1. No category

Projekt UVsolar
Sevanje solarijev:
Posnetek stanja - Izvedba vzorčnih
meritev UV sevanj v solarijih v Sloveniji
doc. dr. Peter Gajšek, univ.dipl.inž.el.
dr. Blaž Valič, univ.dipl.inž.el.
Uroš Marušič, univ.dipl.inž.el.
Tomaž Trček, univ.dipl.inž.el.
Ljubljana, november 2011
KAZALO
1. UVOD................................................................................................................................................................... 3
2. UPORABLJENA ZAKONODAJA IN STADNARDI ..................................................................................................... 4
2.1 ZAKONODAJA GLEDE OPTIČNIH SEVANJ NA DELOVNIH MESTIH.................................................................. 4
2.2 ZAKONODAJA NA PODROČJU SOLARIJEV ..................................................................................................... 4
3 STANDARDI IZ SKUPINE SIST EN ........................................................................................................................... 5
3.1 STANDARD SIST EN 60335-2-27.................................................................................................................... 5
3.1.1 Efektivna obsevanost za eritem in nemelanomski kožni rak................................................................. 6
3.1.2 Razredi solarijev .................................................................................................................................... 7
3.1.3 Izjava glede prepovedi uporabe naprav z UV sevanjem........................................................................ 7
3.1.4 Zaščitna očala ........................................................................................................................................ 7
3.2 STANDARD SIST EN 61228:2008 ................................................................................................................... 8
3.2.1 Označevanje sijalk ................................................................................................................................. 8
3.3 STANDARD SIST EN 62471:2008 ................................................................................................................... 9
4 MERITVE UV SEVANJA .......................................................................................................................................... 9
4.1 Veličine v optiki in fotometriji....................................................................................................................... 9
Sevalni tok (ang.: radiant flux)........................................................................................................................ 9
Jakost sevanja (ang.: radiant intensity) ........................................................................................................ 10
Prostorski kot (steradian) ............................................................................................................................. 10
Sevalnost (ang: radiance) ............................................................................................................................. 10
Obsevanost (ang.: irradiance) ...................................................................................................................... 10
4.2 Inštrumenti za merjenje optičnih sevanj .................................................................................................... 11
4.2.1 Optometer – širokopasovno merjenje optičnih sevanj ....................................................................... 11
4.3 Postopek izvajanja meritev UV sevanja v solarijih...................................................................................... 12
5 MERITVE OPTIČNIH SEVANJ V SOLARIJIH V SLOVENIJI....................................................................................... 13
6. Rezultati študije................................................................................................................................................. 15
6.1.1 Skladnost solarijev s Pravilnikom ........................................................................................................ 15
6.1.2 Primerjava UV-A in UV-B sevanja tipične nizkotlačne sijalke pred in po uveljavitvi Pravilnika ........... 16
6.1.3 Posnetek stanja UV sevanja za tri različne tipe solarijev in obrazne sijalke ležečih solarijev.............. 16
6.1.4 Prikaz skladnosti solarijev glede na različni interpretaciji skladnosti .................................................. 18
6.1.5 Razmerje UV sevanja med zgornjimi in spodnjimi deli solarija ........................................................... 19
6.1.6 Izmerjene vrednosti UV-A in UV-B sevanja ter skladnost solarijev po skandinavskem modelu ......... 20
6.1.7 Skladnost solarijev v odstotkih glede na dve kategoriji (solarij kot glavna in stranska dejavnost) ..... 24
6.1.8 Primerjava UV-A in UV-B sevanja visokotlačnih in nizkotlačnih sijalk ................................................. 25
6.1.9 Histogram porazdelitve števila solarijev glede na vrednosti efektivne obsevanosti za eritem........... 26
7. Zaključek............................................................................................................................................................ 28
1. UVOD
Da bi čim hitreje porjaveli, so prebivalci razvitih držav začeli vedno pogosteje uporabljati
umetne načine sončenja - solarije. To je privedlo do zaznavanja solarijev kot neškodljivih
pripomočkov, ki naj bi bili ekvivalentni naravnemu pridobivanju porjavelosti - sončenju. Kljub
temu, da večina uporabnikov verjame, da je uporaba solarijev hiter, učinkovit in neškodljiv
način zagotavljanja zagorelosti, pa vedno več dokazov najnovejših raziskav kaže nasprotno.
Ultravijolično (UV) sevanje sijalk v solarijih lahko namreč povzroča poškodbe kože in prispeva
k tveganju kožnega raka. Zaradi dokazane povezave med UV sevanjem in pojavom malignega
melanoma ter nekaterimi nemelanomskimi vrstami raka (na primer bazalnoceličnim
karcinomom), je julija 2009 Strokovni odbor Mednarodne agencije za raziskovanje raka
(IARC), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), uvrstil solarije v 1.
skupino kancerogenih dejavnikov za ljudi, skupaj z azbestom, tobakom in ionizirnimi sevanji.
Šele za uvrstitvijo solarijev v 1. skupino kancerogenih dejavnikov za ljudi, je bil v Sloveniji
sprejet Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti
higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (v nadaljevanju: Pravilnik), ki med drugim ureja
tudi področje solarijev.
Inštitut za neionizirna sevanja je v letu 2011 začel z izvajanjem projekta UVsolar, ki je
namenjen nepristranskemu ozaveščanju ciljnih skupin glede tveganj zaradi izpostavljenosti
UV sevanjem v solarijih, ukrepom za zmanjševanje izpostavljenosti UV sevanjem na najnižjo
možno mero in zagotavljanju pravočasnega odkrivanja vseh sumljivih kožnih sprememb.
Pripravili smo e-vsebine in e-storitve s področja tveganj za zdravje, ki so povezana z UV
sevanji s posebnim poudarkom na solarijih.
Projekt UVsolar vsebuje različne faze in podsklope, ki na sodoben in aktualen način podajajo
ustrezne vsebine: znanstvene in izobraževalne e-vsebine in e-storitve s področja zdravja in
preventive, ciljno naravnano strokovno medijsko objavljanje in posamezne kampanje glede
spodbujanja varne uporabe UV sevanj v kozmetične namene.
S pomočjo e-vsebin in e-storitev ter drugih oblik spodbujanja zdravega življenjskega sloga in
zmanjševanja dejavnikov tveganja želimo trajno krepiti ozaveščenost ciljnih skupin
prebivalstva o škodljivosti neionizirnih sevanj (NIS) s posebnim poudarkom na umetnih UV
sevanjih v solarijih. Projekt UVsolar sledi smernicam razpisa s ključnim ciljem preprečevanja
bolezni in izboljšanja zdravja prebivalcev Republike Slovenije ter prednostnemu področju A7:
Programi za promocijo zdravega življenjskega sloga in obvladovanje dejavnikov tveganja za
kronične bolezni in stanja (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, rak in poškodbe) ter
Državnemu programu obvladovanja raka v Sloveniji 2010 – 2015, ki za neionizirna sevanja
ugotavlja, da je potrebno podpreti preventivni programe, namenjene raznim ciljnim
skupinam, za zmanjševanje izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju in za čim prejšnje
odkrivanje sumljivih sprememb, potreben je poostren nadzor solarijev in ozaveščanje o
škodljivih vplivih neionizirnih sevanj, spremljati je treba izsledke znanstvenih raziskav o
vplivu neionizirnih sevanj na zdravje in o njih objektivno informirati javnost.
Ker se projekt UVsolar ukvarja z izrazito multidisciplinarno tematiko, ki sega na področja
tehnologije, fizike, medicine, elektrotehnike, in komuniciranja tveganj je projektna skupina
sestavljena iz strokovnjakov različnih področij. Projektna skupina programa UVsolar je
sestavljena iz konzorcija, ki ga sestavljajo strokovnjaki Inštituta za neionizirna sevanja (INIS)
ter Združenja slovenskih dermatovenerologov (ZSD).
Projekt UVsolar sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
2. UPORABLJENA ZAKONODAJA IN STADNARDI
Problematiko izpostavljenosti ljudi optičnim sevanjem že več desetletij obravnava
Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki je po letu 1985 izdala
skupno 14 dokumentov s področja bioloških učinkov in smernic varovanja. Te smernice so
bile na podlagi dodatnih raziskav večkrat prenovljene, najnovejše za področje UV sevanj so
bile izdane leta 2004. Poleg teh danes obstaja še vrsta dokumentov in standardov, ki se
dotikajo različnih vidikov optičnih sevanj in z njimi povezanega tveganja za zdravje ljudi, tako
za poklicno kot tudi zasebno izpostavljenost. To poglavje predstavi evropsko in slovensko
zakonodajo na področju izpostavljenosti optičnim sevanjem na delovnih mestih ter na
področju solarijev.
2.1 ZAKONODAJA GLEDE OPTIČNIH SEVANJ NA DELOVNIH MESTIH
Poklicno izpostavljenost optičnim sevanjem v Evropski uniji ureja Direktiva 2006/25/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih
zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih
dejavnikov (umetnih optičnih sevanj), Slovenija je direktivo v svoj pravni red prenesla z
Uredbo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim
sevanjem. Direktiva in uredba določata minimalne kriterije varovanja zaposlenih ter njihove
pravice do informacij, usposabljanja, svetovanja in zdravstvenih pregledov. Medtem ko je
direktiva omejila izpostavljenost umetnim optičnim sevanjem, pa poklicna izpostavljenost
naravnemu viru optičnih sevanj – soncu, zakonsko še vedno ostaja neurejena.
2.2 ZAKONODAJA NA PODROČJU SOLARIJEV
Zakonodaja na področju uporabe virov optičnih sevanj v kozmetične namene ter za splošno
izpostavljenost prebivalstva je še zelo nedorečena. Do nedavnega v Sloveniji ni bilo
nobenega dokumenta, ki bi kakorkoli obravnaval izpostavljenost prebivalstva umetnim
optičnim sevanjem, kot na primer v solarijih in v kozmetični dejavnosti (lasersko
odstranjevanje dlak, pigmentnih znamenj, tetovaž, IR segrevanje …), kljub temu, da se
uporaba tovrstnih virov in storitev med prebivalstvom širi. Šele v letu 2009 je po uvrstitvi
solarijev v 1. skupino kancerogenih snovi za ljudi nastal Pravilnik o minimalnih sanitarno
zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti
(v nadaljevanju: Pravilnik). Ta določa minimalne sanitarno zdravstvene pogoje, ki morajo biti
zaradi varovanja zdravja ljudi izpolnjeni pri izvajanju dejavnosti higienske nege. V okviru tega
pravilnika je urejena tudi dejavnost solarijev. Pravilnik tako določa tehnične zahteve za same
solarije, postavlja pa tudi zahteve glede informiranja, svetovanja in ozaveščanja uporabnikov
solarijev.
V pravilniku je določeno, da se v kozmetične namene smejo uporabljati le solariji tretjega
razreda glede na standard SIST EN 60335-2-27 iz leta 2011. Pravilnik tudi nalaga, da morajo
nosilci dejavnosti zagotavljati njihovo tehnično brezhibnost, solarije redno vzdrževati in
servisirati v skladu z navodili proizvajalca, redno je potrebno menjati sijalke in o menjavah
voditi dokumentacijo. Solariji morajo biti opremljeni s števcem delovnih ur, časomerom
sevanja, hladilnim, prezračevalnim in avtomatskim izklopnim sistemom, prepovedani pa so
avtomatski solariji brez nadzora osebja. Pravilnik določa tudi, da je vsaka 3 leta v solariju
potrebno izvesti meritve UV sevanja, ki jih lahko izvajajo pravne oziroma fizične osebe,
akreditirane za izvajanje meritev optičnih sevanj. Za naše raziskovalno delo so pomembni še
naslednji ključni pojmi, definirani v Pravilniku:
Eritemska doza - količina energije UV sevanja, ki povzroča pordelost na koži.
Minimalna eritemska doza (MED) - količina energije UV sevanja, ki povzroča komaj opazno
pordelost na še neizpostavljeni koži.
Solarij - naprava, ki vsebuje vir ultravijoličnega sevanja in je namenjena za izpostavljanje ljudi
temu sevanju, z namenom kozmetičnega sončenja oziroma porjavitve kože.
Nadalje pa 25. člen pravilnika opisuje varovalna očala in narekuje, da mora nosilec dejavnosti
v času izpostavljenosti UV sevanjem zagotoviti uporabnikom uporabo ustreznih varovalnih
očal, ki izpolnjujejo zahteve predpisov s področja osebne varovalne opreme in veljavnih
standardov Republike Slovenije za to področje. Člen tudi določa obvezno razkužitev in
čistočo očal za večkratno uporabo.
Dodatno je Uprava Republike Slovenija za varstvo pred sevanji na svoji spletni strani
(www.uvps.gov.si) objavila interpretacijo, da so skladni vsi tisti solariji, kjer efektivna
obsevanost za eritem ne presega območja 0,3 W/m2, skupno za UV-A in UV-B območje.
3 STANDARDI IZ SKUPINE SIST EN
Za naše delo in temeljito razumevanje tematike nadzora in merjenj UV sevanja, so iz skupine
SIST pomembni naslednji trije standardi, ki so opisani v nadaljevanju tega odstavka:
1. SIST EN 60335-2-27: Gospodinjski in podobni električni aparati - Varnost - Del 2-27:
Posebne zahteve za naprave za nego kože z ultravijoličnim in infrardečim sevanjem
2. SIST EN 61228:2008: Fluorescenčne ultravijolične sijalke za umetno sončenje – Merjenje
in specifikacijska metoda
3. SIST EN 62471:2008: Fotobiološka varnost sijalk in sistemov s sijalkami
3.1 STANDARD SIST EN 60335-2-27
Mednarodni standard SIST EN 60335-2-27 z naslovom Gospodinjski in podobni električni
aparati – Varnost – Del 2-27: Posebne zahteve za naprave za nego kože z ultravijoličnim in
infrardečim sevanjem, obravnava varnost električnih naprav za izpostavitev kože UV ali IR
sevanju. Standard podaja razrede naprav za umetno sončenje, priporočila za prvo sončenje
in izjavo o tem, kdo ne bi smel uporabljati naprav za umetno sončenje. Za prvo sončenje še
ne porjavele kože v solariju standard predlaga, da se ne preseže vrednosti 100 J/m². Po
spodnjem izračunu to predstavlja 5 minut kot priporočeno vrednost za prvi obisk solarija.
0,3 W / m2 ⋅ 5 ⋅ 60 s = 90 J / m 2
(1)
Standard ne podaja natančnih postopkov meritev, določa pa, da je potrebno meritve izvesti
na virih, ki so že starani (5 ur za nizkotlačne sijalke in 1 ura za visokotlačne). Meritve je
potrebno opraviti pri nazivni napajalni napetosti in na polovici najdaljšega časa, ki ga
dopušča vgrajena časovna ura solarija. Pri tistih napravah, ki imajo zgornji in spodnji del, je
potrebno meritve opraviti ločeno. Meritev spodnjega dela solarija se opravi na površini
spodnje akrilne plošče, meritev zgornjega dela pa na razdalji 30 cm nad spodnjo akrilno
ploščo oziroma oporo.
3.1.1 Efektivna obsevanost za eritem in nemelanomski kožni rak
Efektivna obsevanost za eritem je krivulja, ki predstavlja dovzetnost kože za eritem za
različne valovne dolžine. Izmerjene vrednosti spektralne obsevanosti utežimo oz.
ponderiramo s posebno funkcijo (slika 1), jih seštejemo in tako dobimo efektivno obsevanost
za eritem. Efektivno obsevanost za eritem predstavlja tudi spektralni integral produkta
spektralne obsevanosti Eλ (λ) in spektralnega ponderiranja za eritem ser (λ):
400 nm
Eer =
∫
Eλ ( λ ) ser ( λ ) d λ
250 nm
(2)
Na spodnji sliki 1 je s polno črto prikazana krivulja spektralnega ponderiranja za eritem. Koža
je najbolj dovzetna za pordečitev v UV-B območju, zato je tam vrednost koeficienta 1, v UV-A
območju pa dovzetnost kože za pordečitev upade za več velikostnih razredov.
Z rdečo črtkano črto je označena funkcija spektralnega ponderiranja za nemelanomski kožni
rak (NMSC – ang.: Non-melanoma skin cancer action spectrum). Tudi tukaj je razvidno iz
grafa, da je dovzetnost kože za nemelanomski kožni rak različna glede na različne valovne
dolžine. Najvišja je pri valovnih dolžinah okrog 300 nm. Efektivno obsevanost za
nemelanomni kožni rak Enmsc opišemo s spektralnim integralom produkta spektralne
obsevanosti Eλ (λ) in spektralnega ponderiranja za nemelanomni kožni rak snmsc (λ):
λ2
Enmsc = ∫ Eλ ( λ ) snmsc ( λ ) d λ
λ1
(3)
Slika 1: Spektralno ponderiranje za eritem (ser(λ)) predstavlja krivuljo odvisnosti kože za pordečitev,
spektralno ponderiranje za nemelanomski kožni rak (snmsc(λ)) pa krivuljo odvisnosti kože za nemelanomski
kožni rak.
3.1.2 Razredi solarijev
V standardu so določeni razredi naprav za umetno sončenje - solarijev. Kot je razvidno iz
spodnje tabele 10, je le tretji razred solarijev omejen v UV-A in UV-B spektru. Glede na
Pravilnik se v Sloveniji lahko uporabljajo samo solariji, ki imajo efektivno obsevanost za
eritem tako v UV-A kot tudi v UV-B delu spektra nižjo od 0,15 W/m² oz. njun seštevek ne
presega 0,3 W/m².
Tabela 1: Razredi solarijev
Razred
1
2
3
4
Efektivna obsevanost [W/m²]
250 nm < λ ≤ 320 nm
320 nm < λ ≤ 400 nm
< 0,0005
≥ 0,15
0,0005 do 0,15
≥ 0,15
< 0,15
< 0,15
≥ 0,15
< 0,15
3.1.3 Izjava glede prepovedi uporabe naprav z UV sevanjem
Standard SIST EN 60335-2-27 določa tudi, da naprav z UV sevanjem ne smejo uporabljati:
• Osebe mlajše od 18 let.
• Osebe, ki so nagnjene k pegam.
• Osebe z naravnimi rdečimi lasmi.
• Osebe, ki imajo predele kože z nenaravnimi menjavami barv.
• Osebe, ki imajo po telesu več kot 16 kožnih znamenj (ang.: moles) (premera 2 mm ali
več).
• Osebe z netipičnimi kožnimi znamenji (Netipična kožna znamenja so asimetrične pike,
s premerom večjim od 5 mm, nezveznim prehodom barve pigmenta in nepravilnih
mej – v primeru dvoma o pravilnih oz. nepravilnih oblikah kožnih znamenj, morajo
osebe poiskati zdravniško pomoč).
• Osebe, ki so opečene.
• Osebe, katerih koža sploh ne mora porjaveti ali osebe s kožo, ki ne more na soncu
porjaveti brez opeklin.
• Osebe, ki jih sonce hitro opeče.
• Osebe, ki so bile v mladosti velikokrat opečene.
• Osebe, ki so v preteklosti imele oz. imajo kožnega raka
• Osebe, ki imajo v bližnjem sorodu osebo, ki je imela kožnega raka.
• Osebe, ki so pod zdravniško nego glede bolezni povezane s foto-občutljivostjo.
• Osebe, ki jemljejo zdravila za foto-občutljivost.
3.1.4 Zaščitna očala
Standard narekuje, da morajo biti vsaki napravi za umetno sončenje priložena dva para takih
zaščitnih očal, ki zagotovijo ustrezno sprednjo in stransko zaščito oči in imajo dovolj visoko
propustnost, da je možno videti skoznje. Spodnja tabela prikazuje maksimalno propustnost
zaščitnih očal glede na valovno dolžino.
Tabela 2: Maksimalna propustnost zaščitnih očal
Valovna dolžina / λ
250 < λ ≤ 320
320 < λ ≤ 400
400 < λ ≤ 550
Maksimalna propustnost / %
0,1
1
5
3.2 STANDARD SIST EN 61228:2008
Mednarodni standard SIST EN 61228:2008 z naslovom Fluorescenčne ultravijolične sijalke za
umetno sončenje – Merjenje in specifikacijska metoda (IEC 61228:2008), opisuje metode
merjenja, vrednotenja in specificiranja karakteristik nizkotlačnih UV sijalk, ki so uporabljane v
namene umetnega sončenja. Določa tudi specifične zahteve glede označevanja omenjenih
sijalk. Standard narekuje, da mora proizvajalec podati naslednje informacije: dimenzije
sijalke, kot pod katerem sijalka sije, tip balasta za katerega je bila sijalka dizajnirana,
električne karakteristike sijalke (napetost, tok in moč), tri vrednosti UV efektivne obsevanosti
za eritem in nemelanomski kožni rak - NMSC (glej spodnji primer UV kode in standard SIST
EN 60335-2-27)
3.2.1 Označevanje sijalk
Na sijalki morata biti jasno napisana dva sklopa informacij proizvajalca:
1. Oznaka porekla (blagovna znamka, ime proizvajalca ali ime odgovornega prodajalca) in
nazivna moč sijalke
2. UV koda:
a. Tip reflektorja:
i. O sijalka brez reflektorja
ii. B za sijalke z kotom večjim od 230º (α > 230º)
iii. N za sijalke z ozkim kotom reflektorja (α < 200º)
iv. R za sijalke z reflektorjem med 200º in 230º (200º ≤ α ≤ 230º)
b. UV koda = X / Y
X = Skupna efektivna obsevanost za eritem v UV območju med 250 in 400 nm.
X je podan v mW/m² in enak najbližjemu celemu številu.
Y = Razmerje NMSC efektivnih UV obsevanosti ≤ 320 nm in > 320 nm. Y se
zaokroži na najbližjo prvo decimalko. Efektivne vrednosti so podane na
oddaljenosti 25 cm od sijalke v optimalnih pogojih UV obsevanosti.
Primer podajanja UV kode:
• 100 W sijalka s kotom refleksije α = 220º
• Efektivna obsevanost za eritem v UV območju 250 in 400 nm = 47 mW/m²
• Efektivna obsevanost za nemelanomski kožni rak (NMSC) v UV območju ≤ 320 nm =
61 mW/m²
• Efektivna obsevanost za nemelanomski kožni rak (NMSC) v UV območju > 320nm =
19 mW/m²
Glede na zgornje podatke je UV koda: 100-R-47/3,2
3.3 STANDARD SIST EN 62471:2008
Mednarodni standard SIST EN 62471:2008 z naslovom Fotobiološka varnost sijalk in sistemov
s sijalkami (IEC 62471:2006, spremenjen) podaja definicije veličin, ki jih potrebujemo pri
merjenju sijalk in sistemov s sijalkami. Podaja tudi postopke merjenja sijalk in sistemov s
sijalkami ter klasifikacijo sijalk v smislu stopnje škodljivosti. Standard opisuje tudi merilno
negotovost, ki se je potrebno zavedati pri uporabi in vrednotenju izmerjenih podatkov. To je
še posebej pomembno pri meritvah optičnih sevanj, saj so na tem področju merilne
negotovosti razmeroma velike.
4 MERITVE UV SEVANJA
Meritve UV sevanja v solarijih je potrebno izvajati z namenom ugotavljanja skladnosti z
zahtevami Pravilnika. V tem poglavju so opisane veličine v optiki in fotometriji, inštrumenti s
katerimi merimo UV sevanja in postopki po katerih izvajamo meritve UV sevanja. Kot je
opisano v poglavju 5.2, Pravilnik določa, da se smejo v kozmetične namene uporabljati samo
solariji tretjega razreda, ki so določeni v standardu SIST EN 60335-2-27 (Eer mora biti manjša
od 0,15 W / m2, ločeno za UV-A in UV-B območje). Ob dodatni že opisani interpretaciji
Uprave za varstvo pred sevanji so s Pravilnikom torej skladni vsi tisti solariji, kjer efektivna
obsevanost za eritem ne presega območja 0,3 W/m2, skupno za UV-A in UV-B območje.
4.1 Veličine v optiki in fotometriji
Radiometrija je veda, s katero merimo elektromagnetno sevanje v celotnem delu
svetlobnega spektra, ne glede na barve spektra. Navadno se ta meri v določenem spektru in
pri frekvencah med 3 × 1011 in 3 × 1016 Hz, kar ustreza valovnim dolžinam od 0,01 do
1000 μm. To pomeni, da zavzema UV spekter, območje vidne svetlobe in IR območje.
Svetloba, oziroma vidni del elektromagnetnega sevanja, je medij, preko katerega ljudje
prejmemo glavni del informacij iz okolja. Evolucija je optimizirala človeško oko v visoko razvit
senzor za elektromagnetno sevanje. S povezavo človeškega očesa in vizualnega korteksa (del
človeških možganov, ki je odgovoren za procesiranje vizualne informacije), smo sposobni
razpoznavanja in obdelave vzorcev. Dejstvo je, da je velik del informacij, ki izhaja iz zunanjih
dražljajev in so prenesene v možgane, prenešen vizualno. Z merjenjem učinka vidne
svetlobe, kakor ga zazna človeško oko pri valovni dolžini med 380 do 830 nm se ukvarja veda
fotometrija. Glede na spektralno občutljivost človeškega očesa so določene nekatere
veličine, s katerimi opisujemo vidne razmere.
Sevalni tok (ang.: radiant flux)
Pri sevalnem toku ali fluksu govorimo o energiji in moči, ki jo oddaja vir. Sevalni tok
predstavlja energijo, ki jo vir izseva v enoti časa. Definiran je s formulo
Φe =
dQ
dt
(4)
V sistemu enot SI je enota za merjenje velikosti sevalnega toka vat (W).
Jakost sevanja (ang.: radiant intensity)
Če vir ne seva energije v vse smeri enakomerno, lahko govorimo o jakosti sevanja. Definirana
je s pomočjo sevalnega toka v enoti prostorskega kota. Enota za jakost sevanja je W/sr.
I=
Φe
Ω
(5)
Prostorski kot (steradian)
Prostorski kot je definiran kot razmerje med površino krogelnega izseka in polmerom krogle.
Enota je steradian (sr).
Ω=
A
r2
(6)
Sevalnost (ang: radiance)
S sevalnostjo označimo jakost sevanja določene ploskve pod določenim kotom. Enota je
W/sr m2.
Le =
Ie
A ⋅ cos Θ
(7)
Obsevanost (ang.: irradiance)
Obsevanost je merilo za količino sevalnega toka, ki pada na neko ploskev oziroma ploskovno
gostoto sevalnega toka. Enota je W/m² [38].
Φe
(8)
A
V spodnji tabeli 3 je podana primerjava glavnih enot, ki se uporabljajo v optiki in fotometriji.
Medsebojne povezave veličin so podane na sliki 2.
Ee =
Tabela 3: Primerjava bistvenih enot za fotometrijo in optična sevanja.
Optika
Veličina
sevalni tok, sevalni fluks,
sevajoči tokovni vpad (radiant
power, radiant flux)
jakost sevanja, sevnost (radiant
intensity)
sevalnost, sevnost, radianca
(radiance)
obsevanost, gostota pretoka
moči, iradianca (irradiance)
Enota
W
W / sr
W / m²sr
W / m²
Fotometrija
Veličina
svetlobni
tok,
svetlobni
fluks
(luminous flux)
svetilnost (luminous
intensity)
lm (lumen = cd × sr)
svetlost (luminance)
cd / m²
osvetljenost
(illumminance)
Enota
cd (kandela)
lx (luks = lm / m²)
Slika 2: Medsebojna povezanost veličin v optiki (levo) in fotometriji (desno)
(Vir: Grega Bizjak, Predavanja: Fotometrija (mersko vrednotenje svetlobe))
4.2 Inštrumenti za merjenje optičnih sevanj
Glede na območje valovnih dolžin, ki ga želimo meriti, poznamo selektivne
(spektroradiometre) in širokopasovne merilnike. Pri merjenju s spektroradiometrom, nam ta
poda spektralno krivuljo optičnega sevanja v merilnem območju in je odziv detektorja
enakomeren čez celotno merilno območje. Širokopasovni merilniki imajo določeno območje
delovanja, prav tako pa je njihov odziv v splošnem odvisen od valovne dolžine optičnih
sevanj. To je včasih zaželeno, saj je za meritve nekaterih veličin potrebno, da je odziv
širokopasovnega detektorja kar najbolj podoben spektralnemu ponderiranju (za modro
svetlobo in UV).
4.2.1 Optometer – širokopasovno merjenje optičnih sevanj
Za merjenje UV sevanja v solarijih se v praksi uporabljajo širokopasovni inštrumenti s
spektralno občutljivostjo podobno spektralnemu ponderiranju za eritem (glej slika 1).
Občutljivost kože na UV sevanje je namreč izrazito odvisna od valovne dolžine, zato mora
imeti tudi širokopasovni merilni inštrument odziv kar najbolj podoben krivulji spektralnega
ponderiranja za eritem. Meritve s širokopasovnimi inštrumenti zagotavljajo merilno
negotovost razreda 30 %, za meritev z manjšo negotovostjo pa je potrebno uporabiti zgoraj
opisani dvojni monokromator ali spektroradiometer za selektivno merjenje. Optometer je
torej optični merilni inštrument za merjenje svetlobe, ki je vsestransko prilagodljiv. Detektor
svetlobe oz. sonda, ki jo priklopimo na merilni inštrument, določi območje merjenja in
posledično tudi merske enote. Sonda, katere spektralna občutljivost posnema spektralno
ponderiranje za eritem običajno omogoča ločeno merjenje UV-A in UV-B prispevka.
Slika 3: Optometer s sondo, ki posnema spektralno ponderiranje za eritem
(Vir: www.gigahertz-optik.de)
4.3 Postopek izvajanja meritev UV sevanja v solarijih
Meritve UV sevanja v solarijih lahko opravimo z različno merilno opremo. Zaradi
zagotavljanja verodostojnosti izmerjenih podatkov, je potrebno natančno poznavanje
področja, kjer meritve izvajamo in okolja, v katerem merimo.
V nadaljevanju je opisan postopek merjenja UV sevanja v solarijih z optometrom. Da bi
meritve opravili v okolju, primernem za izvajanje meritev, je potrebno uporabiti še merilnik
temperature in vlage (temperatura ne sme biti nižja od 0°C in višja od +40°C, vlaga ne sme
biti višja od 95 % in meriti je potrebno v prostoru, ki ni zaprašen več kot običajno, ko je v
uporabi). Merilne točke določimo z metrom, polovico solarija (običajno spodnji del solarija)
pa prekrijemo z za UV sevanja neprepustnim materialom. Na tak način lahko določimo samo
prispevek UV sevanja želenega dela solarija. Meritve je potrebno izvesti na več merilnih
mestih tako, da se zagotovi ponovljivost meritev in dovolj velik vzorec, da lahko imamo
dobljene vrednosti za verodostojne. V Sloveniji so v splošnem znane 3 oblike solarijev. Slika 4
prikazuje ležeči in stoječi tip solarija ter obrazni solarij.
Slika 4: Oblike solarijev: ležeči (levo), stoječi (sredina) in obrazni solarij (desno)
(Vir: INIS, Ljubljana)
Ležeči solariji imajo praviloma ločen spodnji in zgornji (dvižni) del. Sijalke so razporejene po
celotni površini in njihovo število se razlikuje glede na tip oz. model solarija. Večina ležečih
solarijev ima tudi visokotlačne obrazne sijalke (od 1 do 4), nekateri pa še posebne vratne in
ramenske nizkotlačne sijalke. V ležečih solarijih meritve izvajamo ločeno za zgornji in spodnji
del, s tem, da se meritve spodnjega dela izvede neposredno na površini akrilne plošče, na
kateri leži uporabnik solarija, zgornjega dela pa 30 cm nad površino spodnje akrilne plošče in
s tem posnemamo človeško telo v solariju.
V stoječih solarijih meritve opravimo na razdalji 30 cm pred površino prednje in tudi zadnje
akrilne plošče, s čimer posnemamo človeško telo v solariju.
Solarij obraznega tipa so redkejši in se pojavljajo praviloma le v salonih, kjer so solariji del
glavne storitve podjetja. Tudi tukaj moramo posnemati človeško telo v solariju, zato meritve
opravimo na razdalji 30 cm od hrbtnega naslonjača.
5 MERITVE OPTIČNIH SEVANJ V SOLARIJIH V SLOVENIJI
Skladno s pravilnikom in mednarodni standardi smo izvedli meritve UV sevanj v 73 solarijih v
Sloveniji, katere izvajalce te dejavnosti smo v direktnem kontaktu povabi k sodelovanju v
projektu. Solarijem, ki glede na rezultate meritev ustrezajo kriterijem pravilnika in
mednarodnih standardov, smo podelili poseben certifikat o skladnosti s strani INIS (nalepka).
Rezultati meritev smo statistično obdelali, pripravili poročilo o rezultatih meritev.
Zanimalo nas je tudi, ali lahko glede na dobljene rezultate meritev sklepamo, pri katerem
ponudniku se solarij nahaja. Kjer je solarij glavna storitev podjetja bi sklepali, da so zaposleni
bolje izobraženi o problematiki UV sevanja, kot tudi to, da so bili o Pravilniku pravočasno
obveščeni in sijalke pravočasno zamenjali z ustreznimi (tretji razred). Kjer pa solarij
predstavlja dodatno oz. stransko ponudbo, bi sklepali, da bo število solarijev, ki ne ustreza
Pravilniku višje in bosta tudi ozaveščenost in izobraženost osebja slabši.
Zanimala nas je tudi primerjava sijalk, ki so se uporabljale pred in po spremembi zakonodaje
na področju solarijev. Sklepali smo, da so ponudniki solarijev želeli zagotoviti uporabnikom
solarijev čim hitrejšo porjavelost in s tem zadovoljstvo, zato so vgrajevali močnejše sijalke.
Glede na nedavno ureditev zakonodaje na področju solarijev nas zanima, ali so sedaj
uporabniki solarijev varnejši in manj izpostavljeni UV sevanju v primerjavi s prejšnjim
stanjem.
Pri izvajanju meritev UV sevanja v solarijih smo upoštevali pravila in določila standardov in
zakonodaje. Meritve so bile izvedene skladno z določili mednarodnega standarda SIST EN
62471:2008 z naslovom Fotobiološka varnost sijalk in sistemov s sijalkami (IEC 62471:2006,
spremenjen). Podatke meritev smo si zapisovali na vnaprej pripravljen merilni list in jih nato
obdelali.
Meritve smo izvedli v treh oblikah solarijev. V večini primerov ležečih solarijev smo meritve
izvedli tudi za obrazne sijalke, saj jih je večina imela posebne obrazne sijalke. Pri nekaterih
ležečih solarijih smo zasledili tudi dodatne ramenske in vratne sijalke, vendar rezultatov za te
vrste sijalk nismo posebej obdelovali, saj smo že po nekaj meritvah ugotovili, da njihove
vrednosti dosegajo 15 % vrednosti ostalih sijalk. To lahko tudi sklepamo ob primerjavi sijalke
s 160 W, ki je po večini nameščena v solariju po celotni dolžini, in 25 W sijalke, ki je
postavljena za vratni in ramenski del.
V le dveh primerih meritev ležečih solarijev, smo zasledili solarij s samo visokotlačnimi
sijalkami na zgornji polovici solarija (Solarij Soltron XL-1000 Diavolo). Merilni postopek je bil
enak prejšnjim, saj se na zgornji strani solarija meri visokotlačne sijalke enake visokotlačnim
obraznim sijalkam ostalih solarijev.
Pri stoječih solarijih smo meritve opravili neposredno v solariju. Oseba, ki je opravljala
meritve, se je zaprla v posebno notranjo kabino v katero se sicer uporabnik solarija zapre in
pripravi za umetno sončenje. Dokler solarij ni popolnoma zaprt, se ta praviloma ne prižge.
Zaradi varnostnih zahtev obstaja na zunanji strani še zatič, ki omogoča strokovnemu osebju,
da solarij v nujnem primeru odpre. Pri stoječih solarijih nismo zasledili posebnih obraznih
sijalk. Tudi tukaj smo meritve opravili na obeh straneh solarija (sprednji obrazni in zadnji
hrbtni del) na točno določenih merilnih mestih.
Posebnost v vzorcu 73 izmerjenih solarijev so bili obrazni solariji (slika 4 desno). Ker so ti
namenjeni le porjavitvi sprednjega gornjega dela telesa (obraz ter sprednji del vratu in
ramen), je bil postopek merjenja nekoliko drugačen kot pri ležečih in stoječih solarijih.
Slika 5: Izvajanje meritev v enem izmed ležečih solarijev
Pri izvajanju meritev in obdelavi podatkov smo upoštevali tudi merilno negotovost za merilni
inštrument Gigahertz Optik X1-1 z merilno sondo Gigahertz Optik XD-9509-4. Razširjena
merilna negotovost merilnega sistema s 95 % intervalom zaupanja znaša 25 %. To pomeni,
da lahko za vse solarije, kjer so izmerjene vrednosti efektivne obsevanosti za eritem nižje od
0,240 W/m² ugotovimo skladnost z zahtevami Pravilnika. Pri izmerjenih vrednostih nižjih od
0,3 W/m², skladnosti ni mogoče zagotoviti, a je skladnost verjetnejša od neskladnosti. Za
izmerjene vrednosti nižje od 0,400 W/m² skladnosti prav tako ni mogoče zagotoviti, a je
neskladnost verjetnejša od skladnosti. Pri solarijih, kjer so izmerjene vrednosti efektivne
obsevanosti za eritem višje od 0,400 W/m², se ugotovi neskladnost z določili Pravilnika.
Slika 6: Ugotavljanje skladnosti s Pravilnikom glede na izmerjene vrednosti.
6. Rezultati študije
Meritve UV sevanj smo izvedli v 73 solarijih v različnih po krajih Sloveniji. Rezultate meritev
smo predstavili glede na obliko solarijev (ležeči, stoječi in obrazni solarij), del solarija (spodnji
in zgornji del solarija ter obrazne sijalke ležečih solarijev), ter izmerjene vrednosti UV sevanja
(UV-A in UV-B). Izmerili in obdelali smo podatke za 58 ležečih, 12 stoječih in 3 obrazne
solarije.
6.1.1 Skladnost solarijev s Pravilnikom
Slika 7: Skladnost solarijev s Pravilnikom
Na sliki 7 je prikaz skladnosti solarijev z zahtevami Pravilnika. Namen grafa je hiter pregled
skladnosti različnih oblik solarija glede na Pravilnik. Najvišji odstotek skladnosti solarijev s
Pravilnikom smo dobili pri ležečih solarijih (46 od 58 solarijev = 79%), nato sledijo stoječi (9
od 12 solarijev = 75%) in obrazni solariji (1 od 3 solarijev = 33%).
Slika 8: Izmerjene vrednosti UV sevanja za ležeče in stoječe solarije, ločeno po delih solarija. Rdeča polna črta
označuje mejno vrednost 0,3 W/m², zeleni črtkani črti pa mejno vrednost z upoštevano razširjeno merilno
negotovostjo merilnega sistema
Slika 8 prikazuje izmerjene vrednosti UV sevanja za ležeče in stoječe solarije. Na sliki je
prikazano za vsako skupino s pravokotnikom označeno območje 25 do 75 percentil.
Vodoravna črta v pravokotniku prikazuje mediano, medtem ko navpične črte in + znaki
prikazujejo rezultate izven območja 25 do 75 percentil.
6.1.2 Primerjava UV-A in UV-B sevanja tipične nizkotlačne sijalke pred in po
uveljavitvi Pravilnika
Slika 9: Primerjava UV-A in UV-B sevanja tipične nizkotlačne sijalke pred in po uvedbi Pravilnika
Slika 9 prikazuje razmerje UV-A in UV-B sevanja nizkotlačnih sijalk pred in po ureditvi
zakonodaje na področju solarijev. Pogosto razmerje pri starih nizkotlačnih sijalkah je 35 %
UV-A sevanja in 65 % UV-B sevanja. Pogosto razmerje pri novih nizkotlačnih sijalkah pa je
75 % UV-A sevanja in 25 % UV-B sevanja.
6.1.3 Posnetek stanja UV sevanja za tri različne tipe solarijev in obrazne sijalke
ležečih solarijev
Spodaj so podani grafi stanja UV sevanja (seštevek UV-A in UV-B sevanja) za tri oblike
solarijev in obrazne sijalke ležečih solarijev. Rezultati meritev so razvrščeni od najnižjih do
najvišjih prispevkov UV sevanja. Rdeča polna črta označuje mejno vrednost 0,3 W/m², vsak
izmerjen rezultat pa smo obtežili z razširjeno merilno negotovostjo, ki za naš merilni sistem
znaša ±25 %.
Slika 10: Izmerjene vrednosti UV sevanja za ležeče solarije
Slika 11: Izmerjene vrednosti UV sevanja za visokotlačne obrazne sijalke ležečih solarijev
Slika 12: Izmerjene vrednosti UV sevanja za stoječe solarije
Slika 13: Izmerjene vrednosti UV sevanja za obrazne solarije
6.1.4 Prikaz skladnosti solarijev glede na različni interpretaciji skladnosti
Spodnji sliki prikazujeta skladnost solarijev glede na različni interpretaciji skladnosti. Prva
(Interpretacija 1) prikazuje interpretacijo skladnost solarijev s Pravilnikom, ki velja sedaj. S
Pravilnikom so skladni vsi tisti solariji, kjer izmerjene vrednosti UV sevanja ne presegajo
mejne vrednosti 0,400 W/m² (upoštevana je razširjena merilna negotovost merilnega
sistema). Druga interpretacija (Interpretacija 2) skladnosti solarijev s Pravilnikom pravi, da so
s Pravilnikom skladni vsi tisti solariji, kjer izmerjena vrednost UV sevanja ne presega mejne
vrednosti 0,3 W/m² (brez upoštevanja razširjene merilne negotovosti merilnega sistema).
Slika 14: Skladnost solarijev s Pravilnikom (Interpretacija 1)
Slika 15: Skladnost solarijev s Pravilnikom (Interpretacija 2)
6.1.5 Razmerje UV sevanja med zgornjimi in spodnjimi deli solarija
Spodnji sliki prikazujeta razmerja med UV sevanjem spodnjih in zgornjih delov ležečih
solarijev ter razmerja med UV sevanjem sprednjih in zadnjih (hrbtnih) delov stoječih
solarijev. Izmerjeni podatki so prikazani od najnižjih do najvišjih razmerij.
Slika 16: Razmerje med UV sevanjem spodnjih in zgornjih delov ležečih solarijev
Slika 17: Razmerje med UV sevanjem zadnjih in sprednjih delov stoječih solarijev
6.1.6 Izmerjene vrednosti UV-A in UV-B sevanja ter skladnost solarijev po
skandinavskem modelu
V skandinavskih državah velja zakon, ki dovoljuje le uporabo solarijev tretjega razreda. Poleg
tega UV sevanje ne sme presegati vrednosti 0,15 W/m² ločeno za UV-A in UV-B del. Spodaj
so podane slike z ločenimi rezultati UV-A in UV-B sevanja vseh treh oblik solarijev in obraznih
sijalk ležečih solarijev.
Slika 18: Izmerjene vrednosti UV-A sevanja ležečih solarijev
Slika 19: Izmerjene vrednosti UV-B sevanja ležečih solarijev
Slika 20: Izmerjene vrednosti UV-A sevanja obraznih sijalk ležečih solarijev
Slika 21: Izmerjene vrednosti UV-B sevanja obraznih sijalk ležečih solarijev
Slika 22: Izmerjene vrednosti UV-A sevanja stoječih solarijev
Slika 23: Izmerjene vrednosti UV-B sevanja stoječih solarijev
Slika 24: Izmerjene vrednosti UV-A sevanja obraznih solarijev
Slika 25: Izmerjene vrednosti UV-B sevanja obraznih solarijev
Slika 26: Skladnost solarijev glede na skandinavski model
6.1.7 Skladnost solarijev v odstotkih glede na dve kategoriji (solarij kot glavna in
stranska dejavnost)
Na spodnji sliki 27 je prikazana skladnost oz. neskladnost solarijev glede na Pravilnik, pri
čemer je vzorec razdeljen v dve skupini. V skupino 1 spadajo vsi solariji, ki se nahajajo v
podjetju, kjer solarij predstavlja glavno dejavnost, v skupino 2 pa spadajo vsi tisti solariji, ki
za podjetje predstavljajo stransko dejavnost.
Slika 27: Skladnost solarijev v odstotkih glede na dve skupini. Skupina 1 prikazuje odstotke solarijev v
sončnih studiih, kjer je solarij glavna dejavnost. Skupina 2 pa prikazuje odstotke solarijev v kozmetičnih in
frizerskih salonih, hotelih, kampih in fitnes centih, kjer ponujajo solarij kot stransko storitev
Spodnja slika 28 prikazuje izmerjene vrednosti UV sevanja solarijev glede na lego sijalk v
solariju in skupino, v katero smo jih razdelili.
Slika 28: Izmerjene vrednosti efektivne obsevanosti za eritem glede na lego sijalk v solarijih (spodnji del
solarija, zgornji del solarija in obrazne sijalke) ter glede na lokacijo solarija (Skupina 1: solariji kot glavna
dejavnost – sončni studii, Skupina 2: solarij kot stranska dejavnost – Frizerski in kozmetični saloni, hoteli,
kampi in fitnes centri)
6.1.8 Primerjava UV-A in UV-B sevanja visokotlačnih in nizkotlačnih sijalk
Na sliki 29 so podane povprečne vrednosti UV-A in UV-B sevanja za nizkotlačne in
visokotlačne sijalke. Povprečje nizkotlačnih sijalk smo izračunali glede na 71 solarijev z
vgrajenimi tovrstnimi sijalkami, povprečje za visokotlačne sijalke pa glede na 59 solarijev
(večina je bila visokotlačnih obraznih sijalk ležečih solarijev).
Slika 29: Primerjava vrednosti UV-A in UV-B sevanja za nizkotlačne in visokotlačne sijalke 73 solarijev
6.1.9 Histogram porazdelitve števila solarijev glede na vrednosti efektivne
obsevanosti za eritem
Spodaj so podani histogrami porazdelitve števila solarijev glede na efektivno obsevanost za
eritem. Sliki 30 in 31 prikazujeta podatke za ležeče in stoječe solarije, slike 32, 33 in 34 pa
podatke za spodnji in zgornji del solarija ter obrazne sijalke ležečih solarijev.
Histogram za ležeče solarije
30
Število solarijev
25
20
15
10
5
0
0.05
0.1
0.15
0.2
0.25
0.3
0.35
0.4
0.45
0.5
0.55
Efektivna obsevanost za eritem [W/m2]
Slika 30: Histogram območja izmerjenih vrednosti za ležeče solarije glede na efektivno obsevanost za eritem
Histogram za stoječe solarije
30
Število solarijev
25
20
15
10
5
0
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
0.7
0.8
Efektivna obsevanost za eritem [W/m2]
Slika 31: Histogram območja izmerjenih vrednosti za stoječe solarije glede na efektivno obsevanost za eritem
Histogram za spodnji del solarija
30
Število solarijev
25
20
15
10
5
0
0
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
0.7
0.8
Efektivna obsevanost za eritem [W/m2]
Slika 32: Histogram območja izmerjenih vrednosti za spodnje in zadnje dele ležečih in stoječih solarijev glede
na efektivno obsevanost za eritem
Histogram za zgornji del solarija
30
Število solarijev
25
20
15
10
5
0
0
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
0.7
0.8
2
Efektivna obsevanost za eritem [W/m ]
Slika 33: Histogram območja izmerjenih vrednosti za zgornje in sprednje dele ležečih in stoječih solarijev
glede na efektivno obsevanost za eritem
Histogram za obrazne sijalke solarijev
30
Število solarijev
25
20
15
10
5
0
0
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
0.7
0.8
2
Efektivna obsevanost za eritem [W/m ]
Slika 34: Histogram območja izmerjenih vrednosti za obrazne sijalke ležečih solarijev glede na efektivno
obsevanost za eritem
7. Zaključek
V študijo je bilo vključenih 73 solarijev; od tega jih je skladnih s Pravilnikom 79 % ležečih,
75 % stoječih in 33 % obraznih solarijev. Odstotek ustreznosti obraznih solarijev je zelo nizek,
vendar se je pri tem potrebno zavedati majhnega števila vzorcev. Obrazni solariji so namreč
redki in se praviloma uporabljajo le v sončnih studiih.
Po 73 opravljenih meritvah je število solarijev, ki ne ustrezajo zahtevam Pravilnika
sorazmerno visoko, saj mejne vrednosti presega več kot 23 % vseh izmerjenih solarijev, ne
glede na to, da je merilna negotovost uporabljenega merilnega sistema dokaj visoka in znaša
±25 %. Kot razlog za presežene mejne vrednosti smo ugotovili neposredno kršenje določil
Pravilnika, saj smo v večini primerov zasledili v solarije vgrajene stare nizkotlačne sijalke, ki
ne ustrezajo določilom zakonodaje. Ob primerjavi starih in novih nizkotlačnih sijalk smo
ugotovili, da se njihovo razmerje UV-A in UV-B sevanja občutno razlikuje. Ker je koža, kot
predstavljeno v poglavju o bioloških učinkih UV sevanja, najbolj dovzetna za pordečitev v UVB območju in imajo občutno nižji prispevek UV-B sevanja, je tudi čas priporočene
izpostavljenosti daljši. Hkrati se ob uporabi različnih vrst sijalk (nizkotlačnih za telo in
visokotlačnih za obraz pri ležečih solarijih) pojavlja vprašanje o smiselnosti vgrajevanja
obraznih sijalk. Na podlagi izvedenih meritev smo ugotovili tudi velika odstopanja med
spodnjimi in zgornjimi deli nekaterih ležečih solarijev.
Kot smo pričakovali, smo dobili v skupini 1 (solarij kot glavni del ponudbe podjetja – sončni
studii) višje odstotke skladnih solarijev kot v skupini 2 (solarij kot stranski del ponudbe
podjetja - kozmetični in frizerski saloni, hoteli, kampi in fitnes centri). V skupini 1 je bilo s
Pravilnikom skladnih 82 %, v skupini 2 pa 72 % solarijev. Podatki meritev torej kažejo na to,
da je potrebno še naprej opravljati meritve UV sevanja v vseh solarijih. Prav tako pa je
potrebno pozornost nameniti tudi informiranju javnosti glede neželenih učinkov uporabe
solarijev.