1. No category

LETNI DELOVNI NAČRT
ŠOLSKO LETO 2013/2014
Ravnatelj:
ERNEST NEMEC
Puconci, september 2013
PODLAGA ZA NAČRTOVANJE
Z letnim delovnim načrtom OŠ Puconci načrtuje obseg, vsebine in organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela. Pri načrtovanju vzgojno izobraževalnega dela za šolsko leto 2013/2014 smo
upoštevali šolsko zakonodajo, ki je tudi kot vsako leto doživela nekaj sprememb:
Zakon o osnovni šoli
(Ur.l. RS, št. 12/1996, št. 33/1997, 54/2000 Odl.US: U-I-72/96, 59/2001, 71/2004, 23/2005UPB1, 53/2005, 70/2005-UPB2, 60/2006 (63/2006 popr.), 81/2006-UPB3, 102/2007,
107/2010, 87/2011, 40/2012-ZUJF, 63/2013)
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
(Ur.l. RS, št. 12/1996 (23/1996 popr.), 101/1999 Odl.US: U-I-215/96, 22/2000-ZJS, 64/2001,
101/2001 Odl.US: U-I-68/98-42, 108/2002, 14/2003-UPB1, 34/2003, 55/2003-UPB2,
79/2003, 115/2003-UPB3, 65/2005, 98/2005-UPB4, 117/2005 Odl.US: U-I-240/04-11,
118/2006-ZUOPP-A, 129/2006, 16/2007-UPB5, 101/2007 Odl.US, 36/2008, 22/2009 Odl.US:
U-I-205/07-10, 55/2009 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009 popr.),
16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31, 20/2011, 34/2011 Odl.US:
U-I-205/10-23, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D
Zakon o interventnih ukrepih
(Ur.l. RS, št. 94/2010, 110/2011-ZDIU12)
Zakon za uravnoteženje javnih financ
(Ur.l. RS, št. 40/2012, št. 55/2012 Skl.US: U-I-162/12-5, Up-626/12-5, 96/2012-ZPIZ-2,
104/2012-ZIPRS1314, 105/2012, 25/2013 Odl.US: U-I-186/12-34, 46/2013-ZIPRS1314-A,
47/2013, 56/2013-ZŠtip-1, 63/2013-ZOsn-I, 63/2013-ZJAKRS-A)
Zakon o zavodih
(Ur.l. RS, št. 12/1991, št. 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/94,
36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP)
Zakon o javnih uslužbencih
(Ur.l. RS, št. 56/2002, št. 110/2002-ZDT-B, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 23/2005,
35/2005-UPB1, 62/2005 Odl.US: U-I-294/04-15, 75/2005 Odl.US: U-I-90/05-13, 113/2005,
21/2006 Odl.US: U-I-343/04-11, 23/2006 Skl.US: U-I-341/05-10, 32/2006-UPB2, 62/2006
Skl.US: U-I-227/06-17, 131/2006 Odl.US: U-I-227/06-27, 11/2007 Skl.US: U-I-214/05-14,
33/2007, 63/2007-UPB3, 65/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 74/2009 Odl.US: UI-136/07-13, 40/2012-ZUJF)
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju
(Ur.l. RS, št. 56/2002, št. 110/2002-ZDT-B, 72/2003, 115/2003-UPB1, 126/2003, 20/2004UPB2, 70/2004, 24/2005-UPB3, 53/2005, 70/2005-UPB4, 14/2006, 27/2006 Skl.US: U-I60/06-12, 32/2006-UPB5, 68/2006, 110/2006-UPB6, 1/2007 Odl.US: U-I-60/06-200, U-I214/06-22, U-I-228/06-16, 57/2007, 95/2007-UPB7, 110/2007 Skl.US: U-I-275/07-5,
17/2008, 58/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 80/2008, 120/2008 Odl.US: U-I159/08-18, 20/2009, 48/2009, 91/2009, 98/2009, 107/2009 Odl.US: U-I-10/08-19, 108/2009UPB13, 8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14, 13/2010, 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 50/2010
Odl.US: U-I-266/08-12, 59/2010, 85/2010, 94/2010, 107/2010, 35/2011, 110/2011, 27/2012
2
Odl.US: U-I-249/10-27, 40/2012-ZUJF, 104/2012-ZIPRS1314, 20/2013 Odl.US: U-I-128/1118, 46/2013, 46/2013-ZIPRS1314-A)
Zakon o šolski prehrani
(Ur.l. RS, št. 43/2010, št. 62/2010-ZUPJS, 27/2012 Odl.US: U-I-189/10-13, 40/2012-ZUJF,
3/2013-ZŠolPre-1)
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
(Ur.l. RS, št. 62/2010, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D, 14/2013, 56/2013-ZŠtip-1)
Zakon o praznikih in dela prostih dnevih
(Ur.l. RS, št. 26I/1991, 91/2005 (93/2005 popr.), 112/2005-UPB1, 52/2010, 40/2012-ZUJF)
Zakon o šolski inšpekciji
(Ur.l. RS, št. 29/1996, 91/2005, 114/2005-UPB1)
Pravilnik o dokumentaciji v OŠ
(Ur.l. RS, št. 59/2008, 61/2012)
Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole
(Ur.l. RS, št. 63/2008, št. 45/2010, 50/2012 (56/2012 popr.)
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti
(Ur.l. RS, št. 18I/1991, št. 53/1992, 13/1993-ZNOIP, 34/1993, 12/1994, 15/1994, 18/1994ZRPJZ, 27/1994, 59/1994, 80/1994, 39/1995, 60/1995, 64/1995, 2/1996, 20/1996, 37/1996,
56/1996, 1/1997 (2/1997 popr.), 19/1997, 25/1997, 37/1997, 40/1997-ZDMPNU, 79/1997,
87/1997-ZPSDP, 87/1997-ZURD98, 3/1998, 3/1998, 3/1998, 7/1998, 9/1998-ZDMPNU-A,
9/1998-ZPSDP-A, 51/1998, 2/1999, 2/1999, 2/1999, 39/1999-ZMPUPR, 39/1999 (40/1999
popr.), 59/1999, 59/1999, 59/1999, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 62/2000, 67/2000,
81/2000, 116/2000, 122/2000, 3/2001, 8/2001, 23/2001-KPnd, 43/2001-KPnd, 43/2001KPnd, 43/2001-KPnd, 43/2001-KPnd, 99/2001, 6/2002, 6/2002, 8/2002, 9/2002, 19/2002KPnd, 19/2002-KPnd, 19/2002-KPnd, 69/2002, 69/2002, 69/2002, 8/2003, 8/2003, 8/2003,
8/2003, 73/2003, 77/2004, 81/2004, 61/2005, 115/2005, 43/2006-ZKolP, 71/2006, 71/2006,
138/2006, 62/2007, 65/2007, 67/2007, 120/2007, 19/2008, 57/2008, 67/2008, 67/2008,
1/2009, 2/2010, 52/2010, 2/2011, 3/2012, 40/2012, 1/2013, 3/2013, 46/2013, 67/2013)
Kolektivna pogodba za javni sektor
(Ur.l. RS, št. 57/2008, št. 86/2008, 3/2009, 16/2009, 23/2009, 33/2009, 48/2009, 91/2009,
8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14, 31/2010, 83/2010, 89/2010, 89/2010, 89/2010, 59/2011,
6/2012, 40/2012, 22/2013, 22/2013, 22/2013, 46/2013)
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
(Ur.l. RS, št. 52/1994, št. 49/1995, 34/1996 (45/1996 popr.), 51/1998, 28/1999, 39/1999ZMPUPR, 39/2000, 56/2001, 64/2001 (78/2001 popr.), 56/2002, 43/2006-ZKolP, 52/2007,
60/2008, 61/2008, 33/2010, 83/2010, 89/2010, 79/2011, 40/2012, 3/2013, 46/2013, 67/2013)
Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja
(Ur.l. RS, št. 23/2006, št. 81/2007, 105/2008)
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede
(Ur.l. RS, št. 51/2008, št. 91/2008, 113/2009)
Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva
(Ur.l. RS, št. 81/2006, št. 22/2008 (39/2008 popr.), 104/2009, 4/2010, 6/2012)
Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela
(Ur.l. RS, št. 13/2003, št. 74/2009)
3
Pravilnik o spremljevalcih pri prevozu skupin otrok
(Ur.l. RS, št. 42/2009, št. 109/2010-ZPrCP, 67/2011, 83/2011)
Uredba o izvajanju sheme šolskega sadja
(Ur.l. RS, št. 64/2012, št. 7/2013)
Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in
izobraževanja
(Ur.l. RS, št. 75/1996, št. 97/2000, 29/2004, 42/2006, 10/2009)
Zakon o javnih naročilih
(Ur.l. RS, št. 128/2006, št. 16/2008, 19/2010, 18/2011, 43/2012 Odl.US: U-I-211/11-26,
90/2012, 12/2013-UPB5)
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Ur.l. RS, št. 24/2003, št. 61/2005, 96/2005-UPB1, 109/2005-ZDavP-1B, 113/2005-ZInfP,
28/2006, 51/2006-UPB2, 117/2006-ZDavP-2)
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
(Ur.l. RS, št. 75/2005, št. 73/2006, 57/2007)
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive
(Ur.l. RS, št. 54/2002, št. 123/2008, 44/2009, 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 18/2010)
Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli
(Ur.l. RS, št. 47/2008, št. 12/2011, 87/2011-ZOsn-H), delno pa do 31.8.2015
Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli
(Ur.l. RS, št. 67/2005, št. 64/2006, 2/2010, 30/2013)
Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli
(Ur.l. RS, št. 44/2008, št. 32/2009)
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli
(Ur.l. RS, št. 29/1996, št. 64/2003, 65/2005, 64/2006, 73/2008)
Drugi zakonski in podzakonski akti
-
-
-
-
Okrožnice MŠŠ pred začetkom novega šolskega leta 2013/14
Poročilo o uresničitvi LDN in vzgojno-izobraževalnih rezultatih v šolskem letu
2012/13
Predloge, pobude in pripombe staršev, učencev in neposrednega družbenega
okolja.
Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in
izobraževanja
(Ur.l. RS, št. 75/1996, št. 97/2000, 29/2004, 42/2006, 10/2009)
Pravilnik o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz centralne evidence
upravičencev do subvencionirane šolske prehrane
(Ur.l. RS, št. 49/2010, št. 3/2013-ZŠolPre-1)
Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem
programu osnovne šole
(Ur.l. RS, št. 109/2011, št. 10/2012, 92/2012, 49/2013)
Odredba o vzgojno-izobraževalnem programu osnovna šola
(Ur.l. RS, št. 16/1999, št. 12/2011, 101/2011, 24/2012, 17/2013)
4
-
Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov
(Ur.l. RS, št. 43/2002, št. 65/2007, 37/2010, 41/201)
Pravilnik o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz centralne evidence
upravičencev do subvencionirane šolske prehrane
(Ur.l. RS, št. 49/2010, št. 3/2013-ZŠolPre-1)
Postopek načrtovanja se je pričel v mesecu juliju tekočega leta, ko je učiteljski zbor opravil
letno analizo vzgojno-izobraževalnih rezultatov za šolsko leto 2012/2013 in so strokovni
delavci oblikovali refleksijo zapisa na ravni aktiva na podlagi česar so ovrednotili realizacijo
zadanih prioritetnih ciljev. V mesecu avgustu je učiteljski zbor na predlog ravnatelja sprejel
organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela in razdelitev predmetnika.
V mesecu septembru so se sestali strokovni aktivi ter sprejeli konkretne delovne načrte za
tekoče šolsko leto. Na konferenci, ki je bila 29. 8. 2013 je učiteljski zbor uskladil letni delovni
načrt šole, ki sta ga obravnavala Svet staršev in Svet šole. Slednji ga je dokončno sprejel na
seji 26. 9. 2013.
GLOBALNA OCENA STANJA IN RAZVOJNIH MOŽNOSTI ŠOLE
Razvojni načrt OŠ Puconci
Razvojni načrt je dokument, ki prikazuje usmerjenost Osnovne šoli Puconci za obdobje 2011–
2016 in je vezan na razvojno usmerjenost šole. Pri oblikovanju so sodelovali vsi strokovni
delavci. Razvojni tim, ki bo usmerjal delo šole v mandatnem obdobju, bodo sestavljali:
Ernest Nemec - ravnatelj, Janez Lipič - pomočnik ravnatelja, Darja Cigüt – svetovalna
delavka, Štefan Harkai – predmetni učitelj, Melita Ficko Sapač – predmetna učiteljica in
Franc Kous – razredni učitelj.
V sam razvojni načrt so poleg strokovnih delavcev šole vključeni starši naših učencev in
neposredno tudi učenci OŠ Puconci ter zunanji sodelavci iz lokalnega okolja ter širše.
Ustanovitelj Osnovne šole Puconci je Občina Puconci in zajema šolski okoliš v obsegu vseh
23 vasi občine Puconci in vasi Sebeborci ter Krnci, ki sta opredeljeni kot skupen šolski okoliš
Osnovne šole Puconci in Osnovne šole Fokovci.
PODROČJE DELA
Osnovna šola Puconci izvaja program OŠ na centralni šoli v Puconcih in obeh podružničnih
šolah v Mačkovcih in Bodoncih. Vzgojno-izobraževalna dejavnost se bo na začetku šolskega
leta 2013/2014 izvajala v šestindvajsetih oddelkih, od tega devetnajst oddelkov na centralni
šoli v Puconcih, štirje oddelki na podružnični šoli v Bodoncih, od tega je en oddelek
kombiniran. Na podružnični osnovni šoli v Mačkovcih imamo tri oddelke, od tega sta dva
oddelka kombinirana.
V okviru zavoda se v petnajstih oddelkih izvaja program predšolske vzgoje.
Vrtec pri OŠ Puconci je del javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Puconci. Deluje na
5
različnih lokacijah, in sicer v sklopu podružničnih osnovnih šol Bodonci in Mačkovci, dva
oddelka vrtca imamo na centralni šoli v Puconcih ter v vasi Puconci in Brezovci oddelke
vrtca, ki se nahajajo v samostojnih zgradbah.
IZHODIŠČA RAZVOJNEGA NAČRTA








zakonski predpisi, ki urejajo življenje in delo osnovne šole v Republiki Sloveniji;
pričakovanja lokalne skupnosti;
spoznanja sodobnih edukacijskih ved;
cilji in vrednote OŠ Puconci;
poslanstvo in vizija šole, v kontekstu uresničevanja naše prednostne naloge in zadanih
prioritetnih ciljev;
kadrovske, prostorske in finančne zmožnosti naše šole;
samoevalvacija in evalvacija osnovne šole;
opravljena analiza stanja.
VIZIJA NAŠE OŠ
»Spoštujem sebe in druge, zato se z veseljem
in
odgovornostjo do dela učim za življenje«.
Vizija šole kot jo vidijo učenci naše šole.
POSLANSTVO OŠ
Z lastno odgovornostjo poskrbeti za dobro medsebojno počutje, zagotavljanje varnosti in skrb
za šolsko lastnino z namenom, da znamo znanje transformirati in ga prepletati z življenjem.
6
PREDNOSTNA NALOGA OŠ
Mladim moramo omogočiti celostni razvoj. Ob podpori staršev in lokalnega okolja jim
pomagamo na poti, da postanejo družbeno odgovorni in samozavestni posamezniki.
NAJPOMEMBNEJŠE VREDNOTE NAŠE OŠ:
spoštovanje,
odgovornost,
strpnost,
delavnost,
medsebojna pomoč,
prijateljstvo
NAČELA
Vzgoja temelji na naslednjih načelih:
spoštovanje in strpnost
Vzgojna naravnanost šole za doseganje načel
učenje odgovornosti za lastna ravnanja in
oblikovanje pozitivnega odnosa do dela
spodbujanje k odgovornosti (prevzemanje postaviti jasna pravila in ravnanje ter
odgovornosti)
upoštevanje le-teh
oblikovanje dobrih medsebojnih odnosov
pravičnost,
nepristranskost,
doslednost
sankcioniranja kršitev
spodbujanje strpnosti v medsebojnih odnosih
in nenasilja,
načelo enakih zmožnosti (zavzemanje za sprejemanje drugačnosti (poveča se zavest
vsakega posameznika)
lastne moči, notranja motivacija, stopnja
moralne
odgovornosti,
medsebojno
zaupanja)
zagotovitev varnosti in zdravja
skrb za lastno zdravje in varnost
ANALIZA STANJA
Področja analize so obsegale naslednje elemente življenja in dela v šoli:
neposredno vzgojno-izobraževalno delo
pogoji za delo: materialni, organizacijski
sodelovanje s starši
komunikacija na različnih ravneh: med šolo, učitelji, starši in domom
sodelovanje z okoljem
7
UPORABLJENE METODE IN INSTRUMENTI
Analiza stanja je bila opravljena v več korakih in z različnimi merskimi instrumenti, in sicer:
konec šolskega leta 2007/08 smo učitelje povprašali, kaj želimo, da bi naši učenci znali, ko
končajo našo osnovno šolo;
izvedemo anketo o zadovoljstvu glede izvajanja pouka, materialnih zmožnostih, oceni našega
dela, zadovoljstva glede projektov, sodelovanja z okoljem, varnostjo in oceno realizacije
zadanih prioritetnih ciljev, ki je namenjena staršem, strokovnim delavcem šole in učencem
naše šole;
glede na zakonsko zahtevo smo oblikovali lasten vzgojni načrt, ki ga po potrebi dopolnjujemo
in spreminjamo (priprava akcijskega načrta za oblikovanje VN – sept. 2007, anketni
vprašalniki za starše – roditeljski sestanek, spin analiza za učitelje – tematska konferenca
septembra 2007, delavnice za starše – govorilna ura malo drugače, delavnice za učence –
razredne ure), operativni načrt dela strokovnih aktivov, kjer je natančno opredeljeno
uresničevanje zadanih prioritetnih ciljev; sledilo je oblikovanje naše vizije in poslanstva ter
oblikovanje prednostne naloge.
s skupnimi prizadevanji staršev, učencev in učiteljev smo oblikovali vrednote, h katerim
stremimo. Na podlagi tega smo oblikovali Pravila šolskega reda, ki jih pred pričetkom
novega šolskega leta prilagajamo trenutnim šolskim razmeram (na podlagi refleksij aktivov,
podanih mnenj in samih rezultatov iz analize anketnih vprašalnikov… ). Z namenom
zagotavljanja varnosti na šoli imamo oblikovan hišni red, ki je prilagojen delu in življenju na
centralni šoli in posebej za vsako podružnično šolo posebej.
Sestavni deli Pravil šolskega reda so:
1. Pravice, dolžnosti in odgovornosti učencev (Pristojnost, Pravice učencev, Dolžnosti in
odgovornosti učencev, Garderoba, Hodniki, Odhodi v trgovino, Prepovedi);
2. Obveznosti šole (Seznanitev učencev in staršev, Odgovornost učiteljev, Varovanje
šole in nadzor nad vstopom vanjo, Informiranje učencev, Ukrepanje v primeru
poškodb ali slabem počutju učenca);
3. Dežurstva učencev in učiteljev (Dežurstvo učencev v razredu: Reditelji, Odmori Naloge dežurnih učiteljev med odmori, Malica – Naloge dežurnega učitelja v
jedilnici);
4. Prisotnost in odsotnost od pouka (Obveščanje o odsotnosti, Začasna prepoved
prisotnosti pri pouku in drugih VIZ dejavnostih);
5. Pohvale, nagrade, priznanja (Vrste priznanj, Pohvale, Vpis v zlato knjigo);
6. Kršitve šolskih pravil (Lažje kršitve, Težje kršitve, Najtežje kršitve);
7. Vzgojni postopki (Vzgojni opomin, Individualiziran vzgojni načrt, Prešolanje brez
soglasja staršev, Zaporedje ukrepov – vzgojnih opominov – ob kršitvah pravil,
Vzgojni ukrepi, Vloga staršev, Vzgojni ukrepi in ukrepi šole v primeru lažje, težje in
najtežje kršitve);
8. Obiskovanje pouka in opravičevanje odsotnosti.
8
Osnovna šola Puconci določa s Hišnim redom vprašanja pomembna za nemoteno življenje in
delo v šoli, in sicer:
Splošne določbe;
Območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor;
Poslovni čas in uradne ure;
Uporaba šolskega prostora;
Organizacija nadzora;
Ukrepi za zagotavljanje varnosti;
Vzdrževanje reda in čistoče;
Prehodne in končne določbe.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Instrumenti, s pomočjo katerih je bila opravljena analiza, so sestavni del razvojnega načrta.
Ugotovitve po analizi stanja
PREDNOSTI
-
dobri prostorski pogoji,
dobro sodelovanje s starši,
permanentno izobraževanje kadra,
informacijsko-komunikacijska
tehnologija (računalnik, digitalni
fotoaparat, interaktivno opremljene
učilnice).
(ponujen Zdrav življenjski slog, predstavitev
šole v lokalnem okolju in širše – tudi s
pomočjo spletne strani – vidno iz anketnih
vprašalnikov za starše, učence in učitelje ob
koncu šolskega leta 2012/2013)
SLABOSTI
-
skrb za šolsko lastnino in domače
delo,
- zagotavljanje varnosti s strani vseh
udeležencev,
- vidno nerazumevanje prebranega –
NPZ rezultati.
(neprimeren odnos do domačega dela,
izboljšati bi bilo potrebno medsebojne
odnose in disciplino – vidno iz anketnih
vprašalnikov za starše, učence in učitelje
ob koncu šolskega leta 2012/2013
PRIORITETE RAZVOJNEGA NAČRTA
Prioritete razvojnega načrta za obdobje 2011–2016 smo si zastavili na podlagi opravljene
analize stanja. Pri tem stremimo k ohranjanju močnih področij in krepitvi oz. odstranitvi naših
slabosti.
9
Prioritete:
-
-
-
-
-
-
-
izboljšati branje z razumevanjem (približevanje temu cilju uresničujemo z
vključenostjo v dvoletni projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne
pismenosti in dostopa do znanja, ki ga letos kljub zaključku projekta nadgrajujemo in
uvajamo med kolegialne hospitacije strokovnih delavcev po vertikali);
povečati odgovornost učencev do lastnine v šoli (kar smo kot prioritetni cilj
uresničevali v prejšnjem šolskem letu)
skrb za zdrav življenjski slog (uresničujemo preko projekta Zdrav življenjski slog, ki
ga izvajamo že četrto leto. Prav tako skrb za zdrav življenjski slog uresničujemo z
vključenostjo v EKO. Smo eko šola in že drugo leto izvajamo program projekta
Zdrava šola. Naši učenci uživajo sadje iz projekta Shema šolskega sadja);
skrb za kvalitetno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela (v ta namen imamo
zagotovljene materialne pogoje in strokovni delavci se sprotno izobražujejo in
nadgrajujejo svoje zanje. V šolskem letu 2012/2013 smo zaključili z izobraževanjem ekompetenten učitelj in v letošnjem letu prakticiramo uporabo E- asistenta);
skrb za lastni strokovni in profesionalni razvoj (kjer poleg strokovnega
izobraževanja za ves kolektiv, ki ga organiziramo v zimskih počitnicah in
nadgrajujemo tekom leta, dajemo poudarek neformalnemu izobraževanju in vnašanju
le-tega v vzgojno izobraževalno dejavnost.
ohraniti oz. okrepiti dobro sodelovanje s starši in okoljem (preko formalnih in
neformalnih oblik sodelovanja s starši, preko promoviranja šole v lokalnem okolju
npr. sodelovanje na prireditvah in »prepletanje niti« s šolami iz sosednjih držav).
ohranjanje in dvig materialnih pogojev za delo (rešitev prostorske stiske – nov
vrtec, gradnja nove telovadnice, energetska sanacija šolskih zgradb - kar bo
uresničljivo v letošnjem oktobru, učilnice na prostem – otvoritev je bila oktobra
2012…),
okrepiti dobro komunikacijo med vsemi udeleženci.
Načrt izboljšav Osnovne šole Puconci v šolskem letu 2013/2014
Načrt izboljšav oblikujemo za tekoče šolsko leto in ga ob koncu leta evalviramo v
samoevalvacijskem poročilu. Omogoča nam vzpostavitev skupnih ciljev in vrednot ter enotno
delovanje zavoda, saj sledimo uresničevanju zadanih prioritetnih ciljev. Na številnih ravneh
se prepleta z Letnim delovnim načrtom šole, z vzgojnim načrtom šole, z refleksijami
strokovnih delavcev in delom aktivov. Področje načrtovanja je v šolstvu opredeljeno tudi v
Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UR. L. ŠT. 16/07 in 36/08 in
sicer 49. Člen - naloge ravnatelja)
V pripravi načrta izboljšav in pri (samo) evalviranju je bila aktivna strokovna skupina, ter vsi
strokovni delavci OŠ Puconci. Vključeni so tudi starši naših učencev in neposredno tudi
učenci OŠ Puconci ter zunanji deležniki. Predstavljen zapis načrta izboljšav, katerega
10
oblikovanje se je začelo že pred šolskim letom 2013/2014 se je sproti dopolnjeval z
namenom, da se ovrednoti naše sprotno delo in so vidne smernice dela za naprej.
Sestavni deli tega dokumenta so:
Potek oblikovanja načrta izboljšav
Namera šole
Akcijski načrt šole
Načrt spremljave prioritetnih ciljev (od septembra 2013 do junija
2014)
Evalvacija prioritetnih ciljev (junij 2014)
Načrt izboljšav je interni dokument, ki se na osnovi spremljanja in evalvacije dopolnjuje,
nadgrajuje, spreminja in dopolnjuje z dodatnimi merili in/ali dejavnostmi. Omogoča
vzpostavitev skupnih ciljev in vrednot ter enotno smer delovanja zavoda. V njem pisno
opredeljujemo, kako bomo na podlagi strategije z izbranimi dejavnostmi uresničevali in
spremljali doseganje prioritetnih ciljev, izbranih na vzgojnem in izobraževalnem področju.
Smernice za oblikovanje načrta izboljšav smo dobili v projektu Usposabljanje za
samoevalvacijo - cikel 2 v katerega smo se vključili leta 2011. Nastal je pod strokovnim
vodstvom Šole za Ravnatelje - vključenost v prej omenjeni projekt, ter z vzajemnim
sodelovanjem vodstva šole in strokovnih delavcev šole.
POTEK OBLIKOVANJA NAČRTA IZBOLJŠAV IN
SAMOEVALVACIJE
Smernice za oblikovanje Načrta izboljšav za šolsko leto 2013/2014 smo dobili na podlagi
skupnega razmišljanja vseh učiteljev. Načrt izboljšav za šolsko leto 2013/2014 je nastal na
podlagi refleksij akcijskih načrtov aktivov in učiteljev ter na podlagi pozitivnih učinkov
uvajanja bralnih učnih strategij v sam učni proces pri čemer smo upoštevali analizo anketnih
vprašalnikov za starše, učence in učitelje, ki smo jo izvedli ob koncu šolskega leta 2013. V
aktivih so razmišljali v smeri, kaj delamo dobro, slabo, kako bi prvo izboljšali oziroma o
kakšnih ukrepih razmišljamo v primeru »slabega« dela. Vodje aktivov so predstavile predloge
vsakega aktiva in ker so bila razmišljanja o delu za naprej precej podobna - ob upoštevanju
specifik dela v vsakem aktivu- smo se odločili za skupno poimenovanje vzgojnega
prioritetnega cilja, ki je Odgovornost do dela. Glede na dobre in vidne rezultate pri vnašanju
bralnih učnih strategij, smo se skupno odločili, da bomo nadaljevali z vnašanjem bralnih
učnih strategij, s poudarkom na medsebojnih hospitacijah, ki se bodo med strokovnimi
delavci izvajale po vertikali, čeravno se je projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem
bralne pismenosti in dostopa do znanja že zaključil.
11
Namera šole
(Prednostno področje, cilj, strategija)
Namera prikazuje prednostna področja našega zavoda, prioritetni cilj, ki ga bomo poskušali
doseči v okviru posameznega prednostnega področja in dejavnost na šolski ravni za doseganje
posameznega prioritetnega cilja. Prvo prednostno področje je učenje in poučevanje in iz tega
izhajajoči dosežki učencev. Na tem področju smo v prvi fazi učence opremili z bralnimi
učnimi strategijami, da se bodo samostojno učili. V letošnjem letu dajemo večji poudarek na
medsebojnim hospitacijam po vertikali.
Drugo prednostno področje je vzgojne narave. Želimo zagotoviti večjo odgovornost
slehernega učenca za opravljanje domačih nalog, pri čemer je naloga slehernega zaposlenega
kontrola in nadzor ter doslednost pri izvajanju dejavnosti, saj menimo, da opravljanje
domačega dela pomeni sprotno utrjevanje in pridobivanje delovnih navad.
Razvojni načrt šole za obdobje treh let
Razvojni načrt šole (triletni načrt izboljšav) ZA OBDOBJE 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014
PREDNOSTNO PODROČJE
KAKOVOSTI
IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV
CILJEV:
učenje in poučevanje (dosežki učencev)



Postopoma izboljšana bralna zmožnost učencev (Učenci izboljšajo razumevanje
prebranega)
Zvišana sporazumevalna zmožnost učencev v knjižnem jeziku s pomočjo doslednejše
rabe slovenskega knjižnega jezika kot učnega jezika
Povečanje odgovornosti do dela
12
CILJ 1 Postopoma izboljšana bralna zmožnost učencev (Učenci izboljšajo razumevanje prebranega)
Šol. leto
DEJAVNOSTI NA RAVNI ŠOLE
MERILA ZA SPREMLJANJE DOSEGANJA CILJEV (na
ravni izvedbe načrtovanih dejavnosti in na ravni rezultatov
oz. dosežkov učencev)
POTREBNI
VIRI
(človeški in materialni
viri, proračun, projekt,
oprema, IKT, čas …)
2011/12
Uporaba BUS
pri pouku
Vidna samostojna uporaba BUS pri učencih na podlagi
izpiskov (DN), uvedba tovrstnih nalog v naloge
ocenjevanja, zaznane spremembe v mnenju učiteljev o
odgovornosti za bralno razumevanje
Projekt:
Opolnomočenje
učencev z izboljšanjem
bralne pismenosti in
dostopa do znanja
Predstavitev primera dobre prakse
med učitelji
2012/13
Doslednejša raba slovenskega
knjižnega jezika kot učnega jezika
Ravnateljeve ugotovitve o rabi slovenščine kot učnega
jezika pri vseh predmetih, zaznane spremembe v odnosu in
rabi učnega jezika pri učiteljih
Doslednejša raba slovenskega
knjižnega jezika kot učnega jezika
+ navodila projekta
Ravnateljeve ugotovitve o rabi slovenščine kot učnega
jezika pri vseh predmetih, zaznane spremembe v odnosu in
rabi učnega jezika pri učiteljih
Medsebojne hospitacije
2013/14
Nadaljevanje z uvajanjem BUS
(Zavod
RS),
izobraževanje
strokovnega
kadra,
predavanje za starše
Projekt:
Opolnomočenje
učencev z izboljšanjem
bralne pismenosti in
dostopa do znanja
Uporaba Bralnih učnih strategij pri pouku
(Zavod RS), vodenje
listovnika
Hospitacije ravnatelja, izmenjava medsebojnih izkušenj
dela po vertikali – medsebojne kolegialne hospitacije,
primeri dobre prakse, delavnice z učenci
E-asistent
CILJ 2 Vzgojno področje - Povečati odgovornost učencev do lastnine v šoli
Šol. leto
DEJAVNOSTI NA RAVNI šole
MERILA ZA SPREMLJANJE DOSEGANJA
CILJEV
POTREBNI VIRI
Kontrola in pregled ter beleženje
šolskih potrebščin
Zbiranje podatkov, predstavitev staršem
tabela
Kontrola DN, prinašanje potrebščin
Beleženje kršitev in pohval,
opravljenih nalog s strani učitelja,
*Projekt Opolnomočenje učencev
Kontrola domačih nalog, prinašanja šolskih
potrebščin
2011/12
2012/13
kontrola
Odgovornost do dela
Število izvedenih sprostitvenih iger - OPB
(navajanje na red in disciplino v razredu-OPB)
Zapis v individualno preglednico
Tabela, preglednica
Dnevi dejavnosti, Uporaba
priročnikov za učitelje
Ugotovitev uporabnosti bralnih učnih strategij
pri učencih začetek-konec šolskega leta; Ocena
s strani učitelja
2013/14
Odgovornost do dela
Kontrola domačih nalog z namenom
navajanja učencev na sprotno delo in učenje
Beleženje s pomočjo programa
E-asistent
Dnevi dejavnosti
13
Akcijski načrt na ravni šole za šolsko leto 2013/2014
Akcijski načrt na ravni šole opredeljuje nabor dejavnosti učiteljev za doseganje cilja,
odgovorno osebo – vodjo za izvedbo dejavnosti in zbiranje ustrezne dokumentacije. Akcijski
načrt smo začeli oblikovati v juniju in ga v mesecu septembru 2013 takoj po potrditvi na
učiteljski konferenci začeli izvajati.
V okviru akcijskega načrta so se člani aktiva oz. skupine dogovorijo KAJ lahko naredijo v
skladu s šolskim načrtom izboljšav, KDO bo posamezno dejavnost izvajal, DO KDAJ mora
biti posamezna dejavnost izvedena in KAKO BOMO VEDELI, da smo zastavljeni cilj
dosegli.
Podlaga za načrt je začela nastajati v šolskem letu 2007/08. Izhajali smo iz rezultatov
anketnega vprašalnika. Vodilo so nam bili odgovori kaj si želimo, da bi naši učenci znali, ko
zapustijo našo šolo. Sledile so vključitve izobraževanja za samoevalvacijo. Naučili smo se
pisati refleksije, si prenašati medsebojne primere dobre prakse, si oblikovati in voditi
listovnik. Ravnatelj je prakticiral letne razgovore z zaposlenimi.
Vse do leta 2011 smo bili osredotočeni predvsem na strokovno rast, ki jo sprotno
nadgrajujemo vendar bolj specifično vezano na prioritetna cilja. Še posebej na cilj Branja z
razumevanjem in prakticiranjem bralnih učnih strategij pri pouku.
Načrt spremljave prioritetnih ciljev
Spremljava je sprotno preverjanje napredka z namenom, da bi zagotovili uresničitev
namenov in ciljev. Je sistematično zbiranje informacij o uresničevanju zastavljenih ciljev,
predvsem v smislu ali delamo prav, ali delamo tisto kar smo načrtovali. Na ta način sprotno
vrednotimo naše delo.
Načrt spremljave je dokument, s katerim šola v pisni obliki opredeli, katera merila bodo
uporabljena in katere podatke bomo zbirali, kako jih bomo zbrali in kako analizirali ter za kaj
jih bomo uporabili, komu jih bomo predstavili ter kako bomo poskrbeli za varovanje
podatkov in njihovo dostopnost.
Tabelarni prikaz Načrta spremljave za šolsko leto 2013/2014
Cilj 1
Cilj 2
Merila
boljši rezultati na NPZ
Podatki
Začetno stanje
Količina uspešno izvedenih dejavnosti (medsebojnih
hospitacij)
Zadovoljstvo učencev/učiteljev z napredkom/delom
Natančnost, odgovornost
Končno stanje
Uporabnost vnosa prioritetnega cilja – boljše znanje
Beleženje opravljanja domačih nalog
Kakovostnejši pouk
Začetno stanje
Količina uspešno izvedenih dejavnosti
Zadovoljstvo učencev/učiteljev z
napredkom/delom
Natančnost, odgovornost
Končno stanje
Uporabnost vnosa prioritetnega cilja – boljše
znanje
Zbiranje podatkov
Načini in metode
opazovanje
Kdo (zbiralci)
Učitelji izvajalci in tudi
učenci
Od koga (Vključeni)
Učenci
14
Analiziranje podatkov
Uporaba ugotovitev
Predstavitev ugotovitev
Način
Tabela
Ustna in pisna interpretacija
Zapis refleksije
Posnetek trenutnega stanja
Opazovanje napredka
Načrtovanje nadaljnjih aktivnosti
Upoštevanje potreb učencev
Dvig kvalitete dela
Načrtovanje dela po vertikali in horizontali
Profesionalni razvoj
Komu
Zakaj
Učiteljskemu zboru
Menjava izkušenj
Vodstvu šole
Načrtovanje
dela
Staršem
prihodnje
učencem
Motivacija učiteljev
Informiranje
Kdo
Učitelji izvajalci dejavnosti
Tim
učenci
v
Kdaj in kako
Januar 2014 (polletna poročila strokovnih
delavcev)
Maj 2014 (primeri dobre prakse)
Junij 2014 (Pisno-zapisi refleksij na ravni učitelja,
aktiva, končna poročila strokovnih delavce,
analiza anketnih vprašalnikov…)
Prenos informacij ustno
Zapisniki konferenc, sestankov aktivov, staršev na
govorilnih urah
Materialni pogoji
Centralna šola Puconci
Materialni pogoji na centralni šoli omogočajo kvalitetno izvajanje programa 9-letne osnovne
šole. Šola je za izvajanje vzgojno izobraževalnega dela in poslovanja dobro opremljena s
sodobno učno tehnologijo, kar omogoča kvalitetno delo na vseh področjih.
Velika pridobitev je izgradnja večnamenske eko učilnice na prostem, ki smo jo namenu
predali v lanskem mesecu oktobru.
V mesecu oktobru bomo začeli uporabljati novo športno dvorano. S tem bodo zagotovljeni
odlični pogoji za izvajanje športa, projekta Zdrav življenjski slog in interesnih dejavnosti s
področja športa v osnovnem in razširjenem programu. V polnem teku bodo do konca
koledarskega leta dela na energetski sanaciji šolske zgradbe. V sklopu del je ureditev
kotlovnice na lesno biomaso, izolacijo stropov, del prezračevanja, menjava oken na celotni
zgradbi in izolacija fasade.
Glede na vremenske razmere bo še v tem koledarskem letu modernizirano parkirišče na
vzhodni strani šole.
Podružnična šola Mačkovci
Materialni pogoji omogočajo kvalitetno izvajanje programa 9 - letne osnovne šole za učence
od prvega do petega razreda.
Glede na to, da je podpisana pogodba za gradnjo pomurskega vodovoda, nam občina Puconci
zagotavlja priključitev šole na mestni vodovod in v spomladanskem času še priključitev šole
na čistilno napravo. Spomladi se bodo na šoli pričela dela na energetski sanaciji šolske
zgradbe. V sklopu teh del bo ureditev kotlovnice na lesno biomaso, izolacija fasade in
menjava oken. Če bodo finančna sredstva dovoljevala, bomo uredili še streho.
15
Podružnična šola Bodonci
Materialni pogoji omogočajo kvalitetno izvajanje programa 9-letne OŠ za učence od prvega
do petega razreda. Za izvajanje dodatnih dejavnosti nudi veliko možnosti urejena okolica šole
z obnovljenim sadovnjakom in vrtom.
Pred pričetkom lanskega šolskega leta je bila prenovljena šolska kuhinja. Konec meseca
septembra se bodo pričela dela na energetski sanaciji šolske zgradbe. V sklopu teh del je
predvidena sanacija stropa, menjava oken, izolacija fasade in ureditev kotlovnice na lesno
biomaso. Dela bodo predvidoma končana do konca šolskega leta.
Kadrovski pogoji
Za izvajanje programa 9-letne OŠ zagotavljamo dobre kadrovske pogoje. Zaradi bolniških in
porodniških dopustov imamo zaposlene:
- Katja Zaveršnik do vrnitve Nine Sever;
- Andreja Ferko do vrnitve Simone Horvat;
- Mateja Žökš do vrnitve Nine Rogan;
Po odhodu Brede Vöröš na drugo šolo bo v tem šolskem letu delo specialne
pedagoginje opravljala Valerija Marič.
Dogovor o sodelovanju na kadrovskem področju imamo z naslednjima šolama:
- Z OŠ IV Murska Sobota (pri nas dopolnjuje obvezo specialna pedagoginja Laura
Kumin v obsegu 12 ur tedensko);
- Z OŠ Prežihovega Voranca Srednja Bistrica (pri nas dopolnjuje obvezo socialna
pedagoginja Erika Hvala v obsegu 2 uri tedensko).
Prednostne naloge v šolskem letu 2013/2014
Pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela nas bo vodilo spoznanje, da v šoli nismo le
prenašalci znanja, ampak da imamo tudi pomembno vzgojno vlogo. Mladim moramo
omogočiti celostni razvoj. Ob podpori staršev in lokalnega okolja jim pomagamo na poti, da
postanejo družbeno odgovorni in samozavestni posamezniki.
Razvojni načrt OŠ Puconci je dokument, ki prikazuje delovanje OŠ Puconci za obdobje
2011–2016. v njem so zapisane prioritete za to obdobje. Z akcijskim načrtom za šolsko leto
2012/2013 smo opredelili prednostne naloge na učno vzgojnem področju.
Skozi izvajanje projektov v preteklih letih smo se naučili, da z majhnimi koraki na različnih
področjih vzgojno-izobraževalnega dela uvajamo spremembe in s pomočjo samoevalvacije in
refleksije iščemo nove rešitve v posodabljanju pedagoške prakse.
Šola se bo tudi letos vključevala v domače in širše okolje z namenom omogočiti učencem
poleg novih znanj tudi potrebne izkušnje za nadaljnje šolanje in življenje. Povezava z lokalno
skupnostjo bogati naše delo zato bomo tudi letos sodelovali v projektu Evropska vas.
16
Mednarodno sodelovanje je stalnica našega dela. V sklop tega sodelovanja sodijo prijateljski
odnosi s šolami iz sosednjih držav in sicer iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Prav tako
pristno sodelujemo z učenci iz Porabja in vsako leto, razen v lanskem šolskem letu zaradi
gradnje športne dvorane, organiziramo mednarodni tabor Bogastvo narave za danes in jutri.
Smo eden tistih zavodov, ki ima veliko učencev s posebnimi potrebami in 10% učencev iz
romskih naselij. Njihovemu razvoju bomo skozi Edinstveni načrt in izvajanju drugih
projektov namenili posebno skrb. Različne dodatne oblike bodo namenjene tudi našim
nadarjenim učencem.
Za izvajanje odgovornega dela, ki nam je zaupano, je izrednega pomena skrb za profesionalni
razvoj strokovnih in ostalih delavcev šole. Ravnatelj bo s pomočjo letnih razgovorov skrbel za
potrebe na tem področju in omogočal strokovno rast posameznikov.
Šolski sistem stopa vzporedno z zahtevami sodobnega časa, z namenom, da se uveljavi
vseživljenjsko učenje, ki mladega človeka pripravi na soočenje s trdim bojem v svetu
ekonomije. Učenci rabijo znanje za trajnostni razvoj, ki ga je mogoče pridobiti s kvalitetnim
poukom ob uporabi modernih metod in oblik vzgojno izobraževalnega dela in ob pomoči
sodobne tehnologije.
Novost v tem šolskem letu je organiziranje in vodenje šolskega dela preko E-asistenta kamor
so lahko vključeni tudi starši, ki imajo poleg neposrednega stika s šolo, možnost
komuniciranja preko aplikacije.
OSNOVNI PODATKI
Organizacija šole – šolski okoliš
OŠ Puconci deluje kot samostojni zavod. Ustanovitelj šole je Občina Puconci. V okviru
zavoda deluje centralna šola v Puconcih ter podružnici v Mačkovcih in Bodoncih. K zavodu
spada tudi Vrtec pri OŠ Puconci z enotami v Brezovcih, Mačkovcih, Bodoncih, Puconcih in
šoli Puconci. Šolski okoliš ureja Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi
javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Puconci. Šolski okoliš obsega vseh 23 vasi
Občine Puconci in vasi Sebeborci in Krnci, ki sta opredeljeni kot skupen okoliš OŠ Puconci in
OŠ Fokovci iz Občine Moravske Toplice.
17
Podatki o učencih
OŠ Puconci
razred
1. A
1. B
2. A
3. A
3. B
4. A
4. B
5. A
6. A
6. B
6. C
7. A
7. B
7. C
8. A
8. B
8. C
9. A
9. B
SKUPAJ
št. dečkov
12
12
7
8
7
9
6
11
7
8
7
7
8
8
12
12
10
14
13
365
št. deklic
12
12
17
12
14
9
12
11
9
8
9
9
8
9
7
7
7
7
8
180
skupaj
24
24
24
20
21
18
18
22
16
16
16
16
16
17
19
19
17
21
21
185
18
Podružnica Mačkovci
razred
št. dečkov
1. C in 2. C
5 in 6
3. C
4
4. C in 5. C
6 in 0
SKUPAJ
21
št. deklic
3 in 4
4
4 in 5
20
skupaj
8 in 10
8
10 in 5
41
Podružnica Bodonci
razred
št. dečkov
1. D
4
2. D
9
3. D
4
4. D in 5. D
0 in 5
SKUPAJ
22
št. deklic
4
7
16
5 in 6
38
skupaj
8
16
20
5 in 11
60
V našem zavodu je skupaj 466 učencev v 26 oddelkih.
Podatki o strokovnih delavcih
1. a
1. b
2. a
3. a
3. b
4. a
4. b
5. a
Razredniki na OŠ Puconci (1.–5. razred)
Darja AMBRUŽ in Helena ŠKERGET RAKAR
Nataša KUHAR in Mateja KUHAR
Mirjana BUDJA
Alenka BENKO
Nataša KOCIPER
Jožica LEHAR
Melita KOLMANKO
Teodora OŠLAJ
6. a
6. b
6. c
7. a
7. b
7. c
8. a
8. b
8. c
9. a
9. b
Razredniki in sorazredniki na OŠ Puconci
(6.–9. razred)
Monika PRELOG
Valerija MARIČ
Nina VIDONJA
Mihaela COPOT
Milena PEROŠ
Ana MALAČIČ
Jožef SLAVIČEK
Melita FICKO SAPAČ
Jasna VOVK LUTHAR
Zlatka KARDOŠ LACO
Štefan HARKAI
Nataša HAUKO
Mihaela ŠKRILEC KEREC
Katja ZAVERŠNIK
Alenka CÖR
Sonja FRANKO
Maja ŠEBJANIČ
Vlado GOMBOC
Irena SABO
Bojan ROPOŠA
Nataša PAVŠIČ
Jure REMS
1. c/2. c
3. c
4. c/5. c
Razredniki na POŠ Mačkovci
Darja SLAVIČEK in Štefka RATNIK
Anemary PUHAN
Alenka KELEMEN
1. d
2. d
3. d
4. d/5. d
Razredniki na POŠ Bodonci
Franc KOUS
Majda NOVAK
Branka BAUER
Ana PAVLINJEK
Ostali učitelji
OŠ PUCONCI
Iva KOSEDNAR (OPB)
Svetlana ZRINSKI BENKO
(OPB)
Marija VRATARIČ (OPB)
Andreja FERKO (OPB in JV)
Mateja NORČIČ (OPB)
Katja AJLEC (OPB)
Olga LEPOŠA (OPB)
OŠ BODONCI
OŠ MAČKOVCI
OPB* podaljšano bivanje
JV* jutranje varstvo (na podružnicah JV opravljajo razredniki)
Ostali strokovni delavci
Ernest Nemec
Janez Lipič
Ana Malačič
Majda Vrečič
Darja Cigüt
Nina Rogan
Valerija Marič
Mateja Žökš
Laura Kumin
Erika Hvala
Brigita Buzeti
Jure Rems
Bojan Ropoša
Ravnatelj
Pomočnik ravnatelja
Socialna delavka
Koordinatorka za delo z otroki s posebnimi potrebami, pomočnica
ravnatelja za vrtec
Koordinatorka za delo z nadarjenimi učenci
Specialna pedagoginja
Pedagoginja – delo z otroki s posebnimi potrebami
Pedagoginja – delo z otroki s posebnimi potrebami
Mobilna specialna pedagoginja
Mobilna socialna pedagoginja
Knjižničarka
Organizator informacijskih dejavnosti
Izvajalec programa Zdrav življenjski slog
20
PROSTORSKE MOŽNOSTI IN IZRABA RAZPOLOŽLJIVE UČNE
TEHNOLOGIJE
Centralna šola razpolaga z naslednjimi prostori:
-
Športna dvorana z veliko dvorano v velikosti 45 x 27 m in malo dvorano v
velikosti 32 x 11m.
8 matičnih učilnic za razredno stopnjo,
12 kabinetnih oz. specialnih učilnic za predmetno stopnjo,
1 računalniška učilnica,
1 učilnica za individualni pouk,
1 večnamenski prostor (55 sedežev),
knjižnica,
dve garderobi, medprostor in trije kabineti za učitelje športne vzgoje,
jedilnica – večnamenski prostor,
kuhinja,
2 garderobi (ločeno za predmetno in razredno stopnjo),
1 klubski prostor za učence,
zbornica,
pisarne,
garaža,
avtobusna čakalnica,
hišnikova delavnica.
Na podružnici Mačkovci je na razpolago:
-
4 matične učilnice,
zbornica,
jedilnica – večnamenski prostor,
kuhinja,
garderobe, sanitarije.
Na lokaciji Bodonci je na razpolago:
-
5 matičnih učilnic,
knjižnica,
zbornica,
jedilnica – večnamenski prostor,
garderobe, sanitarije.
Vse učilnice na vseh lokacijah so v zadnjih letih bile opremljene z novim pohištvom.
21
PLAN VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Šolski koledar
Ponedeljek, 2. 9. 2013 – Z a č e t e k p o u k a
POČITNICE
JESENSKE
ponedeljek–sreda, 28. 10.–30. 10 2013
NOVOLETNE
petek–torek, 27. 12.–31. 12. 2013
ZIMSKE
ponedeljek–petek, 24. 2.–28. 2. 2014
PRVOMAJSKE
ponedeljek–sreda, 28. 4.–30. 4. 2014
DELOVNE SOBOTE
12. oktober 2013 – Otvoritev nove športne ZELENE DVORANE pri OŠ Puconci
5. ali 12. april 2014 – Čistilna akcija v Občini Puconci
PROSTI DNEVI
Petek – 25. 10. 2013
Četrtek – 2. 1. 2014
ZAKLJUČEK POUKA
Petek – 13. 6. 2014
Zaključek pouka za učence 9. razredov, razdelitev spričeval in obvestil
Torek – 24. 6. 2014
Zaključek pouka za učence ostalih razredov, razdelitev spričeval in obvestil
PRAZNIKI IN DRUGI POUKA PROSTI DNEVI
Četrtek – 31. 10. 2013, dan reformacije
Petek – 1. 11. 2013, dan spomina na mrtve
Sreda – 25. 12. 2013, božič
Četrtek – 26. 12. 2013, dan samostojnosti in enotnosti
Sreda – 1. 1. 2014, novo leto
Ponedeljek – 21. 4. 2014, velikonočni ponedeljek
Četrtek – 1. 5. 2014, praznik dela
Petek – 2. 5. 2014, praznik dela
* Dan šole v skladu z letnim delovnim načrtom (razne aktivnosti).
* Prazniki, ki sovpadajo v čas počitnic, sobot in nedelj, niso posebej prikazani.
* Šola pri pripravi letnih delovnih načrtov za šolsko leto 2013/2014 nameni ustrezno pozornost državnim
praznikom.
OCENJEVALNA OBDOBJA
* Prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra 2013 do 31. januarja 2014.
* Drugo ocenjevalno obdobje traja od 1. februarja 2014 do 24. junija 2014, razen za učence 9. razredov, za
katere traja do 13. junija 2014.
INFORMATIVNA DNEVA ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE
Petek – 14. 2. 2014
Sobota – 15. 2. 2014
IZPITNI ROKI ZA PREDMETNE IN POPRAVNE IZPITE
1. rok:
od 16. 6. 2014 do 30. 6. 2014 za učence 9. razredov,
od 26. 6. 2014 do 9. 7. 2014 za učence ostalih razredov.
2. rok:
od 18. 8. 2014 do 29. 8. 2014.
22
Predmetnik 9-letne OŠ
Na OŠ Puconci v šolskem letu 2013/2014 izvajamo program 9-letne osnovne šole.
Predmetnik za osnovne šole je v uporabi od 1. 9. 2013.
OPOMBA: v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 63, z
dne 26. 7. 2013) se bo pouk prvega tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole kot tudi
pouk drugega tujega jezika v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju začel izvajati od šolskega leta 2014/15 dalje.
PREDMETI
1. r.
2. r.
3. r.
4. r.
5. r.
6. r.
7. r.
8. r.
9. r.
SLOVENŠČINA
6
7
7
5
5
5
4
3,5
4,5
MATEMATIKA
4
4
5
5
4
4
4
4
4
2
2
2
2
3
4
4
3
3
2
2
2
Število ur tedensko
TUJI JEZIK 1
ANGLEŠČINA
TUJI JEZIK 2
NEMŠČINA
LIKOVNA UMETNOST
2
2
2
2
2
1
1
1
1
GLASBENA UMETNOST
2
2
2
1,5
1,5
1
1
1
1
2
3
GEOGRAFIJA
1
2
1,5
2
ZGODOVINA
1
2
2
2
1
1
DRUŽBA
DOMOVINSKA IN DRŽAVLJANSKA
KULTURA IN ETIKA
SPOZNAVANJE OKOLJA
3
3
3
FIZIKA
2
2
KEMIJA
2
2
1,5
2
BIOLOGIJA
NARAVOSLOVJE
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
3
ŠPORT
3
3
3
3
3
2
1
1
2
2
2
2/3
2/3
2/3
3
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
GOSPODINJSTVO
2
1
1,5
3
3
IZBIRNI PREDMETI*
1
*Učenec izbere 2 uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi 3 ure, če s tem soglašajo njegovi starši.
23
Manjše učne skupine
V 40. členu Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je zapisano, da »učitelj od 1. do 9.
razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na
njihove zmožnosti«.
V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih
območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur,
namenjenih tem predmetom, organizira v manjših učnih skupinah.
V 8. in 9. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih
območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk vse leto organizira z razporeditvijo
učencev v manjše učne skupine. Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati
pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, učitelj pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega
dela, delo z učenci diferencira glede na njihove zmožnosti.«
(Uradni list RS, št. 40/2012, z dne 30. 5. 2012: 40. člen ZUJF)
Na naši šoli bo pouk pri slovenščini, matematiki in angleškem jeziku v 8. in 9. razredu potekal v
manjših učnih skupinah.
Učence šola razporedi v manjše učne skupine v skladu s svojo strokovno avtonomijo.
Izbirni predmeti v šolskem letu 2013/2014
Zap. št.
Izbirni predmet
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
Šport za sprostitev
Ples
Šport za zdravje
Izbrani šport – Nogomet
Izbrani šport – Košarka
Multimedija
Računalniška omrežja
Urejanje besedil
Logika I
Obdelava gradiv – Kovine
Elektrotehnika
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Okoljska vzgoja II
Poskusi v kemiji
Daljnogledi in planeti
Rastline in človek
Sodobna priprava hrane
Načini prehranjevanja
Likovno snovanje I
Likovno snovanje II
Likovno snovanje III
Glasbena dela
Ime in priimek
učitelja/učiteljice
Milena Peroš
Vlado Gomboc
Jure Rems
Nataša Pavšič
Alenka Cör
Melita Ficko Sapač
Štefan Harkai
Mihaela Škrilec Kerec
Sonja Franko
Monika Prelog
Jožef Slaviček
24
V devetletni osnovni šoli izvajamo izbirne predmete v 7., 8. in 9. razredu. So način
prilagajanja osnovne šole individualnim razlikam in interesom učencev.
Ti predmeti učencem omogočajo, da poudarijo »močne« strani svojih interesov in
sposobnosti. Hkrati so tudi priložnost, da se učenke in učenci pri njih izkažejo, so uspešni.
Vsem izbirnim predmetom je skupno, da se učenci odločajo zanje v 7., 8. in 9. razredu glede
na svoje interese, sposobnosti, posebno zanimanje, da je izbirni predmet obvezen in ocenjen,
izbirni predmeti so možnost za širitev znanj in napredka učencev. Predmeti so razdeljeni v
dva sklopa: družboslovno-humanističnega in naravoslovno-tehničnega.
Dodatni in dopolnilni pouk
Dodatni pouk organiziramo za učence, ki pri posameznih predmetih presegajo določene
standarde znanja. Pri dodatnem pouku snov poglabljajo, razširjajo, raziskujejo, se pripravljajo
na tekmovanja.
Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki potrebujejo pomoč pri učenju. Obiskujejo ga lahko
celo leto ali samo občasno, po potrebi. Razpored dopolnilnega pouka za posamezne predmete
je razviden na urniku. O obisku dodatnega in dopolnilnega pouka učitelji vodijo evidenco.
Organizacija podaljšanega bivanja
Je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki jo šola organizira po pouku in je namenjena
učencem od 1. do 5. razreda. V podaljšano bivanje se učenci vključujejo prostovoljno s
prijavo staršev v okviru pravil, ki jih določa šola.
Podaljšano bivanje je strokovno vodeno in vsebuje naslednje elemente:
 samostojno učenje;
 sprostitveno dejavnost;
 ustvarjalno preživljanje časa in
 prehrano.
Cilji podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi cilji pouka.
Podaljšano bivanje na centralni šoli traja od 11.30 do 15.00, ko odpeljejo šolski avtobusi,
oziroma dva oddelka do 15.45. Na podružnični šoli v Bodoncih traja podaljšano bivanje od
11.30 do 15.30 ure in
v Mačkovcih do 15.45.
V letošnjem letu bomo dali poudarek:





spremljanju Hišnega reda;
opolnomočenju učencev;
obnašanju pri kosilu;
spremljanju domačih nalog;
okraševanju hodnika.
25
Jutranje varstvo
Je organizirano za učence od prvega do drugega razreda in traja od 5.50 do 7.50 ure.
Je oblika vzgojnega dela z učenci prvega razreda in drugimi učenci, ki pred poukom
potrebujejo varstvo.
Jutranje varstvo je strokovno vodeno in glede na dogovor med starši in šolo ter po presoji
učitelja, zajema sprostitveno dejavnost in pripravo na pouk.
V okviru teh splošnih ciljev jutranjega varstva na naši šoli zagotavljamo:
 varno in spodbudno okolje, v katerem učenci pričakajo pouk;
 organiziramo počitek ali po izbiri dejavnosti, ki jih veselijo, sprostijo in aktivirajo za
pouk;
 zagotovimo učno pomoč, če učenci izrazijo željo po njej.
Prav tako imamo jutranje varstvo organizirano na obeh podružničnih šolah.
Pregled vsebin kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dejavnosti ter
družbeno potrebnega dela
Kulturne dejavnosti
Cilji:
kulturna vzgoja učencev,
spodbujanje in povezovanje različnih oblik kulturnih dejavnosti v življenju in delu šole,
pregled, prikaz, spoznavanje kulturnih dejavnosti v razredu, šoli in zunaj nje,
povezovanje umetnostnih področij,
navajanje na razumevanje in vrednotenje lastnega dela, dela drugih učencev in odraslih
umetnikov,
sodelovanje med okoljem in šolo ter obratno.
Oblike:
oddelčne kulturne ure,
razredne kulturne ure,
kulturne ure za razredno stopnjo,
kulturne ure za predmetno stopnjo,
celodnevni kulturni dan.
26
Naravoslovne dejavnosti
Izvajamo jih v skladu s predmetnikom in učnim načrtom.
Cilji:
učenci pridobivajo temeljna spoznanja s področja življenjskega okolja, prehrane, energije in
zdravja,
spoznavajo naravno in spremenjeno okolje,
gradijo odnos do okolja in narave,
spoznavajo naravno ravnotežje med človekom in okoljem,
usposabljajo se za aktivno in ustvarjalno uporabo pridobljenih znanj,
samostojno pridobivajo znanja in jih povezujejo v celoto,
navajajo se na učenje, kjer prevladuje kooperativno delo,
spoznavajo posledice posega človeka v okolje,
prepoznavajo zdravilne rastline.
Tehniški dnevi
Cilji:
spoznajo skupne strojne elemente, ki jih imajo vsa gonila,
znajo pojasniti namen gonil,
razlikujejo med industrijsko in obrtniško proizvodnjo,
prepoznavajo zdravilne rastline,
prepoznavajo osnovne oblike polizdelkov iz umetnih snovi,
spoznajo osnovne dele avtomobila,
spoznajo tekstil,
seznanjajo se z raznimi poklici,
spoznajo se z osnovami elektrotehnike,
ugotavljajo alternativne vire energije.
Športne dejavnosti
Cilji:
šport kot način življenja,
oblikovanje odnosa do zdravja in svojega telesa (dihalni, krožni, srčno-mišični sistem),
vsakodnevno ukvarjanje s športom.
veliko učencev je vključenih v športne dejavnosti, ki jih organizirajo klubi v šoli (NTK
Kema, NK Kema, ŽOK Kema) in na drugih lokacijah (HK Triglav, AK Murska Sobota, NK
Mura ).
27
Razporeditev dejavnosti po mesecih
MESEC
S
E
P
O
K
T
ŠPORTNI
DNEVI
Jesenski kros
(1.-9. raz.)
Projektni dan,
otvoritev
telovadnice
(1.-9. raz.)
TEHNIŠKI
DNEVI
Projektni dan,
otvoritev
telovadnice
(1.-9. raz.)
N
O
V
D
E
C
J
A
N
F
E
B
Igre na snegu
(1.-3. raz.)
Zimski športni
dan
(6.-9. raz.)
Zelišča in
filcanje,
9. razred
Lesena škatla in
voziček ter
hladilna torba
(4.-5. raz.)
KULTURNI
DNEVI
NARAVOSLOVNI
DNEVI
Projektni dan,
otvoritev
telovadnice
(1.-9. raz.)
Projektni dan,
otvoritev
telovadnice
(1.-9. raz.)
Gledališka
predstava
(6.-9. raz.)
Strokovna
ekskurzija –
6. razred
Jelkovanje
(1.-9. raz.)
Skrb za zdravje –
zdravniški pregled
(6. in 8. raz.)
Naravoslovni teden
7. razred
Predstava v
gledališču Park v
M.Soboti
(1.-5. raz.)
Prva pomoč, zdrava
in varna spolnost
(8.raz.)
Proslava ob
kulturnem
prazniku
(1.- 9. raz.)
M
A
R
Pustno rajanje na
snegu
(4.-5. raz.)
Izdelava pustne
maske
Izdelki za bazar
(1.-5. raz.)
Preverjanje
plavanja - 6.
razred
Fitnes in bowling,
8. razred
A
P
R
I
L
Ogled
proizvodnje – les,
6. razred
Ogled predstav in
radijska ura
(1.-3. raz.)
Očiščevalna akcija
(1.-9. raz.)
Krajinski park
Goričko
6. razred
28
M
A
J
Pohod v
Brezovce
(1.-5. raz.)
Strokovna
ekskurzija,
9. razred
Zaključna
ekskurzija
(1.-5. raz.)
Zdrav zajtrk,
Varna raba
interneta in obisk
kovača –
8. razred
Bowling,
9. razred
Preveri svojo
zmogljivost,
9. razred
Strokovna
ekskurzija,
8. razred
J
U
N
Atletski troboj
(1.-3. in 6.-9.
raz.)
Trim steza
(4.-5. raz.)
CERO Puconci,
9. razred
Svetilnik
(4.-5. raz.)
Proslava ob
zaključku
šolskega leta in
dnevu državnosti
(1.-9. raz.)
Plavalna šola v
naravi – 5. razred
Šolska športna tekmovanja
Atletska tekmovanja: za prvo stopnjo tekmovanja pripravimo tekmovanja sami na šoli,
posebej za dekleta in dečke, na tekmovanju tekmujemo s šolsko ekipo. Naslednje stopnje se
udeležimo, če uspešno nastopimo na predhodnih tekmovanjih.
Nogometna tekmovanja: šolska ekipa sodeluje na tekmovanjih, turnirjih po dogovoru med
vodji ekip.
Ostala tekmovanja pripravljajo in vodijo naše učence njihovi mentorji – zunanji sodelavci
(namizni tenis, karate, odbojka, nogomet, hokej na travi, šah …).
Interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti so razdeljene v štiri sklope in jih izvajajo učitelji mentorji, poleg njih pa
zunanji mentorji iz športnih klubov in društev.
Z udejstvovanjem v interesnih dejavnostih učenci pridobijo dodatna znanja in izkušnje s
svojega interesnega področja in skrbijo za svoj duševni in telesni razvoj.
V tem šolskem letu bomo izvajali nekatere nove dejavnosti s ciljem, da učencem omogočimo
udejstvovanje na čim širšem področju. Več pozornosti bo dano tudi vključevanju učencev na
različna tekmovanja in sodelovanja v natečajih.
29
Seznam interesnih dejavnosti v šolskem letu 2013/2014:
Na centralni šoli v Puconcih
Zap.št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
Interesna dejavnost
Folklora
Lutkovni krožek
Pohodništvo
Male sive celice
Čebelarski krožek
Foto krožek
Tehnični krožek
Inovativno reševanje problemov
EKO šola
Naravoslovni krožek
Nogomet – mlajši dečki
Nogomet – starejši dečki
Vesela šola (7.- 9. razred)
Bralno ustvarjalni krožek (3.-4. razred)
Lego krožek
Zabavna matematika
Plesni krožek
Bralno ustvarjalni krožek (1.-2. razred)
Plesni krožek
EKO krožek
Nogomet (2.-5. razred)
Skupnost učencev
Tutorstvo
Prometni krožek (6.-9. razred)
Vesela šola (4.-6. razred)
Odbojka – dekleta (3.-9. razred) in
dečki (6.-9. razred)
Likovni krožek
Šah
Računalniški krožek
Ansambel Sonček
Literarno novinarski krožek
Dramsko ustvarjalni krožek
Turistični krožek
Šolski radio
Raziskovalni krožek
Društvo mladi gasilec
Odbojka – dečki (3. -9. razred)
Namizni tenis
Ime in priimek učitelja
Darja Ambruž
Alenka Benko
Mirjana Budja
Darja Cigüt
Alenka Cör
Alenka Cör in Monika Prelog
Melita Ficko Sapač
Vlado Gomboc
Zlatka Kardoš Laco
Nataša Kociper
Melita Kolmanko
Nataša Kuhar
Mateja Kuhar
Jožica Lehar
Janez Lipič
Ana Malačič
Teodora Ošlaj
Milena Peroš
Monika Prelog
Jure Rems
Jožef Slaviček
Maja Šebjanič
Helena Škerget Rakar
Nina Vidonja
Jasna Vovk Luthar
Majda Vrečič
Zunanji izvajalec
Zunanji izvajalec
Zunanji izvajalec
30
Na podružnični osnovni šoli v Bodoncih
Zap.št.
Interesna dejavnost
Ime in priimek učitelja
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Otroški pevski zbor
Pravljični krožek
Športni krožek
Recitacijski krožek
EKO krožek
Bralno ustvarjalni krožek
Branka Bauer
Franc Kous
Majda Novak
Mateja Norčič
Ana Pavlinjek
Na podružnični osnovni šoli v Mačkovcih
Zap. št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Interesna dejavnost
Bralno ustvarjalni krožek
Mreža zdravih šol
Dramski krožek
Računalniški krožek
Otroški pevski zbor
EKO šola
Ime in priimek učitelja
Alenka Kelemen
Anemary Puhan
Darja Slaviček
Jožef Slaviček
Štefka Ratnik
Razširjeni program
Letna šola v naravi za učence 5. razreda;
Šola v naravi za učence 7. razreda (CŠOD);
Odprta šola – mednarodno sodelovanje in sodelovanje z lokalnim in širšim slovenskim
prostorom;
Mednarodni tabor Bogastvo narave za danes in jutri;
Tečajna oblika poučevanja tujega jezika;
Evropska vas.
31
Letna šola in Šola v naravi
Pomeni organizirano obliko vzgojno-izobraževalnega dela, ki sodi v razširjeni program OŠ in
poteka strnjeno več dni v času pouka;
5. razred: Debeli rtič – Letna šola (16. 6. 2014–20. 6. 2014);
7. razred: Dom Škorpijon (16. 12. 2013–20. 12. 2013).
Starši lahko uveljavijo pravico do subvencioniranja šole v naravi (plavanje) prostovoljno na
šoli. Vlogo dvignejo pri šolski svetovalni službi in jo izpolnjeno z zahtevanimi prilogami
vrnejo do datuma, navedenega na vlogi. Komisija upravičenost do subvencije za
posameznega učenca določi na podlagi ocenjevanja ob upoštevanju kriterijev iz Pravilnika o
financiranju šole v naravi (Ur. l. RS, 61/2004, in Ur. l. RS, 70/2008, ter Ur. l. RS 61/2009).
OSTALE DEJAVNOSTI OB POUKU
Šolska knjižnica
Naši učenci imajo na veliko knjig. Delo v knjižnici je razdeljeno na tri sklope in sicer:
BIBLIOPEDA
GOŠKO DELO
OSTALE
DEJAVNOSTI
KNJIŽNICE
INTERNO
BIBLIOTEKA
RSKO DELO
Interno bibliotekarsko delo
 izbiranje in naročanje knjižnega in neknjižnega gradiva za učence in učitelje,
 - obdelava prejetih knjig, brošur, revij, AV gradiva – knjižnično gradivo bo obdelano
po predpisih bibliotekarske stroke. Obdelava zajema inventarizacijo knjižničnega
gradiva, formalno in vsebinsko obdelavo ter tehnično opremo gradiva,
 - razvrščanje knjižnega in neknjižnega gradiva na ustrezne police – leposlovje je
razporejeno po starostnih stopnjah, strokovna literatura po UDK sistemu, gradivo je v
prostem pristopu,
 - pregledovanje in popravljanje starih knjig (popravljanje manjših poškodb,
menjavanje ovitkov, čiščenje ovitkov, menjavanje nalepk),
 - izločanje in odpis zastarelih in dotrajanih knjig,
 - vodenje statistike,
 - branje in spoznavanje knjig, predvsem novih – to delo poteka doma,
 - predstavljanje novih knjig učencem (razstave, razgovori ob obisku v knjižnici),
32
 - naročanje in razdeljevanje učbenikov iz učbeniškega sklada ter vse obveznosti v
zvezi z učbeniškim skladom,
 - nabava in obdelava knjig za obe podružnici in izposojanje knjig enkrat tedensko na
vsaki podružnici,
 - izdelava letnega delovnega načrta, letne priprave in sprotnih priprav za izvajanje
knjižnično informacijskih znanj (KIZ),
 - fotokopiranje za potrebe učencev.
Bibliopedagoško delo
KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA ZNANJA (KIZ)
Cilji in vsebine KIZ izhajajo iz temeljnih ciljev vzgojno-izobraževalnega dela. KIZ zajemajo
vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo
dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in
uporabiti informacije iz različnih virov. Cilji in vsebine KIZ zajemajo obdobje od 1. do 9.
razreda. Njihovemu izvajanju so namenjene po 4 pedagoške ure letno v vsakem oddelku
devetletke. Vsebine in cilji tematskih sklopov se nadgrajujejo od 1. do 9. razreda. Zapisani so
v letni pripravi. Ure KIZ se načrtujejo, pripravijo in izvedejo s sodelovanjem in ob prisotnosti
knjižničarke in določenega učitelja. Knjižničarka sama ne more izvajati ur.
Splošni cilji:
- učenci se navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora, zavzemajo
pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva s posebnim poudarkom na vzgoji za knjigo,
motivaciji za branje in estetskem uživanju ob branju;
- učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme
ter se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja;
- učenci razvijajo različne spretnosti in sposobnosti, npr. komunikacijske, informacijske,
raziskovalne.
Individualno delo z uporabniki knjižnice
Pri individualnem bibliopedagoškem delu knjižničarka motivira, svetuje, usmerja, pomaga
učencem in učiteljem pri iskanju literature za individualno uporabo, pri iskanju informacij in
gradiva za pripravo na pouk, za izdelavo domačih in seminarskih nalog, plakatov, pri iskanju
knjig za domače branje, bralno značko in za branje po lastnih interesih v prostem času.
Izposojanje in vračanje gradiva, ki ga nesejo domov, bo potekalo za učence na centralni šoli
vsak dan od 7.35 do 7.50, v ponedeljek, četrtek in petek od 10.35 do 14.10, v torek in sredo
od 10.35 do 12.00. Izven tega časa bo potekala izposoja za učence prve triade, ki bodo
prihajali v knjižnico enkrat tedensko skupaj s svojo učiteljico.
33
Prihajali bodo:
1. a
1. b
2. a
3. a
3. b
v petek 1. uro;
v petek 2. uro;
v torek 1. uro;
v torek 2. uro;
v petek 5. uro.
V knjižnico bodo občasno tudi prihajali otroci iz dveh skupin vrtca , ki sta v šolski stavbi.
Prav tako bodo v knjižnico občasno prihajali otroci iz oddelkov podaljšanega bivanja.
Zaradi pomanjkanja prostora bo nekaj učiteljic v knjižnici izvajalo ure individualne pomoči
učencem. Učenci lahko pridejo po knjige tudi izven navedenega časa, če si jih želijo
izposoditi za uporabo pri določeni uri pouka.
Vsak torek med 12.30 in 13.45 uro bo potekala izposoja na podružnici v Bodoncih, vsako
sredo med 12.30 in 13.45 uro pa na podružnici v Mačkovcih. V istih dneh, ko bo potekala
izposoja na podružnicah, se bodo občasno izvajale tudi ure KIZ, zato bo knjižnica v Puconcih
v tistem času zaprta.
Učenci se lahko zadržujejo v knjižnici vsak dan od 7.30 do 14.15, razen takrat, ko v knjižnici
poteka kakšna dejavnost oziroma kadar je knjižničarka zaradi izposoje na podružnicah, zaradi
izobraževanje, sestankov ipd. Za učitelje je knjižnica odprta vsak dan od 7.30 do 14.15, razen
takrat, ko je knjižničarka odsotna zaradi zgoraj navedenih razlogov.
SKUPINSKO DELO Z UPORABNIKI KNJIŽNICE
Pri skupinskem bibliopedagoškem delu usposabljam učence za naslednje vzgojnoizobraževalne cilje.
Učenci:
spoznavajo knjižnični fond – knjižno in neknjižno gradivo in druge informacijske vire v
šolski knjižnici
se seznanijo z bibliografskimi podatki knjižničnega gradiva
spoznavajo primarne in sekundarne informacijske vire in jih znajo uporabljati za svoje
informiranje
poleg lokalnih podatkovnih zbirk uporabljajo globalno informacijsko omrežje kot orodje za
iskanje podatkov in kritično vrednotenje informacij
Vsebine in cilji skupinskega dela z uporabniki knjižnice so zapisani v letni pripravi.
Ostale dejavnosti knjižnice
BRALNA ZNAČKA
Osnovni cilj bralne značke je vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje. V branje za bralno
značko se vključujejo učenci od prvega razreda do zaključka šolanja. Ker prvošolčki še ne
berejo sami, vabimo k sodelovanju starše. Učenci si knjige za branje izbirajo sami, na željo
učiteljic pripravljam priporočilne sezname za posamezne razrede.
34
Mentorji/mentorice bralne značke so učitelji/učiteljice razrednega pouka za svoj razred in
učiteljice slovenskega jezika za učence, ki jih poučujejo. Ob zaključku bralne značke bomo
učencem, tako kot vsako leto, podelili nagrade – motivacijsko gradivo, ki ga pripravlja
Društvo Bralna značka Slovenije. Učencem, ki so za bralno značko brali vseh devet let, bomo
podarili knjižno nagrado. Zadnja leta eno knjigo brezplačno dobimo od Društva Bralna
značka Slovenije eno pa podari šola.
Prav tako na šoli poteka Angleška in Nemška bralna značka.
Do pisnega dela tekmovanja bodo učenci prebrali predpisane knjige za posamezni razred.
Cilj nemške in angleške bralne značke je raba jezika, novo besedišče in predvsem bralno
razumevanje, torej da učenci iz konteksta razberejo smisel besedila. Prejmejo lahko zlato
priznanje, srebrno priznanje oziroma priznanje za sodelovanje. Berejo lahko knjige, primerne
njihovemu znanju.
KNJIŽNE UGANKE
Tudi z njimi poteka motivacija za branje, predstavitev nove knjige, opozarjanje na aktualne
dogodke, obletnice, navajanje na iskanje informacij, zato jih bo nekaj pripravljenih tudi letos.
Če bo odziv učencev večji, bo več ugank, v kolikor bo uganke reševalo malo učencev, bo tudi
ugank manj. Knjižne uganke so prilagojene starostni stopnji učencev, odgovore pa učenci
iščejo v leposlovnih in strokovnih knjigah. Učencem se po potrebi pomaga in se jih usmerja
pri iskanju informacij. Med pravilnimi odgovori vedno izžrebamo dva učenca, ki prejmeta
knjižno nagrado.
RAZSTAVE V ŠOLSKI KNJIŽNICI
Za letošnje šolsko leto načrtujem naslednji že tradicionalni razstavi:
- september – 17. september - dan zlatih knjig, začetek nove sezone bralne značke;
- april – dan otroških knjig, rojstni dan Hansa Christiana Andersena (2. april), slovenski
dnevi knjige, mednarodni dan knjige (22. april).
Z razstavami predstavljamo tudi umetnike tekoče sezone bralne značke.
Za letošnje leto je Društvo Bralna značka Slovenije izbralo 7 umetnikov.
Razstave bodo pripravljene tudi ob okroglih obletnicah rojstev nekaterih slovenskih
književnikov, ob kakšnih praznikih in aktualnih dogodkih.
PROJEKTI
Rastem s knjigo« je nacionalni projekt, ki ga pripravljajo Javna agencija za knjigo RS,
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS, Združenje splošnih knjižnic ob
podpori Zavoda RS za šolstvo, Društvo šolskih knjižničarjev Slovenije in Društvo slovenskih
pisateljev v sodelovanju s splošnimi in šolskimi knjižnicami.
V okviru projekta bodo učenci 7. razreda obiskali Pionirsko in študijsko knjižnico v
Murski Soboti. Tamkajšnje knjižničarke jim bodo predstavile knjižnico in jih seznanile z
dejavnostmi, ki potekajo v knjižnici. Namen obiska je tudi motiviranje za branje. V ta namen
35
bo vsak učenec dobil brezplačni izvod mladinskega romana Kot v filmu avtorja Vinka
Möderndorferja.
PREGLED RAZLIČNIH OBLIK VARSTVA UČENCEV, SKRB ZA
TELESNI IN DUŠEVNI RAZVOJ, ZDRAVO PREHRANO IN PREVOZ
UČENCEV
Skrb za zdravo življenje in varnost učencev
Zdravstveno varstvo učencev je ena izmed pomembnejših usmeritev dela osnovne šole in
vsebuje neposredno varstveno in vzgojno komponento. Vzgojni del te naloge z ustreznimi
spodbudami za primeren zdravstveni razvoj realizirajo vsi učitelji, skladno z vsebinami
učnega načrta, posebej pa poudarjamo naslednja področja:





športna vzgoja;
biologija;
gospodinjski pouk;
prometna vzgoja;
šolsko prehranjevanje.
Drugi del na področju zdravstvenega varstva izvaja Zdravstveni dom Murska Sobota. Otroški
dispanzer, dr. Alenka Horvat, opravlja vse preventivne in kurativne zdravstvene storitve:
sistematske preglede za učence 1., 3., 6. in 8. razreda;
preglede šolskih novincev pred vstopom v šolo;
vsa obvezna cepljenja.
Zobozdravstveno varstvo je organizirano v Zasebni zobni ambulanti dr. Jovice Vujića v
Puconcih. Poudarek je zlasti na preventivni zdravstveni dejavnosti. Sanitarnohigienski nadzor
na naši šoli opravlja Ministrstvo za zdravje RS, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota
Murska Sobota.
Šolska prehrana
Šola pripravlja malico za vse učence, popoldansko malico in kosila pa za tiste, ki se na te
obroke naročijo. Cena dopoldanske in popoldanske malice je 0,80 €. Cena kosila za učence od
1. do 5. razreda znaša 2,25 €, za učence od 6. do 9. razreda pa 2,55 €. Popoldanska malica po
15. uri znaša 0,50 €. Starši oziroma naročnik morajo v primeru bolezni otroka prehrano
odjaviti v tajništvu (tel. 02 545 96 00) oziroma pri razredniku do 8. ure zjutraj. Preklic
prehrane velja z naslednjim dnem po prejemu odjave. Preklic prehrane za nazaj ni mogoč.
Prepozno odpovedane ali sploh neodpovedane obroke morajo starši poravnati. Kosilo je
36
možno opraviti v času od 11.30 do 13.30. Za učence višjih razredov je organiziran odmor za
kosilo od 13.05 do 13.25. Vodja šolske prehrane je učiteljica Sonja Franko, ki je po
vnaprejšnjem dogovoru staršem na razpolago za urejanje dietne prehrane. Do brezplačne
malice so upravičeni učenci iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne
presega 53 % neto povprečne plače v RS, do subvencije za kosilo pa učenci iz družin, v
katerih ne presega 18 % neto povprečne plače v RS. Vlogo za subvencijo je potrebno vložiti
na predpisanem obrazcu na pristojnem centru za socialno delo – Vloga za uveljavljanje pravic
iz javnih sredstev.
Shema šolskega sadja (SŠS)
V šolskem letu 2013/14 bomo nadaljevali s projektom Shema šolskega
sadja, saj je naša šola na razpisu pridobila sredstva, ki nam bodo
omogočila vsaj 20 delitev sadja in zelenjave, razporejenih skozi šolsko
leto. Shema šolskega sadja je ukrep skupne kmetijske politike EU v
sektorju sadja in zelenjave. Namen ukrepa je povečati porabo sadja in
zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih.
Debelost povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni sodobnega časa: sladkorna bolezen
tipa 2, srčno-žilne bolezni, rak, osteoporoza itd. Ukrep se bo letos izvajal peto leto in glede na
ankete se kaže trend povečanega uživanja sadja in zelenjave pri učencih. Šola lahko izbira
med naslednjimi vrstami svežega sadja: hruške, marelice, češnje in višnje, breskve in
nektarine, slive, kaki, fige, kivi, mandarine, lubenice, jagode, ameriške borovnice, rdeči in
črni ribez, maline, grozdje, orehi (suhi), lešniki (suhi); in zelenjave: paradižnik, komarček,
zelje (presno), šparglji, koleraba, bučke, cvetača, korenje, kumare, repa, kisla repa, kislo zelje,
redkev, rdeča redkvica, zelena stebelna in paprika.
Izvajanje projekta bodo spremljale različne dejavnosti učencev, preko katerih bodo spoznavali
pomen sadja in zelenjave v prehrani.
Tradicionalni slovenski zajtrk
Vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk izvajamo z namenom,
da bi izboljšali zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo,
domačo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja
spodbudili aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju.
Javnosti predstavljamo pomen kmetijstva in čebelarstva ter spodbujamo k pravilni in zdravi
prehrani. Ozaveščamo o pomenu živilsko - predelovalne industrije. Posebno pozornost pa
namenjamo pomenu gibanja in ohranjanja čistega okolja.
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk bomo glede na lanske dobre izkušnje izvajali tudi v tem
šolskem letu na vseh naših lokacijah. Akcija bo potekala tretji petek v novembru in sicer 15.
novembra. Glede na to, da uspešno izvajamo projekta Eko šola in Zdrava šola bomo vključili
vsebine s področja zdravja, kmetijstva, čebelarstva, samooskrbe in ekologije. Podpiramo
načrte države, da spodbudi in omogoči promocijo lokalne pridelave in predelave hrane,
zdravega načina prehranjevanja in skrbi za okolje. Ključni poudarek pri izvedbi projekta bo
na tem, da se na dan izvedbe dobavijo domača živila iz lokalnega okolja in da se živila dobijo
preko naročilnice brez javnega naročanja.
37
Razpored učnih ur in odmorov
Vsi učenci imajo pouk v eni izmeni. Pouk se začne ob 7.50, podaljšano bivanje pa ob 11.30.
Razpored ur na centralni šoli je naslednji:
Razpored učnih ur in odmorov na OŠ PUCONCI
1. ura
7.50–8.35
1. odmor
8.35–8.50
2. ura
8.50–9.35
2. odmor
9.35–9.50
3. ura
9.50–10.35
3. odmor
10.35–10.40
4. ura
10.40–11.25
4. odmor
11.25–11.30
5. ura
11.30–12.15
5. odmor
12.15–12.20
6. ura
12.20–13.05
6. odmor
13.05–13.25
7. ura
13.25–14.10
7. odmor
14.10–14.15
8. ura
14.15–15.00
(malica 1.–5. r.)
(malica 6.–9. r.)
(kosilo za višje razrede)
Razpored ur in odmorov na podružnicah MAČKOVCI in BODONCI
1. ura
8.00–8.45
1. odmor
8.45–9.00 malica
2. ura
2. odmor
9.00–9.45
9.45–9.50
3. ura
9.50–10.35
3. odmor
10.35–10.50
4. ura
10.50–11.35
4. odmor
11.35–11.40
5. ura
11.40–12.25
5. odmor
12.25–12.30
6. ura
12.30–13.15
7. ura
13.20–14.05
38
Organizacija prevozov – vozni red
Šolske prevoze z avtobusi izvaja Avtobusni promet Murska Sobota. Šolske prevoze s
kombijem iz Kuštanovcev (za razredno stopnjo v Mačkovce in predmetno stopnjo do
avtobusne postaje v Moščancih) izvaja prevoznica Poredoš iz Kuštanovcev. Isti prevoznik
opravlja tudi prevoz učencev razredne in predmetne stopnje od Mačkovcev do Otovcev.
Vozni red kombija je usklajen z voznim redom avtobusa.
Prevozi z avtobusi
Zap.
št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
RELACIJA
ŠOLA
Število
km
Zjutraj – dovoz
Bodonci–Bodonci (jasa)–Zenkovci–Puževci–Lemerje–
Brezovci–Predanovci–Gorica–Puconci
Puconci/Bodonci
25
Puconci/Bodonci
25
Zenkovci–Beznovci–Vadarci–Bodonci (šola)–
Zenkovci–Strukovci–Puževci (GD)–Brezovci–Puconci
Krnci–Bokrači–Dolina (Romi)–Sebeborci–Puconci
Vidonci–Otovci–Mačkovci (šola)–Moščanci–Dolina–
Vaneča–Puconci
Pečarovci–Šalamenci–Vaneča (dom)–Gorica–Puconci
Popoldne – razvoz: 13.25
Puconci–Vaneča–Moščanci–Mačkovci (šola)–
Pečarovci–Šalamenci–Bodonci
Puconci–Predanovci–Brezovci, Puconci–Lemerje–
Puževci–Strukovci–Zenkovci–Bodonci (šola)–Vadarci–
Beznovci–Zenkovci–Bodonci–Bodonci (jasa)
Puconci–Sebeborci–Dolina (Romi)–Bokrači–Krnci
Razvoz: 15.10
Puconci–Vaneča–Dolina–Vaneča–Moščanci–
Dankovci–Mačkovci (šola)
Puconci–Gorica–Lemerje–Zenkovci–Bodonci–
Šalamenci–Pečarovci (Gorenšček)
Puconci–Sebeborci–Dolina (Romi)–Bokrači–Krnci
Puconci–Predanovci–Brezovci–Zenkovci (Romi)–
Puževci–Strukovci–Zenkovci–Bodonci–Vadarci–
Beznovci
Puconci
13
Puconci/Mačkovci 22
Puconci/Mačkovci 16
Puconci/Mačkovci 25
Puconci/Bodonci
41
Puconci
13
Puconci/Mačkovci 16
Puconci
23
Puconci
Puconci/Bodonci
13
22
SKUPAJ:
254
km
39
Prevozi s kombiji
Zap.
št.
1.
2.
3.
RELACIJA
Zjutraj – dovoz
Kuštanovci–Moščanci–Dankovci–Mačkovci
Zjutraj – dovoz, popoldne – razvoz
Kuštanovci–Poznanovci–Vadarci–Puževci–Brezovci–
Puconci–Murska Sobota in obratno
Otovci–Dolina–Bokrači–Murska Sobota in obratno
ŠOLA
Število
km
Mačkovci
8,5
Murska Sobota
82,5
Murska Sobota
SKUPAJ:
59
150
km
Minibus
Zap.
št.
RELACIJA
ŠOLA
Število
km
Mačkovci
5
Mačkovci
22
Mačkovci
22
SKUPAJ:
49
km
Zjutraj – dovoz
1.
2.
3.
Poznanovci–Prosečka vas–Mačkovci (šola)
Popoldne – razvoz: 13.25
Mačkovci (šola)–Prosečka vas–Poznanovci– Otovci–
Mačkovci (šola)–Dankovci–Moščanci–Kuštanovci
Razvoz: 15.10
Mačkovci–Prosečka vas–Poznanovci–Otovci–Mačkovci
(šola)–Dankovci– Moščanci–Kuštanovci
Za varstvo vozačev je na šoli poskrbljeno 6. in 8. šolsko uro. 6. uro dežurajo učitelji razredne
stopnje, 8. uro pa so dežurni učitelji predmetne stopnje. Poleg tega imamo na šoli zaposlenega
informatorja, ki skrbi za varstvo otrok.
40
VSEBINE IN OBLIKE DELA STROKOVNIH ORGANOV ŠOLE
Program dela učiteljskega zbora
Usmeritve oziroma izhodišča
Učiteljski zbor v funkciji najvišjega kolektivnega strokovnega organa bo:
- tekoče analiziral vzgojno izobraževalno delo in rezultate ter sprejemal ustrezne
ukrepe,
- osrednje mesto za določanje pedagoške (delovne) strategije s ciljem, da bo
pedagoški režim na šoli primeren času, ki ga živimo.
Učiteljski zbori oddelkov in razredni učiteljski zbori opravljajo naloge v skladu s
oziroma še bolj konkretno in tekoče spremljajo uresničevanje zastavljenih nalog.
pooblastili
Učiteljski zbor se bo sproti seznanjal z vsemi aktualnostmi oziroma inovativnimi dosežki na
pedagoškem področju, vse z namenom, da se pedagoško delo na šoli sproti posodablja in se
iščejo tudi izvirne rešitve.
V tem šolskem letu bomo kljub zaključku projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem
bralne pismenosti in dostopa do znanja nadaljevali z delom izvajanja bralnih učnih strategij,
pri čemer bomo dali poudarek na medsebojnih kolegialnih hospitacijah po vertikali.
Izobraževanje za strokovni kader bo predvidoma v mesecu februarju.
V razvojnem načrtu je ena od prioritet skrb za lastni strokovni in profesionalni razvoj.
Strokovni delavci so v svoj letni delovni načrt vnesli usposabljanja, ki se jih želijo udeležiti.
Zaradi varčevanja in zmanjševanja finančnih sredstev s strani MŠŠ bomo ta del programa
izpeljali v okviru finančnih zmožnosti. V prednosti bodo usposabljanja, ki pripomorejo k
boljši praksi pri izvajanju prednostnih nalog in so brez kotizacij.
Udeležba na usposabljanjih izven šole
NAZIV ALI PODROČJE
TRAJANJE
KRAJ,
IZVAJALEC
Brdo pri Kranju
DATUM
REALIZACIJE
Oktober 2013
Ime in priimek
Srečanje EKO
koordinatorjev
1 dan
Otroški parlament
1 dan
2 dva
Zveza prijateljev
mladine Slovenije
Portorož
Srečanje pomočnikov
ravnateljev
Srečanje ravnateljev
Februar 2012
Janez Lipič
2 dva
Portorož
November 2011
Ernest Nemec
Melita F. Sapač
Mateja Norčič
Štefka Ratnik
Ana Malačič
Programe izobraževanja, ki pripomorejo k boljši praksi pri izvajanju prednostnih nalog, bo
šola financirala v celoti, ostale pa delno v dogovoru s strokovnimi delavci.
41
Učiteljski zbor bo obravnaval naslednjo tematiko po terminskem planu:
ČAS
VSEBINA
IZVAJALEC
Avgust
Organizacija vzgojno izobraževalnega dela
Avgust,
september
Poročilo o delu zavoda v šolskem letu 2012/2013,
Delovni načrt za šolsko leto 2013/2014
Analiza dela po I. ocenjevalnem obdobju
Ravnatelj, pomočnik
ravnatelja
Ravnatelj, pomočnik
ravnatelja
Ravnatelj, svetovalna
služba, razredniki
Ravnatelj, pomočnik
ravnatelja
Ravnatelj
Februar
April–maj
Junij, julij
Tekoče vzgojno izobraževalne problematike, ocena
izvrševanja nalog
Groba analitična ocena rezultatov učno-vzgojnega
dela v šolskem letu 2013/2014, smernice za
načrtovanje VID za šolsko leto 2014/2015
Opomba: Učiteljski zbor bo tekoče spremljal uresničevanje LDN, konec šolskega leta pa
obravnaval kompletno analizo dosežkov učno-vzgojnih rezultatov in realizacijo
Program dela razrednih učiteljskih zborov
Učiteljski zbor na centralni šoli se bo štirinajstdnevno ob ponedeljkih sestajal na jutranjih
sestankih, obravnaval bo tekočo problematiko in sproti analiziral izvajanje letnega programa.
Na sestankih bodo prisotni tudi predstavniki podružnic.
Strokovni aktivi
Po zakonodaji imajo strokovni aktivi poleg konferenc učiteljskega zbora najpomembnejše
mesto v skrbi za kvalitetno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, vnašanju novosti stroke
in drugih področij.
Delo
po
mese
cih
Avgsep
Dejavnosti v
Aktivu I. triletja
Nov
predavanje
knjižničarke Vesne
Radovanovič
(o pomembnosti
branja)
Dejavnosti v
Aktivu II. triletja
Dejavnosti v
Aktivu OPB
načrtovanje dnevov
dejavnosti,
razgovor o izdelavi
UN ,
izvedba projekta »
Naša mala knjižnica«
načrtovanje
projektnega tedna
Pogovor o
prenovljenih učnih
načrtih.
Predstavitev
Dejavnosti v
Naravoslovnem aktivu
Dejavnosti v
Družboslovnem
aktivu
Program dela
Dnevi dejavnosti
Določitev nalog za
novo šolsko leto
Hišni red, izdelava žogic
za otvoritev, izdelava
dekoracije, dekoriranje
hodnika in jedilnice,
vodena vizualizacija,
42
nacionalnega
preverjanja znanja:
Učiteljice matematike
mesečni sestanek (tekoče
zadeve), spremljanje
domačih nalog,
obnašanje pri kosilu
Predstavitev
načina
poučevanja
po
vertikali:
v šestih, petih in
četrtih razredih in
pogovor o tem.
Dec
Feb
spremljava izvedbe
UN
spremljava projekta »
Naša mala knjižnica«
razgovor o
hospitacijskih nastopih
izobraževanje v okviru
šole
Maj
neformalno srečanje v
okviru Zdrave šole
Jun
Analiza izvedbe UN,
dnevov dejavnosti,
hospitacijskih
nastopov..
Analiza in evalvacija
projekta » Naša mala
knjižnica«
Analiza programa dela
za šol.l. 2013/2014
Pogovor o kolegialnih
hospitacijah: težave in
pobude za naprej
Evalvacija dela
Hišni red, izdelava
okraskov, okraševanje
hodnika, jedilnice,
vodena vizualizacija,
spremljanje domačih
nalog, obnašanje pri
kosilu (pri vseh zadanih
nalogah je poudarek na
prazničnem vzdušju),
vodena vizualizacija,
obnašanje pri kosilu
Hišni red, izdelava žogic
za otvoritev, izdelava
dekoracije, dekoriranje
hodnika in jedilnice,
vodena vizualizacija,
mesečni sestanek (tekoče
zadeve), spremljanje
domačih nalog,
obnašanje pri kosilu
Nadaljevanje aktivnosti
in pogled dela aktiva
Nadaljevanje aktivnosti
in pogled dela aktiva
Strokovna
izobraževanja, eAsistent
Hišni red, mesečni
sestanek (tekoče zadeve),
vodena vizualizacija,
spremljanje domačih
nalog, obnašanje pri
kosilu
Jul
Analiza učno
vzgojnih rezultatov
Pregled
dela
celotnega
Evalvacija dela in
smernice za naslednje
leto
Uresničevanje prioritetnih ciljev po aktivih
Aktivi so si tudi v tem šolskem letu pripravili nabor dejavnosti in aktivnosti s katerimi bodo
spremljali uresničevanje obeh prioritetnih ciljev.
Program pedagoškega vodenja
Program pedagoškega vodenja šole vsebuje naslednja delovna področja:
-
delo z učiteljskim zborom,
delo z razrednimi oz. oddelčnimi zbori,
delo z razredniki,
delo s skupnostjo učencev,
43
-
hospitacijska dejavnost,
svetovalna služba,
sodelovanje na strokovnih aktivih,
spremljanje izvajanja dopolnjene šolske zakonodaje.
Učiteljski zbor šole se bo v polnem sestavu sestajal dvakrat mesečno ob ponedeljkih na
jutranjih sestankih in na konferencah obravnaval tekočo vzgojno-izobraževalno problematiko,
se seznanil z rezultati dela in sprejel ukrepe za izboljšanje stanja. Poleg tega bo ravnatelj
poskrbel, da se bo učiteljski zbor na študijskih sestankih seznanjal z novimi spoznanji
pedagoške teorije in prakse in analiziral VID na šoli skozi ta aspekt.
Učiteljski zbor bo imel še usklajevalno vlogo, saj bomo preko njegovega dela vodili
prizadevanja za enoten pedagoški režim. Le-ta se mora odražati v čim bolj enotnih kriterijih
za preverjanje in ocenjevanje znanja, enotnih vzgojnih prizadevanjih, upoštevanju učenca kot
enakovrednega partnerja pri vzgojno izobraževalnem delu, delu s starši; skratka na vseh
področjih življenja in dela šole.
Učiteljski zbor šole bo kontinuirano spremljal evalvacijo izvajanja programa 9-letne OŠ.
Razredni oz. oddelčni učiteljski zbori bodo v prvi vrsti spremljali razvoj posameznega učenca.
V primerih, ko bo razvoj upočasnjen oz. se bodo pojavile razvojne težave, bo oddelčni
učiteljski zbor informiral vodstvo šole, ki bo skupaj s svetovalno službo ustrezno ukrepalo.
Razredniki imajo v skladu z ZOŠ pomembno vlogo usmerjevalca in koordinatorja dela UZ
oddelka. Enako pomembno je, kako si zastavijo vzgojno-izobraževalni program dela za svojo
oddelčno skupnost. Ta program mora biti sestavljen skrbno in pokrivati mora vse učenčeve
potrebe za njegov nemoten telesni in duševni razvoj. Ravnateljeva naloga je, da razrednikom
pri sestavljanju programov svetuje in da spremlja njihovo realizacijo. Pomembna naloga
razrednikov je seznanitev učencev in staršev z dopolnjeno šolsko zakonodajo.
Organiziranost učencev – šolski otroški parlament
V pravilniku o uveljavljanju pravic in izpolnjevanju dolžnosti učencev je zapisana tudi
pravica o organiziranosti učencev v osnovni šoli.
Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka, v kateri bodo
učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavali posamezna vprašanja.
Skupnost učencev šole povezuje učence oddelčnih skupnosti; o tem bo odločal šolski
parlament učencev, ki skrbi za uveljavljanje interesov učencev preko delegiranih delegatov.
Otroški parlament je oblika vzgoje otrok za demokracijo. Vsak otrok bo imel pravico do
prostega izražanja lastnega mnenja, o aktualnih vprašanjih, ki ga zadevajo. Tema letošnjega
23. otroškega parlamenta je Razmere v družbi. V otroškem parlamentu bodo enakovredno
zastopani učenci razredne in predmetne stopnje. Mnenja in predloge bo obravnaval učiteljski
zbor, svet staršev in svet šole.
44
Glavne ravnateljeve naloge (ZOFVI, Ul. RS 16/2007, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11)
določa 49. člen:
Ravnatelj opravlja naslednje naloge:
– organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole,
– pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole,
– pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,
– je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vajencev,
dijakov, študentov višje šole in odraslih,
– vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora,
– oblikuje predlog nadstandardnih programov,
– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
– organizira mentorstvo za pripravnike,
– prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja
njihovo delo in jim svetuje,
– predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
– odloča o napredovanju delavcev v plačne razrede,
– spremlja delo svetovalne službe,
– skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike
sodelovanja),
– obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti
učencev, vajencev in dijakov,
– spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov ter študentov
višje šole,
– odloča o vzgojnih ukrepih,
– zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,
– zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,
– določa sistemizacijo delovnih mest,
– odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
– skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo,
– je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo
letnega poročila o samoevalvaciji šole oziroma vrtca in
– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Ravnateljev načrt spremljanja vzgojno-izobraževalnega dela:
V skladu z 49. členom Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja
ravnatelj prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev in učiteljev, spremlja
njihovo delo in jim svetuje.
Cilji spremljanja v tekočem šolskem letu so:
a) sprotno pregledovanje pedagoške dokumentacije in spremljanje realizacije posodobljenih
učnih načrtov;
b) globlji uvid v načrtovanje pedagoškega dela;
c) ugotavljanje stopnje profesionalne usposobljenosti strokovnih delavcev;
45
d) spremljanje pouka in ugotavljanje, kako posamezni strokovni delavec uresničuje cilje,
zastavljene v predpisanih učnih načrtih;
e) preverjanje, kako strokovni delavci pri pouku izrabljajo sodobno učno tehnologijo in eAsistent;
f) spremljanje izvajanja diferenciacije pri pouku s poudarkom na individualizaciji;.
g) pri pouku posebej ugotavlja uravnoteženost med vzgojo in izobraževanjem;
h) spremljanje izvajanja izbirnih predmetov, dodatnega in dopolnilnega pouka ter različnih
oblik pomoči učencem.
Kljub zaključku projekta Opolnomočenje učencev bralne pismenosti in dostopa do znanja bo
ravnatelj posebno pozornost namenil spremljanju izvajanja bralnih učnih strategij in
medsebojnih kolegialnih hospitacij po vertikali, saj smo se na ravni šole odločili za
nadaljevanje prioritetnega cilja na izobraževalnem področju Uporaba bralnih učnih strategij
pri pouku. Pri tem bo ravnatelj uporabljal Lestvico za spremljanje učnih dejavnosti v
povezavi z bralno pismenostjo (BP), F. Nolimal, ZRSŠ, ki vsebuje opise učnih dejavnosti, ki
vodijo k učinkovitemu spodbujanju razvoja bralnih in drugih komunikacijskih zmožnosti
učencev.
Na podlagi dobrih izkušenj iz lanskega leta bo ravnatelj nadaljeval z načrtovanjem in
izvajanjem letnih razgovorov s strokovnimi delavci o opravljenem delu, rezultatih, načrtih in
ciljih ter poklicni razvojni poti. Letni razgovor je osnovni instrument medsebojne
komunikacije in veliko lahko pripomore k osebni rasti strokovnih delavcev in na podlagi tega
k uspešnemu delu celotnega zavoda.
Hkrati bo spremljal izvajanje prioritetnega cilja na vzgojnem področju, ki je Odgovornost do
dela, pri čemer bo pri strokovnih delavcih, tudi s pomočjo e-Asistenta in po aktivih spremljal
realizacijo zadanih aktivnosti za uresničevanje cilja, ki poudarja vestno opravljanje domačega
dela z namenom sprotnega utrjevanje znanja.
Ravnatelj bo svoj načrt spremljanja uresničil preko posrednih oblik, kot so:



vpogled v pedagoško dokumentacijo;
pregled letne in dnevne priprave na vzgojno-izobraževalno delo;
branje poročil o pedagoškem delu in zapisov o napredku učencev ipd., kakor tudi
preko neposrednega spremljanja pouka ter ostalih vzgojno-izobraževalnih
dejavnosti.
O namenu in pomenu spremljanja oz. vrednotenja pedagoškega dela se pogovorimo na
pedagoški konferenci in pred spremljanjem in vrednotenjem pedagoškega dela s posameznim
strokovnim delavcem.
S strokovnimi delavci se bo ravnatelj dogovoril tudi o predmetu spremljanja in vrednotenja
ter jih seznanil s kontinuiranim spremljanjem in vrednotenjem kakor tudi z namenom in
obliko. Strokovne delavce bo ravnatelj predhodno seznanil tudi z dokumentacijo, ki si jo
morebiti želi ogledati (letna priprava, sprotna učna priprava, izdelki učencev, zapis o
46
spremljavi napredka učencev, mapa vzgojnih ukrepov …) in bo pozoren na spremljavo
uporabe E-asistenta, ki ga uvajamo z letošnjim šolskim letom. Ter vključevanje IKT
tehnologije v sam pouk.
Za vsakega strokovnega delavca bo s strani ravnatelja vedno pripravljena in na ustrezen način
posredovana povratna informacija.
V povprečju bo v šolskem letu 2013/2014 vsak strokovni delavec deležen ene spremljave v
neposredni obliki (pri izvajanju pouka), skozi celo šolsko leto (kontinuirano) pa preko
posrednih oblik.
Delo s starši je pomembno zaradi prizadevanj za usklajeno vzgojno delovanje učenčevega
doma (staršev) in šole kot poklicno-vzgojne inštitucije. Brez te sinhronizacije ni mogoče
pričakovati dobrih vzgojno-izobraževalnih rezultatov. Delo s starši bo zato ravnatelj usmerjal
na vseh nivojih in relacijah.
Pri tem bo izrabil:




neposreden stik s starši,
razrednikovo vlogo in naloge pri delu s starši,
sodelovanje s svetovalno službo,
svet staršev za prenos problematike s posamezne oddelčne skupnosti in pri
razreševanju na nivoju šole.
Sodelovanje s starši
Poteka v obliki govorilnih ur, roditeljskih sestankov in individualnih govorilnih ur učiteljev.
Vabili vas bomo tudi na različne aktivnosti in delavnice, ki jih bodo organizirali učitelji z
namenom, da učenci izboljšajo svoje delovne navade in predstavijo šolsko delo ter šolske
dejavnosti.
Roditeljski sestanki:
 september: predstavitveno-načrtovalni;
 februar: izobraževalni;
 junij: zaključna prireditev, prikaz dela in uspehov.
Pogovorne ure:
 v Puconcih: vsak drugi torek v mesecu, med 15. in 17. uro;
 v Mačkovcih: vsako drugo sredo v mesecu, med 15. in 17. uro;
 v Bodoncih: vsak drugi torek v mesecu, med 15. in 17. uro.
47
EAsistent za starše je portal, preko katerega so starši ažurno in celovito obveščeni o dogajanju
v šoli, zato se na govorilnih urah lahko v celoti posvetijo temam, ki so pomembne za razvoj
otroka.
Na šoli dajemo prednost neposrednemu stiku s starši, kot dopolnilno obliko sodelovanja pa
smo staršem v letošnjem letu ponudili eAsistent za starše, ki naj bi pripomogel k
učinkovitejšemu izvajanju govorilnih ur, saj so starši v vsakem trenutku obveščeni o
dogajanju svojega otroka (ocene, izostanki, pohvale, pripombe, domače naloge), zato se na
govorilnih urah lahko v celoti posvetijo temam, ki so pomembne za razvoj učenca. Zaradi
učinkovitejše komunikacije se po raziskavi, ki so jo opravili za namene eAsistenta, obisk
govorilnih ur poveča za dobrih 20 odstotkov.
Aplikacija obveščanja pripomore pravočasnemu zaznavanju težav. Ker so starši bolj vključeni
v proces izobraževanja svojega otroka, se težave zazna takoj, ko se pojavijo, kar pomeni, da
jih lahko razredniki v sodelovanju s staršem in učencem lahko pravočasno rešijo. Staršem so
pri tem v pomoč tudi strokovni članki o vzgoji in izobraževanju otrok.
Prednost aplikacije je tudi v sprotni komunikaciji s starši. Z enim klikom lahko v eAsistentu
starše enostavno in hitro povabimo na govorilne ure ali roditeljski sestanek, starši pa nam
lahko sporočajo odsotnost učenca ali opravičijo njegov izostanek.
48
Razpored individualnih govorilnih ur
1.
INDIVIDUALNE GOVORILNE URE NA OŠ PUCONCI
Ime in priimek učitelja
I. TURNUS
II. TURNUS
Darja AMBRUŽ
PON 11.30–12.15
PON 11.30–12.15
2.
Alenka BENKO
SRE 11.30–12.15
SRE 11.30–12.15
3.
Mirjana BUDJA
TOR 11.30–12.15
TOR 11.30–12.15
4.
Mihaela COPOT
TOR 9.50–10.35
TOR 9.50–10.35
5.
Alenka CÖR
ČET 8.50–9.35
ČET 8.50–9.35
6.
Andreja FERKO
SRE 7.50–8.35
SRE 7.50–8.35
7.
Melita FICKO SAPAČ
PON 10.40–11.25
PON 10.40–11.25
8.
Sonja FRANKO
ČET 10.40–11.25
ČET 10.40–11.25
9.
Vlado GOMBOC
SRE 8.50–9.35
SRE 8.50–9.35
10.
Štefan HARKAI
SRE 9.50–10.35
SRE 9.50–10.35
11.
Nataša HAUKO
SRE 11.30–12.15
SRE 11.30–12.15
12.
Zlatka KARDOŠ LACO
TOR 10.40–11.25
TOR 10.40–11.25
13.
Alenka KARLO
PON 10.40–11.25
PON 10.40–11.25
14.
Nataša KOCIPER
PON 12.20–13.05
PON 12.20-–13.05
15.
Melita KOLMANKO
SRE 12.20–13.05
SRE 12.20–13.05
16.
Iva KOSEDNAR
TOR 10.40–11.25
TOR 10.40–11.25
17.
Mateja KUHAR
TOR 11.30–12.15
TOR 11.30–12.15
18.
Nataša KUHAR
TOR 12.20–13.05
TOR 12.20–13.05
19.
Jožica LEHAR
SRE 12.20–13.05
SRE 12.20–13.05
20.
Valerija MARIČ
SRE 11.30–12.15
SRE 11.30–12.15
21.
Teodora OŠLAJ
PET 10.40–11.25
PET 10.40–11.25
22.
Nataša PAVŠIČ
PET 10.40–11.25
PET 10.40–11.25
23.
Milena PEROŠ
PON 9.50–10.35
PON 9.50–10.35
24.
Monika PRELOG
SRE 10.40–11.25
SRE 10.40–11.25
25.
Jure REMS
SRE 12.20–13.05
SRE 12.20–13.05
26.
Bojan ROPOŠA
TOR 11.30–12.15
TOR 11.30–12.15
27.
Irena SABO
TOR 9.50–10.35
TOR 9.50–10.35
28.
Jožef SLAVIČEK
SRE 11.30–12.15
SRE 11.30–12.15
29.
Maja ŠEBJANIČ
TOR 9.50–10.35
ČET 10.40–11.25
30.
Helena ŠKERGET RAKAR
TOR 11.30–12.15
TOR 11.30–12.15
31.
Mihaela ŠKRILEC KEREC
PON 11.30–12.15
PON 11.30–12.15
32.
Nina VIDONJA
ČET 10.40–11.25
ČET 10.40–11.25
33.
Jasna VOVK LUTHAR
TOR 9.50–10.35
TOR 9.50–10.35
34.
Marija VRATARIČ
TOR 10.40–11.25
TOR 10.40–11.25
35.
Katja ZAVERŠNIK
TOR 9.50–10.35
TOR 9.50–10.35
36.
Svetlana ZRINSKI B.
TOR 10.40–11.25
TOR 10.40–11.25
37.
Mateja ŽÖKŠ
ČET 11.30–12.15
ČET 11.30–12.15
Zap. št.
49
Zap. št.
1.
2.
3.
4.
5.
Zap. št.
1.
2.
3.
4.
5.
INDIVIDUALNE GOVORILNE URE NA POŠ BODONCI
Franc KOUS
PET 11.40 –12.25
Majda NOVAK
PET 11.40–12.25
Branka BAUER
PET 11.40–12.25
Ana PAVLINJEK
TOR 9.00–9.45
Mateja NORČIČ
PON 10.50–11.35
Katja AJLEC
ČET 11.40–12.25
INDIVIDUALNE GOVORILNE URE NA POŠ MAČKOVCI
Ime in priimek učitelja
Anemary PUHAN
TOR 11.40–12.25
Alenka KELEMEN
PON 13.15–14.00
Štefka RATNIK
PET 8.00–8.45
Darja SLAVIČEK
SRE 13.00–13.45
Olga LEPOŠA
TOR 10.00–10.45
NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA na OŠ PUCONCI
Nacionalno preverjanje znanja bomo izvajali v skladu s Pravilnikom o nacionalnem
preverjanju znanja (Ur. l. RS, 67/2005, 64/2006 ). Za pripravo in izvedbo nacionalnega
preverjanja znanja na šoli je odgovoren ravnatelj. Namestnik ravnatelja za izvedbo
nacionalnega preverjanja je pomočnik ravnatelja Janez Lipič. Vrednotenje nalog ob koncu
obdobij opravijo učitelji v okviru svoje letne obveze. Ravnatelj imenuje učitelje, ki bodo
vrednotili naloge nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega obdobja (6. razred).
Vrednotenje nalog ob koncu tretjega obdobja (9. razred) je na centrih za vrednotenje z
lanskim šolskim letom ukinjeno. Učiteljem bo omogočeno e-vrednotenje in sicer bodo lahko
preizkuse vrednotili v šolah ali kjer koli imajo dostop do računalnika z internetnim
priključkom izven pouka. S tem bodo tudi v letošnjem letu zmanjšani stroški, pouk po šolah
več ne bo moten, podaljšal pa se bo tudi čas za vrednotenje.
50
Izvedbeni načrt nacionalnega preverjanja znanja na OŠ Puconci
Datum
Aktivnost
2. september 2013
Objava sklepa o izboru predmetov in
določitvi tretjega predmeta, iz katerega se bo
na posamezni osnovni šoli preverjalo znanje
29. november 2013
Zadnji rok za posredovanje podatkov o
učencih 6. In 9. Razreda, ki bodo opravljali
NPZ (RAZEN ZA Ljudske univerze oziroma
organizacije, ki izvajajo program osnovne
šole za odrasle)
14. februar 2014
Zadnji rok za posredovanje podatkov o
odraslih udeležencih 9. Razreda, ki bodo
opravljali NPZ v rednem roku v Ljudskih
univerzah oziroma organizacijah, ki izvajajo
program osnovne šole za odrasle
6. maj 2014
NPZ iz matematike za 6. in 9. razred
8. maj 2014
NPZ iz slovenščine za 6. in 9. razred
12. maj 2014
NPZ iz tretjega predmeta za 9. razred
NPZ iz tujega jezika za 6. Razred
2. junij 2014
Ric posreduje šolam ovrednotene naloge z
dosežki učencev pri NPZ v 9. razredu
Seznanitev učencev z dosežki v 9. razredu
Uveljavljanje pravice do vpogleda v
učenčeve ovrednotene pisne naloge NPZ v 9.
razredu
Uveljavljanje pravice do vpogleda v
učenčeve ovrednotene pisne naloge NPZ v 9.
razredu
Posredovanje podatkov o poizvedbah v 9.
razredu na Ric
3. junij 2014
4. junij 2014
9. junij 2014
Uveljavljanje pravice do vpogleda v
učenčeve ovrednotene pisne naloge NPZ v 9.
razredu
Posredovanje podatkov o poizvedbah v 9.
razredu na Ric
Ric posreduje šolam ovrednotene naloge z
dosežki učencev pri NPZ v 6. razredu
Seznanitev učencev z dosežki v 6. razredu
51
Uveljavljanje pravice do vpogleda v
učenčeve ovrednotene pisne naloge NPZ v 6.
razredu
Ric posreduje šolam spremembe dosežkov
(po poizvedbah) učencev v 9. razredu
Uveljavljanje pravice do vpogleda v
učenčeve ovrednotene pisne naloge NPZ v 6.
razredu
Posredovanje podatkov o poizvedbah v 6.
razredu na Ric
Uveljavljanje pravice do vpogleda v
učenčeve ovrednotene pisne naloge NPZ v 6.
Razredu
Razdelitev obvestil o dosežku za učence 9.
razreda
Ric posreduje šolam spremembe dosežkov
(po poizvedbah) učencev v 6. razredu
Razdelitev obvestil o dosežku za učence 6.
razreda
10. junij 2014
11. junij 2014
13. junij 2014
17. junij 2014
24. junij 2014
PROJEKTI NA ŠOLI
EKO šola kot način življenja
Zdrav življenjski slog
Mreža zdravih šol
Shema šolskega sadja
PROJEKTI
Uporaba bralnih učnih
strategij
Rastem s knjigo
eAsistent
Spodbujanje inovativnosti
52
EKO šola kot način življenja
Cilji:







vzgoja za okoljsko odgovornost;
vzgoja za zdrav način življenja;
učinkovita raba naravnih virov – voda, energija;
seznanitev z obnovljivimi viri energije in njihovim pomenom;
vzgoja za ločeno zbiranje odpadkov;
sodelovanje z nacionalno koordinacijo eko šole in lokalno skupnostjo;
promocija eko šole.
eko
učilnica
na
prostem
odpadki
Sodelovanje z
nacionalno
koordinacijo in
lokalno skupnostjo
EKO
šola
EKO
dnevi
zelena
straža
energija
Ostali
projekti:
ŠOLSKA
VRTILNICA
EKOREGATA
EKO BRANJE
EKO KVIZ
Projekt energija
 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – delavnice;
 projekt Mladi v svetu energije;
 sodelovanje z lokalno energetsko agencijo (LEA Pomurje) – delavnice.
Projekt odpadki
 Ločeno zbiranje odpadkov – papir, plastika, biološki odpadki, ostali odpadki;
 zbiralne akcije – papir, baterije, zamaški, tonerji in kartuše;
 voden ogled podjetja CERO Puconci;
 čistilna akcija v Občini Puconci.
53
Projekt voda:
 Varčevanje z vodo;
 biološka in kemična analiza vode;
 vodni ekosistemi v Občini Puconci;
 projekt Moja reka si.
LIKOVNI NATEČAJI, RAZSTAVE, PRIREDITVE
 Likovni natečaj Slopak;
 likovni natečaj Plastenke naše prijateljice;
 festival Mladi za napredek Pomurja – priprava razstave;
 srečanje eko šol Pomurja ob dnevu Zemlje v M. Soboti – predstavitev dejavnosti eko
šole.
Projekt EKO učilnica in permakulturni vrt:
 izvajanje dejavnosti v eko učilnici – poudarek na naravoslovnih vsebinah in neposreden
stik s šolskim naravnim okoljem – sadovnjak, čebelnjak, njiva;
 skrb za vrtnine na vrtu;
 zdrava prehrana;
 projekt Šolska vrtilnica.
Ostale dejavnosti:





Tradicionalni slovenski zajtrk;
Eko kviz;
Eko branje za eko življenje;
ekodelavnice;
sodelovanje z nacionalno koordinacijo in lokalno skupnostjo.
54
MAČKOVCI
BODONCI
EKO-paket, LOČUJMO VARUJMO IN USTVARJAJMO
Eko paket Izdelava risbic in skulptur iz odpadnega
Nadaljevanje ločenega zbiranja odpadne embalaže
materiala
Izdelava plakata in zgibanke
Z učenci bomo sodelovali na treh nagradnih natečajih
Izdelava uporabnega izdelka iz KEMS
(kovina, plastika in steklo) podjetja Slopak. V okviru
Eko krožka pa bomo izdelali izdelke iz odpadne
embalaže.
ŠOLSKA VRTILNICA
Skupaj z učenci bomo posejali semena v lončke in
Sajenje potaknjencev pelargonij
nato rastline posadili na šolski vrt. Skrbeli bomo, da
Sajenje zelišč, dišavnic in začimb za lastno uporabo v
bo vrt vedno lepo obdelan. Skrbeli bomo tudi za rože
šolski kuhinji
v okolici in nasad sivke bomo večkrat očistili plevela.
Pobirali jabolka iz šolskega sadovnjaka. Proizvode
narave bomo pobirali in jih porabili v šolski kuhinji.
LIKOVNI NATEČAJ
Likovno ustvarjanje v različnih tehnikah
ZBIRALNE AKCIJE
Ozaveščevalna akcija: Poberi, recikliraj, sodeluj.
Ob medgeneracijski prireditvi se bomo odpravili na krajše pohode v okolici šole. Pobrali bomo papirčke, ki jih
bomo videli na poti. Na spletu in v pisni obliki bomo lokalno skupnost seznanjali z eko dejavnostmi celotne
šole. Učenci bodo spoznavali prednosti recikliranja plastenk, kovine, papirja
Star papir za novo upanje, Zbiranje starega papirja v dobrodelne namene
Izbirne aktivnosti:
Zbiranje odpadnih tonerjev, kartuš in trakov
Učenci prinesejo odpadne tonerje, kartuše in trakove v posebne koše, ki jih imamo na šoli.
Zbiranje pokrovčkov za dobrodelne namene.
Zbrati čim več pokrovčkov in pomagati ljudem, ki potrebujejo pomoč.
Postavitev/namestitev zabojnika za odpadne baterije
Izdelati škatlo, ki bo primerna za zbiranje starih baterij in zbiranje le teh.
Ekokrožek – v njem sodelujejo učenci, 4. in 5. razreda.
EKO BRANJE ZA EKO ŽIVLJENJE
-iz nabora knjig učenci izberejo tiste, ki jih bodo predelali
-pogovor in izdelovanje miselnih vzorcev ali plakatov o izbrani temi ter predstavitev le teh
- ustvarjanje na izbrano temo
-preko knjig bomo spodbujali kritični odnos do okoljske problematike
MLADI V SVETU ENERGIJE
Aktivnosti, ki jih bomo izvajali:
- S pomočjo literature in spleta bomo spoznavali vrste energije in pridobivanje le te.
- Izdelava plakata in predstavitev spoznanj:
- da imamo več vrst energij
- da električno energijo proizvajamo na različne načine
- pot od proizvodnje do porabnika
- negativni vplivi pri proizvodnji na okolje
-trajnostne vire energije in njihov pomen
-ukrepe za učinkovito rabo energije.
55
Uporaba bralnih učnih strategij
Projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja se z
letošnjim letom zaključuje, vendar smo se na naši šoli odločili, da z delom nadaljujemo. Z
doseženimi rezultati v izvajanju projekta smo lahko zelo zadovoljni, ugotavljamo pa, da so še
pomanjkljivosti, ki jih je moč izboljšati, in sicer:
- med učno uro bomo uvedli več glasne interakcije na relaciji učenec–učitelj;
- besedila bomo uporabljali v več primerih in na različnih taksonomskih ravneh;
- učenci bodo tvorili govorjena besedila (ne le odgovarjali v celih povedih), in sicer tako,
da bodo predstavljali svoje razumevanje, utemeljevali mnenje, presojali/vrednotili svoje
odgovore in rešitve sošolcev; poslušali drug drugega, govorili (odgovarjali in spraševali
oziroma se drugače samoiniciativno vključevali v pedagoški dialog) ter tudi pisali;
- poudarek bomo dali večji uporabi različnih virov, kakor tudi vnaprejšnjemu iskanju
virov.
V tem šolskem letu bomo načrtno nadaljevali s kolegialnimi hospitacijami.
Informacijsko orodje eAsistent
Na šoli smo se odločili za informacijsko orodje eAsistent – rešitev, ki pomaga do boljših
rezultatov v šoli.
Informacijsko orodje eAsistent je enostavno orodje, s katerim se učitelji osredotočijo na to,
kar počnejo najbolje – podajanje znanja. To učinkovito orodje pomaga tudi staršem, da otrok
od izobraževanja dobi največ.
5 prednosti uporabe eAsistenta za šolo:
Odprava nepotrebne administracije. Učitelji bodo lahko spet pedagogi in ne več
administrativni delavci.
Olajša delo učiteljem in razrednikom. Tudi do 103 ure manj administrativnega dela
vsako šolsko leto.
Omogoča hitrejšo, enostavnejšo, bolj osebno komunikacijo s starši.
Na šoli boste postavili en sistem, eno bazo podatkov, ki omogoča upravljanje vseh
ključnih procesov v šoli.
Za delovanje eAsistenta ni potrebnih nobenih odvečnih inštalacij. Deluje na vseh
operacijskih sistemih, računalnikih, tabličnih računalnikih in mobilnih telefonih.
56
Informacijsko orodje eAsistent za starše:
Orodje, ki vam bo pomagalo pri spremljanju šolanja vašega otroka, da ostane na
pravi poti in uspešno zaključi šolo.
Staršem je na voljo preprosto spletno orodje, kjer lahko spremljajo ključna področja (ocene,
izostanke, domače naloge, pripombe, pohvale ipd.) in dobijo celotno sliko o dogajanju
njihovega otroka v šoli. Poleg tega je proti plačilu za starše na voljo učinkovito SMS ali email obveščanje o ocenah, izostankih, pohvalah, pripombah in domačih nalogah, da bodo
lahko na pravi način motivirali svojega otroka in ukrepali takrat, ko je potrebno, in ne takrat,
ko je prepozno.
EAsistent je dopolnitev neposrednega stika med šolo in domom in ne zamenjuje prvotne
izmenjave informacij, ki je na naši šoli že utečena v obliki individualnih govorilnih ur
učiteljev, roditeljskih sestankov in mesečnih govorilnih ur. Več o eAsistentu si lahko vsak
prebere na spletni strani www.easistent.com.
Zdrav življenjski slog
V šolskem letu 2013/2014 bomo nadaljevali z izvajanjem projekta Zdrav življenjski slog, ki
se je v prejšnjih treh šolskih letih izkazal za uspešnega in pa predvsem koristnega za naše
učence. Z izvajanjem programa želimo s pomočjo dodatne športne aktivnosti spodbuditi
osnovnošolske otroke k oblikovanju zdravega načina življenja, aktivno vključiti čim več
učencev in odpravljati posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja (vadba za
primerno telesno držo, odpravljanje ploskosti stopal, odpravljanje prekomerne telesne teže,
razvoj splošne vzdržljivosti …). Največja prednost projekta Zdrav življenjski slog je, da je za
učence brezplačen. Vadba je organizirana in strokovno vodena s strani profesorja športa.
Učenci se imajo možnost spoznati s športnimi vsebinami, ki jih ni v učnem načrtu za predmet
Šport. Prav tako imajo učenci možnost organizirane vadbe ob sobotah in v počitnicah.
V tem šolskem letu se bo vadba odvijala tudi v naši novi, težko pričakovani športni dvorani.
Naši učenci bodo imeli možnost uporabe najsodobnejših športnih orodij, rekvizitov in
pripomočkov. S tem bomo kakovost vadbe še nekoliko povečali.
Mreža Zdravih šol
Z vstopom v projekt “ZDRAVA ŠOLA” se je naša šola zavezala zdravju otrok, staršev,
učiteljev in vseh zaposlenih na šoli pa tudi zagotavljanju varnega
družbenega in naravnega okolja, ki je pogoj za zdravje.
V šolskem letu 2013/14 bomo posebno skrb namenili medgeneracijskemu sodelovanju, s
katerim želimo senzibilizirati mlade za svet starejših. Tu se prelivajo različne vrednote, ki
bogatijo vse vključene generacije: modrost, znanje, izkušnje, ideje, podpora.
57
Še naprej pa bomo z različnimi dejavnostmi ozaveščali vrednote, kot so: zdravje, delo,
pomoč, prijateljstvo, odgovornost, poštenost, spoštovanje, ljubezen, mir, svoboda,
spoštovanje drugih.
Razvoj, implementacija in evalvacija modela za spodbujanje inovativnosti
učencev v osnovnih šolah
Če želimo, da bosta ustvarjalnost in inovativnost postali pomemben del učnega procesa, je
treba poiskati pristope, ki spodbujajo in opogumljajo učence, da se bodo v šoli lahko izražali
inovativno. Seveda pa spodbujanje učencev, da ustvarjajo nove zamisli, predstavlja le začetni
korak. Dobro idejo je treba tudi razviti, ji dati oprijemljivo obliko in jo spraviti v uporabo ter
jo nekega dne tudi tržiti. Za to pa so potrebni ustrezno vodenje, čas in specifično znanje.
Čeprav šola ni podjetje, je vendarle pomembno, da imajo tudi učenci priložnost ustvarjalne
ideje prevesti preko celotne invencijsko-inovativne verige, svoje dosežke predstaviti in tako
razvijati ter ponotranjiti inovativno ravnanje. Vsega tega se bodo naučili skozi posamezne
faze: faza definicije problema, faza opazovanja, faza pridobivanja idej, faza prototipiranja in
faza implementacije. Celoten projekt temelji na konceptu, ki pomeni prehod od podjetniškega
izražanja v smislu »kako voditi podjetje« k razvoju splošnih kompetenc, uporabnih v
vsakdanjem življenju. Gre za zmožnost učenca, da zna idejo »spraviti« v akcijo, jo razviti in
udejanjiti. Poudarjeno je spodbujanje ustvarjalnega in inovativnega reševanja problemov kot
univerzalno uporabne veščine.
DELO Z UČENCI
Delo z nadarjenimi učenci
Delo z nadarjenimi učenci temelji na Konceptu odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v 9letni osnovni šoli (v nadaljevanju Koncept). Odkrivanje nadarjenih učencev poteka v treh
stopnjah, in sicer:
1. evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni;
2. identifikacija nadarjenih učencev;
3. seznanitev in pridobitev mnenja staršev.
Učence evidentiramo v 3. razredu ob koncu šolskega leta. V skupini evidentiranih so izbrani
učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od šestih kriterijev (učni uspeh, dosežki, učiteljevo mnenje,
tekmovanja, hobiji, mnenje šolske svetovalne službe).
Na začetku naslednjega šolskega leta (od septembra do decembra) poteka naslednja stopnja,
tj. identifikacija. Identifikacija zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih
58
učencev in vključuje naslednja merila: oceno učitelja, test intelektualnih sposobnosti in test
ustvarjalnosti.
Zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih je seznanitev in pridobitev mnenja staršev, ko
svetovalna služba skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za
nadarjenega, in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku. Odkrite nadarjene učence šola nato
sproti spremlja in ob soglasju staršev za njih pripravi individualizirane programe dela za
nadarjene učence. Šola nadarjenim učencem nudi različne aktivnosti z različnih predmetnih
področij, pri čemer upošteva interes učencev in izhaja iz temeljnih načel dela z nadarjenimi
učenci, ki so predvideni v Konceptu.
Dodatni in dopolnilni pouk
Dodatni pouk organiziramo za učence, ki pri posameznih predmetih presegajo določene
standarde znanja. Pri dodatnem pouku snov poglabljajo, razširjajo, raziskujejo, se pripravljajo
na tekmovanja.
Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki potrebujejo pomoč pri učenju. Obiskujejo ga lahko
celo leto ali samo občasno, po potrebi. Razpored dopolnilnega pouka za posamezne predmete
je razviden na urniku. O obisku dodatnega in dopolnilnega pouka učitelji vodijo evidenco.
Delo z otroki s posebnimi potrebami
Dodatna strokovna pomoč (DSP) je oblika pomoči, ki omogoča učencu s posebnimi
potrebami individualiziran, prilagojen pristop in mu olajša šolsko delo. Do DSP so upravičeni
učenci, za katere Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (KUOPP) ugotovi, da
otrok potrebuje pomoč, in otroku s PP izda odločbo.
DSP učencem nudijo strokovnjaki (specialni pedagogi, pedagogi, socialni pedagogi,
psihologi, logopedi, učitelji in drugi). Izvaja se v oddelku ali izven njega, individualno na
različne načine in v različnih oblikah. Ima 2 funkciji: pomoč pri premagovanju
primanjkljajev, ovir in motenj (rehabilitacijsko funkcijo) in kot učna pomoč (funkcija pomoči
pri učenju).
DSP za učenca z odločbo predvideva tudi prilagoditve glede na vrsto in stopnjo
primanjkljajev, na različnih ravneh šolskega dela: pri preverjanju in ocenjevanju znanja, pri
obsegu domačih nalog, prostorske in organizacijske prilagoditve, prilagoditve pri poučevanju,
didaktični pripomočki, opore in ponazorila itd. DSP je orientirana k potrebam enega učenca in
je načrtovana tako, da vsakemu učencu s posebnimi potrebami na njemu primeren način
približa učno snov ali pa mu nudi pomoč pri soočanju z različnimi težavami ne samo v šoli
znanja, ampak tudi v šoli življenja.
Individualna in skupinska pomoč
Individualna in skupinska pomoč je namenjena učencem za premostitev učnih težav, vendar
so je lahko deležni le učenci, ki so predhodno obiskovali dopolnilni pouk in ga morajo kljub
pomoči učitelja obiskovati še naprej. Učne težave so pogojene z notranjimi dejavniki, ki jih je
otrok prinesel na svet, in/ali zunanji dejavniki, ki izhajajo iz socialnega okolja.
59
Dolžnost učenca, ki je deležen pomoči, je redno obiskovanje individualnih in skupinskih ur, v
nasprotnem primeru se učencu tovrstna oblika pomoči odvzame. Izvajajo jo učitelji naše šole,
in sicer v času pouka, po pouku in med prostimi urami učenca. Poteka lahko individualno ali
pa v manjših skupinah, ki se oblikujejo fleksibilno glede na potrebe učencev.
RAZPORED UR za DSP in ISP ter romskih ur
Učitelji
Ajlec Katja
Darja Cigüt
Prelog Monika
Teodora Ošlaj
Bojan Ropoša
Lipič Janez
Mateja Norčič
Mihaela Copot
Maja Šebjanič
Mihaela
Škrilec
Nataša Kuhar
Darja Ambruž
Nataša Hauko
Nataša Pavšič
Irena Sabo
Nina Vidonja
Štefan Harkai
Nataša
Kociper
Melita Ficko
Sapač
Jure Rems
Alenka Cör
Alenka Karlo
Katja
Zaveršnik
Melita
Kolmanko
Alenka Benko
Jasna Vovk
Luthar
Potrebne
ure
10
7,5
5
2
11
2
2
7
3
2
Planirane ure
isp-r
10
7,5
5
2
3
2
2
4,5
3
2
Planirane
0,5
Pb
Dsp
po
realizaciji
1
1
8
0,5
1
1
1
1
1
1
0,5
1
1
1
1
1
1
1
1
5
5
3
1
1
1
1
3
44
9(13)
28
60
DELO ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE
šolska
kultura,
vzgoja, klima
in red
socialnoekonomske
stiske
poklicna
orientacija
Šolska
svetovalna
služba
telesni,
osebni in
socialni razvoj
sodelovanje s
sodelavci
učenje in
poučevanje
šolanje
ŠOLSKA KULTURA, VZGOJA, KLIMA, RED
udeleženci
naloge
nosilec
ŠSS
Učenci
organizacija pomoči učencem z vzgojnimi in disciplinskimi
težavami, delo z učenci Romi
svetovanje tem učencem in prispevek pri ustvarjanju dobre
klime
Učitelji
soc.del.
ŠSS
Razrednik
Vodstvo
Učenci
Učitelji
Starši
razredniki
organizacija otroškega parlamenta Razmere v družbi
vodenje skupnosti učencev in organizacije Rdečega križa
Starši
sodelavci
Zunanje
ustanove
Učitelji
posvetovanje z učitelji o vzgojno-izobraževalnih ravnanjih, o pogojih za
varno in spodbudno učno okolje
Razredniki
pomoč razrednikom pri pripravi individualnega vzgojnega
načrta
svetovanje staršem za učinkovito delo z učenci, ki imajo vzgojne težave
posvetovanje pri oblikovanju osnovnih vzgojnih smernic oz.
individualiziranega vzgojnega načrta in vnašanje sprememb
sodelovanje pri ustvarjanju pogojev za oblikovanje ustrezne
kulture in klime na šoli, pri oblikovanju šolskega reda
Proj. tim
Vodstvo
sodelovanje v projektih Zdrava šola, EKO šola, Razvoj,
implementacija in evalvacija modela za spodbujanje
inovativnosti učencev v osnovnih šolah, zelena straža
ŠSS
ŠSS
spodbujanje zdravega življenjskega sloga mladih
razvijanje ekološke zavesti
posvetovanje o delu oddelčnih skupnosti
Razrednik
Vodje
aktiva
Pedagog
razredniki
rok
Stalna
naloga
okt. nov.
stalna
naloga
Stalna
naloga
ŠSS
ŠSS
Vsi udele
ženci
PP
Učitelji
Učenci
Učitelji,
zunanji
sodelavci
ŠSS
Stalna
naloga
Stalna
naloga
Učitelji
61
Vodstvo
sodelovanje z vrtcem
sodelovanje pri izvedbi roditeljskih sestankov
sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju internega strokovnega
izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev
sodelovanje pri izvedbi roditeljskih sestankov prvošolcev
ŠSS
Ravnatelj
Razredniki
vzgojitelji
ŠSS
Stalna
naloga
ŠSS
Februar
TELESNI, OSEBNI IN SOCIALNI RAZVOJ
udeležen
ci
Učenci
naloge
nosilec
sodelavci
Razvojno-preventivna področja
spremljanje otrok s posebnimi potrebami
koordinacija pomoči učencem s težavami v telesnem, osebnem in
socialnem razvoju
ŠSS
ŠSS
Učitelji
Učitelji
organizacija zdravstvenih pregledov, sistematskih pregledov,
organizacija in vodenje zobozdravstvenih pregledov
delavnice za nadarjene učence
pomoč učiteljem pri delu z učenci s primanjkljaji na
posameznih področjih
opozarjanje na izvajanje higienskih ukrepov
sodelovanje pri oblikovanju individualiziranih programov dela
soc.
delav.
soc.
delav.
Ped.
Spec.
ped.
Učitelj
Vodstvo
pridobitev soglasja za delo z učenci z učnimi težavami
razrednik
ŠSS
ŠSS
Zunanje
instituci
je
svetovanje staršem o učinkovitih pristopih učencem s težavami
sodelovanje pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju
strokovnega izobraževanja učiteljev na tem področju
zagotavljanje pogojev za integracijo otrok s posebnimi potrebami
pridobivanje strokovnih mnenj, informacij napotkov za delo – org.
pregledov
Ravnatelj
zdravnik,
Komisija
za
usmerjanje
Učitelji
Starši
Učitelji,
ŠSS
Spec.ped.Š
SS
starši
ŠSS, učit.
ŠSŠ
Učitelji
Starši
svetovalno-preventivno delo – vključevanje otrok v interesne
dejavnosti
Medsebojni odnosi – razredna ura (samopodoba, drugačnost,
komunikacija med učenci)
ŠSS
Učitelji
ŠSS,
spec.
ped.
Razredniki
Učitelji
Stalna
naloga
Sept.,okt.
Po
potrebi
Po
potrebi
Po
potrebi
ŠSS
Učitelji
Oktober
Sept.dec.
ŠSS
ŠSS
Učenci
Okt. nov.
Po
potrebi
organizacija predavanj za starše
evalvacija
opazovanje učencev- neprimerna vedenja, upoštevanje hišnega reda
sodelovanje pri evalvaciji udejstvovanja Vzgojnega načrta
spremljanje napredka učencev s težavami: opazovanje, razgovori z
učitelji, povratne informacije zunanjih strokovnjakov
Stalna
naloga
Stalna
naloga
Učitelj
ŠSS
Ravnatelj
Učenci
rok
Učitelji
ŠSS
Pedagog
konferen
ca
februar
Stalna
naloga
Stalna
naloga
ŠOLANJE
udeleže
nci
Učenci
Starši
Učitelji
naloge
nosilec
sodelavci
rok
Razvojno-preventivna področja
organizacija vpisa in vpis v šolo
organizacija in vpis v vrtec
organizacija obiskov otrok iz vrtca v šoli in učiteljic v vrtcu
organizacija zdravniških pregledov
oblikovanje oddelkov
pomoč pri vključevanju v šolsko življenje
sodelovanje pri razrednih urah, reševanje konfliktov, oblikovanje
ustrezne oddelčne klime
izvedba postopka izbirnih predmetov
sodelovanje pri strokov. mnenju o ponavljanju, prešolanju
podajanje informacij o delu v šoli, pri podaljšanem bivanju, prehrani,
učbenikih
Soc. del.
Pedagog
Pedagog
Soc. del.
ŠSS
ŠSS
Starši
Februar
Jan – jun
April,
maj
Jun
Stalna
naloga
Vzgojitelji
učitelji
Zasebna
ambulanta
Učitelji
ŠSS
Učitelji
Maj, jun
ŠSS
62
Vodstvo
Drugo
Učenci
pomoč staršem otrok s posebnimi potrebami
posvetovanje o oblikovanju oddelčnih skupnosti
sodelovanje na strokovnih aktivih
sodelovanje na pedagoških konferencah
Vodje
aktivov
sodelovanje pri oblikovanju letnega del. načrta šole
vodenje, ažuriranje podatkov glede prehrane učencev –
program Lo-polis
vodenje, ažuriranje podatkov o učencih s pomočjo programa E-asistent
izdelava letnega delovnega načrta
usklajevanje interesov glede izbirnih predmetov
sodelovanje v Komisiji za ugotavljanje pripravljenosti otrok za vstop v
šolo
Ravnatelj
Načrtovanje-evalvacija
ŠSS
Učitelji
Ravnatelj
Stalna
naloga
sep
Soc. del .
ŠSS
ŠSS
Strokovni
delavci
vrtca
Stalna
naloga
sprotno spremljanje svetovalnega dela
analiza dejavnikov učne uspešnosti
POKLICNA ORIENTACIJA
udeleže
nci
Učenci
naloge
nosilec
sodelavci
rok
Razvojno-preventivna področja
ŠSS
Učitelji
Stalna
naloga
informiranje o nadaljnjem izobraževanju, poklicih, šolah
zbiranje poklicnih informacij v 7. razredu,
spoznavanje poklicev in samega sebe
predstavitev posameznih poklicnih možnosti in odločanje
sodelovanju z Pomursko gospodarsko zbornico za 7.,8.,9. razrede
anketiranje učencev (VPP)
zbiranje poklicnih namer
roditeljski sestanek pred vpisom v SŠ
izdelava rokovnika za učence 9. razredov za namene vpisa
izvedba izpolnjevanja prijave za vpis po oddelkih
organizacija in izvedba timske obravnave
urejanje oglasne deske
organ. ogleda deficitarnih poklicev
organizacija predstavitev srednjih šol
Starši
Učitelji
v
Soc.
delavka
ŠSS
Zunanji
sod.
nov
ŠSS
Soc. del.
individualno poklicno svetovanje o poklicni izbiri
organizacija in izvedba predavanj v 8. razredu
skrb za poklicno-informativno gradivo
sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi poklicne vzgoje
koordinacija aktivnosti za poklicno vzgojo
ZRSZZ
priprava dokumentacije za Zoisove štipendiste
povezovanje s srednjimi šolami, informativni dnevi
koordinacija aktivnosti z ZRSZ
podjetja in drugi delodajalci
Razvojno – Preventivne dejavnosti:
spremljanje rokov in vpisnih pogojev
skrb za pravočasna zdravniška potrdila, pridobitev teh,posredovanje na
srednjo šolo
skupinsko poklicno svetovanje
zbiranje poklicnih namer učencev 9. razreda – vprašalnik
Načrtovanje – Evalvacija
analiza rod. sest.,predavanj, posameznih akcij,…
April-maj
Jan-feb.
feb
Stalna
naloga
Vodstvo
Zunanje
Inštituci
je
Febr-mar
Pedagog
Soc. del.
ŠSS
učitelji
Po
aktivnostih
SOCIALNO – EKONOMSKE STISKE
udeleže
nci
Starši,
učenci
naloge
nosilec
sodelavci
rok
razvojno-preventivne dejavnosti
pomoč pri zagotavljanju delovnih zvezkov in šolskih potrebščin
učencem Romom
zbiranje prijav za učenca na šolsko prehrano
obveščanje učencev in staršev o novostih za pridobitev subvencionirane
prehrane in subvencijo za šolo v naravi
Komisija za dodelitev sredstev učencem za subvencionirano
Šolo v naravi , Vrtec v naravi
Soc.
delavka
Učitelji,
rom.
pomočnik
Junij
Razredni
uč.
Pedagog.
Soc. del.
junij
Avg.sept.
Avg, sept
Tajništvo
63
urejanje, pomoč staršem pri oblikovanju prošenj pri
humanitarnih
organizacija
urejanje šolske prehrane učencem Romom (popoldanske malice),
uskladitev želja, sklepov z Občino Puconci
urejanje plačevanja prehrane v funkcionalni obliki
evalvacija
seznanjanje staršev s spremenjenimi Zakoni
vodenje evidence o prevladujočih problematikah
pregled pritožb na naše odločitve
CSD,
vodstvo
Soc. del.
ŠSS
Sep.
starši
Stalna
naloga
SODELOVANJE S SODELAVCI
Nosilec: socialna delavka
Sodelavci: zaposleni preko javnih del
Vse leto
Nosilec: Pedagoginja –pedagoška vodja vrtca
Pedagoško vodenje vrtca
Svetovalno delo v vrtcu
Uvajanje pripravnika v delo
PROGRAM SODELOVANJA S STARŠI
Svet staršev
Sestavljen je iz predstavnikov staršev vsakega posameznega oddelka in je organiziran za
uresničevanje interesa staršev učencev v šoli. Starši svoje predstavnike volijo na razrednem
roditeljskem sestanku. Predsednica sveta staršev je ga. Anita Čontala Pulič.
Naloge:
- predlaga nadstandardne programe,
- daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
- daje mnenje o predlogu programa razvoja šole in o letnem delovnem načrtu,
- razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
- obravnava pritožbe v zvezi vzgojo in izobraževalnim delom,
- voli predstavnike v svet staršev in
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Svet šole
Predsednica sveta šole je Mirjana Budja.
Predstavniki ustanovitelja so Milan Grlec, Jožef Rituper in Vanja Pozvek.
Predstavniki delavcev šole so Štefan Harkai, Nataša Pavšič, Milan Časar, Darja Slaviček in
Valentina Gorza.
Predstavniki staršev pa so Vesna Žurman, Monika Krančič in Anita Pulič Čontala.
64
Naloge:
 predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti,
 daje ustanovitelju mnenje in predloge o posameznih vprašanjih,
 sprejema pravila in druge splošne akte, ki jih določa pravilnik šole in drugi splošni
akti,
 sprejema letni delovni načrt šole in poročilo o njegovi izvršitvi,
 obravnava poročilo o vzg.-izobr. problematiki,
 razpisuje volitve predstavnikov v svet šole,
 določa finančni načrt in sprejema zaključni račun šole,
 imenuje in razrešuje ravnatelja,
 odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca,
 odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev in
delovnega razmerja,
 opravlja druge naloge, določene z zakonom ali drugimi akti.
POVEZOVANJE ŠOLE Z OKOLJEM
Osnovna šola Puconci je vzgojno izobraževalni zavod, ki pokriva celotno območje Občine
Puconci kar nam nalaga dodatne obveznosti in na drugi strani ponuja številne prednosti.
Na vseh treh lokacijah je šola pomembno središče izobraževalnega, kulturnega in športnega
dogajanja v Občini Puconci. V popoldanskih urah je šola odprta za športna in druga društva,
ki tu izvajajo večino ali del svojih aktivnosti. Z izgradnjo nove športne dvorane katere
upravitelj je OŠ Puconci, bo tega povezovanja še več. Naši učenci pod vodstvom mentorjev
sodelujejo s kulturnimi programi na različnih prireditvah društev v občini.
Trudimo se, da tudi sami prispevamo k razvoju lokalne skupnosti za boljše pogoje življenja.
Pri tem smo bili v zadnjih letih zelo uspešni in smo veliko storili za ozaveščanje v lokalni
skupnosti o pomenu varovanja okolja in uporabe obnovljivih virov energije.
Občina Puconci nam omogoča, da mladim generacijam nudimo najboljše pogoje za
pridobivanje novih znanj.
Okolje nam finančno pomaga pri novoletnih obdaritvah otrok in učencev, različnih
investicijah in nabava sodobne učne tehnologije.
Vzorno je sodelovanje s Kemo Puconci, KS Puconci in nekaterimi drugimi KS.
Posebej važno je sodelovanje s srednjimi šolami in fakultetami, ki pripravljajo mlade za
pedagoški poklic. Veliko sodelujemo z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo OE Murska
Sobota, ki nam svetuje in pomaga pri izvajanju pouka in različnih projektov.
Sodelovanje s šolo za ravnatelje skozi izvajanje projektov bogati naše delo na področju
posodabljanja pedagoške prakse in s tem pripomore k učinkovitejšemu izvajanju osnovne
dejavnosti šole.
Z Ministrstvom za šolstvo in šport poteka komunikacija tekoče in v različnih oblikah, kar
pripomore k učinkovitemu izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela.
Letni delovni načrt je bil sprejet na seji sveta šole, dne 26. 9. 2013
Ravnatelj:
Ernest Nemec
Predsednik sveta šole:
65
Kazalo
PODLAGA ZA NAČRTOVANJE .......................................................................................... 2
GLOBALNA OCENA STANJA IN RAZVOJNIH MOŽNOSTI ŠOLE ............................ 5
Razvojni načrt OŠ Puconci .................................................................................................... 5
Načrt izboljšav Osnovne šole Puconci v šolskem letu 2013/2014 ....................................... 10
POTEK OBLIKOVANJA NAČRTA IZBOLJŠAV IN SAMOEVALVACIJE ............... 11
Namera šole .......................................................................................................................... 12
Akcijski načrt na ravni šole za šolsko leto 2013/2014 ......................................................... 14
Načrt spremljave prioritetnih ciljev...................................................................................... 14
Materialni pogoji .................................................................................................................. 15
Centralna šola Puconci ..................................................................................................... 15
Podružnična šola Mačkovci ............................................................................................. 15
Podružnična šola Bodonci ................................................................................................ 16
Kadrovski pogoji .................................................................................................................. 16
Prednostne naloge v šolskem letu 2013/2014 ...................................................................... 16
OSNOVNI PODATKI............................................................................................................ 17
Organizacija šole – šolski okoliš .......................................................................................... 17
Podatki o učencih ................................................................................................................. 18
OŠ Puconci ....................................................................................................................... 18
Podatki o strokovnih delavcih .............................................................................................. 19
PROSTORSKE MOŽNOSTI IN IZRABA RAZPOLOŽLJIVE UČNE
TEHNOLOGIJE .................................................................................................................... 21
Centralna šola razpolaga z naslednjimi prostori: ................................................................. 21
Na podružnici Mačkovci je na razpolago:............................................................................ 21
Na lokaciji Bodonci je na razpolago: ................................................................................... 21
PLAN VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA ............................................................ 22
Šolski koledar ....................................................................................................................... 22
Predmetnik 9-letne OŠ ......................................................................................................... 23
Manjše učne skupine ............................................................................................................ 24
Izbirni predmeti v šolskem letu 2013/2014 .......................................................................... 24
Dodatni in dopolnilni pouk .................................................................................................. 25
Organizacija podaljšanega bivanja ....................................................................................... 25
Jutranje varstvo .................................................................................................................... 26
Pregled vsebin kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dejavnosti ter družbeno
potrebnega dela .................................................................................................................... 26
Kulturne dejavnosti .......................................................................................................... 26
Naravoslovne dejavnosti .................................................................................................. 27
Tehniški dnevi .................................................................................................................. 27
Športne dejavnosti ............................................................................................................ 27
Razporeditev dejavnosti po mesecih ................................................................................ 28
Šolska športna tekmovanja ................................................................................................... 29
Interesne dejavnosti .............................................................................................................. 29
Razširjeni program ............................................................................................................... 31
66
Letna šola in Šola v naravi ................................................................................................... 32
OSTALE DEJAVNOSTI OB POUKU ................................................................................. 32
Šolska knjižnica.................................................................................................................... 32
PREGLED RAZLIČNIH OBLIK VARSTVA UČENCEV, SKRB ZA TELESNI IN
DUŠEVNI RAZVOJ, ZDRAVO PREHRANO IN PREVOZ UČENCEV ....................... 36
Skrb za zdravo življenje in varnost učencev ........................................................................ 36
Šolska prehrana .................................................................................................................... 36
Shema šolskega sadja (SŠS) ............................................................................................. 37
Tradicionalni slovenski zajtrk .......................................................................................... 37
Razpored učnih ur in odmorov ............................................................................................. 38
Organizacija prevozov – vozni red....................................................................................... 39
VSEBINE IN OBLIKE DELA STROKOVNIH ORGANOV ŠOLE ................................ 41
Program dela učiteljskega zbora .......................................................................................... 41
Usmeritve oziroma izhodišča ........................................................................................... 41
Program dela razrednih učiteljskih zborov........................................................................... 42
Strokovni aktivi .................................................................................................................... 42
Program pedagoškega vodenja ............................................................................................. 43
Sodelovanje s starši .............................................................................................................. 47
Razpored individualnih govorilnih ur .................................................................................. 49
NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA na OŠ PUCONCI ....................................... 50
Izvedbeni načrt nacionalnega preverjanja znanja na OŠ Puconci ........................................ 51
PROJEKTI NA ŠOLI ............................................................................................................ 52
EKO šola kot način življenja ................................................................................................ 53
MAČKOVCI ........................................................................................................................ 55
BODONCI............................................................................................................................ 55
EKO-paket, LOČUJMO VARUJMO IN USTVARJAJMO ............................................. 55
MLADI V SVETU ENERGIJE ........................................................................................... 55
Uporaba bralnih učnih strategij ............................................................................................ 56
Informacijsko orodje eAsistent ............................................................................................ 56
Zdrav življenjski slog ........................................................................................................... 57
Mreža Zdravih šol ................................................................................................................ 57
Razvoj, implementacija in evalvacija modela za spodbujanje inovativnosti učencev v
osnovnih šolah ..................................................................................................................... 58
DELO Z UČENCI .................................................................................................................. 58
Delo z nadarjenimi učenci .................................................................................................... 58
Dodatni in dopolnilni pouk .................................................................................................. 59
Delo z otroki s posebnimi potrebami ................................................................................... 59
Individualna in skupinska pomoč ......................................................................................... 59
RAZPORED UR za DSP in ISP ter romskih ur ................................................................... 60
DELO ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE ........................................................................ 61
PROGRAM SODELOVANJA S STARŠI ........................................................................... 64
Svet staršev ........................................................................................................................... 64
Svet šole ............................................................................................................................... 64
POVEZOVANJE ŠOLE Z OKOLJEM ............................................................................... 65
67