim družbam po gospodarskih panogah
v 1000 EUR
Znesek
popravka
Neto
vrednosti izpostavljenost
(oslabitev)
Znesek
bilančne
izpostavljenosti
Znesek
zapadlih
terjatev
911
110
(61)
850
Trgovina, vzdrževanje in
popravila motornih vozil
4.270
257
(70)
4.200
Promet in skladiščenje
1.485
123
(53)
1.432
Gostinstvo
1.216
3
(47)
1.169
Informacijske in komunikacijske
dejavnosti
123
5
(8)
115
Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti
138
2
(8)
130
Druge raznovrstne poslovne
dejavnosti
1.093
6
(21)
1.072
Predelovalne dejavnosti
4.150
89
(140)
4.010
Drugi
2.546
(112)
2.434
(520)
15.412
Panoga
Gradbeništvo
Skupaj
15.932
595
3.1.5. Upravljanje kreditnega tveganja
Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju predvsem preko kreditnega portfelja, manj preko portfelja
vrednostnih papirjev, garancij in drugih bilančnih ter izvenbilančnih postavk.
29
LETNO POROČILO 2012
Upravljanje s kreditnim tveganjem izvaja v okviru procesa odobravanja kreditov ali drugih naložb, in sicer:
-
bonitetna služba ocenjuje zgornjo mejo zadolževanja na kratek in dolgi rok za posamezno podjetje ali
samostojnega podjetnika kot zgornji limit zadolžitve,
zgornjo mejo zadolževanja za fizične osebe izračunajo kreditni referenti v skladu s poslovno politiko
hranilnice, v postopku priprave kreditnega predloga,
z uporabo sistema SISBON,
odobritev kreditnega zahtevka gre skozi proces odobravanja kreditnih komisij ali kreditnega odbora
na podlagi internih navodil in pravilnikov, ki določajo poslovno politiko in postopke pri odločanju,
z vodenjem registra skupin povezanih oseb,
preko razvrščanja naložb in oblikovanja rezervacij,
preko izvajanja sklepa o veliki izpostavljenosti,
z uporabo instrumentov zavarovanja,
preko limitnega sistema višine izpostavljenosti sklenjenih poslov preko kreditnih posrednikov in
izpostavljenosti do posameznih skupin kreditojemalcev,
z rednimi portfeljskimi analizami.
3.2. Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh
dospelih obveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od
običajnih. Likvidnost je sposobnost hranilnice vzdržati zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in
povečevati likvidna sredstva. Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti sredstev in virov.
3.2.1. Potek upravljanja likvidnostnega tveganja
V hranilnici poteka upravljanje z likvidnostnim tveganjem skladno z zapisano politiko. Izvajanje politike
spremljata in nadzorujeta odbor za tveganja ter likvidnostna komisija. Za uravnavanje likvidnosti je zadolžen
oddelek zakladništva, ki dnevno pripravlja likvidnostno poročilo in poročilo o izračunu likvidnostnega
količnika in ga predstavi likvidnostni komisiji.
Hranilnica upravlja likvidnostno tveganje s/z:
-
spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami,
spremljanjem višine likvidnih sredstev,
usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti,
spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic,
spremljanjem višine naložb v vrednostne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive,
spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni,
dinamično analizo vrzeli,
stresnimi testi.
3.2.2. Pristop k financiranju
Likvidnostne vire dnevno pregleduje oddelek zakladništva, ki skrbi za uravnavanje dnevne, tedenske,
mesečne in letne likvidnosti. Hranilnica dnevno likvidnost uravnava na medbančnem trgu, kjer je večinoma
neto ponudnik sredstev. Dolgoročno za obdobje 3 let pa se je v letu 2011 zadolžila na primarnem trgu
(ECB). Hranilnica dosledno izpolnjuje obveznost izločanja obvezne rezerve ter redno izračunava predpisane
količnike likvidnosti.
Hranilnica v okviru vodenja likvidnosti razporeja likvidnostne presežke v kratkoročne depozite pri bankah
in tako vsak trenutek zagotavlja ustrezno likvidnostno pozicijo za vračilo vlog oz. izpolnitev svojih
obveznosti v skladu s pogodbami.
Hranilnica zmanjšuje likvidnostno tveganje na dolgi rok z aktivno politiko pridobivanja dolgoročnih virov.
Velik delež naložb ima v vrednostnih papirjih razporejenih kot razpoložljive za prodajo, ki jih v primeru
poslabšane likvidnostne situacije lahko odproda ali zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita.
30
3.3. Obrestno tveganje
Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto
obrestnih prihodkov (bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj hranilnice. Izhaja iz
strukture obrestne mere za neusklajenost zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob
upoštevanju zapadlosti ponovne določitve obrestne mere.
3.3.1. Potek upravljanja obrestnega tveganja
Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za hranilnico
obrestno tveganje. Možne izgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk
izkaza finančnega položaja na spremembe obrestnih mer. Hranilnica redno spremlja dogajanje na področju
obrestovanja sredstev in naložb ter skladno s trendi na trgu usklajuje Sklep o višini obrestnih mer Hranilnice
LON d.d., Kranj. Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo
za hranilnico obrestno tveganje. Možne izgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih
postavk izkaza finančnega položaja na spremembe obrestnih mer.
Uprava hranilnice spremlja izpostavljenost hranilnice obrestnemu tveganju in obrestne mere prilagaja
razmeram na trgu. Za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju hranilnica uporablja metodo
obrestnih vrzeli, v katerih ugotavlja obrestni razmik po posameznih dospelostnih razredih. Kot dodatno
meritev hranilnica ugotavlja vpliv spremembe obrestnih mer na obrestne prihodke in vpliv spremembe
obrestnih mer na kapital hranilnice. Hranilnica omejuje velikost obrestnih vrzeli, njihovega vpliva na
obrestne prihodke in kapital hranilnice z ustreznim limitnim sistemom. Za omejevanje obrestnega tveganja
se hranilnica poslužuje izvedenih finančnih instrumentov (plain vanilla swap) in referenčnih obrestnih mer.
3.3.2. Pregled obrestnih vrzeli
Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno
občutljive postavke v skupine po preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne
mere.
Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s
spremenljivo in tiste z nespremenljivo obrestno mero) ter vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero,
ki se jim v tem obdobju ponovno določi obrestna mera (t.i. repricing). Izpostavljenost obrestnemu tveganju
predstavljajo vrednosti razlik med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi
obrestne mere.
3.3.3. Občutljivost neto obrestnih prihodkov
Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane
spremembe tržne krivulje donosnosti na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi
metode ocenimo, za koliko se spremenijo neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere
ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe krivulje
donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice.
3.3.4. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala
Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe
krivulje donosnosti. Višino tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo
ekonomske vrednosti kapitala. Test, ki omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala, se
izdeluje po priporočilu baselskega dokumenta na paralelni premik obrestnih mer za 200 bazičnih točk.
31
LETNO POROČILO 2012
3.4. Operativno tveganje
Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:
-
neustrezno ali nepravilno izvajanje notranjih procesov,
druga nepravilna ravnanja ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero,
neustrezno ali nepravilno delovanje sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero,
zunanji dogodki ali dejanja.
Hranilnica ima vzpostavljen sistem spremljanja operativnega tveganja na nivoju poslovnih procesov in na
nivoju hranilnice z ustreznim sistemom spremljanja, analiziranja izgub ter ocenjevanja izpostavljenosti
operativnemu tveganju. Hranilnica je vzpostavila sistem zbiranja škodnih dogodkov, vzpostavila rezervno
lokacijo in ima pripravljen načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga redno testira.
3.5. Tveganje dobičkonosnosti
Tveganje dobičkonosnosti predstavlja predvsem neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali
nesposobnost hranilnice, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti.
Svet Banke Slovenije je na seji dne 28.02.2012 sprejel sklep o obveznosti oblikovanja višjih kapitalskih potreb
v bankah in hranilnicah zaradi splošno viskih pasivnih obrestnih mer. Te so razlog za povečanje tveganja
dobičkonosnosti, saj vplivajo na zniževanje obrestne marže, ki je eden od pokazateljev dobičkonosnosti.
Znesek kapitalske zahteve predstavlja potencialna izguba hranilnice, ki je izračunana kot zmnožek novih
poslov, kjer hranilnica presega zgornje meje obrestnih mer, določenih s strani Banke Slovenije za posamezne
ročnosti, s povprečnim skupnim odklonom od zgornje meje obrestnih mer. Kapitalska potreba iz naslova
tveganja dobičkonosnosti na dan 31.12.2012 znaša 1.180 tisoč EUR.
3.6. Valutno tveganje
Hranilnica razen menjalniških poslov ne opravlja deviznega poslovanja, zato se v devizni podbilanci nahaja
le tuja gotovina v menjalnici. Stanje devizne blagajne na 31.12.2012 je 39 tisoč EUR. Izpostavljenost
valutnemu tveganju je minimalna.
3.7. Druga bančna tveganja
Za poslovanje hranilnice so najpomembnejša tveganja: kreditno, likvidnostno, obrestno in operativno
tveganje, Za vsa navedena tveganja ima hranilnica vzpostavljene postopke identifikacije, merjenja in
obvladovanja. Menimo, da hranilnica glede na kriterije, ki izhajajo iz ZBan-1, ni izpostavljena drugim večjim
tveganjem.
3.8. Upravljanje s kapitalom
3.8.1. Kapital in kapitalska ustreznost
Hranilnica izračunava kapital v skladu s predpisi Banke Slovenije. Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic
(sklep o kapitalu) določa sestavine in lastnosti, razmerja in omejitve ter odbitne postavke pri izračunu
kapitala, opredeljuje pa tudi minimalni obseg kapitala. Kapital hranilnice mora znašati toliko kot znaša
seštevek vseh kapitalskih zahtev glede na posle, ki jih opravlja hranilnica oziroma najmanj 1 mio EUR. Glede
na lastnosti in zahtevane pogoje je kapital hranilnice razdeljen v dve kategoriji:
-
32
temeljni kapital in
dodatni kapital I.
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Temeljni kapital
9.851
9.220
Dodatni kapital I
2.263
1.941
12.114
11.161
Skupaj kapital
Hranilnica izračunava kapital najmanj kvartalno, ko mora o tem poročati tudi Banki Slovenije, za interne
potrebe pa praviloma mesečno. Za izračun je zadolženo računovodstvo hranilnice, ki mora pripraviti izračun
najkasneje do 20. v mesecu za pretekli kvartal ob koncu leta pa do 20. februarja in o tem poročati odboru
za tveganja. Po obravnavi na odboru se podatek o višini kapitala posreduje vsem, ki podatek potrebujejo
pri odločanju.
3.8.1.1. Temeljni kapital
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve
5.918
5.916
- vpisane delnice
2.861
2.861
- kapitalske rezerve
3.057
3.055
Rezerve iz dobička in zadržani dobiček
4.116
3.428
79
79
4.037
3.349
0
0
92
92
Odbitne postavke
-188
-84
- lastne delnice
-133
-33
- neopredmetena osnovna sredstva
-55
-51
Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala
-87
-132
- naložbe v kreditne ali fin. institucije ter družbe za upravljanje
-87
-132
9.851
9.220
- zakonske rezerve
- druge rezerve iz dobička
- zadržani dobiček
Hibridni instrumenti temeljnega kapitala*
Skupaj temeljni kapital
*prednostne delnice hranilnice se vključujejo med hibridne instrumente temeljnega kapitala
3.8.1.2. Dodatni kapital I
Dodatni kapital v hranilnici vključuje:
-
presežke iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo, opredmetenimi
osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami,
podrejeni dolg.
33
LETNO POROČILO 2012
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
0
0
2.350
2.073
Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala
-87
-132
- naložbe v kreditne ali fin. institucije ter družbe za upravljanje
-87
-132
2.263
1.941
Presežek iz prevrednotenja
Podrejeni dolg
Skupaj dodatni kapital I
Odbitna postavka od temeljnega in dodatnega kapitala se nanaša na preseganje naložb v kreditne ali
finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki skupaj presegajo več kot 10,00 % kapitala hranilnice.
Znesek, ki presega 10,00 % kapitala, je v višini 50,00 % odbitna postavka od temeljnega kapitala in enako
od dodatnega kapitala.
3.8.1.3. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje
Hranilnica izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske
zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice. Pri izračunu hranilnica
upošteva tveganjem prilagojen znesek za vsako posamezno izpostavljenost. Od razvrstitve izpostavljenosti
v določeno kategorijo je odvisen izračun kapitalske zahteve in uporaba uteži tveganja.
a)
Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu
v 1000 EUR
Kategorija izpostavljenosti
Enote centralne ravni države in centralne banke
Bilančne Zunajbilančne
terjatve
terjatve
Kapitalska
zahteva
52.795
0
0
96
1
4
8.848
0
0
Institucije
44.516
600
1.056
Podjetja
19.146
3.565
1.534
Bančništvo na drobno
72.748
2.243
4.260
0
0
0
1.999
0
192
Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti
34
0
1
Naložbe v investicijske sklade
15
0
1
7.397
5
304
207.594
6.414
7.352
Enote regionalne in lokalne ravni držav
Osebe javnega sektorja
Zavarovano z nepremičninami
Zapadle postavke
Ostale izpostavljenosti
Skupaj
3.8.1.4. Kapitalska zahteva za operativno tveganje
Kapitalsko zahtevo za operativno tveganje hranilnica izračunava po enostavnem pristopu. Izračun temelji
na podatkih o triletnem povprečju vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov.
34
3.8.1.5. Kapitalska ustreznost in količnik kapitalske ustreznosti
Hranilnica mora zagotavljati ustrezno višino kapitala za pokrivanje vseh tveganj, ki jim je pri poslovanju
izpostavljena. V okviru prvega stebra kapitalske ureditve Basel 2 zagotavlja kapital za pokrivanje kreditnega
in operativnega tveganja kot to predpisuje sklep Banke Slovenije. Hranilnica ne opravlja poslov trgovanja
in opravlja posle izključno v domači valuti, razen menjalniških poslov.
Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in kapitalskimi zahtevami v okviru 1. stebra
kapitalske ureditve Basel 2 in na dan 31.12.2012 znaša 11,80.
3.8.2. Proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala (ICAAP)
Kapitalski sporazum imenovan Basel 2 sestavljajo trije med seboj dopolnjujoči stebri. Vsak posamezen
steber je namenjen krepitvi varnega in preglednega poslovanja. Minimalne kapitalske zahteve so zajete v
prvi steber in se nanašajo na kapitalsko zahtevo za kreditno, tržno in operativno tveganje ter z novo
metodologijo izračuna odražajo dejansko realno izpostavljenost omenjenim tveganjem.
Drugi steber je namenjen izračunu notranjega kapitala finančne institucije imenovanega ICAAP in
regulativnemu nadzoru. Regulator na podlagi drugega stebra kapitalske ureditve izvaja nadzor procesa
ocenjevanja notranjega kapitala v finančnih institucijah, kapitalske ustreznosti in upravljanja s tveganji.
Tretji steber kapitalske ureditve je namenjen javnim razkritjem, ki prispevajo k boljši obveščenosti
uporabnikov računovodskih informacij.
Hranilnica zagotavlja ustrezni notranji kapital v okviru prvega stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz
naslova:
-
kreditnega tveganja po standardiziranem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno
tveganje,
operativnega tveganja po enostavnem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno
tveganje,
in v okviru drugega stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz naslova:
-
obrestnega tveganja v višini odstotka dejanske izpostavljenosti glede na regulatorno vrednost kapitala,
likvidnostnega tveganja glede na dejansko izpostavljenost likvidnostnemu tveganju, ki je opredeljena
z velikostjo količnikov likvidnosti prvega in drugega razreda ter velikostjo likvidnostne vrzeli do 1 leta,
tveganja dobičkonosnosti glede na izračunano vrednost po metodologiji regulatorja,
tveganja koncentracije v višini izračuna glede na izmerjeno tveganje koncentracije po HerfindahlHirschmannovem indeksu,
iz naslova stres testov na podlagi prevrednotenja državnih vrednostnih papirjev,
iz naslova kvalitete notranjega upravljanja.
V okviru zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala hranilnica zasleduje dolgoročni cilj varnosti z vidika
nemotenega poslovanja hranilnice in z vidika tržnih udeležencev. Poglavitni cilj hranilnice je vzpostaviti
vez med profilom tveganja hranilnice, upravljanja s tveganji in sistemom za zmanjševanje tveganj ter
notranjim kapitalom hranilnice. Hranilnica preverja proces ocenjevanja notranjega kapitala in izdela oceno
ustreznega notranjega kapitala. Profil tveganja hranilnice je prva stopnja v oceni notranjega kapitala, ki ga
hranilnica pripravlja enkrat letno. Celoten proces ocene notranjega kapitala se izdela za tekoče leto v
mesecu aprilu. Na podlagi ocene se pripravljajo izračuni notranjega kapitala in kapitalske zahteve najmanj
trimesečno.
35
LETNO POROČILO 2012
3.8.2.1. Interna ocena kapitala na dan 31.12.2012
v 1000 EUR
Znesek
Kapital hranilnice
Kapitalska zahteva za kreditno tveganja
Kapitalska zahteva za operativno tveganje
Kapitalska zahteva prvega stebra
12.114
7.352
862
8.214
Kapitalska zahteva za obrestno tveganje iz bančne knjige
569
Kapitalska zahteva za tveganje koncentracije
100
Kapitalska zahteva za tveganje dobičkonosnosti
Kapitalska zahteva za likvidnostno tveganje
Kapitalska zahteva iz naslova zunanjih dejavnikov (procikličnost)
Kapitalska zahteva za kvaliteto notranjega upravljanja
Kapitalska zahteva drugega stebra
Interna ocena kapitalskih potreb
Presežek kapitala
1.180
303
1.446
118
3.716
11.930
184
3.9. Politika prejemkov
V skladu s 75. členom ZBan-1 hranilnica nima ustanovljene komisije za prejemke. Politiko prejemkov so
pripravile strokovne službe hranilnice, sprejela jo je uprava hranilnice in potrdil nadzorni svet.
Politika obravnava sistem prejemkov vseh zaposlenih po posameznih kategorijah:
-
-
zaposleni s posebno naravo dela:
- uprava,
- vodje funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij (pooblaščenci
uprave, vodje službe notranje revizije, službe upravljanja s tveganji),
kadrovske in pravne službe ter funkcija zagotavljanja skladnosti,
neposredni prevzemniki tveganj v primeru, da v okviru svojih pristojnosti lahko sklepajo posle, ki
vplivajo na profil tveganosti hranilnice (vodje poslovnih enot, zakladnik),
drugi zaposleni, ki v okviru svojih pristojnosti ne sklepajo poslov, ki bi vplivali na profil tveganosti
hranilnice.
Politika prejemkov določa oblike neposrednih in posrednih finančnih plačil in ugodnosti, do katerih so
zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb s hranilnico. Pogodbo s članoma uprave sklene nadzorni
svet in v njenj opredeli fiksni in variabilni del prejemka ter druge ugodnosti opredeljene v politiki. Variabilni
del prejemka (nagrada) je odvisen od rasti bilančne vsote in dobička hranilnice z upoštevanjem uspešnosti
obvladovanja kreditnega, likvidnostnega in kapitalskega tveganja. Slednji se ocenjujejo na podlagi kvalitete
aktive, količnika kapitalske ustreznosti in količnika prvega razreda likvidnostne lestvice ter so v določenih
primerih izključujoči. Izplačilo nagrade potrdi skupščina delničarjev ob obravnavi poslovnih rezultatov za
preteklo poslovno leto in se delno izvrši v obliki delnic. Del nagrade se izplača v roku enega meseca po
skupščini oziroma po zagotovitvi lastnih delnic za izplačilo, drugi del pa v okviru tri letnega obdobja
odložitve. Izplačani prejemki članom uprave za leto 2012 (vključena nagrada za poslovno leto 2011
izplačana v letu 2012) so razvidni v Računovodskem delu poročila tč. 7.9.3.
36
Vodje funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij so neposredno podrejeni
upravi, zaposleni pa so dolžni tekoče poročati upravi oziroma pristojnim odborom, kar zmanjšuje profil
tveganosti hranilnice. Upravičeni so do prejemkov v skladu s Kolektivno pogodbo za banke in hranilnice in
drugimi internimi akti hranilnice, kot veljajo tudi za druge zaposlene. Enako velja za vodje enot, kot
neposredne prevzemnike tveganj, ki so pri prevzemanju tveganj omejeni z limiti.
3.9.1. Pregled prejemkov po posameznih kategorijah
Plača in
regres za LD
Nagrada
izplačana v
denarju
Nagrada
izplačana v
delnicah
Bonitete
Skupaj
Uprava
374.167
37.850
37.850
21.320
471.187
Pooblaščenci uprave
179.432
0
0
4.420
183.852
89.254
0
0
170
89.424
642.853
37.850
37.850
25.910
744.463
Kategorija zaposlenih
Vodje služb notranje revizije
in upravljanja s tveganji
Skupaj
37
LETNO POROČILO 2012
4
Pomembni poslovni
dogodki
nastali po datumu izkaza finančnega položaja
Hranilnica je v mesecu januarju odprla poslovno enoto v Domžalah, ki bo mogočala servisiranje predvsem
malega gospodarstva v tem delu Slovenije.
V bankomatsko mrežo sta bila vključena dva bankomata hranilnice, in sicer bankomat v poslovni enoti
Domžale in bankomat v Kranju na lokaciji Zdravstvenega doma.
38
5
Splošno gospodarsko
okolje v letu 2012
Po dveh letih skromne gospodarske rasti se je okrevanje gospodarske aktivnosti v letu 2012 prekinilo. Ocene
za 2012 kažejo na več kot 2,00 % padec BDP-ja. Slovenija je na začetku krize precej zdrsnila glede na svoje
aktivnosti, hkrati pa so se močno poslabšale razmere na trgu dela. V primerjavi z ostalimi članicami evrskega
območja in EU, je bil padec aktivnosti v Sloveniji med največjimi.
Povprečna letna inflacija, merjena s HICP, je v letu 2012 znašala 2,70 %, kar je za 0,7 odstotne točke več kot
leto prej. K skupni inflaciji so lani ponovno največ prispevale cene energentov in hrane ter rast cen storitev,
večinoma zaradi posledic nekaterih ukrepov fiskalne konsolidacije. Visok prispevek dviganja trošarin k
inflaciji je omogočil sicer šibko rast proračunskih prihodkov.
Gospodarske razmere so bile ob koncu lanskega leta neugodne v večini največjih trgovinskih partneric
Slovenije. Ob visoki stopnji brezposelnosti ostajajo obeti za okrevanje povpraševanja v evrskem območju
še naprej slabi. Šibko tuje povpraševanje in vse manjše domače trošenje kažeta na dodatno znižanje
gospodarske aktivnosti v Sloveniji v lanskem zadnjem četrtletju. V novembru so se posledično močno
poslabšale tudi razmere v industriji.
Recesija se čedalje močneje odraža na trgu dela, kjer je registrirana stopnja brezposelnosti presegla
13,00 %, število prostih delovnih mest pa se znižuje. Medletno manjšanje števila delovno aktivnih presega
2,00 %. Konec leta 2012 je bilo v državi registriranih skoraj 125.000 brezposelnih.
Bančni sistem je tudi v letu 2012 posloval slabo. Čista izguba bank je znašala 598 mio EUR. Glavni krivec za
izgubo ostaja slab posojilni portfelj; stroški novih neto oslabitev in rezervacij so lani medletno zrasli za skoraj
30 odstotkov, na 1,474 milijarde evrov. Konec novembra 2012 je bilo z oslabitvami pokritih 8,19 odstotka
vseh razvrščenih terjatev bank (teh je za 49,2 milijarde evrov); konec leta 2011 je bila ta pokritost 6,57odstotna. Bilančna vsota bančnega sistema se je lani zmanjšala za 3,1 mrd EUR. Medletno zmanjšanje je
konec leta doseglo 6,30 %. Proces krčenja bilančne vsote je bil prisoten v večini mesecev lanskega leta z
izjemo marca, ko so se banke zadolžile pri ECB v višini 2,2 mrd EUR. K nižji bilančni vsoti je decembra
prispevalo zmanjšanje vlog nebančnega sektorja, zmanjšanje kapitala v bančnem sistemu zaradi realizirane
izgube bank in odplačilo podrejenega dolga.
Čisti obrestni prihodki na ravni sistema so v letu 2012 upadli za 12,93 %, na 876,4 mio EUR.
Nadaljuje se proces zniževanja kreditiranja nebančnega sektorja in razdolževanja bank do tujine. V letu
2012 do meseca novembra so se banke pri tujih bankah in na podlagi poplačila obveznic skupaj razdolžile
za 3,5 mrd EUR. Znižanje virov se je kljub delni nadomestitvi virov pri Evrosistemu močno odrazilo na
zniževanju posojil nebančnemu sektorju, predvsem nefinančnim družbam. Medletno znižanje posojil
nefinančnim družbam je doseglo 10,50 %.
Vzrok za znižanje posojil nefinančnim družbam pa ni samo v težavah bančnega sektorja, temveč tudi v
visoki zadolženosti podjetij, ki je eden najpomembnejših omejitvenih dejavnikov za novo financiranje pri
bankah. Z razmerjem med dolžniškim in lastniškim financiranjem v višini 144,00 % ostajajo podjetja
prezadolžena. Visok finančni vzvod sicer ni le odraz visoke zadolženosti, temveč tudi razvrednotenja kapitala
podjetij, h kateremu prispevajo tudi splošne neugodne gospodarske razmere in gibanja na finančnih trgih.
Dolžniški kapital podjetij se znižuje četrto leto zapored, vendar se to ne odraža bistveno na razmerju med
dolžniškim in lastniškim financiranjem.
39
LETNO POROČILO 2012
Nadaljuje se upadanje financiranja gospodinjstev s potrošniškimi posojili, kar je odraz poslabševanja
njihovega ekonomskega položaja in zmanjšane nagnjenosti k porabi.
Obrestna marža je konec novembra 2012 znašala 1,98 %, leto prej pa 2,14 %. Potrebno je dodati, da so
aktivne obrestne mere bistveno višje kot v evro območju. Za posojila podjetjem nad milijon evrov je
povprečna obrestna mera naših bank 4,7-odstotna, bank evrskega območja pa v povprečju “le”
2,2-odstotna.
Ob koncu leta 2012 so se politične razmere v državi zaostrile. Zaradi politične negotovosti obstajajo
nevarnosti za gospodarstvo in položaj Slovenije na finančnih trgih. Glede na težke politične razmere grozi
Sloveniji znižanje bonitetne ocene, dvig pribitka na slovenske državne obveznice in nasploh zvišanje cene
kapitala za državo.
ECB je ključno obrestno letno mero za likvidnostno zadolževanje bank v letu 2012 znižala na vrednosti
0,75 %. Referenčna obrestna mera 6 mesečni EURIBOR na dan 31.12.2012 znaša 0,319 % (za primerjavo
najvišji 6 mesečni EURIBOR v letu 2008 je znašal 5,448 %).
40
6
Družbena
odgovornost
Ogledalo organizacije predstavlja tudi pripravljenost za podpiranje družbeno odgovornih projektov in
organizacij. Hkrati je ravno socialno – družbena komponenta v delovanju organizacije tista, ki doda zadnji
delček v mozaik poslovnega uspeha.
V Hranilnici LON z donacijami in sponzorstvi podpiramo različne projekte na kulturnem, športnem in
humanitarnem področju. Tradicionalno smo pokrovitelj treh večjih dogodkov, iz katerih se je razvilo
dolgoletno medsebojno sodelovanje in predvsem prijateljstvo, hkrati pa vsako leto poskušamo izbrati še
nekaj projektov, v katere se vključujemo po naših zmožnostih.
Dejstvo je, da vseh projektov, prošenj in želja ne moremo izpolniti, a ves čas poskušamo ostati zavezani
preprosti filozofiji sožitja z ožjim in širšim okoljem, v katerem tako delujemo z vzajemnimi koristmi vseh
partnerjev. Z več manjšimi posameznimi donacijami želimo razpršiti sredstva in tako pomagati večjemu
številu organizacij oziroma posameznikov.
41
LETNO POROČILO 2012
7
Komuniciranje
z javnostmi
Temeljna naloga službe marketinga in komuniciranja je predvsem v strokovno primernem podajanju
informacij o hranilnici, njeni ponudbi in poslovanju medijem oz. ostalim javnostim.
Komuniciranje je korektno, pozitivno in mora hkrati vedno predstavljati resnično sliko trenutne situacije ali
obravnavane tematike.
Ves čas stremimo k poštenim in kakovostnim odnosom z mediji, za katere se zavedamo, da so pomemben
člen med hranilnico in našimi uporabniki. Prav njihovo pravilno informiranje nato pomaga pri ohranjanju
pozitivne in predvsem resničnostne podobe hranilnice njenim uporabnikom.
42
POROČILO
NEODVISNEGA REVIZORJA
DELNIČARJEM
HRANILNICE LON d.d., KRANJ
RAČUNOVODSKO POROČILO
1
Izjava odgovornosti
uprave
Uprava potrjuje računovodske izkaze in poslovno poročilo za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012 na
straneh od 52 do 61 ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom na
straneh od 62 do 98 tega letnega poročila.
Uprava je odgovorna, da je letno poročilo pripravljeno tako, da predstavlja resnično in pošteno sliko
premoženjskega stanja hranilnice in izidov njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2012.
Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile
računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so
računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju hranilnice
ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela
Evropska unija.
Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje
premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih od dneva, ko je bilo treba obračunati davek, preverijo poslovanje
hranilnice, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz
naslova davka od dohodka pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava hranilnice ni seznanjena z
okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Kranj, 15. marec 2013
Bojan Mandič, član uprave
Teodor Žepič, predsednik uprave
51
LETNO POROČILO 2012
Izkaz
finančnega položaja
2
na dan 31.12.2012 in 31.12.2011
v 1000 EUR
Vsebina
Pojasnilo
31.12.2012
31.12.2011
1
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni
banki
7.3.1.
8.981
3.056
2
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
7.3.2.
22.845
36.444
3
Krediti
7.3.3.
95.053
103.192
8.254
19.131
86.596
83.611
203
476
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
- druga finančna sredstva
4
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
7.3.4.
71.673
38.604
5
Opredmetena osnovna sredstva
7.3.5.
3.751
3.848
6
Neopredmetena dolgoročna sredstva
7.3.6.
55
51
7
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
7.3.7.
407
250
0
0
407
250
44
38
0
20
202.809
185.529
7.3.9.
30.250
18.016
12 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
7.3.10.
399
372
obveznosti, merjene po odplačni
13 Finančne
vrednosti
7.3.11.
161.556
156.164
770
253
152.501
146.441
- krediti bank
1.675
2.196
- dolžniški vrednostni papirji
3.280
2.504
- podrejene obveznosti
2.570
3.656
760
1.114
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
8
Druga sredstva
9
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in
ustavljeno poslovanje
7.3.8.
10 SKUPAJ SREDSTVA
11 Finančne obveznosti do centralne banke
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- druge finančne obveznosti
52
v 1000 EUR
Vsebina
Pojasnilo
31.12.2012
31.12.2011
7.3.12.
2.021
1.535
15 Rezervacije
7.3.13.
184
122
16 Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb
7.3.14.
6
66
6
66
13
248
194.429
176.523
finančni instrumenti, namenjeni
14 Izvedeni
varovanju
- obveznosti za davek
17 Druge obveznosti
7.3.15.
18 SKUPAJ OBVEZNOSTI
19 Osnovni kapital
7.3.16.
2.953
2.953
20 Kapitalske rezerve
7.3.17.
3.057
3.055
21 Presežek iz prevrednotenja
7.3.18.
(2.150)
(913)
iz dobička (vključno z zadržanim
22 Rezerve
dobičkom)
7.3.19.
4.116
3.428
23 Lastne delnice
7.3.20.
(133)
(33)
24 Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta
7.3.21.
537
516
8.380
9.006
202.809
185.529
25 SKUPAJ KAPITAL
26 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2013, v njenem imenu sta jih
podpisala:
Bojan Mandič, član uprave
Teodor Žepič, predsednik uprave
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi.
53
LETNO POROČILO 2012
3
Izkaz poslovnega izida
za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012
v 1000 EUR
Vsebina
Pojasnilo
2012
2011
1
Prihodki iz obresti
7.4.1.
10.098
8.849
2
Odhodki za obresti
7.4.2.
(6.073)
(5.400)
3
Prihodki od dividend
7.4.3.
53
36
4
Čiste obresti
4.025
3.449
5
Prihodki iz opravnin ( provizij )
7.4.4.
2.832
2.949
6
Odhodki za opravnine ( provizije )
7.4.5.
(304)
(248)
7
Čiste opravnine (provizije)
2.528
2.701
8
Realizirani dobički/ izgube iz finančnih sredstev in
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
7.4.6.
110
1
9
Čisti dobički/ izgube iz finančnih sredstev in
obveznosti, namenjenih trgovanju
7.4.7.
(15)
(42)
poštene vrednosti pri obračunavanju
10 Sprememba
varovanje pred tveganji
7.4.8.
207
19
0
(1)
7.4.9.
(4)
(9)
13 Drugi čisti poslovni dobički/izgube
7.4.10.
(53)
(52)
14 Administrativni stroški
7.4.11.
(4.545)
(4.124)
15 Amortizacija
7.4.12.
(342)
(333)
16 Rezervacije
7.4.13.
(64)
(13)
10 Ćisti dobiček/izgube iz tečajnih razlik
Čisti dobiček/ izgube iz odprave pripoznanja
12 sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti
za prodajo
54
v 1000 EUR
Vsebina
17 Oslabitve
Pojasnilo
2012
2011
7.4.14.
(467)
(303)
1
0
1.434
1.329
(258)
(270)
1.176
1.059
0
0
1.176
1.059
Čisti dobički/izgube iz nekrattkoročnih sredstev v
18 posesti za prodajo in z njimi poveznimi
obveznostmi
19 DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
iz dohodkov pravnih oseb iz rednega
20 Davek
poslovanja
7.4.15.
DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA
21 ČISTI
POSLOVANJA
dobiček/izgube po obdavčitvi iz
22 Čisti
ustavljenega poslovanja
23 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA
7.3.21.
Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2013, v njenem imenu sta jih
podpisala:
Bojan Mandič, član uprave
Teodor Žepič, predsednik uprave
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi.
55
LETNO POROČILO 2012
Izkaz drugega
vseobsegajočega donosa
4
za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012
v 1000 EUR
Vsebina
Pojasnilo
2012
2011
7.3.21.
1.176
1.059
30
64
(1.427)
(1.090)
160
206
1
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po
obdavčitvi
2
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz
prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih
tokov (uspešni del varovanja)
3
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz
prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi
razpoložljivimi za prodajo
4
Odloženi davek iz dohodka pravnih oseb od
drugega vseobsegajočega donosa
5
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi
(1.237)
(820)
6
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po
obdavčitvi
(61)
239
Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2013, v njenem imenu sta jih
podpisala:
Bojan Mandič, član uprave
Teodor Žepič, predsednik uprave
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi.
56
5
Izkaz denarnih tokov
za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012
v 1000 EUR
Vsebina
2012
2011
1.434
1.329
342
333
3
9
458
833
2.237
2.504
(Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih
ekvivalentov)
23.197
(8.230)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih
trgovanju
0
0
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za
prodajo
12.893
1.296
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov
10.285
(9.619)
19
93
Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti
18.546
30.183
Čisto povečanje (zmanjšanje) obveznosti do centralne banke
12.234
11.515
27
57
5.702
21.183
776
(2.509)
12
(348)
(205)
285
43.980
24.457
(475)
(450)
43.505
24.007
A)
Denarni tokovi pri poslovanju
a)
Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo
Amortizacija
Neto (dobički)/ izgube pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin
Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih
sredstev in obveznosti
b)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev
c)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih
trgovanju
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih
po odplačni vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških VP, merjenih po
odplačni vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti,
namenjenih varovanju
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti
č)
Denarni odtoki pri poslovanju (a+b+c)
d)
(Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb
e)
Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d)
57
LETNO POROČILO 2012
v 1000 EUR
Vsebina
2012
2011
27
25
7
25
20
0
(32.334)
(31.623)
(243)
(2.168)
(16)
(25)
(Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznsoti v posesti za
prodajo
0
(20)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
(32.075)
(29.410)
c)
Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b)
(32.307)
(31.598)
C.
Denarni tokovi pri financiranju
a)
Prejemki pri financiranju
17
13
2
3
15
10
(1.668)
(743)
(467)
(345)
(1.086)
(361)
(115)
(37)
(1.651)
(730)
B)
Denarni tokovi pri naložbenju
a)
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin
Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti za
prodajo
b)
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in
naložbenih nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)
Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov
Prejemki od prodaje lastnih delnic
b)
Izdatki pri financiranju
(Plačane dividende)
(Odplačila podrejenih obveznosti)
(Izplačila za nakup lastnih delnic)
c)
58
Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b)
v 1000 EUR
Vsebina
2012
2011
D.
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in
njihove ustreznike
0
0
E.
Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov
(Ae+Bc+Cc)
9.547
(8.321)
F.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
(pojasnilo tč. 7.5)
3.056
11.377
G.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja
12.603
3.056
Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2013, v njenem imenu sta jih
podpisala:
Bojan Mandič, član uprave
Teodor Žepič, predsednik uprave
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi.
59
LETNO POROČILO 2012
6
Izkaz sprememb
lastniškega kapitala
v poslovnem letu 2012 in 2011
Zap. Leto 2012
št.
Pojasnilo
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
2.953
3.055
1
Začetno stanje v poslovnem obdobju
2
Vseobsegajoč donos poslovnega leta po obdavčitvi
0
0
4
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic
0
2
5
Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v obliki delnic
0
0
7
Izplačilo ( obračun ) dividend
0
0
8
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
0
0
11
Končno stanje v poslovnem obdobju
2.953
3.057
12
Bilančni dobiček poslovnega leta
7.3.22.
0
0
Pojasnilo
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
2.953
3.052
Zap. Leto 2011
št.
7.3.19.
7.3.22.
1
Začetno stanje v poslovnem obdobju
2
Vseobsegajoč donos poslovnega leta po obdavčitvi
0
0
4
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic
0
3
5
Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v obliki delnic
0
0
7
Izplačilo ( obračun ) dividend
0
0
8
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
0
0
11
Končno stanje v poslovnem obdobju
2.953
3.055
12
Bilančni dobiček poslovnega leta
0
0
7.3.19.
7.3.22.
7.3.22.
Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2013, v njenem imenu sta jih
podpisala:
60
v 1000 EUR
Presežek iz
prevrednotenja
Rezerve iz
dobička
Zadržani
dobiček/izguba(vključno s
čistim dobičkom/izgubo
poslovnega leta)
Lastni deleži
(odbitna
postavka od
kapitala)
Skupaj kapital
(913)
3.428
516
(33)
9.006
(1.237)
0
1.176
0
(61)
0
0
0
(115)
(113)
0
0
0
15
15
0
0
(467)
0
(467)
0
688
(688)
0
0
(2.150)
4.116
537
(133)
8.380
0
0
0
0
537
v 1000 EUR
Presežek iz
prevrednotenja
Rezerve iz
dobička
Zadržani
dobiček/izguba(vključno s
čistim dobičkom/izgubo
poslovnega leta)
Lastni deleži
(odbitna
postavka od
kapitala)
Skupaj kapital
(93)
2.793
437
(6)
9.136
(820)
0
1.059
0
239
0
0
0
(37)
(34)
0
0
0
10
10
0
0
(345)
0
(345)
0
635
(635)
0
0
(913)
3.428
516
(33)
9.006
0
0
0
0
516
Bojan Mandič, član uprave
Teodor Žepič, predsednik uprave
61
LETNO POROČILO 2012
7
Pojasnila
k računovodskim
izkazom
7.1. Uvod
Računovodski izkazi za leto 2012 so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja, veljavnimi v EU, predpisi Banke Slovenije in drugimi veljavnimi zakonskimi predpisi. Hranilnica
v pojasnilih k računovodskim izkazom smiselno zagotavlja informacije, ki jih predpisuje ZGD-1, kot tudi
druga razkritja, ki jih zahtevajo MSRP.
7.2. Povzetek računovodskih usmeritev in predpostavk
Pri izdelavi računovodskih izkazov so upoštevane temeljne računovodske predpostavke upoštevanja
nastanka poslovnega dogodka in časovne neomejenosti delovanja ter druge kakovostne značilnosti kot so
razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost računovodskih informacij, kar daje resnične in poštene
informacije uporabnikom računovodskih izkazov.
V skladu z MSRP se uporablja pojem pripoznavanja sestavin računovodskih izkazov, kot postopek
vključevanja postavk v izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa
in pojem merjenja sestavin računovodskih izkazov, kot ugotavljanje denarno izraženih količin, s katerimi se
pripoznajo prvine v izkazu finančnega položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega donosa.
Vsi podatki v pojasnilih k računovodskih izkazom so prikazani v tisoč evrih, razen če je drugače navedeno.
Podatki se zaokrožujejo na cele vrednosti po matematičnem pravilu.
Uporaba ocen in presoj
Najpomembnejše presoje se nanašajo na razporejanje finančnih instrumentov, to je na delitev med
portfeljem do zapadlosti in portfeljem razpoložljivim za prodajo ter na popravke vrednosti kreditov.
Ocene se uporabijo za izgube zaradi oslabitve kreditov strankam, za rezervacije za zunajbilančna tveganja,
za življenjsko dobo opredmetenih in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke in za
rezervacije za obveznosti do zaposlenih.
Povzetek pomembnejših računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih
postavk uporablja družba, je naslednji:
a)
Finančna sredstva in obveznosti (pripoznavanje, merjenje in odprava rezervacij)
Hranilnica razvršča finančna sredstva v naslednje skupine: finančna sredstva razpoložljiva za prodajo,
finančna sredstva v posesti do zapadlosti ter posojila in terjatve.
-
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
Finančna sredstva, razporejena v to kategorijo, se merijo po pošteni vrednosti. Vsa finančna sredstva se na
začetku pripoznajo po pošteni vrednosti (običajno nabavni), stroški posla pa se pripoznajo v izkazu
poslovnega izida. Pri kasnejšem merjenju finančnih instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti, se
pošteno vrednost določa na podlagi nakupne (bid) cene. Če tržne cene niso na voljo, se poštena vrednost
62
določi s primerjavo s podobnimi finančnimi instrumenti, za katere obstaja trg in imajo podobne bistvene
značilnosti ali z metodo diskontiranja bodočih denarnih tokov.
Povečanje ali zmanjšanje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo se
pripozna v kapitalu (prevrednotovalni popravek kapitala), oslabitve finančnega sredstva, ki so posledica
poslabšanja kreditne sposobnosti izdajatelja pa skozi izkaz poslovnega izida.
-
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Hranilnica razvršča v skupino v posesti do zapadlosti finančna sredstva z določenimi plačili in določeno
zapadlostjo v plačilo kot so krediti in vloge, ter finančna sredstva, jih namerava in zmore posedovati do
zapadlosti. Vrednost teh sredstev se v računovodskih izkazih meri po metodi odplačne vrednosti z uporabo
metode veljavne obrestne mere.
Razlika med nakupno in odplačno vrednostjo dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju,
letno zmanjšuje ali povečuje prihodke iz financiranja.
-
Posojila in terjatve
Hranilnica posojila in terjatve pripozna na dan poravnave po pošteni vrednosti ugotovljeni po metodi
odplačne vrednosti, ki jo razumemo kot sedanjo vrednost posojenega zneska, izračunano po pogojih iz
sklenjene posojilne pogodbe.
Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere
(efektivna obrestna mera), zmanjšane za ustrezne popravke vrednosti v skladu z metodologijo ocenjevanja
izgub iz kreditnega tveganja hranilnice.
b)
Oslabitev finančnih sredstev
-
Posojila in terjatve
Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na
oslabljenost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina finančnih
sredstev se slabi na podlagi dogodka ali skupine dogodkov, ki se zgodijo po začetnem pripoznanju sredstva
in vplivajo na oceno bodočih denarnih tokov finančnega sredstva ali skupine sredstev.
Pri opredeljevanju stvarnega dokaza, ki nakazuje na oslabitev finančnega sredstva ali skupine sredstev,
hranilnica upošteva sledeče kriterije:
-
zamude pri plačilih glavnice ali obresti,
neugoden denarni tok kreditojemalca,
občutno poslabšanje kreditne kvalitete dolžnika ali terjatve,
obravnava terjatve kot nedonosne,
začetek stečajnega postopka,
sprememba kreditojemalčevega konkurenčnega položaja na trgu,
sprememba vrednosti zavarovanja.
Hranilnica oceni ali obstajajo objektivni individualni dokazi oslabitve za finančna sredstva, ki so posamično
pomembna ter ali obstajajo individualni ali skupinski dokazi za finančna sredstva, ki posamično niso
pomembna. Če hranilnica oceni, da objektivni dokazi o oslabitvi sredstev, ki se slabijo posamično, ne
obstajajo, potem ta sredstva prerazporedi v skupimo finančnih sredstev s podobnim kreditnim tveganjem,
in jih slabi skupinsko. Sredstva, ki se slabijo individualno, se ne vključujejo v skupinsko slabljenje.
Vrednost slabitve se meri kot razlika med vrednostjo sredstva na dan presoje slabitve in vrednostjo
pričakovanih bodočih denarnih tokov (ki ne vključujejo prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale),
diskontiranih z uporabo pogodbene obrestne mere. Vrednost sredstva na dan presoje se zmanjšuje z
oblikovanjem popravka vrednosti in se pripozna v izkazu poslovnega izida.
63
LETNO POROČILO 2012
Izračun sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža
denarni tok, kot posledico unovčenega zavarovanja.
Za potrebe skupinskega slabljenja finančnih sredstev, so le-ta razvrščena v skupine na podlagi podobnih
značilnosti kreditnega tveganja, ki ga predstavljajo za hranilnico (npr. hranilnica pri ugotavljanju
pričakovanih izgub upošteva tip kreditojemalca, vrsto zavarovanja, pretekle izkušnje in druge pomembne
dejavnike). Značilnosti so pomembne pri ocenjevanju bodočih denarnih tokov za skupino, saj nakazujejo
na kreditojemalčevo zmožnost poplačila kredita skladno s pogodbeno dogovorjenimi pogoji.
Krediti, katerih preostala vrednost je enaka ali presega 25.000 EUR in krediti, pri katerih kreditojemalci
zamujajo s plačili nad 30 dni najmanj 100 EUR se slabijo individualno. Krediti, katerih vrednost ne dosega
opredeljenih kriterijev, se smatrajo kot individualno nepomembni in se vključujejo v skupinsko slabljenje.
Za individualno nepomembne zneske so odstotki slabitev, izračunani na podlagi zgodovinskih podatkov
hranilnice za podobno gospodarsko okolje.
Prihodnji denarni tokovi skupine finančnih sredstev, ki so vključeni v skupinsko slabljenje, so ocenjeni na
podlagi pogodbeno dogovorjenih denarnih tokov sredstev in izgub, za katere hranilnica pričakuje, da bodo
nastale zaradi zgodovinski dejstev ugotovljenih na sredstvih s podobnim kreditnim tveganjem. Izgube
zaradi zgodovinskih dejstev so izdelane na podlagi tekočih opazovanih podatkov, ki odražajo učinek tekočih
pogojev in niso imele vpliva na obdobje, na podlagi katerega so oblikovane zgodovinske predpostavke.
Ocene sprememb bodočih denarnih tokov za skupino sredstev morajo odražati in biti skladne s
spremembami opazovanih podatkov za posamezno obdobje (npr. sprememba stopnje brezposelnosti,
vrednosti nepremičnin in drugi dejavniki, ki nakazujejo na spremembo verjetnosti izgube hranilnice).
Hranilnica uporabljeno metodologijo in predpostavke, na podlagi katerih se izdelujejo ocene bodočih
denarnih tokov, redno pregleduje z namenom zmanjševanja morebitnih razlik med ocenami in dejansko
realiziranimi izgubami.
Če se v prihodnjih obdobjih izkaže, da se znesek oblikovane slabitve zmanjšuje in je to zmanjšanje možno
povezati z dogodkom, ki se je zgodil po opravljeni slabitvi (npr. bistveno izboljšanje kreditojemalčeve
kreditne sposobnosti), se oblikovana slabitev popravi preko izkaza poslovnega izida (sprememba slabitev
zaradi kreditnih izgub).
Ko dejstva nakazujejo na nezmožnost izterjave kredita, se le ta odpiše iz bilančnih evidenc. Terjatev se do
zaključka sodnih postopkov vodi v zunajbilančni evidenci. Dokončni odpis se opravi, ko so zaključeni vsi
postopki izterjave in ko je možno oceniti vrednost izgube.
-
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na
oslabljenost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Dokazi, ki nakazujejo na zmanjšanje
vrednosti sredstva, ki je razporejeno v skupino razpoložljivo za prodajo, se izkazujejo kot bistveno ali
dolgoročno zmanjševanje poštene vrednosti finančnega sredstva (vrednostnega papirja) glede na nabavno
vrednost tega sredstva. V primeru obstoja dokazov, ki nakazujejo na potrebo po oslabitvi sredstva
razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, se izguba, izražena kot razlika med nakupno vrednostjo
(stroški nakupa) in trenutno pošteno vrednostjo zmanjšano za morebitne oslabitve oblikovane v preteklih
obdobjih, prenese iz kapitala in se izkaže v izkazu poslovnega izida.
Če se v nadaljnjih obdobjih poštena vrednost sredstva, razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo,
poveča in je to povečanje posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju slabitvi v izkazu poslovnega
izida, se odprava oslabitve pripozna v izkazu poslovnega izida.
c)
Obračunavanje obresti
Obresti se obračunavajo skladno z zakonskimi predpisi ter na podlagi dogovora med upnikom in dolžnikom.
Hranilnica pripozna obresti po metodi efektivnih obresti in jih razporeja med prihodke oziroma odhodke
iz obresti v ustreznem obdobju.
64
č)
Opravnine
Pripadajoča nadomestila za odobritev posla hranilnica razmejuje linearno glede na pričakovano obdobje
odplačevanja finančnega sredstva in jih mesečno prenaša v obrestne prihodke. Uprava ocenjuje, da je
linearno razmejevanje opravnin zadovoljiv približek vrednosti, izračunane po metodi veljavnih obrestnih
mer in ne pričakuje pomembnih razlik.
Hranilnica terjatve in obveznosti za opravnine, ki se nanašajo na določeno finančno sredstvo ali obveznost
v izkazu finančnega položaja izkazuje skupaj s finančnim sredstvom oziroma obveznostjo, na katero se
terjatve oziroma obveznosti nanašajo.
d)
Prihodki in odhodki
Obrestni prihodki in odhodki vseh obrestovanih postavk se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po
odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da
bodo gospodarske koristi pritekale in da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti.
Metoda veljavnih obrestnih mer je metoda izračunavanja amortizirljivega zneska finančnega sredstva ali
obveznosti ter razporejanje obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov skozi relevantno razdobje. Veljavna
obrestna mera je obrestna mera, ki natančno diskontira pričakovani tok bodočih denarnih tokov skozi
pričakovano zapadlost finančnega inštrumenta. Pri izračunavanju veljavne obrestne mere, banka upošteva
pogodbeno dogovorjene denarne tokove. Metoda ne vključuje morebitnih prihodnjih izgub iz finančnega
sredstva. V izračun so vključene pogodbeno dogovorjene provizije, prejete ali plačane premije in diskonti,
ki povečujejo oziroma zmanjšujejo dogovorjeno glavnico.
Po opravljeni oslabitvi finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, se obrestni prihodki, za potrebe
merjenja izgube zaradi oslabitve, pripoznavajo z uporabo obrestne mere, uporabljene za diskontiranje
prihodnjih denarnih tokov. Obresti in prihodki iz obračunanih opravnin od 100,00 % oslabljenih finančnih
sredstev hranilnica izključuje, obrestne prihodke in prihodke iz opravnin pripozna v izkazu poslovnega izida
šele ob plačilu.
e)
Prihodki in odhodki od opravnin
Med prihodke od opravnin so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitev v skladu s tarifo nadomestil
ali po pogodbenih določilih med hranilnico in stranko.
Med odhodke za opravnine so vključeni zneski, plačani za storitve drugih, v skladu s pogodbami med
hranilnico in upnikom.
Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma takrat, ko je storitev opravljena.
f)
Tuja valuta
Pri preračunih bilančnih vrednosti, izraženih v tujih valutah, je hranilnica uporabila ustrezne referenčne
tečaje Evropske centralne banke (ECB), veljavne na dan 31.12.2012.
g)
Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva
Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri opravljanju
storitev ter se bo po pričakovanjih uporabljajo v več kot enem obračunskem obdobju. Neopredmetena
sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice ter dolgoročno odložene stroške. Amortizirljiva
vrednost neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi neodpisani
vrednosti.
Amortizacija se obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Opredmetena
osnovna sredstva se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je bilo osnovno sredstvo
na volja za uporabo. Pri obračunu amortizacije se upoštevajo sledeče amortizacijske stopnje, ki se v letu
2012, v primerjavi s preteklim letom, niso spremenile:
65
LETNO POROČILO 2012
Vrsta sredstva
Amortizacijska stopnja
Nepremičnine
od 3 do 5 %
Deli gradbenih objektov
Pisarniška oprema, adaptacije tujih osnovnih sredstev
6%
do 10 % do 20 %
Računalniški programi
20 %
Računalniška oprema
od 25 % do 33 %
Osebni avtomobili
od 12,5 % do 20 %
Drobni inventar
od 50 % do 100 %
Opredmetena osnovna sredstva se preverja zaradi oslabitve, kadar zaradi dogodkov ali sprememb v
okoliščinah, knjigovodske vrednosti ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Če je ocenjena nadomestljiva
vrednost nižja od njene knjigovodske vrednosti, je treba knjigovodsko vrednost sredstva znižati na njegovo
nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške
prodaje ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja.
h)
Denar in denarni ustrezniki
Kot denarna sredstva se zajemajo sredstva v domači in tuji valuti v blagajni, na računih pri centralni banki
in sredstva na poti. Med denarna sredstva spadajo tudi ustrezniki gotovine: denarna sredstva na računih na
odpoklic in sredstva z rokom zapadlosti do 90 dni, vrednostni papirji v posesti za trgovanje, vrednostni
papirji razpoložljivi za prodajo in vrednostni papirji v posesti do zapadlosti z rokom zapadlosti do 90 dni.
i)
Rezervacije
Hranilnica med rezervacijami izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi v
skladu z zakonodajo. Tovrstne rezervacije hranilnica oblikuje na podlagi aktuarskih izračunov neodvisnih
aktuarjev.
j)
Osnovni kapital in rezerve
Kapital hranilnice sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, presežek iz prevrednotenja, rezerve iz
dobička, odkupljene lastne delnice in čisti dobiček poslovnega leta.
Osnovni (delniški) kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vpisali ter vplačali njegovi lastniki.
Kapitalske rezerve sestavljajo vplačani presežek kapitala ter kapitalske rezerve, ki so nastale iz splošnega
prevrednotovalnega popravka kapitala. Presežek iz prevrednotenja vključuje posebni prevrednotovalni
popravek kapitala iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi inštrumenti, razpoložljivimi za prodajo.
k)
Davek od dohodkov pravnih oseb
Davek od dohodkov pravnih oseb se obračunava na podlagi prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega
izida in drugih povečanj ali zmanjšanj davčne osnove. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb za leto
2012 je 18,00 % od davčne osnove.
Odloženi davek je izkazan po metodi obveznosti izkaza finančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo
med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Odloženi davek se določi z uporabo
davčnih stopenj, za katere se pričakuje, da bodo uporabljene ob realizaciji.
l)
Obračunavanje varovanja pred tveganji
S pojmom obračunavanja varovanja pred tveganjem (hedge accounting) razumemo pripoznanje razmerja
varovanja med inštrumentom za varovanje in varovano postavko z namenom, da se v izkazu poslovnega
66
izida medsebojno nevtralizirajo učinki merjenja obeh inštrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi
pripoznali v poslovnem izidu istočasno.
Vsi dobički in izgube povezani s prevrednotenjem instrumentov za zavarovanje pred tveganjem poštene
vrednosti so takoj pripoznani v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube, ki so nastali zaradi
prevrednotenja varovane postavke in se nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postavki, so
obračuni v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da je varovana
postavka sredstvo/obveznost, na katero se obračunavajo obresti, se pripisani učinki varovanja amortizirajo
skozi obdobje do zapadlosti.
Pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem se dobički in izgube od instrumenta za varovanje pred
tveganjem pripoznajo, za učinkoviti del varovanja, v kapitalu. Učinki neučinkovitega varovanja se pripoznajo
v izkazu poslovnega izida. V primeru, da zavarovana čvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinančnega
sredstva, se v trenutku pripoznanja sredstva temu pripiše učinek varovanja, ki je bil predhodno knjižen v
kapital. V ostalih primerih se dobiček ali izguba od instrumenta za varovanje pred tveganjem v naslednjih
letih prenaša v izkaz poslovnega izida in pobota vpliv spremembe vrednosti varovane postavke v
poslovnem izidu.
Učinki iz prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za računovodsko
varovanje pred tveganjem, so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida.
Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem se prekine, ko finančni instrument za varovanje
pred tveganjem poteče ali se proda oziroma ne izpolnjuje več zahtev za računovodsko obravnavanje
varovanja pred tveganjem. Dobički in izgube, nabrani pri izpeljanih finančnih instrumentih, ki jih družba
Helios TBLUS pripozna v kapitalu, se zadržijo v kapitalu, dokler se ne zgodi predvidena transakcija. V primeru,
da se ne pričakuje več, da se bo zgodila predvidena transakcija, se nabrani dobički in izgube pripoznani v
kapitalu prenesejo v izkaz poslovnega izida v tekočem letu.
Ob nastanku računovodskega varovanja pred tveganjem družba dokumentira odnos med varovano
postavko in instrumentom za varovanje, skupaj z vzpostavitvijo politike ter strategije upravljanja s tveganji
različnih transakcij varovanja ter tveganji. Ob samem nastanku in tudi redno v času trajanja varovanja družba
preverja učinkovitost varovanja ter tveganj.
Hranilnica je z dnem 01.07.2008 sprejela odločitev, da bo uporabila poseben način obračunavanja pred
tveganjem v skladu z MRS 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označila, in sicer je
opredelila varovane postavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumente za varovanje ter
opredelila tveganje, pred katerim se varuje. Hranilnica je s testom ugotovila, da se pričakuje zelo uspešno
varovanje pred tveganjem v vseh obdobjih poročanja, ki ga je mogoče zanesljivo izmeriti.
Hranilnica varuje:
-
pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida (obveznice RS),
denarne tokove v primeru varovanja najetega kredita ali depozita.
V vseh primerih je hranilnica pridobila inštrument za varovanje, s katerim je zamenjala fiksno obrestno
mero za spremenljivo.
m)
Zunajbilančne terjatve in obveznosti
Med zunajbilančnimi terjatvami oziroma obveznostmi hranilnica izkazuje izdane garancije, nečrpane
odobrene kredite, nečrpane odobrene limite, jamstva s hipoteko in druga jamstva ter zastavljene
vrednostne papirje.
n)
Novi standardi in pojasnila, ki so stopila v veljavo
V trenutnem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za
mednarodne računovodske standarde in sprejela EU:
67
LETNO POROČILO 2012
-
Spremembe MSRP 7 “Finančni instrumenti: razkritja” – Prenosi finančnih sredstev, ki ga je EU
sprejela 22. novembra 2011 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje).
Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih
usmeritvah hranilnice.
Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, a še niso v veljavi
Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednji standardi, popravki in pojasnila, ki jih je sprejela
EU, bili izdani, vendar še niso stopili v veljavo:
-
MSRP 10 “Konsolidirani računovodski izkazi”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna
obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),
-
MSRP 11 “Skupne ureditve”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se
začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),
-
MSRP 12 “Razkritje deležev v drugih družbah”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna
obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),
-
MSRP 13 “Merjenje poštene vrednosti”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna
obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje),
-
MRS 27 (spremenjen leta 2011) “Ločeni računovodski izkazi”, ki ga je EU sprejela 11. decembra
2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje),
-
MRS 28 (spremenjen leta 2011) “Naložbe v pridružena podjetja in skupna vlaganja”, ki ga je EU
sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje),
-
Spremembe MSRP 1 “Prva uporaba MSRP” – Visoka hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih
datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (veljajo za
letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje),
-
Spremembe MSRP 7 “Finančni instrumenti: razkritja” - Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti,
ki ga je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali
pozneje),
-
Spremembe MRS 1 “Predstavljanje računovodskih izkazov” – Predstavljanje postavk drugega
vseobsegajočega donosa, ki ga je EU sprejela 5. junija 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija
2012 ali pozneje),
-
Spremembe MRS 12 “Davek iz dobička” – Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev, ki ga je EU
sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2013 ali pozneje).
-
Spremembe MRS 19 “Zaslužki zaposlencev” – Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov,
ki ga je EU sprejela 5. junija 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje),
-
Spremembe MRS 32 “Finančni instrumenti: predstavitev” – Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti,
ki ga je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),
-
OPMSRP 20 “Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča”, ki ga je EU sprejela
11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje).
Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela
Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za
mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov, sprememb obstoječih
standardov in pojasnil, ki na dan objave računovodskih izkazov niso bili potrjeni za uporabo:
68
-
MSRP 9 “Finančni instrumenti” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali kasneje),
-
Spremembe MSRP 1 “Prva uporaba MSRP” – Vladna posojila (velja za letna obdobja, ki se pričnejo
1. januarja 2013 ali pozneje),
-
Spremembe MSRP 9 “Finančni instrumenti” in MSRP 7 “Finančni instrumenti: razkritja” – Obvezni
datum uveljavitve in razkritja prehodov,
-
Spremembe MSRP 10 “Konsolidirani računovodski izkazi”, MSRP 11 “Skupne ureditve” in MSRP
12 “Razkritje deležev v drugih družbah” – Napotki za prehod (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo
1. januarja 2013 ali pozneje),
-
Spremembe MSRP 10 “Konsolidirani računovodski izkazi”, MSRP 12 “Razkritje deležev v drugih
družbah” in MRS 27 “Ločeni računovodski izkazi” – Naložbena podjetja (veljajo za letna obdobja, ki
se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),
-
Spremembe različnih standardov “Izboljšave MSRP (2012)”, ki izhajajo iz letnega projekta za
izboljšanje MSRP, objavljenega 17. maja 2012 (MSRP 1, MRS 1, MRS 16, MRS 32, MRS 34), predvsem z
namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, (spremembe je treba uporabljati za letna
obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje).
Hranilnica predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju
začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.
Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti,
katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano.
Hranilnica ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev
in obveznosti v skladu z zahtevami MRS 39: “Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje” ne bi imela
pomembnega vpliva na računovodske izkaze hranilnice, če bi bila uporabljena na datum bilance stanja.
7.3. Dodatna razkritja k postavkam izkaza finančnega položaja
7.3.1. Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
919
815
74
29
Gotovina v blagajni skupaj
993
844
Poravnalni račun hranilnice pri Banki Slovenije
813
2.086
Druge vloge pri centralni banki
7.175
126
Skupaj denarna sredstva na računih
7.988
2.212
Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki
8.981
3.056
Gotovina v blagajni v evrih
Gotovina v blagajni v tujih valutah
Hranilnica izkazuje domačo in tujo gotovino v blagajnah po stanju na dan 31.12.2012 v enajstih
poslovalnicah in sedmih bankomatih.
Denar na poravnalnem računu pri Banki Slovenije, so likvidna sredstva, ki jih hranilnica potrebuje za
zagotavljanje dnevne likvidnosti in opravljanje plačilnega prometa. Druge vloge pri centralni banki
predstavljajo izločena sredstva za jamstveno shemo za poravnave plačil v okviru SEPA plačil in depozit z
ročnostjo 02.01.2013 v znesku 7 mio EUR.
69
LETNO POROČILO 2012
7.3.2. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
a)
Razčlenitev finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo, po pošteni vrednosti
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Knjigovod.
vrednost
Presežek iz
prevredn.
Knjigovod.
vrednost
Presežek iz
prevredn.
Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo,
izkazani po pošteni vrednosti
45
0
45
0
Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo,
izkazani po nabavni vrednosti
1.269
0
990
0
Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za
prodajo
21.531
(469)
35.409
831
- Izdani od države in centralne banke
13.973
(465)
18.579
834
- Izdani od bank in hranilnic
1.454
(145)
9.871
42
- Izdani od drugih izdajateljev
6.104
49
6.959
163
0
92
0
(208)
22.845
(469)
36.444
831
Osnovna razčlenitev
- Odloženi davek
Skupaj
Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti se nanašajo na kapitalske naložbe
v vzajemni sklad in na delnice s katerimi se trguje na organiziranem trgu in so vrednotene po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Dve delnici, s katerima se ne trguje na organiziranem trgu, sta
izkazani po nabavni vrednosti. Dolžniški vrednostni papriji izdani od države in centralne banke se nanašajo
na obveznice RS, dolžniški vrednostni papirji izdani od bank pa na obveznice treh bank. Dolžniški vrednotni
paprji drugih izdajateljev so obveznice SOS2E in obveznice ene delniške družbe, s katerimi se trguje na
organiziranem trgu.
b)
Gibanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
v 1000 EUR
Stanje
31.12.2011
Povečanje
Zmanjšanje
Stanje
31.12.2012
Delnice in deleži, razpoložljivi za
prodajo, izkazani po pošteni vrednosti
45
0
0
45
Delnice in deleži, razpoložljivi za
prodajo, izkazani po nabavni vrednosti
990
279
0
1269
0
279
0
279
Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi
za prodajo
35.409
5.444
19.322
21.531
- Izdani od države in centralne banke
18.579
3.217
7.823
13.973
- Nove nabave in prodaje
0
2.335
6.000
3.665
- Sprememba poštene vrednosti
0
882
1.823
941
9.871
1.463
9.880
1.454
- Nove nabave in prodaje
0
1.016
9.275
8.259
- Sprememba poštene vrednosti
0
447
605
158
Osnovna razčlenitev
- Nove nabave in prodaje
- Izdani od bank in hranilnic
70
v 1000 EUR
Stanje
31.12.2011
Povečanje
Zmanjšanje
Stanje
31.12.2012
6.959
764
1.619
6.104
- Nove nabave in prodaje
0
0
1.207
1.207
- Sprememba poštene vrednosti
0
764
412
352
36.444
5.723
19.322
22.845
Osnovna razčlenitev
- Izdani od drugih izdajateljev
Skupaj
Hranilnica ni oblikovala popravkov vrednosti finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo.
Gibanje presežka oz. prevrednotenja v zvezi s finančnimi instrumenti razpoložljivimi za prodajo je razvidno
iz točke 7.8. d).
c)
Pregled po uvrščenosti na borzni trg
v 1000 EUR
31.12.2012
VP uvrščeni
na borzni
trg
31.12.2011
VP
neuvrščeni
na borzni
trg
VP uvrščeni
na borzni
trg
VP
neuvrščeni
na borzni
trg
Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo,
izkazani po pošteni vrednosti
45
0
45
0
Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo,
izkazani po nabavni vrednosti
0
1.269
0
990
Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za
prodajo
21.531
0
35.409
0
- Izdani od države in centralne banke
13.973
0
18.579
0
- Izdani od bank in hranilnic
1.454
0
9.871
0
- Izdani od drugih izdajateljev
6.104
0
6.959
0
21.576
1.269
35.454
990
Skupaj dolžniški VP
Ena od obveznic RS je uvrščena v trgovanje na tuji borzi (Munchen, Frankfurt in Berlin), prav tako tudi
obveznica banke (Frankfurt, Berlin), z ostalimi vrednostnimi papirji pa se trguje na Ljubljanski borzi.
7.3.3. Krediti
v 1000 EUR
Krediti bankam
Krediti strankam, ki niso banke
Druga finančna sredstva
Krediti
31.12.2012
31.12.2011
8.254
19.131
86.596
83.611
203
476
95.053
103.218
71
LETNO POROČILO 2012
a)
Razčlenitev kreditov po sektorjih in ročnosti
v 1000 EUR
Kratkoročni
Dolgoročni
Skupaj
Banke
0
8.254
8.254
6.506
9.125
15.631
Hranilnice
0
0
0
3.500
0
3.500
Skupaj banke in hranilnice
0
8.254
8.254
10.006
9.125
19.131
Nefinančne družbe
6.136
9.796
15.932
6.428
5.445
11.873
Popravek vrednosti
(133)
(387)
(520)
(630)
(109)
(739)
6.003
9.409
15.412
5.798
5.336
11.134
165
0
165
2
295
297
Popravek vrednosti
(1)
0
(1)
0
(1)
(1)
Skupaj javni sektor
164
0
164
2
294
296
Druge finančne organizacije
1.227
405
1.632
803
501
1.304
Popravek vrednosti
(170)
(40)
(210)
(55)
(50)
(105)
Skupaj javni sektor
1.057
365
1.422
748
451
1.199
Gospodinjstva *
6.631
64.440
71.071
7.099
65.294
72.393
(95)
(1.378)
(1.473)
(140)
(1.271)
(1.411)
6.536
63.062
69.598
6.959
64.023
70.982
0
0
203
0
0
450
13.760
81.090
95.053
23.513
79.229
103.192
Kratkoročni
Skupaj
21.12.2011
Dolgoročni
31.12.2012
Skupaj nefinančne družbe
Javni sektor
Popravek vrednosti
Skupaj gospodinjstva
Druga finančna sredstva
Skupaj
*vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki ter drugi izvajalci gospodinjstvom
b)
Razčlenitev gibanja popravka vrednosti kreditov
v 1000 EUR
31.12.2011
Povečanje
Zmanjšanje
31.12.2012
739
703
922
520
Odpisi predhodno oslabljenih kreditov
0
0
(316)
0
Državni sektor
0
5
4
1
Nefinančne družbe
72
v 1000 EUR
Druge finančne organizacije
Gospodinjstva
31.12.2011
Povečanje
Zmanjšanje
31.12.2012
105
353
248
210
1.411
1.329
1.277
1.463
0
0
(171)
0
2.255
2.390
2.451
2.194
0
0
(487)
0
Odpisi predhodno oslabljenih kreditov
Skupaj
Skupaj odpisi predhodno oslabljenih
kreditov
Hranilnica je odpisala za 502 tisoč EUR terjatev iz naslova kreditov, ki so bili predhodno oslabljeni za 487
tisoč EUR in izključila za 41 tisoč prihodkov od obresti in opravnin.
c)
Pregled stanja kreditov glede na preostalo zapadlost*
v 1000 EUR
Do 1
meseca
Banke
Nefinančne družbe
Javni sektor
Druge finančne organizacije
Gospodinjstva
Druga finančna sredstva
Skupaj
Od 3
Od 1 do 3 mesecev
mesecev do 1 leta
Od 1 leta Nad 5 let
do 5 let
Skupaj
2.627
0
5.627
0
0
8.254
524
3.589
1.927
3.680
5.692
15.412
0
0
164
0
0
164
38
335
685
364
0
1.422
5.614
353
1.863
20.700
41.068
69.598
203
0
0
0
0
203
9.006
4.277
10.266
24.744
46.760
95.053
* glede na končno zapadlost kredita
č)
Druga finančna sredstva
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Terjatve za provizije
21
263
Terjatve v obračunu
128
182
2.080
2.058
(2.026)
(2.027)
203
476
Druge terjatve
Popravki vrednosti drugih finančnih sredstecv
Krediti
V drugih terjatvah je zajeta terjatev do fizične osebe v vrednosti 2.015 tisoč EUR, ki je v celoti oslabljena.
d)
Ostala razkritja v zvezi s krediti in danimi vlogami
Po stanju na dan 31.12.2012 izkazuje hranilnica naložena sredstva in dane kredite pri bankah in hranilnicah
v višini 8.254 tisoč EUR. Obrestne mere za vloge v bankah se gibljejo med 3,90 % in 4,80 % za ročnosti za
ročnosti daljše od enega leta.
Glede na dobo vezave so obrestne mere z bankami in hranilnicami pogodbeno dogovorjene in so
nespremenljive. V poslovnih knjigah izkazane vrednosti so enake odplačnim vrednostnim danih kreditov.
73
LETNO POROČILO 2012
Obrestne mere danih kreditov nefinančnim družbam in gospodinjstvom se obračunavajo skladno s
pogodbo oziroma veljavnim internim sklepom o obrestnih merah na dan sklenitve pogodbe. Na dan izkaza
finančnega položaja so bile obrestne mere med 8,60 % in 9,00 % za kratkoročne ter od 8,90 % do 9,00 %
oziroma 6 mesečni EURIBOR s pribitkom od 3,00 % do 6,50 % za dolgoročne kredite nefinančnim družbam.
Obrestna mera pri gospodinjstvih se giblje med 5,50 % in 8,75 % za kratkoročne kredite in limite na osebnih
računih in med 6,80 % in 8,25 % oziroma 6 mesečni EURIBOR s pribitkom med 2,70 % in 5,70 % za
dolgoročne in stanovanjske kredite.
7.3.4. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
a)
Razčlenitev finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
v 1000 EUR
Osnovna razčlenitev
31.12.2012
31.12.2011
- Izdani od države in centralne banke
30.356
5.811
- Izdani od bank in hranilnic
33.535
27.037
7.782
5.756
71.673
38.604
Dolžniški vrednostni papirji
- Izdani od drugih izdajateljev
Skupaj
b)
Pregled po uvrščenosti na borzni trg
v 1000 EUR
31.12.2012
VP uvrščeni
na borzni
trg
31.12.2011
VP
neuvrščeni
na borzni
trg
VP
neuvrščeni
na borzni
trg
VP uvrščeni
na borzni
trg
Dolžniški vrednostni papirji v posesti do
zapadlosti
- Izdani od države in centralne banke
30.356
0
2.030
0
- Izdani od bank in hranilnic
19.659
13.876
6.032
21.005
7.782
0
5.756
0
57.797
13.876
17.599
21.005
- Izdani od drugih izdajateljev
Skupaj dolžniški VP
c)
Pregled stanja finančnih sredstev v posesti do zapadlosti glede na preostalo zapadlost
v 1000 EUR
Dolžniški vrednostni papirji v
posesti do zapadlosti
- Izdani od države in centralne
banke
74
Od 1 - 3
mesecev
Od 3
mesecev
do 1 leta
Od 1 leta
do 5 let
Nad 5 let
Skupaj
994
8.867
18.622
1.873
30.356
- Izdani od bank in hranilnic
1.042
10.771
21.722
0
33.535
- Izdani od drugih izdajateljev
1.070
1.495
5.217
0
7.782
Skupaj
3.106
21.133
45.561
1.873
71.673
č)
Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Osnovna razčlenitev
v 1000 EUR
Stanje
31.12.2012
Stanje
31.12.2011
Povečanje
Zmanjšanje
5.811
26.060
1.515
30.356
27.037
30.002
23.504
33.535
5.756
5.104
3.078
7.782
38.604
61.166
28.097
71.673
Dolžniški vrednostni papirji v posesti do
zapadlosti
- Izdani od države in centralne banke
- Izdani od bank in hranilnic
- Izdani od drugih izdajateljev
Skupaj
Zmanjšanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti se nanaša na zapadlo obveznico RS, zapadla potrdila
o vlogi izdana od bank in na zapadle kupone po obveznicah izdanih s strani drugih izdajateljev ter zapadel
komercialni zapis nefinančne družbe.
7.3.5. Opredmetena osnovna sredstva
a)
Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2012
v 1000 EUR
Zemljišča in
gradbeni objekti
Oprema in
drobni inventar
Skupaj
4.180
2.036
6.216
Povečanje
16
227
243
Zmanjšanja
0
(102)
(102)
4.196
2.161
6.357
Stanje 31.12.2011
(994)
(1.374)
(2.368)
Amortizacija tekočega leta
(115)
(216)
(330)
Povečanja
0
(10)
(10)
Zmanjšanja
0
102
102
(1.109)
(1.498)
(2.606)
Stanje 31.12.2011
3.186
662
3.848
Stanje 31.12.2012
3.087
663
3.751
leto 2012
Nabavna vrednost
Stanje 31.12.2011
Stanje 31.12.2012
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2012
Neodpisana vrednost
75
LETNO POROČILO 2012
b)
Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2011
v 1000 EUR
Zemljišča in
gradbeni objekti
Oprema in
drobni inventar
Skupaj
Stanje 31.12.2010
1.444
1.865
3.309
Povečanje
1.857
311
2.168
0
(140)
(140)
879
0
879
4.180
2.036
6.216
Stanje 31.12.2010
428
1.272
1.700
Amortizacija tekočega leta
115
208
323
Povečanja
0
34
34
Zmanjšanja
0
(140)
(140)
Prenos
451
0
451
Stanje 31.12.2011
994
1.374
2.368
Stanje 31.12.2010
1.016
593
1.609
Stanje 31.12.2011
3.186
662
3.848
leto 2011
Nabavna vrednost
Zmanjšanja
Prenos
Stanje 31.12.2011
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
Nove nabave v letu 2012 se nanašajo predvsem na posodobitev računalniške opreme in druge pisarniške
opreme.
Na nepremičninah družbe, po stanju na dan 31.12.2012 ni vpisanih hipotek in drugih bremenitev. Družba
na 31.12.2012 ter 31.12.2011 nima obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev. Na 31.12.2012
ne obstajajo znaki slabitev opredemetnih osnovnih sredstev.
7.3.6. Neopredmetena dolgoročna sredstva
a)
Spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2012
v 1000 EUR
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31.12.2011
76
179
Povečanje
16
Zmanjšanja
(15)
Stanje 31.12.2012
180
v 1000 EUR
Skupaj
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2011
Amortizacija tekočega leta
(128)
(12)
Povečanja
15
Zmanjšanja
0
Stanje 31.12.2012
(125)
Neodpisana vrednost
Stanje 31.12.2011
51
Stanje 31.12.2012
55
b)
Spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2011
v 1000 EUR
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31.12.2010
1.048
Povečanje
25
Zmanjšanja
(15)
Prenos
Stanje 31.12.2011
(879)
179
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2010
Amortizacija tekočega leta
Povečanja
Zmanjšanja
Prenos
Stanje 31.12.2011
584
10
0
(15)
(451)
128
Neodpisana vrednost
Stanje 31.12.2010
464
Stanje 31.12.2011
51
77
LETNO POROČILO 2012
7.3.7. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Odložene terjatve za davek
407
250
Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
407
250
Terjatve za davek
a)
Odloženi davki po vrstah
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
19
22
Dolgoročno odložene terjatve iz presežka iz prevrednotenja
388
228
Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
407
250
Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkaza finančnega položaja
Odloženi davek iz postavk finančnega položaja se nanaša na davek od dolgoročno oblikovanih rezervacij
za zaposlence in od amortizacije, ki je presegala davčno priznano amortizacijo. Dolgoročno odložene
terjatve za davek iz presežka iz prevrednotenja so obračunane od presežka iz prevrednotenja v zvezi s
finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo in v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del
varovanja), po stopnji 15,00 %.
b)
Gibanje odloženih davkov
v 1000 EUR
Osnovna razčlenitev
Stanje
31.12.2011
Povečanje
Zmanjšanje
Stanje
31.12.2012
Dolgoročno odložene terjatve iz postavk
izkaza finančnega položaja
22
0
3
19
Dolgoročno odložene terjatve iz presežka
iz prevrednotenja
228
160
0
388
Skupaj
250
160
3
407
Sprememba odloženih terjatev za davek iz postavk izkaza finančnega položaja je pripoznana v izkazu
finančnega izida, sprememba dolgoročno odloženih terjatev za davek iz presežka iz prevrednotenja je
vsebovana v presežku iz prevrednotenja.
7.3.8. Druga sredstva
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Terjatve za dane predujme
6
2
Druge terjatve
1
3
Nevračunani stroški poslovanja
37
33
Skupaj druga sredstva
44
38
Nevračunane stroške poslovanja v pretežni meri predstavlja vrednost vnaprej plačanih stroškov
zavarovalnih premij.
78
7.3.9. Finančne obveznosti do centralne banke
Hranilnica je imela na dan 31.12.2012 obveznost do centralne banke iz naslova operacij glavnega
refinanciranja v znesku 30.250 tisoč EUR in se nanaša na dva kredita. Obveznost zapade v plačilo 29.01.2015
in se obrestuje po 0,75 % nominalni obrestni meri. Za te obveznosti je hranilnica zastavila del sklada
finančnega premoženja pri Banki Slovenije (glej točko 7.3.23).
a)
Gibanje finančnih obveznosti do centralne banke v letu 2012
v 1000 EUR
31.12.2011
Povečanje
Zmanjšanje
31.12.2012
Kratkoročne obveznosti
2.012
2
2.014
0
Dolgoročne obveznosti
16.004
14.246
0
30.250
Skupaj pop. vred. terjatev
18.016
14.248
2.014
30.250
7.3.10. Finančne obveznosti namenjene trgovanju
V tej postavki je izkazana poštena vrednost dveh izvedenih finančnih instrumentov, ki ju hranilnica ne
obračunava po pravilih varovanja pred tveganjem. Njuna poštena vrednost na dan 31.12.2012 znaša 399
tisoč. V obeh primerih gre za izvedeni finančni instrument, ki ga je hranilnica pridobila z namenom varovanja
pred obrestnim tveganjem v bančni knjigi in se eden nanaša na skupino kreditov, drugi pa na obveznice,
ki jih je izdala ena od slovenskih bank.
7.3.11. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
a)
Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po vrsti obveznosti
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
153.271
146.694
Krediti
1.675
2.196
Dolžniški vrednostni papirji
3.280
2.504
Podrejene obveznosti
2.570
3.656
760
1.114
161.556
156.164
Vloge
Druge finančne obveznosti
Skupaj finančne obveznosti po odplačni vrednosti
V bilančni postavki finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti so zajete obveznosti iz naslova
vlog in depozitov, najetih kreditov, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in pridobljenih podrejenih
obveznosti v smislu MSRP in predpisov Banke Slovenije ter druge finančne obveznosti.
b)
Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po ročnosti
v 1000 EUR
31.12.2012
Kratkoročni Dolgoročni
Vloge
Krediti
Dolžniški vrednostni
papirji
31.12.2011
Skupaj Kratkoročni Dolgoročni
Skupaj
75.491
77.780
153.271
75.484
71.210
146.694
0
1.675
1.675
0
2.196
2.193
493
2.787
3.280
0
2.504
2.504
79
LETNO POROČILO 2012
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Kratkoročni Dolgoročni
Podrejene obveznosti
Druge fin. bveznosti
Skupaj
c)
Skupaj Kratkoročni Dolgoročni
Skupaj
0
2.570
2.570
0
3.656
3.656
760
0
760
1.114
0
1.114
84.812 161.556
76.598
75.984
79.566 156.164
Razčlenitev finančnih obveznosti po vrstah vlog in sektorjih na dan 31.12.2012
v 1000 EUR
Dolžniški Podrejene
VP obveznosti
Vloge
Krediti
770
1.675
1.002
1.642
5.089
1.688
0
1.114
0
2.802
Nefinančne družbe
15.731
0
1.164
0
16.895
Državni sektor
14.065
0
0
0
14.065
Gospodinjstva*
119.173
0
0
928
120.101
Drugi izvajalci gospodinjstev
1.844
0
0
0
1.844
Skupaj finančne obveznosti
153.271
1.675
3.280
2.570
160.796
Banke in hranilnice
Druge finančne družbe
Skupaj
* vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki
Vloge bank in hranilnic predstavljajo dve dolgoročni depozitni pogodbi, sklenjeni z bankama z zapadlostjo
v letu 2013. Obračun obresti je linearen, letna obrestna mera je fiksna 4,00 % in 4,35 %.
Vloge drugih komitentov so sklenjene po obrestnih merah, kot izhajajo iz vsakokrat veljavnega Sklepa o
višini obrestnih mer Hranilnice LON d.d., Kranj in se v času trajanja razmerja ne spreminjajo.
Hranilnica ima aktivna dva dolgoročna kredita pridobljena v letu 2007 in 2011, oba z zapadlostjo v letu
2016. Kredita se odplačujeta s 3 mesečnimi obroki. Obresti se obračunavajo linearno po spremenljivi
obrestni meri EURIBOR s pribitkom 2,35 % oziroma 2,40 %.
V letu 2012 so zapadla v plačilo potrdila o vlogah v vrednosti 1.404 tisoč EUR, hranilnica pa je izdala za 1.661
EUR dolgoročnih in za 427 tisoč EUR kratkoročnih potrdil o vlogah in pripisala za 92 tisoč EUR obresti. Pred
letom 2012 vpisana potrdila o vlogah se obrestujejo linearno s polletnim izplačilom obresti po fiksni letni
obrestni meri 6,50 %. V letu 2012 vpisana kratkoročna potrdila o vlogi se obrestujejo linearno po fiksni letni
obrestni meri 3,35 % in 3,65 %, dolgoročna pa po letni obrestni meri od 4,20 % do 4,70 % za ročnost nad 1
letom in po 4,90 % za potrdila z ročnostjo nad dve leti, vse pa z izplačilom obresti ob zapadlosti.
č)
Druge finančne obeznosti
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Obveznosti do dobaviteljev
217
206
Obveznosti v obračunu
242
285
Vnaprej vračunani stroški
231
476
70
147
760
1.114
Druge obveznosti
Skupaj finančne obveznosti po odplačni vrednosti
80
Obveznosti do dobaviteljev na dan 31.12.2012 še niso zapadle v plačilo.
Obveznosti v obračunu se nanašajo predvsem na obveznosti iz naslova poravnav po plačilnih karticah.
Vnaprej vračunani so stroški neizkoriščenega letnega dopusta na dan 31.12.2012, nagrade uprave za
poslovno leto 2012, ki jo mora potrditi skupščina hranilnice in drugi stroški za katere hranilnica še ni prejela
računa, se pa nanašajo na poslovno leto 2012 (revizija računovodskih izkazov in letnega poročila, aktuarski
izračun rezervacij za zaposlene po MRS 19, stroški nadzora Banke Slovenije).
Druge obveznosti se nanašajo na neizplačane dividende zaradi pomanjkljivih podatkov o delničarju,
obveznosti do drugih bank za opravnine in drugo.
d)
Pregled podrejenih obveznosti
Stanje obveznosti, ki predstavljajo podrejeni dolg hranilnice, se je v letu 2012 zmanjšalo za izplačilo
podrejenih vlog, ki so zapadle v plačilo, v znesku 1.173 tisoč EUR in izplačane obresti v znesku 401 tisoč
EUR, povečalo pa se je za novo podrejeno vlogo v znesku 277 tisoč EUR in pripisane obresti v višini 211
tisoč EUR.
Vse štiri pogodbe aktivne na dan 31.12.2012 v skupni nominalni vrednosti 2.350 tisoč EUR nimajo
določenega datuma zapadlosti, odpoklic pa je možen po obdobju petih oziroma desetih let od sklenitve
pogodbe v skladu s Sklepom Banke Slovenije. Noben finančni instrument, ki ga hranilnica vodi kot podrejeni
dolg, ne vsebuje določb za konverzijo v kapital ali katero drugo obveznost.
Podrejene vloge se obrestujejo po fiksni obrestni meri od 6,80 % do 8,75 %. Hranilnica je v letu 2012 skupaj
obračunala 211 tisoč EUR obresti od podrejenih vlog, izplačala pa jih je 401 tisoč EUR.
7.3.12. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
1.944
1.438
77
97
2.021
1.535
Izvedeni finančni instrumenti za varovanje posameznih finančnih
instrumentov in drugih postavk:
- varovanje poštene vrednosti
- varovanje denarnih tokov
Obresti za finančne obveznosti
Vrednost postavke izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju se nanaša na štiri posle obrestne
zamenjave, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem v skladu z MSRP 39 (glej pojasnila
pod točko 7.8.).
7.3.13. Rezervacije
v 1000 EUR
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti
Skupaj rezervacije
31.12.2012
31.12.2011
152
121
32
1
184
122
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev se nanašajo na rezervacije za odpravnine
in jubilejne nagrade zaposlenih v skladu z MRS 19.
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti hranilnica oblikuje za prevzete finančne obveznosti v skladu z
MSRP 39 in sklepi Banke Slovenije.
81
LETNO POROČILO 2012
a)
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
132
103
20
18
152
121
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi
Rezervacije za jubilejne nagrade
Skupaj rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do
zaposlencev
b)
Gibanje rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev v letu 2012
v 1000 EUR
Rezervacije za
Rezervacije za
odpravnine jubilejne nagrade
Stanje 01.01.2012
103
18
121
29
4
33
0
2
2
132
20
152
Povečanje
Poraba
Stanje 31.12.2012
Skupaj
Hranilnica je v letu 2012 štirim zaposlenim izplačala jubilejno nagrado v skladu s Kolektivno pogodbo bank
in hranilnic. Dne 31.12.2012 je na podlagi aktuarskega izračuna oblikovala dodatne rezervacije v skupnem
znesku 33 tisoč EUR.
7.3.14. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
6
66
Dolgoročne odložene obveznosti za davke
0
0
Skupaj obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
6
66
Izračun obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb je razviden iz točke 7.4.14. Obračunana obveznost za
davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2012 za 6 tisoč EUR presega plačane akontacije davka v letu 2012.
7.3.15. Druge obveznosti
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Prejeti predujmi
5
3
Kratkoročno odloženi prihodki
8
245
13
248
Skupaj druge obveznosti
Hranilnica je kratkoročno odložene prihodke iz naslova opravnin za izvševanje sodnih in davčnih sklepov,
v letu 2012 prenesla v breme transakcijskih računov.
7.3.16. Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe je razdeljen na 39.375 delnic v nominalni vrednosti 75 EUR, in sicer:
-
82
1.225 prednostnih imenskih delnic razreda A, ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na
skupščini hranilnice, prednostna pravica do izplačila dividende v višini 2,00 % od nominalne vrednosti
delnice pred izplačilom kakršnihkoli dividend, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa
Statut ali ZGD-1, dajejo ob stečaju ali likvidaciji hranilnice prednostno pravico do poplačila v višini
nominalne vrednosti delnice iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase ter
-
38.150 navadnih delnic razreda B, od tega 1.594 delnic prve izdaje (I.B), 5.335 delnic druge izdaje (II.B),
1.400 delnic tretje izdaje (III.B), 780 delnic četrte izdaje (IV.B), 2.400 delnic pete izdaje (V.B), 3.334 delnic
šeste izdaje (VI.B), 4.000 delnic sedme izdaje (VII.B), 5.000 delnic osme izdaje (VIII.B), 8.000 delnic devete
izdaje (IX.B) in 6.307 delnic desete izdaje (X.B), ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na
skupščini hranilnice, sorazmerno pravico do dividende, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot
ga določa Statut ali ZGD-1.
Vse delnice so vpisane in vplačane. Število vseh vpisanih delnic hranilnice v KDD d.d. na dan 31.12.2012 je
39.276, za 99 delnic ima hranilnica izkazane t.i. delne pravice iz delnic (manj kot 1 delnica).
Uprava je na podlagi skupščinskega sklepa in po predhodnem soglasju nadzornega sveta pooblaščena, da
v roku 5 let po vpisu sprememb statuta v sodni register (07.06.2011) sprejme sklep, da se osnovni kapital
poveča do polovice kapitala, do zneska 1.476.562,50 EUR (odobreni kapital) z denarnimi vložki ter za
povečani kapital izda nove navadne imenske delnice razreda B.
a)
Pregled največjih delničarjev hranilnice po stanju na dan 31.12.2012
v 1000 EUR
Število
delnic
% v skupnih
delnicah
Skupaj 4 fizične osebe, ki se uvrščajo med 10 največjih delničarjev
6.053
15,37
Goldinar d.o.o.
2.053
5,21
Flamin holding, d.o.o
1.815
4,61
Zlata moneta II d.d.
1.660
4,22
Arx Laurus d.o.o.
1.655
4,20
Varsi d.o.o.
1.600
4,06
Medaljon d.d.
1.499
3,81
Skupaj 10 največjih delničarjev
16.335
41,49
Ostali delničarji
23.040
58,51
Skupaj
39.375
100
Hranilnica ima po stanju delniške knjige na dan 31.12.2012 skupaj 393 delničarjev, večina je fizičnih oseb.
Delnice hranilnice so izdane v nematerializirani obliki, delniško knjigo pa skladno z zakonodajo vodi Klirinško
depotna družba Ljubljana (KDD).
7.3.17. Kapitalske rezerve
Kapitalske rezerve so nastale iz naslova več vplačanega kapitala, t.j. razlike med prodajno in nominalno
vrednostjo nove emisije delnic.
7.3.18. Presežek iz prevrednotenja
Hranilnica med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo razvršča vrednostne papirje, ki jih ne namerava
držati v posesti do zapadlosti. V letu 2012 je v to postavko dodatno razvrstila samo obveznice RS v vrednosti
2.335 tisoč EUR obveznice banke v znesku 1.016 tisoč EUR in naložbo v delnice oz deleže drugih finančnih
družb v znesku 277 tisoč EUR. Sicer pa v postavki vodi obveznice bank, nefinančnih organizacij, obveznice
Republike Slovenije in drugih finančnih družb. Vnovčenih je bilo za 6.000 tisoč EUR obveznic RS, 8.818 tisoč
EUR obveznic bank, glavnica v kuponu druge finančne organizacije v višini 933 tisoč EUR in prodane
83
LETNO POROČILO 2012
obveznice banke v znesku 457 tisoč EUR. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo izkazuje po pošteni
vrednosti, spremembo poštene vrednosti pa do prodaje izkazuje v kapitalu (presežek iz prevrednotenja v
zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo). Glej pojasnilo pod točko 7.8.
7.3.19. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
79
79
Rezerve za lastne delnice
134
33
Druge rezerve iz dobička
3.903
3.316
Skupaj rezerve iz dobička
4.116
3.428
Zakonske rezerve
Hranilnica je v letu 2012 evidentirala spremembe rezerv iz naslednjih podlag:
-
povečanje za 538 tisoč EUR po sklepu uprave hranilnice (na podlagi ZGD-1 in statuta hranilnice) z dne
31.01.2013 v povezavi z razporeditvijo čistega dobička poslovnega leta 2012,
-
povečanje rezerv za lastne delnice za 101 tisoč EUR na podlagi razporeditve čistega dobička
poslovnega leta 2012,
-
prenos nerazporejenega dobička leta 2011 v znesku 49 tisoč EUR v druge rezerve iz dobička po sklepu
skupščine dne 31.05.2012.
7.3.20. Lastne delnice
V začetku leta 2012 je hranilnica razpolagala z 175 lastnimi delnicami. V letu 2012 jih je dodatno odkupila
526, 77 jih je namenila za izplačilo nagrade upravi po sklepu skupščine z dne 31.05.2012. Na dan 31.12.2012
tako razpolaga s 624 lastnimi navadnimi delnicami. Pri odsvojitvi lastnih delnic je hranilnica realizirala za 2
tisoč EUR kapitalskih rezerv.
7.3.21. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta
Postavka izkazuje nerazporejeni čisti dobiček poslovnega leta oziroma bilančni dobiček.
Bilančni dobiček poslovnega leta
Bilančni dobiček je tisti del čistega dobička, o razporeditvi katerega odloča skupščina hranilnice.
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Čisti dobiček poslovnega leta
1.176
1.059
Razporeditev uprave in nadzornega sveta
(639)
(543)
povečanje rezerv po sklepu uprave v dobro drugih rezerv
(538)
(516)
povečanje rezerv za lastne delnice
(101)
(27)
537
516
Skupaj bilančni dobiček poslovnega leta
Uprava in nadzorni svet hranilnice sta na podlagi ZGD-1 in statuta hranilnice del čistega dobička poslovnega
leta 2012, v višini 538 tisoč EUR, razporedila v druge rezerve oblikovane iz dobička, 101 tisoč EUR pa v
rezerve za lastne delnice.
Po stanju na dan 31.12.2012 znaša bilančni dobiček hranilnice 537 tisoč EUR.
84
7.3.22. Bilančni dobiček
Predlagana delitev bilančnega dobička za leto 2012 in zadržanega dobička:
v 1000 EUR
Bilančni dobiček
537
Dividende
483
Rezerve iz dobička
54
Nadzorni svet hranilnice je na predlog uprave na svoji 13. redni seji 5. sklica, dne 05.02.2013 potrdil predlog
delitve bilančnega dobička, o kateri bo odločala skupščina hranilnice predvidoma v mesecu maju 2013.
Skupščini je predlagana delitev bilančnega dobička v obliki dividend, in sicer 12,50 EUR na delnico. Ker se
predvideva, da 95 delnicam, sestavljenim iz delnih pravic, dividenda ne bo izplačana, ter ker hranilnica
razpolaga z 624 lastnimi delnicami, ki niso upravičene do dividend, je za izplačilo dividend predvideno 483
tisoč EUR (386.656 upravičenih delnic).
7.3.23. Pogojne obveznosti in pogojna sredstva
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
79.100
33.018
Pogojne obveznosti iz naslova danih jamstev, akreditivov in drugih
pogojnih obveznosti (vključno z zastav. sredstvi za obveznosti stranke)
3.144
649
Odobreni krediti, limiti in kreditne linije ter druge prevzete obveznosti
2.669
5.019
Pogodbene (nazivne) vrednosti izvedenih finančnih instrumentov
14.061
15.332
Finančna sredstva banke zastavljena za obveznosti banke in finančna
sredstva v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije
59.226
12.018
Pogojna sredstva
98,179
81.419
Prejeta zavarovanja
98.179
81.419
177.279
114.437
Pogojne obveznosti
Skupaj pogojne postavke
Stanje izdanih garancij in zavezujočih izjav o izdaji garancij je 3.144 tisoč EUR, od tega 16 tisoč EUR za resnost
ponudbe, 1.209 tisoč EUR za dobro izvedbo del, 1.767 tisoč EUR za odpravo napak v garancijskem roku, za
152 tisoč EUR pa je finančnih garancij.
Prevzete finančne obveznosti iz naslova odobrenih kreditov, limitov in kreditnih linij sestavlja stanje
odobrenih nekoriščenih limitov po transakcijskih računih prebivalstva v višini 1.002 tisoč EUR, odobreni
limiti po plačilni kartici MasterCard v znesku 301 tisoč EUR in odobreni limiti na transakcijskih računih
pravnih oseb v znesku 496 tisoč EUR, okvirni kredit v višini 658 tisoč EUR ter odobreni neizplačani krediti v
višini 212 tisoč EUR.
Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v višini 14.061 tisoč EUR predstavljajo pogodbeni
zneski obrestnih zamenjav, ki so osnova za obračun fiksne obrestne mere, ki je obveznost hranilnice do
drugih bank iz naslova obrestnih zamenjav. Odprti posli izhajajo iz leta 2008 in so bili pridobljeni z namenom
varovanja obrestnega tveganja v bančni knjigi.
Prejeta zavarovanja so zavarovanja dana s strani kreditojemalcev za pridobitev kreditov in za dana jamstva
in garancije. Gre za zavarovanja s hipotekami, vrednostnimi papirji, vlogami, premičnim premoženjem in
poroštvom, ki jih hranilnica ne more zastaviti za zavarovanje svojih obveznosti do tretjih strank. Največji
delež se nanaša na zavarovanja pri zavarovalnicah in na hipoteke na stanovanjskih nepremičninah.
Sklad finančnega premoženja je oblikovan v skladu s Sklepom o splošnih pravilih izvajanja denarne politike
in z Zahtevami glede jamstva za primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema. Sklad
85
LETNO POROČILO 2012
je sestavljen iz dolgoročnih vrednostnih papirjev RS (obveznice). Hranilnica v primeru potreb po zagotavljanju
kratkoročne ali dolgoročne likvidnosti lahko sodeluje v operacijah odprtega trga Eurosistema (operacije
glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in operacije finega uravnavanja) v višini
oblikovanega sklada finančnega premoženja. Na dan 31.12.2012 je bilo stanje neizkoriščenega dela sklada
finančnega premoženja 25.247 tisoč EUR. Del sklada v znesku 30.250 tisoč EUR je bil zastavljen za najeta
dolgoročna kredita pri ECB, hranilnica ima na dan 31.12.2012 zastavljene tudi vrednostne papirje v višini 200
tisoč EUR za obveznosti v sistemu SEPA in 3.529 tisoč EUR vrednostnih papirjev za sistem zajamčenih vlog.
7.4. Razkritja k izkazu poslovnega izida
7.4.1. Prihodki iz obresti
Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah prihodkov iz obresti
v 1000 EUR
Skupaj
Redne
obresti
21.12.2011
Skupaj
Zamudne
obresti
Redne
obresti
31.12.2012
Zamudne
obresti
a)
Denar v blagajni in stanje na
računih pri CB
11
0
11
27
0
27
Finančna sredstva namenjena
trgovanju
25
0
25
38
0
38
Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni varovanju
67
0
67
119
0
119
Finančna sredstva, razpoložljiva za
prodajo
1.073
0
1.073
1.292
0
1.292
Krediti
6.270
87
6.357
6.412
118
6.530
443
0
443
305
0
305
- krediti strankam, ki niso banke
5.827
87
5.914
6.107
118
6.225
Finančna sredstva v posesti do
zapadlosti
2.565
0
2.565
843
0
843
10.011
87
10.098
8.731
118
8.849
- krediti in vloge bankah
Skupaj
7.4.2. Odhodki za obresti
Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah odhodkov iz obresti
v 1000 EUR
86
Skupaj
Redne
obresti
21.12.2011
Skupaj
Zamudne
obresti
Redne
obresti
31.12.2012
Zamudne
obresti
a)
Finančne obveznosti do centralne
banke
248
0
248
111
0
111
Finančne obveznosti namenjene
trgovanju
157
0
157
154
0
154
Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni varovanju
419
0
419
455
0
455
v 1000 EUR
Skupaj
Zamudne
obresti
Redne
obresti
21.12.2011
Skupaj
Zamudne
obresti
Redne
obresti
31.12.2012
Finančne obveznosti merjene po
odplačni vrednosti
5.249
0
5.249
4.680
0
4.680
- vloge
4.881
0
4.881
4.059
0
4.059
- krediti
66
0
66
227
0
227
- dolžniški vrednostni papirji
91
0
91
164
0
164
211
0
211
230
0
230
6.073
0
6.073
5.400
0
5.400
- podrejene obveznosti
Skupaj
b)
Odhodki, ki jih je hranilnica plačala iz naslova podrejenih obveznosti
Iz naslova podrejenih obveznosti je hranilnica v letu 2012 obračunala za 211 tisoč EUR obresti, v obdobju
od 1.1.2012 do 31.12.2012 pa jih je izplačala 401 tisoč EUR.
7.4.3. Prihodki iz dividend
Dividende se nanašajo na finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Hranilnica je v leti 2012 prejela 34
tisoč EUR dividend iz naložb v druge finančne organizacije, 18 tisoč EUR iz naložb v druge banke oziroma
hranilnice in 1 tisoč EUR iz naložb v nefinančne družbe.
7.4.4. Prihodki iz opravnin (provizije)
v 1000 EUR
Provizije od danih jamstev
Provizije od plačilnega prometa v državi
Provizije od kreditnih poslov
Provizije za administrativne in druge storitve
Provizije od drugih storitev
Skupaj prihodki iz opravnin (provizije)
2012
2011
34
7
773
725
1.324
1.645
700
570
1
2
2.832
2.949
7.4.5. Odhodki za opravnine (provizije)
v 1000 EUR
2012
2011
193
194
Provizije za opravljanje menjalniških in posredniških poslov
3
4
Provizije za opravljanje borznih poslov in druge posle z VP
66
14
Provizije za opravljanje plačilnega prometa
42
36
Skupaj odhodki za opravnine (provizije)
304
248
Provizije za bančne storitve v državi
87
LETNO POROČILO 2012
7.4.6. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjene po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Razčlenitev po vrstah poslov in sredstev
v 1000 EUR
2012
2011
Realizirani dobički od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
106
0
Izterjane odpisane terjatve iz kreditov (tudi iz finančnega najema)
14
2
5
12
Skupaj izterjane odpisane terjatve
125
14
Odpisi iz kreditov (tudi iz finančnega najema)
(14)
(10)
(1)
(3)
Skupaj odpisi
(15)
(13)
Skupaj realizirani dobički in izgube
110
1
Izterjane odpisane terjatve iz drugih finančnih sredstev in obveznosti,
Odpisi iz drugih finančnih sredstev in obveznosti
Realizirani dobički od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se nanašajo na prodajo obveznic
poslovne bake.
7.4.7. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
v 1000 EUR
2012
2011
6
7
Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov
(21)
(49)
Čisti dobički/izgube iz fin. sred. in obvez., namenjenih trgovanju
(15)
(42)
Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut
Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut se nanašajo na poslovanje s tujimi plačilnimi sredstvi v
menjalnicah v poslovnih enotah hranilnice.
Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov se nanašajo na vrednotenje treh izvedenih
finančnih instrumentov, ki jih ima hranilnica za varovanje pred izgubami iz naslova obrestnega tveganja in
jih ne obračunava po pravilih varovanja pred tveganji po MSRP 39.
7.4.8. Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji
v 1000 EUR
2012
2011
(513)
(355)
Čisti izid iz varovanih postavk
720
374
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik
207
19
Čisti izid iz izvedenih finančnih inštrumentov namenjenih varovanju
Pojasnilo pod točko 7.8.
88
7.4.9. Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
Realizirani dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za
prodajo se nanašajo na dobičke in izgube realizirane pri odpravi pripoznanja in prodaji osnovnih sredstev.
7.4.10. Drugi čisti poslovni dobički/izgube
Drugi poslovni dobički se nanašajo na plačane odškodnine od sodnih izterjav in druge dobičke, ki se ne
zajemajo v drugih postavkah, izgube pa na plačane prispevke za stavbno zemljišče, članarine in podobno.
7.4.11. Administrativni stroški
v 1000 EUR
2012
2011
Stroški dela
2.627
2.330
Splošni administrativni stroški
1.918
1.794
Skupaj administrativni stroški
4.545
4.124
a)
Stroški dela
v 1000 EUR
2012
2011
2.023
1.795
Dajatve za socialno zavarovanje
130
112
Dajatve za pokojninsko zavarovanje
175
151
Druge dajatve odvisne od bruto plač
14
12
285
260
- nadomestilo za prevoz na (iz) dela
58
52
- nadomestilo za prehrano med delom
88
81
139
127
2.627
2.330
Bruto plače
Drugi stroški dela
- drugi stroški dela, regres
Skupaj stroški dela
b)
Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah
glede na izobrazbo
2012
2011
V.
32
33
VI.
9
7
VII.
25
21
VIII.
3
2
69
63
Skupaj
89
LETNO POROČILO 2012
c)
Splošni in administrativni stroški
v 1000 EUR
2012
2011
Stroški materiala
100
76
Stroški energije
59
52
Stroški strokovne literature
11
11
Drugi stroški
19
20
189
159
1.034
959
Odhodki za nepremičnine, vzete v poslovni najem
182
160
Stroški reklame
123
139
Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev
141
137
Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve
54
59
Reprezentanca
51
33
Šolnine, štipendije in drugi stroški za izobraževanje
28
29
Stroški zavarovanj
37
36
Stroški za službena potovanja
21
31
Drugi upravni stroški
58
52
Skupaj stroški storitev
1.729
1.635
Skupaj splošni in administrativni stroški
1.918
1.794
Skupaj stroški materiala
Storitve drugih, vključno s poslovnim najemom programske opreme
Vrednost pogodbe za revizijo računovodskih izkazov in letnega poročila leta 2012, ki je bila sklenjena
septembra 2012, je 21 tisoč EUR brez DDV in se plačuje v skladu z izvedenimi deli. V mesecu aprilu je bila
sklenjena pogodba za 1 tisoč EUR brez DDV za dajanje zagotovila glede ustreznosti pogodbe za vpis
podrejenega dolga. V aprilu je hranilnica podpisala tudi pogodbo za izvedbo storitev davčnega svetovanja
v znesku 5 tisoč EUR brez DDV.
7.4.12. Amortizacija
v 1000 EUR
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev
Skupaj amortizacija
90
2012
2011
330
323
12
10
342
333
7.4.13. Rezervacije
v 1000 EUR
2012
2011
28
8
4
4
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti
32
1
Skupaj rezervacije
64
13
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi
Rezervacije za jubilejne nagrade
Hranilnica je obračunala dodatne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v skladu z
MRS 19 na podlagi aktuarskega izračuna.
Pri izračunu so uporabljene naslednje predpostavke:
-
Rast povprečne plače v RS je predpostavljena v višini:
- 0,90 % letno v letu 2013
- 1,70 % letno v letu 2014
- 3,50 % letno v nadaljnjih letih kar predstavlja ocenjeno dolgoročno rast plač.
-
V izračunu je upoštevana rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad iz Uredbe o davčni
obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, v višini, kot je v prejšnji alineji
predpostavljeno za rast povprečne plače v Republiki Sloveniji.
-
Izračun obveznosti za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega zaposlenca.
-
Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,60 % letno kolikor je konec novembra 2012 znašala
donosnost 10 letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evro območju, povečana za pribitek za
lokalno tveganje.
Pojasnilo vsebine rezervacij za zunajbilančne obveznosti je podano v razkritju 7.3.13.
7.4.14. Oslabitve
v 1000 EUR
2012
2011
2.309
2.438
0
5
(1.842)
(2.140)
467
303
Oslabitve fin. sred. v posesti do zapadlosti merjenih po odplačni vred.
- oslabitve
- oslabitve drugih sredstev
- odprava oslabitev
Skupaj oslabitve
Oslabitve se nanašajo na oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti (krediti in druge
terjatve) in odpravo oslabitev, ki so razkrite v pojasnilu 7.3.3. in 7.3.8.
V tej postavki je izkazan neto rezultat oblikovanja popravkov vrednosti kreditov in pripadajočih terjatev ter
drugih terjatev. Skladno z MSRP in lastno metodologijo hranilnica redno pregleduje finančna sredstva in
oblikuje ustrezne popravke vrednosti, ki jih v izkazu poslovnega izida izkaže kot oslabitve, v primeru poplačil
takšnih terjatev s strani dolžnikov, pa hranilnica odpravi popravke vrednosti za te terjatve ter jih v svojih
izkazih pripozna kot prihodke iz naslova odprave oslabitev. V izkazu poslovnega izida se prikaže pobotana
vrednost, ki prikaže presežek novih oslabitev nad odpravo oslabitev.
91
LETNO POROČILO 2012
7.4.15. Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja
v 1000 EUR
Celotni dobiček
2012
2011
1.434
1.330
Neobdavčljivi prihodki
-
55
0
Obdavčljivi odhodki/ Popravek odhodkov na raven davčno
priznanih
+
178
125
Druga zmanjšanja/povečanja davčne osnove
+
1
(1)
Davčne olajšave
-
144
98
Davčna osnova
=
1.414
1.356
Davčna stopnja
x
18
20
Davek iz dobička
=
255
271
Odložene terjatve za davek
+
3
(1)
258
270
Davek od dohodkov pravnih oseb
Efektivna davčna stopnja znaša 17,99 %.
Davek od dohodka pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa
v 1000 EUR
Osnova
Davek
30
(10)
Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi – razpoložljivimi
za prodajo
(1.427)
170
Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa
(1.397)
160
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov
Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa je preračunan na davčno stpnjo, ki
bo veljala v letu, ko je predvideno unovčenje finančnih sredstev na katere se davek nanaša. Efektivna davčna
stopnja v letu 2012 je nižja zaradi preračuna davka iz 20,00 % v letu 2011 na 15,00 % davčno stopnjo, ki bo
veljala v letu unovčitve finančnega sredstva.
7.5. Denar in denarni ustrezniki
v 1000 EUR
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (pojasnilo 7.3.1.)
Zakladne menice
Krediti bankam z zapadlostjo do 90 dni
Skupaj denar in denarni ustrezniki
31.12.2012
31.12.2011
8.981
3.056
994
0
2.628
0
12.603
3.056
7.6. Razčlenitev izkaza finančnega položaja po valuti
Hranilnica posluje samo v EUR. V tujih valutah ima izkazano le tujo gotovino v menjalnicah in v trezorju pri
NLB v protivrednosti 74 tisoč EUR, vrednoteno po referenčnem tečaju ECB.
92
7.7. Razkritje poštene vrednosti
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Knjigovod.
vrednost
Poštena
vrednost
Knjigovod.
vrednost
Poštena
vrednost
8.981
8.981
3.056
3.056
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
22.845
22.845
36.444
36.444
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
71.673
71.257
38.604
38.698
Krediti
95.053
96.526
103.192
121.236
44
44
64
64
30.250
30.250
18.016
18.016
Finančne obveznosti namenjene trgovanju
399
399
372
372
Finančne obveznosti po odplačni vrednosti
161.556
157.840
156.164
156.164
Izvedeni fin. instrum. namenjeni varovanju
2.021
2.021
1.535
1.535
13
13
248
248
Osnovna razčlenitev
Sredstva
Denar v blagajni
Druga sredstva
Obveznosti
Finančne obveznosti do CB
Druge obveznosti
Hranilnica pošteno vrednost izračunava za postavke, ki se vodijo po odplačni ali nabavni vrednosti.
Poštena vrednost se izračunava s pomočjo diskontiranega denarnega toka posamezne postavke po tržnih
obrestnih merah na dan bilance.
a)
Sredstva
Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti sredstev je bila upoštevana obrestna mera, po kateri
je hranilnica sklepala istovrstne posle na dan izkaza finančnega položaja.
Denar v blagajni in na računih pri CB
Za denar v blagajni in na računih pri centralni banki se predpostavlja, da je njihova poštena vrednost enaka
knjigovodski vrednosti.
Finančna sredstva namenjena trgovanju in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo hierarhično po nivojih vrednotenja
31.12.2012
Kotirane cene na
delujočih trgih
(1.nivo)
Poštena vrednost ne
temelji na kotiranih
cenah (3.nivo)
Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po
pošteni vrednosti
45
0
Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po
nabavni vrednosti
0
1.269
93
LETNO POROČILO 2012
31.12.2012
Kotirane cene na
delujočih trgih
(1.nivo)
Poštena vrednost ne
temelji na kotiranih
cenah (3.nivo)
Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo
20.967
564
- Izdani od države in centralne banke
13.973
0
890
564
6.104
0
21.012
1.833
- Izdani od bank in hranilnic
- Izdani od drugih izdajateljev
Skupaj dolžniški VP
Poštena vrednost finančnih sredstev, namenjenih trgovanju in finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
se določa na podlagi tržne cene. Če ta ni na razpolago, se poštena vrednost določa na podlagi tržnih cen
podobnih instrumentov oziroma na podlagi uporabe modelov vrednotenja.
Hranilnica v postavki finančna sredstva, razpložljiva za prodajo izkazuje dolžniške vrednostne papirje
(obveznice RS, obveznice bank in druge obveznice) in delnice druge finančne organizacije in delnice druge
hranilnice.
Pošteno vrednost obveznic države, bank in drugih obveznic hranilnica določa na podlagi borzne cene. Tako
določena poštena vrednost finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo je enaka knjigovodski vrednosti.
Delnice druge finančne organizacije in delnice hranilnice so vrednotene po nabavni vrednosti, ker zanje ne
obstaja delujoči trg. Po nabavni vrednosti so vrednotene tudi obveznice banke, ker na trgu na katerega so
uvrščene ni bilo sklenjenih poslov.
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
31.12.2012
Kotirane cene na
delujočih trgih
(1.nivo)
Poštena vrednost
ne temelji na
kotiranih cenah
(3.nivo)
Prilagojene
kotirane cene
(2.nivo)
Dolžniški vrednostni papirji
- Izdani od države in centralne banke
25.422
4.934
0
- Izdani od bank in hranilnic
19.659
0
0
19.659
0
0
0
0
13.876
7.287
495
0
52.368
5.429
13.876
- obveznice
- certificirani depoziti
- Izdani od drugih izdajateljev
Skupaj dolžniški VP
V drugi nivo so vključeni kratkoročna finančna sredstva (zakladne menice, komercialni zapisi) s katerimi ni
bilo opravljenih poslov na trgu na katerem kotirajo, finančna sredstva v tretjem nivoju so certificirani
depoziti, ki se vodijo po odplačni vrednosti.
b)
Obveznosti
Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti finančnih obveznosti je veljavna obrestna mera na
dan bilance, ki bi jo hranilnica plačala, če bi pridobila finančne obveznosti z enako ročnostjo, kot je preostala
zapadlost obveznosti.
94
Finančne obveznosti namenjene trgovanju in finančne obveznosti namenjene varovanju
Poštena vrednost finančnih obveznosti namenjenih trgovanju in poštena vrednost izvedenih finančnih
instrumentov namenjenih varovanju je enaka njihovi knjigovodski vrednosti.
Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti
Poštena vrednost finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti je izračunana na podlagi tržne
obrestne mere na dan bilance stanja.
7.8. Obračunavanje varovanja pred tveganji
Hranilnica je z dnem 01.07.2008 sprejela odločitev, da bo uporabila poseben način obračunavanja pred
tveganjem v skladu z MSRP 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označila in opredelila
varovane postavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumente za varovanje ter opredelila
tveganje pred katerim se varuje.
Hranilnica varuje:
-
pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida (obveznice RS) z zapadlostjo v marcu 2017 in februarju 2019. Pri varovanju
poštene vrednosti pred tveganjem gre za preoblikovanje fiksne obrestne mere v spremenljivo, s čimer
dosežemo prilagoditev značilnosti svojih obveznosti značilnostim sredstev v aktivi. Z uporabo IFI
varujemo sredstvo ali del sredstva oziroma obveznost ali del obveznosti, ki je izpostavljeno tveganju
spremembe obrestne mere v prihodnosti in bo vplivalo na dobiček hranilnice.
-
denarne tokove, ki se pojavljajo po spremenljivi obrestni meri od osnove 2.422 tisoč EUR, ki se
amortizira četrtletno do januarja 2016. Skupni znesek varovanih denarnih tokov znaša 43 tisoč EUR. Pri
varovanju denarnega toka z instrumentom obrestne zamenjave preoblikujemo spremenljivo obrestno
mero v fiksno in s tem spremenimo obrestne značilnosti denarnih tokov iz poslovanja. S tem varujemo
denarni tok pripoznanega sredstva ali obveznosti do virov sredstev pred tveganjem, ki bi lahko v
prihodnosti vplivalo na dobiček.
Hranilnica z obrestnimi zamenjavami varuje obrestno tveganje, ki izhaja iz fiksne obrestne mere vrednostnih
papirjev, kjer sicer je zamenjala fiksno obrestno mero za spremenljivo, in spremenljive obrestne mere
najetega posojila, ko je z obrestno zemenjavo zamenjala spremenljivo obrestno mero za fiksno.
a)
Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, ki se varujejo
Postavke, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem spremembe poštene vrednosti, so
od 01.07.2008 razporejene v skupino finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo in se vrednotijo po pošteni
vrednosti. Sprememba poštene vrednosti varovanih postavk je izkazana v PPK in se ob izključitvi kreditnega
in likvidnostnega tveganja prenaša v izkaz poslovnega izida. V letu 2012 je v izkazu poslovnega izida
evidentirana sprememba poštene vrednosti varovanih postavk v znesku 721 tisoč EUR.
b)
Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih sredstev za varovanje
Hranilnica je iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje (obrestna zamenjava),
opredeljenih za varovanje poštene vrednosti v letu 2012 obračunala zmanjšanje poštene vrednosti v znesku
504 tisoč EUR.
Iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje denarnih tokov je obračunala za 30
tisoč EUR odhodkov, ki se nanašajo na uspešni del varovanja in jih hranilnica izkazuje v presežkih iz
prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov, medtem ko je neuspešni del v višini 10 tisoč EUR
izkazan v poslovnem izidu kot sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji.
Uspešni del varovanja denarnih tokov se bo do 04.01.2016 preko obračuna obrestnih prihodkov in
odhodkov prenesel v izkaze poslovnega izida.
95
LETNO POROČILO 2012
v 1000 EUR
Znesek
Varovanje pred spremembo poštene vrednosti
Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja
(504)
Sprememba poštene vrednosti varovane postavke
721
Skupaj v izkazu poslovnega izida
217
Varovanje denarnih tokov
Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja
Uspešni del varovanja
(40)
30
Neuspešni del varovanja
(10)
Skupaj v izkazu poslovnega izida
(10)
c)
Pregled stanja presežka iz prevrednotenja
v 1000 EUR
Znesek
Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo
Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – varovanih postavk
Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – nevarovanih postavk
Presežek iz prevrednotenja varovanih postavk, ki se prenaša v poslovni izid
Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja
Skupaj
(489)
(72)
(1.905)
378
(2.088)
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov
Uspešni del varovanja
Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja
Skupaj
Skupaj stanje presežka iz prevrednotenja
d)
11
(62)
(2.150)
Tabela gibanja presežka iz prevrednotenja
Stanje 31.12.2011
(913)
Povečanje presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi RZP
(706)
Zmanjšanje presežka iz prevrednotenja zaradi prenosa v izkaz poslovnega izida
(721)
Povečanje presežka iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov
Sprememba obračuna odloženega davka od dohodka v presežku iz prevrednotenja
Stanje 31.12.2012
96
(73)
30
160
(2.150)
Hranilnica je obračunala odložene davke od dohodkov pravnih oseb od stanja presežka iz prevrednotenja
v višini 15,00 %.
7.9. Posli s povezanimi osebami
7.9.1. Razčlenitev terjatev po povezavah s hranilnico
Povezane osebe**
Delničarji*
Člana uprave
Člani nadzornega sveta
Skupaj
31.12.2012
31.12.2011
13
286
3.587
3.065
62
47
0
165
3.662
3.563
* zajeti tudi člani uprave in nadzornega sveta s povezanimi osebami, če so istočasno delničarji
** povezane osebe z organi vodenja in nadzora v skladu z ZBan-1
a)
Podatki o predujmih in kreditih, ki jih je banka odobrila članom uprave, drugim delavcem
banke, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe
in članom nadzornega sveta, ter poroštva banke za obveznosti teh oseb
Članom uprave je bilo v stanju na dan 31.12.2012 odobreno več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje
na osebnih računih, dolgoročni krediti in limit na plačilni kartici MasterCard v skupnem znesku 70 tisoč EUR
po obrestnih merah 4,40 % na dovoljeno negativno stanje na osebnem računu in po 5,10 % oziroma po
referenčni obrestni meri s pribitkom 2,75 % za dolgoročne kredite. Kredit v višini 50 tisoč EUR, po referenčni
obrestni meri EURIBOR s pribitkom 2,75 % je bil odobren v letu 2012, za dobo 10 let in je zavarovan pri
zavarovalnici. Dovoljeno negativno stanje na dan 31.12.2012 ni bilo koriščeno.
Članom nadzornega sveta je bilo na dan 31.12.2012 odobreno dovoljeno negativno stanje na osebnih
računih in limit na plačilni kartici MasterCard v skupni višini 7 tisoč EUR po obrestni meri 9,00 % za limit na
osebnem računu, ki je bil na dan 31.12.2012 koriščen v višini 0,3 tisoč EUR. Članom nadzornega sveta v letu
2012 ni bilo odobrenih kreditov.
7.9.2. Razčlenitev obveznosti po povezavah s hranilnico
Povezane osebe*
Delničarji**
Člana uprave*
Člani nadzornega sveta*
Skupaj
31.12.2012
31.12.2011
320
825
9.499
9.379
59
90
136
453
10.014
10.747
* skupaj z neizkoriščenimi limiti
** vključno s člani uprave in NS s povezanimi osebami, ki so delničarji, skupaj z neizkoriščenimi limiti
97
LETNO POROČILO 2012
7.9.3. Razkritje zaslužkov in deležev v dobičku članov uprave in drugih organov, ki jim zaslužki
pripadajo
v EUR
Plača in
regres za LD
Nagrada
Bonitete
Skupaj
Predsednik uprave
209.108
50.467
11.240
270.815
Član uprave
165.059
25.233
10.080
200.372
4.335
93.862
25.655
565.049
Drugi zaposleni po individualni pogodbi
Skupaj
89.527
463.694
75.700
Nagrada upravi predstavlja variabilni del plače. Izplačilo je odobrila skupščina skupaj z razrešnico za
poslovno leto 2011, dne 31.05.2012.
V marcu 2012 je bila sklenjena individualna pogodba o zaposlitvi z enim zaposlenim.
Člana uprave sta imela na dan 31.12.2012 v lasti 246 navadnih in 33 prednostnih delnic hranilnice, skupaj
0,71 % osnovnega kapitala.
v EUR
Plačilo za opravljanje
funkcije in sejnine
Predsednik nadzornega sveta
26.681
Član in namestnik predsednika
13.050
Član nadzornega sveta
13.050
Član revizijske komisije
2.100
Skupaj
54.881
Člani nadzornega sveta, so imeli na dan 31.12.2012 v lasti 1.284 navadnih in 307 prednostnih delnic, skupaj
4,04 % osnovnega kapitala.
7.9.4. Razkritje pomembnih poslovnih stikov
V letu 2012 je hranilnica izplačala donacijo v višini 2,5 tisoč EUR društvu Golf & country klub Kranj, katerega
zastopnik je predsednik nadzornega sveta hranilnice.
Hranilnici niso poznane druge informacije o neposrednih in posrednih pomembnih poslovnih stikih med
člani uprave oziroma nadzornega sveta ali njihovimi ožjimi družinskimi člani in hranilnico, ki bi jih bila
dolžna razkrivati v skladu s 23. c. členom Sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic.
7.9.5. Dogodki po datumu bilance stanja
Decembra je bil v uradnem listu objavljen Zakon na finančne storitve, ki je stopil v veljavo 25. decembra
2012. V skladu z zakonom se ustanovam, ki opravljajo finančne storitve od tretjega meseca po uveljavitivi
dalje nalaga plačilo davka ob obračunanih in plačanih opravnin v višini 6,50 %. Uvedba davka na finančne
storitve bo po vsej verjetnosti vplivala na zvišanje bančnih provizij v letu 2013.
Poslovodstvo ocenjuje, da ne obstajajo drugi dogodki po datumu bilance stanja, ki bi pomembneje vplivali
na poslovanje hranilnice.
98
UPRAVLJANJE S TVEGANJI
Upravljanje s tveganji
Glavne kategorije tveganja povezane s poslovanjem hranilnice so kreditno, likvidnostno, obrestno,
operativno, tveganje koncentracije in tveganje dobičkonosnosti. Cilj upravljanja tveganj je zagotavljanje
stabilnega in varnega poslovanja hranilnice ter ohranjanje visoke kvalitete naložb. Aktivnosti, ki jih pri
upravljanju s tveganji zasleduje hranilnica, so usmerjene v:
-
opredelitev načina identifikacije, merjenja, analiziranja, spremljave, obvladovanja in zniževanja vseh
vrst tveganj,
dokumentiranja poslovnih procesov,
razvoj in implementacija tehnik merjenja tveganj,
postavitev limitov in nadzor nad postavljenimi limiti za tveganja,
dokumentiranje postopkov upravljanja s tveganji v pisni obliki,
opredelitev načina sodelovanja, komunikacije in izmenjave podatkov med posameznimi službami, ki
so vključene v nadzor in upravljanje tveganj,
vzpostavitev primernega in pravočasnega poročanja o vrsti in višini tveganja,
doseganje omejitev izpostavljenosti tveganjem določenih z ZBan-1 in na njegovi podlagi izdanih
predpisov,
izračun notranjega kapitala hranilnice (ICAAP),
vzpostavitev sistema poročanja,
spremljanje zahtev nadzornih institucij.
103
LETNO POROČILO 2012
1
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila zapadlih dolgov s strani dolžnikov.
Povezano je z nesposobnostjo ali z nepripravljenostjo dolžnika, da v pogodbenem času izpolni svojo
obveznost. Temeljni cilji upravljanja s kreditnim tveganjem so maksimiranje dobička, zagotavljanje
stabilnega in varnega poslovanja ter doseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja.
Hranilnica mora v postopku odobravanja kredita oceniti kakšna je možnost, da bo dolžnik sposoben vrniti
denar v pogodbenem roku in pod pogoji navedenimi v pogodbi. Upravljanje kreditnega tveganja pomeni
spremljanje dolžnikov in preverjanje verjetnosti, da dolžnik ne bo izpolnil pogodbene obveznosti.
Hranilnica odobrava kredite le kreditno sposobnim osebam ob ustreznem zavarovanju. Kreditno
sposobnost preveri kreditni referent ob pripravi predloga. Predlog za odobritev kredita skupaj s predlogom
za zavarovanje kredita posreduje kreditni komisiji oziroma kreditnemu odboru, ki odloča o odobritvi kredita.
Za spremljanje kredita, spremljanje ustreznosti zavarovanj in izterjavo skrbi zaledna služba.
1.1. Kreditna zavarovanja
Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih. Potrošniški krediti in krediti osebam,
ki opravljajo dejavnost, so večinoma zavarovani pri zavarovalnici ali z vpisom hipoteke (potrošniški
hipotekarni) in s poroki, stanovanjski krediti pretežno z vpisom hipoteke, krediti pravnim osebam pa z
drugimi oblikami, kot so: vpis hipoteke, poroštva drugih pravnih ali fizičnih oseb, menice z menično izjavo
in cesijske pogodbe.
v 1000 EUR
31.12.2012
31.12.2011
Vrednost
terjatev
Vrednost
zavarovanj
Vrednost
terjatev
Vrednost
zavarovanj
1.108
4.088
1.374
2.334
Terjatve zavarovane z zastavo nepremičnin
17.671
41.165
5.278
12.061
Terjatve zavarovane z zavarovalno polico
46.581
48.994
56.660
58.976
62
38
746
459
1.605
4.246
2.844
3.486
Vsebina
Terjatve zavarovane z bančnimi vlogami
Terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji
Ostale oblike zavarovanja
Nezavarovano
27.823
Skupaj
94.850
35.840
98.350
102.742
77.316
Skupna vrednost terjatev predstavlja izpostavljenost iz naslova kreditov in obresti zamanjšano za slabitve in
plačane stroške odobritve, ki še niso prenešni v prihodke (kot so izkazane v bilanci stanja v skladu s predpisi).
Zavarovanja so vrednotena po pošteni vrednosti, kar predstavlja stanje vloge, cenitev sodno zapriseženega
cenilca oziroma preizkušenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin (licenca Slovenskega inštituta za revizijo)
104
ali pogodbeno vrednost, če gre za nakup nepremičnine. Tudi tržno vrednost ugotovljeno v postopku
množičnega vrednotenja nepremičnin hranilnica upošteva kot ustrezno, če v obdobju od vrednotenja do
sprejema nepremičnine v zavarovanje ni prišlo do večjih sprememb, ki bi vplivale na ocenjeno vrednost.
Tržno vrednost vrednostnih papirjev ugotavlja glede na dosežen tečaj vrednostnih papirjev na ljubljanski
borzi. Le v primeru, ko se z vrednostnim papirjem ne trguje na organiziranem trgu, vrednost zavarovanja
predstavlja ocenjeno vrednost hranilnice po lastni metodologiji.
Ostale oblike zavarovanja so predvsem poroštva kreditno sposobnih porokov, cesijske in asignacijske
pogodbe sklenjene s partnerji z bonitetno oceno A ali B in se upoštevajo le v primeru, ko terjatev ni
zavarovana z eno od pred tem naštetih zavarovanj, kljub temu, da so evidentirane v zunajbilančni evidenci.
Nezavarovane so predvsem terjatve do bank (na dan 31.12.2012 je teh terjatev 8.254 tisoč EUR), kot take pa
se obravnavajo tudi terjatve zavarovane z menico, s solidarnim porokom, ki ni kreditno sposoben, z vpisom
hipoteke na nepremični, katere vrednost ni ocenjena s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti
nepremičnin ali sodnega cenilca oziroma hranilnica nima kupoprodajne pogodbe, ki ni starejša od enega
leta in tržna vrednost ocenjena na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin ni ustrezna oziroma ne
obstaja.
Hranilnica ima v Pravilniku o zavarovanjih določene uteži za določitev razmerja med višino naložbo in tržno
vrednostjo zavarovanja. Kakovost zavarovanja preverja kreditna komisija oziroma kreditni odbor ob
odobritvi kredita kasneje pa se zavarovanja evidentirajo v posebni aplikaciji in razknjižujejo v zunajbilančni
evidenci. Zavarovanja se povezujejo z naložbami za zavarovanje katerih so pridobljena. Tržna vrednost
zavarovanj se mesečno preverja, in sicer se tržna vrednost zavarovanj z vrednostnimi papirji prilagaja tržni
vrednosti vrednostnega papirja, tržna vrednost zavarovanj z bančnimi vlogami se prilagajajo stanju vlog,
vrednost zavarovanja s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici se prilagaja stanju kredita, tržna
vrednost nepremičnin prejetih v zavarovanje pa se preverja najmanj letno za poslovne nepremičnine in
triletno za stanovanjske nepremičnine oziroma ob večji spremembi vrednosti nepremičnin na trgu.
Hranilnica ima 49,00 % vseh terjatev (potrošniški krediti in krediti samostojnim podjetnikom) zavarovanih
pri zavarovalnici, kar se od leta 2010 nanaša na dve zavarovalnici.
1.2. Pregled kreditov po načinu slabljenja
a)
Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2012
v 1000 EUR
Skupinsko
Individualno
Skupaj
Banke in hranilnice
0
8.254
8.254
Nefinančne družbe
14.376
1.556
15.932
(319)
(201)
(520)
Javni sektor
165
0
165
- oslabitve
(1)
0
(1)
Druge finančne organizacije
488
1.144
1.632
- oslabitve
(44)
(166)
(210)
Gospodinjstva*
69.995
1.076
71.071
- oslabitve
(1.184)
(289)
(1.473)
Skupaj terjatve
85.024
12.030
97.054
Skupaj oslabitve
(1.548)
(656)
(2.204)
Skupaj
83.476
11.374
94.850
oslabitve
* vključno s samostojnimi podjetniki in drugimi izvajalci storitev gospodinjstvom
105
LETNO POROČILO 2012
b)
Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2011
v 1000 EUR
Skupinsko
Individualno
Skupaj
Banke in hranilnice
0
19.131
19.131
Nefinančne družbe
9.496
2.377
11.873
- oslabitve
(99)
(641)
(739)
Javni sektor
297
0
297
- oslabitve
(1)
0
(1)
111
1.193
1.304
(4)
(101)
(105)
70.487
1.906
72.393
(759)
(652)
(1.411)
80.391
24.607
104.998
(863)
(1.394)
(2.257)
79.528
23.213
102.742
Druge finančne organizacije
- oslabitve
Gospodinjstva*
oslabitve
Skupaj terjatve
Skupaj oslabitve
Skupaj
1.3. Neplačana zapadla posojila in obresti po sektorjih
Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS 39 in
interno metodologijo. Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov hranilnica ocenjuje in slabi v skladu
s tč. 7.2.b. V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno, vendar
hranilnica ocenjuje, da oslabitev ni potrebna.
a)
Pregled neplačanih zapadlih terjatev po sektorjih
v 1000 EUR
Skupaj
Nezapadli del
Zapadli del
Banke in hranilnice
8.254
8.254
0
Nefinančne družbe
15.412
14.817
595
164
164
0
1.422
1.422
0
Gospodinjstva*
69.598
68.901
697
Skupaj
94.850
93.558
1.292
Javni sektor
Druge finančne organizacije
* skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom
b)
Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zamudah in sektorjih
do 30 dni
od 30
do 90 dni
v 1000 EUR
od 91
do 180 dni
od 181
do 365 dni
Nefinančne družbe
25
28
126
395
21
Gospodinjstva*
192
86
121
82
216
Skupaj
217
114
247
477
237
* skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom
106
nad
365 dni
c)
Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zavarovanjih
v 1000 EUR
Oblika zavarovanja
Znesek zapadle
terjatve
Znesek Znesek oslabitev
zavarovanj
in rezervacij
Bančne vloge
10
201
(5)
Zavarovalnica
342
7.593
(260)
Hipoteke
318
3.024
(72)
Drugo
102
294
(39)
Nezavarovano
520
694
(361)
1.292
11.806
(737)
Skupaj
č)
Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto
v 1000 EUR
Krediti
pravnim osebam in
samostojnim podjetnikom
Prebivalstvo
Skupaj
A
11.264
63.219
74.483
B
12.176
734
12.910
C
4.211
235
4.446
D
934
75
1.009
E
28
1.974
2.002
28.613
66.237
94.850
Oznaka skupine
Skupaj
Kreditno kvaliteto nefinančnih družb določa bonitetna služba na podlagi računovodskih izkazov in drugih
finančnih in nefinančnih podatkov, medtem ko se kreditna kvaliteta za prebivalstvo določa na podlagi
zmožnosti dolžnika, da redno odplačuje svoje obveznosti. Dolžniki iz naslova izpostavljenosti do
prebivalstva, s katerimi je bil sklenjen dogovor o spremembi kreditnih pogojev (moratorij, podaljšanje
odplačilne dobe, …), so zajeti v skupini E.
d)
Pregled finančnih sredstev, v zvezi s katerimi je bil dosežen nov dogovor
Stanje potrošniških kreditov, ki so že prekoračili zapadlost v plačilo in je bil v zvezi z njimi v letu 2012 dosežen
dogovor o spremembi pogojev plačila je 1.115 tisoč EUR in se nanaša na 158 partij. Stanje vseh kreditov,
pri katerih je bil kadarkoli v času odplačevanja dosežen dogovor o spremembi pogojev je 2.852 tisoč EUR
in se nanaša na 309 partij, zanje pa so oblikovane oslabitve v višini 548 tisoč EUR. Krediti so pretežno
zavarovani pri zavarovalnici, dogovorjen pa je nekaj mesečni moratorij na odplačilo, začasno znižan obrok
ali podaljšana doba odplačila.
Za odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu po zapadlosti limita je hranilnica sklenila dogovor
o obročnem odplačevanju s 178 dolžniki v skupnem znesku 183 tisoč EUR. Stanje kreditov za obročno
odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu na dan 31.12.2012 znaša 141 tisoč, nanaša se na
158 dolžnikov, za terjatve pa so oblikovane oslabitve v znesku 61 tisoč EUR.
Pri poslovanju z nefinančnimi družbami obstaja 18 partij, pri katerih je v letu 2012 prišlo do reprogramiranja
terjatev v skupnem zanesku 981 tisoč EUR.
107
LETNO POROČILO 2012
1.4. Koncentracija kreditnega tveganja
Osrednje
Slovenska
Skupaj
% kred.
portfelja
v 1000 EUR
Krediti
gospodinjstv
om
Krediti
drugim
finančnim
organizacijam
Krediti
javnemu
sektorju
Krediti
bankam
Krediti
nefinančnim
družbam
Pregled stanja kreditov po statističnih geografskih regijah
Regija*
a)
4.169
10.151
71
1.129
17.002
32.522
34,29
Podravje
0
283
0
293
15.766
16.342
17,23
Savinjska
0
1.092
0
0
11.216
12.308
12,98
4.085
2.930
0
0
10.484
17.499
18,45
Goriška
0
4
94
0
1.859
1.957
2,06
Primorska
0
119
0
0
2.254
2.373
2,50
Dolenjska
0
693
0
0
9.459
10.152
10,70
Pomurje
0
140
0
0
1.557
1.697
1,79
8.254
15.412
165
1.422
69.597
94.850
100
Gorenjska
Skupaj
* glede na sedež oziroma stalno bivališče kreditojemalca
b) Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi
Znesek bilančne
izpostavljenosti
Znesek popravka
vrednosti
(oslabitev)
Neto
izpostavljenost
1.468
(13)
1.455
Oskrba z vodo, ravnanje z
odplakami in odpadki
114
(6)
108
Gradbeništvo
911
(61)
850
Trgovina, vzdrževanje in
popravila motornih vozil
4.270
(70)
4.200
Promet in skladiščenje
1485
(53)
1.432
Gostinstvo
1.216
(47)
1.169
Informacijske in komunikacijske
dejavnosti
123
(8)
115
Finančne in zavarovalniške
dejavnosti
572
(74)
498
Poslovanje z nepremičninami
326
(15)
311
Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti
138
(8)
130
Panoga
Oskrba z električno energijo
108
v 1000 EUR
v 1000 EUR
Znesek bilančne
izpostavljenosti
Znesek popravka
vrednosti
(oslabitev)
Neto
izpostavljenost
Druge raznovrstne poslovne
dejavnosti
1.093
(21)
1.072
Predelovalne dejavnosti
4.150
(140)
4.010
66
(4)
62
15.932
(520)
15.412
Panoga
Drugo
Skupaj
Hranilnica odobrava kredite v skladu z Zakonom o bančništvu in Sklepom o veliki izpostavljenosti bank in
hranilnic. Izpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziroma skupine med seboj povezanih
kreditojemalcev je omejena na največ 25,00 % kapitala hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do
posameznega kreditojemalca oziroma do skupine med seboj povezanih oseb preseže 10,00 % kapitala,
mora hranilnica pridobiti soglasje nadzornega sveta za odobritev izpostavljenosti.
Izpostavljenosti do države, centralne banke in bank se za namen velike izpostavljenosti preračunavajo v
skladu z 2. poglavjem Sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic. Hranilnica ima na dan 31.12.2012
izpostavljenosti do RS, Banke Slovenije, osmih bank in petih družb, ki nominalno skupaj dosegajo 115 mio
EUR oziroma 951,00 % kapitala, preračunano v skladu z omenjenim sklepom pa 315,00 % kapitala hranilnice.
109
LETNO POROČILO 2012
2
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh
dospelih obveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od
običajnih. Likvidnost je sposobnost hranilnice vzdržati zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in
povečevati likvidna sredstva. Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti sredstev in virov.
Hranilnica upravlja likvidnostna tveganja s/z:
-
spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami,
spremljanjem višine likvidnih sredstev,
usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti,
spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic,
spremljanjem višine naložb v vrednotne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive,
spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni,
analizo likvidnostnih vrzeli,
spremljanjem doseganja postavljenih limitov,
spremljanjem koncentracije vlog – izpostavljenost do 30 največjih deponentov,
indikatorji likvidnostnega tveganja,
likvidnostnimi stres testi,
dinamično analizo likvidnostnih vrzeli.
2.1. Pregled likvidnostnih vrzeli
a)
Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2012
Do 1
meseca
v 1000 EUR
Od 1
Od 3
1 leta Nad 5 let
do 3
mesecev Od
mesecev do 1 leta do 5 let
Skupaj
Sredstva
Denar v blagajni
8.981
0
0
0
0
8.981
14
476
1.495
14.205
9.565
25.755
11.552
7.858
22.877
48.893
21.034
112.214
146
3.117
23.034
49.352
2.248
77.897
Opredmetena osnovna sredstva
0
0
0
0
3.751
3.751
Neopredmetena osnovna sredstva
0
0
0
0
55
55
Terjatve za davek od doh. pravnih
oseb
0
0
407
0
0
407
44
0
0
0
0
44
20.737
11.451
47.813
112.450
36.653
229.104
Finančna sredstva razpoložljiva za
prodajo
Krediti
Finančna sredstva v posesti do
zapadlosti
Druga sredstva
Skupaj sredstva
110
v 1000 EUR
Do 1
meseca
Od 1
Od 3
1 leta Nad 5 let
do 3
mesecev Od
do
5 let
mesecev do 1 leta
Skupaj
Obveznosti
Finančne obveznosti do CB
0
0
0
30.250
0
30.250
Finančne obveznosti namenjene
trgovanju
0
0
0
399
0
399
50.738
32.487
51.957
28.270
1.054
164.506
2.021
0
0
0
0
2.021
Rezervacije
0
0
0
0
184
184
Obveznosti za davek od dohodkov
pravnih oseb
0
6
0
0
0
6
13
0
0
0
0
13
Osn. kapital in kapitalske rezerve
0
0
0
0
6.010
6.010
Presežek iz prevrednotenja
0
0
0
(2.150)
0
(2.150)
Rezerve in zadržani dobiček
0
0
0
0
4.116
4.116
Lastne delnice
0
0
(11)
(122)
0
(133)
Bilančni dobiček
0
0
537
0
0
537
52.772
32.493
52.483
56.647
11.364
205.759
Vrzel po ročnostih
(32.035)
(21.042)
(4.670)
55.803
25.289
0
Čista neusklajenost
(32.035)
(53.077)
(57.747)
(1.944))
23.345
0
Finančne obveznosti po odpl. vred.
Izvedeni finančni instrumenti
namenjeni varovanju
Druge obveznosti
Skupaj obveznosti in kapital
b)
Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2011
v 1000 EUR
Do 1
meseca
Od 1
Od 3
1 leta Nad 5 let
do 3
mesecev Od
mesecev do 1 leta do 5 let
Skupaj
Sredstva
Denar v blagajni
3.056
0
0
0
0
3.056
14
6.649
10.328
12.045
9.881
38.917
19.112
7.391
24.624
52.507
20.724
124.358
2.084
0
20.563
18.583
0
41.230
Opredmetena osnovna sredstva
0
0
0
0
3.848
3.848
Neopredmetena osnovna sredstva
0
0
0
0
51
51
Terjatve za davek od doh. pravnih
oseb
0
0
122
0
0
0
Druga sredstva
0
0
0
0
38
0
24.266
14.040
55.637
83.135
34.542
211.620
Finančna sredstva razpoložljiva za
prodajo
Krediti
Finančna sredstva v posesti do
zapadlosti
Skupaj sredstva
111
LETNO POROČILO 2012
v 1000 EUR
Do 1
meseca
Od 1
Od 3
1 leta Nad 5 let
do 3
mesecev Od
do
5 let
mesecev do 1 leta
Skupaj
Obveznosti
Finančne obveznosti do CB
0
2.012
0
16.004
0
18.016
372
0
0
0
0
372
52.261
29.883
50.320
26.111
930
159.505
1.535
0
0
0
0
1.535
Rezervacije
0
0
0
0
122
122
Obveznosti za davek od dohodkov
pravnih oseb
0
66
0
0
0
66
248
0
0
0
0
248
Osn. kapital in kapitalske rezerve
0
0
0
0
6.008
6.008
Presežek iz prevrednotenja
0
0
0
(373)
0
(373)
Rezerve in zadržani dobiček
0
0
0
0
3.428
3.428
Lastne delnice
0
0
(33)
0
0
(33)
Bilančni dobiček
0
0
516
0
0
516
54.416
31.961
50.803
41.742
10.488
189.410
Vrzel po ročnostih
(30.150)
(17.921)
4.834
41.393
24.054
0
Čista neusklajenost
(30.150)
(48.071)
(43.237)
(1.844)
22.210
0
Finančne obveznosti namenjene
trgovanju
Finančne obveznosti po odpl. vred.
Izvedeni finančni instrumenti
namenjeni varovanju
Druge obveznosti
Skupaj obveznosti in kapital
Hranilnica zmanjšuje likvidnostno tveganje na dolgi rok z aktivno politiko pridobivanja dolgoročnih virov.
Manjši delež naložb ima v vrednostnih papirjih kvalificiranih kot razpoložljive za prodajo, ki jih v primeru
poslabšane likvidnostne situacije lahko odproda, večji delež naložb pa namerava in zmore držati do
zapadlosti ter so kvalificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti, oboje pa lahko zastavi za pridobitev
likvidnostnega kredita.
2.2. Likvidnostni količniki
Likvidnostni količnik je opredeljen kot razmerje med višino sredstev in višino obveznosti s preostalo
ročnostjo do 30 dni za prvi razred in s preostalo ročnostjo do 180 dni za drugi razred. Banka Slovenije
predpisuje metodologijo za izračun količnikov likvidnosti, pri čemer se vpogledna sredstva nefinančnih
družb in gospodinjstev vključujejo v izračun količnika prvega razreda s ponderjem 40,00 %, za izračun
drugega razreda pa s ponderjem 30,00 %. V izračun količnikov likvidnosti se vključujejo samo dobri krediti,
ki so razvrščeni v skupino A in B.
Hranilnica je dolžna zagotavljati višino količnika prvega dospelostnega razreda nad 1, izračun količnika
drugega razreda pa je zgolj informativne narave. Na dan 31.12.2012 je hranilnica dosegala količnik prvega
razreda v višini 2,08.
112
2.3. Koncentracija depozitov
Koncentracija depozitov je pomemben element upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Je pokazatelj
razpršenosti depozitov glede velikosti in ročnosti.
Pregled koncentracije vlog strank, ki niso banke
v 1000 EUR
Vloge prebivalstva
Vloge pravnih oseb*
znesek
znesek
v%
v%
30 največjih
deponentov
pravnih oseb
znesek
Skupaj
v%
znesek
2011
106.481
73
40.212
27
28.152
70
146.693
2012
121.017
79
31.484
21
22.517
71
152.501
* vloge pravnih oseb, ne glede na obliko organiziranosti (nefinančne družbe, druge finančne organizacije,
osebe javnega sektorja, …).
113
LETNO POROČILO 2012
3
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto
obrestnih prihodkov (bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj hranilnice. Izhaja iz
strukture obrestne mere za neusklajenost zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob
upoštevanju zapadlosti ponovne določitve obrestne mere.
3.1. Pregled obrestnih vrzeli
Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno
občutljive postavke v skupine po preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne
mere.
Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s
spremenljivo in tiste z nespremenljivo obrestno mero), in vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero,
ki se jim v tem obdobju ponovno določi obrestna mera (t.i. repricing). Izpostavljenost obrestnemu tveganju
predstavljajo vrednosti razlik med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi
obrestne mere.
Metoda obrestnih vrzeli je pripravljena na podlagi podatkov o predvidenih denarnih tokovih posameznih
finančnih instrumentov, tako iz naslova glavnic kot pripadajočih obresti, diskontiranih na dan priprave
poročila. Poročila praviloma trimesečno pripravi služba upravljanja s tveganji in jih predstavi odboru za
tveganja.
a)
Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2012
Do 1
meseca
v 1000 EUR
Od 1
Od 3
1 leta Nad 5 let
do 3
mesecev Od
mesecev do 1 leta do 5 let
Skupaj
Sredstva
Denar v blagajni
8.981
0
0
0
0
8.981
14
476
1.495
14.205
9.565
25.755
84.293
5.425
12.916
9.381
199
112.214
146
4.172
23.034
48.297
2.248
77.897
Opredmetena osnovna sredstva
0
0
0
0
3.751
3.751
Neopredmetena osnovna sredstva
0
0
0
0
55
55
Terjatve za davek od dohodkov
pravnih oseb
0
0
407
0
0
407
44
0
0
0
0
44
93.478
10.073
37.852
71.883
15.818
229.104
Finančna sredstva razpoložljiva za
prodajo
Krediti
Finančna sredstva v posesti do
zapadlosti
Druga sredstva
Skupaj sredstva
114
v 1000 EUR
Do 1
meseca
Od 1
Od 3
1 leta Nad 5 let
do 3
mesecev Od
do
5 let
mesecev do 1 leta
Skupaj
Obveznosti
Finančne obveznosti do CB
0
0
0
30.250
0
30.250
Finančne obveznosti namenjene
trgovanju
0
0
0
399
0
399
53.757
32.487
51.852
25.505
905
164.506
2.021
0
0
0
0
2.021
Rezervacije
0
0
0
0
184
184
Obveznosti za davek od dohodkov
pravnih oseb
0
6
0
0
0
6
13
0
0
0
0
13
Osn. kapital in kapitalske rezerve
0
0
0
0
6.010
6.010
Presežek iz prevrednotenja
0
0
0
(2.150)
Rezerve in zadržani dobiček
0
0
0
0
4.116
4.116
Lastne delnice
0
0
(11)
(122)
0
(133)
Bilančni dobiček
0
0
537
0
0
537
Skupaj obveznosti in kapital
55.791
32.493
52.378
53.882
11.215
205.759
Vrzel po ročnostih
37.687
(22.420)
(14.526)
18.001
4.603
0
Čista neusklajenost
37.687
15.267
741
18.742
23.345
0
Finančne obveznosti po odpl. vred.
Izvedeni finančni instrumenti
namenjeni varovanju
Druge obveznosti
b)
(2.150)
Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2011
v 1000 EUR
Do 1
meseca
Od 1
Od 3
1 leta Nad 5 let
do 3
mesecev Od
mesecev do 1 leta do 5 let
Skupaj
Sredstva
Denar v blagajni
3.056
0
0
0
0
3.056
14
13.497
3.480
12.045
9.881
38.917
87.131
4.923
15.121
14.893
2.290
124.358
2.084
1.107
20.563
17.476
0
41.230
Opredmetena osnovna sredstva
0
0
0
0
3.848
3.848
Neopredmetena osnovna sredstva
0
0
0
0
51
51
Terjatve za davek od doh. pravnih
oseb
0
0
122
0
0
122
Druga sredstva
0
0
0
0
38
38
92.285
19.527
39.286
44.414
16.108
211.620
Finančna sredstva razpoložljiva za
prodajo
Krediti
Finančna sredstva v posesti do
zapadlosti
Skupaj sredstva
115
LETNO POROČILO 2012
v 1000 EUR
Do 1
meseca
Od 1
Od 3
1 leta Nad 5 let
do 3
mesecev Od
do
5 let
mesecev do 1 leta
Skupaj
Obveznosti
Finančne obveznosti do CB
0
2.012
0
16.004
0
18.016
372
0
0
0
0
372
57.306
29.889
49.121
22.314
875
159.505
1.535
0
0
0
0
1.535
Rezervacije
0
0
0
0
122
122
Obveznosti za davek od dohodkov
pravnih oseb
0
66
0
0
0
66
248
0
0
0
0
248
Osnovni kapital in kapitalske
rezerve
0
0
0
0
6.008
6.008
Presežek iz prevrednotenja
0
0
0
(373)
0
(373)
Rezerve in zadržani dobiček
0
0
0
0
3.428
3.428
Lastne delnice
0
0
(33)
0
0
(33)
Bilančni dobiček
0
0
516
0
0
516
Skupaj obveznosti in kapital
59.461
31.967
49.604
37.945
10.433
189.410
Vrzel po ročnostih
32.824
(12.440)
(10.318)
6.469
5.675
0
Čista neusklajenost
32.824
20.384
10.066
16.535
22.210
0
Finančne obveznosti namenjene
trgovanju
Finančne obveznosti po odpl. vred.
Izvedeni finančni instrumenti
namenjeni varovanju
Druge obveznosti
Hranilnica obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju z obrestnimi zamenjavami. Posle je realizirala v
letih 2008 in 2009, s katerimi je zaščitila pošteno vrednost vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero.
Trenutno ima v porftelju naslednje obrestne zamenjave:
-
v znesku 4,7 mio EUR, in sicer za referenčno obrestno mero 3 mesečni EURIBOR,
za 2 mio EUR kreditov s fiksno obrestno mero, z zamenjavo za 1 mesečni EURIBOR,
1 mio EUR vrednostnih papirjev, kjer je prav tako zamenjala fiksno obrestno mero za 3 mesečni
EURIBOR,
obrestno zamenjavo v znesku 5 mio EUR, kjer je fiksno obrestno mero na portfelju potrošniških
kreditov zamenjala za 3 mesečni EURIBOR.
ter bodoče denarne tokove:
-
v znesku 2,42 mio EUR, kjer je referenčno obrestno mero zamenjala za fiksno.
V letu 2012 hranilnica ni sklepala poslov obrestnih zamenjav.
116
3.2. Občutljivost neto obrestnih prihodkov
Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane
spremembe tržne krivulje donosnosti na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi
metode ocenimo, za koliko se spremenijo neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere
ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe krivulje
donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice.
Za oceno vpliva spremembe obrestnih na prihodke se uporabi paralelen premik krivulje donosnosti za 200
b.t.. Prouči se vpliv spremembe na prihodke v naslednjih razredih: do 1 meseca, od 1 do 3 mesecev, od 3
do 6 mesecev, od 6 do 12 mesecev. Seštevek vrednosti nam da kumulativen vpliv na obrestne prihodke v
obdobju 1 leta, ki na dan 31.12.2012 znaša 916 tisoč EUR, medtem ko je 31.12.2011 znašal 749 tisoč EUR.
Za proučevanje spremembe naklona krivulje donosnosti hranilnica preuči vpliv spremembe obrestne mere
samo na aktivni ali samo na pasivni strani. Podobno preuči vpliv spremembe referenčnih obrestnih mer.
3.3. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala
Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe
krivulje donosnosti. Višino tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo
ekonomske vrednosti kapitala. Test, ki omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala se
izdeluje po priporočilu baselskega dokumenta na paralelni premik obrestnih mer za 200 b.t..
Osnova za ugotavljanje je poročilo o vrzelih iz katerega je razvidna obrestna izpostavljenost po posameznih
dospelostnih razredih. Vpliv spremembe obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala se ugotavlja z
metodo modificiranega trajanja in se določi kot zmnožek obrestnih uteži in vrzeli po posameznih
dospelostnih razredih. Skupna izpostavljenost je enaka seštevku in na dan 31.12.2012 zanaša 4,70 %
regulatorne vrednosti kapitala.
117
LETNO POROČILO 2012
4
Operativno tveganje
Hranilnica ima vzpostavljen sistem identifikacije in zbiranja škodnih dogodkov. Vodje poslovnih enot in
posameznih oddelkov (lastniki tveganj) so zadolženi za redno in pravočasno poročanje. Služba upravljanja
s tveganji zbira škodne dogodke, jih analizira in pripravlja poročila odboru za tveganja. V primeru
identifikacije večjega škodnega dogodka lastniki tveganj istočasno s poročanjem službi upravljanja s
tveganji, poročajo tudi neposredno upravi. Analiza škodnih dogodkov in na tej podlagi pripravljeni predlogi
za ukrepanje so usmerjeni v nenehno izboljševanje kontrolnega okolja hranilnice in samih poslovnih
procesov. Dodatno hranilnica z vprašalniki ugotavlja ključne indikatorje tveganja v hranilnici.
V okviru upravljanja z operativnim tveganjem je hranilnica tudi v letu 2012 izvedla delni test načrta
neprekinjenega poslovanja. Hranilnica bo tudi v bodoče izvajala aktivno politiko upravljanja z operativnim
tveganjem in s tem zagotavljala varnost poslovanja ter krepila zaupanje svojih komitentov.
118
5
Tveganje
dobičkonosnosti
Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na
nesposobnost banke oziroma hranilnice, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti (na primer
zaradi neprimernega razmerja med stroški in prihodki). Dobičkonosnost je pomemben pokazatelj
finančnega stanja in zgodnji pokazatelj problematičnosti družbe.
Na dobičkonosnost hranilnice vplivajo notranji in zunanji faktorji. Notranji faktorji, na katere hranilnica
lahko vpliva, so struktura bilance, obseg in struktura poslovnih aktivnosti, ki posledično vpliva na realizacijo
prihodkov (obrestna marža, neobrestni prihodki), kvaliteta naložb in stroški. Hranilnica ne more vplivati na
splošni nivo obrestnih mer, ekonomske razmere in konkurenčno okolje v okolju, v katerem posluje.
Najpomemnejši elementi tveganja dobičkonosnosti so:
-
obrestna marža,
stroškovna učinkovitost,
kvaliteta prihodkov.
Čiste obresti predstavljajo največji delež vseh prihodkov hranilnice. Kazalec čistih obresti je obrestna marža,
to je razmerje med čistimi obrestmi in povprečno obrestovano aktivo.
Na stroške poslovanja imajo najpomembnejši vpliv operativni stroški, na katere ima hranilnica neposredni
vpliv. Stroškovno učinkovitost ugotavlja s pomočjo kazalnika, ki predstavlja razmerje med operativnimi
stroški in povprečno aktivo.
Kvaliteta prihodkov pomeni sposobnost hranilnice, da bo tudi v prihodnosti lahko vzdrževala obstoječi
nivo prihodkov in dobičkonosnosti. To pomeni, da tudi spremenjene razmere poslovanja ne bodo bistveno
vplivale na spremembo obrestne marže, obseg in kvaliteto kreditnega portfelja.
Hranilnica upravlja s tveganjem dobičkonosnosnosti tako, da:
-
spremlja gibanje in stabilnost obrestne marže,
aktivno upravlja z operativnimi stroški poslovanja,
pripravlja stresne scenarije, ki vključujejo tudi izračun vpliva na dobičkonosnost.
Hranilnica ugotavlja obseg tveganja dobičkonosnosti na način, kot ga je predpisala Banka Slovenije in ga
je sprejel Svet Banke Slovenije na seji, dne 28.02.2012 ter na dan 31.12.2012 znaša 1.180 tisoč EUR. Znesek
predstavlja potencialne izgube hranilnice zaradi višine pasivnih obrestnih mer, po katerih se sklepajo novi
posli, ki presegajo zgornje obrestne mere, določene v metodologiji Banke Slovenije za posamezne razrede
ročnosti.
119
LETNO POROČILO 2012
6
Valutno tveganje
Hranilnica ne opravlja deviznega poslovanja, zato se v devizni podbilanci nahaja le tuja gotovina v
menjalnici in v trezorju pri NLB. Stanje devizne gotovine v menjalnici in v trezorju pri NLB na 31.12.2012 je
74 tisoč EUR. Izpostavljenost valutnemu tveganju je minimalna.
120
7
Druga bančna
tveganja
V času finančne krize se povišuje stopnja brezposelnosti, beležimo posledice zloma cen vrednostnih
papirjev in nepremičnin; posledice pa so nezmožnost odplačevanja posojil prebivalstva in prezadolženost
podjetij. Med krizo so se pokazale številne slabosti in pomanjkljivosti Basla II, njegova nadgradnja, ki naj bi
te pomanjkljivosti odpravila, pa je še v fazi usklajevanja. Banke so nagnjene k cikličnosti oblikovanja
rezervacij za kreditno tveganje, vzpostavitev posebnih rezervacij za namen procilkičnosti pa neželene
učinke bistveno omeji. S tem namenom je oblikovana kapitalska zahteva iz naslova procikličnosti, ki je
posledica rezultatov stresnega scenarija, kateri predvideva dodaten padec bruto družbenga proizvoda,
padec cen vrednostnih papirjev in posledično zmanjšanje zmožnosti odplačevanja posojil. Kapitalska
zahteva je izračunana v višini 1.446 tisoč EUR.
Menimo, da hranilnica glede na izpolnjevanje kriterijev, ki izhajajo iz ZBan-1, ni izpostavljena drugim večjim
tveganjem. Za tveganja, kot so tveganje ugleda, koncentracije, pravna tveganja in strateško tveganje,
hranilnica nima vzpostavljenih postopkov identifikacije, merjenja in upravljanja. Kapitalske potrebe ima
oblikovane za pokrivanje tveganja koncentracije v višini 100 tisoč EUR in za tveganja, ki izhajajo iz kvalitete
notranjega upravljanja, v višini 118 tisoč EUR.
Hranilnica nima odprtih pomembnih tožb, v katerih bi sama nastopala kot tožena stranka.
121
Hranilnica LON d.d., Kranj
zanjo Teodor Žepič
Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj
Telefon
Telefaks
04 28 00 777
04 20 11 337
E-pošta
Spletni naslov
[email protected]
www.lon.si
Produkcija
Kreativna zasnova
Oblikovanje
Hranilnica LON
Služba marketinga in komuniciranja Hranilnice LON in MAJ DIZAJN
MAJ DIZAJN Radovljica
Fotografije
Ksaver Šinkar, Gorazd Kavčič
Tisk
Tiskarna Uzar Tržič