1. No category

TAFONOMIJA
veja arheozoologije, ki proučuje različne procese in dejavnike,
ki so vplivali na ostanke živali po smrti (post mortem)
• antropogeni dejavniki (npr. razbijanje kosti)
• naravni dejavniki (npr. preperevanje kosti)
 TAFONOMSKE IZGUBE
TAFOCENOZA (fosilna združba)
TANATOCENOZA
BIOCENOZA
ANALIZA SLEDOV NA KOSTEH
Prepoznavanje različnih tafonomskih dejavnikov 
• rekonstrukcija nekdanjega okolja (npr. zasiganost, vodni transport …)
• rekonstrukcija človekovih aktivnosti (npr. ožganost, vrezi …)
• kdo je bil akumulator živalskih ostankov ("Hunter or the hunted?")
Vedno je pomembna interpretacija !
FRAGMENTIRANOST
1. Namensko razbijanje – človek
2. Delovanje zveri
3. Teptanje
4. Preperevanje
5. Drugi vzroki
ZGRADBA DOLGE KOSTI
PROX.
EPIFIZA
SPONGIOZA
DIAFIZA
KOMPAKTA
MOZGOVNA VOTLINA
DIST.
EPIFIZA
2 tipa kostnega tkiva
1. NAMENSKO RAZBIJANJE – ČLOVEK
• dobro so ohranjeni samo sklepni deli kosti (epifize)
• diafize mozgovnih kosti so intenzivno fragmentirane
• frakture so komplicirane, s stopničastim robom
• včasih vidna udarna točka
• razbite lobanje
• razbit spodnji rob mandibul:
2. DELOVANJE ZVERI
• običajno zgrizejo mehkejše dele kosti – ploščate kosti in epifize dolgih kosti
• značilna viličasta oglodanost končnih delov diafiz ! (epifiza manjka)
• sledovi zob (udrtine, raze)
* hijena pa lahko zdrobi tudi diafize večjih kosti
3. TEPTANJE
• preprosti prelomi osrednjega dela diafiz
4. PREPEREVANJE
če kost leži na prostem in je izpostavljena atmosferskim vplivom
• intenzivna popokanost površine kosti
• razpad na zelo majhne fragmente ali luske
5. SVEŽI PRELOMI
• ostri robovi
• prelom je svetlejše barve kot površina kosti
OŽGANOST
1. Kosti lahko počrnijo ob neposrednem stiku z ognjem:
Pozor:
• kosti lahko počrnijo tudi v močvirskem (redukcijskem) okolju
• prevleke Mn-oksidov
2. Izpostavljenost najvišjim temperaturam za dalj časa  bela barva !
= KALCINIRANE KOSTI
se skrčijo,
so zelo krhke; razpadajo !
Kako uničiti kost?
ORGANSKO SNOV:
Izpostavljenost
• kisiku v zraku
ANORGANSKO SNOV:
• s kislino
(oksidacija, aerobne bakterije)
• spremembam v okolju
Na hitro:
• z žganjem ali luženjem


Kje v naravi je kislo okolje?
SLEDOVI DELOVANJA ZVERI
• značilna "viličasta" oglodanost konca diafize
• sledovi zob (vdolbinic, raz) na površini kosti !
• lahko so prisotni znaki digestivne korozije:
Zobje (običajno derači) lahko na mehkih (!)
spongioznih delih kosti pustijo značilne udrtine
ali celo luknje.
Na diafizah je kompakta zelo debela 
luknje na diafizah so običajno delo človeka,
ne zveri.
Luknje, izdelane s tehniko vrtanja (za razliko od tehnike prebijanja)
SLEDOVI GLODANJA GLODALCEV
1 cm
2,5 cm
VREZI
• nastali pri razkosavanju mesa in odiranju kože
• bolj kvalitetno orodje pusti bolj nedvoumne sledove
• vreze, nastale ob uporabi kamenega orodja slabše kvalitete,
je pogosto težko dokazati
• različni naravni dejavniki lahko povzročijo podobne sledove
 težave pri interpretaciji
Kost je običajno polna raznih raz, ki so nastale zaradi
teptanja, premikov v sedimentu, zverskih zob itd.
Prvi vrezi že pred 3,4 milijoni let?
Dikika (Etiopija)
sledovi na kosteh,
ki so jih eksperimentalno
podvrgli teptanju
Raze, ki nastanejo pri teptanju:
• naključno orientirane
• naključno razporejene
• običajno širše dno kot pri vrezih
• bolj plitve
• niso tako ravne kot pri vrezih
Tipični vrezi, ki nastanejo pri odstranjevanju mesa:
1 cm
0,5 cm
0,5 mm
SEM
• “V” profil
• vzporedne strije
Tipični vrezi, ki nastanejo pri razkosavanju mesa:
• na značilnih mestih (npr. narastišča kit); več vzporednih zarez
1 cm
nadlahtnica in golenica jelena
1 cm
•
Vrezi na kosteh šap, na bazi rogov, ob ušesih in drugih kosteh,
ki ležijo neposredno pod kožo, so lahko znak odiranja kože:
• Druge interpretacije:
npr. specifične "mesarske tehnike",
načini žrtvovanja …
Problematika "kulta jamskega medveda".
Vrezi na kosteh so lahko pomemben dokaz, da je živali v nekem najdišču uplenil človek.
10 cm
Stepski bizon; Malečnik pri Mariboru
Uporaba roževine
keratin – organska snov!
ZASEKANINE
• globok, nesimetričen "V" profil
• običajno v bližini velikih sklepov
SLEDOVI ŽAGANJA
Po specifičnih sledovih
lahko včasih določimo
tip orodja.
ZNAKI OBDELAVE IN UPORABE KOSTI
koščeno šilo
Pri uporabi se kosti značilno zgladijo ("spolirajo").
Pozor: do tega lahko pride tudi po naravni poti …
Umetniške gravure na kosteh:
Robin Hood's Cave,
Anglija
(~ 12.000 let)
Les Eyzies, Francija (magdalenien;12.500 let)
Najstarejše gravure?  Odtisi krvnih žil:
1 cm
Pech de l’Azé II (starost ~ 200.000 let)
Mokriška jama (aurignacien) - stegnenica jamskega medveda;
PSEVDOGRAVURE !
Koščene konice
iz Potočke zijalke
(aurignacien)
Gravure ali sledovi obdelave?
Ciganska jama pri Kočevju (gravettien) – gravure ?
1 cm
?
M. Brodar (1991, 2009)
1
2
3
5 mm
1
2
1 mm
3
5 mm
4
4
5
6
1 mm
5
6
Korenine rastlin oz. micelij gliv  jedkanje površine
5 mm
1 mm
1 mm
1 mm
‘Odtisi’ krvnih žil?
5 mm
Simpson, 1984
1 cm
2,5 mm
0,5 mm
Jorge et al., 1980
SPREMENJENA POVRŠINA KOSTI
• odtisi koreninic
• zasiganost kosti  toplo, vlažno, jamsko okolje !
• korodiranost
• erodiranost  vodni transport ?
• BARVA KOSTI (odvisna od okoliškega sedimenta)
temna barva  redukcijsko (močvirsko) okolje
PATOLOŠKE SPREMEMBE NA KOSTEH
IN ZOBEH
hipoplazija sklenine
osteomielitis
Delovne živali:
• zaradi velikih obremenitev prekomerno razvita narastišča za kite
• eksostoze na kosteh šap
Živali v ujetništvu (domestikacija):
• razvojne nepravilnosti (pomanjkanje hrane)
• redčenje kostnine (pomanjkanje gibanja)
• zaceljeni zlomi (skrb za žival)
Bolezenske spremembe na zobeh so običajno bolj pogoste pri domačih
živalih (prehrana; morfološke spremembe lobanje in čeljusti)
OHRANJENOST KOSTI
je odvisna od več faktorjev:
1. Funkcionalna zgradba kosti
• vrsta kosti
• starost osebka
2. Modifikacije po odmrtju (tafonomski faktorji)
• antropogeni dejavniki
• naravni dejavniki
3. Značilnosti tal oz. sedimenta
• kislost, zračnost
• prisotnost vode, temperatura
Funkcionalna zgradba
in z njo povezana trdnost in odpornost kosti
1. RAZLIČNE VRSTE KOSTI
• najbolje se ohranijo kratke kosti (zelo gosta spongioza; majhne)
• najslabše se ohranijo ploščate kosti (zelo redka spongioza; velika površina)
• kaj pa dolge kosti?
* ZOBJE so najtrši in običajno najbolj številčno ohranjeni deli skeleta !
2. STAROST ŽIVALI
• kosti mladičev so bistveno bolj porozne (več org. snovi) in se slabše ohranijo
• votli zobje mladičev se slabše ohranijo – večje TAFONOMSKE IZGUBE !
* Tisti deli kosti in zob, ki se v ontogenetskem razvoju formirajo prej,
imajo več možnosti, da se fosilno ohranijo.
RAST ZOBA – ONTOGENETSKI RAZVOJ
• Najprej se oblikuje krona zoba, ki je sprva zaprta v čeljustnici in temne barve!
• Z rastjo korenine začne zob izraščati; sklenina dobi značilno barvo in sijaj
• Zob je prvotno votel, potem pa se postopoma zapolni z dentinom!
M1 pri jamskem medvedu:
1,25 mm
2,5 mm
Zobje mladičev so votli  mehansko manj odporni  podzastopanost !
2. Modifikacije po odmrtju
1. ANTROPOGENI DEJAVNIKI (človekova aktivnost)
• diafize dolgih kosti z veliko mozga so intenzivno razbite !
• nasprotno so kosti z malo mozga "ušle" tovrstni destrukciji in so
v arheoloških najdiščih bolje ohranjene (metapodiji, falange …)
2. ZVERI itd.
kostne odpadke (predvsem sklepne dele) so pogosto raznesli in oglodali psi …
3. TEPTANJE itd.
• Mehanske pritiske najbolje prenesejo manjše kosti s trdno zgradbo
npr. kratke kosti, falange, zobje …
3. Značilnosti tal oz. sedimenta
1. KISLOST
kosti se najbolje ohranijo v rahlo bazičnih tleh (pH 7,8-7,9)
2. ZRAČNOST
v drobnozrnatih sedimentih (npr. glini) se kosti bolje ohranijo kot v
grobozrnatih sedimentih (npr. produ)
3. PRISOTNOST VODE
občasna (ciklična) izpostavljenost vodi povzroči veliko škode na kosteh
4. TEMPERATURA TAL
ekstremne temperaturne spremembe lahko povzročijo pokanje kosti …
Kosti so se najbolje ohranile,
• če jih je hitro prekril drobnozrnat sediment
in jih tako zaščitil pred teptanjem in drugimi vplivi (kisik, spremembe v okolju …)
• če je bilo okolje čimbolj stalno (npr. jamsko !)
brez velikih nihanj v temperaturi in vlagi
Predpogoj za fosilizacijo je, da organska snov propada počasi!
Med procesom fosilizacije jo postopoma nadomeščajo anorganske snovi
iz okolice (PERMINERALIZACIJA).
Če organska snov propade hitro, kost razpade, še preden bi se utegnila
fosilizirati.
ZBIRANJE KOSTI MED IZKOPAVANJI
1. Natančno vzorčenje
• po plasteh oz. stratigrafskih enotah
• po področnih enotah
Najdbe brez konteksta so najdbe brez vrednosti.
2. Zbiranje vseh ostankov; tudi fragmentov!
3. Spiranje na sitih (MIKROSESALCI!)
4. Počasno sušenje (v senci)
5. Primerno shranjevanje …
6. Preparacija …
RAZISKAVE ŽIVALSKIH OSTANKOV V
ARHEOLOŠKIH NAJDIŠČIH
•
•
•
•
odnos človek/žival
način življenja
kronologija
interpretacija okolja (PALEOEKOLOGIJA)
Lascaux
Nihanje povprečne letne temperature v zadnjih 425.000 letih:
premik vegetacijskih pasov od severa proti jugu
KRIOFILNA FAVNA
v mrzlih obdobjih mlajšega pleistocena:
"Mrzli trio": dlakavi nosorog, mamut, severni jelen
KRIOFILNA FAVNA:
polarna lisica
arktični leming
Gulo gulo
alpski svizec
snežni zajec
TERMOFILNA FAVNA:
• merckijev (gozdni) nosorog
• gozdni slon
• povodni konj
MEZOFILNA FAVNA:
divja svinja
srna
gozdna voluharica
EVRITERMNE ŽIVALI:
stepski bizon
orjaški jelen
jamski lev
(jama Chauvet)
jamska hijena
ANALIZA KOSTNEGA MATERIALA
Identifikacija kostnih ostankov; determinacija živalskih vrst
• primerjalna osteološka zbirka:
• osteološki atlasi:
Analiza sledov na kosteh
Dolní Vestonice (~ 26.000 BP) - rekonstrukcija
Določanje spola živali
Npr. po rogovih, medenici, atlasu pri drobnici …
Pri večji količini ostankov lahko ugotavljamo razmerje spolov s statističnimi
analizami mer določenih skeletnih elementov (npr. metapodiji pri drobnici)
Primer: podočniki jamskega medveda – izrazit spolni dimorfizem:
SAMICE
SAMCI
Mokriška jama: premer podočnikov v mm
(n=377)
Določanje starosti živali po kosteh
Glavne starostne skupine:
Kaj, koliko se ohrani pri različni starosti?
Kako prepoznamo npr. juvenilno kost?
Subadultna kost:
•
diafiza skoraj tako velika kot pri odraslih
•
epifize ločene od diafiz
Zakaj je v arheoloških najdiščih veliko
subadultnih kosti?
Golenica mladega goveda:
Čas zraščanja epifiz z diafizami
pri dolgih kosteh različnih živali:
Primeri:
• radius psa; prox. epifiza že prirasla, dist. še ne  starost pribl. 1 leto
• humerus goveda; na prox. delu še vedno vidna E/D zrast  starost 4-5 let
Določanje starosti živali po zobeh
1. glede na izraščenost mlečnih in stalnih zob pri čeljustnicah mladih živali
Mlajša kot je žival, bolj natančna je lahko ocena starosti
2. glede na formiranost zob pri mladih živalih
• zapolnjevanje prvotno votlega zoba z dentinom !
3. po obrabi žvekalne površine (predvsem pri rastlinojedih)
• obrabni vzorci
• višina krone
4. s štetjem prirastnic na zobnem cementu
= najbolj objektivna metoda določanja starosti
Čas izraščanja mlečnih in stalnih zob – sheme za določanje starosti pri
čeljustnicah mlajših živalih:
Primer:
mandibula koze
stare ~ 18 mesecev:
OBRABA ZOB
- najbolj intenzivna ob trdi rastlinski hrani
- višina krone !
konj
zebra
Značilni obrabni vzorci:
ovca – koza
metoda Deniz-Payne
Prirastnice v zobnem cementu; jamski medved
(jedkani obrusi):
3 leta
4 leta
5 let
~ 12 let
STAROSTNA STRUKTURA – MORTALITETNI PROFILI
• ugotavljanje vzrokov umrljivosti …
• ugotavljanje nekdanje paleoekonomije …
Primer:
osnovna zahteva: najmanj 30 osebkov !
N
30
25
20
15
10
5
years
jamski medved; Mokriška jama (N = 107)
pdb. mortalitetni trendi kot pri današnjih grizlijih (Yellowstone)
~30
~29
~28
~27
~26
~25
~24
~23
~22
~21
~20
~19
~18
~17
~16
~15
~14
~13
~12
~11
~10
~9
~8
~7
~6
~5
~4
~3
~2
~1
<0,5
0
ZNAČILNE OBLIKE MORTALITETNIH PROFILOV
"U" oblika mortalitetnega profila
• prevladujejo mladiči in stare živali (= najšibkejši osebki)
• lakota, plenilci, zasledovalna tenika lova …
"Katastrofičen" profil
• če je starostna struktura podobna živi populaciji
• npr. vulkanski izbruh …
Velik delež zrelih, odraslih osebkov
• napredna tehnika lova
Najmočneje zastopana subadultna skupina
• mesno gospodarstvo (npr. drobnica: 6-12 mesecev)
Primer:
• drobnica:
velik delež mladičev < 6 mesecev in
starejših živali (> 7 let), med katerimi prevladujejo samice
Starostna struktura – tripolaren graf
Določanje sezone smrti
Kdaj je bilo najdišče poseljeno (stalna naselbina, poletni tabor …)
Sistem izkoriščanja živali (npr. zakol pred zimo …)
• prirastnice na zobnem cementu ("poletne", "zimske")
• prirastnice na ribjih vretencih, otolitih …
• čeljustnice najmlajših mladičev (živali, ki se skotijo v določeni sezoni)
• ptičje kosti (selivke; gnezdenje  debelina stene kosti)
• cervidno rogovje (če ni odpadlo po naravni poti !)
Prirastnice na zobnem
cementu (zbruski)
• najbolj objektivna in natančna
metoda določanja starosti večine
živali
• ocena sezone smrti
jamski medved
star 5 let; poginil pozimi
Ciklična rast/odpadanje rogovja pri različnih cervidih
MERJENJE KOSTI
- samo nepoškodovane kosti
- po točno določenih standardih
- da so potem podatki iz različnih najdišč ustrezno primerljivi
Najbolj informativne so meritve dolgih kosti in lobanje.
 velikost (plečna višina) živali
Interpretacije:
•
•
•
•
•
klima (Bergmanovo pravilo; ne velja vedno!)
starost najdišča
ločevanje nekaterih živali (npr. osel/konj)
določanje spola
domestikacija
Izrael; Davis (1981)
Ovis orientalis
Ovis aries
OVCA - VELIKOST KOSTI; BLIŽNJI VZHOD
Uerpmann (1979)
Bos primigenius
= pragovedo
= tur
Lascaux
Sigismund von Herberstein (1556)
Bos primigenius  Bos taurus
ŠTEVILČNOST OZ. ZASTOPANOST
POSAMEZNIH VRST ŽIVALI
1. NISP (number of identifiable specimens)
= število vseh določljivih skeletnih elementov
2. MNI (minimum number of individuals)
= najmanjše število osebkov; običajno po zobeh
3. Teža vseh določenih kosti neke živali
primerjava z NISP  ocena fragmentiranosti
• običajno z analizo velikosti fragmentov !
 Odstotni deleži različnih vrst
• kažejo pomen različnih živali za prehrano,
• ne nujno tudi ekonomski pomen nasploh
ZASTOPANOST RAZLIČNIH SKELETNIH ELEMENTOV
DOLOČENE ŽIVALI
ob upoštevanju, da so tafonomske izgube pri različnih kosteh različne !
Kategorije kosti ~ ekvivalent kategorijam mesa:
Kategorija A:
vretenca, lopatica, kolčnica, humerus, femur
Kategorija B:
neurocranium, mandibula, rebra, grodnica,
radius, ulna, tibija, fibula
Kategorija C:
nekatere kosti lobanje, repna vretenca, zapestnice, nartnice …
 Interpretacija različnih človekovih aktivnosti
* primerjalne atropološke in etnografske študije primitivnih ljudstev
Davis, 1987
MOŽNOSTI IN OMEJITVE ARHEOZOOLOGIJE
Natančnost izkopavanja in količina izkopanega materiala 
točnost in obseg arheozooloških interpretacij
10 določenih kosti  prisotnost nekaterih vrst na najdišču
100  približna razmerja različnih vrst
1000  starostna in spolna struktura (razlaga ekonomije …)
10000  primerjave po plasteh itd.
Destruktivnost izkopavanj  izgubljeni podatki so izgubljeni za vedno.
Analiza živalskih ostankov je nujen del vsestranske, interdisciplinarne obdelave
nekega najdišča in pomemben vir informacij o vedenju ljudi in nekdanjem okolju.