1. No category

Modul 9: optimizacija izdelkov
2. poglavje
Senzorična kakovost “na kmetiji“
Dipl. oec. troph. (FH)
Sabrina Norckauer. Astin
Malschinger
2
VSEBINA
MODUL Optimizacija izdelkov
Senzorična kakovost “na kmetiji”
Dipl. oec. troph. (FH) Sabrina Norckauer
A.
Uvod ................................................................................
3
B.
Senzorična znanost na hitro ................................................
4
C.
Kako pravilno okušati.........................................................
5
D.
Praksa .............................................................................
8
____________________________________________
IMPRESUM
Za vsebino odgovarja: Austrian Marketing University of Applied Sciences, Campus Wieselburg of the
FH Wiener Neustadt, Austria, 3250 Wieselburg, Zeiselgraben 4.
© 2010 Austrian Marketing University of Applied Sciences
Vse pravice reprodukcije, distribucije in prevajanja pridržane.
T:
E:
I:
0043-(0)-7416-53000-0
[email protected]
www.amu.at
Kontaktna oseba: dr. Astin Malschinger
Program samostojnega učenja je bil izpeljan v okviru programa Evropske
unije “Vseživljenjsko učenje”.
3
A. Uvod
Kaj je senzorična znanost?
Senzorično vrednotenje je znanstvena disciplina, s katero se izvablja,
vrednoti, analizira in razlaga tiste reakcije v zvezi z značilnostmi hrane in
sestavin, ki jih zaznamo z našimi čutili – vidom, vonjem, okusom, dotikom
in sluhom1.
Brez drage raziskovalne opreme lahko pridete do podatkov o kakovosti
izdelka, pri čemer osebe, ki preizkušajo izdelke, služijo kot “merilne
naprave”.
O optimalni senzorični kakovosti izdelka lahko govorimo takrat, kadar
je izdelek brez napak kar zadeva njegov videz (npr. barva), vonj, okus,
teksturo in občutek v ustih, medtem ko ga okušamo.
Kaj se boste naučili v tem poglavju?
V tem poglavju boste izvedeli, kako lahko skoraj brez truda preverite
senzorično kakovost svojih izdelkov s pomočjo svojih čutov – vida, sluha,
vonja, in dotika.
Kaj pa potrošniki? Kako lahko od njih dobite koristne povratne informacije
glede senzorične kakovosti vaših izdelkov?
Praktični primeri, navedeni v nadaljevanju, prikazujejo, kako lahko na
različne načine izboljšate (optimizirate) kakovost vaših izdelkov in kako
lahko zagotovite njihovo senzorično kakovost.
1
Herbert Stone and Joel L Sidel: Sensory Evaluation Practices, 3rd edition, Food science and technology.
International series [Senzorično vrednotenje v praksi, 3. izdaja, Prehrana in prehrambna tehnologija.
Mednarodna zbirka]. Elsevier Academic Press (ZDA). 2004
4
B. Senzorične lastnosti na hitro
Senzorična analiza in različna področja uporabe
V prehrambni industriji je senzorična analiza in številne, z njo povezane
metode, dobro znana in precej razširjena. Poleg zagotavljanja kakovosti
se senzorična analiza uporablja tudi na drugih področjih, kot npr. pri
razvoju izdelkov, trženju, nabavi in prodaji.
Skoraj vsak izdelek v prodaji je, preden je prišel na police, moral opraviti
vsaj enega izmed testov senzorične analize, ponavadi pa se opravi celo
več testov, ki zavzemajo: preverjanje dobavljenih surovin, preverjanje
izdelka v fazi razvoja, preverjanje izdelka med pakiranjem ter preverjanje,
pri
katerem
so
v
ospredju
končni
uporabniki,
kjer
se
preverja
sprejemljivost izdelka.
Ne glede na to, ali gre za industrijsko proizvodnjo ali proizvodnjo na
kmetijah, je dejstvo, da je uspeh izdelka na trgu močno odvisen od
njegovih senzoričnih značilnosti.
Kakšno vlogo ima senzorična kakovost izdelkov
Senzorična kakovost hrane daje podatke o tem, kako okusen je izdelek in
v kolikšni meri je v njem mogoče uživati, kar vpliva na potrošnika, ko se
odloča o tem, ali je izdelek sprejemljiv in ali je vreden ponovnega nakupa.
Potrošniki poleg brezhibnih izdelkov zahtevajo še mnogo več.
Domači kmetijski izdelki pa se od industrijskih razlikujejo po tem, da so
potrošniki pri njih še bolj zahtevni glede kakovosti. Od teh izdelkov
namreč potrošniki pričakujejo, da jim bodo pričarali “okus pokrajine”.
Z rednim preverjanjem senzorične kakovosti svojih izdelkov boste
omogočili, da bodo vaši izdelki vedno ustrezne kakovosti, kar konec
koncev želijo tudi potrošniki.
… in dodatna prednost:
Sami najbolje poznate svoje izdelke in s pogostim okušanjem se boste
naučili podati senzorične lastnosti vaših izdelkov.
pomembno, da neprestano analizirate trg in polega vaših izdelkov okušate
in preizkušate tudi konkurenčne izdelke.
Metode senzorične analize na hitro
Na področju senzorične znanosti ločimo med objektivnimi testnimi
metodami in subjektivnimi preferenčnimi testnimi metodami.
Objektivne testne metode služijo ugotavljanju senzoričnih značilnosti
izdelkov. Osebni okus in osebne preference tu ne igrajo nobene vloge. V
glavnem se objektivne metode uporabljajo pri razvoju določenega izdelka,
zagotavljanju kakovosti in nadzorovanju kakovosti.
Sem spadajo opisni in razlikovalni testi (katerih namen je ugotoviti, ali
med posameznimi vzorci obstaja velika razlika), ki so podrobneje razloženi
v nadaljevanju, v poglavju “Praksa”.
Na drugi strani pa subjektivne, preferenčne testne metode merijo
sprejemljivost izdelka pri potrošnikih ter njihove preference. Pri teh
metodah so v ospredju potrošniki.
C. Kako pravilno okušati?
Preden se naučite, kako v proizvodni postopek vključiti zagotavljanje
senzorične kakovosti, morate vedeti nekaj osnovnih stvari glede okušanja
hrane. Pri strokovnem okušanju hrane namreč obstajajo določena pravila.
Če se ne držite teh pravil, so rezultati okušanja lahko kaj hitro napačni.
Kater zahteve morajo izpolnjevati testne osebe
Pri izvajanju senzorične analize je dobro upoštevati sledeče:
 Testne osebe morajo biti zdrave (ne smejo biti prehlajene in ne smejo
jemati zdravil)
 Ne sme se uporabljati kozmetike z intenzivnim vonjem
 Najmanj 1–2 uri pred pokušanjem se ne sme kaditi
 Najmanj eno uro pred pokušanjem se ne sme piti kave
 Pred pokušanjem ni dobro biti niti preveč lačen niti preveč sit
 Oseba mora biti mirna, skoncentrirana in osredotočena
5
Vendar pazite, da ne bo to postalo preveč rutinsko opravilo! Zato je
6
Kakšne zahteve morajo izpolnjevati vzorci
Da bi zagotovili nepristransko okušanje in da bi osebe lahko objektivno
ocenile vzorce hrane, je potrebno slednje servirati v nevtralni embalaži oz.
nevtralnih posodah. Vzorce označite s trimestnimi naključnimi številkami.
Izogibajte se označevanju kot. vzorec št. 1, vzorec št. 2 in tako dalje, saj
lahko to zavede osebe, da bodo vzorce nehote ocenjevale subjektivno.
Opisanemu postopku nevtraliziranja vzorcev se reče tudi „prikrivanje“. Če
preskušate izdelke z različnimi roki uporabe, je potrebno datume
odstraniti ali jih prekriti, saj lahko tudi to vpliva na pristranskost osebe, ki
izdelek ocenjuje.
Ne pozabite, da mora biti temperatura izdelka, ki se ga ocenjuje, enaka
temperaturi, pri kateri se izdelek običajno uporablja/uživa. Če hranite
izdelke na hladnem, jih je potrebno za pokušanje pravočasno vzeti iz
hladilnika.
Tabela 1: Primeri optimalnih temperatur za uživanje nekaterih tekočih izdelkov2
Sokovi, brezalkoholne pijače
10–14 °C/ 50–57,2F
Vino
12°C/ 53,6F
Kava, čaj
60–65°C/ 140–149F
Nevtralizirajte okus in vonj – ne pozabite si vzeti odmora
Če delate z izdelki, ki imajo močan vonj in intenziven okus, je pomembno,
da omejite število vzorcev za pokušanje.
Nevtralizirajte svoj okus, tako da občasno popijete malo mineralne vode
ali pojeste malo kruha nevtralnega okusa (hrustljavi kruh, beli kruh).
Kadar okušate izdelke z močnim vonjem, je dobro, če tu in tam povonjate
razredčen limonin sok ali greste malo na zrak.
Ne pozabite si vzeti odmora, kadar morate oceniti veliko število vzorcev,
ali kadar delate z izdelki močnega vonja in okusa.
2
Kirsten Buchecker: Sensorik, 1st Edition, BEHR´S Publishing, Hamburg, 2008, p. 41
7
Tehnika okušanja
Pustite, da se izdelek enakomerno porazdeli po celem jeziku, saj se okus
samo tako v celoti razvije. Hladne izdelke najprej segrejte v svojih ustih.
Na ta način so aromatične sestavine bolj hlapljive in dosežejo tudi nosno
sluznico. To je pri okušanju zelo pomembno, saj vonj pri dojemanju okusa
igra izjemno pomembno vlogo. Kaj je pravzaprav zaznavanje okusa?
Vzemimo za primer kavo: če rečemo „kava je aromatična”, to združuje
našo izkušnjo glede okusa in vonja. Medsebojni vpliv okusa in vonja
razlaga dejstvo, zakaj okusite manj, če ste prehlajeni ali če imate
zamašen nos.
Tehnika vonjanja
Pri normalnem dihanju doseže nosno sluznico samo 5 % aromatičnih
sestavin. Bolj učinkovit način vonjanja je “njuhanje”, pri čemer doseže
nosno sluznico od 20–30 % aromatičnih sestavin.3
Vloga vodje pri izvedbi senzorične analize
Kot vodja senzorične analize ste odgovorni za njeno pripravo, izvedbo in
vrednotenje.
Kadar
gre
zagotavljanja
za
opisovanje
kakovosti,
senzoričnih
lahko
kot
lastnosti
vodja
izdelkov
senzorične
v
okviru
analize
pri
ocenjevanju sodelujete tudi sami.
Kadar gre za slepo preskušanje, pri katerem morajo osebe, ki okušajo
izdelke, prepoznati razlike med posameznimi vzorci oz. povedati, kateri
izdelek jim je bolj/manj všeč, pa kot vodja analize ne smete sodelovati,
saj ste pri ocenjevanju lahko pristranski.
3
Ralph Neumann in Pal Molnár: Sensorische Lebensmitteluntersuchung [Senzorična študija živil], updated 2nd
Edition BEHR´S Publishing Hamburg, 1991, p. 69
8
D. Praksa
Poskrbite, da bo kakovost vaših izdelkov mogoče izmeriti in …
… in vzpostavite merila glede senzoričnih lastnosti.
Čeprav so kemijske, fizične in mikrobiološke značilnosti izdelka brezhibne
in ustrezajo zahtevanim standardom, pa ni samo po sebi umevno, da bo
enako veljalo tudi za senzorične značilnosti izdelkov.
Zagotavljanje
kakovosti
Kakšne zahteve imate vi in vaši potrošniki glede surovin in končnih
izdelkov? Kot gojitelj sami določate kriterije kakovosti vaših izdelkov.
Sami določite merila za surovine in/ali končne izdelke, kamor vključite vse
lastnosti, ki so relevantne in pomembne za določeno vrsto izdelka.
Kaj vključujejo merila:
 Vse značilnosti, pomembne za določen izdelek (npr. hrustljavost za
pekarske izdelke)
 Lastnosti, ki imajo pomembno vlogo pri sprejemljivosti izdelka za
potrošnika (npr. ustrezna barva jogurta)

Lastnosti,
ki
se
nanašajo
na
dobro
poznane
težave
med
proizvodnim postopkom
 Nenavaden okus (napake v okusu/vonju), npr. zaradi napačnega
pakiranja
Lotite se dela!
A: Poiščite pomembne senzorične lastnosti
1. Oblikujte majhno skupino, ki pozna vaše izdelke.
2. Izberite izdelek in poiščite standarde, ki jih mora izpolnjevati ta
izdelek.
3. Vsaka oseba preizkusi, v kolikšni meri izdelek izpolnjuje določen
standard in zbere opisne, objektivne lastnosti za naslednje kategorije:
videz, vonj, okus, tekstura/občutek v ustih in pookus (glej “predloga
opisnih deskriptorjev” v dodatku).
4. Sedaj zberite vse lastnosti, ki so jih zabeležile testne osebe. Če je bila
katera izmed lastnosti zabeležena več kot enkrat, si zabeležite,
kolikokrat je bila omenjena.
5. Na tej točki ste vi tisti, ki odločate, katere lastnosti so neogibno
potrebne za opis senzoričnih lastnosti izdelka in katere lastnosti so
določiti največ 4–6 lastnosti.
6. O vseh lastnostih se morate skupaj sporazumeti, prav tako pa morate
poskrbeti za to, da bodo vsi udeleženi, ko boste govorili o določeni
lastnosti, imeli v mislih enako zadevo.
NASVET: Izogibajte se opisom, kot npr. „tipično“ ali „v skladu s
standardom“, ker so ti opisi preveč splošni. Tako npr. na senzorične
lastnosti “jabolk za pridelavo jabolčnega soka” močno vplivajo izvor,
vrsta/različica in stopnja zrelosti jabolk, zaradi česar morate te lastnosti
opredeliti, kar se da natančno.
B: Vključite izbrane lastnosti v merila
1.
Če bi izdelke radi ocenili na osnovi njihovih lastnosti, ne da bi pri tem
upoštevali stopnjo intenzivnosti teh lastnosti, si lahko pomagate z
dokumentom „Predloga – merila I“ (dodatek).
2.
Bi želeli vedeti, kako intenzivno je izražena določena lastnost izdelka?
Storite naslednje: lastnost standardnega vzorca zabeležite v obliki
lestvice od 1 do 7 (močno izražena-slabo izražena) in jo dodajte k
merilom. Če gre za lastnost, ki se nanaša na napako v proizvodnem
postopku in ki tako v standardnem izdelku ni zaznavna, potem v polje
“interni standard” za določeno lastnost naredite križec (X), kar
pomeni, da tovrstne lastnosti izdelka ni mogoče zaznati. Pri tem
uporabite “predlogo – merila II” iz dodatka. Razmislite o statistični
težavnosti vrednotenja povprečnega ocenjevanja z manj kot osmimi
ocenjevalci.
3. Če želite, lahko za posamezne lastnosti določite mejo tolerance in jo
prav tako dodate k merilom.
… preverite surovine.
Če želite proizvajati visokokakovostne izdelke, je nujno, da imate na
razpolago brezhibne surovine. Merila za senzorične lastnosti in parametri
kakovosti močno olajšajo nadzor dobavljenega blaga. Dokumentirajte
stanje kakovosti surovin, kolikor se da natančno in zagotovite sledljivost
teh podatkov.
Podatki o tolerančni meji za določene parametre kakovosti vam pomagajo
pri odločitvi o tem, ali boste surovine zavrnili ali sprejeli.
9
nepomembne. Za posamezno kategorijo (videz, okus, …) morate
surovin, kar je potrebno upoštevati pri določanju tolerančne meje
posameznih meril.
… spremljajte proizvodni postopek.
Med proizvodnim postopkom lahko pride do senzoričnih napak, ki so lahko
posledica
izbire
mehanskih
napačnega
obremenitev
recepta,
(strižna
časovnih
sila)
ali
zaostankov,
previsokih
oz.
velikih
prenizkih
temperatur itd.
Spremljanje senzoričnih lastnosti izdelkov med proizvodnjo vam omogoči,
da se odločite, kaj boste storili z okvarjenim polnjenjem in kako boste
zmanjšali potencialno finančno škodo.
… preverite kakovost končnih izdelkov.
Vaše stranke poznajo vaše izdelke in cenijo njihovo kakovost, kot npr.
privlačen vonj, posebne začimbe in gladko teksturo. Zato je pomembno,
da redno preverjate kakovost vaših izdelkov:
 Preverite, če ustrezajo zadanim merilom.
 Primerjajte dva izdelka različnih polnjenj in preverite, če se vzorca med
sabo razlikujeta.
Vprašanje:
Kako preverite, če je med dvema različnima polnjenjema
znatna razlika?
Naredite razlikovalni test (trikotniški test):
V okviru standarda DIN EN ISO 4120:20074 so opisane vse zahteve, ki jih
je potrebno upoštevati pri pripravi, izvedbi in vrednotenju trikotniških
testov. Če pogledate zasnovo testa, se boste verjetno vprašali, zakaj za
test potrebujete tri vzorce, čeprav bi radi preverili razliko samo med
dvemi različnimi polnjenji. Odgovor je preprost: če delate s tremi vzorci
imate 33 % možnosti, da uganete pravi odgovor/vzorec, medtem ko pri
dveh vzorcih, to vrednost znaša 50 %.
4
http://www.nal.din.de/cmd?level=tpl-artdetailansicht&committeeid=54738971&subcommitteeid=54778280&artid=101018368&bcrumblevel=2&languag
eid=de, 10. junij 2010, 13:37
10
Različni letni časi in podnebne spremembe vplivajo na raznoliko kakovost
dveh?
Zasnova testa:
•
Gre za test s tremi izdelki. Dva izmed njih sta identična (polnjenje
X), tretji pa je drugačen (polnjenje Y).
•
Tri različne vzorce je mogoče predstaviti na šest različnih
načinov/kombinacij. Vsaki osebi je potrebno v okviru testa
predstaviti vseh šest možnih kombinacij (6, 12, 18, … trikotnikov).
•
Vsi vzorci so označeni s trimestnimi šiframi.
•
Nasvet: zabeležite si, katera oseba bo dobila katero kombinacijo
vzorcev.
•
Test lahko vi pripravite za svoje sodelavce ali obratno. Zagotovite
samo, da bodo testne osebe pri izvedbi testa nepristranske.
Tabela 2: Šest možnih kombinacij vzorcev (vir: lastni)
A
A
A
B
B
B
B
A
B
B
A
A
B
B
A
A
A
B
Izvedba testa:
•
Prve pomembne rezultate lahko dobite na podlagi odgovorov petih
testnih oseb, pod pogojem, da so te osebe dobro usposobljene in
seznanjene s testom. Priporoča se, da delate s šestimi testnimi
osebami, od katerih vsaka prejme vseh šest možnih kombinacij
vzorcev.
•
Testna oseba lahko analizira več setov vzorcev. To pomeni, da če
delate samo s tremi testnimi osebami, da jim lahko dovolite
trikotniški
test
opraviti
dvakrat.
Na
ta
način
boste
imeli
analiziranih šest setov vzorcev. Poskrbite za to, da bodo osebe
med testi naredile odmor in nevtralizirale svoje čute z vodo. Prav
tako poskrbite za to, da jim predstavite vseh šest možnih
kombinacij.
•
Testnim osebam svetujte, da testirajo vzorce, tako kot so
predstavljeni,
od
leve
proti
desni.
Ponovno
pokušanje
je
dovoljeno.
•
Naloga testnih oseb je, da ugotovijo, kateri vzorec se razlikuje od
drugih dveh. Svojo odločitev morajo obvezno podati.
11
Vprašanje je: ali lahko prepoznate vzorec, ki je drugačen od drugih
12
258
122
699
Slika1: Testna zasnova trikotniškega testa (vir: lastni)
Vrednotenje rezultatov testa
•
Izpolnjene pole označite s “prav” ali “narobe”.
•
Preštejte prave in napačne odgovore, t.j. pravilne in napačne
ugotovitve glede različnega vzorca.
•
S pomočjo “ocenjevalne tabele – trikotniški test”, ki jo najdete v
dodatku, preverite, če je pravilnih odgovorov glede na število testnih
oseb oz. število ugotovitev (n) tolikšno, da lahko s 95 %, 99 % ali
99,9 % gotovostjo trdite, da obstaja znatna razlika med vzorci5.
•
Če
znatne
razlike
med
vzorci
ni
mogoče
potrditi,
ne
smete
domnevati, da so si podobni. Za dokazovanje podobnosti med vzorci
bi bilo potrebno opraviti še drug test senzoričnih lastnosti (DIN EN
ISO 4120: 2007 – trikotniški test).6 Podobnosti med vzorci ne bomo
podrobneje obravnavali, saj v praksi nima velike teže.
… ugotovite, zakaj se stranke pritožujejo.
Pritožbe vaših strank morate vedno jemati resno. Stranke pogosto težko
opišejo, zakaj jim nek izdelek ni všeč. Izjave in opisi kot „čudnega okusa“
ne pomagajo ravno dosti pri iskanju vzroka za to, da stranki izdelek ni
všeč.
Včasih nezadovoljna stranka izdelek, ki ji ni po godu, kar sama
odnese nazaj v trgovino. Kadar gre za občutljive izdelke, morate biti pri
senzorični analizi še posebej pozorni na videz in vonj, zato da zaščitite
zdravje potrošnikov.
V vsakem primeru pa skladiščni vzorec istega polnjenja (v primeru
vrnjenega izdelka) označite kot neprimeren izdelek.
5
Nießen/ Thölking: Sensorische Prüfverfahren. Anpassung für mittelständige Betriebe. BEHR´S Verlag
Hamburg, 2007, S. 67, 4.3.6 Auswertung der Dreiecksprüfung
6
http://www.nal.din.de/cmd?level=tpl-artdetailansicht&committeeid=54738971&subcommitteeid=54778280&artid=101018368&bcrumblevel=2&languag
eid=de, 10th of June 2010, 01:37 pm
Nabava
prosite za vzorčne proizvode.
Če nameravate zaradi finančnih razlogov, težav z dobavo ali zaradi težav,
povezanih s kakovostjo, zamenjati dobavitelja, prosite novega dobavitelja
za vzorčne proizvode.
Na podlagi testne proizvodnje lahko preizkusite vzročne izdelke. Bodite še
posebej pozorni na ravnanje s surovinami oz. izdelki med postopkom
proizvodnje. Ali končni izdelki ustrezajo vsem kakovostnim kriterijem?
Uporabite trikotniški test, zato da ugotovite, ali obstaja razlika med izdelki
testne proizvodnje in izdelki običajne proizvodnje. Obstaja pa tudi druga
možnost,
da
stranke
opravijo
test
sprejemljivosti
(opis
sledi
v
nadaljevanju).
Vprašajte stranko za mnenje, če …
… razvijate nov izdelek.
Trženje
Primer: Imate idejo za novo različico džema. Predhodni testi so bili
uspešni. Novo različico džema lahko proizvajate brez tehničnih težav.
Sami ste nad novo zamislijo izjemno navdušeni, kaj pa menijo stranke?
Obstaja več različnih načinov, kako ugotoviti, v kolikšni meri so strankam
všeč vaši izdelki:
1. Vprašanja glede sprejemljivosti izdelka
Kako vam je džem všeč?
Čeprav vas vsekakor najbolj zanima, kako je strankam všeč okus
džema, pa se morate pozanimati tudi glede ostalih senzoričnih
lastnosti izdelka, kot so videz, vonj, občutek v ustih/tekstura,
pookus in splošni vtis. Preprost razlog za to se skriva v tem, da vsi
čuti skupaj vplivajo na to, ali nam bo izdelek všeč ali ne.
Druga možnost je, da novi džem preizkusite vzporedno z
obstoječim(i) džemom/džemi. Na ta način lahko pridete do zelo
dragocenih informacij o tem, v kakšnem pogledu (v katerih
senzoričnih lastnostih) se preizkušani izdelki razlikujejo.
Istočasno boste na ta način spoznali prednosti in slabosti novega
oz. že obstoječih izdelkov. Za vrednotenje sprejemljivosti izdelka
13
… preden zamenjate dobavitelja surovin ali embalaže,
„sploh mi ni všeč“ in „zelo mi je všeč“.
2. Razvrščanje izdelkov glede na preference
Če stranke ocenjujejo tri ali več različnih džemov, jim lahko
dovolite, da na koncu razvrstijo izdelke od tistega, ki jim je najbolj
všeč, do tistega, ki jim je najmanj všeč.
Za vas, kot proizvajalca, je še posebej pomembno, da veste, na
kakšni osnovi so osebe razvrstile novi džem. Glede na zasnovo
testa,
lahko
razvrščanje
poteka
na
dva
načina:
po
testu
sprejemljivosti lahko osebam izdelke še enkrat predstavite, lahko
pa pustite, da osebe izdelke razvrstijo po spominu.
3. Vprašajte, kaj jim je bilo bolj všeč
Sicer lahko to, kateri izdelek je strankam bolj všeč izluščite iz
zgoraj opisanega testa sprejemljivosti, vendar pa imate tudi
priložnost, da stranko neposredno vprašate, kateri izmed obeh
izdelkov ji je bolj všeč.
Kateri džem vam je bolj všeč?
Testne osebe istočasno prejmejo dva vzorca, in sicer,
 ali vzorec novega izdelka z že obstoječim izdelkom ali pa
 vzorca dveh novih izdelkov.
Stranke se morajo odločiti za enega izmed izdelkov in označiti
tistega, ki jim je bolj všeč.
Prednost tega drugega testa je v tem, da ga testne osebe laže
izvedejo, saj jim izdelkov ni potrebno ocenjevati na osnovi
ocenjevalne lestvice. Slaba stran tega testa pa je v tem, da ne
dobite
podatkov
o
tem,
kako
se
izdelka
razlikujeta
glede
sprejemljivosti.
NAVET: Oba testa, tako test sprejemljivosti kot preferenčni test lahko
izvedete tudi, če želite izvedeti,
14
uporabite lestvico s sedmimi možnostmi s skrajnima označbama
 kakšno oceno so prejeli vaši izdelki v primerjavi s konkurenco.
 če in v kolikšni meri so stranke prepričane, da so vaši izdelki primerno
skladiščeni.
 če in v kolikšni meri jim je všeč pakiranje izdelka.
Izpostavite….
… posebne senzorične lastnosti vaših izdelkov.
Prodaja
Če se stranka npr. ne more odločiti med dvema siroma, mu pomagajte pri
odločitvi. Pri tem se izogibajte subjektivnim izjavam kot „ta sir je bolj
dober od tistega”. Namesto tega raje opišite oba izdelka na osnovi njunih
senzoričnih lastnosti. Na primer: „Ta sir je polnega okusa z vonjem po
dimu. Drugi sir je bolj blagega okusa, za katerega je značilna sadna nota.“
Tako vi kot vaše osebje se mora redno seznanjati z besediščem za
opisovanje vaših izdelkov. Pomembno je namreč, da tako vi kot osebje
opisujete izdelke z enakimi ali podobnimi pridevniki, kar zadeva njihove
senzorične lastnosti.
Pozitivna stran: stranka tako dobi občutek, da so ji dobro svetovali, vi pa
pustite vtis strokovnosti.
15
 če in kako so stranke sprejele novo recepturo.