letnem poročilu - Hranilnica Lon
LETNO POROČILO 2013 Letno poročilo 2013 Ljubezniv Oseben Način − v vsem kar delamo. Hranilnica LON je ponosni pokrovitelj Velikega simfoničnega orkestra Gimnazije Kranj že 13 let. Fotografije iz Velikega božičnega koncerta Gimnazije Kranj, 17. decembra 2013, Gallusova dvorana Cankarjevega doma. Letno poročilo 2013 Vsebina Uvod 1. 2. Poročilo uprave za poslovno leto 2013 Poročilo o delu nadzornega sveta in preveritvi letnega poročila za leto 2013 7 9 Poslovno poročilo 1. 2. 3. 3.1. 3.2. 3.3. 3.4. 3.5. 3.6. 3.7. 3.8. 3.9. 4. 5. 6. 7. 8. Predstavitev hranilnice in njenega okolja Poslovno leto 2013 v številkah Upravljanje s tveganji Kreditno tveganje Likvidnostno tveganje Obrestno tveganje Operativno tveganje Tveganje dobičkonosnosti Valutno tveganje Druga bančna tveganja Upravljanje s kapitalom Politika prejemkov Pomembni poslovni dogodki, nastali po datumu izkaza finančnega položaja Splošno gospodarsko okolje v letu 2013 Družbena odgovornost Skrb za zaposlene Komuniciranje z javnostmi Poročilo neodvisnega revizorja delničarjem Hranilnice LON d.d., Kranj 13 17 20 20 23 24 25 25 25 25 25 29 31 32 34 35 36 39 Računovodsko poročilo 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Izjava odgovornosti uprave Izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2013 in 31.12.2012 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2013 Izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2013 Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2013 Izkaz sprememb lastniškega kapitala v poslovnem letu 2013 in 2012 Pojasnila k računovodskim izkazom 43 44 46 48 49 51 53 Upravljanje s tveganji 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Kreditno tveganje Likvidnostno tveganje Obrestno tveganje Operativno tveganje Tveganje dobičkonosnosti Valutno tveganje Druga bančna tveganja Upravljanje s kapitalom 94 102 105 108 109 110 111 112 Uvod 1 Poročilo uprave za poslovno leto 2013 Bojan Mandič, član uprave Leto 2013 lahko ocenimo kot prelomno v reševanju bančne krize. Bonitetne agencije so v letu 2013 še dodatno zniževale bonitetno oceno Slovenije. Vse bonitetne agencije so kot ključni razlog navedle težave v bančnem sistemu, naraščajoči javni dolg in slabe napovedi za gospodarsko rast. Zahtevana donosnost slovenskih vrednostnih papirjev se je do pričetka sanacije bančnega sistema poviševala, kasneje pa pričela upadati. V zadnjem četrtletju leta 2013 se je nepričakovano izboljšala tudi makroekonomska slika Slovenije. Izdatni popravki navzgor kažejo na močnejše in hitrejše gospodarsko okrevanje od pričakovanj, kar je razlog za zmerni optimizem v letu 2014. Teodor Žepič, predsednik uprave Dolg in primanjkljaj države sta se lani močno povečala predvsem zaradi ukrepov za reševanje bank. Po ocenah Evropske komisije je lani primanjkljaj države znašal 14,9 % BDP in dolg 71,9 % BDP. V drugi polovici leta 2013 je bil izveden skrbni pregled bank, z namenom oceniti sposobnost slovenskega bančnega sistema, da se zoperstavi močnemu poslabšanju makroekonomskih in tržnih pogojev, kot jih je predvidel neugodni scenarij za triletno obdobje, od vključno 2013 do 2015. Na podlagi skrbnega pregleda je bil ugotovljen primanjkljaj najbolj kakovostnega kapitala v višini 4,8 mrd EUR, ki bi ga ob uresničitvi scenarija potencialno lahko izkazala skupina v pregled vključenih bank. 7 Letno poročilo 2013 Kljub nižjemu poslovnemu rezultatu je večino ciljev poslovanja hranilnica uresničila. Bilančna vsota, ki se je povišala na 217 mio EUR in kapitalska ustreznost v višini 12,26 %, predstavljata kvalitetna temelja za poslovanje hranilnice v prihodnjih letih. Reševanje na način vključevanja izbrisa podrejenih obveznic je prizadel tudi hranilnico, posledica je bistveno nižji poslovni rezultat kot je bilo načrtovano. Dobiček pred obdavčitvijo znaša 268 tisoč EUR, dobiček po obdavčitvi pa 240 tisoč EUR in je pod pričakovanji. Skupščini delničarjev hranilnice bo predlagano izplačilo dividend v višini 2,00 EUR bruto na delnico. V hranilnici je bilo konec leta 2013 zaposlenih 78 oseb, katerih produktivnost, merjena z bilančno vsoto na zaposlenega, znaša 2,78 mio EUR. Hranilnica v prihodnje načrtuje rast bilančne vsote in razporejanje približno polovice čistega dobička poslovnega leta v rezerve, kar posledično pomeni krepitev kapitalske trdnosti. Hranilnica je že od same ustanovitve usmerjena v zbiranje depozitov. Ta usmeritev se je pokazala kot pravilna, saj je zadolževanje razen zadolževanja pri Evropski centralni banki, skoraj povsem zaustavljeno. V letu 2013 je hranilnica je uspela povišati obseg depozitov za 15 mio EUR, od tega je velik delež dolgoročnih depozitov gospodinjstev. Kot še posebej uspešno ocenjujemo zbiranje vpoglednih virov kot posledico novodprtih računov tako prebivalstva kot pravnih oseb. Hranilnica je uspela zbrati za 8 mio EUR novih vpoglednih vlog in popolnoma izpolnila cilje na tem segmentu. Tudi v prihodnje namerava hranilnica vse aktivnosti usmeriti v odpiranje novih računov tako pravnih oseb kot gospodinjstev, saj bo le z vpoglednimi viri lahko dosegala ustrezen poslovni rezultat. Eden izmed ciljev, ki ni bil povsem uresničen je pospešitev kreditiranja tako prebivalstva kot malega gospodarstva. Krediti nebančnemu sektorju so se sicer povišali za 3 mio EUR je s čimer je ustavljen večletni trend upadanja kreditiranja. Glavnino rasti sicer predstavlja kreditiranje malega gospodarstva. V hranilnici se v težavnih razmerah še posebej zavedamo pomena zagotavljanja varnosti vlog varčevalcev in obvladovanja vseh vrst tveganj, ki so pogoj za dolgoročno uspešno poslovanje. Težavne gospodarske razmere, zahteve regulatorja in povišanje obsega poslovanja s pravnimi osebami povečujejo potrebo Bojan Mandič, član uprave 8 hranilnice po učinkovitem obvladovanju tveganj, čemur hranilnica v zadnjih letih namenja veliko aktivnosti. Poslanstvo in vizija hranilnice imata zapisano: “Najvišjo stopnjo zadovoljstva naših komitentov in izpolnitev njihovih pričakovanj dosegamo preko hitrega in kvalitetnega servisa, individualne obravnave, konkurenčnih produktov, velike prilagodljivosti in prožnosti z bančnimi storitvami na Ljubezniv Oseben Način. Želimo biti vseslovenska hranilnica, ki uspešno posluje, krepi svojo prepoznavnost na trgu in se zaveda trdnih temeljev poslovanja. Komitentom bomo še naprej zagotavljali varnost, delničarjem pa stabilno rast vrednosti družbe in ustrezno donosnost”. Skladno z zgoraj zapisanim sporočilom bomo poslovali tudi v prihodnje. V začetku leta 2013 smo v Domžalah odprli poslovno enoto, ki je namenjena predvsem servisiranju malega gospodarstva. Poslovanje z gospodarskimi subjekti, podjetji in samostojnimi podjetniki, vidimo v hranilnici kot pomemben segment našega delovanja in velik potencial za doseganje rasti obsega poslovanja in prihodkov v prihodnosti. V letu 2014 bomo razširili ali preselili na novo lokacijo poslovne enote Grosuplje, Novo mesto in Velenje. Hranilnica bo v letu 2014 pričela z gradnjo že nekaj let načrtovane nove poslovne stavbe v Kranju. Hranilnica kot majhna finančna ustanova zaradi majhnega tržnega deleža in velikih težav večjega dela bančnega sistema lahko ohranja manjšo in stabilno rast tudi v prihodnje in posledično povečuje tržni delež. Z novimi, večjimi prostori in načrtovanimi kadrovskimi okrepitvami v bližnji prihodnosti bomo potencial hranilnice v prihodnjih letih skušali še dodatno izkoristiti. Hranilnica je v letu 2013 uspešno zaključila 11. izdajo navadnih delnic LONR. Vpisanih in vplačanih je bilo 4.046 delnic, osnovni kapital se je tako povečal na 3.256.575 EUR. Uprava se želi zahvaliti komitentom hranilnice in poslovnim partnerjem, s katerimi smo ustvarili uspešno sodelovanje in zaupanje. Zahvaljujemo se tudi članom nadzornega sveta, ki so s spremljanjem poslovanja, s svojimi predlogi in idejami zagotovili trdnost hranilnice. Zahvala gre tudi vsem sodelavcem, ki so ogledalo hranilnice in so soustvarjali uspešno zgodbo ter uresničevali zastavljene cilje. Teodor Žepič, predsednik uprave 2 Poročilo o delu nadzornega sveta in preveritvi letnega poročila za leto 2013 Nadzorni svet je v letu 2013 skladno z njegovimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi in pooblastili nadziral in spremljal poslovanje hranilnice ter delo uprave. Okvir za delovanje nadzornega sveta opredeljujejo zakonodaja (Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic) in interni akti hranilnice (Poslovnik o delu nadzornega sveta, Poslovnik o delu revizijske komisije) ter ostali pravilniki, ki se nanašajo na poslovanje hranilnice. V letu 2013 se je Nadzorni svet sestal na 7 rednih sejah in 3 korespondenčnih sejah in obravnaval: - poslovno strategijo in politike, poslovni načrt za leto 2013, investicijske odločitve, tekoče rezultate poslovanja in stroškovno učinkovitost, kvaliteto kreditnega portfelja, rezultate pregledov s strani zunanjih inštitucij, naložbe, za katere se je zaradi izpostavljenosti zahtevalo soglasje Nadzornega sveta, poročila službe notranje revizije, službe upravljanja s tveganji in varnostnega foruma. Nadzorni svet meni, da je poslovanje hranilnice primerna podlaga za prihodnji razvoj hranilnice ter ugotavlja, da je uprava vodila hranilnico uspešno in v skladu z Zakonom o bančništvu, Zakonom o gospodarskih družbah, pooblastili in sklepi nadzornega sveta hranilnice ter skupščine hranilnice. Revizijska komisija, katere pristojnost je, da daje mnenje k letnemu poročilu hranilnice, k predlogu imenovanja neodvisnega revizorja za revidiranje finančnih izkazov in k letnemu poročilu službe notranje revizije, se je v letu 2013 sestala na eni seji. Na podlagi obsega opravljenih aktivnosti, na podlagi dejstva, da je nadzorni svet na svojih sejah deloval v polni sestavi, predsednik in člani nadzornega sveta ocenjujejo, da je bilo delo nadzornega sveta v letu 2013 izvedeno strokovno korektno in da ni prihajalo do odstopanj od dobre prakse. Vodenje računovodstva, računovodske izkaze in poslovno poročilo je preverila revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.. Postopke notranjih kontrol je preverjala Služba notranje revizije v skladu s Standardi notranjega revidiranja in Pravilnikom o delovanju notranje revizijske službe. Hranilnica je računovodske izkaze izdelala v skladu z veljavno zakonodajo in predpisanim računovodskim okvirom, zato ji je bilo izdano revizijsko mnenje brez pridržkov. Nadzorni svet je preveril revidirano letno poročilo hranilnice za leto 2013 z računovodskimi izkazi hranilnice in meni, da sta uprava hranilnice in nadzorni svet izpolnila vse zakonske zahteve v poslovnem letu 2013. Nadzorni svet ugotavlja, da je hranilnica v letu 2013 glede na pogoje poslovanja poslovala uspešno. Nadzorni svet ugotavlja, da je upravljanje s tveganji v hranilnici ustrezno. Hkrati ugotavlja, da so bile razmere za poslovanje v letu 2013 izrazito slabe, kljub temu pa je hranilnica uspela zagotoviti varno, stabilno ter stroškovno učinkovito poslovanje. Glede na zgoraj navedeno nadzorni svet hranilnice izraža pozitivno mnenje k letnemu poročilu za leto 2013. Slavko Erzar, predsednik nadzornega sveta Nadzorni svet je s pomočjo gradiv in poročil strokovnih služb odgovorno spremljal poslovanje ter nadziral vodenje hranilnice. Nadzoroval je izvrševanje sprejetih sklepov na sejah nadzornega sveta, obravnaval in sprejel poročila službe notranje revizije in službe upravljanja s tveganji ter poročila uprave o poslovanju hranilnice. 9 Poslovno poročilo 1 Predstavitev hranilnice in njenega okolja 1.1. Osebna izkaznica hranilnice Firma Hranilnica LON d.d., Kranj Kraj in datum vpisa v sodni register Okrožno sodišče v Kranju, 6.7.1992 Številka registrskega vložka 1/03560/00 Osnovni kapital 3.256.575,00 EUR Matična številka hranilnice 5624908 Davčna številka hranilnice SI40451372 Organi upravljanja uprava, nadzorni svet in skupščina Uprava hranilnice Uprava ima dva člana. Od 11. septembra 2006 dalje je predsednik uprave Teodor Žepič, član uprave pa Bojan Mandič. Nadzorni svet Nadzorni svet sestavljajo trije člani, izvoljeni za obdobje 5 let. Predsednik nadzornega sveta je Slavko Erzar, namestnik predsednika Darko Prezelj in član Igor Mihelj. Dejavnosti hranilnice: Na podlagi sklepov Sveta Banke Slovenije in uskladitve izdanih dovoljenj z določbami ZBan-1 hranilnica lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve iz 10. člena: 1. Sprejemanje depozitov, 2. - Dajanje kreditov, ki vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting), 5. Izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic), v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz 4. točke tega člena, 6. Izdajanje garancij in drugih jamstev, 7. Trgovanje za svoj račun ali za račun strank: - s tujimi plačilnimi sredstvi v okviru menjalniškega poslovanja; trgovanje za svoj račun, - z instrumenti denarnega trga, 13. Kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb, 14. Oddajanje sefov, in dodatne finančne storitve po 11. členu: 4. Plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja, 5. Kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih. 13 Letno poročilo 2013 Hranilnica lahko posluje le v evrih, razen v okviru menjalniškega poslovanja. vidika poslovanja z optimizacijo poslovnih procesov, z zagotavljanjem ustreznega tehnološkega napredka IT sistemov ter kadrovsko okrepitvijo. Poslovno leto hranilnice je enako koledarskemu letu. 1.2. Razvojna pot Hranilnice LON Hranilnica LON d.d., Kranj je bila ustanovljena 26. januarja 1992, poslovati pa je začela 12. julija istega leta. Sprva je s strani Banke Slovenije pridobila dovoljenje za poslovanje le v okviru svoje regije, po pripojitvi Hranilnice Magro d.d. Grosuplje leta 1995, pa je poslovanje razširila na celotno državo. V letu 2013 je hranilnica v svojo poslovno mrežo vključila poslovno enoto Domžale. Hranilnica danes posluje na sedežu hranilnice in še v enajstih poslovnih enotah po vsej državi ter vse bolj postaja vseslovenska hranilnica. Temelj poslovanja hranilnice predstavlja zbiranje depozitov prebivalstva in gospodarstva, ki predstavljajo pomemben del pasivne strani izkaza finančnega položaja hranilnice. Hranilnica je v primerjavi s celotnim bančnim sektorjem pri zbiranju vlog in depozitov nadpovprečno uspešna, kar se je izkazalo za pravilno usmeritev v časih, ko je pridobivanje drugih virov oteženo. Zbrane hranilne vloge hranilnica primarno vlaga v kreditiranje potrošnikov in malega gospodarstva. 1.3. Poslovna usmeritev in strategija Hranilnice LON Zaradi visokih obrestnih mer na pasivni strani in pomanjkanja ustreznih naložb načrtovana rast bilančne vsote zavestno ni bila dosežena. Strategija hranilnice bo tudi v letu 2014 usmerjena v takšno politiko obrestnih mer, ki bo spodbujala k dolgoročnejšemu varčevanju, kar bo posledično izboljšalo strukturo bilance hranilnice. Kratkoročno varčevanje bo spodbujala na način, ki bo hranilnici prinašal ustrezno obrestno maržo. Tudi v prihajajočem letu namerava hranilnica največji poudarek dati pridobivanju osebnih računov komitentov. Novi osebni računi predstavljajo podlago za pospeševanje potrošniškega kreditiranja. Hranilnica bo nadaljevala z aktivnim trženjem stanovanjskih kreditov. Procesiranje hitrih kreditov na trgovskih mestih, ni doseglo takšnega obsega kot je bilo načrtovano. Vzrok je predvsem v gospodarski krizi, ki preprečuje nakupe trajnih potrošnih dobrin. Kreditiranje etažnih lastnikov postaja eno izmed strateških področij na področju kreditiranja. Krediti zaradi svoje razpršenosti in krajše ročnosti predstavljajo varno in donosno naložbo. Zastoj v kreditiranju gospodarstva hranilnici omogoča tudi povečevanje kreditiranja srednjih in velikih pravnih oseb ustrezne bonitete, ki do tega trenutka hranilnici niso bile dostopne. Hranilnica vidi priložnost na tem področju tudi v prihodnje. Z namenom zmanjševanja tveganj bo kreditni portfelj čimbolj razpršila. Hranilnica je v letu 2013 uresničila naslednje zastavljene cilje: Uprava načrtuje, da bo hranilnica v letu 2014: - - - s konkurenčno politiko obrestnih mer pridobila nove varčevalce, povečala obseg kreditiranja s pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki, uvedla nove produkte, izpopolnila sistem upravljanja s tveganji. Neuresničen je načrtovan poslovni rezultat in s tem povezana donosnost kapitala. Reševanje bančnega sistema na način, ki vključuje prenehanje podrejenih obveznic, je prizadel tudi hranilnico. Posledica je bistveno nižji poslovni rezultat kot je bilo načrtovano. Dobiček pred obdavčitvijo znaša 268 tisoč EUR, dobiček po obdavčitvi pa 240 tisoč EUR. Hranilnica načrtuje, da bo tudi v prihodnje krepila status na trgu s povečevanjem tržnega deleža, razvijanjem in uveljavljanjem novih produktov ter povečevanjem zadovoljstva komitentov. V prihodnje želi še izboljšati finančno poslovanje s povečanjem stroškovne učinkovitosti, izboljševanjem organizacijsko-procesnega 14 - obseg poslovanja ohranila na ravni leta 2013, hkrati bo odplačala večji del kredita pri ECB, kar pomeni da bo bilančna vsota hranilnice ob koncu leta 2014 znašala vsaj 217 mio EUR, ustvarila dobiček po obdavčitvi, ki bo znašal 2.198 tisoč EUR prenovila oziroma preselila 3 poslovne enote, pričela z gradnjo poslovne stavbe v Kranju, povečala obseg kreditiranja pravnih oseb za 65 % ter samostojnih podjetnikov za več kot 40 % povečala obseg kreditiranja na področju kreditiranja potrošnikov. Na področju novih produktov in storitev bo hranilnica: - uvedla varčevanje Zlata renta, pričela s kreditiranjem etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, dokončala uvedla uvedbo limita z redukcijo za fizične osebe, - uvedla predplačniško kartico MasterCard za fizične osebe. Na področju kadrov in organizacije hranilnice uprava načrtuje, da bo: - vzpostavila srednjo raven odločanja, prenovila pogodbe o zaposlitvi, kadrovsko okrepila podporne službe hranilnice (tehnologija, računovodstvo, kontroling, IT), vzpostavila pravno službo skupaj s področjem zagotavljanja skladnosti in varstva osebnih podatkov in informacij. Na področju informacijske tehnologije in varnosti bo hranilnica: - nadaljevala s projektom popisa in informatizacije poslovnih procesov, posodobila delovne postaje, nadaljevala s projektom virtualizacije strežnikov, nadaljevala s projektom opremljanja poslovalnic z UPS napravami, nadgradile se bodo podatkovne baze na Oracle 11g, nadgradili se bodo vsi BA (OS Windows 7), zamenjala eSafe Mail rešitve z McAfee Email Gtw rešitvijo, zamenjala obstoječe rešitve za varnostno kopiranje z novejšo. Na področju upravljanja s tveganji, kapitala in kapitalske ustreznosti bo hranilnica: - - v okviru I. stebra kapitalske ureditve zagotavljala kapitalsko ustreznost nad 11,60 %, zagotavljala ustrezno višino kapitala za tveganja v okviru II. stebra kapitalske ureditve, zagotavljala količnik kapitalske ustreznosti TIER 1 na ravni 9,30 %, vzdrževala razmerje med interno oceno kapitalskih potreb ni kapitalsko zahtevo na ravni 145 % vzdrževala ustrezno likvidnostno pozicijo in zagotavljala količnik prvega likvidnostnega razreda 10 % nad predpisano višino, ter pričela aktivnosti za doseganje količnika drugega likvidnostnega razreda nad 1, izvajala prilagoditve regulatornim zahtevam, poslovala skladno s postavljenim limitnim sistemom po posameznih vrstah tveganj, stalno preverjala plan neprekinjenega poslovanja, izvajala ustrezne stres teste. 1.4. Poslovna mreža hranilnice SEDEŽ HRANILNICE Hranilnica LON d.d., Kranj Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj T: 04 28 00 777, F: 04 20 11 337 E-pošta: [email protected], internet: www.lon.si SWIFT BIC: HLONSI22 IBAN: SI56 0100 0000 6000 018 Poslovna enota KRANJ Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj T: 04 28 00 714, F: 04 20 11 337 Poslovna enota GROSUPLJE Kolodvorska 3, 1290 Grosuplje T: 01 32 05 510, F: 01 32 05 516 Poslovna enota POSTOJNA Titov trg 3, 6230 Postojna T: 05 62 05 560, F: 05 62 05 566 Poslovna enota LJUBLJANA Breg 22, 1000 LJubljana T: 01 32 05 500, F: 01 32 05 506 Poslovna enota CELJE Krekov trg 7, 3000 Celje T: 03 62 05 530, F: 03 62 05 536 Poslovna enota NOVO MESTO Rozmanova ulica 10, 8000 Novo mesto T: 07 62 02 580, F: 07 62 02 586 Poslovna enota VELENJE Trg mladosti 6, 3320 Velenje T: 03 62 05 540, F: 03 62 05 546 Poslovna enota NOVA GORICA Tolminskih puntarjev 8, 5000 Nova Gorica T: 05 62 05 550, F: 05 62 05 556 Poslovna enota MARIBOR Prešernova 1, 2000 Maribor T: 02 62 00 520, F: 02 62 00 526 Poslovna enota BREŽICE Cesta 1. borcev 21, 8250 Brežice T: 07 62 02 570, F: 07 62 02 576 Poslovna enota ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 2, 4220 Škofja Loka T: 04 28 00 791, F: 04 28 00 796 Poslovna enota DOMŽALE Ljubljanska cesta 81, 1230 Domžale T: 01 32 09 590, F: 01 32 09 596 15 Letno poročilo 2013 1.5. Organizacijska shema hranilnice UPRAVA HRANILNICE ZALEDNE SLUŽBE 16 POOBLAŠČENCA UPRAVE SLUŽBA UPRAVLJANJA S TVEGANJI POSLOVNA MREŽA (12 POSLOVNIH ENOT) SLUŽBA NOTRANJE REVIZIJE SLUŽBA MARKETINGA IN KOMUNICIRANJA SLUŽBA RAČUNOVODSTVA SLUŽBA ZA SPLOŠNE, PRAVNE IN KADROVSKE ZADEVE SLUŽBA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE SLUŽBA ZAKLADNIŠTVA SLUŽBA PLAČILNEGA PROMETA 2 Poslovno leto 2013 v številkah Hranilnica je poslovno leto 2013 zaključila z bilančno vsoto 217,05 mio EUR, kar predstavlja 7 % rast v primerjavi z letom 2013. obseg kreditov prebivalstvu znižal za 2 %, se je obseg kreditov pravnim osebam povišal za 30 %. 2.1. Finančni rezultat hranilnice Prikaz rasti bilančne vsote v letih 2009 – 2013 Finančni rezultat hranilnice je podrobneje predstavljen v izkazu poslovnega izida. V letu 2013 je hranilnica realizirala za 268 tisoč EUR dobička pred obdavčitvijo, čisti dobiček po obdavčitvi pa znaša 240 tisoč EUR. Finančni rezultat je nižji zaradi oslabitev podrejenih vrednostnih papirjev Banke Celje. Brez tega posega bi bil rezultat 1.097 tisoč EUR višji in bi presegel dobiček leta 2012 in načrtovani dobiček za leto 2013. v 1000 EUR 250.000 200.000 Dobiček pred obdavčitvijo 150.000 v 1000 EUR 100.000 1600 50.000 1400 1200 0 Leto 2009 2010 2011 2012 2013 Skupni delež kreditov, odobrenih nebančnemu sektorju, dosega 43,29 % in je glede na leto 2012 višji za 1,09 odstotne točke. Delež kreditov v bilančni vsoti je po dolgih letih upadanja ponovno višji. V primerjavi z letom 2010 je delež še vedno nižji za 12,41 odstotne točke. 1000 800 600 400 Na pasivni strani predstavljajo največji delež vloge nebančnega sektorja. Skupni delež zbranih depozitov in hranilnih vlog nebančnega sektorja znaša 77,25 % bilančne pasive in je v primerjavi z letom 2012 višji za 9,9 odstotne točke. Celoten znesek vlog nebančnega sektorja znaša 167,7 mio EUR in je višji za 15 mio EUR. Podatek kaže, da je hranilnici tudi v zelo konkurenčnem okolju uspelo ohraniti zaupanje varčevalcev, tako prebivalstva kot tudi samostojnih podjetnikov in pravnih oseb. V primerjavi s preteklim letom se je obseg kreditiranja nebančnemu sektorju povišal za 3,57 %. Medtem, ko se 200 0 Leto 2009 2010 2011 2012 2013 Čisti dobiček na delnico za poslovno leto 2013 znaša 5,53 EUR, predlog uprave hranilnice skupščini delničarjev je, da se izplača dividenda v višini 2,00 EUR bruto na delnico. Del čistega dobička se po sklepu uprave in nadzornega sveta v skladu s statutom razporedi v rezerve hranilnice, skupščina pa bo odločala o izplačilu dividend in razporeditvi preostanka bilančnega dobička. 17 Letno poročilo 2013 2.2. Finančni položaj hranilnice Finančni položaj hranilnice ob koncu leta 2013 je predstavljen v izkazu finančnega položaja. Položaj hranilnice na dan 31.12.2013 lahko opišemo z naslednjimi parametri, ki zbirno predstavljajo hranilnico in njen finančni položaj konec leta v primerjavi s predhodnim letom: - hranilnica je v letu 2013 povečala bilančno vsoto za 7,06 %, celotni kapital hranilnice znaša 9.717 tisoč EUR, knjigovodska vrednost delnice znaša 226,81 EUR, - 2.3. - - - porasli so predvsem dolgoročni viri sredstev, znesek kreditov nebančnemu sektorju se je povišal na 89,7 mio EUR, kar pomeni 3,6 % rast v primerjavi s preteklim letom, hranilnica je izboljšala razmerje bilančna vsota na zaposlenega. V hranilnici trenutno dosegamo povprečje bilančne vsote 2,782 mio EUR na zaposlenega, kar pomeni 1,53 % rast v primerjavi z letom 2012, hranilnica je realizirala obrestno maržo v višini 1,94 %. Pomembnejši podatki o poslovanju in nekateri kazalniki poslovanja Hranilnice LON Pomembnejši podatki v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 31.12.2011 Bilančna vsota 217.048 202.809 185.529 Skupni obseg depozitov nebančnega sektorja 167.664 152.501 146.441 39.956 34.538 40.769 127.708 117.963 105.672 Skupni obseg danih kreditov nebančnemu sektorju 89.744 86.596 83.611 - pravnih in drugih oseb 21.669 18.821 14.457 - prebivalstva 68.075 67.775 69.154 Celotni kapital hranilnice 9.717 8.380 9.006 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije 5.546 4.280 4.285 23.444 19.874 21.000 Čiste obresti 4.146 4.025 3.449 Čisti neobrestni prihodki 2.319 2.827 2.653 Stroški dela, splošni in administrativni stroški 4.652 4.545 4.124 380 342 333 1.165 531 316 268 1.434 1.329 Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 28 258 270 Število zaposlenih 78 74 64 Število delničarjev 422 394 406 43.421 39.375 39.375 75 75 75 226,81 216,24 229,74 - pravnih in drugih oseb - prebivalstva Obseg zunajbilančnega poslovanja Amortizacija Oslabitve in rezervacije Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja Število delnic Nominalna vrednost delnic (v EUR) Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 18 v 1000 EUR Kazalnik 31.12.2013 31.12.2012 31.12.2011 12,26 11,8 10,7 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije za prevzete obveznosti / razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke 1,64 1,27 1,60 Obrestna marža 1,94 2,03 2,05 Marža finančnega posredništva 3,03 3,46 3,63 Donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,13 0,72 0,79 Donos na kapital pred obdavčitvijo 3,20 17,91 14,23 Donos na kapital po obdavčitvi 2,87 14,69 11,34 Operativni stroški / povprečna aktiva 2,36 2,47 2,65 Likvidna sredstva / kratkoročne vloge do nebančnega sektorja 60,69 42,66 26,94 Likvidna sredstva / povprečna aktiva 22,99 16,78 11,70 Kapitalska ustreznost (v %) 2.4. Aktivnosti na področju tehnologije in informatike V letu 2013 smo nadaljevali s strategijo vlaganj v razvoj informacijske podpore storitvam, ki jih nudimo našim komitentom. Nadaljevali smo z razvojem bančne aplikacije. V mesecu januarju 2013 smo prešli na t.i. trinivojsko arhitekturo podatkovnih baz. Za te potrebe smo namestili aplikacijski strežnik Oracle Fusion Middleware 11g. V letu 2013 smo vpeljali tudi možnost odplačila posredniških kreditov preko SEPA direktnih obremenitev. Vključili smo se v sistem e-računi kot banka prejemnica računov. V mesecu septembru smo pričeli z migracijo strežnikov na virtualno okolje. Posamezne strežnike smo nadomestili z zmogljivo skupino strežnikov. S tem se je bistveno povečala razpoložljivost, zanesljivost in varnost ključnih strežnikov. Sprotno smo menjali dotrajano računalniško strojno in programsko opremo z novejšo. 2.5. Poročilo službe notranje revizije Služba je usmerjena k sistematičnemu in strokovnemu pristopu pri ocenjevanju upravljanja s tveganji in kontrolnega sistema. Odgovorna je za opravljanje vseh vrst revizij poslovnih enot in posameznih poslovnih funkcij. Fokus pri delu je predvsem na presoji ugotavljanja ustreznosti postopkov, vgrajenih za obvladovanje tveganj, ugotavljanje dejanskega stanja, kakovost vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi pravili, možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov v smeri povečanja kakovosti delovanja hranilnice. Služba notranje revizije seznanja upravo o ugotovitvah posameznih reviziji s poročili, polletno pa poroča tudi nadzornemu svetu ter revizijski komisiji. V službi je naloge revidiranja v letu 2013 opravljala ena zaposlena, ki ima strokovni naziv revizor ter univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri. Izobraževanje s področja notranjih revizij v bankah, s področja računovodstva ter računalniških znanj, je bilo kot vselej tudi v letu 2013 stalna naloga. V letu 2013 je služba notranje revizije opravila 12 rednih in 3 izredne revizijske preglede na različnih področjih poslovanja hranilnice. Poleg lastnih revizij je služba v letu 2013 izvedla revizijo področja, kjer je sodeloval zunanji veščak. Hranilnica ima v skladu z zakonom o bančništvu organizirano službo notranje revizije, ki je organizacijsko in funkcionalno ločena od drugih segmentov delovanja hranilnice. Služba deluje v skladu z zakonom o bančništvu, zakonom o revidiranju, mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom načel in poklicne etike ter Listino o ustanovitvi službe notranje revizije v Hranilnici LON d.d., Kranj. 19 Letno poročilo 2013 3 Upravljanje s tveganji Hranilnica obravnava upravljanje s tveganji kot stalen proces v okviru rednega delovnega procesa. Upravljanje s tveganji se nanaša na ugotavljanje, merjenje in obvladovanje tveganj, ki se pojavljajo pri poslovanju. V tem procesu aktivno sodelujejo uprava hranilnice, služba upravljanja s tveganji, služba notranjega revidiranja in druge strokovne službe. Za spremljanje tveganj je v hranilnici pristojna služba upravljanja s tveganji, ki pripravlja mesečna poročila o izpostavljenosti hranilnice posameznim tveganjem in jih posreduje v obravnavo Odboru za tveganja, katerega člana sta tudi oba člana uprave. Odbor za tveganja se praviloma sestaja mesečno. Njegova naloga je pregled strukture izkaza finančnega položaja, kapitalske ustreznosti, likvidnostnega tveganja, izpostavljenosti obrestnemu tveganju, kreditnemu tveganju, operativnemu tveganju, analizi in simulacijam uspešnosti poslovanja in dobičkonosnosti. 3.1.1. Merjenje kreditnega tveganja Hranilnica meri kreditno tveganje skladno z izdelano interno metodologijo pregleda in ocenjevanja kreditnega portfelja, ki je poenotena z zahtevami MSRP. Z metodologijo so določena podrobnejša merila ocenjevanja in oslabitev finančnih sredstev, sklep pa zavezuje odgovorne ves čas pravnega razmerja k spremljavi poslovanja dolžnika in kvalitete zavarovanja terjatve ter ustreznemu vodenju kreditne mape. O posamičnih oslabitvah finančnih naložb odloča kreditni odbor. Hranilnica finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrsti v skupine po vrstah dolžnika in značilnostih produkta, oceni višino izgub iz kreditnega tveganja ter oblikuje ustrezne oslabitve in rezervacije glede na tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih poslov. V primeru, da služba upravljanja s tveganji ugotovi povečano izpostavljenost kreditnemu, obrestnemu ali likvidnostnemu tveganju, o tem takoj neposredno poroča upravi. Uprava sprejme ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in jih posreduje strokovnim službam, ki so jih dolžne realizirati. Dodatno hranilnica kreditnega portfelja. Hranilnica zagotavlja ustrezno višino kapitala glede na specifične lastnosti poslov, ki jih opravlja. Kapitalsko ustreznost izračunava v skladu z metodologijo, ki jo s Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic predpisuje Banka Slovenije. Količnik kapitalske ustreznosti, ki ga hranilnica spremlja najmanj trimesečno, je na dan 31.12. 2013 znašal 12,26, na dan 31.12. 2012 pa 11,80. Kreditno sposobnost fizičnih oseb ugotavlja kreditni referent ob pripravi kreditnega predloga, kreditno sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov pa bonitetna služba. Hranilnica pri upravljanju s kreditnimi tveganji upošteva z ZBan-1 in s Sklepom o veliki izpostavljenosti predpisano zgornjo raven izpostavljenosti do enega komitenta. 3.1. b) Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila zapadlih dolgov s strani dolžnikov. Temeljni cilji upravljanja s kreditnim tveganjem so maksimiranje dobička, zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja ter doseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja. 20 izvaja poglobljene 3.1.2. Kreditna politika in postopki a) Priprava kreditnega predloga analize Odobritev kreditov in limitov Pri odobravanju kreditov hranilnica upošteva vse zakonske omejitve. V skladu z ZBan-1 izpostavljenost iz naslova odobrenih kreditov, garancij in drugih terjatev do enega kreditojemalca ali skupine povezanih oseb ne sme presegati 25 % kapitala hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb preseže 10 % kapitala hranilnice, je potrebno soglasje nadzornega sveta. Soglasje je potrebno tudi v primeru odobritve kredita osebi ali skupini povezanih oseb, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju s hranilnico, če izpostavljenost hranilnice do te osebe ali skupine povezanih oseb presega ali bo na podlagi tega posla presegla 100 tisoč EUR. V hranilnici sta oblikovana dva organa, ki imata pristojnosti odobravanja naložb (kreditov, limitov, idr.). Kreditne komisije imajo omejen obseg pristojnosti orientirane izključno na določene potrošniške kredite, pri katerih izpostavljenost do kreditojemalca skupaj z obravnavano naložbo ne presega 10 tisoč EUR in so zavarovani pri zavarovalnici. Vse ostale naložbe odobrava kreditni odbor. c) Spremljanje in izterjava kreditov Spremljanje kreditov zagotavlja zaledna služba na sedežu hranilnice, ki zagotavlja tudi izterjavo kreditov. Njena naloga je: - - priprava obračunov obresti, razmejevanja stroškov odobritve in obračunavanje stroškov vodenja, spremljanje ustreznosti zavarovanj, aktiviranje trajnikov za poplačila kreditov v breme transakcijskih računov, odprtih v hranilnici (trajniki), spremljanje odplačevanja in opominjanje v primeru ugotovljene zamude, vodenje postopka izterjave in priprava odškodninskega zahtevka zavarovalnici ali unovčenje drugih oblik zavarovanja, kot je poplačilo iz naslova depozita, vodenje postopka izterjave poroka oziroma predaja primera pravni službi, v primeru drugih oblik zavarovanja, spremljanje in analiziranje škodnih zahtevkov. Zaledna služba tedensko poroča Komisiji za rizične terjatve (KRT) o uspešnosti izterjave, škodnih dogodkih in unovčenjih zavarovanj. Komisija za rizične terjatve se sestaja tedensko in odloča o postopkih izterjave, predlogih za prestrukturiranje kreditov in predlogih za odpis neizterljivih terjatev. 3.1.3. 3.1.4. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS 39 in interno metodologijo. V bilančni postavki finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo izkazuje terjatve do države (obveznice RS) oz. terjatve, za katerih izplačilo jamči država (SOS2E) za katere ne oblikuje oslabitev oziroma rezervacij. Med finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo izkazuje tudi obveznice poslovnih bank in ene nefinančne družbe. Ena obveznica banke je podrejena obveznica (banka se mora dokapitalizirati do 30.06.2014), in za katero je hranilnica na dan 31.12.2013 oblikovala oslabitev v višini 70 %. Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s točko 7.2.b. Pojasnila k računovodskim izkazom. V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno, vendar hranilnica ocenjuje, da oslabitev ni potrebna. Med finančnimi sredstvi v posesti do zapadlosti so prav tako obveznice RS, zakladne menice, obveznice bank in drugih za katerih izplačilo jamči država Slovenija, druge obveznice bank in nefinančne družbe, za katere je hranilnica sprejela sklep, da jih namerava in zmore držati do zapadlosti. Tudi v skupini finančnih sredstev do zapadlosti ima hranilnica podrejeno obveznico iste banke, za katero je na dan 31.12.2013 oblikovala 70 % oslabitev. Dve obveznici nefinančnih družb sta oslabljeni v odstotku za skupinske oslabitve izpostavljenosti do velikih družb. Hranilnica je v letu 2013 ukinila neto 137 tisoč EUR predhodno oblikovanih oslabitev. Ukinitev oslabitev je posledica ukinitve oblikovanih oslabitev reprogramiranih terjatev, ki so zavarovane pri zavarovalnici in izkušnje kažejo, da iz teh terjatev hranilnica ne pričakuje izgub. Pregled zapadlih terjatev je razviden iz tabel v poglavju Upravljanje s tveganji tč. 1.3. Kreditna zavarovanja Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih. Potrošniški krediti in krediti, odobreni osebam, ki opravljajo dejavnost, so večinoma zavarovani pri zavarovalnici, z zastavno pravico na nepremičnini, s poroki ali s premijo za lastno zavarovanje. Krediti, odobreni pravnim osebam, so zavarovani večinoma z oblikami, kot so: vpis hipoteke, poroštva drugih pravnih ali fizičnih oseb, menice z menično izjavo in cesijske pogodbe. Pregled zavarovanih kreditov je razviden iz tabele v poglavju Upravljanje s tveganji tč. 1.1. 21 Letno poročilo 2013 Pregled kreditov po deležu zapadlih terjatev a) na dan 31.12.2013 Stanje terjatev Zapadle terjatve Popravek vrednosti v 1000 EUR Neto zpostavljenost 10 največjih pravnih oseb in s.p. 9.372 0 (377) 8.995 10 največjih fizičnih oseb 1.856 3 (27) 1.829 80.533 2.192 (1.613) 78.920 91.761 2.195 (2.017) 89.744 Stanje terjatev Zapadle terjatve Popravek vrednosti Drugi Skupaj b) na dan 31.12.2012 10 največjih pravnih oseb in s.p. 10 največjih fizičnih oseb Drugi Skupaj v 1000 EUR Neto zpostavljenost 1.008 539 (117) 891 178 174 (99) 79 95.870 579 (1.990) 93.880 97.056 1.292 (2.206) 94.850 Pregled kreditov nefinančnim družbam po gospodarskih panogah na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Znesek bilančne izpostavljenosti Znesek zapadlih terjatev Znesek popravka vrednosti (oslabitev) Neto izpostavljenost Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.601 0 (28) 1.573 Oskrba z električno energijo 1.197 0 (25) 1.172 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 111 0 (7) 104 Gradbeništvo 832 284 (70) 762 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3.082 618 (220) 2.861 Promet in skladiščenje 2.687 79 (113) 2.574 Gostinstvo 1.631 48 (109) 1.522 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 127 13 (8) 119 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 544 0 (74) 470 Poslovanje z nepremičninami 476 1 (14) 462 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 624 1 (43) 581 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 279 8 (16) 263 4.241 135 (298) 3.943 152 2 (10) 142 17.583 1.189 (1.036) 16.548 Panoga Predelovalne dejavnosti Drugo Skupaj 22 Pregled kreditov nefinančnim družbam po gospodarskih panogah na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Znesek bilančne izpostavljenosti Panoga Gradbeništvo 110 (61) 850 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 4.270 257 (70) 4.200 Promet in skladiščenje 1.485 123 (53) 1.432 Gostinstvo 1.216 3 (47) 1.169 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 123 5 (8) 115 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 138 2 (8) 130 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.093 6 (21) 1.072 Predelovalne dejavnosti 4.150 89 (140) 4.010 Drugi 2.546 (112) 2.434 (520) 15.412 3.1.5. 15.932 Upravljanje s kreditnim tveganjem izvaja v okviru procesa odobravanja kreditov ali drugih naložb, in sicer: - - 595 Upravljanje kreditnega tveganja Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju predvsem prek kreditnega portfelja, v letu 2013 tudi prek portfelja vrednostnih papirjev, kjer ima podrejeno obveznico ene od bank, ki ni bila prejemnica državne pomoči, manj pa je izpostavljena kreditnemu tveganju iz naslova garancij in drugih bilančnih in izvenbilančnih postavk - Neto izpostavljenost 911 Skupaj - Znesek zapadlih Znesek popravka vrednosti terjatev (oslabitev) bonitetna služba ocenjuje zgornjo mejo zadolževanja na kratek in dolgi rok za posamezno podjetje ali samostojnega podjetnika kot zgornji limit zadolžitve, zgornjo mejo zadolževanja za fizične osebe izračunajo kreditni referenti v skladu s poslovno politiko hranilnice, v postopku priprave kreditnega predloga, z uporabo sistema SISBON, odobritev kreditnega zahtevka gre skozi proces odobravanja kreditnih komisij ali kreditnega odbora na podlagi internih navodil in pravilnikov, ki določajo poslovno politiko in postopke pri odločanju, z vodenjem registra skupin povezanih oseb, preko razvrščanja naložb in oblikovanja rezervacij, preko izvajanja sklepa o veliki izpostavljenosti, z uporabo instrumentov zavarovanja, preko limitnega sistema višine izpostavljenosti sklenjenih poslov preko kreditnih posrednikov in - izpostavljenosti do posameznih skupin kreditojemalcev, z rednimi portfeljskimi analizami. 3.2. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh dospelih obveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od običajnih. Likvidnost je sposobnost hranilnice vzdržati zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in povečevati likvidna sredstva. Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti sredstev in virov. 3.2.1. Potek upravljanja likvidnostnega tveganja V hranilnici poteka upravljanje z likvidnostnim tveganjem skladno z zapisano politiko. Izvajanje politike spremljata in nadzorujeta odbor za tveganja ter likvidnostna komisija. Za uravnavanje likvidnosti je zadolžen oddelek zakladništva, ki dnevno pripravlja likvidnostno poročilo in poročilo o izračunu likvidnostnega količnika in ga predstavi likvidnostni komisiji. Hranilnica upravlja likvidnostno tveganje s/z: - spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami, spremljanjem višine likvidnih sredstev, usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti, spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic, 23 Letno poročilo 2013 - spremljanjem višine naložb v vrednostne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive, spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni, dinamično analizo vrzeli, s stresnimi testi. 3.2.2. Pristop k financiranju Likvidnostne vire dnevno pregleduje oddelek zakladništva, ki skrbi za uravnavanje dnevne, tedenske, mesečne in letne likvidnosti. Hranilnica dnevno likvidnost uravnava na medbančnem trgu, kjer je večinoma neto ponudnik sredstev. Dolgoročno za obdobje 3 let pa se je v letu 2011 zadolžila na primarnem trgu (ECB). Hranilnica dosledno izpolnjuje obveznost izločanja obvezne rezerve ter redno izračunava predpisane količnike likvidnosti. Hranilnica v okviru vodenja likvidnosti razporeja likvidnostne presežke v kratkoročne depozite pri bankah in tako vsak trenutek zagotavlja ustrezno likvidnostno pozicijo za vračilo vlog oz. izpolnitev svojih obveznosti v skladu s pogodbami. Uprava hranilnice spremlja izpostavljenost hranilnice obrestnemu tveganju in obrestne mere prilagaja razmeram na trgu. Za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju hranilnica uporablja metodo obrestnih vrzeli, v katerih ugotavlja obrestni razmik po posameznih dospelostnih razredih. Kot dodatno meritev hranilnica ugotavlja vpliv spremembe obrestnih mer na obrestne prihodke in vpliv spremembe obrestnih mer na kapital hranilnice. Hranilnica omejuje velikost obrestnih vrzeli, njihovega vpliva na obrestne prihodke in kapital hranilnice z ustreznim limitnim sistemom. Za omejevanje obrestnega tveganja se hranilnica poslužuje izvedenih finančnih instrumentov (plain vanilla swap) in referenčnih obrestnih mer. 3.3.2. Pregled obrestnih vrzeli Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno občutljive postavke v skupine po preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne mere. Hranilnica zmanjšuje likvidnostno tveganje na dolgi rok z aktivno politiko pridobivanja dolgoročnih virov. Velik delež naložb ima v vrednostnih papirjih razporejenih kot razpoložljive za prodajo, ki jih v primeru poslabšane likvidnostne situacije lahko odproda ali zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita. Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s spremenljivo in tiste z nespremenljivo obrestno mero) ter vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero, ki se jim v tem obdobju ponovno določi obrestna mera (t.i. repricing). Izpostavljenost obrestnemu tveganju predstavljajo vrednosti razlik med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi obrestne mere. 3.3. 3.3.3. Obrestno tveganje Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto obrestnih prihodkov (bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj hranilnice. Izhaja iz strukture obrestne mere za neusklajenost zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob upoštevanju zapadlosti ponovne določitve obrestne mere. 3.3.1. Potek upravljanja obrestnega tveganja Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za hranilnico obrestno tveganje. Možne izgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk izkaza finančnega položaja na spremembe obrestnih mer. Hranilnica redno spremlja dogajanje na področju obrestovanja sredstev in naložb ter skladno s trendi na trgu usklajuje Sklep o višini obrestnih mer Hranilnice LON d.d., Kranj. Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za hranilnico obrestno tveganje. Možne izgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk izkaza finančnega položaja na spremembe obrestnih mer. 24 Občutljivost neto obrestnih prihodkov Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane spremembe tržne krivulje donosnosti na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi metode ocenimo, za koliko se spremenijo neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice. 3.3.4. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe krivulje donosnosti. Višino tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo ekonomske vrednosti kapitala. Test, ki omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala se izdeluje po priporočilu baselskega dokumenta na paralelni premik obrestnih mer za 200 bazičnih točk. 3.4. Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin: - neustrezno ali nepravilno izvajanje notranjih procesov, druga nepravilna ravnanja ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, neustrezno ali nepravilno delovanje sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, zunanji dogodki ali dejanja. Hranilnica ima vzpostavljen sistem spremljanja operativnega tveganja na nivoju poslovnih procesov in na nivoju hranilnice z ustreznim sistemom spremljanja, analiziranja izgub ter ocenjevanja izpostavljenosti operativnemu tveganju. Hranilnica je vzpostavila sistem zbiranja škodnih dogodkov, vzpostavila rezervno lokacijo in ima pripravljen načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga redno testira. ima hranilnica vzpostavljene postopke identifikacije, merjenja in obvladovanja. Menimo, da hranilnica glede na kriterije, ki izhajajo iz ZBan-1, ni izpostavljena drugim večjim tveganjem. 3.8. Upravljanje s kapitalom 3.8.1. Kapital in kapitalska ustreznost Hranilnica izračunava kapital v skladu s predpisi Banke Slovenije. Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic (sklep o kapitalu) določa sestavine in lastnosti, razmerja in omejitve ter odbitne postavke pri izračunu kapitala, opredeljuje pa tudi minimalni obseg kapitala. Kapital hranilnice mora znašati toliko kot znaša seštevek vseh kapitalskih zahtev glede na posle, ki jih opravlja hranilnica oziroma najmanj 1 mio EUR. Glede na lastnosti in zahtevane pogoje je kapital hranilnice razdeljen v dve kategoriji: - temeljni kapital in dodatni kapital I. v 1000 EUR 3.5. Tveganje dobičkonosnosti Tveganje dobičkonosnosti predstavlja predvsem neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali nesposobnost hranilnice, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti. Svet Banke Slovenije je na seji dne 28.02.2012 sprejel sklep o obveznosti oblikovanja višjih kapitalskih potreb v bankah in hranilnicah zaradi splošno visokih pasivnih obrestnih mer. Te so razlog za povečanje tveganja dobičkonosnosti, saj vplivajo na zniževanje obrestne marže, ki je eden od pokazateljev dobičkonosnosti. Znesek kapitalske zahteve predstavlja potencialno izgubo hranilnice, ki je izračunana kot zmnožek novih poslov, kjer hranilnica presega zgornje meje obrestnih mer, določenih s strani Banke Slovenije za posamezne ročnosti, s povprečnim skupnim odklonom od zgornje meje obrestnih mer. Kapitalska potreba iz naslova tveganja dobičkonosnosti na dan 31.12.2013 znaša 1.193 tisoč EUR, na dan 31.12.2012 je znašala 1.180 tisoč EUR. 3.6. 31.12.2013 31.12.2012 Temeljni kapital 10.959 9.851 Dodatni kapital I 2.350 2.263 13.309 12.114 Skupaj kapital Hranilnica izračunava kapital najmanj kvartalno, ko mora o tem poročati tudi Banki Slovenije, za interne potrebe pa praviloma mesečno. Za izračun je zadolžen oddelek računovodstva in poročanja hranilnice, ki mora pripraviti izračun najkasneje do 20. v mesecu za pretekli kvartal ob koncu leta pa do 20. februarja in o tem poročati odboru za tveganja. Po obravnavi na odboru se podatek o višini kapitala posreduje vsem, ki podatek potrebujejo pri odločanju. Valutno tveganje Hranilnica razen menjalniških poslov ne opravlja deviznega poslovanja, zato se v devizni podbilanci nahaja le tuja gotovina v menjalnici in v trezorju pri NLB. Stanje devizne gotovine na dan 31.12.2013 znaša 62 tisoč EUR, medtem ko je bilo 31.12.2012 le to 74 tisoč EUR. Izpostavljenost valutnemu tveganju je minimalna. 3.7. Druga bančna tveganja Za poslovanje hranilnice so najpomembnejša tveganja: kreditno, likvidnostno, obrestno in operativno, za katera 25 Letno poročilo 2013 3.8.1.1. Temeljni kapital 31.12.2013 v 1000 EUR 31.12.2012 Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve 6.810 5.918 - vpisane delnice 3.164 2.861 - kapitalske rezerve 3.646 3.057 Rezerve iz dobička in zadržani dobiček 4.282 4.116 79 79 4.195 4.037 8 0 92 92 Odbitne postavke -225 -188 - lastne delnice -125 -133 - neopredmetena osnovna sredstva -100 -55 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala -0 -87 - naložbe v kreditne ali fin. institucije ter družbe za upravljanje -0 -87 10.959 9.851 - zakonske rezerve - druge rezerve iz dobička - zadržani dobiček Hibridni instrumenti temeljnega kapitala* Skupaj temeljni kapital * prednostne delnice hranilnice se vključujejo med hibridne instrumente temeljnega kapitala 3.8.1.2. Dodatni kapital I v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 2.350 2.350 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala -0 -87 - naložbe v kreditne ali fin. institucije ter družbe za upravljanje -0 -87 2.350 2.263 Presežek iz prevrednotenja Podrejeni dolg Skupaj dodatni kapital I Dodatni kapital v hranilnici vključuje: 3.8.1.3. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje - Hranilnica izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice. Pri izračunu hranilnica upošteva tveganjem prilagojen znesek za vsako posamezno izpostavljenost. Od razvrstitve izpostavljenosti v določeno kategorijo je odvisen izračun kapitalske zahteve in uporaba uteži tveganja. - presežke iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami, podrejeni dolg. Odbitna postavka od temeljnega in dodatnega kapitala se nanaša na preseganje naložb v kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki skupaj presegajo več kot 10 % kapitala hranilnice. Znesek, ki presega 10 % kapitala je v višini 50 % odbitna postavka od temeljnega kapitala in enako od dodatnega kapitala. 26 a) Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu - na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Bilančne terjatve Zunajbilančne terjatve Kapitalska zahteva 60.967 0 0 2 0 0 Osebe javnega sektorja 14.190 0 0 Institucije 40.917 435 875 Podjetja 22.099 7.293 1.917 Bančništvo na drobno 74.194 3.354 4.438 2.045 0 161 310 1 15 8.368 5 330 223.092 11.088 7.736 Kategorija izpostavljenosti Enote centralne ravni države in centralne banke Enote regionalne in lokalne ravni držav Zapadle postavke Regulatorno zelo tvegane Ostale izpostavljenosti Skupaj - na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Bilančne terjatve Zunajbilančne terjatve Kapitalska zahteva 52.795 0 0 96 1 4 8.848 0 0 Institucije 44.516 600 1.056 Podjetja 19.146 3.565 1.534 Bančništvo na drobno 72.748 2.243 4.260 0 0 0 1.999 0 192 Regulatorno zelo tvegane 34 0 1 Naložbe v investicijske sklade 15 0 1 7.397 5 304 207.594 6.414 7.352 Kategorija izpostavljenosti Enote centralne ravni države in centralne banke Enote regionalne in lokalne ravni držav Osebe javnega sektorja Zavarovano z nepremičninami Zapadle postavke Ostale izpostavljenosti Skupaj 3.8.1.4. Kapitalska zahteva za operativno tveganje Kapitalsko zahtevo za operativno tveganje hranilnica izračunava po enostavnem pristopu. Izračun temelji na podatkih o triletnem povprečju vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. Kapitalska zahteva za operativno tveganje na dan 31.12.2013 znaša 945 tisoč EUR, medtem ko je na dan 31.12.2012 znašala 862 tisoč EUR. 3.8.1.5. Kapitalska ustreznost in količnik kapitalske ustreznosti Hranilnica mora zagotavljati ustrezno višino kapitala za pokrivanje vseh tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena. V okviru prvega stebra kapitalske ureditve Basel 2 zagotavlja kapital za pokrivanje kreditnega in operativnega tveganja, kot to predpisuje sklep Banke Slovenije. Hranilnica ne opravlja poslov trgovanja in opravlja posle izključno v domači valuti, razen menjalniških poslov. 27 Letno poročilo 2013 Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in kapitalskimi zahtevami v okviru 1. stebra kapitalske ureditve Basel 2 in na dan 31.12.2013 znaša 12,26, na dan 31.12.2012 pa 11,80. 3.8.2. Proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala (ICAAP) Kapitalski sporazum imenovan Basel 2 sestavljajo trije med seboj dopolnjujoči stebri. Vsak posamezen steber je namenjen krepitvi varnega in preglednega poslovanja. Minimalne kapitalske zahteve so zajete v prvi steber in se nanašajo na kapitalsko zahtevo za kreditno, tržno in operativno tveganje in z novo metodologijo izračuna odražajo dejansko realno izpostavljenost omenjenim tveganjem. Drugi steber je namenjen izračunu notranjega kapitala finančne institucije imenovanega ICAAP in regulativnemu nadzoru. Regulator na podlagi drugega stebra kapitalske ureditve izvaja nadzor procesa ocenjevanja notranjega kapitala v finančnih institucijah, kapitalske ustreznosti in upravljanja s tveganji. Tretji steber kapitalske ureditve je namenjen javnim razkritjem, ki prispevajo k boljši obveščenosti uporabnikov računovodskih informacij. Hranilnica zagotavlja ustrezni notranji kapital v okviru I. stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz naslova: - kreditnega tveganja po standardiziranem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje, - operativnega tveganja po enostavnem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje, in v okviru II. stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz naslova: - obrestnega tveganja v višini odstotka dejanske izpostavljenosti glede na regulatorno vrednost kapitala, - likvidnostnega tveganja glede na dejansko izpostavljenost likvidnostnemu tveganju, ki je opredeljena z velikostjo količnikov likvidnosti 1. in 2. razreda ter velikostjo likvidnostne vrzeli do 1 leta, - tveganja dobičkonosnosti glede na izračunano vrednost po metodologiji regulatorja, - tveganja koncentracije v višini izračuna glede na izmerjeno tveganje koncentracije po HerfindahlHirschmannovem indeksu, - iz naslova stres testov na podlagi prevrednotenja državnih vrednostnih papirjev - iz naslova kvalitete notranjega upravljanja. V okviru zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala hranilnica zasleduje dolgoročni cilj varnosti z vidika nemotenega poslovanja hranilnice in z vidika tržnih udeležencev. Poglavitni cilj hranilnice je vzpostaviti vez med profilom tveganja hranilnice, upravljanja s tveganji in sistemom za zmanjševanje tveganj ter notranjim kapitalom hranilnice. Hranilnica preverja proces ocenjevanja notranjega kapitala in izdela oceno ustreznega notranjega kapitala. Profil tveganja hranilnice je prva stopnja v oceni notranjega kapitala, ki ga hranilnica pripravlja enkrat letno. Celoten proces ocene notranjega kapitala se izdela za tekoče leto v mesecu aprilu. Na podlagi ocene se pripravljajo izračuni notranjega kapitala in kapitalske zahteve najmanj trimesečno. Interna ocena kapitala na dan 31.12.2013 Kapital hranilnice Kapitalska zahteva za kreditno tveganje Kapitalska zahteva za operativno tveganje Kapitalska zahteva prvega stebra v 1000 EUR Znesek 13.309 7.736 945 8.681 Kapitalska zahteva za obrestno tveganje iz bančne knjige 315 Kapitalska zahteva za tveganje koncentracije 133 Kapitalska zahteva za tveganje dobičkonosnosti Kapitalska zahteva za likvidnostno tveganje Kapitalska zahteva iz naslova zunanjih dejavnikov (procikličnost) Kapitalska zahteva za kvaliteto notranjega upravljanja Kapitalska zahteva drugega stebra Interna ocena kapitalskih potreb Presežek kapitala 28 1.193 333 1.446 0 3.420 12.101 1.208 Interna ocena kapitala na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Znesek Kapital hranilnice 12.114 Kapitalska zahteva za kreditno tveganja 7.352 Kapitalska zahteva za operativno tveganje 862 Kapitalska zahteva prvega stebra 8.214 Kapitalska zahteva za obrestno tveganje iz bančne knjige 569 Kapitalska zahteva za tveganje koncentracije 100 Kapitalska zahteva za tveganje dobičkonosnosti 1.180 Kapitalska zahteva za likvidnostno tveganje 303 Kapitalska zahteva iz naslova zunanjih dejavnikov (procikličnost) Kapitalska zahteva za kvaliteto notranjega upravljanja Kapitalska zahteva drugega stebra Interna ocena kapitalskih potreb Presežek kapitala 3.9. 118 3.716 11.930 184 Politika prejemkov V skladu s 75. členom ZBan-1 hranilnica nima ustanovljene komisije za prejemke. Politiko prejemkov so pripravile strokovne službe hranilnice, sprejela jo je uprava hranilnice in potrdil nadzorni svet. Politika obravnava sistem prejemkov vseh zaposlenih po posameznih kategorijah: - 1.446 zaposleni s posebno naravo dela: - uprava - vodje funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij (pooblaščenci uprave, vodje službe notranje revizije, službe upravljanja s tveganji) - kadrovske in pravne službe ter funkcija zagotavljanja skladnosti) - neposredni prevzemniki tveganj v primeru, da v okviru svojih pristojnosti lahko sklepajo posle, ki vplivajo na profil tveganosti hranilnice (vodje poslovnih enot, zakladnik) - drugi zaposleni, ki v okviru svojih pristojnosti ne sklepajo poslov, ki bi vplivali na profil tveganosti hranilnice. dobička hranilnice z upoštevanjem uspešnosti obvladovanja kreditnega, likvidnostnega in kapitalskega tveganja. Slednji se ocenjujejo na podlagi kvalitete aktive, količnika kapitalske ustreznosti in količnika prvega razreda likvidnostne lestvice in so v določenih primerih izključujoči. Izplačilo nagrade potrdi skupščina delničarjev ob obravnavi poslovnih rezultatov za preteklo poslovno leto in se delno izvrši v obliki delnic. Del nagrade se izplača v roku enega meseca po skupščini oziroma po zagotovitvi lastnih delnic za izplačilo, drugi del (40 %) pa v okviru tri letnega obdobja odložitve. Izplačani prejemki članom uprave za leto 2013 in 2012 (vključena nagrada za poslovno leto 2012 izplačana v letu 2013 in za 2011 izplačana v letu 2012) so razvidni v Računovodskem delu poročila tč. 7.9.3. Vodje funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij so neposredno podrejeni upravi, zaposleni pa so dolžni tekoče poročati upravi oziroma pristojnim odborom kar zmanjšuje profil tveganosti hranilnice. Upravičeni so do prejemkov v skladu s Kolektivno pogodbo za banke in hranilnice in drugimi internimi akti hranilnice, kot veljajo tudi za druge zaposlene. Enako velja za vodje enot, kot neposredne prevzemnike tveganj, ki so pri prevzemanju tveganj omejeni z limiti. Politika prejemkov določa oblike neposrednih in posrednih finančnih plačil in ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb s hranilnico. Pogodbo s članoma uprave sklene nadzorni svet in v njej opredeli fiksni in variabilni del prejemka ter druge ugodnosti opredeljene v politiki. Variabilni del prejemka (nagrada) je odvisen od rasti bilančne vsote in 29 Letno poročilo 2013 3.9.1. Pregled prejemkov po posameznih kategorijah − v letu 2013 Nagrada Kategorija zaposlenih Plača in regres za LD Izplačana v denarju Boniteta Izplačana v delnicah avto za osebne namene nezgodno zavarovanje Skupaj Uprava 382.895 23.374 23.081 10.966 7.849 448.165 Pooblaščenci uprave 182.167 0 0 3.605 1.202 186.974 81.321 0 0 0 169 81.491 646.383 23.374 23.081 14.571 9.220 716.630 Vodje služb notranje revizije in upravljanja s tveganji Skupaj Hranilnica zaposlenim plačuje mesečni znesek nezgodnega zavarovanja v všini 7,05 EUR, kar obračuna kot boniteto. − v letu 2012 Nagrada Kategorija zaposlenih Plača in regres za LD izplačana v denarju izplačana v delnicah Bonitete Skupaj Uprava 374.167 37.850 37.850 21.320 471.187 Pooblaščenci uprave 179.432 0 0 4.420 183.852 89.254 0 0 170 89.424 642.853 37.850 37.850 25.910 744.463 Vodje služb notranje revizije in upravljanja s tveganji Skupaj 30 4 Pomembni poslovni dogodki nastali po datumu izkaza finančnega položaja V juniju 2013 sta bili objavljeni Direktiva 2013/36/EU (CRD IV) in Uredba EU št. 575/2013 (CRR), ki v evropsko bančno zakonodajo prenašata vsebino Basla III, hkrati pa predstavljata korak k poenotenju pravil na področju evropskega bančnega sistema. CRR in CRD IV skupaj tvorita pravni okvir, ki ureja bančne dejavnosti ter bonitetna pravila za kreditne institucije in investicijska podjetja. Poleg CRR se bodo v državah članicah neposredno uporabljali tudi regulativni in izvedbeni tehnični standardi, ki jih postopno izdaja Evropska Komisija in jih objavlja v Uradnem listu EU. Pomeni, da se na podlagi navedenih dokumentov v EU, z letom 2014, uvaja enotno poročanje bank in hranilnic Enotnemu bančnemu organu (EBA). Hranilnica mora prenoviti pogodbe o podrejenem dolgu v skladu s CRR, v nasprotnem primeru pa pri izračunu kapitala upoštevati prehodne določbe. Hranilnica ima v svojem portfelju vrednostnih papirjev podrejene obveznice poslovne banke, ki je bila v letu 2013 deležna skrbnega pregleda in bi morala v skladu z zahtevo Banke Slovenije zagotoviti ustrezno višino kapitala, najkasneje do dne 30.06.2014. Dne 19.03.2014 je Banka Slovenije banko pozvala k sklicu skupščine v aprilu 2014, na kateri bi banka morala sprejeti sklep o dokapitalizaciji oziroma o pripojitvi k državni banki. 31 Letno poročilo 2013 5 Splošno gospodarsko okolje v letu 2013 Bonitetne agencije so v letu 2013 še dodatno znižale bonitetno oceno Slovenije. Ob poslabšani percepciji Slovenije na finančnih trgih se je nadaljevalo zniževanje bonitetnih ocen Slovenije. Standard&Poor's je februarja znižal bonitetno oceno za eno stopnjo z a na A-, obete pa je iz negativnih spremenil v stabilne. Moodys je konec aprila znižal oceno za dve stopnji z Baa2 na Ba1, Fitch pa sredi maja za eno stopnjo na BBB+ z negativnimi obeti. Vse bonitetne agencije so kot ključni razlog navedle težave v bančnem sistemu, naraščajoči javni dolg in slabe napovedi za gospodarsko rast. Zahtevana donosnost slovenskih vrednostnih papirjev se je do pričetka sanacije bančnega sistema poviševala, kasneje pa pričela upadati. Dolg in primanjkljaj države sta se lani močno povečala predvsem zaradi ukrepov za reševanje bank. Po ocenah Evropske komisije je lani primanjkljaj države znašal 14,9 % BDP in dolg 71,9 % BDP, primanjkljaj pa naj bi se brez upoštevanja ukrepov za reševanje bank letos zmanjšal na 3,3 % BDP. Hkrati je komisija zaradi tveganj, da presežni primanjkljaj ne bo odpravljen pravočasno, Sloveniji podala priporočila za dodatno ukrepanje. V drugi polovici leta 2013 je bil izveden skrbni pregled bank, z namenom oceniti sposobnost slovenskega bančnega sistema, da se zoperstavi močnemu poslabšanju makroekonomskih in tržnih pogojev, kot jih je predvidel neugodni scenarij za triletno obdobje, od vključno 2013 do 2015. Na podlagi skrbnega pregleda je bil ugotovljen primanjkljaj najbolj kakovostnega kapitala v višini 4,8 mrd EUR, ki bi ga ob uresničitvi zelo konservativnega in malo verjetnega scenarija potencialno lahko izkazala skupina osmih v pregled vključenih bank. Pri čemer se na tri banke (NLB, NKBM in Abanko) nanaša 78 % oziroma 3,7 mrd EUR kapitalskega primanjkljaja. Glede na rezultate neugodnega scenarija stresnih testov prenos slabih terjatev na DUTB zmanjša zahtevano dokapitalizacijo za 262 mio EUR, medtem ko odpis podrejenih instrumentov (ang. bail-in) za 441 mio EUR. Gospodarske razmere v evrskem območju so se ob koncu leta 2013 precej izboljšale. Gospodarska aktivnost je bila večja v osrednjih državah evrskega območja, stabilizirale pa so se tudi razmere v nekaterih obrobnih 32 članicah. Zaradi boljših podatkov je Evropska komisija zvišala napovedi gospodarske rasti v evrskem območju za leti 2014 in 2015. V zadnjem četrtletju leta 2013 se je izboljšala tudi makroekonomska slika Slovenije. Izdatni popravki navzgor kažejo na močnejše in hitrejše gospodarsko okrevanje od pričakovanj. Četrtletna gospodarska rast se je lani povečevala in v zadnjem četrtletju dosegla 1,2 %, kar je bila ena najvišjih stopenj rasti v EU. Po razpoložljivih podatkih Eurostata je bilo, po relativno slabših gibanjih v predhodnih četrtletjih, povečanje BDP v Sloveniji glede na tretje četrtletje med večjimi v EU. V celem letu 2013 je padec BDP v Sloveniji (-1,1 %) kljub boljšemu zadnjemu četrtletju ostal večji kot v povprečju evrskega območja (-0,4 %). V zadnjem lanskem četrtletju je BDP po neprilagojenih podatkih zabeležil rast po osmih zaporednih padcih. Recesija je tako prekinjena. Okrevanje tujega povpraševanja v drugi polovici lanskega leta se je odrazilo v rasti industrijske proizvodnje in blagovnega izvoza. Povečevati se je začela tudi dodana vrednost v storitvah zasebnega sektorja, k čemur je ob šibkejšem izvozu storitev prispevalo večje domače trošenje, statistično pa tudi ukrepi proti sivi ekonomiji. Povečano investiranje v opremo in stroje ter proti koncu leta tudi v javno infrastrukturo, je ob rasti industrijske proizvodnje okrepilo uvoz, kar je močno zmanjšalo prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP. Kljub stabilizaciji domače potrošnje ob koncu leta je presežek tekočega računa plačilne bilance lani znašal kar 6,5 % BDP. Močno se je povečal tudi obseg gradbeništva. Razmere na trgu dela ostajajo slabe, čeprav dinamika nekaterih kazalnikov nakazuje izboljševanje. Ob visoki registrirani brezposelnosti so tokovi v in iz brezposelnosti močni, pri čemer je pozitivno predvsem povečevanje števila odlivov zaradi zaposlitve. Medletno zmanjševanje števila delovno aktivnih se je decembra skoraj ustavilo. Plače so se proti koncu leta začele zmerno poviševati. Hkrati je prišlo do močne upočasnitve zmanjševanja realne mase plač, k čemur je prispeval tudi padec inflacije. Slovenski bančni sistem je bil pod vplivom nadaljevanja gospodarske recesije in močnega krčenja finančnega posredništva. Krčenje kreditne aktivnosti je posledica krčenja investicij v osnovna sredstva, domače porabe ter omejenega dostopa bank do virov financiranja, neto odplačevanja obveznosti na mednarodnih grosističnih trgih, zaostrenih kreditnih standardov in neugodnih razmer na domačem kapitalskem trgu. Krčenje bilanc bank, ki traja že od leta 2010, je vplivalo na povečevanje kreditnega tveganja v bankah na eni strani ter na drugi strani na spremenjene pogoje poslovanja relativno visoko zadolženih podjetij. Razdolževanje bank na tujih grosističnih trgih, ki je od izbruha krize do novembra 2013 preseglo 8,3 mrd EUR oz. 23 % BDP, vpliva na omejeno dostopnost podjetij do finančnih sredstev in prepočasno spreminjanje njihove strukture financiranja v korist povečevanja deleža lastniškega kapitala. Ohranjanje visoke zadolženosti podjetij glede na lastniški kapital ne izboljšuje njihove kreditne sposobnosti, kar jih sili v dodatno dezinvestiranje oziroma v zadržanost pri novih. Da bi podjetja znižala relativno zadolženost na podjetij na raven tistih z nadpovprečno dodano vrednostjo, bi morala povečati vrednost kapitala za približno 5 mrd EUR. Gospodinjstva ostajajo tudi po petih letih finančne krize z vidika kreditnega tveganja za banke bistveno manj problematična. Na to vplivajo predvsem nizka raven zadolženosti gospodinjstev v primerjavi z evroobmočjem in visoka stopnja varčevanja pred izbruhom finančne krize. Spreminjanje strukture financiranja bank in krčenje kreditne aktivnosti je vplivalo na poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja do decembra lani, ko se je pričel proces sanacije nekaterih velikih bank v skladu z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ter se je odrazilo tudi v povečanju dohodkovnega in obrestnega tveganja v bankah. Kreditno tveganje se je po opravljenih pregledih kakovosti portfeljev bank in prenosih nedonosnih terjatev dveh največjih bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v decembru znižalo. Kakovost naložb v državnih bankah je izboljšana tako zaradi zmanjšanja nedonosnih terjatev kot zaradi povečanja naložb v prejete obveznice DUTB ter obveznice države za dokapitalizacijo teh bank. vrednostih nižjih od knjigovodske vrednosti pa pomenijo dodatni porast oslabitev nezadostno oslabljenih prenesenih terjatev pri bankah ter posledično zmanjšanje kapitala in pritisk na znižanje količnika kapitalske ustreznosti. K znižanju obrestnih mer za vloge nebančnega sektorja v 2013 je prispeval tudi spomladi sprejeti ukrep Banke Slovenije o omejevanju tekmovanja bank za vloge z visokimi obrestnimi merami, predvsem pa odločitev o likvidaciji dveh bank, ki sta zaradi zaostrene likvidnosti ponujali visoke obrestne mere. Z znižanjem pasivnih obrestnih mer se blažijo pritiski na upadanje neto obrestne marže bank, ki je med najnižjim v regiji. Po štirih letih izgube v bančnem sistemu, bo leto 2014 pomembno z vidika sposobnosti bank prilagoditi poslovne modele na način, da bodo zagotavljali pozitivno poslovanje in notranje generiranje kapitala. Banke bodo morale odplačati oziroma refinancirati obveznosti iz dolgoročnih 3-letnih operacij pri Evrosistemu, povečuje tveganje refinanciranja teh virov. Večina dolga iz naslova 3-letne ODR je skoncentrirana pri velikih domačih bankah, od skupno 3,3 mrd EUR za slabe 2,6 mrd EUR. Če ECB na trgu ne bo ponudila bankam novih dolgoročnih operacij, bi bile te banke primorane v ročnostno manj ugodno strukturo teh virov, to je v 3-mesečno ODR ali operacije glavnega refinanciranja. Banke se z oblikovanjem svojih naložb že aktivno pripravljajo na odplačilo obveznosti 3-letne ODR oziroma na postopno predčasno poplačilo že v letu 2014. Banke v večinski domači lasti so postale bolj občutljive na tveganje zvišanja obrestnih mer v prihodnjem enoletnem obdobju. Januarska ocenjena inflacija v evroobmočju je bila še nekoliko nižja kot decembra in je na letnem nivoju znašala 0,70 %, kar je precej pod ciljnim nivojem ECB. Evrske referenčne obrestne mere, ki so konec lanskega leta porasle, so v začetku letošnjega leta naredile korekcijo navzdol. Tudi krivulja obrestnih zamenjav kaže, da so se pričakovanja spremenila in da trg vidi evrske obrestne mere še nekaj časa na nizkih nivojih. Posledično ni velikih možnosti za večjo rast referenčne obrestne mere EURIBOR v letu 2014. Vrednost 6M EURIBORJA na dan 31.12.2013 znaša 0,392, kar je malenkostna rast v primerjavi s preteklim letom. Tveganje solventnosti se je po opravljenih dokapitalizacijah bank znižalo. Dodatni porast kapitalske ustreznosti pričakujemo po realizaciji vseh ukrepov prestrukturiranj in dokapitalizacij predvidenih tudi za ostale banke. Do sredine 2014 naj bi kapitalska ustreznost bančnega sistema porasla. Z višjo kapitalsko ustreznostjo bančnega sistema se znižujejo razlogi za krčenje kreditne aktivnosti kot vzvoda za povečevanje količnika kapitalske ustreznosti. V decembru izvedeni in prihodnji prenosi nedonosnih terjatev na DUTB po 33 Letno poročilo 2013 6 Družbena odgovornost V Hranilnici LON se zavedamo pomembnosti podpiranja družbeno odgovornih projektov in organizacij. Hkrati je ravno socialno – družbena komponenta v delovanju hranilnice tista, ki doda zadnji delček v mozaik poslovnega uspeha. Sponzorska in donatorska sredstva namenjamo tako humanitarnemu kot kulturnemu in športnemu področju. Podprli smo veliko različnih projektov, v katere se vključujemo po naših zmožnostih, saj z več manjšimi posameznimi donacijami želimo razpršiti sredstva in na ta način pomagati večjemu številu organizacij oziroma posameznikov. Tradicionalno smo pokrovitelj treh večjih dogodkov – Božičnega koncerta orkestra Gimnazije Kranj, Tedna slovenske drame in Golf turnirja na Bledu. Že drugo leto zapored smo se vključili v projekt Botrstvo, tokrat so svoj del prispevali tudi vsi zaposleni hranilnice, saj so z akcijo zbiranja hrane pomagali otrokom iz socialno ogroženih družin. Dejstvo je, da vseh projektov, prošenj in želja ne moremo izpolniti, a ves čas poskušamo ostati zavezani preprosti filozofiji sožitja z ožjim in širšim okoljem, v katerem tako delujemo z vzajemnimi koristmi vseh partnerjev. Skrbimo za zdravo in čisto okolje. Vzpostavili smo sistem ločenega zbiranja odpadkov, saj lahko s pravilno porazdelitvijo le teh omogočimo nadaljnjo predelavo in uporabo. Zbiramo prazne kartuše za tiskalnike in plastične zamaške, katere naprej posredujemo v dobrodelne namene. 34 7 Skrb za zaposlene Naši zaposleni so naš obraz hranilnice. Zadovoljstvo strank je moč dosegati s pravimi in dobrini storitvami ter motiviranimi in pravilno usposobljenimi zaposlenimi. Zavedamo se, da so naložbe v znanje in razvoj zaposlenih tista dodana vrednost, ki prispeva k dolgoročni rasti hranilnice, zato jim skozi celo leto omogočamo dodatna šolanja, interna in eksterna izobraževanja ter udeležbo na delavnicah. 7. Otroški časovni bonus - vstop v šolo in uvajanje v vrtec 8. Tim za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja 9. Informiranje o prihajajočih spremembah, pomembnih za zaposlene 10. Druženje med zaposlenimi Zaposlene redno obveščamo o spremembah in novostih in si z različnimi načini prizadevamo za njihovo dobro počutje. 11. Ponovno vključevanje po daljši odsotnosti 12. Korporativno prostovoljstvo Smo mlad kolektiv, povprečna starost je 35,5 let. Veseli nas, da je pripadnost podjetju velika, kar se kaže tudi v izjemno nizki stopnji fluktuacije. Večkrat letno organiziramo neformalna druženja zaposlenih, tako športna kot družabna. 13. Oglaševanje enakih možnosti 14. Otroci v organizaciji/podjetju Decembra 2013 smo pridobili osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, ki predstavlja družbeno odgovoren princip upravljanja organizacije in je edini tovrstni certifikat v Sloveniji. Za pridobitev certifikata smo sprejeli 14 ukrepov, katere smo v večini že prej izvajali, vendar niso bili formalizirani. Vsi ukrepi skupaj bodo še bolj doprinesli k lažjemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih in h kakovostnejšemu ter učinkovitejšemu preživljanju prostega časa: 1. Komuniciranje z zaposlenimi 2. Komuniciranje z zunanjo javnostjo 3. Raziskave med zaposlenimi o usklajevanju dela in družine 4. Izobraževanje vodij na področju usklajevanja dela in družine 5. Fiksni osrednji delovni čas z izbiro prihoda in odhoda 6. Postopno podaljševanje delovnega časa po starševski odsotnosti 35 Letno poročilo 2013 8 Komuniciranje Temeljna naloga Službe marketinga in komuniciranja je v strokovno primernem in resničnem podajanju informacij o hranilnici, njeni ponudbi in poslovanju zaposlenim, strankam, medijem in ostali javnosti. Komuniciranje je razumljivo, jedrnato in pozitivno. Informacije so napisane tako, da jih prejemnik razume. Naše obstoječe stranke mesečno obveščamo o novostih in spremembah, tako pisno prek navadne pošte, kot elektronsko prek elektronskega naslova in spletne banke. Komuniciranje s potencialnimi in obstoječimi strankami poteka prek različnih tržnih poti – od časopisnih, radijskih in spletnih oglasov, direktne in elektronske pošte, do osebnih predstavitev. Vse aktualne novice, spremembe in obvestila so objavljena na naši spletni strani www.lon.si. Ves čas stremimo k poštenim in kakovostnim odnosom z mediji, za katere se zavedamo, da so pomemben člen med hranilnico in našimi uporabniki. Prav njihovo pravilno informiranje pomaga pri ohranjanju pozitivne podobe hranilnice. 36 Poročilo neodvisnega revizorja delničarjem Hranilnice LON d.d., Kranj Računovodsko poročilo 1 Izjava odgovornosti uprave Uprava potrjuje računovodske izkaze in poslovno poročilo za leto, ki se je končalo 31. decembra 2013 na straneh od 44 do 52 ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 53 do 90 tega letnega poročila. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Uprava je odgovorna, da je letno poročilo pripravljeno tako, da predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja hranilnice in izidov njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2013. Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih od dneva, ko je bilo treba obračunati davek, preverijo poslovanje hranilnice, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodka pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava hranilnice ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju hranilnice ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Kranj, 31. marec 2014 Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave 43 Letno poročilo 2013 2 Izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2013 in 31.12.2012 Vsebina Pojasnilo 31.12.2013 1 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 7.3.1. 11.471 8.981 2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 7.3.2. 21.962 22.845 3 Krediti 7.3.3. 89.828 95.053 0 8.254 89.744 86.596 84 203 - krediti bankam - krediti strankam, ki niso banke - druga finančna sredstva 4 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 7.3.4. 89.025 71.673 5 Opredmetena osnovna sredstva 7.3.5. 4.092 3.751 6 Neopredmetena dolgoročna sredstva 7.3.6. 100 55 7 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 7.3.7. 512 407 - terjatve za davek 188 0 - odložene terjatve za davek 324 407 58 44 217.048 202.809 7.3.9. 30.418 30.250 11 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 7.3.10. 186 399 12 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 7.3.11. 1.565 2.021 13 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 7.3.12. 174.818 161.556 251 770 167.664 152.501 - krediti bank 1.159 1.675 - dolžniški vrednostni papirji 2.175 3.280 - podrejene obveznosti 2.673 2.570 896 760 303 184 8 Druga sredstva 9 SKUPAJ SREDSTVA 10 Finančne obveznosti do centralne banke 7.3.8. - vloge bank - vloge strank, ki niso banke - druge finančne obveznost 14 Rezervacije 44 v 1000 EUR 31.12.2012 7.3.13. Vsebina 15 Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb 31.12.2013 7.3.14. 0 6 0 6 41 13 207.331 194.429 - obveznosti za davek 16 Druge obveznosti v 1000 EUR 31.12.2012 Pojasnilo 7.3.15. 17 SKUPAJ OBVEZNOSTI 18 Osnovni kapital 7.3.16. 3.256 2.953 19 Kapitalske rezerve 7.3.17. 3.646 3.057 20 Presežek iz prevrednotenja 7.3.18. (1.470) (2.150) 21 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 7.3.19. 4.290 4.116 22 Lastne delnice 7.3.20. (125) (133) 23 Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 7.3.21. 120 537 9.717 8.380 217.048 202.809 24 SKUPAJ KAPITAL 25 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. marca 2014, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 45 Letno poročilo 2013 3 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2013 46 31.12.2013 v 1000 EUR 31.12.2012 Vsebina Pojasnilo 1 Prihodki iz obresti 7.4.1. 10.088 10.098 2 Odhodki za obresti 7.4.2. (5.944) (6.073) 3 Čiste obresti 4.144 4.025 4 Prihodki od dividend 7.4.3. 70 53 5 Prihodki iz opravnin (provizij) 7.4.4. 2.454 2.832 6 Odhodki za opravnine (provizije) 7.4.5. (308) (304) 7 Čiste opravnine (provizije) 2.146 2.528 8 Realizirani dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 7.4.6. 1 110 9 Čisti dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 7.4.7. 212 (15) Dobiček/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, 10 pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 7.4.8. 2 0 poštene vrednosti pri obračunavanju 11 Sprememba varovanje pred tveganji 7.4.9. (55) 207 dobiček/ izgube iz odprave pripoznanja sredstev 12 Čisti brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 7.4.10. 7 (4) 13 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 7.4.11. (64) (53) 14 Administrativni stroški 7.4.12. (4.652) (4.545) 15 Amortizacija 7.4.13. (380) (342) 16 Rezervacije 7.4.14. (119) (64) 17 Oslabitve 7.4.15. (1.044) (467) Vsebina Pojasnilo dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti 18 Čisti za prodajo in z njimi poveznimi obveznostmi 19 DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 20 Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 7.4.16. 21 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 31.12.2013 v 1000 EUR 31.12.2012 0 1 268 1.434 (28) (258) 240 1.176 240 1.176 dobiček/izgube po obdavčitvi iz ustavljenega 22 Čisti poslovanja 23 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA 7.3.22. Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. marca 2014, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 47 Letno poročilo 2013 4 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2013 Vsebina 1 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid v 1000 EUR 31.12.2012 Pojasnilo 31.12.2013 7.3.22. 240 1.176 680 (1.237) 40 30 2 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja) 3 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo 728 (1.427) 4 Odloženi davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (88) 160 5 Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi 680 (1.237) 6 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 920 (61) Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. marca 2014, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 48 5 Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2013 Vsebina 31.12.2013 v 1000 EUR 31.12.2012 A) Denarni tokovi pri poslovanju a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 268 1.434 Amortizacija 380 342 Oslabitve (odprava oslabitev) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 392 0 (117) 467 769 0 (4) 3 (383) 458 Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 1.305 2.704 (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) 4.338 22.730 Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 1.636 12.893 Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov 2.719 9.818 (17) 19 12.724 18.546 168 12.234 (213) 27 Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 14.264 5.702 Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških VP, merjenih po odplačni vrednosti (1.105) 776 (416) 12 26 (205) 18.367 43.980 (139) (475) 18.228 43.505 Oslabitve (odprava oslabitev) kreditov Oslabitve (odprava oslabitev) finančnih sredstev v posesti do zapadlosti Neto (dobički)/izgube pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo b) Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev c) Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti Čisto povečanje/(zmanjšanje) obveznosti do centralne banke Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti č) Denarni odtoki pri poslovanju (a+b+c) d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) 49 Letno poročilo 2013 Vsebina 31.12.2013 v 1000 EUR 31.12.2012 B) Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju 75 27 Prejemki pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin 75 7 0 20 (19.955) (32.334) (779) (243) (61) (16) (Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (19.115) (32.075) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) (19.880) (32.307) C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju 900 17 Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 890 2 10 15 Izdatki pri financiranju (380) (1.668) (Plačane dividende) (483) (467) 103 (1.086) 0 (115) 520 (1.651) 0 0 Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo b) Izdatki pri naložbenju (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) Prejemki od prodaje lastnih delnic b) (Odplačila podrejenih obveznosti) (Izplačila za nakup lastnih delnic) c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) (1.132) 9.547 F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja (pojasnilo tč. 7.5) 12.603 3.056 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 11.471 12.603 Izkaz denarnih tokov je izdelan po posrednji metodi. Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. marca 2014, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 50 6 Izkaz sprememb lastniškega kapitala Rezerve iz dobička 4.116 537 (133) 8.380 0 0 680 0 240 0 920 303 587 0 0 0 0 890 Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v obliki delnic 0 2 0 0 0 8 10 7 Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 (483) 0 (483) 8 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 174 (174) 0 0 9 Drugo (zmanjšanje sklada lastnih delnic) 0 0 0 -8 8 0 0 11 Končno stanje v poslovnem obdobju 3.256 3.646 (1.470) 4.282 128 (125) 9.717 12 Bilančni dobiček poslovnega leta Začetno stanje v poslovnem obdobju 2 Vseobsegajočo donos poslovnega leta po obdavčitvi 4 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 5 7.3.20. 7.3.22. 7.3.22. 0 Skupaj kapital Presežek iz prevrednotenja Lastni deleži (odbitna postavka od kapitala) Kapitalske rezerve (2.150) 1 Pojasnilo 3.057 Leto 2013 2.953 Zap.št. Osnovni kapital Zadržani dobiček/izguba(vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta) v poslovnem letu 2013 in 2012 120 51 Lastni deleži (odbitna postavka od kapitala) 516 (33) 9.006 Vseobsegajočo donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 (1.237) 0 1.176 0 (61) 4 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 2 0 0 0 (115) (113) 5 Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v obliki delnic 0 0 0 0 0 15 15 7 Izplačilo ( obračun ) dividend 0 0 0 0 (467) 0 (467) 8 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 688 (688) 0 0 11 Končno stanje v poslovnem obdobju 2.953 3.057 (2.150) 4.116 537 (133) 8.380 12 Bilančni dobiček poslovnega leta 2 7.3.20. 7.3.22. Skupaj kapital 3.428 Začetno stanje v poslovnem obdobju Presežek iz prevrednotenja Kapitalske rezerve (913) 1 Pojasnilo 3.055 Leto 2012 2.953 Zap.št. Osnovni kapital Rezerve iz dobička Zadržani dobiček/izguba(vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta) Letno poročilo 2013 7.3.22. 537 Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. marca 2014, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave 52 Teodor Žepič, predsednik uprave 7 Pojasnila k računovodskim izkazom 7.1. Uvod Računovodski izkazi za leto 2013 so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, veljavnimi v EU, predpisi Banke Slovenije in drugimi veljavnimi zakonskimi predpisi. Hranilnica v pojasnilih k računovodskim izkazom smiselno zagotavlja informacije, ki jih predpisuje ZGD-1, kot tudi druga razkritja, ki jih zahtevajo MSRP. 7.2. Povzetek računovodskih usmeritev in predpostavk Pri izdelavi računovodskih izkazov so upoštevane temeljne računovodske predpostavke upoštevanja nastanka poslovnega dogodka in časovne neomejenosti delovanja ter druge kakovostne značilnosti kot so razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost računovodskih informacij, kar daje resnične in poštene informacije uporabnikom računovodskih izkazov. V skladu z MSRP se uporablja pojem pripoznavanja sestavin računovodskih izkazov, kot postopek vključevanja postavk v izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa in pojem merjenja sestavin računovodskih izkazov, kot ugotavljanje denarno izraženih količin, s katerimi se pripoznajo prvine v izkazu finančnega položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega donosa. Vsi podatki v pojasnilih k računovodskih izkazom so prikazani v tisoč evrih, razen če je drugače navedeno. Podatki se zaokrožujejo na cele vrednosti po matematičnem pravilu. 7.3. Uporaba ocen in presoj Najpomembnejše presoje se nanašajo na razporejanje finančnih instrumentov, to je na delitev med portfeljem do zapadlosti in portfeljem razpoložljivim za prodajo ter na popravke vrednosti kreditov (glej podtočki a) in b) točke 7.2.) ter na oceno življenjske dobe opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev v skladu s podtočko g) točke 7.2. Ocene se uporabijo za izgube zaradi oslabitve kreditov strankam, za rezervacije za zunajbilančna tveganja, za življenjsko dobo opredmetenih in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke in za rezervacije za obveznosti do zaposlenih. Povzetek pomembnejših računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih postavk uporablja družba, je naslednji: a) Finančna sredstva in zunajbilančne obveznosti (pripoznavanje, merjenje in odprava rezervacij) Hranilnica razvršča finančna sredstva v naslednje skupine: finančna sredstva razpoložljiva za prodajo vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, finančna sredstva razpoložljiva za prodajo vrednotena po pošteni vrednosti preko kapitala, finančna sredstva v posesti do zapadlosti ter posojila in terjatve. Zunajbilančne obveznosti so odobreni nečrpani limiti na transakcijskih računih ter storitvene in plačilne garancije. - Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, razporejena v to kategorijo, se merijo po pošteni vrednosti. Vsa finančna sredstva se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti (običajno nabavni), stroški posla pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Pri kasnejšem merjenju finančnih instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti, se pošteno vrednost določa na podlagi nakupne (bid) cene. Če tržne cene niso na voljo, se poštena vrednost določi s primerjavo s podobnimi finančnimi instrumenti, za katere obstaja trg in imajo podobne bistvene značilnosti ali z metodo diskontiranja bodočih denarnih tokov. Povečanje ali zmanjšanje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo se pripozna v kapitalu (prevrednotovalni popravek kapitala), oslabitve finančnega sredstva, ki so posledica poslabšanja kreditne sposobnosti izdajatelja pa skozi izkaz poslovnega izida. 53 Letno poročilo 2013 Zmanjšanje poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev hranilnica pripozna kot izgube v izkazu poslovnega izida v obdobju v katerem so nastale. Dividende so vključene v dohodek od dividend v okviru preostalega dohodka iz poslovanja, ko je hranilnica upravičena do izplačila dividnde in obstaja verjetnost za izplačilo. - Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Hranilnica razvršča v skupino v posesti do zapadlosti finančna sredstva z določenimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo kot so krediti in vloge, ter finančna sredstva, ki jih namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Vrednost teh sredstev se v računovodskih izkazih meri po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere. Razlika med nakupno in odplačno vrednostjo dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju, letno zmanjšuje ali povečuje prihodke iz financiranja. Oslabitve finančnega sredstva v posesti do zapadlosti, ki so posledica poslabšanja kreditne sposobnosti izdajatelja izkazuje skozi izkaz poslovnega izida. - Posojila in terjatve Hranilnica posojila in terjatve pripozna na dan poravnave po pošteni vrednosti ugotovljeni po metodi odplačne vrednosti, ki jo razumemo kot sedanjo vrednost posojenega zneska, izračunano po pogojih iz sklenjene posojilne pogodbe. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere (efektivna obrestna mera), zmanjšane za ustrezne popravke vrednosti v skladu z metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja hranilnice. - Pri opredeljevanju stvarnega dokaza, ki nakazuje na oslabitev finančnega sredstva ali skupine sredstev, hranilnica upošteva sledeče kriterije: - zamude pri plačilih glavnice ali obresti, neugoden denarni tok kreditojemalca, občutno poslabšanje kreditne kvalitete dolžnika ali terjatve, obravnava terjatve kot nedonosne, začetek stečajnega postopka, sprememba kreditojemalčevega konkurenčnega položaja na trgu, sprememba vrednosti zavarovanja. Hranilnica oceni ali obstajajo objektivni individualni dokazi oslabitve za finančna sredstva, ki so posamično pomembna ter ali obstajajo individualni ali skupinski dokazi za finančna sredstva, ki posamično niso pomembna. Če hranilnica oceni, da objektivni dokazi o oslabitvi sredstev, ki se slabijo posamično, ne obstajajo, potem ta sredstva prerazporedi v skupimo finančnih sredstev s podobnim kreditnim tveganjem, in jih slabi skupinsko. Sredstva, ki se slabijo individualno, se ne vključujejo v skupinsko slabljenje. Vrednost slabitve se meri kot razlika med vrednostjo sredstva na dan presoje slabitve in vrednostjo pričakovanih bodočih denarnih tokov (ki ne vključujejo prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih z uporabo pogodbene obrestne mere. Vrednost sredstva na dan presoje se zmanjšuje z oblikovanjem popravka vrednosti in se pripozna v izkazu poslovnega izida. Garancije (plačilne in storitvene) Garancije se ob izdaji pripoznajo po pošteni vrednosti. Naknadno jih hranilnica pripoznava po nižji izmed začetne vrednosti, zmanjšane za prihodke iz provizij in ocene stroškov, potrebnih za poravnavo obveznosti iz garancije na dan poročanja. Povečanje obveznosti, povezanih z garancijami, se odraža v izkazu poslovnega izida med poslovnimi odhodki. b) Oslabitev finančnih sredstev - Posojila in terjatve Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na 54 oslabljenost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev se slabi na podlagi dogodka ali skupine dogodkov, ki se zgodijo po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na oceno bodočih denarnih tokov finančnega sredstva ali skupine sredstev. Izračun sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža denarni tok, kot posledico unovčenega zavarovanja. Za potrebe skupinskega slabljenja finančnih sredstev, so le-ta razvrščena v skupine na podlagi podobnih značilnosti kreditnega tveganja, ki ga predstavljajo za hranilnico (npr. hranilnica pri ugotavljanju pričakovanih izgub upošteva tip kreditojemalca, vrsto zavarovanja, pretekle izkušnje in druge pomembne dejavnike). Značilnosti so pomembne pri ocenjevanju bodočih denarnih tokov za skupino, saj nakazujejo na kreditojemalčevo zmožnost poplačila kredita skladno s pogodbeno dogovorjenimi pogoji. Krediti, katerih preostala vrednost je enaka ali presega 200 tisoč EUR (do 31.12.2013 je bil ta znesek 25 tisoč EUR) in krediti, pri katerih kreditojemalci zamujajo s plačili nad 30 dni najmanj 100 EUR se slabijo individualno. Krediti, katerih vrednost ne dosega opredeljenih kriterijev, se smatrajo kot individualno nepomembni in se vključujejo v skupinsko slabljenje. Za individualno nepomembne zneske so odstotki slabitev, izračunani na podlagi zgodovinskih podatkov hranilnice za podobno gospodarsko okolje. Sprememba mejnega zneska ni imela pomembnega vpliva na oblikovanje oslabitev v letu 2013. Prihodnji denarni tokovi skupine finančnih sredstev, ki so vključeni v skupinsko slabljenje, so ocenjeni na podlagi pogodbeno dogovorjenih denarnih tokov sredstev in izgub, za katere hranilnica pričakuje, da bodo nastale zaradi zgodovinski dejstev ugotovljenih na sredstvih s podobnim kreditnim tveganjem. Izgube zaradi zgodovinskih dejstev so izdelane na podlagi tekočih opazovanih podatkov, ki odražajo učinek tekočih pogojev in niso imele vpliva na obdobje, na podlagi katerega so oblikovane zgodovinske predpostavke. Ocene sprememb bodočih denarnih tokov za skupino sredstev morajo odražati in biti skladne s spremembami opazovanih podatkov za posamezno obdobje (npr. sprememba stopnje brezposelnosti, vrednosti nepremičnin in drugi dejavniki, ki nakazujejo na spremembo verjetnosti izgube hranilnice). Hranilnica uporabljeno metodologijo in predpostavke, na podlagi katerih se izdelujejo ocene bodočih denarnih tokov, redno pregleduje z namenom zmanjševanja morebitnih razlik med ocenami in dejansko realiziranimi izgubami. Hranilnica je v letu 2013 ocenila, da oslabitev reprogramiranih kreditov, ki so zavarovani pri zavarovalnici ne odražajo dejanske odplačne vrednosti, zato je ukinila preveč oblikovane oslabitve v ocenjeni vrednosti 358 tisoč EUR. Če se v prihodnjih obdobjih izkaže, da se znesek oblikovane slabitve zmanjšuje in je to zmanjšanje možno povezati z dogodkom, ki se je zgodil po opravljeni slabitvi (npr. bistveno izboljšanje kreditojemalčeve kreditne sposobnosti), se oblikovana slabitev popravi preko izkaza poslovnega izida (sprememba slabitev zaradi kreditnih izgub). sredstev. Dokazi, ki nakazujejo na zmanjšanje vrednosti sredstva, ki je razporejeno v skupino razpoložljivo za prodajo, se izkazujejo kot bistveno ali dolgoročno zmanjševanje poštene vrednosti finančnega sredstva (vrednostnega papirja) glede na nabavno vrednost tega sredstva. V primeru obstoja dokazov, ki nakazujejo na potrebo po oslabitvi sredstva razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, se izguba, izražena kot razlika med nakupno vrednostjo (stroški nakupa) in trenutno pošteno vrednostjo zmanjšano za morebitne oslabitve oblikovane v preteklih obdobjih, prenese iz kapitala in se izkaže v izkazu poslovnega izida. Če se v nadaljnjih obdobjih poštena vrednost sredstva, razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, poveča in je to povečanje posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju oslabitve v izkazu poslovnega izida, se odprava oslabitve pripozna v izkazu poslovnega izida. c) Obresti se obračunavajo skladno z zakonskimi predpisi ter na podlagi dogovora med upnikom in dolžnikom. Hranilnica pripozna obresti po metodi efektivnih obresti in jih razporeja med prihodke oziroma odhodke iz obresti v ustreznem obdobju. č) - Opravnine Pripadajoča nadomestila za odobritev posla hranilnica razmejuje linearno glede na pričakovano obdobje odplačevanja finančnega sredstva in jih mesečno prenaša v obrestne prihodke. Uprava ocenjuje, da je linearno razmejevanje opravnin zadovoljiv približek vrednosti, izračunane po metodi veljavnih obrestnih mer in ne pričakuje pomembnih razlik. Hranilnica terjatve in obveznosti za opravnine, ki se nanašajo na določeno finančno sredstvo ali obveznost v izkazu finančnega položaja izkazuje skupaj s finančnim sredstvom oziroma obveznostjo, na katero se terjatve oziroma obveznosti nanašajo. d) Ko dejstva nakazujejo na nezmožnost izterjave kredita, se le ta odpiše iz bilančnih evidenc. Terjatev se do zaključka sodnih postopkov vodi v zunajbilančni evidenci. Dokončni odpis se opravi, ko so zaključeni vsi postopki izterjave in ko je možno oceniti vrednost izgube. Obračunavanje obresti Prihodki in odhodki od obresti Obrestni prihodki in odhodki vseh obrestovanih postavk se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo gospodarske koristi pritekale in da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenost finančnega sredstva ali skupine finančnih Metoda veljavnih obrestnih mer je metoda izračunavanja amortizirljivega zneska finančnega sredstva ali obveznosti ter razporejanje obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov skozi relevantno 55 Letno poročilo 2013 razdobje. Veljavna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno diskontira pričakovani tok bodočih denarnih tokov skozi pričakovano zapadlost finančnega inštrumenta. Pri izračunavanju veljavne obrestne mere, banka upošteva pogodbeno dogovorjene denarne tokove. Metoda ne vključuje morebitnih prihodnjih izgub iz finančnega sredstva. V izračun so vključene pogodbeno dogovorjene provizije, prejete ali plačane premije in diskonti, ki povečujejo oziroma zmanjšujejo dogovorjeno glavnico. Po opravljeni oslabitvi finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, se obrestni prihodki, za potrebe merjenja izgube zaradi oslabitve, pripoznavajo z uporabo obrestne mere, uporabljene za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov. Obresti od oslabljenih finančnih sredstev hranilnica izključuje v višini oslabitve. Ob obračunu jih v izkazu poslovnega izida pripozna v znižani višini, razliko pa pripozna v izkazu poslovnega izida šele ob plačilu. Amortizacija se obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je bilo osnovno sredstvo na voljo za uporabo. Zemljišča in umetniška dela se ne amortizirajo. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev razporejena v stroške v celotnem obdobju njihove koristnosti. Upoštevajo se sledeče amortizacijske stopnje, ki se v letu 2013, v primerjavi s preteklim letom, niso spremenile : Vrsta sredstva Amortizacijska stopnja Nepremičnine od 3 do 5 % Deli gradbenih objektov Pisarniška oprema, adaptacije tujih osnovnih sredstev Računalniški programi e) Prihodki in odhodki od opravnin Med prihodke od opravnin so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitev v skladu s tarifo nadomestil ali po pogodbenih določilih med hranilnico in stranko. Med odhodke za opravnine so vključeni zneski, plačani za storitve drugih, v skladu s pogodbami med hranilnico in upnikom. Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma takrat, ko je storitev opravljena, prihodki od opravnin na kreditih se v izkaz poslovnega izida vključujejo enako kot prihodki od obresti. f) Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Opredmeteno osnovo sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri opravljanju storitev ter se bo po pričakovanjih uporabljajo v več kot enem obračunskem obdobju. Začetno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev hranilnica izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost osnovnega opredmetenega sredstva zajema nakupno ceno skupaj z vsemi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati sredstvu. Amortizirljiva vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi neodpisani vrednosti. 56 do 10 % do 20 % 20 % od 25 % do 33 % Osebni avtomobili od 12,5 % do 20 % Drobni inventar od 50 % do 100 % Opredmetena osnovna sredstva se preverja zaradi oslabitve, kadar zaradi dogodkov ali sprememb v okoliščinah, knjigovodske vrednosti ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Če je ocenjena nadomestljiva vrednost nižja od njene knjigovodske vrednosti, je treba knjigovodsko vrednost sredstva znižati na njegovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja. Tuja valuta Pri preračunih bilančnih vrednosti, izraženih v tujih valutah, je hranilnica uporabila ustrezne referenčne tečaje Evropske centralne banke (ECB), veljavne na dan 31.12.2013. g) Računalniška oprema 6% Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na knjigovodsko vrednost sredstev in v izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja. Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice ter dolgoročno odložene stroške in so v izkazu finančnega položaja pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in oslabitev. Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijska doba neopredmetenih sredstev je enaka njihovi dobi uporabnosti, a ne več kot deset let. Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo. Obdobje in metoda amortiziranja se preverita s končno življenjsko dobo ob koncu vsakega poslovnega leta, h) Denar in denarni ustrezniki Kot denarna sredstva se zajemajo sredstva v domači in tuji valuti v blagajni, na računih pri centralni banki in sredstva na poti. Med denarna sredstva spadajo tudi ustrezniki gotovine: denarna sredstva na računih na odpoklic in sredstva z rokom zapadlosti do 90 dni, vrednostni papirji v posesti za trgovanje, vrednostni papirji razpoložljivi za prodajo in vrednostni papirji v posesti do zapadlosti z rokom zapadlosti do 90 dni. i) Rezervacije Hranilnica med rezervacijami izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi v skladu z zakonodajo ter rezervacije za morebitne izgube iz naslova zunajbilančnih obveznosti. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi hranilnica oblikuje na podlagi aktuarskih izračunov neodvisnih aktuarjev. Rezervacije za morebitne izgube iz naslova zunajbilančnih postavk hranilnica oblikuje v enaki višini kot oslabi finančna sredstva, glede na naravo nasprotne stranke. j) Osnovni kapital in rezerve Kapital hranilnice sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, presežek iz prevrednotenja, rezerve iz dobička, odkupljene lastne delnice in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni (delniški) kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vpisali ter vplačali njegovi lastniki. Kapitalske rezerve sestavljajo vplačani presežek kapitala ter kapitalske rezerve, ki so nastale iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Presežek iz prevrednotenja vključuje posebni prevrednotovalni popravek kapitala iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi inštrumenti razpoložljivimi za prodajo. k) Davek od dohodkov pravnih oseb Davek od dohodkov pravnih oseb se obračunava na podlagi prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega izida in drugih povečanj ali zmanjšanj davčne osnove. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2013 je 17 % od davčne osnove. Odloženi davek je izkazan po metodi obveznosti izkaza finančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj za katere se pričakuje, da bodo uporabljene ob realizaciji. l) Obračunavanje varovanja pred tveganji S pojmom obračunavanja varovanja pred tveganjem (hedge accounting) razumemo pripoznanje razmerja varovanja med inštrumentom za varovanje in varovano postavko z namenom, da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtralizirajo učinki merjenja obeh inštrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istočasno. Vsi dobički in izgube povezani s prevrednotenjem instrumentov za zavarovanje pred tveganjem poštene vrednosti so takoj pripoznani v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube ki so nastali zaradi prevrednotenja varovane postavke in se nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postavki so obračuni v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da je varovana postavka sredstvo/obveznost na katero se obračunavajo obresti, se pripisani učinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti. Pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem se dobički in izgube od instrumenta za varovanje pred tveganjem pripoznajo, za učinkoviti del varovanja, v kapitalu. Učinki neučinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da zavarovana čvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinančnega sredstva, se v trenutku pripoznanja sredstva temu pripiše učinek varovanja, ki je bil predhodno knjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiček ali izguba od instrumenta za varovanje pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz poslovnega izida in pobota vpliv spremembe vrednosti varovane postavke v poslovnem izidu. Učinki iz prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za računovodsko varovanje pred tveganjem, so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem se prekine, ko finančni instrument za varovanje pred tveganjem poteče ali se proda oziroma ne izpolnjuje več zahtev za računovodsko obravnavanje varovanja pred tveganjem. Dobički in izgube nabrani pri izpeljanih finančnih instrumentih, ki jih banka pripozna v kapitalu se zadržijo v kapitalu dokler se ne zgodi predvidena transakcija. V primeru, da se ne pričakuje več, da se bo zgodila predvidena transakcija, se nabrani dobički in izgube pripoznani v kapitalu prenesejo v izkaz poslovnega izida v tekočem letu. Ob nastanku računovodskega varovanja pred tveganjem hranilnica dokumentira odnos med varovano postavko ter instrumentom za varovanje, skupaj z vzpostavitvijo politike ter strategije upravljanja s tveganji različnih transakcij varovanja ter tveganji. Ob samem nastanku ter tudi redno v času trajanja varovanja hranilnica preverja učinkovitost varovanja ter tveganji. Hranilnica je z dnem 01.07.2008 sprejela odločitev, da bo uporabila poseben način obračunavanja pred 57 Letno poročilo 2013 tveganjem v skladu z MRS 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označila, in sicer je opredelila varovane postavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumente za varovanje ter opredelila tveganje, pred katerim se varuje. Hranilnica je s testom ugotovila, da se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem v vseh obdobjih poročanja, ki ga je mogoče zanesljivo izmeriti. Hranilnica varuje: - - pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (obveznice RS), denarne tokove v primeru varovanja najetega kredita ali depozita. (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), - Spremembe MRS 1 “Predstavljanje računovodskih izkazov” – Predstavljanje postavk drugega vseobsegajočega donosa, ki ga je EU sprejela 5. junija 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija 2012 ali pozneje), - Spremembe MRS 12 “Davek iz dobička” – Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2013 ali pozneje). - Spremembe MRS 19 “Zaslužki zaposlencev” – Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov, ki ga je EU sprejela 5. junija 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), - Spremembe različnih standardov “Izboljšave MSRP (obdobje 20092011)”, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MRS 1, MRS 16, MRS 32, MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 27. marca 2013 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), - OPMSRP 20 “Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje). V vseh primerih je hranilnica pridobila inštrument za varovanje, s katerim je zamenjala fiksno obrestno mero za spremenljivo. m) Zunajbilančne terjatve in obveznosti Med zunajbilančnimi terjatvami oziroma obveznostmi hranilnica izkazuje izdane garancije, nečrpane odobrene kredite, nečrpane odobrene limite, jamstva s hipoteko in druga jamstva ter zastavljene vrednostne papirje. n) Novi standardi in pojasnila, ki so stopila v veljavo Razdelek A: Standardi in pojasnila, ki veljajo v tekočem obdobju V tekočem obdobju veljajo naslednji standardi, spremembe obstoječih standardov in pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU: - MSRP 13 “Merjenje poštene vrednosti”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), - Spremembe MSRP 1 “Prva uporaba MSRP” – Visoka hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), - - 58 Spremembe MSRP 1 “Prva uporaba MSRP” – Državna posojila, ki ga je EU sprejela 4. marca 2013 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), Spremembe MSRP 7 “Finančni instrumenti: razkritja” - Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti, ki ga je EU sprejela 13. decembra 2012 Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do pomembnih sprememb v računovodskih usmeritvah podjetja. Razdelek B: Informacije v zvezi z že objavljenimi standardi, ki bodo stopili v veljavo na poznejši datum in ki jih podjetje ne uporablja v svojih računovodskih izkazih Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednji standardi, spremembe obstoječih standardov in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, bili izdani, vendar še niso stopili v veljavo: • MSRP 10 “Konsolidirani računovodski izkazi”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), • MSRP 11 “Skupne ureditve”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - MSRP 12 “Razkritje deležev v drugih družbah”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - MRS 27 (spremenjen leta 2011) “Ločeni računovodski izkazi”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - MRS 28 (spremenjen leta 2011) “Naložbe v pridružena podjetja in skupna vlaganja”, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - Spremembe MSRP 10 “Konsolidirani računovodski izkazi”, MSRP 11 “Skupne ureditve” in MSRP 12 “Razkritje deležev v drugih družbah” – Napotki za prehod, ki jih je EU sprejela 4. aprila 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - Spremembe MSRP 10 “Konsolidirani računovodski izkazi”, MSRP 12 “Razkritje deležev v drugih družbah” in MRS 27 (spremenjen 2011) “Ločeni računovodski izkazi” – Naložbena podjetja, ki jih je EU sprejela 20. novembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - Spremembe MRS 32 “Finančni instrumenti: predstavitev” – Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti, ki jih je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), - - Spremembe MRS 36 “Oslabitev sredstev” ̶ Razkritja nadomestljive vrednosti za nefinančna sredstva, ki jih je EU sprejela 19. decembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), Spremembe MRS 39 “Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje” – Novacija izpeljanih finančnih instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki jih je EU sprejela 19. decembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje). standardov in pojasnil, ki na dan 31.12.2013 niso bili potrjeni za uporabo v EU: - MSRP 9 “Finančni instrumenti” in nadaljnje spremembe (datum uveljavitve še ni določen), - Spremembe MRS 19 “Zaslužki zaposlencev” – Programi z določenimi zaslužki: Prispevki zaposlencev (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2014 ali pozneje), - Spremembe različnih standardov “Izboljšave MSRP (obdobje 2010-2012)”, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 2, MSRP 3, MSRP 8, MSRP 13, MRS 16, MSR 24 in MRS 38), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2014 ali pozneje), - Spremembe različnih standardov “Izboljšave MSRP (obdobje 2011-2013)”, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 3, MSRP 13 in MRS 40), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2014 ali pozneje), - OPMSRP 21 “Dajatve” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje). Hranilnica predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe. Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano. Hranilnica ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti v skladu z zahtevami MRS 39: “Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje” ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze hranilnice, če bi bila uporabljena na datum bilance stanja. Razdelek C: Stanje potrditev s strani EU Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov, sprememb obstoječih 59 Letno poročilo 2013 7.3. Dodatna razkritja k postavkam izkaza finančnega položaja 7.3.1. Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 1.286 919 62 74 Gotovina v blagajni skupaj 1.348 993 Poravnalni račun hranilnice pri Banki Slovenije 2.925 813 Druge vloge pri centralni banki 7.198 7.175 Skupaj denarna sredstva na računih 10.123 7.988 Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki 11.471 8.981 Gotovina v blagajni v evrih Gotovina v blagajni v tujih valutah Hranilnica izkazuje domačo in tujo gotovino v blagajnah po stanju na dan 31.12.2013 v dvanajstih poslovalnicah in devetih bankomatih in v trezorju banke, pri kateri hrani domačo in tujo gotovino. Denar na poravnalnem računu pri Banki Slovenije, so likvidna sredstva, ki jih hranilnica potrebuje za zagotavljanje dnevne likvidnosti in opravljanje plačilnega prometa. Druge vloge pri centralni banki predstavljajo izločena sredstva za jamstveno shemo za poravnave plačil v okviru SEPA plačil in depozit z ročnostjo 08.01.2014 v znesku 7 mio EUR. 7.3.2. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo a) Razčlenitev finančnih sredstev razpoložljivih zaprodajo, po pošteni vrednosti v 1000 EUR 31.12.2013 Osnovna razčlenitev Delnice in deleži izkazani po pošteni vrednosti 31.12.2012 Knjigovodska Presežek iz Knjigovods Presežek iz vrednost prevrednotenja ka vrednost prevrednotenja 30 0 45 0 1.562 0 1.269 0 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 20.369 (251) 21.531 (469) - Izdani od države in centralne banke 14.398 (72) 13.973 (465) - Izdani od bank in hranilnic 1.299 (295) 1.454 (145) - Popravek vrednosti (392) - Izdani od drugih izdajateljev 5.064 64 6.104 49 Delnice in deleži, izkazani po nabavni vrednosti - Odložen davek Skupaj 52 21.962 (251) 92 22.845 (469) Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti se nanašajo na delnice s katerimi se trguje na organiziranem trgu in so vrednotene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Dve delnici, s katerima se ne trguje na organiziranem trgu, sta izkazani po nabavni vrednosti. Dolžniški vrednostni papirji izdani od države in centralne banke se nanašajo na obveznice RS, dolžniški vrednostni papirji izdani od bank pa na obveznice dveh bank. Dolžniški vrednotni papirji drugih izdajateljev so obveznice SOS2E in obveznice ene delniške družbe, s katerimi se trguje na organiziranem trgu. 60 b) Gibanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo Osnovna razčlenitev Stanje 31.12.2012 Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti - Nove nabave in prodaje 45 Delnice in deleži, izkazani po nabavni vrednosti - Nove nabave in prodaje 1.269 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo - Izdani od države in centralne banke - Nove nabave in prodaje - Sprememba poštene vrednosti - Izdani od bank in hranilnic - Nove nabave in prodaje - Sprememba poštene vrednosti - Izdani od drugih izdajateljev Povečanje 0 (15) 30 0 (15) (15) 294 0 1.563 294 0 294 21.531 1.276 (2.438) 20.369 13.973 981 (556) 14.398 1.454 0 981 0 (556) 0 (547) (556) 981 907 6.104 0 0 295 (107) (440) (1.335) (107) (440) 5.064 0 295 (1.335) 0 (1.335) 295 1.570 (2.453) 21.962 - Nove nabave in prodaje - Sprememba poštene vrednosti Skupaj Zmanjšanje v 1000 EUR Stanje 31.12.2013 22.845 Hranilnica je oblikovala popravek vrednosti podrejene obveznice finančne institucije v višini 392 tisoč EUR oz. 70 % vrednosti finančnega sredstva. Gibanje presežka oz. prevrednotenja v zvezi s finančnimi instrumenti razpoložljivimi za prodajo je razvidno iz točke 7.8. d). c) Pregled po uvrščenosti na borzni trg v 1000 EUR 31.12.2013 VP uvrščeni na borzni trg Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti 30 Delnice in deleži, izkazani po nabavni vrednosti 31.12.2012 VP neuvrščeni na borzni trg VP uvrščeni na borzni trg VP neuvrščeni na borzni trg 0 45 0 1.563 0 1.269 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 20.369 0 21.531 0 - Izdani od države in centralne banke 14.398 0 13.973 0 907 0 1.454 0 5.064 0 6.104 0 20.399 1.563 21.576 1.269 - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj dolžniški VP Ena od obveznic RS je uvrščena v trgovanje na tuji borzi (München, Frankfurt in Berlin), prav tako tudi obveznica nefinančne družbe (Luksemburg), z ostalimi vrednostnimi papirji pa se trguje na Ljubljanski borzi. 61 Letno poročilo 2013 7.3.3. Krediti v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 0 8.254 89.744 86.596 84 203 89.828 95.053 Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti a) Razčlenitev kreditov po sektorjih in ročnosti v 1000 EUR Skupaj Dolgoročni Kratkoročni 21.12.2012 Skupaj Dolgoročni Kratkoročni 31.12.2013 Banke 0 0 0 0 8.254 8.254 Hranilnice 0 0 0 0 0 0 Skupaj banke in hranilnice 0 0 0 0 8.254 8.254 Nefinančne družbe 3.556 14.028 17.584 6.136 9.796 15.932 Popravek vrednosti (437) (599) (1.036) (133) (387) (520) Skupaj nefinančne družbe 3.119 13.429 16.548 6.003 9.409 15.412 Javni sektor 2 0 2 165 0 165 Popravek vrednosti 0 0 0 (1) 0 (1) Skupaj javni sektor 2 0 2 164 0 164 Druge finančne organizacije 1.166 280 1.446 1.227 405 1.632 Popravek vrednosti (297) (28) (325) (170) (40) (210) 869 252 1.121 1.057 365 1.422 6.223 66.506 72.729 6.631 64.440 71.071 (48) (608) (656) (95) (1.378) (1.473) 6.175 65.898 72.073 6.536 63.062 69.598 Skupaj druge finančne organizacije Gospodinjstva * Popravek vrednosti Skupaj gospodinjstva Druga finančna sredstva Skupaj 62 84 10.165 79.579 89.828 203 13.760 81.090 95.053 b) Razčlenitev gibanja popravka vrednosti kreditov v 1000 EUR 31.12.2012 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2013 Nefinančne družbe Državni sektor Druge finančne organizacije Gospodinjstva Odpisi 520 856 340 1.036 0 1 5 6 0 0 210 219 104 325 0 1.473 (59) 758 656 14 2.017 14 Odpisi predhodno oslabljenih kreditov (14) Skupaj 2.204 1.021 Skupaj odpisi predhodno oslabljenih kreditov 1.194 (14) Hranilnica je odpisala za 14 tisoč EUR terjatev iz naslova kreditov, ki so bili predhodno oslabljeni. c) Pregled stanja kreditov glede na preostalo zapadlost* v 1000 EUR Do 1 meseca Nefinančne družbe Nad 5 let Skupaj 1.488 4.587 8.455 16.548 2 0 0 0 0 2 154 210 505 252 0 1.121 5.295 254 1.992 26.199 38.333 72.073 84 0 0 0 0 84 6.731 1.286 3.985 31.038 46.788 89.828 Druga finančna sredstva * Od 1 leta do 5 let 822 Druge finančne organizacije Skupaj Od 3 mesecev do 1 leta 1.196 Javni sektor Gospodinjstva Od 1 - 3 mesecev glede na končno zapadlost kredita d) Druga finančna sredstva v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 Terjatve za provizije 25 21 Terjatve v obračunu 26 128 2.097 2.080 (2.064) (2.026) 84 203 Druge terjatve Popravki vrednosti drugih finančnih sredstev Skupaj V drugih terjatvah je zajeta terjatev do fizične osebe v vrednosti 2.015 tisoč EUR, ki je v celoti oslabljena. Drugi popravki vrednosti se nanašajo na sporne terjatve iz naslova neplačanih stroškov po transakcijskih računih pravnih oseb in samostojnih podjetnikov in iz naslova nedovoljenega negativnega stanja po transakcijskih računih fizičnih oseb in predstavljajo 100 % oslabitev omenjenih terjatev. e) Ostala razkritja v zvezi s krediti in danimi vlogami Obrestne mere danih kreditov nefinančnim družbam in gospodinjstvom se obračunavajo skladno s pogodbo oziroma veljavnim internim sklepom o obrestnih merah na dan sklenitve pogodbe. Na dan izkaza finančnega položaja so bile 63 Letno poročilo 2013 obrestne mere določene v sklepu med 8,10 % in 8,80 % za kratkoročne in od 8,40 % do 8,50 % oziroma 6 mesečni euribor s pribitkom od 3,00 % do 6,50 % za dolgoročne kredite nefinančnim družbam. Obrestna mera za kredite sektorju gospodinjstev se giblje med 6,50 % in 8,50 % za kratkoročne kredite in limite na osebnih računih in med 7,00 % in 8,50 % oziroma 6 mesečni euribor s pribitkom med 2,22 % in 5,80 % za dolgoročne in stanovanjske kredite. Obrestne mere za neodplačane kredite dane nefinančnim družbam na dan 31.12.2013 so se gibale med 5,50 % in 9,00 % oziroma 6 mesečni euribor s pribitkom od 1,60 % in 6,50 %; za kredite dane drugim finančnim družbam med 5,80 % in 7,90 % oziroma 6 mesečni euribor in pribitek 4,80 %; za kredite gospodinjstvom pa med 6,90 % in 8,50 % oziroma 6 mesečni euribor in pribitek med 1,50 % do 6,90 %. 7.3.4. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti a) Razčlenitev finančnih sredstev v posesti do zapadlosti v 1000 EUR Osnovna razčlenitev 31.12.2013 31.12.2012 - Izdani od države in centralne banke 35.848 30.356 - Izdani od bank in hranilnic 38.053 33.535 (709) 0 15.893 7.782 (60) 0 89.025 71.673 Dolžniški vrednostni papirji - popravek vrednosti - Izdani od drugih izdajateljev - popravek vrednosti Skupaj b) Pregled po uvrščenosti na borzni trg v 1000 EUR 31.12.2013 VP uvrščeni na borzni trg 31.12.2012 VP neuvrščeni na borzni trg VP uvrščeni na borzni trg VP neuvrščeni na borzni trg Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti - Izdani od države in centralne banke 35.817 0 30.356 0 - Izdani od bank in hranilnic 22.374 14.970 19.659 13.876 - Izdani od drugih izdajateljev 15.864 0 7.782 0 Skupaj dolžniški VP 74.055 14.970 57.797 13.876 c) Pregled stanja finančnih sredstev v posesti do zapadlosti glede na preostalo zapadlost v 1000 EUR Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti - Izdani od države in centralne banke Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 - 3 mesecev Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj 0 19.981 13.970 1.897 35.848 - Izdani od bank in hranilnic 1.852 11.073 24.419 0 37.344 - Izdani od drugih izdajateljev 2.853 5.958 7.022 0 15.833 Skupaj 4.705 37.012 45.411 1.897 89.025 64 d) Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti v 1000 EUR Osnovna razčlenitev Stanje 31.12.2012 Povečanje Zmanjšanje Stanje 31.12.2013 Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti - Izdani od države in centralne banke 30.356 16.376 10.884 35.848 - Izdani od bank in hranilnic 33.535 23.871 20.062 37.344 7.782 14.829 6.778 15.833 71.673 55.076 37.724 89.025 - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj Povečanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti se nanaša na nakupe obveznic in zakladnih menic RS, nakup obveznic in potrdil o vlogi izdanih s strani poslovnih bank v RS ter na obveznice izdane s strani drugih izdajateljev in komercialne zapise nefinančnih družb. Zmanjšanje pa se nanaša na zapadle zakladne menice RS in kupone za unovčenje obresti po obveznicah RS, zapadla potrdila o vlogi izdana od bank ter zapadla obveznica poslovne banke in na zapadle kupone po obveznicah izdanih s strani drugih izdajateljev ter zapadle komercialne zapise nefinančnih družb in oslabitve nekaterih naložb. Hranilnica je oslabila naložbi v nefinančni družbi v višini 1,63 % oziroma nominalno za 60 tisoč EUR in podrejeno obveznico finančne institucije v višini 70 % oziroma nominalno za 709 tisoč EUR ter izključila obračunane obresti na podrejeno obveznico do dne 31.12.2013 v znesku 35 tisoč EUR. 7.3.5. Opredmetena osnovna sredstva a) Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2013 v 1000 EUR leto 2013 Zemljišča in gradbeni objekti Oprema in drobni inventar Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2012 4.196 2.161 6.357 Povečanje 796 530 1.326 Zmanjšanja (324) (377) (701) 4.668 2.314 6.982 (1.108) (1.498) (2.606) (138) (226) (364) Povečanja 0 (17) (17) Zmanjšanja 0 97 97 (1.246) (1.644) (2.890) Stanje 31.12.2012 3.088 663 3.751 Stanje 31.12.2013 3.422 670 4.092 Stanje 31.12.2013 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2012 Amortizacija tekočega leta Stanje 31.12.2013 Neodpisana vrednost 65 Letno poročilo 2013 b) Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2012 v 1000 EUR leto 2012 Zemljišča in gradbeni objekti Oprema in drobni inventar Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2011 4.180 2.036 6.216 Povečanje 16 227 243 Zmanjšanja 0 (102) (102) 4.196 2.161 6.357 Stanje 31.12.2011 (994) (1.374) (2.368) Amortizacija tekočega leta (114) (216) (330) Povečanja 0 (10) (10) Zmanjšanja 0 102 102 (1.108) (1.498) (2.606) Stanje 31.12.2011 3.186 662 3.848 Stanje 31.12.2012 3.088 663 3.751 Stanje 31.12.2012 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2012 Neodpisana vrednost Stanje opredmetenih osnovnih sredstev je višje za 9 % kar se v pretežni meri nanaša na novo poslovno enoto, ki je odprla svoja vrata v januarju leta 2013. Hranilnica je prenovila sistem videonadzora v dveh poslovnih enotah, postavila nov bankomat v Zdravstvenem domu v Kranju in zamenjala odsluženi bankomat v eni poslovni enoti, investirala je tudi v zamenjavo oziroma posodobitev druge računalniške opreme. Na nepremičninah družbe, po stanju na dan 31.12.2013 ni vpisanih hipotek in drugih bremenitev. Družba na 31.12.2013 ter 31.12.2012 nima obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev. Na 31.12.2013 ne obstajajo znaki slabitev opredmetnih osnovnih sredstev. 7.3.6. Neopredmetena sredstva a) Spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2013 v 1000 EUR Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2012 Povečanje Stanje 31.12.2013 179 62 241 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2012 Amortizacija tekočega leta Stanje 31.12.2013 66 (125) (16) (141) v 1000 EUR Skupaj Neodpisana vrednost Stanje 31.12.2012 54 Stanje 31.12.2013 100 b) Spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2012 v 1000 EUR Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2011 179 Povečanje 15 Zmanjšanja (15) Stanje 31.12.2012 179 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2011 (128) Amortizacija tekočega leta (12) Povečanja 15 Stanje 31.12.2012 (125) Neodpisana vrednost Stanje 31.12.2011 51 Stanje 31.12.2012 54 Stanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev je višje za 55 % predvsem zaradi nakupa Oracle Forms in Windows licenc. 7.3.7. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 Terjatve za davek 188 0 Odložene terjatve za davek 324 407 Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 512 407 a) Odloženi davki po vrstah v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 23 19 Dolgoročno odložene terjatve iz presežka iz prevrednotenja 301 388 Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 324 407 Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkaza finančnega položaja 67 Letno poročilo 2013 Odloženi davek iz postavk finančnega položaja se nanaša na davek od dolgoročno oblikovanih rezervacij za zaposlence in od amortizacije, ki je presegala davčno priznano amortizacijo. Dolgoročno odložene terjatve za davek iz presežka iz prevrednotenja so obračunane od presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo in v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja), po stopnji 17 %. b) Gibanje odloženih davkov Osnovna razčlenitev Stanje 31.12.2012 Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkaza finančnega položaja Povečanje v 1000 EUR Stanje 31.12.2013 Zmanjšanje 19 4 0 23 Dolgoročno odložene terjatve iz presežka iz prevrednotenja 388 0 87 301 Skupaj 407 4 87 324 Sprememba odloženih terjatev za davek iz postavk izkaza finančnega položaja je pripoznana v izkazu finančnega izida, sprememba dolgoročno odloženih terjatev za davek iz presežka iz prevrednotenja je vsebovana v presežku iz prevrednotenja ter je pripoznana v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. 7.3.8. Druga sredstva 31.12.2013 Terjatve za dane predujme v 1000 EUR 31.12.2012 33 6 1 1 Nevračunani stroški poslovanja 24 37 Skupaj druga sredstva 58 44 Druge terjatve Hranilnica je plačala varščino za plačilo najemnine za poslovni prostor. Nevračunane stroške poslovanja pa v pretežni meri predstavlja vrednost vnaprej plačanih stroškov zavarovalnih premij. 7.3.9. Finančne obveznosti do centralne banke Hranilnica je imela na dan 31.12.2013 obveznost do centralne banke iz naslova operacij glavnega refinanciranja v znesku 30.418 tisoč EUR in se nanaša na dva kredita. Obveznost zapade v plačilo 29.01.2015 in se obrestuje po povprečni tedenski obrestni meri operacij glavnega refinanciranja in je na dan 31.12.2013 znašala 0,25 %. Za te obveznosti je hranilnica zastavila del sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije (glej točko 7.3.23). a) Gibanje finančnih obveznosti do centralne banke v letu 2013 v 1000 EUR 31.12.2012 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2013 Dolgoročne obveznosti 30.250 168 0 30.418 Skupaj pop. vrednost terjatev 30.250 168 0 30.418 Obveznosti do centralne banke so višje za obračunane nezapadle obresti v letu 2013. 7.3.10. Finančne obveznosti namenjene trgovanju V tej postavki je izkazana poštena vrednost dveh izvedenih finančnih instrumentov, ki ju hranilnica ne obračunava po pravilih varovanja pred tveganjem. Njuna poštena vrednost na dan 31.12.2013 znaša 186 tisoč, na dan 31.12.2012 pa 399 tisoč EUR. V obeh primerih gre za izvedeni finančni instrument, ki ga je hranilnica pridobila z namenom varovanja pred obrestnim tveganjem v bančni knjigi in se eden nanaša na skupino kreditov, drugi pa na obveznice, ki jih je izdala ena od slovenskih bank. 68 7.3.11. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 1.527 1.944 38 77 1.565 2.021 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje posameznih finančnih instrumentov in drugih postavk: - varovanje poštene vrednosti - varovanje denarnih tokov Obresti za finančne obveznosti Vrednost postavke izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju se nanaša na štiri posle obrestne zamenjave, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem v skladu z MRS 39 (glej pojasnila pod točko 7.8.). 7.3.12. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti a) Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po vrsti obveznosti v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 167.915 153.271 Krediti 1.159 1.675 Dolžniški vrednostni papirji 2.175 3.280 Podrejene obveznosti 2.673 2.570 896 760 174.818 161.556 Vloge Druge finančne obveznosti Skupaj finančne obveznosti po odplačni vrednosti V bilančni postavki finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti so zajete obveznosti iz naslova vlog in depozitov, najetih kreditov, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in pridobljenih podrejenih obveznosti v smislu MSRP in predpisov Banke Slovenije ter druge finančne obveznosti. b) Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po ročnosti v 1000 EUR 31.12.2013 Kratkoročni Dolgoročni Vloge Krediti Dolžniški vrednostni papirji Podrejene obveznosti Druge finančne obveznosti Skupaj 21.12.2012 Skupaj Kratkoročni Dolgoročni Skupaj 78.029 89.886 167.915 75.491 77.780 153.271 0 1.159 1.159 0 1.675 1.675 684 1.491 2.175 493 2.787 3.280 0 2673 2.673 0 2.570 2.570 896 0 896 760 0 760 79.609 95.209 174.818 76.744 84.812 161.556 69 Letno poročilo 2013 c) Razčlenitev finančnih obveznosti po vrstah vlog in sektorjih na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Vloge Dolžniški VP Krediti Podrejene obveznosti Skupaj Banke in hranilnice 251 1.159 1.002 1.699 4.111 Druge finančne družbe 620 0 749 0 1.369 Nefinančne družbe 23.606 0 424 0 24.030 Državni sektor 11.513 0 0 0 11.513 Gospodinjstva* 129.704 0 0 974 130.678 Drugi izvajalci gospodinjstev 2.221 0 0 0 2.221 Skupaj finančne obveznosti 167.915 1.159 2.175 2673 173.922 *vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki c) Pregled stanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti glede na preostalo zapadlost* v 1000 EUR Na vpogled Banke Od 3 Do 1 Od 1 - 3 mesecev meseca mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj 0 0 1.002 251 2.201 657 4.111 Nefinančne družbe 7.166 3.170 3.930 8.463 1.283 18 24.030 Javni sektor 1.011 1.995 4.338 3.930 124 115 11.513 86 0 358 925 0 0 1.369 19.382 11.324 25.502 49.515 24.493 462 130.678 636 378 303 900 4 0 2.221 0 896 0 0 0 0 896 28.281 17.763 35.433 63.984 28.105 Druge finančne organizacije Gospodinjstva Neprofitni izvajalci gospodinjstvom Druge finančne obveznosti Skupaj * 1.252 174.818 krediti, ki se odplačujejo obročno so upoštevani glede na končno zapadlost kredita Vloge bank in hranilnic predstavljajo kratkoročno depozitno pogodbo, sklenjeno z banko z ročnostjo nad 181 dni in zapadlostjo v letu 2014. Obračun obresti je linearen, letna obrestna mera je fiksna, in sicer 2,30 %. Vloge drugih komitentov so sklenjene po obrestnih merah, kot izhajajo iz vsakokrat veljavnega Sklepa o višini obrestnih mer Hranilnice LON d.d., Kranj in se v času trajanja razmerja ne spreminjajo. Hranilnica ima aktivna dva dolgoročna kredita pridobljena v letu 2007 in 2011, oba z zapadlostjo v letu 2016. Kredita se odplačujeta s 3 mesečnimi obroki. Obresti se obračunavajo linearno po spremenljivi obrestni meri Euribor s pribitkom 2,35 % oziroma 2,40 %. V letu 2013 so zapadla v plačilo potrdila o vlogah v vrednosti 2.746 tisoč EUR in 157 tisoč EUR obresti, hranilnica pa je izdala za 555 EUR dolgoročnih in za 1.166 tisoč EUR kratkoročnih potrdil o vlogah in razmejila za 22 tisoč EUR obresti. Pred letom 2013 vpisana potrdila o vlogah se obrestujejo linearno s polletnim izplačilom obresti po fiksni letni obrestni meri 4,90 % oziroma po spremenljivi obrestni meri euribor in pribitkom 1,99 % ter izplačilom ob zapadlosti. V letu 2013 vpisana kratkoročna potrdila o vlogi so že zapadla v plačilo, dolgoročna pa se obrestujejo po letni obrestni meri od 3,75 % do 4,50 % za ročnost nad 1 letom in po 4,80 % za potrdila z ročnostjo nad tri leta, vse pa z izplačilom obresti ob zapadlosti. 70 d) Druge finančne obveznosti v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 Obveznosti do dobaviteljev 168 217 Obveznosti v obračunu in obveznosti iz nelikvidiranega plačilnega prometa 306 242 Vnaprej vračunani stroški 151 231 Druge obveznosti 271 70 Skupaj finančne obveznosti po odplačni vrednosti 896 760 Obveznosti do dobaviteljev na dan 31.12.2013 še niso zapadle v plačilo. Obveznosti v obračunu in obveznosti iz nelikvidiranega plačilnega prometa se nanašajo predvsem na obveznosti iz naslova poravnav po plačilnih karticah. Vnaprej vračunani so stroški neizkoriščenega letnega dopusta na dan 31.12.2012, nagrada upravi za poslovno leto 2012, ki se izplača z odložitvijo in drugi stroški za katere hranilnica še ni prejela računa, se pa nanašajo na poslovno leto 2013 (revizija računovodskih izkazov in letnega poročila, aktuarski izračun rezervacij za zaposlene po MRS 19, stroški nadzora Banke Slovenije). Druge obveznosti se nanašajo na neizplačane dividende zaradi pomanjkljivih podatkov o delničarju, obveznosti do drugih bank za opravnine in iz naslova kliringa po plačilnih karticah in drugo. e) Pregled podrejenih obveznosti Stanje obveznosti, ki predstavljajo podrejeni dolg hranilnice, se je v letu 2013 zmanjšalo za izplačilo obresti v znesku 95 tisoč EUR, povečalo pa se je za pripisane obresti v višini 198 tisoč EUR. Vse štiri pogodbe aktivne na dan 31.12.2013 v skupni nominalni vrednosti 2.350 tisoč EUR nimajo določenega datuma zapadlosti, odpoklic pa je možen po obdobju petih oziroma desetih let od sklenitve pogodbe v skladu s Sklepom Banke Slovenije. Noben finančni instrument, ki ga hranilnica vodi kot podrejeni dolg, ne vsebuje določb za konverzijo v kapital ali katero drugo obveznost. Podrejene vloge se obrestujejo po fiksni obrestni meri od 6,80 % do 8,75 %. Hranilnica je v letu 2013 skupaj obračunala 198 tisoč EUR obresti od podrejenih vlog, izplačala pa jih je 95 tisoč EUR. 7.3.13. Rezervacije v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 182 152 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 121 32 Skupaj rezervacije 303 184 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev se nanašajo na rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade zaposlenih v skladu z MRS 19. Rezervacije za zunajbilančne obveznosti hranilnica oblikuje za prevzete finančne obveznosti v skladu z MSRP 39 in sklepi Banke Slovenije. 71 Letno poročilo 2013 a) Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev v 1000 EUR Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi Rezervacije za jubilejne nagrade Skupaj rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev b) 31.12.2013 31.12.2012 158 132 24 20 182 152 Gibanje rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev v letu 2013 v 1000 EUR za Rezervacije za Rezervacije jubilejne odpravnine nagrade Stanje 31.12.2012 132 20 152 26 6 32 0 2 2 158 24 182 Povečanje Poraba Stanje 31.12.2013 Skupaj Hranilnica je v letu 2013 trem zaposlenim izplačala jubilejno nagrado v skladu s Kolektivno pogodbo bank in hranilnic. Dne 31.12.2013 je na podlagi aktuarskega izračuna oblikovala dodatne rezervacije v skupnem znesku 32 tisoč EUR. c) Rezervacije za zunajbilančne obveznosti v 1000 EUR Rezervacije za nečrpane kredite in limite Rezervacije za nečrpane limite po plačilnih karticah Rezervacije za izdane garancije Skupaj rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 31.12.2013 31.12.2012 93 21 6 4 22 7 121 32 V letu 2013 nobena izdana garancija ni bila unovčena. 7.3.14. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 6 Dolgoročne odložene obveznosti za davke 0 0 Skupaj obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 6 Izračun obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb je razviden iz točke 7.4.16.. V letu 2013 je hranilnica plačala za 188 tisoč EUR več akontacij davka od dohodkov pravnih oseb. 72 7.3.15. Druge obveznosti v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 5 5 Kratkoročno odloženi prihodki 12 8 Druge obveznosti 24 0 Skupaj druge obveznosti 41 13 Prejeti predujmi Kratkoročno odloženi prihodki se nanašajo na vnaprej obračunane prihodke, kot je trimesečni obračun nadomestila za vodenje garancije, kot druge obveznosti pa je evidentiran obračunan davek na finančne storitve. Zakon o davku na finančne storitve je stopil v veljavo marca 2014. 7.3.16. Osnovni kapital Osnovni kapital družbe je razdeljen na 43.421 delnic v nominalni vrednosti 75 EUR, in sicer: - 1.225 prednostnih imenskih delnic razreda A, ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščini Hranilnice, prednostna pravica do izplačila dividende v višini 2 % od nominalne vrednosti delnice pred izplačilom kakršnihkoli dividend, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1, dajejo ob stečaju ali likvidaciji hranilnice prednostno pravico do poplačila v višini nominalne vrednosti delnice iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase ter - 42.196 navadnih delnic razreda B, od tega 1.594 delnic prve izdaje (I.B), 5.335 delnic druge izdaje (II.B), 1.400 delnic tretje izdaje (III.B), 780 delnic četrte izdaje (IV.B), 2.400 delnic pete izdaje (V.B), 3.334 delnic šeste izdaje (VI.B), 4.000 delnic sedme izdaje (VII.B), 5.000 delnic osme izdaje (VIII.B), 8.000 delnic devete izdaje (IX.B), 6.307 delnic desete izdaje (X.B) in 4.046 delnic enajste izdaje (XI.B), ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščini Hranilnice, sorazmerno pravico do dividende, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1. Vse delnice so vpisane in vplačane. Število vseh vpisanih delnic hranilnice v KDD d.d. na dan 31.12.2013 je 43.322, za 99 delnic ima hranilnica izkazane t.i. delne pravice iz delnic (manj kot 1 delnica). Uprava je na podlagi skupščinskega sklepa in po predhodnem soglasju nadzornega sveta pooblaščena, da v roku 5 let po vpisu sprememb statuta v sodni register (07.06.2011) sprejme sklep, da se osnovni kapital poveča do polovice kapitala, do zneska 1.476.562,50 EUR (odobreni kapital) z denarnimi vložki ter za povečani kapital izda nove navadne imenske delnice razreda B. V letu 2013 je bilo v okviru odobrenega kapitala vpisanih in vplačanih 4.046 navadnih delnic enajste emisije, novembra 2013 je bilo v sodni register vpisano povečanje osnovnega kapitala družbe. a) Pregled največjih delničarjev hranilnice po stanju na dan 31.12.2013 Število delnic % v skupnih delnicah Skupaj 4 fizične osebe, ki se uvrščajo med 10 največjih delničarjev 6.842 15,76 Goldinar d.o.o. 2.381 5,48 Flamin holding, d.o.o. 1.815 4,18 Arx Laurus d.o.o. 1.755 4,04 Zlata moneta II d.d. 1.660 3,82 Varsi d.o.o. 1.600 3,68 73 Letno poročilo 2013 Število delnic % v skupnih delnicah 1.499 3,45 Skupaj 10 največjih delničarjev 17.552 40,42 Ostali delničarji 25.869 59,58 Skupaj 43.421 100 Medaljon d.d. Hranilnica ima po stanju delniške knjige na dan 31.12.2013 skupaj 402 delničarja, večina je fizičnih oseb. Delnice hranilnice so izdane v nematerializirani obliki, delniško knjigo pa skladno z zakonodajo vodi Klirinško depotna družba Ljubljana (KDD). 7.3.17. Kapitalske rezerve Kapitalske rezerve so nastale iz naslova več vplačanega kapitala, t.j. razlike med prodajno in nominalno vrednostjo nove emisije delnic. V letu 2013 so se povečale za več vplačan kapital iz naslova enajste emisije navadnih delnic v znesku 587 tisoč EUR. Prodajna cena delnice je znašala 220 EUR. 2 tisoč kapitalskih rezerv je hranilnica realizirala pri odsvojitvi lastnih delnic. 7.3.18. Presežek iz prevrednotenja Hranilnica med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo razvršča vrednostne papirje, ki jih ne namerava nujno držati v posesti do zapadlosti. V letu 2013 je hranilnica v to postavko razvrstila samo nakup delnic finančne družbe v znesku 294 tisoč EUR, ki jih vrednoti po nabavni vrednosti. Sicer pa v postavki vodi obveznice bank, nefinančnih organizacij, obveznice Republike Slovenije in drugih finančnih družb. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo izkazuje po pošteni vrednosti, spremembo poštene vrednosti pa do prodaje izkazuje v kapitalu (presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo). Glej pojasnilo pod točko 7.8.. Stanje in gibanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo je razvidno iz točke 7.3.2.. Zaradi oslabitve podrejene obveznice banke je hranilnica prenesla za 392 tisoč EUR presežka iz prevrednotenja v izkaz poslovnega izida. 7.3.19. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 79 79 Rezerve za lastne delnice 125 134 Druge rezerve iz dobička 4.078 3.903 8 0 4.290 4.116 Zakonske rezerve Zadržani dobiček Skupaj rezerve iz dobička Hranilnica je v letu 2013 evidentirala spremembe rezerv iz naslednjih podlag: - povečanje za 120 tisoč EUR po sklepu uprave hranilnice (na podlagi ZGD-1 in statuta hranilnice) z dne 31.01.2014 v povezavi z razporeditvijo čistega dobička poslovnega leta 2013, prenos nerazporejenega dobička leta 2012 v znesku 55 tisoč EUR v druge rezerve iz dobička po sklepu skupščine dne 31.05.2013, zmanjšanje rezerv za lastne delnice za 8 tisoč EUR in prenos v zadržani dobiček. 7.3.20. Lastne delnice V začetku leta 2013 je hranilnica razpolagala s 624 lastnimi delnicami. V letu 2013 jih je 46 namenila za izplačilo nagrade upravi po sklepu skupščine z dne 31.05.2013. Na dan 31.12.2013 tako razpolaga s 578 lastnimi navadnimi delnicami. Pri odsvojitvi lastnih delnic je hranilnica realizirala za 2 tisoč EUR kapitalskih rezerv. 74 7.3.21. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta Postavka izkazuje nerazporejeni čisti dobiček poslovnega leta 2013, ki znaša 120 tisoč EUR. Bilančni dobiček poslovnega leta Bilančni dobiček je tisti del čistega dobička, o razporeditvi katerega odloča skupščina hranilnice in je sestavljen iz čistega dobička poslovnega leta in zadržanega dobička. v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 240 1.176 Razporeditev uprave in nadzornega sveta (112) (639) - povečanje rezerv po sklepu uprave v dobro drugih rezerv (120) (538) 8 (101) 128 537 Čisti dobiček poslovnega leta - zmanjšanje rezerv za lastne delnice-zadržani dobiček Skupaj bilančni dobiček poslovnega leta Uprava in nadzorni svet hranilnice sta na podlagi ZGD-1 in statuta hranilnice del čistega dobička poslovnega leta 2013, v višini 120 tisoč EUR, razporedila v druge rezerve oblikovane iz dobička in zaradi odtujitve dela lastnih delnic zmanjšala v rezerve za lastne delnice. Po stanju na dan 31.12.2013 znaša bilančni dobiček hranilnice 128 tisoč EUR. 7.3.22. Bilančni dobiček Predlagana delitev bilančnega dobička za leto 2013 in zadržanega dobička v 1000 EUR: Bilančni dobiček 128 Dividende 85 Rezerve iz dobička 43 Nadzorni svet hranilnice je na predlog uprave na svoji 20. redni seji 5. sklica, dne 11.02.2014 potrdil predlog delitve bilančnega dobička, o kateri bo odločala skupščina hranilnice predvidoma v mesecu maju 2013. Skupščini je predlagana delitev dividend prednostnim in navadnim delnicam v višini 2,00 EUR bruto na delnico. Hranilnica ima na dan 31.12.2013 578 lastnih delnic, ki niso upravičene do dividende in 99 delnic iz t.i. delnih pravic, od katerih so delne pravice v višini cele delnice združene le pri štirih delničarjih. Razlika v višini 43 tisoč EUR se prenese v druge rezerve iz dobička. 7.3.23. Pogojne obveznosti in pogojna sredstva v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 67.033 79.100 Pogojne obveznosti iz naslova danih jamstev, akreditivov in drugih pogojnih obveznosti (vključno z zastavljenimi sredstvi za obveznosti stranke) 5.615 3.144 Odobreni krediti, limiti in kreditne linije ter druge prevzete obveznosti 5.038 2.669 Pogodbene (nazivne) vrednosti izvedenih finančnih instrumentov 12.791 14.061 Finančna sredstva banke zastavljena za obveznosti banke in finančna sredstva v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije 43.589 59.226 Pogojna sredstva 134.423 98,179 Prejeta zavarovanja 134.423 98.179 Skupaj pogojne postavke 201.456 177.279 Pogojne obveznosti 75 Letno poročilo 2013 Stanje izdanih garancij in zavezujočih izjav o izdaji garancije je 5.615 tisoč EUR, od tega 165 tisoč EUR za resnost ponudbe, 1.720 tisoč EUR za dobro izvedbo del, 1.926 tisoč EUR za odpravo napak v garancijskem roku, odobren garancijski okvir v višini 1.112 tisoč EUR, za 692 tisoč EUR pa je finančnih garancij. Prevzete finančne obveznosti iz naslova odobrenih kreditov, limitov in kreditnih linij sestavlja stanje odobrenih nečrpanih limitov po transakcijskih računih prebivalstva v višini 1.057 tisoč EUR, odobreni limiti po plačilni kartici MasterCard v znesku 398 tisoč EUR in odobreni limiti na transakcijskih računih pravnih oseb v znesku 1.372 tisoč EUR, okvirni kredit v višini 660 tisoč EUR ter odobreni neizplačani krediti v višini 1.551 tisoč EUR. Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v višini 12.791 tisoč EUR predstavljajo pogodbeni zneski obrestnih zamenjav, ki so osnova za obračun fiksne obrestne mere, ki je obveznost hranilnice do drugih bank iz naslova obrestnih zamenjav. Odprti posli izhajajo iz leta 2008 in so bili pridobljeni z namenom varovanja obrestnega tveganja v bančni knjigi. Prejeta zavarovanja so zavarovanja dana s strani kreditojemalcev za pridobitev kreditov in za dana jamstva in garancije. Gre za zavarovanja s hipotekami, vrednostnimi papirji, vlogami, premičnim premoženjem in poroštvom, ki jih hranilnica ne more zastaviti za zavarovanje svojih obveznosti do tretjih strank. Največji delež se nanaša na zavarovanja pri zavarovalnicah in na hipoteke na stanovanjskih nepremičninah. Sklad finančnega premoženja je oblikovan v skladu s Sklepom o splošnih pravilih izvajanja denarne politike in z Zahtevami glede jamstva za primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema. Sklad je sestavljen iz dolgoročnih vrednostnih papirjev RS (obveznice). Hranilnica v primeru potreb po zagotavljanju kratkoročne ali dolgoročne likvidnosti lahko sodeluje v operacijah odprtega trga Eurosistema (operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in operacije finega uravnavanja) v višini oblikovanega sklada finančnega premoženja. Na dan 31.12.2013 je bilo stanje neizkoriščenega dela sklada finančnega premoženja 12.971 tisoč EUR. Del sklada v znesku 30.418 tisoč EUR je zastavljen za najeta dolgoročna kredita pri ECB in v višini 200 tisoč EUR za obveznosti v sistemu SEPA. Poleg tega ima hranilnica zastavljenih še za 3.962 tisoč EUR vrednostnih papirjev za sistem zajamčenih vlog. 7.4. Razkritja k izkazu poslovnega izida 7.4.1. Prihodki iz obresti a) Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah prihodkov iz obresti v 1000 EUR 2013 Redne obresti Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 2012 Zamudne obresti Redne obresti Skupaj Zamudne obresti Skupaj 8 0 8 11 0 11 Finančna sredstva namenjena trgovanju 17 0 17 25 0 25 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 11 0 11 67 0 67 956 0 956 1.073 0 1.073 5.271 134 5.405 6.270 87 6.357 124 0 124 443 0 443 - krediti strankam, ki niso banke 5.147 134 5.281 5.827 87 5.914 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 3.692 0 3.691 2.565 0 2.565 Skupaj 9.955 134 10.088 10.011 87 10.098 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti - krediti in vloge bankah 76 7.4.2. Odhodki za obresti a) Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah odhodkov iz obresti v 1000 EUR 2013 Redne obresti 2012 Zamudne obresti Skupaj Redne obresti Zamudne obresti Skupaj Finančne obveznosti do centralne banke 169 0 169 248 0 248 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 137 0 137 157 0 157 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 414 0 414 419 0 419 Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti 5.223 0 5.223 5.249 0 5.249 vloge 4.893 0 4.894 4.881 0 4.881 krediti 37 0 37 66 0 66 dolžniški vrednostni papirji 95 0 95 91 0 91 198 0 198 211 0 211 5.943 0 5.943 6.073 0 6.073 podrejene obveznosti Skupaj b) Odhodki, ki jih je hranilnica plačala iz naslova podrejenih obveznosti Iz naslova podrejenih obveznosti je hranilnica v letu 2012 obračunala za 211 tisoč EUR obresti, v letu 2013 pa za 198 tisoč EUR, v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2013 pa jih je izplačala 95 tisoč EUR. 7.4.3. Prihodki iz dividend Dividende se nanašajo na finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Hranilnica je v leti 2013 prejela 51 tisoč EUR dividend iz naložb v druge finančne organizacije, 17 tisoč EUR iz naložb v druge banke oziroma hranilnice in 2 tisoč EUR iz naložb v nefinančne družbe. 7.4.4. Prihodki iz opravnin (provizije) v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 50 34 Provizije od plačilnega prometa v državi 867 773 Provizije od kreditnih poslov 962 1.324 Provizije za administrativne in druge storitve 572 700 3 1 2.454 2.832 Provizije od danih jamstev Provizije od drugih storitev Skupaj prihodki iz opravnin (provizije) 77 Letno poročilo 2013 7.4.5. Odhodki za opravnine (provizije) 31.12.2013 31.12.2012 203 193 Provizije za opravljanje menjalniških in posredniških poslov 3 3 Provizije za opravljanje borznih poslov in druge posle z VP 53 66 Provizije za opravljanje plačilnega prometa 49 42 308 304 Provizije za bančne storitve v državi Skupaj odhodki za opravnine (provizije) 7.4.6. Realizirani dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Razčlenitev po vrstah poslov in sredstev 31.12.2013 31.12.2012 Realizirani dobički od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 106 Izterjane odpisane terjatve iz kreditov (tudi iz finančnega najema) 9 14 Izterjane odpisane terjatve iz drugih finančnih sredstev in obveznosti, 0 5 Skupaj izterjane odpisane terjatev 9 125 Odpisi iz kreditov (tudi iz finančnega najema) (0) (14) Odpisi iz drugih finančnih sredstev in obveznosti (8) (1) Skupaj odpisi (8) (15) 1 110 Skupaj realizirani dobički in izgube Realizirani dobički od finančnih, razpoložljivih za prodajo v letu 2012 se nanašajo na prodajo obveznic poslovne banke. 7.4.7. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 6 6 Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov 206 (21) Čisti dobički/izgube iz fin. sred. in obvez., namenjenih trgovanju 212 (15) Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut se nanašajo na poslovanje s tujimi plačilnimi sredstvi v menjalnicah v poslovnih enotah hranilnice. Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov se nanašajo na vrednotenje treh izvedenih finančnih instrumentov, ki jih ima hranilnica za varovanje pred izgubami iz naslova obrestnega tveganja in jih ne obračunava po pravilih varovanja pred tveganji po MSRP 39. 7.4.8. Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Postavka izkazuje dobiček realiziran pri prodaji finančnih sredstev izkazanih v postavi finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pri katerih se dobički in izgube pripoznajo skozi poslovni izid. 78 7.4.9. Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji v 1000 EUR Čisti izid iz izvedenih finančnih inštrumentov namenjenih varovanju Čisti izid iz varovanih postavk Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 2013 2012 415 (513) (470) 720 (55) 207 Pojasnilo pod točko 7.8. 7.4.10. Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo Realizirani dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo se nanašajo na dobičke in izgube realizirane pri odpravi pripoznanja in prodaji osnovnih sredstev. 7.4.11. Drugi čisti poslovni dobički/izgube Drugi poslovni dobički se nanašajo na plačane odškodnine od sodnih izterjav in druge dobičke, ki se ne zajemajo v drugih postavkah, izgube pa na plačane prispevke za stavbno zemljišče, članarine in podobno. 7.4.12. Administrativni stroški v 1000 EUR 2013 2012 Stroški dela 2.697 2.627 Splošni administrativni stroški 1.955 1.918 Skupaj administrativni stroški 4.652 4.545 a) Stroški dela v 1000 EUR 2013 2012 2.057 2.023 Dajatve za socialno zavarovanje 137 130 Dajatve za pokojninsko zavarovanje 184 175 Dajatve za pokojninsko zavarovanje 184 175 Druge dajatve odvisne od bruto plač 14 14 305 285 - nadomestilo za prevoz na (iz) dela 70 58 - nadomestilo za prehrano med delom 98 88 137 139 2.697 2.627 Bruto plače Drugi stroški dela - drugi stroški dela, regres Skupaj stroški dela 79 Letno poročilo 2013 b) Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo V. VI. VII. VIII. Skupaj 2013 29 11 33 3 76 2012 32 9 25 3 69 c) Splošni in administrativni stroški v 1000 EUR 2013 2012 Stroški materiala 105 100 Stroški energije 64 59 Stroški strokovne literature 13 11 Drugi stroški 19 19 201 189 1049 1034 Odhodki za nepremičnine, vzete v poslovni najem 210 182 Stroški reklame 123 123 Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 129 141 Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve 50 54 Reprezentanca 48 51 Šolnine, štipendije in drugi stroški za izobraževanje 26 28 Stroški zavarovanj 37 37 Stroški za službena potovanja 25 21 Drugi upravni stroški 57 58 Skupaj stroški storitev 1.754 1.729 Skupaj splošni in administrativni stroški 1.955 1.918 Skupaj stroški materiala Storitve drugih vključno s poslovnim najemom programske opreme Vrednost pogodbe za revizijo računovodskih izkazov in letnega poročila leta 2013, ki je bila sklenjena septembra 2013, je 21 tisoč EUR brez DDV in se plačuje v skladu z izvedenimi deli. 7.4.13. Amortizacija v 1000 EUR Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev Skupaj amortizacija 80 2013 2012 364 330 16 12 380 342 7.4.14. Rezervacije v 1000 EUR Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi Rezervacije za jubilejne nagrade Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Skupaj rezervacije 2013 2012 26 28 4 4 89 32 119 64 Hranilnica je obračunala dodatne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v skladu z MRS 19 na podlagi aktuarskega izračuna. Pri izračunu so uporabljene naslednje predpostavke: - Rast povprečne plače v RS je predpostavljena v višini: - 0,50 % letno v letu 2014 - 1,00 % letno v letu 2014 - 3,0 % letno v nadaljnjih letih kar predstavlja ocenjeno dolgoročno rast plač. (vir: UMAR: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2013, Ljubljana, september 2013 in lastna ocena). - V izračunu je upoštevana rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, v višini, kot je v prejšnji alineji predpostavljeno za rast povprečne plače v Republiki Sloveniji. - Izračun obveznosti za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega zaposlenca. - Izbrana diskontna obrestna mera znaša 3,90 % letno kolikor je konec decembra 2013 znašala donosnost 10 letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evro območju, povečana za pribitek za lokalno tveganje. Pojasnilo vsebine rezervacij za zunajbilančne obveznosti je podano v razkritju 7.3.13. 7.4.15. Oslabitve v 1000 EUR 2013 2012 392 0 1.355 2.309 (1.472) (1.842) 769 0 1.044 467 Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, merjenih po pošteni vrednosti - Oslabitve Oslabitve kreditov (tudi drugih finančnih sredstev), merjenih po odplačni vrednosti - Oslabitve - Odprava oslabitev Oslabitve finančnih sredstev, v posesti do zapadlosti, merjenih po odplačni vrednosti - Oslabitve Skupaj oslabitve Oslabitve se nanašajo na oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, finančnih sredstev, v posesti do zapadlosti in na oslabitve finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti (krediti in druge terjatve) in odpravo oslabitev, ki so razkrite v pojasnilu 7.3.2., 7.3.3. in 7.3.4 81 Letno poročilo 2013 V tej postavki je izkazan neto rezultat oblikovanja popravkov vrednosti kreditov in pripadajočih terjatev ter drugih terjatev. Skladno z MSRP in lastno metodologijo hranilnica redno pregleduje finančna sredstva in oblikuje ustrezne popravke vrednosti, ki jih v izkazu poslovnega izida izkaže kot oslabitve, v primeru poplačil takšnih terjatev s strani dolžnikov, pa hranilnica odpravi popravke vrednosti za te terjatve ter jih v svojih izkazih pripozna kot prihodke iz naslova odprave oslabitev. V izkazu poslovnega izida se prikaže pobotana vrednost, ki prikaže presežek novih oslabitev nad odpravo oslabitev. 7.4.16. Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja v 1000 EUR Celotni dobiček 2013 2012 268 1.434 Neobdavčljivi prihodki - 74 55 Obdavčljivi odhodki/ Popravek odhodkov na raven davčno priznanih + 153 178 Druga zmanjšanja/povečanja davčne osnove + 1 1 Davčne olajšave - 154 144 Davčna osnova = 194 1.414 Davčna stopnja x 17 18 Davek iz dobička = 33 255 Odložene terjatve za davek + (5) 3 28 258 Davek od dohodkov pravnih oseb Efektivna davčna stopnja znaša 12,32 %. 7.4.17 Davek od dohodka pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa v 1000 EUR Osnova Davek 33 6 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi -razpoložljivimi za prodajo (1.738) 295 Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa (1.705) 301 Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa je preračunan na davčno stopnjo, ki bo veljala v letu, ko je predvideno unovčenje finančnih sredstev na katere se davek nanaša, in sicer 17 %. 7.5. Denar in denarni ustrezniki v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 11.471 8.981 Zakladne menice 0 994 Krediti bankam z zapadlostjo do 90 dni 0 2.628 11.471 12.603 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (pojasnilo 7.3.1) Skupaj denar in denarni ustrezniki 82 7.6. Razčlenitev izkaza finančnega položaja po valuti Hranilnica posluje samo v EUR. V tujih valutah ima izkazano le tujo gotovino v menjalnicah in v trezorju pri NLB v protivrednosti 62 tisoč EUR, vrednoteno po referenčnem tečaju ECB. 7.7. Razkritje poštene vrednosti v 1000 EUR 31.12.2013 Knjigovodska vrednost 31.12.2012 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Sredstva Denar v blagajni 11.471 11.471 8.981 8.981 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 21.962 21.962 22.845 22.845 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 89.025 90.317 71.673 71.257 Krediti 89.828 90.325 95.053 96.526 44 44 44 44 30.418 30.418 30.250 30.250 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 186 186 399 399 Finančne obveznosti po odplačni vrednosti 174.818 177.733 161.556 157.840 1.565 1.565 2.021 2.021 41 41 13 13 Druga sredstva Obveznosti Finančne obveznosti do CB Izved.fin.instr.namenjeni varovanju Druge obveznosti Hranilnica pošteno vrednost izračunava za postavke, ki se vodijo po odplačni ali nabavni vrednosti. Poštena vrednost se izračunava s pomočjo diskontiranega denarnega toka posamezne postavke po tržnih obrestnih merah na dan izkaza finančnega položaja. a) Sredstva Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti sredstev je bila upoštevana obrestna mera, po kateri je hranilnica sklepala istovrstne posle na dan izkaza finančnega položaja. Denar v blagajni in na računih pri CB Za denar v blagajni in na računih pri centralni banki se predpostavlja, da je njihova poštena vrednost enaka knjigovodski vrednosti. 83 Letno poročilo 2013 Finančna sredstva namenjena trgovanju in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo hierarhično po nivojih vrednotenja 31.12.2013 Kotirane cene na delujočih trgih (1.nivo) Poštena vrednost ne temelji na kotiranih cenah (3.nivo) Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 30 0 Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 0 1.563 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 20.201 168 - Izdani od države in centralne banke 14.398 0 739 168 5.064 0 20.231 1.731 - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj dolžniški VP 31.12.2012 Kotirane cene na delujočih trgih (1.nivo) Poštena vrednost ne temelji na kotiranih cenah (3.nivo) Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 45 0 Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 0 1.269 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 20.967 564 - Izdani od države in centralne banke 13.973 0 890 564 6.104 0 21.012 1.833 - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj dolžniški VP Poštena vrednost finančnih sredstev, namenjenih trgovanju in finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo se določa na podlagi tržne cene. Če ta ni na razpolago, se poštena vrednost določa na podlagi tržnih cen podobnih instrumentov oziroma na podlagi uporabe modelov vrednotenja. Hranilnica v postavki finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo izkazuje dolžniške vrednostne papirje (obveznice RS, obveznice bank in druge obveznice), delnice nefinančne družbe, delnice druge finančne organizacije in delnice druge hranilnice. Pošteno vrednost obveznic države, bank in drugih obveznic hranilnica določa na podlagi borzne cene. V letu 2013 je hranilnica dodatno oslabila podrejeno obveznico banke (glej točko 7.3.23). Tako določena poštena vrednost finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo je enaka knjigovodski vrednosti. Delnice druge finančne organizacije in delnice hranilnice so vrednotene po nabavni vrednosti, ker zanje ne obstaja delujoči trg. 84 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 31.12.2013 Kotirane cene na delujočih trgih (1. nivo) Prilagojene kotirane cene (2. nivo) Poštena vrednost ne temelji na kotiranih cenah (3. nivo) Dolžniški vrednostni papirji - Izdani od države in centralne banke 32.681 3.973 0 - Izdani od bank in hranilnic 22.903 0 0 22.903 5.614 0 0 0 9.073 - Izdani od drugih izdajateljev 15.081 992 0 Skupaj dolžniški VP 70.665 10.579 9.073 - obveznice - certificirani depoziti 31.12.2012 Kotirane cene na delujočih trgih (1. nivo) Prilagojene kotirane cene (2. nivo) Poštena vrednost ne temelji na kotiranih cenah (3. nivo) Dolžniški vrednostni papirji - Izdani od države in centralne banke 25.422 4.934 0 - Izdani od bank in hranilnic 19.659 0 0 19.659 0 0 0 0 13.876 7.287 495 0 52.368 5.429 13.876 - obveznice - certificirani depoziti - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj dolžniški VP V letu 2013 so v drugi nivo vključene obveznice poslovne banke s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, kratkoročna finančna sredstva (zakladne menice, komercialni zapisi) s katerimi ni bilo opravljenih poslov na trgu na katerem kotirajo, finančna sredstva v tretjem nivoju so certificirani depoziti, ki se vodijo po odplačni vrednosti. b) Obveznosti Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti finančnih obveznosti je veljavna obrestna mera na dan bilance, ki bi jo hranilnica plačala, če bi pridobila finančne obveznosti z enako ročnostjo, kot je preostala zapadlost obveznosti. Finančne obveznosti namenjene trgovanju in finančne obveznosti namenjene varovanju Poštena vrednost finančnih obveznosti namenjenih trgovanju in poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov namenjenih varovanju je enaka njihovi knjigovodski vrednosti. Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti Poštena vrednost finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti je izračunana na podlagi tržne obrestne mere na dan bilance stanja. 85 Letno poročilo 2013 7.8. Obračunavanje varovanja pred tveganji Hranilnica od 01.07.2008 obračunava varovanje pred tveganjem v skladu z MSRP 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označeno, opredeljene so varovane postavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumenti za varovanje, Hranilnica je opredelila tudi tveganje pred katerim se varuje. Hranilnica varuje: - pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (obveznice RS) z zapadlostjo v marcu 2017 in februarju 2019. Pri varovanju poštene vrednosti pred tveganjem gre za preoblikovanje fiksne obrestne mere v spremenljivo, s čimer dosežemo prilagoditev značilnosti svojih obveznosti značilnostim sredstev v aktivi. Z uporabo IFI varujemo sredstvo ali del sredstva oziroma obveznost ali del obveznosti, ki je izpostavljeno tveganju spremembe obrestne mere v prihodnosti in bo vplivalo na dobiček hranilnice. - denarne tokove, ki se pojavljajo po spremenljivi obrestni meri od osnove 2.422 tisoč EUR, ki se amortizira četrtletno do januarja 2016. Skupni znesek varovanih denarnih tokov do 31.12.2013 znaša 172 tisoč EUR. Pri varovanju denarnega toka z instrumentom obrestne zamenjave preoblikujemo spremenljivo obrestno mero v fiksno in s tem spremenimo obrestne značilnosti denarnih tokov iz poslovanja. S tem varujemo denarni tok pripoznanega sredstva ali obveznosti do virov sredstev pred tveganjem, ki bi lahko v prihodnosti vplivalo na dobiček. Hranilnica z obrestnimi zamenjavami varuje obrestno tveganje, ki izhaja iz spremenljive obrestne mere najetega posojila ko je z obrestno zamenjavo zamenjala spremenljivo obrestno mero, za fiksno. a) Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, ki se varujejo Postavke, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem spremembe poštene vrednosti, so od 01.07.2008 razporejene v skupino finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo in se vrednotijo po pošteni vrednosti. Sprememba poštene vrednosti varovanih postavk je izkazana v PPK in se ob izključitvi kreditnega in likvidnostnega tveganja prenaša v izkaz poslovnega izida. V letu 2013 je v izkazu poslovnega izida evidentirana sprememba poštene vrednosti varovanih postavk v znesku -470 tisoč EUR, v letu 2012 pa 721 tisoč EUR. b) Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih sredstev za varovanje Hranilnica je iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje (obrestna zamenjava), opredeljenih za varovanje poštene vrednosti v letu 2013 obračunala zmanjšanje poštene vrednosti v znesku 417 tisoč EUR, v letu 2012 pa -504 tisoč EUR. Iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje denarnih tokov je obračunala za 40 tisoč odhodkov v letu 2013 (30 tisoč EUR v letu 2012), ki se nanašajo na uspešni del varovanja in jih hranilnica izkazuje v presežkih iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov, medtem ko je neuspešni del v višini 2 tisoč EUR (10 tisoč EUR v letu 2012) izkazan v poslovnem izidu kot sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji. Uspešni del varovanja denarnih tokov se bo do 04.01.2016 preko obračuna obrestnih prihodkov in odhodkov prenesel v izkaze poslovnega izida. v 1000 EUR 2013 2012 417 (504) (470) 721 (53) 217 Varovanje pred spremembo poštene vrednosti Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja Sprememba poštene vrednosti varovane postavke Skupaj v izkazu poslovnega izida 86 v 1000 EUR 2013 2012 40 (40) (42) 30 Neuspešni del varovanja (2) (10) Skupaj v izkazu poslovnega izida (2) (10) Varovanje denarnih tokov Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja Uspešni del varovanja c) Pregled stanja presežka iz prevrednotenja v 1000 EUR 2013 2012 (95) (489) (207) (72) (1.436) (1.905) 295 378 (1.443) (2.088) (33) (73) 6 11 (27) (62) (1.470) (2.150) Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – varovanih postavk Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – nevarovanih postavk Presežek iz prevrednotenja varovanih postavk, ki se prenaša v poslovni izid Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja Skupaj Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov Uspešni del varovanja Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja Skupaj Skupaj stanje presežka iz prevrednotenja d) Tabela gibanja presežka iz prevrednotenja Stanje 31.12.2012 Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi RZP Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja zaradi prenosa v izkaz poslovnega izida (2.150) 83 470 Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov 40 Sprememba obračuna odloženega davka od dohodka v presežku iz prevrednotenja 87 Stanje 31.12.2013 (1.470) Stanje 31.12.2011 (913) Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi RZP (706) Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja zaradi prenosa v izkaz poslovnega izida (721) Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov Sprememba obračuna odloženega davka od dohodka v presežku iz prevrednotenja Stanje 31.12.2012 30 160 (2.150) Hranilnica je obračunala odložene davke od dohodkov pravnih oseb od stanja presežka iz prevrednotenja v višini 17 %. 87 Letno poročilo 2013 7.9. Posli s povezanimi osebami 7.9.1. Razčlenitev terjatev po povezavah s hranilnico v 1000 EUR Povezane osebe** Delničarji* Člana uprave Člani nadzornega sveta Skupaj 31.12.2013 31.12.2012 13 13 2.303 3.587 53 62 0 0 2.369 3.662 * zajeti tudi člani uprave in nadzornega sveta s povezanimi osebami, če so istočasno delničarji ** povezane osebe z organi vodenja in nadzora v skladu z ZBan-1 a) Podatki o predujmih in kreditih, ki jih je banka odobrila članom uprave, drugim delavcem banke, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe in članom nadzornega sveta, ter poroštva banke za obveznosti teh oseb V stanju terjatev do uprave je bilo na dan 31.12.2013 več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje na osebnih računih, dolgoročni krediti in limit na plačilni kartici MasterCard. Neodplačano stanje dolgoročnih kreditov skupaj znaša 49 tisoč EUR in se obrestuje po obrestnih merah 5,1 % oziroma po referenčni obrestni meri s pribitkom 2,75 %. Članom je odobreno dovoljeno negativno stanje na transakcijskem računu in limit po plačilni kartici MasterCard v skupnem znesku 13 tisoč EUR. Dovoljeno negativno stanje in limit po kartici je na dan 31.12.2013 koriščeno v višini 5 tisoč EUR, dovoljeno negativno stanje se obrestuje po letni obrestni meri 3,1 %. Članom nadzornega sveta je bilo na dan 31.12.2013 odobreno dovoljeno negativno stanje na osebnih računih in limit na plačilni kartici MasterCard v skupni višini 7 tisoč EUR po obrestni meri 8,50 % za limit na osebnem računu, ki je bil na dan 31.12.2013 koriščen v višini 0,2 tisoč EUR. Članom nadzornega sveta v letu 2013 ni bilo odobrenih kreditov. 7.9.2. Razčlenitev obveznosti po povezavah s hranilnico v 1000 EUR Povezane osebe* Delničarji** Člana uprave* Člani nadzornega sveta* Skupaj 31.12.2013 31.12.2012 326 320 9.770 9.499 24 59 226 136 10.346 10.014 * skupaj z neizkoriščenimi limiti ** vključno s člani uprave in NS s povezanimi osebami, ki so delničarji, skupaj z neizkoriščenimi limiti 7.9.3. Razkritje zaslužkov in deležev v dobičku članov uprave in drugih organov, ki jim zaslužki pripadajo - v letu 2013 v EUR Plača in regres za LD Nagrada Bonitete Skupaj Predsednik uprave 215.975 30.972 9.966 256.912 Član uprave 166.920 15.483 8.849 191.252 4.807 104.431 23.622 552.596 Drugi zaposleni po individualni pogodbi Skupaj 88 99.625 482.519 46.455 Nagrada upravi predstavlja variabilni del plače. Izplačilo je odobrila skupščina skupaj z razrešnico za poslovno leto 2012, dne 31.05.2013. Člana uprave sta imela na dan 31.12.2013 v lasti 292 navadnih in 33 prednostnih delnic hranilnice, skupaj 0,75 % osnovnega kapitala. v EUR Plačilo za opravljanje funkcije in sejnine Predsednik nadzornega sveta 27.370 Član in namestnik predsednika 13.402 Član nadzornega sveta 13.248 Član revizijske komisije 700 Skupaj 54.020 Člani nadzornega sveta, so imeli na dan 31.12.2013 v lasti 1.284 navadnih in 307 prednostnih delnic, skupaj 3,66 % osnovnega kapitala. - v letu 2012 v EUR Plača in regres za LD Nagrada Bonitete Skupaj Predsednik uprave 209.108 50.467 11.240 270.815 Član uprave 165.059 25.233 10.080 200.372 4.335 93.862 25.655 565.049 Drugi zaposleni po individualni pogodbi Skupaj 89.527 463.694 75.700 Individualna pogodba o zaposlitvi z drugim zaposlenim je bila sklenjena v marcu 2012. Člana uprave sta imela na dan 31.12.2012 v lasti 246 navadnih in 33 prednostnih delnic hranilnice, skupaj 0,71 % osnovnega kapitala. v EUR Plačilo za opravljanje funkcije in sejnine Predsednik nadzornega sveta 26.681 Član in namestnik predsednika 13.050 Član nadzornega sveta 13.050 Član revizijske komisije 2.100 Skupaj 54.881 Člani nadzornega sveta, so imeli na dan 31.12.2012 v lasti 1.284 navadnih in 307 prednostnih delnic, skupaj 4,04 % osnovnega kapitala. 89 Letno poročilo 2013 7.9.4. Razkritje pomembnih poslovnih stikov V letu 2013 je hranilnica izplačala donacijo v višini 2 tisoč EUR društvu Golf & country klub, Kranj, katerega zastopnik je predsednik uprave hranilnice. Hranilnici niso poznane druge informacije o neposrednih in posrednih pomembnih poslovnih stikih med članom uprave oziroma nadzornega sveta ali njihovimi ožjimi družinskimi člani in hranilnico, ki bi jih bila dolžna razkrivati v skladu s 23. c členom Sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic. 7.9.5. Dogodki po datumu bilance stanja Januarja 2014 je poslovna banka odpoklicala podrejeni dolg v znesku 1 mio EUR, kar bo vplivalo na znesek podrejenega dolga, ki ga hranilnica sme upoštevati v izračun kapitala. Podrejeni dolg tako zapade v plačilo v 5 letih po odpoklicu, to je januarja 2019, hranilnica pa mora vsako leto 20 % znižati znesek podrejenega dolga, ki ga upošteva v izračun kapitala. Kot izhaja iz tč. 7.3.2. in 7.3.4. ima hranilnica v svojem portfelju vrednostnih papirjev podrejene obveznice poslovne banke, ki je bila predmet podrobnega pregleda in mora do 30.06.2014 zagotoviti ustrezno višino kapitala za nemoteno poslovanje. Dne 19.03.2014 je Banka Slovenije pozvala banko k sklicu skupščine na kateri se bo odločalo o dokapitalizaciji oziroma o pripojitvi banke k državni banki. Glede na znana dejstva dne 31.12.2013 je hranilnica podrejeno obveznico oslabila v višini 70 %. Prvega januarja 2014 se je začela uporabljati Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljevanju CRR). CRR se v državah članicah uporablja neposredno, kar pomeni, da njena vsebina ne bo prenesena v nacionalno zakonodajo v obliki zakona ali podzakonskih predpisov. Z začetkom leta 2014 se zato prenehajo uporabljati določbe Zakona o bančništvu (ZBan-1) in sklepov Banke Slovenije, ki obravnavajo vsebine, urejene v CRR. CRD IV bo v slovenski pravni red prenesena v letu 2014 z novim Zakonom o bančništvu. CRR in na njeni podlagi izdani tehnični in izvedbeni akti predpisujejo nov način poročanja bank in hranilnic. Poslovodstvo ocenjuje, da ne obstajajo drugi dogodki po datumu bilance stanja, ki bi pomembneje vplivali na poslovanje hranilnice. 90 Upravljanje s tveganji Upravljanje s tveganji Glavne kategorije tveganja povezane s poslovanjem hranilnice so kreditno, likvidnostno, obrestno, operativno, tveganje koncentracije in tveganje dobičkonosnosti. Cilj upravljanja tveganj je zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja hranilnice ter ohranjanje visoke kvalitete naložb. Aktivnosti, ki jih pri upravljanju s tveganji zasleduje hranilnica, so usmerjene v: - opredelitev načina identifikacije, merjenja, analiziranja, spremljave, obvladovanja in zniževanja vseh vrst tveganj, dokumentiranja poslovnih procesov, razvoj in implementacija tehnik merjenja tveganj, postavitev limitov in nadzor nad postavljenimi limiti za tveganja, dokumentiranje postopkov upravljanja s tveganji v pisni obliki, opredelitev načina sodelovanja, komunikacije in izmenjave podatkov med posameznimi službami, ki so vključene v nadzor in upravljanje tveganj, vzpostavitev primernega in pravočasnega poročanja o vrsti in višini tveganja, doseganje omejitev izpostavljenosti tveganjem določenih z ZBan-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov, izračun notranjega kapitala hranilnice (ICAAP), vzpostavitev sistema poročanja, spremljanje zahtev nadzornih institucij. 93 Letno poročilo 2013 1 Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila zapadlih dolgov s strani dolžnikov. Povezano je z nesposobnostjo ali z nepripravljenostjo dolžnika, da v pogodbenem času izpolni svojo obveznost. Temeljni cilji upravljanja s kreditnim tveganjem so maksimiranje dobička, zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja ter doseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja. Hranilnica mora v postopku odobravanja kredita oceniti kakšna je možnost, da bo dolžnik sposoben vrniti denar v pogodbenem roku in pod pogoji navedenimi v pogodbi. Upravljanje kreditnega tveganja pomeni spremljanje dolžnikov in preverjanje verjetnosti, da dolžnik ne bo izpolnil pogodbene obveznosti. Hranilnica odobrava kredite le kreditno sposobnim osebam ob ustreznem zavarovanju. Kreditno sposobnost preveri kreditni referent ob pripravi predloga. Predlog za odobritev kredita skupaj s predlogom za zavarovanje kredita posreduje kreditni komisiji oziroma kreditnemu odboru, ki odloča o odobritvi kredita. Za spremljanje kredita, spremljanje ustreznosti zavarovanj in izterjavo skrbi zaledna služba. 1.1. Kreditna zavarovanja Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih. Potrošniški krediti in krediti osebam, ki opravljajo dejavnost, so večinoma zavarovani pri zavarovalnici ali z vpisom hipoteke (potrošniški hipotekarni) in s poroki, stanovanjski krediti pretežno z vpisom hipoteke, krediti pravnim osebam pa z drugimi oblikami, kot so: vpis hipoteke, poroštva drugih pravnih ali fizičnih oseb, menice z menično izjavo in cesijske pogodbe. v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 Vrednost terjatev Vrednost zavarovanj Vrednost terjatev Vrednost zavarovanj 682 1.438 1.108 4.088 Terjatve zavarovane z zastavo nepremičnin 31.424 81.925 17.671 41.165 Terjatve zavarovane z zavarovalno polico 39.721 41.615 46.581 48.994 21 36 62 38 2.229 2.469 1.605 4.246 Nezavarovano 15.667 0 27.823 0 Skupaj 89.744 127.483 94.850 98.350 Vsebina Terjatve zavarovane z bančnimi vlogami Terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Ostale oblike zavarovanja Skupna vrednost terjatev predstavlja izpostavljenost iz naslova kreditov in obresti zmanjšano za slabitve in plačane stroške odobritve, ki še niso preneseni v prihodke (kot so izkazane v bilanci stanja v skladu s predpisi). Zavarovanja so vrednotena po pošteni vrednosti, kar predstavlja stanje bančne vloge na dan bilance, cenitev sodno zapriseženega cenilca oziroma preizkušenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin (licenca Slovenskega inštituta za revizijo) ali pogodbeno vrednost, če gre za nakup nepremičnine. Tržno vrednost ugotovljeno v postopku množičnega vrednotenja nepremičnin hranilnica upošteva kot ustrezno za vrednotenje stanovanjskih nepremičnin katerih tržna 94 vrednost je nižja od 500 tisoč EUR. Tržno vrednost vrednostnih papirjev ugotavlja glede na dosežen tečaj vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi. Le v primeru, ko se z vrednostnim papirjem ne trguje na organiziranem trgu, vrednost zavarovanja predstavlja ocenjeno vrednost hranilnice po lastni metodologiji. Ostale oblike zavarovanja so predvsem poroštva kreditno sposobnih porokov, cesijske in asignacijske pogodbe sklenjene s partnerji z bonitetno oceno A ali B in se upoštevajo le v primeru, ko terjatev ni zavarovana z eno od pred tem naštetih zavarovanj, kljub temu da so evidentirane v zunajbilančni evidenci. Nezavarovane so predvsem terjatve do bank (na dan 31.12.2012 je teh terjatev 8.254 tisoč EUR, na dan 31.12.2013 pa jih ni), kot take pa se obravnavajo tudi terjatve zavarovane z menico, s solidarnim porokom, ki ni kreditno sposoben, z vpisom hipoteke na nepremični, katere vrednost ni ocenjena s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin ali sodnega cenilca oziroma hranilnica nima kupoprodajne pogodbe, ki ni starejša od enega leta in tržna vrednost ocenjena na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin ni ustrezna oziroma ne obstaja. Hranilnica ima v Pravilniku o zavarovanjih določene uteži za določitev razmerja med višino naložb in tržno vrednostjo zavarovanja. Kakovost zavarovanja preverja kreditna komisija oziroma kreditni odbor ob odobritvi kredita kasneje pa se zavarovanja evidentirajo v posebni aplikaciji in razknjižujejo v zunajbilančni evidenci. Zavarovanja se povezujejo z naložbami za zavarovanje katerih so pridobljena. Tržna vrednost zavarovanj se mesečno preverja, in sicer se tržna vrednost zavarovanj z vrednostnimi papirji prilagaja tržni vrednosti vrednostnega papirja, tržna vrednost zavarovanj z bančnimi vlogami se prilagajajo stanju vlog, vrednost zavarovanja s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici se prilagaja stanju kredita, tržna vrednost nepremičnin prejetih v zavarovanje pa se preverja najmanj letno za poslovne nepremičnine in triletno za stanovanjske nepremičnine oziroma ob večji spremembi vrednosti nepremičnin na trgu. Pri stanovanjskih nepremičninah se evidentirana tržna vrednost primerja z vrednotenjem nepremičnine na podlagi množičnega vrednotenja, pri poslovnih pa hranilnica v primeru večjih sprememb na trgu zahteva ponovno vrednotenje s strani neodvisnega cenilca. Obseg kreditov (potrošniški krediti in krediti samostojnim podjetnikom) zavarovanih pri zavarovalnici se znižuje in na dan 31.12. 2013 obsega 44 % stanja vseh kreditov in se nanaša na zavarovanje pri dveh zavarovalnicah. V letu 2013 se je povečalo stanje kreditov zavarovanih s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami in predstavlja 35 % vseh kreditov. 1.2. Pregled kreditov po načinu slabljenja a) Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Skupinsko Individualno Skupaj 15.992 1.592 17.584 (610) (426) (1.036) 2 0 2 100 1.346 1.446 (7) (318) (325) 70.284 2.445 72.729 (295) (361) (656) 86.378 5.383 91.761 (912) (1.105) (2.017) 85.466 4.278 89.744 Nefinančne družbe Oslabitve Javni sektor Druge finančne organizacije Oslabitve Gospodinjstva* Oslabitve Skupaj terjatve Skupaj oslabitve Skupaj * vključno s samostojnimi podjetniki in drugimi izvajalci storitev gospodinjstvom 95 Letno poročilo 2013 b) Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Skupinsko Individualno Skupaj Banke in hranilnice 0 8.254 8.254 Nefinančne družbe 14.376 1.556 15.932 - Oslabitve (319) (201) (520) Javni sektor 165 0 165 - Oslabitve (1) 0 (1) Druge finančne organizacije 488 1.144 1.632 - Oslabitve (44) (166) (210) Gospodinjstva* 69.995 1.076 71.071 - Oslabitve (1.184) (289) (1.473) Skupaj terjatve 85.024 12.030 97.054 Skupaj oslabitve (1.548) (656) (2.204) Skupaj 83.476 11.374 94.850 * vključno s samostojnimi podjetniki in drugimi izvajalci storitev gospodinjstvom 1.3. Neplačana zapadla posojila in obresti po sektorjih Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS 39 in interno metodologijo. Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s točko 7.2.b.. V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno. a) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po sektorjih na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Skupaj Nezapadli del Zapadli del 16.548 15.359 1.189 2 2 0 1.121 752 369 Gospodinjstva* 72.073 71.435 638 Skupaj 89.744 87.548 2.196 Nefinančne družbe Javni sektor Druge finančne organizacije * skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom - Pregled neplačanih zapadlih terjatev po sektorjih na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Zapadli del Skupaj Nezapadli del Banke in hranilnice 8.254 8.254 0 Nefinančne družbe 15.412 14.817 595 164 164 0 1.422 1.422 0 Gospodinjstva* 69.598 68.901 697 Skupaj 94.850 93.558 1.292 Javni sektor Druge finančne organizacije * 96 skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom b) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zamudah in sektorjih na dan 31.12.2013 v 1000 EUR 90 do 30 dni od 30 dodni Nefinančne družbe od 91 do 180 dni od 181 do nad 365 dni 365 dni Skupaj 92 106 233 83 675 1.189 0 0 0 369 0 369 Gospodinjstva* 174 59 89 73 243 638 Skupaj 266 165 322 525 918 2.196 Druge finančne organizacije * skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom - Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zamudah in sektorjih na dan 31.12.2012 v 1000 EUR 90 do 30 dni od 30 dodni Nefinančne družbe od 91 do 180 dni od 181 do nad 365 dni 365 dni Skupaj 25 28 126 395 21 595 Gospodinjstva* 192 86 121 82 216 697 Skupaj 217 114 247 477 237 1.292 * skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom c) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zavarovanjih na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Oblika zavarovanja Znesek zapadle terjatve in Znesek zavarovanj Znesek oslabitev rezervacij Bančne vloge 21 51 (6) Zavarovalnica 231 2.448 (17) Hipoteke 590 3.476 (199) Drugo 118 323 (40) Nezavarovano 1.236 0 (705) Skupaj 2.196 6.298 (967 - Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zavarovanjih na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Oblika zavarovanja Znesek zapadle terjatve in Znesek zavarovanj Znesek oslabitev rezervacij Bančne vloge 10 201 (5) Zavarovalnica 342 7.593 (260) Hipoteke 318 3.024 (72) Drugo 102 294 (39) Nezavarovano 520 0 (361) 1.292 11.112 (737) Skupaj 97 Letno poročilo 2013 č) Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom Prebivalstvo Skupaj A 2.681 66.210 68.891 B 14.627 214 14.841 C 3.264 169 3.433 D 1.010 29 1.039 E 223 1.317 1.540 21.805 67.939 89.744 Oznaka skupine Skupaj - Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom Prebivalstvo Skupaj A 11.264 63.219 74.483 B 12.176 734 12.910 C 4.211 235 4.446 D 934 75 1.009 E 28 1.974 2.002 28.613 66.237 94.850 Oznaka skupine Skupaj Kreditno kvaliteto nefinančnih družb določa bonitetna služba na podlagi računovodskih izkazov in drugih finančnih in nefinančnih podatkov, medtem ko se kreditna kvaliteta za prebivalstvo določa na podlagi zmožnosti dolžnika da redno odplačuje svoje obveznosti. Dolžniki iz naslova izpostavljenosti do prebivalstva s katerimi je bil sklenjen dogovor o spremembi kreditnih pogojev (moratorij, podaljšanje odplačilne dobe,…), v primeru da ne obstaja likvidno oziroma ustrezno zavarovanje (zavarovalnica, hipoteka na nepremičnini) so zajeti v skupini E. Na dan 31.12.2012 hranilnica pri razvrščanju takih kreditov ni upoštevala zavarovanj. d) Pregled finančnih sredstev, v zvezi s katerimi je bi dosežen nov dogovor Stanje potrošniških kreditov, ki so že prekoračili zapadlost v plačilo in je bil v zvezi z njimi v 2013 dosežen dogovor o spremembi pogojev plačila je za 538 tisoč EUR in se nanaša na 72 partij (v letu 2012 je bilo stanje takih kreditov 1.115 tisoč EUR in se je nanašalo na 158 partij). Stanje vseh kreditov, pri katerih je bil kadarkoli v času odplačevanja dosežen dogovor o spremembi pogojev je 1.306 tisoč EUR in se nanaša na 241 partij (na dan 31.12.2012 je bilo stanje takih kreditov 2.852 tisoč EUR in se je nanašalo na 309 partij), zanje pa so oblikovane oslabitve v višini 38 tisoč EUR (na dan 31.12.2012 so bile oblikovane oslabitve 548 tisoč EUR). Krediti so pretežno zavarovani pri zavarovalnici, dogovorjen pa je nekaj mesečni moratorij na odplačilo, začasno znižan obrok ali podaljšana doba odplačila. Za odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu po zapadlosti limita je hranilnica sklenila dogovor o obročnem odplačevanju s 47 dolžniki v skupnem znesku 69 tisoč EUR (v letu 2012 s 178 dolžniki v skupnem znesku 183 tisoč EUR). Stanje kreditov za obročno odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu na dan 31.12.2013 znaša 66 tisoč EUR za katere je oblikovanih 36 tisoč oslabitev in se nanaša na 70 dolžnikov (na dan 31.12.2012 je bilo stanje kreditov za obročno odplačilo nedovoljenega negativnega stanja na transakcijskem računu 141 tisoč, nanašalo se je na 158 dolžnikov, za terjatve pa so bile oblikovane oslabitve v znesku 61 tisoč EUR). 98 Pri poslovanju z nefinančnimi družbami obstaja 18 partij pri katerih je v letu 2013 prišlo do reprogramiranja terjatve v skupnem znesku 1.308 tisoč EUR (v letu 201218 partij v znesku 981 tisoč EUR). 1.4. Koncentracija kreditnega tveganja a) Pregled stanja kreditov po statističnih geografskih regijah na dan 31.12.2013 Osrednje Slovenska % kred. portfelja Skupaj Krediti gospodinjstvom Krediti drugim finančnim organizacijam Krediti javnemu sektorju Krediti nefinančnim družbam Regija* v 1000 EUR 7.446 1 973 17.506 25.926 28,89 Podravje 146 0 148 15.315 15.609 17,39 Savinjska 1.710 0 0 11.297 13.007 14,49 Gorenjska 4.505 0 0 11.825 16.330 18,20 1 0 0 1.955 1.956 2,18 Primorska 1.573 0 0 1.970 3.543 3,95 Dolenjska 1.096 1 0 10.830 11.927 13,29 71 0 0 1.375 1.446 1,61 16.548 2 1.121 72.073 89.744 100 Goriška Pomurje Skupaj - Pregled stanja kreditov po statističnih geografskih regijah na dan 31.12.2012 Osrednje Slovenska % kred. portfelja Skupaj Krediti gospodinjstvom Krediti drugim finančnim organizacijam Krediti javnemu sektorju Krediti nefinančnim družbam Krediti bankam Regija* v 1000 EUR 4.169 10.151 71 1.129 17.002 32.522 34,29 Podravje 0 283 0 293 15.766 16.342 17,23 Savinjska 0 1.092 0 0 11.216 12.308 12,98 4.085 2.930 0 0 10.484 17.499 18,45 Goriška 0 4 94 0 1.859 1.957 2,06 Primorska 0 119 0 0 2.254 2.373 2,50 Dolenjska 0 693 0 0 9.459 10.152 10,70 Pomurje 0 140 0 0 1.557 1.697 1,79 8.254 15.412 165 1.422 69.597 94.850 100 Gorenjska Skupaj * glede na sedež oziroma stalno bivališče kreditojemalca 99 Letno poročilo 2013 b) Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Znesek bilančne izpostavljenosti Panoga Znesek popravka vrednosti (oslabitev) Neto izpostavljenost Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.601 (28) 1.573 Oskrba z električno energijo 1.197 (25) 1.172 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 111 (7) 104 Gradbeništvo 832 (70) 762 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3.082 (221) 2.861 Promet in skladiščenje 2.687 (113) 2.574 Gostinstvo 1.631 (109) 1.522 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 127 (8) 119 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 544 (74) 470 Poslovanje z nepremičninami 476 (14) 462 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 624 (43) 581 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 279 (16) 263 4.241 (298) 3.943 152 (10) 142 17.584 (1.036) 16.548 Predelovalne dejavnosti Drugo Skupaj - Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Panoga Oskrba z električno energijo Znesek bilančne izpostavljenosti Znesek popravka vrednosti (oslabitev) Neto izpostavljenost 1.468 (13) 1.455 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 114 (6) 108 Gradbeništvo 911 (61) 850 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 4.270 (70) 4.200 Promet in skladiščenje 1485 (53) 1.432 Gostinstvo 1.216 (47) 1.169 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 123 (8) 115 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 572 (74) 498 Poslovanje z nepremičninami 326 (15) 311 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 138 (8) 130 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.093 (21) 1.072 Predelovalne dejavnosti 4.150 (140) 4.010 66 (4) 62 15.932 (520) 15.412 Drugo Skupaj 100 Hranilnica odobrava kredite v skladu z Zakonom o bančništvu in Sklepom o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic. Izpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziroma skupine med seboj povezanih kreditojemalcev je omejena na največ 25 % kapitala hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziroma do skupine med seboj povezanih oseb preseže 10 % kapitala, mora hranilnica pridobiti soglasje nadzornega sveta za odobritev izpostavljenosti. Izpostavljenosti do države, centralne banke in bank se za namen velike izpostavljenosti preračunavajo v skladu z 2. poglavjem Sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic. Hranilnica ima na dan 31.12.2013 izpostavljenosti do RS, Banke Slovenije, Slovenske odškodninske družbe, šestih bank in sedmih nefinančnih družb, ki nominalno skupaj dosegajo 126.931 tisoč EUR oziroma 945 % kapitala, preračunano v skladu z omenjenim sklepom pa 252 % kapitala hranilnice. 101 Letno poročilo 2013 2 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh dospelih obveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od običajnih. Likvidnost je sposobnost hranilnice vzdržati zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in povečevati likvidna sredstva. Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti sredstev in virov. Hranilnica upravlja likvidnostna tveganja s/z: - spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami, spremljanjem višine likvidnih sredstev, usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti, spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic, spremljanjem višine naložb v vrednotne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive, spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni, analizo likvidnostnih vrzeli, spremljanjem doseganja postavljenih limitov, spremljanjem koncentracije vlog – izpostavljenost do 30 največjih deponentov, indikatorji likvidnostnega tveganja, likvidnostnimi stres testi, dinamično analizo likvidnostnih vrzeli. 2.1. Pregled likvidnostnih vrzeli a) Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Terjatve za davek od doh. pravnih oseb Druga sredstva Skupaj sredstva 102 11.471 0 0 0 0 11.471 0 0 2.669 12.995 6.298 21.962 9.686 4.887 17.197 48.156 29.414 109.340 198 6.040 39.166 50.284 1.006 96.694 0 0 188 324 0 512 58 0 0 0 0 58 21.413 10.927 59.220 111.759 36.718 240.036 v 1000 EUR Do 1 mes. Od 1 do 3 mes. Od 3 mes. do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Obveznosti Finančne obveznosti do CB 0 0 0 30.085 0 30.085 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 0 0 0 186 0 186 Finančne obveznosti po odpl. vred. 55.527 30.386 65.813 23.591 2.031 177.348 Izved.fin.instr.namenjeni varovanju 0 0 0 1.565 0 1.565 41 0 0 0 0 41 55.568 30.386 65.813 55.427 2.031 209.225 Vrzel po ročnostih (34.155) (19.459) (6.593) 56.331 34.687 Čista neusklajenost (34.155) (53.614) (60.207) (3.876) 30.813 Druge obveznosti Skupaj obveznosti in kapital b) Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Do 1 mes. Od 1 do 3 mes. Od 3 mes. do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni 8.981 0 0 0 0 8.981 14 476 1.495 14.205 9.565 25.755 11.552 7.858 22.877 48.893 21.034 112.214 146 3.117 23.034 49.352 2.248 77.897 0 0 407 0 0 407 44 0 0 0 0 44 20.737 11.451 47.813 112.450 32.847 225.298 Finančne obveznosti do CB 0 0 0 30.250 0 30.250 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 0 0 0 399 0 399 50.738 32.487 51.957 28.270 1.054 164.506 Izved.fin.instr.namenjeni varovanju 2.021 0 0 0 0 2.021 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 6 0 0 0 6 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Terjatve za davek od doh. pravnih oseb Druga sredstva Skupaj sredstva Obveznosti Fin. obv. po odpl. vred. 103 Letno poročilo 2013 v 1000 EUR Do 1 mes. Druge obveznosti Od 1 do 3 mes. Od 3 mes. do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj 13 0 0 0 0 13 52.772 32.493 51.957 58.919 1.054 197.195 Vrzel po ročnostih (32.035) (21.042) (4.144) 53.531 31.793 Čista neusklajenost (32.035) (53.077) (57.221) (3.690) 28.103 Skupaj obveznosti in kapital Hranilnica zmanjšuje likvidnostno tveganje na dolgi rok z aktivno politiko pridobivanja dolgoročnih virov in kratkoročnejšim kreditiranjem. Manjši delež naložb ima v vrednostnih papirjih kvalificiranih kot razpoložljive za prodajo, ki jih v primeru poslabšane likvidnostne situacije lahko odproda, večji delež naložb pa namerava in zmore držati do zapadlosti in so kvalificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti, oboje pa lahko zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita. 2.2. Likvidnostni količniki Likvidnostni količnik je opredeljen kot razmerje med višino sredstev in višino obveznosti s preostalo ročnostjo do 30 dni za prvi razred in s preostalo ročnostjo do 180 dni za drugi razred. Banka Slovenije predpisuje metodologijo za izračun količnikov likvidnosti, pri čemer se vpogledna sredstva nefinančnih družb in gospodinjstev vključujejo v izračun količnika prvega razreda s ponderjem 40 %, za izračun drugega razreda pa s ponderjem 35 %. V izračun količnikov likvidnosti se vključujejo samo t.i. dobri krediti, ki so razvrščeni v skupino A in B. Hranilnica je dolžna zagotavljati višino količnika prvega dospelostnega razreda nad 1, izračun količnika drugega razreda pa je zgolj informativne narave. Na dan 31.12.2013 je hranilnica dosegala količnik prvega razreda v višini 2,44 na dan 31.12.2012 pa 2,08. 2.3. Koncentracija depozitov Koncentracija depozitov je pomemben element upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Je pokazatelj razpršenosti depozitov glede velikosti in ročnosti. Pregled koncentracije vlog strank, ki niso banke v 1000 EUR Vloge prebivalstva znesek Vloge pravnih oseb* v% od vseh vlog znesek v% od vseh vlog 30 največjih deponentov pravnih oseb znesek v % vlog pravnih oseb Skupaj znesek 2013 129.705 77 37.959 23 23.021 61 167.664 2012 121.017 79 31.484 21 22.517 71 152.501 * 104 vloge pravnih oseb, ne glede na obliko organiziranosti, kot so nefinančne družbe, druge finančne organizacije, osebe javnega sektorja,…) 3 Obrestno tveganje Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto obrestnih prihodkov (bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj hranilnice. Izhaja iz strukture obrestne mere za neusklajenost zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob upoštevanju zapadlosti ponovne določitve obrestne mere. 3.1. Pregled obrestnih vrzeli Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno občutljive postavke v skupine po preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne mere. Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s spremenljivo in tiste z nespremenljivo obrestno mero), in vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero, ki se jim v tem obdobju ponovno določi obrestna mera (t.i. repricing). Izpostavljenost obrestnemu tveganju predstavljajo vrednosti razlik med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi obrestne mere. Metoda obrestnih vrzeli je pripravljena na podlagi podatkov o predvidenih denarnih tokovih posameznih finančnih instrumentov, tako iz naslova glavnic kot pripadajočih obresti, diskontiranih na dan priprave poročila. Poročila praviloma trimesečno pripravi služba upravljanja s tveganji in jih predstavi odboru za tveganja. a) Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Terjatve za davek od doh. pravnih oseb Druga sredstva Skupaj sredstva 11.471 0 0 0 0 11.471 9.727 126 2.976 7.992 964 21.785 100.397 1.829 5.721 5.567 104 113.618 184 7.564 38.774 46.192 2.165 94.879 0 0 188 324 0 512 58 0 0 0 0 58 121.837 9.519 47.659 60.075 3.233 242.325 105 Letno poročilo 2013 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Obveznosti Finančne obveznosti do CB 0 0 0 30.085 0 30.085 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 0 0 0 186 0 186 58.284 29.456 66.054 22.537 1.960 178.291 0 0 0 1.565 0 1.565 41 0 0 0 0 41 Skupaj obveznosti in kapital 58.325 29.456 66.054 54.373 1.960 210.168 Vrzel po ročnostih 63.512 (19.937) (118.394) 5.703 1.273 Čista neusklajenost 63.512 43.575 25.181 30.883 32.157 Fin. obv. po odpl. vred. Izved.fin.instr.namenjeni varovanju Druge obveznosti b) Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2012 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni 8.981 0 0 0 0 8.981 14 476 1.495 14.205 9.565 25.755 84.293 5.425 12.916 9.381 199 112.214 146 4.172 23.034 48.297 2.248 77.897 0 0 407 0 0 407 44 0 0 0 0 44 93.478 10.073 37.852 71.883 12.012 225.298 Finančne obveznosti do CB 0 0 0 30.250 0 30.250 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 0 0 0 399 0 399 53.757 32.487 51.852 25.505 905 164.506 Izved.fin.instr.namenjeni varovanju 2.021 0 0 0 0 2.021 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 6 0 0 0 6 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Terjatve za davek od doh. pravnih oseb Druga sredstva Skupaj sredstva Obveznosti Fin. obv. po odpl. vred. 106 v 1000 EUR Do 1 meseca Druge obveznosti Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj 13 0 0 0 0 13 Skupaj obveznosti in kapital 55.791 32.493 51.852 56.154 905 197.195 Vrzel po ročnostih 37.687 (22.420) (14.000) 15.729 11.107 Čista neusklajenost 37.687 15.267 1.267 16.996 28.103 Hranilnica obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju z obrestnimi zamenjavami. Posle je realizirala v letih 2008 in 2009, s katerimi je zaščitila pošteno vrednost vrednostnih papirjev in kreditov s fiksno obrestno mero. Trenutno ima v portfelju naslednje obrestne zamenjave: - v znesku 7,7 mio EUR vrednostnih papirjev, kjer je fiksno obrestno mero zamenjala za referenčno obrestno mero 3 mesečni Euribor za 2,3 mio EUR kreditov s fiksno obrestno mero, z zamenjavo za 1 mesečni Euribor ter bodoče denarne tokove: - v znesku 703 tisoč EUR, kjer je referenčno obrestno mero zamenjala za fiksno. V letu 2013 hranilnica ni sklepala poslov obrestnih zamenjav. 3.2. Občutljivost neto obrestnih prihodkov Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane spremembe tržne krivulje donosnosti na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi metode ocenimo, za koliko se spremenijo neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice. Za oceno vpliva spremembe obrestnih na prihodke se uporabi paralelen premik krivulje donosnosti za 200 b.t. Prouči se vpliv spremembe na prihodke v naslednjih razredih: do 1 meseca, od 1 do 3 mesecev, od 3 do 6 mesecev, od 6 do 12 mesecev. Seštevek vrednosti nam da kumulativen vpliv na obrestne prihodke v obdobju 1 leta, ki na dan 31.12.2013 znaša 317 tisoč, medtem ko je 31.12.2012 znašal 916 tisoč EUR. Za proučevanje spremembe naklona krivulje donosnosti hranilnica prouči vpliv spremembe obrestne mere samo na aktivni ali samo na pasivni strani. Podobno prouči vpliv spremembe referenčnih obrestnih mer. 3.3. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe krivulje donosnosti. Višino tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo ekonomske vrednosti kapitala. Test, ki omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala se izdeluje po priporočilu baselskega dokumenta na paralelni premik obrestnih mer za 200 b.t. Osnova za ugotavljanje je poročilo o vrzelih iz katerega je razvidna obrestna izpostavljenost po posameznih dospelostnih razredih. Vpliv spremembe obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala se ugotavlja z metodo modificiranega trajanja in se določi kot zmnožek obrestnih uteži in vrzeli po posameznih dospelostnih razredih. Skupna izpostavljenost je enaka seštevku in na dan 31.12.2013 zanaša 2,36 % regulatorne vrednosti kapitala, na dan 31.12.2012 je znašala 4,70 %. 107 Letno poročilo 2013 4 Operativno tveganje Hranilnica ima vzpostavljen sistem identifikacije in zbiranja škodnih dogodkov. Vodje poslovnih enot in posameznih oddelkov (lastniki tveganj) so zadolženi za redno in pravočasno poročanje. Služba upravljanja s tveganji zbira škodne dogodke, jih analizira in pripravlja poročila odboru za tveganja. V primeru identifikacije večjega škodnega dogodka lastniki tveganj istočasno s poročanjem službi upravljanja s tveganji, poročajo tudi neposredno upravi. Analiza škodnih dogodkov in na tej podlagi pripravljeni predlogi za ukrepanje so usmerjeni v nenehno izboljševanje kontrolnega okolja hranilnice in samih poslovnih procesov. Dodatno hranilnica z vprašalniki ugotavlja ključne indikatorje tveganja v hranilnici. Hranilnica bo tudi v bodoče izvajala aktivno politiko upravljanja z operativnim tveganjem in s tem zagotavljala varnost poslovanja ter krepila zaupanje svojih komitentov. 108 5 Tveganje dobičkonosnosti Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost banke oziroma hranilnice, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti (na primer zaradi neprimernega razmerja med stroški in prihodki). Dobičkonosnost je pomemben pokazatelj finančnega stanja in zgodnji pokazatelj problematičnosti družbe. Na dobičkonosnost hranilnice vplivajo notranji in zunanji faktorji. Notranji faktorji na katere hranilnica lahko vpliva so struktura bilance in obseg in struktura poslovnih aktivnosti, posledično vpliva na realizacijo prihodkov (obrestna marža, neobrestni prihodki), kvaliteta naložb in stroški. Hranilnica ne more vplivati na splošni nivo obrestnih mer, ekonomske razmere in konkurenčno okolje v okolju v katerem posluje. Najpomembnejši elementi tveganja dobičkonosnosti so: - obrestna marža stroškovna učinkovitost kvaliteta prihodkov Čiste obresti predstavljajo največji delež vseh prihodkov hranilnice. Kazalec čistih obresti je obrestna marža, to je razmerje med čistimi obrestmi in povprečno obrestovano aktivo. Na stroške poslovanje imajo najpomembnejši vpliv operativni stroški, na katere ima hranilnica neposredni vpliv. Stroškovno učinkovitost ugotavlja s pomočjo kazalnika, ki predstavlja razmerje med operativnimi stroški in povprečno aktivo. Kvaliteta prihodkov pomeni sposobnost hranilnice, da bo tudi v prihodnosti lahko vzdrževala obstoječi nivo prihodkov in dobičkonosnosti. To pomeni, da tudi spremenjene razmere poslovanja ne bodo bistveno vplivale na spremembo obrestne marže, obseg in kvaliteto kreditnega portfelja. Hranilnica upravlja s tveganjem dobičkonosnosnosti tako, da: - spremlja gibanje in stabilnost obrestne marže, aktivno upravlja z operativnimi stroški poslovanja, pripravlja stresne scenarije, ki vključujejo tudi izračun vpliva na dobičkonosnost. Hranilnica ugotavlja obseg tveganja dobičkonosnosti na način, kot ga je predpisala Banka Slovenije in ga je sprejel Svet Banke Slovenije na seji dne 28.02.2012 in na dan 31.12.2013 znaša 1.194 tisoč EUR, medtem ko je na dan 31.12.2012 znašal 1.180 tisoč EUR. Znesek predstavlja potencialne izgube hranilnice zaradi višine pasivnih obrestnih mer pod katerimi se sklepajo novi posli, ki presegajo zgornje obrestne mere določene v metodologiji Banke Slovenije, za posamezne razrede ročnosti. 109 Letno poročilo 2013 6 Valutno tveganje Hranilnica ne opravlja deviznega poslovanja, zato se v devizni podbilanci nahaja le tuja gotovina v menjalnici in v trezorju pri NLB. Stanje devizne gotovine v menjalnici in v trezorju pri NLB na 31.12.2013 je 62 tisoč EUR (na dan 31.12.2012 je bila 74 tisoč EUR). Izpostavljenost valutnemu tveganju je minimalna. 110 7 Druga bančna tveganja V času finančne krize se povišuje stopnja brezposelnosti, pojavile so se posledice zloma cen vrednostnih papirjev in nepremičnin, posledice pa so nezmožnost odplačevanja posojil prebivalstva in prezadolženost podjetij, kar vse je vplivalo tudi na podkapitaliziranost bančnega sistema. Gospodarska recesija je razkrila pomanjkljivost upravljanja tveganj v bankah v obdobju konjunkture, prav tako tudi številne slabosti in pomanjkljivosti Basla II kot nadzornega mehanizma bančnega sistema. Ob krčenju prihodkov in naraščajočih izgubah podjetij je začel naraščati obseg nedonosnih terjatev. Najvišji delež nedonosnih terjatev v bankah predstavljajo terjatve do podjetij. Še zlasti izstopajo podjetja iz gradbeništva in holdingov, ki so v obdobju obilne ponudbe posojil izredno povečala relativno zadolženost. S podaljševanjem recesije so se težave z odplačevanjem dolgov pri bankah razširjale na druge dejavnosti, v zadnjem času zlasti na podjetja, katerih poslovanje temelji na domačem povpraševanju. Banke so nagnjene k cikličnosti oblikovanja rezervacij za kreditno tveganje, vzpostavitev posebnih rezervacij za namen procilkičnosti pa neželene učinke bistveno omeji. S tem namenom je oblikovana kapitalska zahteva iz naslova procikličnosti, ki je posledica rezultatov stresnega scenarija, ki predvideva dodaten padec bruto družbenega proizvoda, padec cen vrednostnih papirjev in posledično zmanjšanje zmožnosti odplačevanja posojil. Kapitalska zahteva je izračunana v višini 1.446 tisoč EUR. Menimo, da hranilnica glede na izpolnjevanje kriterijev, ki izhajajo iz ZBan-1, ni izpostavljena drugim večjim tveganjem. Za tveganja, kot so tveganje ugleda, koncentracije, pravna tveganja in strateško tveganje, hranilnica nima vzpostavljenih postopkov identifikacije, merjenja in upravljanja. Kapitalske potrebe ima oblikovane za pokrivanje tveganja koncentracije v višini 134 tisoč EUR. Hranilnica nima odprtih pomembnih tožb, v katerih bi sama nastopala kot tožena stranka. 111 Letno poročilo 2013 8 Upravljanje s kapitalom Upravljanje kapitala je proces zagotavljanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kakovosti kapitala. V okviru politike upravljanja s kapitalom mora hranilnica v vsakem trenutku zagotavljati ustrezno višino kapitala glede na vrsto in obseg svojih storitev in glede na tveganja, katerim se izpostavlja pri izvajanju teh storitev, kar predstavlja zahtevani kapital. Hranilnica mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju posameznega posla in količina poslov, ne presežejo omejitev Zakona o bančništvu in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Hranilnica izračunava kapital v skladu s predpisi Banke Slovenije. Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic (sklep o kapitalu) določa sestavine in lastnosti, razmerja in omejitve ter odbitne postavke pri izračunu kapitala, opredeljuje pa tudi minimalni obseg kapitala. Kapital hranilnice mora znašati toliko kot znaša seštevek vseh kapitalskih zahtev glede na posle, ki jih opravlja hranilnica oziroma najmanj 1 mio EUR. Hranilnica izračunava kapital najmanj kvartalno, ko mora o tem poročati tudi Banki Slovenije, za interne potrebe pa praviloma mesečno. 8.1. Sestavine kapitala Kapital hranilnice je glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna kategorija kapitala, razdeljen na temeljni in dodatni kapital I. Temeljni kapital predstavljajo vplačane navadne in prednostne delnice, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička in zadržani dobiček, zmanjšane za odbitne postavke (pregled posameznih sestavin je razviden iz spodnje tabele). Temeljni kapital v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve 6.810 5.918 - vpisane delnice 3.164 2.861 - kapitalske rezerve 3.646 3.057 Rezerve iz dobička in zadržani dobiček 4.282 4.116 79 79 4.195 4.037 8 0 92 92 Odbitne postavke -225 -188 - lastne delnice -125 -133 - neopredmetena osnovna sredstva -100 -55 - zakonske rezerve - druge rezerve iz dobička - zadržani dobiček Hibridni instrumenti temeljnega kapitala* 112 v 1000 EUR 31.12.2013 31.12.2012 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala -0 -87 - naložbe v kreditne ali fin. institucije ter družbe za upravljanje -0 -87 10.959 9.851 Skupaj temeljni kapital * prednostne delnice hranilnice se vključujejo med hibridne instrumente temeljnega kapitala Dodatni kapital I. v hranilnici vključuje podrejeni dolg, to so vloge ki izpolnjujejo pogoje iz sklepa o kapitalu za vključevanje v izračun kapitala, zmanjšan za odbitne postavke od kapitala v skladu s sklepom o kapitalu. v 1000 EUR Podrejeni dolg 31.12.2013 31.12.2012 2.350 2.350 -0 -87 2.350 2.263 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala - naložbe v kreditne ali fin. institucije ter družbe za upravljanje Skupaj dodatni kapital I 8.2. Kapitalske zahteve 8.2.1. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje Hranilnica izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice po katerem razvrsti izpostavljenosti v predpisane kategorije izpostavljenosti. Iz tabele je razvidna kapitalska zahteva za kreditno tveganje za posamezno kategorijo izpostavljenosti. Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Kategorija izpostavljenosti Enote centralne ravni države in centralne banke Bilančne Zunajbilančne terjatve terjatve Kapitalska zahteva 60.967 0 0 2 0 0 Osebe javnega sektorja 14.190 0 0 Institucije 40.917 435 875 Podjetja 22.099 7.293 1.917 Bančništvo na drobno 74.194 3.354 4.438 2.045 0 161 310 1 15 8.368 5 330 223.092 11.088 7.736 Enote regionalne in lokalne ravni držav Zapadle postavke Regulatorno zelo tvegane Ostale izpostavljenosti Skupaj 113 Letno poročilo 2013 8.2.2. Kapitalska zahteva za operativno tveganje Kapitalsko zahtevo za operativno tveganje hranilnica izračunava po enostavnem pristopu v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje. Izračun temelji na podatkih o triletnem povprečju vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. Kapitalska zahteva za operativno tveganje na dan 31.12.2013 znaša 945 tisoč EUR. 8.2.3. Kapitalska ustreznost in količnik kapitalske ustreznosti Hranilnica mora zagotavljati ustrezno višino kapitala za pokrivanje vseh tveganj, ki jim je izpostavljena glede na posle, ki jih opravlja in obseg poslovanja (potrebni ali zahtevani kapital) . V okviru prvega stebra kapitalske ureditve Basel 2 zagotavlja kapital za pokrivanje kreditnega in operativnega tveganja (tč. 8.2.1. in 8.2.2.), kot to predpisuje sklep Banke Slovenije. Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in kapitalskimi zahtevami v okviru 1. stebra kapitalske ureditve Basel 2 in na dan 31.12.2013 znaša 12,26, na dan 31.12.2012 pa 11,80. 8.2.4. Proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala (ICAAP) Kapitalski sporazum imenovan Basel 2 sestavljajo trije med seboj dopolnjujoči stebri. Minimalne kapitalske zahteve so zajete v prvi steber in se nanašajo na kapitalsko zahtevo za kreditno, tržno in operativno tveganje. Drugi steber je namenjen izračunu notranjega kapitala finančne institucije imenovanega ICAAP in regulativnemu nadzoru. Tretji steber kapitalske ureditve je namenjen javnim razkritjem, ki prispevajo k boljši obveščenosti uporabnikov računovodskih informacij. Hranilnica zagotavlja ustrezni notranji kapital v okviru I. stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz naslova: - kreditnega tveganja po standardiziranem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje, operativnega tveganja po enostavnem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje, in v okviru II. stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz naslova: - obrestnega tveganja v višini odstotka dejanske izpostavljenosti glede na regulatorno vrednost kapitala, likvidnostnega tveganja glede na dejansko izpostavljenost likvidnostnemu tveganju, ki je opredeljena z velikostjo količnikov likvidnosti 1. in 2. razreda ter velikostjo likvidnostne vrzeli do 1 leta, tveganja dobičkonosnosti glede na izračunano vrednost po metodologiji regulatorja, tveganja koncentracije v višini izračuna glede na izmerjeno tveganje koncentracije po HerfindahlHirschmannovem indeksu, iz naslova stres testov na podlagi prevrednotenja državnih vrednostnih papirjev, iz naslova kvalitete notranjega upravljanja. Hranilnica preverja proces ocenjevanja notranjega kapitala in izdela oceno ustreznega notranjega kapitala. Profil tveganja hranilnice je prva stopnja v oceni notranjega kapitala, ki ga hranilnica pripravlja enkrat letno. Celoten proces ocene notranjega kapitala se izdela za tekoče leto v mesecu aprilu. Na podlagi ocene se pripravljajo izračuni notranjega kapitala in kapitalske zahteve najmanj trimesečno. 114 Interna ocena kapitala na dan 31.12.2013 v 1000 EUR Znesek Kapital hranilnice Kapitalska zahteva za kreditno tveganja Kapitalska zahteva za operativno tveganje Kapitalska zahteva prvega stebra 13.309 7.736 945 8.681 Kapitalska zahteva za obrestno tveganje iz bančne knjige 315 Kapitalska zahteva za tveganje koncentracije 133 Kapitalska zahteva za tveganje dobičkonosnosti Kapitalska zahteva za likvidnostno tveganje Kapitalska zahteva iz naslova zunanjih dejavnikov (procikličnost) Kapitalska zahteva za kvaliteto notranjega upravljanja Kapitalska zahteva drugega stebra Interna ocena kapitalskih potreb Presežek kapitala 1.193 333 1.446 0 3.420 12.101 1.208 115 Hranilnica LON d.d., Kranj zanjo Teodor Žepič Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj Telefon Telefaks 04 28 00 777 04 20 11 337 E-pošta Spletni naslov [email protected] www.lon.si Produkcija Kreativna zasnova Fotografije Oblikovanje in prelom Hranilnica LON Služba marketinga in komuniciranja Hranilnice LON in MAJ DIZAJN Mark Jarc, Gorazd Kavčič MAJ DIZAJN Tisk Tiskarna Uzar Tržič Kranj, maj 2014
© Copyright 2024