1. No category

RAZISKAVE ŽIVALSKIH OSTANKOV V
ARHEOLOŠKIH NAJDIŠČIH
•
•
•
•
odnos človek/žival
način življenja
kronologija
interpretacija okolja (PALEOEKOLOGIJA)
Lascaux
Nihanje povprečne letne temperature v zadnjih 425.000 letih:
premik vegetacijskih pasov od severa proti jugu
KRIOFILNA FAVNA
v mrzlih obdobjih mlajšega pleistocena:
"Mrzli trio": dlakavi nosorog, mamut, severni jelen
KRIOFILNA FAVNA:
polarna lisica
arktični leming
Gulo gulo
alpski svizec
snežni zajec
TERMOFILNA FAVNA:
• merckijev (gozdni) nosorog
• gozdni slon
• povodni konj
MEZOFILNA FAVNA:
divja svinja
srna
gozdna voluharica
EVRITERMNE ŽIVALI:
stepski bizon
orjaški jelen
jamski lev
(jama Chauvet)
jamska hijena
Ursus spelaeus Rossenmüller, 1794
~ 300.000 – 20.000 let pred sedanjostjo.
Najbolj pogosta žival v evropskih jamskih najdiščih
iz mlajšega pleistocena.
~ 100 najdišč v Sloveniji
Specializiran lov na jamskega medveda?
Zdenek Burian, 1960
Prirastnice
na zobnem cementu
• najbolj objektivna in natančna
metoda določanja starosti večine
živali
• ocena sezone smrti
jamski medved
star 5 let; poginil pozimi
Prirastnice v cementu – jedkani, obarvani obrusi
3 leta
4 leta
5 let
~ 12 let
Mortalitetni profili
Divje babe I: plasti 2-10
450
400
350
300
N
250
200
150
100
50
~27
~26
~25
~24
~23
~22
~21
~20
~19
~18
~17
~16
~15
~14
~13
~12
~11
~10
~9
~8
~7
~6
~5
~4
~3
~2
~1
<8 m.
0
- umrljivost je bila največja v prvi zimi oz. pomladi
- več kot 80% vseh živali, ki so poginile v jami, je bilo mlajših od 18 mesecev
Kako pogosto so jamski medvedi poginjali v jami Divje babe I v času
usedanja plasti 8?
~ 1 odrasel medved na 15 let
~ 1 2-4 leta star osebek na 16-17 let
~ 1 enoleten mladič na 3-4 leta
~ 1 manj kot pol leta star mladič na 1-2 leti
ZNAČILNE OBLIKE MORTALITETNIH PROFILOV
"U" oblika mortalitetnega profila
• prevladujejo mladiči in stare živali (= najšibkejši osebki)
• lakota, plenilci, zasledovalna tenika lova …
"Katastrofičen" profil
• če je starostna struktura podobna živi populaciji
• npr. vulkanski izbruh …
Velik delež zrelih, odraslih osebkov
• napredna tehnika lova
Najmočneje zastopana subadultna skupina
• mesno gospodarstvo (npr. drobnica: 6-12 mesecev)
Primer:
• drobnica
• velik delež mladičev < 6 mesecev in
• starejših živali (> 7 let), med katerimi prevladujejo samice
RAST ZOBA – ONTOGENETSKI RAZVOJ
• Najprej se oblikuje krona zoba, ki je sprva zaprta v čeljustnici in temne barve!
• Z rastjo korenine začne zob izraščati; sklenina dobi značilno barvo in sijaj
• Zob je prvotno votel, potem pa se postopoma zapolni z dentinom!
M1 pri jamskem medvedu:
1,25 mm
2,5 mm
Zobje mladičev so votli  mehansko manj odporni  podzastopanost !
Določanje sezone smrti
Kdaj je bilo najdišče poseljeno (stalna naselbina, poletni tabor …)
Sistem izkoriščanja živali (npr. zakol pred zimo …)
• prirastnice na zobnem cementu ("poletne", "zimske")
• formiranost zob
• čeljustnice najmlajših mladičev (živali, ki se skotijo v določeni sezoni)
• ptičje kosti (selivke; gnezdenje  debelina stene kosti)
• cervidno rogovje (če ni odpadlo po naravni poti !)
•
prirastnice na ribjih vretencih, otolitih …
Dolní Vestonice (~ 26.000 BP) - rekonstrukcija
TAFONOMIJA
proučevanje različne procese in dejavnike,
ki so vplivali na ostanke živali po smrti (post mortem)
• antropogeni dejavniki (npr. razbijanje kosti)
• naravni dejavniki (npr. preperevanje kosti)
 TAFONOMSKE IZGUBE
TAFOCENOZA (fosilna združba)
TANATOCENOZA
BIOCENOZA
ANALIZA SLEDOV NA KOSTEH
Prepoznavanje različnih tafonomskih dejavnikov 
• rekonstrukcija nekdanjega okolja (npr. zasiganost, vodni transport …)
• rekonstrukcija človekovih aktivnosti (npr. ožganost, vrezi …)
• kdo je bil akumulator živalskih ostankov ("Hunter or the hunted?")
Vedno je pomembna interpretacija !
FRAGMENTIRANOST
1. Namensko razbijanje – človek
2. Delovanje zveri
3. Teptanje
4. Preperevanje
5. Drugi vzroki
1. NAMENSKO RAZBIJANJE – ČLOVEK
• dobro so ohranjeni samo sklepni deli kosti (epifize)
• diafize mozgovnih kosti so intenzivno fragmentirane
• frakture so komplicirane, s stopničastim robom
• včasih vidna udarna točka
• razbite lobanje
• razbit spodnji rob mandibul:
3. TEPTANJE
• preprosti prelomi osrednjega dela diafiz
4. PREPEREVANJE
če kost leži na prostem in je izpostavljena atmosferskim vplivom
• intenzivna popokanost površine kosti
• razpad na zelo majhne fragmente ali luske
OŽGANOST
1. Kosti lahko počrnijo ob neposrednem stiku z ognjem:
Pozor:
• kosti lahko počrnijo tudi v močvirskem (redukcijskem) okolju
• prevleke Mn-oksidov
2. Izpostavljenost najvišjim temperaturam za dalj časa  bela barva !
= KALCINIRANE KOSTI
se skrčijo,
so zelo krhke; razpadajo !
SLEDOVI DELOVANJA ZVERI
• značilna "viličasta" oglodanost konca diafize
• sledovi zob (vdolbinic, raz) na površini kosti !
• lahko so prisotni znaki digestivne korozije:
SLEDOVI DELOVANJA ZVERI
Ko zobje spodletavajo na gladki površini kosti, lahko pustijo raze:
• ki imajo značilen, gladek "U" profil brez notranjih strij
• in so bolj ali manj plitve, neravne, nepravilne, naključno usmerjene
SLEDOVI GLODANJA GLODALCEV
1 cm
2,5 cm
VREZI
• nastali pri razkosavanju mesa in odiranju kože
• bolj kvalitetno orodje pusti bolj nedvoumne sledove
• vreze, nastale ob uporabi kamenega orodja slabše kvalitete,
je pogosto težko dokazati
• različni naravni dejavniki lahko povzročijo podobne sledove
 težave pri interpretaciji
Kost je običajno polna raznih raz, ki so nastale zaradi
teptanja, premikov v sedimentu, zverskih zob itd.
Prvi vrezi že pred 3,4 milijoni let?
Dikika (Etiopija)
sledovi na kosteh,
ki so jih eksperimentalno
podvrgli teptanju
Raze, ki nastanejo pri teptanju:
• naključno orientirane
• naključno razporejene
• običajno širše dno kot pri vrezih
• bolj plitve
• niso tako ravne kot pri vrezih
Tipični vrezi, ki nastanejo pri odstranjevanju mesa:
1 cm
0,5 cm
0,5 mm
SEM
• “V” profil
• vzporedne strije
Tipični vrezi, ki nastanejo pri razkosavanju mesa:
• na značilnih mestih (npr. narastišča kit); več vzporednih zarez
1 cm
nadlahtnica in golenica jelena
1 cm
•
Vrezi na kosteh šap, na bazi rogov, ob ušesih in drugih kosteh,
ki ležijo neposredno pod kožo, so lahko znak odiranja kože:
• Druge interpretacije:
npr. specifične "mesarske tehnike",
načini žrtvovanja …
Vrezi na kosteh so lahko pomemben dokaz, da je živali v nekem najdišču uplenil človek.
10 cm
Stepski bizon; Malečnik pri Mariboru
Uporaba roževine
keratin – organska snov!
ZNAKI OBDELAVE IN UPORABE KOSTI
koščeno šilo
Pri uporabi se kosti značilno zgladijo ("spolirajo").
Pozor: do tega lahko pride tudi po naravni poti …
Umetniške gravure na kosteh:
Robin Hood's Cave,
Anglija
(~ 12.000 let)
Les Eyzies, Francija (magdalenien;12.500 let)
Najstarejše gravure?  Odtisi krvnih žil:
1 cm
Pech de l’Azé II (starost ~ 200.000 let)
Mokriška jama (aurignacien) - stegnenica jamskega medveda;
PSEVDOGRAVURE !
Ciganska jama pri Kočevju (gravettien) – gravure ?
1 cm
?
M. Brodar (1991, 2009)
1
2
3
5 mm
1
2
1 mm
3
5 mm
4
4
5
6
1 mm
5
6
Korenine rastlin oz. micelij gliv  jedkanje površine
5 mm
1 mm
1 mm
1 mm
‘Odtisi’ krvnih žil?
5 mm
Simpson, 1984
1 cm
2,5 mm
0,5 mm
Jorge et al., 1980
obeski iz živalskih zob
preluknjane lupine moluskov (polžev, školjk)
la Dame de Brassempouy ~ 25.000 BP
Löwenmensch -
MAMUTOVINA
Hohlenstein-Stadel
~ 32.000 BP
Schregerjeve
linije !
(rombast vzorec
v dentinu)
mamutovina
slonovina
kost –
Haversovi kanali
Zgradba rogovja:
Cervus
Rangifer
Kemična sestava in lastnosti kosti:
•
1/3 organskih snovi
kolagena vlakna  PROŽNOST
•
2/3 anorganskih snovi  TRDOTA
85% Ca-fosfat (hidroksiapatit)
10% Ca-karbonat (kalcit)
 TRDNOST (pogojena z zgradbo kosti)
* mladiči imajo v kosteh več organske snovi  ??
FOSILIZACIJA
Če so kosti v stabilnem okolju (npr. jama), hitro prekrite s sedimentom …
•
•
•
organske snovi propadejo počasi
postopoma jih nadomestijo anorganske snovi iz okolice (PERMINERALIZACIJA)
prvotna anorganska komponenta kosti ostane skoraj nespremenjena
Kost postane težja, prevzame barvo sedimenta …
* Posamezna kolagena vlakna se lahko ohranijo
več deset tisoč let !
 osnova za radiokarbonsko datiranje kosti …