Črna gora Klemen Kejžar Mentor: Irena Jerala Tehniški šolski center Kranj šolsko leto 2011/12 Kazalo • Na splošno o Črni gori • Lega • Zgodovina • Prebivalstvo • Gospodarstvo • Viri Na splošno o Črni gori Črna gora (Crna Gora, Montenegro) je majhna gorata republika na jugovzhodu Evrope, na Balkanskem polotoku. Njena politična ureditev je republika. Glavno mesto je Podgorica, kjer živi tudi največ prebivalstva v državi (155,725). Po osamosvojitvi 3. junija 2006 je druga najmlajša država na svetu. Uradni jezik v Črni gori je črnogorščina. V šoli se učijo tudi črnogorsk, bošnjaško, hrvašk, albansko in srbsko. V Črni gori imajo valuto Evro. Himna pa je Oj svijetla majska zoro. Lega Črna gora na severovzhodu meji na Srbijo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško in Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo. Zgodovina Črna gora ima kljub majhnosti zelo pestro zgodovino. Sredi Balkana, ki so ga zaznamovale številne vojne, je uspela skozi dolgo obdobje ostati samostojna in neodvisna. Južni Balkan so Slovani naselili v 7. stoletju. Prva državna tvorba na območju današnje Črne gore se je imenovala Duklja oz. Sklavinija, njeno osrčje pa je predstavljalo območje okoli Skadarskega jezera.Razvoj Duklje je tesno povezan z njenim bojem za neodvisnost z Bizantinci, vse do konca 10. stoletja in kneza Vladimirja pa ni veliko podatkov o Duklji in njenih vladarjih.Leta 1042 so Črnogorci pod vodstvom kneza Vojislava premagali Bizantince in premagani Bizantinci so pozneje priznali njeno suverenost in neodvisnost. Leta 1077 je knez Mihail od takratnega katoliškega papeža dobil naziv kralja in Zeta je postala kraljevina. Boji s Turki V naslednjih stoletjih se je tesno povezala s srbsko dinastijo, v drugi polovici 14. stoletja pa se je oddaljila od srbske oblasti in postala samostojna država. Takrat se za tamkajšnje prebivalce tudi pojavi ime Črnogorci. Zaradi vse močnejših napadov Turkov se je obseg takratne Črne gore zmanjšal. Na začetku 18. stoletja je Črna gora spletla močne vezi z Rusijo, ki so ju z občasnimi prekinitvami vezale vse do danes. Upiranje Turkom V 19. stoletju se je Črna gora ozemeljsko razširila in gospodarsko okrepila, bila je najuspešnejša balkanska država v boju z Turki, saj se je uprla njihovemu zavzetju, na berlinskem kongresu 1878 pa so evropske velesile tudi de facto potrdile njeno samostojnost. Leta 1910 je ob splošnem odobravanju Evrope postala kraljevina, a je bila po prvi svetovni vojni priključena k Srbiji in prvič po dolgih stoletjih je njeno ime izginilo s političnega zemljevida Evrope. Skupna država Srbija in Črna gora Kljub različnim preoblikovanjem in reorganizaciji Kraljevine Jugoslavije Črna gora ni bila zadovoljna s svojim položajem. Po koncu druge svetovne vojne je postala ena izmed šestih enakopravnih republik v novi konfederaciji. Po razpadu Jugoslavije je Črna gora od leta 1992 naprej skupaj s Srbijo sestavljala Zvezno republiko Jugoslavijo, leta 2003 pa se je skupna država Srbov in Črnogorcev preimenovala v Srbijo in Črno goro. Državi sta se s spremembo ustave združili v ohlapno skupnost z večjo avtonomnostjo za obe republiki. . Prebivalstvo Aprila 2011, ko so zadnjič popisovali črnogorsko prebivalstvo, je imela Črna gora približno 620,000 prebivalcev. Največje nacionalne skupine, ki prebivajo v Črni gori so:        Črnogorci: 278,865 (44.98 %)  rdeča in roza barva Srbi: 178,110 (28.73 %)  temno modra in svetlo modra barva Bošnjaki: 53,605 (8.65 %)  temno zelena in svetlo zelena barva Albanci: 30,439 (4.91 %)  zlata in rumena barva Muslimani 20,537 (3.31 %)  temno zelena in svetlo zelena barva Hrvati: 6,021 (0.97 %)  barva kože Romi, Egipčani in Aškali: 2,054 (0.33 %)  vijolčna barva V Črni gori živi tudi preko 30 Slovencev. Nekaj več kot 60% prebivalstva živi v urbanih naseljih. Povprečna naseljenost je 50 prebivalcev na km². Gospodarstvo Z gospodarskega vidika je Črno goro smiselno obravnavati ločeno od Srbije, saj je večina gospodarskih in političnih procesov potekala ločeno že pred odcepitvijo. Sicer Črna gora beleži višji proračunski primanjkljaj, ampak ima znatno nižjo inflacijo kot Srbija. Za gospodarstvo je bilo prelomno leto 1994, ko je Črna gora doživela drugo najvišjo inflacijo v zgodovini človeštva, in sicer tri milijone odstotkov in prišla na rob gospodarskega zloma. Po 1994 pa je gospodarstvo izjemno napredovalo. Danes so politične in gospodarske reforme v Črni gori naprednejše od srbskih. 65 odstotkov podjetij je privat, pri čemer so nekateri tuji kupci še vedno previdni, predvsem zaradi nepreglednostii privatizacijskih postopkov. Vlada zato veliko truda vlaga v preprečevanje korupcije in sive ekonomije. Turizem Črna gora ima tako slikovito obalo in gorato severno regijo. Država je znana turistična točka od leta 1980. Kljub temu, da so bile jugoslovanske vojne le v sosedjih državah v letih 1990, so vojne še vedno oškodovale turitično industrijo in uničile podobo Črne gore kot lepo turistično destinacijo. Črnogorska Jadranska obala je dolga približno 295 kilometrov, ima preko 72 kilometrov plaž in veliko dobro ohranjenih starih mest. Revija National Geographic Traveler je Črno goro celo uvrstila med “50 najlepših mest” za počitnice, ki jih je vredno obiskati vsaj enkrat v življenju. Za naslovno stran njihove revije so celo izbrali sliko polotoka Svetega Štefana. Obalna regija velja za eno velikih novih odkritij med svetovnimi turisti. V januarju 2010 je revija The New York Times uvrstila južno obalo Ulcinja med »31 najboljšo destinacijo«, ki jo je bilo vredno obiskati tistega leta. Infrastruktura Ceste: Črnogorske ceste še niso zgrajene po evropskih standardih. Kljub osežnemu cestnemu omrežju, ceste še vedno niso zgrajene tako kot bi morale biti. Gradnja novih avtocest je prva prioriteta Črne gore, saj so pomembne za regionalni gospodarski razvoj in razvoj Črne gore kot privlačne turistične destinacije. Železnice: Največja črogorska železniška povezava je Beograd – Bar. Ta železniška povezava seka železniško povezavo med Nikšićem in Tirano (Albanija) v glavnem mestu Podgorica, vendar se ne uporablja za prevoz potnikov. Letališča: Črna gora ima dva mednarodna letališča, letališče Podgorica in letališče Tivat. Ta dva letališča na leto sprejmeta preko 1,1 miliona potnikov. Pristanišča: Luka Bar je glavno pristanišče Črne gore, zgrajeno leta 1906. Med drugo svetovno vojno je bilo skoraj popolnoma uničeno, vendar so ga začela obnavljati v letu 1950. Vsako leto prepeljejo preko 5 miljonov ton tovora, čeprav je po razpadu nekdanje Jugoslavije pristanišče poslovalo z izgubo. Obnova železniške proge BeogradBar in avtoceste Beograd-Bar vodstvo pritanišča Bar pričakuje, da bo spet prišlo na stare tirnice in bodo spet poslovali dobro kot takrat ko so bili združeni s takratno Jugoslavijo. Viri • • • • • http://en.wikipedia.org/wiki/Montenegro http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crna_gora http://www.rtvslo.si/svet/ http://en.wikipedia.org/wiki/Montenegro#Tourism http://en.wikipedia.org/wiki/Montenegro#Infrastruct ure