načrt - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu

VEČSTOPENJSKA ŠOLA
DOBERDOB
ŠOLSKO LETO
2013-2014
NAČRT
VZGOJNO
IZOBRAŽEVALNE
PONUDBE
1
KAZALO
poglavje
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
UVOD
PREDSTAVITEV VEČSTOPENJSKE ŠOLE IN NJENIH
UPORABNIKOV
ŠOLSKO OSEBJE
ŠOLSKI ZBORNI ORGANI
DELOVNA SKUPINA ZA UČENCE S POSEBNIMI POTREBAMI
ODBOR STARŠEV
SODELOVANJE VEČSTOPENJSKE ŠOLE S TERITORIJEM
ORGANIZACIJA VEČSTOPENJSKE ŠOLE
a) Šolski koledar 2013/2014
b) Tedenski urnik posameznih šol
c) Urnik storitev
d) Stiki med šolo in družino
NAMEMBNOST ŠOLSKIH PROSTOROV
VARNOST NA ŠOLI
ANALIZA POTREB
a) Promocija uspešnega vzgojno-izobraževalnega procesa
b) Integracija učencev in preprečevanje slabega počutja na šoli
c) Usmerjanje in šolska kontinuiteta
VZGOJNA NAČELA
KURIKULARNE DEJAVNOSTI, RAZŠIRITEV IN OBOGATITEV
IZOBRAŽEVALNE PONUDBE
a) Določitev didaktičnih in vzgojnih postopkov, predmetnih in
medpredmetnih, od vrtca do nižje srednje šole
b) Določitev standardnih stopenj znanja
c) Vključevanje učencev s težavami in s posebnimi potrebami
d) Podporne in dopolnilne dejavnosti
e) Projekti in delavnice
f) Vodeni obiski in poučni izleti
g) Športne in kulturne prireditve
h) Seznam šolskih dejavnosti
i) Kriteriji ocenjevanja
NAČINI NAČRTOVANJA
DODELITEV DOMAČIH NALOG
SPOPOLNJEVANJE UČNEGA IN NEUČNEGA OSEBJA
EVALVACIJA VIP-a
stran
3
3
4
6
6
6
7
8
8
9
10
11
11
11
12
12
12
13
13
14
14
15
18
19
19
22
23
24
28
30
31
32
33
2
1) UVOD
Projekt VIP (vzgojno-izobraževalna ponudba) je osnovni dokument šole. Opredeljuje njeno
kulturno identiteto in predstavlja izhodišče za vse kurikularne in izvenkurikularne vzgojne
dejavnosti in smotre. Projekt je v skladu s splošnimi in specifičnimi vzgojno-izobraževalnimi cilji
večstopenjske šole in se prilagaja, zadovoljuje in ustreza potrebam družbene, kulturne in
gospodarske krajevne stvarnosti. Obenem je v Vip-u jasno izražen namen, da se primerno ovrednoti
strokovnost in profesionalno rast učnega osebja.
Pri sestavi projekta se upoštevajo predlogi zbora učnega osebja, predlogi staršev in splošne
smernice, ki jih je do1očil zavodni svet. Projekt se letno preverja in ustrezno dopolnjuje ali
popravlja glede na novo nastale situacije, potrebe in okoliščine.
Ravnatelj šole skrbi, skupaj s svojimi sodelavci in osebjem na tajništvu, za uresničitev načrta in
vzpostavitev potrebnih stikov z upravno in širšo družbeno stvarnostjo na območju šole.
Projekt VIP in vse priloge so na ogled na spletni strani šole, na oglasni deski in v tajništvu šole.
2) PREDSTAVITEV VEČSTOPENJSKE ŠOLE IN NJENIH
UPORABNIKOV
Večstopenjsko šolo sestavljajo naslednje enote:
Glavni sedež
OŠ “Prežihovega Voranca” Doberdob
Trg sv. Martina, 1
34070 Doberdob (GO)
tel: 0481 78009 – 784742 Fax: : 0481 78009
Otroški vrtci:
OV “Čriček” - Doberdob (tel: 0481 - 78195)
OV “Čira Čara“ - Sovodnje ob Soči (tel: 0481 – 882273)
OV “Živ Žav“ - Rupa z začasnim sedežem na Vrhu (tel: 0481 – 882927)
OV “Barčica“ - Romjan via Capitello (tel: 0481 – 777524)
OV “Barčica“ - Ronke via F.lli Cervi (tel : 3397965030)
Osnovne šole:
OŠ “Prežihovega Voranca” – Doberdob (tel: 0481 – 78009)
OŠ “Petra Butkoviča - Domna” - Sovodnje ob Soči (tel: 0481- 882500)
OŠ Vrh sv. Mihaela (tel: 0481 – 882555)
OŠ Romjan (tel: 0481 – 777122)
Nižja srednja šola: NSŠ Doberdob (tel: 0481 – 78204)
3
Uporabniki
V šolskem letu 2012/2013 je na vseh šolah vpisanih 569 učencev: v vrtcih 193, v osnovnih šolah
262, v nižji srednji šoli 114. Večstopenjsko šolo Doberdob obiskujejo otroci slovenskih družin,
mešanih zakonov in družin večinskega naroda, nekaj je tudi primerov otrok priseljenih družin.
VRTCI
Doberdob
Romjan
Sovodnje
Rupa
SKUPNO
40
104
29
20
193
OSNOVNE ŠOLE
P. Voranca – Doberdob
Romjan
P. Butkoviča – Sovodnje
Vrh
SKUPNO
SREDNJA ŠOLA
63 Doberdob
114
130
52
17
262 SKUPNO
114
3) ŠOLSKO OSEBJE
Ravnateljica:
Učno osebje:
dr. Sonja Klanjšček
Tel: 0481 –784742
Otroški vrtci
:
18 vzgojiteljic, od katerih 1 pomožna vzgojiteljica in 1
veroučiteljica
Osnovne šole : 39 učiteljev in učiteljic, od katerih 2 pomožni učitelji in 3
veroučitelji
Nižja srednja šola : 15 profesorjev in profesoric, od katerih 1 pomožna profesorica
in 1 profesorica verouka
Upravni vodja: ga. Loredana Marusic
Neučno osebje: 22 zaposlenih, od katerih 3 tajniki in 19 pomožnih sodelavcev/sodelavk (2 parttime)
Ravnateljevi sodelavci
Dario Bertinazzi
• nadomešča odsotnega ravnatelja
• skrbi za koordinacijo dela v OŠ v Romjanu
• vzdržuje stike s teritorijem v občini Ronke
• sodeluje v vodstveni skupini šole
Lady Gergolet
• nadomešča odsotnega ravnatelja
• usklaja organizacijo didaktičnih dejavnosti v osnovni šoli
• skrbi za ureditev dokumentacije o načrtovanju na ravni osnovne šole
• sodeluje v vodstveni skupini šole
Referenti
Referent za predšolsko vzgojo: Bernarda Kofol
• usklaja organizacijo didaktičnih dejavnosti v otroških vrtcih
• skrbi za organizacijo in koordinacijo spopolnjevalnih tečajev
• skrbi za ureditev dokumentacije o načrtovanju na ravni vrtca
• sodeluje v vodstveni skupini šole
4
Koordinatorji šol
Otroški vrtci:
Doberdob
Sovodnje
Rupa
Romjan
Ronke
Cotič Fabiana
Irena Raseni
Adriana Devetti
Kofol Bernarda
Susanna Frandolic
Osnovne šole:
Sovodnje
Vrh
Romjan
Doberdob
Foschini Katja
Marko Cotič
Dario Bertinazzi
Lady Gergolet
Nižja srednja šola: Doberdob
Daria Pavio
Nosilci ciljnih funkcij:
1) Učiteljica Giuliana Bastiani
Področje: Koordinacija dejavnosti in projektov
Specifični posegi:
• oblikovanje, posodabljanje in preverjanje VIP-a
• sodelovanje z zunanjimi institucijami pri izpeljavi projektov vzgojno-izobraževalne
ponudbe
• sodelovanje pri izpeljavi evalvacije šole (obdelava podatkov)
• čezmejni projekti
• sodelovanje v vodstveni skupini šole
2) Profesorica Daria Pavio
Področje: Evalvacija Večstopenjske šole, Mednarodni projekti
Specifični posegi:
• samoevalvacija Večstopenjske šole (priprava vprašalnikov, obdelava podatkov)
• sodelovanje pri oblikovanju in posodabljanju VIP-a
• koordinacija mednarodnih projektov
• čezmejni projekti
• sodelovanje v vodstveni skupini šole
3) Učitelj Štefan Cotič in učiteljica Katja Foschini
Področje: Informatika
Specifični posegi:
• odgovorni referent za laboratorij informatike v OŠ P.Voranca
• koordinator skupine referentov za laboratorije
• pregled potreb po posameznih šolah in koordinacija nakupov za laboratorije
• skrb za pripravo in posodabljanje spletne strani Večstopenjske šole
• sodelovanje v vodstveni skupini šole
4) Učitelj Valentina Martinuč in učiteljica Stefania Mozetic
Področje: Učenci s posebnimi potrebami in zdravstvena vzgoja
Specifični posegi:
• referent za stike s sociopsihopedagoško službo
• skrb za koordinacijo vključevanja učencev s posebnimi potrebami
• skrb za koordinacijo projektov zdravstvene vzgoje
• sodelovanje v vodstveni skupini šole
5
5) Vzgojiteljica Rosanna Vescovi in učiteljici Tanja Colja in Laura Hvalič
Področje: Preureditev vertikalnega kurikuluma
Specifični posegi:
• izoblikovanje obrazca in sheme za predstavitev kurikuluma
• pregled obstoječe dokumentacije v sodelovanju s kolegi
• preureditev in posodobitev vertikalnega kurikuluma
• sodelovanje v vodstveni skupini šole
4) ŠOLSKI ZBORNI ORGANI
Medsekcijski, medrazredni in razredni sveti
Praviloma se sestajajo trikrat oz. štirikrat letno. Vodi jih ravnatelj ali upravitelj šole. Njihova
funkcija je načrtovanje, izvajanje in vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela. Omogočajo in širijo
medsebojne odnose med šolskim osebjem, starši in učenci.
V teh svetih so vključeni tudi predstavniki staršev: v medsekcijskih in medrazrednih svetih po en
roditelj na razred, v razrednih svetih pa največ štirje predstavniki na razred. Sveti se lahko sestajajo
tudi brez predstavnikov staršev.
Zavodni svet
Se sestaja okvirno sedemkrat letno in opravlja istitucionalne funkcije: sprejema sklepe, ki so vezani
na finančno poslovanje, odloča o nakupih, pripravi pravilnikov, organizaciji raznih šolskih pobud, o
hišnem redu, o uporabi šolskih prostorov, poroča o lastnem delovanju.
5) DELOVNA
POTREBAMI
SKUPINA
ZA
UČENCE
S
POSEBNIMI
Navadno se sestaja vsaj dvakrat letno, po potrebi tudi večkrat ter opravlja funkcije, ki jih navaja
zakon 104/92. Praviloma so člani te skupine tudi starši učencev s posebnimi potrebami. Učiteljnosilec ciljne funkcije št.4 ureja stike med šolo in družino, usklaja individualizirane programe v
sklopu razrednega sveta in vzdržuje stike s socio-psihopedagoško službo.
6) ODBOR STARŠEV
V okviru Večstopenjske šole Doberdob delujeta dva odbora staršev: v Doberdobu in v Romjanu.
Ustanovljena sta bila predvsem iz potrebe staršev, da bi navezovali in vzpostavljali tesnejše
medsebojne stike s šolo ter tako nudili večstransko pomoč šolski dejavnosti.
Pristojnosti in delovanje obeh odborov določata pravilnika, ki sta jih odbora izglasovala ob svoji
ustanovitvi.
Odbora staršev, v šolskih prostorih ali izven njih, na lastno iniciativo in odgovornost, prirejata vrsto
pobud tako za otroke kot za širšo javnost in pri tem bogatita šolsko ponudbo in prispevata h kulturni
rasti okolja.
6
7) SODELOVANJE VEČSTOPENJSKE ŠOLE S TERITORIJEM
Večstopenjska šola Doberdob deluje na območju naslednjih občin: Doberdob (občina s 1500
prebivalci, sedež šole), Sovodnje ob Soči (1800 prebivalcev) in Ronke (12.000 prebivalcev).
Območje je z družbenega in teritorialnega vidika še kar homogeno, z razliko, da je območje
doberdobske in sovodenjske občine v glavnem poseljeno s slovensko govorečim prebivalstvom,
medtem ko je ronško ozemlje pretežno italijansko govoreče.
Odnosi med Večstopenjsko šolo in teritorijem pridejo najbolj do izraza v medsebojnem
dogovarjanju z naslednjimi ustanovami in organi, ki vzajemno sodelujejo pri dejavnostih
obojestranskega interesa:
• z Občinskimi upravami v Doberdobu, Sovodnjah ob Soči in Ronkah
• z Goriško Pokrajino
• z Avtonomno Deželo Furlanijo-Julijsko Krajino na podlagi Deželnega projekta za razvoj
izobraževalne ponudbe šolskih ustanov, na katerega se bo šola sklicevala ob predložitvi
prošenj za različne natečaje
• z Zdravstveno ustanovo
• z drugimi šolami v Italiji, Sloveniji in v svetu
• z družinami in učenci, ki s šolo sodelujejo kot njeni večletni uporabniki
• z raznimi združenji, ki so prisotna in delujejo na teritoriju
• z zasebnimi državljani, ki prostovoljno prispevajo k uresničevanju VIP-a
• z župnijami
• z bančnimi ustanovami
• z občinskimi knjižnicami
• z potujočo knjižnico Bibliobus iz Nove Gorice.
Učno osebje Večstopenjske šole sodeluje z občinskimi knjižnicami, ki so prisotne na teritoriju.
Učenci imajo možnost, da z učitelji obiščejo občinske knjižnice v okviru šolskega urnika in da tam
izvajajo razne dejavnosti, ki jih te ustanove organizirajo.
V šolskem letu 2007/2008 se je začelo sodelovanje z novogoriško knjižnico Franceta Bevka:
Bibliobus prihaja enkrat mesečno na obisk v osnovno in srednjo šolo v Doberdob s svojo bogato
ponudbo, s 5.500 knjižnimi izvodi.
Osnovna šola Prežihovega Voranca iz Doberdoba se vsako leto z Nižjo srednjo šolo udeležuje
skupnega srečanja »Prežihovcev«. Sreča se s predstavniki petih istoimenskih šol iz Slovenije in eno
iz zamejstva, OŠ iz Doline pri Trstu.
Večstopenjska šola Doberdob sodeluje in se srečuje z Osnovno šolo Stražišče v Kranju.
Mreže in konvencije
Večstopenjska šola Doberdob je vpeta v mrežo MRE.GO.ŠOL., ki med svojimi cilji navaja skupno
skrb za spopolnjevanje šolskega osebja (šole s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini).
Večstopenjska šola Doberdob je/bo podpisala konvencije za sodelovanje z naslednjimi združenji, ki
delujejo na teritoriju:
•
•
•
•
•
•
ZSŠDI – Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
Mladinski dom
Glasbena matica
Športno društvo Val
Bevkova knjižnica v Novi Gorici
Drugi šolski zavodi
7
8) ORGANIZACIJA VEČSTOPENJSKE ŠOLE
a)
Šolski koledar 2013/2014
ZAČETEK
POUKA
PROSTO
POPOLDNE
PRAZNIK
ZAVETNIK
POČITNICE
Doberdob
OTROŠKI VRTEC
Romjan-Ronke
Rupa
Sovodnje
9.9.13
9.9.13
9.9.13
9.9.13
9.9.13-13.9.13
9.9.13-13.9.13
9.9.13-13.9.13
9.9.13-13.9.13
1.11.13
1.11.13
1.11.13
01.11.13
11.11.13
11.11.13
11.11.13
11.11.13
23.12.13- 6.1.14 23.12.13- 6.1.14 23.12.13- 6.1.14 23.12.13- 6.1.14
3.3.143.3.143.3.143.3.14PROSTI DNEVI
5.3.14
5.3.14
5.3.14
5.3.14
17.4.14 – 22.4.14 17.4.14 – 22.4.14 17.4.14 – 22.4.14 17.4.14 – 22.4.14
POČITNICE
23. in 24.4.14
23. in 24.4.14
23. in 24.4.14
PROSTA DNEVA 23. in 24.4.14
25.4.14
25.4.14
25.4.14
25.4.14
PRAZNIK
1.5.14
1.5.14
1.5.14
1.5.14
PRAZNIK
2.5.14
2.5.14
2.5.14
2.5.14
PROSTI DAN
PRAZNIK
PROSTO
POPOLDNE
KONEC POUKA
2.6.14
2.6.14
2.6.14
2.6.14
27.6.14
27.6.14
27.6.14
27.6.14
27.6.14
27.6.14
27.6.14
27.6.14
8
Doberdob
ZAČETEK
POUKA
PROSTO
POPOLDNE
PRAZNIK
PROSTI DAN
ZAVETNIK
POČITNICE
PROSTI
DNEVI
POČITNICE
9.9.13
OSNOVNA ŠOLA
Romjan
Vrh
9.9.13
Sovodnje
9.9.13
9.9.13
9.9.13-13.9.13
SREDNJA
Doberdob
9.9.13
11.9.13
1.11.13
1.11.13
1.11.13
1.11.13
11.11.13
23.12.136.1.14
3.3.145.3.14
17.4.14 –
22.4.14
11.11.13
23.12.136.1.14
3.3.145.3.14
17.4.14 –
22.4.14
11.11.13
23.12.136.1.14
3.3.145.3.14
17.4.14 –
22.4.14
11.11.13
23.12.136.1.14
3.3.145.3.14
17.4.14 –
22.4.14
1.11.13
2. 11.13
11.11.13
23.12.136.12.14
3.3.145.3.14
17.4.14 –
22.4.14
23. in 24.4.14
23. in 24.4.14
23. in 24. 4.14
25.4.14
1.5.14
2.5.14
2.6.14
25.4.14
1.5.14
2.5.14
2.6.14
25.4.14
1.5.14
2.5.14
2.6.14
PROSTA
23. in 24.4.14 23. in 24.4.14
DNEVA
PRAZNIK
25.4.14
25.4.14
PRAZNIK
1.5.14
1.5.14
PROSTI DAN
2.5.14
2.5.14
PRAZNIK
2.6.14
2.6.14
športni dan,
zaključna
PROSTO
prireditev
POPOLDNE
in 11.6.14
KONEC
11.6.14
11.6.14
POUKA
11.6.14
11.6.14
11.6.14
11.6.14
od 9.9.13
do 25.1.14
in 7.6.14
DELOVNE
SOBOTE
b) Tedenski urnik posameznih šol:
Otroški vrtec
kraj
Doberdob
Sovodnje
Rupa
Romjan
dnevi
ponedeljek - petek
ponedeljek - petek
ponedeljek - petek
ponedeljek - petek
urnik
7.45-15.45
7.30-15.30
7.40-15.40
7.45-15.45
Učiteljice pri delovnem urniku uvajajo načelo fleksibilnosti, s ciljem da se podaljša čas
soprisotnosti. Na ta način omogočajo delo v manjših skupinah, spodbujajo medosebne odnose in
uresničujejo potrebne individualizirane posege.
Šolski dan predvideva razvedrilne, vzgojne in didaktične dejavnosti. Dejavnosti potekajo v udobnih
prostorih, ki so opremljeni s primernim pohištvom in igračami, tako da se učencem omogoča
družabnost in učenje s pomočjo raziskovanja, primerjanja in ugotavljanja.
9
Osnovna šola
Običajen urnik: v povprečju 27 ur tedensko, ki so porazdeljene v sklopu šolskega leta.
Celodnevni pouk: 40 ur tedensko
kraj
Doberdob
Sovodnje
dnevi
ponedeljek - petek
ponedeljek - petek
urnik
7.45-13.10
7.50-12.50
Vrh
Romjan
ponedeljek - petek
ponedeljek - petek
7.55-13.20
popoldanski pouk
urnik
sreda
12.50-13.00 k
13.00-15.00
celodnevna šola
7.55-15.55
Nižja srednja šola
Letni urnik:
• od 9. septembra 2013 do 25. januarja 2014 se tedenski urnik odvija v šestih dneh:
od ponedeljka do petka od 7.45 do 13.45
ob sobotah od 7.45 do 12.00
•
od 27. januarja 2014 do 11. junija 2014 se tedenski urnik odvija v petih dneh:
od ponedeljka do petka od 7.45 do 13.45.
•
sobota, 7. junija 2014 od 7.45 do 12.00.
Na vseh šolah je po potrebi in v okvirih možnosti zagotovljen predšolski in pošolski sprejem
otrok.
c) Urnik storitev
Tajništvo: urnik za stranke
ponedeljek
torek
7.30 – 8.30
zaprto
8.00 – 9.30
8.00 – 9.30
sreda
12.30 – 13.30
14.00 – 16.30
V obdobju
14.00 – 16.00
četrtek
petek
sobota
zaprto
11.30 – 13.30
8.00 – 9.00
vpisov
12.30 – 13.30
12.30 – 13.30
8.00 – 10.00
Tajništvo bo zaprto v naslednjih dneh:
2. novembra 2013
24. decembra 2013
31. decembra 2013
2. maja 2014
14. avgusta 2014
vse sobote od 24. februarja do 31. maja 2014 ter od 7. julija do 31. avgusta 2014.
Ravnateljstvo: urnik za stranke
Ravnateljica sprejema vsak dan, po možnosti med urnikom za stranke. Zaželjen je predhoden
dogovor.
10
d) Stiki med šolo in družino
Oblike sodelovanja med šolo in družinami so sledeče:
• pisna sporočila
• roditeljski sestanek ob začetku šolskega leta: predstavitev razrednega programa in šolskih
dejavnosti
• dvomesečna individualna srečanja s starši v popoldanskih urah (osnovna in srednja šola)
• roditeljski sestanek s starši v popoldanskih urah (otroški vrtec)
• spričevala
• govorilne ure po dogovoru:
otroški vrtec: mesečno
osnovna šola: mesečno
nižja srednja šola: tedensko
• medsekcijski, medrazredni in razredni sveti ter razredni sveti v razširjeni sestavi
• informativni sestanek za starše učencev, ki se bodo vpisali v prve letnike
• sprejem pri ravnatelju
9) NAMEMBNOST ŠOLSKIH PROSTOROV
Otroški vrtci
Vsi otroški vrtci imajo:
• otroško knjižnico s slovenskimi in italijanskimi slikanicami
• knjižnico za vzgojiteljice
• igrače in didaktične igre
• pripomočke za razvijanje motorike
• avdiovizualne pripomočke
• opremljeno zunanje igrišče
• računalnik
Osnovna šola in Nižja srednja šola
Vse šole imajo:
• knjižnico s slovenskimi in italijanskimi slikanicami in mladinskimi knjigami
• knjižnico za učitelje in profesorje
• didaktične pripomočke
• avdiovizualne pripomočke
• didaktične igre
• razna glasbila
• multimedijsko učilnico (Doberdob, Sovodnje)
• računalnike (Romjan, Vrh)
• interaktivne table
10) VARNOST NA ŠOLI
V skladu z zakonskim odlokom št. 81/2008 sta ravnatelj in odgovorni za varnost na šoli, prof.
Arturo Bresciani, sestavila izčrpno poročilo o varnostnem stanju šolskih stavb. V njem sta navedla
pomanjkljivosti posameznih stavb, ki ogrožajo varnost učencev, in ga poslala pristojnim občinskim
organom. Odgovorni za varnost je izdelal nov plan za evakuacijo šolskih prostorov, v vseh šolah
bodo potekale vaje za zapustitev šole v primeru nevarnosti.
Poleg ravnatelja in odgovornega sodelujejo pri prevenciji in zagotavljanju varnosti v posameznih
šolah tudi referenti za varnost.
11
Nadzorstva pred poukom, med njim, med odmori in kosilom opravlja učno osebje, kot je določeno
po šolskem urniku, pri nadzorstvu otrok in prostorov sodeluje tudi neučno osebje.
Učno osebje skrbi za varnost otrok tudi na sprehodih, obiskih, ekskurzijah, izletih in drugih
dejavnostih, ki potekajo zunaj šolskih prostorov in ki jih je odobril zavodni svet.
11) ANALIZA POTREB
Iz analize družbeno-gospodarskega položaja teritorija izhajajo predvsem tri prednostne potrebe:
a) Promocija uspešnega vzgojno-izobraževalnega procesa
b) Integracija učencev in preprečevanje slabega počutja na šoli
c) Usmerjanje in šolska kontinuiteta
a) Promocija uspešnega vzgojno-izobraževalnega procesa
Učenec ima možnost, da se polno uveljavi, da odkrije in neguje svoje osebne zmožnosti in
sposobnosti, da pravilno oceni in premosti morebitne ovire in negotovosti ter sprejme svoje
omejitve. Ob tem šola nudi pogoje, da učenci, ki izhajajo iz družbeno ali kulturno neugodnih
razmer, lahko premostijo obstoječe ovire in pomanjkljivosti.
b) Integracija učencev in preprečevanje slabega počutja na šoli
Učencu je potrebno omogočiti, da se vključi v razredno skupnost in v delovne skupine in se pri tem
uri v sprejemanju bližnjih. Tako se privaja na soočanje z novim okoljem in z drugimi ljudmi in to
doživlja kot priložnost za osebnostno rast. Učenec razvija svojo identiteto in pripadnost ob zavesti,
da je potrebno soočenje z novimi izkušnjami doživljati neobremenjeno. Tako naj bi spoznal, da je
drugačnost lahko obogatitev. Na podlagi tega bi se število slučajev izrinjenosti in nadvlade nad
drugimi zmanjšalo.
Načela
• Učenca navajamo, da se dobro počuti v šoli in da ima pozitivne odnose s sošolci in učitelji.
• Učenca navajamo, da spoznava in sprejema samega sebe, sprejema zmote kot pozitiven korak
naprej v procesu učenja.
• Učenca navajamo, da se primerja z drugimi in doživlja drugačnost kot vir osebne obogatitve.
• Učenca navajamo, da razume, da ni vrednoten v odnosu do drugih, temveč na podlagi osebnih
zmožnosti in sposobnosti.
• Učenca vzpodbujamo, da si zastavlja vprašanja, da se uči z odkrivanjem, da preizkusi znanje.
• Učenca vzpodbujamo, da poglobi interesna področja.
• Učenca vzpodbujamo, da pridobiva znanje ne le s površnim kopičenjem informacij, temveč z
razvojem sposobnosti, spretnosti in znanj.
Naša šola išče pravilne oprijeme, da zagotovi integracijo učencev in da poskrbi za dobro počutje
otrok. Le učenec, ki sproščeno doživlja šolsko realnost, ima tudi resnične možnosti, da si utrdi
samozavest, zna pred novimi izzivi primerno odločati, zna uporabljati nove oblike sporočanja, da
doseže osebni in šolski uspeh.
12
c) Usmerjanje in šolska kontinuiteta
Usmerjanje vključuje vrsto pobud, ki vzpodbujajo zavestno izbiro nadaljnjega študija in poklica.
Pri tem se upošteva učenčevo osebnost, njegove sposobnosti in nagnjenja, družinske in družbene
razmere, značilnosti okolja, pa tudi težnje, ki se kažejo v proizvodnem sistemu in možnosti
zaposlitve.
Usmerjanje je v širšem pomenu dolg in trajen proces, ki spodbuja samostojnost, ne le v šolskem
obdobju, temveč v teku celega življenja, v vidiku trajnega vseživljenjskega izobraževanja. To je
proces, ki ga šola ne more omejiti zgolj na dejavnosti za usmerjanje v določenih in časovno
omejenih obdobjih, kot na primer ob koncu šolskega ciklusa.
Potrebno je, da so učenci sami soudeleženi, pravilno motivirani in zavestno vključeni v tem
procesu, da postanejo samostojni tvorci svoje kulturne in psihološke rasti. Skratka gre za
vzpodbujanje procesov samozavedanja, samostojnega mišljenja, soočenja s samim seboj in drugimi,
da si učenec lahko ustvari pozitivno samopodobo in vzpostavi dobro notranje ravnovesje.
Dejavnosti v okviru usmerjanja se odvijajo tako v otroških vrtcih kot v osnovnih šolah, načrtovane
so v triletju nižje srednje šole in predvidevajo procese, ki spodbujajo spoznavanje samega sebe,
lastnega odnosa do okolja in lastnih zmožnosti. Na koncu te poti, v tretjih razredih, so učenci
vodeni v izbiri višjih srednjih šol z bogatimi informativnimi dejavnostmi, s srečanji s profesorji in z
dijaki višjih šol ter z obiski raznih ustanov.
Primerjava uspehov učencev, ki so zapustili nižjo srednjo šolo, z uspehi v prvem letniku višje šole
prispeva k izmenjavi mnenj med profesorji obeh šolskih stopenj in jim omogoča, da s skupnim
delom odkrivajo razloge za morebitna odstopanja.
12) VZGOJNA NAČELA
Naša šola ponuja izobraževalni program, ki teži k harmoničnemu razvoju učenčeve osebnosti z
zasledovanjem naslednjih vzgojnih in didaktičnih ciljev:
a) zavest o lastni identiteti
• učenec se zaveda svojega telesa, s katerim vzpostavlja stike z okoljem
• spozna in vrednoti svoje sposobnosti in zmožnosti, sprejema svoje omejitve, da lahko
načrtuje lastno prihodnost
• razvija si zavest o lastni kulturni in narodnostni pripadnosti
b) usvajanje samostojnega vedenja
• učenec utrdi zaupanje vase in v lastne sposobnosti
• učenec pravilno in zanesljivo opravlja svoje obveznosti
• učenec se zna odločati in zna izražati lastno mnenje brez zunanjih vplivov
c) razvijanje sposobnosti in kompetenc
• učenec razvija svoje sposobnosti poslušanja in pozornosti tudi za relativno daljši čas
• zna zanesljivo določati, razločevati in urejati razne sestavine določenih okoliščin
• učenec pozna podatke, dejstva, specifično izrazje, metode, teorije, strukture in medsebojne
zveze
• zna zanesljivo razbrati in opredeliti dejavnike okoliščin, zna doumeti pomen pridobljenih
podatkov in samostojno izluščiti zaključke
• zna pravilno in zanesljivo uporabiti usvojeno znanje, izrazje, metode, pravila in pridobljena
osnovna merila
• zna zanesljivo raziskovati sestavine, odnose, organizacijska načela določene okoliščine
13
•
•
13)
zna zanesljivo obdelati poglavitne poteze vsebin in postopkov, uporabiti usvojeno znanje, da
tako samostojno poišče rešitve, zna uporabiti pridobljene strategije tudi v drugačnem
kontekstu
razvija nebesedno sporočanje in ga zna izvirno in ustvarjalno uporabljati.
KURIKULARNE DEJAVNOSTI, RAZŠIRITEV IN
OBOGATITEV IZOBRAŽEVALNE PONUDBE
a) Določitev didaktičnih in vzgojnih postopkov, predmetnih in medpredmetnih, od vrtca do
nižje srednje šole
b) Določitev stopenj standardnega znanja
c) Vključevanje učencev s težavami in učencev s posebnimi potrebami
d) Podporne in dopolnilne dejavnosti
e) Projekti in delavnice
f) Vodeni obiski in poučni izleti
g) Kulturne in športne dejavnosti
h) Seznam šolskih dejavnosti
i) Kriteriji vrednotenja
a) Določitev didaktičnih in vzgojnih postopkov, predmetnih in medpredmetnih,
projekti in delavnice
Zato da bi premostili individualistično pojmovanje poučevanja in da bi prerasli zamisel, da je
učilnica edini možni prostor, namenjen učenju, je Večstopenjska šola izbrala nove didaktične poti z
izvajanjem projektov, medpredmetnim povezovanjem in z dejavnostmi v delavnicah.
Ta izbira, ki sloni na Državnih smernicah in drugih ministrskih navodilih, dovoljuje opredelitev
posameznih dejavnosti, diferenciacijo učnih poti pri vseh predmetih, pridobivanje usposobljenosti
in boljšo povezanost med tremi stopnjami šole.
Vse to je osnovano na pojmovanju šole kot ustanove, ki usmerja učence h kulturni rasti, k
poznavanju različnih govorov, k obvladovanju spretnosti, zmožnosti in vsebin, ter šole, ki zavrača
stereotipe , kulturne in vedenjske ustaljene navade, da bi se tako uveljavila s prijemi, ki vplivajo
predvsem na način učenja, poučevanja, razmišljanja in ravnanja, na usvajanju znanja in razvijanju
osebnosti.
Skratka, to je šola, ki ustreza potrebam učencev:
• šola, ki sprejema
• šola, v kateri lahko učenec oceni in premosti svoje negotovosti in težave pri sprejemanju
svojih omejitev
• šola, ki zna pritegniti in motivirati učence
• šola, ki spodbuja dialog s spoštovanjem drugačnosti
• šola, v kateri lahko učenec odkriva in razvija svoje zmožnosti
• šola, v kateri se učimo, da bolje uporabimo znanje
• šola, ki ocenjuje učenca, tako da ga spoštuje in da upošteva njegov razvoj v učenju in v
osebnostni rasti.
Vsi ti načrti, projekti in delavnice, ki se bodo izvajali v tekočem šolskem letu, skušajo zadovoljiti
potrebe na treh v začetku določenih področjih: na področju integracije in preprečevanja slabega
počutja, na področju usmerjanja ter na področju promocije izobraževalnega in šolskega uspeha.
14
b) Določitev standardnih stopenj znanja
MATEMATIKA
Problemi
Števila
Vrtec
Pravilno rešiti
probleme
vsakodnevnega
življenja
Spoznati in
simbolizirati količino
Oblike
Določiti, povezati in
poimenovati oblike
Mere
Primerjati mere
Specifično
izrazje
Uporabljati preprosto
logično izrazje
Osnovna šola
Prepoznati, prikazati in
rešiti preproste probleme
Nižja srednja šola
Prepoznati, prikazati in rešiti
zahtevnejše probleme
Obvladati sposobnost
ustnega in pisnega
računanja
Operirati z množicami
Poznati in operirati z
geometrijskimi oblikami
in velikostmi
Poznati in operirati z
raznimi merami
Izračunati verjetnost
preprostih pojavov
Izpeljati enostaven
postopek informatike
Rešiti in preizkusiti enostavne
enačbe prve stopnje z eno
neznanko, celostne
Poznati prostor in najvažnejša
telesa
Operirati s površinskimi in
prostorninskimi merami
Uporabljati preproste postopke
informatike
SLOVENSKI IN ITALIJANSKI JEZIK
Vrtec
Osnovna šola
Aktivno
poslušati
Razumeti
v glavnih potezah
Poslušanje
odraslo osebo, ki
razna ustna besedila
in
Ustno in dovolj jasno
govorjenje govori, pripoveduje,
bere
posredovati niz dogodkov v
Sodelovati s
časovnem zaporedju
sovrstniki v raznih
govornih situacijah
Osredotočiti pozornost Razbrati podobe, slike
Branje in
razumevanje na knjigo kot predmet Izraziti domneve o vsebinah
in kot vsebino sporočil pisnih besedil
Pravilno brati razne vrste
besedil
Oblikovati preprosta pisna
Oblikovanje Razlikovati v igri
besedila, upoštevajoč
in obdelava besede od risb
pravopisna in skladenjska
pisnih
pravila
besedil
Narediti kratek povzetek
prebranih ali poslušanih
besedil
Meta Dojeti jezikovna pravila
jezikovne
zmožnosti
Nižja srednja šola
Globalno razumeti govor
Prepoznati namen govora
Izraziti enostavna
vrednotenja o slišanem
sporočilu
Izraziti usvojeno znanje v
ustreznem in jasnem jeziku
Celostno dojeti vsebino
prebranih besedil
Gladko in tekoče brati
Dojeti glavne informacije iz
raznih vrst besedil
Oblikovati besedila po danih
navodilih z uporabo
preprostega, a ustreznega
besedišča ter pravilnih
skladenjskih struktur
Poznati glavne značilnosti
zgradbe jezika in jih znati
uporabljati v preprostih
sporazumevalnih položajih
15
ZGODOVINA – ZEMLJEPIS – DRŽAVLJANSKA VZGOJA
Vrtec
Osnovna šola
Pravilno uporabljati
Urediti svoj šolski
Čas
odgovarjajočo terminologijo
dan
Razbrati
preprost zgodovinski
Orientirati se v času
dokument
in poiskati v njem
(zaporedje, trajanje,
informacije
istočasnost)
Lokalizirati predmete v Poznati glavna zemljepisna
Prostor
realnem ali grafično
okolja 
prikazanem prostoru
Prodobiti informacije in
glede na oporno točko razložiti zemljevid
Orientirati se v fizičnem Orientirati se v zemljepisnem
in zemljepisnem
prostoru
Nižja srednja šola
Poznati glavne značilnosti
raznih obdobij in civilizacij
Izražati se z ustreznim
izrazjem
Doumeti odnos med
človekom in okoljem
Uporabljati ustrezno izrazje
prostoru
Identiteta in Pridobivanje
samostojnosti na
sožitje
osebnem področju in v
vsakodnevnem
življenju
Prepoznati in
spoštovati druge
Poznati svoje sposobnosti in
pomanjlkjivosti ter sprejemati
samega sebe
Poznati, razumeti in
spoštovati pravila
demokratičnega sožitja
Poznati samega sebe in
spoštovati druge
Poznati najvažnejše oblike
in ureditve družbenega
sožitja
Poznati, razumeti in
spoštovati pravila
demokratičnega sožitja
Osnovna šola
Razumeti preprosta
sporočila
Ustrezno odgovoriti na
preprosta vprašanja
Nižja srednja šola
Prepoznati in celostno
razumeti razna sporočila
Odgovoriti na vprašanja s
preprostim, a ustreznim
izrazjem
Branje in
razumevanje
Brati preproste povedi in
razumeti smisel
Oblikovanje
Odgovarjati na preprosta
vprašanja v pisni obliki
Brati kratka besedila in
odgovarjati na nanašajoča se
vprašanja
Oblikovati kratke dialoge po
danem vzorcu, tudi
osebnega značaja
TUJI JEZIK
Poslušanje
in
sporočanje
Vrtec
Prepoznati in
posnemati ritme in
muzikaličnost jezika
Doumeti preproste
ukaze iz vsakdanjega
življenja
Uporabljati
najobičajnejše vrste
pozdrava
16
ZNANOST IN TEHNIKA
Vrtec
Raziskovati
Opazovati
obdajajoči prostor
Poznati
Snovati
Upravljati in
opazovati z uporabo
vseh čutov
Oblikovati
preproste domneve
in jih preverjati
Osnovna šola
Opazovati, postavljati
vprašanja, oblikovati
domneve in preverjati
Poznati poglavitne pojave s
fizičnega, biološkega in
tehnološkega področja
Zasnovati in realizirati
konkretne izkušnje
Nižja srednja šola
Opazovati dejstva in
pojave, oblikovati hipoteze
in jih preverjati, tudi z
uporabo specifičnih
inštrumentov
Poznati najvažnejše
probleme okoljskega in
energetskega značaja
Zasnovati in realizirati
poskuse znanstvenega in
tehnološkega laboratorija
Uporabljati specifične
inštrumente
UMETNOST IN UPODABLJANJE
Vrtec
Osnovna šola
Nižja srednja šola
Razbrati nebesedna Razlikovati med sestavnimi Individualizirati v
Branje
elementi podob različnih vrst slikovnem sporočilu ali
sporočila
umetniškem delu nekatere
osnovne elemente in pravila
vizualnega jezika
prikazati
Oblikovati
slike
z
raznimi
Grafično
Oblikovati
preprosto
Oblikovanje
celotne sheme,
tehnikami, upoštevajoč
vizualno sporočilo z
upoštevajoč
enostavna kompozicijska
uporabo osnovnih
prostorsko
pravila
elementov in pravil
Pravilno uporabljati
vizualnega jezika
razporeditev
Obdelovati plastični inštrumente in materiale
material za
Ustrezno uporabljati
oblikovanje
določene tehnike
preprostega izdelka
GIBALNE IN ŠPORTNE VEDE
Vrtec
Ponazoriti in urediti
Obvladanje
dele telesa v
osnovnih
celotno shemo
gibalnih
Posnemati in
vzorcev
prikazati globalne
ter kombinirane
drže in položaje
telesa in njegovih
delov
Sprejeti pravila igre
Poznavanje
in v njej uspešno
pravil
športnih iger sodelovati
Osnovna šola
Odkrivati možnosti govorice
telesa in gibov
Obvladati gibalne spretnosti
v različnih situacijah
Nižja srednja šola
Zavedati se svojega telesa v
odnosu do drugih in do
okolja
Sodelovati pri igrah
netekmovalnega značaja,
strinjati se s pravili in jih
spoštovati
Sodelovati z drugimi in jih
spoštovati, upoštevati
pravila raznih iger
17
GLASBENA VZGOJA
Poslušanje
Oblikovanje
Vrtec
Osnovna šola
Poslušati in
Poznati značilnosti zvoka
prepoznati zvoke in Pozorno poslušati za kratek
šume iz okolja
čas in črpati iz repertoarja
Poslušati preprosta opisne glasse, v povezavi z
glasbena sporočila
grafiko in gibanjem
in jih preoblikovati
v grafična ali
gibalna sporočila
Sodelovati pri
Zaznati in reproducirati ritme
pevskih vajah
Izražati se s posnemanjem
glasu
Poznavanje
specifičnega
izrazja
Nižja srednja šola
Ohraniti srednje dolgo
koncentracijo in prepoznati
vrsto, zvočnost in ritmiko
Izražati se z melodičnimi in
ritmičnimi glasbenimi
inštrumenti
Razbrati osnove preproste
partiture
VEROUK
Vrtec
Pozna katoliško vero in
Poznavanje
njeno govorico.
osnov
katoliške vere Oblikuje si občutek
solidarnosti in navaja se
na
spoštovanje
različnosti.
Osnovna šola
Razume osnove katoliške
vere, njene verske in
kulturne razsežnosti.
Pozna vire in vsebine
katoliške
vere,
njihov
verski in kulturni pomen,
primerja jih z drugimi
veroizpovedmi
in
kulturami.
Oblikuje
si
občutek
solidarnosti za sočloveka v
težavah in navaja se na
spoštovanje kulturnih in
verskih razlićnosti.
Nižja srednja šola
Določa osnovne vsebine
katoliške vere, značilnosti
judovsko-krščanskega sveta,
značilnosti
različnih
veroizpovedi. V ta okvir
vključuje razmišljanja o
verski dimenziji v človeškem
življenju.
Oblikuje si spoštovanje za
vse
oblike
različnosti
(kulturne,
verske,
narodnostne, itd) in navaja se
na solidarnost do sočloveka v
težavah.
c) Vključevanje učencev s težavami in učencev s posebnimi potrebami
Za uspešno vključitev učencev s težavami in učencev s posebnimi potrebami v učni proces naša
Večstopenjska šola:
• zagotavlja enake možnosti za izobraževanje in se zavzema za razvoj kompetenc vseh
učencev
• se opremi z vsemi strokovnimi prijemi, ki jih ima na razpolago, da se zamisel o enakih
možnostih uresničuje v didaktičnih procesih
• daje na razpolago strokovna sredstva, projekte in prostore, ki so primerno strukturirani
• vzpostavi v razredni skupnosti primerno vzdušje in nudi priložnosti, ki spodbujajo obogatitev,
ki jo ponuja prisotnost učencev s posebnimi potrebami
• podpira uporabo specifičnih tehnik, ki se prilagajajo posameznim oblikam prizadetosti in ki
pomagajo razviti učenčeve kognitivne sposobnosti do najvišje možne mere
• poenostavi učne enote, tako da jih prilagaja sposobnostim, hitrosti in načinu dojemanja
učencev
• se poslužuje ugodnosti, ki jih ponuja multimedialni način komuniciranja.
18
d) Podporne in dopolnilne dejavnosti
V otroškem vrtcu (OV) je posebna pozornost posvečena otrokom s čustvenimi in kognitivnimi
težavami.
Metodologija dela si z organizacijo dejavnosti v manjših skupinah prizadeva odpraviti
pomanjkljivosti na raznih področjih ter povečati uspešnost na kognitivnem področju in v
medosebnih odnosih.
V osnovni šoli (OŠ) se te dejavnosti odvijajo med urami soprisotnosti učiteljev. Učenci se razdelijo
v manjše skupine, ki opravljajo diferencirane dejavnosti.
Delo v skupinah nudi možnost individualiziranega pristopa, še posebno za tiste otroke (ti so
številčno različno zastopani v posameznih razredih), ki imajo težave na čutno-zaznavnem področju,
v gibalnih sposobnostih, jezikovnih zmožnostih, osnovnih mentalnih sposobnostih, so socialno in
kulturno ogroženi ali imajo težave čustvenega značaja.
V nižji srednji šoli (NSŠ) so organizirane naslednje oblike dopolnilnih in podpornih dejavnosti:
• individualne
• v homogenih skupinah
• med urami soprisotnosti
Členitev fleksibilnega časa dovoljuje načrtovanje tedenskih ur v okviru posameznih predmetov v
posameznih razredih (v enem samem polletju ali čez celo šolsko leto) za poglabljanje posebno
pomembnih vzgojnih in kulturnih tem ter ur za dopolnjevanje in razvijanje osnovnih zmožnosti (pri
slovenščini, italijanščini, matematiki, branju, tujem jeziku, itd.).
Za vse razrede so predvidene podporne dejavnosti, utrjevanje in poglabljanje snovi tudi izven
kurikularnih ur v popoldanskem času.
e) Projekti in delavnice
Dobro počutje na šoli in preprečevanje šolskega osipa (Projekt št. 6)
Dejavnosti za promocijo, vzdrževanje in vzpostavitev fizičnega in psihičnega zdravja
mladoletnikov z nudenjem posebne psihopedagoške pomoči, dejavnosti za spodbujanje
medsebojnega spoznavanja med učenci, ki obiskujejo različne šole, skrb za boljšo vključitev
prizadetih učencev v razredno skupnost.
DEJAVNOSTI
Posvetovalno okence
Varnost na šoli
Projekt gibalnih in športnih dejavnosti
Šolski športni center
Ustava in državljanska vzgoja
Prometna vzgoja
Na cesti nisi sam - gostovanje redarjev
Pot v šolo
Plavalni tečaj
Projekti in dejavnosti za didaktično
kontinuiteto
Projekt usmerjanja
Projekt „Šolska integracija prizadetih
otrok“
IZVAJALCI - UDELEŽENCI
vse šole
vse šole
vse šole
NSŠ
vse šole
vse šole in OV Barčica - Romjan
OV Čira Čara - Sovodnje
OV Barčica - Ronke
vsi OV
OŠ Vrh
vse šole
NSŠ
OŠ Romjan
19
Medkulturni projekt: „Mi in drugi“
Medkulturna vzgoja
Projekt „Nekaj posebnega“
Zdravstvena vzgoja
NSŠ
OŠ Romjan
NSŠ
OV Barčica – Romjan
OŠ Romjan
Prva pomoč
Predavanje v sodelovanju s krvodajalci OŠ Petra Butkoviča-Domna
Dobrodelne akcije
vse šole
Izrazno-jezikovno- glasbeno področje (Projekt št. 4)
Projekt upošteva željo staršev, da bi bili njihovi otroci vključeni v posebne didaktične dejavnosti, ki
bi izboljšale njihove izrazno-jezikovne zmožnosti in vzpodbujale otroke k večanju ustvarjalnih
zmožnosti na glasbenem področju. Predvidena je izvedba posebnih praktičnih vaj za boljše
sporočanje v slovenskem jeziku ob dejavnostih v gledaliških in drugih izraznih delavnicah, ki jih
bodo vodili in spremljali zunanji strokovnjaki. Načrtovane so javne gledališke predstave z
nastopom sodelujočih učencev. Otroci bodo izvajali glasbene utrinke, izbirali glasbeno spremljavo
za gledališke predstave in izdelovali enostavne glasbene inštrumente. Predvideno je poslušanje
glasbenih del in zborovsko petje z učenci iz vseh razredov.
V programu so tečaji za ojačitev poznavanja angleškega jezika in tečaji za razvoj kompetenc v
likovnem izražanju (nove tehnike v likovnem izražanju).
Poudariti je še treba, da se osnovna šola iz Doberdoba, ki je poimenovana po pisatelju Prežihovemu
Vorancu, v sodelovanju z Nižjo srednjo šolo, vsako leto udeležuje skupnega srečanja
»Prežihovcev« s predstavniki petih istoimenskih šol v Sloveniji in eno iz zamejstva, OŠ iz Doline
pri Trstu. Običajno se tema, obravnavana na srečanjih, dotika vprašanja miru in solidarnosti med
učenci, ki izhajajo iz različnih okolij. Omenjene dejavnosti bodo podrobneje predstavljene z raznimi
objavami in kratkimi posnetki, ki jih bodo pripravili učenci sami.
DEJAVNOSTI
Bralna vzgoja “Bralna značka”
in “Vsi v knjižnico”
Ogled gledaliških predstav “Goriški
vrtiljak”
Ogled dveh gledaliških predstav
Slovenščino imamo radi
Delavnica slovenskega jezika
Tečaj angleškega jezika
Utrjevanje sporočanja v angleščini s
profesorji maternega jezika
Tekmovanje v znanju angleškega
jezika “Angleški kenguru”
Projekt “Spoznajmo poklice”
Projekt “Sprehajamo se po igrivem
svetu pravljic“
Projekt “Pravljični svet”
Projekt “Letni časi”
Projekt “Naši prazniki”
Projekt “S pujso Pepo na potep”
Slovenščina in italijanščina skozi
pravljico
Projekt “Bralni zajtrk”
IZVAJALCI - UDELEŽENCI
vse šole
vsi OV in vse OŠ
NSŠ
OV Barčica - Ronke
NSŠ
vsi OV
NSŠ
vse OŠ
NSŠ
OV Čira Čara - Sovodnje
OV Čriček - Doberdob
OV Barčica - Romjan
OV Barčica - Romjan
OV Barčica - Romjan
OV Barčica - Ronke
OŠ Romjan
OŠ Romjan
20
Sodelovanje z revijama Pastirček in
Galeb ter z radijsko oddajo za otroke
Filmska vzgoja
Gledališka delavnica
Delavnica ročnih spretnosti
Likovno-umetniška delavnica
Božični laboratorij
Likovno-knjižni projekt
Glasbena oziroma plesna delavnica
Vzgoja k miru: Prežihovci
Projekt: Oživljanje vodnjakov in
kalov v čezmejnem območju
“LIVING FOUNTAINS”
OV Čira Čara - Sovodnje
OŠ Romjan
OŠ Petra Butkoviča-Domna
Sovodnje
NSŠ
NSŠ
OŠ Prežihovega Voranca
OŠ Romjan
NSŠ
OŠ Romjan
OŠ Prežihovega Voranca
NSŠ
OV Barčica - Ronke
OŠ Romjan
vsi OV
vse OŠ
NSŠ
OŠ Prežihovega Voranca
NSŠ
OŠ Prežihovega Voranca
OŠ Petra Butkoviča-Domna
NSŠ
Področje raznih vzgoj (znanstveno-matematična vzgoja, tehnološka vzgoja) (Projekt št. 5)
Projekt predvideva poglabljanje matematičnega znanja na osnovnih šolah in v nižji srednji šoli.
Načrtovano je sodelovanje učencev na mednarodnem matematičnem tekmovanju.
Poleg tega je predviden tečaj šaha za učence osnovne in nižje srednje šole. Tudi na tem področju
bodo učenci sodelovali na lokalnih in državnih tekmovanjih.
DEJAVNOSTI
Tehnično svetovanje za informatiko
Tečaji informatike
Varno po internetu
Tekmovanje v znanju matematike
“Matematični kenguru”
Šah
Čistimo svet
Ločevanje odpadkov
Projet “Igrajmo se z vodo”
Sodelovanje s hišo Eksperimentov v
Solkanu
Predstava Čuda ritem
Naravoslovno-zemljepisni projekt
IZVAJALCI - UDELEŽENCI
vse šole
vse OŠ
NSŠ
NSŠ
vse OŠ
NSŠ
OŠ Prežihovega Voranca
OŠ Romjan
NSŠ
OŠ Romjan
OŠ Petra Butkoviča-Domna
OV Barčica - Romjan
OŠ Petra Butkoviča-Domna
OŠ Petra Butkoviča-Domna
OŠ Romjan
OŠ Romjan
21
Razne prireditve
Med šolskim letom se učenci ob številnih priložnostih predstavijo staršem z raznimi gledališkimi
prireditvami. Navadno so to božičnice in prireditve ob zaključku šolskega leta. Ustaljena je že
navada, da se počasti slovenski kulturni praznik.
DEJAVNOSTI
Slovenski kulturni praznik
Praznovanje rojstnih dnevov
Praznik kostanja
Božičnica
Miklavževanje
Pustovanje
Pomladni praznik
Proslava ob dnevu osvoboditve
Poimenovanje šole
Zaključna prireditev
IZVAJALCI - UDELEŽENCI
OV Čira Čara Sovodnje
vse OŠ
NSŠ
Vsi OV
OV Barčica - Romjan
vse šole
vsi OV
OŠ Romjan
vsi OV
OŠ Petra Butkoviča-Domna
OŠ Vrh
NSŠ
OV Čira Čara Sovodnje
OŠ Prežihovega Voranca
NSŠ
OŠ Romjan
vse šole razen OŠ Vrh in OŠ
Petra Butkoviča-Domna
f) Vodeni obiski in poučni izleti (Projekt št. 3)
Resnično prenovljena šola, ki bi dejansko postala osnovno sredstvo za civilno in demokratično
družbo, ne more obstajati ločeno od družbene, kulturne in gospodarske stvarnosti.
Vodeni obiski in poučni izleti spodbujajo socializacijo in predstavljajo sredstvo za povezovanje
šolske izkušnje z zunanjim okoljem. Predpostavljajo ustrezno predhodno didaktično načrtovanje že
od začetka šolskega leta v okviru posameznih razrednih, medrazrednih in medsekcijskih svetov z
namenom, da dopolnijo običajne šolske dejavnosti in pripravo učencev.
Vzgojni in didaktični cilji so usmerjeni v razvijanje sposobnosti sodelovanja pri kulturnih,
državljanskih in družbenih vrednotah. Ti cilji so:
• razumeti samega sebe in obnašati se do drugih na prijateljski in solidaren način: preživeti
skupaj ves dan predstavlja socializacijsko izkušnjo, ki spodbuja samostojnost in čut za
odgovornost,
• spoznavati in preučevati različna okolja,
• spodbujati in razvijati dovzetnost in zanimanje za okolje,
• pridobiti si sredstva in metode raziskovanja,
• obogatiti vsebine, ki so bile že obravnavane v šoli, ter jih preveriti z neposrednim stikom z
arheološkimi, pisnimi in umetniškimi viri, ki ponazarjajo razvoj človeka v raznih obdobjih
njegove civilizacije,
• obogatiti in poglobiti z neposrednim preverjanjem vsebine in problematike, ki so jih učenci
že srečali med učenjem raznih predmetov.
22
DEJAVNOSTI
UDELEŽENCI
4. in 5. razred vseh OŠ
vsi razredi NSŠ
5. razredi vseh OŠ
•
Šola v naravi
•
Izlet v Ljubljano
•
•
•
Ekskurzije v bližnjo okolico
Ogled goriškega gradu
Izlet v Znanstveni imaginarij
•
•
Ekskurzije v bližnjo okolico
Obisk občinske knjižnice v Ronkah
•
•
Ekskurzije v bližnjo okolico
Obisk občinske knjižnice v Ronkah
•
•
•
Ekskurzije v bližnjo okolico
Obisk občinske knjižnice v Sovodnjah
Izlet na morje v Tržič
Otroški vrtec Živ Žav v Rupi
•
•
Ekskurzije v bližnjo okolico
Obisk občinske knjižnice v Sovodnjah
Otroški vrtec Čira Čara v
Sovodnjah
•
•
•
•
•
•
Ekskurzije v bližnjo okolico
Celodnevni izlet v Piran
Obisk pokopališča
Ekskurzija v Trst: obisk cerkva
Sprehod po Krasu
Obisk občinske knjižnice v Sovodnjah
Osnovna šola na Vrhu
•
•
Ekskurzije v bližnjo okolico
Celodnevni izlet
Osnovna šola Prežihovega
Voranca v Doberdobu
•
•
Ekskurzije v bližnjo okolico
Izlet v Tolmin
Osnovna šola v Romjanu
•
•
•
•
•
•
•
Ekskurzije v bližnjo okolico
Celodnevni izlet v Pliskovico
Obisk NSŠ v Gorici
Koncert
Ekskurzija v Trst: obisk cerkva
Obisk pokopališča
Obisk sovodenjskega in rupenskega vrtca
Osnovna šola Petra Butkoviča –
Domna v Sovodnjah
•
•
•
•
Ekskurzije in krajši izleti
Obisk muzeja o prvi svetovni vojni v Kobaridu
Obisk višjega šolskega centra v Gorici
Celodnevni izleti
Otroški vrtec Čriček v
Doberdobu
Otroški vrtec Barčica v Romjanu
Otroški vrtec Barčica v Ronkah
Nižja srednja šola
g) Športne in kulturne prireditve
Naša Večstopenjska šola sodeluje pri številnih pobudah športnega, kulturnega in okoljskega
značaja, ki jih organizirajo krajevne ustanove in društva, pogosto tudi sama spodbuja in organizira
prireditve, ki vključujejo učence, starše, učitelje, javne zavode in druge ustanove. Kot resnično
odprta šola se zaveda, da ima poglavitno vlogo v procesu izobraževanja in usmerjanja učencev.
23
h) Seznam šolskih dejavnosti
DEJAVNOSTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
“Čira, čara, en, dva, tri, zdaj v knjižnici smo vsi!”, obiski in
delavnice (bralna značka)
Plavalni tečaj
Projekt gibalnih in športnih dejavnosti
Ogled gledaliških predstav “Goriški vrtiljak”
Projekt za didaktično kontinuiteto
Glasbena delavnica z božičnico v sodelovanju z OŠ
Celoletni projekt “Spoznajmo poklice“
Sodelovanje z revijama Pastirček in Galeb
Sodelovanje z radijsko oddajo za otroke (radio TS A)
Projekt “Na cesti nisi sam” - gostovanje redarjev
Miklavževanje
Pustovanje
Prireditve: božičnica, dan slovenske kulture, pomladni praznik in
zaključna predstava
V duhu solidarnosti – zbiranje zamaškov
Tečaj angleškega jezika
Sodelovanje na priložnostnih pobudah, manifestacijah in
natečajih
IZVAJALCI
UDELEŽENCI
Otroški vrtec Čira
Čara v Sovodnjah
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
“Vsi v knjižnico”, obiski in delavnice
Projekt gibalnih in športnih dejavnosti
Plavalni tečaj
Ogled gledaliških predstav “Goriški vrtiljak”
Projekt za didaktično kontinuiteto v sovodenjski občini
Glasbeno plesni projekt
Miklavževanje
Pustovanje
Prireditve: božičnica, zaključna predstava
Tečaj angleškega jezika
Sodelovanje na priložnostnih pobudah, manifestacijah in
natečajih
Otroški vrtec Živ
Žav v Rupi
•
•
•
•
•
“Vsi v knjižnico”, obiski in delavnice
Plavalni tečaj
Projekt gibalnih in športnih dejavnosti
Ogled gledaliških predstav “Goriški vrtiljak”
Projekt za didaktično kontinuiteto “Veselo v šolo“ z OŠ
Doberdob
Tečaj glasbeno-ritmične vzgoje
Projekt “Sprehajamo se po igrivem svetu pravljic“
Praznovanje rojstnih dnevov
Miklavževanje
Pustovanje
Prireditve: božičnica, zaključna predstava
V duhu solidarnosti – zbiranje zamaškov
Tečaj angleškega jezika
Sodelovanje na priložnostnih pobudah, manifestacijah in
natečajih
Otroški vrtec Čriček
v Doberdobu
•
•
•
•
•
•
•
•
•
24
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
“Vsi v knjižnico”, obiski in delavnice
Projekt gibalnih in športnih dejavnosti
Ogled gledaliških predstav “Goriški vrtiljak”
Projekt za didaktično kontinuiteto z OŠ Romjan “Veseli živžav“
Projekti: “Pravljični svet“, “Igrajmo se z vodo”, “Letni časi“,
“Naši prazniki“, “Prometna vzgoja“, “Zdravstvena vzgoja“
Plesna delavnica
Slovenščino imamo radi
Plavalni tečaj
Miklavževanje
Pustovanje
Praznik kostanja
Športni dan v sodelovanju z vrtcem iz Ronk
Prireditve: božičnica, zaključna predstava
V duhu solidarnosti – zbiranje zamaškov
Tečaj angleškega jezika
Sodelovanje na priložnostnih pobudah, manifestacijah in
natečajih
Otroški vrtec
Barčica v Romjanu
“Vsi v knjižnico”, obiski in delavnice
Plavalni tečaj
Projekt gibalnih in športnih dejavnosti
Ogled gledaliških predstav “Goriški vrtiljak”
Projekt za didaktično kontinuiteto z OŠ Romjan
Projekti: “S pujso Pepo na potep“,“Pot v šolo”
Miklavževanje
Pustovanje
Sodelovanje z italijanskimi sekcijami
Prireditve: božičnica oz. laboratorij, zaključna predstava
V duhu solidarnosti – zbiranje zamaškov
Tečaj angleškega jezika
Sodelovanje na priložnostnih pobudah, manifestacijah in
natečajih
“Vsi v knjižnico”, obiski in delavnice
Projekt gibalnih in športnih dejavnosti
Športni dan
Ogled gledaliških predstav “Goriški vrtiljak”
Projekt za didaktično kontinuiteto z OV Sovodnje in OV Rupa
Prometna vzgoja
Glasbena delavnica z božičnico v sodelovanju z zadnjim
letnikom vrtca
Bralna vzgoja ”Bralna značka”
Filmska vzgoja
Ločevanje odpadkov
Sodelovanje s hišo Eksperimentov v Solkanu
Sodelovanje z OŠ Vrh
Predavanje v sodelovanju s krvodajalci
Tekmovanje v znanju matematike “Matematični kenguru”
Tekmovanje v znanju angleškega jezika „Angleški kenguru“
Predstava Čuda ritem
Pustovanje
Dan slovenske kulture
Dobrodelne akcije
Otroški vrtec
Barčica v Ronkah
Osnovna šola Petra
Butkoviča –Domna
v Sovodnjah
25
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Sodelovanje s krajevnimi društvi
Projekt: Oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem območju
“LIVING FOUNTAINS”
Sodelovanje na priložnostnih pobudah, manifestacijah in
natečajih
“Vsi v knjižnico”, obiski in delavnice
Mesečni obisk Bibliobusa
Projekt gibalnih in športnih dejavnosti
Športni dan
Ogled gledaliških predstav “Goriški vrtiljak”
Srečanja za didaktično kontinuiteto z OV Doberdob
Delavnica likovne vzgoje
“Prežihovci”
Bralna vzgoja ”Bralna značka”
Tekmovanje v znanju matematike “Matematični kenguru”
Tekmovanje v znanju angleškega jezika „Angleški kenguru“
Šah
Šolski šahovski turnirji in povezava z drugimi šolami
Dan spomina
Božičnica
Dan slovenske kulture
Proslava ob dnevu osvoboditve
Zaključna prireditev
Dobrodelne akcije
Sodelovanje s krajevnimi društvi
Projekt: Oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem območju
“LIVING FOUNTAINS”
Sodelovanje na priložnostnih pobudah, manifestacijah in
natečajih
Osnovna šola
Prežihovega
Voranca v
Doberdobu
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
“Vsi v knjižnico”, obiski in delavnice
Plavalni tečaj
Projekt gibalnih in športnih dejavnosti
Športni dan
Ogled gledaliških predstav “Goriški vrtiljak”
Projekt za didaktično kontinuiteto z OV Rupa
Prometna vzgoja
Bralna vzgoja”Bralna značka”
Tekmovanje v znanju matematike “Matematični kenguru”
Tekmovanje v znanju angleškega jezika „Angleški kenguru“
Plesna delavnica
Glasbena delavnica
Božičnica z vrtcem
Dan slovenske kulture
Pustovanje
Dobrodelne akcije
Sodelovanje s krajevnimi društvi
Sodelovanje na priložnostnih pobudah, manifestacijah in
natečajih
Osnovna šola na
•
•
•
•
“Vsi v knjižnico”, obiski in delavnice
Projekt gibalnih in športnih dejavnosti
Športni dan
Ogled gledaliških predstav “Goriški vrtiljak”
Osnovna šola v
Romjanu
Vrhu
26
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Dejavnosti v zvezi z didaktično kontinuiteto
Bralna vzgoja ”Bralna značka”
Projekt „Bralni zajtrk“ v sklopu jutranjega varstva
Projekt „Čistimo svet“
Prva pomoč
Poimenovanje šole po pesnici Ljubki Šorli
Filmska vzgoja (Dan spomina)
Projekt „Šolska integracija prizadetih otrok“
Predstava Čuda ritem
Likovno-knjižni projekt
Slovenščina in italijanščina skozi pravljico
Naravoslovno-zemljepisni projetk
Projekt „Nekaj posebnega“
Spoznavanje čustev preko umetnosti
Medkulturna vzgoja
Plesni tečaj
Tekmovanje v znanju matematike “Matematični kenguru”
Tekmovanje v znanju angleškega jezika “Angleški kenguru”
Dan slovenske kulture
Delavnice: glasbena, likovna, šah, vezenine, ročne spretnosti
Miklavževanje (v organizaciji Združenja staršev)
Dobrodelne akcije
Prireditve: božičnica, zaključna predstava
Sodelovanje na priložnostnih pobudah, manifestacijah in
natečajih
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
“Vsi v knjižnico”
Nižja srednja šola
Mesečni obisk Bibliobusa
Bralna vzgoja ”Bralna značka”
Ogled dveh gledaliških predstav
Ogled filmov
Tekmovanje v znanju matematike ”Matematični kenguru”
Tekmovanje v znanju angleškega jezika „Angleški kenguru“
Utrjevanje angleščine
Sodelovanje na mladinskih igrah in orientiringu
Zdravstvena vzgoja
Prometna vzgoja
Medkulturni projekt: Mi in drugi
Projekt usmerjanja
Po sledeh 1. svetovne vojne
Šolski športni center
Delavnice: gledališka, likovno-umetniška, filmska, glasbena,
klepetalnica, ročne spretnosti, športna šola
Sodelovanje s poštno policijo: Varno po internetu
Sodelovanje na likovni delavnici v Črnomlju
Dan slovenske kulture
Proslava ob dnevu osvoboditve
Prežihovci
Pustovanje
Božičnica
Zaključna prireditev
Dobrodelne akcije
Projekt: Oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem območju
•
•
•
•
•
•
•
•
•
27
•
•
“LIVING FOUNTAINS”
Sodelovanje na priložnostnih pobudah, manifestacijah in
natečajih
i) Kriteriji ocenjevanja
Učiteljski zbor je določil, da je za pravilno ocenjevanje potrebno upoštevati ne le usvojitev učnih
ciljev, temveč predvsem usvojitev splošnih vzgojnih ciljev, ki še posebno pri učencih s težavami
pogosto predstavljajo edine pozitivne in uporabne elemente pri ocenjevanju.
Ti vzgojni cilji so:
• zmožnost socializacije in pozitivnega doprinosa med izvajanjem dela v skupini
• zmožnost samoobvladanja v različnih trenutkih dneva v šoli
• spoštovanje in varovanje lastnega in sposojenega učnega gradiva ter gradiva ostalih učencev
• zmožnost spoštovanja šolskih pravil in obveznosti
• znati živeti z drugimi
• znati se soočati z drugimi in spoštovati različna mnenja
Sprejeti način ocenjevanja sloni na naslednjih osnovnih kriterijih:
• upoštevanje individualne učne poti učenca pri pridobivanju zmožnosti, znanja in spretnosti,
upoštevajoč dejansko začetno stanje
• vrednotenje ciljev, ki so jih dosegli posamezni učenci
• odkrivanje notranjih in zunanjih dejavnikov, ki so spodbujali ali ovirali učni proces.
Ocenjevanje se uresničuje z ugotavljanjem tako začetnega stanja kot doseženega napredka v teku
šolskega izobraževanja, s sprotnim in sistematičnim preverjanjem, ki omogoča ustrezne posege za
ugotovljene potrebe.
V bistvu ne gre za ocenjevanje, ki bi bilo pojmovano kot izključno presojanje objektivne vrednosti,
kar je pomembno, niso samo rezultati kot taki, temveč doseženi napredki, čeprav minimalni, in
nove odprte možnosti osebnega razvoja.
Ocenjevanje učencev
Otroški vrtec
Ocenjevanje v vrtcih se odvija v okviru procesa opazovanja in dokumentiranja, ki prikazuje
otrokove sposobnosti v teku njegovega razvoja. Zbiranje podatkov poteka v pisni obliki z uporabo
raznovrstnih sredstev, ki osvetljujejo najpomembnejše napredke v otrokovem razvoju in učnem
procesu.
Osnovna šola
Ocenjevanja, ki se zapisujejo v dnevnike, se izvajajo na podlagi:
• nalog, ki jih učenci vsakodnevno opravljajo v zvezkih
• drugih oblik testnih vaj ter ustnih in pisnih preverjanj
• sistematičnih opazovanj, ki jih učitelji zbirajo o načinu in času usvajanja vsebin in
izvajanju zadanih nalog.
Učitelji izberejo najprimernejše oblike podajanja informacij o ocenjevanju testov in kontrolnih vaj
(številčne ocene, opisne ocene, sintetične ocene itd).
Nižja srednja šola
Profesorji v predmetnih dnevnikih poleg ocen s številkami lahko napredke učencev zaznamujejo
tudi z opisnimi ocenami.
28
Lestvica za določanje ocen
ocena
10
9
8
7
6
1-5
Osnovna šola
kriteriji
Učenec zanesljivo obvlada usvojeno
znanje in postopke. Pri delu je
popolnoma samostojen. Vsebine zna
preoblikovati z osebnimi prispevki in
jih sporočati na primeren in učinkovit
način.
Učenec obvlada usvojeno znanje in
postopke. Pri delu je samostojen.
Vsebine zna preoblikovati in jih
ustrezno podati.
Učenec je usvojil bistvene vsebine in
postopke, ki pa jih nedosledno
uporablja. Njegovo izražanje je
pravilno, vendar preprosto.
Učenec je v glavnem usvojil znanje in
postopke in jih zna le deloma
samostojno uporabljati. Njegovo
sporočanje je preprosto in v glavnem
pravilno.
Učenec je delno usvojil vsebine in
postopke. Njegova samostojnost pri
delu je skromna, sporočanje pa le
delno primerno.
Učenec ni usvojil vsebin in postopkov.
Pri delu ni samostojen, njegovo
sporočanje ni primerno.
ocena
10
9
8
7
6
5
1-4
Nižja srednja šola
kriteriji
Učenec je sposoben dojeti, uporabiti
in preoblikovati usvojeno znanje
na oseben in samostojen način ter ga
učinkovito podati v procesu
postopnega dozorevanja.
Učenec je sposoben dojeti, uporabiti
ter pravilno in samostojno podati
usvojeno znanje. Pri delu je stalen in
kaže primerno stopnjo zrelosti.
Učenec je sposoben dojeti vsebine,
zna jih uporabljati in ustrezno
razložiti. Pri šolskem delu je reden,
stalen je pri opravljanju šolskih
obveznosti in kaže postopno
dozorevanje.
Učenec je sposoben dojeti, uporabiti
in podati enostavnejše vsebine. V
učnem procesu sodeluje, do šolskega
dela kaže pozitiven odnos.
Učenec je v glavnem sposoben dojeti,
uporabiti in podati enostavnejše
vsebine. Do šolskega dela kaže
dovolj pozitiven odnos, vendar je
njegovo sodelovanje nestalno.
Učenec ima težave v dojemanju in
podajanju vsebin in ne dosega učnih
ciljev. V učnem procesu le občasno
sodeluje.
Učenec ima hude težave v dojemanju
in podajanju vsebin in ne dosega
niti najnižjih učnih ciljev. V učnem
procesu je pasiven.
29
Ocenjevanje vedenja
Osnovna šola
Pri ocenjevanju vedenja se določa naslednja
opažanja za izpolnjevanje končnega mnenja v
spričevalu:
socializacija
•
poznavanje, upoštevanje in
spoštovanje življenjskih pravil
•
upoštevanje in spoštovanje soljudi in
njihovega mišljenja
•
sodelovanje pri šolskem delu
•
razpoložljivost do sošolcev
način dela in odgovornost
•
zanimanje in sodelovanje pri
didaktičenem delu
•
zavzetost pri šolskem delu
•
redno izpolnjevanje zadanih nalog
•
spoštovanje rokov za izročitev danih
nalog
•
upravljanje in skrbno ravnanje s
šolskim materialom
Nižja srednja šola
Pri oblikovanju mnenj v spričevalih ob
zaključkih polletij bo treba upoštevati tudi
naslednja opažanja:
odgovornost
•
poznavanje, upoštevanje in
spoštovanje pravil
•
primerno vedenje do:
- šolske ustanove
- drugih
- sebe
•
spoštovanje imetja:
- svojega
- drugih
- v okolju
socializacija
•
upoštevanje in spoštovanje soljudi
in njihovega mišljenja
•
sodelovanje pri šolskem delu
•
pomoč sošolcem v težavah brez
zasmehovanja ali podcenjevanja
organizacija dela:
•
skrbno ravnanje z dnevnikom,
osebno knjižico in sporočili, ki jih
šola pošilja družinam
•
redno izpolnjevanje zadanih nalog
Ocenjevanje vedenja učencev osnovnih šol in nižje srednje šole je izraženo z naslednjimi
sintetičnimi ocenami:
• primerno
• v glavnem primerno
• včasih neprimerno
• večkrat neprimerno
14) NAČINI NAČRTOVANJA
Otroški vrtci
Vzgojiteljice načrtujejo vzgojne in didaktične dejavnosti v zbornih organih, v raznih komisijah in v
delovnih skupinah.
Načrtovanje:
• sodelovanje pri vzgojnih dejavnostih in projektih, ki jih je načrtoval Zbor učnega osebja
Večstopenjske šole
• srečanja v zbornih organih in v delavnih skupinah: v septembru pred začetkom pouka, med
šolskim letom
• srečanja med vrtci
• ugotavljanje smotrov glede na otrokovo starostno stopnjo in njegove izkušnje
• usklajevanje načinov načrtovanja med vrtci
• načrtovanje skupnih projektov
30
•
•
•
•
•
•
•
•
zborni organi: mesečna srečanja
medsekcijsko načrtovanje vzgojnih in didaktičnih dejavnosti
organizacija šolskega dne
uporaba skupnih prostorov
organizacija urnika
tedenska ali dvotedenska srečanja vzgojiteljic iste sekcije
načrtovanje dejavnosti po sekcijah v homogenih in/ali heterogenih skupinah glede na
otrokovo starost
preverjanje in ocenjevanje
Osnovna šola
Učitelji načrtujejo vzgojne in didaktične dejavnosti v zbornih organih, v raznih komisijah in v
delovnih skupinah.
Načrtovanje:
• sodelovanje pri vzgojnih dejavnostih in projektih, ki jih je načrtoval Zbor učnega osebja
Večstopenjske šole
• mesečna srečanja med šolami
• načrtovanje skupnih dejavnosti
• organizacija delovnega časa v skupnih prostorih
• načrtovanje dejavnosti v delavnicah
• srečanja učiteljev po predmetnih področjih v septembru pred začetkom pouka
• periodična srečanja med šolskim letom
• tedenska ali dvotedenska srečanja razrednih učiteljev
• načrtovanje in organizacija disciplinarnih in interdisciplinarnih didaktičnih dejavnosti
• organizacija dela po skupinah, individualiziranih posegov in dejavnostih v delavnicah
• preverjanje in ocenjevanje
Nižja srednja šola
Profesorji načrtujejo vzgojne in didaktične dejavnosti v zbornih organih, v raznih komisijah in v
delovnih skupinah.
Načrtovanje:
• sodelovanje pri vzgojnih dejavnostih in projektih, ki jih je načrtoval Zbor učnega osebja
Večstopenjske šole
• razredni sveti
• srečanja v septembru pred začetkom pouka
• načrtovanje transverzalnih smotrov
• načrtovanje in organizacija disciplinarnih in interdisciplinarnih didaktičnih dejavnosti
• organizacija dela po skupinah, individualiziranih posegov in dejavnostih v delavnicah
• organizacija dela v paralelnih razredih: srečanja v septembru pred začetkom pouka
• periodična srečanja med šolskim letom
• srečanja profesorjev istega predmetnega področja
• preverjanje in ocenjevanje
15) DODELITEV DOMAČIH NALOG
Pri dodelitvi domačih nalog, ki so sestavni del šolskih dejavnosti in predstavljajo nenadomestljivo
priložnost za osebno razglabljanje in poglobitev, se učitelji in profesorji ravnajo po določilih,
sprejetih v okviru načrtovanja, obenem pa se prilagajajo potrebam učencev.
Pri tem se držijo načela, da racionalno porazdelijo delo, ki ga morajo opraviti učenci, na dolžino
celega tedna. Upoštevajo tudi dejstvo, da učenci potrebujejo dovolj prostega časa za razne
izvenšolske dejavnosti. Na dan, ko imajo učenci popoldanski pouk, se ne dodeljuje nalog za
naslednji dan, tako da učenci po osmih urah v šoli nimajo doma še dodatnega dela.
31
V okviru take organizacije dela so vsi učenci motivirani za racionalno načrtovanje lastnega
popoldanskega časa.
16) SPOPOLNJEVANJE UČNEGA IN NEUČNEGA OSEBJA
(Projekt št. 2)
V okviru stališča, ki zagovarja potrebo, da je strokovnost na šoli vedno bolj kakovostna, odprta
novim dognanjem, novim tehnologijam in potrebam teritorija, se učno in neučno osebje udeležujeta
raznih izobraževalnih dejavnosti.
Večstopenjska šola Doberdob je vpeta v mrežo MRE.GO.ŠOL., ki med svojimi cilji navaja skupno
skrb za spopolnjevanje šolskega osebja ( šole s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini).
Poleg tega šola sodeluje v mreži s šolami z italijanskim učnim jezikom v zvezi z izobraževanjem o
Novih smernicah.
Projekt predvideva izvedbo raznih izobraževalnih tečajev za učno in neučno osebje, ki je v
delovnem razmerju na šoli, z izrecnim namenom, da se zadovolji potrebe, ki jih je izrazilo osebje
med posvetovanjem na šoli. Projekt naj bi še posebno povečal poklicno usposobljenost učnega
osebja na metodološkem in didaktičnem področju. Podrobneje bo vključeval naslednje teme:
varnost na šoli ( tečaji za prvo pomoč, delovanje protipožarne ekipe, preventiva za vse osebje),
poznavanje informatike, obvladovanje stresa in preprečevanje izgorevanja, preprečevanje nasilja v
šoli, pravne vidike učiteljskega poklica, didaktične novosti in šolska reforma, reforma otroškega
vrtca, varovanje zasebnosti - privacy in informatski protokol. Tečaji se bodo vršili s sodelovanjem
zunanjih strokovnjakov, ki jih bo šola poiskala v ožjem ali deželnem okviru z uporabo šolske
mreže, ki so jo ustanovili razni zavodi v pokrajini.
Oblike spopolnjevanja za učno osebje
OPIS
Poletni spopolnjevalni seminar
ORGANIZATOR
Ministrstvo za šolstvo Republike
Slovenije
Jesenski spopolnjevalni seminar
Ministrstvo za šolstvo Republike
Slovenije
Razni spopolnjevalni tečaji, ki jih je določil Večstopenjska šola, sama ali v mreži
Zbor učnega osebja:
Tečaj v zvezi s preventivo in
zagotavljanjem varnosti na delovnem mestu
(zak. Odlok št. 81/2008 in s tem povezana
določila)
Privacy – varovanje zasebnosti (2 uri)
Nove smernice za učne načrte
Pridobivanje kompetenc
Poučevanje jezika in delo z učenci, pri
katerih je slovenščina drugi jezik
Jezikovno-gibalna vzgoja
Poučevanje z interaktivno tablo
Preverjanje in ocenjevanje
Individualni spopolnjevalni tečaji
Poglabljanje na predmetni ravni
Oblike samoizobraževanja
zunanji
32
Oblike spopolnjevanja za neučno osebje
OPIS
ORGANIZATOR
Razni spopolnjevalni tečaji, ki jih je določil Večstopenjska šola, sama ali v mreži
Zbor neučnega osebja
Tečaj v zvezi s preventivo in
zagotavljanjem varnosti na delovnem mestu
(zak. Odlok št. 81/2008 in s tem povezana
določila)
Privacy – varovanje zasebnosti (2 uri)
Tečaj informatike
Individualni spopolnjevalni tečaji
zunanji
Oblike samoizobraževanja
17) EVALVACIJA VIP-a
Kakovost ponudbe in njeno učinkovitost preverjajo nosilci ciljnih funkcij z vprašalniki, ki jih
izpolnjujejo učenci, starši, učno in neučno osebje. Rezultati anket bodo predstavljeni ob koncu
šolskega leta. Zbor učnega osebja tudi na osnovi teh podatkov poda predloge za izboljšanje
kvalitete vseh šolskih storitev.
Ravnatelj in vsi zaposleni na Večstopenjski šoli med šolskim letom spremljajo in preverjajo
učinkovitost in izvajanje dejavnosti, ki so predstavljene v Vip-u.
33