STATUT
Na podlagi Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 uradno prečiščeno besedilo in 103/07) in Statuta Pozitivne Slovenije je ustanovni kongres Prihodnost Slovenije dne 25. 5. 2012 sprejel, kongres v Ljubljani dne 25. 5. 2013 pa spremenil, noveliral kongres v Ljubljani dne 13.2.2015. STATUT PRIHODNOSTI SLOVENIJE UVODNE DOLOČBE 1. člen Prihodnost Slovenije je mladinska organizacija, podmladek stranke Pozitivna Slovenija. V Prihodnost Slovenije se združujemo mladi, ki si želimo aktivno sodelovati na področjih, ki ključno vplivajo na življenje naše generacije. S participacijo želimo prispevati k razvoju strpnega političnega diskurza in s tem ustvarjati učinkovite rešitve za trajnostno socialno, kulturno in okoljsko ravnovesje. Ključni vrednoti, ki ju zagovarjamo, sta delo in strpen soobstoj, zato se v Prihodnost Slovenije združujemo vsi, ki si prizadevamo doseči družbo, v kateri lahko lastnim ciljem sledi vsaka posameznica in vsak posameznik in pri tem sobiva z ljudmi, ne glede na njihovo versko, politično, spolno ali kakršnokoli drugo opredeljenost. Verjamemo, da morata nedotakljivost človekove svobode in spoštovanje človekovih pravic ostati temeljna gradnika naše družbe, zato smo prepričani, da mora vsakomur biti podana možnost, da z delom udejanji svoje sposobnosti in da uresniči svoje sanje, tako v iskanju individualne sreče, kot skupnega sožitja. V tem duhu želimo soustvarjati družbo, znotraj katere državljane družita temeljna solidarnost in odgovornost do prihodnjih rodov. Poslanstvo Prihodnost Slovenije je svobodna, demokratična, solidarna in uspešna Slovenija, v kateri so mladim generacijam odprta vrata za sodelovanje in razvoj družbenega življenja. 2. člen Znak Prihodnosti Slovenije je horizontalen in sestavljen iz dveh delov, stiliziranega dela kratice in imena Prihodnost Slovenije. Kratica "PS" je zapisana s krepkimi črkami in zeleno barvo. Del stiliziranega napisa "PS" je sestavni del črke "P" znak "+". Napis "Prihodnost Slovenije" je zapisan v dveh vrstah in je zelene barve. Osnovni barvni spekter je iz 368C (zelena) oziroma iz CMYK barv (zelena 64 %, 0%, 100 %, 0 %). Stran 1
od 14 STATUT
3. člen Prihodnost Slovenije se pri uresničevanju programskih usmeritev lahko povezuje z drugimi organizacijami in združenji, tako doma kot v tujini. ČLANSTVO 4. člen Članica oziroma član Prihodnosti Slovenije lahko postane vsaka državljanka ali državljan Republike Slovenije, ki je ob včlanitvi starejši od 15 let in mlajši od
31
let in ki v skladu s pogoji, določenimi v zakonu, podpiše pristopno izjavo, s katero sprejema program in statut Prihodnost Slovenije ter poravna članarino. Članica oziroma član Prihodnosti Slovenije je lahko tudi državljan katerekoli druge države članice Evropske unije, če ima v Republiki Sloveniji z zakonom priznano volilno pravico. Register članic in članov vodi generalna sekretarka oziroma generalni sekretar Prihodnosti Slovenije. 5. člen Izvršni odbor lahko v roku 30 dni po prejemu pristopne izjave zavrne vpis v seznam članov, če dotedanje delo, javno nastopanje ali drugo javno ravnanje podpisnice ali podpisnika pristopne izjave nasprotuje temeljnim vrednotam, ciljem ali programskim prizadevanjem Prihodnosti Slovenije ali stranke Pozitivna Slovenija. Na odločitev izvršnega odbora je v roku 15 dni od zavrnitve vpisa v seznam članov možna pritožba, ki jo obravnava nadzorni odbor stranke na prvi naslednji seji. Odločitev nadzornega odbora o pritožbi je dokončna. Stran 2
od 14 STATUT
6. člen Članice in člani Prihodnosti Slovenije imajo pravico: biti obveščeni o delu podmladka, sooblikovati politike podmladka in sodelovati pri njihovem izvajanju, voliti in biti voljeni v organe podmladka, kandidirati za uvrstitev na kandidatne liste podmladka za volitve v predstavniška telesa. Članice in člani Prihodnosti Slovenije imajo dolžnost: s svojim delovanjem krepiti in udejanjati temeljne vrednote, zaradi katerih je bila stranka ustanovljena, delovati v skladu s statutom in programom podmladka, aktivno sodelovati v organih, v katere so bili izvoljeni ali imenovani ter uresničevati njihove sklepe. Izvoljeni in imenovani članice in člani Prihodnosti Slovenije se morajo udeleževati vseh dejavnosti Prihodnosti Slovenije, ki so organizirane z namenom internega izobraževanja, izpopolnjevanja ter usposabljanja. Višino članarine in način njenega plačevanja natančneje določa pravilnik o članarini, ki ga na predlog generalne sekretarke oziroma generalnega sekretarja sprejme izvršni odbor. Članstvo preneha z izstopom, izbrisom, izključitvijo, z dopolnjenim enaintridesetem letom ali s smrtjo. Članica ali član iz Prihodnosti Slovenije izstopi tako, da izvršnemu odboru pošlje pisno izstopno izjavo, v kateri lahko navede razloge za izstop. Članico ali člana se iz članstva Prihodnosti Slovenije izbriše, če s svojim ravnanjem huje krši načela statuta Prihodnosti Slovenije in s tem tudi temeljne vrednote na katerih je organizacija zasnovana, oziroma če deluje v nasprotju s programom in sprejetimi sklepi. Pobudo za izključitev lahko poda članica ali član in organi Prihodnosti Slovenije. O pobudi za izključitev odloča izvršni odbor Prihodnosti Slovenije. Ugotovitveni sklep o izbrisu iz članstva na predlog generalnega sekretarja sprejme izvršni odbor. Stran 3
od 14 STATUT
Zoper sklep o izključitvi iz Prihodnosti Slovenije lahko članica ali član, na katerega se sklep nanaša, poda pritožbo v roku 15 dni od sprejetja sklepa. O pritožbi na drugi stopnji odloča nadzorni odbor Prihodnosti Slovenije na prvi naslednji seji. Odločitev nadzornega odbora o pritožbi je dokončna. ORGANIZACIJA 7. člen Prihodnost Slovenije je organizirana na državni in na lokalni ravni. Mandat vseh organov Prihodnosti Slovenije traja dve leti, svojo funkcijo pa opravljajo do izvolitve novih organov. Izjemo znotraj tega sistema predstavlja generalni sekretar, čigar mandat je vezan na mandat predsednice oziroma predsednika Prihodnosti Slovenije. V primeru prenehanja funkcije mandata predsednice oziroma predsednika, mandat preneha tudi generalnemu sekretarju. Svet v tem primeru imenuje njegovega vršilca. V organe Prihodnosti Slovenije so lahko izvoljene članice in člani, ki so mlajši od enaintrideset
let. Če nosilec funkcije prekorači 31.
leto starosti v času opravljanja mandata, mandat lahko v skladu z drugimi določili tega statuta pripeljejo do konca. Kolegijski organi Prihodnosti Slovenije odločajo na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah. Na korespondenčnih sejah mora biti omogočeno odločanje vsem članicam in članom organa, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članic in članov organa. Članice in člani kolegijskih organov so se dolžni udeleževati sej organov, katerih članice oziroma člani so. V kolikor se članica oziroma član kolegijskega organa iz neopravičenih razlogov ne udeleži seje organa več kot trikrat v tekočem letu, ji oziroma mu preneha mandat članice oziroma člana kolegijskega organa, ne glede na druge določbe statuta. Natančnejše delo kolegijskih organov lahko določajo njihovi poslovniki in pravilniki. ORGANI PRIHODNOSTI SLOVENIJE 8. člen Organi na državni ravni so: kongres, svet, izvršni odbor, predsednica ali predsednik, Stran 4
od 14 STATUT
največ tri podpredsednice ali trije podpredsedniki generalna sekretarka ali generalni sekretar, nadzorni odbor. KONGRES 9. člen Kongres sestavljajo vse članice in vsi člani Prihodnosti Slovenije. 10. člen Kongres je najvišji organ Prihodnosti Slovenije in: sprejema statut in njegove spremembe ter dopolnitve, sprejema program, njegove spremembe in druge vsebinske dokumente in usmeritve. Kongres se sestaja po potrebi, vendar najmanj vsako drugo leto. 11. člen Kongres skliče predsednica ali predsednik. Kongres veljavno odloča, če so bili nanj najmanj 10 dni pred njegovim zasedanjem pisno vabljeni vsi članice in člani Prihodnosti Slovenije. Kongres sprejme poslovnik o svojem delu. Kongres lahko s pisno izjavo in predlaganim dnevnim redom zahteva tudi najmanj tretjina članic ali članov, ki se morajo pod predlog podpisati in navesti razloge za zahtevo sklica. V tem primeru mora predsednik kongres sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave. SVET 12. člen Svet je najvišji organ Prihodnosti Slovenije med kongresoma in: obravnava dela izvršnega odbora, predsednice ali predsednika in generalnega sekretarja ali generalne sekretarke, spremlja izpolnjevanja programa in kongresnih usmeritev Prihodnosti Slovenije ter podajanje političnih smernic za delo Prihodnosti Slovenije in njegovih organov med kongresoma, na predlog izvršnega odbora odloča o drugih vprašanjih izvajanja politik in programa med dvema kongresoma, na predlog predsednika ali 1/3 članov sveta razreši podpredsednico ali podpredsednika, generalne sekretarko oziroma generalnega sekretarja. Stran 5
od 14 STATUT
večino glasov vseh članic in članov sveta stranke sprejema spremembe statuta, ki so potrebne zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo, če take spremembe bistveno ne posegajo v vsebino statuta, sprejema finančno poročilo za preteklo leto (na prvi seji novega koledarskega leta), predlaga kandidatke in kandidate za svet Pozitivne Slovenije, opravlja druge naloge, določene s tem statutom in sklepi kongresa. Svet stranke sestavljajo: članice in člani izvršnega odbora, predsednice ali predsedniki programskih odborov, predsednice ali predsedniki lokalnih odborov ali njihovi pooblaščenci iz istega odbora predsednice ali predsedniki regijskih odborov, do največ deset voljenih članic in članov sveta. Število voljenih članic oz. članov sveta določi Izvršni odbor. Voljene članice in člane sveta na predlog izvršnega odbora volijo vse članice in člani Prihodnosti Slovenije. Če število kandidatk in kandidatov, ki so podali soglasja h kandidaturi to omogoča, mora izvršni odbor uvrstiti na kandidatno listo najmanj za polovico več kandidatk in kandidatov, kot se jih voli. 13. člen Člani ali članice na predlog predsednice ali predsednika Prihodnosti Slovenije izmed sebe izvolijo predsednico ali predsednika sveta in največ dve podpredsednici oziroma dva podpredsednika sveta. Predsednica ali predsednik sveta stranke sklicuje in vodi seje sveta stranke in za vodenje pooblašča izbrano podpredsednico ali podpredsednika sveta stranke. Na sejo sveta predsednica sveta oziroma predsednik sveta povabi tudi druge udeležence, ki lahko prispevajo h kakovosti obravnave posameznega vprašanja. 14. člen Svet se sestaja po potrebi, vendar pa najmanj štirikrat na leto. Prvo sejo sveta skliče predsednica ali predsednik Prihodnosti Slovenije najkasneje 40 dni po njegovi izvolitvi. Sejo sveta sklicuje njegov predsednik, s pisno izjavo in predlaganim dnevnim redom pa lahko sklic sveta zahteva tudi tretjina članic ali članov sveta. Svojo zahtevo morajo v slednjem primeru člani podpisati in v njej navesti zahteve za sklic sveta. V tem primeru mora predsednik sveta sejo sveta sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave. Stran 6
od 14 STATUT
IZVRŠNI ODBOR 15. člen Izvršni odbor je operativni organ Prihodnosti Slovenije. Pooblaščen je za uresničevanje programa, ki ga določata kongres in svet. 16. člen Izvršni odbor: skrbi za udejanjanje sklepov in stališč kongresa ter sveta, organizira in izvaja aktivnosti Prihodnosti Slovenije ter odloča o kadrovskih, strukturnih, organizacijskih in ostalih zadevah stranke ter v zvezi s tem sprejema ustrezne akte, koordinira in usklajuje delovanje lokalnih odborov, obravnava pobude in predloge članic in članov lokalnih odborov, vodi postopke volitev v vse organe na državni ravni organiziranosti, imenuje strokovna delovna telesa ter določi vsebinski okvir njihovega delovanja, njihovo sestavo in mandat ter imenuje koordinatorke ali koordinatorje, ki delovna telesa vodijo, predložitev kandidatk in kandidatov za volitve v organe Pozitivne Slovenije (o katerih odloča svet Prihodnosti Slovenije), predložitev kandidatk in kandidatov za kongres Pozitivne Slovenije, opravljanje drugih nalog, določenih s tem statutom. Izvršni odbor sestavljajo: predsednica ali predsednik, podpredsednice ali podpredsedniki, generalna sekretarka ali generalni sekretar, predsednica ali predsednik sveta, štiri članice ali člani, ki jih izvoli svet na predlog predsednice ali predsednika. 17. člen Izvršni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj štirikrat

letno. Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednica ali predsednik Prihodnosti Slovenije. Sejo izvršnega odbora lahko s pisno izjavo in predlaganim dnevnim redom zahteva tudi najmanj tretjina članic ali članov izvršnega odbora, ki se morajo pod predlog podpisati in v zahtevi navesti razloge za zahtevo sklica. V tem primeru mora predsednik sejo izvršnega odbora sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave. PREDSEDNICA ALI PREDSEDNIK Stran 7
od 14 STATUT
18. člen Predsednica ali predsednik: predstavlja Prihodnost Slovenije v javnosti in jo vodi, skrbi za udejanjanje sklepov in stališč kongresa, sveta ter izvršnega odbora, predlaga izvršnemu odboru kandidatke ali kandidate za podpredsednico ali podpredsednika, imenuje generalno sekretarko ali generalnega sekretarja, ob nastopu mandata predlaga izvršnemu odboru v potrditev predlog programskih odborov in drugih delovnih teles ter njihove predsednice ali predsednike oziroma vodje, o svojem delu poroča kongresu, svetu ter izvršnemu odboru dvakrat letno
, opravlja druge naloge, določene s tem statutom. Predsednico ali predsednika volijo vse članice in člani stranke neposredno. PODPREDSEDNICA ALI PODPREDSEDNIK 19. člen Podpredsednica ali podpredsednik: sodeluje s predsednico ali predsednikom pri udejanjanju sklepov in stališč kongresa, sveta ter izvršnega odbora, o svojem delu poroča kongresu, svetu ter izvršnemu odboru dvakrat letno, opravlja druge naloge, določene s tem statutom. V primeru odsotnosti predsednice ali predsednika predstavlja Prihodnost Slovenije v javnosti podpredsednica ali podpredsednik, ki jo oziroma ga pooblasti predsednica ali predsednik. Podpredsednico ali podpredsednika volijo vse članice in člani stranke neposredno. GENERALNA SEKRETARKA ALI GENERALNI SEKRETAR 20. člen Generalna sekretarka ali generalni sekretar: zastopa Prihodnost Slovenije v pravnem prometu, nosi odgovornost za njeno finančno in materialno poslovanje, pripravlja letni finančni načrt in poročilo, zagotavlja administrativno, organizacijsko in strokovno podporo organom stranke na državni ravni organiziranosti, vodi člansko evidenco Prihodnosti Slovenije, opravlja druge zadolžitve, ki ji oziroma mu jih naloži predsednica ali predsednik ali izvršni odbor, Stran 8
od 14 STATUT
opravlja druge naloge, določene s tem statutom. O svojem delu generalni sekretar redno poroča svetu in izvršnemu odboru. V njeni oziroma njegovi odsotnosti jo oziroma ga lahko nadomešča namestnica oziroma namestnik, ki jo oziroma ga predlaga generalna sekretarka sama oziroma sam, potrdi pa izvršni odbor. NADZORNI ODBOR 21. člen Nadzorni odbor: nadzoruje finančno in materialno poslovanje, tolmači statut in druge akte, ocenjuje skladnost ravnanj in odločitev organov s statutom, odloča o pritožbah zoper sklep o zavrnitvi vpisa v seznam članov, odloča o pritožbah zoper sklep o izključitvi iz Prihodnosti Slovenije, opravlja druge naloge, ki izhajajo iz tega statuta. Nadzorni odbor razveljavi akte, ki niso v skladu s statutom Prihodnosti Slovenije ali Pozitivne Slovenije in pristojnemu organu naloži, da o zadevi ponovno odloča. Zoper sklepe nadzornega odbora je dovoljena pritožba na kongres. Pritožba zadrži izvršitev sklepa, odločitev kongresa pa je dokončna in izvršljiva. 22. člen Nadzorni odbor ima predsednico oziroma predsednika ter dve članici oziroma člane. Člane nadzornega odbora določi kongres, predsednico oziroma predsednika pa člani nadzornega odbora izmed sebe izberejo v roku 50

dni po kongresu. Članstvo v nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen s članstvom v kongresu. Nadzorni odbor odloča na svojo pobudo, na pobudo članic in članov stranke in na pobudo organov stranke. 23. člen Nadzorni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. Seje nadzornega odbora sklicuje in vodi predsednica ali predsednik nadzornega odbora. Stran 9
od 14 STATUT
Sejo nadzornega odbora lahko s pisno izjavo in predlaganim dnevnim redom zahtevata tudi najmanj dve članici ali dva člana nadzornega odbora. V tem primeru mora predsednik sejo nadzornega odbora sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave. LOKALNA ORGANIZIRANOST 24. člen Organizacijske enote Prihodnosti Slovenje na lokalni ravni so lokalni odbori Prihodnosti Slovenije. Med lokalne odbore štejemo: občinske odbore, ki delujejo na območju posameznih občin, mestne odbore, ki delujejo na območju posameznih mestnih občin, regijske odbore, ki lahko delujejo na območju več občin. Lokalni odbor potrdi izvršni odbor stranke na predlog članic ali članov stranke, katerih stalno prebivališče je na območju tega odbora. Obvezni organi občinskega in mestnega odbora so zbor članic in članov kot najvišji organ, izvršni odbor in predsednica ali predsednik lokalnega odbora. Regijski odbor ustanovi izvršni odbor, določi območje njegovega delovanja in imenuje regijskega koordinatorja, ki ga vodi. Zbor članic in članov lokalnega odbora veljavno odloča, če so bili nanj najmanj 7 dni pred njegovim zasedanjem pisno vabljeni vsi članice in člani odbora in se ga udeležijo najmanj tri članice ali člani. Ustanavljanje, organiziranost in delovanje lokalnih odborov Prihodnosti Slovenije se podrobneje določi s pravilnikom o ustanavljanju, organiziranosti in delovanju lokalnih odborov, ki ga sprejme izvršni odbor. 25. člen Zbor članic in članov občinskega ali mestnega odbora sprejme pravila, s katerimi podrobneje določi svojo organiziranost, delovanje in pristojnosti posameznih organov, mrežo organizacij v krajevnih, vaških ali četrtnih skupnostih ter finančno in materialno poslovanje in drugo. Pravila iz prvega odstavka tega člena morajo biti v skladu s tem statutom, drugimi akti Prihodnosti Slovenije, ki jih sprejemajo organi Prihodnosti Slovenije na državni ravni organiziranosti, in programskimi cilji ter nalogami Prihodnosti Slovenije, kar preverja nadzorni odbor. Pravila morajo biti usklajena tudi s statutom Prihodnosti Slovenije. Stran 10
od 14 STATUT
Glede vprašanj, ki niso urejena s pravili lokalnega odbora, se uporabljajo neposredno določila tega statuta in drugih aktov Prihodnosti Slovenije, ki jih sprejemajo organi podmladka na državni ravni organiziranosti. VOLITVE IN IMENOVANJA 26. člen Volitve organov so tajne, imenovanja pa pristojni organi opravijo z javnim glasovanjem. Za izvedbo volitev organ, ki voli, ali organ, ki vodi postopke posameznih volitev, imenuje volilno komisijo, ki jo sestavljajo predsednica ali predsednik ter najmanj dve članici ali dva člana, izmed katerih nihče ne sme biti kandidatka ali kandidat na volitvah. 27. člen Organ, ki vodi postopek za posamezne voljene ali imenovane funkcije, mora postopek evidentiranja voditi tako, da je v njem omogočeno opredeljevanje vsake članice ali člana Prihodnosti Slovenije, ki ima pravico voliti posamezen organ stranke. Če veljavna zakonodaja ne določa drugače, morajo kandidatne liste za sestavo kolegijskih organov Prihodnosti Slovenije na vseh ravneh zagotavljati najmanj tretjinsko zastopanost enega spola. Glasuje se lahko le o kandidatkah in kandidatih, ki podajo pisno soglasje h kandidaturi. Kandidatke in kandidati so na glasovnicah razvrščeni po abecedi, prva črka pa je določena z žrebom, ki ga izvede organ, ki voli, ali organ, ki vodi postopke posameznih volitev. 28. člen Kadar je na kandidatni listi toliko kandidatk ali kandidatov, kolikor se jih voli, se voli tako, da se na glasovnici obkroži besedo »ZA« ali »PROTI«. Kadar je na kandidatni listi več kandidatk ali kandidatov kot se jih voli, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži številko pred imenom kandidatke ali kandidata. 29. člen Za nosilca individualne funkcije je izvoljena kandidatka ali kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov, če ni v tem statutu drugače določeno. Če noben kandidat ni dobil večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Stran 11
od 14 STATUT
Če je več kandidatk ali kandidatov dobilo enako najvišje število glasov, ali če je dvoje ali več kandidatk ali kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se med njimi izvede nov krog volitev. Če tudi v drugem glasovanju nihče ne dobi večine veljavnih glasov, se izbira kandidatk ali kandidatov določi z žrebom. 30. člen Kadar je na kandidatni listi za kolegijske organe več kandidatk ali kandidatov kot se jih voli, so izvoljene ali izvoljeni tiste kandidatke ali kandidati, ki dobijo največ glasov na oddanih veljavnih glasovnicah, do popolnitve števila voljenih članov kolegijskega organa Prihodnosti Slovenije, pri čemer je treba upoštevati razmerje med spoloma v skladu z zakonodajo in določbami tega statuta. Kadar je na kandidatni listi za kolegijske organe toliko kandidatk ali kandidatov, kolikor se jih voli, so kandidatke ali kandidati izvoljeni, če so dobili večino veljavnih glasov. Če je na volitvah za kolegijske organe dvoje ali več kandidatk ali kandidatov za zadnje mesto, ki se še voli, dobilo enako število glasov, se med njimi izvede nov krog volitev. Če tudi v drugem glasovanju nihče ne dobi večine veljavnih glasov, se izbira kandidatk ali kandidatov določi z žrebom. Če iz glasovnice ni razvidna volja volivca ali volivke, je glasovnica neveljavna. 31. člen Natančnejše postopke in merila za evidentiranje, oblikovanje kandidatnih list, volitve, ponovne in nadomestne volitve, imenovanja individualnih organov, članic in članov kolegijskih organov ter nosilk in nosilcev drugih funkcij lahko natančno določi pravilnik, ki ga sprejme izvršni odbor Prihodnosti Slovenije. Ta pravilnik mora tudi določati pravico ugovora na potek volitev in določiti ukrepe v primeru ugotovitve nepravilnosti. PRENEHANJE FUNKCIJ 32. člen Funkcija članici ali članu v individualnem ali kolegijskem organu preneha s pretekom mandata, z izvolitvijo novega organa, z odstopom, izbrisom iz članstva, izstopom ali s smrtjo. Stran 12
od 14 STATUT
Odstop mora članica ali član pisno posredovati kolegijskemu organu, katerega članica ali član je. Kadar odstopa članica ali član individualnega organa, o svojem odstopu pisno obvesti izvršni odbor. 33. člen Organi Prihodnosti Slovenije lahko posamezne članice in člane kolegijskih ali individualnih organov razrešijo. Za razrešitev se smiselno uporabljajo določbe, ki določajo izvolitev. O razrešitvi se odloča z javnim glasovanjem, če ta statut ne določa drugače. Pobudo za razrešitev predsednice oziroma predsednika in voljenih članic ali članov sveta lahko poda svet Prihodnosti Slovenije oziroma ena tretjina občinskih in mestnih odborov, pri čemer to odločitev sprejme najvišji organ občinskega ali mestnega odbora. Razrešitev se opravi tako, da se o predlogu za razrešitev glasuje »ZA« ali »PROTI«. Organ oziroma članica ali član organa je razrešen, če je večina veljavnih glasov za razrešitev. Predlog razrešitve je mogoče podati, če članica oziroma član organa ali organ kot celota ne izvršuje statutarnih nalog in sprejetega programa. Predlog za razrešitev organov, ki jih volijo vse članice in člani stranke ima status glasovanja o zaupnici in zanj ni potrebno podati posebnih razlogov. V primeru odstopa ali razrešitve članice ali člana individualnega organa, lahko izvršni odbor na predlog predsednice ali predsednika za čas do izvolitve nove članice ali novega člana tega individualnega organa imenuje vršilko ali vršilca dolžnosti funkcije, vendar največ za dobo treh mesecev. V primeru odstopa ali razrešitve članice ali člana kolegijskega organa lahko organ kooptira v članstvo nadomestno članico oziroma člana, vendar na tak način lahko organ dopolni največ 20 % članstva v organu. FINANCIRANJE IN POSLOVANJE 34. člen Prihodnost Slovenije pridobiva sredstva za svoje delovanje s prostovoljnimi sredstvi, z dotacijami Pozitivne Slovenije in iz drugih z zakonom določenih virov. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen Statut začne veljati, ko ga sprejme kongres. Stran 13
od 14 STATUT
36. člen Statut se objavi na uradni spletni strani Prihodnosti Slovenije. Anja Jankovič Ljubljana, 13. 2. 2015 Stran 14
od 14