I. osnovna šola Celje Vrunčeva ulica 13 3000 Celje Telefon: 03 428
ŠOLSKO LETO 2014/2015 I. osnovna šola Celje Vrunčeva ulica 13 3000 Celje Telefon: 03 428 51 00 Faks: 03 428 51 26 Elektronski naslov: [email protected] Spletna stran šole: www.iosce.si KAZALO VSEBINE VIZIJA IN POSLANSTVO ŠOLE ............................................................................................................................ 3 BESEDA RAVNATELJA ....................................................................................................................................... 4 1 PODATKI O ŠOLI ....................................................................................................................................... 5 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.7 1.8 1.9 OSNOVNI PODATKI ...................................................................................................................................... 5 USTANOVITELJ ............................................................................................................................................ 6 ORGANI UPRAVLJANJA .................................................................................................................................. 6 STROKOVNI ORGANI ..................................................................................................................................... 6 ŠOLSKI OKOLIŠ ............................................................................................................................................ 7 RAZPOREDITEV ŠOLSKIH PROSTOROV ............................................................................................................... 8 ZGODOVINA ŠOLE ...................................................................................................................................... 10 PEDAGOŠKI DELAVCI V ŠOLSKEM LETU 2014/2015 ......................................................................................... 11 ADMINISTRATIVNI IN TEHNIČNI DELAVCI ......................................................................................................... 13 2 ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 ....................................................................................... 14 3 PREDSTAVITEV DELA IN PROGRAM ŠOLE ............................................................................................... 15 3.1 ORGANIZACIJA POUKA – ŠOLSKO ZVONJENJE ................................................................................................... 15 3.2 RAZREDI, ODDELKI, MATIČNE UČILNICE .......................................................................................................... 16 3.3 ODDELKI PODALJŠANEGA BIVANJA................................................................................................................. 17 3.4 PREDMETNIK ............................................................................................................................................ 17 3.4.1 Obvezni izbirni predmeti .................................................................................................................. 18 3.4.2 Neobvezni izbirni predmeti .............................................................................................................. 19 3.5 NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA .............................................................................................................. 20 3.6 DNEVI DEJAVNOSTI .................................................................................................................................... 21 3.7 GLAVNE ZNAČILNOSTI OSNOVNE ŠOLE OD 1. DO 9. RAZREDA .............................................................................. 26 3.8 ZBOROVSKO PETJE ..................................................................................................................................... 27 3.9 DODATNI IN DOPOLNILNI POUK .................................................................................................................... 27 3.10 SKUPNOST UČENCEV .................................................................................................................................. 28 3.11 KOLEDAR TEKMOVANJ V ŠOLSKEM LETU 2014/2015 ....................................................................................... 29 3.12 KOLESARSKI IZPIT V 5. RAZREDU ................................................................................................................... 30 3.13 INTERESNE DEJAVNOSTI V ŠOLSKEM LETU 2014/2015 ..................................................................................... 32 3.14 ŠOLA V NARAVI ......................................................................................................................................... 38 3.15 PROJEKTI V ŠOLSKEM LETU 2014/2015 ........................................................................................................ 40 4 ORGANIZACIJA DELA.............................................................................................................................. 44 4.1 JUTRANJE VARSTVO.................................................................................................................................... 44 4.2 ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA ................................................................................................................ 44 4.3 TEČAJI ..................................................................................................................................................... 46 4.4 SODELOVANJE S STARŠI ............................................................................................................................... 47 4.4.1 Govorilne ure .................................................................................................................................... 47 4.5 ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA ....................................................................................................................... 49 4.6 DELO Z NADARJENIMI UČENCI ...................................................................................................................... 50 4.7 VARNOST UČENCEV.................................................................................................................................... 50 4.8 ŠOLSKA PREHRANA .................................................................................................................................... 51 4.9 ŠOLSKA KNJIŽNICA ..................................................................................................................................... 54 4.10 UČBENIŠKI SKLAD ...................................................................................................................................... 56 4.11 ŠOLSKI SKLAD ........................................................................................................................................... 57 5 BOLNIŠNIČNA ŠOLA ............................................................................................................................... 58 6 NOVOSTI IN USPEHI V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 ................................................................................. 60 6.1 POMEMBNEJŠI USPEHI NAŠIH UČENCEV (2013/2014) ..................................................................................... 62 7 VZGOJNI NAČRT ..................................................................................................................................... 65 8 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA ..................................................................................................................... 70 9 HIŠNI RED .............................................................................................................................................. 82 10 VZGOJA ZA VARNOST V CESTNEM PROMETU ........................................................................................ 85 3 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE PRVA misel OSNOVNA ideja ŠOLA presežkov Šola s tradicijo in duhom sodobnega časa. Zazrti v jutrišnji dan ustvarjamo zgodbe današnjega dne. Želimo si, da se z roko v roki družno vzpenjamo po stopnicah znanja. – NEKOČ, DANES, JUTRI – VIZIJA IN POSLANSTVO ŠOLE Našim učencem želimo posredovati kar največ znanja in jim nuditi številne možnosti za celostni osebnostni razvoj. Poleg temeljnega poslanstva – kakovostnega pouka – skrbimo, da vzgojno-izobraževalni proces bogatimo s številnimi obšolskimi dejavnostmi, ki učencem omogočajo razvijanje njihovih potencialov in uresničevanje ciljev. Sledimo smernicam sodobnega časa in se družno trudimo, da ustvarjamo pozitivno vzdušje med vsemi, ki sooblikujemo podobo naše šole. Naše poslanstvo nima začrtanih meja, uresničujemo ga tudi v oddelkih bolnišnične šole, ki pooseblja izkušnje, modrost in fleksibilnost. Smo družbeno odgovorna šola, zato se zavedamo, da bomo uspešni le, če bomo delovali v sožitju in optimističnem duhu. Tradicija in utrip sodobnega časa kažeta, da smo na pravi poti. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 4 BESEDA RAVNATELJA »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Nejc Zaplotnik Dragi učenci, spoštovani starši, pričenja se novo šolsko leto, leto novih ustvarjanj, pričakovanj, doživetij, idej, navdihov … Ob tem se porajajo mnoga vprašanja. Publikacija, drobna knjižica, ki je pred vami, odgovarja na marsikatero izmed njih. Letos je v nekoliko drugačni preobleki, in ko jo boste odprli, se vam bo list za listom odkrival utrip našega življenja in dela na šoli. V njej boste našli pomembnejše podatke in informacije, ki jih boste potrebovali med šolskim letom. Če vam je lažje, se lahko z vsebino publikacije seznanite na spletni strani šole. Tudi v letošnjem šolskem letu smo si zastavili številne cilje. Prepričan sem, da jih bomo s skupnimi močmi tudi uresničili. Če bomo na poti do teh ciljev naleteli na ovire, jih premagajmo z medsebojno pomočjo, razumevanjem in pogovorom. Naporna in utrujajoča pot se na takšen način hitro konča, korak postane lažji, svet se nam zdi lepši, težave izginejo. Potrebno je čisto malo, da se sanje uresničijo in postanejo dejanja. Zato začnimo šolsko leto kar se da optimistično in z zaupanjem vase. Ravnatelj Branko Močivnik, prof. 5 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 1 PODATKI O ŠOLI 1.1 Osnovni podatki »Ladja je v pristanu na varnem, a ladje niso grajene za to. Odjadrajte na morje in počnite nove stvari.« Grace Hopper I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Vrunčeva ulica 13 3000 Celje I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Tajništvo Saša Remsko 03 428 51 00 Uradne ure tajništva: ponedeljek–petek: 7.00–8.00 in 13.00–14.00 Faks 03 428 51 26 Elektronska pošta [email protected] Spletna stran šole http://www.iosce.si/ Ravnatelj Pomočnik ravnatelja Vodja bolnišnične šole Pedagog Pedagoginja Specialna pedagoginja Knjižničarka Vodja šolske prehrane Kuhinja Zbornica – Vrunčeva Zbornica – Kosovelova Branko Močivnik 03 428 51 02 Marjan Kuhar 03 428 51 12 Alenka Laptoš 03 423 35 19 Anton Leskovec 03 428 51 04 Irena Pesan Zlodej 03 428 51 06 Nevenka Kus 03 428 51 37 Bernardka Zupanc 03 428 51 20 Nevenka Čater Jeušnik 03 428 51 30 03 428 51 27 03 428 51 14 03 428 51 08 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 6 1.2 Ustanovitelj I. osnovno šolo Celje je ustanovila Mestna občina Celje z Odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, objavljenim v Uradnem listu št. 6/97, 7. 2. 1997. Odloki o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov Mestne občine Celje so bili objavljeni v Uradnih listih RS, št. 30/04, 82/04, 101/07, 54/10 in 99/12. 1.3 Organi upravljanja Šolo upravljata ravnatelj in svet šole. Svet šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja (Slavko Deržek, Ivan Janez Domitrovič, Ana Marija Justin), pet predstavnikov delavcev šole (Petra Breznikar Vedenik, Polona Gorišek, Alenka Koštomaj Čede, Brigita Ornik, Breda Špendl) in trije predstavniki staršev (Ksenija Gorišek, Snežana Delakorda, Nataša Starič). Predsednica sveta šole je Brigita Ornik. 1.4 Strokovni organi Strokovni organi šole so: a) učiteljski zbor Sestavljajo ga vsi strokovni oz. pedagoški delavci šole. Obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, daje mnenje o letnem delovnem načrtu, predlaga nadstandardne programe, odloča o vzgojnih ukrepih, opravlja druge naloge v skladu z zakonodajo. b) oddelčni učiteljski zbor Sestavljajo ga strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v oddelku. Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program dela za učence s težavami pri učenju in za nadarjene učence. Odloča o vzgojnih ukrepih in opravlja druge naloge v skladu z zakonom. c) strokovni aktiv Strokovni aktiv sestavljajo učitelji istega predmeta oz. predmetnih področij. Strokovni aktiv obravnava problematiko predmeta oz. predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, obravnava pripombe staršev in učencev ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom šole. 7 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE d) razrednik Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonodajo. 1.5 Šolski okoliš »Kjer je veliko znanja, je tudi veliko bolečin; kdor zbira znanje, zbira tudi napor in trpljenje.« Montaigne »Ne pozabite, da so čudovite stvari, ki se jih učite v šolah, delo mnogih Vzhodna meja šolskega okoliša I. osnovne šole generacij. Vse to znanje, ki vam je Celje se pričenja v stičišču občinske meje med Mestno občino Celje in Občino Štore s položeno v roke, je dediščina, ki jo severnim delom meje naselja Osenca. spoštujte, jo bogatite in nekega dne Nadaljuje se proti severu po desnem bregu zvesto prenesite na svoje otroke.« Voglajne ter sledi meji med naselji: Teharje, Bukovžlak in Trnovlje pri Celju na eni in Celje na Albert Einstein drugi strani. Pri mostu čez Hudinjo se severna meja nadaljuje proti zahodu po Bežigrajski cesti na Dečkovo cesto. Pri križišču z Opekarniško cesto gre po Pokopališki ulici in meji med krajevnima skupnostma Nova vas in Gaberje. Pri hišni številki Cesta na Dobrovo 41 a se naveže na južno območje Kraigherjeve ulice do Ulice mesta Grevenbroich in v križišču z Dečkovo cesto zavije po sredini Dečkove ceste proti zahodu. V križišču s Čopovo ulico gre navzdol do železniškega prehoda, nato kratek čas sledi železniški progi in se preko proge nadaljuje po Ipavčevi ulici, katero v celoti vključuje. Proti vzhodu poteka nato meja po sredini Gregorčičeve ulice in Levstikove ulice čez železniško progo do Voglajne in se nadaljuje po Teharski cesti, katero v celoti vključuje. V nadaljevanju gre meja med naseljema Celje in Zvodno, prečka naselje Zvodno po meji med KS Aljažev hrib in KS Pod gradom, se naveže na severni del meje med naselji Osenca in Zvodno do občinske meje med Mestno občino Celje in Občino Štore. (Iz Uradnega lista Republike Slovenije, št. 64/97, 51/98) I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 1.6 Razporeditev šolskih prostorov 8 »Šola je zgradba s štirimi stenami – in prihodnostjo vmes.« Lon Watters I. osnovna šola Celje Vrunčeva ulica 13 Nizko pritličje Pritličje I. nadstropje II. nadstropje 9 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Dislocirani oddelek Kosovelova ulica 14 Pritličje I. nadstropje II. nadstropje III. nadstropje I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 10 1.7 Zgodovina šole V drugi polovici 19. stoletja, natančneje v letu 1875, se je začelo poučevanje slovenskih otrok v slovenskem jeziku. Današnja I. osnovna šola se je takrat imenovala Okoliška šola. Pot do ustanovitve prve slovenske šole v Celju je bila zelo trnava. Takratna mestna oblast je bila namreč nemška in je nasprotovala prizadevanju slovenskih izobražencev, da bi poučevali slovenske otroke v slovenskem jeziku. Kljub temu da je leta 1869 izšel Zakon o ljudskih šolah, je občinski odbor leta 1870 sprejel sklep, da je učni jezik v mestni ljudski šoli izključno nemščina. Za Slovence v mestu, predvsem pa za okoliško občino tak sklep ni bil sprejemljiv. Okoliški otroci so namreč morali obiskovati skupno mestno šolo, okoliška občina pa je morala mestni občini za to plačevati prispevek, starši pa za svoje otroke šolnino. Šolski obisk je bil zaradi tega zelo slab in le malo celjskih okoličanov je znalo pisati in brati. Veliko število šoloobveznih otrok, prepolni oddelki mestne šole in uporaba nemščine kot edinega učnega jezika so bili razlogi za ustanovitev prve slovenske šole z imenom Ljudska šola celjske okolice. Pouk v njej se je začel 20. septembra 1875. Šola je delovala kot slovenska ustanova, čeprav ni imela skupnega šolskega poslopja. Za izvajanje pouka so se uporabljali prostori na različnih lokacijah v mestu in njeni okolici. Šoloobveznih otrok je bilo čedalje več in vedno večja prostorska stiska je pospešila prizadevanja za gradnjo novega šolskega poslopja. Ta prizadevanja so ves čas ovirale nemške šolske oblasti, skorajšnji začetek gradnje pa je prekinila 1. svetovna vojna. Petdesetletna prizadevanja so se dokončno uresničila leta 1926 in 8. septembra 1927 je bila svečana otvoritev tedaj ljudske šole celjske okolice, imenovane Okoliška šola, danes I. osnovna šola. Šola je ves čas predstavljala eno izmed trdnjav slovenstva v mestu ob Savinji, pridobila pa si je tudi sloves dobre vzgojne in izobraževalne ustanove. Uspešno delovanje šole je kruto prekinila 2. svetovna vojna, ko je šolski hram postal kraj gorja in trpljenja številnih slovenskih družin. Šola je namreč postala zbirno taborišče za pregnane družine na območju takratne Spodnje Štajerske. Otroci so bili odtujeni od svojih staršev in poslani v tujino, njihovi starši pa v koncentracijska taborišča. Večina "ukradenih otrok" se je vrnila domov šele po končani vojni. Po koncu vojne se je v šolsko poslopje znova naselil otroški živ-žav. Mesto Celje je postalo veliko mesto, zgrajeno je bilo več novih osnovnih šol in med njimi je I. osnovna šola še vedno naša. Vsi, ki smo kakor koli povezani s I. osnovno šolo, smo veseli in ponosni, da predstavljamo kamenček v mozaiku njene bogate zgodovine, zaradi katere spada med spomenike naravne in kulturne dediščine v Celju. 11 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 1.8 Pedagoški delavci v šolskem letu 2014/2015 UČITELJ Branko Močivnik POUČUJE FIZ – 8. a, 8. b DELOVNO PODROČJE Ravnatelj Marjan Kuhar MAT – 6. a, 8./US; ZVE BOD – PED: MAT/FIZ ŠPO – 5. a, 6. r, 7. r, 8. r, 9. r ŠZZ, ŠSP, OPB, ŠPO (i) – 4. r 2. a OPB 1. b JUV, OPB KEM – 8. r, 9. r BOD – PED in KIR: KEM MAT – 6. b, 7./US, 8./US, 9./US FIZ – 9. r; BOD – KIR: MAT/FIZ GEO – 7. r, 8. r ZGO – 6. r, 7. r, 8. r, 9. r BIO – 8. r, 9. r; TIT – 6. r, 7. r, 8. r; OGL BOD – KIR in PED: BIO, NAR 4. a SLJ – 5. r/US LUM – 6. r; BOD – KIR in PED: LUM OPB 1. b Pomočnik ravnatelja Domen Ambrož Petra Breznikar Vedenik Maja Cigale Nevenka Čater Jeušnik Lea Červan Stanislava Ferjanc Polona Gorišek Urška Jošt Aljoša Klun Jana Kokalj Alenka Koštomaj Čede Nevenka Kus 4. b MAT – 5. r/US MAT – 7. b, 8./US, 9./US NAR – 6. r, 7. r 2. b OPB DSP Mateja Lamot OPB Alenka Laptoš BOD – PED 1.– 5. razred DSP Breda Krajnc Klavdija Kumer Anton Leskovec Marjeta Lubej Sanja Milenković ŠPO – 5. b, 6. r, 7. r, 8. r, 9. r IŠO, OPB 3. a Razrednik 8. b Vodja aktiva 8. r Razredničarka 2. a Vodja aktiva 2. r Vodja šolske prehrane Razredničarka 6. b Vodja aktiva NAR Razredničarka 8. b Vodja aktiva DRU Razredničarka 9. a Vodja aktiva 9. r Razredničarka 4. a Razredničarka 1. b Razredničarka 4. b Vodja aktiva 4. r Vodja aktiva MAT Razredničarka 2. b Specialna pedagoginja Vodja bolnišnične šole Pedagog Razredničarka 3. a Vodja aktiva 3. r I. OSNOVNA ŠOLA CELJE UČITELJ Črt Močivnik Žan Močivnik Ines Murečehajić Brigita Ornik Irena Pesan Zlodej POUČUJE SLJ: 6. b, 7. a, 8./US, 9./US TEV; BOD – PED in KIR: SLJ MAT – 6./US, 7. a, 9. r/US UBE – 7. r; MME – 8. r, RVT – 8. r ROM – 9. r; EZR – 9. r; RAČ (i) – 4. r 1. a OPB TJA – 5./US, 6. a, 7. a, 8./US, 9./US NE 2 – 9. R; BOD – PED: TJA/TJN GEO – 6. r, 9. r; DSP BOD – PED in KIR: GEO 12 DELOVNO PODROČJE Razrednik 7. a Vodja aktiva 7. r Računalničar Razredničarka 9. b Pedagoginja Vodja aktiva ŠSD Razredničarka 3. b Barbara Podgoršek 3. b Višnja Praprotnik Razredničarka 6. a Vodja aktiva SLJ in 6. r Razredničarka 1. a Vodja aktiva 1. r Razredničarka 7. b Vodja aktiva VP Damjana Trimovski SLJ – 6. a, 7./US, 8./US, 9./US DKE – 7. r, 8. r; BOD – PED: SLJ 1. a OPB GUM – 4. r, 5. r, 6. r, 7. r, 8. r, 9. r OPZ, MPZ, OPB OPB BOD – KIR in PED: ZGO TJA – 4. r, 5. b, 6./US, 7. b, 8./US, 9./US FI3 – 9. r; BOD – KIR: TJA 5. a GOS – 6. a, 6. b LUM – 7. r, 8. r, 9. r LS 1, LS 2, LS 3 SLJ – 6./US, 7. b, 8./US, 9./US ŠNO; BOD – KIR: SLJ OPB Marjana Turnšek 5. b Razredničarka 5. b Urška Vavdi BOD – KIR 1.– 5. razred KIZ Knjižničarka Brigita Pustoslemšek Vlasta Ratej Nataša Sotošek Helena Stepišnik Petra Svetec Breda Špendl Milena Toman Bernardka Zupanc Ingrid Zupanc Brečko TJA – 5. a, 6. b, 7./US, 8./US, 9./US NE 2 – 8. a, 8. b; NI 1 – 7. r; NE (i) – 4. r BOD – PED: TJA/TJN Razredničarka 5. a Vodja aktiva 5. r Vodja aktiva TJA 13 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 1.9 Administrativni in tehnični delavci Ime in priimek Delovno mesto Saša Remsko poslovna sekretarka Alojz Osetič hišnik Nevenka Anderlič Jožica Gerečnik Alenka Vivod Desanka Voršnik Stanko Rizmal Iztok Šuster Martin Voršnik Dobrila Krejić Melita Kovač Miša Jamšek Irena Rančan Andža Kusić Alenka Vivod kuharice/kuharji čistilke »Vsak drobec znanja, ki ga učenec pridobi sam – vsak problem, ki ga sam reši – postane mnogo bolj njegov, kot bi bil sicer. Dejavnost uma, ki je spodbudila učenčev uspeh, koncentracija misli, potrebnih zanj, in vznemirjenje, ki sledi zmagoslavju, prispevajo k temu, da se dejstva vtisnejo v spomin, kot se ne bi mogla nobena informacija, ki jo je slišal od učitelja ali prebral v učbeniku.« Herbert Spencer I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 2 ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 14 »Zastavljanje ciljev je najmočnejša Začetek pouka v šolskem letu 2014/2015 je ponedeljek, 1. 9. 2014. OCENJEVALNO OBDOBJE prvo ocenjevalno obdobje drugo ocenjevalno obdobje drugo ocenjevalno obdobje – 9. razred Časovno obdobje 1. 9. 2014–31. 1. 2015 1. 2. 2015–24. 6. 2015 1. 2. 2015–15. 6. 2015 POČITNICE jesenske počitnice novoletne počitnice zimske počitnice prvomajske počitnice Časovno obdobje 27. 10. 2014–30. 10. 2014 29. 12. 2014–31. 12. 2014 16. 2. 2015–20. 2. 2015 28. 4. 2015–30. 4. 2015 PROSLAVA pred dnevom samostojnosti in enotnosti pred slovenskim kulturnim praznikom pred dnevom državnosti Datum sreda, 24. 12. 2014 petek, 6. 2. 2015 sreda, 24. 6. 2015 motivacija.« Don Clark DRUGI POUKA PROSTI DNEVI IN DELOVNE SOBOTE Pouka prosti dnevi so z zakonom določeni prazniki, sobote in nedelje. V šolskem letu 2014/2015 je delovna sobota 11. 4. 2015 (petek, 2. 1. 2015, je pouka prost dan) oz. v skladu z LDN šole. Za učence 9. razreda bosta informativna dneva za vpis v srednje šole v petek, 13. 2. 2015, in v soboto, 14. 2. 2015. PRAZNIK dan reformacije dan spomina na mrtve božič dan samostojnosti in enotnosti novo leto Prešernov dan, slovenski kulturni praznik velikonočni ponedeljek dan upora proti okupatorju praznik dela dan državnosti Datum petek, 31. 10. 2014 sobota, 1. 11. 2014 četrtek, 25. 12. 2014 petek, 26. 12. 2014 četrtek, 1. 1. 2015 nedelja, 8. 2. 2015 ponedeljek, 6. 4. 2015 ponedeljek, 27. 4. 2015 petek, 1. 5. 2015, in sobota, 2. 5. 2015 četrtek, 25. 6. 2015 IZPITNI ROKI ZA PREDMETNE IN POPRAVNE IZPITE Prvi rok bo potekal od 16. junija do 30. junija 2015 za učence 9. razreda in od 26. junija do 9. julija 2015 za učence od 1. do 8. razreda. Drugi rok bo za vse učence od 18. do 31. avgusta 2015. 15 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 3 PREDSTAVITEV DELA IN PROGRAM ŠOLE »Um je ogenj, ki ga je potrebno podpihovati, ne posoda, ki jo je treba napolniti.« Plutarh 3.1 Organizacija pouka – šolsko zvonjenje Učenci prihajajo v šolo 15 min pred začetkom pouka, razen tistih učencev prvega triletja, ki so v jutranjem varstvu. Učenci 7. in 8. razredov opravljajo dežurstvo ob glavnem vhodu po vnaprej določenem razporedu, in sicer v času med 7.30 in 13.30. Po zaključku pouka in drugih šolskih dejavnostih se učenci v šolskih prostorih, na šolskem dvorišču in igrišču ne zadržujejo oz. po opravljenih šolskih obveznostih odidejo domov. 0. ura 1. ura 2. ura 3. ura 4. ura 5. ura 6. ura ŠOLSKO ZVONJENJE OD 1. DO 4. RAZREDA 7.30–8.15 1. odmor 8.15–8.20 8.20–9.05 2. odmor/malica 9.05–9.25 9.25–10.10 3. odmor 10.10–10.15 10.15–11.00 4. odmor 11.00–11.05 11.05–11.50 5. odmor 11.50–11.55 11.55–12.40 6. odmor 12.40–12.45 12.45–13.30 Glavni odmor od 1. do 4. razreda je od 9.05 do 9.25, od 5. do 9. razreda pa od 9.55 do 10.15. Namenjen je malici, kratkemu oddihu in sprostitvi. Učenci gredo na kosilo takoj po končanem pouku, v času med 11.50 in 14.15 uro. 0. ura 1. ura 2. ura 3. ura 4. ura 5. ura 6. ura 7. ura ŠOLSKO ZVONJENJE OD 5. DO 9. RAZREDA 7.30–8.15 1. odmor 8.15–8.20 8.20–9.05 2. odmor 9.05–9.10 9.10–9.55 3. odmor/malica 9.55–10.15 10.15–11.00 4. odmor 11.00–11.05 11.05–11.50 5. odmor 11.50–11.55 11.55–12.40 6. odmor 12.40–12.45 12.45–13.30 7. odmor 13.30–13.35 13.35–14.20 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 16 3.2 Razredi, oddelki, matične učilnice ODDELEK FANTJE DEKLETA SKUPAJ RAZREDNIK 1. a 1. b Skupaj 2. a 2. b Skupaj 3. a 3. b Skupaj 4. a 4. b Skupaj 5. a 5. b Skupaj 6. a 6. b Skupaj 7. a 7. b Skupaj 8. a 8. b Skupaj 9. a 9. b Skupaj SKUPAJ ŠOLA 8 9 17 13 15 28 12 9 21 7 8 15 10 10 20 7 8 15 11 9 20 7 12 19 7 8 15 170 13 12 25 11 10 21 8 11 19 13 12 25 9 9 18 10 11 21 6 11 17 11 6 17 11 9 20 183 21 21 42 24 25 49 20 20 40 20 20 40 19 19 38 17 19 36 17 20 37 18 18 36 18 17 35 353* Brigita Pustoslemšek Jana Kokalj MATIČNA UČILNICA 1. A 1. B Petra Breznikar Vedenik Klavdija Kumer 2. A 2. B Sanja Milenković Barbara Podgoršek 3. A 3. B Urška Jošt Alenka Koštomaj Čede 4. A 4. B Petra Svetec Marjana Turnšek 5. A 5. B Višnja Praprotnik Lea Červan SLJ 3 MAT 2 Črt Močivnik Vlasta Ratej SLJ 1 GUM Stanislava Ferjanc Domen Ambrož GEO LUM Polona Gorišek Irena Pesan Zlodej BIO ZGO * število učencev na dan 25. 8. 2014 17 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 3.3 Oddelki podaljšanega bivanja »Ni pomembno, ustaviš.« ODDELKI 1. a, 1. b 2. a, 2. b 3. a, 3. b Konfucij 4. a, 4. b kako počasi greš, važno je, da se ne 5. a, 5. b UČITELJI, KI POUČUJEJO V OPB M. Cigale, A. Klun, M. Lamot, I. Murečehajić, N. Sotošek, D. Trimovski A. Klun, M. Lamot, I. Murečehajić, N. Sotošek, D. Trimovski D. Ambrož, P. Breznikar Vedenik, M. Cigale, A. Klun, M. Lamot, M. Lubej, N. Sotošek, D. Trimovski D. Ambrož, P. Breznikar Vedenik, M. Cigale, A. Klun, M. Lubej, N. Sotošek, D. Trimovski D. Ambrož, A. Klun, K. Kumer, M. Lubej, B. Pustoslemšek, V. Ratej, N. Sotošek 3.4 Predmetnik PREDMETI ŠTEVILO UR TEDENSKO SKUPAJ 1. r. 2. r. 3. r. 4. r. 5. r. 6. r. 7. r. 8. r. 9. r. Slovenščina 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5 1.631,5 Matematika 4 4 5 5 4 4 4 4 4 1.318 Angleščina 2 3 4 4 3 3 796 Likovna umetnost 2 2 2 2 2 1 1 1 1 487 Glasbena umetnost 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1 452 Družba 2 3 175 Geografija 1 2 1,5 2 221,5 Zgodovina 1 2 2 2 239 Državljanska in domovinska 1 1 70 kultura in etika Spoznavanje okolja 3 3 3 315 Fizika 2 2 134 Kemija 2 2 134 Biologija 1,5 2 116,5 Naravoslovje 2 3 175 Naravoslovje in tehnika 3 3 210 Tehnika in tehnologija 2 1 1 140 Gospodinjstvo 1 1,5 87,5 Šport 3 3 3 3 3 3 2 2 2 834 Izbirni predmeti* 2/3 2/3 2/3 204/306 Oddelčna skupnost 0 0 0 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 103,5 SKUPAJ UR 7740/7842 DNEVI DEJAVNOSTI Kulturni dnevi Naravoslovni dnevi Tehniški dnevi Športni dnevi SKUPAJ UR 4 3 3 5 4 3 3 5 4 3 3 5 3 3 4 5 3 3 4 5 3 3 4 5 3 3 4 5 3 3 4 5 3 3 4 5 150 135 165 225 675 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 18 *V zadnjem triletju si učenec izbere 2 uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi 3 ure, če s tem soglašajo njegovi starši. Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je lahko oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih. Učenec je lahko v celoti oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih ali pa le pri eni uri tedensko. Starši po junijskem roku za vpis v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto osnovni šoli posredujejo pisno vlogo, ki ji priložijo potrdilo o vpisu svojega otroka v glasbeno šolo z javno veljavnim programom. V vlogi navedejo, ali želijo, da je učenec oproščen pouka izbirnih predmetov v celoti ali le ene ure tedensko. Ravnatelj v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odloči o oprostitvi za posamezno šolsko leto. Za učence, ki se v glasbeno šolo vpisujejo naknadno v avgustu, pa starši posredujejo vlogo najkasneje do 31. avgusta. 3.4.1 Obvezni izbirni predmeti V šolskem letu 2014/2015 bodo učenci od 7. do 9. razreda glede na izkazan interes obiskovali naslednje izbirne predmete: DRUŽBOSLOVNO-HUMANISTIČNI SKLOP (7) Francoščina 3 (H. Stepišnik) Likovno snovanje 1 (B. Špendl) Likovno snovanje 2 (B. Špendl) Likovno snovanje 3 (B. Špendl) Nemščina 1 (I. Zupanc Brečko) Šolsko novinarstvo (M. Toman) Vzgoja za medije – televizija (Č. Močivnik) NARAVOSLOVNO-TEHNIČNI SKLOP (10) Astronomija: Zvezde in vesolje (M. Kuhar) Izbrani šport – odbojka (M. Lubej) Obdelava gradiv – les (P. Gorišek) Šport za zdravje (D. Ambrož) Šport za sprostitev (D. Ambrož) Urejanje besedil (Ž. Močivnik) Multimedija (Ž. Močivnik) Robotika v tehniki (Ž. Močivnik) Računalniška omrežja (Ž. Močivnik) Elektrotehnika z robotiko (Ž. Močivnik) PRVI TUJI JEZIK KOT OBVEZNI PREDMET Izvajati se bo začel v 2. razredu osnovne šole za vse učence v šolskem letu 2016/2017. Do takrat bo potekalo le postopno uvajanje na šolah, ki jih določi minister. 19 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 3.4.2 Neobvezni izbirni predmeti »Povej mi in bom pozabil. Pokaži mi in si bom zapomnil. Vzbudi mi zanimanje in bom razumel.« kitajski pregovor Učenec lahko v 4. in 7. razredu (v 2015/16 tudi v 5. in 8. razredu ter v 2016/17 tudi v 6. in 9. razredu) izbere eno ali dve uri pouka izbirnih predmetov ali pa se za obiskovanje predmeta sploh ne odloči. Skupine se oblikujejo, če je prijavljenih 12 učencev. Ko se učenec za izbiro odloči, mora predmet do konca šolskega leta obiskovati in je ocenjen. Za učence 4. razreda je šola za šolsko leto 2014/2015 ponudila izvajanje pouka naslednjih neobveznih izbirnih predmetov: nemščine (drugi tuji jezik), računalništva, športa, umetnosti ter tehnike. Učenci so izbrali nemščino, računalništvo in šport. Za učence 7. razreda je šola ponudila pouk francoščine. Prvi tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet v 1. razredu se bo začel izvajati v šolskem letu 2015/2016. Poleg obveznega programa, ki zajema obvezne in izbirne predmete, mora šola ponuditi še razširjeni program, v katerega sodijo: individualna in skupinska pomoč učencem, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, podaljšano bivanje (OPB) in jutranje varstvo (JUV). I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 20 3.5 Nacionalno preverjanje znanja Nacionalno preverjanje znanja je poseben postopek, izpeljan tako, da vsi učenci v državi na isti dan rešujejo enake preizkuse znanja pod enakimi pogoji. Preverja se le tisto znanje, ki ga vsebujejo učni načrti, in na način, ki ga učenci poznajo iz vsakdanjega šolskega dela. Osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja (NPZ) v 6. razredu iz slovenščine (SLJ), matematike (MAT) in angleščine (TJA), v 9. razredu pa iz slovenščine (SLJ), matematike (MAT) in tretjega predmeta, ki ga določi minister v mesecu septembru. Opravljanje nacionalnega preverjanja znanja je obvezno za vse učence 6. in 9. razreda. Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vključijo v 6. in 9. razred osnovne šole v Sloveniji, opravljajo nacionalno preverjanje znanja prostovoljno. IZVEDBA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA (NPZ) matematika slovenščina angleščina 6. RAZRED torek, 5. 5. 2015 četrtek, 7. 5. 2015 ponedeljek, 11. 5. 2015 matematika slovenščina tretji predmet 9. RAZRED torek, 5. 5. 2015 četrtek, 7. 5. 2015 ponedeljek, 11. 5. 2015 Seznanitev učencev z dosežki na nacionalnem preverjanju znanja bo za 6. razred 9. junij 2015 in za 9. razred 2. junij 2015. DODATNE INFORMACIJE O NPZ Podrobnejše informacije o nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) so dostopne na: http://www.ric.si/preverjanje_znanja/splosne_informacije/ Na navedenem spletnem naslovu so dostopni nacionalni preizkusi znanja preteklih let in merila za vrednotenje (rešitve). »Poskrbeti moramo, da bo imel vsak otrok enake možnosti: toda ne takih, da bi postal kot drugi, ampak take, da bi postal drugačen – da bi prepoznal svoje edinstvene sposobnosti.« John Fischer 21 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 3.6 Dnevi dejavnosti Dnevi dejavnosti so tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vključena v predmetnik osnovne šole. Dnevi dejavnosti potekajo po letnem delovnem načrtu šole, ki določa njihovo vsebino in organizacijsko izvedbo. Cilji dni dejavnosti so omogočiti učenkam in učencem utrjevanje in povezovanje znanja, pridobljenega pri posameznih predmetih in predmetnih področjih, uporabljanje tega znanja in njegovo nadgrajevanje s praktičnim učenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanje in odzivanja na aktualne dogodke v ožjem in širšem družbenem okolju. V šolskem letu je 15 dni dejavnosti, kar v celotnem osnovnošolskem programu pomeni skupaj 135 dni. Posamezni dan dejavnosti se praviloma izvede v obsegu 5 pedagoških ur. PREGLED DNI DEJAVNOSTI OD 1. DO 9. RAZREDA Poimenovanje/razred Kulturni dnevi Naravoslovni dnevi Športni dnevi Tehniški dnevi Skupaj I. 4 3 5 3 15 II. 4 3 5 3 15 III. 4 3 5 3 15 IV. 3 3 5 4 15 V. 3 3 5 4 15 VI. 3 3 5 4 15 VII. 3 3 5 4 15 VIII. 3 3 5 4 15 IX. 3 3 5 4 15 Skupaj 30 27 45 33 135 1. RAZRED Dnevi dejavnosti KULTURNI (4) NARAVOSLOVNI (3) TEHNIŠKI (3) ŠPORTNI (5) Vsebina, koordinatorji – razredniki Filmska predstava Obisk kulturnih ustanov Novoletno praznovanje in proslava F. Prešeren in proslava Policisti na šolskem dvorišču Dan zdravja Živalski vrt Eko dan Gasilci Novoletni okraski Pohodništvo Drsanje Športne dejavnosti Atletika Pohodništvo Predviden termin in kraj izvajanja oktober, Kino Metropol december, SLG Celje 24. 12. 2014, I. OŠ Celje februar, I. OŠ Celje oktober, I. OŠ Celje 11. 4. 2015, I. OŠ Celje 10. 6. 2015, I. OŠ Celje oktober, I. OŠ Celje oktober, I. OŠ Celje 16. 12. 2014, I. OŠ Celje oktober, mestni park 3. 10. 2014, mestni park februar, hala Golovec april, atletski stadion maj, Svetina I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 22 2. RAZRED Dnevi dejavnosti KULTURNI (4) NARAVOSLOVNI (3) TEHNIŠKI (3) ŠPORTNI (5) Vsebina, koordinatorji – razredniki Filmska predstava Obisk kulturnih ustanov Novoletno praznovanje in proslava F. Prešeren in proslava Policisti na šolskem dvorišču Dan zdravja Mozirski gaj Eko dan Avtobusna in železniška postaja Herbarij Pohodništvo Drsanje Športne dejavnosti Atletika Pohodništvo Predviden termin in kraj izvajanja oktober, Kino Metropol december, SLG Celje 24. 12. 2014, I. OŠ Celje februar, I. OŠ Celje oktober, I. OŠ Celje 11. 4. 2015, I. OŠ Celje junij, Mozirje oktober, I. OŠ Celje december, I. OŠ Celje maj, I. OŠ Celje oktober, mestni park 10. 10. 2014, mestni park februar, hala Golovec april, atletski stadion maj, Svetina 3. RAZRED Dnevi dejavnosti KULTURNI (4) NARAVOSLOVNI (3) TEHNIŠKI (3) ŠPORTNI (5) Vsebina, koordinatorji – razredniki Filmska predstava Obisk kulturnih ustanov Novoletno praznovanje in proslava F. Prešeren in proslava Policisti na šolskem dvorišču Dan zdravja Pastirski dan Eko dan Skrb za zdravje Kaj zmorem narediti? – Mlinček Pohodništvo Plavanje Športne dejavnosti Atletika Pohodništvo Predviden termin in kraj izvajanja oktober, Kino Metropol december, SLG Celje 24. 12. 2014, I. OŠ Celje februar, I. OŠ Celje oktober, I. OŠ Celje 11. 4. 2015, I. OŠ Celje junij, Vače pri Litiji oktober, I. OŠ Celje marec, I. OŠ Celje maj, I. OŠ Celje oktober, mestni park 17. 1. 2015, Golovec februar, hala Golovec april, atletski stadion maj, Svetina 23 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 4. RAZRED Dnevi dejavnosti KULTURNI (3) NARAVOSLOVNI (3) TEHNIŠKI (4) ŠPORTNI (5) Vsebina, koordinatorji – razredniki Obisk kulturnih ustanov Novoletno praznovanje in proslava F. Prešeren in proslava Dan zdravja Muzej na prostem Celje in njegova preteklost Eko dan Magneti in izdelava kompasa Voziček s pogonom na gumo Električni krog – namizna svetilka Pohodništvo Športne dejavnosti Igre z žogo Atletika Pohodništvo Predviden termin in kraj izvajanja december, SLG Celje 24. 12. 2014, I. OŠ Celje februar, I. OŠ Celje 11. 4. 2015, I. OŠ Celje maj, Rogatec junij, Celje oktober, I. OŠ Celje november, I. OŠ Celje januar, I. OŠ Celje februar, I. OŠ Celje oktober, mestni park februar, hala Golovec marec, I. OŠ Celje april, atletski stadion maj, Svetina 5. RAZRED Dnevi dejavnosti KULTURNI (3) NARAVOSLOVNI (3) TEHNIŠKI (4) ŠPORTNI (5) Vsebina, koordinator/nosilec Ta veseli dan kulture (P. Svetec) Ogled predstave (Č. Močivnik) Ogled kulturne ustanove (P. Svetec) Dan zdravja (P. Gorišek) ZOO in Hiša eksperimentov (P. Svetec) ŠVN Eko dan (B. Krajnc) Hladilna torba (P. Svetec) Kolesarski izpiti – konstrukcijske zbirke (P. Svetec, A. Koštomaj Čede) ŠVN Atletski peteroboj (D. Ambrož, M. Lubej) Pohodništvo (razredniki) ŠVN ŠVN ŠVN Predviden termin in kraj izvajanja december, Celje februar april, Celje 11. 4. 2015, I. OŠ Celje maj, Ljubljana junij, Baška 7. 10. 2014, I. OŠ Celje april, I. OŠ Celje maj, I. OŠ Celje junij, Baška 15.–19. 9. 2014, stadion 23.–27. 3. 2015, Celje z okolico junij, Baška junij, Baška junij, Baška I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 24 6. RAZRED Dnevi dejavnosti KULTURNI (3) NARAVOSLOVNI (3) TEHNIŠKI (4) ŠPORTNI (5) Vsebina, koordinator/nosilec Ogled kulturnih ustanov (M. Toman) Ogled predstave (Č. Močivnik) Ekskurzija (V. Praprotnik) Energija (B. Krajnc) Dan zdravja (P. Gorišek) Živa narava (B. Krajnc) Eko dan (B. Krajnc) Kulturna dediščina (S. Ferjanc) Ključ do znanja (Ž. Močivnik) Hotel za čebele (P. Gorišek) Atletski peteroboj (Ambrož, Lubej) Športne aktivnosti (Ambrož, Lubej) Plavanje, drsanje, pohod (Ambrož, Lubej) Pohodništvo (D. Ambrož, M. Lubej) Medrazredne igre z žogo (D. Ambrož, M. Lubej) Predviden termin in kraj izvajanja december, Celje februar oktober, Prekmurje december, I. OŠ Celje 11. 4. 2015, I. OŠ Celje 2. 3. 2015, Arboretum 7. 10. 2014, I. OŠ Celje februar, Celje 23. 3. 2015, I. OŠ Celje junij, I. OŠ Celje 15.–19. 9. 2014, stadion 10.–14. 11. 2014, Golovec 15.–19. 12. 2014, Podčetrtek, Celje 23.–27. 3. 2015, Brnica 1.–6. 6. 2015, Celje 7. RAZRED Dnevi dejavnosti KULTURNI (3) NARAVOSLOVNI (3) TEHNIŠKI (4) ŠPORTNI (5) Vsebina, koordinator/nosilec Rastem s knjigo (B. Zupanc) Ogled kulturnih ustanov (M. Toman) Ogled predstave (Č. Močivnik) Dan zdravja (P. Gorišek) ŠVN ŠVN Eko dan (B. Krajnc) Promet (B. Ornik) Ključ do znanja (Ž. Močivnik) ŠVN Atletski peteroboj (Ambrož, Lubej) Plavanje, drsanje, pohod (Ambrož, Lubej) Pohodništvo (D. Ambrož, M. Lubej) ŠVN ŠVN Predviden termin in kraj izvajanja oktober, Celje december, Celje februar 11. 4. 2015, I. OŠ Celje januar, Fiesa januar, Fiesa 7. 10. 2014, I. OŠ Celje februar, I. OŠ Celje 23. 3. 2015, I. OŠ Celje januar, Fiesa 15.–19. 9. 2014, stadion 15.–19. 12. 2014, Podčetrtek, Celje 23.–27. 3. 2015, Hom januar, Fiesa januar, Fiesa 25 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 8. RAZRED Dnevi dejavnosti KULTURNI (3) NARAVOSLOVNI (3) TEHNIŠKI (4) ŠPORTNI (5) Vsebina, koordinator/nosilec Ogled kulturnih ustanov (M. Toman) Ogled predstave (Č. Močivnik) Ekskurzija (M. Toman) Delavnice GCC (L. Červan) Meroslovje (L. Červan) Dan zdravja (P. Gorišek) Eko dan (B. Krajnc) Ključ do znanja (Ž. Močivnik) Ogled podjetja v okolici (P. Gorišek) Spoznavanje tehniških poklicev (A. Leskovec) Atletski peteroboj (Ambrož, Lubej) Športne aktivnosti (Ambrož, Lubej) Plavanje, drsanje, pohod (Ambrož, Lubej) Pohodništvo (D. Ambrož, M. Lubej) Medrazredne igre z žogo (D. Ambrož, M. Lubej) Predviden termin in kraj izvajanja december, Celje februar oktober, Gorenjska oktober, Celje GCC marec, Celje 11. 4. 2015, I. OŠ Celje 7. 10. 2014, I. OŠ Celje 23. 3. 2015, Celje april, Celje 16. 4. 2015, ŠCC 15.–19. 9. 2014, stadion 10.–14. 11. 2014, Golovec 15.–19. 12. 2014, Podčetrtek, Celje 23.–27. 3. 2015, Celjska koča 1.–6. 6. 2015, Celje 9. RAZRED Dnevi dejavnosti KULTURNI (3) NARAVOSLOVNI (3) TEHNIŠKI (4) ŠPORTNI (5) Vsebina, koordinator/nosilec Ogled kulturnih ustanov (M. Toman) Ogled predstave (Č. Močivnik) Ekskurzija (S. Ferjanc) Dan zdravja (P. Gorišek) Dan Zemlje – domača pokrajina (S. Ferjanc) Elektrika (L. Červan) Eko dan (B. Krajnc) Ogled informative (A. Leskovec) GEN energija (L. Červan) Ključ do znanja (Ž. Močivnik) Atletski peteroboj (Ambrož, Lubej) Plavanje, drsanje, pohod (Ambrož, Lubej) Pohodništvo (D. Ambrož, M. Lubej) Športna raznovrstnost (z. ekskurzija) (D. Ambrož, M. Lubej) Plavanje (D. Ambrož, M. Lubej) Predviden termin in kraj izvajanja december, Celje februar april, Gorenjska 11. 4. 2015, I. OŠ Celje maj, Celje maj, I. OŠ Celje 7. 10. 2014, I. OŠ Celje 23. 1. 2015, Ljubljana februar, Krško 23. 3. 2015, Celje 15.–19. 9. 2014, stadion 15.–19. 12. 2014, Podčetrtek, Celje 23.–27. 3. 2015, Šmohor 1.–5. 6. 2015, Celje 8.–12. 6. 2015, Rimske Toplice I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 26 3.7 Glavne značilnosti osnovne šole od 1. do 9. razreda Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci. Osnovnošolsko izobraževanje se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja. »Ljudje me pogosto sprašujejo, če poznam skrivnost uspeha in če lahko drugim povem, kako a) 1.–3. razred naj uresničijo svoje sanje. V 1. razredu hkrati poučujeta učitelj razrednega pouka in Moj odgovor je … to vzgojitelj predšolskih otrok oz. dva učitelja razrednega dosežete z delom.« pouka; opismenjevanje poteka skozi celotno obdobje; Walt Disney učitelj v oddelku diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti (notranja diferenciacija); učenci so v 1. in 2. razredu ocenjeni opisno, v 3. razredu se ocenjuje številčno. b) 4.–6. razred V 4. razredu se prične obvezni pouk tujega jezika – angleščine; v 4. in 5. razredu poleg učiteljev razrednega pouka poučujejo angleščino, šport in glasbeno umetnost predmetni učitelji; ob koncu drugega obdobja se znanje slovenščine, matematike in angleščine preveri z nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ), ki je obvezno za vse učence; pouk pri SLJ, MAT in TJA poteka v manjših učnih skupinah v obsegu največ ¼ ur; znanje učencev se ocenjuje s številčno oceno. c) 7.–9. razred V tretjem obdobju poučujejo samo učitelji predmetnega pouka; ob koncu tretjega obdobja se znanje slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, preveri z nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ), ki je obvezno za vse učence; učenci si vsako leto izberejo najmanj dve uri izbirnih predmetov; pouk pri SLJ, MAT in TJA poteka v manjših učnih skupinah (v 7. razredu v obsegu največ ¼ ur); znanje učencev se ocenjuje s številčno oceno. 27 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 3.8 Zborovsko petje Na šoli aktivno delujeta otroški in mladinski pevski zbor, oba pod mentorstvom zborovodkinje Vlaste Ratej. Naša želja je, da bi bilo vanju vključenih čim več učencev. V tem šolskem letu načrtujemo sodelovanje na različnih prireditvah, nastop na Reviji pevskih zborov v Celju, dvodnevne intenzivne vaje in samostojne koncerte. URNIK VAJ OPZ MPZ PON 5. ura 6. in 7. ura TOR SRE 6. ura 7. ura ČET PET 3.9 Dodatni in dopolnilni pouk »Kdor želi doseči oddaljeni cilj, mora narediti veliko malih korakov.« Helmut Schmidt DODATNI POUK Dodatni pouk je namenjen učencem, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde znanja. S poglobljenimi in razširjenimi vsebinami ter z različnimi metodami dela, kot so samostojno učenje, problemski pouk in priprave na tekmovanja, podpira doseganje zahtevnejših učnih ciljev. Dodatni pouk poteka po urniku, ki ga določimo septembra, in bo objavljen na spletni strani šole. URNIK DODATNEGA POUKA PREDMET SLJ MAT TJA UČITELJ/-ICA Črt Močivnik Črt Močivnik Milena Toman Višnja Praprotnik Lea Červan Breda Krajnc Brigita Ornik Ingrid Zupanc Brečko ODDELEK 6. b 7. a 7. b 6. a 6. a, 6. b 7. a, 7. b 7. a, 7. b 6. a, 6. b DAN TOR PON PON PON ČET TOR PET SRE URA 0. 0. 0. 0. 0. 6. 0. 0. UČILNICA SLJ 1 SLJ 1 SLJ 2 SLJ 3 MAT 2 MAT 1 TJA 1 TJA 2 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 28 DOPOLNILNI POUK Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki poleg rednega pouka potrebujejo še dodatno razlago in pomoč učitelja. Z drugačnim načinom dela učenci lažje dosežejo minimalne standarde znanja. Dopolnilni pouk poteka po urniku, ki ga določimo septembra, in bo objavljen na spletni strani šole. »Znanje je zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika.« kitajski pregovor URNIK DOPOLNILNEGA POUKA PREDMET SLJ MAT TJA 3.10 UČITELJ/-ICA Črt Močivnik Črt Močivnik Milena Toman Višnja Praprotnik Lea Červan Breda Krajnc Brigita Ornik Ingrid Zupanc Brečko ODDELEK 6. b 7. a 7. b 6. a 6. a, 6. b 7. a, 7. b 7. a, 7. b 6. a, 6. b DAN TOR PON PON PON ČET TOR PET SRE URA 0. 0. 0. 0. 0. 6. 0. 0. UČILNICA SLJ 1 SLJ 1 SLJ 2 SLJ 3 MAT 2 MAT 1 TJA 1 TJA 2 Skupnost učencev Skupnost učencev (SU) sestavljajo vsi učenci I. osnovne šole Celje (1.–9. razred) pod mentorstvom učiteljic Brede Krajnc in Klavdije Kumer. Na uvodnem sestanku se naredi načrt dela, ki zajema različne zbiralne akcije (papir, zamaški, električni odpadki idr.), čistilno akcijo in še kaj, kar se pokaže med šolskim letom. Razred oz. posamezni oddelek zastopa njegov predsednik. SU vsako leto organizira tudi šolski parlament. »Samo to vem, »Zastavljanje ciljev je najmočnejša motivacija.« da nič ne vem.« Sokrat Don Clark »Učenje je luč.« japonski pregovor 29 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 3.11 Koledar tekmovanj v šolskem letu 2014/2015 TEKMOVANJE AKTIV/VODJA ŠOLSKO REGIJSKO DRŽAVNO Angleška bralna značka Aktiv TJA marec / / Aktiv TJA 28. 1. 2015 / / / 24. 3. 2015 24. 11. 2014 februar 5. 12. 2014 Angleški jezik – 9. razred Angleški jezik – 8. razred Angleški jezik – 7. razred BIO – Proteusovo priznanje P. Gorišek 20. 11. 2014 20. 10. 2014 januar 22. 10. 2014 Bralna značka Aktiv SLJ april / / Cankarjevo tekmovanje (SLJ) Aktiv SLJ december januar marec Fizika – Stefanovo priznanje L. Červan 11. 2. 2015 27. 3. 2015 11. 4. 2015 FLL – First Lego League / Geografija I. Zupanc Brečko Ž. Močivnik I. Pesan Zlodej 10. 2. 2015 januar, februar 10. 3. 2015 februar, marec 14. 4. 2015 KEM – Preglovo priznanje N. Čater Jeušnik 19. 1. 2015 / 7. 3. 2015 Logika L. Červan 25. 9. 2014 / 18. 10. 2014 MAT – Vegovo priznanje B. Krajnc 19. 3. 2015 1. 4. 2015 18. 4. 2015 Razvedrilna matematika L. Červan 9. 10. 2014 / 29. 11. 2014 Mladi raziskovalci M. Kuhar april april maj Nemški jezik Aktiv TJA 25. 11. 2014 / 5. 3. 2015 Vesela šola U. Vavdi marec / april Zgodovina S. Ferjanc 9. 12. 2014 3. 2. 2015 14. 3. 2015 »Pesnik se rodi, govornik pa naredi.« latinski pregovor Osnovnošolski debatni turnirji v šolskem letu 2014/2015 OSNOVNA ŠOLA OŠ Maksa Pečarja Črnuče OŠ Žirovnica OŠ Lava Celje OŠ Središče ob Dravi OŠ Domžale DATUM 11. oktober 2014 8. november 2014 6. december 2014 24. januar 2015 11. april 2015 Športna tekmovanja potekajo po razporedu, določenim s strani Športne zveze Celje in MIZŠ. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 30 3.12 Kolesarski izpit v 5. razredu Učenci petega razreda se usposabljajo in pripravljajo na kolesarski izpit za samostojno vožnjo kolesa v prometu. Usposabljanje za vožnjo kolesa se izvaja v šoli in obsega: 1. teoretično usposabljanje, 2. praktično usposabljanje na prometnem poligonu, 3. praktično usposabljanje na javnih prometnih površinah. 1. Teoretično usposabljanje poteka v zimskem času, in sicer pridobivanje in utrjevanje znanja cestno prometnih predpisov, ki so jih učenci spoznavali skozi vsebine od 1. do 5. razreda, podrobneje pa tudi pri prometnem krožku v 4. razredu. Za zaključek sledi teoretični del izpita, ki ga učenci opravijo v šoli. Učenci so prijavljeni v spletno aplikacijo za opravljanje teoretičnega dela kolesarskega izpita, njihovi osebni podatki pa so varovani v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Prikaz izpita si lahko ogledate na spletni strani: https://promet.kolesar.info/sim/ Na tej povezavi lahko učenci ponavljajo in utrjujejo svoje znanje ter samostojno vadijo za teoretični del kolesarskega izpita. 2. Praktično usposabljanje na prometnem poligonu Po uspešno opravljenem teoretičnem delu izpita sledi praktično usposabljanje na prometnem poligonu. Vožnjo s kolesi vadimo na šolskem poligonu na dvorišču, kjer morajo učenci pokazati zadovoljivo spretnost in obvladovanje vožnje s kolesi. Učenci trenirajo na šolskem dvorišču, za vožnjo lahko uporabijo šolska kolesa. Vožnjo treniramo toliko časa, da učenci obvladajo vožnjo po trasi v skladu s prometnimi predpisi. Po uspešno opravljenem teoretičnem delu izpita (1. del) in praktičnem usposabljanju na poligonu (2. del) dobi otrok kolesarsko izkaznico, ki jo morajo starši podpisati, v kolikor se bodo strinjali, da otrok opravlja izpit še na javnih prometnih površinah (3. del). Skupna naloga šole in staršev oziroma skrbnikov je, da v okviru zakonskega določila presodijo, kdaj je učenec telesno in umsko sposoben za samostojno vožnjo s kolesom v cestnem prometu. 31 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Starši oziroma skrbniki učenca soglasje potrdijo s podpisom na kolesarski izkaznici. Izkaznica še ni dokončno potrjena, saj mora učenec za samostojno vožnjo s kolesom uspešno opraviti še tretji del izpita. Izkaznica mu omogoča vožnjo v javnem prometu v spremstvu odrasle osebe. 3. Praktično usposabljanje na javnih prometnih površinah Sledi še zaključni del, ki se prične po uspešno zaključenem prvem in drugem delu usposabljanja. Najprej si peš skupaj ogledamo pot, po kateri bo potekal praktični del izpita, nato sledi vožnja s skupinico treh ali štirih učencev po izpitni trasi. Po končanem praktičnem usposabljanju sledi še izpit pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo člani ZŠAM, policisti in učitelji naše šole. Če učenec uspešno opravi izpit, dobi potrjeno kolesarsko izkaznico, ki mu omogoča samostojno vožnjo kolesa v javnem prometu. Seveda mu morajo samostojno vožnjo potrditi še starši. POMEMBNO! Za samostojno udeležbo v prometu mora učenec/učenka uspešno opraviti vse tri vsebine. Naloga staršev oziroma skrbnikov pa je, da v okviru zakonskega določila presodijo, kdaj je njihov otrok telesno in umsko sposoben za samostojno vožnjo s kolesom. Učenec se ob sodelovanju staršev oziroma skrbnikov prostovoljno odloči za preverjanje znanja in praktične usposobljenosti za samostojno vožnjo kolesa v javnem prometu. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 3.13 32 Interesne dejavnosti v šolskem letu 2014/2015 Interesne dejavnosti so pomemben del vseživljenjskega učenja. Šola jih organizira zunaj šolskega pouka kot razširjeni program šole z namenom, da bi omogočila odkrivanje in razvijanje učenčevih interesov in jih praktično uvajala v življenje in jih s tem usposabljala za koristno in zdravo preživljanje prostega časa. Kakovostno izvajanje programov interesnih dejavnosti omogočajo naslednja načela: načelo učenčevega interesa (učenec ima možnost predlagati in se vključevati v interesne skupine, ki izhajajo iz njegovega zanimanja); načelo prostovoljnosti (vsakomur naj bi bilo dano slediti odprtim učnim potem po lastni izbiri); načelo soustvarjanja in spodbujanje lastne aktivnosti (učencu je omogočena aktivna vloga v vseh fazah interesne dejavnosti); načelo povezovanja (dejavnosti se povezujejo z obveznim in razširjenim programom osnovne šole); načelo sodelovanja (sodelovanje znotraj šolskega prostora z vsemi deležniki in v širšem družbenem okolju), načelo (samo)vrednotenja (zavedanje in sprejemanje lastnih močnih in šibkih področij). Učenci in učenke izbirajo ter se vključujejo v dejavnosti prostovoljno. Večinoma so organizirane v času po pouku oz. v dogovoru z učenci. Urnik interesnih dejavnosti bo objavljen na spletni strani šole v mesecu septembru (zavihek Učenci). INTERESNE DEJAVNOSTI OD 1. DO 5. RAZREDA INTERESNA DEJAVNOST Mentor Angleški krožek Ines Murečehajić Bernardka Zupanc OPIS INTERESNE DEJAVNOSTI RAZRED Cilj interesne dejavnosti je z doslednim tujejezikovnim vnosom in premišljenim didaktičnim pristopom razvijati učenčeve receptivne, receptivno‐produktivne in produktivne jezikovne zmožnosti/spretnosti; razvoj zmožnosti in motivacije za vseživljenjsko jezikovno učenje; oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in družbene večjezičnosti. Učenci bodo izkusili, razumeli in uporabili jezik v kontekstu simuliranih situacij in medsebojni komunikaciji. Glavni poudarek je na poslušanju in govorjenju, hkrati pa se vključujeta tudi branje in pisanje kot podporni zmožnosti/spretnosti v tem obdobju. 1., 2., 3. 33 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE INTERESNA DEJAVNOST Mentor Flavtice – začetni Barbara Podgoršek OPIS INTERESNE DEJAVNOSTI RAZRED Krožek je namenjen vsem začetnikom, ki se želijo naučiti igranja blok flavte. Obsegal bo vse bistvene elemente igranja blok flavte s praktičnimi primeri in vajami za spretnosti, ki so potrebne za igranje flavte, kot tudi glasbeno teorijo. Učili se bomo naslednjih elementov: pravilno držo, intonacijo, lastnosti tona, notno črtovje, violinski ključ, prsti red, C-dur lestvico, takt in taktovski način, note, pavze in dinamiko. 2., 3., 4. Flavtice – nadaljevalni Barbara Podgoršek Krožek je namenjen vsem učencem, ki so v preteklih šolskih letih že obiskovali krožek Flavtice, in želijo svoje znanje nadgraditi in spoznati ter se naučiti zaigrati nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Svoje znanje bodo predstavili širšemu občinstvu. 3., 4., 5. Igre z žogo Domen Ambrož Pri krožku učenci razvijajo osnovne motorične sposobnosti (koordinacijo, preciznost, hitrost, ravnotežje, gibljivost, vzdržljivost in moč). Poleg tega se spoznavajo z osnovnimi in zahtevnimi tehničnimi elementi pri različnih igrah z žogo (košarka, nogomet, rokomet in odbojka). Pozornost je namenjena tudi spodbujanju sodelovanja in pomoči med učenci. 5. Likovni krožek Jana Kokalj Pri likovnem krožku bomo sledili spoznavanju likovnega ustvarjanja, spoznavanju likovnih tehnik, likovnega besednjaka in ustvarjalcev. Razvijali bomo lasten način ustvarjanja in se nasploh spoznavali z likovnim svetom. Uporabljali bomo različne pripomočke in materiale, razširili naša znanja in se prepustili užitkom ob likovnem ustvarjanju. 1., 2. Lutkarski krožek Barbara Podgoršek Lutkarski krožek bo omogočal učencu oblikovati bogato in raznovrstno gledališko okolje, kjer bo lahko doživljal sebe in druge skozi oči lutke. Učenci bodo imeli pri krožku možnost izraziti svoje občutke in preko igre z lutko komunicirati z okolico. Lahko se bodo izrazili kot poslušalci, ustvarjalci, načrtovalci in gledalci. Učenci se bodo srečali z izdelavo različnih tipov lutk in z različnimi materiali in z obdelavo le-teh, saj lutka vpliva na otrokov splošni duševni razvoj in na razvoj posameznih duševnih funkcij, kot so razvoj samostojnega izražanja, sproščanje domišljije in čustvenih konfliktov pa tudi na podoživljanje dogodkov, ki so se resnično zgodili. 3., 4., 5. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE INTERESNA DEJAVNOST Mentor Murijevo gledališče Petra Breznikar Vedenik Brigita Pustoslemšek 34 OPIS INTERESNE DEJAVNOSTI RAZRED Dramski krožek bo omogočal učencem oblikovati bogato in raznovrstno gledališko okolje, kjer bodo lahko doživljali sebe in druge skozi dramsko igro. Učenci bodo imeli pri krožku možnost kreativno izraziti svoja občutja preko igre. Lahko se bodo predstavili kot ustvarjalci, načrtovalci in igralci. Naučene predstave bodo predstavili širšemu občinstvu. 3., 4. Pevski zbor (otroški) Vlasta Ratej Zbor je namenjen učencem z razvitim ali delno razvitim posluhom. Pri zboru je poudarek na spodbujanju glasbenega razvoja, poglabljanju izkušenj, širjenju glasovnih zmožnosti, spoznavanju ljudskih in umetnih pesmi, seznanjanje z domačo in tujo literaturo; skrb za estetsko petje, oblikovanje posluha, navajanje na skupinsko delo. Navajanje pevcev na nastope ob različnih priložnostih. 1.–4. Planinski krožek Urška Vavdi Ines Murečehajić Pri planinskem krožku se bodo učenci seznanili z osnovami planinstva in se udeležili vsaj štirih sobotnih planinskih izletov v šolskem letu. Udeležijo se tudi vsakoletnega srečanja mladih planincev, kjer spoznajo vrstnike planince in imajo možnost udeležbe na poletnem planinskem taboru. Na poti nas vedno spremlja vodnica Petra Gregorc. 2., 3., 4. Plesni krožek Sanja Milenković S plesom bodo učenci razvijali ritmično gibanje telesa, ustvarjalni gib, čustveni in mentalni razvoj. Učenci bodo vključeni v projekt Šolski plesni festival v dve skupini. Prva so učenci od 1. do 3. razreda, ki bodo imeli šolsko tekmovanje, druga skupina bodo učenci od 4. do 6. razreda, ki se bodo udeležili državnega tekmovanja preko Plesne Zveze Slovenija. Hkrati bodo učenci sodelovali na šolskih prireditvah. 1.–6. Pravljični krožek Maja Cigale Pravljice so neizčrpen vir domišljije in ustvarjalnosti, saj spodbujajo intelektualni, moralni in čustveni razvoj. Učenci bodo poslušali pravljice in zgodbe različnih zvrsti in avtorjev književne umetnosti. Pri poslušanju se bodo navajali na pozorno poslušanje, strpnost pri pogovoru, si bogatili besedni zaklad, se navajali na govorno nastopanje pred vrstniki. Predvsem pa se bodo sproščali in jadrali v svet domišljije. 1. 35 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE INTERESNA DEJAVNOST Mentor Prometni krožek Urška Jošt Alenka K. Čede Sive celice Marjana Turnšek Šah Anton Leskovec Športne urice Ines Murečehajić Vesela šola Urška Vavdi OPIS INTERESNE DEJAVNOSTI RAZRED Pri prometnem krožku učenci spoznajo ravnanje kolesarja v prometu. Seznanijo se s prometnimi predpisi, ki veljajo pri vožnji s kolesom. Pridobljeno znanje popestrimo z utrjevanjem prometnih pravil v računalniški učilnici, kjer učenci individualno rešujejo naloge v programu S kolesom v šolo. Prometni krožek je pripravnica na teoretični del kolesarskega izpita, ki ga učenci opravljajo v petem razredu. 4. Sive celice so namenjene nadarjenim učencem 5. razreda. Reševali bodo naloge z različnih vsebinskih področij: logično sklepanje, spomin, besedne igre, koncentracija, kombinatorika, besedni zaklad, uganke, rebusi, kvizi, spretnostne naloge, socialne igre, matematične in jezikovne križanke … Namesto ocenjevanja bo točkovanje pravilnih odgovorov oz. rešitev. Tako bo ob koncu šol. leta iz točkovnika razvidno, kateri učenci izstopajo na posameznih področjih. Šahovski krožek je namenjen učencem, ki bi želeli spoznati osnove šaha in tudi tistim, ki jih že obvladajo. Poudarek bo na seznanitvi in obvladanju osnovnih šahovskih pravil ter spoznavanju vrednosti in pravilih premikanja šahovskih figur. Učenci bodo tudi spoznali in utrdili najpogostejše otvoritve in najpogostejše šahovske končnice. Seznanili se bodo tudi z osnovami šahovske strategije ter se naučili igrati s šahovsko uro. Najuspešnejši šahisti bodo sodelovali na tekmovanjih ekip in posameznikov na občinskem in regijskem nivoju. Vse aktivnosti pri interesni dejavnosti bodo zasnovane glede na posameznikov razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, pridobivali bodo številne in raznovrstne gibalne spretnosti ter športna znanja. Poudarek bo na ustrezni gibalni učinkovitosti in oblikovanju zdravega življenjskega sloga: skladna telesna in gibalna razvitost, pravilna telesna drža, zavesten nadzor telesa pri izvedbi položajev in gibanj, zdrav način življenja (ustrezna kondicijska pripravljenost; telesna nega; zdrava prehrana …). Vesela šola želi mlade spodbuditi k ustvarjalnemu in celovitemu pridobivanju znanja, veščin in spretnosti na zanimiv, zabaven in hudomušen način. Pri urah bomo širili splošno razgledanost in se vključili v tekmovanje Vesele šole. 5. 1.–5. 1. 4., 5. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 36 INTERESNE DEJAVNOSTI OD 6. DO 9. RAZREDA INTERESNA OPIS INTERESNE DEJAVNOSTI DEJAVNOST Mentor Branje v angleščini Krožek Branje v angleščini – Epi reading badge je del pospeševanja Epi reading badge bralne kulture na šoli in je namenjen tistim prizadevnim bralcem, ki Helena Stepišnik posegajo tudi po knjigah v angleščini. V marcu bo potekalo na šoli tekmovanje, kjer uspešni bralci lahko osvojijo zlato ali srebrno priznanje. Pri krožku bodo učenci lahko pokazali svojo ustvarjalnost z izdelki in dramatizacijo izbrane knjige. Debatni klub Črt Močivnik RAZRED 6.–9. V Debatnem klubu I. OŠ Celje se debaterji in debaterke seznanijo z osnovami debate in se pripravljajo na debatne turnirje. Debata razvija kritično mišljenje, argumentacijske sposobnosti, veščine javnega nastopanja, je odlična metoda za pridobivanje znanja. Temeljni namen dramskega krožka je pri posamezniku spodbuditi željo in potrebo po sodelovanju v kulturnem, predvsem umetniškem izražanju – tako v smislu lastnega ustvarjanja kot v izražanju drugih. Francoski krožek je namenjen tistim učencem, ki so jim všeč tuji jeziki in želijo na enostaven in prijeten način spoznati prve osnove francoskega jezika, Francijo in njeno kulturo. Pri krožku bodo ustvarjali tudi izdelke, ki jim bodo francoščino še bolj približali. Ugotovili bodo tudi, da francoščina sploh ni težka. 6.–9. Geografski krožek Irena Pesan Zlodej Pri geografskem krožku bodo učenci raziskovali domačo pokrajino, širili in poglabljali geografsko znanje. Pri tem bodo spoznali in uporabljali različne geografske metode. Delo bo potekalo tudi na terenu, kjer bodo proučevali naravnogeografske in družbenogeografske elemente v pokrajini. 6.–9. Igre z žogo Domen Ambrož Pri krožku učenci razvijajo osnovne motorične sposobnosti (koordinacijo, preciznost, hitrost, ravnotežje, gibljivost, vzdržljivost in moč). Poleg tega se spoznavajo z osnovnimi in zahtevnimi tehničnimi elementi pri različnih igrah z žogo (košarka, nogomet, rokomet in odbojka). Pozornost je namenjena tudi spodbujanju sodelovanja in pomoči med učenci. Učenci v okviru krožka obvladajo osnovna pravila postavitve gradiva in delovanja šolske knjižnice. Spremljajo knjižne novosti, pomagajo urejati oglasno desko, učencem svetujejo pri izposoji gradiva, nove knjige tehnično opremijo za izposojo, hkrati pa z novimi ovitki ali lepilnimi trakovi vzdržujejo staro knjižno gradivo. Učenci spoznajo sistem COBISS/OPAC, naučijo se osnovnih veščin iskanja gradiva in to znanje prenašajo tudi na ostale obiskovalce knjižnice. 5., 6. Dramski krožek Petra Svetec Francoski krožek Helena Stepišnik Knjižničarski krožek Bernardka Zupanc 5.–7. 7.–9. 6. 37 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE INTERESNA DEJAVNOST Mentor Košarka Domen Ambrož Kuhajmo skupaj Nevenka Čater Jeušnik Likovni krožek Breda Špendl Logika Lea Červan Naravoslovna fotografija Polona Gorišek Planinski krožek Brigita Ornik Črt Močivnik Pevski zbor (mladinski) Vlasta Ratej Računalniški krožek Žan Močivnik OPIS INTERESNE DEJAVNOSTI RAZRED Pri krožku učenci razvijajo osnovne motorične sposobnosti (koordinacijo, preciznost, hitrost, ravnotežje, gibljivost, vzdržljivost in moč). Poleg tega se spoznavajo z osnovnimi in zahtevnimi tehničnimi elementi ter osnovnimi taktičnimi elementi košarke. Pozornost je namenjena tudi spodbujanju sodelovanja in pomoči med učenci. 7., 8. Pri kuharskem krožku spoznavamo opremo v kuhinji, se pogovarjamo o higieni pri delu v kuhinji in pripravljamo določene jedi po našem skupnem izboru. Naši cilji so ozaveščanje učencev o zdravi prehrani, ovrednotenje pomembnosti izbire ustreznih postopkov priprave hrane, pridobitev veščin priprave hrane ter spodbujanje otrok za ustvarjalno in samostojno delo v kuhinji. Likovni krožek lahko obiskujejo vsi učenci, ki radi ustvarjalno preživljajo prosti čas. Spoznali bodo številne likovne tehnike, sodelovali na likovnih razpisih in natečajih, obiskali likovne delavnice in predstavili svoja dela na likovnih razstavah. Pri interesni dejavnosti Logika se ukvarjamo z dejavnostmi, povezanimi z matematiko. Skozi igre, zanke in uganke razvijamo matematično mišljenje. Z modeli in drugimi pripomočki razvijamo prostorske predstave. Ob igrah razvijamo sposobnosti logičnega mišljenja in natančnega izražanja. Pri delu uporabljamo tudi računalniške programe za razvedrilno matematiko. Naravoslovna fotografija povezuje zvedave učence, ki jih zanima raziskovanje in fotografsko dokumentiranje skrivnosti narave. Pri urah druženja se bomo urili v fotografskih tehnikah in določevanju fotografiranih živali in rastlin. Planinarjenje je namenjeno vsem učencem, ki si želijo preživeti nekaj svojega prostega časa v naravi, se v prijetni družbi odpraviti na pot spoznavanja flore in favne v hribovskem/gorskem svetu. Dejavnost se izvaja v strnjeni obliki, najmanj 5-krat letno ob sobotah. V zboru pevci nadaljujejo estetsko petje in delo v skupini. Širijo znanje na področju tuje in domače literature. Urijo se v večglasnem petju in poglabljajo izkušnje. Cilj petja je lepo in pravilno petje ter razvijanje posluha. Nastopanje pred poslušalci na različnih prireditvah. Krožek je namenjen vsem učencem, ki stopajo po prvih korakih k uporabi računalnika, pametnega telefona in interneta, ter učencem, ki želijo na področju računalništva znati še kaj več. Predmet vsebuje pregled osnovnih računalniških vsebin in uporabo računalnika – slednja bo učencem v pomoč pri različnih predmetih. 6. 6.–9. 6.–9. 6.–9. 5.–9. 5.–9. 6. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE INTERESNA DEJAVNOST Mentor Šah Anton Leskovec Šolski radio Višnja Praprotnik Bernardka Zupanc Zgodovinski krožek ali Včeraj za danes in jutri Stanislava Ferjanc 3.14 38 OPIS INTERESNE DEJAVNOSTI RAZRED Šahovski krožek je namenjen učencem, ki si želijo spoznati osnove šaha in tudi tistim, ki jih že obvladajo. Poudarek bo na seznanitvi in obvladanju osnovnih šahovskih pravil ter spoznavanju vrednosti in pravilih premikanja šahovskih figur. Učenci bodo spoznali in utrdili najpogostejše otvoritve in najpogostejše šahovske končnice. Seznanili se bodo tudi z osnovami šahovske strategije ter se naučili igrati s šahovsko uro. Najuspešnejši šahisti bodo sodelovali na tekmovanjih ekip in posameznikov na občinskem in regijskem nivoju. Šolski radio bo “podporni del” šolskih dejavnosti, saj bomo tudi po ozvočenju učence seznanili z aktualnimi dogajanji. Namen delovanja je opozoriti učence na pomembnost čiste dikcije pri tovrstnem širjenju informacij, prav tako jim bo omogočeno tudi razvijanje lastne ustvarjalnosti. Zgodovinski krožek omogoča članom, da si z njim poglabljajo in širijo zgodovinsko obzorje. Delo poteka v šoli kot na terenu – v muzeju, v domačem kot širšem slovenskem okolju, kjer si pridobivajo življenjske izkušnje in razvijajo veščine. 6.–9. Šola v naravi Šola v naravi je organizacijska oblika, v okviru katere se izvaja del obveznega programa in druge dejavnosti, določene v LDN šole. Pomeni vsako organizirano obliko vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno več dni v času pouka ter se izvaja izven prostora šole (tudi raziskovalni tabori in podobno). S specifično organizacijo dela šola v naravi uresničuje predvsem program, katerega cilji, dejavnosti in vsebine iz več učnih načrtov so vezani na drugačno izvedbo (npr. terensko delo, projektne naloge, športne dejavnosti) in za katerega je zlasti pomembno medpredmetno povezovanje in prepletanje znanja različnih predmetnih področij ter vpetost v naravni in družbeni prostor, tj. povezava z okoljem, v katerem šola v naravi poteka. 6.–9. 6.–9. 39 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 5. razred: Celjski dom v Baški Termin: junij 2015 Učenci 5. razredov se bodo v mesecu juniju (termin določen naknadno) udeležili šole v naravi na otoku Krku. Nastanjeni bodo v Celjskem domu v Baški. »Cilj vzgoje je dati telesu in duši vso lepoto in popolnost, ki ju moreta imeti.« Platon Poudarek šole v naravi bo na učenju plavanja in izpopolnjevanja plavalnih veščin. V okviru šole v naravi bodo poleg plavanja izvedeni naravoslovni, tehniški in športni dnevi, panoramska vožnja z ladjico, obisk akvarija, ogled mesta in okolice ter pohodništvo in kolesarstvo. Učenci imajo v domu na voljo številne športne rekvizite, igrala, nepotopljive čolne na vesla, gorska kolesa in mize za namizni tenis. V primeru slabega vremena je na voljo pokrit prostor za rekreativne in športne dejavnosti. Temeljni namen šole v naravi je, da učenci v času osnovne šole preživijo en teden na morju in v naravnem okolju izpopolnijo plavalno znanje ter se hkrati potegujejo za priznanja Morski konjiček ali Delfinček. 7. razred: CŠOD Breženka Termin: januar 2015 »Breženka. Ne gre za deklico, ki kakor nekdaj Lepa Vida stoji na bregu, ne za hišo, postavljeno v breg ali vzpetino, temveč za obrežnega polžka. Ta je za navadnega obiskovalca morske obale skoraj neopazen, predvsem pa zaradi svoje velikosti – približno pet milimetrov – in peščeno sive barve popolnoma nezanimiv.« Učenci 7. razredov se bodo v mesecu januarju udeležili šole v naravi v CŠOD Breženka v Fiesi. Spoznavali in raziskovali bodo morje oz. življenje v pasu bibavice. Bližnja okolica doma ponuja številne možnosti raziskovanja (jezero, Sečoveljske soline) in izvajanja športnih aktivnosti (lokostrelstvo, športno plezanje, športi z žogo). Eden od vrhuncev tedenskega dela je prav gotovo pohod do strunjanskega križa, kjer se s šestdeset metrov visokega klifa nad Mesečevim zalivom razpre enkraten razgled po Tržaškem zalivu. »Ne poznam nikogar, ki bi prilezel na vrh brez trdega dela. To je recept. Ne bo vas vedno spravil na vrh, vas bo pa zagotovo pripeljal presneto blizu.« Margaret Thatcher I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 40 3.15 Projekti v šolskem letu 2014/2015 Projekt BRALČEK (koordinatorice: učiteljice RP; 4. razred) Bralček je nadgradnja bralne značke in spodbuja učence k dodatnemu branju različne literature. Pri izboru knjig si učenci pomagajo s seznamom priporočenih knjig, ki ga dobijo v šoli oz. si izberejo knjigo po svoji želji. Enkrat ali dvakrat tedensko učenci pripovedujejo o prebranih knjigah, izrazijo svoje mnenje, podoživljajo prebrane vsebine idr. Projekt BRALNA HIŠICA (koordinatorice: učiteljice RP; 2. in 3. razred) Bralna hišica je namenjena spodbujanju glasnega branja. Otrok doma glasno bere svojim staršem. Po končanem branju vpiše naslov prebranega besedila v prostorček bralne hišice in datum, kdaj je bral, starši pa se zraven podpišejo. Vsak ponedeljek prinese Bralno hišico v šolo. Bralna vaja je lahko besedilo iz učbenika, berila ali besedilo po izbiri otrok. Projekt BRALNA ZNAČKA – mlajši učenci (koordinatorica: Urška Jošt; mentorji: učitelji RP; 1.–5. razred) Bralna značka je namenjena učencem od 1. do 5. razreda. Učencem že od malega privzgajamo ljubezen do knjige in branja. Učencem, ki še ne znajo brati, berejo knjige doma starši in potem učenci pripovedujejo vsebino pravljice v šoli. Med šolskim letom preberejo pet ali sedem knjig po lastni izbiri. Pri izboru knjig si lahko pomagajo s seznamom priporočenih knjig, ki ga dobijo v šoli, ali ga najdejo na spletni strani naše šole. Poseben poudarek BZ je namenjen razvijanju pozitivnega odnosa do knjige in veselja do branja. Nagrada za pridno branje in osvojeno BZ je obisk slovenskega pisatelja ali pisateljice v začetku maja. Projekt BRALNA ZNAČKA – starejši učenci (koordinatorica: Bernardka Zupanc; mentorji: učitelji SLJ; 6.–9. razred) Bralna značka je namenjena vsem učencem, ki radi posežejo po knjigah. Med šolskim letom (september–april) preberejo pet knjig po lastni izbiri oz. po dogovoru z učiteljem SLJ. Pri izboru knjig si lahko učenci pomagajo s seznami priporočenih knjig, ki jih najdejo v šolski knjižnici. Poseben poudarek je namenjen širjenju bralne kulture, povečevanju in vzdrževanju interesa za branje leposlovne literature, literarno-estetskemu doživetju ob branju idr. 41 »Brati in ne razumeti je kakor loviti in ničesar ne uloviti.« Carlo Goldoni I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Projekt BRANJE ZA ZNANJE (koordinatorja: Črt Močivnik in Bernardka Zupanc; 1.–9. razred) Branje za znanje je večletni šolski projekt, s katerim želimo knjige približati mladim bralcem. V okviru projekta bodo potekale številne aktivnosti, ki sovpadajo z dnevi dejavnosti in dogodki, povezanimi z literaturo: prva bere, tržnica knjig, naj bralni razred, noč branja, teden knjig, obisk pisatelja/pisateljice, knjižnične uganke idr. Tudi letos sodelujemo v nacionalnem projektu Rastem s knjigo (spodbujanje bralne kulture), v okviru katerega bodo sedmošolci prejeli izbrano literarno delo. Projekt BOTRSTVO (koordinator: Anton Leskovec; 1.–9. razred) Gre za projekt socialne pomoči, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje, namenjen je izboljšanju kakovosti življenja in izobraževanju otrok ter mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Denarna sredstva, ki jih bodo darovali neznani botri, bomo namenili nekaterim našim socialno ogroženim učencem. Zbrana denarna sredstva se bodo zbirala na posebnem šolskem računu in bodo namenjena za udeležbo učencev na tečajih, ekskurzijah, v šoli v naravi, za plačilo šolske prehrane in za različne druge dejavnosti, ki so plačljive in predvidene v šolskih programih. Projekt EKO ŠOLA »Življenje naj ne bo roman, ki so nam ga podarili, marveč roman, ki ga pišemo.« Novalis (koordinatorica: Breda Krajnc; 1.–9. razred) V mednarodni program Eko šole smo se vključili leta 2008, naslednje leto (2009) smo podpisali eko listino in dve leti kasneje prejeli še zeleno zastavo. Gre za mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med učenci skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. O vsebinah, ki zajemajo okoljsko vzgojo, se učenci seznanjajo pri različnih predmetih (GEO, NAR, BIO, TIT …). Na šoli varčujemo z elektriko in vodo ter ločujemo smeti. Udeležujemo se akcij, ki jih razpiše državna eko šola (npr. eko kviz). I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 42 Projekt EVROPSKA VAS (koordinatorici: Stanislava Ferjanc, Irena Pesan Zlodej; 1.–9. razred) Dan Evrope, 9. maj, je eden od simbolov Evropske unije, ki ga je Svet Evropske unije sprejel na vrhu v Milanu leta 1986. Dan Evrope je priložnost za dejavnosti in dogodke, ki Evropo približajo njenim državljanom in narode Unije zbližajo med seboj. Naša šola sodeluje v projektu že od samega začetka – že osmo šolsko leto. Namen in cilj programa Evropska vas je spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati spodbuditi zavedanje lastne kulturne identitete. Program spodbuja medpredmetno povezovanje in inovativne pristope k učenju. Cilj projekta je v učencih spodbuditi ustvarjalnost in kreativnost, razvijati medkulturni dialog ter zavedanje lastne kulturne identitete. Spoznavanje drugih narodov in držav EU poteka na zanimiv način. V projektu se povezujejo učenci različnih razredov in tudi starosti. Povezuje jih sproščeno druženje in raziskovalni cilj. Učenci ustvarjajo na različnih področjih, raziskujejo z uporabo različnih virov in sledijo skupnemu cilju – spoznati in predstaviti državo na najbolj avtentičen način. Spoznavanje in razumevanje drugih kultur odpravlja predsodke o posameznih narodih in državah. Prireditev na Glavnem trgu v Celju ob 9. maju je priložnost, da se seznanimo in spoznamo države in ljudi, ki živijo okoli nas in skupaj z nami sestavljajo pisan mozaik Evrope in Evropske unije. Prireditev ob dnevu Evrope je srečanje mladih, bodočih aktivnih evropskih državljanov, ki bodo to skupnost zaznamovali s svojo kulturo, običaji in jezikom. »Učenje brez Projekt FLL – FIRST LEGO LEAGUE razmišljanja je (koordinatorja: Žan Močivnik, Ingrid Zupanc Brečko; 6.–9. razred) neplodno; razmišljanje brez učenja je nevarno.« FLL je program raziskovanja, oblikovan za otroke, da jih navduši za znanost in tehnologijo, pri tem pa jih uči pomembnih veščin, spretnosti in jih opremi Konfucij z izkušnjami, ki jim bodo prišle prav v življenju in na njihovi poklicni poti – karieri. Vsako leto se določi nova tema, ki predstavlja ekipi izziv. V letu 2014/2015 bo slednja »Ves svet je učilnica« – učenje brez meja. Tekmovanje je razdeljeno na 3 področja: projekt, vrednote in robotski del – ta pa se deli na tekmo robotov in tehnični intervju. Projekt FLL poteka v 75 državah sveta in spodbuja otroke, da naredijo nekaj čudovitega in inovativnega. Projekt RDEČI KRIŽ (koordinatorica: Urška Jošt; 2. razred) Šolarji negujejo pozitivne vrednote, kot so solidarnost, strpnost, priznavanje drugačnosti, nesebičnost, iskrenost, poštenost, humanost. Razpravljajo o skrbi za lastno zdravje in lastno varnost, o pomenu varovanja narave ter o škodljivosti alkohola cigaret in drog. Medse povabijo medicinskega delavca, strokovnjaka za prehrano, invalida ... Sprejeti so med mlade člane RK. 43 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Projekt SADEŽI DRUŽBE »Nihče ne ve, kaj zmore, dokler ne poskusi.« Publilius Sirus (koordinator: Anton Leskovec; 9. razred) Projekt ustvarja in krepi vezi med mladimi in starostniki. Na naši šoli poteka od š. l. 2008/2009; vzgojo uveljavlja kot strpnost, solidarnost in medsebojno razumevanje. Temelji na prostovoljnem delu naših učencev za starostnike, ki živijo v Domu ob Savinji. Gre za program, ki ohranja in dviguje kakovost življenja vseh deležnikov, omogoča jim vključitev v socialno okolje, preprečuje osamljenost in izoliranost ter širi socialne mreže. Učenci 9. razreda kot prostovoljci v popoldanskem času obiskujejo starostnike v Domu ob Savinji Celje in si v druženju z njimi krepijo socialni čut. Ostalim učencem kažejo, kako se lahko angažirajo pri pomoči starostnikom, ki potrebujejo pomoč in socialno podporo, včasih pa samo družbo mladih. Projekt uveljavlja in neguje vrednote altruizma in humanizma do starejših ljudi, obenem pa spodbuja prenos znanja in izmenjavo izkušenj med generacijami. Strokovno pomoč in podporo projektu nudi Slovenska filantropija iz Ljubljane. Projekt SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE (koordinatorica: Nevenka Čater Jeušnik; 1.–9. razred) Shema šolskega sadja in zelenjave je ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave. Namen tega ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. Slednja namreč povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni sodobnega časa. Evropska komisija je po obsežni študiji ugotovila, da je SŠSZ eden od ukrepov, ki bi lahko dolgoročno pripomogel k izboljšanju trenutnega stanja. V ta namen je Evropska unija državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem, pri čemer je dala velik poudarek pomembnosti vključevanja spremljajočih izobraževalnih in promocijskih aktivnosti. Projekt SNAILMAIL OR EMAIL (koordinatorica: Brigita Ornik) eTwinnig je poseben del programa vseživljenjskega učenja, namenjen podpori in spodbujanju uporabe sodobnih tehnologij v izobraževanju. Ključni poudarek je na mednarodnih partnerskih projektih. S pomočjo IKT se povezujemo z drugimi državami in sodelujemo pri izbranih dejavnostih. Zapisana dejavnost je namenjena starostni skupini od 11 do 13 let. Želimo izboljšati znanje angleščine, spodbujati medkulturnost in spoznavati značilnosti sovrstniškega obdobja. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 44 4 ORGANIZACIJA DELA 4.1 Jutranje varstvo Za učence 1. razredov je organizirano jutranje varstvo (JUV) od 6. do 8. ure. Tako kot podaljšano bivanje je tudi JUV del razširjenega programa osnovne šole. Vključitev je prostovoljna. Šola praviloma starše obvesti o podrobnostih organizacije jutranjega varstva za učence v 1. razredu za posamezno šolsko leto. Z obvestilom starši prejmejo tudi prijavnico, s katero otroka prijavijo v jutranje varstvo v roku, ki ga navede šola. 4.2 Oddelek podaljšanega bivanja Celoletni »utrip« podaljšanega bivanja temelji na podlagi letnega delovnega načrta, ki ga učitelj podaljšanega bivanja sestavi predvsem na podlagi kurikuluma (učnega načrta), časovne razporeditve učne snovi v posameznem oddelku ter na podlagi specifičnosti posameznega razreda. Delo je pestro in dinamično, saj gre za splet dejavnosti, ki si jih učitelj zastavi v letnem delovnem načrtu, hkrati pa gre za sodelovanje pri vseh aktualnih dogodkih na šoli. Cilje, ki jih predpisuje učni načrt, dosegamo s prepletom različnih dejavnosti: • • • • prehrana (kosilo in popoldanska malica), sprostitvena dejavnost, samostojno učenje, ustvarjalno preživljanje prostega časa. V oddelke podaljšanega bivanja so vključeni učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole, in sicer s prostovoljno prijavo staršev. Organizirano je v času od 11.50 do 16.30 ure. Prehrana Učenci podaljšanega bivanja se po končanem pouku zberejo v razredu in z učiteljem naredijo kratek vpogled v njihov dan. Zabeležijo se prisotni in manjkajoči učenci, sledi pa kosilo. Ura v podaljšanem bivanju je tako namenjena pripravi na kosilo (poudarek je na higieni, pogovoru o zdravem načinu prehranjevanja, hrani pri nas in po svetu …) ter odhodu na kosilo. 45 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Sprostitvena dejavnost Vsak od nas potrebuje po obroku tudi čas za počitek. To je čas, kjer so za učence organizirane dejavnosti po kotičkih, interesne dejavnosti ali pa spontana otroška igra, ob kateri se učenci sprostijo in si naberejo energijo za dejavnosti, ki sledijo. »Kadar beremo, tudi v resnici prebiramo, izbiramo in nabiramo iz shrambe preteklosti: znanje, spoznanja, čustva – vse mogoče, kar nas obogati, nam napravi življenje bolj zanimivo, bogatejše – včasih pa Samostojno učenje Metakognicija pomeni »učenje o lastnem učenju«. Čas (50 min), ki je namenjen pisanju domače naloge, je tako hkrati namenjen tudi temu, da učenec raziskuje poti, kako se najlažje uči, razmišlja o svojem znanju in ovirah, ki se mu pri učenju pojavijo. Učitelj OPB organizira delo tako, da se učenci navadijo na vsakodnevni ritem pisanja domačih nalog (enak čas in primeren prostor za pisanje, delo po potrebi diferencira in individualizira glede na učenčeve potrebe). Poudarek je tudi na medsebojnem sodelovanju učiteljev OPB in razrednikov. Ob dnevih, ko domačih nalog ni, se tako pripravijo diferencirane naloge za posameznega učenca glede na njegove zmožnosti. Večkrat čas samostojnega učenja namenimo tudi za spoznavanje, raziskovanje in predstavljanje tematik, ki jih učenci želijo podrobneje spoznati. nam ga celo olajša.« Neža Maurer Ustvarjalno preživljanje prostega časa Vsak izdelek, ki ga učenci med letom ustvarijo, je del ustvarjalnega preživljanja prostega časa. Učenci ustvarjajo tako na umetniškem področju (likovne delavnice, glasbene delavnice, ustvarjalni gib, gledališke in lutkarske aktivnosti itd.) kot gibalnem področju (športne igre, naravne oblike gibanja, igre lovljenja, poligon, obhodna vadba, ples, ekipni športi itd.) Cilj je, da učenci vodeno v sproščenem vzdušju ustvarjajo in se izražajo. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 4.3 46 Tečaji TEČAJ DRSANJA (1. in 2. razred) Vsako leto se učenci naše šole lahko vključijo v tečaj drsanja. Vsekakor je to enkratna priložnost, da učenci izkusijo ledeno podlago, naučijo se osnovnih elementov pri drsanju ter se tudi (ne boste verjeli) naučijo pravilnega padca na ledu. Učence vaditelji razvrstijo v homogene skupine (ključ razvrščanja je njihovo »drsalno predznanje«). Preko zabavnih iger in metode postopnega učenja učenci nadgrajujejo svoje znanje, vaje pa so ves čas prilagojene posameznikovim zmožnostim. Zvesti spremljevalec drsanja pa je tudi padec, zato učence naučijo, kako varno pristati na trdni podlagi. Čas izvajanja: 29. 9.–3. 10. 2014 (1. razred) in 6. 10.–10. 10. 2014 (2. razred) TEČAJ PLAVANJA (1. in 3. razred) Poznate pesmico »Mi gremo pa na morje, se plavat naučit ...«? Kopanje je lahko zabavno, kot prepevanje omenjene pesmice, a hkrati zelo nevarno dejanje, če posameznik ne obvlada osnovnih prvin plavanja. Cilj plavalnega tečaja je učence prilagoditi na vodo v sorazmerju z njihovimi zmožnostmi. Metodika učenja plavanja je kompleksna dejavnost, ki se prične z osnovnim prilagajanjem na vodo (potop glave, drsenje v vodi, izdihovanje v vodo, izvedba samoreševalnega elementa (»mrtvak«) itd. Ko/če učenec usvoji omenjene elemente, se prične postopno učenje plavalnih tehnik: kravl, prsno, hrbtno ... ter izpopolnitev izvedbe tehnike. Strmimo k temu, da vsak učenec doseže lasten maksimalen rezultat – saj veste: plavajmo za zabavo, a predvsem varno. Čas izvajanja: 12. 1.–16. 1. 2015 (1. razred) in 12. 1.–17. 1. 2015 (3. razred) 47 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 4.4 Sodelovanje s starši »Šolski sistem brez pomembnega temelja – staršev je kot vaza z luknjo.« Jesse Jackson Za uspešno delo so pomembni stalni stiki med vsemi deležniki v vzgojnoizobraževalnem procesu – učenci, učitelji in starši. O otrokovem uspehu in vsem, kar doživlja v času šolanja, se boste lahko starši pogovorili na rednih govorilnih urah in roditeljskih sestankih (v mesecu septembru, januarju/februarju in aprilu/maju). Na skupnih govorilnih urah v popoldanskem času se lahko individualno pogovorite z otrokovim razrednikom oz. učitelji, ki ga učijo. Na vsako govorilno uro ste vabljeni z vabilom in naročanjem posameznih učiteljev. V višjih razredih je občasno zaželena tudi prisotnost vašega otroka. Učitelji so vam na voljo tudi na dopoldanskih govorilnih urah, ki jih imajo po urniku enkrat tedensko. Prav tako je zaželeno, da se predhodno najavite. 4.4.1 Govorilne ure Redne govorilne ure bodo vsak tretji torek v mesecu. Izjeme so meseci september, februar in junij, ko skupnih popoldanskih govorilnih ur ni. Od 1. do 4. razreda se bodo pričele ob 16. uri, od 5. do 9. razreda pa ob 17. uri. V primeru kakršnih koli sprememb boste seznanjeni na spletni strani šole. Skupne popoldanske govorilne ure v šolskem letu 2014/2015: TERMIN torek, 21. 10. 2014 torek, 18. 11. 2014 torek, 16. 12. 2014 torek, 20. 1. 2015 torek, 17. 3. 2015 torek, 21. 4. 2015 torek, 19. 5. 2015 1.–4. razred 16.00–17.00 16.00–17.00 16.00–17.00 16.00–17.00 16.00–17.00 16.00–17.00 16.00–17.00 5.–9. razred 17.00–18.00 17.00–18.00 17.00–18.00 17.00–18.00 17.00–18.00 17.00–18.00 17.00–18.00 Poleg skupnih govorilnih ur priporočamo obisk tedenskih dopoldanskih govorilnih ur učiteljev. Kakršne koli spremembe glede terminov dopoldanskih govorilnih ur bodo objavljene na spletni strani šole. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 48 DOPOLDANSKE GOVORILNE URE UČITELJ Brigita Pustoslemšek Ines Murečehajić Jana Kokalj Maja Cigale Petra Breznikar Vedenik Klavdija Kumer Sanja Milenković Barbara Podgoršek Urška Jošt Alenka Koštomaj Čede Petra Svetec Marjana Turnšek Aljoša Klun Mateja Lamot Nataša Sotošek Damjana Trimovski Alenka Laptoš Urška Vavdi Bernardka Zupanc Anton Leskovec Nevenka Kus Višnja Praprotnik Lea Červan Črt Močivnik Vlasta Ratej Stanislava Ferjanc Domen Ambrož Polona Gorišek Irena Pesan Zlodej Nevenka Čater Jeušnik Breda Krajnc Marjan Kuhar Marjeta Lubej Branko Močivnik Žan Močivnik Brigita Ornik Helena Stepišnik Breda Špendl Milena Toman Ingrid Zupanc Brečko ODDELEK 1. a 1. a 1. b 1. b 2. a 2. b 3. a 3. b 4. a 4. b 5. a 5. b OPB OPB OPB OPB DAN PON PON PON TOR PON PON ČET ČET SRE PON ČET SRE SRE SRE TOR TOR URA 5. 5. 5. 6. 5. 5. 5. 5. 4. 2. 2. 4. 4. 4. 4. 4. po dogovoru 6. a 6. b 7. a 7. b 8. a 8. b 9. a 9. b / / / / / / / / / / / PET PET PON PET PON PON TOR SRE SRE PON SRE PON ČET SRE PON PON SRE PON SRE 2. 5. 4. 4. 6. 2. 1. 3. 3. 4. 2. 5. 4. 1. 5. 4. 6. 4. 4. PROSTOR govorilnica RS govorilnica RS govorilnica RS govorilnica RS govorilnica RS govorilnica RS govorilnica RS govorilnica RS kabinet 4. r kabinet 4. r učilnica 5. a učilnica 5. b zbornica RS zbornica RS zbornica RS zbornica RS BOD – PED BOD – KIR knjižnica pisarna pisarna učilnica SLJ 3 učilnica MAT 2 učilnica SLJ 1 učilnica GUM učilnica GEO kabinet ŠPO učilnica BIO pisarna ŠSS učilnica BIO kabinet NAR pisarna kabinet ŠPO pisarna kabinet RAČ kabinet TJA kabinet TJA učilnica LUM učilnica SLJ 2 kabinet TJA 49 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 4.5 »Prvi korak, da v življenju dosežete, kar želite, je: odločite se, kaj želite.« Ben Stein Šolska svetovalna služba Šolski svetovalni delavci si prizadevamo, da omogočimo čim večjemu številu učencev optimalni razvoj in oblikovanje psihično zdravih osebnosti ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesne in duševne značilnosti. Osnovne vrste dejavnosti so pomoč, razvoj in preventiva ter načrtovanje in vrednotenje šolskega dela. Preko teh osnovnih vrst dejavnosti svetovalna služba pomaga učiteljem, staršem in učencem na naslednjih področjih vsakdanjega življenja in dela v šoli: priprava in izvedba vpisa otrok v šolo; učenje in poučevanje; šolska kultura, klima, red; telesni, osebni in socialni razvoj; šolanje in poklicna orientacija; področje socialno-ekonomskih stisk; spremljanje učencev s posebnimi potrebami in delo z njimi; vključevanje učencev tujcev v življenje šole in njihovo spremljanje; delo z nadarjenimi učenci. Prednostne naloge v tem šolskem letu bodo področje socialno-ekonomskih stisk, pomoč pri oblikovanju učnih navad učencev z učnimi težavami, preventivne dejavnosti za lajšanje vedenjske problematike učencev ter sodelovanje pri ustvarjanju pozitivne šolske klime. Na šolah posvečamo posebno skrb učencem s težavami v razvoju in pri učenju ter učencem s posebnimi potrebami. Specialna pedagoginja nudi dodatno strokovno pomoč učencem, ki so bili po Zakonu o usmerjanju usmerjeni v izobraževalni program z enakovrednim standardom in dodatno strokovno pomočjo. Pomoč se izvaja individualno v oddelku ali izven njega v času pouka. Njeno delo obsega: neposredno delo z otrokom, sodelovanje z učitelji in drugimi strokovnimi delavci, sodelovanje s starši, sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki. Izhodišče pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami je iskanje otrokovih močnih področij in krepitev njihove pozitivne samopodobe. Osnovni cilj je zagotoviti učencem s posebnimi potrebami optimalne pogoje za njihov celostni osebnostni razvoj na način, da bodo posledice primanjkljajev na posameznih področjih čim manjše. Svetovalni delavci smo dosegljivi osebno ali po telefonu vsak delovni dan med 7. in 14. uro. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 4.6 50 Delo z nadarjenimi učenci Na šoli izvajamo Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, ki bo v šolskem letu 2014/2015 posodobljen. Po konceptu izvedemo v 4. ali 5. razredu evidentiranje in identifikacijo potencialno nadarjenih učencev. Učitelji, ki poučujejo v prvi triadi, predlagajo za postopek odkrivanja nadarjenih učencev tiste, ki izstopajo na enem ali več področjih med svojimi vrstniki. Po soglasju staršev se izvede postopek identifikacije, ki vključuje psihološka testiranja in ocenjevalne lestvice učiteljev. V postopku prepoznane nadarjene učence nato potrdi še učiteljski zbor. Učenci so lahko prepoznani kot nadarjeni tudi v višjih razredih osnovne šole na predlog enega ali več učiteljev. Za potrjene nadarjene učence se nato pripravi individualizirani program dela, v katerega so vključene dodatne dejavnosti, ki jih učenec izbere v šoli (projekti, delavnice, raziskovalno delo …), in dejavnosti, ki se jih udeležuje v popoldanskem času. IP je narejen v sodelovanju s starši in se ga dopolnjuje celotno osnovnošolsko izobraževanje. Ob izstopu iz osnovne šole dobi nadarjeni učenec potrdilo o odkriti nadarjenosti (poročilo za srednjo šolo). S 1. 1. 2014 odkrita nadarjenost ni več osnova za pridobitev Zoisove štipendije (Zakon o štipendiranju, Ur. list RS, št. 56/2013). 4.7 Varnost učencev Vzgojno delo v šolskih prostorih poteka v duhu razumevanja, miru, strpnosti in prijateljstva, disciplino pa šola uveljavlja v skladu s človeškim dostojanstvom učencev. Med pedagoškimi delavci in učenci naj vlada obojestransko spoštovanje in zaupanje, saj v zdravem vzdušju učenci zlahka uspešno razvijajo svoje osebnosti in dosegajo zastavljene cilje. Vsak učenec mora biti zaščiten pred kakršnim koli fizičnim ali psihičnim nasiljem in mora tudi sam prijaviti nasilje nad sabo ali nad drugimi učenci, ko ga opazi. Pri tem se lahko zaupa učitelju, svojemu razredniku, vodstvu šole ali šolskemu svetovalnemu delavcu. V stiski se lahko obrne tudi na: 031 576 150 116 111 03 492 55 80 031 778 772 Krizni center za mlade Celje TOM – Telefon za otroke in mladostnike Družinski inštitut Bližina Celje Svetovalnica TU SMO ZATE 51 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 4.8 Šolska prehrana Otroci imajo v šoli na voljo štiri obroke prehrane: zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico. Učencem nudimo zajtrk ob prihodu v šolo, in sicer med 7.00 in 7.45 uro. V času med 9. in 10. uro je za vse učence organizirana malica. Učenci, ki obiskujejo pouk v Kosovelovi ulici, imajo malico v jedilnici, učencem višjih razredov pa prinesejo malice v učilnice dežurni učenci. Kuhinja v Kosovelovi ulici nudi učencem kosila v času od 11.45 do 13.45 ure, izjemoma za učence izbirnih predmetov, po predhodni prijavi učencev, tudi po 7. šolski uri. Naši najmlajši, ki ostajajo v popoldanskem varstvu, malicajo v spremstvu učiteljice okrog 14.30 ure. Na osnovi določil 6. in 28. člena Zakona o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 3/13) je Svet I. osnovne šole Celje sprejel Pravila šolske prehrane, katerih povzetek navajamo v nadaljevanju. Prijavo na šolsko prehrano oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih so posamezni učenci v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši), praviloma v mesecu juniju za prihodnje šolsko leto, lahko pa tudi kadar koli med šolskim letom. Prijava na šolsko prehrano se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister. Prijava se hrani do konca šolskega leta, za katero je bila oddana. S podpisom prijave nastopi dolžnost podpisnika prijave, da bo: – spoštoval pravila šolske prehrane, – pravočasno odjavil posamezni obrok, skladno s pravili šolske prehrane, – šoli plačal prevzete obroke, – šoli plačal nepravočasno odjavljene obroke. Starši lahko kadar koli prekličejo prijavo na šolsko prehrano. Preklic na šolsko prehrano se vloži na obrazcu, ki se hrani do konca šolskega leta. Preklic velja z naslednjim dnem po njegovem prejemu. Izpolnjen in podpisan obrazec za prijavo ali preklic šolske prehrane lahko starši oddajo pri: razredniku (v mesecu juniju za prihodnje šolsko leto), organizatorju šolske prehrane ali v tajništvu šole. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 52 Obrazce za prijavo in preklic šolske prehrane dobijo starši v tajništvu šole ali na spletni strani šole. Starši lahko odjavijo posamezni obrok šolske prehrane: po telefonu na številki: (03) 428 51 00 preko šolske spletne strani: na zavihku, kazalo izbira ODJAVA PREHRANE osebno v tajništvu šole Posamezni dnevni obrok je pravočasno odjavljen, če se ga odjavi vsaj en delovni dan pred odsotnostjo učenca, in sicer do 12. ure. V primeru bolezni oziroma izrednih okoliščin se smatra, da je posamezni obrok šolske prehrane pravočasno odjavljen, če se odjavi isti delovni dan, in sicer do 8. ure. Če starši oziroma učenec niso pravočasno odjavili posameznega obroka, plačajo šoli polno ceno nepravočasno odjavljenih obrokov. Enako velja za učence, ki so pridobili pravico do brezplačne (subvencionirane) prehrane. S Pravili šolske prehrane je določeno ravnanje z neprevzetimi obroki, ki jih šola brezplačno odstopi drugim učencem. Za nadzor dnevnih obrokov šolske prehrane (prijave in odjave) ravnatelj, v sodelovanju z vodjem šolske prehrane, zadolži in pooblasti posamezne delavce šole. Dietno prehrano lahko uveljavljajo starši na podlagi dogovora in pisnega soglasja, potrdila osebnega zdravnika ali zdravnika specialista oz. na osnovi predpisanega jedilnika s strani stroke. Za vsako šolsko leto ali spremembo zdravja učenca morajo starši predložiti novo zdravniško potrdilo. 53 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Dejavnosti, s katerimi bo naša šola spodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja - - »Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot - meščan, zvečer pa kot berač.« - slovenski pregovor - Vključevanje ekoloških živil v jedilnike ter vzporedna vzgojno-izobraževalna aktivnost. Izvajanje aktivnosti v okviru sheme šolskega sadja in zelenjave (poudarek na pomenu sadja in zelenjave v naši prehrani, lokalni oskrbi, integrirani in ekološki pridelavi). Dejavnosti v okviru eko dneva (obisk kmetije, delavnice, razgovori, predavanja). Posebne aktivnosti, vezane na Dan zdravja (uravnotežen jedilnik z vključenimi določenimi ekološkimi živili, delavnice priprave zdrave hrane, sodelovanje na občinskih aktivnostih). Aktivnosti ob dnevu slovenske hrane (poudarek na lokalni pridelavi, živila slovenskega izvora). Sprotno obveščanje in predstavitve preko oglasne deske, šolskega spleta, šolskega radia in razgovori v okviru razrednih ur ter ustrezno vključevanje v učne vsebine. Shema šolskega sadja in zelenjave Naša šola sodeluje v projektu SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE že od samega začetka. Shema šolskega sadja in zelenjave je ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave. Namen tega ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. V ta namen je Evropska unija državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem, pri čemer je dala velik poudarek pomembnosti vključevanja spremljajočih izobraževalnih in promocijskih aktivnosti. Šola mora izvesti spremljevalne oz. izobraževalne dejavnosti za učence, zaželeno je, da vključi tudi delavce šole in starše. O vseh teh dejavnostih vas obveščamo tudi preko spleta. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 4.9 54 Šolska knjižnica Delovni čas šolske knjižnice vsak šolski dan od 7. do 14. ure Šolska knjižnica se nahaja v pritličju šole. Knjižnični fond trenutno beleži okoli 10500 enot knjižnega in neknjižnega gradiva ter 35 naslovov revij. Knjižnica se z gradivom ter informacijsko, pedagoško in kulturno dejavnostjo aktivno vključuje v vzgojnoizobraževalni proces šole. Zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko–dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno– izobraževalnega dela v zavodu. »Knjige so ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragoceni tovor od roda do roda.« Francis Bacon Šolska knjižnica deluje v sistemu Cobiss, ki omogoča tako obdelavo kot tudi izposojo gradiva. Na spletni strani naše šole lahko s pomočjo iskalnega okna preverite zalogo gradiva v naši knjižnici. Na ta način je vidno, ali je določeno gradivo na zalogi, je prosto ali izposojeno. Sistem COBISS omogoča tudi podaljšavo roka izposoje gradiva preko spleta. Člani lahko rok izposoje podaljšujejo v knjižnici z izkaznico ali preko sistema Cobiss/opac. Geslo in dodatna navodila za podaljševanje preko sistema Cobiss dobijo člani pri šolski knjižničarki. Zaposleni in učenci se navajajo na samostojno iskanje in uporabo knjižničnega gradiva, ki je urejeno po sistemu prostega pristopa. Leposlovne knjige so razporejene v prostem pristopu po starostnih stopnjah in abecednem redu avtorjev oziroma naslovov. Strokovno gradivo je urejeno po sistemu UDK. Poleg izposoje gradiva v knjižnici lahko učenci mesečno rešujejo uganko meseca, sodelujejo pri Slovenskem MEGA kvizu in glasujejo za Naj knjigo. V knjižnici potekajo v okviru pouka tudi ure knjižničnoinformacijskih znanj (KIZ), kjer se učenci od 1. do 9. razreda seznanijo s knjižnico kot informacijskim središčem in razvijajo veščine za samostojno uporabo knjižnice. Knjižničarka učence usposablja za iskanje informacij iz različnih medijev, jih spodbuja k branju in učenju ter navaja na uporabo več informacijskih virov. Učenci postanejo aktivni in izobraženi uporabniki knjižničnih storitev. »Ko prebereš neznano knjigo, je, kot da si si pridobil dobrega prijatelja; ko jo vnovič prebereš, je, kot da si srečal starega prijatelja.« kitajski pregovor 55 »Branje je enako dihanju, spanju, hrani.« Franjo Frančič I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Član knjižnice je vsak učenec od vpisa do zaključka šolanja. Izposoja je mogoča le s knjižnično izkaznico. Knjige si uporabniki izposodijo na dom za 14 dni, z možnostjo podaljšanja. Gradiva za bralno značko in domače branje ne podaljšujemo. Učenci si lahko na dom izposodijo praviloma največ 3 naslove gradiva. Za drugačne primere se dogovorijo s knjižničarko. Čitalniškega gradiva (priročniki, enciklopedije, leksikoni) ne izposojamo na dom. Učencem je v knjižnici na voljo en računalnik, s pomočjo katerega lahko izdelujejo plakate ali pišejo seminarske naloge, raziskovalne naloge in druga besedila. Zainteresirani učenci pa se lahko vpišejo na knjižničarski krožek, kjer spoznajo delo šolske knjižnice. Črka, stavek, besedilo, knjiga in knjižnice imajo svoje praznike … DATUM 8. september 17. september 26. september 15. oktober 22. oktober 20. november 3. december 19. marec 21. marec 2. april 20. april 23. april 3. maj DAN, KI GA OBELEŽUJEMO SVETOVNI DAN PISMENOSTI DAN ZLATIH KNJIG EVROPSKI DAN JEZIKOV MEDNARODNI DAN ŠOLSKIH KNJIŽNIC DAN IZVIRNE SLOVENSKE SLIKANICE DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC TA VESELI DAN KULTURE SVETOVNI DAN PRIPOVEDNIŠTVA SVETOVNI DAN POEZIJE MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE DAN SLOVENSKE KNJIGE SVETOVNI DAN KNJIGE in AVTORSKIH PRAVIC SVETOVNI DAN SVOBODE TISKA I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 4.10 56 Učbeniški sklad Na šoli deluje učbeniški sklad, ki je namenjen vsem učencem od 1. do 9. razreda. Od leta 1994 predstavlja zakonsko obveznost vsake osnovne šole in njegovo delovanje neposredno usmerja in nadzira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V učbeniški sklad so lahko vključeni le učbeniki, ki so potrjeni v Katalogu učbenikov za osnovne šole. Učenci vsako šolsko leto v začetku meseca junija prejmejo informacije o izposoji učbenikov preko učbeniškega sklada in naročilnico za izposojo učbenikov za naslednje šolsko leto. Naročilnice, ki jih izpolnijo starši, je potrebno oddati do dogovorjenega roka razredniku. Tudi letos je za vse učenke in učence izposoja učbenikov iz šolskega učbeniškega sklada brezplačna. Učenci, ki si izposodijo učbenike iz šolskega učbeniškega sklada, morajo ob izteku šolskega leta izposojene učbenike vrniti šoli nepoškodovane. Med šolskim letom morajo za učbenike lepo skrbeti. Že prvi dan jih morajo oviti, vanje ne smejo pisati, nanje morajo paziti in z njimi lepo ravnati, saj jih bodo uporabljale še naslednje generacije. Če učenec učbenik poškoduje, uniči, izgubi ali zadrži, morajo starši v skladu s Pravilnikom o upravljanju učbeniških skladov plačati dve tretjini maloprodajne cene učbenika. Učenci učbenike prejmejo prvi šolski dan. Izposoja učbenikov za učence od 1. do 4. razreda poteka v razredu, kjer jim jih razdeli razredničarka. Učenci od 5. do 9. razreda pa vse učbenike iz učbeniškega sklada prejmejo v šolski knjižnici, kamor jim ob zaključku šolskega leta tudi vrnejo. V sistem izposoje učbenikov iz šolskega učbeniškega sklada so na naši šoli vključeni skoraj vsi učenci. Delovni zvezki, učbeniki z elementi delovnega zvezka in drugo gradivo niso uvrščeni v šolski učbeniški sklad, zato jih morajo starši svojim otrokom priskrbeti sami. V okvir učbeniškega sklada sodijo le učbeniki za redne predmete, kar pomeni, da morajo učbenike za obvezne in neobvezne izbirne predmeti kupiti starši sami. Skrbnica učbeniškega sklada je ga. Bernardka Zupanc, šolska knjižničarka. 57 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 4.11 Šolski sklad Šolski sklad s pridobljenimi denarnimi sredstvi iz prostovoljnih prispevkov staršev, pedagoških delavcev, sponzorjev in iz drugih virov omogoča kvalitetnejše izvajanje nadstandardnih programov šole in pomaga socialno ogroženim učencem pri vključevanju vanje. »Cilj šole naj bo pripraviti mlade, da se bodo lahko izobraževali vse življenje.« Robert Hutch V upravnem odboru šolskega sklada so predstavniki staršev Jernej Godnik, Bernarda Jurše, Irena Ribić in Katja Tomažič, predstavniki delavcev šole pa Nevenka Čater Jeušnik, Anton Leskovec in Nataša Sotošek. Starši, ki potrebujejo pomoč, izpolnijo vlogo in jo oddajo po pošti, osebno v tajništvu šole ali šolski svetovalni službi. Obrazec vloge je na voljo tudi v tajništvu šole, pri šolski svetovalni službi in tudi na šolski spletni strani (obrazec: Vloga za pomoč iz šolskega sklada). Vlogi priložijo kopijo odločbe pristojnega Centra za socialno delo o dodelitvi otroškega dodatka in denarne socialne pomoči, v primeru, če teh kopij šolska svetovalna služba še nima. Člani odbora bodo premišljeno odločali o vseh prispelih vlogah ter skrbeli, da bodo sredstva razdeljena po dogovorjenih kriterijih in izključno za namene, opredeljene v Pravilih o delovanju šolskega sklada I. osnovne šole Celje. Kontaktni telefonski številki sta 428 51 00 (tajništvo) in 428 51 04 (g. Leskovec). I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 58 5 BOLNIŠNIČNA ŠOLA PREDSTAVITEV BOLNIŠNIČNIH ODDELKOV Obiskovanje pouka v bolnišnici je ena izmed temeljnih otrokovih pravic, ki jo je leta 1988 v Magna karti objavila Evropska konferenca za pravice otroka v bolnišnici, prav tako pa je to zapisano tudi v Konvenciji o otrokovih pravicah, ki jo je leta 1989 sprejela Generalna skupščina OZN. Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišničnih oddelkih je bolnim učencem in dijakom zagotovljena enaka možnost do izobraževanja kot njihovim zdravim vrstnikom. Učitelji I. osnovne šole Celje izvajamo vzgojno-izobraževalno delo tudi v Splošni bolnišnici Celje, in sicer na Otroškem oddelku ter Otroškem oddelku kirurških strok, za učence od 1. do 5. razreda pa dvakrat tedensko tudi na ORL oddelku. Delo poteka v štirih dislociranih oddelkih, v dveh za učence od 1. do 5. razreda, in v dveh za učence od 6. do 9. razreda. Pouk za učence od 1. do 5. razreda poteka v dopoldanskem času v obsegu 25 ur tedensko. Učenci šestega in sedmega razreda imajo tedensko 20, učenci osmega in devetega razreda pa 22 ur pouka. Izvajamo ga v dopoldanskem in zgodnjem popoldanskem času. Predmetnika sta prilagojena možnostim izvajanja pouka v bolnišničnih oddelkih in specifičnim potrebam hospitaliziranih otrok. Za učence od 1. do 5. razreda ga sestavljajo vsi predmeti razen športa, nekateri vključujejo tudi podporno-sprostitvene dejavnosti. Učenci od 6. do.9. razreda obiskujejo pouk SLJ, TJA, TJN, MAT, FIZ, ZGO, GEO, BIO, KEM ter NAR, kot terapevtski dejavnosti pa dopolnjujeta predmetnik še LUM in literarne delavnice. K pouku so vključeni poleg dolgotrajno bolnih tudi vsi drugi hospitalizirani otroci, prav tako pa tudi tisti, ki obiskujejo prilagojen program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Dijakom nudimo individualno učno pomoč. Pouk izvajamo v kombiniranih oddelkih, ustrezno temu so prilagojene tudi oblike in metode dela. Pri večini predmetov je prevladujoča oblika dela individualna, frontalno je mogoče izvajati samo pri likovni in glasbeni umetnosti, večkrat tudi pri podporno-sprostitvenih dejavnostih. Dosledno je potrebno upoštevati specifične potrebe hospitaliziranih otrok ter njihovo psiho-fizično stanje. Prostorsko izvajamo pouk v učilnici, v bolniški sobi in ob postelji. Pripravljamo in izvajamo tudi naravoslovne, kulturne in tehniške dni, kot športni dan pa organiziramo Dan iger in smeha. Za prijetnejše počutje vseh otrok pripravljamo skozi vse leto tudi zanimive družabne in razvedrilne prireditve. 59 »Učitelji so glasniki iz preteklosti in spremljevalci v prihodnost.« Albert Einstein I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Osnovni cilji šolskega dela v bolnišnični šoli so: preprečevati prekinitev šolskega dela oz. vzpostavljati njegovo kontinuiteto, pomagati hospitaliziranemu otroku pri vključevanju v običajno šolsko delo v matični šoli, pri hospitaliziranemu otroku krepiti in ohranjati življenjsko perspektivo, mu polepšati, obogatiti in osmisliti dan, blažiti njegove občutke osamljenosti, strahu in tesnobe. PRIREDITVE V BOLNIŠNIČNIH ODDELKIH Čas Vsebina TEDEN OTROKA NOVOLETNE PRIREDITVE SLOV. KULTURNI PRAZNIK DAN IGER IN SMEHA SREČANJE Z LIT. USTVARJALCEM DAN DRŽAVNOSTI oktober 2014 december 2014 februar 2015 april ali maj 2015 maj 2015 junij 2015 DNEVI DEJAVNOSTI V BOLNIŠNIČNI ŠOLI Dnevi dejavnosti KULTURNI NARAVOSLOVNI TEHNIŠKI Vsebina Izražanje z lutko Izdelovanje novoletnih okraskov Ustvarjalne delavnice Čudoviti svet mineralov Svetloba Varno na počitnice Brenkica Mikroskopiranje Zmaj PROJEKTI Čas november 2014 januar–april 2015 marec ali april 2015 Vsebina MOJ PROSTI ČAS EVROPSKA VAS EKOLOGIJA Predviden termin oktober december februar september april junij november januar april I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 60 6 NOVOSTI IN USPEHI V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 NOVOSTI V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 Šolski projekt Branje za znanje (promocija knjig in branja), v okviru katerega smo izvedli NOČ BRANJA in »tekmovanje« NAJ BRALNI RAZRED Noč branja je potekala 16. in 17. maja 2014 v prostorih šole, osrednje prizorišče dogajanja je bilo v šolski knjižnici, ki smo jo preuredili v »pravljično-vesoljski« prostor. Noči branja se je udeležilo 27 učenk in učencev od 6. do 9. razreda. Osrednja tema je bila pravljica, tako da je imela domišljija prosto pot. Za dodatno motivacijo je poskrbel pesnik David Bedrač, učitelji in knjižničarka. V razredu, kjer je največ učencev osvojilo bralno priznanje, so bili učenci nagrajeni s knjižno nagrado in prejeli naziv naj bralni razred – v šolskem letu 2013/2014 je z 14 osvojenimi bralnimi priznanji postal 6. a. Tekmovanje je potekalo od 5. do 9. razreda, skupno smo na šoli v okviru projekta Bralna značka dosegli kar 237 bralnih priznanj, od tega 18 zlatih. Spletni časopis PRVA.SI V šolskem letu 2013/2014 smo z učenci oblikovali spletni časopis PRVA.SI, ki smo ga vsebinsko dopolnjevali tudi v okviru izbirnega predmeta Vzgoja za medije – tisk. Spremljali smo aktualno dogajanje na šoli, predstavili nekatere naše učence, ki izstopajo s svojo dejavnostjo ali tekmovalnimi dosežki, in objavljali novice, povezane s šolskim utripom. Spletni časopis dopolnjuje šolsko spletno stran in se poslužuje sodobnih multimedijskih pristopov. V prvem letu delovanja smo zabeležili več kot 14.000 spletnih obiskovalcev. Vabljeni k branju tudi v tem šolskem letu. Debatni klub I. OŠ Celje V šolskem letu 2013/2014 je bil na šoli ustanovljen Debatni klub I. osnovne šole Celje, v katerega je bilo vključenih 15 učenk in učencev od 6. do 9. razreda. Naši debaterji so se udeležili vseh pet turnirjev (Ormož, Domžale, Radeče, Šempeter pri Gorici in Laško) in dosegli zelo dobre rezultate: 3. (Urh Burnik, 9. b), 7. (Filip Burnik, 9. b) in 10. (Matevž Bervar, 6. a) najboljši govorci turnirjev. Debata kot aktivna metoda učenja pri mladih izboljšuje veščine kritičnega mišljenja, argumentiranja in javnega nastopanja. Dokazano je, da učenci debaterji dosegajo boljše učne rezultate. 61 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE PROJEKTI, v katerih smo sodelovali v šolskem letu 2013/2014: »To, kar vemo, je kapljica; to, česar ne vemo, je morje.« Isaac Newton Naša Mala knjižnica (1.–3. razred) Skrbimo za čiste zobe ob zdravi prehrani (4. b – 1. mesto) Policist Leon svetuje (5. razred) Rastem s knjigo (7. razred) Izbira poklica – izziv za prihodnost (8. in 9. razred) Sadeži družbe (9. razred) Veliki plakat za občino Celje na temo Barbara Celjska Evropska vas – Bolgarija Evropa v šoli – Mladi sporočamo odraslim Bralno priznanje (Bralna značka) Mali junaki Slovenije (6. a) Shema šolskega sadja Eko šola Cici vesela šola Indija v Sloveniji, Slovenija v Indiji Projekt z ladjicami – projekt Srednje ekonomske šole v Mariboru Projekt mak – opomin in spomin na žrtve I. svetovne vojne Eko bralna značka (1.–3. razred) Botrstvo – projekt socialne pomoči Simbioza FLL – First Lego League Bralna hišica Varčevanje z energijo – projekt Euronet 50/50 Modri Jan – projekt slovenskih elektrarn Razredni projekt Bralček (4. b) Razredni projekt Tretji bralček (3. b je izdal časopis Tretji bralček) I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 62 6.1 Pomembnejši uspehi naših učencev (2013/2014) First Lego League: 7 zlatih priznanj in naziv FLL ambasador znanja (EP v Španiji, Pamplona 2014), 7 srebrnih priznanj; 2. mesto na državnem prvenstvu; Nejc Amon, Matevž Bervar, Matija Pilko (6. a); Patrik Praprotnik, Valentin Šeško (7. b); Tara Aleksandrova, Niko Preložnik (9. b); mentorja: Ingrid Zupanc Brečko in Žan Močivnik Evropa v šoli: video natečaj – 1. mesto na državni ravni; naslov dela: Moje življenje v sliki avtor: Nejc Perc, 9. b; mentor: Žan Močivnik Mali junaki Slovenije – 4. mesto, 39.076 glasov (23. 5.–10. 6. 2014) 1000 EUR za šolski sklad, učenke in učenci 6. a; mentor: Črt Močivnik »Veličina uspeha ni v tem, da nikdar ne pademo, ampak da se vedno, kadar pademo, poberemo.« Evropsko mladinsko prvenstvo v šahu 2013 – Budva, Črna gora Nejc Amon (6. a), DRŽAVNI PRVAK F 12, 7. mesto na EP, Črna gora Mladinsko državno prvenstvo v karateju, Mednarodni karate turnir v Rušah, Državno prvenstvo v karateju – Tim Valner (5. b), 3. mesto in 1. mesto v borbah med dečki; DRŽAVNI PRVAK V KARATEJU Mednarodno tekmovanje Tartini 2013 in Državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije – Vitomir Janez Zagode (6. a), Glasbena šola Celje, duet z Nežo Pogačar, PRVA NAGRADA, drugo mesto; ZLATA PLAKETA, druga nagrada Mednarodno tekmovanje mladih violinistov v Veroni Nina Lilija Sotlar (7. b), Glasbena šola Celje, bronasta plaketa 6. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov v Štanjelu in 5. mednarodno tekmovanje Giovani Musiciti v Veroni – Vita Živa Pečak (3. b), harfistka; Glasbena šola Celje, ZLATO PRIZNANJE in SREBRNA MEDALJA Področno tekmovanje v alpskem smučanju – Simon Jezernik (6. a) – 2. mesto/srebrno odličje; Taja Bombač (4. b) – 3. mesto/bronasto odličje Angleščina – 2 zlati priznanji: Ana Pilko (8. a); Niko Preložnik (9. b); mentorici: Ingrid Zupanc Brečko in Brigita Ornik Bober – zlato priznanje: Nejc Amon (6. a), 2. mesto; mentor: Žan Močivnik Logika – zlato priznanje: Vita Komel (8. a); mentorica: Lea Červan neznani avtor 63 »Tisto, kar me žene naprej, so moji cilji.« Muhammed Ali I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Matematika – srebrno priznanje: Vita Komel (8. a); mentorica: Breda Krajnc Razvedrilna matematika – 5 srebrnih priznanj: Matija Pilko (6. a), Patrik Praprotnik, Gal Guštin (7. b), Vita Komel (8. a), Niko Preložnik (9. b); mentorica: Lea Červan Kemija – srebrno priznanje: Ana Pilko (8. a); mentorica: Nevenka Čater Jeušnik Zgodovina – srebrno priznanje: Per Pintarič (9. b); mentorica: Stanislava Ferjanc Zlato bralno priznanje (18): Tara Aleksandrova, Niko Preložnik, Dejan Milutin, Filip Burnik, Jakob Pirš, Jaša Kvac, Jure Papinutti, Larisa Leskovšek Potočan, Luka Dimitrijević, Manica Obajdin, Mensur Softić, Nal Guček, Neža Hohnjec, Tana Vunderl, Timotej Fendre, Urh Burnik, Urh Repar in Žiga Vipotnik; mentorji: Črt Močivnik, Višnja Praprotnik, Milena Toman Športni dosežki v okviru šolskih tekmovanj a) ATLETIKA (medobčinsko prvenstvo) Ivona Kovačić, 3. mesto, tek na 60 m (2001 in mlajše) Valentin Šeško, 1. mesto, skok v višino (2001 in mlajši) Markos Papagiannakis, 2. mesto, skok v višino (2001 in mlajši) Jakob Pirš, 1. mesto, skok v višino (1999 in 2000) »Ne šteje, kar zlijemo v učence, ampak to, kar vsadimo vanje.« Linda Conway b) IGRE Z ŽOGO – NOGOMET Fantje (letnik 1999 in mlajši): Dejan Milutin, Mensur Softić, Tilen Žnidarec, Jan Kristian Korošec, Nal Guček, Urh Repar, Dalibor Lupret, Žiga Rebeušek, Lirim Thaci; 1. mesto (medobčinsko tekmovanje), 3. mesto (področno tekmovanje), 3. mesto (četrtfinalno državno tekmovanje) Dekleta (letnik 2001 in mlajše): 3. mesto (medobčinsko tekmovanje) Mentorja: Marjeta Lubej in Domen Ambrož I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 64 Raziskovalne naloge – Mladi za Celje 2014 a) S čim čistimo vetrobranska stekla? SREBRNO PRIZNANJE – državno Murska Sobota; Mladi za Celje, I. skupina; Timotej Fendre in Dominik Fendre; mentorica: Lea Červan b) Besedilni korpusi slovenskega jezika BRONASTO PRIZNANJE – državno Murska Sobota; Mladi za Celje, I. skupina; Filip Burnik, Urh Burnik, Luka Dimitrijević; mentor: Črt Močivnik c) Slovenija – moja druga domovina BRONASTO PRIZNANJE – državno Murska Sobota; Mladi za Celje, I. skupina; Albulena Ramani, Merita Xhini, Dielleza Xhini; mentorica: Helena Stepišnik d) Se znamo pogovarjati? Mladi za Celje, II. skupina; Vita Komel, Ana Pilko, Žiga Rebeušek; mentorica: Višnja Praprotnik »Cilj resnične vzgoje ni le usmerjanje ljudi, da počnejo prave stvari, ampak da uživajo v njih; ne le da postanejo delavni, ampak da vzljubijo delo; ne le, da postanejo učeni, ampak da vzljubijo znanje; ne le, da postanejo čisti, ampak da vzljubijo čistost; ne le, da postanejo pravični, ampak da zahrepenijo po pravici.« John Ruskin »Če želiš najti sebe, razmišljaj po svoje.« Sokrat »Uspeh ni nikoli dokončen, neuspeh nikoli usoden.« Bob Dole 65 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 7 VZGOJNI NAČRT Namen: - omogočiti delovanje šole na ravni kvalitetnih odnosov, - vzpostaviti pozitivno klimo na šoli, - zagotoviti enotno vzgojno delovanje ter celovitost in sistematičnost vzgojnega dela, - upoštevati avtonomijo šole, - povečati pripadnost, odgovornost in sodelovanje učencev, staršev, zaposlenih na šoli ter lokalnega okolja, - oblikovati možnosti za strokovno premišljeno, organizirano in ciljno naravnano delovanje šole in vsakega zaposlenega v njej. Izhodišča: - izhaja iz vzgojne vizije in poslanstva šole, - je del Letnega delovnega načrta šole, - oblikovan je na podlagi Zakona o osnovni šoli, učnih načrtov za posamezne predmete in priporočil MIZŠ o načinih oblikovanja in uresničevanja vzgojnega načrta šole, - oblikovan je na podlagi sodelovanja in soglasja med strokovnimi delavci šole, učenci, starši in predstavniki lokalne skupnosti. Obseg: - vzgojna načela, - cilji in vrednote vzgojnega dela, - vzajemno sodelovalni odnos s starši, - vzgojne dejavnosti, - vzgojni postopki in ukrepi, - pohvale, priznanja in nagrade, - izvajanje vzgojnega načrta. Vzgojna vizija šole Na šoli želimo oblikovati takšno okolje, da bo za fizično in psihično zdravje učencev varno, da bodo učenci v njem razvili čut odgovornosti za lastno vedenje, poštenosti do sebe in drugih, strpnosti za drugačnost in vztrajnosti pri pridobivanju znanj, veščin in spretnosti. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 66 1. VZGOJNA NAČELA Pri vzgojnem delu bomo upoštevali naslednja načela: - načelo oblikovanja okolja za optimalno življenje in delo v šoli, - načelo ravnanja: vključevanje in strpnost, sodelovanje, skupno reševanje težav, dogovarjanje, zavzetost za vsakega posameznika, spodbujanje k odličnosti posameznikov in odnosov, - načelo zaupanja z zagotavljanjem varnosti. 2. CILJI IN VREDNOTE VZGOJNEGA DELA Za doseganje in uresničevanje ciljev in vrednot, ki so zapisani v Zakonu o osnovni šoli in ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter širšega okolja, bodo pedagoški delavci zagotavljali kvalitetno vzgojno-izobraževalno delo, ki omogoča doseganje mednarodno primerljivih dosežkov znanja. Z različnimi aktivnostmi bo šola spodbujala skladni telesni, spoznavni, čustveni, moralni, duševni in socialni razvoj posameznika. Učenci bodo s sodelovanjem razvijali medsebojno strpnost, spoštovanje, sprejemanje drugačnosti, upoštevanje svojih pravic in pravic drugih ter temeljnih svoboščin. Šola bo skrbela za razvijanje: - univerzalnih vrednot: odgovornost, skrb za psihično in fizično zdravje, enakopravnost med spoloma, različnimi narodnostmi, verami in prepričanji, solidarnost, spoštovanje človekovih pravic in humanost, - mednacionalnih vrednot: spoštovanje drugih držav in narodov Evropske unije, spoznavanje njihove kulture in jezikov, povezovanje in ustvarjalno sodelovanje z njihovimi predstavniki, - nacionalnih vrednot: negovanje maternega jezika, spoštovanje nacionalnih simbolov, poznavanje slovenske kulture in zgodovine ter spoštovanje naravne in kulturne dediščine, - lokalnih vrednot: ohranjanje naravne in kulturne dediščine naše šole in mesta Celja ter njegove okolice, skrb za čisto okolje, - šolskih vrednot: znanje, delavnost, samostojnost, sodelovanje, ustvarjalnost, napredovanje na različnih področjih, skrb za urejeno šolo. 3. VZAJEMNO SODELOVALNI ODNOS S STARŠI Temelj dobrega sodelovanja zaposlenih na šoli, učencev in njihovih staršev oziroma skrbnikov je vzajemno sodelovalni odnos. Vzajemno sodelujemo pri: - oblikovanju življenja in dela šole, - pripravi akcij za izvajanje preventivnih vzgojnih dejavnosti, - reševanju problemov in težav, ki jih imajo njihovi otroci ali kadar gre za kršitve pravil šole. 67 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Redno in kvalitetno sodelovanje šole s starši je osnovni pogoj za učinkovito vzgojno dejavnost šole. Zato bomo poleg običajnih oblik sodelovanja, kot so roditeljski sestanki in govorilne ure, spodbujali medsebojno komunikacijo staršev in druge aktivnosti v okviru oddelčnih skupnosti ali šole kot celote. Šola bo starše obveščala o dogodkih, ki zadevajo njihovega otroka ustno, po telefonu, z elektronsko pošto ali pisno. Zaradi nujnih obvestil so starši dolžni posredovati telefonsko številko, na kateri so vedno dosegljivi. Po telefonu, kot nujno obvestilo, bomo starše obvestili o dogodkih, ki se nanašajo na: - bolezen ali poškodbo njihovega otroka, - povzročitev večje materialne škode, - težje kršitve pravil šole, s katerimi je njihov otrok neposredno ali posredno povezan. 4. VZGOJNE DEJAVNOSTI Proaktivne, preventivne dejavnosti Šola je avtonomna pri načrtovanju in izvajanju proaktivnih vzgojnih dejavnosti, ki temeljijo na oblikovanju okolja, v katerem bodo učenci uspešno uresničevali temeljne telesne, duševne, čustvene in socialne potrebe ter razvijali svojo samostojnost in odgovornost. V oddelku razreda kot osnovni socialni skupini v šoli bomo posebno pozornost namenili oblikovanju in razvijanju dobrih medsebojnih odnosov. Vsaka oddelčna skupnost bo na osnovi pravil šole oblikovala svoja pravila, ki bodo spodbujala razvijanje socialnih veščin, medsebojno povezanost, vrstniško sodelovanje in pomoč ter temeljila na občutku varnosti, zaupanju in sprejetosti. Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole se bodo izvajale v okviru ur oddelčne skupnosti, dnevov dejavnosti, interesnih dejavnosti ali v okviru šolskih projektov. Izvajali bomo preventivne dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti, nasilništva in drugih odklonskih pojavov ter dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost ter skrbeli za medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje. Svetovanje in usmerjanje Svetovanje in usmerjanje je namenjeno učencem in njihovim staršem oziroma skrbnikom pri reševanju problemov, ki so povezani z razvojem učenca, šolskim delom, z odnosi z vrstniki, razvijanjem samopodobe in prevzemanjem odgovornosti. Izvaja se v okviru ur oddelčne skupnosti, pogovornih ur, ob sprotnem reševanju nastalih problemov in drugih priložnostih. Izvajajo ga strokovni delavci in sodelavci šole. V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 68 oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, staršem predlaga obravnavo v zunanjih ustanovah zdravstvene, psihološke ali socialne pomoči. 5. VZGOJNI POSTOPKI IN UKREPI Pogovor Pogovor z učencem je temeljni vzgojni postopek, v katerem učenec enakovredno sodeluje. Če po pogovoru učitelja z učencem ni ustreznih rezultatov, se v postopek reševanja problema vključi razrednik, na njegovo posredovanje pa tudi starši in po potrebi šolska svetovalna služba. Restitucija To je oblika vzgojnega postopka, ki omogoča posamezniku, ki je s svojim ravnanjem povzročil materialno ali moralno škodo drugemu, skupini ali šoli, da to popravi. Posameznik se v postopku sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načine, s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za načine poravnave. Mediacija To je postopek, v katerem se osebe, ki so v sporu, ob pomoči tretje osebe iščejo rešitev, ki bo ustrezala vsem sprtim stranem. Šola bo povabila k sodelovanju pri pripravi in izvajanju vzgojnih postopkov tudi starše oz. skrbnike učencev. Vzgojni ukrepi Vzgojni ukrepi se uporabljajo, kadar učenci niso pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene vse druge vzgojne dejavnosti. Vzgojni ukrepi so lahko: - ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti pridobljenih s statusi učencev, - povečan nadzor nad učencem, - dodatno spremstvo strokovnega delavca izven prostorov šole, - organizacija nadomestnega vzgojno-izobraževalnega procesa v šoli, - odstranitev učenca od pouka in individualno delo pod nadzorom strokovnega delavca. Šola lahko oblikuje in izvaja tudi druge vzgojne ukrepe. O izrekanju vzgojnih ukrepov se vodijo ustrezni zapisi. Če so izčrpane vse možnosti vzgojnega ukrepanja iz vzgojnega načrta šole, se lahko na podlagi predpisanega Pravilnika o vzgojnih opominih v osnovni šoli izreče vzgojni opomin. Izrek vzgojnega opomina je povezan z obveznostjo izvajanja usmerjenih individualiziranih proaktivnih, svetovalnih 69 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE in drugih vzgojnih dejavnosti s sodelovanjem zunanjih institucij. V skrajnem primeru je posledica vzgojnih opominov premestitev učenca v drug oddelek ali šolo brez soglasja staršev. 6. POHVALE, PRIZNANJA IN NAGRADE Kadar se učenci izkažejo s prizadevnostjo, spoštljivim odnosom, učinkovitim delom ali z doseganjem odličnih rezultatov pri pouku, interesnih in drugih dejavnostih šole so lahko pisno ali ustno pohvaljeni oziroma dobijo priznanja ali nagrade. Ustno so pohvaljeni učenci za prizadevnost pri enkratni ali dolgotrajni aktivnosti. Pisne pohvale se podeljujejo za prizadevnost in doseganje rezultatov pri šolskem in izven šolskem delu, za prizadevno delo v oddelčni in šolski skupnosti, za pozitiven zgled v oddelku in spoštljiv odnos do odraslih, nudenje pomoči sošolcem in iz drugih razlogov, ki jih predlagajo razrednik, mentor ali učiteljski zbor. Priznanja šole se podeljujejo za večletno prizadevnost in za doseganje vidnih rezultatov pri šolskem in izven šolskem delu, za prizadevno delo v oddelčni ali šolski skupnosti, za dosežke na državnih tekmovanjih iz znanja, natečajih, za spoštljiv odnos do sošolcev in odraslih. Odločitev za priznanja šole sprejme na predlog razrednika učiteljski zbor. Pisne pohvale in priznanja šole se učencem podeljujejo na slovesen način ob zaključku šolskega leta. 7. IZVAJANJE VZGOJNEGA NAČRTA Postopke vzgojnega delovanja šole podrobneje opredeljujejo Pravila šolskega reda, Hišni red I. osnovne šole Celje in Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Ur. list RS, št. 76/2008). Za izvajanje vzgojnega načrta so odgovorni vsi delavci šole. Izvajanje spremlja ravnatelj šole, ki o tem poroča svetu staršev in svetu šole. To poročilo je sestavni del letne samoevalvacije šole. Vzgojni načrt je bil sprejet dne 28. 5. 2009 na 22. seji Sveta šole, velja pa od 1. 9. 2009 dalje. Svet I. osnovne šole Celje je po določbi 60. e člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, štev. 102/2007, z dne 9. 11. 2007) na 23. seji dne 30. 9. 2009 sprejel in na svoji 28. seji dne 28. 9. 2010 in 38. seji dne 27. 9. 2012 dopolnil I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 70 8 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA Šola na podlagi 60. e člena Zakona o osnovni šoli in vzgojnega načrta I. osnovne šole Celje v Pravilih šolskega reda natančneje opredeli: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. pravice in dolžnosti učencev, pravila obnašanja in ravnanja v šolskem prostoru, vzgojne ukrepe za kršitve pravil šolskega in hišnega reda, vzgojne opomine in individualizirane vzgojne načrte, zagotavljanje varnosti, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti, zdravstveno varstvo učencev. Pri uporabi in izpolnjevanju teh pravil se upoštevajo tudi določila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/07, 9.11.2007 in Uradni list RS, št. 87/2011, 2. 11. 2011), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07, 36/08, 58/09), Vzgojnega načrta I. osnovne šole Celje, sprejetega dne 28. 5. 2009 na 22. seji Sveta I. osnovne šole Celje, in hišnega reda I. osnovne šole Celje, sprejetega dne 3. 7. 2008 na 18. seji Sveta I. osnovne šole Celje. 1 PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV 1.1 PRAVICE UČENCEV Učenec ima v šolskem prostoru pravico do: prisotnosti pri pouku in drugih vzgojno-izobraževalnih aktivnostih, kakovostnega pouka, spoštovanja njegove osebnosti, upoštevanja njegovih individualnih in razvojnih posebnosti, varnosti pred vsemi oblikami nasilja v šoli, enakopravne obravnave ne glede na spol, etnično poreklo, socialno stanje in veroizpoved, zdravega, varnega in spodbudnega delovnega okolja, strokovne pomoči pri šolskem delu, zasebnosti in varovanja svojih osebnih podatkov, povratne informacije o svojem znanju in delu, svobode izrekanja o vprašanjih iz življenja in dela šole, sodelovanja na šolskih in izvenšolskih tekmovanjih, srečanjih in pri projektih, vključevanja v delo oddelčne skupnosti učencev in skupnosti učencev šole. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 71 1.2 DOLŽNOSTI UČENCEV Učenec ima v šolskem prostoru naslednje dolžnosti in odgovornosti: spoštovanje pravic drugih učencev in delavcev šole, redno in točno obiskovanje pouka ter drugih šolskih dejavnosti, redno izpolnjevanje učnih in drugih šolskih obveznosti, skrb za zdravje in varnost sebe in drugih, spoštovanje pravil hišnega in šolskega reda, varovanje šolskega premoženja ter odgovorno ravnanje z lastnino učencev in delavcev šole, vljudno, spoštljivo, strpno in nenasilno vedenje do drugih, opravljanje dežurstva, skrb za red in čistočo, medsebojno pozdravljanje, upoštevanje navodil delavcev šole, zastopanje šole na tekmovanjih in prireditvah, sodelovanje pri urejanju šole in šolske okolice, ki je dogovorjeno v oddelčni ali šolski skupnosti, spoštljiv odnos do okolja v šolskem prostoru. 2 2.1 PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA PRIHOD V ŠOLO IN ODHOD IZ ŠOLE 2.1.1 Učenci prihajajo v šolo v glavno stavbo v Vrunčevi ulici skozi dvoriščni vhod, v stavbo v Kosovelovi ulici pa skozi glavni vhod. Pouk se začne ob 8.20 uri. Učenci pridejo v šolo 15 minut pred pričetkom pouka, razen tistih učencev prvega triletja, ki so v jutranjem varstvu. Po prihodu v šolsko stavbo učenci v garderobi odložijo oblačila in se preobujejo v šolske copate. Uporaba šolskih copat je obvezna za vse učence. Starši prvošolcev spremljajo svoje otroke do vrat učilnice. Na poti v šolo in domov je potrebno upoštevati pravila prometne varnosti in lepega vedenja. 2.1.2 Učenci, ki se vozijo v šolo s kolesi, morajo nositi čelado in imeti kolo pravilno opremljeno ter opravljen kolesarski izpit. V času pouka kolesa pustijo na za to določenem mestu na šolskem dvorišču. Prostor ni varovan, zato šola v primeru kraje koles ali njihovih delov zanje ne more odgovarjati. Zaradi varnosti učencev ni dovoljeno prihajanje v šolo z rolerji, s čevlji s kolesci in s kolesi z motorjem. 2.1.3 Po zaključku pouka in drugih šolskih dejavnostih se učenci ne zadržujejo več v šolskih prostorih, na šolskem dvorišču in igriščih. Do 16. ure je igrišče zasedeno z učenci v OPB, ostalim je na voljo po 16. uri. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 2.2 72 OBNAŠANJE V ŠOLSKEM PROSTORU 2.2.1 K pouku je potrebno prihajati pravočasno, v primeru zamude pa vljudno vstopiti v razred, primerno pozdraviti in opravičiti svoj izostanek. Če učenec zamudi k pouku več kot 2x mesečno, razrednik o tem najprej pisno obvesti starše, če se zamujanje še ponavlja, se o tem pisno obvesti CSD. Med poukom učenci sedijo na svojem prostoru, poslušajo razlago in aktivno sodelujejo pri različnih učnih dejavnostih, dvigujejo roko pred svojim nastopom, po končanem delu pospravijo svoje potrebščine, uredijo svoj prostor in mirno odidejo iz razreda. Učence, ki tega ne upoštevajo, učitelj vpiše v zvezek opažanj. 2.2.2 Učenci morajo biti na svojem mestu že pred pričetkom učne ure ter si pripraviti vse potrebno za pouk. Ko učitelj vstopi v razred, se z njim pozdravijo. 2.2.3 Učenci v šolo prinašajo le šolske potrebščine, ki jih potrebujejo tisti dan. Predmetov, ki s šolskim delom niso povezani, v šolo ne prinašajo (igrač, družabnih iger, elektronskih pripomočkov …). V šolskih prostorih ni dovoljeno odtujevanje, skrivanje, poškodovanje ali uničevanje lastnine drugih učencev. Prav tako niso dovoljene igre z žogo ali s priložnostnimi pripomočki na šolskih hodnikih in v učilnicah. 2.2.4 Nihče ne sme motiti ali ovirati učencev in učiteljev pri njihovih zaposlitvah. Izjema so nujni primeri. V primeru ponavljajočega se motenja pouka se uporabi vzgojni ukrep v skladu s temi pravili. Če učenec med pisnim preizkusom znanja prepisuje ali klepeta, ga učitelj najprej opozori, z drugim opozorilom pa mu izdelek odvzame in oceni do takrat, ko je bil odvzet, po veljavnih kriterijih določenih za pisni izdelek. 2.2.5 V šolskem prostoru je najstrožje prepovedano kaditi, uživati alkohol, jemati prepovedane substance ter uporabljati pirotehnična sredstva. Enaka prepoved velja tudi pri drugih oblikah šolskega dela, kot so šola v naravi, ekskurzije, tekmovanja in poučni sprehodi. Če delavci šole ali učenci opazijo omenjena dejanja, o tem obvestijo razrednika, svetovalno službo ali vodstvo šole. V šolskem prostoru je tudi prepovedano nedogovorjeno vodenje hišnih ljubljenčkov in domačih živali ter prodajanje predmetov. 2.2.6 Pravila lepega vedenja, spoštljivega odnosa do ljudi in predmetov veljajo za šolski prostor in povsod tam, kjer poteka vzgojno-izobraževalno delo. 73 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 2.3 DEŽURSTVO UČENCEV 2.3.1 V vsakem oddelku razrednik po vnaprej dogovorjenem razporedu določi tri dežurne učence, ki poskrbijo za malico, za urejenost in čistočo učilnice ter jedilnice, za javljanje odsotnosti učencev ob prihodu učitelja in za sporočanje o poškodbah na šolski opremi. Če učitelja 5 minut po začetku ure še ni v učilnico, morajo dežurni učenci njegovo odsotnost nemudoma javiti v tajništvo šole. V učnih skupinah določi dežurne učence prisotni učitelj. 2.3.2 Učenci 7. in 8. razredov opravljajo dežurstvo ob glavnem vhodu po vnaprej določenem razporedu, in sicer v času med 7.30 in 13.30 uro. Morebitne zamenjave dežurnega učenca so možne samo v dogovoru z razrednikom. Naloge dežurnega učenca so: skrb za red v času prihoda in odhoda učencev, vodenje dežurnega lista, prijazno sprejemanje in usmerjanje gostov šole, opravljanje drugih opravil, zapisanih v navodilih za opravljanje dežurstva, sprotno obveščanje tajništva šole o neobičajnih dogodkih, na dan dežurstva je dežurni učenec dolžan pisati pisni preizkus znanja, prav tako pa opraviti tudi ostale šolske obveznosti tistega dne. Učenci, ki jim je bil izrečen vzgojni opomin, ne opravljajo dežurstva. 2.4 ŠOLSKA PREHRANA Da bi lahko vsem učencem zagotovili pravico do mirnega, kulturnega uživanja hrane, so le-ti dolžni upoštevati pravila, vezana na šolsko prehrano. 2.4.1 Šolska prehrana zajema zajtrk, dopoldansko malico, sadno malico, kosilo in popoldansko malico. V šolske prostore je prepovedan vnos hrane. 2.4.2 Starši naročijo otroka na posamezen obrok s »Prijavo učenca na šolsko prehrano« ob koncu šolskega leta za prihodnje šolsko leto. 2.4.3 Za otroke, ki potrebujejo dietno prehrano, šola zagotovi ustrezno prehrano po posredovanju zdravniškega potrdila s strani staršev. 2.4.4 Pred vsakim obrokom si morajo učenci temeljito umiti roke in jih obrisati s papirnato brisačo. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 74 2.4.5 Vstop v šolsko jedilnico je dovoljen samo učencem, ki imajo v jedilnici malico ali so naročeni na kosilo. Ko prihajajo v jedilnico, se mirno in počasi postavijo v vrsto ter si postrežejo s pripravljenimi jedmi. Pred delilno linijo lahko učenec kuharskemu osebju pove svoje želje (npr. večja količina določene jedi). Med obrokom ne zapuščajo prostora in ne motijo ostalih učencev pri jedi. Ko končajo z obrokom, pladenj s posodo odnesejo na pult za odlaganje pladnjev, ločijo odpadke ter mirno zapustijo jedilnico. Vnos hrane v jedilnico ni dovoljen! 2.4.6 V jedilnici je organizirano dežurstvo, ki ga opravljajo delavci šole med 12.30 in 13.30 uro. 2.4.7 Delitev hrane v učilnice opravijo dežurni učenci, ki preprečijo kakršnokoli poseganje v območje pladnja oz. posode z živili. V primeru kršitve so dolžni takoj obvestiti prisotnega učitelja v razredu. 2.4.8 Učenci malico uživajo sede, pri tem si površino mize pogrnejo s papirnatim prtičkom, ki ga ob zaključku malice odvržejo v koš za smeti. Organske odpadke učenci odlagajo v posebno posodo s pokrovom. Lončke in pribor odlagajo v posodo, iz katere so jih prevzeli. 3 VZGOJNI UKREPI 3.1 Vzgojni ukrepi se uveljavijo ob kršitvah pravil šolskega in hišnega reda šole oz. drugih predpisov in aktov šole. Uporabljajo se, kadar učenec kljub predhodni, večkrat ponovljeni vzgojni pomoči in nasvetih ni pripravljen sodelovati pri reševanju problemov oz. ne spremeni svojega vedenja, predhodno pa so bile izvedene vse ostale vzgojne dejavnosti. Med njihovim izvajanjem poteka nudenje podpore, vodenje in iskanje možnosti za spremembo neustreznega vedenja, pri čemer sodelujejo učenec, starši in pedagoški delavci šole. 3.2 Izvajanje vzgojnih ukrepov poteka na strokovni ravni, brez poniževanja in žalitev učencev. V ospredju naj bodo razumevanje njegovih stisk, nudenje podpore in vodenje učenca ter iskanje načinov za spremembo dosedanjega vedenja. Pri izvajanju sodelujejo učenec, njegovi starši, ki morajo biti o ukrepu obveščeni, in pedagoški delavci šole, ki lahko skupaj dajejo predloge za rešitve po izrečenem vzgojnem ukrepu. 3.3 Odločitve o vzgojnem ukrepu so strokovne odločitve, ki jih sprejme posamezni učitelj, razrednik, oddelčni ali razredni učiteljski aktiv in vodstvo šole. Pri odločitvi o izbiri ukrepa mora organ, ki izreka vzgojni ukrep, upoštevati primernost in izvedljivost ukrepa ter pretehtati njegove vzgojne in druge učinke. Pri tem izbira med spodaj navedenimi vzgojnimi ukrepi. O izrečenih vzgojnih ukrepih se vodi evidenca v spletni zbornici in je dostopna vsem pedagoškim delavcem šole. 75 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 3.3.1 OSEBNI RAZGOVOR Z UČENCEM Razgovor opravi pedagoški delavec, ki ugotovi kršitev pravil šolskega ali hišnega reda, praviloma po pouku in se o tem obvesti tudi starše učenca, razen če je učenec ogrožal varnost in zdravje ostalih učencev in delavcev šole. V tem primeru se razgovor opravi takoj po kršitvi! 3.3.2 OSEBNI RAZGOVOR UČENCA Z RAZREDNIKOM Za ta ukrep se razrednik odloči v primeru, če se učenec ne odziva na ukrep iz 3.3.1. Razgovor se opravi na osnovi poročila pedagoškega delavca, ki je bil prisoten pri kršitvi pravil šolskega ali hišnega reda. 3.3.3 OSEBNI RAZGOVOR UČENCA S ŠSS Za ta ukrep se razrednik odloči v primeru, da se učenec ne odziva na ukrep iz 3.3.2. Razrednik predhodno obvesti šolskega svetovalca o učenčevi problematiki in pripravi vse ostalo, kar je za razgovor potrebno. 3.3.4 OSEBNI RAZGOVOR UČENCA S POMOČNIKOM RAVNATELJA ALI RAVNATELJEM ŠOLE Za ta ukrep se razrednik odloči v primeru, da se učenec ne odziva na ukrep iz 3.3.3. Razrednik predhodno obvesti pomočnika ravnatelja ali ravnatelja o učenčevi problematiki in pripravi vse ostalo, kar je za razgovor potrebno. 3.3.5 VABILO STARŠEM NA SKUPNI RAZGOVOR Z UČENCEM Za ta ukrep se razrednik odloči na predlog posameznega učitelja ali samostojno. Učenčevim staršem pošlje uradno vabilo na razgovor v šolskih prostorih. Na razgovor mora povabiti tudi učitelja, ki je bil prisoten pri prekršku. Pri razgovoru lahko sodelujejo tudi šolska svetovalna služba, ravnatelj ali pomočnik ravnatelja. Ukrep se uporabi tudi v primeru neopravičenega izostajanja od pouka, če učenec izostane več kot 5 ur pri istem predmetu, skupaj pa več kot 12 ur posamezno ali več kot 16 ur strnjeno. V primeru večkratnega zamujanja pouka se uporabi ukrep, opisan pod točko 2.2.1. 3.3.6 ODVZEM UČENČEVEGA PREDMETA, S KATERIM MOTI POUK ALI PA JE NJEGOVA UPORABA PO HIŠNEM REDU PREPOVEDANA Če po predhodnem opozorilu učenec s predmetom še vedno moti pouk, mu pedagoški delavec takšen predmet odvzame in ga pozneje izroči njegovim staršem. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 76 3.3.7 DODATNO SPREMSTVO ZA UČENCA Ta ukrep se uporabi za čas izvajanja tistih šolskih dejavnosti, ki potekajo izven šolskega prostora, kot so šola v naravi, ekskurzije, izleti, ogledi ipd. Razrednik oddelka, v katerem je eden ali več vedenjsko težavnih učencev ali učencev s posebnimi potrebami, se o tem ukrepu dogovori z vodstvom šole, ki določi dodatnega spremljevalca. Učenca po dogovoru z razrednikom lahko spremlja tudi eden od njegovih staršev. Ukrep je namenjen predvsem tistim učencem, ki so izrazito nepredvidljivi, pogosto kršijo pravila šolskega reda, ne upoštevajo navodil pedagoških delavcev ali celo ogrožajo svoje sošolce. 3.3.8 NADOMESTNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROCES V ŠOLI Šola lahko za učenca, ki se kljub predhodnim pogovorom, dogovorom in opozorilom še vedno vede nesprejemljivo in ogrožajoče, zagotovi doseganje ciljev izobraževanja tudi v drugih oblikah organiziranega dela z učenci z namenom, da se učencem zagotovi varnost ali nemoten pouk. Za ta ukrep se odloči učenčev razrednik po prejšnjem posvetovanju z vodstvom šole in ostalimi pedagoškimi delavci, ki učenca dobro poznajo. Učencu se omogoči vključitev v nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli. 3.3.9 ZAČASNA ODSTRANITEV UČENCA IZ RAZREDA Kadar učenec s svojim vedenjem povsem onemogoča normalno izvedbo pouka ali ogroža zdravje in varnost sebe in drugih učencev, se zanj lahko začasno organizira nadomestni pouk izven njegovega oddelka. Učenec mora ves čas odsotnosti iz oddelka imeti zagotovljen nadzor pedagoškega delavca, ki ga določi vodstvo šole. Učitelj, ki je poučeval v času, ko učenca ni bilo v oddelku, naknadno preveri delo učenca in se z njim pogovori o vzrokih težav. Cilj tega ukrepa je vzdrževanje jasno postavljenih meja sprejemljivega vedenja. Sam postopek izpelje učenčev razrednik na pobudo učiteljev, ki učenca učijo. 3.3.10 POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE V šolskem okolju se lahko izreče kot obveza učencu, ki zavrača restitucijo in ostale oblike vzgojnega delovanja ter ni pripravljen povrniti škode, ki jo je povzročil. 3.3.11 DRUŽBENO KORISTNO DELO V primeru nespoštovanja hišnega reda in šolskih pravil v jedilnici (nespoštljivo ravnanje s hrano, uničevanje inventarja …) ali drugih šolskih prostorih (neuporaba šolskih copat, uničevanje inventarja, onesnaževanje z odpadki …) se učencu lahko izreče ta ukrep, ki lahko vključuje čiščenje in urejanje jedilnice in drugih notranjih šolskih prostorov (učilnice, hodniki, telovadnica) ali čiščenje in urejanje šolske okolice v določenem številu ur, ki jih učenec mora opraviti glede na težo kršitve. Izvajanje ukrepa nadzorujejo dežurni učitelji / čistilke / kuhinjsko osebje. O ukrepu se obvesti tudi starše učenca. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 77 3.3.12 ZAČASNA UKINITEV ALI MIROVANJE NEKATERIH PRAVIC UČENCU Ta ukrep se izreče po večkratnih kršitvah pravil šolskega ali hišnega reda. Učencu se ukine ali obmiruje pridobljen status ali ugodnosti, ki mu jih šola nudi izven predpisanih dejavnosti in standardov. Učencu se lahko tudi prepove opravljanje dežurstva in predstavljanje šole na tekmovanjih. Ukinitev pravic učencu izreče razrednik na predlog pedagoških delavcev. Pri tem pridobi mnenje razrednega učiteljskega zbora in se posvetuje s šolsko svetovalno službo in vodstvom šole. 3.3.13 PRESTAVITEV UČENCA V VZPOREDNI ODDELEK O prestavitvi učenca se odloči vodstvo šole ob soglasju razrednega učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe. Namenjen je učencem, ki se dolgotrajno nasilno vedejo in ogrožajo varnost in zdravje sošolcev, pri čemer vse uporabljene vzgojne dejavnosti in ostali, prej izrečeni vzgojni ukrepi, niso dosegli nobenega učinka. Ta ukrep se po potrebi uporabi tudi v oddelkih podaljšanega bivanja. Če učenec ne upošteva šolskih pravil in navodil učitelja v OPB ali če s svojimi dejanji ogroža zdravje in varnost ostalih učencev v OPB in delavcev šole, se ga iz OPB lahko tudi izključi. 3.3.14 OSTALI VZGOJNI UKREPI Te ukrepe lahko predlagajo posamezni pedagoški delavec, razrednik, svetovalna služba ali učiteljski zbor. Za njih mora šola pridobiti soglasje staršev. 3.4 Pristojni organ vodi ustrezne pisne zapise o uvedbi in poteku postopka vzgojnega ukrepanja. 3.5 Oseba, ki vodi obravnavo, učencu in njegovim staršem pojasni: razloge za odločitev o vzgojnem ukrepu, obliko in trajanje ukrepa in načine, s katerimi se preverja, ali je ukrep učinkoval. 4 VZGOJNI OPOMINI IN INDIVIDUALIZIRANI VZGOJNI NAČRTI 4.1 Z izrekanjem vzgojnih opominov šola izraža nesprejemljivost in posledice ponavljajočih in hudih kršitev pravic drugih učencev, hišnega reda ter pravil šolskega reda. Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonskimi predpisi in šolskimi akti in potem, ko vzgojne dejavnosti ter vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Pri tem šola upošteva podrobnejša določila Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 87/2011 z dne 2. 11. 2011, 26. člen). I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 4.2 4.3 78 Šola za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, najkasneje v desetih delovnih dneh od izrečenega opomina pripravi individualizirani vzgojni načrt, v katerem opredeli konkretne vzgojne dejavnosti, postopke in vzgojne ukrepe, ki jih bo izvajala. Pri pripravi načrta sodelujejo razrednik, ki je nosilec načrtovanja, šolska svetovalna služba in tudi učitelji, ki tega učenca poučujejo. Pri pripravi individualiziranega vzgojnega načrta lahko sodelujejo tudi starši učenca. Če niso pripravljeni sodelovati, oblikuje šola individualizirani vzgojni načrt brez njih. Šola spremlja izvajanje individualiziranega vzgojnega načrta. Spremljanje poteka kot evalvacija načrtovanih dejavnosti. 5 ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI 5.1 Šola skrbi za varnost učencev v šolskem prostoru v času pouka, med odmori, pri prehranjevanju, v času dni dejavnosti, prostih ur, v jutranjem varstvu in v oddelkih podaljšanega bivanja. 5.2 Za vsako šolsko dejavnost, ki poteka izven šolskega prostora, zagotovi šola predpisano število odraslih spremljevalcev, ki skrbijo za varnost učencev. 5.3 Da bi vzgojno-izobraževalno delo potekalo nemoteno in da bi se zagotavljala varnost, učitelji in učenci opravljajo dnevna dežurstva v posameznih šolskih prostorih po posebnem razporedu. Dežurstvo učiteljev vključuje jutranje dežurstvo, dežurstvo v glavnem odmoru in v času kosila. Opravlja se po razporedu, ki ga objavi vodstvo šole na javnem mestu na šoli. Učenci so dolžni opozoriti dežurne učitelje na dogajanje, ki ni v skladu s hišnim redom, ali če se na šoli dogaja kaj neobičajnega. 5.4 Po določbi 80. člena Zakona o varnosti v cestnem prometu učenci prvega razreda prihajajo in odhajajo domov v spremstvu staršev oziroma skrbnikov ali starejših učencev nad 10 let starosti, ki imajo pooblastilo staršev za to opravilo. 5.5 V času pouka in med odmori smejo biti okna odprta le na nagib in z vednostjo učitelja. Prepovedano se je nagibati skozi okno in sedeti na okenski polici. Prepovedano je tudi metanje predmetov skozi okno. 5.6 Šola ne odgovarja za predmete, ki so bili v šolskem prostoru odtujeni ali namerno poškodovani in so lastnina učencev. 5.7 Šola izvaja različne preventivne dejavnosti z namenom, da varuje učence pred nadlegovanjem, fizičnim in psihičnim trpinčenjem, zatiranjem in namernim poniževanjem. Sporov se v šolskem prostoru ne rešuje na načine, ki imajo znake fizičnega ali psihičnega nasilja. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 79 6 ORGANIZIRANOST UČENCEV Učenci so organizirani v oddelčne skupnosti, skupnosti učencev šole in šolski parlament. 6.1 Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje oddelčne skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov. Obravnavajo učni uspeh v oddelku in organizirajo učno pomoč pri učenju. Organizirajo pomoč sošolcem v različnih težavah. Odsotnim učencem posredujejo učno gradivo. Obravnavajo kršitve šolskih pravil in predlagajo načine ukrepanja ter preventivnega delovanja. Dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, programom dni dejavnosti, ekskurzij, šolskih prireditev in interesnih dejavnosti. Oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencev v oddelčni skupnosti. Sodelujejo pri organiziranju različnih oblik dežurstev. Organizirajo različne akcije in prireditve. Opravljajo še druge naloge, za katere se dogovorijo. Učenci oddelčne skupnosti izvolijo dva predstavnika oddelka, ki predstavljata učence oddelka v skupnosti učencev šole. 6.2 Skupnost učencev šole sestavljajo učenci, ki jih izvolijo posamezne oddelčne skupnosti. Skupnost učencev šole sprejme letni program in na mesečnih sestankih opravlja naslednje naloge: Zbira pripombe in predloge, mnenja in pobude oddelčnih skupnosti. Spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter s tem seznanja vodstvo šole in Svet šole. Sodeluje pri načrtovanju in organiziranju skupnih akcij (npr. zbiralnih akcijah, čistilnih akcijah ...). Spremlja in sodeluje v različnih projektih. Oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem. Skupnost učencev šole izvoli predstavnike za šolski parlament. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 80 6.3 Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Število predstavnikov zanj se določi glede na število oddelkov v šoli in ni nikoli manjše od devet. Šolski parlament skliče ravnatelj ali mentor skupnosti učencev šole najmanj dvakrat letno. 7 OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI 7.1 Starši morajo ob vsakem izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka v roku dveh delovnih dni po prihodu učenca v šolo. Če starši v tem času ne sporočijo šoli vzroka izostanka, razrednik obvesti starše o izostanku učenca. Če razrednik v petih dneh po tem obvestilu ne prejme opravičila, šteje izostanke za neopravičene. 7.2 Učenec mora v šolo prinesti zdravniško opravičilo, ki dokazuje, da je bil pregledan ali zdravljen v eni od zdravstvenih ustanov, če je bil odsoten od pouka ali ostalih šolskih dejavnosti več kot 5 dni. 7.3 Učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri nekaterih učnih predmetih. Opravičila od pouka športne vzgoje in drugih oblik vzgojno izobraževalnega dela izda zdravniška služba. Razrednik o tem obvesti učitelje, ki izvajajo pouk oz. druge dejavnosti šole, v dnevnik šolskega dela pa vpiše čas trajanja oprostitve. 7.4 Predčasen odhod iz šole oz. organizirane šolske dejavnosti ali odsotnost od posamezne ure dovoli razrednik, če za to ustno ali pisno zaprosijo starši. Učenec o odsotnosti obvesti učitelja, ki izvaja uro. 7.5 V primeru nenadnih zdravstvenih težav (vročina, bruhanje, slabost ipd.) učenec lahko zapusti šolo, vendar le v spremstvu staršev ali kakšne druge odrasle osebe. V tem primeru učitelj, razrednik ali svetovalni delavec obvesti starše in se z njimi dogovori o odhodu učenca domov. 7.6 Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu. Starši lahko zaprosijo za odsotnost od pouka v strnjeni obliki ali v več delih, če izostanek napovedo vsaj tri dni prej. Ravnatelj lahko izjemoma na željo staršev iz opravičljivih razlogov učencu odobri odsotnost od pouka, ki je daljša od pet dni. 7.7 Učitelj ali drugi delavec, ki pripravlja tekmovanje ali srečanje učencev v času pouka, o udeležbi in odsotnosti učenca obvesti razrednika najkasneje tri dni pred tem, ko učenci odidejo na srečanje ali tekmovanje. Za udeležbo oz. odsotnost učenca mora predhodno pridobiti soglasje staršev. 7.8 Če delavec šole posumi, da učenec neopravičeno izostaja od pouka ali če učenec med poukom samovoljno zapusti šolski prostor, o tem takoj obvesti razrednika ali šolskega svetovalnega delavca. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 81 8 SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV 8.1 Šola zagotavlja zdravstveno varstvo učencev v sodelovanju z Zdravstvenim domom Celje, Dispanzerjem za šolske otroke in mladino, tako da: skrbi za izvedbo zdravniških pregledov za otroke, vpisane v 1. razred, in rednih sistematskih pregledov učencev ter cepljenja; starše obvešča o zdravstvenih težavah in poškodbah v času bivanja v šoli; nudi prvo pomoč pri zdravstvenih težavah in poškodbah, nastalih v času bivanja v šoli. 8.2 Zdravstveno preventivni program določi šolski zdravnik in se izvaja v okviru rednih sistematskih pregledov ali po dogovoru s šolo. Ta program se lahko prilagodi v dogovoru s šolo glede na aktualno problematiko na šoli. Sistematski pregledi in cepljenja potekajo na Dispanzerju za šolske otroke in mladino v dopoldanskem času. Razrednik obvesti starše, če učenec odkloni sodelovanje ali se izogne predpisanemu zdravstvenemu pregledu ali cepljenju. 8.3 Za vse posebne zdravstvene preglede, ki jih namerava zdravstvena služba organizirati v šoli in niso v predpisanem programu, razrednik posebej obvesti starše in pridobi njihova soglasja. 8.4 Zobozdravstveno preventivo in učenje pravilnega čiščenja ter nego zob izvaja medicinska sestra. Sistematski pregledi zob se opravljajo v zobni ambulanti. Zobozdravnica in asistentka se z izvajanjem vsebin zdravstvene vzgoje lahko vključujeta neposredno v pouk. 8.5 Šola obvešča starše o pojavu epidemij, nalezljivih bolezni ali zajedalcev (parazitov) v šolskem prostoru in ob tem izda tudi ustrezna navodila. Starši okuženih otrok so dolžni o tem takoj obvestiti šolo in posredovati mnenje zdravnika glede nadaljnjih ukrepov oz. bivanja otrok v šoli. Pravila šolskega reda I. osnovne šole Celje so bila pred sprejemom na Svetu šole obravnavana na sestanku učiteljskega zbora dne 29. 9. 2009 in na seji Sveta staršev dne 28. 9. 2009. V veljavo stopijo dne 1. 9. 2009. Spremembe pravil šolskega reda je obravnaval učiteljski zbor dne 20. 9. 2010 ter 28. 8. 2012 in Svet staršev dne 27. 9. 2010 ter na 38. seji Sveta šole z dne 27. 9. 2012. Predsednica Sveta šole Brigita Ornik I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 82 9 HIŠNI RED Ta hišni red temelji na določilih 2. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007), 2. in 49. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007) ter Vzgojnega načrta I. OŠ Celje, sprejetega 28. 5. 2009 na 22. seji Sveta I. OŠ Celje. Ureja nekatere pravice in dolžnosti učencev, staršev, učiteljev in drugih delavcev šole. 1. Območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor Šolski prostor I. OŠ Celje obsega šolsko zgradbo v Vrunčevi ulici, šolsko zgradbo v Kosovelovi ulici, telovadnico, šolsko dvorišče, športne površine in zelenice ob šolskih zgradbah. Šolski prostor je proti Vrunčevi ulici omejen z železno-betonsko ograjo, proti severu z živo mejo, na zahodni strani ga omejuje Kosovelova ulica, na južni strani pa živa meja ter avtomatska zapornica. 2. Poslovni čas in uradne ure Poslovni čas šole za vzgojno-izobraževalne dejavnosti je vsak delovni dan od 6.00 do 16.20 ure, uradne ure pa so od 7.15 do 8.15 ter od 12. do 13.30 ure. Učenci prihajajo v šolo največ 15 minut pred začetkom pouka, v glavno stavbo v Vrunčevi ulici skozi dvoriščni vhod, v stavbo v Kosovelovi ulici pa skozi glavni vhod. Prvošolci prihajajo v šolo in odhajajo iz nje v spremstvu polnoletne osebe. Delitev kosila poteka med 11.45 in 14.15 uro. Učenci so dolžni zapustiti šolsko jedilnico do 14.35 ure. Starši prihajajo v šolo po informacije k razrednikom in učiteljem v času govorilnih ur ali roditeljskih sestankov. Po predhodnem dogovoru lahko prihajajo tudi drugače, vendar nikoli v času pouka. Informacij o uspehu in vedenju učencev po telefonu starši ne morejo dobiti. Na individualne pogovore k šolski svetovalni službi ali vodstvu šole prihajajo starši po predhodnem dogovoru. 3. Uporaba šolskega prostora in organizacija nadzora Šola nudi prostore v uporabo tudi lokalni skupnosti, drugim ustanovam, organizacijam in društvom, vendar tako, da ne ovirajo poteka vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. V času pouka in med odmori učenci ne zapuščajo šolskega poslopja, razen če imajo pisno privoljenje staršev. Če imajo opravičljiv razlog za odhod iz poslopja, morajo za to dobiti tudi dovoljenje razrednika ali učitelja tiste ure. Vsakega, ki zapusti šolo brez dovoljenja, evidentira dežurni učenec. 83 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Za nadzor na hodnikih, v učilnicah, v jedilnici in drugih prostorih šole v času pouka, malice ali druge dejavnosti poleg dežurnih učiteljev skrbijo tudi drugi delavci šole. Govorilne ure potekajo v učilnicah ali v drugih za to določenih prostorih, individualni pogovori pa v pisarnah svetovalnih delavcev in vodstva šole. Vhod v šolo za obiskovalce je skozi dvoriščna vrata. Vstop v šolsko jedilnico je dovoljen samo učencem, ki imajo v jedilnici malico ali kosilo. 4. Ukrepi za zagotavljanje varnosti Prihajanje v šolo z rolerji in s kolesi z motorjem ni dovoljeno. Učenec obutev, ki jo uporablja na poti v šolo ali domov, pusti v garderobi oddelka oz. v svoji garderobni omarici. Prav tam učenci puščajo tudi ostala oblačila, ne puščajo pa denarja in vrednejših predmetov. To velja tudi za udeležence interesnih dejavnosti in dejavnosti, ki se v šolskih prostorih izvajajo v popoldanskem času. V učilnico gredo učenci v lahkih copatih z nedrsečim podplatom, pri pouku športne vzgoje pa uporabljajo športno obutev. Do šolske in tuje lastnine je potrebno imeti odgovoren odnos in paziti, da se je ne poškoduje. Učencem ni dovoljeno posegati v vgrajene instalacije v šoli, niti jih uporabljati brez nadzora odraslih (električna stikala, ventili, grelna telesa, hidranti, gasilni aparati). 5. Vzdrževanje reda in čistoče Po zaključku pouka, podaljšanega bivanja in drugih šolskih dejavnosti se učenci ne zadržujejo več v šolskih prostorih, ampak takoj zapustijo šolsko stavbo. Za čistočo vseh šolskih prostorov, ki se uporabljajo, morajo skrbeti vsi in tudi poročati o poškodbah na šolski opremi, kjer koli se te pojavijo. Vse odpadke učenci sproti mečejo v koše za smeti, odpadni papir pa se zbira v za to določenih škatlah. Učenci pridejo v šolo urejeni tako, da s svojo urejenostjo ne motijo ostalih. Pomanjkljiva in izzivalna oblačila, pretirana naličenost, nošenje težkega nakita, kape in druga pokrivala niso dovoljeni. V času šolskih aktivnosti je prepovedano žvečiti žvečilni gumi. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 84 Po vstopu v šolsko zgradbo mobilnih telefonov ni dovoljeno uporabljati. V času pouka in med odmori morajo biti telefoni izklopljeni in v šolskih torbah. Za nujne klice se lahko koristi telefon v tajništvu šole. V času pouka jih lahko učenci izjemoma uporabljajo le ob izrecnem dovoljenju prisotnega učitelja kot računalo ali sredstvo povezovanja z viri informacij. Igrač, družabnih iger, predvajalnikov glasbe in različnih video igric ter drugih elektronskih pripomočkov v šoli ni dovoljeno uporabljati. Fotoaparata ali fotoaparata na mobilnem telefonu ni dovoljeno uporabljati za fotografiranje učencev, učiteljev in drugih delavcev šole brez njihovega soglasja. To velja tudi za avdio in video snemanje. O prekrških učencev, ki ne upoštevajo pravil vedenja v jedilnici, glavna kuharica vodi posebni dnevnik, vodja prehrane pa tekoče obvešča razrednike. Zaradi zmanjšanja nevarnosti okužb si morajo dežurni učenci pred odhodom po malico umiti roke, kar nadzoruje učitelj, prisoten v razredu. Učenci so si dolžni umiti roke pred pričetkom malice in kosila. 6. Drugo Določila hišnega reda so javno dostopna vsem učencem, staršem in delavcem šole z objavo na oglasni deski, v šolski publikaciji in na spletni strani šole. Učence o nujnih informacijah obveščamo preko centralnega ozvočenja, drugače obveščajo učence in starše ustno ter pisno razredniki, svetovalna služba in vodstvo šole. V primeru kršenja določil tega hišnega reda šole se izvajajo ukrepi, zapisani v Pravilih šolskega reda I. OŠ Celje. 85 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 10 VZGOJA ZA VARNOST V CESTNEM PROMETU Na I. osnovni šoli Celje imamo izdelan prometno-varnostni načrt, zato učence tudi vzgajamo v skladu z njim. Varnost v prometu pomeni način življenja, ki ga učencem pomagamo oblikovati tako starši kot delavci šole. »Izvir in korenine poštenosti so v dobri vzgoji.« Plutarh Prvi dan pouka se z učenci na razredni uri pogovorimo o pravočasnem in varnem prihajanju v šolo. Poudarek je na varnosti, pri čemer posebej omenimo morebitne kritične točke oz. najnevarnejša mesta. Zelo pomembno je, da se o varni poti pogovorite s svojimi otroki že vi, starši. Do 7. leta morajo imeti učenci na poti v šolo in iz nje ustreznega spremljevalca. Ob slabši vidljivosti naj imajo kresničko ali drugo svetlobno znamenje, pa tudi sicer je priporočljivo, da nosijo vrhnja oblačila živih barv, saj so tako bolj vidni. Že v 4. razredu začenjajo učenci s kolesarskim krožkom, kjer spoznajo osnovna pravila v prometu. Za učence 5. razredov je organizirano opravljanje kolesarskih izpitov. S krožkom pričnejo v septembru. Do aprila opravijo teoretični del izpita, v juniju pa še praktični del. Vadijo na šolskih kolesih. Izpit lahko opravljajo na svojem kolesu, če je na pregledu meseca maja ugotovljeno, da je kolo varno. Med vožnjo morajo obvezno uporabljati kolesarsko čelado. Pred šolo imamo parkirna stojala za kolesa, ki niso pod nadzorom, zato učencem svetujemo, da se v šolo ne vozijo s kolesom. I. OSNOVNA ŠOLA CELJE 86 I. OSNOVNA ŠOLA CELJE Vrunčeva ulica 13 3000 Celje Izdala: I. osnovna šola Celje Odgovorna oseba: Branko Močivnik Uredil in jezikovno pregledal: Črt Močivnik Likovno oblikovanje: Breda Špendl Računalniško oblikovanje: Žan Močivnik Avtorica naslovne fotografije: Polona Gorišek Avtor likovnih izdelkov: Matevž Bervar Priprava publikacije: Marjan Kuhar, Črt Močivnik, Žan Močivnik, Ines Murečehajić, Petra Svetec, Breda Špendl, Bernardka Zupanc, Ingrid Zupanc Brečko Tisk: ARTPRO
© Copyright 2025