NAJDIŠČE: Ljubljana - Kolišče Ilovica (EŠD 14362) in Ljubljana - Pot POT (EŠD 1116).
OBJAVA
O ARHEOLOŠKEM TERENSKEM PREGLEDU ZARADI
GRADNJE DVEH ENOSTANOVANJSKIH STAVB
Na parceli št. 471/3, k.o. Karlovško predmestje
Poročilo št.
F16/2011
Avtor poročila:
Enej Filipidis, univ. dipl. arheolog
Koblarji, julij 2011
1. UVOD
Predvideno območje za gradnjo dveh enostanovanjskih stavb, parcela št. 471/3, k.o.
Karlovško predmestje, leži znotraj območja registrirane enote kulturne dediščine, ki je
v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot Ljubljana - Kolišče Ilovica
(EŠD 14362) in Ljubljana - Pot POT (EŠD 1116). Na območju pregleda je bil
opravljen podpovršinski terenski pregled z ročno izkopanimi testnimi sondami
velikosti 40 x 40 x 40 cm in sondami velikosti 100 x 100 x 100 cm.
Podpovršinski terenski pregled s testnimi sondami je potekal 7. julija 2011 pod
vodstvom Gojka Tice, univ. dipl. arheologa in s sodelovanjem Eneja Filipidisa, univ.
dipl. arheologa. Nadzor sta vršila Mitja Pergar, univ. dipl. arheol., konservator in
Tonka Šoba, univ. dipl. arheol., konservatorka s pristojnega Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenjije iz območne enote Ljubljana.
2. METODOLOGIJA DELA
Območje pregleda, parcela št. 471/3, k.o. Karlovško predmestje, je bilo s pomočjo 50
meterskih tračnih metrov razdeljeno na zbiralne enote in dve liniji. Liniji A in B sta
potekali vzporedno v smeri vzhod - zahod na medsebojni razdalji 10 metrov. Zbiralne
enote so potekale v smeri sever - jug in območje pregleda delile na 12 enako širokih
delov. Posamezna zbiralna enota je merila 10 metrov v smeri vzhod - zahod. Na ta
način smo pridobili mrežo s kvadranti 10 x 10 metrov, ki je potekala po sredini
parcele št. 471/3, k.o. Karlovško predmestje. Manjše testne sonde velikosti 40 x 40 x
40 cm so bile na območju linije A izkopane na osrednjem delu zbiralnih enot, na
območju linije B pa na stičišču linije z vzhodnimi stranicami zbiralnih enot. Manjše
testne sonde so bile izkopane le na območjih, kjer je bil poseg mogoč. Na zahodnem
robu parcele se nahaja gosto poraščeno in zamočvirjeno površje, žičnate ograde in
številni drenažni jarki, ki so bili v času pregleda zapolnjeni z vodo. Tu se podtalnica
nahaja že na globini 40 cm. Skrajni severozahodni vogal parcele je prekrit z nasutjem
peska. Večje testne sonde so bile bolj ali manj enakomerno razporejene po območju,
kjer je bil poseg mogoč. Testne sonde so vrisane na tlorisni načrt, večje po so bile
tudi izmerjene. Pri vsaki večji testni sondi je opisno in fotografsko dokumentiran le en
profil, saj je bilo sosledje plasti pri vseh profilih enako. Plasti so opisno in fotografsko
2
dokumentirane in vpisane v seznam. V seznam so vpisane vse dokumentarne
fotografije in najdbe. Najdbe so bile očiščene, strokovno pregledane in umeščene
znotraj posameznih plati. Vsa dokumentacija je digitalizirana. Najdbe so začasno v
hrambi pri Arheološke storitve Enej Filipidis s.p., Koblarji 15, 1332 Stara cerkev.
3. OBMOČJE PREGLEDA
Arheološki podpovršinski terenski pregled je potekal na južnem delu mesta Ljubljana
(priloga 1: slika 1). Območje pregleda, parcela št. 471/3, k.o. Karlovško predmestje,
se nahaja na območju Ilovice, ki leži na severnem predelu Ljubljanskega barja
(priloga 1: slika 2). Arheološki terenski pregled je potekal na bolj ali manj ravni
travnati površini. V prvi polovici 19. stoletja se je na območju Ilovice nahajala
travnata, verjetno tudi zamočvirjena površina, kar je razvidno na francistejskem
katastru (priloga 1: slika 3). Pred osuševalnimi deli v 19. stoletju je bilo barje težko
prehodno močvirje (Velušček 2001). Za odvajanje površinskih voda so bili na Barju
izkopani številni kanali in jarki (Mencelj 1990).
Ljubljansko barje je eno najjužnejših visokih barij v Evropi in tvori skrajni, južni del
Ljubljanske kotline. Gre za široko tektonsko udorino, ki se pojavlja na stiku dveh
tektonskih enot. Nastalo je pred približno dvema milijonoma let (Velušček 2001).
Jezerska kreda oziroma »polžarica« se je pričela odlagati pred 10 000 leti (Brenčič
2007) in predstavlja sediment , ki je bil naplavljen le v globljem delu zadnjega jezera
(Brodar in drugi 1955). Nad jezersko kredo se pojavlja šotna plast, ki tvori skoraj
povsod površje barja. Samo v najnižjih krajih, predvsem ob potokih, rekah in kanalih
je šotna plast prekrita z ilovico ( Brodar in drugi 1955). Takšna situacija se pojavlja
tudi na pregledanem območju, parcela št. 471/3, k.o. Karlovško predmestje.
Ljubljansko barje je izredno bogato z arheološkimi kulturnimi ostalinami mlajše
kamene in bakrene dobe. Doslej je bilo na Ljubljanskem barju odkritih več kot 40
koliščarskih naselij, a so le redka sistematično raziskana. Eno najstarejših kolišč je
stalo ob Resnikovem prekopu, ki je bilo obljudeno v 5. tisočletju pred našim štetjem.
Najdišča pri Notranjih Goricah in Blatni Brezovici ter Maharski prekop pri Igu so iz
druge polovice 4. tisočletja. V prvi polovici 3. tisočletja je bilo gosto poseljeno
območje Dežmanovih kolišč severno od Iga ter barjanski zaliv pri Kamniku pod
3
Krimom (Velušček 1999, 65). Arheološko območje Ljubljana - Kolišče Ilovica (EŠD
14362) predstavlja širše območje prazgodovinske koliščarske naselbine, ki leži
vzhodno od reke Ljubljanice, med Dolenjsko cesto in Ižansko cesto ter ljubljansko
obvoznico. Odkrite so bile tudi druge arheološke najdbe (bronaste sekire, šila,
osti,...), ki sodijo v časovni razpon od mlajše kamene do železne dobe
(http://giskds.situla.org/giskd/). Bronastodobna koliščarska naselbina je bila odkrita
tudi na stiku Gruberjevega prekopa z Ljubljanico, kjer so leta 2010 potekala
arheološka izkopavanja.
V širši okolici območja Ilovica so bile odkrite številne arheološke najdbe:
o Prehod med kameno in bronasto dobo
1. Struga Ljubljanice:
a. Pri izlivu Malega grabna je bila odkrita ploščata bakrena sekira.
b. Pod Prulskim mostom so bile odkrite bronaste osti.
c. Med Špico in Čevljarskim mostom so našli bronasta šila, osti, bodala.
2. Na nekdanjem Jarčevem travniku blizu Botaničnega vrta so na polžarici našli oplet
iz vejevja.
3. V spodnji Galjevici so našli deblak.
o Bronasta doba
1. Med Špico in Čevljarskim mostom so odkrili šest bronastih suličnih osti, dve
plavutasti in eno tulasto sekiro, dva noža in trnek.
o Železna doba
1. Med Špico in Čevljarskim mostom so odkrili kratka železna meča, dve bronasti in
dve železni certoški fibuli (zaponki), železni nož, železno tulasto sekiro in del
bronaste pasne spone (ANSL 1975, 187-188).
o Rimska doba
Ime Emona (današnja Ljubljana) izvira že iz prazgodovine. V pozni bronasti in
starejši železni dobi je naselje ležalo na Grajskem hribu, umrle pa so pokopavali na
drugi strani Ljubljanice. V 1. stoletju pr.n.št. so na prisojnem pobočju v zavetju
Grajskega hriba stale preproste hiše iz lesa in ilovice, poseljen pa je bil tudi nasprotni
breg Ljubljanice. Sredi 1. stoletja pr.n.št. so Rimljani že nadzorovali Emonsko kotlino,
ko so se začeli naseljevati prvi rimski priseljenci, zlasti akvilejski (današnji Oglej)
trgovci. Uradni naziv Colonia Iulia Emona (današnja Ljubljana) je dobila po Julijcih 4
družini Cezarja in njegovega nečaka Oktavijana (kasnejši cesar Avgust). Za trgovci
so prišli novi kolonisti: civilisti iz severne Italije in posamezni odsluženi vojaki, ki so
kot odpravnino dobili zemljišča v okolici. Staro naselbino so v prvi polovici 1. stoletja
postopno opustili in zgradili novo mesto (kolonija Emona) na levem bregu Ljubljanice.
Od sredine 5. stoletja v Emoni ni več vidnejših sledi življenja (Horvat in Šašel Kos
1999).
4. TESTNE SONDE
Pri izvedbi intenzivnega podpovršinskega terenskega pregleda s testnimi sondami
smo upoštevali minimalne standarde arheoloških testnih izkopavanj (Novaković,
Grosman, Masaryk, Novšak 2007). Na območju pregleda smo izkopali 21 manjših
testnih sond velikosti 40 x 40 x 40 cm in 4 večje testne sonde velikosti 100 x 100 x
100 cm. Večje testne sonde so bile bolj ali manj enakomerno razporejene na parceli
št. 471/3, k.o. Karlovško predmestje, kjer je bil poseg mogoč (priloga 2: slika 1).
Večje testne sonde so opisno in fotografsko prikazane v prilogi 3.
4.1.
UGOTOVITVE IN OPISI PLASTI
Namen testnega sondiranja je bilo:
-
ugotoviti ali gre za arheološko najdišče.
-
zamejiti obseg arheološkega najdišča.
-
ugotoviti stopnjo poškodovanosti arheološkega najdišča.
-
ugotoviti naravo in globino stratigrafije.
Ugotovitve:
-
Pod travno rušo se pojavlja mehak peščen melj, ki lahko leži na ilovici ali na šoti.
Pod šoto se pojavlja jezerski sediment, tako imenovana "polžarica".
-
Podtalnica se običajno pojavlja na globini 110 cm.
-
Plasti v testnih sondah kažejo na človeško prisotnost le v modernem obdobju,
kar dokazujejo najdbe, ki smo jih našli le v velikih testnih sondah.
-
Na arheološke strukture nismo naleteli.
5
4.2.
REZULTATI PODPOVRŠINSKEGA TERENSKEGA PREGLEDA
Na pregledanem območju, parcela št. 471/3, k.o. Karlovško predmestje, smo odkrili
18 najdb. Najštevilčnejši je gradbeni material, ki je zastopan z 8 odlomki, kar
predstavlja 44% vseh najdb. Našli smo 4 črepinje stekla (22%), 3 odlomke železa
(17%), 2 odlomka kosti (11%) in 1 odlomek lončenine (6%).
Gre za odlomke strešnikov, odlomke steklenic, deli in celi železni žeblji in odlomek
ustja lončene, glazirane posode. Vse najdbe sodijo v moderno obdobje.
5. SKLEP
Pri aheološkem podpovršinskem terenskem pregledu smo našli le moderno gradivo.
Arheoloških struktur nismo našli. Plasti in najdbe kažejo na človeško prisotnost le v
novejšem obdobju. Stratigrafija območja je enostavna in značilna za Ljubljansko
barje. Pod travno rušo se pojavlja peščen melj, ki leži na ilovici. Plast ilovice prekriva
šoto, ki leži na jezerskem sedimentu oziroma na tako imenovani "polžarici".
6
6. VIRI IN LITERATURA
Arhiv Republike Slovenije: http://www.gov.si/arhiv/kataster/.
Arheološka najdišča Slovenije - ANSL 1975, Ljubljan, 187-191.
Brenčič, M. 2007. Hitrost posedanja Ljubljanskega barja v holocenu – Geologija 50/2.
Geološki zavod Slovenije
Brodar, S., Grafenauer, B., Klemenc, J., Korošec, J. in Rakovec, I. 1955, Zgodovina
Ljubljane. Prva knjiga: geologija in arheologija.
Grosman, D. 1989, Tehnike terenskega pregleda, ARHEO 9, 58-63.
Horvat, J. in Šašel Kos, M. 1999, Emona - mesto na robu Italije, Zakladi tisočletij,
Založba Modrian, 202 - 207.
Mencelj, Z. 1990, Prodni zasipi pod jezerskimi sedimenti Ljubljanskega barja Geologija 31/32. Geološki zavod Slovenije.
Novaković, P., Grosman, D., Masaryk, R., Novšak, M. 2007, Minimalni standardi
izkopavalne dokumentacije: pregled stanja in predlogi standardov, Ljubljana.
Prostorski informacijski sistem občin, PISO: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/.
Register nepremične kulturne dediščine, INDOK: http://rkd.situla.org/.
Velušček, A. 1999, Kolišča na Ljubljanskem barju – Zakladi tisočletij, Založba
Modrian, 65 – 67.
Velušček, A. 2001, Srednja bakrena doba v osrednji Sloveniji – doktorsko delo.
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za Arheologijo.
Zemljevid Slovenije: http://zemljevid.najdi.si/.
7
7. PRILOGE
PRILOGA 1
Slika 1: Tlorisni pogled na mesto Ljubljana s predstavljeno lego arheološkega podpovršinskega
terenskega pregleda (podlaga: http://zemljevid.najdi.si/).
8
Slika 2: Tlorisni pogled na območje Ilovica s predstavljeno lego parcele št. 471/3, k.o.
Karlovško predmestje (podlaga: http://zemljevid.najdi.si/).
Slika 3: Francistejski kataster (1823 - 1869). Tlorisni pogled na obravnavano območje s predstavljeno
lego arheološkega podpovršinskega terenskega pregleda
(podlaga: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l101a03.jpg).
9
PRILOGA 2
Slika 1: Tlorisni izris parcel s predstavljeno topografijo in lego testnih sond.
10
PRILOGA 3
Slika 1: Vzhodni profil testne sonde 1. Foto: Enej Filipidis.
SE 001
0 - 8 cm: mehak peščen melj (100%) črne barve (10YR 2/1) prepreden s
koreninskim sistemom trav - travna ruša.
SE 002
8 - 20 cm: mehak peščen melj (90%) zelo temno rjave barve (10YR 2/2) s
kamenjem do velikosti 2 cm (10%) - obdelovalna plast.
SE 003
20 - 32 cm: zelo mehak glinen melj (100%) zelo temno sive barve (10YR 3/1)
- naplavinski sediment.
SE 004
32 - 72 cm: mehka plast črne barve (10YR 2/1) - močno zoogljeneli, prepereli
rastlinski ostanki - šota.
SE 005
72 - 105 cm (neprebita): zelo mehak melj (100%) zelo temno zeleno sive barve
(Grey1 3/5GY) in sivo rjave barve (2.5Y 5/2) s polžjimi hišicami
- plastovita jezerska kreda, "polžarica".
11
Slika 2: Zahodni profil testne sonde 2. Foto: Enej Filipidis.
SE 001
0 - 8 cm: mehak peščen melj (100%) črne barve (10YR 2/1) prepreden s
koreninskim sistemom trav - travna ruša.
SE 002
8 - 38 cm: mehak peščen melj (100%) temno sive barve (10YR 4/1)
- obdelovalna plast.
SE 003
38 - 88 cm: mehka plast črne barve (10YR 2/1) - močno zoogljeneli, prepereli
rastlinski ostanki - šota.
SE 004
88 - 110 cm (neprebita): zelo mehak melj (100%) zelo temno zeleno sive barve
(Grey1 3/5GY) in sivo rjave barve (2.5Y 5/2) s polžjimi hišicami
- plastovita jezerska kreda, "polžarica".
12
Slika 3: Severni profil testne sonde 3. Foto: Enej Filipidis.
SE 001
0 - 8 cm: mehak peščen melj (100%) črne barve (10YR 2/1) prepreden s
koreninskim sistemom trav - travna ruša.
SE 002
8 - 18 cm: mehak peščen melj (90%) zelo temno rjave barve (10YR 2/2) s
kamenjem do velikosti 2 cm (10%) - obdelovalna plast.
SE 003
18 - 51 cm: mehak glinen melj (100%) temno sive barve (7.5YR 4/1)
- naplavinski sediment.
SE 004
51 - 100 cm: mehka plast črne barve (10YR 2/1) - močno zoogljeneli, prepereli
rastlinski ostanki - šota.
SE 005
100 - 110 cm (neprebita): zelo mehak melj (100%) zelo temno zeleno sive barve
(Grey1 3/5GY) in sivo rjave barve (2.5Y 5/2) s polžjimi hišicami
- plastovita jezerska kreda, "polžarica".
13
Slika 4: Zahodni profil testne sonde 4. Foto: Enej Filipidis.
SE 001
0 - 8 cm: mehak peščen melj (100%) črne barve (10YR 2/1) prepreden s
koreninskim sistemom trav - travna ruša.
SE 002
8 - 30 cm: mehak peščen melj (90%) zelo temno rjave barve (10YR 2/2) s
kamenjem do velikosti 2 cm (10%) - obdelovalna plast.
SE 003
30 - 54 cm: mehak glinen melj (100%) temno sive barve (7.5YR 4/1)
- naplavinski sediment.
SE 004
54 - 74 cm: mehak glinen melj (100%) temno sive barve (7.5YR 4/1) z rjavimi
(10YR 4/3) lisami - naplavinski sediment.
SE 005
74 - 84 cm: mehka glina (100%) zelo temno sive barve (Grey1 3/N)
- naplavinski sediment.
SE 006
84 - 110 cm (neprebita): mehka plast črne barve (10YR 2/1)
- močno zoogljeneli, prepereli rastlinski ostanki - šota.
14