1. No category

LETNIK 03
• ŠT. 03
2014 06
JUNIJ 2014
svetstrojništva
Zveza Strojnih Inženirjev Slovenije
PREDSTAVLJAMO:
• Inštitut ZEL-EN
• Vpliv hlajenja in prezračevanja
• DBF 2014
• INDOP - SPTE enote
• Intervju: Agencija za energijo
• NERVTEH - simulator vožnje
• Startup - JUVAR d.o.o.
• Potencial in razvoj procesov
končnih obdelav
• Sense eboard
ZSIS
KAZALO
INFORMATOR
UVODNIK
Odprtje razvojnega
inštituta ZEL-EN
KAZALO
• Svet strojništva - junij 2014
5. junija 2014 je v poslovni coni Vrbina pri Krškem odprl
svoja vrata Razvojni inštitut ZEL-EN.
2
6
ŠTUDENTSKI POGLEDI
• Vpliv hlajenja in prezračevanja na kakovost
notranjega okolja in vpeljava skupnega
merila
• DBF 2014
V SREDIŠČU
s l o v e n i j e
i n ž e n i r j e v
s t r o j n i h
15
18
23
26
29
32
JEZIKOVNI ODTENKI
34
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
36
Svet strojništva –
junij 2014
V teh, sicer lepih poletnih počitniških dneh poleg
toplega vremena za vsakodnevno povišanje
temperature pridno skrbijo naši politiki in
svetovna nogometna mrzlica.
Na naslovnici: “Industrijsko postrojenje”
Odgovorni urednik: Iztok Golobič
Urednica: Andreja Cigale
Tehnični urednik: Žiga Zadnik
Lektoriranje: Andreja Cigale
Ime in sedež založnika: ZSIS, Karlovška cesta 3, 1000
Ljubljana
Leto izida publikacije: 2014
Leto natisa ali izdelave publikacije: letnik 03, št. 03
Število natisnjenih izvodov: 150
Tiskarna: Alfagraf d.o.o
Informacije so točne v času tiska.
Preverite www.zveza-zsis.si za posodobitve.
A je to pravzaprav čisto postranska zadeva, če
vzamemo v roke svežo revijo Svet strojništva, ki je
osmisljena tako, da bodo tudi poletni meseci polni
in bogati s privlačnimi vsebinami. Ker je največji vir
konkurenčne prednosti kreativnost in inovativnost,
se zavedamo moči svežih in novih idej, te vas bodo
ob prebiranju pritegnile, vlile energijo, vprašanje
pa je, če tudi dovolj ohladile.
Svet strojništva (ISSN-2350-3505), revija, je vpisana v razvid medijev, ki ga
vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 872.
Revija je brezplačna za člane Zveze strojnih inženirjev Slovenije, podjetja,
izobraževalne ustanove in drugo zainteresirano javnost na območju
Republike Slovenije.
Prelistajte poletno številko revije ter združite
prijetno s koristnim.
Objavljeni avtorski prispevki v promocijskem delu revije Svet Strojništva
izražajo mnenja in stališča avtorjev in ne izražajo nujno tudi mnenja
uredniškega odbora ali izdajatelja. Avtorske pravice za revijo Svet
strojništva so last izdajatelja. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo
vsebino zgolj v informativne namene, ob pisnem soglasju izdajatelja.
Žiga Zadnik
Razvojni center je okolje, v katerem sodelujejo družba
ZEL-EN in njeni družbeniki, spin off podjetja in ostali subjekti, koristniki znanja in infrastrukture centra.
Odprti inštitut predstavlja enega izmed ključnih delov
infrastrukture razvojnega centra, njegovo poslanstvo je
dolgoročno povezovanje in sodelovanje izobraževalne,
raziskovalne in gospodarske sfere.
Vir: http://www.fe.um.si/sl/novice/1267odprtje-razvojnega-instituta-zel-en.html
w w w . z v e z a - z s i s . s i
z v e z a
INDOP - SPTE enote
Agencija za energijo
NERVTEH - simulator vožnje
Startup - JUVAR d.o.o.
Potencial in razvoj procesov končnih obdelav
Sense eboard: električna rolka za adrenalinske naslade
13
Univerza v Mariboru je eden od 14 družbenikov, ki so v
letu 2011 ustanovili družbo ZEL-EN razvojni center energetike, d. o. o. Osnovna dejavnost družbe je izvajanje
raziskav na področjih hidro in aero energetike, lesne biomase, trajnostne gradnje in jedrske energetike. V prvih
treh letih delovanja je ustvarila več kot 3 MIO EUR tržnih
prihodkov ter čez 750.000 EUR dobička iz poslovanja.
s l o v e n i j e
•
•
•
•
•
•
8
“Inštitut bo v celoti zaživel jeseni, ko
bo spodnje prostore inštituta pričela
uporabljati Fakulteta za energetiko,
predvsem za izvajanje znanstvenoraziskovalnega ter pedagoškega
dela. “
Prelistajte Svet strojništva tudi na spletu:
http://www.zveza-zsis.si/svetstrojnistva
Revija Svet strojništva je dosegljiva tudi na internetni strani v elektronski
obliki pod www.zveza-zsis/svetstrojništva.
Copyright © Svet strojništva.
2
i n ž e n i r j e v
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Investicija v inštitut je skupaj z opremo inštituta znašala
1.550.000 EUR, gradnja pa je potekala od septembra
2013 do maja 2014. Polovico sredstev je bilo zagotovljenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, polovico
pa iz lastnih sredstev družbe ZEL-EN.
3
4
s t r o j n i h
INFORMATOR
• Odprtje razvojnega inštituta ZEL-EN
• Poletna šola strojništva na Fakulteti za
strojništvo Univerze v Ljubljani
• Tradicionalno strokovno srečanje varilske
stroke Slovenije
z v e z a
UVODNIK
3 3
INFORMATOR
INFORMATOR
Pripravili smo 11 delavnic, kjer bodo udeleženci v malih
skupinah spoznavali različna področja študija strojništva:
s l o v e n i j e
z v e z a
• Uporaba lesne biomase za ogrevanje stavb: Na tej
delavnici bodo udeleženci podrobneje spoznali različne
naprave za ogrevanje stavb.
• Konstruiraj - izdelaj – zmagaj: Udeleženci bodo izdelali
portalni žerjav in z njim tekmovali v zmogljivosti pretovarjanja ter preizkusili nosilnost njegove konstrukcije.
• Hoja po vodi: Na delavnici bo prikazano obnašanja
Oobleck tekočin na različnih primerih. Udeleženci bodo
izdelali bazen in se preizkusili v ˝Hoji po vodi˝.
• Izdelaj svoj Stirlingov motor: Udeleženci bodo izdelali
svoje Stirlingove motorje, pripravili merilno progo in motorje tudi preizkusili.
• Gradnja letala na daljinsko vodenje: Delavnica vključuje
gradnjo letala na daljinsko vodenje – od zasnove do izdelka s sodobnimi CAD/CAM metodami.
• HPC: Na poletni delavnici HPC-High Performance Computing se bodo udeleženci s praktičnimi vajami seznanili
4
z uporabo visokozmogljivih sestavov v
znanosti in tehniki.
• Vse kar moja stavba potrebuje je Sonce:
Na delavnici bodo udeleženci spoznali obnovljive vire energije, izdelali solarni laser
in solarni kuhalnik ter ju preizkusili.
• Spajanje in toplotno rezanje materialov: V
okviru delavnice bodo predstavljeni varilni
postopki in drugi postopki spajanja kot so
lepljenje, kovičenje in drugo.
“Delavnice so namenjene
osnovnošolcem od 8. do 9. razreda
in srednješolcem od 1. do 3. letnika.
Podrobnejše informacije o Poletni šoli
strojništva so na voljo na spletni strani
www.poletnasolastrojnistva.si”
5
w w w . z v e z a - z s i s . s i
s t r o j n i h
• Mobilni robot: V okviru delavnice bodo udeleženci
sestavili svojega mobilnega robota malih dimenzij
ter ga preizkusili na dveh tekmovanjih.
• Osnove programiranja CNC obdelovalnih strojev: Udeleženci bodo spoznali osnove CNC strojev,
osnove programiranja (struženje & frezanje), lasersko
skeniranje in 3D tiskanje.
• Vodno–hidravlična stiskalnica pločevink:
Udeleženci si bodo izdelali svojo lastno vodno–
hidravlično stiskalnico pločevink za domačo uporabo.
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
Letošnje poletje med 17. in 22. avgustom bo na Fakulteti
za strojništvo Univerze v Ljubljani potekala poletna šola
strojništva. Na fakulteti želimo z organizacijo poletne
šole na drugačen in zanimiv način predstaviti študij in
poklic - inženir strojništva. Strojništvo kot del tehnike
je zanimivo, ustvarjalno in polno izzivov, predvsem pa
omogoča široke možnosti zaposlitve.
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Poletna šola strojništva
na Fakulteti za strojništvo
Univerze v Ljubljani
MEDNARODNO POSVETOVANJE
INFORMATOR
Tradicionalno
strokovno srečanje
varilske stroke
Slovenije
POVABILO K SODELOVANJU
PLIN IN PLINSKE TEHNOLOGIJE 2014
w w w . z v e z a - z s i s . s i
s l o v e n i j e
i n ž e n i r j e v
•
•
•
•
Organizatorji želimo, da bi se na tem dogodku
ponovno srečalo čim večje število kolegov z
različnih področij varilske stroke: od študentov,
varilskih strokovnjakov iz proizvodne prakse,
učiteljev in raziskovalcev, pa vse do prodajalcev in
proizvajalcev varilne opreme, saj s tem krepimo
prenos in izmenjavo konkretnega tehniškega
znanja. Vljudno vabljeni.
Grand Hotel Union, Ljubljana, Slovenija
30. september 2014
Zveza strojnih inženirjev Slovenije in Skupina za plinske tehnologije, ki deluje pod njenim
okriljem, bosta s pomočjo podjetij s področja plina in plinskih tehnologij v letu 2014 organizirala drugo mednarodno posvetovanje o plinu in plinskih tehnologijah v Sloveniji. Izjemen odziv podjetij in strokovnjakov na prvem mednarodnem posvetovanju v letu 2013 je
potrdil organizatorjevo prepričanje, da plin in plinska tehnologija v Sloveniji nista novost,
temveč imata dolgo tradicijo in se ponašata z veliko strokovnega znanja.
Drugo mednarodno posvetovanje bo še poseben poudarek namenilo večji prepoznavnosti
zemeljskega plina kot energenta v končni uporabi. Nikakor ne bomo pozabili na varnost
delovanja plinskih tehnologij in sledenje tehnološkim novostim, povezanim z zemeljskim
plinom. Tradicionalno bodo za izmenjavo izkušenj in znanja poskrbeli najvidnejši slovenski
in mednarodni strokovnjaki z vseh aktualnih področij uporabe plina ter uvajanja in upravljanja najsodobnejših plinskih tehnologij, ki bodo avditoriju spregovorili o svojih pogledih
na perspektivo in razvoj plinskih tehnologij.
Bogat program bo vključeval tudi predstavitev ključnih proizvajalcev tehnološke opreme in
plinskih naprav, ki si jih bodo udeleženci lahko ogledali v živo in o njih povprašali strokovnjake.
Dogodek bo potekal 30. septembra 2014 v Grand hotelu Union v Ljubljani.
6
7
w w w . z v e z a - z s i s . s i
s t r o j n i h
•
od 09.00 do 09.30 otvoritveni govori (direktor
ŠC NM, dekan UL FS, župan NM)
od 09.30 do 11.00 predstavitve vabljenih in
tujih strokovnih prispevkov
od 11.00 do 11.30 izmenjava mnenj ob kavi,
pijači in hladnem prigrizku
od 11.30 do 14.00 predstavitve domačih strokovnih prispevkov
od 14.00 do 16.00 ogled proizvodnje v podjetju
REVOZ
od 16.00 do 17.00 okrogla miza
s l o v e n i j e
z v e z a
•
i n ž e n i r j e v
Dan varilne tehnike bo letos organizirala
Zveza društev za varilno tehniko Slovenije
v sodelovanju s Šolskim centrom Novo
mesto. Potekal bo v četrtek 11. septembra
2014 v prostorih Šolskega centra Novo
mesto, Šegova 112.
Predviden je bogat program v okvirnem urniku, kot
sledi:
s t r o j n i h
Dan varilne tehnike, kot je bil poimenovan ob svojem začetku leta 1999, že mnoga leta ostaja stalnica srečanj strokovnih kadrov, ki se tako ali drugače
ukvarjamo z varjenjem. Osnovni namen srečanja,
ki je za vse udeležence v celoti brezplačen, ne
predstavlja le strogo strokovnega posvetovanja,
ampak je v prvi vrsti namenjen vzdrževanju starih
osebnih stikov in vzpostavljanju novih, izmenjavi
mnenj, predstavitvam novosti ter tudi razpravi o
problemskih rešitvah iz varilske tehnološke prakse.
Ob teh priložnostih izdamo tudi vsebinsko bogat
zbornik srečanja, ki ga prejmejo vsi udeleženci.
Letošnji Dan varilne tehnike bo zaznamovan tudi s
tem, da bodo srečanje popestrili umetnostni varilci
s predstavitvijo svojih izdelkov (na sliki kovan in
varjen Ljubljanski zmaj, avtorja Zdravka Tomazinija)
in demonstracijo ustvarjanja v živo.
z v e z a
dr. Marjan Suban, Inštitut za metalne konstrukcije
ŠTUDENTSKI POGLEDI: vpliv hlajenja na kakovost notranjega okolja in ...
Izvleček v angleščini:
s l o v e n i j e
i n ž e n i r j e v
•
•
•
X – številčna vrednost kategorije toplotnega
ugodja
Y – številčna vrednost kategorije učinkovitosti
prezračevanja
W – utež toplotnega ugodja
Utež toplotnega ugodja pri tem pove, ali je za
neko stavbo oz. prostor večjega pomena toplotno
ugodje ali učinkovitost prezračevanja. To pomeni,
da je odvisna predvsem od namena uporabe prostora. Za bivalno in delovno okolje ocenjujemo, da
so primerne vrednosti uteži toplotnega ugodja od
0,5 do 0,7.
Preglednica 1: Opredelitev kategorij
učinkovitosti prezračevanja, toplotnega ugodja
in indikatorja notranjega okolja
εc
0,8 <εc< 1,2
0,5 <εc< 1,5
0,2 <εc< 1,8
Y
1
2
3
PPD
0-6 %
6-10 %
10-15 %
X
1
2
3
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Izbiri posameznih hladilnih sistemov so botrovali naslednji razlogi. Stropno hlajenje smo
izbrali kot dokaj nov in še neuveljavljen hladilni
sistem, ki izkorišča mehanizem hlajenja s sevanjem, poleg tega pa omogoča vnos minimalne
količine zraka. Konvektorski hladilni sistem smo
izbrali kot dobro poznan in kljub nekaterim pomanjkljivostim uveljavljen zračni sistem. Glavni
mehanizem prenosa toplote je pri tem sistemu
prestop toplote iz toplega telesa na hladen zrak.
Sistem zidnih odprtin je prav tako zračni sistem,
a omogoča za razliko od konvektorskega sistema vnos zraka pri nizkih hitrostih.
kjer so:
s l o v e n i j e
s t r o j n i h
“Cilj našega dela je bila vpeljava
skupnega merila, ki omogoča s povezavo kriterijev toplotnega ugodja in
učinkovitostjo prezračevanja oceno
kakovosti notranjega okolja zgolj z eno
samo številčno vrednostjo.”
Obravnava toplotnega ugodja je temeljila na
teoriji profesorja Fangerja, ki je na podlagi številnih
eksperimentov definiral dva integralna indeksa,
ki napovedujeta, kako se ljudje počutijo v nekem
okolju. Indeksa se imenujeta PMV (pričakovana
ocena ugodja) in PPD (pričakovan odstotek nezadovoljnih ljudi). S prvim je možno napovedati
povprečno oceno ugodja pri parametrih okolice
glede na PMV lestvico, z drugim pa odstotek ljudi,
ki se pri določeni oceni ugodja počutijo neugodno.
Poleg integralnih indeksov poznamo še lokalne
indekse neugodja, ki napovedo odstotek nezadovoljnih ljudi zaradi prepiha (PD(v)), temperature tal
PD(θf ), vertikalne temperaturne razlike (PD(Δθvert))
in sevalne asimetrije (PD(Δθsa).
Učinkovitost prezračevanja pa smo ocenili s t.i.
učinkovitostjo odstranjevanja škodljivih primesi
εc. V našem primeru smo kot škodljivo snov obravnavali CO2, saj koncentracija le tega vpliva
na koncentracijo ljudi in posledično na delovno
učinkovitost ljudi. Učinkovitost prezračevanja
določimo glede na koncentracijo CO2 na vtoku
zraka, odtoku zraka in povprečno koncentracijo po
prostoru.
kjer so:
i n ž e n i r j e v
The work comprises the
comparison of three
different combinations
of cooling and ventilation systems, which are
chilled ceiling cooling
in combination with
displacement ventilation, cooling with a fan
coil unit and the use
of flat wall displacement outlets. The
combinations were first
evaluated separately for
thermal comfort and air
quality. The criteria was
then combined with
the newly introduced
indicator of indoor envi-
ronment. According to
the indicator of the indoor environment, the
combination of chilled
ceiling cooling and displacement ventilation
gave the best results of
the compared. The use
of a fan coil unit and
flat wall displacenent
outlets didn’t behave as
well as the first system
in terms of thermal
comfort and ventilation
effectiveness, respectively. This is the reason
for the lower values
of the indicator of the
indoor environment for
the two systems.
Delo vsebuje primerjavo treh kombinacij
hladilnega in prezračevalnega sistema, in sicer
stropno hlajenje v kombinaciji z izpodrivnim
prezračevanjem, konvektorsko hlajenje in
uporabo ravnih zidnih odprtin. Kombinacije
smo ocenili ločeno s stališč toplotnega ugodja
in kakovosti zraka, prvo z dobro poznanimi
Fangerjevimi kriteriji toplotnega ugodja, drugo
pa z učinkovitostjo prezračevanja.
ki smo ga poimenovali indikator notranjega okolja
INO, ima naslednjo obliko:
s t r o j n i h
Marko Tement, [email protected]
prof. dr. Vincenc Butala
doc. dr. Matjaž Prek
Fakulteta za strojništvo, UL
Toplotno ugodje
in učinkovitost
prezračevanja
Uvod:
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
VPLIV HLAJENJA IN
PREZRAČEVANJA NA KAKOVOST
NOTRANJEGA OKOLJA IN
VPELJAVA SKUPNEGA MERILA
INO
Kategorija INO
1-1,65 dobra kakovost NO
1,65-2,4 srednja kakovost NO
2,4-3
nizka kakovost NO
z v e z a
numerične simulacije
•
•
•
8
Slika 1: toplotno ugodje in učinkovitost prezračevanja
ce – koncentracija CO2 odtočnega zraka
cs – koncentracija CO2 vtočnega zraka
< c > – povprečna koncentracija CO2 v prostoru
Kategorijam toplotnega ugodja in učinkovitosti
prezračevanja smo priredili številčne vrednosti od
1 do 3, kjer predstavlja vrednost 1 najvišjo raven
toplotnega ugodja in optimalno učinkovitost
prezračevanja, vrednost 3 pa najnižjo raven toplotnega ugodja in neustrezno nizko ali nepotrebno
visoko učinkovitost prezračevanja. Nov indikator,
Numerične simulacije smo izvedli na
računalniškem modelu pisarniškega prostora
dimenzij 3 x 3,5 x 2,5 m, v katerem je prisotna ena
sedeča oseba. Za natančnejšo določitev tokovnih
vzorcev prostoru smo v model ‘’vgradili’’ tudi proti
jugu usmerjeno okno in osnovno pisarniško opremo.
Za doseganje zastavljenega cilja smo izvedli simulacije v dveh korakih. V prvem koraku smo s programom DesignBuilder določili toplotne dobitke v
9
ŠTUDENTSKI POGLEDI: vpliv hlajenja na kakovost notranjega okolja in ...
Slika 3:
Velikost hitrosti v prerezu:
i n ž e n i r j e v
a - stropno hlajenje,
b - konvektorsko hlajenje,
c - zidne odprtine
s t r o j n i h
z v e z a
Slika 2 a, b, c: opredelitev hladilnih in prezračevalnih
sistemov
morali upoštevati tako prestop toplote kot tudi
toplotno sevanje. S tem smo definirali vse potrebno
za numerične simulacije.
“Rezultati simulacij so pokazali, da je s
stališča skupne kvalitete okolja v prostoru,
izmed primerjanih sistemov, najugodnejša
kombinacija stropnega hlajenja in izpodrivnega prezračevanja. “
10
Slika 4: Temperaturno polje v prerezu; a - stropno hlajenje,
b - konvektorsko hlajenje, c - zidne odprtine
S to kombinacijo je bil namreč dosežen procent
nezadovoljnih ljudi PPD = 6 % ter učinkovitost
prezračevanja εc = 0,92 in s tem indikator notranjega okolja INO = 1,6. Ta sistem odlikujejo tudi nizke
hitrosti zraka v prostoru (slika 3) ter posledično
nizek odstotek nezadovoljnih ljudi zaradi prepiha
11 11
w w w . z v e z a - z s i s . s i
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
s l o v e n i j e
s t r o j n i h
Izračunana hladilna obremenitev nam je
omogočala natančnejšo opredelitev hladilnih
in prezračevalnih sistemov. Za sistem stropnega
hlajenja smo tako predpisali potrebno specifično
hladilno moč glede na površino stropa in potreben
pretok svežega zraka, ki je pogojen s t.i. biološkim
minimumom, predpisanim s Pravilnikom o
prezračevanju in klimatizaciji stavb. Glede na
pretok zraka pa smo izbrali še primerne vtočne in
odtočne odprtine. Za sistema konvektorskega hlajenja in zidnih odprtin pa smo izračunali potreben
pretok zraka, ki zagotavlja odvod hladilnih obremenitev ter prav tako primerne dimenzije in
pozicije zračnih odprtin.
V drugem koraku smo z definiranimi hladilnimi
in prezračevalnimi sistemi s programom Fluent
izračunali tokovno in temperaturno polje ter polje
koncentracij CO2. Izziv pri delu s programom Fluent predstavlja vselej generiranje ustrezne računske
mreže, ki pomembno vpliva na rezultate izračuna.
Geometrija prostora nam je omogočila izbiro
kartezične računske mreže, to pomeni, da je mreža
sestavljena iz kock in kvadrov. Z upoštevanjem lastnosti računskih mrež in vplivov mrež na numerični
izračun smo po primerjavi različno gostih mrež izbrali
računske mreže s prb. 500.000 računskimi elementi.
Po generiranju računskih mrež je sledilo natančnejše
definiranje računskih parametrov in modelov. Podatek, ki bo zanimiv za bralce, ki so na področju
računalniške dinamike tekočin že nekoliko izkušeni,
je ta, da smo za izračun uporabili k-eps-RNG turbulentni model, ki je po izkušnjah tudi drugih avtorjev
primeren za izračun tokovnih polj v zaprtih prostorih.
Pri sistemu stropnega hlajenja se srečamo s sevalnim prenosom toplote med ohlajenim stropom in
ostalimi površinami v prostoru, zato smo v izračunih
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
simuliranem prostoru, in sicer za t.i. projektni dan,
t.j. petnajsti junij. Najvišja hladilna obremenitev
na ta dan je za naš model nastopila ob 15.00 in
znaša skupno 650 W. Pri tem predstavljajo največji
delež hladilne obremenitve toplotni dobitki zaradi
toplotne oddaje ljudi (10 %), računalnika (55 %) in
razsvetljave (35 %).
DBF 2014
Z numeričnimi simulacijami je bila izvedena primerjava treh hladilnih sistemov.
Tomaž Rakar, izr. prof. dr. Tadej Kosel
Fakulteta za strojništvo, UL
Glede na novo vpeljan indikator notranjega okolja se je najbolje odrezal sistem
stropnega hlajenja, saj nudi visoko
raven toplotnega ugodja ob primerni
učinkovitosti prezračevanja.
Konvektorsko hlajenje se je izkazalo
slabše na področju toplotnega ugodja,
ravne zidne odprtine pa na področju
prezračevanja.
Lokacija letošnjega tekmovanja je bila Wichita,
ki se nahaja v zvezni
državi Kansas, ZDA.
Wichita je zibelka svetovnega letalstva, zato
smo poleg tekmovanja
obiskali tri letalska
podjetja in dva letalska
muzeja.
Naša ekipa se je imenovala Ekipa Edvarda Rusjana
(Edvard Rusjan Sloveanian Team). Letalo pa smo
poimenovali EDA2014. Z uvrstitvijo na 4. mesto so
študenti letalstva s Fakultete za strojništvo, ki so v
ta projekt vložili veliko študijskega in prostega časa
dokazali, da so v konstruiranju, izdelavi in letenju
daljinsko vodenih brezpilotnih letal, ki morajo
zadostiti kompleksnim tehničnim zahtevam, v
samem svetovnem vrhu. Poudariti moramo, da
smo mi imeli svojega pilota, študenta Ervina
Klemenčiča, prve tri ekipe pa najetega zunanjega
plačanega pilota, ki je bil tudi precej starejši od
našega. To pomeni, da imamo na fakulteti ekipo, ki
je s svojim znanjem in seveda ob pomoči izr. prof.
dr. Tadeja Kosela dosegla dobro konstrukcijsko
rešitev, zadostila vsem pravilom tekmovanja, imela
brezhibnega pilota ter mentorja in seveda veselje
do samega tekmovanja.
z v e z a
Kratek opis misij, ki jih je moralo letalo opraviti
Slika 5: Polje koncentracij v prerezu; a - stropno hlajenje, b - konvektorsko hlajenje, c - zidne odprtine
VPLIV HLAJENJA IN
PREZRAČEVANJA NA
KAKOVOST NOTRANJEGA
OKOLJA IN VPELJAVA
SKUPNEGA MERILA
12
Ogledali smo si proizvodnjo v podjetjih Cessna
Aircraft Company Wichita in Independence ter
Beechcraft (po novem last Cessne oziroma Textrona, ki je krovno podjetje) in muzeja Kansas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum.
Tekmovanje vsako leto organizirata podjetji Cessna
Aircraft Company in Raytheon Missile Systems s
podporo Ameriškega inštituta za aeronavtiko in
astronavtiko (AIAA).
V 1. nalogi je bilo treba leteti s praznim letalom
čim več krogov v štirih minutah. Letalo je moralo
pri vseh treh nalogah vzleteti na razdalji 12,2 m.
V poziciji z vetrom je moralo narediti zavoj za 360
stopinj v nasprotni smeri kroga. Dolžina kroga je
bila v vsako stran od vzletne linije 152 m, prelet te
linije pa je označil sodnik z dvigom zastavice. Letalo je po pristanku moralo ostati na vzletno-pristajalni stezi. V 2. nalogi je bilo treba preleteti tri kroge
s čim več kockami. V 3. nalogi je moralo letalo
narediti tri kroge in nositi štiri kvadre, postavljene v
zahtevan položaj. Meril pa se je čas letenja.
13
w w w . z v e z a - z s i s . s i
s t r o j n i h
Nekaj besed o tekmovanju:
s l o v e n i j e
i n ž e n i r j e v
Indikator notranjega okolja se je izkazal kot
preprosto orodje za združitev ocene toplotnega
ugodja in učinkovitosti prezračevanja, kar je primerno predvsem za uporabo v vsakdanji praksi.
Ekipa študentov se
je v mesecu aprilu
odpravila na svetovno
tekmovanje, imenovano
DBF 2014. Kratica DBF
ozančuje design/build/
fly. Tekmovanja se je
udeležilo 80 različnih
ekip iz različnih univerz
po svetu. Med njimi
smo bili prisotni tudi mi,
Fakulteta za strojništvo
Univerze v Ljubljani in
ponosno lahko rečem,
da smo zasedli 4. mesto
na svetu. Pred nami so
bili samo Američani iz
treh različnih univerz,
za nami pa študenti
iz svetovno znanega
tehnološkega inštituta
MIT.
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
ZAKLJUČEK
s t r o j n i h
(PD(v) = 0,5 %) in enakomerna razporeditev temperature po prostoru (slika 4). Pomanjkljivost tega
sistema je nižja kakovost zraka oz. nekoliko višja
koncentracija CO2 v prostoru (slika 5), ki je posledica
nižjega vnosa svežega zraka. Izmed primerjanih se
je glede na skupno kvaliteto notranjega okolja v
sredino uvrstil sistem konvektorskega hlajenja. Pri
vrednostih PPD = 15,6 % in εc = 0,83 znaša indikator
notranjega okolja INO = 2,2. Pomanjkljivosti konvektorskega hlajenja se kažejo v višjih lokalnih hitrostih
zraka (slika 3) (PD(v) = 12 %), prednosti pa v visoki
kakovosti zraka oz. nizki koncentraciji CO2 (slika 5).
Hlajenje z uporabo zidnih odprtin se je uvrstilo po
kriterijih toplotnega ugodja z indeksom PPD = 6,5 %
med oba ostala sistema, po kriterijih za učinkovitost
prezračevanja pa se je izkazal za manj primernega,
saj je visoka vrednost učinkovitosti prezračevanja
εc = 1,97 povezana z veliko rabo energije za
prezračevanje. Indikator notranjega okolja INO = 2,4
je s tem v naši primerjavi skupno najslabši. Prednosti
se kažejo v visoki kvaliteti zraka (slika 5), pomanjkljivosti pa v neenakomerni temperaturni porazdelitvi,
ki je posledica razslojevanja zraka (slika 4).
ŠTUDENTSKI POGLEDI: DBF 2014
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
ŠTUDENTSKI POGLEDI: vpliv hlajenja...
V SREDIŠČU: INDOP - SPTE ENOTE
ŠTUDENTSKI POGLEDI: DBF 2014
s l o v e n i j e
Priprava na vzlet
Upam, da smo s tem rezultatom dobili dober vzgonski veter, ki nas bo naslednje leto
popeljal na 1. mesto.
Priprava ekip na letenje
Poleg same proizvodnje izvajajo še vzdrževanje
oz. servis enot, ki je ključnega pomena za pravilno
in brezhibno delovanje enot v njihovem celotnem
življenjskem obdobju.
“Podjetje INDOP je inovativno in hitro
razvijajoče se podjetje za razvoj, proizvodnjo in servis enot za soproizvodnjo
toplotne in električne energije (SPTE).
Ponujajo učinkovite sisteme soproizvodnje toplotne in električne energije, ki nudijo dobre prihranke ter občutno znižajo
stroške porabe energije. Energetski prihranki znašajo tudi do 25 %, investicija pa
se lahko povrne že v 5 letih. “
Široka paleta soproizvodnih enot različnih nazivnih
moči (od 37 do 500 kW nazivne električne moči)
omogoča oskrbo najširši skupini uporabnikov:
•
•
•
•
•
•
•
•
veliki in mali industrijski obrati,
zdravstvene ustanove,
javni izobraževalni zavodi,
trgovski in športni centri,
naravni parki in planinske koče,
odročne kmetije,
poslovni prostori ter
navadna stanovanjska poslopja (hiše, bloki). w w w . z v e z a - z s i s . s i
i n ž e n i r j e v
Podjetje INDOP, d. o. o., s sedežem v Šoštanju,
je februarja 2007 ustanovila Skupina Gorenje iz
Velenja. Prvotni namen ustanovitve podjetja je
bila proizvodnja opreme na področju obrambne
industrije. Zaradi prostih kapacitet so se v letu 2011
intenzivno lotili razvoja in proizvodnje SPTE enot
različnih moči in izvedb.
s l o v e n i j e
Kaj je SPTE enota?
SPTE enota (z drugimi besedami tudi: SoProizvodnja Toplotne in Električne energije, soproizvodnja
enota ali kogeneracija) je samostojna enota za
pridobivanje električne in toplotne energije.
z v e z a
s t r o j n i h
Tjaša Nadvežnik
i n ž e n i r j e v
K uspešni izvedbi projekta so pripomogli sponzorji s svojimi finančnimi in materialnimi prispevki:
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in
štipendije, Laboratorij za aeronavtiko na Fakulteti
za strojništvo v Ljubljani, Študentska organizacija
Univerze v Ljubljani (ŠOU), Študentska organizacija
Fakultete za strojništvo (ŠOFS), Študentski svet
Fakultete za strojništvo (SSFS), C-Astral d. o. o. iz
Ajdovščine, LxNav d. o. o. iz Celja, Pipistrel d. o. o iz
Ajdovščine in Akrapovič d. o. o. iz Ivančne Gorice.
Ekipa DBF 2014
Pri izdelavi soproizvodnih enot lahko zaradi njihove vsesplošne uporabnosti zasledimo velik
tehnološki napredek, ki se kaže predvsem v njihovi
večji energetski učinkovitosti. Največja prednost
sistema soproizvodnje je zanesljivost oskrbe z
energijo, ker le-to proizvaja neodvisno od javnega
omrežja, poleg tega je tudi odlična naložba za tiste
objekte, kjer je potrebno ogrevati prostore večjih
površin.
Ekipa FS je dosegla ČETRTO mesto med
80 ekipami z vsega sveta na tekmovanju
Design/Build/Fly, ki je potekalo od
11. 4. do 13. 4. 2014 v Wichiti, ZDA.
To je najboljša uvrstitev doslej!
14
Uporabniku omogoča, da proizvedeno električno
energijo v celoti proda v elektrodistribucijsko
omrežje ali jo porabi za lastno rabo, toplotno
energijo pa uporabi za ogrevanje ali pripravo tople
sanitarne vode in razne tehnološke procese. Pri
proizvodnji električne energije se lahko doseže
tudi preko 25 % prihranka primarne energije v
primerjavi z ločeno proizvodnjo.
s t r o j n i h
Naša ekipa je zasnovala visokokrilno
enomotorno letalo
z repnim kolesom.
Trup letala je izdelan iz Deprona.
Krilo je izdelano
iz balse, prekrito z Oralight folijo, glavni nosilec
ima pasnico iz ogljikovega kompozita (rovinga)
in stojino iz balze. Letalo se razstavi na dva dela:
trup s podvozjem in krilo. Masa letala brez tovora
z baterijami
znaša 1.035 kg,
s kockami/potniki 1.950 kg.
Razmerje med
maso tovora in
maso letala je
0.88.
Kaj so SPTE enote?
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Nekaj o letalu
Slika 1: Kogeneracija
15
V SREDIŠČU: INDOP - SPTE ENOTE
w w w . z v e z a - z s i s . s i
s l o v e n i j e
z v e z a
Glavne prednosti za PORABNIKA so:
• nizki stroški električne in toplotne energije,
• nižji obratovalni stroški,
• večji energijski izkoristki,
• večja zanesljivost oskrbe z energijo,
• koriščenje energije neodvisno od javnega
omrežja.
Glavni del SPTE enote je štiritaktni motor, ki se
napaja z gorivom. Ta pretvori zgorevanje goriva v
toplotno in mehansko energijo, slednjo pa generator pretvori v električno energijo.
Ravno zato govorimo o SoProizvodnji Toplote in
Elektrike.
Slika 4: Kogeneracija
Izpušni plini se ne odvedejo takoj v okolico, temveč
se jim odvzame toplotno energijo v izmenjevalcu
dimni plini - voda. Toplotni izmenjevalnik je povezan z zunanjim (sekundarnim) tokokrogom napajalnega voda.
Krmilna in nadzorna enota prevzame popoln nadzor nad delovanjem celotnega sistema SPTE enote.
Nadzorni sistem je ključnega pomena za pravilno
delovanje, kot tudi za diagnosticiranje in odpravo
morebitnih napak.
Slika 3: SPTE enota
16
Kogeneracijske oziroma SPTE enote je
treba redno vzdrževati in, da bi se sproti
izognili izpadu dohodka, odpravljati morebitne napake. Zato je ključnega pomena,
da imajo upravljavci in serviserji ves čas
pregled nad delovanjem vseh SPTE enot.
Tako so v podjetjih Indop, MIEL Elektronika
in RCE razvili sistem za oddaljeni nadzor
SPTE enot, preko katerega serviserji v realnem času spremljajo različne parametre,
alarme, servisne posege, statuse in zgodovino delovanja, alarmov ter servisov. Tako
serviserji in stranka v vsakem trenutku
vedo, kaj se dogaja na enoti. Podatki se
na strežnik pošiljajo preko 3G/UMTS signala, kar omogoča neodvisnost postavitve
SPTE enote. Vsi kritični alarmi so takoj ob
sprožitvi poslani vzdrževalcu, kar omogoča
zelo hitro odzivnost. Na osnovi razvoja
daljinskega nadzornega sistema v podjetju
Indop pričakujejo povečanje tržnega deleža
na slovenskem trgu soproizvodnih enot in
prodor na tuje trge.
Slika 5: Kogeneracija
17 17
w w w . z v e z a - z s i s . s i
i n ž e n i r j e v
Soproizvodnja je energetsko najbolj učinkovit
način izrabe goriv.
Podjetje INDOP ponuja razvoj in proizvodnjo SPTE
enot, ki so prirejene izključno željam in potrebam
končnih uporabnikov, tako glede oblike ohišja,
uporabljenih komponent, barve, dimenzije ter
namestitve dodatnih komponent enote.
Srebrno priznanje za Daljinski nadzorni
sistem SPTE enot
s l o v e n i j e
s t r o j n i h
Prednosti SPTE enote
• MOTOR: pogonski motor z možnostjo uporabe
različnih goriv: zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin (LPG), kurilno ali rastlinsko olje;
• GENERATOR: trifazni generator za proizvodnjo
električne energije;
• TOPLOTNI IZMENJEVALNIK: sistem za odvzem toplotne energije (izmenjevalec hladilna
tekočina – voda, dimni plini – voda); • NADZORNI SISTEM: sistem za krmiljenje in
nadzor delovanja enote
• Edino podjetje v Sloveniji z lastno
proizvodnjo SPTE enot
• Lasten razvoj SPTE enot
• Daljinski nadzorni sistem SPTE enot
• Izvedbeni inženiring
• Lastna servisna služba
i n ž e n i r j e v
Slika 2: SPTE enota
SPTE enota je sestavljena iz naslednjih osnovnih
sklopov:
Podjetje INDOP ima razvit lasten centralni nadzorni
sistem, ki je ključnega pomena za pravilno delovanje enote (SCADA, HMI). Sistem služi zbiranju
ključnih podatkov o delovanju enote ter skrbi za
takojšnje javljanje napak in pomanjkljivosti v delovanju SPTE enote. S tem naročnik kot tudi druge
za to pooblaščene osebe avtomatsko pridobijo
potrebne informacije o delovanju svoje enote (npr.
proizvedena električna in toplotna moč, doseženi
izkoristki, poraba goriva, napake med delovanjem,
itd.).
Zakaj izbrati INDOP?
s t r o j n i h
Delovanje SPTE enote
SPTE sistem uspešno pretvori 90 % vložene energije, iz katere dobimo približno 40 % električne
in 50 % toplotne energije. Izgube SPTE enote
znašajo približno 10 %.
z v e z a
Glavne prednosti za SKUPNOST in OKOLJE so:
• veliki prihranki primarne energije,
• proizvodnja okolju prijazne energije,
• nižanje emisij toplogrednih plinov (CO2) ter
emisij ostalih plinastih onesnaževal (CO, SO2 in
NOX),
• odlična biološka razgradljivost goriva,
• ekološki viri goriv (zemeljski plin, utekočinjeni
naftni plin (LPG), kurilno ali rastlinsko olje, biodizel, biomasa).
V SREDIŠČU: INDOP - SPTE ENOTE
V SREDIŠČU: Agencija za energijo
Agencija za energijo
Agencija za energijo je bila ustanovljena
leta 2001, kaj je bil povod za ustanovitev?
•
s l o v e n i j e
i n ž e n i r j e v
s t r o j n i h
z v e z a
Poslanstvo agencije je reguliranje netržnih energetskih dejavnosti in zagotavljanje učinkovitega
delovanja energetskih trgov. Želimo si, da bi
uspešno nadaljevali svoje delovanje ter postali še
bolj učinkovit in mednarodno prepoznaven energetski regulator, novi energetski zakon pa nam je
letos že prinesel tako zelo želeno in potrebno večjo
neodvisnost.
18
•
•
•
Odjemalcem električne energije in zemeljskega plina na vaši spletni strani nudite e-storitve. Čemu so namenjene?
Na naši spletni stran nudimo e-storitve z namenom, da lahko odjemalci enostavno in na enem
mestu pridobijo informacije o cenah električne
energije in zemeljskega plina. V okviru e-storitev
deluje tudi spletna aplikacija primerjalnik ponudb,
kjer so ažurno zbrane vse potrebne informacije, iz
katerih si lahko uporabniki izračunajo letni znesek
za dobavljeno električno energijo ali zemeljski plin
in pri tem ugotovijo, ali lahko z menjavo dobavitelja tudi kaj prihranijo. S pomočjo primerjalnika
ponudb lahko odjemalci tudi preverijo pravilnost izračuna mesečnega računa za dobavljeno
električno energijo ali zemeljski plin.
Agencija vodi vse podatke o proizvodnji in porabi električne energije. Koliko
električne energije je proizvedene v Sloveniji na leto?
Vse podatke o proizvodnji in porabi električne en19
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Kaj je poslanstvo Agencije za energijo
danes?
•
optimalno uravnovešanje interesov
potrošnikov, reguliranih podjetij in države,
zagotoviti potrošnikom najboljše razmerje med
kakovostjo in ceno reguliranih storitev, reguliranim podjetjem pa spodbude za učinkovito
poslovanje in ekonomsko upravičene naložbe,
soustvarjanje razmer za trajno, zanesljivo in
kakovostno oskrbo odjemalcev z električno
energijo in zemeljskim plinom v Sloveniji,
spodbujanje okolju prijazne proizvodnje
električne energije in doseganja okoljskih ciljev,
nadzor energetskega trga in sodelovanje pri
varstvu potrošnikov,
sodelovanje pri snovanju in izvajanju energetske politike Republike Slovenije in Evropske
unije.
s l o v e n i j e
Ustanovitev energetskega regulatorja je bila ena
od nalog, ki jih je morala Slovenija opraviti v času
priprav na vstop v Evropsko unijo. Agencija je
začela delovati leta 2001 ter že aprila istega leta
pripravila metodologijo in sprejela cene za uporabo elektroenergetskih omrežij. To je bil prvi korak k
ustvarjanju trga z električno energijo in zemeljskim
plinom v naši državi. Nato so sledili posamezni koraki, ki so pripeljali do polnega odprtja obeh trgov
sredi leta 2007, ko smo tudi gospodinjski odjemalci
dobili pravico do izbire dobavitelja. Seveda pa so
se ves čas našega delovanja na začetku predvidenim nalogam pridruževale dodatne in nove naloge.
Sprejem novega energetskega zakona spomladi
letos pa je tako po vsebini kot količini nalog popeljal agencijo v novo obdobje.
•
i n ž e n i r j e v
Med naše temeljne strateške cilje smo med drugim
uvrstili naslednje:
s t r o j n i h
Agencija za energijo je sodoben regulator slovenskega energetskega trga, ki si prizadeva iskati najboljše
odgovore na vsa pomembna vprašanja ter teži k trem
ključnim ciljem: doseči trajnost, konkurenčnost in varnost oskrbe. Na začetku leta 2001 je bila ustanovljena
Agencija za energijo Republike Slovenije, leta 2004 je
novela Energetskega zakona prinesla nove naloge in
preimenovanje v Javno agencijo Republike Slovenije
za energijo. Od 31. marca letos na podlagi prvega
odstavka 548. člena Energetskega zakona (Uradni
list RS, št. 17/14) agencija posluje z novim imenom
Agencija za energijo. Delovanje agencije nam je
predstavila direktorica mag. Irena Praček.
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Intervju: mag. Irena Praček, direktorica Agencije za energijo
V SREDIŠČU: Agencija za energijo
V SREDIŠČU: Agencija za energijo
ergije agencija vsako leto objavi v Poročilu o stanju
na področju energetike v Sloveniji. Zbrane petletne
podatke vsako leto objavimo tudi v dokumentu z
naslovom Pomembnejši kazalniki na področju os-
V SREDIŠČU: Agencija za energijo
krbe z električno in zemeljskim plinom.
Podatki o proizvodnji električne energije v minulih
petih letih glede na vrsto proizvodnje v GWh so bili
takšni:
Preglednica 1: Proizvodnja električne energije v minulih petih letih
2012
5.232
4.691
3.768
853
14.544
2013
5.023
4.381
4.480
1.070
14.954
i n ž e n i r j e v
w w w . z v e z a - z s i s . s i
2011
5.899
4.787
3.362
830
14.878
s t r o j n i h
2010
5.371
4.795
4.248
846
15.260
z v e z a
Jedrska elektrarna
Termoelektrarne
Hidroelektrarne
Drugi mali proizvajalci
Proizvodnja skupaj
2009
5.453
4.700
4.277
777
15.207
V letošnji ujmi, ki smo jo doživeli
v Sloveniji, se je izkazalo, da je oskrba z električno energijo danes ena
najpomembnejših storitev. Kaj menite?
rimo seveda o višji sili, naš cilj pa je, da so tudi v
takšnih primerih škoda in posledice čim manjše.
s l o v e n i j e
s l o v e n i j e
Slika 2: Poraba električne energije, ločena po vrsti odjema.
s t r o j n i h
z v e z a
Slika 1: Iz podatkov o proizvodnji električne energije je razvidno, da se je trend
zmanjševanja proizvodnje iz obdobja 2010–2012 lani končal, saj smo ponovno imeli
rast proizvodnje, in sicer je bila ta za 2,8 % večja kot leta 2012.
Kolikšna pa je poraba?
Tudi pri porabi električne energije je v letu
2013 prišlo do rasti, in sicer v višini 1,5 %
glede na leto 2012.
Na sliki 2 so prikazani podatki o porabi
električne energije, ločeno po vrsti odjema.
20
Koliko v povprečju porabi en prebivalec Slovenije električne energije in zemeljskega plina
na leto?
Povprečni porabi, izračunani iz razpoložljivih podatkov
o porabi električne energije in zemeljskega plina za leto
2013 ter števila prebivalcev, sta bili naslednji: povprečna
poraba električne energije na prebivalca je bila lani 6218
kWh na prebivalca, povprečna poraba zemeljskega plina
pa 410 standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina
oziroma 4095 kWh na prebivalca.
ne ukvarjajo s tem področjem, v vsej razsežnosti
predstavil pomembnost zagotavljanja zanesljive
in kakovostne oskrbe z električno energijo. Ravno
zato je izjemnega pomena, da slovensko elektroenergetsko omrežje, prenosno in distribucijsko,
ohranjamo v dobrem stanju. To nalogo v Sloveniji
opravljata sistemska operaterja prenosnega in
distribucijskega omrežja, družbi ELES in SODO, ki
jima mora agencija v okviru določitve omrežnin
zagotavljati zadostna finančna sredstva za razvoj,
gradnjo in ustrezno vzdrževanje elektroenergetske
infrastrukture.
Le ustrezno projektirana in vzdrževana elektroenergetska infrastruktura bo lahko v največji možni
meri kljubovala raznim vremenskim nevšečnostim,
ki jih v zadnjih letih doživljamo tudi v Sloveniji, in
sicer vse od žleda, orkanskega vetra pa do poplav.
Kadar gre za izredne vremenske razmere, govo-
Tako velike rasti, kot smo ji bili priča v prejšnjih
letih, več ne pričakujemo. Spremenili so se način
določanja podpor in njihova višina, tako da za vlagatelje sončne elektrarne niso več tako privlačne.
w w w . z v e z a - z s i s . s i
i n ž e n i r j e v
V zadnjih letih ste zabeležili povečanje
števila sončnih elektrarn. Pričakujete rast
Žled v januarju in februarju je tudi tistim, ki se sicer tudi v bodoče?
V letu 2012 so se dogajale spremembe na trgu
zemeljskega plina, ki so povzročile padec osnovne
cene. Kakšno je gibanje cen zemeljskega plina? Cene zemeljskega plina se v Sloveniji znižujejo od
konca leta 2012, ko so se na maloprodajnem trgu
z zemeljskim plinom začeli pojavljati novi dobavitelji in se je povečevala konkurenca. Tudi lani se
je ta trend nadaljeval, kar je povzročilo nadaljnje
zniževanje cen zemeljskega plina, ki so zdaj že na
ravni povprečnih cen v Evropski uniji.
Vse več zemeljskega plina, ki se potroši v Slo21
V SREDIŠČU: Agencija za energijo
w w w . z v e z a - z s i s . s i
s l o v e n i j e
i n ž e n i r j e v
s t r o j n i h
z v e z a
EZ-1 naj bi skrbel tudi za več pravic
potrošnikov, kakšne prednosti prinaša?
Številne pristojnosti smo dobili tudi pri zagotavljanju konkurenčnosti energetskih trgov in
agencija postaja organ, pristojen za nadzor nad
kršitvami konkurence. Za odjemalce in varstvo
njihovih pravic bo zelo koristna vzpostavitev tako
imenovane skupne kontaktne točke, ki jo bo vodila
agencija. Z njo se bo zagotavljal dostop odjemalcev do vseh potrebnih informacij, kot so različni
predpisi, njihove pravice, pogodbe, postopki,
pravna sredstva, primerjave cen na trgu z energijo
in podobno.
Gospa Irena Praček, lepo se vam
zahvaljujemo za vsa pojasnila
in odgovore.
Slika 1: Slika prototipa (foto: arhiv NERVteh)
Smo mlado podjetje, ki se ukvarjamo z
raziskovanjem in razvojem na področju
robotike. Podjetje je specializirano za razvoj
simulatorjev različnih tipov vozil. NERVteh
sestavlja osemčlanska ekipa, v kateri smo
strokovnjaki s področja elektronike, programiranja, biotehnologije, arhitekture,
grafičnega oblikovanja, ekonomije in financ.
“ Glavni razlog za začetek razvoja simulatorja vožnje je bilo alarmantno visoko
število prometnih nesreč, ki se končajo s
smrtnim izidom. ”
w w w . z v e z a - z s i s . s i
22
Področje certificiranja operaterjev prenosnih
sistemov je resnično zelo obsežno, saj je agencija
zavezana ves čas nadzirati izpolnjevanje pogojev
za izdajo certifikata, torej tudi potem, ko je certifikat že podeljen. Ključno pri tem je, da morajo biti
izpolnjene vse zahteve Unije glede lastniške ločitve
izvajalcev dejavnosti prenosa električne energije
in zemeljskega plina od izvajalcev energetske
dejavnosti proizvodnje in dobave navedenih
energentov. V primeru ugotovljenih kršitev mora
agencija ustrezno ukrepati in operaterjem prenosnih sistemov naložiti odpravo kršitev, v primeru
neupoštevanja naloženih ukrepov pa lahko certifikat tudi odvzamemo.
s l o v e n i j e
Naše naloge se širijo s področja reguliranih dejavnosti v energetiki na celovit nadzor tržnih dejavnosti na trgih z zemeljskim plinom in električno
energijo. Med povsem nove naloge spada na
primer zanesljiva oskrba z zemeljskim plinom, za
katero je bilo doslej zadolženo ministrstvo. Naša
nova naloga bo oblikovanje cen toplote za daljinsko ogrevanje, sprejemali oziroma potrjevali bomo
tudi naložbene načrte sistemskih operaterjev
elektroenergetskih in plinovodnih omrežij. Povsem
novi področji pa sta energetska učinkovitost in
učinkovita rabe energije. Pomembno vlogo je
agencija dobila na primer tudi še na področju
usklajene izmenjave podatkov med udeleženci na
trgu.
Matej Vengust, [email protected]
NERVTEH, Kidričeva 118, Trzin
i n ž e n i r j e v
Novi energetski zakon prinaša tudi bistveno
povečanje vloge agencije. Število nalog in pristojnosti se je več kot podvojilo, hkrati pa se je okrepila naša neodvisnosti, saj moramo delovati neodvisno tako od tržnih interesov kot tudi od političnih
organov in izvršne veje oblasti. Dobili smo številne
nove pristojnosti in tudi odgovornost za celoten
nadzor nad izvajanjem določil zakona.
NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE
s t r o j n i h
22. marca 2014 je v veljavo stopil nov Energetski zakon (EZ-1). Kakšne spremembe
prinaša Agenciji za energijo?
Agencija za energijo je po novem EZ-1
med drugim dobila tudi nove pristojnosti za izdajo certifikatov za sistemske
operaterje. To je verjetno kar obsežno
področje?
z v e z a
veniji, je kupljenega na plinskih borzah in plinskih
vozliščih po konkurenčnejših cenah in vedno manj
po dolgoročnih pogodbah. Zato tudi cene v Sloveniji sledijo trendu spreminjanja cen zemeljskega
plina na borzah, te pa so v največji meri odvisne od
ponudbe in povpraševanja. Zelo težko je napovedati, kakšne bodo cene zemeljskega plina v prihodnje. Če se bodo nadaljevale razmere, ko je na
trgu presežek ponudbe plina, lahko pričakujemo
zniževanje cen, v nasprotnem primeru pa se lahko
cena tudi zviša. Letos bo na ceno zemeljskega plina
pomembno vplival razvoj spora med Ukrajino in
Rusijo.
V SREDIŠČU: NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE
2013 po svetu:
• 1,24 milijona ljudi mrtvih zaradi
prometnih nesreč
• 3397 mrtvih na dan
• 33 % ljudi je starih med 10−24
let, kar pomeni, da so prometne
nesreče najbolj pogost razlog za
smrt mladih na svetu
• 3 trilijone $ ekonomske škode
zaradi prometnih nesreč
23
V SREDIŠČU: NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE
s l o v e n i j e
i n ž e n i r j e v
s t r o j n i h
z v e z a
•
•
•
•
•
simuliranje nepredvidljivih in nevarnih situacij v
prometu
biomehansko, nevrološko in biometrično ocenjevanje kandidata
prilagoditev treninga in izobraževanja
simulator z inovativno premično platformo
lastna programska oprema, razvita posebej za
izobraževanje v prometni varnosti
vrhunski dizajn, funkcionalnost in izgled produkta kot celota
Nov način oglaševanja za avtomobilsko industrijo:
•
•
•
24
testiranje novih modelov na visokotehnološkem
simulatorju
simulator pritegne veliko ljudi na sejmih
odlično marketinško orodje na sejmih in turnejah
•
•
•
•
•
•
biometrična, nevrološka in biomehanska evalvacija
posledice neuporabe varnostnega pasu
hitrostne omejitve obstajajo z razlogom
izguba koncentracije med telefoniranjem oz.
pisanjem SMS-ov
vožnja pod vplivom alkohola in prepovedanih
substanc
treniranje v različnih prometnih situacijah, kot so
močno deževje ali sneg, poledica, skok otroka na
cesto, prevelika hitrost skozi ovinek …
Trenutno razvijajmo prototip,
katerega nameravamo zaključiti
do konca poletja 2014.
Pri podjetju NERVteh si želimo
voznikom pokazati, kakšne
so posledice neupoštevanja
cestno prometnih pravil ter jih
izobraževati in trenirati v osnovnih in naprednih situacijah v
prometu.
Aktivno želimo sodelovati
v kampanji FIA Action for
Road Safety in z evalvacijo,
izobraževanjem in treningom
kandidatov v simulaciji prometnega okolja znižati število
smrtnih žrtev, poškodb in ekonomske škode v prometnih
nesrečah.
Slika 2: Slika ekipe (foto: Kristijan Stramič)
V podjetju NERVteh smo prejeli številne nagrade in
priznanja za inovacijo in poslovni model. Zmagali
smo na ITIME pospeševalniku idej, prejeli nagrado
za inovacijo Univerze v Ljubljani in bili uvrščeni
med top 10 najboljših podjetij na tekmovanju
START:UP Slovenija 2014.
Razvoj izdelka:
Trenutno smo v fazi testiranja prototipa premične
platforme, ki je nekakšno jedro simulatorja. Platforma je sestavljena iz štirih motorjev in plinskih
blažilcev, ki simulirajo podvozje avtomobila in
cestišča.
Izdelek je sestavljen iz mehanskega in programskega
dela. Mehanski del in programsko opremo, ki poganja mikrokontroler oz. motorje razvijamo sami,
medtem ko simulacijo prometa samo razvijamo v
sodelovanje s podjetjem ActaLogic, ki je že uveljavljen proizvajalec na področju simulacij. Pri mehan-
skem delu nam je z bogatim znanjem in izkušnjami
veliko pomagal tudi gospod Lojze Kapler s Fakultete
za strojništvo, UL. Za evalvacijo voznika smo se
povezali z ekipo podjetja BlackBox, ki je specializirano za nevromarketing in nevrodizajn, tako lahko
pridobimo ključne podatke o vozniku in njegovem
psihofizičnem profilu.
Ker je pri tovrstnih izdelkih zelo pomemben tudi
dizajn, se trenutno dogovarjamo s svetovno znanim
oblikovalskim studiem Gigo Design, da bi nas
vključili v startup akcelerator DesignForward (DsgnFwd™).
Za več informacij nas obiščite na spletni strani in
facebooku.
www.nerv-teh.com
www.facebook.com/NERVteh
25
w w w . z v e z a - z s i s . s i
•
Evalvacija, izobraževanje in trening:
s l o v e n i j e
Unikatne prednosti našega izdelka:
•
i n ž e n i r j e v
Naš simulator je sestavljen tako iz strojne opreme,
kot tudi programske opreme. Strojno opremo sestavljajo deli pravega avtomobila in pa premična platforma, ki omogoča kar se da realno izkušnjo vožnje
avtomobila. Programski del simulatorja razvijamo
s partnerjem Actalogic, ki se ukvarja z razvojem
računalniških simulacij. Glavni cilj naše programske
opreme je pridobivanje in zbiranje statističnih
meritev kandidata in dobiti voznikove šibkosti in
slabosti ter jim na podlagi le-teh prilagoditi trening
in izobraževanje.
•
testiranje prihajajočih modelov vozil na simulatorju
sodelovanje pri izobraževanju mladih v prometni
varnosti – medijska prepoznavnost
izobraževanje skozi igro.
s t r o j n i h
“Cilj podjetja NERVteh je pomagati
izboljšati prometno kulturo, ki bo na daljši
rok vplivala k zmanjšanju števila prometnih
nesreč. To bi dosegli z orodjem za urjenje,
ki bi repliciral pravo vozilo in realno okolje
na cesti.”
•
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Globalne organizacije, kot so FIA in njihova Action
for Road Safety, EU direktiva za prometno varnost in Komisija za globalno prometno varnost,
se trudijo te številke zmanjšati, ter se hkrati strinjajo, da je edina pot k zmanjšanju te visoke številke
izobraževanje in trening.
V SREDIŠČU: NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE
V SREDIŠČU: startup - juvar d.o.o.
V SREDIŠČU: startup - juvar d.o.o.
5. Ste idejo razvili postopoma sami
ali ste se povezali s strokovnjaki s tega
področja?
Vsekakor je to velika odskočna deska za nas.
Nacionalno tekmovanje startup podjetij išče
najboljše podjetniške ekipe, ki jih nato promovira
širši javnosti. Tovrstna tekmovanja so tudi odlična
priložnost, da te opazijo potencialni investitorji
ali partnerji. Ocenjuje se celota, zelo pomembni
so inovativna ideja, poslovni načrt, ekipa in marketing. Udeležence tekmovanja tudi nagradijo s
26
s l o v e n i j e
i n ž e n i r j e v
s t r o j n i h
z v e z a
Enostaven površinski premaz, ki bistveno poveča
globino prevleke in je namenjen za varjenje
nerjavnega jekla po točno določenem postopku. Premazi omogočajo učinkovito varjenje
do debeline 10 mm z enim samim prehodom ter
brez priprave robu. Uporaba premaza bistveno
zmanjša porabo dodajnega materiala, električne
energije, zaščitnega plina in zmanjša čas varjenja
za več kot polovico. Velika prednost je tudi v tem,
da podjetju ni treba investirati v novo varilno opremo. Torej gre za optimizacijo postopka varjenja, rezultat pa mora biti enak. Dodatna prednost
premazov je, da so neškodljivi za zdravje varilcev
… Premaz vsebuje same neškodljive delce, vsi so
testirani in so neškodljivi ljudem, torej ne vsebuje nevarnih kemikalij.
Polfinalist Startup tekmovanja
Slika 1: Ekipa startupa Juvar d. o. o.
(Jan Juvan in dr. Damjan Klobčar)
JUVAR d.o.o.
Iršičeva ulica 2, 2380 Slovenj Gradec
E-mail: [email protected]
Tel: 031 586 634
www.quicktig.com
w w w . z v e z a - z s i s . s i
ste startup podjetij odskočna deska za vaše
podjetje?
3. Kaj je torej vaša inovacija?
s l o v e n i j e
K prijavi na razpis na natečaj Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI) me je spodbudil mentor
na Fakulteti za strojništvo, izpolnil sem prijavo in
se uvrstil v ožji krog ter nato v finale. Postali smo
eno od inkubiranih podjetij. LUI nam tako nudi
brezplačne prostore, usposabljanje in brezplačne
izobraževalne delavnice na temo podjetništva ter
pomagajo iskati investitorje. V letu 2012 smo se
uvrstili tudi med finaliste Rektorjeve nagrade UL,
letos pa med polfinaliste Startup tekmovanja.
2. Torej je bila uvrstitev med polfinali-
i n ž e n i r j e v
1. Vaše podjetje JUVAR d. o. o je eno
izmed startupov, ki so nastali v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju. Kakšni so
bili začetki?
Začetna ideja je bila moja. Našel sem, da podobni
premazi že obstajajo v Ameriki in na Kitajskem, na
evropskem tržišču jih do sedaj ni bilo. Prepoznal
sem idejo in jo ob pomoči strokovnjakov s tega
področja tudi razvil. Podjetja so mi dala jekla za
varjenje in tudi nekatere kemikalije, nekaj pa sem
jih naročil prek spleta. V veliko pomoč mi je bil
tudi mentor doc. dr. Damjan Klobčar s Fakultete
za strojništvo. Za nekatere dodatne teste sem se
obrnil na prof. Kosca iz Naravoslovnotehniške
fakultete v Ljubljani, makroobruse smo testirali v
TKC-ju, povezali smo se tudi z Varilskim inštitutom.
Vzorce smo testirali in sestavili optimalno
mešanico za premaz.
točkami, ki so potrebne za razpis P2. Razpis P2 je
namenjen mladim inovativnim podjetjem s potencialnim hitrim razvojem. Gre za subvencije za
zagon podjetij. Tudi na ta razpis smo se prijavili in
upamo na najboljše.
s t r o j n i h
Mlada startup podjetja imajo v slovenskem
gospodarstvu vedno večjo težo, saj s svojo
inovativnostjo aktivno prispevajo k rasti
gospodarstva ter vplivajo na ekonomski
vidik. Podjetje Juvar d. o. o. je mlado podjetje, ki s pravo mero poguma in zagnanosti
učinkovito stopa na slovenski in tuji trg.
Pot od ideje, do diplome, do inovacije in
posledično do lastne ustanovitve podjetja
nam je predstavil direktor podjetja, gospod
Jan Juvan.
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
STARTUP - JUVAR d. o. o.
4. Za katera podjetja so ti premazi
primerni?
Premazi so primerni za vsa podjetja, kjer po TIG
ali laserskem postopku varijo nerjavno jeklo. Torej
varjenje za farmacevtsko, prehrambno, kemijsko,
ladijsko in letalsko industrijo. Referenčno podjetje, ki naše premaze redno uporablja, je podjetje
Numip d. o. o. s Krškega. Naše vzorce so preizkusili
in jih tudi potrdili v podjetju Brinox, Nieros in še
v nekaterih drugih slovenskih podjetjih. Tujino
počasi osvajamo, sedaj se širimo čez mejo – od
Švice do Kuvajta, Indije. Obiskali smo tudi varilski
sejem v Turčiji in na Poljskem, kjer so bili navdušeni
nad našim produktom in se že dogovarjamo za distribucijo s tamkajšnjimi prodajalci varilne opreme.
Slika 3: Primerjava uvara z in brez našega premaza
27
V SREDIŠČU: startup - juvar d.o.o.
8. V zadnjem času je beseda inovacija
v javnosti zelo pogosto uporabljena, predvsem v političnih vodah velja za rešiteljico iz
krize. Kako kot inovator gledate na politično
spodbujanje inovativnosti?
s l o v e n i j e
i n ž e n i r j e v
s t r o j n i h
7. Ste inovacijo patentirali?
Premaze smo patentirali v letu 2013, imamo slovenski patent. Za pridobitev evropskega patenta je
potreben večji finančni zalogaj, zato zaenkrat še ne
razmišljamo o tem. Ostajamo pri poslovni skrivnosti sestave premaza.
9. Kakšne so vizije vašega podjetja za
prihodnost?
Ker smo zelo ozko usmerjeni, je slovensko tržišče
za nas premajhno, zato si želimo preboja na tuji trg.
Pred kratkim smo podpisali pogodbo s hrvaškim
distributerjem, ki bo naše izdelke tržil naprej. Trenutno se dogovarjamo z ameriškim podjetjem, ki
je pokazalo velik interes za trženje našega izdelka.
Veliko pričakujemo tudi od obiskanih varilskih sejmov, kjer smo navezali veliko stikov z distributerji
varilne opreme po vsem svetu. Želimo postati
globalno prepoznavno podjetje. Seveda pa bomo
vlagali v razvoj novih premazov, nekaj smo že
uspeli, vendar zaenkrat še ni končnega produkta.
V prihodnje načrtujemo, da bomo prišli do svojih
prostorov, kjer bo potekalo testiranje in proizvodnja. Zavedamo se, da je za prodor nujno potrebna
promocija.
Pripravila: Andreja Cigale
Foto: Arhiv Juvar d.o.o.
Slika 1: Shema procesa poliranja z dvosmernim abrazivnim tokom [Sank09-c]
28
Vprašanje, ki se pojavlja,
Slika 3: Nadgradnja
je, kakšna je velikost
sistema stroja za PDAT na
trga in stroškov v industriji ter kolikšen del principu gibljivega trna
je porabljen za končne (Patentna prijava: Kenda,
Pušavec, Kopač)
obdelave. Po podatkih
EUROSTAT-a približno
15 % vseh stroškov obdelav predstavlja končna obdelava. Ko je hrapavost obdelane površine Ra nižja
od 1 μm, se strošek končne obdelave z nižanjem
hrapavosti skokovito povečuje. Drugo dejstvo je,
29
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Prva različica - Minimum viable product
(MVP), se je na testih v podjetjih izkazala,
do jo je treba še malce spremeniti, saj je
puščala preveč črnih delcev na površini.
Spremenili smo sestavo in sedaj je na
tržišču že tretja različica premaza. Redno
spremljamo odzive na trgu, skupaj s podjetij testiramo na njihovih primerih, torej
se prilagajamo direktnemu uporabniku.
Premaz smo spravili tudi v sprej, poleg
nanašanja s čopičem, ki je bil prvi. Različico
premaza smo tudi preimenovali v QuickTIG.
Sedanja industrija se sooča z vse večjimi zahtevami
glede visoke kakovosti obdelanih površin in izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Za doseganje le-teh
se uporabljajo različne končne obdelave, ki zagotavljajo izboljšano integriteto obdelane površine.
Poliranje z dvosmernim abrazivnim tokom (PDAT)
(sliki 1 in 2) in inovativno nadgrajen PDAT (slika 3)
ima velik potencial na področju orodjarstva, avtomobilske in letalske industrije. Kot rezultat raziskav
(slika 4) razvoja in prilagoditev za potrebe različnih
aplikacij ima proces PDAT velik potencial za zamenjavo ročnega poliranja in drugih končnih obdelav,
ki se dandanes uporabljajo v industriji. Poleg tega
predstavlja trajnostno visoko zmogljivo alternativo.
s l o v e n i j e
z v e z a
6. Ste razvili že več različic premaza?
dr. Jani Kenda, Hidria AET d. o. o.
prof. dr. Janez Kopač, FS UL
doc. dr. Franci Pušavec, FS UL
i n ž e n i r j e v
Doktorsko delo
Ročno poliranje predstavlja največji del
končnih obdelav
in sicer več kot 80
%. Iz dneva v dan
se povečujejo
tudi potrebe po
finejših končnih
obdelavah
zaradi zahtev
po boljši korozijski odpornosti,
učinkovitosti,
Slika 2: Princip poliranja z
dvosmernim abrazivnim tokom obstojnosti, ipd.
PDAT predstavlja
[Jain09]
velik potencial
v prihodnosti, saj omogoča nadomestitev 10–20
% ročnega poliranja. Poleg tega inovativno nadgrajen PDAT lahko nadomesti 25–35 % osnovnega
PDAT. Procesu PDAT
predstavlja največjo
prednost pred drugimi
končnimi obdelavami
možnost izboljšanja in
zagotavljanja potrebne
geometrije obdelovanca, poleg izboljšanja
integritete obdelane
površine. Iz tega vidika
lahko PDAT nadomesti
dodatnih 10 % drugih končnih obdelav.
Stroški PDAT so v primerjavi z ročnim poliranjem nižji za 50– 95 %.
s t r o j n i h
Slika 2: Končni izdelek
Precej je odvisno od ideje. Imam srečo, da moja
ideja ne zahteva velike finančne injekcije – pri
večjih finančnih projektih zna biti težava. Spremljati je treba razpise, se poglobiti, prijaviti in ne obupati. Papirologije je veliko, vendar se splača potruditi. Za mlada perspektivna podjetja so zelo dobri
razpisi P2. Mislim, da se da uspeti, treba je imeti le
inovativno idejo, marljivost in kanček iznajdljivosti. Tudi Ljubljanski univerzitetni inkubator dobro
skrbi za izobraževanje mladih podjetnikov in nudi
pomoč pri razpisni dokumentaciji.
Potencial in razvoj
procesov končnih obdelav
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
V SREDIŠČU: Potencial in razvoj...
V SREDIŠČU: Potencial in razvoJ procesov končnih obdelav
Slika 6: PDAT vložka
orodja za brizganje
plastičnih zobnikov
Ra = 0.07 µm
Slika 4: Vpliv velikosti mreže na hitrost polirne mase na površini obdelovanca a) velikost mreže 0.15 m, b)
velikost mreže 0.0015 m in c) velikost mreže 0.0005 m in algoritma za napovedovanje učinka PDAT [Kend 13]
s l o v e n i j e
i n ž e n i r j e v
• Vložek orodja za brizganje plastike z utori
Sprememba debeline odvzetega materiala:
w w w . z v e z a - z s i s . s i
s t r o j n i h
Ti podatki kažejo velik trg na eni strani in veliko
nevarnost za zdravje na drugi, če se sklepa, da so
delavci izpostavljeni vplivom ročnega poliranja, topil in čistil. Vse to daje velik potencial procesu PDAT
in ga prikazuje kot proces, ki je primeren za trg.
s l o v e n i j e
Sprememba hrapavosti:
Slika 7: Izboljšanje
geometrije s PDAT na
mikro nivoju. Ročno
poliranje v tem primeru ni primerno,
saj ni mogoče doseči
enakomerno polirane
površine in debeline
odvzetega materiala.
Slika 8: Z uporabo inovativno nadgrajenega
PDAT je bila dosežene učinkovita in enakomerno polirana površina utorov. Industrijske aplikacije:
• Čeljusti za rotacijsko kovanje
Reference:
Slika 5: Levo je prikazana čeljust za rotacijsko kovanje po EDM obdelavi Ra = 1.6 µm in desno po PDAT Ra
= 0.08 µm. Čas ročnega poliranja za set štirih čeljusti je znašal 6,5 ure, za PDAT pa le 9 minut.
30
Jain V.K., Kumar R., Dixit P.M., Sidpara A.: Investigations into abrasive flow finishing of complex
workpieces using FEM, Wear, vol. 267/1-4, pp. 71-80,
2009.
Kenda, J., 2013. Karakterizacija in napovedovanje
učinka poliranja orodnega jekla z dvosmernim
abrazivnim tokom. PhD dissertation, University of
Ljubljana.
Kenda, J., Pusavec, F., Kopac, J., 2013. Arrange-
Sankar M.R., Ramkumar J., Jain V.K.: Experimen-
ments and methods for abrasive flow machining.
Patent pending, Slovenian Patent Office.
i n ž e n i r j e v
“Od leta 2007 se svetovni trg na področju čistih
tehnologij povečuje za približno 11,8 % letno, v
skupni vrednosti več kot 2 milijardi evrov.”
trajnost s spremembami na izdelkih, materialih,
z vračilom sredstev in inovacijami v proizvodnih
sistemih.
s t r o j n i h
da PDAT predstavlja čisto končno obdelavo, brez
potrebe po dodatnem čiščenju.
Več kot 90 % odpadkov v industriji je proizvedenih s proizvodnimi procesi. Dodatno dejstvo o
proizvodnji je, da prispeva k okoljskim težavam.
Proizvodna industrija si zato prizadeva zagotavljati
z v e z a
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
• Orodje za brizganje plastičnih zobnikov
tal investigation and mechanism of material removal
in nano finishing of MMCs using abrasive flow finishing (AFF) process, Wear, vol. 266/7-8, pp. 688-698,
2009.
31
V SREDIŠČU: Sense eboard: električna rolka za adrenalinske naslade
Sense eboard:
električna rolka za
adrenalinske naslade
i n ž e n i r j e v
s t r o j n i h
z v e z a
“Eboard se ne ustraši tudi kakšnih terenskih
odsekov in tehnološko zahtevnejših uporabnikov.
Povezljiv je namreč s pametnim telefonom, ki prikazuje doseg oziroma polnost baterije in trenutno
hitrost, uporabnost pa še razširi USB priključek. “
www.sense4.me
w w w . z v e z a - z s i s . s i
32
Vse omenjene podatke, ki jih potrebujete med
vožnjo, vam lahko opcijsko prikazuje tudi digitalen
ekran v samem ohišju rolke. Minimalistično oblikovanje, preprosto upravljanje in nadstandardne
vozne lastnosti postavljajo eboard v svojstveno
percepcijo gibanja na štirih koleščkih.
s l o v e n i j e
Za tiste, ki se radi vozijo s stilom, je v pripravi tudi
široka paleta barv, lahko tudi vzorcev z lastnim
dizajnom po želji.
prečnega gibanja povsem primerljivo z deskanjem
na snegu in valovih, po drugi strani pa bomo tako
rolko lahko uporabili tudi kot prevozno sredstvo.
Zabavna vožnja se namreč neha šele po štiridesetih
prevoženih kilometrih, zato bodo večini prej omagale noge kot baterije.
i n ž e n i r j e v
Rolka je bila od nekdaj sinonim za svobodno
gibanje s stilom. Toda njena zabavnost je omejena na poganjanje in posledično parke za izvajanje trikov oziroma na strme, prazne kose asfalta
ravno prave naklonine. To uporabnost precej zoži
in tako rolka postane le zabavni dodatek drugim
prevoznim sredstvom in rekvizitom za doseganje
gibalnega užitka. Povsem druga zgodba pa je,
če karbonsko desko, prek vrhunskega vzmetenja
povežemo z dvema dvainpol kilovatnima elektromotorjema. Potem dobimo novo dimenzijo
dojemanja vožnje.
s t r o j n i h
s l o v e n i j e
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Primož Frelih in Andrej Černe, Sense
Videli smo že več variant v podobnih izvedbah
rolke, vendar nobena do sedaj ne ponuja takega
udobja med samo vožnjo, prav tako je sistem
polnjenja baterije pri eboardu veliko bolj uporabniku prijazen. Na voljo je več modelov, z različnimi
zmogljivostmi. Najzmogljivejši model doseže ceno
2400 evrov, tisti v manj zmogljivejši izvedbi pa
bodo seveda cenejši. Miniaturno prevozno sredstvo, ki maksimizira
človeške gibalne zmogljivosti. Tak eboard namreč
lahko doseže hitrost šestdeset kilometrov na uro.
To pomeni, da bomo na njem za seboj pustili
vse mopediste in rekreativne kolesarje. To pomeni, da bomo “karvali” skozi ovinke tudi med
vožnjo navzgor, da bomo doživeli novo dimenzijo
33
JEZIKOVNI ODTENKI
JEZIKOVNI ODTENKI
DVE ENAKI ZAPOREDNI ČRKI V BESEDI
2. Tvorjenje novih besed s pomočjo predpon
Andreja Cigale
Posebnosti
V standardni slovenščini je običajno pravilen samo en zapis besede − ali se določena črka pojavi dvakrat
zaporedoma (izziv, oddaja) ali pa ne (izid, oditi). V nekaterih primerih pa sta pravilni tako beseda s podvojeno črko kot beseda z enojno črko, vendar imata ti dve besedi različen pomen.
s t r o j n i h
Primer:
s t r o j n i h
Nekatere nove besede nastanejo:
1. z zlaganjem dveh ali več besed skupaj
2. s tvorjenjem s pomočjo predpon.
a. Če se prva uporabljena beseda konča na enako črko, kot se začne druga, to črko zapišemo dvakrat.
z v e z a
Primer:
Vozilo, ki tehta pet ton.
Steklenica, ki drži pol litra.
Vrh, ki je visok šest tisoč metrov.
Delež, ki znaša sto odstotkov.
Kazenski strel na gol, ki se izvaja z razdalje sedem metrov.
Družina, ki ima več članov.
34
Ko zapisujemo števnike, moramo upoštevati, kako so nastali: -
tri + in + trideset ⇒ triitrideset
-
štiri + in + dvajset ⇒ štiriindvajset
Besede, ki si jih moramo zapomniti
1. Zlaganje dveh ali več besed skupaj
b. V primerih, ko se prva beseda ne konča na
enako črko kot se začne druga beseda, se črka
ne ponovi.
Zapis števnikov
pettonsko vozilo
pollitrska steklenica
šesttisočak
stoodstotni
sedemmetrovka
veččlanska družina
Primer:
Vozilo, ki tehta dve toni.
dvotonsko vozilo
Predstava, ki traja pol ure. polurna predstava
Šolar, ki hodi v prvi razred. prvošolec
w w w . z v e z a - z s i s . s i
V slovenščini obstaja kar nekaj besed, ki imajo dve
enaki zaporedni črki skupaj, na primer: pollitrski,
veččlanski. Dve enaki črki se pojavita skupaj predvsem takrat, ko tvorimo nove besede, nekaj besed
pa si moramo preprosto zapomniti.
s l o v e n i j e
s l o v e n i j e
RAZLIČEN POMEN
POLETJE: letni čas
POLLETJE: obdobje, ki traja pol leta
Bližje, ko smo poletju, bolj je vroče.
Družba je v prvem polletju imela izgubo.
SOČEN: vsebuje veliko soka
SOOČEN: se nečemu ne more izogniti
Pojedel sem sočen mango.
Bil je soočen s hudimi kritikami.
i n ž e n i r j e v
i n ž e n i r j e v
oddati
protiigralec
bioodpadek
neekološki
z v e z a
w w w . z v e z a - z s i s . s i
“V oddaji so poročali o mladem izzivalcu, ki je premagal šesttisočaka.”
Pogosto se dve enaki črki znajdeta skupaj, kadar
nove besede tvorimo s pomočjo predpon.
Predpono pripnemo pred besedo in ji s tem spremenimo pomen. Če je zadnja črka predpone enaka
prvi črki besede, pride do podvojitve le-te.
Primer:
OD + dati
PROTI + igralec
BIO + odpadek
NE + ekološki
Nekaj besed, ki se pišejo z dvema enakima zaporednima črkama, si moramo preprosto
zapomniti oz. njihov zapis preveriti v jezikovnih priročnikih. Nekaj primerov je v spodnji
preglednici:
Ni mi vseeno zanj.
Si gledal včerajšnjo oddajo?
Prebral sem prispevek o superračunalnikih.
Za več informacij se obrnite na koordinatorja.
Na list napišite ime in priimek.
Vojska je poostrila nadzor.
Zame je bil to življenjski izziv.
Imate pooblastilo?
Viri: - Pedagoški slovnični portal. http://slovnica.slovenscina.eu/
35
Slavnostna akademija
SLAVNOSTNA AKADEMIJA IN
MEDNARODNA KONFERENCA
INŽENIRJEV STROJNIŠTVA
w w w . z v e z a - z s i s . s i
ZVEZA STROJNIH INŽENIRJEV
SLOVENIJE
s l o v e n i j e
WWW.ZVEZA-ZSIS.SI
CANKARJEV DOM
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
SLAVNOSTNA
AKADEMIJA
V četrtek 23. oktobra 2014
ob 18.00 uri
svetstrojništva
ZVEZA STROJNIH INŽENIRJEV SLOVENIJE
Karlovška cesta 3,
1000 Ljubljana,
Slovenija
PROSTOR ZA
POŠTNO ZNAMKO