Naravne in kulturne
znamenitosti Črne gore
Damjan Stare
Mentor:Irena Jerala
Tehniški šolski center Kranj
šolsko leto 2011/12
Kazalo:
Naravne znamenitosti:
- Boka Kotorska
- Skadarsko jezero
- Durmitor
- Biogradska gora
Kulturne znamenitosti:
Budvanska riviera
Barska riviera
Ulcinjska riviera
Cetinje
Podgorica
Boka Kotorska:
Je prostran in razčlenjen zaliv, ki ga nekateri nepravilno štejejo za najjužnejši evropski fjord,
na črnogorski obali Jadranskega morja. Sestavljajo ga številni manjši zalivi, ki jih združujejo ozki kanali, ter tvorijo
enega od najlepših naravnih pristanišč v Evropi. Večja naselja ob obali so Herceg Novi, Risan, Kotor in Tivat.
Nacionalni park in Biogradska gora:
Nacionalni park je eden najstarejših zaščitenih predelov na svetu. Celotno območje parka zavzema centralni
masiv Bjelasice med reko Taro in Limo. Zaradi zaščitenosti tega območja je velik del še vedno pragozd. v parku
je tudi Biogradskem jezero dolgo 3km, ki je ledeniškega izvora in je lepe modro-zelene barve ter leži na višini
1094 m. Je eno najlepših jezer na tem delu Evrope.
Skadarsko jezero:
Je največje jezero na Balkanskem polotoku s petdesetimi otoki in se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro.
222 km jezera pripada Črnogorcem, 148 km pa Albancem z mestom Skadar, po katerem nosi jezero tudi ime.
Največja globina jezera znaša 44m. Črnogorska stran jezera je od leta 1983 del nacionalnega parka, saj na
območju živi 22 vrst rib 270 vrst ptičev in je zatočišče pelikanov v Evropi ter eno zadnjih sredozemskih
sladkovodnih močvirij.
Durmitor:
Planinski masiv Durmitor je omejen z ozkimi dolinami in globokimi kanjoni Tare, Pive, Sušice in Komarnice ter z
visokimi vrhovi, ki presegajo 2000 metrov. Najvišji med njimi je Bobotov kuk, visok 2522m. Na višini večji od 1900
metrov se sneg in led zadržujeta skozi vse leto.
Budvanska riviera
Je dolga 21 km, sestavljena iz 17 plaž v zalivih slikovitih klifov in skal. Ob njej je tudi nekaj otočkov. Budva,
oziroma njen stari srednjeveški del, je polna lepih in urejenih uličic, obdanih z restavriranim obzidjem. Znotraj
obzidja je veliko zgodovinskih in religijskih spomenikov, galerij, butikov, trgovinic in majhnih lokalčkov. Budvo
domačini radi omenjajo kot metropolo črnogorskega turizma.
Barska riviera
Na Barski rivieri je 20 plaž, raztezajo pa se na 9 km. Bar je novejše luško mesto, najznamenitejša stavba v mestu
pa je dvorec kralja Nikole, v katerem je danes mestni muzej. V njegovi bližini so trije zalivi: Čanj, Utjeha in Dobre
vode. Stari Bar je 4 km oddaljen od obale.
Ulcinjska riviera
Je dolga 33 km, razteza pa se od rta St. Ulcinj do ustja reke Bojane. Obalo krasi 18 zalivčkov in dva polotoka.
Plaž na Ulcinjski rivieri ni veliko, so pa zato najdaljše v Črni gori. Velika plaža je dolga kar 13 km, široka pa 60 m.
Ulcinj je preko 2000 let staro mesto, ki je bilo nekoč tudi postojanka gusarjev. V mestu je veliko dediščine iz
antične, rimske, bizantinske, turške in socialistične dobe. Še najbolj pa se čuti osmanski pridih.
Cetinje
Cetinje je nekdanja prestolnica Črne gore. Med umikom pred osvajalnim pohodom turške vojske se je Ivan
Crnojević ustavil na majhnem kraškem polju sredi lovčenske pokrajine ki se razprostira pod goro Lovćen in dal
zgraditi dvor, dve leti kasneje pa še samostan, v katerem je nastanil sedež zetske metropolije. Začetek novega
naselja je pomenil konec srednjeveške zetske in začetek nove črnogorske zgodovine. Cetinje je postalo politično
in duhovno središče zadnje svobodne balkanske države. Med številnimi znamenitostmi preteklosti spad
tudi Cetinski samostan, postavljen leta 1484, v katerem so leta 1493 v prvi tiskarni na Balkanu natisnili
sloviti Cetinjski oktoih, prvo knjigo, tiskano v slovanskem jeziku. V samostanu je sedaj shranjena bogata zbirka
knjig in rokopisov. Leta 1692 je skadarski paša na uničevalnem pohodu porušil naselje in samostan. Dvajset let
pozneje so čete bosanskega vizirja po hudih bojih prodrle do Cetinja in komaj obnovljeno naselje ponovno
porušile. Šele v času vladike Petra II. Petrovića Njegoša se je mesto pričelo načrtno razvijati. Leta 1838 so
postavili znamenito stavbo »biljarda«, v katero se je vladika Njegoš preselil.
V času vladavine kneza Nikolaja I. Petrovića Njegoša, od 1860 pa do začetka črnogorsko-turške vojne, se je
Cetinje razvilo in njegovo prebivalstvo je naraščalo. Po Berlinskem kongresu, ki je Črni gori priznal suverenost, je
nastalo daljše obdobje miru, kar je omogočilo razširitev glavnega mesta na urbanistični zasnovi. Ta razvoj so za
nekaj časa zaustavile balkanske in prva svetovna vojna. Po koncu vojne se je Črna gora vključila v
novo jugoslovansko državo in Cetinje je postalo administrativno središče Zetske banovine.
Po končani drugi svetovni vojni je postalo glavno mesto Črne gore Titograd (sedaj Podgorica), Cetinje pa je ostalo
črnogosko kulturno središče z ohranjenim starim mestnim jedrom in številnimi kulturnimi spomeniki, med katere
vsekakor spada tudi Vlašla cerkev, ki izvira iz 1450, današnji izgled pa je dobila 1864. Posebna vrednost tega
kulturnega spomenika je cerkvena ograja sestavljena iz puškenih cevi, zaplenjenih nasprotnikom v osvobodilnih
vojnah 1858-1878.
Podgorica
Podgorica je glavno mesto Črne gore. Rimljani so jo poimenovali Birziminijum,v 12. stoletju Ribnica,14. stoletju
Podgorica, po drugi svetovni vojni Titograd ter nazadnje Podgorica. Izmed kulturno-zgodovinskih spomenikov
najbolj izstopajo ostanki rimskega gradu na Dukljah ter dve pravoslavni cerkvi iz prve polovice šestega stoletja s
po tremi ladjami.