1. No category

STATUT
LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE
Statut je pisan samo v moški slovnični obliki, vendar se enakovredno uporablja za oba
spola.
PREAMBULA
Liberalni demokrati in demokratke si želimo, da bi vsi ljudje lahko živeli človeka vredno življenje v
svobodni, kulturni družbi, v kateri bi kot posamezniki lahko uresničevali svoja hotenja. Verjamemo,
da je tako družbo možno ustvariti. Obenem smo prepričani, da ne bo nastala sama po sebi, pač pa si
bo zanjo potrebno neprestano prizadevati in jo z ustvarjalnim delom postopoma dograjevati. To
prepričanje nas združuje v politično stranko, Liberalno demokracijo Slovenije.
Cilj političnega delovanja Liberalne demokracije Slovenije je zato trajno prizadevanje za tiste
spremembe, ki vodijo človekov razvoj v vedno bolj humano družbo vsestransko svobodnih ljudi, ki
v tej družbi, z ustvarjalnim delom in v soglasju z naravo, zadovoljujejo svoje potrebe.
Liberalni demokrati smo prepričani, da je temelj humane družbe ustvarjalno delo, torej tisto, za
katerega sta, ob upoštevanju obče veljavnih moralnih načel, potrebna znanje in razum.
Politično delovanje Liberalne demokracije Slovenije je utemeljeno na treh načelih:
 na načelu liberalizma, ki določa, da mora biti v svobodni družbeni skupnosti
zagotovljena vsestranska svoboda posameznika in družbe tako, da sta obe svobodi
omejeni edinole s svobodo drugih, z odgovornostjo do okolja, do narave in do vseh
živih bitij;
 na načelu demokracije, ki določa, da vsa oblast izhaja edino iz ljudstva in da jo
edino ljudstvo sme tudi izvajati;
 na načelu solidarnosti, ki določa soodgovornost kot temelj v medsebojnih odnosih
posameznikov, ki tvorijo humano družbo.
Liberalna demokracija Slovenije si bo vedno prizadevala, da se bodo ta tri načela čimbolj uveljavila
v vsakdanjem življenju, v političnem delovanju in v družbeni ureditvi Republike Slovenije. Sama
jih bo v svojem notranjem ustroju in delovanju absolutno spoštovala.
V Liberalni demokraciji Slovenije se zavedamo, da je naš politični cilj možno doseči samo s tesnim
medgeneracijskim sodelovanjem, zato v svoji sredi podpiramo delovanje Sivih panterjev in Mlade
liberalne demokracije. Prvi si dodatno prizadevajo za to, da so dosežene socialne pravice
državljanov in državljank neodtujljive, socialna zaščita državljanov in državljank, ki temelji na
osnovi minulega vloženega dela, pa osnovna dolžnost družbe. Drugi pa predvsem za to, da bodo
mladi lažje aktivno vstopali v družbo ter čimbolj neomejevano izkoristili in uresničili vse svoje
potenciale.
Liberalna demokracija Slovenije je s tem politična stranka, ki bo na temeljih pozitivne tradicije
demokracije in liberalizma vedno namenjala posebno pozornost pravni državi in zagotavljanju
človekovih pravic in svoboščin, človekovemu dostojanstvu, suverenosti slovenske države, osebni,
nazorski, duhovni in politični toleranci, tržnemu gospodarstvu ter socialni in laični državi, svobodi
lastništva in podjetništva, varstvu okolja na vseh področjih življenja, zlasti pa sonaravno
usmerjenemu družbenemu razvoju in utrjevanju ekološke zavesti.
I. POGLAVJE
TEMELJNE DOLOČBE
1. ČLEN
Liberalna Demokracija Slovenije je politična stranka, ki je bila kot pravna naslednica Demokratov –
Demokratske stranke, Liberalno-demokratske stranke, Socialistične stranke Slovenije in Zelenih –
Ekološko socialne stranke ustanovljena na ustanovitvenem kongresu 12. marca 1994 na Bledu.
2. ČLEN
Ime stranke je Liberalna demokracija Slovenije, kratica je LDS (v nadaljevanju stranka). Stranka je
pravna
oseba
s
sedežem
v
Ljubljani.
Z
imenom
stranke
nastopajo v mejah pristojnosti, ki jih določata zakon o političnih strankah
in ta statut, v pravnem in poslovnem prometu tudi njeni lokalni odbori ter interesne
skupine.
3. ČLEN
Stranka je organizirana po teritorialnem, generacijskem, strokovnem in interesnem načelu.
4. ČLEN
Teritorialne organizacijske enote so lokalni odbori stranke, ustanovljeni in organizirani na območjih
lokalnih skupnostih. Na ravni Evropske Unije se stranka povezuje v strankarsko skupino
Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE).
5. ČLEN
Mladi člani so po načelu prostovoljnosti organizirani v podmladku stranke z imenom Mlada
liberalna demokracija, s kratico MLD.
Upokojenci in drugi seniorji so praviloma organizirani v seniorsko organizacijo stranke z imenom
Sivi panterji, s katero je bil 19. 3. 1992 podpisan Sporazum o pridružitvi Sivih panterjev k
Liberalno demokratski stranki.
Obe organizaciji sta v svojem delovanju avtonomni, vendar ne smeta delovati v nasprotju s tem
statutom in političnim programom stranke.
Za svoje potrebe vodita lastni evidenci članstva in imata lasten temeljni akt.
6. ČLEN
Stranka ima svoj znak in pečat.
Znak Liberalne demokracije Slovenije je sestavljen iz kratice »LDS« in polnega izpisa imena
stranke: »liberalna demokracija slovenije«. Oba elementa stojita na namišljeni horizontali in sta v
dolžinskem razmerju 1 proti 5; 1 za izpis polnega imena in 5 za kratico s pripadajočim vmesnim
prostorom. Znak je postavljen na belo podlago.
Kratica LDS je v velikostnem razmerju 1 proti 3 (višina:širina). Izpisana je z velikimi tiskanimi
črkami tipografije Maquette black. Med posameznimi črkami ni razmika (kearning -135), tako da se
v svojih skrajnih točkah prekrivajo. Dolžina kratice določa velikost razmika med njo in izpisom
polnega imena stranke, in sicer razmik med njima znaša 1/8 dolžine kratice. Barva kratice je
PANTONE Process CYAN.
Poln izpis imena stranke je postavljen levo od kratice. Besede so postavljene vertikalno; vsaka v
svoj stolpec od leve proti desni in poravnane na spodnjo linijo znaka. Izpisane so v tipografiji
Maquette black. Velikost črk je v stalnem razmerju z velikostjo kratice; pri velikosti črk kratice 106
pt, je napis »liberalna demokracija slovenije« zapisan s črkami velikosti 15 pt in vrstičnim
razmikom 16,5 pt. Vsaka izmed besed je zapisana v svoji natančno določeni barvi: »liberalna« v
barvi PANTONE 2758 C, »demokracija« v PANTONE Process CYAN in »slovenije« v
PANTONE 368 C.
Pečat je enak znaku.
7. ČLEN
Stranka se za uresničitev svojih programskih usmeritev in političnih ciljev lahko povezuje tudi s
drugimi političnimi, interesnimi, stanovskimi in projektnimi skupinami, organizacijami, združenji
in gibanji.
II. POGLAVJE
ČLANSTVO
8. ČLEN
Članstvo v stranki je prostovoljno in individualno.
Član stranke je lahko vsak polnoletni državljan Republike Slovenije ali državljan z priznano volilno
pravico, ki v skladu s predpisi lastnoročno ali z elektronskim podpisom podpiše pristopno izjavo ter
plača članarino.
Pristopna izjava je enotna. Kandidat za člana v njej navede svoje ime in priimek, rojstne podatke,
stalno in začasno prebivališče, izobrazbo, poklic, funkcijo, sedež zaposlitve in druge podatke, ki jih
določi Izvršni odbor stranke. V spodnjem delu pristopne izjave ima kandidat možnost, da se izjavi
tudi o članstvu v interesni skupini stranke. Stranka na državnem in lokalnem nivoju tako
pridobljene osebne podatke uporablja le za evidenco članstva in z njimi ravna skladno z zakonom o
varstvu osebnih podatkov.
Če izvršilni organ lokalnega odbora ali Izvršilni odbor stranke ugotovi, da obstaja kateri od
razlogov, ki jih za črtanje ali izključitev člana določa ta statut, lahko odloči o nesprejetju člana v
stranko.
S podpisom pristopne izjave je novi član vpisan v register članstva in vstopi neposredno v sestavo
lokalnega odbora stranke, ki deluje na območju njegovega stalnega bivališča ali začasnega bivališča
ob predhodnem sporazumnem dogovoru obeh lokalnih odborov.
Centralni register članstva vodi generalni sekretar stranke, lokalni register pa sekretar lokalnega
odbora stranke. Generalni sekretar stranke o članstvu obvešča odgovorne v lokalnih odborih in
interesnih skupinah.
9. ČLEN
Član stranke ima pravico:
-
da sooblikuje in uresničuje politiko stranke,
da deluje v organih stranke in predstavniških telesih,
da kandidira in je kandidiran za uvrstitev na kandidatne liste za volitve v organe
in predstavniška telesa,
da voli in je izvoljen v organe stranke in predstavniška telesa,
da je redno obveščen o delu stranke,
da odstopi z voljene ali imenovane funkcije,
da izstopi iz stranke.
10. ČLEN
Član stranke ima dolžnost:
-
da spoštuje določila statuta, programskih dokumentov ter sklepov organov stranke,
da s svojim političnem delovanjem širi interes in ugled stranke,
da redno plačuje članarino najkasneje do 31. marca za tekoče leto.
11. ČLEN
Članstvo v stranki preneha:
-
prostovoljno z izstopom, ki mora biti podan v pisni obliki,
s črtanjem člana, zaradi neplačane članarine, kadar ta ni plačana v roku šestih mesecev od
zapadlosti v plačilo, pri čemer mora biti član o tem obveščen 30 dni pred dnevom črtanja,
s črtanjem člana, ko mu je pri njegovem političnem delovanju dokazano nespoštovanje načel
stranke,
s črtanjem člana, če se po izvolitvi na funkcijo poslanca ali svetnika ne vključi v poslansko
ali svetniško skupino ali iz nje izstopi,
z izključitvijo člana, če ta brez soglasja stranke kandidira samostojno ali na drugi listi,
z izključitvijo, na podlagi pisnega sklepa komisije za statutarna vprašanja in pritožbe
stranke,
s smrtjo.
Prenehanje članstva se potrdi z izbrisom iz registra članov, ki se opravi na osnovi pisne ugotovitve,
da je nastopil vsaj eden od zgoraj navedenih razlogov za prenehanje članstva.
Član stranke ne more biti istočasno včlanjen v drugi politični stranki.
12. ČLEN
Najvišje priznanje stranke je podelitev naziva častni član. S tem nazivom sta častnemu članu
priznani pravici:
-
sodelovati v delu in aktivnostih stranke,
biti obveščen o delu stranke.
Častni član stranke je lahko oseba, ki ima velike zasluge za razvoj stranke in demokratičnih idej
doma ali/in v svetu ali za razvoj Slovenije, tudi če ni član stranke.
O častnih članih je vodena posebna evidenca. Častno članstvo podeljuje in odvzema Kongres.
Predlog lahko podajo vsi organi stranke na lokalni ali državni ravni.
Poleg najvišjega priznanja lahko posamezni organi stranke predlagajo tudi priznanja za življenjsko
delo. Ta priznanja se lahko podelijo samo aktivnim članom stranke.
13. ČLEN
Delo stranke je javno. Razen Kongresa lahko ostali organi stranke o notranjih strankinih zadevah
odločajo tudi brez javnosti.
Organi stranke obveščajo javnost na javnih sejah, tiskovnih konferencah, z izjavami za javnost ipd.
III. POGLAVJE
ORGANI IN PRISTOJNOSTI
14. ČLEN
Stranka je organizirana po teritorialnem načelu na dveh nivojih:
-
na državnem
na lokalnem.
Znotraj te organiziranosti se lahko člani tudi interesno povezujejo v skupine. Te skupine so
posvetovalna telesa stranke. Pred pričetkom delovanja interesnih skupin so člani dolžni sprejeti
ustrezni poslovnik delovanja in pri tem v celoti spoštovati določila statuta, programskih
dokumentov ter sklepov organov stranke. Interesne skupine na državnem nivoju imajo pravico do
delegiranja svojih predstavnikov v Kongres, Svet in Izvršni odbor stranke, kot to določa ta Statut.
15. ČLEN
Na državnem nivoju ima stranka naslednje organe:
-
kongres,
svet,
predsednika,
podpredsednike,
generalnega sekretarja,
izvršni odbor,
komisija za statutarna vprašanja in pritožbe,
nadzorni odbor.
16. ČLEN
Na vseh individualnih funkcijah, kot tudi v vseh kolektivnih organih stranke lahko delujejo samo
člani stranke.
17. ČLEN
Najvišji organ stranke je Kongres. Kongres ima naslednje pristojnosti:
-
določa usmeritev in dinamiko političnega delovanja stranke,
sprejema statut, program delovanja in druge programske dokumente stranke,
voli kandidate za opravljanje funkcij v vse organe stranke na državnem nivoju, v skladu s
tem Statutom,
odloča o prenehanju stranke, o spojitvi in pripojitvi z drugimi strankami ter o razdružitvi
stranke.
Seje Kongresa sklicuje Svet stranke v skladu s potrebami ali na zahtevo najmanj ene tretjine (1/3)
lokalnih odborov, obvezno pa ga skliče 60 (šestdeset) dni pred iztekom svojega mandata.
Delegate Kongresa sestavljajo delegati lokalnih odborov in delegati interesnih skupin. Število
delegatov lokalnih odborov Kongresa in razdelilnik določi Izvršni odbor na predlog generalnega
sekretarja, proporcionalno s številom lokalnih odborov in proporcionalno s številom članov
posameznega lokalnega odbora, potrdi pa ga izvršni odbor stranke. Vsak lokalni odbor mora imeti
najmanj enega delegata. Delegate interesnih skupin na državnem nivoju določijo njihovi
predstavniški organi. Število delegatov za posamezno interesno skupino na državnem nivoju določi
izvršni odbor stranke za vsak Kongres proporcionalno na podlagi aktualnega števila članstva,
vendar največ tri.
Delegati Kongresa so tudi nosilci vseh funkcij individualnih organov in člani kolektivnih organov,
ki jih voli kongres.
Kongres izvoli na tajnih volitvah:
-
predsednika stranke,
podpredsednike stranke,
člane Nadzornega odbora,
člane Komisije za statutarna vprašanja in pritožbe.
Kongres sprejme poslovnik o svojem delu.
18. ČLEN
Svet stranke je najvišji organ delovanja stranke med dvema kongresoma. Svet stranke je
predstavniško telo, ki ga sestavlja do 88 članov izvoljenih v svojih volilnih okrajih ter do trije
predstavniki posamezne interesne skupine LDS. Kandidate za svet stranke predlagajo in volijo
lokalni odbori in interesne skupine.
Volitve v svet se izvedejo vsake štiri leta na zboru članov posameznega volilnega okraja in
interesne skupine, kjer vsak zbor članov izvoli po enega člana izmed predlaganih kandidatov v svet.
Kandidati, morajo imeti prijavljeno stalno ali začasno prebivališče v volilnem okraju, kjer
kandidirajo. Izvoljen član sveta je predstavnik lokalnih odborov v Svetu stranke na območju
volilnega okraja, kjer je bil izvoljen oziroma predstavnik interesne skupine, ki ga je imenovala.
Za izvedbo volitev je odgovoren generalni sekretar stranke. V ta namen se sprejme poslovnik o
volitvah v svet stranke. Poslovnik potrdi Svet stranke.
Svet stranke deluje v skladu z določili tega statuta tako,da:
-
na predlog vsaj 10 članov Sveta izmed svojih članov izvoli predsednika Sveta,
na predlog predsednika Sveta izvoli izmed svojih članov podpredsednika Sveta,
na predlog predsednika stranke imenuje sestavo Izvršnega odbora stranke,
daje smernice in predloge Izvršnemu odboru,
spremlja izvajanje programa delovanja stranke,
na predlog izvršnega odbora sklepa o koalicijah in drugih povezovanjih stranke,
določi strankine kandidate za sestavo vlade,
zavzema politična stališča do sistemskih vprašanj iz pristojnosti državnega zbora in vlade,
določa kandidate za volitve v državni zbor in za predsednika republike,
določa kandidate za volitve v evropski parlament,
določa predstavnike stranke v drugih organih in organizacijah,
sprejema redna poročila drugih organov stranke in vsakoletni zaključni račun,
določa višino letne članarine in dinamiko njenega plačevanja,
določa delilno razmerje prihodkov stranke med državnim in lokalnim nivojem,
po potrebi imenuje začasna delovna telesa stranke,
sprejme poslovnik o svojem delu.
Postopek določanja kandidatur iz devete alinee se izpelje v skladu s pravilnikom,
ki ga sprejme Svet stranke.
Svet stranke sklicuje in vodi njegov predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik, ki ga v
celoti nadomešča.
Na seje sveta se vabi predsednika nadzornega odbora stranke in člane Izvršnega odbora
Svet se sestaja po potrebi, najmanj pa redno vsakih šest mesecev. Redne seje so praviloma izvedene
v živo. Samo izjemoma se izvedejo kot korespondenčne s pomočjo elektronskih medijev.
Predsednik Sveta stranke mora sklicati sejo, če to zahtevajo predsednik stranke, Izvršni odbor,
poslanski klub v državnem zboru ali predstavniki vsaj 1/3 (ene tretjine) lokalnih odborov. Prvo sejo
Sveta stranke skliče predsednik stranke 30 (trideset) dni po svoji izvolitvi, vodi jo najstarejši član
sveta.
Sklicevanje korespondenčnih sej se uredi s Poslovnikom Sveta.
19. ČLEN
Če član sveta ne opravlja svojih nalog vestno, predvsem pa, če ne izpolnjuje dolžnosti iz 10. člena
Statuta, lahko člana na predlog predstavnika lokalnega odbora, ki ga je za kandidata v Svet
predlagal, svet stranke z večino glasov izključi.
V primeru izključitve člana iz prve alineje tega člena ali kakega drugega od izključitvenih ukrepov,
pozove predstavnike lokalnih odborov, ki so ga izvolili, da za čas dokončanja mandata izvede
nadomestne volitve.
20. ČLEN
Predsednik stranke deluje tako, da:
-
vodi izvajanje programa delovanja stranke,
predstavlja stranko v javnosti,
sklicuje in vodi Izvršni odbor stranke,
opravlja druge naloge ter izvršuje pooblastila po tem statutu in v skladu s sklepi pristojnih
-
organov stranke,
imenuje generalnega sekretarja stranke.
Ne glede na ostale določbe statuta traja mandat predsednika štiri leta.
21. ČLEN
Stranka ima do štiri podpredsednike, upoštevaje pri tem enakopravno zastopanost spolov.
Podpredsedniki stranke delujejo tako, da:
-
nadomeščajo predsednika stranke po njegovem pooblastilu,
opravljajo druge naloge ter izvršujejo pooblastila po tem statutu in v skladu s sklepi
pristojnih organov stranke.
Ne glede na ostale določbe statuta traja mandat podpredsednikov štiri leta.
22. ČLEN
Generalni sekretar deluje v skladu s posebnimi pooblastili tako, da:
-
je odgovoren za pripravo gradiv, ki jih obravnavajo organi stranke;
je odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke;
zastopa stranko v pravnem prometu;
pripravlja osnutek letnega finančnega načrta in poročila;
skrbi za pretok informacij in usklajeno delovanje med organi ter za obveščanje članov
stranke;
poleg predsednika stranke zastopa stranko v pravnem prometu;
opravlja druge naloge ter izvršuje pooblastila po tem statutu in v skladu s sklepi pristojnih
organov stranke.
Mandat generalnega sekretarja je vezan na mandat predsednika stranke, ki ga je imenoval.
23. ČLEN
Izvršni odbor stranke sestavlja do 15 članov, in sicer:
-
predsednik stranke,
podpredsedniki stranke,
predsednik Sveta stranke,
generalni sekretar,
predsednik MLD,
predsednik Sivih Panterjev,
člani, ki jih na predlog predsednika stranke imenuje Izvršni odbor.
Kadar ima stranka v državnih ali evropskih organih poslanca, svetnika ali poslansko oziroma
svetniško skupino, potem je vodja te skupine član Izvršnega odbora.
V kolikor je ustanovljen klub županov, potem je njegov predstavnik član Izvršnega odbora.
Delo Izvršnega odbora načrtuje generalni sekretar, vodi pa ga predsednik stranke. Člane Izvršnega
odbora lahko pri njihovem delu izjemoma nadomestijo njihovi pooblaščenci, vendar samo po
posebnem pooblastilu za vsako sejo posebej.
Izvršni odbor lahko po potrebi ustanovi ad hoc komisije ali delovne skupine. V delovnih skupinah
lahko pod enakimi pogoji kot člani stranke sodelujejo tudi povabljeni nečlani.
Izvršni odbor za podrobnejšo opredelitev dela sprejme Poslovnik o delu izvršnega odbora.
24. ČLEN
Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe deluje tako, da:
-
sprejema pobude in predloge za spremembe statuta in jih posreduje Kongresu v obravnavo
in sprejem;
ocenjuje usklajenost splošnih aktov stranke s tem statutom;
ocenjuje usklajenost posamičnih aktov organov stranke s statutom in drugimi splošnimi akti
stranke;
daje mnenja v zvezi z razlago statuta in drugih splošnih aktov stranke;
daje soglasje k pravilom in drugim splošnim aktom organov stranke in lokalnih odborov;
odloča o izključitvi posameznih članov stranke;
odloča o drugih kršitvah statuta;
sprejema pobude in predlaga podelitev najvišjih priznanj.
Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe odloča na svojo lastno pobudo ter na zahtevo članov,
organov in delovnih teles stranke. Rok za vložitev zahteve je 30 (trideset) dni od dneva, ko je
vlagatelj zahteve izvedel za sprejem akta, ki je predmet ocene usklajenosti oz. najkasneje 3 (tri)
mesece od sprejema navedenega akta. Komisija lahko razveljavi tiste določbe splošnih aktov
stranke, ki niso v skladu s statutom. Komisija razveljavi posamične akte organov stranke, lahko pa
jih tudi nadomesti s svojim sklepom. Zoper sklepe Komisije je dovoljena pritožba na Svet stranke.
Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Odločitev je dokončna in izvršna. Zoper odločitev Sveta stranke
je dopustna zahteva po presoji pravilnosti odločitve na kongresu.
Rok za pritožbo zoper sklep Komisije je 30 (trideset) dni od prejema sklepa.
Komisijo sestavljajo predsednik in 4 (štirje) člani. Vsaj 2 (dva) od njih morata imeti univerzitetno
izobrazbo pravne stroke. Članstvo v Komisiji ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na
državni ravni, razen v Kongresu.
Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe deluje in odloča v skladu s pravilnikom o delu, ki ga
sprejme sam.
25. ČLEN
Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje finančno in materialno poslovanje organov stranke na
državni in na lokalni ravni organiziranosti in ima pravico do vpogleda v finančno in materialno
poslovanje stranke tako na državni kot na lokalni ravni. Nadzorni odbor pregleduje poslovanje
praviloma za tekoče mandatno obdobje, ima pa pravico pregledati tudi katero koli obdobje v
preteklosti.
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri 4 (štiri) člane. Člani morajo imeti najmanj VI. stopnjo
strokovne izobrazbe, najmanj dva člana morata imeti več kot 5 (pet) letne izkušnje s finančnoračunovodskega, davčnega ali pravnega področja. Članstvo v odboru ni združljivo s članstvom v
kateremkoli drugem organu stranke na ravni državne organizacije, razen v Kongresu.
Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje finančno in materialno poslovanje organov stranke na
državni in na lokalni ravni organiziranosti. O svojih ugotovitvah redno poroča najmanj vsakega pol
leta Svetu stranke, obvezno pa pred sprejemom vsakoletnega zaključnega računa tekočega leta in
finančnega načrta za naslednje leto. Nadzorni odbor poroča o finančnem poslovanju tudi Kongresu
stranke, in sicer za celotno obdobje od predhodnega do aktualnega kongresa.
Nadzorni odbor za podrobnejšo opredelitev dela sprejme Poslovnik o delu nadzornega odbora.
26. ČLEN
Lokalni odbori stranke so občinski ali mestni odbori. Ustanavljajo se z aktom o ustanovitvi. Lokalni
odbor lahko ustanovi najmanj 5 (pet) članov stranke. Več lokalnih odborov se lahko sporazumno
združi v večji teritorialno zaokrožen odbor, s tem da se z novim ustanovnim aktom nanj prenesejo
vse pravice in dolžnosti lokalnih odborov, ki se združujejo.
Lokalni odbori imajo lastno finančno in materialno poslovanje v okviru podračuna transakcijskega
računa stranke, s katerim razpolagajo predsedniki lokalnih odborov, ki so pooblaščeni za finančno
in materialno poslovanje lokalnih odborov v okviru finančnega načrta, sprejetega za tekoče leto za
posamezen lokalni odbor.
Lokalni odbori stranke delujejo samostojno v okviru programa in programskih dokumentov stranke.
Njihove politične akcije in politične odločitve ne smejo biti v nasprotju s političnimi usmeritvami
Sveta stranke. Lokalni odbori stranke delujejo v skladu s tem statutom. Svoje delo lahko podrobneje
uredijo s pravili o delovanju lokalnega odbora, ki pa morajo biti s statutom usklajeni.
Lokalni odbori se za doseganje učinkovitejšega in skladnejšega delovanja stranke lahko interesno
povezujejo. Pri povezovanju sporazumno uredijo medsebojne odnose in pristojnosti, skladno s tem
statutom in skladno s sklepi ustreznih organov stranke.
27. ČLEN
Kolektivni organi stranke odločajo na sejah z večino opredeljenih glasov: »za« ali »proti«. Seje
lahko potekajo v živo ali pa korespondenčno ob podpori elektronskih medijev. V obeh primerih je
odločanje na njih veljavno le, če je pred začetkom odločanja za vsak predlagani sklep ugotovljena
sklepčnost. Kadar seja poteka v živo, je sklepčnost zagotovljena s prisotnostjo več kot polovice
članov kolegijskega organa, ki imajo glasovalno pravico. Kadar seja poteka korespondenčno, je
sklepčnost zagotovljena, kadar je skupno število prispelih pozitivnih in negativnih odgovorov na
posamezni predlog sklepa večje od polovice števila vseh članov kolegijskega organa.
Ne glede na način, po katerem se seja vodi, mora biti zagotovljena možnost za enkratno podajanje
pripomb in enkratno podajanje replik, preden generalni sekretar oblikuje predloge sklepov o katerih
se nato izvede glasovanje.
28. ČLEN
Obvezni organi lokalnega odbora so predsednik odbora, izvršni odbor, sekretar odbora in zbor
članov.
Predsednik lokalnega odbora stranke deluje tako, da:
-
predstavlja lokalni odbor stranke v javnosti,
sklicuje in vodi seje organov lokalnega odbora,
imenuje sekretarja lokalnega odbora
-
opravlja druge naloge ter izvršuje pooblastila po tem statutu in v skladu s sklepi pristojnih
organov stranke.
Izvršni odbor lokalnega odbora sestavljajo najmanj trije (3) izvoljeni člani lokalnega odbora. Po
funkciji sta poleg teh treh člana izvršnega odbora še predsednik lokalnega odbora in predstavnik
svetniške skupine , ki predstavlja stranko v organih lokalne samouprave.
Naloge izvršnega odbora so predvsem načrtovanje aktivnosti lokalnega odbora, obveščanje lokalne
javnosti o delu lokalnega odbora ter nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem lokalnega
odbora ter pridobivanje novih članov in animiranje simpatizerjev stranke.
Zbor članov lokalnega odbora sestavljajo vsi člani stranke tega odbora, če pravila o delovanju
lokalnega odbora ne določajo, da je zbor sestavljen na delegatski osnovi. Zbor je sklepčen, če so
nanj najmanj sedem dni pred sejo bili pisno vabljeni vsi člani, na podlagi uradnega spiska članstva
lokalnega odbora, ki ga izda generalni sekretar in mora biti datiran na dan sklica zbora. Dan sklica
zbora je tisti dan, ko so bila poslana vabila na zbor lokalnega odbora vsem članom in mora biti
razviden z vabila. Glasovalno pravico na zboru imajo člani, ki so vpisani v uradni spisek članstva
lokalnega odbora, izdan na dan sklica zbora. Uradni spisek članstva lokalnega odbora je dan v
vpogled na Zboru članov.
Zbor članov lokalnega odbora:
- sprejema akt o ustanovitvi;
- voli predsednika in druge organe lokalnega odbora, razen sekretarja;
- sprejema program in pravila delovanja lokalnega odbora;
Če predsednik lokalnega odbora ne skliče zbora članov več kot leto dni, ga lahko skliče generalni
sekretar stranke.
Za vodenje zapisnika seje zbora članov je odgovoren predsednik lokalnega odbora. Kopijo
zapisnika zbora članov je predsednik lokalnega odbora dolžan posredovati generalnemu sekretarju
stranke, original pa arhivira tajnik lokalne pisarne stranke.
Če se število članov lokalnega odbora zmanjša pod 5 in če se tak odbor ne more sporazumno
združiti z njemu teritorialno najbližjim delujočim lokalnim odborom, lahko na pobudo preostalih
članov ali na pobudo generalnega sekretarja predlaga Svetu stranke prisilno združitev ali ukinitev
takega odbora.
29. ČLEN
Delo v organih stranke se opravlja prostovoljno. Le v primeru, da obseg dela posameznih organov
ali nosilcev individualne funkcije zahteva zahtevnejšo strokovno in redno časovno obremenitev, se
takšno delo posebej nagradi, o čemer odloča na predlog Izvršnega odbora Svet stranke.
Za izvrševanje tehničnih, finančnih in administrativnih nalog ima stranka lahko stalne in pogodbene
delavce. O tem odloča na predlog Izvršnega odbora Svet stranke.
IV. POGLAVJE
VOLITVE IN IMENOVANJA
30. ČLEN
Mandat organov stranke traja štiri leta.
Vse funkcije v voljenih organih so medsebojne nezdružljive.
31. ČLEN
V kolektivne organe stranke, morajo biti predlagani kandidati skladno z Zakonom o enakih
možnostih obeh spolov.
32. ČLEN
Volitve so praviloma tajne, imenovanja pa opravijo pristojni organi praviloma z javnim
glasovanjem.
Kandidat za predsednika stranke ali lokalnega odbora mora ob svoji kandidaturi predložiti program
delovanja stranke za mandatno obdobje v katerega želi biti izvoljen. S tem programom morajo biti
določeni vsebinski in finančni okviri delovanja stranke. Predložitev tega programa je v
kandidacijskem postopku izločitveni pogoj.
Kandidatne liste za kolegijske organe stranke na vseh ravneh morajo zagotavljati najmanj 40 %
zastopanost vsakega spola, razen na lokalni ravni, če to onemogoča struktura članstva.
Člani organov, individualni organi stranke ter nosilci drugih funkcij v stranki se volijo po
opravljenem postopku evidentiranja in kandidiranja. Postopke in merila za predlaganje in volitve
članov organov, individualnih organov ter nosilcev drugih funkcij določa pravilnik, ki ga po
opravljeni razpravi sprejme Svet stranke.
33. ČLEN
Za imenovanje kandidata na imenovano funkcijo, za javne volitve ali za druge odločitve v zvezi z
volitvami in imenovanji ter razrešitvami, ki so sprejete z javno opredelitvijo članov pristojnega
organa, se šteje, da je odločitev sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov pristojnega
organa.
34. ČLEN
Razrešitev voljenih organov po poteku mandata se opravi praviloma s tajnim glasovanjem. Mandat
voljenih in imenovanih organov ter vseh delovnih teles na državni ravni organiziranosti stranke
preneha s prenehanjem mandata Sveta stranke, svoje funkcije pa morajo opravljati do izvolitve
oziroma imenovanja novih.
O predčasni razrešitvi posameznih voljenih ali imenovanih članov organov ali nosilcev funkcij
individualnih organov se odloča s tajnim glasovanjem.
35. ČLEN
Nosilcu funkcije, ki je izvoljen med trajanjem mandata drugih organov, mandat poteče s
prenehanjem mandata tem organom. Če preneha mandat nosilcu funkcije individualnega organa,
Svet stranke imenuje vršilca dolžnosti, ki to funkcijo opravlja do prve seje Kongresa.
Nadomestne volitve predsednika stranke, podpredsednika stranke, predsednika Sveta stranke in
ostalih članov Izvršnega odbora ob morebitnem odstopu s funkcije ali prenehanju članstva v stranki
je treba opraviti na prvi seji Kongresa. Ob morebitni razrešitvi se izvolitev opravi na isti seji
Kongresa kot razrešitev, po postopku, ki velja za predlaganje kandidatov za kandidatne liste na
kongresu samem.
Smiselno enako se uporabljajo določbe o nadomestnih volitvah tudi za nadomestne volitve
manjkajočih članov kolegijskih organov stranke.
36. ČLEN
Za volitve in imenovanja ter razrešitve v organih lokalnih odborov se smiselno uporabljajo določbe
tega statuta, ki veljajo za volitve, imenovanja in razrešitve v organe na državni ravni organiziranosti
stranke, če akt o ustanovitvi lokalnega odbora ne določa drugače.
37. ČLEN
Kandidate oz. liste kandidatov za volitve v občinske svete ter kandidate za župane določa zbor
članov lokalnega odbora, pri tem pa je pri določitvi kandidatur potrebno upoštevati zastopanost
obeh spolov v skladu z veljavno zakonodajo. Glasovanje poteka tako, da se smiselno upošteva
določbe tega statuta, ki opredeljuje volitve in imenovanja.
V. POGLAVJE
FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
38. ČLEN
Finančno in materialno poslovanje stranke poteka v skladu z veljavnimi predpisi in po posebnem
pravilniku o finančnem in materialnem poslovanju, ki ga sprejme Svet stranke.
39. ČLEN
Sredstva za financiranje delovanja stranke so redna in izredna.
Z rednimi sredstvi se financira redna dejavnost. Redna sredstva so:
-
prihodki iz članarin,
prihodki iz prispevkov pravnih in fizičnih oseb,
prihodki iz proračunov države in občin,
prihodki iz gospodarskih dejavnosti v skladu z zakonom. Izredna sredstva se uporabljajo za financiranje volilnih dejavnosti. Izredna sredstva so:
-
namenski prihodki iz proračunov države in občin,
-
namenski prispevki pravnih in fizičnih oseb v skladu z zakonom.
40. ČLEN
Stranka lahko zagotovi pridobivanje dohodka tudi z ustanavljanjem podjetij, z vlaganjem finančnih
sredstev v podjetja in je soudeležena pri dobičku podjetij v skladu z zakonom. O tem odloča na
predlog Izvršnega odbora Svet stranke.
Stranka lahko ustanavlja ali soustanavlja tudi občila, fundacije, društva in druge oblike združevanja
v skladu z zakonom.
41. ČLEN
Delitveno razmerje finančnih sredstev med organi stranke na državni in lokalni ravni določa na
predlog Izvršnega odbora Svet stranke, upoštevajoč finančno stanje stranke. To delitveno razmerje
se najkasneje do 30. aprila popravi in prilagodi glede na višino stvarno doseženih dohodkov ob
sprejemu finančnega poročila za tekoče leto in načrta finančnega poslovanja za naslednje leto, lahko
pa se to razmerje tekom leta prilagodi spremenjenim okoliščinam.
42. ČLEN
Finančno poslovanje se vodi na podlagi enotnega transakcijskega računa s podračuni posameznih
teritorialnih organizacij stranke v skladu tem statutom in s pravilnikom o finančnem poslovanju
stranke, ki ga sprejme Svet stranke.
Med podračunom in centralnim transakcijskim računom obstaja solidarna odgovornost.
Materialno in finančno poslovanje se vodi v skladu s predpisi in letnim finančnim načrtom stranke
tako na državnem kot tudi na lokalnem nivoju. Zagotovljen mora biti stalen uvid in preglednost za
organe nadzora stranke in države.
Za pravilnost materialnega in finančnega poslovanja stranke v skladu s pravilnikom o materialnem
in finančnem poslovanju odgovarjata na državni ravni generalni sekretar, na lokalnem nivoju pa
predsednik lokalnega odbora, ki o finančnem poslovanju poročata organom nadzora po potrebi,
najmanj pa dvakrat letno.
43. ČLEN
Zadolževanje stranke kot imetnika transakcijskega računa je mogoče samo izjemoma, vendar le na
osnovi predhodnega sklepa Sveta stranke. Zadolževanje imetnikov podračunov transakcijskega
računa stranke ni možno.
Za finančno in materialno poslovanje, ki bi bilo v nasprotju s prejšnjim odstavkom je oseba, ki je
dala naročilo, materialno in kazensko odgovorna.
VI. POGLAVJE
SPOJITEV, PRIPOJITEV, RAZDRUŽITEV IN PRENEHANJE
44. ČLEN
O prenehanju, spojitvi, propojitvi ali razdružitvi stranke odloča Kongres stranke z dvotretjinsko
večino prisotnih delegatov. Predlog za prenehanje, spojitev, pripojitev ali razdružitev stranke lahko
poda Svet stranke, najmanj tretjina članov stranke ali najmanj tretjina lokalnih odborov.
Predlog mora biti obrazložen in vsebovati tudi način ureditve premoženjsko-pravnih razmerij
stranke.
Kongres določi organ stranke, ki uredi premoženjsko-pravna razmerja in ob prenehanju delovanja
poskrbi za izbris stranke iz registra političnih strank.
V primeru prenehanja delovanja stranke ali njeni priključitvi k drugi stranki, se s premoženjem
ravna skladno z določili Zakona o političnih strankah.
VII. POGLAVJE
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.ČLEN
Spremembe Statuta, ki bodo potrebne zaradi uskladitve z zakonodajo, lahko sprejme Svet stranke z
dvema tretjinama (2/3) glasov navzočih članov, če take spremembe ne posegajo bistveno v vsebino
statuta.
Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut in program
stranke z večino opredeljenih glasov navzočih delegatov Kongresa.
46.ČLEN
Do naslednjega rednega Kongresa stranke morajo biti izvedeni vsi postopki ter z določbami tega
statuta usklajeni vsi notranji akti stranke na vseh nivojih njenega delovanja.
47.ČLEN
Ta statut stopi v veljavo z dnem 16.5.2013, ko ga je sprejel Kongres stranke v Ljubljani.