Poslovodno računovodstvo - Tax-Fin-Lex
POSLOVNI VZVOD JAVNO IN ZASEBNO FINANCIRANJE IZVAJANJA NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB PROUČEVANJE ODVISNOSTI IZRAZNE MOČI KAZALNIKOV FINANCIRANJA STALNIH OBRATNIH SREDSTEV ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MRSP 9 KAJ JE DELNI SISTEM 12 3 4 Letnik 4 • Številka 4 • December 2011 • ISSN 1855 – 4032 • UDK 657 Poslovodno računovodstvo IZVAJANJE PROGRAMA CPR Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 4/2011, Letnik IV December 2011 Revija izhaja: marca, junija, septembra in decembra Glavni in odgovorni urednik: doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij; CPR; Abc revizija, d.o.o. Ljubljana in Visoka šola za računovodstvo, Ljubljana Uredniški svet: Predsednik: doc.dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana Člani: prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj; odvetnica specialistka gospodarskega prava prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem Portorož, Univerza na Primorskem Srdan Tovornik, Nova Gorica Aleš Hauc, Pošta Slovenije d.d. Tibor Šimonka, Slovenska industrija jekla Ljubljana prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija Izdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr, d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana Navodila piscem prispevkov 1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for Windows) na naslov [email protected] 2. Tehnični napotki: na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv avtorja, naziv njegovega delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor dela, in njegov domači naslov; obseg prispevka je omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic: Enojno, Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno, Obravnava osamljenih vrstic, Slog: Hitri slogfont; velikost strani je B5. Naslovi se začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter ključne besede v slovenskem in tujem jeziku. Seznam literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev (če avtorja ni, se upošteva naslov dela) – citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite po e-pošti). Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse morebitne kršitve avtorskih pravic. Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso dovoljene. Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za različne poudarke. Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4. april 1983) 3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se strokovno recenzirajo. Uporablja se anonimni recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in institucije). Recenzent lahko brez avtorjevega dovoljenja prispevek dopolni terminološko in stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti avtor. Pisec mora upoštevati recenzentove pripombe, preden ponovno odda besedilo. 4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, številko transakcijske računa, naziv in naslov banke, davčno številko in EMŠO. 5. Prispevki se ne vračajo. POSLOVNI VZVOD JAVNO IN ZASEBNO FINANCIRANJE IZVAJANJA NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB PROUČEVANJE ODVISNOSTI IZRAZNE MOČI KAZALNIKOV FINANCIRANJA STALNIH OBRATNIH SREDSTEV ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MRSP 9 Ljubljana, december 2011 1 Poslovodno računovodstvo 4/2011 IZVAJANJE PROGRAMA CPR Kazalo Prvi konferenci o notranjem poročanju ob rob .......................................................4 Dr. Branko Mayr ............................................................................................................................ 7 IZVAJANJE PROGRAMA CPR ....................................................................................7 Dr. Živko Bergant ........................................................................................................................... 9 POSLOVNI VZVOD ...................................................................................................9 1. UVOD .....................................................................................................................................................................................10 2. POSLOVNI VZVOD ..............................................................................................................................................................10 3. STATIČNI PRISTOP K MERJENJU POSLOVNEGA VZVODA .......................................................................................11 4. DINAMIČNI PRISTOP K MERJENJU POSLOVNEGA VZVODA ....................................................................................15 5. TOČKA NEOBČUTLJIVOSTI POSLOVNEGA VZVODA .................................................................................................19 6. POSLOVNI VZVOD IN DENARNI TOK .............................................................................................................................21 7. UPORABA RAČUNOVODSKIH PODATKOV ...................................................................................................................22 8. PREDNOSTI IN SLABOSTI INFORMACIJ O POSLOVNEM VZVODU .........................................................................24 Lidija Tičar Padar, Bojan Tičar.............................................................................................. .......27 JAVNO IN ZASEBNO FINANCIRANJE IZVAJANJA NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB....................................................................................................................27 1. UVOD .....................................................................................................................................................................................28 2. OPREDELITEV JAVNIH ZAVODOV IN KONCESIJ NA PODROČJU NEGOSPODARSTVA DE LEGE LATA.........28 3. JAVNI ZAVODI IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU NEGOSPODARSTVA..........................................30 4. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU JAVNIH ZAVODOV.......................................................................32 5. SKLEP ............................................................................ ........................................................................................................34 Melita Smerdej Jereb1............................................................................................................ .......37 PROUČEVANJE ODVISNOSTI IZRAZNE MOČI KAZALNIKOV FINANCIRANJA STALNIH OBRATNIH SREDSTEV............................................................................................37 1. UVOD .....................................................................................................................................................................................38 2. UGOTAVLJANJE KAPITALSKE USTREZNOSTI PODJETJA Z RAČUNOVODSKEGA VIDIKA...............................39 3. REGRESIJSKA ANALIZA ....................................................................................................................................................42 Jasmina Stevović........................................................................................................................... 59 ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MRSP 9 ..................................................................59 1. ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MRSP 9 ...........................................................................................................................60 1.1. KLASIFIKACIJA IN MERJENJE........................................................................................................................................61 1.2 OSLABITVE..........................................................................................................................................................................67 1.3 RAČUNOVODSKO OBRAČUNAVANJE VAROVANJ PRED TVEGANJI....................................................................68 1.4 SKLEP ............................................................................ .....................................................................................................70 2 Dr. Živko Bergant ......................................................................................................................... 73 KAJ JE DELNI SISTEM ............................................................................................. 73 1. UVOD .....................................................................................................................................................................................73 2. OSNOVNE OPREDELITVE DELNEGA SISTEMA V POSLOVNEM SVETU.................................................................74 3. VSEBINA DELNIH SISTEMOV POSLOVNEGA SISTEMA..............................................................................................76 4. DELNI SISTEMI RAČUNOVODSTVA ...............................................................................................................................79 5. PRAKTIČNA UPORABA SISTEMSKEGA PRISTOPA Z DELNIMI SISTEMI ................................................................80 VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO .....................................................................84 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VISOKI ŠOLI ZA RAČUNOVODSTVO ............................................................................................... 87 ABECEDA SVETOVANJE, D.O.O. ............................................................................. 90 ABC – REVIZIJA, D.O.O. ......................................................................................... 92 KOLEDAR STROKOVNIH SEMINARJEV IN IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV CERTIFIKATOV ...................................................................................................... 97 CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA ........................................... 102 REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) ........................ 108 CIMA .................................................................................................................. 109 CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB .............................................................................. 113 SVETOVANJA ...................................................................................................... 115 ZALOŽBA IPR ...................................................................................................... 116 3 Prvi konferenci o notranjem poročanju ob rob V sredo, 30. 11. 2011, je bila v Ljubljani izvedena prva konferenca o notranjem poročanju z delovnim naslovom Splošna načela notranjega poročanja. Organizirali so jo Inštitut za poslovodno računovodstvo pri VŠR, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ter Zveza ekonomistov Slovenije. Predstavlja prvi korak v nizu predvidenih letnih konferenc, vse bodo namenjene obravnavi notranjega poročanja v organizacijah. Prve tri konference so namenjene pripravi gradiva za izdelavo osnutka Kodeksa načel notranjega poročanja (KNNP), ki naj bi celovito zajel zahtevno, vendar zelo pomembno področje informacij za notranje uporabnike, kot so poslovodstvo, aktivni lastniki in njihovi nadzorni organi ter zaposleni in sindikat. Uvodničar konference, ddr. Neven Borak, predsednik Upravnega odbora ZES, je opozoril, da konferenca pomeni prvo načrtno in sistematično obravnavo tematskega področja notranjega poročanja, ki naj bi prispevalo k hitrejšemu prenosu teorije v prakso. Konferenco je pozdravila izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. Poudarila je pomembnost kakovosti notranjega poročanja za učinkovito in uspešno odločanje v organizacijah. To je tudi temeljni razlog, zakaj se je GZS odločila, da podpre projekt KNNP s svojim generalnim pokroviteljstvom. Vodja dopoldanske razprave je bil dr. Stanko Koželj, predsednik Upravnega odbora ZRFRS. V tem okviru se je razvrstilo sedem predavateljev: dr. Živko Bergant, mag. Vladimir Bukvič, dr. Mitja Tavčar, dr. Marko Hočevar, dr. Gordana Ivankovič in dr. Franc Koletnik. Živahna razprava je pokazala pomembnost vprašanj, ki so jih odpirali prispevki avtorjev. Popoldansko razpravo je vodil dr. Živko Bergant s šestimi predavatelji: mag. Nataša Pustotnik, dr. Branko Mayr, Tomaž Glažar, dr. Stanko Koželj, dr. Marjana Merkač, mag. Darinka Kamenšek. Interes udeležencev se je pokazal v zanimivi razpravi in tudi v tem, da so udeleženci (bilo jih je 70) skoraj v celotnem številu vztrajali do 18. ure, ko se je dnevni red izčrpal. Teme konference so bile izbrane načrtno, da so lahko zajele izvajalni, informacijski in poslovodni vidik notranjega poročanja, katerega hrbtenica je nedvomno računovodski informacijski sistem. Posebno dobro so bile sprejete teme, ki so poudarile poslovodni vidik, saj je v praksi veliko odprtih vprašanj prav v pogledu načrtovanja, organiziranja, informatike, komuniciranja in vodenja ljudi na področju notranjega poročanja, s tem pa tudi v računovodstvu. Svoje zadovoljstvo so udeleženci izrazili tudi v anketi, saj so jo ocenili s povprečno oceno nad 4,5 (od pet možnih točk). Rezultat enodnevne konference je tudi zbornik referatov, ki s svojimi 270 stranmi pomeni zbirko koristnih misli, ne samo za delavce v informacijskem sistemu organizacij, temveč tudi za uporabnike teh informacij. Poseben pomen pa ima zbornik za pripravljavce osnutka prvega dela Kodeksa načel notranjega poročanja. 4 Organizatorji ocenjujejo, da je bila pravilna odločitev povabiti na konferenco tudi študente ob minimalni kotizaciji, kar bo ostala praksa tudi v prihodnje. Uspeh konference ni samo potrditev ocene o koristnosti projekta KNNP, temveč tudi zahtevna naloga organizatorjem, da nadaljujejo začrtano delo. Zato se organizatorji zahvaljujemo za izkazano podporo vsem udeležencem, avtorjem, sponzorjem in pokrovitelju. Obenem pa poudarjamo, da zadane naloge ni mogoče uspešno dokončati brez te podpore tudi v prihodnje. Posebno naj poudarimo, da bo za naslednjo konferenco še bolj potrebno sodelovanje strokovnjakov iz prakse, saj bo obravnavala vse več podrobnosti. Zato že sedaj podajamo okvirne teme naslednje konference v novembru 2012, ki bo imela delovni naslov Strokovne podlage načel notranjega poročanja po področjih poročanja: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Prispevek k načelom notranjega poročanja o nabavni funkciji Prispevek k načelom notranjega poročanja o proizvodni funkciji Prispevek k načelom notranjega poročanja o prodajni funkciji Prispevek k načelom notranjega poročanja o finančni funkciji Prispevek k načelom notranjega poročanja o davkih Prispevek k načelom notranjega poročanja o investicijsko-tehnični funkciji Prispevek k načelom notranjega poročanja o kadrovski funkciji Prispevek k načelom notranjega poročanja o poslovnih dosežkih v profitnih združbah Prispevek k načelom notranjega poročanja o poslovnih dosežkih v neprofitnih združbah Prispevek k načelom notranjega poročanja za zaposlene Prispevek k načelom notranjega poročanja za upravljavce Prispevek k načelom notranjega poročanja za nadzorne organe. Prispevek k načelom notranjega poročanja za mala podjetja Organizatorji smo prepričani, da bo (za razliko od splošnih načel) predvidena konferenca zanimiva in koristna, ne le za oblikovalce informacij, temveč tudi za njihove uporabnike. Zato že sedaj vabimo tudi nosilce poslovnih funkcij in poslovodstva podjetij k udeležbi in sodelovanju na konferenci prihodnje leto. Posebno povabilo velja tistim, ki bi lahko prispevali k predvidenim temam konference. Za pripravljalni odbor KNP: Dr. Živko Bergant 5 6 Dr. Branko Mayr1 IZVAJANJE PROGRAMA CPR Decembra 2011 smo začeli izvajati certificirani poslovodni program poslovodno računovodstvo (CPR). Program je namenjen tistim, ki želijo največ. Po vsebini zagotavlja ekonomska znanja, ki jih potrebujejo tudi kandidati za opravljanje izpita za stečajnega upravitelja ali sodnega izvedenca. Vsekakor pa so zanimivi tudi delni certifikati, ki nudijo znanja s posameznih področij izobraževanja. Pa še nekaj o certificiranju! Računovodstvo, še posebej poslovodno računovodstvo, je specifično in terja specifična znanja. Ta znanja nudijo izobraževalni programi Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo in visokošolski program računovodstva Visoke šole za računovodstvo. Skupaj s partnerji iz tujine in domovine omogočamo pridobitev različnih certifikatov in diplom, ki dokazujejo strokovnost njihovega nosilca. Certificiranje poslovnih znanj je v svetu uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec certifikata uresničiti pridobljena znanja v praksi. Prav zaradi tega je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju. V sodelovanju s partnerji omogočamo pridobitev: Svetovno najuglednejših strokovnih nazivov (certifikatov, diplom) CIMA in IAB. Slovenskega CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE (CPR) Kot smo že velikokrat poudarili, je ena najpomembnejših nalog računovodje priprava predlogov poslovnih odločitev. Ne znamo si predstavljati direktorja, ki pomembne poslovne odločitve sprejema brez sodelovanja računovodje. Da bodo predlogi poslovnih odločitev kakovostni, je treba veliko znati. Zato se moramo računovodje stalno izobraževati. Znanja, ki jih potrebujemo, so praviloma certificirana. S pridobljenimi certifikati dokazujemo strokovno usposobljenost izvajanja različnih računovodskih del. V razvitih državah so najbolj cenjena znanja s področja poslovodnega računovodstva. Visoka šola za računovodstvo je usmerjena v izobraževanje poslovodnih računovodij. Ta usmeritev je razlog, da je med študenti veliko takih, ki so že diplomirali na kakšni drugi fakulteti, tudi ekonomski, in na Visoki šoli za računovodstvo pridobivajo specifična znanja s področja poslovodnega računovodstva. Znanja, ki se pridobijo na Visoki šoli za računovodstvo, so v veliki meri usklajena z izobraževalnimi programi CIMA, CMA in CPR in kot taka zadostna podlaga za pristop k izpitu za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje (CPR), ki ga je letos jeseni začel podeljevati Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Prve licence so že podeljene. 1 Dr. Branko Mayr je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, stalni sodni izvedenec, docent na Visoki šoli za računovodstvo, certificirani poslovodni računovodja. 7 Za delo v velikih poslovnih sistemih, v mednarodnih poslovnih sistemih ali za delo v tujini pa naša licenca certificiranega poslovodnega računovodje (CPR) ne zadostuje. Zato smo skupaj s partnerji, med njimi tudi z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA), omogočili pridobitev njihovih nazivov poslovodnega računovodje (CIMA), ki v svetovni strokovni javnosti veljajo za najuglednejše in najbolj zaželene. Vsekakor postaja certificiranje tudi v slovenski računovodski stroki največji izziv. Ambiciozni vedo, da jim pridobljeni certifikat omogoča opravljanje najodgovornejših del v najrazličnejših poslovnih sistemih. Tako se v svetu za opravljanje del finančnega direktorja, računovodje in pogosto tudi managerjev obvezno zahteva certificiranje znanj s področja poslovodnega računovodstva (najpogosteje CIMA ali CMA). V Sloveniji je certificiranje na področju računovodskih poklicev že uveljavljeno za revizorje, ocenjevalce vrednosti podjetij, davčne svetovalce itd. Po svetu in pri nas so uveljavljeni številni certifikati, ki dokazujejo ustrezna znanja. Ključni certifikati na področju poslovnih financ in računovodstva so: 8 Področje Po svetu V Sloveniji Revizija AICPA, CPA, CIPFA, ICAEW, ICAS ... pooblaščeni revizor, državni revizorji različnih nazivov Ocenjevanje vrednosti podjetij ASA ... pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij Davki ACCA, CIPFA, ICAS davčni svetovalec, preizkušeni davčnik Finančna analiza CFA CPR (CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA) Finančno računovodstvo (računovodenje za zunanje uporabnike) CIPFA IAB (več nazivov) preizkušeni računovodja Poslovodenje CIMA, CMA, AICPA ... CPR (CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA) Knjigovodstvo IAB IAB (več nazivov) Dr. Živko Bergant2 POSLOVNI VZVOD OPERATING LEVERAGE Povzetek ● Poslovni vzvod je obravnavan s teoretičnega in praktičnega vidika. V okviru teoretičnega vidika je prikazana statična in dinamična opredelitev poslovnega vzvoda in razlika med obema. Podrobneje so obravnavane možnosti ocen točke preloma in stopnje poslovnega vzvoda ter njihova povezava z razmerjem med stalnimi in spremenljivimi stroški in dobičkom pred odbitkom obresti in davkov – EBIT ter z denarnim tokom iz poslovanja. V okviru praktičnega vidika so obravnavani problemi prilagajanja računovodskih kategorij za potrebe analiziranja poslovnega vzvoda in oblikovanja ustreznih informacij. Posebej so prikazane tudi možnosti uporabe poslovnega vzvoda in njegove omejitve. Ključne besede ● poslovni vzvod, točka preloma, stopnja pokritja, stopnja poslovnega vzvoda, stalni stroški, spremenljivi stroški, tveganje, čisti denarni tok, dobičkovnost prodaje. Abstract ● Operating leverage is treated from theoretical and practical point of view. Static and dynamic approaches are discussed in the theoretical frame. Break-even point and the degree of operating leverage are explained together with their formulas. The relationship between operating leverage, fixed costs and EBIT is showed in connection with business risk. The impact on operating cash flow is treated separately. Practical aspect of operating leverage is discussed through the need of adaptation of accounting data. The importance of cost accounting is emphasized. At the end the main characteristic of operating leverage with the possibilities of its use are exposed. The limitations of operating leverage as an analytic tool are shown as well. Key words ● operating leverage, break-even point, margin, degree of operating leverage, fixed costs, variable costs, risk, operating cash flow, return on sales. 2 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni finančnik, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. 9 1. UVOD Pojem vzvoda je prevzet iz mehanike (naprava za dviganje tovora). Načeloma izraža lastnost nečesa, da raste ali pada hitreje v razmerju do nekega drugega dejavnika. Gre torej za neke vrste multiplikator. V okviru poslovanja podjetja govorimo o poslovnem vzvodu (operating leverage) in finančnem vzvodu (financial leverage), ki skupaj tvorita celotni vzvod (total leverage).3 Oba pospešujeta (v pozitivno ali negativno smer učinke skoraj vsake poslovne odločitve. Neposredno sta povezana s poslovnim tveganjem podjetja. Zato je poleg načelnega poznavanja in razumevanja delovanja tega vzvodja izredno pomembna njegova uporaba pri oblikovanju informacij za odločanje. Ni veliko učbenikov poslovnih financ, ki ga ne bi obravnavali. Kljub temu pa v praksi pogosto ostanemo na pol poti, saj se prehitro zadovoljimo s teoretičnimi obrazci, ki jih nudi strokovna literatura in dovolj ne upoštevamo kakovosti podatkov, posebnosti konkretnega podjetja ter njegovega poslovnega okolja. V nadaljevanju bomo poleg teoretičnih osnov in pojmov, povezanih s poslovnim vzvodom, poskusili prikazati tudi povsem praktične probleme in njihove rešitve pri uporabi vzvodja ter njegovega vpliva na dobičkonosnost in finančni položaj podjetja. Zaradi obširnosti tematike bomo s tem prispevkom začeli z obravnavanjem poslovnega vzvoda, nadaljevali pa v naslednjih številkah revije. V okviru teoretičnega pristopa bomo ločili statični in dinamični vidik, ki pomenita dve različni metodi merjenja vzvodja in, ki tudi v literaturi pogosto nista podrobneje obravnavani. Zato lahko pride do nekaterih nesporazumov pri pojasnjevanju rezultatov (Dudycz, 2006, 2). Temu vidiku bomo posvetili ustrezno pozornost. 2. POSLOVNI VZVOD 2.1 Osnovna opredelitev poslovnega vzvoda Poslovni vzvod obstaja, ker se stalni stroški (fixed costs) pri spreminjanju obsega poslovanja obnašajo drugače od spremenljivih stroškov (variable costs). Zato se celotni stroški na enoto poslovnega učinka zmanjšujejo pri povečevanju obsega poslovanja in obratno: povečujejo se pri zmanjševanju obsega poslovanja. Poslovni vzvod torej obstaja, če obstajajo stalni stroški znotraj celotnih stroškov poslovanja. Zaradi tega je poslovni vzvod pri nekaterih avtorjih (npr. Rao, 1987, 172; Pareja, 2010; Jadhav, 2011; Investopedia, 2011; InvestorWords, 2011) opredeljen z razmerjem med stalnimi in celotnimi poslovnimi stroški oziroma z razmerjem med stalnimi in spremenljivimi stroški, praviloma v točki preloma oziroma na pragu dobičkonosnosti (break-even point). To je statični pristop k merjenju poslovnega vzvoda. Druga opredelitev (na primer Brigham, 1999, 367; Pučko, 2001, 170; Smart et al., 2004, 303) izhaja iz pojasnjevanja stopnje poslovnega vzvoda kot razmerja med odstotkom spremembe prihodkov od prodaje in odstotkom spremembe EBIT (earnings before interest and taxes).4 EBIT lahko nekoliko primerjamo s poslovnim izidom iz poslovanja po SRS. Podrobneje 3 V britanskem govornem območju namesto leverage uporabljajo izraz gearing. Nekateri avtorji (na primer Rao, 1987, str. 160) namesto EBIT uporabljajo pojem "net operating income – NOI". 4 10 bomo posamezne kategorije opredelili v točki 7 tega prispevka. Taki način merjenja poslovnega vzvoda temelji na dinamičnem pristopu. 3. STATIČNI PRISTOP K MERJENJU POSLOVNEGA VZVODA Na podlagi razmerja med stalnimi in celotnimi poslovnimi stroški ločimo: nizek poslovni vzvod (ko je delež stalnih stroškov v celotnih stroških majhen); visok poslovni vzvod (ko je delež stalnih stroškov v celotnih stroških velik). Visok poslovni vzvod načelno pomeni bistveno večjo sposobnost podjetja, da se z vsakim povečanjem prodaje pomembno zmanjša izguba (ko je obseg prodaje pod točko preloma) ali pomembno poveča EBIT, kot jo imajo podjetja z nizkim poslovnim vzvodom. Nasprotno pa zmanjšanje prodaje pomeni bistveno večje zmanjšanje EBIT oziroma povečanje izgube kot pri podjetjih z nizkim poslovnim vzvodom. Vzrok je prav visok delež stalnih stroškov, ki torej pomeni tudi visoko tveganje. Poslovni vzvod je običajno ilustriran na način, ki ga kaže slika 1. S slike 1 je razvidno, da se šele pri nekem obsegu poslovanja začnejo pokrivati vsi stroški. To točko (Q0) imenujemo točko preloma oziroma prag dobičkonosnosti,5 na katerem so celotni poslovni stroški enaki prihodkom od prodaje. Šele od tu naprej začne podjetje ustvarjati dobiček s povečevanjem prodaje. Pokazan je kot razlika med krivuljo prihodkov in celotnih stroškov. Levo od točke preloma pa ta razlika kaže področje izgube. Slika 1: Prag dobičkonosnosti (Q) Stroški in prihodki Prihodki Celotni stroški Spremenljivi stroški Stalni stroški Q0 Obseg/količina Vidimo lahko, da je varnost poslovanja mogoče povečati s premikom praga dobičkonosnosti v levo stran. 5 Točka preloma je v naši literaturi poznana tudi kot: prag donosnosti oziroma rentabilnosti, meja oziroma prag pokritja stroškov, mrtva točka rentabilnosti, kritična točka poslovnega minimuma, spodnja kritična točka, prag pokritja. 11 Slika 2: Točka preloma z vidika prodajne in lastne cene Vrednost proizvoda Lastna cena A Prodajna cena 0 Količina proizvoda Točko preloma lahko prikažemo tudi z vidika prodajne in lastne cene, kar kaže slika 2 (Škerbic, Rebernik, 1990, 188). Slika kaže, da se lastna cena proizvoda s povečevanjem količine (zaradi zniževanja stalnih stroškov po enoti) znižuje in v točki preloma (A) doseže prodajno ceno proizvoda. Točko preloma (Q0) je mogoče izračunati na naslednji način: FS Q0 = -----------, pp − vs (1) pri čemer je: FS - stalni (fiksni) stroški, pp - prihodki od prodaje enega poslovnega učinka (proizvoda), vs - spremenljivi (variabilni) stroški enega poslovnega učinka. Izraz (pp − vs) imenujemo prispevek za kritje, saj pokaže prispevek posameznega prodanega poslovnega učinka k pokritju stalnih stroškov in s tem k povečanju EBIT. Prispevek za kritje lahko ugotavljamo na ravni podjetja, na ravni posameznih mest odgovornosti in seveda za posamezne poslovne učinke. Prodajno ceno poslovnega učinka, ki pokriva vse stroške ob danem obsegu poslovanja, izračunamo iz predhodne enačbe na naslednji način: FS + Q0 . vs pp = --------------------. Q0 (2) Če bi hoteli ustvarjati še določeno razliko v ceni (dobiček), jo enostavno prištejemo v števcu zgornjega izračuna. Na podoben način lahko izračunamo še: najvišje dovoljene spremenljive stroške na enoto poslovnega učinka, ki še ne prinašajo izgube ob dani prodajni ceni in danih stalnih stroških: Q0 . pp − FS vsmax = -------------------, Q0 12 (3) najvišje stalne stroške, ki še omogočajo pozitiven rezultat ob dani prodajni količini in danem prispevku za kritje enega poslovnega učinka: FSmax = Q0 (pp – vs). (4) Če prispevek za kritje pri enem poslovnem učinku delimo s ceno poslovnega učinka, dobimo stopnjo pokritja pri enem poslovnem učinku: (pp – vs)/pp. Ti izračuni omogočajo ocene pri proizvodnji ene vrste poslovnih učinkov. Če proizvajamo več vrst poslovnih učinkov, lahko prag dobičkonosnosti izrazimo vrednostno kot znesek mejnih prihodkov od prodaje (MPP):6 FS MPP = -----------------, VS 1 − -------PP (5) pri čemer je: FS - masa stalnih stroškov, VS - masa spremenljivih stroškov, PP - planirani prihodki od prodaje. Če želimo zagotavljati ustrezen dobiček, ga prištejemo v števcu zgornje enačbe in tako ugotovimo potrebno višino prodaje. Imenovalec v enačbi 5 je načrtovana stopnja pokritja na ravni podjetja: (PP – VS)/PP. Ugotovili smo že, da pomikanje prelomne točke v levo pomeni povečanje EBIT (ali zmanjšanje izgube). To je mogoče le na tri načine: 1. 2. 3. s povečanjem prihodkov od prodaje, kar povzroči bolj strmo premico prihodkov na sliki 1. Povečanje prihodkov je lahko posledica povečanja prodajnih cen, lahko pa je tudi posledica zmanjšanja prodajnih cen, če se je zato obseg prodaje povečal; z znižanjem spremenljivih stroškov po enoti proizvoda, kar zmanjšuje naklonski kot premice spremenljivih in, s tem tudi celotnih stroškov na sliki 1. Znižanje lahko dosežemo z racionalizacijo procesov in/ali uvedbo boljše tehnike in tehnologije; z zmanjšanjem stalnih stroškov podjetja, kar znižuje vodoravno premico na sliki 1. To lahko dosežemo zlasti z zmanjšanjem nepotrebnih splošnih stroškov, boljšo izrabo zmogljivosti, odpravo nepotrebnih sredstev in podobno; Razdaljo med točko preloma in dejanskim obsegom poslovanja (na desni strani točke preloma) imenujemo varnostni interval oziroma varnostna razlika (VR). Pove, za koliko podjetje zmanjša obseg poslovanja (prihodke od prodaje) ne da bi imelo izgubo. Ta kazalec lahko spremenimo v kazalnik, če ga delimo z dejanskim obsegom poslovanja (prihodki od prodaje). Tako dobimo varnostni količnik (VKol), ki pove za koliko odstotkov lahko zmanjšamo prihodke od prodaje ne da bi podjetje imelo izgubo: Qdej – Q0 PPdej − PPTP VR EBIT + ΔVS VKol = -------------- = ------------------- = -------- = -------------------. Qdej PPdej PPdej PPdej 6 Izpeljavo enačb 1 in 5 najdemo v Orsag (1982, 41). 13 (6) Iz enačbe 6 vidimo, da varnostna razlika vsebuje dobiček iz poslovanja (EBIT) in spremenljive stroške, vsebovane v povečanih prihodkih od prodaje. Z morebitnim zmanjšanjem prihodkov bi se namreč ustrezno zmanjšali tudi spremenljivi stroški. Če želimo na zgornjih osnovah meriti poslovni vzvod s statičnim pristopom, torej z razmerjem med stalnimi (FS) in celotnimi stroški v točki preloma (CSTP), dobimo naslednjo enačbo: PPTP – VS FS FS ------------- = --------- = -------PPTP PPTP CSTP (7) V imenovalcu zgornjih ulomkov so prihodki od prodaje v točki preloma (PPTP) enaki celotnim stroškom, kar je vidno tudi na sliki 1. Zato stopnja pokritja v tej točki pomeni tudi razmerje med stalnimi in celotnimi stroški. Z enačbo 7 merjen poslovni vzvod se torej ne spreminja, če povečane stalne stroške nadomesti večji obseg prodaje. Točka preloma je dosežena pri večji prodaji, razmerje med stalnimi in celotnimi stroški se ne bi spremenilo. Zgled je prikazan v tabeli 1. Pri tem predpostavljamo, da je podjetje investiralo v poslovno stavbo, zaradi česar so se povečali stalni stroški. Cena in spremenljivi stroški poslovnih učinkov se ni spremenila. Iz tabele je razvidno, da se razmerje med stalnimi in celotnimi stroški ni spremenilo, višje stalne stroške je podjetje pokrilo z večjo prodajo. Zaradi višjih stalnih stroškov se je dvignil prag dobičkonosnosti (z 9 mio na 9,3 mio EUR), z njim pa potreba po večji prodaji. Statični pristop k merjenju poslovnega vzvoda kaže torej na sposobnost podjetja v pogledu ustvarjanja dobička. Tabela 1: Izračun poslovnega vzvoda V tisoč EUR Elementi Stalni stroški Prodajna cena posl. učinka Spremenljivi stroški posl. učinka Prispevek za kritje poslovnega učinka Število posl. učinkov Prihodki od prodaje Spremenljivi stroški – VS Celotni prispevek za kritje Poslovni vzvod v točki preloma (VS/CS) Pred investicijo Po investiciji 3.000 30 20 10 300 9.000 6.000 3.000 0,33 3.100 30 20 10 310 9.300 6.200 3.100 0,33 Pri količinskem merjenju točke preloma je merilo poslovnega vzvoda v točki preloma razmerje med stalnimi stroški in številom poslovnih učinkov v tej točki. Zaradi enačbe 4 je tedaj poslovni vzvod ob statičnem pristopu enak prispevku za kritje: FS ------ = pp – vs. Q Enačbo 8 lahko računsko preverimo tudi na zgledu v tabeli 1. 14 (8) 4. DINAMIČNI PRISTOP K MERJENJU POSLOVNEGA VZVODA Z dinamičnega vidika nas zanima, za koliko odstotkov se spremeni EBIT, če se za določeno odstotno vrednost spremenijo prihodki od prodaje. To merimo s stopnjo poslovnega vzvoda (SPV),7 ki jo opredeljuje naslednji obrazec: EBIT1 − EBITo --------------------odstotek sprem. v dobičku EBIT0 SPV = ------------------------------------------- = ---------------------, odstotek sprem. v obsegu prodaje PP1 − PPo ---------------PP0 (9) V katerem indeksi o in 1 pomenijo začetno in končno prodajo (PP) oziroma začetni in končni EBIT. Deljenje odstotka z odstotkom je razmeroma težavno predstavljiva operacija. Zato po ustreznem preoblikovanju8 dobimo uporabnejši obrazec, ki je za izračun kazalnika, in sicer: Stopnja poslovnega vzvoda je pravzaprav rezultat razmerja med prispevkom za kritje (PK) in poslovnim izidom pred odbitkom obresti ter davkov (EBIT). Imenovalec je torej enak prispevku za kritje, zmanjšanim za stalne stroške. Stopnja poslovnega vzvoda pove za koliko odstotkov se spremeni (poveča ali zmanjša) dobiček pred odbitkom obresti in davkov (EBIT), če se za 1 % spremenijo prihodki od prodaje. Gre torej za oceno občutljivosti EBIT na spreminjanje obsega prodaje. Iz enačbe 10 vidimo zlasti: števec in imenovalec se razlikujeta samo za znesek stalnih stroškov; z rastjo stalnih stroškov se veča stopnja poslovnega vzvoda, s tem pa tudi možnost povečanja ali zmanjšanja EBIT ob povečanju ali zmanjšanju prihodkov od prodaje; večanje stopnje poslovnega vzvoda pomeni bližanje točki preloma na sliki 1, s tem pa tudi večje tveganje poslovanja, saj lahko že razmeroma majhno zmanjšanje prihodkov od prodaje pomeni visoko zmanjšanje dobička iz poslovanja; zmanjševanje stopnje poslovnega vzvoda pomeni oddaljevanje od točke preloma (v desno na sliki 1)9 in temu primerno zmanjšanje tveganja; 7 Nekateri jo imenujejo tudi koeficient poslovnega vzvoda (npr. Turk, 2004, 209). Če predpostavimo nespremenjene prodajne cene (p) in spremenljive stroške (vs) posameznih poslovnih učinkov, se prihodki spremenijo zaradi spremembe količine prodaje (Q). Zato velja: 8 EBIT0 = PP0 – VS0 – FS = Q0(p – vs). Sprememba EBIT pa je enaka: ΔEBIT = PP1 – VS1 – FS – (PP0 – VS0 – FS) = ΔPP – ΔVS = ΔQ(p – vs), pri čemer je: ΔPP = ΔQ · p in PP0 = Q0 · p. Zato iz enačbe 8 dobimo: EBIT1 - EBITo ΔQ(p – vs) -----------------------------------------EBIT0 PP0 – VS0 – FS Q0(p – vs) PP0 – VS0 ----------------------- = ---------------------------- = --------------------- = --------------------. PP1 - PPo ΔQ · p PP0 – VS0 – FS PP0 – VS0 – FS ---------------------------PP0 Q0 · p 9 Pri izgubi iz poslovanja stopnje poslovnega vzvoda pač ne moremo izračunati. 15 stopnja poslovnega vzvoda se spreminja s spreminjanjem obsega poslovanja, medtem ko obseg poslovanja ne vpliva na statični način merjenja poslovnega vzvoda (tabela 1). Razmerje med EBIT in obsegom prodaje pri različnih stopnjah poslovnega vzvoda je prikazano na sliki 3. Slika 3: Različni stopnji poslovnega vzvoda EBIT A B PP Premica A z večjo strmino odraža večjo odzivnost EBIT na spremembo prihodkov od prodaje (PP) kot premica B, ki prikazuje nižjo stopnjo poslovnega vzvoda. Stopnja poslovnega vzvoda v odvisnosti od gibanja prispevka za kritje skladno z enačbo 10 je ponazorjena na sliki 4. Slika kaže, da se stopnja poslovnega vzvoda z večanjem obsega poslovanja (in s tem z večanjem mase prispevka za kritje) zmanjšuje in se asimptotično 10 približuje vrednosti 1, kjer je prispevek za kritje enak stalnim stroškom, EBIT pa je enak nič.11 Slika 4: Stopnja poslovnega vzvoda SPV SPV = f(PK) 1 0 Q0 Točka preloma PK Z zmanjševanjem obsega poslovanja se približujemo točki preloma (Q0), zato se vrednost SPV povečuje in se asimptotično približuje vrednosti neskončno. 10 11 Asimptota je črta, ki se stalno približuje krivulji, vendar je ne doseže. Krivulje v primeru negativne stopnje poslovnega vzvoda ne obravnavamo, saj je SPV smotrno izračunavati le v primeru poslovanja s pozitivnim EBIT. 16 Tabela 2: Zgled poslovnega vzvoda Začetno stanje Povečanje obsega prodaje za 10 % Zmanjšanje obsega prodaje za 10 % 1 Prih. od prodaje (100 x 400) 40.000 44.000 36.000 2 Spremenljivi stroški (100 x 200) 20.000 22.000 18.000 3 Kosmati dobiček (1 – 2) 20.000 22.000 18.000 4 Stalni stroški 10.000 10.000 10.000 5 Dobiček iz posl. (3 – 4) 10.000 12.000 8.000 20.000 Stopnja poslovnega vzvoda = -------------- = 2 10.000 Iz podatkov v tabeli 2 lahko preverimo enakost rezultatov pri izračunu stopnje poslovnega vzvoda skladno z enačbama 9 in 10. Iz dosedanje obravnave poslovnega vzvoda lahko povzamemo osnovna razmerja med stopnjo poslovnega vzvoda (SPV), stopnjo pokritja (SP) in dobičkovnostjo prodaje (ROS) na način, ki ga kaže slika 5. Slika 5: Povezave s stopnjo poslovnega vzvoda PP – VS – FS PP – VS -------------------- x -------------------- = PP PP – VS – FS PP – VS ------------PP ROS x SPV = SP EBIT ---------PP x FS (1 + -------- ) EBIT = VS 1 − ------PP S slike vidimo, da je stopnja pokritja pravzaprav zmnožek stopnje poslovnega vzvoda in dobičkovnosti prodaje (return on sales – ROS). Nadalje vidimo, da je naštete kategorije mogoče izračunati oziroma izraziti na različne načine. Če poznamo dve kategoriji, lahko izračunamo tretjo. Ta izračun v dosegljivi strokovni literaturi do zdaj še ni bil prikazan. Tako lahko izračunamo ROS, če poznamo stopnjo poslovnega vzvoda in stopnjo pokritja oziroma katerokoli od teh treh kategorij ob poznavanju drugih dveh. 17 Prikazana računska povezanost pa omogoča tudi izračun nekaterih dodatnih informacij, kot je na primer razmerje med stalnimi in spremenljivimi stroški (R): R = FS SP −ROS --------- = ---------------VS 1 − SP (11) ali pa razmerje med stalnimi in celotnimi stroški (RC): FS RC = --------- = CS SP −ROS ---------------. 1 − ROS (12) Ob poznavanju razmerja (R) in ROS lahko izračunamo stopnjo pokritja na naslednji način: R + ROS SP = --------------. 1+R (13) Dobičkovnost prodaje lahko ocenimo ob poznavanju stopnje pokritja in razmerja med stalnimi in spremenljivimi stroški: ROS = SP + R(SP – 1) = SP(1 + R) – R. (14) S pomočjo enačb 13 in 14 lahko torej izračunamo stopnjo poslovnega vzvoda, če poznamo razmerje med stalnimi in spremenljivimi stroški, dobičkovnost prodaje in stopnjo pokritja, kajti: SPV = SP/ROS. Ob znani stopnji poslovnega vzvoda je znan tudi varnostni količnik iz enačbe 6, saj ga lahko izračunamo tudi na naslednji način12: VKol = 1 ---------. SPV (15) Stopnja poslovnega vzvoda je torej enaka tudi recipročni vrednosti varnostnega količnika. V tabeli 1 smo prikazali nespremenjeno razmerje med stalnimi stroški in celotnimi stroški v točki preloma, ki je bilo ob investiranju zagotovljeno z večjo prodajo. Ob nespremenjeni prodaji pa investicije v proizvodna sredstva povzročijo spremembo tega razmerja v točki preloma. Povečajo se stalni stroški, zmanjšajo pa se spremenljivi stroški, kar kaže tabela 3. 12 Izpeljavo enačbe 15 najdemo v: Dudycz (2006, 11). 18 Tabela 3: Sprememba RC v točki preloma Zap. št. Element Pred investicijo Po investiciji 1 Prihodki od prodaje 1.000.000 1.000.000 2 Spremenljivi stroški 800.000 750.000 3 Stalni stroški 4 Točka preloma 5 RC = 3/(2+3) 200.000 250.000 1.000.000 1.000.000 0,20 0,25 Pri večjem obsegu prodaje (nad točko preloma) investicije vplivajo na stopnjo poslovnega vzvoda, če se obseg prodaje ne spremeni. To vidimo za isto podjetje v tabeli 4. Tabela 4: SPV pri nespremenjenem obsegu prodaje Zap. št. Element Pred investicijo Po investiciji 1 Prihodki od prodaje 1.300.000 1.300.000 2 Spremenljivi stroški 1.040.000 975.000 3 Stalni stroški 200.000 250.000 4 Točka preloma 1.000.000 1.000.000 5 SPV = (1–2)/(1–2–3) 4,33 4,33 6 VR = (1–4) 300.000 300.000 VKol = (1–4)/1 = 1/5 23,08 % 23,08 % Tabela kaže nespremenjeno stopnjo poslovnega vzvoda ob spremenjeni strukturi stroškov. Zato se ni spremenila varnostna razlika (VR), prav tako pa tudi ne varnostni količnik (VKol). Obenem lahko potrdimo, da je varnostni količnik recipročna kategorija stopnji poslovnega vzvoda. 5. TOČKA NEOBČUTLJIVOSTI POSLOVNEGA VZVODA Ugotovili smo, da rast stopnje poslovnega vzvoda zaradi rasti stalnih stroškov po eni strani povečuje tveganje, po drugi strani pa daje možnosti višje rasti EBIT. Taka gibanja dajejo možnost različnih poslovnih odločitev v pogledu obsega poslovanja in strukture stroškov. Zato se postavlja vprašanje pri katerem obsegu poslovanja se povečanje tveganja odrazi v povečanem dobičku. Iščemo torej točko, kjer je EBIT neobčutljiv na spremembo poslovnega vzvoda. Zato govorimo o točki neobčutljivosti (indiferentnosti) poslovnega vzvoda (TN). Značilnosti te točke sta nespremenjen EBIT in nespremenjeni celotni stroški ob višjem deležu stalnih stroškov. Pri proizvodnji enega poslovnega učinka lahko ob poznavanju njegovih spremenljivih stroškov (vs) govorimo o količinskem obsegu poslovanja v točki neobčutljivosti (QTN). Izračunamo jo na naslednji način:13 FSB – FSA QTN = ----------------, vsA – vsB 13 Izpeljavo enačbe 16 najdemo v Orsag (1982, 44). 19 (16) kjer indeksa A in B pomenita položaja z različnima strukturama celotnih stroškov. Za vrednostno opredelitev točke neobčutljivosti poslovnega vzvoda (z obsegom prihodkov od prodaje − PPTN) uporabimo naslednji obrazec:14 FSB – FSA PPTN = -----------------------, (VSA – VSB)/PP (17) Uporabo enačbe 17 prikazuje tabela 5. Tabela 5: Neobčutljivost poslovnega vzvoda V EUR Zap. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Element Pred Po investicijo investiciji A B Stalni stroški 600.000 3.000.000 Spremenlj. stroški enega proizvoda 80 40 Količina proizvodnje 90.000 90.000 Celotni spremenljivi stroški 7.200.000 3.600.000 Cena enega proizvoda 100 100 Prihodki od prodaje 9.000.000 9.000.000 Celotni stroški (1+4) 7.800.000 6.600.000 Masa pokritja (6−4) 1.800.000 5.400.000 Stopnja pokritja (6−4)/6 20% 60% EBIT (6−7) = (8−1) 1.200.000 2.400.000 Točka preloma (1/9) 3.000.000 5.000.000 Delež stalnih stroškov (1/4) 7,7% 45,5% Stopnja poslovnega vzvoda (8/10) 1,5 2,25 Točka neobčutljivosti – PPTN 6.000.000 V položaju A (pred investicijo) je imelo podjetje večji delež spremenljivih stroškov (7,7 %) in, zato nižjo stopnjo poslovnega vzvoda (1,25). Z investicijo (položaj B) so stalni stroški porastli na 45,5 %, stopnja poslovnega vzvoda pa se je povečala (na 2,25). S tem je podjetje pridobilo možnost hitrejše rasti EBIT, hkrati pa se je povečalo tudi tveganje, saj se je prag dobičkonosnosti dvignil s 3 na 5 mio EUR. Točka neobčutljivosti poslovnega vzvoda skladno z enačbo 17 znaša 6 mio EUR. Njene značilnosti so povzete v tabeli 6. 14 Izpeljavo enačbe 17 najdemo v: Orsag (1982, 45). 20 Tabela 6: Značilnosti točke neobčutljivosti poslovnega vzvoda V EUR Zap. št. Element Pred investicijo A Po investiciji B 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Stalni stroški Spremenlj. stroški enega proizvoda Količina proizvodnje Celotni spremenljivi stroški Cena enega proizvoda Prihodki od prodaje – PPTN Celotni stroški (1+4) Masa pokritja (6−4) Stopnja pokritja (6−4)/6 EBIT (6−7) = (8−1) Točka preloma (1/9) Delež stalnih stroškov (1/4) Stopnja poslovnega vzvoda (8/10) 600.000 80 60.000 4.800.000 100 6.000.000 5.400.000 1.200.000 20% 600.000 3.000.000 11,1% 2 3.000.000 40 60.000 2.400.000 100 6.000.000 5.400.000 3.600.000 60% 600.000 5.000.000 55,6% 6 Pri prodaji v višini točke neobčutljivosti poslovnega vzvoda (6 mio EUR) dosežemo enak EBIT (0,6 mio EUR), saj so tudi celotni stroški ob nespremenjeni prodaji enaki. Stopnja pokritja se ne spremeni, pač pa se poveča masa pokritja, saj mora pokriti višje stalne stroške. Točki preloma ostajata enaki kot v tabeli 5. V položaju A je ta dobiček dosežen z nižjim deležem stalnih stroškov (11,1%) in zato ob nižji stopnji poslovnega vzvoda (2) ter z manjšim tveganjem kot v položaju B. Slednji pa ima višjo stopnjo poslovnega vzvoda (6) in zato možnost hitrejšega povečevanja EBIT s povečanjem obsega prodaje. Na podlagi tega lahko povzamemo, da je v intervalu od točke preloma do točke neobčutljivosti zaradi nižjega tveganja smotrno ostati pri nižjem deležu stalnih stroškov. Pri pričakovani večji prodaji, kot je v točki neobčutljivosti, pa je smotrno povečanje deleža stalnih stroškov (investiranje), saj se s tem (ob višji SPV) pridobi možnost hitrejšega povečevanja EBIT.15 6. POSLOVNI VZVOD IN DENARNI TOK Poudariti moramo, da poslovanje pod točko preloma ne pomeni samodejnih problemov s plačilno sposobnostjo. Vsi stalni stroški namreč še ne pomenijo izdatkov, čeprav tudi vsi prihodki še ne pomenijo takojšnjih prejemkov. Če podjetje v okviru stalnih stroškov na primer ne pokriva amortizacije, sicer posluje z izgubo, ki pa pri nereinvestirani amortizaciji še ne pomeni poslabšanja kratkoročne plačilne sposobnosti. Če zato v enačbi 9 zmanjšamo stalne stroške na stalne izdatke, dobimo iz točke preloma, točko pokritja poslovnih izdatkov (operating cash flow break-even point) s predpostavko, da spremenljivi stroški pomenijo tudi spremenljive izdatke. Tedaj govorimo o poslovnem vzvodu denarnega toka (operating cash flow leverage). 15 Več o alternativnih rešitvah s pomočjo poslovnega vzvoda v Needles (2002, 895). 21 Če je amortizacija (Am) pomemben znesek v stalnih stroških, je smotrno oceniti vpliv spremembe obsega prihodkov od prodaje na čisti denarni tok iz poslovanja (operating cash flow). Točka pokritja poslovnih izdatkov (TPPI) je tisti obseg prihodkov od prodaje, pri katerem je čisti denarni tok iz poslovanja enak nič. Ocenimo jo na naslednji način:16 FS − T · Am/(1 – T) TPPI = ----------------------------. PP − VS (18) Prav tako lahko ocenimo stopnjo poslovnega vzvoda denarnega toka – SPVDT (degree of operating cash flow leverage):17 PP − VS SPVDT = ----------------------------------------. PP – VS − FS + T · Am/(1 – T) (19) Seveda tudi SPVDT (kot SPV) deluje v obe smeri: v zmanjšanje ali povečanje denarnega toka v odvisnosti od zmanjšanja ali povečanja prihodkov od prodaje. S tem se povečuje ali zmanjšuje tudi tveganje plačilne sposobnosti podjetja. Povečanje tveganja ob višjem poslovnem vzvodu je zato posredno povezano s potrebo po večjem obsegu lastniškega financiranja podjetja.18 7. UPORABA RAČUNOVODSKIH PODATKOV Do zdaj smo obravnavali poslovni vzvod s predpostavko, da razpolagamo z ustreznimi podatki za izračun informacij s pomočjo prikazanih obrazcev. V praksi pa so drugačni pogoji. Kategorije iz predpisanega izkaza poslovnega izida (ZGD -1-UPB3, 2009, člen 66, drugi odstavek) ne ustrezajo v celoti čistim kategorijam v obravnavanih formulah. Še manj ustreza izkaz, izdelan skladno s tretjim odstavkom citiranega člena ZGD. V nadaljevanju bomo zato opozorili na nekatere popravke, ki so potrebni, da bi dobili koristne rezultate pri analiziranju ali načrtovanju s pomočjo poslovnega vzvoda. V zvezi s prihodki od prodaje (PP) naj opozorimo, da so le del poslovnih prihodkov, slednji torej niso ustrezna kategorija za oceno poslovnega vzvoda. Od PP so večji za spremembo vrednosti zalog, usredstvene lastne proizvode in storitve ter za druge prihodke, ki poleg prevrednotovalnih prihodkov vsebujejo tudi subvencije, premije, dotacije in podobno. Če lahko del premij vežemo na obseg poslovanja, v tej višini povečamo tudi kategorijo prihodkov od prodaje za namen izračunavanja poslovnega vzvoda. Običajno torej ostajamo pri čistih prihodkih od prodaje, vendar povečanih za prihodke od usredstvenih lastnih proizvodov, kajti stroški teh proizvodov so zajeti v celotnih stroških podjetja. Več problemov je pri opredelitvi stalnih in spremenljivih stroškov. Če izhajamo iz postavk izkaza poslovnega izida, bodo ocene teh stroškov le približne, kar lahko zmanjšuje koristnost izračunov. 16 Izpeljavo enačbe 18 najdemo v Rao (1987, 196), vendar je v števcu formule tiskarska napaka (plus namesto minus). 17 Izpeljavo enačbe 19 najdemo v Rao (1987, 197). 18 Več o strukturi financiranja podjetja v Bergant (2010, 27). 22 Ta približnost je posledica predvsem dveh dejavnikov: 1. 2. posamezne postavke v izkazu poslovnega izida so seštevki stroškov po drugih sodilih ne pa z vidika njihove občutljivosti na obseg poslovanja; vsi stroški se ne spreminjajo linearno. Ob upoštevanju postavke iz drugega odstavka 66. člena ZGD lahko med spremenljive stroške štejemo: nabavno vrednost prodanega blaga in materiala ter stroške porabljenega materiala, stroške storitev. Med stalne stroške pa lahko štejemo: stroške dela, amortizacijo. Na ta način so celotni stroški za izračun poslovnega vzvoda praviloma nižji od stroškov oziroma odhodkov v izkazu poslovnega izida. Če razpolagamo s podrobnejšimi podatki, lahko med spremenljive stroške štejemo na primer tudi: stroške predmetov dela (osnovni izdelavni in pomožni oziroma potrošni material), nabavna vrednost trgovskega blaga, stroške storitev, ki so vezani neposredno na obseg proizvodnje (npr. prevozi, stroški kontrole), spremenljive stroške nabave, spremenljive stroške skladiščenja, spremenljive stroške prodaje, spremenljive splošne stroške, spremenljivi del amortizacije (npr. funkcionalna amortizacija), spremenljivi del stroškov dela. Temu primerno bodo opredeljeni stalni stroški. Če razpolagamo z ustreznimi podatki, med stroške ni treba šteti stroškov usredstvenih proizvodov, ni pa jih treba zajeti niti med prihodki. Ob upoštevanju zgornjih popravkov podatkov za izračun poslovnega vzvoda ugotovimo, da se bo izračunani EBIT razlikoval od dobička pred odbitkom obresti in davkov, ki bi ga izračunali iz izkaza poslovnega izida. To pomeni, da je EBIT analitična kategorija, ki služi samo za namene analiziranja in načrtovanja sprememb dobička v povezavi s spremembami prihodkov od prodaje. V zvezi s spremenljivostjo stroškov je koristno upoštevati, da vsi spremenljivi stroški niso sorazmerno spremenljivi in stalni stroški niso vedno stalni. 23 1. 2. Stalne stroške ločimo na (Kavčič et al., 2007, 36):19 neomejene stalne stroške (absolutno stalne): o preudarno nastali (diskrecijski) stalni stroški, o nujni stalni stroški, omejene stalne stroške (relativno stalne) pri danih zmogljivostih. Spremenljive stroške ločimo na (ibid.): sorazmerno spremenljive (proporcionalne) stroške, napredujoče spremenljive (progresivne) stroške, nazadujoče spremenljive (degresivne) stroške. Različnost gibanja posameznih vrst stroškov ima za posledico nelinearna gibanja celotnih stroškov podjetja. Načeloma lahko gibanje celotnih stroškov (njihova krivulja je konkavna) ločimo na tri področja (Škerbic, 1990, 151): področje upadanja (degresije), področje optimalnosti, področje naraščanja (progresije). Vidimo, da so premice, ki smo jih pokazali na sliki 1, v resnici krivulje oziroma lomljene črte. Temu primerno je treba upoštevati tudi izračune poslovnega vzvoda. To pomeni, da prikazani obrazci veljajo na razmeroma ozkem intervalu spremembe obsega poslovanja. Zato si pomagamo z nelinearno analizo točke preloma, s katero ne ugotavljamo samo praga dobičkonosnosti, temveč tudi točko maksimalnega dobička (Rao, 1987, 168). 8. PREDNOSTI IN SLABOSTI INFORMACIJ O POSLOVNEM VZVODU Pomembnost poslovnega vzvoda izhaja predvsem iz njegovih osnovnih značilnosti, ki temeljijo na degresivnosti stalnih stroškov glede na obseg poslovanja. Poslovni vzvod namreč: 19 multiplikatorsko povečuje učinek sprememb v obsegu prihodkov od prodaje in kaže na različno stopnjo občutljivosti poslovnega sistema na različnih ravneh poslovanja, s tem je neposredno povezan z razvojno politiko podjetja; omogoča določiti obseg poslovanja, ki prinaša dobiček, kar ga povezuje z zahtevo po oceni ustreznega povpraševanja in s tržnimi zakonitostmi, tako v pogledu cene, kot tudi količine; poudarja razmerje med stalnimi in spremenljivimi stroški ter na ta način opozarja na pomembnost obvladovanja stroškov, hkrati pa kaže na možnost različne strukture stroškov in s tem na možnost odločanja o različni strukturi trošenja prvin v poslovanju; povezuje obseg poslovanja s tveganjem in s temu ustreznim deležem lastniškega financiranja poslovanja; omogoča uporabo statistične regresijske analize stroškov (Rao, 1987, 169; omogoča grafično ponazoritev, ki se lahko uporablja tako pri analiziranju, kot tudi pri predračunavanju oziroma načrtovanju poslovnega rezultata; 20 Škerbic dodaja še neizkoriščene (jalove) stalne stroške zaradi neoptimalno izkoriščenih zmogljivosti (Škerbic, 1990, 136). 20 Več o uporabi grafičnega prikazovanja poslovnega vzvoda v Ranković (1989, 211), Filipič (1992, 86), Domainko (1972, 32) in Needles et al. (2002, 889). 24 z obrazci in grafično predstavitvijo nekoliko poenostavlja analizo občutljivosti poslovnega sistema. Načelo poslovnega vzvoda lahko uporabljamo tako na ravni podjetja, kot tudi na nižjih ravneh, kot so posamezne proizvodne organizacijske enote, proizvodni programi, projekti in posamezne vrste oziroma skupine proizvodov. Zaradi naštetih lastnosti je poslovni vzvod koristno orodje za načrtovanje v malih podjetjih, še posebno pa za prve ocene podjetniških idej in poslovnih načrtov (Scarborough, Zimmerer, 1996, 310). Analiza poslovnega vzvoda pomaga pri odločitvah o povečanju obsega poslovanja tudi v večjih podjetjih, saj dodatno osvetljuje projekcije stroškov in prodaje (Rao, 1987, 165). Prav tako si z analizo poslovnega vzvoda lahko pomagamo pri odločitvah o novih proizvodih ali pa pri odločitvah o morebitnih spremembah tehnologije (Rao, ibid.). Uporaba poslovnega vzvoda pa ima tudi omejitve. Med-nje lahko štejemo zlasti naslednje: informacije o poslovnem vzvodu nujno pomenijo neko poenostavljanje dejanskega stanja, saj ne upoštevajo vseh dejavnikov v podjetju (npr. kakovost izdelkov, zanesljivost dobaviteljev, dosegljivost kadrovskih in tehničnih zmogljivosti, delovanje ponudbe in povpraševanja); kakovost informacij o poslovnem vzvodu je odvisna od kakovosti uporabljenih podatkov, kar je tudi splošna značilnost računovodskih informacij; večje število proizvodov otežuje analiziranje (Helfert, 1987, 172); ugotovili smo že, da razmerja praviloma niso linearna kar omejuje analizo poslovnega vzvoda na ozek interval sprememb v obsegu poslovanja oziroma zahteva kompleksnejši pristop; potrebno je razmeroma natančno merjenje oziroma spremljanje stalnih in spremenljivih stroškov, v nekaterih primerih pa njihovo razlikovanje ni preprosto; potrebno je torej razmeroma razvito stroškovno računovodstvo; predpostavka poslovnega vzvoda je, da se proizvajalnost poslovanja ne spreminja, kar ni vedno skladno z dejanskim stanjem; predpostavka je tudi, da je proizvodnja približno enaka prodaji; predpostavka nespremenljivosti prodajnih cen in spremenljivih stroškov proizvodov ni vedno realna Na podlagi dosedanjega prikaza lahko ugotovimo, da je poslovni vzvod pomembno orodje analiziranja in načrtovanja, vendar ga je treba uporabljati v okviru njegove izrazne moči in upoštevati njegove omejitve. Njegovo delovanje je tesno povezano z delovanjem finančnega vzvoda, ki pa ga bomo obravnavali v naslednji številki revije. LITERATURA IN VIRI Bergant, Živko (2011): Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bergant, Živko (2010): Struktura kapitala in plačilna sposobnost podjetja. Poslovodno računovodstvo, št. 4/2010, str. 14−34. Brigham F., Eugene in Gapenski C., Louis in Daves R., Phillip (1999): Intermediate Financial Management. Šesta izdaja. Orlando: The Dryden Press. 25 Domainko, Dragutin (1972): Ekonomika i organizacija industrijskih poduzeća. Zagreb: Narodne novine. Dudycz Tadeusz (2006).: The Different Faces of Leverage. Pridobljeno (oktober 2011): http://ssrn.com/abstract=950554. Filipič Peter (1992): Analiza praga pokritja stroškov kot orodje usmerjanja podjetja k dobičku. Slovenska ekonomska revija št. 1/1992, str. 82−92. Helfert A. Erich (1987): Techniques of Financial Analysis. Šesta izdaja. Homewood: IRWIN. Investopedia: Operating leverage. Pridobljeno (november, 2011): http://www.investopedia.com/terms/o/operatingleverage.asp#axzz1cGlqqn9c. InvestorWords: Operating leverage. Pridobljeno (november, 2011): http://www.investorwords.com/3462/operating_leverage.html. Jadhav Sachin: Operating leverage. Pridobljeno (november, 2011): http://en.wikipedia.org/wiki/Operating_leverage#Definition. Kavčič, Slavka in Klobučar Mirovič, Nada in Vidic, Darjana (2007): Poslovodno računovodstvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Needles E., Belverd in Powers, Marian in Crosson V., Susan (2002): Financial & Managerial Accounting. Boston: Houghton Mifflin Company. Pareja I., Velez (2010).: Leverage, Operating, Financial and Total. Pridobljeno (november 2011): http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1641494. Orsag, Silvije (1982): Poslovna i finansijska poluga u poslovanju kapitalističkog poduzeća. Zagreb: Računovodstvo i finansije št. 5/1982, str. 39−47. Ranković M., Jovan (1989): Upravljanje finansijama preduzeća. Beograd: "Centar" Beograd. Rao K. S., Ramesh (1987): Financial Management. Concepts and Applications. New York: Macmillan Publishing Company. Scarborough M., Norman in Zimmerer W. Thomas (1996): Effective Small Business Management. New Jersey: Prentice Hall inc. Smart B., Scott in Megginson L., William in Gitman J., Lawrence (2004): Corporate Finance. Ohio: Thomson Learning. Škerbic, Majda in Rebernik, Miroslav (1990): Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Turk, Ivan (2004): Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD -1-UPB3). Prečiščeno besedilo. Ur. list RS, št. 65/2009 s 14. avgusta. 2009. 26 Lidija Tičar Padar1, Bojan Tičar 2 JAVNO IN ZASEBNO FINANCIRANJE IZVAJANJA NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB Povzetek ● Avtorja v prispevku prikažeta sistemsko ureditev in nekatere specifičnosti izvajanja in javnega ter zasebnega financiranja negospodarskih javnih služb ter dopolnilnih dejavnosti. Poudarek prispevka je predvsem na dvojnosti negospodarske javne službe in opravljanja drugih, z javno službo povezanih dejavnosti. Pri tem je bistveno za razumevanje spoznanje, da javna služba ni nujno v celoti financirana iz javnih virov. Avtorja sklepno ugotovita, da bi javni zavod, če bi za pokrivanje stroškov prodaje storitev ali blaga na trgu uporabljal samo javna sredstva, moral to v tržni ceni storitev jasno upoštevati. Tržna cena se ne more oblikovati zaradi prej navedenih komponent, saj bi tako javni zavod lahko konkuriral samo z oblikovanjem cene, temelječe na variabilnih stroških, medtem ko bi mu stalne stroške že predhodno pokrilo financiranje javne službe. Ključne besede ● financiranje javnega zavoda, javne službe, javni sektor, osebe javnega prava Summary ● In this article authors present a legal regulation and some specific tasks of public and private financing of non-economic public services. Authors conclude that non-economic public services are not entirely financed only through public funds, but also through private resources. Publicly financed public institutions, which supply non-economic public services, are beside public funds also financed through their sale of the goods and services on the market. In those cases the market value of goods and services, supplied by public financed institutions, must always include all expenses of goods and services, not just variable expenses. Otherwise market sale would be illegal because fixed expenses of goods and services provided for non-economic public services are already pre-covered through public funds. Key words ● financing of public institution, public services, public sector, public institutions. 1 Lidija Tičar Padar je doktorica ekonomskih znanosti, vodja sektorja za infrastrukturo na Agenciji za raziskave in razvoj Republike Slovenije. 2 Bojan Tičar je doktor pravnih znanosti, izredni profesor za področje javnega sektorja, prodekan za gospodarske zadeve in razvoj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in visokošolski učitelj na Fakulteti za management Primorske univerze. E-mail: [email protected]. 27 1. UVOD Namen pričujočega prispevka je opozoriti na nekatere specifičnosti izvajanja in javnega ter zasebnega financiranja javnih služb in dopolnilnih dejavnosti na področju negospodarstva. Poudarek bo predvsem na dvojnosti negospodarske javne službe in opravljanja drugih, z javno službo povezanih dejavnosti. Pri tem pa je bistveno za razumevanje spoznanje, da javna služba ni nujno v celoti financirana iz javnih virov. V slovenski pravni ureditvi javna služba kot splošni pojem ni opredeljena. V veljavni zakonodaji nismo našli enotne norme, ki bi na način generalne klavzule opredeljevala, kaj je javna služba. Posamezne vrste javnih služb so sicer opredeljene v področni zakonodaji, vendar je treba splošno definicijo javne službe izluščiti iz pravne teorije. V teoriji pomeni javna služba pravno urejeno opravljanje dejavnosti, ki je opredeljena z zakonom ali ustreznim aktom lokalne skupnosti ali celo nacionalnim programom na posameznem negospodarskem področju, katere vsebina je zagotavljanje storitev 3 in blaga4 v javnem interesu, pri čemer njen primarni namen ni ustvarjanje dobička. Javna služba je torej javno-pravni režim (Trpin, 2004, 1376) izvajanja neke dejavnosti, ki se lahko načeloma izvaja na trgu tudi brez tega posebnega režima kot običajna dejavnost.5 Vendar za to dejavnost, kadar se izvaja v javnem interesu, velja posebni javno-pravni režim. S tem je mišljena posebna javno-pravna ureditev javne službe, ki mora imeti neposredno osnovo v zakonu ali odloku lokalne skupnosti. Posebni pravni režim nad izvajanjem javne službe se vzpostavi takrat, ko ga narekuje javni interes. Javni interes je torej temeljno vodilo, zaradi katerega se javna služba sploh prične izvajati. 2. OPREDELITEV JAVNIH ZAVODOV IN KONCESIJ NA PODROČJU NEGOSPODARSTVA DE LEGE LATA Javni zavod je statusno-pravna oblika, ustanovljena za opravljanje javne službe. Javna služba je vzrok, da je ta statusna pravna oblika sploh urejena v slovenski pravni ureditvi. Javno službo lahko poleg javnih zavodov opravljajo tudi organi javne uprave (organi v sestavi, ministrstva, upravne enote, lokalne organizacije in organi ipd.) in drugi (npr. zasebni izvajalci) ne glede na vrsto pravne subjektivitete. Vendar morajo izvajalci, ki niso javna uprava ‒ razen javnih zavodov ‒ za to po posebnem postopku in s posebno pogodbo pridobiti koncesijo, dovoljenje ali licenco (Zver, 2003, 9). Javni zavodi so torej tista statusna oblika, ki ji je primarno dana pravica in dolžnost izvajanja javne službe. Cilj delovanja javnega zavoda je, da z danimi in omejenimi sredstvi doseže maksimalne koristi ter zadovolji predhodno opredeljene potrebe uporabnikov javne službe (Zver, 2003, ibidem). 3 4 5 To so storitve šolstva, zdravstva, kulture, športa, socialne varnosti, invalidskega varstva ipd. To je zagotavljanje zdravil in ortopedskih pripomočkov, akreditiranih šolskih učbenikov ipd. Izjema so le nekatere dejavnosti, ki se lahko izvajajo samo v javnopravnem režimu. 28 Javni zavodi so lahko organizacije brez pravne subjektivitete. V takšnih primerih so pravno urejeni kot režijski obrati (Tičar, Rakar, 2011, 308). Sicer pa so zavodi praviloma samostojne pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi, ustanovijo jih lahko domače ali tuje fizične in pravne osebe, razen če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov drugače določeno. Javni zavodi se ustanovijo za opravljanje negospodarskih javnih služb. Ustanovijo se lahko tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. Praviloma jih ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. S področnimi predpisi je določeno, za katero javno službo je lahko ustanovitelj republika in za katero občina. Javni zavod je pravna oseba, če ni z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta drugače določeno. Javni zavod, ki nima statusa pravne osebe, izvršuje pooblastila v pravnem prometu v imenu in za ustanovitelja, če so mu bila ta dana z aktom o ustanovitvi. Javni zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in za začetek dela zavoda ter če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Ustanovi se z ustanovitvenim aktom, ki vsebuje: a) ime in sedež ustanovitelja;, b) ime in sedež zavoda; c) dejavnosti zavoda; č) določbe o organih zavoda; d) sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela; e) vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda; f) način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda; g) pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu; h) določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda, i) medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda; j) druge določbe v skladu z zakonom (Tičar, Rakar, 2011, 309). Javni zavod pridobi pravno sposobnost z vpisom navedenega akta v sodni register. Ime zavoda vsebuje označbo, ki navaja dejavnost in sedež zavoda. Pri svojem poslovanju mora zavod uporabljati samo tisto ime, ki je vpisano v sodni register. Sedež zavoda je kraj, v katerem zavod opravlja dejavnost. Če zavod opravlja dejavnost v več krajih, je sedež zavoda kraj, v katerem je sedež poslovodnega organa. Zavod lahko opravlja eno ali več negospodarskih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička (Tičar, Rakar, 2011, 310). Obenem lahko zavod opravlja tudi gospodarsko (tržno) dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Gospodarska dejavnost pomeni prodajo blaga in storitev na trgu po konkurenčnih pogojih in za tržno ceno. Javne službe opravljajo javni zavodi brez koncesije po samem predpisu, na podlagi katerega so bili ustanovljeni. Če kot dopolnilno dejavnost opravljajo tudi drugo negospodarsko javno službo, ki ni tista, za katero so bili ustanovljeni, za opravljanje le-te potrebujejo koncesijo. 29 Na podlagi koncesije lahko javno službo opravlja tudi drugi zavod, ki ni javni zavod. Slednji ima glede opravljanja javne službe pravice, dolžnosti in odgovornosti javnega zavoda To je tako imenovani zavod s pravico javnosti (ZZ, 1991, 23. člen). Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje v javnem interesu zagotavlja republika, občina ali mesto. Koncesija za opravljanje negospodarske javne službe se lahko da zavodu, ki ni ustanovljen kot javni zavod, če izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje javne službe. Podeli se lahko z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji). Koncesija se podeli za določeni ali nedoločeni čas, preneha pa s pretekom obdobja, za katerega je bila dana, ali na podlagi odpovedi v roku, določenem z aktom o koncesiji. Koncedent lahko koncesijo odvzame, če koncesionar ne opravlja javne službe skladno s predpisi in z aktom o koncesiji ter s pogodbo o koncesiji (Tičar, Rakar, 2011, 313‒ 314). Po podelitvi koncesije organ, ki daje koncesijo (koncedent), in zavod, ki mu je koncesija dana (koncesionar), skleneta pogodbo o koncesiji. S to pogodbo se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo skladno s predpisi, ki urejajo javno službo. Koncesija se za opravljanje javne službe lahko podeli tudi gospodarski družbi, društvu, drugi organizaciji ali posamezniku, ki izpolnjuje za javno službo predpisane pogoje. 3. JAVNI ZAVODI IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU NEGOSPODARSTVA Temelj pravnega režima javne službe je dejavnost, ki jo država v javnem interesu izvzame iz sistema tržnih mehanizmov in s pravnimi normami uredi celoto vseh pravnih razmerij, ki se nanašajo na njeno izvajanje ter zagotavljanje dobrin in storitev v javnem interesu. Tabela 1: Elementi pravnega režima javne službe (Tičar, Rakar, 2011, 294) PRAVNI REŽIM JAVNE SLUŽBE SE NANAŠA PREDVSEM NA: 1. 2. 3. 4. RAZMERJA MED IZVAJALCEM, DRŽAVO (LOKALNO SKUPNOSTJO) IN UPORABNIKOM NAČIN IZVAJANJA DEJAVNOSTI JAVNE SLUŽBE OBLIKO IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN CENOVNI REŽIM Pri oblikovanju vsebine posebnega pravnega režima javne službe se posebna pozornost namenja razmerjem med izvajalcem javne službe, državo (lokalno skupnostjo) in uporabnikom (Virant, 1998, 130). Ta razmerja se razvijajo predvsem v smeri zagotavljanja kakovosti storitev oziroma dobrin, kar se omogoča z izvajanjem dejavnosti javne službe in njihovo dostopnostjo končnim uporabnikom, z varovanjem 30 njihovih pravic ter z nadzorom nad izvajanjem dejavnosti javne službe (Tičar, Rakar, 2011, 294). Javni zavodi so posebna javno-pravno statusna oblika pravnih oseb, katere osnovni namen je prav izvajanje javne službe. Za koncesionarje, ki izvajajo javne službe na področju negospodarstva, funkcionalno veljajo enaka pravila kot za javne zavode. Javna služba se mora izvajati tako, da se javni interes zagotavlja trajno in nemoteno. Značilno za javne službe je, da se z njimi zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenije oziroma občina ali mesto zaradi zadovoljevanja javnih 6 potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu (glej: ZGJS) , oziroma se kot javne službe opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v 7 javnem interesu republika, občina ali mesto. Ker država ali občina običajno tega ne počne sama, je izvajanje javnih služb zaupano drugim statusno-pravnim oblikam. Javni zavodi so posebne pravne osebe javnega prava, ustanovljene na področjih, za katera ustanovitelj želi, da se ves presežek dohodkov nad odhodki investira v predhodno predmetno dejavnost, bodisi tako, da se znižajo cene dobrin, bodisi z investiranjem v dejavnost samo. Pri profitnih pravnih osebah ‒ gospodarskih družbah ‒ te dileme ni, saj lastniki želijo, da je dobiček dolgoročno čim večji, seveda ob upoštevanju trga in pravnih pravil. Cene dobrin, ki jih ponujajo gospodarske družbe, so torej določene na trgu in predvsem od tržnega stanja (konkurenca nasproti monopol) je odvisno, kolikšen dobiček bo ustvarjen za lastnike. Pri javnih zavodih dileme pri določanju cen za neprofitne dejavnosti ni, saj ustanovitelj, bodisi država bodisi občina, določi cene. Če so prihodki večji od odhodkov, se investira v dejavnost. Seveda pa takšnega mandata države ali občine za profitne dejavnosti javnih zavodov ni. Oblikuje se dobiček oziroma presežek dohodkov nad prihodki. Smiselno bi bilo s predpisi določiti, kam naj se usmeri dobiček: v znižanje cen, v investiranje v neprofitno dejavnost ali podobno. Domnevno se dobički, ki nastanejo pri profitni dejavnosti, največkrat prelijejo v višje plače ali dodatke, kar bi bilo treba preprečiti ali s spremembo zakona o javnih zavodih ali pa s spremembo dolžnosti, ki jih imajo direktorji javnih zavodov tako, da bi morali tudi finančno plat javnega zavoda voditi v korist javnih financ. Seveda morajo direktorji javnih zavodov tudi zdaj te voditi skladno z računovodskimi standardi, ki nekoliko odpravljajo predmetne dileme, vendar so slednji preveč ohlapni, standardi obnašanja direktorjev javnih zavodov pa še vedno nedorečeni, tako da še vedno prihaja do nepravilnosti in zlorab proračuna. 6 Glej: Zakon o gospodarskih javnih službah, Ur. L. RS, št. 32/1993 in novele. Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika, občina ali mesto (22. člen Zakona o zavodih, Ur. L. RS, št. 12/1991 in nadaljnje spremembe in dopolnitve). 7 31 4. FINANCIRANJE JAVNE JAVNIH ZAVODOV SLUŽBE NA PODROČJU Cene, po katerih javni zavodi zagotavljajo storitve ali blago javne službe, se ne oblikujejo prosto na trgu (Zver, 2004, 18). Običajno jih določi ustanovitelj ali "regulator" (pristojno ministrstvo), ki mora pri tem upoštevati, kolikšen del cene bo pokrit iz javnih virov. Javni viri so: proračunska sredstva, pridobljena iz državnega ali občinskih proračunov; javna sredstva, plačana s ceno javne storitve, ki jih zagotavlja država z drugimi javnimi subjekti ‒ na primer v zdravstvu, kjer država javnim zdravstvenim zavodom zagotavlja sredstva s ceno zdravstvene storitve s posredovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; drugi parafiskalni viri, ki nimajo značaja proračunskih virov ‒ na primer obvezne RTV naročnine za financiranje javne službe, ki jo izvaja javni zavod RTV Slovenija in podobno. Prepričanje, da je s finančno-pravnega vidika javna služba samo tisto, kar je financirano iz javnih virov, je zmotno. Nasprotno, vsi prihodki, tudi če jih javni zavod ustvari na trgu brez možnosti svobodnega oblikovanja cene, spadajo k prihodkom za izvajanje javne službe (Janc, 2001)8. Javna služba je torej regulirana dejavnost javnega zavoda, ki se financira iz javnih in nejavnih virov. Poleg javne službe pa lahko javni zavod opravlja tudi dejavnost prodaje blaga in storitev na trgu, če mu je to v ustanovitvenem aktu ali statutu dopuščeno in če je za takšno dejavnost sodno registriran. Vendar mora tudi pri opravljanju dopolnilne – tržne dejavnosti javni zavod upoštevati nekatera načela. Predvsem načelo konveksnosti dopolnilne dejavnosti, ki pomeni, da mora biti prodaja blaga in storitev na trgu neposredno povezana z izvajanjem javne službe oziroma dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Ta dejavnost ne sme vplivati na obseg in kakovost zagotavljanja storitev ali blaga v okviru javne službe. Poleg teh so viri financiranja javnih zavodov tudi obresti od naložb, najemnine, dotacije, donacije, subvencije, darila, dediščine in podobno. Ti viri niso trajni in sistemski, zato so razvrščeni v kategorijo drugih virov. V naslednji tabeli so prikazani najpomembnejši viri financiranja javnega zavoda. Poudarjamo, da nejavni viri financiranja javne službe niso tržni viri financiranja javnega zavoda. Nejavni viri financiranja javne službe so finančna sredstva, pridobljena s prodajo storitev ali blaga v okviru javne službe končnim uporabnikom. To ni tržna dejavnost, saj je cena predpisana in regulirana v okviru javne službe s strani javnega subjekta, ki je pristojen za zagotavljanje te javne službe. Če izvaja javno službo zasebni subjekt, pa je le-ta financirana (tudi) iz nejavnih virov, mora zaradi javnega interesa izvajanja javne službe pridobiti za to posebno dovoljenje oziroma koncesijo. 8 Glej: JANC, M. (2001), Prve izkušnje z javnim računovodstvom po uveljavitvi zakona o računovodstvu. Zbornik referatov III. Seminarja o javnih financah in državnem revidiranju. Portorož, Zveza ekonomistov Slovenije. 32 Primeroma so nejavni viri financiranja javne službe (do)plačila staršev za oskrbo in varstvo otrok v vrtcih, kjer se izvaja tovrstna javna služba, plačila oskrbovancev ali sorodnikov za skrb starostnikov v domovih za ostarele ali plačila šolnine izrednih študentov za študij na javno veljavnih programih visokošolskega in univerzitetnega študija. Shema 1: Viri financiranja javnega zavoda (Tičar, 2005) 9 NEJAVNI VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE (ZASEBNA PLAČILA) TRŽNI VIRI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV Z DOPOLNILNO DEJAVNOSTJO JAVNI VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE (PRORAČUNSKA PLAČILA) DRUGI VIRI DOHODKI OD EVENTUALNIH NALOŽB, DONACIJE, SUBVENCIJE, DARILA, DEDIŠČINE IPD. Posebno plačila izrednega študija so primer nejavnega financiranja javne službe, saj je v okviru javnega visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja izredni študij zakonsko izenačen z rednim. Študentje imajo enak status kot redni študentje, opraviti morajo enake obveznosti in po uspešno zaključenem študiju pridobijo enako javno listino – diplomo – kot redni študentje. Edina razlika med njimi je, da rednim študentom zagotavlja storitve javne službe država iz proračunskih sredstev, izredni študentje pa plačajo storitve javne službe sami. Vsebinsko pride do nejavnega financiranja javne službe torej takrat, ko v javnih virih ni zagotovljenih dovolj sredstev, ki bi pokrila zakonsko predvideni obseg in kakovost predpisane javne službe. To pa več ni področje pravne regulacije, temveč področje socialne oziroma ekonomske politike, ki je vsebinska podlaga in okvir pravne ureditve. Nadalje je dopolnilna (tržna) dejavnost v javnih zavodih tista z javno službo povezana dejavnost, ki več ne pomeni zakonsko predpisanega obsega javne službe. V vrtcih je primer tega prodaja viška pripravljene hrane okoliškim prebivalcem, v domovih za ostarele so 9 Glej: TIČAR, Bojan. Javni zavodi med javno službo in trgom. V: RAMŠAK, Franci (ur.), KOCBEK, Marijan (ur.), IVANJKO, Šime (ur.), KRANJC, Vesna (ur.) (2005). Gospodarski subjekti na trgu - eno leto po vstopu v EU: (pravo družb, zamudne obresti, upravni in sodni organi EU, davčna reforma, poslovodne osebe, javna podjetja in javni zavodi). Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo, 2005. 33 to nadstandardne storitve, pri visokošolskem študiju pa na primer izdajanje in tiskanje učbenikov in podobno. Pri financiranju javnih zavodov lahko torej prihaja do situacij, v katerih se investicije v profitni del dejavnosti zagotavljajo iz prihodkov neprofitne dejavnosti. Mogoča pa je tudi situacija, v kateri imajo javni zavodi, ki so neprofitni, nekatere prednosti na trgu, saj lahko ponudijo dobrine po precej nižji ceni kot pa profitne pravne osebe, ki se na trgu ne bi ohranile, če bi ponujale dobrine po ceni, ki jih ponujajo javni zavodi. Zavodi lahko delujejo z možnostjo nižjih stroškov ali pa lahko cene znižajo pod tržne cene. S tem na trgu ponudijo precej večjo količino kot njihovi tekmeci in si tako povečujejo dohodke). Ta dejanja se lahko po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK) štejejo kot dejanja po 10. členu navedenega zakona, v posameznih primerih je to zloraba prevladujočega položaja s pogojevanjem nepoštenih prodajnih oziroma nakupnih cen oziroma drugih pogojev. 10 5. SKLEP Bistvena razlika za ločevanje nejavnega financiranja javnega zavoda in financiranja z dopolnilno (tržno) dejavnostjo je v določenosti cene in v preglednosti porabe javnih sredstev. Cena storitev ali blaga dopolnilne dejavnosti namreč ne sme vsebovati pokritja stroškov ali dela stroškov javne službe. Na ta način bi bila takšna cena namreč prikrito subvencionirana in nelojalno konkurenčna ceni istovrstnih storitev ali blaga, ki jih prodajajo drugi subjekti na trgu. Glede na povedano mora biti cena zagotavljanja storitev in blaga javne službe določena s predpisom, cena prodaje storitev in blaga dopolnilne dejavnosti pa nasprotno, zaradi proste konkurence, ne sme biti določena s predpisom. V tem kontekstu moramo opozoriti tudi na pravila EU oziroma na vprašanje komunitarnega elementa (Podobnik, 1998, 5‒6) tržnega delovanja javnih zavodov. Posredno bi lahko pri prelivanju sredstev javne službe v ceno storitve dopolnilne (tržne) dejavnosti javnega zavoda (cross subsidizing) prišlo do kršitve konkurenčnih pravil EU. Drugače povedano, če javni zavod za pokrivanje stroškov prodaje storitev ali blaga na trgu uporablja javna sredstva ali javne in nejavne vire financiranja javne službe, mora to v tržni ceni storitev jasno obračunati. Tržna cena se ne sme oblikovati na račun prej navedenih komponent, saj bi tako javni zavod lahko konkuriral samo z oblikovanjem cene, temelječe na variabilnih stroških, medtem ko bi mu stalne stroške že prej pokrilo financiranje javne službe. Zato je s finančno-pravnega vidika nujno ločiti financiranje javne službe od drugih virov financiranja negospodarske javne službe. 10 Glej: 10. člen ZPOmK določa, da je zloraba prevladujočega položaja, če neka pravna oseba posredno ali neposredno pogojuje nepoštene prodajne ali nakupne cene ali druge nepoštene pogoje. 34 LITERATURA BARKER, E. (1966). The Development of Public Services in Western Europe 1660–1930. Conneticut: Hamden, Archon Books. BOHINC R., TIČAR B. (2006). Upravno pravo – splošni del. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. ERICHSEN, H.-U., EHLERS, R. (ur). (2006). Allgemeines Verwaltungsrecht, 13. Auflage. De Gruyter Recht. JANC, M. (2001). Prve izkušnje z javnim računovodstvom po uveljavitvi zakona o računovodstvu. Zbornik referatov III. seminarja o javnih financah in državnem revidiranju. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije. PIRNAT, R. (1999). Pravne osebe javnega prava: sistem ali kaos? Podjetje in delo, št. 6/7. PIRNAT, R. (2004). Javne službe v Pravu ES. Ljubljana: Nebra, Šola evropskega prava. PODOBNIK, K. (1998). Javni sektor in evropsko (konkurenčno) pravo. Pravna praksa, julij 1998, let. 17, št. 13, str. 5‒6.] TIČAR B., RAKAR, I. (2011). Pravo javnega sektorja. Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila. TIČAR, B. (2005). Javni zavodi med javno službo in trgom. V: RAMŠAK, Franci (ur.), KOCBEK, Marijan (ur.), IVANJKO, Šime (ur.), KRANJC, Vesna (ur.). Gospodarski subjekti na trgu ‒ eno leto po vstopu v EU: pravo družb, zamudne obresti, upravni in sodni organi EU, davčna reforma, poslovodne osebe, javna podjetja in javni zavodi. Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo. TRPIN, G. (2004). Javne službe in javni zavodi. V: Dnevi slovenskih pravnikov 2004 : od 14. do 16. oktobra v Portorožu. Podjetje in delo, letn. 30, št. 6/7. Ljubljana: Gospodarski vestnik. TRPIN, G. (2005). Pravni položaj premoženja javnih zavodov. Javna uprava, letn. 41, št. 3/4. EICHHORN, P. in FRIEDRICH, P. in JANN, W. in OESCHLER, W. A. in PÜTTNER, G. in REINERMANN, H. (ur.) (2003). VERWALTUNGSLEXIKON (3. Auflage). BadenBaden: Nomos Verlagsgesellschaft. VIRANT, G. (1998). Pravna ureditev javne uprave. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo. Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS). Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN. Zakon o gospodarskih javnih službah. Uradni list RS, št. 32/1993 in novele. 35 Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK). Uradni list RS, št. 56/1999m 37/2004, 99/2004-UPB1, 40/2007, 64/2007-UPB2, 36/2008-ZPOmK. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 107/09-odl. US, 13/10, 59/10, 85/10, plačna lestvica107/10. Zakon o zavodih (ZZ). Uradni list RS, št. 12/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP. Zakon o javnem naročanju (ZJN-2). Uradni list RS, št. 128/2006 in novele. ZVER, E. (2003). Poslovanje in finančni viri javnih zavodov v letih 2001 in 2002. Delovni zvezki, UMAR, Ljubljana, stran 9. ZVER, E. (2004). Ali tržna dejavnost dopušča nemoteno izvajanje javnih služb. Slovenska uprava, str. 18. 36 Melita Smerdej Jereb1 PROUČEVANJE ODVISNOSTI IZRAZNE MOČI KAZALNIKOV FINANCIRANJA STALNIH OBRATNIH SREDSTEV RESEARCH OF DEPENDENCE EXPRESSIVE POWER OF THE CURRENT FIXED ASSETS FINANCING INDICATORS Povzetek ● Prispevek obravnava informacijsko vsebino in koristnost kazalnikov financiranja stalnih obratnih sredstev, saj so v analitski praksi prevladujoč instrument presoje. Da je pravočasna in kritična presoja možnosti in sposobnosti za pravočasno poravnavanje svojih terjatev oziroma pravočasno zaznavanje nezmožnosti poravnavanja obveznosti dolžnikov ključnega pomena, ni treba posebej poudarjati, saj se tako izognemo tveganju neplačila. Zagotavljanje kapitalske ustreznosti ne pomeni samo zmanjšanje tveganja plačilne nesposobnosti podjetij, temveč je tudi dolžnost poslovodstva. Ključne besede ● plačilna sposobnost, kapitalska ustreznost, obratni kapital, tveganje, kazalniki. Summary ● The article deals with informational content and usefulness of current fixed assets financing indicators, as they are the predominant instrument of judgement in the analytical practices. There is no need to point out that the crucial factor which has to be fulfilled in order to eliminate the risk of unpayment is critical judgment of capability to settle our own claims on time, or in other words, to be able to determine our debtors' inability to do so. Ensuring capital adequacy does not only reduce the risk of insolvency firms, but it is the duty of management. Keywords ● solvency, capital adequacy, working capital, risk, indicators. 37 1. UVOD Zakon o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99) in Zakon o prisilni poravnavi in likvidaciji – ZPPSL (Uradni list RS, št. 67/93) sta bila v veljavi vse do 15. januarja 2008, ko ju nadomesti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/07). Zakon o finančnem poslovanju podjetij opredeljuje kapitalsko ustreznost podjetja. Pojem kapitalska ustreznost se je do tedaj uporabljal le v bančništvu in je bil opredeljen v Zakonu o bančništvu. Navedeni zakon temelji na Direktivi Sveta Evropske skupnosti in je posledica Baselskega kapitalskega dogovora. Veljaven dogovor o kapitalu bank je Basel 2, ki je stopil v veljavo v začetku leta 2007. Predlagana shema za merjenje kapitalske ustreznosti naj bi odpravila večino pomanjkljivosti baselskega sporazuma iz leta 1988 z uvedbo tristebrnega načina ugotavljanja kapitalske ustreznosti. Nov sporazum je objavljen na spletnih straneh Banke Slovenije. V njem je zapisano, da je sestavljen iz kvantitativnega stebra, imenovanega minimalne kapitalske zahteve, in dveh kvalitativnih stebrov, imenovanih regulativni nadzor in tržna disciplina. Za izračun minimalnih kapitalskih zahtev bosta najverjetneje najbolj uporabna načina standardni pristop in pristop, temelječ na internih ratingih. Kapitalskim zahtevam za kreditno tveganje bodo dodane zahteve za obrestno tveganje in operativno tveganje. Drugi steber je treba razumeti kot kritičen, kvalitativen dodatek k prvemu. Cilj nadzornikov je zagotoviti, da je obseg kapitala bank skladen s tveganostjo njihovega celotnega poslovanja. Sprotno preverjanje ravni kapitalske ustreznosti naj bi omogočilo dovolj zgodnje ukrepanje, ko kapitalska strategija banke ne bi pokrivala apetitov banke k prevzemanju tveganj. Zapisano je tudi, da ima pri spodbujanju stabilnega in varnega finančnega sistema pomembno vlogo tržna disciplina, ki zahteva aktivno vlogo tržnih udeležencev. Ob uveljavitvi tretjega stebra kapitalske sheme bodo morale banke vsaj enkrat letno v svojih poslovnih poročilih razkriti pomembnejše kvantitativne in kvalitativne podrobnosti o svojem finančnem položaju, rezultatu, obvladovanju tveganj. Tržni udeleženci naj bi bili seznanjeni tudi z obsegom oblikovanih rezervacij za pokrivanje izgub iz naslova kreditnih in drugih tveganj. Banka naj bi razkrila tudi podatke o količnikih kapitalske ustreznosti, izračunih v skladu z metodologijo iz kapitalskega sporazuma in drugimi standardi. V kvalitativnem opisu naj bi banka pojasnila svoje interne sisteme, ki jih uporablja za samoocenjevanje kapitalske ustreznosti. Tudi slovenske banke morajo slediti spremembam, ki jih narekujejo najrazvitejše države sveta. Za državo v EU je usklajenost lastne zakonodaje z zakonodajo EU še posebno pomembna. Kapitalska ustreznost v bančništvu se je dokaj dobro uveljavila, kar pa ne moremo trditi za kapitalsko ustreznost slovenskih podjetij. Da zakon o finančnem poslovanju podjetij ni dovolj učinkovit, nas prepričajo podatki iz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES, Statistično raziskovanje, Arhiv), saj imamo na leto za 10 % več pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 365 dni. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP opredeljuje kapitalsko ustreznost podjetja kot dolžnost podjetja, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na vrsto poslov in tveganj, ki so jim pri tem izpostavljena. Na plačilno sposobnost podjetja neposredno vpliva predvsem obseg kapitala, saj se s povečanjem obsega kapitala podjetja (pri ostalih 38 nespremenjenih okoliščinah) praviloma zmanjšuje tveganje v zvezi z zagotavljanjem njegove plačilne sposobnosti. Na drugi strani pa struktura kapitala vpliva na plačilno sposobnost le posredno, predvsem prek njegovega vpliva na poslovni izid in s tem na ohranjanje oziroma povečanje lastniškega kapitala podjetja (Bergant 2000a, 81). Namen članka je prikazati smiselnost uporabe vseh treh neodvisnih spremenljivk (stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih terjatev) s pomočjo statističnih metod (regresijska analiza). O kapitalski ustreznosti podjetja je bilo že veliko napisanega v članku Dr. Živka Berganta z naslovom Novi zakon o finančnem poslovanju letos že velja, objavljenem v reviji Poslovodno računovodstvo št. 1/2008, str. 2944, in v članku Rast, zadolževanje in plačilna sposobnost, objavljenem v reviji Poslovodno računovodstvo št. 1/2010, str. 812. Za namen predstavitve kazalnikov financiranja stalnih obratnih sredstev so povzete predstavljane ugotovitve kapitalske ustreznosti podjetja z računovodskega vidika. 2. UGOTAVLJANJE KAPITALSKE USTREZNOSTI PODJETJA Z RAČUNOVODSKEGA VIDIKA Ob predpostavki, da odmislimo dolgoročne naložbe, ki naj bi se financirale dolgoročno, se opredelitev kapitalske ustreznosti osredotoči na opredelitev obsega potrebnega obratnega kapitala, ki izhaja iz posebnosti dejavnosti in posebnosti podjetja, in na njegove rezerve, ki izhajajo iz potrebe po obvladovanju tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno. Podjetje je po tej opredelitvi kapitalsko ustrezno, če je njegov dejanski obratni kapital enak ustreznemu. OBK ustr = OBK potr + OBK rez Ustrezni obratni kapital (OBK ustr) je sestavljen iz potrebnega (OBK potr), ki izhaja iz posebnosti dejavnosti in posebnosti podjetja, ter iz rezervnega (OBK rez), ki izhaja iz potrebe po obvladovanju tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno. Potrebni obratni kapital podjetja je opredeljen kot tisti presežek dolgoročnih obveznosti do virov sredstev nad dolgoročnimi naložbami podjetja, ki omogoča normalno poravnavanje obveznosti podjetja ob njihovi zapadlosti pri predvidenih rokih plačil kupcev, predvideni vezavi zalog ter predvidenih rokih plačil dobaviteljem. Rezervni obratni kapital (OBK rez) je opredeljen kot tisti obratni kapital, ki povečuje potrebnega zaradi notranjih in zunanjih tveganj pri predpostavljenih rokih, zneskih plačil in vezavah zalog oziroma tveganj, ki bi poslabšala boniteto podjetja (Bergant, 2003, 9). V nadaljevanju Bergant opozarja, da je pomembno analizirati kratkoročne obveznosti podjetja, saj so poleg poslovnih obveznosti mogoče tudi druge samodejne obveznosti. Njihova struktura je pomembna, ker imajo različne vrste samodejnih obveznosti različne koeficiente obračanja. Opozarja pa tudi na možnost drugih samodejnih kratkoročnih terjatev, saj pojem poslovnih terjatev v celoti ne pokriva pojma samodejne terjatve. Struktura pa je prav tako pomembna, ker imajo različne koeficiente obračanja. Tako naj bi obratni kapital financiral tisti del 'trajnih' samodejnih kratkoročnih terjatev in zalog, ki ni financiran s 'trajnimi' samodejnimi obveznostmi. Obratni kapital podjetja, ki skupaj s samodejnimi obveznostmi (SKO) financira zaloge (Z) in samodejne kratkoročne terjatve (SKT), opredeli koeficient k kot stopnjo dolgoročnega financiranja samodejnih kratkoročnih terjatev (SKT) in zalog 39 (Z), ki pa je po svoji vsebini stopnja dolgoročnega financiranja obratnih sredstev in jo zapiše kot: k = (OBK + SKO) / (SKT + Z). Če je k večji od ena, so vse zaloge in samodejne terjatve financirane dolgoročno oziroma s samodejnimi kratkoročnimi obveznostmi, presežek koeficienta nad ena (pomnožen s SKT + Z) pa predstavlja znesek obratnega kapitala in samodejnih kratkoročnih obveznosti, ki financirajo denarna sredstva podjetja in morebitne kratkoročne finančne naložbe. Če je k manjši od ena, pomeni, da del drugih kratkoročnih obveznosti (poleg samodejnih kratkoročnih obveznosti) financira zaloge in terjatve. Ta del pogojno imenuje tudi kratkoročni obratni kapital, saj nadomešča dolgoročne vire. Če pa želimo, da bodo zaloge in samodejne kratkoročne terjatve v celoti financirane z obratnim kapitalom in samodejnimi kratkoročnimi obveznostmi, mora biti k enak ena. V skladu z enačbo (Bergant, 2003,9): k = (OBK + SKO) / (SKT + Z) razvije naslednjo neenačbo: SKT + Z – OBK – SKO ≤ 0, iz katere dobi neenačbo: 1 – OBK / (SKT + Z) – SKO / (SKT + Z) ≤ 0. Če od ena odštejemo prvi ulomek, dobimo delež zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev, ki je financiran kratkoročno, torej s kratkoročnimi obveznostmi, zmanjšanimi za kratkoročne finančne naložbe (KFN) in denarna sredstva (Den). Dobimo koeficient K3, ki ga imenuje stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in ga zapišemo na naslednji način: K3 = (SKT + Z – OBK) / (SKT + Z) ali K3 = (KO – KFN – Den) / (SKT + Z). Drugi koeficient v neenačbi imenuje stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2), ki jo zapiše kot: K2 = SKO / (SKT + Z). Koeficient K1 pa poveže z zgornjima koeficientoma kot: K1 = (SKT + Z – OBK) / SKO ali K1 = (KO – KFN –Den) / SKO. Ta naj bi bil manjši ali enak ena, če bi želeli zadostiti izhodiščnemu pogoju kapitalske ustreznosti, ki ga imenujemo stopnja kapitalske ustreznosti. Zaradi boljšega razumevanja izrazne moči posameznega kazalnika si v nadaljevanju oglejmo različne vidike proučevanja koeficientov financiranja stalnih obratnih sredstev, ki so povzeti po prispevku Kapitalska ustreznost podjetij, da ali ne? (Bergant 2003, 10–11). 40 Proučevanje različnih vidikov koeficientov financiranja stalnih obratnih sredstev lahko povzamem v naslednjih točkah: Koeficient K1 – stopnja kapitalske ustreznosti: o koeficient nam kot delež samodejnih kratkoročnih obveznosti, ki financira poslovne terjatve in zaloge, kaže oceno primanjkljaja ali presežek obratnega kapitala, merjeno s samodejnimi kratkoročnimi obveznostmi; o predstavlja tudi razmerje med stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter deležem financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev s samodejnimi kratkoročnimi obveznostmi; o recipročni K1 kaže tudi strukturo kratkoročnih obveznosti zmanjšane za kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva (kaže nam delež samodejnih kratkoročnih obveznosti in kratkoročnih posojil v popravljenih kratkoročnih obveznostih). Koeficient K2 – stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev: o koeficient nam pove delež samodejnih kratkoročnih terjatev in zalog, ki je financiran s samodejnimi kratkoročnimi obveznostmi; o kaže sposobnost podjetja, da poravna samodejne kratkoročne obveznosti s samodejnimi kratkoročnimi terjatvami in zalogami; o predstavlja tudi razmerje med popravljeno stopnjo kratkoročnega financiranja samodejnih kratkoročnih terjatev in zalog ter deležem samodejnih kratkoročnih obveznosti, ki financira samodejne kratkoročne terjatve in zaloge; o koeficient K2 pa zapiše tudi na naslednji način: K2 = SKO / (Z + SKT) = k – (OBK / (Z + SKT)). 41 Koeficient K3 – stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev: o je recipročni kratkoročni koeficient (1/KK), popravljen za kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva. Pove nam, kolikšen del samodejnih kratkoročnih terjatev in obveznosti je financiranih kratkoročno. Če je večji od ena, nam pove, kolikšen delež zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev predstavlja negativni obratni kapital podjetja; o zato zanj velja: 1 – K3 = OBK / (Z + SKT) in K3 - 1 = - OBK / (Z + SKT) (K3 je komplementaren koeficientu dolgoročnega financiranja samodejnih kratkoročnih terjatev in zalog); o koeficient K3 vidi tudi z vidika varnosti kratkoročnih upnikov, saj se z zmanjševanjem koeficienta veča sposobnost podjetja poravnavati svoje kratkoročne dolgove, koeficient naj bi prikazal neko vrsto kratkoročne zadolženosti podjetja; o predstavlja razmerje med deležem samodejnih kratkoročnih obveznosti, ki financira samodejne kratkoročne terjatve in zaloge, ter deležem samodejnih kratkoročnih obveznosti, ki je pokrit s samodejnimi kratkoročnimi terjatvami in zalogami; o predstavlja pa tudi razmerje med deležem samodejnih kratkoročnih terjatev in zalog, ki so financirane s samodejnimi kratkoročnimi obveznostmi, ter deležem popravljenih (za KFN in Den) kratkoročnih obveznosti, ki ga predstavljajo samodejne kratkoročne obveznosti. V nadaljevanju si oglejmo nekaj značilnosti regresijske analize in podrobneje rezultate regresijske analize za vzorec slovenskih podjetij za obdobje od leta 1994 do leta 1996. 3. REGRESIJSKA ANALIZA 3.1 Splošno Regresijska analiza je statistična metoda, ki nam pomaga analizirati odnos med odvisno spremenljivko in eno ali več neodvisnimi spremenljivkami. S pomočjo regresijske analize lahko ocenimo parametre modela in statistični pomen tega modela. Poleg opisne vloge ima regresijska analiza včasih tudi določeno napovedovalno vlogo, ko lahko iz sprejetega modela in ocen njegovih parametrov iz vrednosti neodvisnih spremenljivk napovemo vrednost odvisne spremenljivke. Za namen našega vzorca bo uporabljena multipla regresija, ki temelji na metodi najmanjših kvadratov, pri kateri regresijski koeficient določimo tako, da je vsota kvadratov odklonov z regresijsko funkcijo ocenjenih vrednosti od opazovanih vrednosti odvisne spremenljivke najmanjša. Pravilno izdelan model vsebuje le značilno neodvisne spremenljivke. Značilno neodvisne spremenljivke so tiste spremenljivke, pri katerih je mogoče zavrniti ničelno domnevo o neodvisnosti H : b j = 0 z nizko stopnjo značilnosti. Za neodvisne spremenljivke, pri katerih te hipoteze ne moremo zavrniti in jih ne vključujemo v model, predpostavljamo, da je vrednost pripadajočega regresijskega koeficienta enaka nič in da neodvisna spremenljivka ne vpliva na odvisno spremenljivko. Statistični paket SPSS za Windows vsebuje vse statistike in določila za načine izračunavanj, ki jih potrebujemo za regresijske modele; so standardno predvideni in jih zato ni treba posebej zahtevati. Za potrebe naše analize bomo uporabili naslednje izpise: 42 tabela Model Summary – statistika za oceno celotnega modela (proučevanje R2 ali popravljeni R2 pomenita pojasnjeno varianco odvisne spremenljivke in standardne napake ocene, ki je kazalec kakovosti ocenjevanja vrednosti odvisne spremenljivke z regresijsko funkcijo); tabela ANOVA – statistike za oceno statistične značilnosti celotnega modela (proučevanje statistike F in njene stopnje značilnosti za preverjanje domnev); tabela Coefficients – statistike za oceno linearnih vplivov neodvisnih spremenljivk na odvisno in za napoved vrednosti odvisne spremenljivke (preučevanje B0 je konstanta modela, ki jo uporabimo v enačbi za napovedovanje vrednosti odvisne spremenljivke, Bj so regresijski koeficienti, ki jih uporabljamo v enačbi za napovedovanje vrednosti odvisne spremenljivke, ßj so standardizirani regresijski koeficienti, ki jih uporabljamo za primerjavo vplivov neodvisnih spremenljivk na odvisno, statistike t in signifikance služijo za preverjanje domnev o statistično značilnem linearnem vplivu vsake od neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko posebej in stopnjo značilnosti, ki je tveganje povezano s tem, da nismo 100 % v zadevi, ki jo proučujemo, temveč lahko obstajajo tudi razlike.) 3.2 Regresijska analiza za vzorec podjetij za obdobje od leta 1994 do leta 1996 Pred zapisom regresijske enačbe si oglejmo še analizo variance, ki nam daje informacijo, koliko variance odvisne spremenljivke (verjetnost za blokado podjetja) pojasnimo z vsemi tremi neodvisnimi spremenljivkami (stopnjo kapitalske ustreznosti, stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev). Tabela 1: Osnovne statistike ocenjenega regresijskega modela od leta 1994 do 1996 Leto R R2 Popravljeni R2 Standardna napaka ocene 1994 0,979 0,959 0,959 0,02176599 1995 0,937 0,878 0,878 0,02152346 1996 0,97 0,942 0,942 0,03366029 1994–1996 0,974 0,949 0,949 0,02681704 Vir: Lasten 2009. Tabela 1 nam daje naslednje informacije: 43 multipli korelacijski koeficient nam kaže močne povezave med verjetnostjo za blokado podjetja (odvisno spremenljivko) in stopnjo kapitalske ustreznosti, stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev, saj je vrednost za celotno obdobje (R = 0,974) in se po posameznih letih skoraj ne razlikuje; multipli determinacijski koeficient R2 nam pove, koliko variance odvisne spremenljivke pojasnimo z vsemi vključenimi neodvisnimi spremenljivkami, kar pomeni, da smo za obdobje od 1994 do 1996 (kot celoto) uspeli pojasniti 95 %, 5 % variance pa je nepojasnjene (tu so vsebovani vplivi drugih, nevključenih spremenljivk, merske napake in tako dalje). Tudi tu ni večjih odstopanj med leti, v letu 1995 smo uspeli pojasniti le 87,8 %, 12,2 % variance pa je nepojasnjene; standardna napaka ocene je zanemarljiva, kar pomeni, da je ustrezno natančno napovedana vrednost odvisne spremenljivke. Tudi tu ni večjih odstopanj med posameznimi leti. Tabela 2: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za leto 1996 za neblokirana podjetja Nestandardni koeficient B Std. napaka Konstanta 0,652 0,001 K1 -0,02 0,001 K2 -0,022 K3 -0,077 Standardni koeficient Beta t Sig. 553,592 0 -0,18 -27,211 0 0,001 -0,149 -23,451 0 0,001 -0,778 -99,99 0 Vir: Lasten 2009. Tabela 2 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer: t-testi za posamezne regresijske koeficiente kažejo visoke vrednosti, saj so vse vrednosti večje od dva (vrednosti, ki so večje od dva, predstavljajo statistično značilnost); raven značilnosti (Sig) kaže, da so vsi regresijski koeficienti, značilno različni od nič, na ravni značilnosti manjši od 0,05, kar pomeni, da so stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev statistično značilne; standardizirani koeficient Beta nam razkrije smer in moč povezanosti posamezne neodvisne spremenljivke. Predznak predstavlja le smer povezanosti. Vidimo, da Beta predstavlja za vse neodvisne spremenljivke negativno vrednost, kar pomeni, da je povezanost obratno sorazmerna in se z večanjem spremenljivke manjša verjetnost za blokado podjetja. Moč povezanosti pa razberemo iz velikosti standardiziranega koeficienta Beta. Velikost koeficienta nam pove, da ima slabši vpliv stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (0,149) in močnejši vpliv stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (0,778), kar pomeni, da je druga povezanost močnejša, saj je druga absolutna vrednost koeficienta Beta po absolutni vrednosti bliže ena. Dobljeni rezultati kažejo na smiselno uporabo regresijskega modela, iz katerega je mogoče zapisati regresijsko enačbo za neblokirana podjetja oziroma verjetnost, da pripada k neblokiranemu podjetju, ki jo na osnovi tabele 2 zapišemo: Y = 0,652 - 0,02 · K1 - 0,022·K2 - 0,077 · K3. Po dobljeni regresijski enačbi za neblokirana podjetja si oglejmo še tabelo 3, ki predstavlja oceno regresijskih koeficientov in njihove statistične značilnosti za podjetja, ki so bila blokirana. 44 Tabela 3: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za leto 1996 za blokirana podjetja Konstanta Nestandardni koeficient B Std. napaka 0,348 0,001 Standardni koeficient Beta t Sig. 295,649 0 K1 0,02 0,001 0,18 27,211 0 K2 0,022 0,001 0,149 23,451 0 K3 0,077 0,001 0,778 99,99 0 Vir: Lasten 2009. Tudi tabela 3 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer: tudi tu so visoke vrednosti t-testa, saj predstavljajo vrednost, ki je večja od dve; ravni značilnosti za posamezne regresijske koeficiente kažejo, da so vsi regresijski koeficienti značilno različni od nič na ravni značilnosti manjši od 0,05, kar pomeni, da so stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev statistično značilne; vidimo, da imajo vse neodvisne spremenljivke Beta pozitivno vrednost, kar pomeni, da se z večanjem spremenljivke povečuje verjetnost za blokado podjetja. Velikost standardiziranega koeficienta Beta nam pove, da ima slabši vpliv stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (0,149) in močnejši vpliv stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (0,778); konstanta B, ki služi za napovedovanje vrednosti odvisne spremenljivke (blokade podjetja), je pri neblokiranih podjetjih višja za 87,4 %. Ti rezultati, ki so prikazani z regresijsko enačbo za blokirana podjetja, pripomorejo k oceni verjetnosti pripadnosti za blokirana podjetja. Zapis regresijske enačbe za blokirana podjetja oziroma verjetnost, da podjetje pripada v skupino blokiranih podjetij, lahko zapišemo na osnovi tabele 3, in sicer na naslednji način: Y = 0,348 + 0,02 · K1 + 0,022 · K2 + 0,077 · K3. Dobljeni rezultati so bili predstavljeni za leto 1996, ki je predstavljalo zadnje analizirano leto. Ali se regresijske premice spreminjajo glede na analizirano obdobje in na število neodvisnih spremenljivk, si odgovorimo v nadaljevanju. 45 Tabela 4: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za obdobje od leta 1994 do leta 1996 za neblokirana podjetja Nestandardni koeficient B Std. napaka Konstanta 0,614 0,001 K1 -0,02 0,001 K2 -0,004 K3 -0,074 Standardni koeficient Beta t Sig. 1143,159 0 -0,214 -60,083 0 0,001 -0,031 -9,851 0 0,001 -0,818 -206,701 0 Vir: Lasten 2009. Tabela 4 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer: t-testi za posamezne regresijske koeficiente kažejo visoke vrednosti, saj so vse vrednosti večje od dva in v večini primerov tudi višje kot v letu 1996; raven značilnosti (Sig) kaže, da so vsi regresijski koeficienti, značilno različni od nič, na ravni značilnosti manjši od 0,05, kar pomeni, da so stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev statistično značilne. Ob primerjavi z letom 1996 ni nobene razlike; standardizirani koeficient Beta ima za vse neodvisne spremenljivke negativno vrednost, kar pomeni, da je povezanost obratno sorazmerna in se z večanjem spremenljivke manjša verjetnost za blokado podjetja. Velikost standardiziranega koeficienta Beta nam pove, da ima slab ali zanemarljiv vpliv stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (0,031 nizka oziroma zaznavna moč) in močnejši vpliv stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (0,818), kar pomeni, da je druga povezanost tesna oziroma visoka. Tudi pri moči povezanosti v časovnih obdobjih ni razlike. Dobljeni rezultati kažejo na smiselno uporabo regresijskega modela, iz katere je mogoče zapisati regresijsko enačbo za neblokirana podjetja oziroma verjetnost, da pripada k neblokiranemu podjetju, ki jo zapišemo na osnovi tabele 4: Y = 0,614 - 0,02 · K1 - 0,004 · K2 - 0,074 · K3. Po dobljeni regresijski enačbi za neblokirana podjetja za celotno analizirano obdobje (1994–1996), ki se bistveno ne razlikuje od regresijske enačbe v letu 1996, si oglejmo še tabelo, ki predstavlja oceno regresijskih koeficientov in njihove statistične značilnosti za podjetja, ki so bila blokirana. 46 Tabela 5: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za obdobje od leta 1994 do leta 1996 za blokirana podjetja Nestandardni koeficient B Std. napaka Konstanta 0,386 0,001 K1 0,02 0,001 K2 0,004 K3 0,074 Standardni koeficient Beta t Sig. 718,796 0 0,214 60,083 0 0,001 0,031 9,851 0 0,001 0,818 206,701 0 Vir: Lasten 2009. Tudi tabela 5 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer: tudi tu so visoke vrednosti t-testa, saj predstavljajo vrednost, ki je večja od dve; ravni značilnosti za posamezne regresijske koeficiente kažejo, da so vsi regresijski koeficienti, značilno različni od nič, na ravni značilnosti manjši od 0,05, kar pomeni, da so stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev statistično značilne; vidimo, da imajo vse neodvisne spremenljivke Beta pozitivno vrednost, kar daje možnost linearne povezanosti. Najvišjo vrednost ima stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (0,818), kar pomeni visoko verjetnost, da podjetje pripada v skupino blokiranih podjetij. Zapis regresijske enačbe za verjetnost, da podjetje pripada v skupino blokiranih podjetij, snujemo na osnovi tabele 5: Y = 0,348 + 0,02 · K1 + 0,022 · K2 + 0,077 · K3. Zapisana enačba za verjetnost pripadnosti v skupino blokiranih podjetij se skoraj ne razlikuje od regresijske enačbe v letu 1996. Ali se regresijske enačbe blokiranih in neblokiranih podjetij po posameznih letih razlikujejo ob različnih kombinacijah dveh neodvisnih spremenljivk? V nadaljevanju si najprej oglejmo korelacijske značilnosti modela in nato še regresijsko enačbo za blokirana in neblokirana podjetja po posameznih letih, in sicer za: 47 stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2) in stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3); stopnjo kapitalske ustreznosti (K1) in stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3); stopnjo kapitalske ustreznosti (K1) ter stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2). Tabela 6: Osnovne statistike ocenjenega regresijskega modela za K2 in K3 Leto R R2 Popravljeni R2 1994 0,957 0,917 0,917 0,0330306 1995 0,963 0,928 0,928 0,03102672 1996 0,965 0,932 0,931 0,03287209 Standardna napaka ocene Vir: Lasten 2009. Tabela 6 nam daje naslednje informacije: multipli korelacijski koeficient nam kaže močno povezavo med verjetnostjo za blokado podjetja (odvisno spremenljivko) in stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev, saj je povprečna vrednost za celotno obdobje (R = 0,962) in se po posameznih letih skoraj ne razlikuje; multipli determinacijski koeficient R2 nam pove, da smo v povprečju uspeli pojasniti 92 % variance neodvisne spremenljivke z vsemi vključenimi neodvisnimi spremenljivkami, 8 % variance pa je ostalo nepojasnjene. Večjih razlik med leti ni, gre za manjša odstopanja; standardna napaka ocene je zanemarljiva, kar pomeni, da je ustrezno natančno napovedana vrednost odvisne spremenljivke in ni večjih odstopanj med leti. Če primerjamo tabelo 6 s tabelo 1 glede na celotno analizirano obdobje, lahko ugotovimo, da se je vrednost korelacijskega koeficienta znižala za 1,2 %, vrednost determinacijskega koeficienta se je znižala za 3 %, standardna napaka ocene pa se je povečala le za 0,7 %, kar pomeni, da gre za zanemarljive spremembe. Tabela 7: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za K2 in K3 za neblokirana podjetja Nestandardni koeficient Leto T Sig. 611,066 10,222 0 0 -162,895 641,481 9,007 0 0 0 0,05 -170,866 624,382 8,307 0 0 0 -0,991 -164,928 0 1994 Konstanta K2 B 0,597 0,007 Std. napaka 0,001 0,001 -0,088 0,598 0,007 0,001 0,001 0,001 -0,977 1995 K3 Konstanta K2 -0,091 0,597 0,007 0,001 0,001 0,001 -0,985 1996 K3 Konstanta K2 K3 -0,088 0,001 Vir: Lasten 2009. 48 Standardni koeficient Beta 0,061 0,052 Tabela 7 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer: tudi v primeru dveh neodvisnih spremenljivk so vrednosti t-testov visoke in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo. Raven značilnosti (Sig) kaže, da sta stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev statistično značilni in se med leti ne spreminjata; standardizirani koeficient Beta nam za stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev predstavlja negativno vrednost, kar pomeni, da se z večanjem spremenljivke manjša verjetnost za blokado podjetja. Ima zelo visoko moč, saj njegova vrednost skozi vsa obravnavana obdobja presega vrednost 0,97. Za stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev pa lahko trdimo, da skoraj nima vpliva oziroma je njen vpliv šibak (z oznako šibka povezanost označujemo vrednost od 0 do 0,20). Zapis regresijske enačbe za neblokirana podjetja oziroma verjetnost, da pripada k neblokiranemu podjetju, lahko zapišemo na podlagi tabele 7; zapisali jo bomo le za leto 1996, saj se regresijske enačbe med leti skoraj ne spreminjajo: Y = 0,597 + 0,007 · K2 - 0,088 · K3. Po dobljeni regresijski enačbi za neblokirana podjetja si oglejmo še regresijsko enačbo za blokirana podjetja, ki jo prikazuje tabela 8. Tabela 8: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za K2 in K3 za blokirana podjetja Nestandardni koeficient Leto 1994 1995 1996 B Std. napaka Konstanta 0,403 0,001 K2 -0,007 0,001 K3 0,088 0,001 Konstanta 0,402 0,001 K2 -0,007 0,001 Standardni koeficient Beta t Sig. 412,973 0 -0,061 -10,222 0 0,977 162,895 0 431,786 0 -0,052 -9,007 0 0,985 170,866 0 422,132 0 K3 0,091 0,001 Konstanta 0,403 0,001 K2 -0,007 0,001 -0,05 -8,307 0 K3 0,088 0,001 0,991 164,928 0 Vir: Lasten 2009. Tabela 8 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer: 49 tudi v primeru dveh neodvisnih spremenljivk so vrednosti t-testov visoke in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo. Prav tako se tudi raven značilnosti (Sig) med leti ne spreminja (statistično značilen); standardizirani koeficient Beta nam za stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev predstavlja visoko pozitivno vrednost, kar pomeni, da se z večanjem spremenljivke veča verjetnost za blokado podjetja. Ima zelo visoko moč, saj je njena vrednost visoka (0,97) skozi vsa obravnavana obdobja. Za stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev pa se izkaže, da skoraj nima vpliva. Zapis regresijske enačbe za blokirana podjetja oziroma verjetnost, da pripada k blokiranemu podjetju, lahko zapišemo na podlagi tabele 8, in sicer samo za leto 1996, saj se regresijske enačbe med leti skoraj ne spreminjajo: Y = 0,403 - 0,007 · K2 + 0,088 · K3. V nadaljevanju si najprej oglejmo korelacijske značilnosti modela in nato še regresijsko enačbo za blokirana in neblokirana podjetja po posameznih letih ob upoštevanju stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3). Tabela 9: Osnovne statistike ocenjenega regresijskega modela za K1 in K3 R R2 Popravljeni R2 Standardna napaka ocene 1994 0,97 0,941 0,941 0,02787559 1995 0,975 0,951 0,951 0,02573578 1996 0,976 0,953 0,953 0,02720355 Leto Vir: Lasten 2009. Tabela 9 nam daje naslednje informacije: multipli korelacijski koeficient nam kaže močno povezavo med verjetnostjo za blokado podjetja (odvisno spremenljivko) in stopnjo kapitalske ustreznosti ter stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev, saj se pojavlja visoka vrednost koeficienta (R = 0,97) in se po posameznih letih skoraj ne razlikuje; multipli determinacijski koeficient R2 nam pove, da smo v povprečju uspeli pojasniti 95 % variance odvisne spremenljivke z vsemi vključenimi neodvisnimi spremenljivkami, 5 % variance pa je ostalo nepojasnjene. Večjih razlik med leti ni, gre za manjša odstopanja; tudi standardna napaka ocene je zanemarljiva, kar pomeni, da je ustrezno natančno napovedana vrednost odvisne spremenljivke in večjih odstopanj ni. Ob primerjavi tabele 9 s tabelo 1 in s tabelo 6 lahko ugotovimo, da se tako v povprečju, kot tudi po posameznih letih, posamezne vrednosti korelacijskega koeficienta (R), determinacijskega koeficienta (R2) in standardna napaka ocene skoraj ne spreminjajo, saj gre za povečanje oziroma zmanjšanje v vrednosti ene ali dveh odstotnih točk. Poglejmo si še zapis za regresijsko enačbo za neblokirana podjetja ob upoštevanju stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3). 50 Tabela 10: Ocena regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za K 1 in K3 za neblokirana podjetja Nestandardni koeficient Leto 1994 1995 1996 Standardni koeficient Beta T Sig. 884,924 0 -34,857 0 -135,963 0 942,009 0 -36,332 0 -154,122 0 884,386 0 -0,188 -36,24 0 -0,855 -165,246 0 B Std. napaka Konstanta 0,611 0,001 K1 -0,02 0,001 -0,211 K3 -0,074 0,001 -0,824 Konstanta 0,61 0,001 K1 -0,018 0 -0,198 K3 -0,077 0,001 -0,841 Konstanta 0,61 0,001 K1 -0,019 0,001 K3 -0,076 0 Vir: Lasten 2009. Tabela 10 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer: t-testi za posamezne regresijske koeficiente kažejo visoke vrednosti, saj so vse vrednosti večje od dve in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo. Prav tako tudi raven značilnosti (Sig) ohranja vrednost nič skozi celotno obdobje (statistična značilnost); standardizirani koeficient Beta ima negativno vrednost, kar pomeni, da je povezanost obratno sorazmerna in se z večanjem spremenljivke manjša verjetnost za blokado podjetja. Stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ima visoko povezanost (0,824–0,855) skozi celotno obdobje. Za stopnjo kapitalske ustreznosti pa je ta povezanost nizka in se med posameznimi leti bistveno ne spreminja. Dobljeni rezultati kažejo na smiselno uporabo regresijskega modela, iz katere je mogoče zapisati regresijsko enačbo za neblokirana podjetja oziroma verjetnost, da pripada k neblokiranemu podjetju, ki jo zapišemo na podlagi tabele 10, in sicer samo za leto 1996, saj se regresijske enačbe med leti skoraj ne spreminjajo: Y = 0,610 - 0,019 · K1 - 0,076 · K3. Po dobljeni regresijski enačbi za neblokirana podjetja si oglejmo še regresijsko enačbo za blokirana podjetja. 51 Tabela 11: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za K1 in K3 za blokirana podjetja Nestandardni koeficient Leto 1994 1995 1996 Standardni koeficient Beta t Sig. 564,009 0 34,857 0 135,963 0 601,777 0 0,198 36,332 0 0,841 154,122 0 565,461 0 B Std. napaka Konstanta 0,389 0,001 K1 0,02 0,001 0,211 K3 0,074 0,001 0,824 Konstanta 0,39 0,001 K1 0,018 0 K3 0,077 0,001 Konstanta 0,39 0,001 K1 0,019 0,001 0,188 36,24 0 K3 0,076 0 0,855 165,246 0 Vir: Lasten 2009. Tabela 11 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer: tudi v primeru dveh neodvisnih spremenljivk so vrednosti t-testov visoke in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo. Prav tako se tudi raven značilnosti (Sig) med leti ne spreminja (celotno obdobje je statistično značilno); standardizirani koeficient Beta nam za stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev predstavlja visoko pozitivno vrednost, kar pomeni, da se z večanjem spremenljivke veča verjetnost za blokado podjetja. Ima zelo visoko moč, saj je njena vrednost visoka (od 0,824 do 0,855) skozi vsa obravnavana obdobja. Za stopnjo kapitalske ustreznosti pa se izkaže, da ima nizek (od 0,188 do 0,211) vpliv. Zapis regresijske enačbe za blokirana podjetja oziroma verjetnost, da pripada k blokiranemu podjetju, lahko zapišemo samo za leto 1996, saj se regresijske enačbe med leti skoraj ne spreminjajo: Y = 0,39 + 0,019 · K1 + 0,076 · K3. V nadaljevanju si oglejmo najprej korelacijske značilnosti modela in nato še regresijsko enačbo za verjetnost za blokirana in neblokirana podjetja ob upoštevanju stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2). 52 Tabela 12: Osnovne statistike ocenjenega regresijskega modela za K1 in K2 Leto R R2 Popravljeni R2 Standardna napaka ocene 1994 0,803 0,645 0,645 0,06816712 1995 0,826 0,682 0,682 0,06530874 1996 0,843 0,711 0,71 0,06756206 Vir: Lasten 2009. Tabela 12 nam daje naslednje informacije: multipli korelacijski koeficient nam kaže močno povezavo med verjetnostjo za blokado podjetja (odvisno spremenljivko) in stopnjo kapitalske ustreznosti ter stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev, saj je vrednost koeficienta (R) visoka in se po posameznih letih skoraj ne razlikuje; multipli determinacijski koeficient R2 nam pove, koliko variance odvisne spremenljivke pojasnimo z vsemi vključenimi neodvisnimi spremenljivkami, kar pomeni, da smo v povprečju uspeli pojasniti 67,9 %, 32,1 % variance pa je ostalo nepojasnjene. Večjih razlik med leti ni, gre za manjša odstopanja; standardna napaka ocene je med vsemi regresijskimi modeli najvišja in natančnost napovedane vrednosti odvisne spremenljivke se zmanjša. Za lažjo primerjavo tabele 12 s tabelami 1, 6 in 9 si v nadaljevanju oglejmo slikovni prikaz vrednosti korelacijskega koeficienta, determinacijskega koeficienta in standardne napake ocene za posamezna leta. Slika 1: Korelacijski koeficienti (R) za vzorec b Vir: Lasten 2009. Slika 1 nam prikazuje vrednosti korelacijskih koeficientov po posameznih letih, ki nam povedo, kako močna je povezava med verjetnostjo za blokado podjetja in izbrano kombinacijo neodvisnih spremenljivk (K1, K2 in K3). Razvidno je, da dobimo nekoliko 53 slabše rezultate ob upoštevanju stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2). Slika 2: Determinacijski koeficient (R2) za vzorec b Vir: Lasten 2009. Slika 2 nam prikazuje vrednost determinacijskega koeficienta po posameznih letih in nam pove, koliko variance odvisne spremenljivke (verjetnost za blokado podjetja) pojasnimo z vsemi vključenimi neodvisnimi spremenljivkami (kombinacije K1, K2 in K3). Razvidno je, da slabše rezultate dobimo ob upoštevanju stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2). Slika 3: Standardna napaka ocene za vzorec b Vir: Lasten 2009. 54 Slika 3 nam prikazuje vrednost standardne napake ocene po posameznih letih, seveda ob upoštevanju različnih kombinacij neodvisnih spremenljivk (K1, K2 in K3). Ponovno se izkaže odstopanje ob upoštevanju neodvisne spremenljivke stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2), kar pomeni, da z večanjem vrednosti neodvisne spremenljivke ne moremo natančneje napovedati vrednosti odvisne spremenljivke (verjetnost za blokado podjetje). V nadaljevanju si oglejmo tabelo 13, ki nam bo pomagala do zapisa regresijske enačbe za neblokirana podjetja ob upoštevanju stopnje kapitalske ustreznosti (K1) in stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2). Tabela 13: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za K1 in K2 za neblokirana podjetja Nestandardni koeficient Leto 1994 1995 1996 Standardni koeficient Beta t Sig. 281,193 0 -0,754 -64,861 0 -0,347 -29,823 0 291,679 0 -67,354 0 -38,069 0 293,299 0 -0,698 -66,544 0 -0,494 -47,108 0 B Std. napaka Konstanta 0,638 0,002 K1 -0,071 0,001 K2 -0,042 0,001 Konstanta 0,644 0,002 K1 -0,067 0,001 -0,739 K2 -0,056 0,001 -0,418 Konstanta 0,653 0,002 K1 -0,07 0,001 K2 -0,065 0,001 Vir: Lasten 2009. Tabela 13 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer: t-testi za posamezne regresijske koeficiente kažejo visoke vrednosti, saj so vse vrednosti večje od dve in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo; prav tako tudi raven značilnosti (Sig) ohranja vrednost 0,00 (statistična značilnost); standardizirani koeficient Beta ima negativno vrednost, kar pomeni, da je povezanost obratno sorazmerna in se verjetnost za blokado podjetja manjša z večanjem spremenljivke.. Stopnja kapitalske ustreznosti ima močnejši vpliv (vrednost od 0,69 do 0,75) od stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (od 0,347 do 0,494). Dobljeni rezultati kažejo na smiselno uporabo regresijskega modela, iz katerega je mogoče zapisati regresijsko enačbo za neblokirana podjetja oziroma verjetnost, da pripada k neblokiranemu podjetju, ki jo zapišemo na podlagi tabele 13 samo za leto 1996, saj se regresijske enačbe med leti skoraj ne spreminjajo: Y = 0,653 - 0,07 · K1 - 0,065 · K2. 55 Po dobljeni regresijski enačbi za neblokirana podjetja si oglejmo še regresijsko enačbo za blokirana podjetja. Tabela 14: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost za K1 in K2 za blokirana podjetja Nestandardni koeficient Leto 1994 1995 1996 Standardni koeficient Beta t Sig. 159,656 0 64,861 0 29,823 0 161,286 0 0,739 67,354 0 0,418 38,069 0 155,861 0 0,698 66,544 0 0,494 47,108 0 B Std. napaka Konstanta 0,362 0,002 K1 0,071 0,001 0,754 K2 0,042 0,001 0,347 Konstanta 0,356 0,002 K1 0,067 0,001 K2 0,056 0,001 Konstanta 0,347 0,002 K1 0,07 0,001 K2 0,065 0,001 Vir: Lasten 2009. Tabela 14 nam prikazuje vpliv vsake posamezne neodvisne spremenljivke, in sicer: tudi v primeru dveh neodvisnih spremenljivk so vrednosti t-testov visoke in se po posameznih letih dosti ne razlikujejo; prav tako se tudi raven značilnosti (Sig) med leti ne spreminja in ohranja vrednost nič (statistično značilen); standardizirani koeficient Beta nam za stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev predstavlja visoko pozitivno vrednost, kar pomeni, da se z večanjem spremenljivke veča verjetnost za blokado podjetja. Ima zelo visoko moč, saj je njegova vrednost visoka (od 0,698 do 0,754) skozi vsa obravnavana obdobja. Za stopnjo kapitalske ustreznosti pa se izkaže, da ima nizek (od 0,347 do 0,494) vpliv. Na podlagi tabele 14 lahko zapišemo še regresijsko enačbe za blokirana podjetja oziroma verjetnost, da pripada k blokiranemu podjetju za leto 1996, saj se regresijske enačbe med leti skoraj ne spreminjajo: Y = 0,39 + 0,019 · K1 + 0,076 · K3. Dobili smo tri različne kombinacije regresijskih enačb za blokirana podjetja in regresijske enačbe za neblokirana podjetja. Poglejmo kaj jim je skupnega oziroma v čem se razlikujejo. Na podlagi tabele 1 lahko trdimo, da podjetja (odvisno spremenljivko) samodejnega financiranja zalog in kratkoročnega financiranja zalog in 56 je močna povezava med verjetnostjo za blokado in stopnjo kapitalske ustreznosti, stopnjo samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnjo samodejnih kratkoročnih terjatev (neodvisnimi spremenljivkami), saj je vrednost za celotno obdobje (R = 0,974) in se med posameznimi leti skoraj ne razlikuje. Prav tako ne moremo govoriti o večjih spremembah med leti pri vrednosti determinacijskega koeficienta (R 2) v primerjavi s celotnim obravnavanim obdobjem, saj smo v povprečju uspeli pojasniti 95 % variance, 5 % variance pa je ostalo nepojasnjene. Tudi standardna napaka je zanemarljiva in nam pove, da je ustrezno natančno napovedana vrednost odvisne spremenljivke. Glede na navedeno lahko sklepamo, da se regresijske enačbe za posamezna leta v primerjavi s celotnim obdobjem ne razlikujejo dosti. O tem se lahko prepričamo v tabelah 2 in 4 za neblokirana podjetja in v tabelah 3 in 5 za blokirana podjetja, iz katerih je razvidno, da se regresijske enačbe skoraj ne spreminjajo. Primerjava regresijskih enačb ob upoštevanju različnih kombinacij neodvisnih spremenljivk ni mogoča, saj se enačbe med seboj razlikujejo glede na upoštevanje neodvisne spremenljivke. Z zmanjšanjem števila neodvisnih spremenljivk (upošteva se samo dve neodvisni spremenljivki v različnih kombinacijah) se zmanjšuje tudi delež pojasnjene variance, ki nam ga prikazuje slika 2. Ob zmanjševanju števila neodvisnih spremenljivk se povečuje standardna napaka ocene, ki je prikazana na Sliki 3. Sklepamo lahko, da so z zmanjševanjem upoštevanja neodvisnih spremenljivk v primerjavi z upoštevanjem vseh neodvisnih spremenljivk (stopnjo kapitalske ustreznosti, stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev) rezultati slabši. Dobljeni rezultati kažejo na smiselno uporabo regresijskega modela z upoštevanjem vseh treh neodvisnih spremenljivk (stopnje kapitalske ustreznosti, stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnje kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev), saj le tako dobimo najboljše rezultate. 3.3 Zaključek regresijske analize za obdobje od leta 1994 do leta 1996 Regresijska analiza je pokazala, da se zapisi regresijskih enačb za neblokirana podjetja oziroma verjetnost, da podjetje pripada k neblokiranim podjetjem ob upoštevanju vseh treh neodvisnih spremenljivk (stopnjo kapitalske ustreznosti, stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev) po posameznih letih bistveno ne razlikujejo od regresijske enačbe, ki predstavlja celotno analizirano obdobje. Prav tako to velja za regresijske enačbe za blokirana podjetja oziroma verjetnost, da podjetje pripada k blokiranim podjetjem. Analiza pa je tudi pokazala, da z zmanjšanjem števila neodvisnih spremenljivk (različne kombinacije neodvisnih spremenljivk) pada kvaliteta regresijske analize (zmanjša se vrednost korelacijskega in determinacijskega koeficienta, poveča se standardna napaka ocene). Na podlagi regresijske analize lahko trdimo, da je smiselna uporaba vseh treh neodvisnih spremenljivk (stopnjo kapitalske ustreznosti, stopnjo samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnjo kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev), saj daje bistveno boljše rezultate kot obravnava vsake posamezne spremenljivke. 57 LITERATURA IN VIRI Bergant, Ž. (2000). Izvajanje zakona o finančnem poslovanju podjetij. IKS, revija za računovodstvo in finance 2000 (9), str. 65–92. Bergant, Ž. (2002). Kritična presoja tradicionalnega analiziranja računovodskih podatkov v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Bergant, Ž. (2003). Kapitalska ustreznost podjetja, da ali ne? V I. Turk (ur.). Zbornik 35. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, str. 337‒361 Bergant, Ž. (2003). Vsebina in naloge finančne funkcije kot osnova njene organiziranosti v podjetju. V I. Turk (ur.). Zbornik referatov. 1. poslovno-finančna konferenca slovenskega inštituta za revizijo. Bled-Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, str. 45‒65 Brigham, F. E., Gapenski, C. L. in D. R. Phillip (1999). Intermediate Financial Management, 6. izdaja. Orlando: The Dryden Press. Jesenko, J. in Jesenko, M. (2007). Multivariatne statistične metode. Kranj: Moderna organizacija. Kodeks poslovnofinančnih načel (Kodeks PFN). (1998). Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. Kropivnik, S.; Kogovšek, T. in Gnidovec, M. (2006). Analiza podatkov z SPSS. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Mason, R. D., D.A. Lind in W.G. Marchal (2000). XX Statistical Techniques in Business and Economics. Boston: McGraw Hill. Mramor, D., Košiček, A., Pahor, M., Prusnik, M., Valentinčič, A. in P. Verbovšek (1998). Napovedovanje plačilne sposobnosti slovenskih podjetij v obdobju 1994–1997 (skupno poročilo o raziskovalnih nalogah). Ljubljana: CISEF. Mramor, D. (2002). Kako uporabne so sodobne metode finančnega odločanja? V I. Turk (ur.). Zbornik 34. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, str. 317‒326. Plavšak, N. in Bergant, Ž. (2000). Zakon o finančnem poslovanju podjetij s komentarjem ZFPPod. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Prašnikar, J., Pahor, M. in A. Cirman (2002). Plačilna nedisciplina slovenskih podjetij s podjetji v drugih državah. V J. Prašnikar (ur.). Primerjajmo se z najboljšimi. Ljubljana: Finance, str. 291‒315. Rogelj, R. (2002). Statistika 2 .Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Rovan, J. in Turk, I. (2008). Analiza podatkov s SPSS za Windows. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Rovan, J. (2007). Statistika 3. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Walton, P. (2000). Financial Statement Analysis. London: Business Press. Zakon o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod. Ljubljana: Uradni list RS, št. 54/99. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Ljubljana: Uradni list RS, 126/07. Zakon o prisilni poravnavi in likvidaciji – ZPPSL. Ljubljana: Uradni list RS, št. 67/93. 58 Jasmina Stevović 11 ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MRSP 9 POVZETEK ● Že pred zadnjo finančno krizo so številni uporabniki računovodskih informacij opozarjali na zahtevnost in kompleksnost mednarodnih standardov računovodskega poročanja, predvsem za področje računovodenja finančnih instrumentov. Globalna finančna kriza je še dodatno opozorila na pomanjkljivosti obstoječih standardov. Odbor za mednarodne računovodske standarde se je na ugotovljene pomanjkljivosti odzval s potrebnimi dolgoročnimi ukrepi za poenostavitev določil, ki urejajo računovodenje finančnih instrumentov in merjenje poštene vrednosti. Tako se je v letu 2008 začel obsežni in najpomembnejši projekt zamenjave mednarodnega računovodskega standarda MRS 39: Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z novim MSRP 9: Finančni instrumenti. Projekt zamenjave se uresničuje v okviru konvergence dveh glavnih svetovnih standardov (ameriškega GAAP in MSRP). Ključne besede ● mednarodni standardi računovodskega poročanja, finančni instrumenti, poštena vrednost, odplačna vrednost, oslabitve, računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji. SUMMARY ● Before the last financial crisis, many users pointed to the difficulty and complexity of International Financial Reporting Standards, particularly in the area of accounting for financial instruments. The global financial crisis has also highlighted the weaknesses of existing standards. Through convergence between IFRSs and US GAAP, the Boards work jointly on a project of replacement of IAS 39: Financial Instruments: Recognition and Measurement with the new IFRS 9: Financial Instruments. The objective of this project is to improve the usefulness for users of financial statements by simplifying the classification and measurement requirements for financial instruments. Key words ● International Financial Reporting Standards, financial instruments, fair value, amortised cost, impairment, hedge accounting. 11 Jasmina Stevović (diplomirana ekonomistka). 59 1. ZAMENJAVA MRS 39 IN NOVI MSRP 9 Mednarodni računovodski standard MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje, ki ga je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde12 in je pričel veljati s 1. januarjem 2007, določa načela pripoznavanja in merjenja finančnih sredstev, finančnih obveznosti in nekaterih pogodb za nakup ali prodajo nefinančnih sredstev. MRS 39 vključuje pravila za klasifikacijo finančnih instrumentov, začetno pripoznavanje, kasnejše merjenje (vključno s potrebnimi oslabitvami), odpravo pripoznanja in pravila glede računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji. Že pred zadnjo finančno krizo so številni uporabniki računovodskih informacij opozarjali na zahtevnost in kompleksnost mednarodnih standardov računovodskega poročanja, predvsem za področje računovodenja finančnih instrumentov. Kompleksnost in zahtevnost standardov se odraža na različne načine: težavno jih je razumeti, implementirati in pojasnjevati. S slednjim se soočajo banke in druge finančne institucije, ki jim mednarodni standardi računovodskega poročanja predpisujejo veliko klasifikacijskih kategorij finančnih instrumentov in z njimi povezanih metod začetnega pripoznavanja, kasnejšega merjenja, vrednotenja, oslabitev ter odtujitev le-teh (Samuel, 2009). Uporabniki standardov so izpostavili naslednje ključne pomanjkljivosti obstoječega mednarodnega računovodskega standarda MRS 39: preveliko število klasifikacijskih kategorij finančnih sredstev; dvom v primernost/ustreznost sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti; razlikovanje pravil za oslabitve med finančnimi instrumenti, razpoložljivimi za prodajo (oslabitve na podlagi poštene vrednosti), in finančnimi instrumenti, merjenimi po odplačni vrednosti (oslabitve na podlagi dejanskih izgub – incurred loss basis); nejasnost pomena »pomembno ali dolgotrajno« zmanjšanje poštene vrednosti za lastniške vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo; možnost prepozne ugotovitve glede potrebnih oslabitev pri modelu dejanskih izgub; nepotrebna kompleksnost računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji. Globalna finančna kriza, ki se je začela spomladi leta 2007, je še dodatno opozorila na pomanjkljivosti obstoječih standardov. Poudarjena je bila potreba po poenostavitvi obstoječih računovodskih pravil. Odbor za mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju IASB) se je odzval na priporočila skupine G20 in Odbora za finančno stabilnost (Financial Stability Board), da je treba izboljšati računovodenje finančnih instrumentov. V novembru 2008 je tako začel z obsežnim in zahtevnim projektom zamenjave mednarodnega računovodskega standarda MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Cilj projekta je izboljšati in zagotoviti uporabnost računovodskih izkazov za področje finančnih instrumentov s poenostavitvijo obstoječih pravil v zvezi s klasifikacijo in merjenjem le-teh. 12 International Accounting Standards Committee (IASC). 60 IASB projektni načrt zamenjave MRS 39 z MSRP 9 je sestavljen iz treh faz: 1. Klasifikacija in merjenje, 2. Oslabitve, 3. Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji. IASB je več let trajajoči projekt, ki naj bi se končal v drugi polovici leta 2011. Novembra 2009 je bil izdan (vendar v EU še ne sprejet) standard MSRP 9 Finančni instrumenti, in sicer del, ki pokriva klasifikacijo in merjenje finančnih sredstev. Oktobra 2010 so bile novemu standardu dodane še zahteve za klasificiranje in merjenje finančnih obveznosti. Večina zahtev glede finančnih obveznosti ostaja nespremenjenih z MRS 39. Za drugo fazo prenove MRS 39, ki se nanaša na odplačno vrednost in oslabitve, je bil novembra 2009 objavljen osnutek z naslovom Finančni instrumenti: Odplačna vrednost in oslabitve, dopolnitev tega osnutka z naslovom Finančni instrumenti: Oslabitve pa je bil objavljen januarja 2011. Ponovna izdaja osnutka je predvidena v tretjem ali četrtem četrtletju leta 2011. Osnutek tretje faze, ki pokriva računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (hedge accounting), pa je bil objavljen decembra 2010 in je bil v razpravi do marca 2011. MSRP 9 v EU trenutno še ni sprejet in bo predvidoma sprejet po dokončani celotni prenovi MRS 39. Če bo standard pravočasno sprejet, bo njegova uporaba skladno z novim osnutkom standarda (objavljenim 4. avgusta 2011) obvezna od 1. januarja 2015, z možnostjo predčasne implementacije. Kot v svojem članku pojasnjuje Delli (2011), se projekt MSRP 9 v letu 2011 zaključuje, obenem pa ostajajo odprta vprašanja, ki so enako pereča kot pred letom in pol, ko se je projekt začel. Delli meni, da je to večinoma posledica načina, ki ga je izbral IASB13. Namesto da bi odgovoril na omejene zahteve delničarjev in potencialnih vlagateljev, se je IASB odločil zamenjati obstoječi standard z vpeljavo novega standarda MSRP 9 z implementacijo v kompleksnem tristopenjskem projektu. Projekt je predmet dveh pomembnih političnih rokov, nanj vplivajo glavne gospodarske in računovodske razlike. IASB mora dokončati projekt MSRP 9 do konca junija 2011, obenem pa mora slediti zahtevam skupine G20 za dokončanje konvergence z ameriškim GAAP do konca leta 2011. Ta datum je ključnega pomena, saj nasprotno konvergenca ne bi bila dosežena ‒ zgodi se lahko, da države, kot sta Indija in Kitajska, ne bi sprejele MSRP kot take, temveč bi si standarde prilagodile po svojih željah. S tem bi propadel zastavljeni cilj: uporaba enotnih svetovnih računovodskih standardov. V nadaljevanju so opisane bistvene spremembe po posameznih fazah projekta. 1.1. KLASIFIKACIJA IN MERJENJE Klasifikacija in merjenje finančnih sredstev sta v novem MSRP 9 poenostavljena, saj uvajata samo dve skupini finančnih sredstev namesto štirih. To pomeni, da se ob pridobitvi finančna sredstva razvrstijo v skupino: 13 finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, ali finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti. Odbor za mednarodne računovodske standarde ( International Accounting Standards Board). 61 Na sliki 1 je prikaz računovodskih kategorij po MRS 39 in MSRP 9. Slika 1: Računovodske kategorije po MRS 39 in MSRP 9 Računovodske kategorije po MRS 39Računovodske kategorije po MSRP 9 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Posojila in terjatve Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Vir: Lastni 2011. Za razvrščanje v posamezno računovodsko kategorijo/skupino se skladno z MSRP 9 uporabljajo določeni kriteriji. Na začetku je treba določiti poslovni model oziroma poslovni cilj, ki ga želi institucija s posedovanjem finančnega sredstva uresničiti. Od tega je odvisno, kje se bodo pripoznali učinki ob kasnejšem merjenju oziroma prodaji finančnega sredstva. Če je cilj pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, kot so glavnica in obresti, potem je treba instrument uvrstiti v skupino finančnih sredstev po odplačni vrednosti, lahko pa tudi po pošteni vrednosti z izkazom poslovnega izida, če se s tem pomembno zmanjša računovodsko neskladje (accounting mismatch). Standardi določajo značilnosti pogodbenih denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodbenih določil in dajejo pravico do izplačila glavnice in obresti. Če je namen posedovanja doseganje dobičkov s spremembo poštene vrednosti, potem je treba finančni instrument uvrstiti v skupino finančnih sredstev po pošteni vrednosti oziroma v to skupino uvrstiti vse ostale finančne instrumente. Za finančna sredstva v skupini po odplačni vrednosti se pričakuje, da jih bo banka posedovala z namenom prejema denarnih tokov do dospetja, vendar glede prodaje pred zapadlostjo ni strogih omejitev, kot so pri prodaji vrednostnih papirjev v posesti do zapadlosti skladno z MRS 39. S slike 2 je razvidno, da se bodo dolžniška finančna sredstva lahko spremljala po pošteni ali odplačni vrednosti, odvisno od poslovnega modela oziroma namena 62 pridobitve, medtem ko bo lastniške naložbe dopustno klasificirati in vrednotiti samo po pošteni vrednosti. Enako velja tudi za izvedene finančne instrumente. Razvrščanje in merjenje lastniških (kapitalskih) finančnih sredstev se izvede tako, da se najprej ugotovi, ali je finančno sredstvo namenjeno trgovanju. Če finančno sredstvo ni namenjeno trgovanju in je bilo ob začetnem pripoznanju nepreklicno označeno za merjenje po pošteni vrednosti s kapitalom, se to finančno sredstvo uvrsti v skupino finančnih sredstev po pošteni vrednosti s kapitalom oziroma z drugim vseobsegajočim donosom. Če je finančno sredstvo namenjeno trgovanju, se uvrsti v skupino finančnih sredstev po pošteni vrednosti z izkazom poslovnega izida. Govorimo torej o dveh podskupinah finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti (s kapitalom ali z izkazom poslovnega izida). Slika 2: Klasifikacijski model po MSRP 9 – razvrščanje in merjenje dolžniških finančnih sredstev Poslovni model Cilj: pridobivanje pogodbenih denarnih tokov V vseh ostalih primerih Značilnosti pogodbenih denarnih tokov Glavnica Obresti Odplačna vrednost Poštena vrednost Vir: Lastni, 2011. V tabeli 1 je prikazan predvideni okvir oziroma usmeritve za razvrščanje in merjenje finančnih sredstev po MRS 39 in MSRP 9. 63 Tabela 1: Merjenje finančnih sredstev Finančno sredstvo MRS 39 MSRP 9 Posojila in terjatve Odplačna vrednost + oslabitve Odplačna vrednost + oslabitve Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Odplačna vrednost + oslabitve Odplačna vrednost + oslabitve Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo – dolžniški instrument Poštena vrednost z drugim vseobsegajočim donosom + oslabitve Odplačna vrednost + oslabitve Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo – lastniški instrument Poštena vrednost z drugim vseobsegajočim donosom + oslabitve Poštena vrednost prek kapitala Izvedeni finančni instrumenti Poštena vrednost prek izkaza poslovnega izida Poštena vrednost prek izkaza poslovnega izida Finančna sredstva v posesti za trgovanje – dolžniški instrument Poštena vrednost prek izkaza poslovnega izida Poštena vrednost prek izkaza poslovnega izida Finančna sredstva v posesti za trgovanje – lastniški instrument Poštena vrednost prek izkaza poslovnega izida Poštena vrednost prek izkaza poslovnega izida Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti z izkazom poslovnega izida – dolžniški instrument Poštena vrednost prek izkaza poslovnega izida Poštena vrednost prek izkaza poslovnega izida Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti z izkazom poslovnega izida – lastniški instrument Poštena vrednost prek izkaza poslovnega izida Poštena vrednost prek izkaza poslovnega izida Vir: Lastni, 2011. 64 Poleg zgoraj navedenih sprememb so preostale ključne spremembe novega standarda, ki se nanaša na finančna sredstva, tudi naslednje: 65 skupina finančnih naložb v posesti do zapadlosti ne bo več obstajala; z ukinitvijo te skupine bo mogoče dolžniške instrumente še naprej voditi po odplačni vrednosti in jih pred zapadlostjo tudi prodati, vendar prodaja iz te skupine pred zapadlostjo ne bo smela postati običajna praksa. Pri predčasni prodaji bo treba ločeno razkriti tudi učinke in razloge za njo; novi standard dopušča, da se po načelih računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji varujejo sredstva, ki so bila do zdaj v skupini finančnih sredstev v posesti do zapadlosti; ob izbiri skupine finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek kapitala bodo vsi učinki prikazani v okviru kapitala in se ne bodo več prenašali v izkaz poslovnega izida (niti ob prodaji niti ob oslabitvi), izjema so dividende, ki jih bo treba tudi v prihodnje vključevati med prihodke. Gre torej za ukinitev skupine finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo; posledično testiranje oziroma dodatno preverjanje oslabitev ni več potrebno; prerazporeditve med skupinami finančnih instrumentov so bile skladno z MRS 39 mogoče samo pod določenimi pogoji, po MSRP 9 pa bodo prerazporeditvene možnosti še bolj omejene. Skladno z novim MSRP 9 prerazporeditve med skupinama ne bodo dovoljene, razen če lahko družba dokaže, da je spremenila poslovni model (tabela 2). Pri tem bo prerazporeditev obvezna tudi za vsa sorodna finančna sredstva, v letnem poročilu pa bo treba zagotoviti obširna razkritja skladno z MSRP 7: Finančni instrumenti: razkritja (http://www.pwc.com/.../Straight-Away-07.pdf, 19. januar 2011). Tabela 2: Prerazporeditve po MRS 39, ki v MSRP 9 ne bodo dopustne Osnovna kategorija Ciljna kategorija Za trgovanje Za trgovanje Po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida Razpoložljivi za prodajo X Po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida X Razpoložljivi za prodajo X X Hranjeni do zapadlosti X X Posojila in terjatve X X Hranjeni do zapadlosti Posojila in terjatve X X X Vir: Lastni, 2011. Prvi del standarda MSRP 9, ki se nanaša na finančna sredstva, je bil oktobra 2010 dopolnjen še z določbami glede računovodske obravnave finančnih obveznosti, in sicer s pravili za razvrščanje in merjenje finančnih obveznosti, ki so ostala enaka kot v obstoječem MRS 39. To pomeni, da bosta še naprej obstajali dve kategoriji finančnih obveznosti: finančne obveznosti, ki so merjene po pošteni vrednosti z izkazom poslovnega izida, in finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti. V MSRP 9 so vključena tudi obstoječa nespremenjena pravila, povezana z računovodsko obravnavo vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov (embedded derivatives), in nespremenjena pravila o odpravi pripoznanja finančnih instrumentov iz izkaza finančnega položaja. Ključna sprememba na področju finančnih obveznosti se nanaša na to, da bo morala družba za tiste finančne obveznosti, ki bodo merjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pripoznati spremembe poštene vrednosti zaradi lastnega kreditnega tveganja v drugem vseobsegajočem donosu. Vse druge spremembe poštene vrednosti se bodo pripoznale v izkazu poslovnega izida. Če bo sprememba poštene vrednosti, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, zaradi spremembe lastnega kreditnega tveganja vzpostavila ali povečala računovodsko neskladje (accounting mismatch) v izkazu poslovnega izida, se bodo vse spremembe poštene vrednosti pripoznale v izkazu poslovnega izida. Banka se bo morala o tem odločiti 66 ob začetnem pripoznanju ‒ njena odločitev bo nepreklicna (https://pwcinform.pwc.com/inform2/content?action=resource&id=000000001296663 2.pdf, 19. januar 2011). Vse bolj jasno postaja (Delli, 2011), da bo končni MSRP 9 vpeljal asimetrično računovodstvo: računovodenje finančnih sredstev bo spremenjeno v celoti, medtem ko bosta razvrščanje in merjenje za finančne obveznosti ostala dokaj enaka. Tudi računovodski svetovalni organ Evropske komisije (EFRAG)14 kritizira asimetrično obravnavo finančnih sredstev in finančnih obveznosti. IASB te očitke zavrača z razlago, da so bile poenostavitve nujne. Z vidika vlagateljev pa postaja argument, ki ga navaja IASB, vse bolj dvomljiv, saj je skladno s sedanjim načinom računovodenje finančnih obveznosti še vedno kompleksno. 1.2. OSLABITVE Druga faza prenove MRS 39 se nanaša na oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti (področje posojil). Osnutek standarda iz leta 2009 je predlagal vpeljavo modela pričakovanih izgub (expected losses) namesto sedanjega modela, pri katerem se oslabitve oblikujejo samo za dejanske izgube (incurred losses). Skladno z osnutkom naj bi se ocenjene pričakovane izgube vpeljale v izračun efektivne obrestne mere, kar bi se odražalo v nižjih obrestnih prihodkih v življenjski dobi finančnega instrumenta. Koncept efektivne obrestne mere bi se bistveno spremenil, saj bi v izračun morali poleg transakcijskih stroškov (odpravnine in podobna nadomestila) in diskontov/premij vključiti tudi začetno oceno pričakovanih kreditnih izgub. Namen standarda bi torej bil, da bi se že ob začetnem pripoznanju prepoznala notranja stopnja donosnosti posameznega kredita. (https://pwcinform.pwc.com/...0000000012967484.pdf, 21. januar 2011). Osnutek tega dela standarda je bil v javni razpravi in finančne institucije so ugotovile, da bi standard s takimi določili povzročil številne težave. Banke so izpostavile težave pri (http://www.ifrs.org/.../Snapshot_Impair-ment_January2011.pdf, 13. marec 2011): vključevanju pričakovanih izgub v sistem izračunavanja efektivne obrestne mere, saj sta to dva vsebinsko in tehnološko različna ter nepovezana sistema (večina bank je imela pripombe, da se obresti izračunavajo v transakcijskih sistemih, za izračun oslabitev pa se uporabljajo drugi sistemi, namenjeni spremljanju kreditnega tveganja); ločitvi na dobre kredite (good book) in slabe kredite (bad book); višina oslabitve za dobre portfelje: izgube za dobre portfelje se pripoznajo proporcionalno glede na odplačno vrednost v življenjski dobi na podlagi diskontiranih denarnih tokov z uporabo katere koli obrestne mere med efektivno obrestno mero in netvegano obrestno mero; izgube za slabe portfelje se pripoznajo takoj. Na podlagi teh pripomb je prišlo do naslednjih bistvenih sprememb (IASB je izdal dodatek k predlogu osnutka), nanašajočih se na finančne instrumente, ki se skupinsko ocenjujejo za potrebne oslabitve (http://www.ifrs.org/NR/rdonlyres/9252820E-0861-434DA2B0-C6EBD70B5F50/0/Snapshot_Impairment_January2011.pdf, 13. marec 2011): 14 European Financial Reporting Advisory Group. 67 izračun pričakovanih izgub se loči od izračuna obrestnih prihodkov; princip izračuna oslabitev se razlikuje med dobrimi krediti in slabimi krediti; za dobre kredite, ki se večinoma obravnavajo na portfeljski osnovi, se pričakovane izgube pripoznajo sčasoma; določena je minimalna višina oslabitve za dobre portfelje: izgube se pripoznajo v višini, ki je večja od proporcionalnega dela pričakovanih izgub glede na preostalo zapadlost oziroma izgub, ki bi se dejansko zgodile v predvidljivi prihodnosti, ki ni manjša od 12 mesecev od datuma poročanja (incurred losses); za slabe portfelje se izgube pripoznajo takoj; pričakovane izgube se ocenjujejo najmanj polletno. Za kredite, ki se ocenjujejo posamično in za katere se ne pričakujejo izgube ob začetnem pripoznanju, se obrestni prihodki pripoznajo na podlagi pogodbenih denarnih tokov. Model za pripoznavanje izgub je še v pripravi oziroma razpravi. Za kredite, ki se ocenjujejo posamično in za katere se pričakujejo izgube ob začetnem pripoznanju, se obrestni prihodki pripoznajo na podlagi pričakovanih denarnih tokov (nakupna cena kredita je enaka pričakovanim denarnim tokovom). Izgube se tako ob začetnem pripoznanju ne prikazujejo na posebni postavki (kot izgube). Na področju MSRP 9: Oslabitve je do izdaje standarda še precej odprtih vprašanj, ki se nanašajo predvsem na: ločitev kreditov na dobre in slabe; definicijo odpisov in slabih kreditov; model pripoznavanja izgub za kredite, ki se ocenjujejo posamično; razkritja. 1.3. RAČUNOVODSKO TVEGANJI OBRAČUNAVANJE VAROVANJ PRED V decembru 2010 je IASB izdal osnutek za tretji del zamenjave MRS 39 z MSRP 9 z naslovom Hedge accounting (v nadaljevanju: HA). HA obravnava računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji. Osnutek naj bi poenostavil pravila za obračunavanje varovanj pred tveganji in izboljšal uporabnost računovodskih izkazov s temeljno prenovo obstoječih pravil. Pravila naj bi bila bolj priporočila (principle based) kot dejanska pravila (rule based). Ta podprojekt je sestavljen iz dveh faz, in sicer: splošni HA in makro HA. Bistvene spremembe standarda na področju varovanja pred tveganji (http://www.pwc.com/lu/en/ifrs/docs/pwc-ifrs-dec2010.pdf, 14.01.2011): 68 so osnutek ne zajema makro varovanja, (macro hedge), kar bo predmet ločenega osnutka standarda v letu 2011; v sedanjem MRS 39 je določeno, da je varovanje zelo uspešno, ko je razmerje med spremembo poštene vrednosti instrumenta za varovanje in varovane postavke v rangu od 85 % do 125 %. Ta zahteva se opušča z novim MSRP 9. Uspešnost varovanja se po novem presoja na podlagi prihodnosti in ne več na podlagi preteklosti. Poleg tega pa je treba pri ugotavljanju učinkovitosti uporabljati kvantitativno ali kvalitativno metodo (sama metoda pa ni izrecno določena); številne so spremembe pri pravilih za določanje, kaj je varovana postavka. Varovane postavke so lahko posamezne vrste tveganja za finančne in nefinančne instrumente pod pogojem, da se tveganje lahko posamično ugotovi in izmeri; glede merjenja učinkovitosti varovanja se zahteva preverjanje, ali varovanje še vedno ustreza ciljem, zastavljenim na začetku varovanja; opušča se možnost, da lahko banka prekliče obračunavanje varovanja pred tveganjem; tudi ko se ugotovi, da varovanje pred tveganji ne bo uspešno, se najprej skladno s politiko obvladovanja tveganj ponovno presodi in po možnosti prilagodi kazalnik, s pomočjo katerega je bilo na začetku definirano, da bo varovanje uspešno. Če je na podlagi novih okoliščin varovanje še vedno neuspešno, se varovanje prekine; spreminjajo se zahteve po razkritjih; spremembe poštene vrednosti varovanih postavk se prikažejo v posebni vrstični postavki (z namenom dati uporabniku računovodskih izkazov boljše informacije o tem, kako so aktivnosti upravljanja s tveganji povezane z uporabo obračunavanja varovanj pred tveganji in uspešnostjo varovanja), učinki se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu, morebitni neučinkoviti del pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Dodatno je bil v okviru prenove MRS 39 v januarju 2011 izdan osnutek glede netiranja finančnih sredstev in obveznosti (asset and liability offsetting). Trenutno se pravila glede netiranja nahajajo v MRS 32: Finančni instrumenti: predstavljanje, nanašajo pa se na finančne instrumente po MRS 39: Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju IASB 15 in FASB16 z namenom poenotene obravnave. Trenutno je projekt v javni obravnavi. Sprememba pomeni enoten pristop pri netiranju sredstev in obveznosti v izkazu finančnega položaja. Med ameriškim GAAP17 in MSRP18 se obstoječa pravila razlikujejo, zato so računovodski izkazi družb v teh pogledih neprimerljivi. Ameriški GAAP dovoljujejo netiranje, MSRP pa netiranje nasploh prepovedujejo. Sprejeti standard v takšni obliki bo torej imel največji vpliv na tiste družbe, ki pripravljajo računovodske izkaze po ameriškem GAAP, ki zdaj netiranje dovoljujejo. Za uporabnike MSRP se večje spremembe ne pričakujejo. Netiranje bo mogoče za tista sredstva in obveznosti, kjer bodo izpolnjeni točno določeni pogoji (http://www.deloitte.com/assets/Dcom-UnitedStates/... /us_aers_headsup_020111.pdf, 27. februar 2011). Pod naslednjimi pogoji bo netiranje obvezno: 15 obstoj pravice do pobota v vsakem trenutku (tudi pri stečaju ali bankrotu komitenta); pravica do pobota mora biti brezpogojna, kar pomeni, da ne sme biti odvisna od prihodnjih dogodkov; pravica je pravno izvršljiva (družba ima pravico do neto poravnave ne glede na okoliščine, tj. v času rednega poslovanja ali stečaja/bankrota); Odbor za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board). Odbor za finančno računovodske standarde – ameriški (Financial Accounting Standards Board). 17 Splošno sprejeta računovodska načela (Generaly Accepted Accounting Principles – United States). 18 Mednarodni standardi računovodskega poročanja (International Financial Reporting Standards). 16 69 pomembno je, da ima banka namen poravnati svoje terjatve in obveznosti po neto principu oziroma po bruto principu, vendar v istem trenutku. 1.4. SKLEP MSRP 9 še vedno ni sprejet za uporabo v Evropski uniji in bo predvidoma sprejet po prenovi MRS 39, ki naj bi bila dokončana še v letu 2011. Četrtega avgusta 2011 je Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) predlagal prilagoditev prvotnega predvidenega datuma obvezne uporabe MSRP 9, ki je bil 1. januar 2013. V ta namen je bil izdan osnutek standarda za javno obravnavo, v katerem je predlagana obvezna uporaba MSRP 9 od 1. januarja 2015 naprej. V objavljenem osnutku standarda je Odbor poudaril, da je pomembno, da imajo vse vzporedne faze projekta enak datum obvezne uporabe. Novi datum pomeni samo spremembo datuma obvezne uporabe, institucije in podjetja pa bodo lahko še vedno izbrale predčasno implementacijo in uporabo novega standarda pred letom 2015 (http://www.ifrs.org/News/Press+Releases/IFRS+9+effective+date+August+2011.htm, 12. avgust 2011). VIRI IN LITERATURA Delli, R. (2011). IFRS at a crossroads: Eurpean retail banks fight for greather visibility. News & Views. WSBI, ESBG The global voice of savings and retail banking, (2), 8-9. IASB issues ED Financial instruments: Amortised cost and impairment. Straight away. IFRS bulletin form Pricewaterhouse Coopers. Pridobljeno 21.1.2011, s https://pwcinform.pwc.com/inform2/content?action=resource&id=0000000012967484.pdf. IASB issues exposure draft on hedge accounting. PricewaterhouseCoopers. IFRS news. Pridobljeno 14.1.2011, s http://www.pwc.com/lu/en/ifrs/docs/pwc-ifrs-dec2010.pdf. IASB proposes adjustment to effective date of IFRS 9. (4.8.2011). Pridobljeno 12.8.2011, s http://www.ifrs.org/News/Press+Releases/IFRS+9+effective+date+August+2011.htm. IASB updates IFRS 9 for financial liabilities. Straight away. IFRS bulletin form PwC. Pridobljeno 19.1.2011, s https://pwcinform.pwc.com/inform2/content?action=resource&id=0000000012966632.pdf. IFRS 9 Financial instruments introduces new requirements for financial assets. Straight away. IFRS bulletin form Pricewaterhouse Coopers. Pridobljeno 19.1.2011, s http://www.pwc.com/hu/en/services/IFRS-Microsite/assets/Straight-Away-07.pdf. Samuel, L. (2009). The fair value debate: It'll run and run. Accountancy, (1392), 60-61. Shah, S. in Bolton, M. Deloitte & Touche LLP. FASB Proposes Guidance on Balance Sheet Offsetting for Financial Assets and Financial Liabilities. Delloite. Heads Up. Pridobljeno 27.2.2011, s http://www.deloitte.com/assets/DcomUnitedStates/Local%20Assets/Documents/AERS/ASC/us_aers_headsup_020111.pdf. Snapshot: Supplement to the Exposure Draft. Financial Instruments: Amortised Cost and Impairment. International Accounting Standards Board.Pridobljeno13.3.2011 shttp://www.ifrs.org/NR/rdonlyres/9252820E-0861-434D-A2B0C6EBD70B5F50/0/Snapshot_Impairment_January2011.pdf. 70 71 72 TERMINOLOŠKI KOTIČEK Dr. Živko Bergant39 KAJ JE DELNI SISTEM? 1. UVOD Pojem sistem oziroma sestav je že dolgo prisoten v strokovni literaturi pa tudi v našem vsakdanjem življenju. Uporabljamo ga že skoraj samodejno, pogosto brez večjega razmišljanja kaj pomeni, in zato morda tudi neustrezno. Pojem izhaja iz latinskega oziroma grškega systema, in pomeni neko razmeroma samostojno celoto, ki jo sestavlja več elementov (komponent) in so med seboj v določeni povezavi in soodvisnosti oziroma razmerju. Sistemska teorija zajema interdisciplinarno proučevanje sistemov s ciljem opredelitve načel, ki se lahko uporabijo v različnih sistemih. Zanjo so značilni pojmi sistemsko razmišljanje,40 ki je bilo poznano že v antiki, ter sistemski pristop, ki je pomemben napredek doživel v 19 stoletju.41 Del sistemske teorije predstavlja kibernetika, ki se ukvarja z obnašanjem tehničnih in družbenih sistemov.42 Iz sistema sta izvedena tudi pojma sistemizacija in sistematizacija, ki ju običajno obravnavamo kot sopomenki (SSKJ, 1985, 677).43 Včasih smo na primer govorili o sistematizaciji delovnih mest, sedaj je bolj "sodobno" govoriti o sistemizaciji delovnih mest. Obenem pa SSKJ posebej opredeljuje pojem sistemski kot nanašajoč se na sistem (na primer sistemska rešitev v zakonodaji) in sistemskost kot značilnost sistemskega (na primer sistemskost rešitve). V angleškem jeziku Šega (VMPS, 1997, 819) loči pojem "systematic" (sistematičen, načrten, metodičen) od "systemic" (sistemski, skladno s SSKJ). 44 Na osnovi zgornjih zgledov menim, da je koristno ločiti sistematiziranje od sistemiziranja. Prvi pojem pomeni urejanje določenega področja po ustreznih pravilih, drugi pa pomeni urejanje, združevanje in razdruževanje sistemov. 39 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. 40 Vsak predmet, problem, odnos, ali pojav se rešuje, opazuje in raziskuje z različnih vidikov in kot skup elementov, ki so povezani v funkcionalno celoto. Sistemsko razmišljanje je temeljno orodje sistemske analize. 41 Več o zgodovini sistemske teorije v Sistem (Wikipedija, 2011). 42 Več o kibernetiki v Kibernetika (Wikipedia, 2011). 43 Tudi v angleškem jeziku lahko najdemo systematisation in systemisation kot sopomenki (Chambers, 1988, 1492). 44 Sistemski teoretiki imenujejo sistem sistemski, če ima lastnost, da se spremeni, če se en njegov del spremeni (Mc Namara, 2011). 73 Še posebej je tako razlikovanje utemeljeno, če upoštevamo razliko med sistematično napako (napaka v razvrščanju) na primer v statistiki in sistemskim tveganjem (tveganjem, da se poruši sistem, sistemska napaka). Prav tako razlikujemo sistemsko analizo od sistematične analize in sistemsko razmišljanje od sistematičnega razmišljanja ali pa sistemska načela od sistematičnih načel. Razvrščanje in obravnavanje sistemov je možno po številnih sodilih. Nekaj jih kaže tabela 1. Tabela 1. Vrste sistemov Vrsta sodila Pojavna oblika Nastanek Sestava Obnašanje sistema Stabilnost Področje obravnave Spreminjanje Razmerje do okolja Povezave med elementi Opazovani elementi Način upravljanja Vrste sistemov Materialni in miselni Naravni in umetni Enostavni, sestavljeni, kompleksni Deterministični in stohastični Stabilni, nestabilni in indiferentni Fizikalni, kemijski, biološki, družbeni itd. Statični in dinamični Zaprti in odprti Popolni, nepopolni in nulti Abstraktni, realni, človeški Naravni, tehnični in organizacijski Za nadaljnjo obravnavo je najpomembnejša delitev sistemov glede na način upravljanja. Naravni sistemi se upravljajo sami po naravnih zakonih (na primer kroženje vode v naravi). Tehnični sistemi se upravljajo samodejno glede na vgrajene mehanizme (na primer vklapljanje hladilnika). Organizacijski sistemi, kjer gre za razmerja med ljudmi, upravljamo glede na cilj posameznega sistema. Ta cilj je posredni cilj vseh elementov sistema, saj ima vsak element svoj neposredni cilj. Skupni cilj je torej ne samo temeljna značilnost organizacijskega sistema, temveč tudi pogoj za njegov obstoj. Organizacijskega sistema brez skupnega cilja ni, lahko je samo sistem v razpadanju. V nadaljevanju se bomo ukvarjali s poslovnim sistemom, ki je ena od številnih vrst organizacijskih sistemov. Pri tem je treba opozoriti na nekatere pomembne lastnosti vsakega organizacijskega sistema: lahko ga razdružujemo v podsisteme (podsestave) oziroma subsisteme (subsystems), ki se nahajajo znotraj njega in predstavljajo tehnološko oziroma organizacijsko celoto; lahko ga združujemo v nadsistem oziroma suprasistem, znotraj katerega se nahaja in ki mu je v določeni meri nadrejen; lahko ga delimo na delne sisteme, ko proučujemo sistem z različnih vidikov. V nadaljevanju bomo podrobneje obravnavali delni sistem, zlasti znotraj poslovnega sistema. 2. OSNOVNA OPREDELITEV POSLOVNEM SISTEMU DELNEGA SISTEMA V Do delnega sistema pridemo tako, da odmislimo tiste povezave in sestavine sistema, ki nas v trenutku opazovanja ne zanimajo (Gričar, 1985, 63). To pomeni, da gledamo celotni sistem skozi posebno prizmo. To lahko primerjamo z rentgensko sliko človeškega telesa, ki še vedno 74 kaže celotno telo, vendar samo njegov delni sistem – okostje. Prav tako sta delna sistema človeškega telesa na primer živčevje in krvni obtok. Na tej osnovi je pomembno poudariti temeljne razlike med podsistemom in delnim sistemom, ki jih vidimo zlasti v naslednjem: 1. Med tem, ko je za razmerje sistem – podsistem in za razmerje sistem – nadsistem značilna nadrejenost oziroma podrejenost (torej navpično razmerje), je za razmerje sistem − delni sistem značilna enakopravnost (torej vodoravno razmerje). Okostje pri človeku na primer ni nadrejeno krvnemu obtoku ali obratno. Sistem načeloma lahko deluje brez nekega podsistema (čeprav v nekoliko okrnjeni obliki), saj mu je bil nadrejen in se odloča naprej. Človek na primer brez roke ali noge živi in deluje še naprej kot človek. Sistem brez svojega delnega sistema ne more delovati naprej brez bistvenih vsebinskih sprememb. Človeka brez okostja ali krvnega obtoka si ne moremo predstavljati. 2. 3. Delni sistem torej nikakor ne moremo enačiti s podsistemom, saj se od njega razlikuje tako kot stvarni katalog od abecednega kataloga v knjižnici. Gre torej za drugačen pogled na celotni sistem. Če zgornjo opredelitev delnega sistema uporabimo na poslovnem sistemu, pridemo do upravljalskega, informacijskega in izvajalnega delnega sistema. Pri nas jih je prvi podrobneje obravnaval Turk (1978, 25).45 Informacijski sistem mora kot posrednik med izvajalnim in upravljalskim sistemom oblikovati informacije za upravljanje oziroma poslovodenje.46 Na tej podlagi lahko upravljalni sistem vpliva na izvajalni sistem, ki daje podatke informacijskemu sistemu. Tako so podane temeljne načelne povezave med vsemi tremi delnimi sistemi. Pri tem so meje med temi sistemi precej nejasne, kar je razvidno s slike 1 (Povzeto po: Kajzer, Marn, 1985, 39). Slika 1: Poslovni sistem kot celota treh sistemov. 100 % Pripadnost v % Upravlj. sist. Inform. sist. Izv. sist. Komponente poslovnega sistema Slika kaže, da bi v vsaki organizacijski enoti ali celo na vsakem delovnem mestu lahko našli prvine vseh treh sistemov. To načelno pomeni, da vsaka komponenta poslovnega sistema 45 46 Turk sicer govori o podsistemih, vendar gre za delne sisteme. Poslovodenje je po svoji vsebini posledica delegiranja določenih nalog upravljanja, zato ju tu lahko obravnavamo skupaj. 75 istočasno pripada vsem trem sistemom, vendar z različno stopnjo pripadnosti (Kajzer; Marn, 1985, 39). Nekdo se v večji meri ukvarja z izvajanjem drugi z informacijami, tretji z odločanjem - vendar vsakdo nekaj dela tudi v okviru drugih dveh sistemov, kar je v praksi včasih težko ločiti. To kaže na dejstvo, da so meje med delnimi sistemi mehke (fuzzy). Zato jih »sodobni sistemski koncepti obravnavajo kot celoto treh odprtih mehkih delnih sistemov« (Potočan, 1999, 16). Informacijski sistem, na primer, po vsebinski plati obsega računovodstvo, statistiko, operativne evidence, planske evidence in analize, po organizacijski plati pa se pojavlja v vseh organizacijskih enotah organizacije. Informacijskega sistema torej ne moremo spraviti v eno organizacijsko enoto. Povsem enako velja tudi za izvajalni in poslovodni sistem. Razmejitev med temi tremi delnimi sistemi torej ni organizacijska temveč je procesna. Zato govorimo o procesnem pojmovanju poslovnega sistema (Kajzer v Ivanko in drugi, 1999, 51). Vidimo, da so vsi trije sistemi samo zamišljena teoretična konstrukcija, ki v praksi ne deluje in ne more delovati kot organizacijska celota. Kljub temu lahko posamezen delni sistem opredelimo kot celoto prvin, ki imajo svoj namen in svoja načela delovanja. Predstavitev delnih sistemov poslovnega sistema vidimo na sliki 2 (Bergant, 2011, 12). Slika 2: Delni sistemi poslovnega sistema Poslovni sistem Vložek Proces Izložek Delni sistemi Izvajalni Informacijski Poslovodni Vsak od delnih sistemov (tako kot celotni poslovni sistem) ima svoj vložek in izložek. Vložek v izvajalni sistem predstavljajo prvine poslovnega procesa (delovna sredstva, predmeti dela, storitve, delo), izložek pa so poslovni učinki (proizvodi in storitve). V informacijski sistem vložimo podatke, njegov izložek pa so informacije. Slednje so vložek v upravljalski oziroma poslovodni sistem, katerega izložek so odločitve. 3. VSEBINA DELNIH SISTEMOV POSLOVNEGA SISTEMA Podrobnejšo vsebino temeljnih poslovnih funkcij z vidika delnih sistemov poslovnega sistema kaže slika 3 (prirejeno po: Turk, 1978, 30). Slika kaže tri delne sisteme celotne organizacije, posebej pa še tri delne sisteme finančne funkcije. Jasno je, da združbe po teh vidikih ne moremo organizirati v smislu oddelkov ali sektorjev, saj tak procesni vidik ne more ustrezati organizacijski strukturi. Kljub temu pa je ta vidik izredno pomemben tudi za lažje razumevanje organiziranosti poslovnega sistema. 76 Kot temeljne poslovne funkcije opredeljujemo tiste funkcije, brez katerih združba ne more biti samostojni poslovni subjekt. To so torej naslednje funkcije: nabavna, proizvodna, prodajna, finančna, kadrovska, investicijsko-tehnična. V različnih združbah so temeljne poslovne funkcije seveda različno pomembne, a so v neki meri vedno prisotne. Navedene temeljne poslovne funkcije so na sliki 3 sicer prikazane v izvajalnem delnem sistemu, vendar so tam zajete samo s svojim izvajalnim delom, saj se raztezajo tudi v informacijski in poslovodni delni sistem. Tako so praktično prisotne v vseh organizacijskih enotah v združbi. Na ta način lahko ločimo poslovne funkcije od služb oziroma sektorjev kot organizacijskih enot, ki so povečini strokovna in izvajalna podpora ustreznim poslovnim funkcijam. Vodje temeljnih poslovnih funkcij so praviloma tudi vodje ustreznih služb in kot taki po eni strani disciplinski vodje teh organizacijskih enot, po drugi pa strokovni vodje in koordinatorji ustreznih poslovnih funkcij. Za njih je pomembno, da se zavedajo, kdaj delujejo v eni in kdaj v drugi vlogi, saj so njihove pristojnosti (in odgovornosti) v vsaki vlogi različne. 47 47 Več v Bergant (2011, 13−15). 77 Slika 3: Delni sistemi poslovnega sistema s poslovnimi funkcijami Finančna funkcija Invest. tehnična funkcija Kadr fun. . Proizvodna. funkcija Obravnavanje podatkov o prihodnosti Funkcija priprave izvajanja Funkcija trženja Nakupna funkcija Funkcija načrtovanja Nadziranje procesiranja podatkov Funkcija nadziranja Vir: Prirejeno po: Turk (1978, str. 30 do 93). Izvajalni delni sistem z izvajalnim delom finančne funkcije Informacijski delni sistem z informacijskim delom finančne funkcije Poslovodni (odločevalni) delni sistem s poslovodnim delom finančne funkcije 4. DELNI SISTEMI RAČUNOVODSTVA Prikazan sistemski (procesni) pristop med drugim kaže tudi na to, da organiziranje poslovnega informacijskega sistema ne pomeni organiziranja enega od podsistemov poslovnega sistema, temveč pomeni organiziranje celotnega poslovnega sistema z organizacijskega vidika (Kajzer, Marn, 1985). Ker je računovodstvo del informacijskega sistema, ta trditev velja tudi za računovodski informacijski sistem, skrajšano ga bomo imenovali kar računovodstvo. Zato računovodstvo vsebuje del vseh treh informacijskih funkcij informacijskega delnega sistema. 48 Logiko delnih sistemov lahko uporabimo tudi v primeru računovodstva, čeprav je to po osnovni opredelitvi že del delnega sistema. Gre za sistemski pristop, ki v tem pogledu nima omejitve, saj lahko tudi računovodstvo obravnavamo kot sistem. Če tak sistemski pristop uporabimo, lahko govorimo o naslednjih računovodskih delnih sistemih: izvajani delni sistem računovodstva, ki zajema izvajalni del štirih funkcij računovodenja: o izvajanje knjigovodenja, o izvajanje računovodskega predračunavanja, o izvajanje računovodskega analiziranja, o izvajanje računovodskega nadziranja, informacijski delni sistem računovodstva, ki zajema:49 o računovodsko informiranje, o shranjevanje in arhiviranje računovodskih podatkov; o poročanje o nadziranju, poslovodni delni sistem računovodstva, ki zajema tri temeljne poslovodne funkcije računovodenja: o načrtovanje računovodenja, o priprava izvajanja računovodenja, o nadziranje procesov računovodenja. Na zgornji osnovi lahko vsebino delnih sistemov računovodstva prikažemo na sliki 4. 48 49 Več v Bergant (2010, 82). Kot informacijsko funkcijo v računovodstvu bi lahko opredelili še kaj, vendar je pri tem koristno upoštevati pomembnost funkcije in smotrnost take opredelitve. 79 Slika 4: Delni sistemi računovodskega informacijskega sistema združbe Računovodsko informiranje Izvajanje računovodskega nadziranja Izvajalni delni sistem računovodstva Načrtovanje računovodenja Shranjevanje in arhiviranje račun. podatkov in informacij analiziranja Izvajanje (izvajanje) Predračunavanje Knjigovodenje (izvajanje) Priprava izvajanja (organiziranje) računovodenja Poročanje o računovodskem nadziranju Nadziranje procesov računovodenja Informacijski delni sistem računovodstva Poslovodni delni sistem računovodstva Računovodenje Računovodski informacijski sistem 80 Na sliki 4 je ponazorjena struktura delnih sistemov računovodskega sistema. Tudi temeljne informacijske funkcije (poleg temeljnih poslovnih funkcij na sliki 5 v poglavju 3.3) imajo torej svoj izvajalni, informacijski in poslovodni del oziroma vidik, s tem pa tudi svoj delni sistem.1 Slika 4 je bila osnova za oblikovanje tem posameznih prispevkov na 1. konferenci notranjega poročanja 30. novembra 2011. 5. PRAKTIČNA UPORABA SISTEMSKEGA PRISTOPA Z DELNIMI SISTEMI V okviru domače literature je celovit pristop z delnimi sistemi uporabljen v Kodeksu poslovnofinančnih načel (Kodeks PFN, 1998), kjer so vsa temeljna področja finančne funkcije obravnavana z vseh treh vidikov. Drugi primer je obravnavanje organiziranosti računovodstva s pomočjo delnih sistemov (Bergant, 2010). Tak sistemski pristop je načrtovan tudi pri zasnovi Kodeksa načel notranjega poročanja (KNNP). Prvi prispevek k vsebini tega kodeksa predstavlja zbornik referatov 1. Konference o notranjem poročanju v novembru 2011. Praktična uporaba tega načina sistemskega razmišljanja predpostavlja jasno načelno razmejitev med upravljalnim, informacijskim in izvajalnim vidikom določenega procesa ali stanja. To seveda zahteva nekaj prakse. Za lažje razmišljanje in uporabo delnih sistemov bomo v nadaljevanju podali nekaj izhodišč, ki jih je koristno upoštevati pri obravnavi nekega procesa2 s pomočjo delnih sistemov. Priporočamo naslednje načelne faze: 1 2 1. Opredelitev izhodišč za obravnavo, katerega namen je pripraviti strokovno osnovo za razumevanje procesa, zajema zlasti: opredelitev procesa in njegovih osnovnih faz; opredelitev namena in pomembnosti obravnave procesa; prikaz temeljnih značilnosti in posebnosti procesa; obravnava temeljnih pojmov, ki so povezani z razumevanjem procesa; prikaz različnih pristopov k razumevanju in obravnavi procesa v teoriji in praksi; opredelitev teze za morebitno dopolnjeno ali celo drugačno razumevanje oziroma obravnavanje procesa, ki bo prikazana z vidika treh delnih sistemov. 2. Upravljalni oziroma poslovodni vidik zajema zlasti: Načrtovanje, ki ga zahteva določen proces. V tem okviru gre najprej za opredelitev koristnikov (končnih uporabnikov) procesa, njihovih potreb in interesov in na tej osnovi za postavljanje ciljev procesa. Iz časovno opredeljenih ciljev izhaja sistem kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja (metodika in vsebina). Pri vsebini načrtovanja Več v Bergant (2010, 399). Predmet obravnave je sicer poljuben, vendar je običajno nek proces. Zato v nadaljevanju govorimo o procesu. 82 gre za odločanje o prihodnosti (in ne za predvidevanje oziroma predračunavanje, ki je informacijska funkcija) in opredelitev sodil za odločanje oziroma optimiranje procesa. Prikazati je treba vrste poslovnih odločitev v zvezi s posameznimi elementi načrta. Slednji zajemajo vse potrebne prvine (resurse in zmogljivosti) za doseganje načrtovanih ciljev oziroma dosežkov. Pripravo izvajanja, ki je namenjena zagotovitvi doseganja ciljev, postavljenih z načrtom. Gre za zagotovitev vseh načrtovanih zmogljivosti (kadrov, znanja, sredstev), ustrezno opredelitev odgovornosti in pristojnosti, opredeljevanje opravil in delovnih nalog ter drugih organizacijskih navodil (vključno z diagrami poteka) za zagotovitev tekočega procesa dela. Pri tem je posebno pomembna porazdelitev nalog in s tem tudi razmerja med posameznimi vpletenimi organizacijskimi enotami združbe. Gre torej za celotno paleto organizacijskih ukrepov v najširšem smislu, ki zajema tudi vodenje kadrov, komunikacijo in motivacijo ter zagotavljanje ustrezne organizacijske kulture. Pri tem se ne sme pozabiti na etični vidik tako v razmerju do uporabnikov, kot tudi do izvajalcev procesa. Etične dileme lahko nastajajo tako z vidika poslovodenja, kot tudi z vidikov informiranja in izvajanja procesa. S tem je povezana tudi normativna opredelitev nosilcev posameznih dejavnosti v procesu in njihove odgovornosti ter pristojnosti. Nadziranje, ki s poslovodnega vidika zajema celoten proces od prve do zadnje faze. Nadziranje je treba načrtovati, zagotoviti njegovo sprotno in naknadno izvajanje (zunanje in notranje) in tudi nadzirati njegovo delovanje oziroma učinkovitost. Nosilec nadziranja in določevalec oblik ter dinamike nadziranja je odgovorni vodja procesa. 3. Informacijski vidik določenega procesa obravnavamo skozi prizmo informacijskih funkcij (procesiranje preteklih in prihodnjih podatkov, analiziranje in nadziranje procesiranja z vključenim poročanjem o nadziranju). Zajema opredelitev, oblikovanje in podajanje (predstavitev in pojasnjevanje oziroma informiranje) informacij, ki so potrebne za odločanje v okviru poslovodnega vidika (za načrtovanje, pripravo izvajanja in nadziranje) v povezavi z obravnavanim procesom. Ker je oblikovanje informacij načeloma zadnja faza analiziranja, je treba zajeti tudi analiziranje obravnavanega procesa. V tem okviru je koristno obravnavati informacije na najrazličnejše načine, od načinov njihovega razvrščanja, vrst (predračunske, obračunske, nadzorstvene), oblik (glede na nosilca informacij), kakovosti, izrazne moči, shranjevanja in arhiviranja do ustreznih analitičnih orodij. Posebno je pomemben vidik izobraževanja uporabnikov informacij, ki skupaj z ustrezno komunikacijo zmanjšuje možnost nastanka "komunikacijskega šuma" Obenem pa pri uporabnikih vzbuja potrebo po izboljšanih in/ali novih informacijah ter s tem potrebo po večji kakovosti in učinkovitosti informacijskega sistema. 4. Izvajalni vidik načeloma zajema potek procesa, njegove nosilce, njihove vloge in medsebojna razmerja. Obravnava posamezne dejavnosti znotraj procesa, ki so potrebne za doseganje postavljenih ciljev. Zato so pomembni zlasti pristopi, načini in metode izvajanja procesa z različnih vidikov (časovnega, tehničnega in podobno). Pri tem je koristno izpostaviti razlike med poslovnimi funkcijami in organizacijskimi enotami. Z izvajanjem ne zajemamo normativnega, temveč sprotno organiziranje in izvajanje procesa ob upoštevanju standardov oziroma normativov ter morebitnih tveganj. V tem okviru zajamemo tudi vrste vložkov v proces ter njihovo obravnavo oziroma preoblikovanje v procesu. Po potrebi podrobneje obravnavamo tudi posamezne vrste izložkov iz procesa, glede na njihovo uporabo. Prikazana izhodišča pristopa s pomočjo delnih sistemov so seveda na abstraktni ravni, v posameznem primeru pa jih je treba uporabiti s povsem praktičnih vidikov in z določeno mero iznajdljivosti. LITERATURA IN VIRI Bergant, Živko (2011): Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bergant, Živko (2010): Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo. Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo. Gričar, Jože (1985): Ekonomika računalniškega obravnavanja podatkov. Ljubljana: ZRFRS. Ivanko, Štefan in Kajzer, Štefan in Kanjuo – Mrčela, Aleksandra in Kavčič, Bogdan ur. in Kovač, Jure ur. in Mihelčič, Miran in Mulej, Matjaž in Ovsenik, Jožef in Rozman, Rudi in Uršič, Duško in Vila, Antun (1999): Sodobna razlaga organizacije. Maribor: Moderna organizacija. Kajzer, Štefan in Marn, Ferdinand (1985): Organizovanje informacionog sistema kao sastavni deo poslovnog sistema. Zbornik I. jugoslovanskega posvetovanja o ekonomiji in organiziranju informacijskih sistemov. Bled, 1985, str. 35–47. Kibernetika (2011). http://sl.wikipedia.org/wiki/Kibernetika. Pridobljeno (oktober, 2011). Kodeks PFN (1998): Kodeks poslovnofinančnih načel. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. Pridobljeno (november, 2011). http://www.si-revizija.si/financniki/dokumenti/kodeks_posfin_nacel-celotno.pdf. McNamara, Carter (2011): Systems Thinking, Systems Tools and Chaos Theory. Pridobljeno (november, 2011). http://managementhelp.org/systems/index.htm#anchor6759. Potočan, Vojko (1999): Sistem standardnih odločitvenih procesov v podjetju. Doktorska disertacija. Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor. Sistem (2011). Pridobljeno (oktober, 2011). http://sl.wikipedia.org/wiki/Sistem. SSKJ (1985): Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS. Šega, Lidija (1997): Veliki moderni poslovni slovar (VMPS). Ljubljana: Cankarjeva založba. Turk, Ivan (1978): Podatki in informacije v poslovnem sistemu. Ljubljana: ZRFRS. 83 VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO Študij računovodstva Naše temeljno poslanstvo je podajati profesionalna znanja in prakse, ki gradijo računovodske in finančne strokovnjake, delujoče znotraj informacijske in finančne funkcije poslovnega sistema. Želimo postati ena vodilnih računovodsko-finančnih šol ameriško-evropskega tipa v centralni in vzhodni Evropi. Prispevati želimo k višji ravni računovodskega in finančnega znanja ter praktičnih izkušenj med različnimi ciljnimi skupinami že uveljavljenih in prihodnjih podjetnikov, direktorjev, finančnikov, računovodij ter drugih, ki se neposredno ali posredno vključujejo tako na domače kot tudi na mednarodne trge. Prepričani smo, da je to prava pot za še večjo uporabnost in prispevek računovodstva v procesu poslovnega odločanja. Namen visokošolskega programa računovodstvo Po svoji vsebini je program računovodstva zelo širok in zajema celotno poslovanje. V relativno širokem naboru pridobljenih znanj je posebej poudarjeno poslovodno računovodstvo in finance (poslovne finance in davki). Namen visokošolskega programa računovodstvo je študentom omogočiti pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovne kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in vodenju. Študenti bodo svoja znanja nadgradili s praktičnim izobraževanjem v delovnem okolju. Diplomanti bodo torej: 1. 2. 3. 84 usposobljeni s poslovodstvom sodelovati in mu z zanesljivimi in pravočasnimi informacijami pomagati pri sprejemanju čim boljših poslovnih odločitev; usposobljeni poročati o poslovanju poslovnega sistema na način, da bodo prikazana računovodska poročila izražala resnično in pošteno sliko poslovanja poslovnega sistema; znali organizirati in voditi računovodstvo kot osrednjo informacijsko dejavnost v poslovnem sistemu. Način dela in cilji študija V ustvarjalnem okolju kolegialnega odnosa med profesorji in študenti boste pridobljena teoretična znanja prenašali v prakso. Posebno smo ponosni na neposreden odnos in dialog med profesorji in študenti, ki je usmerjen v reševanje konkretnih problemskih situacij. V takem ustvarjalnem okolju bodo učitelji poleg znanj posredovali tudi svoje praktične izkušnje. Cilj dialoga je, da študente naučimo reševati probleme in jih tako oborožimo z vsemi potrebnimi znanji za učinkovito delovanje v poslovnem okolju. Delamo v številčno omejenih skupinah. Posamezna učna enota je sestavljena iz nujnega teoretičnega dela in praktičnega dela, kjer teoretična znanja prenesemo v prakso. Poudarek je na praktičnem delu, vajah. Vpis in strokovni naziv Izvajamo dodiplomski visokošolski strokovni študijski program računovodstva. Program je prilagojen pogojem Bolonjske deklaracije in s tem enakovreden podobnim programom širom Evrope in ZDA. Diplomantom oziroma diplomantkam, ki pridobijo naslov diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS) omogoča priznanje njihove izobrazbe, znanja in kompetenc ter statusa po svetu. Pridobljena izobrazba je dobra podlaga za nadaljevanje študija (II. Bolonjska stopnja, strokovni magisterij in pridobitev različnih strokovnih nazivov). Študij se izvaja kot: 1. 2. redni študij na sedežu šole v Ljubljani (pogoj izvedbe je 30 vpisanih študentov); izredni študij, ki se izvaja: o o na sedežu šole Stegne 21/c Ljubljana in v dislocirani enoti Dunajska 101 Ljubljana; v dislocirani enoti (DE) Academia, Glavni trg 17, Maribor (pogoj najmanj 20 študentov v letniku). Pogoji za vpis V 1. letnik se lahko vpišete, če ste opravili: 1. 2. 3. Zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. V 2. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na katerem od višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) in če izpolnjujete pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Glede na smer študija morate: 1. 2. 85 diplomanti sorodnih študijskih področij (poslovni sekretar, komercialist, računovodja, turizem, gostinstvo, poštni promet) med študijem opraviti diferencialna izpita iz predmetov Ekonomika podjetja in Uvod v računovodstvo – skupaj 18 ECTS, ki ju opravite pred vpisom v 3. letnik. diplomanti nesorodnih študijskih področij med študijem opraviti diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika Podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I – skupaj 27 ECTS, ki jih opravite pred vpisom v 3. letnik. V 3. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na višješolskem programu, sprejetem pred letom 1994. Glede na smer študija morate opraviti izpite, s katerimi pridobite manjkajoča znanja, in sicer: 1. 2. Diplomanti sorodnih študijskih področij (družbene vede (ekonomija), poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, management, trženje, finance, bančništvo, računovodstvo) med študijem opravite diferencialna izpita iz predmetov Stroškovno računovodstvo in Finančno računovodstvo – skupaj 12 ECTS; Diplomanti višješolskih programov drugih strokovnih področij med študijem opravite še diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I, skupaj 27 ECTS. Podrobnosti o študijskem programu najdete na spletnih straneh www.vsr.si. 86 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VISOKI ŠOLI ZA RAČUNOVODSTVO Sedež IPR, Ljubljana Stegne 21c, 1000 Ljubljana (prostori Visoke šole za računovodstvo) Podružnica IPR Ljubljana, PE Nova Gorica Vinka Vodopivca 28, Kromberk 5000 Nova Gorica (sedež družbe Contall d.o.o.) Predstavitev inštituta Zgodovinsko primarna naloga računovodstva je poročanje POSLOVODSTVU, vendar se je čez čas pomen računovodstva spremenil in je danes vse (pre)večkrat le orodje za poročanje zunanjim deležnikom in največkrat le za potrebe zakonodaje. Poslovodstvo nujno potrebuje kakovostne računovodske informacije za oblikovanje pravih strateških odločitev. V Sloveniji smo prvi, ki smo si za poslanstvo izbrali oblikovanje tistega dela računovodskega informacijskega sistema, ki zagotavlja in oblikuje informacije za poslovodno odločanje v družbi, s ciljem notranjega poročanja. VIZIJA Postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji za področje poslovodnega računovodstva. Poslanstvo inštituta: 87 na osnovi teoretičnih dosežkov razvijati uporabne računovodske rešitve za različne oblike združb, uveljavljanje računovodske stroke in računovodskega poklica v ožjem in širšem poslovnem okolju, prispevanje k ustreznim zakonskim rešitvam na področju računovodskega informacijskega sistema ter k izboljšanju in razvoju računovodskih standardov, zagotovitev študentom ustreznega učnega gradiva ter možnosti njihovega poglobljenega strokovnega razvoja, zagotovitev predavateljem in perspektivnim kadrom možnosti razvoja in osebnega uveljavljanja. Temeljna področja delovanja so razdeljena na 4 sklope: SKLOP 1: IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE organizacija internih usposabljanj v različnih oblikah s ciljem strokovnega razvoja in možnosti uveljavljanja študentskega in predavateljskega kadra, podpora študentom in spremljanje njihovega nadaljnjega kariernega napredovanja, organizacija strokovnih konferenc s ciljem predstavitve strokovnih rešitev in strokovne razprave ter uveljavljanja mladih raziskovalcev, organizacija posvetov in seminarjev. SKLOP 2: SVETOVANJE založništvo s ciljem zagotavljanja učbenikov, uveljavljanja predavateljskega kadra ter računovodske stroke, izdajanje strokovne revije Poslovodno računovodstvo (4 krat letno), izdelava Slovenskih standardov notranjega računovodskega poročanja, izdajanje računovodskega priročnika AKP s ciljem pridobivanja sredstev, povezave z združbami in uvajanje najboljših rešitev v prakso, izdajanje strokovnih mnenj na področju računovodstva, revidiranja in davkov. SKOP 3: STORITVE Inštitut v okviru partnerskih podjetij ponuja tudi dodatne storitve, ki zaokrožujejo ponudbo. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na podlagi potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo vsa potrebna izhodišča za izvedbo projekta. Člani inštituta so upravičeni do 10 % popusta pri vseh storitvah. SKLOP 4: RAZISKOVANJE znanstveno raziskovanje s ciljem uporabe rešitev v informacijskih sistemih družb, oblikovanje in izpopolnjevanje standardov notranjega računovodskega poročanja (SNRP), priprava študij in evalvacij za državne in EU inštitucije s ciljem pridobivanja sredstev in podatkov za znanstveno raziskovanje, priprava študija in razvojnih projektov za informacijske sisteme združb s ciljem pridobivanja sredstev, podatkov za znanstveno raziskovanje ter spoznavanje študij primerov za pedagoško delo, razvojni projekti s ciljem priprave novih izobraževalnih programov na dodiplomski in podiplomskih ravni ter kratkih programov usposabljanja za različne ciljne skupine. Vabljeni na IPR seminarje in pridobite si znanje, ki vam bo omogočilo karierno rast in napredovanje. 88 Informacija o delovanju davčne sekcije znotraj Instituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR Ljubljana (IPR) Znotraj davčne sekcije IPR se bomo usmerili predvsem na te oblike sodelovanja: 3. 4. 5. Organizacija tematskih davčnih srečanj Davčna seminarska dejavnost Izdelava davčnih ekspertiz in obsežnejših davčnih mnenj Namen davčne sekcije znotraj IPR je pritegnitev čim širšega kroga podjetij ter seveda članov IPR k aktivni diskusiji na vseh davčnih področjih. Izmenjava informacij in izkušenj je pri davkih nepogrešljiva. V ta namen bomo tudi organizirali (predvidoma najmanj enkrat mesečno) posebne tematske dopoldneve (srečanja v obsegu približno 3 šolskih ur), kjer bomo obravnavali aktualno problematiko. Srečanje bo vedno vodil moderator, ki bo predstavil problematiko dneva. Seveda ste vsi bralci revije Poslovodno računovodstvo in ostala javnost vabljeni k podajanju tem, ki vas pestijo. Tovrstna srečanja bomo vodili sodelavci IPR, po potrebi pa bomo v svoje vrste povabili tudi goste. Seveda bomo še naprej organizirali seminarje z davčnimi vsebinami. Posebej se nam zdi pomembno podajanje temeljnih davčnih znanj, ki pripomorejo k boljšemu delovanju računovodske funkcije v podjetju. Vse davčne aktualnosti (naša mnenja in mnenja drugih) bomo tekoče objavljali na spletnih straneh Visoke šole za računovodstvo (rubrika Institut). Na podlagi naročila strank bomo v okviru Inštituta sestavljali davčne ekspertize in obsežnejša davčna mnenja. IPR ponuja ekspertize tudi na vseh računovodskih področjih. Praksa kaže, da gospodarske družbe potrebujejo ne le tekoča davčna svetovanja, temveč tudi obsežnejša davčna mnenja in ekspertize, ki se navezujejo na strateške odločitve podjetij. S sodelavci IPR pokrivamo vsa davčna področja in zato menimo, da lahko naročnikom ponudimo koristno storitev. Direktor inštituta: Mag. Dejan Petkovič, CPR 89 ABECEDA SVETOVANJE, D.O.O. Verjamemo, da je izbira našega podjetja prava odločitev za vas in vaše podjetje: predani smo vašim željam in zahtevam, vsebino vaših podatkov štejemo kot strogo poslovno skrivnost, zagotavljamo vam popolno paleto storitev (od davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja ter ocenjevanja vrednosti do izobraževanja), nudimo vam oseben pristop. Poslanstvo – Želimo se uveljaviti kot eno izmed najkakovostnejših slovenskih podjetij na področju davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja. Pridobljeno znanje, dolgoletne izkušnje in povratne informacije naših strank nam omogočajo pripravo kvalitetnih seminarjev in strokovnih delavnic. Znanje, ki ga boste pridobili na naših izobraževanjih, boste lahko že naslednji dan uporabili pri svojem delu. Trudili se bomo razumeti želje in potrebe stranke, se učiti in graditi na dobrem medosebnem zaupanju. Vizija – Naša vizija je preprosta: Biti v svojem delu najboljši in prvi v vrsti. Največje zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank. Z nami boste lažje: obvladovali davčna tveganja, sprejemali pravilne poslovne odločitve, pridobili nova znanja. DEJAVNOST DRUŽBE a) DAVČNO SVETOVANJE svetovanje v davčnem postopku, preventivni davčni pregledi, izbira optimalnih davčnih rešitev, davčna pojasnila strankam, izdelava pravilnika o transfernih cenah, davčno svetovanje pri pripravi internih aktov, drugo. b) POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja, priprava ekonomskega dela pripojitvenega ali združitvenega elaborata, sanacijski programi, izdelava dolgoročnega strateškega načrta podjetja, izdelava letnega poslovnega načrta podjetja, priprava investicijskih programov, podrobna analiza računovodskih izkazov podjetja, izdelava delitvenega načrta, načrt finančne reorganizacije, uvajanje računovodskih sistemov oziroma podsistemov, izdelava pravilnika o računovodenju, ocenjevanje vrednosti sredstev pri uporabi, izdelava izvedenskih mnenj. c) OCENJEVANJE VREDNOSTI ocenjevanje vrednosti podjetij, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ocenjevanje vrednosti strojev in opreme, ocenjevanje vrednosti intelektualne lastnine (blagovnih znamk, patentov in podobnega). d) MNENJE POOBLAŠČENEGA OCENJEVALCA VREDNOSTI PODJETIJ V ZVEZI S 146. ČLENOM ZFPPIPP V mnenju mora biti jasno navedeno: ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno 90 in dolgoročno plačilno sposoben, in ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. e) IZOBRAŽEVANJE Aktualnost in praktična uporabnost so vodila pri organiziranju naših seminarjev in delavnic, ki jih izvajajo poleg naših tudi zunanji predavatelji. Naš izobraževalni program je usmerjen v praktične rešitve, ki jih iščejo računovodje in knjigovodje. Paleta vsebine predavanj se razteza od zakonodajnih do strokovnih področij. Poleg tega omogočamo neposreden kontakt in komunikacijo med udeleženci delavnic in predavateljem po predavanjih ali v vmesnem času med izvedbo posamezne delavnice. Področja, ki jih obravnavamo, so: davki, finance, računovodstvo in gospodarjenje. Kontaktni podatki: ABECEDA SVETOVANJE d.o.o. Stegne 21c 1000 LJUBLJANA Telefon: 00386 (0)59 090 960 Fax: 0386 (0)59 090 962 e-mail: [email protected] spletna stran: http://www.abeceda- svetovanje.si 91 ABC – REVIZIJA, D.O.O. Članica JPA International Že več kot 20 LET z vami!Že več kot 20 LET z vami! ZAUPAJTE STROKOVNOSTI – TU SMO ZA VAS! Smo revizijska družba, ki deluje na različnih področjih revidiranja. V register revizijskih družb smo vpisani vse od začetka delovanja revizijske stroke v Sloveniji. ABC revizija je svoje poslovanje začela leta 1989 kot revizijska družba Abeceda Ptuj. Kasneje se je prek združevanj z revizijskimi družbami ITEO revizija, Valuta in Simam revizija preoblikovala v zdajšnjo revizijsko družbo ABC revizija. Že od leta 2000 smo člani enega najuglednejših svetovnih združenj računovodskih in revizijskih družb JPA International, s čemer smo razširili prepoznavnost na vse celine sveta razen Avstralije. V letu 2006 smo poglobili svoje sodelovanje z JPA (Jacques Potdevin &Associés). Dogovorili smo se, da predstavljamo interese JPA tudi na drugih trgih nekdanje Jugoslavije. Tako imamo v Beogradu lastno družbo, prek katere opravljamo enake storitve kot v Sloveniji (revizija, ocenjevanje vrednosti, davčno svetovanje, računovodenje in druga svetovanja). JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih neodvisnih revizijskih in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je nastala leta 1988, ko se je vanjo včlanilo sedem družb iz štirih držav. Do danes je število članic mreže naraslo na sto trideset družb, ki delujejo v štiridesetih državah. Predsednik in 'gonilna sila' JPA International je g. Jacques Potdevin, ki je izredno aktiven v francoskih in svetovnih strokovnih združenjih ter organih; tako je bil v letu 2008 predsednik v Zvezi evropskih revizorjev in računovodij (Fédération des Experts Comptable Européens – FEE1) s sedežem v Bruslju, največjem združenju predstavnikov nacionalnih računovodskih in revizijskih strokovnjakov (skupno okrog 500.000 članov), trenutno pa je član predsedstva IFAC 2. Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene članice – poleg Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA International je polnopravna članica najuglednejšega FORUM OF FIRMS pri IFAC 3. Člani JPA International mreže se 1 FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka Evropske komisije. IFAC je globalna računovodska organizacija. Ima 159 članov iz 124 držav, ki združujejo interese 2.5 milijona računovodij. 3 Polnopravni člani so: Baker Tilly International Limited, BDO International, Constantin Associates Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche Tohmatsu, Ernst & Young Global Limited, Grant Thornton International Ltd, HLB International, IEC, INPACT Audit Limited, JHI, JPA 2 92 redno dobivamo na strokovnih srečanjih, ki jih organiziramo v različnih državah članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo od 11. do 14. junija 2009 takšno srečanje organizirali tudi v Sloveniji. Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je povezano z revidiranjem: revizije računovodskih izkazov, revizije poslovanja (performance audit), ovrednotenje sistemov notranjih kontrol, uvajanje notranje revizije, izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju, revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije, revizije pri prisilnih poravnavah, preiskovanje računovodskih izkazov, revizije projektov Phare, opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU in podobno. Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so najvišji standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu spoštujemo smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Te smernice so: zagotavljanje strokovne podpore zunanjih specialistov za specifična področja; ponujanje storitev na mednarodni ravni; zagotavljanje neodvisnosti delovnih timov brez konflikta interesov; ponujanje visoko kvalificiranih delovnih timov/kadrov; razvijanje utečenih skupin/timov, ki so prilagojene strankam; ponujanje optimalne odzivnosti na vaša vprašanja, želje in potrebe; ; metodika dela, prilagojena vašemu načinu dela; angažiranje (zavzemanje) za dodano vrednost sorevizijskih storitev s pomočjo zunanjih strokovnjakov; ponujanje kvalitetne revizijske ali druge podpore strankam; utrjevanje obstoječih odnosov in vezi s starimi strankami; ponujanje, zagotavljanje kakovostnega revizijskega pregleda pred izdajo poročila; spremljanje zadovoljstva in upoštevanje predlogov strank. International, KPMG International, Mazars, Moore Stephens International , Limited, PKF International Limited, PricewaterhouseCoopers International, RSM International Limited, Russell Bedford International, SMS Latinoamérica, Talal Abu Ghazaleh & Co. International, UHY International Limited. Vir: http://web.ifac.org/download/Forum_of_Firms_Register.pdf 93 Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo gonilno silo naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so: Pooblaščeni revizorji: Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica; Katarina Kolarič, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska učiteljica; Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka; Boštjan Šink, pooblaščeni revizor, državni notranji revizor in revizorji: Albina Hojski Ilijevec, Simona Valenko, Darinka Meško in Vid Plohl. Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abc-revizija.si ali nam pišete na e-mail: [email protected]. Veseli bomo, če nas boste povabili k sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v Ljubljani, Dunajska 101, 1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386 1 59 091 401). Dejavnost opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali poslovno enoto v MARIBOR-u in na PTUJ-u. CONTALL D.O.O. Storitve 95 Računovodstvo Celovite računovodske storitve za vse statusne oblike gospodarskih subjektov, kakovostna računovodska poročila za zunanje deležnike in poslovodstva krojene po potrebi naročnika. Finančno svetovanje in kontroling Ocena finančne stabilnosti podjetja, spremljanje in analiza finančnih kazalnikov, izdelava finančnih načrtov, nadzor in analiza finančnega in nefinančnega poslovanja, skrbni finančni pregledi. Davčno svetovanje Celovito davčno svetovanje, načrtovanje, spremljanje in obveščanje, priprava elaboratov o uporabi transfernih cen, davčna optimizacija, preventivni davčni pregledi, zastopanje v davčnih postopkih. Pravno svetovanje Svetovanje na področju civilnega oz. obligacijskega, gospodarskega, korporacijskega in delovnega prava, sestava različnih vrst pogodb, izvršb, poizvedb, internih aktov, sklepov direktorjev in družbenikov, aktov o ustanovitvi, družbenih pogodb in drugih dokumentov. Razpisi in poslovni načrti Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri izbiri ustreznega sklada EU in drugih virov financiranja, priprava vlog in poslovnih načrtov. Krizno upravljanje in sodelovanje v stečajnih postopkih Preventivni pregledi in analiza in ocena finančnega stanja, predlogi za finančno reorganizacijo ter sodelovanje v postopkih prisilne poravnave in stečajev. Izobraževanje in usposabljanje Organizacija seminarjev, predavanj in delavnic s področja računovodstva, davkov in financ. IPR Ljubljana, PE Nova Gorica Ul. Vinka Vodopivca 28, 5000 Nova Gorica Družba Contall je pristopila med ustanovitelje Inštituta za poslovodno računovodstvo in na svojem sedežu registrirala tudi njegovo poslovno enoto. Vizija inštituta je postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji, za področje poslovodnega računovodstva. Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki jih bomo v večini organizirali tudi na PE Nova Gorica. Contall svetovanje d.o.o. PE Nova Gorica Ul. Jožeta Jame 14, Šentvid 1210 Ljubljana Contall svetovanje d.o.o. Ul. Vinka Vodopivca 28 V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi s.r.l., priznano računovodsko hišo iz Italije, svetujemo na vseh področjih poslovanja družbe v Sloveniji, predvsem nerezidentom. Družba ima odslej svojo podružnico tudi v Ljubljani. 5000 Nova Gorica Contall d.o.o., Nova Gorica Vinka Vodopivca 28, Kromberk 5000 Nova Gorica T: 05 / 330 28 40 F: 05/ 330 28 48 [email protected] www.contall.si Več o nas na: www.contall.si 96 KOLEDAR STROKOVNIH SEMINARJEV PRIDOBITEV CERTIFIKATOV IN IZOBRAŽEVANJE ZA V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne strokovne seminarje, krajše strokovne šole in delavnice s področja računovodstva, davkov, financ in aktualnih vsebin. Vrhunsko kakovost izvedbe in prdavateljev dokazujejo izvedbe naših seminarjev pri različnih izvajalcih izobraževalne dejavnosti (Contall Nova Gorica, GV Planet, Združenje delodajalcev Slovenije, Educa Nova Gorica, Nebra Ljubljana, Ambicij in drugi). Strokovni seminarji Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.vsr.si. Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v vašem podjetju. Vsebina teh srečanj je prilagojena vašim potrebam. Člani Inštituta za poslovodno računovodstvo so upravičeni do 30 -odstotnega popusta. Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz programov CIMA, CPR, AIB in VŠR. 97 Nekaj pomembnejših seminarskih vsebin, ki jih izvajamo: Aktualne seminarje spremljajte na www.vsr.si Branje in analiza bilanc za direktorje (delavnica) NAJBOLJ OBISKAN SEMINAR! ŽE VEČ KOT 1500 UDELEŽENCEV! Postanite eden izmed njih in spoznajte prednosti in uporabnost znanj, ki jih boste pridobili. SPOZNAJTE SEBE IN SVOJE KUPCE S POMOČJO ŠTEVILK. Za sprejemanje pravilnih in čim manj tveganih poslovnih odločitev potrebujemo kvalitetne informacije. Potrebno pa je tudi razumevanje, kakšna je vsebina izbranih podatkov, kaj nam le-ti sporočajo in kako jih pravilno uporabljati. Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih. Cilj delavnice: Sprejemati boljše odločitve na podlagi dostopnih računovodskih informacij. Vsebina delavnice: Katero so ključne informacije bilance stanja in izkaza poslovnega izida? Kako razumeti postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida in vrednotenje kategorij? Ali je varno poslovanje z izbranim podjetjem? Ugotovite kakšna je verjetnost, da izterjate svoje terjatve? Kako posluje konkurenca in zakaj? Ali bi bilo vlaganje v izbrano podjetje dobra poslovna odločitev? Kakšne novosti in spremembe lahko pričakujemo? Praktične primere bomo opravljali na zbirki iBON. KOTIZACIJA : 180 € + DDV Kotizacija vključuje izvedbo programa, strokovno gradivo, osvežilne napitke in prigrizek med odmorom. Popusti: za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo: 30% popusta, za študente Visoke šole za računovodstvo: 30% popusta, člani Zbornice računovodskih servisov 10% popusta. 98 Branje in analiza bilanc za pravnike I (delavnica) Pravniki se pri svojem delu pogosto srečujete s potrebo znanja branja bilance. Vaše potrebe so specifične in povezane z vašim delom. Tako se sprašujete ali je podjetje prezadolženo, ali je kapitalsko ustrezno, ali so izpolnjeni pogoji za stečaj, prisilno poravnavo in še bi lahko naštevali. Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih. članom uprav, finančne in Cilj delavnice: Na konkretnih primerih spoznati osnove branja bilanc. Spoznali boste: računovodska poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida), vsebine ključnih kategorij, ki se prikazujejo v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, tipične slike na podlagi katerih boste sklepali ali je podjetje v nevarnosti stečaja, prisilne poravnave, ali je prezadolženo, ali je kapitalsko neustrezno itd., praktični primeri branja bilance (vir bilanc je javna baza I-bon). Vsebina: 99 podjetje kot poslovni sistem, poslovanje (potrebne prvine za poslovanje, njihova priskrba, potrošek, poslovni tok, računovodska poročila); bilanca stanja: osnovni pojmi, vsebina bilance stanja; aktiva (kaj prikazuje aktiva), pasiva (kapital in njegove vsebine, povezava med opredelitvami sestavin kapitala v zakonu o gospodarskih družbah in sestavinami kapitala), obveznosti (dolgoročne, kratkoročne); izkaz poslovnega izida: osnovni pojmi, vsebina izkaza uspeha, poslovni izid in njegove vrste (med drugimi tudi EBITDA, EBIT, EBT, E), bilančni dobiček, stroški, prihodki, odhodki, izdatki, prejemki itd. Tipične slike v bilancah, ki lahko pomenijo, da podjetju grozi stečaj ali prisilna poravnava, da je podjetje kapitalsko neustrezno (povezava z opredelitvami zakona o finančnem poslovanju…(ZFPPIPP) Uradni list RS 126/2007 z dne, 17.12.2007; kako na podlagi javno objavljenih računovodskih poročil ugotoviti prezadolženost, plačilno nesposobnost itd. poenostavljeni primeri branja bilanc: podlaga so javno objavljene bilance; cilj branja je v bilanci poiskati informacije ki nakazujejo na npr. nevarnost stečaja, prisilne poravnave, kapitalske neustreznosti, prezadolženosti, plačilne nesposobnosti itd. Branje in analiza bilanc za pravnike II (Delavnica) Pridobljena znanja iz delavnice Branje bilanc za pravnike I so podlaga za spremljanje delavnice Branje bilanc za pravnike II na kateri spoznamo zahtevnejše primere branja bilanc (delavnica traja 6 ur) s poudarkih na vprašanjih, ki so povezana z določili ZGDja in ZFPPIPP-ja. Komu sta delavnici namenjeni? (Predznanje s področja ekonomije ni potrebno) 100 pravnikom, notarjem in sodnikom, vodilnim v podjetju. Kako organizirati in voditi učinkovito računovodstvo? (celodnevni seminar) Računovodstvo predstavlja nepogrešljiv del informacijskega sistema v vsaki organizaciji. Če ni dobro organizirano, lahko v podjetju hitro zavlada anarhija. Za dobrega računovodjo ni dovolj, da je dober v poznavanju računovodskih standardov. Imeti mora tudi ustrezna poslovodna (managerska) znanja. Le tako lahko koristi podjetju in dviga ugled sebi, podjetju in računovodstvu kot stroki. Z vami bo: dr. Živko Bergant Komu je seminar namen: poslovodstvu, direktorjem, lastnikom podjetji, vodjem finančnih in računovodskih sektorjev, vodjem računovodskih servisov, podjetnikom, ki nameravajo ustanoviti podjetje. Cilj seminarja: Pridobiti ključne računovodske informacije, pravočasno, v pravi obliki in na pravi način za boljše strateško odločanje. 101 Temeljna vprašanja učinkovite organiziranosti računovodstva: Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do finančne funkcije? Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva? Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu? Katere so računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja računovodska služba? Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju? Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis? Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja? Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna? Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu? Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca? Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca? Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju? Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu? Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov? Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji? Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah? Certificirani programi V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo se izvajajo programi1 za pridobitev naziva certificirani poslovodni računovodja (CPR), CIMA in IAB. Podrobnosti so na spletni strani Inštituta www.vsr.si. CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po kriznem vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi že prej omenjena CIMA. Za tiste, ki ne potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo pripravili izobraževanje za pridobitev naziva 1 102 Program se izvaja, če bo vpisanih vsaj 10 slušateljev. Certifikat CPR podeljuje Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo iz Ljubljane. Znanja, ki jih daje CPR CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za oblikovanje predlogov poslovnih odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje najrazličnejših finančnih analiz. Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar pomeni, da se znanja pridobivajo z obravnavo praktičnih primerov in njihove povezave s teorijo. Uspeh je zagotovljen z izborom predavateljev, ki so praktiki z ustreznimi strokovnimi in teoretičnimi znanji. Veliko od njih je nosilcev najrazličnejših strokovnih certifikatov (pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik, certificirani poslovodni računovodja itd.). Možni poklici, ki jih omogoča CPR Poklicna pričakovanja nosilcev certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le najrazličnejše vodstvene položaje v financah, računovodstvu in poslovodstvu poslovnih subjektov. Kaj in zakaj? Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena znanja. Prav zaradi tega je 103 poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju. Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel jeseni 2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega računovodje - CPR. Pridobljene sposobnosti Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za: praktično uporabo znanj s področja: o poznavanja in razumevanja podjetja, o poznavanja in razumevanja poslovnega procesa, o poznavanja in razumevanja poslovanja; razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na področju računovodstva in poslovnih financ; sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju poslovodnega računovodstva, poslovnih financ in poročanja; sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev; sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil; sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju. Kako poteka študij? Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o obravnavanih vsebinah (kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na razpolago na Visoki šoli za računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je 450 ur, od tega 125 kontaktnih ur (ostalo je individualno delo slušatelja). Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna srečanja so namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog in reševanju problemov. Kje in kdaj? Program se izvaja v prostorih Visoke šole za računovodstvo v Stegnah 21 c, Ljubljana. Ko se oblikuje skupina 15 kandidatov se razpiše izobraževanje za pridobitev certifikata. Redni rok začetka izobraževanja za pridobitev certikata je november 2011. Seveda pa lahko poslušate posamezne predmete neodvisno in se priključite, ko se izvajajo (pridobite delne certifikate). Delni certifikat predstavlja potrdilo o znanju vsebine predmeta, na katerega se nanaša. Pridobljeni certifikati vseh predmetov so pogoj pridobitve certifikata poslovodnega računovodje. 104 Kratka vsebina posameznih predmetov: s poudarkom na poslovnih procesih, organiziranju poslovanja, centrih odgovornosti in poročanja, notranjih kontrolah, obvladovanju tveganj, notranji reviziji in sistemu notranjih kontrol. 15 Načrtovanje s poudarkom na tehnikah načrtovanja, letnem načrtovanju dobička. 10 Analiza s poudarkom na tehnikah in vsebini analiziranja poslovnih poročil, analizi finančnih poročil, analizi poslovne uspešnosti. 20 s poudarkom na modelih merjenja, stroškovnem sistemu, razporejanju stroškov na stroškovna mesta in nosilce, povezavo med poslovanjem. 15 Poslovne finance s poudarkom na tveganjih, ki so povezana s sposobnostjo povrnitve vložkov; finančnih instrumentih in trgih; stroških kapitala; financiranju obratnih sredstev in mednarodnih financah. Davki v podjetju s poudarkom na davku na dohodek pravih oseb, obdavčitvi dela in prometa. 20 s poudarkom na vplivu stroškov na poslovanje, obsegu poslovanja na ciljni dobiček; mejnih stroških; poslovnem in finančnem vzvodju; analizi cen; analizi financiranja; analizi diskontiranih denarnih tokov; analizi naložbenih projektov; analizi investicijskega tveganja; obvladovanju kapitalske ustreznosti. 30 s poudarkom na osnovah gospodarskega prava in etiki v poslovodnem računovodstvu in poslovnih financah. 10 Podjetje in poslovanje Računovodstvo Poslovne finance in davki v podjetju Proces oblikovanja odločitev Gospodarsko pravo in poslovna etika skupaj: 120 kontaktnih ur Program poteka po stalnem urniku, ki je za celo leto objavljen na spletnih straneh Inštituta za poslovodno računovodstvo in Visoke šole za računovodstvo. 105 Udeleženci oblikujejo lasten program obiskovanja predavanj ali konzultacij. Odločijo se ali bodo pristopili: k celotnemu programu s ciljem pridobitve certifikata poslovodnega računovodje (CPR), Kandidati morajo opraviti spodnje izpite. Vsebina in uteži izpita CPR: predmet Izpit Prvi del 50 % Drugi del: 50 % pomen (utež) podjetje in poslovanje 25 % načrtovanje 20 % analiza 25 % Oba dela sta pisna. računovodstvo 30 % poslovne finance 30 % Vsak se piše 4 ure in je stavljen iz 50 kratkih vprašanj – poudarek je na primerih. poklicna etika poklicna etika 5% proces oblikovanja odločitev 65 % Kandidatom, ki so opravili delne izpite iz posameznih vsebin, se te vsebine priznajo. K delom programa s ciljem pridobitve delnega certifikata, certifikat o obvladovanju predmetnih vsebin. Mogoče je obiskovati tudi posamezne predmete in pridobiti delni certifikat. Pogoji in nazivi delnih certifikatov so v programu CPR. Vpis in več informacij Vpišete se lahko, če: Udeleženci, ki ne izpolnjujejo izobrazbenega pogoja, lahko pridobijo manjkajoča znanja na Visoki šoli za računovodstvo ali predložijo potrdila o opravljenih izpitih pri katerih so pridobili manjkajoča znanja na drugi visokošolski instituciji. Število udeležencev je omejeno (najmanj 10 in največ 20 slušateljev). V primeru manjšega števila udeležencev se izobraževanje lahko izvede v obliki konzultacij. Program lahko obiskujejo tudi tisti, ki želijo pridobiti ustrezna znanja, ne želijo pa pristopiti k izpitu. Prejmejo potrdilo o obiskovanju posameznih predmetov. Informacije o izobraževanju za naziv CPR: Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. 106 107 REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) V register certificiranih poslovodnih računovodij pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo so bili ob izdaji te revije vpisani: 108 Št.vpisa Naziv, priimek in ime 1 doc.dr. Živko Bergant 2 doc.dr. Branko Mayr 3 mag. Darinka Kamenšek 4 mag. Dejan Petkovič 5 mag. Nataša Pustotnik 6. mag. Vladimir Bukvič 7. prof.dr. Marko Hočevar 8. prof.dr. Gordana Ivankovič 9. prof.dr. Franko Milost 10 Vili Perner CIMA Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA) omogočamo pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je certifikat certificiranega poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje poteka v angleškem jeziku. Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za izpit. Gonilna sila pridobitve CIMA je Ben Marr, MBA (Edin), (CIMA trained). Benovo predstavitev CIMA prikazujemo v izvirniku. Njegove besede so: ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A WORLD IN EVOLUTION The need for “finance transformation” within companies has been recognized for over a decade. This is a journey toward a situation where the efficiency of finance operations has been maximized, management information is insightful and actionable and finance is seen less as a necessary overhead and more as an important management discipline that enables value creation. The recession has intensified companies’ critical examination of their finance functions in recent years to determine how best to align them with changing business needs. Technological improvements in communications means that commodity finance transactions, such as invoicing, payroll, historical reporting, can be outsourced to specialist service providers, whether in Iceland or India. For those who want to remain pivotal within their company’s finance function in this global finance evolution, a classic finance qualification may no longer be enough. When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and are increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly reserved for finance staff who provide a great deal more than in a traditional finance function. Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding significant value by improving the quality of decisions and ensuring that the chosen business option delivers the highest financial value at an acceptable level of risk. This is not about delivering highly technical or complicated analysis but more a matter of supporting business decisions with the right analysis, insights and judgements so that better decisions are made. Driving the evolution of the finance business partner is the global phenomenon of management accounting. For those outside the accounting profession, it is common to 109 refer to finance staff as if they were all one type. A distinction has to be made here between the classic model of financial accounting and the evolutionary animal, the management accountant. Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and CIMA technical specialist, explains: “The difference between them is one of emphasis. Financial accountants prepare information ultimately for external reporting purposes, to record transactions which have taken place and report the financial performance of the organisation. Consistency of the financial statements is vitally important, so there is a regime of standards which govern how transactions are recorded and financial reports are produced. Financial accountants are expected to master these standards and justify occasional deviations from a reporting standard in order to present a truer and fairer account. “Management accountants, on the other hand, prepare information to support management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s needs and providing data on which managers can make decisions. Management accountants have to be future orientated: which means that they have to be comfortable handling uncertain, qualitative or probabilistic information, not merely historic numerical data. Overall, the top tools most likely to be introduced were: Balanced scorecard Customer profitability analysis Rolling forecasts Activity based management Environmental management accounting Product/service profitability analysis Activity based costing Post-completion audits Business process re-engineering CIMA strategic scorecard They have to use their professional judgment about which measurement or evaluation techniques to use according to the decision being made. The responsibility for the best possible management information available to the company becomes exactly the responsibility of the management accountant.” Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor at ABC Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana, explains: “In Slovenia to date, the focus has been for preparing students interested in finance for the profession of financial accountant. The highly regarded Slovenian xxx syllabus mirrors the American CPA in many respects and is an excellent grounding for financial reporting. What we are seeing, however, is an extraordinary demand from leading Slovenian and international companies for a new type of finance animal within the finance department, one who is expected to master financial reporting but additionally to move far beyond the scope of the financial accountant’s role. “The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person who provides the necessary financial analysis which allows management to accurately predict the company’s future. The finance business partner is by no means a financial astrologer. She is the equivalent of a trusted and innovative scientist, predicting outcomes based on sound testing of empirical financial data.” 110 In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily on financial reporting standards. What governs the syllabus for management accounting in the absence of management accounting standards? The answer is best practice. In addition to understanding standards, the management accountant acquires a variety of tools and techniques which they learn about during their professional qualification and subsequent continuing professional development. Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the Chartered Institute of Management Accountants. Said Managing Director of Mayr & Marr Ben Marr, “We found that study after study on management practices and organisational performance show that companies which used widely accepted management techniques that feature on the CIMA syllabus and in part in the curricula of the good business schools do consistently outperform their competitors. These studies invariably conclude that better management practices (the right techniques, properly implemented) were significantly associated with higher productivity, profitability, rate of sales growth and survival rates. Rather than just studying how an organization has performed in the past, students of the CIMA management accountancy programme are geared to analyzing performance, assessing business possibilities, grasping opportunities and shaping the future. “Staff qualified as management accountants, with their business focused skills, have much to offer a company. Besides adding value to the business finance staff will also benefit from performing broader roles that offer them more professional satisfaction and an opportunity to apply their skills on a wider business canvas. Shell, CISCO, Tesco, BPO, Deloitte Consulting form just a few examples of global companies currently partnered with CIMA to train their staff.” Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian scene. “Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There has been a global explosion of interest in CIMA from persons already in industry finance positions, who may already hold other accounting qualifications or MBAs. There is also strong demand worldwide from high achieving finance or business students interested in a career in business finance or management. We expect this trend to continue in Slovenia.” INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. 111 112 CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za naslednje poklice: 113 INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIVE IAB Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji IAB Level 1 CERTIFIKAT Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping) IAB Level 2 – CERTIFIKAT certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping) IAB Level 3 DIPLOMA diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in knjigovodstva (Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping ) IAB Level 4 - DIPLOMA diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi (Diploma in Accounting to International Standards ) IAB Level 3 – DIPLOMA diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva (Diploma in Cost & Management Accounting ) IAB Level 3 - CERTIFIKAT certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for non-Financial Managers) IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT! 114 SVETOVANJA Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna strokovna svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo predmet, roke, izvajalce in ceno storitve. Člani inštituta so upravičeni do 10-odstotnega popusta. Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so: Svetovalno področje: Nosilec svetovalne dejavnosti: kontroling, analiza, vrednotenje, organizacija poslovanja Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran poslovodni računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska področja, docent na VŠR; Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, certificirani poslovodni računovodja, docent na VŠR; Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, visokošolska učiteljica. knjigovodstvo in revizija Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, višja predavateljica na VŠR; Katarina Kolarič, univ.dipl.oec., pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska učiteljica. gospodarsko pravo Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega prava, visokošolska učiteljica, visokošolska učiteljica. davki Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani poslovodni računovodja, višji predavatelj na VŠR. delovno pravo Zdenka Pavlovič, odvetnica Poleg navedenega svetovanja partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne storitve razvidne iz spletnih strani družb. 115 ZALOŽBA IPR Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja delovanja Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki jo vodi ureniški svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je zagotovljena visoka kakovost edicij IPR. Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo diplome VŠR IN IPR. 116 Predstavitev knjig: založbe IPR UVOD V RAČUNOVOD STVO (2011) 5 ponatis AVTOR: DR. BRANKO MAYR ČETRTI DOPOLNJENI PONATIS VSEBINA Računovodstvo je informacijska dejavnost podjetja, ki se pojavlja skupaj z začetki podjetniških aktivnosti in ostaja do danes kot ena najpomembnejših informacijskih dejavnosti podjetja. Prav enostavno je povedati, da bo tudi v prihodnje tako. V knjigi so predstavljena potrebna znanja, ki jih računovodja potrebuje za obvladovanje osnovnih knjigovodskih tehnik, knjigovodski račun, osnovna pravila evidentiranja na kontih, knjigovodske listine in poslovne listine. Spoznali boste vsebino nadzora, funkcijo nadzora in njegove vrste, ter razumeli vsebine poročil, ki so namenjene zunanjim in notranjim uporabnikom. Razumeli boste vsebino poročila in jo znali suvereno predstavljati. Avtor v knjigi natančno predstavi vse ključne sestavine računovodstva – obvezno branje za začetnike v računovodski dejavnosti, kot osvežitev ter nadgradnja znanje za vse, ki v stroki delujejo že vrsto let. O AVTORJU: Dr. Branko Mayr: Diplomiral je na VEKŠ Maribor, magistriral je s področja ustanavljanja, poslovodenja in svetovanja manjšim podjetjem. Doktor znanosti je postal s področja poslovno organizacijskih ved. Je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, davčni svetovalec in stalni sodni izvedenec in certificirani poslovodni računovodja. Dr. Branko Mayr je avtor oziroma soavtor več kot 250 bibliografskih enot s strokovnega področja, ki ga pokriva (sanacija, poslovni načrti, ocenjevanje vrednosti, davki, revizija, računovodstvo itd.). Branko Mayr je dekan Visoke šole za podjetništvo in nostilec ter predavatelj pri več predmetih na Visoki šoli za računovodstvo, Fakulteti za podjetništvo in drugje. V vlogi pooblaščenega revizorja, ocenjevalca vrednosti podjeti, davčnega svetovalca, stalnega sodnega izvedenca in certificiranega poslovodnega računovodje je sodeloval pri veliko slovenskih in tujih podjetjih (podrobnosti so v referenčni listi). 117 OSNOVNE ANALIZE POSLOVANJA (2007) AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT VSEBINA Temeljno poslanstvo računovodstva, kot najpomembnejšega dela informacijskega sistema podjetja je oblikovanje informacij za poslovno odločanje poslovodstva. V knjigi je posebej izpostavljen vidik računovodskih informacij, ki so po eni strani najštevilčnejše v podjetju, po drugi strani pa tudi med najzahtevnejšimi, saj jih je možno pojasnjevati na najrazličnejše načine, pogosto pa nekatere v podjetju sploh niso pojasnjene ali pa so neustrezno pojasnjene. V knjigi je pojasnjeno kaj je analiza poslovanja, njen namen in cilj; avtor opredeli analizo skozi tehnični in vsebinski vidik, razloži pomen računovodske analize ter njene vsebine ter se posveti analizi učinkovitosti, uspešnosti poslovanja ter analizi finančnega položaja podjetja. Delo je namenjeno tako študentom kot tudi računovodjem in praktikom v podjetju, ki se vsakodnevno soočajo s problematiko analiziranja. O AVTORJU: Dr. Živko Bergant: Je nosilec dveh certifikatov Slovenskega inštituta za revizijo: pooblaščeni revizor od leta 1993 in preizkušeni poslovni finančnik od leta 1997. Deluje kot veščak Zveze ekonomistov Slovenije, registrirani raziskovalec pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Je član komisije Zveze ekonomistov Slovenije za pridobitev naziva veščak, član izpitne komisije za opravljanje strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije pri Ministrstvu za pravosodje ter predsednik nadzornega odbora Zveze ekonomistov Slovenije. Bil je presojevalec poslovne odličnosti in član odbora razsodnikov za nagrado Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in različnih nadzornih svetov v slovenskih podjetjih. Deloval je na različnih delovnih mestih: vodja računovodstva, finančni direktor, pomočnik direktorja, član uprave, nazadnje kot svetovalec v družbi ITEO Svetovanje d.o.o. Ljubljana. Je avtor šestih knjig in številnih strokovnih člankov, referent na simpozijih in posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za seminarje s področja računovodstva, ekonomike in financ. Je glavni oblikovalec besedila Kodeksa poslovnofinančnih načel ter Kodeksa poklicne etike finančnika znotraj delovne skupine pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Trenutno predava na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani in je predsednik sveta Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Je pogost predavatelj na različnih izobraževalnih institucijah in seminarjih. 118 OBDAVČITE V PODJETIJ (2009) AVTOR: mag. DEJAN PETKOVIČ VSEBINA Namen knjige oziroma priročnika OBDAVČITEV PODJETIJ je opozoriti na osnove obdavčitve v gospodarskih družbah, pri samostojnih podjetnikih in seveda tudi pri fizičnih osebah. Knjiga obravnava najpomembnejše podjetniške davčne oblike v Republiki Sloveniji: davek na dodano vrednost, dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb. Navedena so le tista osnovna zakonska določila, za katera avtor meni, da so tudi del evropske davčne harmonizacije (najlažje je to pri davku na dodano vrednost) in torej ne bodo podvržena velikim spremembam. V knjigi se torej ne navajajo gola zakonska dejstva, temveč je obdavčitev predstavljena na bolj poljuden način skozi kar nekaj primerov in praktičnih spoznanj avtorja. Delo je primerno tako za tiste, ki se prvič srečujejo z davčnim področjem, kot tudi za tiste, ki bi želeli poglobiti svoja znanja. Seveda je treba računati z dejstvom, da se bo davčna zakonodaja tudi v prihodnje spreminjala, s poznavanjem osnov obdavčitve pa je seveda lažje slediti spremembam. O AVTORJU: mag. Dejan Petkovič: Mag. Dejan Petkovič je diplomiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaključil je tudi podiplomski specialistični študij javne finance in davčno svetovanje, kasneje pa še znanstveni magistrski študij ekonomija in poslovne vede. Poklicno pot je začel kot pripravnik za področja analize in nadzora poslovanja, po opravljenem pripravništvu pa dobil redno zaposlitev v finančno računovodskem sektorju - analize in nadzor. Strokovnost in vestnost sta botrovala novi zaposlitvi v podjetju Koloniale Veletrgovina d.d. kot direktor računovodskega sektorja. Nove izzive je našel v podjetju Abeceda Svetovanje d.o.o. (in njeni predhodniki) kot Davčni in podjetniški svetovalec. Mag. Dejan Petkovič je višji predavatelj na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. Mag. Dejan Petkovič je avtor približno 100 bibliografskih enot, od tega dveh visokošolskih učbenikov (Obdavčitev podjetij ter Upravljalno računovodstvo). Je tudi mentor večjemu številu diplomantov. 119 ORGANIZIRANJE RAČUNOVODSTVA (2010) AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT NAJPOPOLNEJŠE DELO Z VIDIKA ORGANIZIRANJA RAČNOVODSTVA PRI NAS O AVTORJU: GLEJ »Osnovne analize poslovanja« VSEBINA Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe? 120 Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe? Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do finančne funkcije? Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva? Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu? Katere računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja računovodska služba? Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju? Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis? Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja? Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna? Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu? Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca? Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca? Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju? Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu? Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov? Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji? Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah? RAČUNOVODSTVO Knjiga izide: Pomladi 2012 Avtorja: VSEBINA Dr. Branko Mayr Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja finančnega računovodstva, stroškovnega računovodstva in poslovodnega računovodstva. Mag. Darinka Kamenšek V knjigi bo zajeto: - - IZIDE Pomladi 2012 - Podjetje in njegov pojem Ekonomske kategorije, kot jih obravnava finančno računovodstvo (opredelitev iz Slovenskih računovodskih standardov in Mednarodnih standardov računovodskega poročanja) Stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga stroškovnega računovodstva Oblikovanje poslovnih odločitev (metode in tehnike kot jih obravnava poslovodno računovodstvo) Osnovna pravila financiranja poslovanja (statični in dinamični princip) Koliko je vredno podjetje (metode in tehnike) Analitična orodja in njihova uporaba pri odločanju (temeljna in tehnična analiza) Knjiženje in tehnike knjigovodenja Računovodska poročila za zunanje in notranje uporabnike In še veliko drugega Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri. Priloga knjige je CD na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s pomočjo katerih se izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev, vrednotenja zalog, analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših kazalnikov, orodje za analiziranje poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega položaja podjetja, orodja za izračunavanje podlag za oblikovanje poslovnih odločitev itd. Predviden obseg knjige je okoli 1000 strani. 121 BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH ODLOČITEV (BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE) (izide 2012) VSEBINA Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo vsak dan z bilancami in računovodskimi vsebinami. Avtorja Dr. Branko Mayr Mag. Darinka Kamenšek IZIDE Pomladi 2012 V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri prenosu znanj računovodstva in poslovnih financ na neračunovodje, obravnavata najpomembnejše ekonomske kategorije računovodskih poročil (bilanc). Prikaz je poenostavljen, prilagojen pravnikom, tehničnim kadrom, zdravnikom, direktorjem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z bilancami. Izhaja iz Mayrjeve opredelitve bilance, ki je »laž, velika laž, bilanca«. V knjigi so utemeljene te trditve in tveganja, ki jim je izpostavljen uporabnik bilance. Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto poslovnih odločitev, ki temeljijo na bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju prodajo na odloženo plačilo (tveganje je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom naročiti blago, material ali storitev z rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da naročenega ne bodo prejeli) ali odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice (pomembna je donosnost). V knjigi bo bralec našel pripomočke, ki mu pomagajo oblikovati odgovore na postavljena vprašanja. Priložen je CD, na katerem so uporabni pripomočki za branje bilanc, ocenjevanje bonitete podjetja, obrestni izračuni, finančno načrtovanje in podobno 122 Naslov dela šifra Cena z DDV v€ Uvod v računovodstvo R1 40 Osnovno analize poslovanja R2 35 Obdavčitev podjetij R3 40 Organiziranje računovodstva R4 50 Računovodstvo (izide 2012) R5 50 Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev (izide 2012) R6 35 POPUSTI: Cena z DDV v € Člani IPR 20 % Člani Zbornice računovodskih servisov 10 % Študenti visoke šole za računovodstvo 20 % KNJIGE V PREDPRODAJI Za prednaročila za člane IPR in študente 25 % Za vse ostale 15 % IDEJA Knjiga je lahko čudovito darilo tudi za poslovne partnerje. Sporočite nam, da kupujete knjigo za svojega poslovnega partnerja in prejeli jo boste v darilnem pakiranju z lastnoročnim podpisom avtorja. 123 NAROČILNICA Naročnik /-ica Telefon: E-naslov: Naslov odpreme: Davčna številka: TRR številka pri banki: Odgovorna oseba: Datum naročila: DA, nepreklicno naročamo naslednje knjige (označi število kosov): Število izvodov Naslov dela šifra Uvod v računovodstvo R1 Osnove analize poslovanja R2 Obdavčitev podjetij R3 Organiziranje računovodstva R4 Finančno računovodstvo, kot ga razumejo v razvitih ekonomijah Evrope R5 Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev R6 Cene vsebujejo DDV. Naročilo pošljite na naslov: Inštitut za poslovodno računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana, ali po faxu na številko 059 090 962 ali po elektronski pošti [email protected]. Lahko nas tudi pokličete na telefon 059 090 960. 124 VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO Včlanjujem se v Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo, Stegne 21c,1000 Ljubljana: ČLAN (pravna ali fizična oseba): Naslov: Telefon: e-naslov: Kontaktna oseba člana: Davčna številka člana Številka TRR člana in banka: Odgovorna oseba: Članstvo prinaša naslednje obveznosti in ugodnosti: Obveznosti člana: Redno bom plačeval članarino Inštitutu v višini 100 EUR letno na račun SI56 2700 0000 0131 904 pri Faktor banki Ljubljana. Prizadeval si bom za razvoj poslovodnega računovodstva in povečanje njegovega ugleda v praksi. Sodeloval bom pri aktivnostih Inštituta in si prizadeval za izboljšanje kakovosti njegovega delovanja. Ugodnosti člana: Prejemal bom izvod revije Poslovodno računovodstvo. Uveljavljal bom ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij Inštituta. Uveljavljal bom ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki jih organizira Inštitut. Uveljavljal bom ugodnosti pri šolnini VŠR za člane Inštituta. Kraj in datum 125 Žig in podpis Programe izvajata VŠR in IPR v sodelovanju z: Več informacij na naslovu e-pošte: [email protected]
© Copyright 2024