1. No category

Aktivnosti zagovorništva
december 2013
ZAKAJ IN KAKO SE JE ZAČELO?
»V zadnjem letu smo s strani različnih odločevalcev slišali veliko obljub na temo izboljšanja
položaja mladih na trgu dela, sprejema Nacionalnega programa za mladino ter strategije
zaposlovanja mladih. V tem času, od januarja 2012 do decembra 2012, pa smo po podatkih
Eurostata v Sloveniji doživeli najvišji porast stopnje brezposelnosti mladih v EU, in sicer s 16,7 %
na 27, 1 %. Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji v zadnjih mesecih sicer niha, vendar ostaja
okoli 24-25 %. Ob tem pa smo tudi večkrat slišali, da mladi niso prioriteta, ko govorimo, da je
treba vlagati v zaposlovanje mladih in mladinski sektor. Z neinvestiranjem v mlade se tudi nam
lahko kmalu zgodi 38-odstotna stopnja brezposelnosti mladih, kot je v Italiji ali celo 59-odstotna,
kot je v Španiji. Zaradi tega mladi v Sloveniji potrebujejo dejanja, ne obljub.«
S temi besedami smo predstavniki mladih - Mladinski svet Slovenije, Sindikat Mladi plus,
Študentska organizacije Slovenije in Mreža MaMa - predstavili trenutni in zaskrbljujoči položaj
mladih na trgu dela in v družbi nasploh, predsednici Vlade RS, mag. Alenki Bratušek.
Na predsednico Vlade RS smo se namreč zaradi alarmantnih podatkov glede stopnje brezposelnosti
mladih, obrnili s pobudo za srečanje z namenom oblikovanja konkretnih ukrepov za
zaposlovanje in boljši položaj mladih v družbi, ki naj omogočijo mladim lažje
osamosvajanje in doseganje avtonomije.
Sestanek s predsednico Vlade RS je bil prvi korak k medsektorskemu reševanju problematik s
katerimi se danes srečujejo mladi.
Bil je vzpodbuden začetek na dolgi poti. V tej ePublikaciji Mreže MaMa predstavljamo potek
dosedanjih sestankov, izraženih obljub ter doseženih dogovorov. Zato, da ste članice Mreže MaMa
seznanjene z aktivnostmi, ki jih izvajamo na področju zagovorništva. Ter tudi zato, da kaj ne
pozabimo. Ne mi, ne vladna stran.
ZA KAJ SI PRIZADEVAMO?
 Za umestitev medsektorsko usklajenih ukrepov za podporo
hitrejšemu in lažjemu osamosvajanju mladih in doseganju
avtonomije mladih v nastajajoči operativni program za
finančno perspektivo EU 2014–2020, ki je trenutno v
najintenzivnejši fazi priprav.
 Za sprejem Resolucije o Nacionalnem programu za mladino
2013 – 2022.
 Za pripravo medsektorsko usklajenega ter finančno
ovrednotenega izvedbenega načrta Nacionalnega programa za
mladino 2013-2022 do konca leta 2013.
 Za pripravo realnega in na potrebah mladih pripravljenega
Programa Jamstvo za mlade – ukrepov za zaposlovanje mladih
do novembra 2013.
 Za samostojno nacionalno agencijo za mladino v okviru
prihodnjega programa EU za izobraževanje, mobilnost in
mladino – Erasmus +, ki bo začela delovati 1.1.2014.
 Za stalno opozarjanje na probleme mladih, da so mladi tu in da
je potrebno ustvariti ustrezno podporno okolje, ki jim bo v
pomoč pri doseganju njihove avtonomije.
POTEK POGAJANJ ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA MLADIH
Srečanje s predsednico Vlade RS o prioritetah za
mlade
26. junija 2013 smo se partnerske organizacije najprej sestale s predsednico vlade mag.
Alenko Bratušek in ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo
Kopač Mrak.
Bratuškova: Mladi so prioriteta te vlade
Mladi, ki so se srečali s predsednico vlade, so bili s sestankom sicer zadovoljni, a pričakujejo
konkretne rešitve.
Ni. Č., Delo.si, STA
Njene prve obljube, da se bo na vrhu EU zavzemala, da se sklepi, ki v tem trenutku
Sloveniji ne dajejo pravice do črpanja pomoči, spremenijo tako, da bodo do evropske
pomoči za mlade upravičene tudi države, ki so v letu 2012 oz. bodo v letu 2013 izpolnile
pogoje, so že obrodile sadove. Evropski svet, ki je potekal 27. in 28. junija, je sprejel
sklep, da bo tudi Slovenija upravičena do črpanja sredstev iz mehanizma Jamstvo za
mlade.
Pozitivno se je odzvala tudi na predlog, da se mlade še bistveno bolj vključuje v priprave
programov, razvojnih dokumentov in politik, ki se dotikajo življenja mladih. K temu je na
seji Vlade RS pozvala tudi vse ministre in jim v reševanje odstopila naš dopis za srečanja z
vsakim od njih.
Dogovorili smo se tudi, da se bo takoj po sprejemu Nacionalnega programa za mladino, ki
ga še čaka sprejem v Državnem zboru RS, pripravil izvedbeni načrt in v pripravo le tega
intenzivno vključilo tudi mlade.
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak se je pridružila odzivu predsednice Vlade in zagotovila, da
bo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, še naprej
sodelovalo s predstavniki mladih pri oblikovanju zakonskih in drugih predlogov. Izpostavila
pa je tudi zadnji ukrep Vlade RS za večje zaposlovanje mladih, ki bo zaživel s 1.
novembrom, in predvideva možnost oprostitve plačila prispevkov za delodajalca, če zaposli
brezposelno mlado osebo, ki je vsaj en mesec prijavljena na zavodu.
Po sestanku je predsednica MSS v imenu partnerskih organizacij izpostavila, da se ji zdi
pomembno, da politika prepoznava ukrepe, ki so prilagojeni mladim. "Mladi želimo biti
vključeni v pripravo vseh strateških dokumentov, ki se trenutno oblikujejo. Želimo
sodelovati in ponuditi konstruktivne nasvete tako vladi kot pristojnim ministrstvom in
pokazati, da smo mladi rešitev in gonilo družbenega napredka," je povedala, ter poudarila,
da po sestanku s premierko pričakuje "konkretne zadeve in rešitve za naprej".
Novica in posnetek izjave z novinarske konference po srečanju s Predsednico Vlade RS:
Predsednica vlade mag. Alenka Bratušek po srečanju s predstavniki mladinskih organizacij:
»Mladi niso del problema ampak del rešitve«
http://www.kpv.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6858/
Kampanja Jamstvo za mlade
Dogovor pod imenom Jamstvo za mlade, ki ga je sprejel Svet EU za zaposlovanje, socialno
politiko, zdravje in varstvo potrošnikov je 28. februarja 2013, in ki ga je med drugim
potrdila tudi Slovenija, predvideva, da ustrezne institucije zagotovijo mladim (do 25 let),
da v roku štirih mesecev po nastopu brezposelnosti pridobijo zaposlitev, nadaljevanje
izobraževanja ali usposabljanje.
Jamstvo za mlade je kampanja, ki jo izvaja Mladinski svet Slovenije v sodelovanju s
Študentsko organizacijo Slovenije, Sindikatom Mladi plus ter Mladinsko mrežo MaMa.
V okviru kampanje Jamstvo za mlade si prizadevamo :
- za hitrejše, uspešno in kvalitetno osamosvajanje mladih, pri čemer je ključen
prehod iz izobraževanja na trg dela;
- da mladi brezposelni ne bi bili prepuščeni samim sebi;
- za preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti mladih ter njihovo socialno vključenost
ter
- za uspešno uresničevanje dogovora o Jamstvu za mlade v Sloveniji, ki bo prispevalo
k uresničevanju zgoraj navedenih prizadevanj in v katerega naj se vključi tudi
diplomante, stare do 30 let.
3. julija smo pripravili novinarsko konferenco, kjer smo predstavili Kampanjo Jamstvo za
mlade ter poudarili, da je Jamstvo za mlade korak v pravo smer. Slovenija namreč
potrebuje strateški pristop pri zaposlovanju mladih zato smo predstavniki mladinskih
organizacij in organizacij za mlade na skupni novinarski konferenci opozorili na nujnost
priprave konkretnih ukrepov zaposlovanja mladih, sicer pridobljena EU sredstva ne bodo
imela želenega učinka.
Srečanje z ministrom za kulturo
16. julija smo se partnerske organizacije srečale z ministrom za kulturo, dr. Urošem
Grilcem in njegovimi sodelavci na Ministrstvu za kulturo.
Na sestanku smo se strinjali, da področje kulture predstavlja velik in še neizkoriščen
potencial tudi za mlade. Tako na ravni profesionalnega ustvarjanja, kot tudi na področju
udeleževanja in kreiranja kulturnih prireditev. Predvsem področje profesionalnega
ustvarjanja v kulturi ponuja možnosti za zaposlovanje mladih, vendar bo potrebno sektor
bolj odpreti za mlade.
Predstavniki mladih so ministru in njegovi ekipi predstavili pobude oz. predloge za
dopolnitev Nacionalnega programa za kulturo in se skupaj dogovorili, da bodo aktivno
sodelovali pri pripravi izvedbenega načrta Nacionalnega programa za mladino v poglavju,
ki obravnava kulturo.
V duhu sodelovanja so se dogovorili tudi za redna srečanja in sodelovanje tudi v prihodnje.
Srečanje z ministrom za gospodarski razvoj in
tehnologijo
23. julija 2013 smo se srečali z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr.
Stankom Stepišnikom.
Predstavili smo svoja prizadevanja in poglede glede potrebe po reševanju zaposlovanja in
osamosvajanja mladih medsektorsko, kjer mora pomembno vlogo odigrati tudi Ministrstvo
za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki skrbi za pripravo vseh ključnih dokumentov države
za novo finančno perspektivo. Predvsem pa smo od ministrstva želeli slišati, kako so v vse
te ključne dokumente vključeni mladi oz. ukrepi za njihovo osamosvajanje.
Minister je predstavnikom v zanimivi izmenjavi mnenj predstavil nekaj bistvenih pogledov
ministrstva na mlade: da si mladi morajo upati več tvegati ter naj si postavijo
jasne cilje in vztrajajo pri doseganju le teh, da pa ministrstvo mora in bo
ustvarilo potrebno podporno okolje za to, kot tudi, da mladi bodo umeščeni v
vse ključne dokumente, ki nastajajo.
V razpravi je bil dosežen tudi dogovor, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
na konstitutivnem sklicu Sveta Vlade RS za mladino (september-oktober), na katerem bo
sodelovala tudi predsednica Vlade RS, predstavi konkretno umeščenost mladinskega
sektorja (mladih, mladinskega dela) v strateške dokumente države (Strategijo razvoja
Slovenije, Partnerski sporazum, Operativni programe ter Regijske razvojne programe).
Hkrati smo se predstavniki partnerskih organizacij z namenom iskanja skupnih rešitev za
Partnerski sporazum in Operativni programi po tem sestanku srečali z vodjo Direktorata za
evropsko kohezijsko politiko in njenimi sodelavci, ter dogovorili kako in do kdaj pripravimo
konkretne ukrepe za umestitev v OP, kar smo tudi storili.
Srečanje z državno
Predsednice Vlade
sekretarko
v
Kabinetu
V nizu srečanj s predstavniki ministrstev in vlade smo se 10. septembra predstavniki
mladih ponovno srečali z državno sekretarko v kabinetu predsednice vlade Tamaro Vonta.
Na srečanju smo opravili pregled izpolnjevanja zavez vlade in naših aktivnosti od zadnjega
sestanka, ki smo ga imeli v mesecu juniju in kateremu je sledil sestanek s Predsednico
Vlade. Ključno področje za mlade v tem trenutku je seveda zaposlovanje, pri čemer pa
predstavniki in zagovorniki mladih opozarjamo, da je to samo eden od elementov, ki
pomembno vplivajo na osamosvajanje mladih.
Državno sekretarko smo tako opozorili predvsem na pomen medresorskega povezovanja
pri snovanju ukrepov in politik za mlade. Ne dvomimo v dodano vrednost, ki jo bo za
mlade in državo prinesel Nacionalni program za mladino. Zavedamo pa se nevarnosti, da
bo potencial nacionalnega programa ostal neizkoriščen, če bo doseganje zastavljenih ciljev
iz programa sestavljeno samo iz seštevka politik, ki jih bodo pripravila posamezna
ministrstva. Trdno verjamemo, da je potrebno pri oblikovanju izvedbenih načrtov
nacionalnega programa zagotoviti sodelovanje med ministrstvi navznoter in z mladinskim
sektorjem ter drugimi navzven.
Dogovorili smo tudi, da se ponovno srečamo v kratkem in preverimo napredek.
Sestanek z ministrico za delo, družino, socialne
zadeve in enakem možnosti z namenom oblikovanja
ukrepov znotraj programa Jamstvo za mlade 20142020
Na povabilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM)
smo se 10. septembra 2013 srečali z ministrico dr. Anjo Kopač Mrak in njenimi sodelavci, z
namenom oblikovanja ukrepov znotraj programa Jamstvo za mlade 2014-2020.
Program Jamstvo za mlade 2014-2020, ki so nam ga predstavniki ministrstva predstavili bo
vseboval ukrepe za večje zaposlovanje mladih, namenjene mladim do 30 leta starosti.
Vseboval bo tudi ukrep, ki se bo financiral posebej iz evropskih sredstev, namenjenih
financiranju zgolj mehanizma Jamstvo za mlade, kot ga je potrdil Svet na seji 28. junija in
v okviru katerega bo Slovenija lahko črpala 9 mio EUR sredstev namenjenih samo Vzhodni
regiji.
Celoten program Jamstvo za mlade 2014-2020 v Sloveniji bo torej širše zastavljen, v njem
pa bodo na enem mestu zbrani vsi ukrepi, ki naslavljajo mlade, stare do 30 let. Na
sestanku je bilo izpostavljeno, da je čas v katerem oblikujemo program Jamstva za mlade
2014-2020 ključen, saj trenutno poteka oblikovanje operativnega programa prihodnje
finančne perspektive 2014-2020 ter proračuna RS za leti 2014 in 2015.
Predlogi ukrepov za reševanje brezposelnosti mladih, ki jih je pripravilo MDDSZEM,
vsebujejo ukrepe vseh resorjev, ki vplivajo na zaposljivost mladih in vključevanje mladih
na trgu dela. Prisotni na sestanku smo so se strinjali, da je za uspeh nujno potrebno
sodelovanje različnih sektorjev, tako ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kot
tudi ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter poudarili, da morajo biti zato
medresorsko usklajeni, k čemer se je zavezala tudi ministrica.
Hkrati smo se dogovorili, da se predstavniki partnerskih organizacij s predstavniki ključnih
ministrstev (MDDSZEM, MIZŠ, MGRT) srečamo ponovno konec oktobra, ko bo osnutke
Program Jamstvo za mlade, ki so nam ga predstavili na MDDSZEM, že medsektorsko
usklajen. Takrat bodo tudi trenutno sicer dobro zastavljeni orisi ukrepov že definirani, kar
bo omogočilo poglobljeno vsebinsko razpravo.
Sestanek z ministrom za izobraževanje, znanost in
šport
17. septembra 2013 so se srečali z ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr.
Jernejem Pikalom ter njegovimi sodelavci.
Glavni namen sestanka je bila seznanitev obeh strani s položajem mladih na različnih
področjih in v različnih dokumentih. Glavne tematike sestanke so tako bile:






umestitev mladih oz. prioritet za mlade v operativni program, ki bo podlaga za
črpanje kohezijskih sredstev v naslednji finančni perspektivi EU (2014 – 2020),
ukrepi MIZŠ znotraj mehanizma Jamstva za mlade,
priprava izvedbenega načrta Nacionalnega programa za mladino,
vloga Urada RS za mladino,
sklic in delovanje Sveta Vlade RS za mladino,
potek izbora samostojne nacionalne agencije za področje mladine znotraj programa
Erasmus +.
Minister nas je skupaj s sodelavci seznanil, da se na področju oblikovanja konkretnih
ukrepov mehanizma Jamstvo za mlade MIZŠ usklajuje z Ministrstvom za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti. Pri tem je poudaril, da tako kot resorno ministrstvo za
ta mehanizem tudi sami razmišljajo širše od samega nabora ukrepov, ki bodo podlaga za
črpanje 9 milijonov evrov kolikor si jih je Slovenija izborila na zadnjem Evropskem svetu.
Predstavniki mladih smo pozdravili prizadevanja ministrstva in obenem opozorili na pomen
in pomembnost medresorskega usklajevanja že v fazi priprave ukrepov.
Na ministrstvu so nam zatrdili, da so osnutki izvedbenih načrtov Nacionalnega programa
za mladino že v zaključni fazi priprav, ter poudarili, da bosta MIZŠ in URSM pri njihovi
pripravi koordinirala procese in skušala zagotoviti maksimalno angažiranost drugih
ministrstev. V tem okviru smo predstavniki mladih izpostavili vlogo URSM in predvsem
problem opolnomočenja samega Urada RS za mladino. Predstavniki mladih vidimo kot eno
glavnih nalog URSM, da znotraj državne uprave oz. vlade zagovarja mlade in politike za
mlade, zato si želimo močnega Urada RS za mladino. Minister je povedal, da na MIZŠ
vlogo URSM vidijo v horizontalnem povezovanju in koordiniranju politik za mlade in
mladinskih politik ter da bodo takšno vlogo URSM tudi v prihodnje krepili.
V nadaljevanju smo se pogovarjali tudi o preseku stanja na področju umeščanja mladih v
operativni program (OP). Dobili smo zagotovilo, da je večina naših predlogov, tudi po
medresorskih usklajevanjih, ostala v OP, kar pa še ne pomeni, da bo tako tudi na koncu,
saj je na vrsti usklajevanje z Evropsko komisijo, ki bo slovenski OP pregledala in korigirala
v skladu s priporočili, ki jih je v preteklosti podala Sloveniji.
Glede izbire nacionalnega izvajalca prihodnjega programa za mladino v okviru evropskega
programa Erasmus+, nam je bilo povedano, da postopki za izbiro že tečejo. Ministrstvo se
je odločilo, da bomo v Sloveniji zadržali model dveh agencij, ki bosta skrbeli za izvajanje
programa Erasmus +, saj je glavni kriterij uporabniška izkušnja, ki je pri modelu dveh
agencij, kot jih imamo tudi sedaj zelo dobra. S tem smo zadovoljni tudi predstavniki
mladih, ki smo opozorili, da bi kakršnikoli problemi pri implementaciji prihodnjega
evropskega problema za mlade lahko povzročili veliko problemov v mladinskem sektorju.
Na koncu smo se dotaknili tudi Sveta Vlade RS za mladino, ki je po vladnem imenovanju
članov sveta pripravljen za delo. Prva seja Sveta naj bi potekala v začetku oktobra, a se
termin še usklajuje s predsednico Vlade, ki se bo prve seje tudi udeležila.
Kdo so člani Sveta Vlade RS za mladino:
Vlada RS je na svoji 23. redni seji dne 12.9.2013 imenovala člane Sveta Vlade RS za
mladino in s tem zaključila postopke, ki so stekli po preteku mandata prejšnjega SVM.
Člani Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino so:
s strani predstavnikov mladinskih organizacij in združenj:
- Tin Kampl, predstavnik nacionalnih mladinskih organizacij,
- Nina Kušar, predstavnica nacionalnih mladinskih organizacij,
- Uroš Leskovar, predstavnik nacionalnih mladinskih organizacij,
- Miha Mohorko, predstavnik Mladinskega sveta Slovenije,
- Helena Harej, predstavnica mladinskih svetov lokalnih skupnosti,
- Mitja Urbanc, predstavnik Študentske organizacije Slovenije,
- Klemen Peran, predstavnik Dijaške organizacije Slovenije,
- Uroš Skrinar, predstavnik mladinskih centrov,
- Žiga Vavpotič, predstavnik drugih NVO, ki delujejo na področju mladine.
s strani predstavnikov Vlade Republike Slovenije ga sestavljajo:
- dr. Jernej Pikalo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
- Jan Škoberne, predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport,
- Katja Perat, predstavnica Ministrstva za kulturo,
- Dejan Levanič, predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti,
- Dragica Sternad Pražnikar, predstavnica Ministrstva za notranje zadeve,
- dr. Agata Zupančič, predstavnica Ministrstva za zdravje,
- Jani Prednik, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje,
- mag. Bojan Kumer, predstavnik Ministrstva za infrastrukturo in prostor,
- mag. Peter Debeljak, Urad RS za mladino,
- Tamara Vonta, predstavnica kabineta predsednice Vlade RS.
Javna predstavitev mnenj o Resoluciji Nacionalnega
programa za mladino 2013-2022 v Državnem zboru
RS
Udeležili smo se tudi javne predstavitve mnenj o Resoluciji Nacionalnega programa za
mladino, kjer smo predstavili tudi stališče Mreže MaMa, ki je povzeto tudi v spodnjem
članku za CNVOS.
Sprejema se resolucija o NACIONALNEM PROGRAMU ZA MLADINO 2013 – 2022
Mreža MaMa pozdravlja, da je
Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport, Urad RS za
mladino, skladno s 16. členom
Zakona o javnem interesu v
mladinskem sektorju (Uradni list
RS, št. 42/10) pripravil predlog
resolucije
o
Nacionalnem
programu za mladino 2013 –
2022.
Zakon o javnem interesu v
mladinskem sektorju, ki je bil
sprejet pred nekaj leti, je v
mladinskem sektorju končno
poskrbel za opredelitev ključnih
definicij. Nacionalni program za mladino je na podlagi tega zakona, ključni strateški
dokument, ki opredeljuje številne ukrepe za razvoj na eni strani mladih ter na drugi strani
v ožjem smislu dokument, ki določa razvoj mladinskega dela in mladinske politike do leta
2022.
S tem v prvi vrsti mladi in za tem tudi mladinski sektor končno dobivamo krovni strateški
dokument, ki je nujno potreben za usklajen pristop pri reševanju številnih problemov, s
katerimi se otežuje osamosvajanje mladih v Sloveniji. Postavljajo se temelji, kako bo
država strateško razvijala svoj največji potencial – mlade!
Pomembna dodana vrednost Nacionalnega programa za mladino je ali pa bi morala biti v
tem, da vključuje več sektorskih politik ministrstev, v čemer vidimo osnovo za večjo
medsektorsko usklajevanje na horizontalnem nivoju, ki trenutno močno primanjkuje.
Upravičeno torej pričakujemo, da bo z Nacionalnim programom za mladino mladinska
politika, se pravi ukrepi za podporo lažjemu in hitrejšemu osamosvajanju in s tem
avtonomiji mladih, končno našla mesto tudi v ostalih politikah ministrstev. A ne le na
papirju, pač pa v praksi in s konkretnimi aktivnosti.
Hkrati pa se zavedamo, da je to dokument, ki vsekakor ima možnosti nadgradnje.
Kazalniki bi bili lahko jasneje določeni, usklajenost dokumenta z ostalimi strategijami
ministrstev bi bila lahko boljša in še kaj bi lahko navedli.
Po sprejemu Resolucije o Nacionalnem programu za mladino v Državnem zboru, pa šele
pride najpomembnejši del. Priprava in sprejem kvalitetnega izvedbenega načrta, kjer se
bo, preko načina vključevanja predstavnikov mladih in organizacij za delo z mladimi, v
samo pripravo izvedbenega načrta pokazala resnična volja, da skupaj pripravimo kvaliteten
izvedbeni načrt, s konkretnimi in merljivimi cilji. Na drugi strani pa se bo preko finančnega
ovrednotenja ukrepov za mlade v izvedbenem načrtu, dejansko pokazala prava politična
volja za podporo osamosvajanju mladih. Ne le na papirju, pač pa v praksi. Pustimo se
presenetiti…
Sestanek z Greogorjem Virantom, ministrom za
notranje zadeve
27. novembra smo se udeležili sestanka z ministrom Gregorjem Virantom in nadaljevali
sestanke na Ministrstvu za notranje zadeve. Ministra smo opozorili na velik potencial
nevladnega sektorja v Sloveniji, ki ga na žalost ne izkoriščamo dovolj. Izpostavili smo
nedopustno izkoriščanje mladih preko volonterskih pripravništev, odprli tematiko
participacije mladih z ukrepi, ki bi to vzpodbujali ter pozvali MNZ, naj se bolj aktivno vključi
v pripravo medresorskih dokumentov, ki se tičejo mladih.
Obisk na Ministrstvu za gospodarski razvoj in
tehnologijo
28. novembra smo obiskali Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Govorili smo
predvsem o pripravi Operativnega programa in Programa Jamstvo za mlade. Poudarili
smo, da si želimo povezovanja, sodelovanja in medresorskega delovanja.
Predstavitev programa Jamstvo za mlade
Na Ministrstvu za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti
je 28. novembra 2013, potekala
predstavitev programa Jamstvo za
mlade, ki je koordinator ukrepov,
predloge pa so prispevala tudi
ministrstva
pristojna
za
gospodarstvo, šolstvo, kulturo in
kmetijstvo. Ministrica dr. Anja
Kopač Mrak je na novinarski
konferenci poudarila glavne točke iz
programa in napovedala pričetek
javne razprave. Predsednica MSS
Tea Jarc pa je podala stališče predstavnikov mladih, ki smo sodelovali v procesu
usklajevanja dokumenta.
Odziv predstavnikov mladih na Program Jamstvo za
mlade
Velja pozdraviti, da je Program Jamstvo za mlade prvi korak v smeri povezovanja različnih
resorjev z namenom večanja zaposljivosti in preprečevanja socialne izključenosti mladih. A
žal ugotovimo, da je prav medresorska neusklajenost ali pomanjkanje tvornega
sodelovanja s strani nekaterih ministrstev botrovala temu, da bo potrebno dokument še
dodelati in popraviti. Poudarjamo, da mora Program Jamstvo za mlade mladim omogočiti
ne samo možnost in priložnost za zaposlitev, ampak tudi zagotoviti, da bo ta dostojna in
varna. Žal, v tej fazi ne moremo reči, da je dokument končan ali pa da ga popolnoma
podpiramo. Na dokument se bomo zato ustrezno odzvali tudi v času javne razprave. Ob
tem pozivamo vse mlade, mladinske organizacije, organizacije za mlade in druge
zainteresirane, da sodelujejo v javni razpravi o Programu Jamstvo za mlade in pomagajo
izboljšati dokument.
Pričakovanja mladih od Programa Jamstvo za mlade so upravičeno visoka. Vrsta
funkcionarjev, od predsednice vlade navzdol, je v razpravah o problematiki brezposelnosti
mladih izpostavljala pomembnost tega dokumenta. Tudi predstavniki mladih smo z
optimizmom vstopili v usklajevanja glede vsebine Programa.
Zadovoljni smo, da se problematiko zaposlovanja mladih s Programom Jamstvo za
mlade končno želi naslavljati celostno. Od začetka leta smo skozi številne sestanke uspeli
prepričati odločevalce, da moramo biti pri naslavljanju problema brezposelnosti mladih
ambiciozni v namenih in ciljih, kot tudi pri predlaganju konkretnih rešitev, ki jih bo država
ponudila mladim. Program Jamstvo za mlade to ambicioznost odraža predvsem z
dolgoročnimi usmeritvami in cilji, ki kažejo na to, da njegov namen ni zgolj gašenje požara
na področju brezposelnosti mladih. Tisto kar nas skrbi pa je nedodelanost nekaterih
predlaganih konkretnih ukrepov.
Iskreno, pričakovali smo več. Če bi vsa ministrstva pri nastanku Programa sodelovala z
enako vnemo in zavzetostjo kot je to počelo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti bi Program Jamstvo za mlade verjetno dosegel tudi naša visoka
pričakovanja. Predstavniki mladih obžalujemo, da je bil pri nastajanju Programa Jamstvo
za mlade prisoten princip vrtičkarstva. Razlogi zakaj je temu tako, nas ne zanimajo. Skrbijo
in tičejo pa se nas posledice, ki jih takšna ravnanja povzročajo.
Takšno neodgovorno ravnanje nekaterih ministrstev se odraža v nekonsistentnosti
in podvajanju določenih ukrepov in splošni medresorske neusklajenosti Programa Jamstvo
za mlade. Celostno gledano to seveda vpliva na verodostojnost celotnega dokumenta,
kaže pa tudi na bistvene razlike med ministrstvi v razumevanju resnosti in obsega
problematike brezposelnosti mladih. Ob tem se sprašujemo ali bo takšen odnos vplival tudi
na izvajanje Programa Jamstvo za mlade.
Vsebinsko gledano velja izpostaviti, da je večina ukrepov, ki jih zajema program,
poenotenih glede starosti ciljne skupine, kar pomeni, da naslavlja vse mlade, stare do 29
let. Prav tako pozdravljamo poskus vzpostavitve enotne platforme, ki združuje vse ukrepe
za zaposlovanje mladih s področjavseživljenjske karierne orientacije, povezuje
ukrepe za spodbujanje podjetništva in samozaposlovanja od katerih ločuje ukrepe
za ustvarjanje spodbudnega okolja za podjetništvo. Program prav tako
povezuje izobraževalne vsebine s potrebami trga dela in s praktičnim
usposabljanjem.
Predstavniki mladih ocenjujemo, da smo v fazi usklajevanja z ministrstvi dosegli
maksimum, zato je skrajni čas, da gre dokument v javno razpravo. Žal ne moremo reči,
da je dokument končan ali pa da ga popolnoma podpiramo. Poudarjamo, da mora
Program Jamstvo za mlade mladim omogočiti, ne samo možnost in priložnost za
zaposlitev, ampak tudi zagotoviti, da bo ta dostojna in varna. Tem načelom bomo sledili
tudi v fazi javne razprave v kateri bomo ponovno predlagali dopolnitve in ukrepe, ki bodo
po našem mnenju izboljšala dokument in mladim zagotovila pogoje za hitrejšo
osamosvojitev.
Pozivamo vse mlade, mladinske organizacije, organizacije za mlade in druge
zainteresirane, da sodelujejo v javni razpravi o Programu Jamstvo za mlade in ga
pomagajo izboljšati. Verjamemo, da je rezultat lahko in mora biti boljši.
KAJ SLEDI
V zadnjem mesecu leta se bo stopnjevala priprava vseh ključnih dokumentov. Tako bomo
nadaljevali naše aktivnosti zagovorništva, da se mlade in ukrepe v podpor njim, dejansko
pripravi in umesti v te dokumente, kot smo se dogovorili z vsemi ključnimi ministrstvi.
O aktivnostih vam redno poročamo tudi na našem FB profilu:
https://www.facebook.com/MladinskaMrezaMaMa?fref=ts
ORGANIZACIJE, KI ZAGOVARJAMO UKREPE ZA MLADE
Mreža MaMa
Mreža MaMa je organizacija, ki združuje in zastopa organizacije, ki
opravljajo dejavnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju
mladinskega dela v Sloveniji za namene podpore mladim in njihovega
kakovostnejšega preživljanja prostega časa ter boljšega življenja v družbi.
Mreža MaMa s svojim delovanjem:






povezuje organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju
mladinskega dela;
zastopa skupne interese članic napram vladnem sektorju in ostalim sogovornikom;
obvešča članice o dejavnostih in aktivnostih, ki so pomembne za njihovo delovanje, se
tičejo mladih in dela z njimi;
organizira srečanja in spodbuja komunikacijo ter projektno povezanost med članicami;
članicam nudi strokovno pomoč;
skrbi za neformalno izobraževanje mladinskih delavcev in zaposlenih v mladinskih centrih.
Mreža MaMa trenutno združuje 41 organizacij članic.
Mladinski svet Slovenije
Mladinski svet Slovenije je krovno združenje mladinskih organizacij, ki
delujejo na nacionalnem nivoju. Pod svojim okriljem združuje organizacije z
različnimi interesnimi, nazorskimi ali političnimi usmeritvami.
Glavni namen Mladinskega sveta Slovenije je prispevati k vzpostavitvi
okolja, ki bo mladim omogočil razvoj v odraslega posameznika, ki bo
sposoben in pripravljen sooblikovati našo prihodnost.
MSS predstavlja in zastopa mladinske organizacije doma in v tujini,
spodbuja razvoj prostovoljnega organiziranja mladih ter si prizadeva krepiti
dejavnost mladinskih organizacij, ne glede na njihove različne interesne, nazorske ali politične
usmeritve. Spodbujajo razvoj mladinskih organizacij kot instrumenta za in aktivno udeležbo mladih
v javnem življenju na vseh nivojih: lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem. S tem
omogočajo mladim sodelovanje pri sprejemanju zakonskih predpisov, ki vplivajo na njihovo
življenje in delo.
Sindikat Mladi plus
Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih »Sindikat Mladi plus«, je nacionalna
organizacija, namenjena podpori, informiranju, svetovanju ter ohranjanju in krepitvi pravic mladih
na področju izobraževanja, vstopa na trg dela, reševanja težav na trgu
dela in neformalnih aktivnosti.
Vizija sindikata je postati organizacija, ki bo na zanesljiv, praktičen in
učinkovit način združevala mlade in v skupnem sodelovanju preko
razreševanja njihovih problemov dejavno pripomogla k trajnemu
izboljšanju socialnega in ekonomskega položaja mladih.
Mlade osveščajo o njihovih pravicah, možnostih, dolžnostih na področju
zaposlovanja, nudijo pomoč pri iskanju zaposlitve, pripravništva, dela
(dvigovanje, spodbujanje zaposljivosti). Prizadevajo si za sistemsko urejanje celovitega položaja
mladih in se aktivno vključujejo mlade v oblikovanje strategij, predlogov in celostnih rešitev za
izboljšanje položaja mladih in družbe na splošno.
Študentska organizacija Slovenije
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je stanovska organizacija vseh slovenskih študentov in se
kot taka zavzema za uresničevanje interesov več kot 100.000 študentov slovenskih fakultet,
akademij, visokih in višjih strokovnih šol ter visokošolskih zavodov v tujini.
Kot krovna študentska organizacija si prizadeva vplivati zlasti na izboljšanje
študijskih razmer in možnosti za študij, socialnega položaja študentov ter
razvoj obštudijskih in interesnih dejavnosti. Te cilje uresničuje predvsem z
aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju nacionalne politike in programov na
področju visokošolskega izobraževanja, štipendiranja, študentskega bivanja
in študentskega dela. Veliko pozornosti posveča tudi problematiki
zdravstvenega varstva študentov in zaposlovanju mladih diplomantov.
ZAGOVORNIŠTVO POTEKA V OKVIRU AKTIVNOSTI MREŽE NVO
MLADINSKEGA DELA
Mreža MaMa je nosilka projekta Mreža NVO mladinskega dela, katerega osnovna strategija
je izpostaviti razvojno prednost sinergičnega delovanja mladinskih centrov in mladinskih
organizacij.
Cilji Mreže NVO mladinskega dela:
•
vzpostaviti kvalitetno med sektorsko povezovanje z namenom krepitve NVO na
področju mladinskega dela ter sistemsko umestitev NVO, ki se ukvarjajo z
mladinskim delom v ključne dokumente države in regij.
•
mreža postane svetovalno, podporno središče mladinskih organizacij in
organizacij za delo z mladimi, kjer bodo organizacije imele na voljo vso
strokovno podporo, zagovorništvo in informiranje
Projekt »Mreža NVO mladinskega dela« delno financira Evropska unija iz Evropskega
sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za
obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost;
prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga.